Ifegh Utrtak h -•«fia e poHtatoo «-«4 «U « rwfxtni » poüiijanfoM
•*» jo crio leto 32 ata, ytt >eta i6 dhu. četrt teta f. £e>. {«ven higoslavUe MMfck Naročnina ee»«ši|« «pravnlií»© „»oven-■^a Ootpodarfn* t M» ..Iwra, Roróíke cesta 5.
dapo^fe do od-■ iw¿I. Naročnina m pia-«iije t iw«M«j. fnimdMo «.
MMtosa—smaiiai un—muí
na BtevUka afane í-50 dJLnu
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Mojoikr -.»«teIt.S« Rok» pUi m m« vračaj«. Uprav-olileo sprejema min ifalaa. taerata In ie*feit.acQBL
Ceno tnaeralom po doj»-yo ra. Za večkratne «gW primeren popust Nezapdp reklamacije so po&nttfc
proste. Čekovni račun poitnCM «rada Ljubljana M. lOMl
Telefon tnlerarban ¡L1X1
NMRiBOft, dnm 2 aprila 1925
59. letnik.
16
■■■■inn mi
Radičevski preokret.
O skupščinski seji pretečeni petek se nam poroča:
Danes je politično ozračje cel dan skrajno razbur-liano. Kot prvi govornik za današnjo sejo narodne ¿kupščine je bil napovedan predsednik kluba hrvatskih poslancev — Pavk Radič. Listi so napovedovali, da bo Pavletov govor nekaj posebnega. Zbornica je bila že ob i. uri polna. Ob pol 10. uri je stopil na govorniško tribuno nečak Štefana Radiča — Pavle Radič. Imel je v rokah debeli kup aktov. Mož je zanimiva prikazen: vi--ok, suh, mršavih brk, bledega lica. Stopal je počasnih korakov. Govoril je mirno, ponižno.....
Mislili smo, da bo Pavk Radič govoril o nečuvenih lasilstvih, katere so posebno Pribičevičevci za časa vo-utev uganjali nad Hrvati. Pričakovali smo iz ust sedanjega vodje hrvatskega narodnega zastopstva ostro obsodbo nad nasilniki. A vsi tisti, ki so pričakovali kaj takega, so se varali.
Pavk Radič je v imenu svoje stranke v dolgem, i ve in pol ure trajajočem govoru izjavil:
1.	Radičeva stranka se popolnoma odpove svojemu rapubliikanstvu;	,
2.	Priznava monarhijo in hoče biti s celim hrvatskim narodom zvesto udana vladarski hiši.
3.	Odpove se vsaki zvezi z inozemstvom in zanika, da bi bila pristopila k bolj še vikom.
4.	Radičeva stranka priznava centralistično ustavo,
i je za to, da se morebiti spremenijo nekateri členi vi- j iovdanske ustave.
5.	Radičeva stranka priznava narodno edinstvo Hrvatov in Srbov.
6.	Stoji na stališču, da je vojska (armada) za obrambo države potrebna in da traja vojna dolžnost za ne moške za celo življenje. (Neha še k s smrtjo).
Radič je govoril mehko, nekako proseče so izzvenele njegove besede. Hotel je reči: Prosimo vas, ne tirajte cas iz parlamenta, mi hočemo biti poslušni, pridni . . Nič nismo več republikanci, lahkovernim volilcem smo govorili o republiki samo radi lepšega.
Radičev govor je bil res nekaj posebnega. Da bojo Ra-dičevci kapitulirali, to se je videlo. Zadnje, dni so bili Hrvati v zbornici silno ponižni, mehki kakor vosek. Ali, da bodo pristaši Stipice Radiča v svoji kapitulaciji šli . iako daleč, tega nihče ni pričakoval.	•
Hrvatsko narodno zastopstvo je opustilo svojo pre- i teklost. Načelne politike nimajo več. Osebna politika • jim je sedaj merodajna.	!
V ZagreLuje že precej časa tekla voda na radikalski | miki. Dva zelo razširjena lista sta začela prinašati po-
LISTEK.
Zgodbe napoleonskega vojaka.
Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B.
1. nadaljevanje.
Gospod Gulden se je vrniil šele po večernicah. Slekei t® šinoko suknjo orehove 'barve, položil Lasuljo nazaj v ■IkaJo, potegnil si čez ušesa svileno kapo in rekel:
»Vojsfca je v Vilmi, ali pa tudi v Smolensku, pravkar trem K' slišal pri gospodu poveljniku. Dal Bog, da zmagamo Se to pot in da bo že slednjič mir, čim prej, tem bolje, toefti vojna* to je nekaj strašnega.«
Jaz sem še pomislil, da potem, ko bo škienijen mir, ne laodo potrebovali toliko ljudi in da se bom potem m:gel oženiti s Katarino. Vsakdo si torej lailiko misli, kaflco go-eeče sem molil za bojno slavo cesarjevo.
n.
Dne 12. septembra 1812 je prišlo poročilo o naši veliki ?magi ob Moskvi. Vse je vrislkalo veselja in klicalo; »Zdaj. boimo oklenili mir! Zdiaj je vojske kanec!«
Nefloaj hudomušnežev je trdilo, da me ramo osvojiti še KMOjSloo. Vedno je dovolj takih malopridnežev, ki ljudi vznemirjajo in mučijo.
Osem dni potem se je razglasilo, da smo vkorakali v Moskvo, največje in najbogatejše mesto rusko. Vsakdo si je predstavljal plen, ki ga dobimo, in ljudje so preudarjali. da mora to znižati vojni davefle. Kmalu pa se je raznesla novice, da so Rusi zažgali svoje mesto in da se nvora armada umakniti na Poljsko, ako noče umreti gladu. Po gostilnah, prenočiščih, žitnih prodajalnah, povsod so govorili o tem, in če sta se dva srečala, sta se že vprašala: »Torej, tako je — nič prida — umikanje se je pričelo.«
Ljudje so (bili potrti in pred pošto so čakale stotine 4metov od jutra do večera, a pisma niso prihajala več. lac. sem hodil med to množico, a nisem dosti pazil na to koliko ljudskih množic sem že videl! Poleg tega pa mi
litična poročila s posebnim povdarkom, da so od »posebne strani« in v teh poročilih se je vedno naglašalo, kako potreben je sporazum Hrvat m' z radikaii brez ozira na desno in levo in kako je od radikalne strani zato dovolj pripravljenosti. Drugi hrvatski listi so to mnenje sicer pobijali ter opozarjali na primer radikal-ske nepoštene politike povodom prejšnjih volitev s ta-kozvanim »Markovim protokolom«, ko so radikali pobrali najprej vse usluge opozicije, zlasti pa Hrvatov, ki so kakor nalašč zopet ostali doma, potem pa sramotno poteptali vse svoje dane obljube, voda je pa k tekla uspešno na radikalski mlin.
Kako so bile poprej dolga leta izjave Radiča skrajno levičarske — trmoglavo nasprotne in uporne, tako so se pa njegovi nasledniki ali namestniki v vodstvu stranke koncem pretepenega tedna v parlamentu pred odločitvijo o usodi svojih mandatov pomaknili naenkrat skrajno na desno ter podajali prave pokornostne izjave.
Ob tem preokretu se mora vsakdo vprašati: Zakaj niso kaj takega ali podobnega govorili dolga leta doslej, zakaj se niso bolj zamislili v dejanski politični položaj lani pod Davidovičevo vlado in kaj lahko sedaj pričakujejo od Pašiča, odnosno od cele vladne večine.
—	Eden od zagrebških listov, ki se je posebno ogreval za brezpogojni sporazum z radikali, je zapisal tik pred govorom Pavle Radiča hoteč posebno pomenljivo govoriti o Pašiču--»in starosta-voditelj se je zamislil«.
—	Da, to je že res, da se je zamislil, samo vprašati se je treba, če se je zamislil v pošteno, ali pa v nepošteno politiko.
Kakor vse izgleda, so se Hrvati premalo vprašali in zamislili v tem pogledu.
Najprej jim je Pašičeva vladna večina potrdila samo slabo polovico mandatov, in sicer od onih poslancev, ki so na novo izvoljeni, uničeni so mandati zaprtih voditeljev, mesto katerih bodo poklicani v skupžčino namestniki, odloženi so pa mandati vseh onih poslancev, ki so bili že poprej izvoljeni, češ, da so sodelovali, ko je Radič iskal zveze v inozemstvu in to pred vsem v Rusiji. O teh mandatih bo razpravljal in sklepal poseben parlamentarni odbor ali komisija. To se pravi, da bo stvar odložena, dokler bo potrebovala radikalna stranka.
Iz tega, da je zaenkrat potrjeno samo 29 od 68 hrvatskih mandatov, so radikali že prav brezobzirno izvlekli velike koristi. Najprej so brezobzirno kršili parlamentarni običaj, da mora biti tudi opozicija zastopana v predsedništvu skupščine, — in so vsa mesta v pred-sedništvu zasedli s svojim^ ljudmi. Opozicija se volitev predsedništva ni udeležila in je bil Marko Trifkovič z glasovi radikalov in samostojnih demokratov izvoljen
za predsednika narodne skupščine. Prvi podpredsed-« nik je Nikola Uzunovič, drugi dr. Paleček (sam. demokrat), tajniki so: Kobasica, Tomo Popovič, dr. Branko-vič (sam. demokrat) in Stojadin Pavlovič. — Značilno je, da so radikali ravno take ljudi postavili za tajnike, ki so prej najhujše razgrajali ter skušali pretepati hrv govornike. Zakonodajni in finančni odbor sta sestavljena tako, da ima v prvem vladna večina 26, cela opozicija pa 16 članov, v drugem pa vladna večina 19 in opozicija 12 članov. Vpričo vsega tega se je treba tudi vprašati, zakaj so Hrvati ravno sedaj tako daleč popustili.
Položaj, ki je nastal s preokretom Radičeve stranke, sicer še ni popolnoma razčiščen, za nas Slovence je pa za sedaj in za bodoče merodajna sledeča izjava, iri jo je dal dr. Korošec novinarjem dne 28. marca v Beogradu:
»V prvi vrsti moram ugotoviti, da se poiožaj po vsem tem, kar se je dogodilo v zadnjih dneh, ne samo ni izpremenil na boljše, ampak je postal mrtvejši. Radi kali se meni ne zdijo iskreni. To vsled tega, ker so zahtevali anketo, čeprav imajo pred seboj Radičevo izjavo. Mi Slovenci nismo zadovoljni z izjavo, ki je padla s hrvatske strani. Mi Slovenci ostanemo verni avtonomiji ali ako hočete po Markovičevi terminologiji (označilo): široki samoupravi. Mi ostanemo čvrsti na tem, da so Slovenci narod sami zase, kateremu je treba omogočili nacionalni in kulturni razvoj. Nismo zadovoljni z dosedanjim razvojem politike, ker ni prinesla dovolj izgledov za bodočnost. Blok ni bil discipliniran. Zato j<: moglo priti do tega, da se je debata tako razvila, da smo mi obtoženci, krivci pa tožitelji. Največ besed j* padio.o komunizmu, nezakonitosti pa so ostale pozablj» ne. Vi vidite, da ne moremo biti zadovoljni.«
Koliko se le lani plačalo neposrednih davkov?
»Službene Novinec so objavile pregled lani plačanih neposrednih davkov (brez davka na poslovni promet in izrednega pribitka 500 in 30 odstotkov. Iz te statistike je razvidno, da je bilo v celi državi lani vplačanih neposrednih davkov 789,042.096 D (proračun za za to leto j< določal dohodkov 669,485.618 D. Od tega odpade na Hrvatsko s Slavonijo 169,272.264 (proračun 145,487.500) D. Bosno in Hercegovino 104,387.795 (proračun 62 milijonov 432.950) D. na Vojvodino 201,994.741 (proračun 193,673.125) D, na Slovenijo 101,063.823 (proračun 67 miLijonov 700.687) D, torej 33 milijonov 363.136 dinarjev več kakor je dokčal proračun, na Dalmacijo 24,605.304
•	je po glevi rojila misel, ki me je veselila in napravi Jak I da sem vse videl v režati luči.
i Vpdeti morate namreč, da sem Katarini -n rojstni dan,
•	ki je bil dne 18. decembra, že pred petimi meseci določil i krasno darilo. Med uremi, ki so visele v izložbi gospoda f Guldena, je bila tudi ena, čisto majhna, zala stvarca s sre-, brnim pokrovom, v katerega so (bili vrezani majhni ¡krožki, [ teko da je svetil kot zvezda. Pod Steklom je bil Okrog ka-j zaimka narejen venec od bakra in na kazalnik sta bila na-t slikana' dva zaljubljenca, ki Ste si nekako odkrivala ljii-> besen, bajti deček je deklici ponujal velik šopefic rož, ona ! pa je sramežljivo ipovešala oči in iztegovala roko.
Ko sem prvikrat videl uro, sem mislil sam pri sebi: ! »Te pa ne smeš izpustiti za Katarino naj bo. Če tudi vsak dan delaš do polnoči, 'meti jo moraš.«
Gospod Gulden mi je namreč dovolil, da po 7. uri delam na svej račun. Imeli :>mo stare <rre, katere je biilo treba očistiti in popraviti, da so zopet šLe. S tem je bilo dosti dela in če sem izgotovil taiko delo, me je' oče Mel-hijor tudi plačal pošteno. A mala ura je stala 35 frankov. Lahiko si je torej misliti, koliko ur sem moral prebudeti, da si jih pridobim. Prepričan sem sicer, ekio bi bil gospod Gulden vedel» da ¡bi jo rad imel, bi mi Jo bil podaril, a jaz si nisem del od cene podariti niti vinarja, to bi se mi bilo zdelo sramotno. Rekel sem sam pri sdbi: »Zaslužiti jo rrf ■ raš! Nihče ne sme imeti pravice do nje.« Samo zaradi Straha, da bi jo kdo drugi utegnil kupiti, sem jo dejal v škatlo in na stran, očetu Melhijorju pa sem rekel, da vem za uro kupca.
Zdaj bo vsakemu jasno, da so vse te vojne novice pri meni šle sflcczi eno uho noter, pri drugem pa ven. Med delom sem si vedno predstavljal Katcrinino veselje. Pet mesecev sem imel pred očmi samo ta prizor. Videl sem v duhu obraz, ki ga bo naredila db prejemu mojega daru, i in vprašal sem se: »Kaj neki poreče»« JCmalu stm se do-; mislil, da poreče: »Jože, kaj pa misliš? To je prelepo zagrne . . . Ne, ne . . . take lepe ure ne morem sprejeti!« Potem jo prisilim, vtaknem uro v žep njenega oredpasnika, rekoč: ^Kaj še, Katarina . . . e«i bi me racla uialila?« bprevidel setn, da bi rada rmela darilo in de pravi "se to, češ, da odklanja darila — Petem sem si zopet predstavljal rdečico n« njenem obrazu. Dvignila je roki in zaklicale:
. »O Beg! Jože, zdaj vidim, da me imaš..res radi« In polju»
[ bila m>> je s soiznlTm očmi. Jako sem bil zadovoljen. Teta Marjeta je odobravala vse to. Skratika, sto in sto takih^. ! misli mi je rojilo po glavi. in zvečer sem mislil, v po&teijf i ležeč: »Pa ga ni srečnejšega človeka od tebe, Jože! Kata-« rini lahko za denar, kd si ga sam zaslužil, podariš nekej» > posebnega. In gotovo tudi ona nekaj pripravlja za tvojt t rojstni dan, saj misli samo nate. Oba sta sre na in ko boste poročena, pojde vse še bolj po sreči.« Take misli so me ganile; še nikdar nisem čutil takega zadoščenja. ' Med tem, ko sem tako delaj naprej in mislil samo na" j svoje veselje, je prišla zima — prej nego po navedi, že v začetku novembra. Začela se ini s snegom, marveč s suhim mrazom in hudo slano. V nekaterih dneh je popadalo e drevja vse listje, zemlja je postala trda kot kamen, ih vse, opeka na strehi, tlak, stelda v oknih, vse je 'bilo pokrito 6-slano. Kako smo morali kuriti to leto, da smo mrazu za-branili, da ni pritiskal pri razpokah in hiknjahl Ako so bila. vrata odprta samo eno minuto, je ušla ven vsa goikota. Drva so praslketala in pokala v peči, gorela so kot slama in dimniki so dobro vlekli.
Vsuko jutro sem stekla izložbi nega okna urno umil z vodo. a komaj sem zopet zaprl olono, jih je raveva pokril led. Zunaj so ljudje tekali mimo z rokami v žepih in z nosom .za ovratnikom, hrkajoči in kašljajoči NiOcdo ni postajal in hitro so zapirali hišna vrata.
Ne .vem, kam so se poskrila vrabci, so li še živeli ali zmrznili, a po dimnikih niiti eden ni več čivka;. Razen bud» niče in tnirozova v obeh vojašnicah noben hrup ni motil miru.
• Kadar so drva v peči močno prasketala, je gospod Gulden naenkrat prenehal z delom, opazoval za hip ledena stekla in vzkliknil:
»Ubogi naši vojaki! Ubogi naši vojaikil« To je rekel s tafco žalostnim lasom, da se mi je srce skrčilo v prsih in sem mu odgovoril:
»Gospod Gulden, saj morejo vendar sedaj biti ie na i Poljskem v dobrih vojašnicah. Tega si peč ni mogoče mis-; liti, da bi ljudje mogli prenašati tek strašen mraz.«
»Tak mraa!« je odgovoril. »Da, mraiz je pri nas, zelo mraz, ker prihaja z vetrovi z gtra — a kaj je ta mraz v primeri z mrazom na severu, na Ruskem in na Poljskem?
Siran 2
»SLOVENSKI GOSPODAR«.
3. aprila I936
(proračun 16,068.250) D in na Srbijo s Crnogoro 187 nai-Sjonov 718.070 (proračun 197,735.582) D. Edino Srbijai s Crnogoro je torej plačala manj davka, kakor je določal proračun. Številke za leto 1923. so sledeče: Cela država 699,359.357 D (proračun 672,886.000 D). Pokrajine Hrvatska in Slavonija 147 milijonov 379.046 (proračun 137,050.000) D, Bosna in Hercegovina 83,604.374 (proračun 66,433.000) D, Vojvodina 148,247.292 (proračun 221,497.500) D, Slovenija 100,526.581 (proračun 48,802.750) D (torej 51 milijonov 723.831 D več kakor je določal proračuni), Dalmacija 23,937.936 (proračun 15 milijonov 424.000) D in Srbija s Crnogoro 195,603.129 (proračun 183,678.750) D. Izrednega pribitka se je lani v celi državi vplačalo 437,246.296 D; proračun je določal 500 milijonov dinarjev. Na posamezne pokrajine odpade: Hrvatska in Slavonija 72,121.441 dinarjev, Bosna in Hercegovina 92,590.584 dinarjev, Vojvodina 125,768.617 dinarjev, Slovenija 47,575.052 dinarjev, Dalmacija 6 milijonov 318.310 dinarjev in Srbija s Crnogoro 92 milijonov 852.292 dinarjev. Lani je torej Slovenija plačala neposrednih davkov in pribitkov 148,638.875 dinarjev.
{¡vinske cene.
živimo v dobi padanja cen. Izmed vseh predmetov p« najbolj pada cena živini, goveji kakor svinjam. — Vzrokov za padanje cen je več. Predvsem je gotovo to, da je bila cena živini zadnji 2 leti zelo visoka, najvišja spomladi 1923, lansko leto je pričela cena z dvigom valute padati, posebno močno je padla cena živini od lanske jeseni in sedaj na spomlad.
Cena je padla za dobro tretjino v jednem letu. Voli, ki so bili lansko še po 15 D za kg žive teže, so sedaj še «amo po 10 D.	1
Vse to je za našega kmeta posebno za kmete v «krajih, kjer se pečamo v pretežni večini z živinorejo, zelo hud udarec.
V krajih, ki so oddaljeni od železnice se ne splača prodajati lesa, ker vožnja veliko stane, vinogradi V višjih legah ne uspevajo, žita se pridela komaj za dom in to samo večji in srednji kmetje, manjši ga morajo še kupovati, morajo kmetje krili svoje stroške samo z izkupičkom od živine, ki pa je v ceni silno padla in je obstoj mlajših in zadolženih kmetovalcev v nevarnosti Saj, kdor je kupil lansko leto v tem času vole, mora se-'aj biti po enoletnem krmljenju zadovoljen, če nima izgube.
Vsak pamentcn človek ve, da je temu vzrok dviganje valute. Želeti bi pač bilo, da bi tudi cena predmetom, katere mora kmet kupovati, sorazmerno padla. Žal, da se to še prav nič ne pozna. Na primer sol, ki je državni monopol, je še vedno iste visoke cene kot prej, istotako tudi drugim predmetom je padla cena le malo. Tukaj bi morala država pomagati kmetu s tem, da bi znižala izvozno carino na živino in na ta način pospešila izvoz.
Če kmet nima denarja, občutijo to tudi drugi stanovi. Bil stm na sejmu. Klobučar je razstavil svojo robo, pa eeli dan ni prodal ne enega klobuka, ker kmetu denarja primanjkuje, tudi drugi trpe škoda Pozivamo gospode poslance, naj v tem smislu pomagajo našemu kmetskemu stanu. Saj, kadar bodejo cene primerno visoke. ne bomo kmetje zahtevali posebne zaščite. KmeL
MILO
»Bleščeče belo perilo brez truda le z Zlatorog milom! Zato zahtevajte vedno samo Zlatorog milo!«
Opanke k iiceneovanju bikov v mariborski oblasti y letu 1925.
V	mesecu marou, aprilu in maju t i. se bedo v smislu zakona vršila licencovanja bikov v mariborski oblasti. — Srezka poglavarstva in okrajni zastopi so dobili navodila za izvedbo.
Ker je Rcencovanje še vedno najvažnejše sredstvo za pospeševanje govedoreje, je potrebno opozoriti živinorejce, občine in okrajne zastope na sledeče:
Država ima po zakonu pravico, da nadzoruje pleme-njake, ki se določujejo za javno plemenenje, ki se vrši z licencovanjem. Le oni biki, ki jih licencovalna komisija spezna sposobnim, se smejo javno uporabljati za pleme. S tem se vrši plemenska odbira, kar je velevažno, ker je znano, da je dober bik prepotreben za napredek v živinoreji
Načelno se vrši licencovanje v središču vsakega sodnega okraja, ker se s tem omogoči boljši skupni pregled, presoja in ocena vsega bškovskega materijala v okraju; izjeme pa naj bodo le pri veliki oddaljenosti.
Licencovanja razglašajo okrajni zastopi pravočasno. Razglasi bodo vsebovali kraj in čas licencovanja, kje se naj posamezne občine udeležijo in katere pasme se bodo ličen covale. Licencirati se smejo le taki biki, kateri so krepkega in pravilnega telesa, zdravi, brez prisojenih pogreškov in se za razplodbo primerni spoznajo; biti morajo vsaj 1)4 leta stari.
V	plemenskih okoliših morajo biti biki tistega čistega plemena, katero je za ta okraj določeno. Proglašeni so za gojenje čistega plemena. /
L Murodolska (pšenično-siva) okraji Celje, Vransko (šzvzemši župe Braslovče), Šmarje, Kozje, Rogatec, Konjice (izvzemši pohorski del);
IL Marijadvorska (belo) Vraji Slov. Bistrica, Št Lenart v Slov. gor., Gornjigrad, Marenberg, Šoštanj, Slovenjgra-dec, Konjice (pohorski del), Laribor za župe Svečina> št Ilj in Jarenina;
IIL Pincgavska (rdečecikasto) okraj Ormož. Ostali kraji niso plemenski kraji in se smejo licencirati biki vseh dosedaj omenjenih pasem in njih križanci. Le želet bi bilo, da bi tudi ti sklenili gojitev le eno okolišu primerno doma-
čegmdno pasem. V Prekmuju se licenci» le stanendolska pasma in v okraju Prevalje (za okoliš Guštanj in Preval je)
velja marijadvorska pasma.
Država podpira živinorejo pri priliki licencovanja z denarnimi doneski za obdarovanje posestnikov bikov z zavezo, da se isti redijo še najmanj eno leto ea splošno plemenenje.
Ta državni donesek pa nikakor ne zadostuje za obdarovanje vseh dobrih rejcev, vsled česar se vabijo okrajni zastopi in občine, da tudi oni prispevajo v ta namen primerne zneske, ker ravno ti so v smislu zakona najbolj zainteresirani na pospeševanju govedoreje.
Načela za priznanje nagrad so:
1.	pri mlajših bikih se je ozirati na njih zunanjost Ste. pokolenje, posebno če izvirajo od dobrih molznic;
2.	pri starejših bikih (brez ozira na prejšnja obdarovanja), če svojo plemensko dolžnost dokazuje z dobrim zarodom. V splošnem pa veljaj: premirajo naj se le biki, etf katerih je pričakovati izboljšanje živinoreje v okraju;
3.	tudi zmerno vprezanje plemenjakov za vežnjo se bi» pri priznanju daril upoštevalo;
4.	premovanje je sredstvo pouika in je zato zvezano £ praktičnim predavanjem o uspehu in nadaljnjih ciljih živin* reje v okraju, vsled česar naj se smisel za rejsko delo poglobi in želeti je, da se licencovanja udeležijo val oni,, lf jim je za napredek v živinoreji
Zavedajmo se že vsaj enkrat, da se živinoreja pospešuje le z vstrajnim delom in je potreba složnega dela vseR živinorejcev in merodajnih činiteljev, ki so zato poklicani in usposobljeni Ne zanašajmo se v tej panogi na uspeli državne pomoči, ampak pričnimo z umom pri korenini, t* je pri rejah in v skupnosti v občini in v zvezi v okrajni odborih.
Posebna naloga občin pa je, da povzročijo prigon I licencovanju vseh bikov, ki so od posameznikov določeni za pleme in prinesejo točen izikaz o številu plemenskih krav in telic. Nadalje da skrbi, da se z nelicencovanimi biki ne plemeni in v potrebi nadomesti z licencovanimi Opozarjamo, da je plemenenje z nelicencovanimi biki po pre& pisih zakona kaznjivo.
Novi živinorejski zakon bo v glavnem slonel v večji meri na občinah. Saj je občina samoupravna edinica države, ki naj spozna, oziroma ve splošne zahteve in potrebe po pospeševanju živinoreje njenega okoliša Torej na dete s prepričanjem in trdno voljo za dobrobit gospodarskih uspehovl
Strašne so te zobne bolečine!
Potijšavajo jih ¡edino
Aspirin«
tablete (Boy*
P™te na modro - befo-fticč» pečatu o znamko.
Bog daj, da so še o pravem času odrinilil Moj Bog, moj Bogi Kako veliko odgovornost imajo tisti, ki vladajo ljudil« * Potem je molčal, jaz pa sem po cele ure mislil na ta kar mi je rekel Predstavljal sem si naše vojake na maršu; kako so tekali, da so se ogreli. Vedno pa sra se moje misli vračale h Katarini. Od takrat sem večkrat mislil na to, da človeka, a&o je srečen, malo garve tuja nesreča, posebno v mladosti Ico so strasti hujše in mamica izkušnje in vsled tega tudi vere v veliko bedo.
Pc mrazu je padlo toliko snega, da kurirji na cesti v VieT-Winden niso mogli naprej. Že sem se bal, da rojstni dan ne bom mogel h Katarini, a dve kompaniji pešcev 6ta a lopatami napravili vozno pot v «mrzlem snegu.
Katarinin rojstni dan se je med tem bližal dan za dnevom in moja sreča je rastla. Tistih 35 frankov sem že imel skupaj, a vedel nisem, kako bi gospodu Guldenu povedal, da sem sam kupec za ura Najrajši bi bil vse prikril, nerad bi bil govoril o tem.
Tisti dan pred godom, zvečer med 6. in 7. uro, ko sva molče delala pri svetiljki, pa sem se slednjič odločil in rekel:
»Gotovo se spominjate, gospod Gulden, da sera z vami govoril o kupcu za malo srebrno uro?«
»Da, Jože«, je odgovoril ne da bi se dal motiti »a dozdaj ga še ni bilo ponjo.«
»Kupec sem jaz sam, gospod Gulden.«
Vstal je ves osupel. Vzel sem 35 frankov iz žepa in JSh položil na mizo On me je pogledal.
»Saj ta ura ni zate, Jože«, je rekel »Zate bi bila močna ura, ki napoini žep — ura, ki kaže sekunde. Te male ntverce so samo za ženske.«
Nisem vedel, kaj bi odgovoril
Gospod Gulden je nekaj časa premišljeval, potem pa ae je posmejal.
»Aha, že vem«, je rekel »Zdaj razumem — jutri je Katarinin god. Zato torej delaš noč in dan! Tu imaš de-nor nazaj, nočem ga.«
Ves sem bil zmešan.
»Gospod Gulden«, sem rekel nazadnje, »zelo sem vam hvaležen, a ura je za Katarino in največje veselje mi dela
to, da sem jo poštena zaslužil. Užalili bi me, sko bi odklonili denar — rajši bi ne vzel ure.«
Nič več ni rekel in vzel tistih 35 frankov. Potem je odprl svoj predal izbral lepo jekleno verižico z dvema ključema cd pozlačenega srebra ter nanjo obesil uro. Potem je vse skupaj položil v škatlico s trakovi od rdeče svile. To je storil počasi, a globoko ganjen. Slednjič mi je podal škatlico.
»To je lepo darilo, Jože«, je rekel »Katarina mora biti srečna, da ima ljubimca, ket si ti. Pridno dekle je. Sedaj lahko večerjava Pogrni mizo, jaz pa lonec vzamem z ognja.«
In večerjala sva Potem je gospod Gulden vzel iz omare steklenico vina, ki ga je hranil za slovesne prilike, in jedla sva kot dva tovariša, kajti ves večer mi je pripovedoval o lepih časih svoje mladosti. Pravil mi je, da je tudi on svoj čas imel nevesto, da pa je leía 92 ob splošnem pozivu, ko so Rusi vdrli v deželo, tudi moral k vojakom. Ko se je vrnil v Finstingen, je tisto deklico našel cmo-ženo — kar je bilo naravno, ker si nikdar ni upal, odkriti ji svoje ljubezni. A to ga ni zadrževalo, da je ostal zvest tistemu spominu: resno je govoril o tem. Poslušal sem ga in pri tem mislil na Katarino, in šele ob desetih, ko so mimo šle straže, ki so se zaradi hudega mraza menjavale vsakih 20 minut sva šla slednjič v posteljo. Prej pa sva bila še par debelih polen naložila v peč.
m.
Drugi dan, dne 18. decembra, sem se zbudil proti 6. uri zjutraj. Strašno je bilo mraz. Moje malo okno je bilo pOkrito z ledenim zagrinjalom.
Ze prejšnji dan sem lepe položil čez stolovo naslonjalo višnjevo suknjo, hlače, volneni telovnik, čisto srajco in lepo ovratnico od črne svile. Vse je bilo pripravljeno, lepo pološčeni čevlji z nogavicami so stali na koncu postelje, samo obleči se mi je bilo treba. Vendar pa je že naprej napravil mraz, ki sem ga čutil po obrazu, pogled na zamrzla okna tn globoki mir runaj, da me je streslo po vsem životu. Ko bi ne bil Katarinin g d, bi bil do poldneva ostal v postelji A ta misel je bila vzrok, da sem hitro skočil iz postelje ter skočil k veliki peči, kajti vsako noč je nekaj oglja ostalo živega pod pepelom Tudi sedaj sera
jih našel nekaj, jih hitro spravil na kupček, položil nanj? drobnih trsek in dve debeli kladi ter naglo zopet zlezel v posteljo.
Gospod Gulden za velikimi posteljnimi zagrinjali si 1i bil odejo potegnil čez nos in volneno čepico čez oČL Pravkar se je bil zbudil, slišal me je ter zaklical:
»Jože, 40 let nismo imeli takega mraza — to dobi» čutim — kakšna zima bo to!«
Jaz nisem odgovoril, marveč oddaleč gledal, kaj bo e ognjem: oglje je dobro gorelo, slišalo se je, da peč vleče in naenkrat se je vnelo. Pokljanje plamena nama je dobro delo, a trajalo je dalje nego pol ure, predtvo sva čutila gorkoto.
Slednjič sem vstal ter se oblekel Gospod Gulden je govoril venomer, jaz pa sem mislil samo na Katarina Okrog osmih sem bil pripravljen in sem mislil oditi, to mi gospod Gulden, videč me tekati semtertja, zakliče:
»Jože, kaj pa vendar misliš, norček? V tej tanki suknji misliš iti v Vier-Winden? Saj boš zmrznil popoti. Idi v mojo sobo in obleci veliki plašč, rokavice in «s flanelo podložene čevlje z dvojnimi podplati.«
V sVoji obleki sem se čutil tako ličnega, da sem premišljeval, ibi ga ld ubogal On je to opazil in rekel:
»Cuj, včeraj so na cesti v Weschheim našli človek» zmrznjenega. Doktor Steinbrenner je rekel, da zapoje kot kos suhega lesa, ako se sune vanj. Bil je vojak. Med 6. in 7. uro je bil zapustil vas, ob osmih so ga našli — hitro jt šlo. Ako hočeš imeti zmrzla ušesa in nos, le tak pojdi e doma, kot si«
Izprevidel sem, da ima prav, obul njegove velike škornje, dejel okrog vratu trak, na katerem so visele debele rokavice ter ogrnil plešč. Tako opravljen sem odšel, ko sem se bil zahvalil gospodu Guldenu, ki me je še posva-ril, naj se ne vrnem prepozno, ker ponoči pritisne hujši mraz in je baje mnogo volkov prišlo po ledu čez Ren.
Nisem še prišel do cerkve, ko sem že zavihal lisiČf ovratnik, da si zavarujem ušesa. Mraz je bil tako struperv da sem ga kot igle čutil v zraku in nehote zlezel sam v set
(Dalje prihodnjič.)
——
S. aprila 1925.
►SLOVENSKI GOSPODAR«.
Strto 3. T
Novi davki.
Peršič-Pr ibičevič-Žerjavova vlada je predložila v soboto» dne 28. marca, začasni državni proračun. V tem proračunu se predpisujejo zopet novi strašni davki.
Tako se n. pr. v členu 47 predpisuje, da se invalidski davek za leto 1925i26 zvišadvakratno.
Člen 49 predvideva nov d,a vek nadel o, o z i r o -a a na 1 e t n i z a s 1 u i e k. Ta davek bo znašal 2% letnega iaskižka.
Za zaostale davke se bo za leto 1925 računalo 12% obresti, dosedaj je bilo samo 8%.
Za komoro ali vojaško obvezo zahteva fin. minister rte v davek za vojaštvo. Ta davek bo znašal toliko, kolikor je znašal dosedaj invalidski davek.
Na podlagi teh novih davkov upajo iztisniti iz žepov ljudstva tekom štirih mesecev na novo okoli 100 milijonov d i n a r j e v.
Vprašamo se: Kam»bomo prišli? Ali bomo moigli nositi še ta nova bremena? Kdo je predlagal vse to? Kdo je ta predlog izdelal? Kdo je glasoval za te nove davke?
Predlog, da se naložijo ti novi davki, je izdelala sedanja vlada, kateri načelu je Pašič in v kateri sta Žerjav in Pribičevič. Predlog je izdelal Pašičev finančni minister dr. Stojadmovič. V finančnem odboru je glasoval «a nove davke tudi Žerjavov poslanec dr. L j u d p v i t Pivko. Niti besedice ni zinil proti. Edino «asa poslanca in člana finančnega odbora dr. Kulovec in ?ušer»jak sta govorila in glasovala proti.
O vsem tem bomo še natančneje pisali.
Politični ogled,
DRŽAVA SHS.
Radi že opisanih ogromnih novih davkov in radi popolnega zapostavljanja Slovenije je Jugoslovanski ilub glasoval proti dvanajstinam. V svoji izjavi navaja:
Nova bremena (povišanje invalidskega davka, uvajanje komorskega poreza, to je davek za vojne dajatve, uov 2 odsfcot. davek od zaslužka ročnih delavcev, takse sa obratovalce, zvišane carine itd.) bodo spet zadele one pokrajine in one sloje, ki točno plačujejo neposredne davke ter delavce v onih pokrajinah, v katerih je več industrijskih podjetij in vep večjih obrtnikov. Ker je Slovenija itak preobremenjena, predlagamo, da se ta aova bremena opustijo. Kakor'pri poračunu, tako se ludí pri .izrednih in naknadnih kreditih zapostavlja Slovenija. Za ceste 'n železnice v Sloveniji, za uradnike in upokojence v celi državi in izplačilo razlik uradniških plač, *za prevedbo kronskih upokojencev v dinarske ni ijobenili kreditov, pač pa so za popolnoma nepotrebno oboroževanje določeni visoki krediii. Zaključuje pa tafeóle. V" znak protesta proti škdoljivemu načinu državnega gospodarstva potom dvanajstin, v znak protesta proti pretirano visokim nepotrebnim naknadnim in izrednim kreditom, v znak protesta proti neresnosti, s ka-«ero se v naglici obravnavajo brez dovoljenih pojasnil yelevazna gospodarska in socialna vprašanja, v znak protesta proti zapostavljanju Slovenije, v znak protesta jproti neumestnim novim oziroma povišanim davkom in bremenom, v znak protesta proti neenakostim, katere ostanejo še nadalje v veljavi, smo prisiljeni glasovati proti predloženemu zakonskemu predlogu.
Samostojno demo kratski lažnjivci sedaj pišejo, da «o »klerikalci« glasovali proti uradniškim, invalidskim ■m železničarskim dokladam. — Lagati je lahko, ljudje •M pa morali biti sami bebci, da bi take laži dosegle svoj uspeh. Vladna večina — radikali in samostojni Pribičevič-Žcrjavovi demokrati so dvanajstine sprejeli, -•edaj jih sprejemajo tudi v parlamentu — in kmalu se bo videlo, kaj bodo od tega imeli invalidi, upokojenci ■m železničarji. Od silnih davkov, ki jih vladna večina nalaga, invalidi in drugi kakor doslej ne bodo imeli niti najmanjše koristi.
Na pondeljkovi seji skupščine so se sestavili še osta ti skupščinski odbori, v katerih ima vlada vsled odhodi tve dobre polovice hrvatskih mandatov tudi znatno večino.
Ko se je volilo predsedstvo zakonodajnega odbora, »o Radičevci že kazali namene uskočiti iz bloka opozicije. Na svojo pest so namreč radikalom ponujali svo-
Í'ega kandidata za podpredsedniško mesto, pa so se ;ončno le premislili in je kandidat sam odstopil.
Samostojni demokrati so zelo poparjeni odkar jim je izpodletelo, ukrasti SLS en mandat na štajerskem.
Opozicija pripravlja nove obtožbe radi korupcije »n nezakonitosti. Tako bo vložena tudi obtožba proti .pravosodnemu ministru dr. Lukiniču (sam. demokrat) iradi postopanja v aferi Turn—Taxis. S tem ^o zado-•*5e o Pribičevičevi zahtevi, ki kljub svoji prvotni obljubi ni odgovarjal na vprašanja poslancev Jugoslov. fcluba glede te afere, marveč se je hotel izviti s tem, da ni v parlamentu vložena nobena obtožnica. Ravno tako se pripravlja obtožnica proti notranjemu ministru radi nezakonitosti in nasilja, ki so ga vršili za časa volitev njegovi organi. Pripravljena pa je tudi že podpisana interpelacija radi odkupa tobaka. V tej interpelaciji se bo pokazala vsa gniloba sedanje uprave. V tej interpelaciji se obtožuje monopolska uprava strašno nemarnega postopanja, ki stane državo ogromne svote.
PREDSEDNIŠKE VOLI i VE V NEMČIJI.
V nedeljo so se v Nemčiji vršile za po smrti Friderika Eberta izpraznjeno državno predsedniško mesto. Volitve so bile brezuspešne, ker ni nobeden od sedmih kandidatov dosegel popolne večine glasov, kakor to pred
T
pisuje za izvolitev nemška ustava. Največ glasov je dobil desničarski kandidat dr. Jarres (10,387.523), ki so ga postavili zmernejši nacijonalisti in monarhisti, nemška ljudska stranka in še nekatere druge manjše politične desničarske skupine. Takoj za njim pride samostojni kandidat socialistov dr. Braun s 7,785.678 glasov, potem pa sledijo: dr. Marx (centrum) 3,883.676, dr. Hellpach (demokrat) 1,565.136, dr. Held (Bavarci) 1,002.278, komunist Thelmann 1,869.533 in kot zadnji skrajni naci-jonalist general Ludendorff s 284.471 glasovi. — Republikanci — to so socialisti, centrum in demokrati — imajo brez komunistov veliko večino glasov napram monarhistom in nacionalistom in ko bodo 26. aprila ponovne volitve, bo gotovo zmagal skupni republikanski kandidat, najbrž dr. Marx — proti Jarresu kot skupnemu kandidatu desničarjev.
VPRAŠANJE NAROD..1H MANJŠIN V ITALIJI.
Zadnji govor slovenskega poslanca v italijanskem parlamentu dr. Besednjaka so vladni fašistovski poslan ci sprejeli s tako zagrizenostjo, da se je italijanska javnost začela zgražati nad nizko stopnjo, na kateri se je pokazal parlament. Dva ugledna lista sta začela na-glašati, da morajo začeti Italijani manjšinsko vprašanje motriti s širših vidikov. Pisatelj člankov opozarja, kako smešen je strah, da bi moglo pičlih 600.000 Slovanov in Nemcev tvoriti kako nevarnost za 40 milijonov Italijanov, za katerimi stoji država z vso svojo močjo in ustanovami, s sodišči, šolami in vojsko, ki so vse čudoviti pospeševalci strnjenja. Pač pa bi ti drugo-rodni drobci utegnili postali Italiji silno nevarni tedaj, ako se med njimi razvije iredenta, ki bi se naslanjala na Nemčijo in Jugoslavijo. Tedaj bi bila italijanska zunanja politika za desetletja priklenjena na severno-vzhodno fronto, namesto da bi se posvečala dalekosež-nejšim vprašanjem evropske in svetovne politike. Naj-zvestejša sestra iredentizma pa je nestrpnost, ki se izraža v preganjanju in zatiranju. Zato mora Italija svojo politiko nasproti narodnim manjšinam izpremeniti in zavzeli nasproti njim stališče pametne strpnosti in pravičnosti. Slovani in Nemci naj dobe šole z maternim učnim jezikom in naj se smatrajo v vsakem oziru kot italijanski državljani kakor vsi drugi. — Seveda tudi člankar ne pozablja na poitalijančenje in ga nikakor ne odklanja; opozarja le, da je treba ta proces prepustiti času in naravnemu razvoju, ne pa ga pospeševati na škodo Italije same. Na vsak način se vidi, da Italijani sami izprevidevajo, da se sedanje barbarsko ravnanje nasproti manjšinam ne da zagovarjati, ne vzdržati.
PROTIRUSKA VOJAŠKA POSVETOVANJA.
V ruskih vladnih krogli* so vzbudila veliko pozornost poročila o vojaških konferencah poljskega generalnega štaba. Konference smatrajo kot pričetek priprav za napad na Rusijo.'V glavnem moskovskem listu »Izvestjih« dolži Steklov angleško tlado, da ona organizira protiruski pokret in skuša obdali Rusijo z obročem sovražnikov, ki naj b; Rusijo pri prvi priliki na-padli.
Priredile.
Mariborske prireditve. Ljudski odet v Mariboru priredi na cvetno nedeljo, dne 5. aprila t. 1., popoldne ob pol 5. uri, v dvoreni Zadružne gospodarske benke v Mariboru (poleg frančiškanske cerkve) gledališko igro »Sv. Janez in ropar.« Sodelujeta -orkester in pevski zbor Ljudskega odra. Vstopnina: sedeži po 10, 8 in 5 din, stojišča po 2 din. — Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Svete Magdalene v Mariboru priredi dne 17. mejnika ob 15. uri na vrtu podoficirske inženjersike šole veliko rnajniško veselico. Ker je čisti dobiček namenjen gradbenemu fondu, se p. n. društva prijazno naprošajo, da ta dan ne prirejajo drugih veselic.,— Rak na maternici in njegovi prvi znaki, predavanje samo za ženske, v soboto, dne 4. aprila t. 1., ob 20. uri v mali dvorani kazine (ljudska univerza) v Mariboru. Predava g. dr. Benjamin Ipavic.
Ljudski oder Središče uprizori na velikonočni pon-deljek ob 8. uri zvečer v Krekovi dvorani igro »Mati svetega veslja«. Odlikuje se po svoji vzvišeni vsebini visoko nad navadne sedanje življenske drame. Pred-očuje nam vstajenje Gospodovo in tako povzdigne našega duha v stanje plemenitega mišljenja, v preteklost prve dobe krščanstva, ko so bivali na zemlji Marija in prvi učenci Gospodovi. Torej bodo tudi efektni kostumi. Predprodaja vstopnic od 5. aprila naprej pri g. Lukačič, Središče. Sadeži 8 in 7 stojišča 4 dinarje. Ker gre že zdaj veliko zanimanje za prireditev se priporoča okoličanom da si ustmeno ali pismeno, pravočasno priskrbe vstopnice. Torej vsak, ki se zanima za povzdigo lastnega duha in srca, 13. aprila na svidenje v Središču.
Katoliško izobraževalno drušUo v Konjicah proslavi na velikonočni pondeljek na slovesen način otvoritev svojega novega gledališkega odra. Od?r je stalen, primerno velik, z lahkoto uporabljiv za gledališke predstave, kakor tudi za orlovske in druge akademije. Dobro so se upoštevale tudi zahteve garderob Slikarska de la je izvršil g. Fras iz Slivnice pri Mariboru. S svojim čopičem je v slikanih kulisah pridelil živemu dejanju živo naravo. Umetniško in izvirno po zasnovi in izvršitvi pa je oljnato slikan zastor. Temeljna ideja mu je ona, ki je temeljna narodu samemu; njej prisega novodobno viteštvo. Otvoritev se vrši popoldne ob 3. uri s pevsk;mi točkami, govorom in gledališko predstavo, Krekovo igro »Turški križ«. Med odmori glasovir in violina. Po predstavi prijateljska zabava. Prijatelji zlatih Konjic in našega društva, na svidenje!
Tedenske novice.
«
Okrajnim zastopom na štajerskem, b. vseh okrajev prihajajo pritožbe, da niso dobili Okrajni zastopi državne podpore za vzdrževanje cest ali k večjemu samo 10% me" sto 60% proraounane svote za ceste. Po zakonu, kot tudi po dosedanjem običaju se je vsako leto dalo 60% vseh stroškov, katere je okrajni zastop proračunal za ceste. Prihajajo pa tudi pritožbe, da se zapostavljajo okrajni zastopi na Štajerskem. Da se zadeva uredi in okrajni zustopi pridejo do podpor, katere jim gredo, je nujno potrebno, da vložijo okrajni zasiopi potom velikega župana pritožbo na ministrstvo gradevina, v kateri naj navedejo, za koliko so v posameznih letih prikrajšani na državni podpori. Da se more pri raapravi o proračunu stavrti primerne predloge^ naj okrajni zastopi javijo svojim poslancem ali pa Jugoslovanskemu kiuibu v Beogradu, koliko znašajo proračuni za ceste v zadnjih letih in koliko je dala država podpore.
Nove dobrote »Narodnega« bloka. Odkar zastopa Slovence v vladi minister dr. Grega Žerjav in je »Narodni blok« pri volitvah dobil dva mandata, je Slovenija sprejela nadalnje dobrote. Ustavilo se je sajenje tobaka in sicer iz razloga, da se baje — mnogo tobaka »šverca« iz Slovenije. Pripomniti treba, da je bil, dokler ni postal minister, član uprave monopola z mastno plačo dr. Žerjav, ki je tako imenitno zastopal interese Slovenije. — Druga dobrota je centraliziranje poštne hranilnice, čegar posledica bo poslab sanje uprave razpolaganje in uporaba denarja v Beogradu. Denar, katerega Slovenci in Hrvati vlagajo pri poštni hranilnici v Ljubljani in Zagrebu, bo večinoma služil kot cen kredit bankam in trgovcem v Beogradu, trgovci' in denarni zavodi v Sloveniji in na Hrvaškem bodo dobili — kako malenkost. Velik je vpliv ministra dr Žerjava, mnogo on doseže — za Srbijo, za ojačanje gospodarskega položaja v pokrajinah preko Save in Dunava, zato ga pa naj le volijo liberalni Slovenci in se počutijo STečni in zadovoljni, da smejo poslušati njegove obljube ob volitvah, katerim slede dejanja, ki pobijajo vse njegove obljube.
Plačujte davke točno ob določenih rokih! Finančna delegacija objavlja uradno: Rastoče zahteve, ki se stavijo na državno blagajnico, silijo finančno upravo, na predpisane davke ne samo v polni izmeri, ampak tudi pravočsno pobere, ker sicer ne more zadostiti svoji nalogi. Radi tege je finančna delegacija naročila davčnim uradom, da naj zlasti tudi v onih relativno številnih primerih, v katerih se je v poslednji dobi dovolilo plačevanje v obrokih, pazijo na to, da se dospeli dolg točno ob določenih terminih poravna jn, ako se ig ne egsdi, prisilnim potom iztirja. Ker zapade ves še neplačani davek, ako je davkoplačevalec le z enim obrokom v zamudi, in ¿e potem treba plačati še zelo visoke elesekucijske pristojbine, se od prizadetih krogov pač sme pričakovati, da že v lastnem interesu napno vse sile, da ne pride do prisilnega postopanja. Delegacija ni štedila z obroki in bo obžalovala, ako jih bo iz navedenih Tazlogov celo treba deloma reducirati, mora pa vsekakor izrabiti vsa dopustna sredstva, da v legalnih mejah /fijamči redni pritčk davčnih dohodkov. — Delegat: dr Šavnik s. r.
Prvi nastop dr. Pivka. Da bi dr. Pivko v smislu z dr. Lspoldom sklenjene kupčije pripomogel slednjemu do poslanskega mandata, je nastopil kot — »govornik« v verifi-kacijske-m odboru in v narodni skupščini. Mesto da bi, kakor drugi govorniki, vsaj nekoliko opisal razmere v Sloveniji in naše težnje, se je takoj spravil na duhovnike, pridige in pripovedoval neke »storije«, da se mu je vse smejalo, Opravičeno je moral slišati medklice: »To je Drofenik v drugi, poslabšani izdaji.« Vsi oni, ki so volili dr. Pivka, naj se vprašajo, ali so ga volili zato, da bo blatil duhovščino in citiral pridige, katerih ni slišal ne on, ne njegovi — «bogaboječi« Sokoli, ki so mu poročali razne izmišljotine in se sedaj smejejo naivnemu dr. Prvlou. Med vsemi govorniki je napravil dr. Pivko najbolj žalosten ut>'s, sam Žerjav je v zbornici z nevoiio popravljal njegovo klobasarijo, ker se mu ni zdelo vrfedno, da bi ga prišel poslušat. Govori se, da bo kmalu »zbolel« dr. Pivko, ker so mu razne »pridige« obtičale v želodcu in bo prišel v Beograd — advokat dr.. Lipold, kateri bi kot bogat človek rad — poslančeval.
Mariborske novice. V pondeljek zvečer se je z nožem. zaklal 26 let stari mesarski pomočnik Franc Polič v Vrba-novi ulici. Polič je bil zelo nagle in čiste» neposredne jeee. Živel je v stalnem prepiru z materjo in s svojo mlado ženo. V pondeljek: proti večeru se je zopet spri s svojo ženo, v ljutem prepiru je še zakričal ženi: »Sedaj boš videla, kaj bo!« Potegnil je iz žepa nož, se vsedel v kuhinji na stol in si pognal ostrino z vso silo skozi srce. V srce zadet je skočil še po 'koncu, a že v veži se je zgrudil mrtev na tla. — Mariborska policija je te dni vtaknila pod ključ nelko služkinjo iz Gajeve ulice, ki je osumljena, da je svojega otroka umorila. Preiskava je dognala, da je služkinja pred kratkem-porodila, a otrok je izginil neznano kam. Po dolgem iskanju so našli mrtvega otroka in ga prenesli v mrtvašnico na Pobrežje. — Vdrko govoric po mestu vzibuja to-le odkritje tihotapske zadeve: Policija -je casledila, da se nekateri avstrijski železničarji, ki prihajajo iz Dunaja, redno oglašajo v nekem tukajšnjem hotelu in oddajajo natakarici pakete. To se je zdelo sumljivo, vsled česar je bila odrejena preiskava. Dognali so, da so bile v paketih svilnate rirte, ki so jih železničarji že dalje časa tihotapili iz Dunaja in sicer po naročilu nekega Nedoga, ki je doma iz mariborske oblasti, a službuje na Dunaju kot agent neke tamošnje razpošiljalnice. Nedog se je včeraj (ne sluteč nič slabega) pripeljal v Maribor s paketom svilenih rut, ki ga je skril v kovček in se s kovčetkom izmuznil carini. Nedoga so takoj aretirali ter je bil po kratkem zaslišanju oddan v zapor. — Iz mariborske kaz»ni!nice je svojčas pobegnil tat in vlomilec Franc Košanjc Pri pobegu je ranil dva paznika in nato izginil neznano kam. Sedaj so dognali, da je iz Maribora ušel na avtomobilu in se M-tekel v Avstrijo, od tu pa na Bavarsko, kjer je sJaiil kot

Stran 4.
»SLOVENSKI GOSPODAR«.
3. aprila 1925.
natakar. Slučajno» ga je odkrila policija in ga izročila avstrijskim oblastem, te pa naoim. Lopovu pa se je posrečilo, da je med izročitvijo zopet pobegni. Klatil se je nekaj časa v Gradcu, te dni pa so ga znova prijeli in pod varnim Spremsivom prepeljali v Maribor.
Pivko, pridi, pridi! iz Ruš pri Mariboru nam pišejo: Nas delavce so pred 8. februarjem s silo vlekli v tabor Zerjav-Pivkove stranke. Dr. Gorišek nam je obljubil, da če volimo dr. Pivka, bo vse bolje. Bili smo tako nesrečni in smo ga tudi volili. Saj smo bili plačani za to. Pivko naon je vse mogoče obljubljal. A danes beremo, da vlada, oziroma vladna večina, upelje še nov davek za nas delavce. Kalkor sem zvedel, bomo morali delavci od svojih trdo prisliuženih krajcarjev plačevati 2% davka. Ce zaslužim mesečno borih 4000 kron, bom moral plačati tega novega davka 80 kron mesečno. To bo nekaj strašnega za nas! In Pivko v finančnem odboru celo glasuje za take stvari. Daleč smo prišlil Povabimo Pivtka, da pride v Ruše in nam razloži tiste dobrote, ki jih je pridobil za nas.
Duhovniške vesti. Čč. gg. Anton Cestnik in Jožef Kar-diner, gimnazijska profesorja v Celju, sta postala konzi-storijalna svetovalca lavantinska; vlč. g. opat Peter Jurak pa celjski dekan. Po umrlem msgr. dr. Antonu Medvedu je č. g. Pavel Živortnik začasno imenovan gimnazijskem veroučiteljem v Mariboru. Teharski kaplan č. g. Martin Medved odide s 1. aprilcm t. 1. začasno v beograjsko nad-škofijo, na njegovo mesto pa pride č. g. Pavel Vesenjak iz Loč. Provizuro pri Sv. Ožbaltu je nastopil č. Venceslav Jastrobnik.
Slivniške novice. Malokdaj se sliši kakšna novica cd nas, ker smo pač bolj zaspani. Naša cerkev se ponaša s krasno električno razsvetljavo, z novimi bronastimi zvonovi in obe napravi delata čast požrtvovalnim faranom. Samo o našem Bralnem društvu ni nič več slišati. Iz drugih krajev slišimo, kako delujejo in se razvijajo bralna društva, Orli in druga društva, le pri nas je vse tiho. Ljudje si želijo in komaj čakajo, da bi se priredila kakšna igra, pa je vse mirno. S trudom se je zgradil priprost in prostoren Društveni dom in sedaj ni več življenja v njem. Vsa narava se zbuja iz zimskega spanja v novo veselo življenje, tako želimo tudi mi Slivničani, da bi se naše Bralno društvo poživilo ter začelo vstrajno delovati in napredovati. — Po slivniški občini so se nekatere skrajno zanemarjene ceste popravile. Prav je tako, saj bi že lahko bili obtičali v blatu. G. župan si prizadeva storiti kaj več v korist občar nov, a žalibcg, da se najdejo v naši sredini možje, ki večkrat dobremu delu nasprotujejo. — Tukaj si je kupil posestvo in otvoril trgovino z mešanim blagom g. Albin Ceh iz Maribora. Potrebovali smo tu trgovca, kateri bi nas zadovoljil z dctbrim ih cenim blagom in če to bo, ga bomo radi obiskovali. — Nekaj grajevrednega smo opazili na našem pokopališču. Vseh vrst cvetlic, katere si naša dekleta s trudom vzgojijo in okrasijo ž njimi grobove, nam je živina nekega gospodarja uničila. Vsi vemo, kdo je tega kriv. G. M. povemo, da kakor Vam ni ljubo, da bi Vam kdo le za las škode napravil, tako tudi nam ni všeč, da bi nam Vaša živina obropala in onesnažila grobove naših rajnih. Pokopališče ni občinski pašniki Radi bi se tudi iz nas kar javno norčevali, a povemo Vam: Kdor koga za norca ima, sam to postane!
Kje imate svojo republiko? Od Sv. Jakoba v Slov. gor. smo dobili od priprostega kmetslkega moža naslednje pismo: V »Slovencu« sem čital, kako so Radičevi hrvatski poslanci v Beogradu zatajili republiko. Bral sem tudi, da so Radičevci po svojem voditelju dne 27. marca v Beogradu izjavili, da so zadovoljni s sedanjim načinom vladanja, kakor sta ga upeljala Pašič in Pribičevič. To se pravi, da so Radičevci tudi zadovoljni z neznosnimi davki. Pred volitvami sta tu v našem kctu, posebno na Hlapju, Somartu, na Ploderšnici in pri Mariji Snežni dva moža strašno hvalila Radičevo repiubliko. Bila sta to znani Ogner in bivši fi-nancar Šviikaršič. Lazila sta od hiše do hiše ter kričala: »Repo bomo volili, repo!« Sedaj pa imate tisti, ki ste se dali po teh dveh zapeljati na krivo pot, svojo repo. Namesto, da bi Radičevi poslanci vzdržali z našimi poslanci v boju proti Pašiču in krivici, pa so Radičevci padli pred vele srbe na kolena, zavrgli so republiko in so izjavili, da so zadovoljni z današnjo vlado in gospodarstvom. Kratko rečeno: prodali so nas. — Skoro enaik dopis smo dobili cd zavednega železničarja iz Š t. 11 j a : Ob volitvah so pri nas nekateri zapeljivci znoreli nekaj železničarjev, delavcev in drugih volilcev, da so volili z Radičevo stranko. Njih bojni klic je bil: »Samo repo! Samo repe se držimo!« (»Repo« je bil skrajšan izraz za republiko.) Posebno nek Pukšič in Jarc sta agitirala noč in dan za Radičevo republiko ter ob-ljuibovala, da bo Radič zvezal naše kraje z Avstrijo in upe-Ijal republiko. Fantcm sta cbečavala, da če bodo volili Radiča, jim ne bo treba k vojakom. Kaj pa zdaij? Zvedeli tirno iz Beograda, da so Radičevci prodali Pašiču svojo »repo« in je P. Radič tam izjavil, da bi naj bilo vojaštvo tako urejeno, da bi vojaška dolžncst prenehala šele s smrtjo. Lepe reči ste nam napravili tisti, ki ste volili Radiča. Za sladki Paš.čev pogled so Radičevi poslanci zavrgli celo svojo »repo.« Mi pa ostanemo zvesti našemu Korošcu in naši Slovenski ljudski stranki!
Šentlenartski okrajni zustop in okrajna hranilnica sta začela delati dr. Gorišeku preglavice, to se pravi, razni od njega naslovljeni odborniki ga nič kaj nočejo ubogati. Tako čujemo, da namerava dr. Gorišek jednega tam cd Sv. Ruperta »izbacniti«, ker ni hotel na dan volitev ne paziti na Pivkovo škatljico- in ne voliti. Gospod, kateri je pravzaprav »ta prvi«, se tudi pritožuje, da mora samo molčati, komandira pa same gospod od Sv. Lenarta ter da bo vrgel vse proč. G. Murko iz Biša prisega na vse žive in mrtve, da ni volil Pivka, da nima s tisto 4. Skrinjico nič opravka itd. Tako se je torej pričel punt. Drži le še gočovski Fran-celj, ki se je celo izjavil, da ostane na svojih mestih do svoje smrti. Tako je tudi rekel dr. Gorišek, da ga nikdo več ne spravi do njegove smrti od okrajne hranilnice. To-
da ta dva samo obračata, obrnili bodemo pa konečno mi davkoplačevalci, ako namreč ne bo okrajna hranilnica že prej prazna!
Nesoglasje. Že v predzadnji številki »Gospodarja« smo opozorili na nesoglasje v»uradnem popravku« g. srezikega poglavarja v Mariboru ter v razglasu okrajne hranilnice v Sv. Lenartu. G. srezki poglavar namreč pravi, da dr. Milan Gorišek ni v ravnateljstvu okrajne hranilnice, razglas okr. hranilnice pa pravi, da je dr. Milan Gorišek ud ravnateljstva. Obrnili smo se že takrat uljudno na g. velikega župana za pojasnilo. To prošnjo zopet ponovimo, zlasti ker smo slišali, da je pred par dnevi baje odštel dr. Milan Gorišek nekemu trgovcu od Sv. Trojice, seveda pristnemu SDS, posojilo v znesku 800.000 kron, od nas ubogih kmetov pa se posojila iztirjavajo!
Društvo slovenskih organistov. Vsi organisti mariborskega, šentlenartskega, ptujskega okraja in iz Dravske doline, ki bi želeli se udeležiti organistovskega zborovanja v Mariboru, naznanite to takoj orgonistu V. Seško-tu, Zgor. Sv. Kfongota na Pesnici.
Surov napad na mirnega fanta. Iz Rakovcev pri Sv. Tomažu pri Ormožu smo prejeli: Dne 21. marca se je zgodil pri nas slučaj napada, ki dokazuje napredno po-surovelost, katero zajema kinetska mladina iz policaj-demokratska časopisja. Že omenjenega dne zvečer je šel miren lant v bližnjo vas v trgovino nekaj kupil. Na cesti ga srečata dva naprednjaka, kojima je vsakote-denska dušna hrana Žerjavova »Domovina« in tu in tam tudi »Jutro«. Ta policajdemokratsko podivjana fantalina sta tega mirnega fanta kar brez vsakega povoda napadla, ga oropala, mu raztrgala obleko in ga s kolci tako obdelovala po telesu, da mora revež vsled poškodb čuvati postelj.
Nova avtomobilna vožnja na progi Sv. Peter v Sav. dolini—Vransko. S 1. aprilcm t. 1. se je uvedla dnevno ' dvakratna avtomobilna vožnja med omenjenima krajema. Odhod od Vranskega bo ob 5.30 in 9.30 ter prihod pri j Sv. Petru v Savinjski dolini ob 6.10 in 10.15. Odhajal pa bo avtomobil od Sv. Petra ob 8.30 in 16 ter prihajal v j Vransko ob 9.15 in 16.45. Obenem se s 1. aprilom t. 1. ! na novo uvede peška pošta med Ustnikom in Vranskim. j
Prijeti vlomilci. Iz Trbovelj poročajo: V noči cd 2. na 3. februarja t. L so na osebnem kolodvoru v Trbovljah vlo- ; mili v železniški voz tedaj neznani storilci in ukradli 77 kg ! usnja, vrednega 27.900 kron. Usnje je bilo last Ivana Bejgerja iz Trbovelj,; Po neumornem trudu orožništva sta našla Čopi in Ogrinc dne 28. marca v nekem hlevu približno 1 meter globoko v zemlji nakopano ukradeno usnje, j To tatvino sta izvršila dva železniška delavca Jančar in ! i Rakar, ki sta tatvino že priznaia. Za to marljivo in uspešno delo zaslužijo naši orožniki vse priznanje.
Slovenski fantje-mornarji iz Brodarske podeficirske šo- j le stalnega kadra v Šibeniiku se spominjamo na vse cenj. j čitatelje »Gospodarja«, kakor tudi na vse fante in dekleta j v domovini, kojim pošiljamo mnogo najlepših pozdravov, !
ter obenem želeč jim zdrave in vesele velikonočne praz-| nike z žeje, da tudi Vi na nas vojake-novince ne pozabite, ki bomo letos obhajali praznike v tujini ob topli morski obali Dalmacije. Trobač: Jakob Gašparič iz Žabljeka pri Slov. Bistrici; trobač: Iven Šijenec od Sv. Jurija ob Ščavnici; Franc Opora iz Trebnja na Dolenjskem; Anton Omerzelj iz Metlike na Dolenjskem; Rudolf Darovec iz i. Gornje Straže na Dolenjskem; Alojzij Stare iz Gorič nad j , Kranjem, Gorenjsko; Tinko Bizjan iz Podolnice pri Vrhniki; Josip Gross iz Kranja na Gorenjskem; Josip Potočar iz Sv. Jerneja na Dclenjskem; Franc Bolantič iz Glinja na ; Gorenjskem; Janez Galičič iz Kpodnje Sušice na Gorenj- j skem; Franc Mevec iz Gornjega Jezera na Notranjskem; | pitomci: Franc Nemec od Sv. Jurija ob Ščavnici; Viktor j Copot od Sv. Jurija ob Ščavnici; Karol Vogrinec od Sv. ! Križa; Alojz Ostre od Sv. Jurija cb Ščavnici in Josip Zma- j j zek, Mala Nedelja.
Sporočilo naših rojakov iz Francije, Pas de Calais. — Kakor je splošno znano, se je zadnja leta veli'ko naših rojakov preselilo v Francijo, da si poiščejo tam kruha in pri- ; meren zaslužek. Zaradi slabih finančnih razmer, ki so se razlila zadnja leta preko Nemčije, se je tudi mnogo naših i slovenskih družin preselilo iz Nemčije v Franeijo. Preselila se je tudi družina Marela, doma iz Kranja na Kranjskem. Tukaj jo je doletela strašno žalostna družinska nesreča. Ko so bili dne 14 .marca t. 1. zvečer otroci doma, se jim je prigodila grozna nesreča. V spalni sobi si je mis-| lila 12 let stara deklica naliti svetilko s petrolejem. Pri tej priliki se pa petrolej \name in eksplozija je bila tako , močna in huda, da je skoraj vzela celi družini življenje. Deklica, stare 12 let, je bila tč.xoj mrtva; fant, star 5 let, je čez 4 ure v težkih mukah in bolečinah umrl. Drugo jutro I so še odpeljali tri otroke in ženo v tukajšnjo bolnišnico, , dva otroka sta čez 24 ur umrla v bolnišnici. S smrtjo se bori, ko to poročam, žena in eno leto star otr:k. Torej je ; zahtevala nesreča v štirih dneh štiri žrtve pri eni družini. 1 Francoska preiskava je bila takoj na licu mesta, a se ne • more nikogar obdolžit' krivde. Je pač resničen star sloven-j ski pregovor, ki pravi: nesreča nikdar ne počiva. Ponesrečil se je iudi v tukajšnjem premogokopniškem rovu Franc Novak, doma iz Pleter, župnija Zdole pri BreZicah. Prvo-i krat je bolehal dva meseca v bolnišnici v Lille, Pas de Ca-| lais; nato je bil en mesec doma; komaj je nekaj časa de-: lal, že zopet se mu je prigodila druga nesreča; odpeljali so ga takoj v bolnišnico. — Tako nam poročejo čitatelji in na-! ročniki našega lista, katerega z veseljem čitajo v daljnji I Franciji.
Strašna rudniška nesreča v Franciji. Čitatelj in naroč-: nik »Gospodarja« g. Anton Koizole nam poroča iz Merlen-j bacha v kotlini Saarbrücken, ki je pripadala svoječasno i Nemčiji, sedaj pa jo imajo Francozi za 25 let v posesti, o ; strahoviti nesreči, ki se je pripetila v tamošnjem rudniku i »Römerschach L« Po navpičnem rovu, ki je svojih dobrih j 800 metrov globok, se dvigajo rudarji, ki prihajajo iz po-
stranskih rovov, s pomočjo velikega dvigala ali košare. To dvigalo visi na močni žičnati vrvi. Pretečeni teden se je dvignilo v takem dvigalu iz omenjenega rudnika okrog 80 rudarjev. Pri vrhu rova se je pa vrv nenadoma utrgala in ker so odpovedale vse varnostne zavore, je košara zletela z ljudmi vred v strašno globočino. V nekaj trenutkih je iz vsega skupaj ostalo na dnu rova le kup v smrtnih krčili se zvijajočih krvavih udov. Udarec je bil tako strašen, da je bilo okrog 70 rudarjev takoj mrtvih. Ostali pa so več ali manj težko ranjeni. Pogreb ponesrečenih žrtev se je vršil preteklo nedeljo ob velikanski udeležbi njihovih tovarišev. Med ponesrečenci je tudi nekaj naših ljudi. V francoskem parlamentu je bila radi te nesreče podnešen«, posebna interpelacija in vlada je nakazala rodbinam ponesrečencev 150.000 frankov podpore.
Dopisi.
Prevalje. G. finančnega delegata v Ljubljani opozarjamo, ako je na to mogoče pozabil, da še vedno predpisuje davke kot referent dobroznani g. Cepin v Slovenjgradcu. ekoravno je g. delegat že davno in večkrat obljubil, da-ga bo kot popolnoma nesposobnega prestavil k davkariji in akoTavno je g. Čepin sam prosil poslance, de mu pomagajo, da čimpreje pride do penzije. Mož se strašno rad »zmoti« in sicer tako, da stranke trpe škodo. Iz Črne prihaja poročilo, da se je tam zmotil pri eni stranki »samo» za nekaj nad — 800 dinarjev, kar je tudi, ko se je stranka pritožila, moral priznati Ali mora ljudstvo radi takih ljudi trpeti, ali je za državno upravo dovolj, da je Čepin funk-cijonar orjune, četudi trpi pri tem i ljudstvo i državaa uprava? G. Čepin naj poroča delegaciji, kako lepo so gt> pohvalili davkoplačevalci Lz Šoštanja, Velenja in Sloven}-gradca; upamo, da bo to poročilo prepričalo gospode v Ljubljani, da je skrajni čas, da nas reši Cepina.
Vurberg. V enem zadnjih dopisov piše nek dopisnik,, kakšne lepe reči se nam obetajo pod sedajnim liberalni» županom Preložnikom in njegovim tajnikom učiteljem g Lešnikom. Toda kolikor je znano, ni pravi župan Preloik nik, ampak županu je tajnik Lešnik. Zupan mora vse storiti, kar ukrene tajnik, pri katerem se nahaja tudi večina aktov in kateri bi imel rad tudi dostavljanje občinske pošte n8 svoj dom. To naj bo v preudarek tistim volilcem, ki so volili »Gospodarsko stranko.«
Vurberg. V zadnji številki »Gospodarja« je nekdo poročal, da je tukajšnji g. nadučitelj Lešnik začel naročevat »Domovino« med naše pristaše, pozabil pa je omeniti, da je naročeval ta brezverski list večinoma med same mlade fante, katere si je s tem upal polagoma pridobiti za svoj pohod proti SLS. Dalje so nam šolski otroci pripovedovali, da je pred volitvami med šolskim podukom v šoli čital članke iz »Jutra« ter otrokom ukazoval, kako naj njihovi očetje volijo dne 8. februarja. Vprašamo višji šolski srel, oziroma ministrstvo prosvete, ali je to dovoljeno, da sme učitelj v šoli otrokom črtati politične članke in kdo učitelju za to plača? Ni čudno, da starejši ljudje pravijo, da so ae v prejšnjih časih več naučili, ko je bil samo en učitelj, nego sedaj v treh razredih. G. nadučitelj, pri nas imamo bralno društvo, če se Vam res tako ljubi mladino izobraziti, imate prilike dovolj za predavanja, seveda v krščanskem, ne pa v liberalnem duhu.
Ptujska gora — finančnemu ravnateljstvu v Mariboru? Dne 28. januarja t. 1. je umrl na Ptujski gori obče priljubljeni posestnik in gostilničar Franc Žunkovič, brat podpolkovnika Zunkoviča v Mariboru in nadučitelja in župana Zunkoviča v Sv. Bolfeniku v Halozah. Rajni je ležal še nti mrtvaškem odru v domači hiši, ko že pride eden izmed oddelka finančne kontrole na Ptujski gori nadlegovat ubogo vdovo Treziko, češ, da naj takoj izjavi, namerava li Se imeti v zanaprej gostilniško koncesijo ali ne. Uboga vdova, ki ima skrbeti za šest nepreskrbljenih otrok, ni vedela * svoji veliki žalosti, kaj bi na to odgovorila. Konečno odgovori, da še sploh ne ve, če se ji bo koncesija dovolila, ali ne. Dne 3. marca t. 1. gre Trezfka Žunkovič naravnost h g. srezkemu poglavarju v Ptuj, proseč ga za tozadevni nasvet in za pomoč. Od strani g. poglavarja, čegar velifoi uljudnost in postre^Ijivost je obče znana, je zvedela, da sme svojo gostilniško obrt izvrševati do svoje smrti, od-nosno tako dolgo, dokler ostane vdova. Vsa vesela in zadovoljna se je podala še istega dne na oddelek finančne kontrole na Ptujski gori ter tam plačala predpisano taksa za polovico leta ter naznanila, da je dobila .od g. glavarja dovoljenje, izvrševati svojo obrt Prepričana je bila, da je zdaj vse v redu. Ali kako se prestraši, ko pride kratko pred dnem, ko je nameravala odpreti gostilno, zopet financar fe Ptujske gore ter ji v imenu vodstva naznani, da ne sme krčmariti, ker še zadeva ni rešena. Po raznih ovinkih in informacijah se je prišlo na sled, da so financarji že dne 31. januarja t. L, na dan pogreba um-lega moža Franca Zunkoviča brez vsakega dovoljenja, oziroma podpisa od strani vdove gostilniško koncesijo odpovedli. Vdova Tre-zika je bila sedaj primorana. vnovič prositi za tozadevno dovoljen ie, 'kar ji je povzročilo marsikateri nepotrebni pot v Ptuj in Maribor, zamudo časa in velikanske stroške. Ko se je vprašalo vodjo oddelka finančne kontrole o vzroku tega neopravičenega postopanja, je odgovoril vodja gosp. Marzidovšek dobesedno: »Zakaj pa ni prišla Trezika k meni, jaz bi ji že b:l vse prav nasvetoval, oni pa tako nič ne zna, Šantel o tem nič ne razume.« Obenem je g. vodja io-povedal, da se je odpoved odposlala po njegovem podrejenem organu g. Šantlu privatno na finančno ravnateljstvo v Maribor, torej brez njegovega vedenja. Vse je torej baje zakrivil g. Šantl, ki je uslužben pri oddelku finančne kontrole na Ptujski gori. Ker pa na drugi strani g. Šantl trdi, da »stari« (g. Marzidovšek) nič ne razume, si usojamo vprašati finančne ravnateljstvo v Mariboru; 1. Ali zna za ta slučaj, ki je povzročil velikanske stroške in nezmerno-škodo? 2. Če zna za zadevo, ali namerava stvar strogo pre-
2. aprila 1925."
»SLOVENSKI GOSJPODAR«.
Stran 5, '
¿s-kati in krivce kaznovati? 3. Če je odpoved koncesije podpisana, kdo da je isto podpisal? Obenem se prosi, da se .¿rene vse potrebno, da se popravi vdovi Trezi žuivkovič povzročena škoda in da se pošljejo na Ptujsko goro trezni «cradnlki, ki se ne bodo glede nezakonitosti v svoji službi Ogovarjali drug na drugega ter se zmerjali z buteljni itd. Naše gospode poslance pa prosim«, da storijo vse korake, da se taki slučaji preprečijo na ta ali oni način!
Sv. Urban pri Ptuju. Na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila t 1., bo pri nas čebelarski shod, združen z ustanovitvijo čebelarske podružnice. Predaval bo čebelarski strokovnjak g. Juvaivčič. Začetek ob treh popoldne v tukajšnji šoli. Vsi domači kakor tudi sosednji čebelarji ter prijatelji čebelarstva se najuljudneje vabijo!
Sv. Rolfenk pri Središču. Vsepovsod so tukej pri vo~ Mttveh propadli samostojneži, a našemu ateku Tomažiču še vendar ne da miru njegova samostojna narava Vse ne velja nič, le atakova beseda je povsod in zmiraj prava. Vsega tega pa so se navsezadnje navadili tudi že pc večini «i nekdanji pokorni sluge atekovi. Atek so načelnik polarne brambe, a kaj je to njim. Rekli so, da so požarno ibrambo ustanovili oni in da brez njih načelstva požarne <t>rambe ne bo in je tudi ni treba. Tako! Požarna hramba tcrej le zato tukaj, da nosi ob raznih slovesnostih atek «generalsko« uniformo; njih nadebudni sin ober-orjunec pa se postavlja v raznih krajih kot namestnik »generala.« Kaj pa delajo računi pri požarni brambi? Kaj je z nezaupnico celokupnega odbora?
Tepanje pri Konjicah. Za šolski okoliš Tepanje pri Konjicah so volili v krajni šolski svet načelnika in pod-načelnika. Učitelja Malenšek in Gselman sta zahtevala, da se oba volita obenem na istih listkih. Njun kandidat Pro-senak, ki pa je v zadnjih letih vedno volil z Nemci, je dobil 3 glasove, Podkubošek 4 glasove. Za podnačelnika dobi Podkubošek zopet 4 glasove, Prosenak 1. Sedaj pa — čujte in strmite! — učitelja zahtevata in izsilita, da cd-Loči med njima žreb, kateri bo načelnik, »ker je «jasno, da Podkubošek ne more biti Obenem načelnik in podnačel-nik.« Kako naj se tako postopanje imenuje? Smo radovedni, kaj bo na to odredil okrajni glavar! Žreb je namreč xlločil v prilog Prosenaka.
Šmarje pri Jelšah. Marsikdo si bo mislil, da smo mi Smarčaai čisto izumrli, ker ni sluha in ne duha cd nas. Mismo še, ampak živimo in živimo tako, da Bog pomagaj, kakor povsod, ječimo pod težo prevelikih davkov, po vrhu ie je še pa v našem trgu, čeravno je večina v rokah SLS, ustanovila, oziroma se iz Albanije priklatila za nas kuga <>rjuna. Že parkrat je pokazala svoje delo in napadla mirno gredoče ljudi na cesti, n. prt Orle in Janeza Baštevca, o katerem so vedeli, da ima denar. Ako bi ne bilo blizu pomoči, bi ga bili še po težki telesni poškodbi oropali tudi denarja. Cela zadeva je že pred scdnijo. Ljudi svarimo, r.aj pe hodijo ponoči od one gostilne, v kateri ima orjuna svoj brlog. Pridno podpirajo) orjunce vsi tržki riemčurji, kakor: »mesar Gredt, mladi Loschnigg, trgovec Pupustek, dr. Hra-fiovec, dr. Rup^ik in še par demokratarjev. Sklenili so vsi imenovani, da niti v trgovino, ne v gostilno, mesarijo, celo v odvetniško pisarno ne sme več nobeden črn klerikalec. Zato opozarjamo ne samo šmarčane, ampak vse, ki pridete v Šmarje po opravkih, da se orjunske gostilne izognete daleč in stopite za potrebo v Habjanovo, kjer ste pred orjuno varni!
Šmarje pri Jelšah. V soboto, dne 28. marca, smo imeli jopet komisijo pri stavbi Katoliškega doma, za katerega je načrt odobren in zidanje dovoljeno. Načrt je napravil g. Konrad Gclograne, stavbenik v Celju. Proračun znaša nad 1 milijon kron. Vsi, ki spadajo ne samo v šmaisko župnijo, »ampak v dekanijo, se lahko veselijo tega prvega dela, ki smo ga začeli šmarčani. Naši dobri šmarčani z veseljem prispevajo v denarju, lesu, z vožnjo in z delom, da jih je kar občudovati, b:di jim torej javna zahvala za njih trud, dobro voljo in požrtvovalnost. Bog naj podpira naše delo iin daj, da do meseca julija praznujemo poleg mil. g. kano-nikove zlate maše tudi blagoslcvljenje Katoliškega doma. Bog živil
Sv. Lenart nad Laškim. Politično življenje se pri nas nikakor noče prilagoditi kljub že povolitveni dobi času primerno. Neki dobro znani »tintomoz« s svojo »žnidarsko ;oko« bruha potom »Domovine«, ki se je pa zadnji čas poslužil tudi »Kmetijskega lista«, ogenj in žveplo na vse, kar ne trobi v njegov že obrabljeni rog. Značilno za tega fcunštnega dopisuna je pač to, da zna svoje nasprotnike obmetavati s tako lepimi priimki, da tako svoje ime drugim ponuja. Neradi odgovarjamo takemu listu, kot je »Domovina« ter taki osebi kot je njen dopisnik, katerega je komaj kolo časa primoralo, da je odstranil napis iznad vrati: »K. u. k. Pcstablage.« Ker nam pa vedno vsiljuje boj. ga mi sprejmemo, ker imamo dosti gradiva zoper njega, ker bomo na ta način izvajali posledice. Znano nam je pa tudi, da tisti zmaga, ki se nazadnje smeji. Da ima pa tudi ta »poštni stric« žilico pesniške nadarjenosti, nam pričajo njegove v »Domovini« tako milodcneče pesmice, v katerih se itak njemu prirojeno ne more izogniti ženskega spola. Pa kako tudi, ko je pa ta spol bil vedno njemu tako ljub. Svetujemo, da se pri dopisih podpisuje namest: napred-njak: »Poštni stric« ali pa »Študent iz Karlave.« Naj služijo te vrstice njemu svarilno, ker v nasprotnem slučaju smo primorani, ga spraviti v pravo luč. Njemu pa tiho na uho: Pero iz rok in šivanko v roke! Zaenkrat pa pika!
Gospodarstvo.
IZ SEJE KMETIJSKE DRUŽBE.
Zadnja seja glavnega cdbora Kmetijske družbe v pondeljek, dne 23. marca 1925, se je vršila pod skrajnim terorjem slovenskih samostojnežev. Nobena mirna beseda, noben pameten nasvet, noben predlog za p ivzdigo in razvoj Kmetijske družbe se ni upošteval od večine. Samostoj-
ni hočejo slepo in z nervozno naglico pritirati Kmetijsko družbo, to idealno zaščitnico kmctskih interesov, v prepad. To je pokazalo poročilo odseka za sprejem udov v 1. 1924. Predsednik tega odseka, znani g. Urek, je kratkomalo predlagal, da se izključijo vsi člani, ki niso plačali u dnine potom podružnic ali takih odbornikov, ki jamčijo za nabrane ude. Vsi pametni dokazi proti takemu naziranju in celo či-•tanje jasnih tozadevnih društvenih pravil, je bilo brez uspeha, ker nočejo samostojni »kmetje« povzdiga Kmetijske družbe in njenega razmaha v kmetsko korist. V dokaz tega dejstva naj sledi nekaj primerov: Podpredsednik Jarc je prečital društvena pravila ter na podlagi istih dokazal ne-vzdržnost Urekovega predloga. Dr. Jančič je vprašal, je-li se je vprašalo izključene ude za njih mnenje? Odgovor: Zgodilo se je. Ko pa je imenovani prosil za podrobne podatke, so stisnili rep med noge in so začeli kričati brez dokazov. Zupanič vpraša: Je-li se nesprejetkm udom vrne vplačanih 20 dinarjev? Odgovor: Smatramo jih za podporne člane in dobivali so »Kmetovalca « Na vprašanje, ali so se plačniki udnine izjavili v tem smislu, so samostojni utih nili. Odbornik Košar je povdarjal, da je n. pr. tudi on nabiral člane, katere se hoče sedaj pavšalno zavreči, akora-vno pravi Urek, da so se sprejeli vsi udi, ki so bili priglašeni po odbornikih, ki jamčijo za ude. Ker je med nabranimi udi tudi mnogo starih, zvestih pristašev Kmetijske družbe, se stavi konkretni predlog: Vsakega po Urekovem predlogu izključenega plačujočega člana se naj vpraša, jeli je zadovoljen z izključitvijo. Samostojni so rekli, da to ne gre. Pri tem pa se niso opirali na pravila Kmetijske družbe. Da je tudi Žerjavov odbornik g. Petovar podpiral samostojne kroge, ni motilo samostojnih »kmetov.« V tem razpoloženju je seveda propadel Košarjev predlog. Naši odborniki so uvideli brezplodnost nadaljnjih besed za pov-zdigo kmetijskega gospodarstva ter so — odšli, da ne postanejo soodgovorni za krivice, katere hoče samostojna večina uveljaviti nad kmetskim ljudstvom.
Odkup tobaka in saden je tobačnih sadik. V okrajih Ljutomer, Ptuj in Maribor so leta 1924. nasadili mnogo tobaka. Dosedaj je finančna uprava kupovala in plačevala tobak od posestnikov vsako leto že v jeseni. Da se je na Slovenskem Štajerskem začel saditi tobak, in je uprava monopola izdala dovoljenje, je zasluga go-> spoda narodnega poslanca Vesenjaka. Ker še lanska letina tobaka ni pokupljena, je nastalo med producenli veliko razburjenje. Mnogo tisoč kilogramov dobrega tobaka še imajo posestniki doma v zalogi. Šele pred kratkim so začeli prevzemali tobak. A plačajo.nič. Produ-centi dobivajo samo potrdila in obljube, da dobijo denar, kadar bo finančni minister dobil kredit. Poteg le mizerije pa je bilo zadnje tedne razglašen^, da 1. 1925. na Slovenskem Štajerskem ne bo nobeni občini dovoljeno saditi tobak. Uprava monopola v Beogradu je dne 6. marca 1925 sklenila, da za leto 1925. po celi Sloveniji ukine saditev tobaka. Finančni minister dr. Milan Sto-jadinovič je odobril ta sklep Uprave monopola. Vsled tega je nastalo med sadilci tobaka v Sloveniji veliko razburjenje. Iz vseh treh imenovanih okrajev so se producenli obrnili na poslanca Vesenjaka in Žebota in ju prosili, naj se zavzameta v Beogradu za to, da bi se smel v letu 1925. zopet saditi tobak. Omenjena poslanca sta nato posredovala pri upravi in članih uprave monopola. Poslanci dr. Hohnjec, Vesenjak in Žebot so poleg tega še vložili na finančnega ministra dr. Stojadino-viča obširno spomenico v tej zadevi. V tej vlogi so naši poslanci opozorili Upravo in ministra, da bi se zgodila našim krajem velika krivica, ako se ukine sadenje tobaka. Glede odkupa tobaka letine 1924 je izjavil upravnik monopola, da se bo začel plačevati tobak, ko bo uprava monopola, oziroma finančno ministrstvo dobilo kredit.
Prevzemanje tobaka v ptujskem tobačnem okolišu. Od 20. marca do 29. aprila se vrši prevzemanje tobaka od tobačnih sadilcev v ptujskem tobačnem okolišu. Tobaka je letos dosti in je tudi lep, kjer ni bilo toče, pa kljub temu ga cenilna in prevzemna komisija nizko ce-ai in uvršča samo v četrti ali peti razred. Nekaj malega so uvrstili v tretji razred. Gotovo imata zastopnik tobačne uprave iz Ljubljane in g. Šeguič iz Beograda navodilo, naj ta tobak slabo klasificirata, da ne bi prišlo med nas preveč denarja. Denarja?! Ne — priznanic. Zanimivo je namreč, da prevzemna komisija tobaka ne izplačuje, ampak ga prevzema proti priznanicam. Toliko denarja se dobi za tobačne izdelke — v enem samem mescu lanskega leta, v decembru, 131,601.317 D — sedaj pa pride tobačna uprava pa pravi, da »sada nema para», tu imate priznanico, denar dobite pozneje .... Opozarjamo naše poslance na te krivice, ki se godijo našemu ljudstvu pod Žerjav-Pivkovo vlado. Kmetje pravijo, da sploh ne bodo več tobaka sadili, rajši krompir.
Letošnje tobačne cene v Sloveniji. Prevzem na tobačna komisija v Ptuju plačuje za tobak v SI >veniji sledeče cene: 1. razred 40 din., Ia 34 din., Ib 32 din, Ila 28 din, nb 26 din, ffla 22 din. Hib 20 din, IVa 14 din, IVb 11 din, V 8 din, VI 4 din. za 1 kg.
Pašniki in travniki, računjeno za ha. 1. Slabi pašniki j prehranijo na leto 7—3 ovce in košenine se računi 300— i 900 kg sena. 2. Kozja ali ovčja paša srednje kakovosti prehrani 6—10 ovc in košenine se računi 1500—2500 kg sena. 3. Navadni pašniki prehranijo 1—2 kravi in košenine se računi 2000 -4000 kg sena. 4. Umetno kulti-virani in prvovrstni pašniki prehranijo 2—3 krave in košenine se računi 5000—7000 kg sena. 5. Zelo slabi travniki na suhem bregu, v gozdu in na šotni zemlji, ki daje samo eno košenino, se računi 700—1500 k? sena. 6. Drugi slabi travniki z eno košenino v gozdu ali na bregu dajo 1500—2000 kg sena. 7. Negnojeni travniki, ki trpijo sušo, dajo 2000—2500 kd sena pri dvojni košenini. 8. Sredno dvojno travniki z dvojno košenino dajo 2500 —
3500 kg sena. 9. Dobri travniki v dolinah dajo 4000— 5000 kg sena. 10. Najboljši travniki s trojno košenino in umetno povodino dajo 5000—7500 kg sena.
Smernice za človeško ročno delo. Eden človek upravi v desetih urah: kopati z motiko 150—300 m2, štihati z lopato 50—200 m2, grabice trebiti 400—500 metrov, jarki /a drenažo 1.25 m globoki 10—i6 m, jarke za drenažo zasipati 70—90 m, drenažne cevi polagati 80—100 m, kompost nakladati 10—18 vozov, kompost razgrniti ne travišču 5—7m3, zemljo s toligami 30 m daljave voziti 4—5 m!, rigoliti 50 cm globoko v lahki zemlji 18—25mv rigoliti 50 cm globoko v težki zemlji 12—18 m', zemljo z& opeko skopati 6—7m3, gnoj nakladat; 9—12 vozov, gnoj razgrniti 9—12 vozov, 1700—2500 m3, ročna setev žita in graševine 3—4 ha, repico žeti, vezati in postaviti 800— 1500m2, žito stoječe kositi 3500—6000 m2, žito ležeče kositi 2000—4000 m2, žito v snope vezati 4000— jOOOm', žito v kope postavljati 30—40 po 15 snoporr žito s srpom žeti 600—100m2, pesa seme polagati z roko 700—1200 m', pesa sadike saditi 700—800m2, peso vkopati 400—800 m2, peso opleti 300—500 m!,peso osipati 400—1200 m2, krompir prebrati 7—10 hI, krompir rezati 5—7 hI, krompir za sadenje polagati 20—30 a, krompir nabirati 3—6 a, ali 5—12 hI, krompir nakladati 50 hI.
Mariborski trg dne 28. marca 1925. Trg je bi! zelo dobro preskrbljen in vsled lepega vremena že ob 8. uri zjutraj dobro obiskan. Čas za sl&ninarje gre že proti koncu. To pot jih j,e bilo samo 54 .pretečeni teden 74). Cene so bile svinjini 18 do 35 din., slanini 22 do 30 din. in drobu 20 din. za 1 kg; domači mesarji so pa prodajali govedino po 13 do 15 (eden celo po 12) din., teletino po 15 do 17 din. in svinjino po 18 do 22 din. 1 kg; v mestni mesnici so ostale cene pretečenega tedna. — Perutnina: Bilo jo je okoli 600 komadov. Cene so bile: kokošem 25 do 60 dio, racam in gosem 60 do 90 din, puranom 100 do 200 din. za komad. — Domači zajčki so se prodajali po 10 do 60 din. komad. — Kozlički (4 kom.) po 100 do 125 din. komad. — Kanarčki 125 din, grlice 75 din. komad. — Krom pir, zelenjava, sadje in druga živila. Kmetje so pripeljali 40 vozov v mesto. Cene so bile krompirju 10 do 11 din. mernik, čebuli in česnu 3 do 12 din. v nec, kislemu zelj» 3.50 din, kisli repi 2 din, jabolkom 3 do 8 din. kg, mleke 3 do 3.50 din., bučnemu olju 22 do 30 din. liter, smetani 15 do 16 din. liter, pomarančam 1 do 2.50 din., limoni 0.75 do L50 din. komad, dateljem 14 do 35 din. kg, figam O <3o 10 din. venec, Solate je zepet več na trgu in je cena padle, prodajala se je po T do 3 din. kupček, ali pa pg^ 6 do 14 din. kg, Lončena in lesena roba se Jfe prodajala po 50 para do 160 din. komad, brezove n^tle po 2 do 6 din. komad. Leseni ročni vc?ovi po 125 do 800 SiSf ikomad. Koruzna slama vreča po 25 do 30 din. — Seno in slama na mariborskem trgu. V soboto, dne 28. t m, kmetje pripeljali 11 vozov sena, 7 vozov otave in 2 voz« slame. Cene so bile senu 77.50 do 90 din, otavi 60 d« 80 din, in slami 50 din. za 100 kg. Že predpoldnem se je prodalo skoraj vse, ker v sredo radi praznika ni bilo nif krme na trgu.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. 3. 1925 se je pripeljalo 223 svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 100 din, 7—9 tednov 125—150 din, 3—4 mesece 225—325 din, 5—7 mesecev 475—580 din, 8—10 mesecev 650—800 din., 1 leto 1200—1300 din, 1 kg žive teže 12—13 din., 1 leg mrtve teže 16.25—17.50 din. Prodalo se je 127 komadov.
ŽITNI TRG.
Padanje žitnih cen se opaža še nadalje na vseh žitnih tržiščih, zlasti v Ameriki, dasiravno so tukaj oblasti nastopile na pritisk raznih špekulantov, ki se bojijo prevelikih izgub, proti žitnim trgovcem in poljedelcem, ki svoje blago še nadalje ped ceno ponujajo. Ameriški izvoz v Evropo še vedno traja. Ameriška moka in pšenica je povsod cenejša kakor naša in tudi slovenski peki jo kupujejo radi nižjih cen, dasiravno je slabejše kakovosti. Naš izvoz popolnoma, počiva. Celo za koruzo, ki se je dosedaj še precej izvažala, inozemstvo ne povprašuje več. Dobro gre trgovina edino- • z belo moko, katere bo prebivalstvo precej porabilo za velikonočne praznike. Za druge žitne vrste ni posebnega zanimanja. Pšenica se je nekoliko v ceni ustalila in kupuje jejo v manjši količini vojvodinski mlini. Rž je brez prometa, ker je zelo slabe kakovosti ter pri izvozu radi visokih cen ne pride v poštev. Oves se še priliono kupuje; največ ga porabi vojaška oblast za prehrano konj. Koruzi cene padajo. — Prodajne cene so na naših žitnih borzah sledeče: Pšenica iz Bačke 440—450 din. 100 kg. Rž iz Srbije 310—315 din. Ječmen 340—350 din. Oves iz Bačke 300—310 din, iz Srbije 275—280 din. Koruza, takojšnje dobava 170 din, pri poznejši dobavi je nekoliko dražja. Moka nularica 650—660 din.
Vrednost denarja. Za 100 dinarjev se dobi: 1.62 dol-larjev, 8.42 švicarskih frankov, 6.7 angleških šilingov, 11.46 avstrijskih šilingov, 54.43 čehoslovaških kron, 39.52 italijanskih lir, 6.80 zlatih mark (nemških) in 31 francoskih frankov.
Trainost obuvala najdete pri čevljarskemu oddelku tvrdke H. SUTTNER, LJUBL,ANA, št. 992, kjer se dobt obuvalo res najtrajneje, ki vzdrži vse štrapace, a je poleg tega najelegantnejega in najmodernejega kroja in obiike. Izdelano skrbno in dobro iz najboljše vrste usnja. Zahtevajte ilustrirani cenik!
Sedaj je dobro! pravi mož, ko mu je njegova pametna žena hrbet in ude nadrgnila s FELLERJEVTM BOLEČINE OLAJSAJOCIM El S APLUIDOM. Imate bolečine v udih? Nahod? Glavobol? Zobobol? Krče? Trpite na slabosti? Slabem spanju? Nervoznosti? Poizkusite Feller-Jev Elsafluid, kateri Vam bo v hudih dneh dober prijatelj
Stran 6.
.SLOVENSKI uosronAR«.
2. apriia li»25.

SDr j«voj s 6 dvojnatimi ali 2 speciialnima steklenicama t »vojnino in poštnino za 62 dinarjev pri lekarnarju EUG. V, PBLLER v STUBICI DONJ1, Elsatrg 341, Hrvatsko.
NOVE KNJIGE.
Božične in druge mladinske igrice. Zbrala S. M. Stalina Zdolšek, šolska sestra v Mariboru. Založba Tiskarne s». Crrila. Obseg 80 strani. Cena 11 D. Knjižico «mo že zelo potrebovali. Saj ni bilo za razne božične in druge prireditve dobiti primernih iger. Knjižico toplo priporočamo.
2iv pokopan. Po angleškem izvirniku A. Bennetta priredil Paulus. Založila Tiskarna sv. Cirila v Maribo-nL Obseg 144 strani, cena 8 D. To je X. zvezek Cirilove knjižnice. Povest je jako mična, zato bodo gotovo vsi prav radi segli po nji
Pcsoiitaicav Frankelovem
r. s. < w. s«
" : ""	ima svoj
redni eblni ibo?
r oedeljo, dne 5. aprila 1925, ob 9. uri pre<fcx>Ic'ne, r uradnih prostorih v Društvenem domu
s sledečim sporedom;
1.	ČStanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zbora
2.	Poročilo Tiačelstva in nadzorstva.
3.	Predložitev in odobrenje računskega zaključka za 1924.
4.	Čitanje poročila in zapisnika o izvršeni reviziji.
5.	Sprememba pravil.
O. Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo. 7. Prosti predlogi
Ako bi se ob -določeni uri ne zbralo zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje na istem mesiu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bode 6klepal brez ocira na število udeležencev.
Načelstvo.
TOVARNA ZA STOLE R. URZER MARIBOR
36 Cvet jična ulica 36
Stoli za gostilne, vrte, tudi za ptekupovanje. Poprave se oskrbijo.
raadaa saiSisaBBBiEGSHNaai
405
Mestni kino Celje.
Uudska p®sof!ln!cavCslJ*J
«
r. s i i.s.
Zelo dober ¡šivalni stroj se proda pri gospej Tereziji Kelc Apače pri Sv. Lovrencu n:» Dr. polju.	422
vaibd na	Kolesarji, pozor! Prvovrstne
pimi-plašče in zračnice za ko-
Ift. f® vlili Cft^či^I zbo^ je v trgovinah Franc3 Senčar, »»i ¡r ssg s* B ■ i	■	^ Mala Nedelja in Ljutomer.
11	i—	-------» j	4oo 2—1
ki se vrši v nedeljo, dne 19. aprila 1925, ob 10. uri pred-poldne v posojilnimi posvetovalnici
Dnevnt red:
1.	Poročila načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1924.
4.	Razdelitev čistega dobička za leto 1924.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zibor ob določenem času ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, kateri sklepa brez obzira na število došlih zadružnikov.	404
Načelstvo.
Lokal za mizarsko obrt na prometnem kraju, najraje v trgu ali na deželi išče v najem I Franjo Jurič, Mislinje. 365
I______________-2-1
Jabolka — krompir — limelj
, na vagone, vsako množino ku-! pi Rudolf Pevec, Mozirje — Slovenija, Jugoslavija. 367
4—1
MALA OZNANILA
Gospodična, katera mi posodi	Proda se malo posestvo, hiša
za 6 mescev 3000 D dobi služ-	z gospodarskim poslopjem,
bo blagajničarke z dobro pla-	vinograd, njive in sadonosnik
fto. Ponudbe pod »Sigurnost«	Več pove lastnik Josip Sti-
na upravništvo.	401	mec, Laporje.	411 2—1
V župnišče blizu Maribora, z malim posestvom, se sprejme v službo takoj pošten, miren fant, ki razume vsako delo. Plača po dogovoru. Služba stalna. Ponudbe na upravništvo.	408 2—1
Starejšega neoženjenega hišnega kovača za kmečka dela
išče Josip Koležuik, Brezno ob Dravi.	415
Žagovodja, izkušen strojnik z večletno prakso išče stalno službo. Naslov v upravništvu.
417
I.epa nagrada kuharici. Iščem službo, kjer se izpopolnim v kuhanju. Naslov pove uprava.
390
V najem vzamem ali kupim hišo za manjšo trgovino (tudi z gostilno). Šijanec, Križovci pri Ljutomeru. 413 2—
¡Posodim 10.000 D. Vprašanja iz navedbo obresti na uprav-| ništvo.	361 2—1
Kolje cepano, žagano, okroglo prodaja Gnilšek, Maribor, Raz lagova ulica 25. 354 2—4
Lepo dobro kislo zelje kupi po najboljši ceni Lovrec na Glavnem trgu, vrsta olja, zelena tabla.	360
Smrekove kole, ravne, 2H m dolge kupim. Cena in naslov na upravništvo.	R
Primn. Durkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah I pri Alojzu Ussar, Krekoma Sulica 14.	103f
Lokal se da v najem za trgovino pripravljeno vse, kar je potrebno. Tudi kaki drugi obrtnik bi (Jobro došel. Nahaja se tik farne cerkve: blizu
Lepo posestvo, tri četrt ure . od postaje Rimske Toplice se postaie in prometnega kraja, da v najem ali proda. Posest- kjer bi se dalo dobro shajati, vo je malo hriba sto in meri 40 oralov, 20 oralov gozda z debelim bukovim in smrekovim lesom, brez škode se izseka 100 klafter drv. 20 oralov njiv in travnikov, sedaj vse z deteljo posejano. Hiša je zidana, kozolec in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanjii. Nastop takoj. Cena 80.000 D. Več se izve pri lastniku Franc Strahovnik, Velki Vrh, p. Rečia ob Paki. 387
2-1
Kje, pove uredništvo Slov. Gospodarja.	364 2—1
Brusimo britve, škarje, nože itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	1116
Pozorl Ravno došlo blago nove cene. Platno barhenti druk hlačevina, svileni robci, suk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 49
Cenjeno občinstvo iz Celja in okolice se obvešča, da «e predvaja od 3. do 5. aprila 1925 monumentalni iilm
JEZUS KRISTUS
(I. N. R. I.)
največje mojstrsko delo v šestih delih, snimljen na licu .anesta. Sodeluje 20.000 oseb. Prekrasne naravne slike in veličastni prizori k Palestine, puščave s piramidami, obale Nila, Beilehema, Nazareta, Jeruzalema itd.
#	Predstave:
Petek, chvi 3. aprila, ob pol 7. in pol 9. uri zvečer. Sobota, dne 4. aprila, ob pol 7. in pol 9. uri zvečer. Nedelja, dne 5. aprila, ob pol 11. uri dopoldne, ob 3. in 5. uri popoldne, ob pol 7. in pol 9. uri zvečer.
•aannanBsnBaBaaBiansssaHBssagiaaiia
Podpisani bančni zavodi naznanjajo svojim ko-»Q'tentom, da bodo na inicijativo Narodne banke in na podlagi sklepa Društva bančnih zavodov v Ljubljani, počenši s 1. aprilom t. 1. obrestovali vloge rta knjižice do preklica, in sicer:
vloge a vista maksimalno.........7%
vloge proti enomesečni odpovedi......8%
vloge proti dvomesečni odpovedi......9%
vloge proti trimesečni odpovedi.......10%
Gornji pogoji stopijo z navedenim rokom za vse komitente podpisanih denarnih zavodov v veljavo:
Anglo-Austrian Bank Limited, Branch Maribor.
Jadransko-podunav!>ka banka, podružnica Maribor.
Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor to Ptuj.
Prva hrvatska štediouica, podružnica Maribor.
Slavenska banka d. d., podružnica Maribor.
Trgovska banka d. d., podružnica Maribor, Ptuj, Konjice, Slovenjgradec, ekspozitura Prevalje.
Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica Maribor.
Maribor, 31. nturca 11*25.	138
Želim službe pri vrtnarju, ker
sem že isto opravljal 1 in pol leta in želim, da bi se popolnoma izučil. Najrajši na kaki grajščini, in bi tudi poleg vrtnarije druga dela, opravljal. Sem srednjih let in zanesljiv in razumem že zadostno pri vrtnarskem opravilu. Ponudbe na upravništvo lista pod »vrtnar«.	406
Kovaški pomočnik z dobrimi spričevali išče delo. Naslov v upravništvu.	383 2—1
Sprejme se: vinifiar ali majer oženjen. Poizve se v obč. pisarni v Lajtersbergu. 356
2—1
Prodajalka, starejša samostojna moč se sprejme takoj v m-injšo trgovino na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo tega lista. 358
Majerji in hlapci pridni in pošteni ljudje se sprejmejo Pro-sek-dvon občina Bresternica pri Mariboru.	234 3—1
Iščejo se viničarji s 3—4 delavnimi močmi, pošteni in pridni ljudje, vešči v vino in sadjereji. Sami taki, ki razpolagajo z dobrimi spričevali naj se javijo pri Prosek,dvor, občina Bresternica pri Mariboru.	325 3—1
Trnovska godba, dobro izvež-
bana se priporoča župnijam, katere si želijo naročiti k procesijam godbo, kakor tudi k drugim cerkvenim obredom, ter tudi vsem drugim prirediteljem veselic. Kapelnik lv. Zoher, Ternovlje 40 pri Celju.
419 3-1
Posestvo, 3 orale, proda se v Sovjaku, pošta Sv. Jurij ob Sčavnici, njive, vinograd, sadovnjak in mala šuma z gospodarskim poslopjem. Vpraša se: M. Svarc, istotam. 423 __ 2-1
Proda se posestvo blizu drž. premogovnika, 10 minut od farne cerkve, dobro poslopje, 6 oralov zemlje: vinograd, travnik, sadonosnik, njive, hmeljišče in gozd, v lepi legi. Cena 65.000 D. Več pove lastnik Matevž Kaluder v Zabu-kovci, p. Griže. 393 2—1
Prodam posestvo, obsegajoče 18 oralov zemlje v Brdin-jah št. 18, pošta kotlje v Mežiški dolini.	395 3—1
Gostilna v malem mestu na prometnem kraju se odda pro ti proviziji, s prosto kuhinjo, osebi, katera je dobra kuharica ter strokovno izvežbana. Ponudbe na upravo lista. 388
3-1
Malo posestvo: K orala zemlje, dve sobi, hlev in svinjak,
g roda Jožef Vidovič, Spodnje [oče 51.	384 2—1
Šivalni stroj se proda. Koroška cesta 50-1. Schlegl. 460
Glasovir se proda po ceni Koroška cesta 19. I. nadstropje, vrata 4, Maribor. 397
Dva črna konja, 4 in 6 let in 2 kobili bele in lisičje barve, vsi 158 visoki, za lahko in težko vožnjo se prodajo. Smetanova ulica 59, Maribor. 402
Smrekove sadike prodaja po D 12.50 tisoč, ako si jih sam izkoplje, čiček Lovro, posest. Jelovec, Kamnica pri Mariboru.	409
Uležan polnomasten sir, pol-emendolec finega okusa v nle-bih 20—40 kg razpošilja po zmerni ceni Mlekarska zadruga v Izlakah pri Zagorju ob Savi.	399 3—1
Pred 14 dnevi se je zmenjal v Mariborski kreditni banki nov rujavi plišklobuk. Kdor ga je zmenjal, naj se oglasi v upravništvu.	414 3—1
Kmetijska družba za Slovenijo je dosegla 14 kratno seme s semenskim krompirjem »Ju-bel« od Ernesta Osiander v Guštanju, ki oddaja lep semenski krompir.	394
Steycr-, Pueh- in Styriakolesa
vse vrste šivalnih in poljedelskih strojev, bencin ' motore prodaja Ploder, Cmurek. 424 ____3-1
Prodam novo nerabljeno žensko kolo brez gumijev po zelo ugodni ceni. Marija Glaser, Fala ob Dravi.	421
Stari šivalni stroj Singer za
800 D pri Ussar, Maribor, Krekova ulica 14-11. 420
Krasen zaslužek se nudi podeželskim trgovcem, trgovskim potnikom, invalidom itd. pri prodaji odn. posredovanju dobro vpeljanih gospodarskih strojev in potrebščin. Prospekti na razpolago. Ponudbe pod »Napredek« na upravo lista.	418
Prvovrstni angleški in ostrau eki plinski koks na drobno in debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna.	82
Ia portlandcement, zagorsko apno, strešno in zidno opeko, deske, late štafelne, tesan les, traverze, kovaški premog itd. se dobi letos po čudovito nizki ceni z vseh žel. postaj. —• Stalna zaloga vedno pri V. Bratina, Križevci pri Ljutomeru, ki je glavni zastopnik za ves stabeni materijal.
344 6—1
Oves za wme se dobi najcenejše pri Josipu Rosenberg, Maribor, Slovenska uL 1. 275
5—1
Cepljeno trsje vseh boljših vrst na priporočljivih podla-
fah in okoreninieni divjakL nton Turin, Modraže, p. Stu- 1 denice pri Poljčanah. 283
Triletno deteljno seme garan-	1
tirano čisto pošilja vsako	•
množino 1 kg z\ 35 D. — R.	I
Vračko, Ptuj.	231 6—1	j
Erfnrtska semena, zelenjadna I in cvetlična ter razne zgodnje I sadike dobite v vrtnariji J. I Jemec, Razlagova ulica 11 in ti pri stojnici na Glavnem trgu.
234 5 -1
Lovsko društvo Sv. Primož I nad Muto naznanja, da želi v najem dati za leto 1925 lov na peteline in lesne orebce (Au-erhahn in Haselhuner) v občini Sv. Primož I in Sv. Jernej.	407 2-1
Priporočam se za lična, trpei-na čevljarska dela po meri in
popravila. Ivan Ekart, čevljar Koroška cesta 34, Maribor.
K*xnx**«*n
Kmetje pozorl
DOMAČA DETELJA
LUCERNA DETELJA (plombirana brez predenca)
TRAVNA SEMENA
vseh vrst
PESINO SEME (Mamulh in Eckendorfska)
vse v najboljši sveži kakovosti se dobijo pri
Ipojold Gasel,
MARIBOR, Koroška cesta «L
ituunnnunnu
Kupim
Jafeol{f»ico
lesi a igli*. Zaoreb,
Bregovita ulica 3.
Ziniti viožii za •S oostelie 2*
(Drahteinsatze)
se po mri izdelujejo, dolgost 180 cm 183 D, dolgost 185 cm 188 D, dolgost 190 ca 193 D.
Alrikmatrace 3 delne 550 D, klotodeje 260 D, fianelkoce 125 do 100 D, slamnjače (Strobsack) 60 D namizni prt 72 D.	?
brisače 18 D,	"""SJ
srajce 48 D, gate 40 D, ciijgaste blaic 94 D, konjske plahte Z kuiuctSpieo
par 940 D, vozne plahte vseh velikosti
1 m 90 D, vrvi za zvonove, kleti, splave
1 kg 56 D, gumijeve dežne plašče 380 D in drugo manufakturno blago.
Aioix G*iuiek>
trgovina, MARIBOR, GLAVNI TRG 8.
isa
¡CEMENTI jflPNO la.S lTRAVERZE1
■	in vse vrste železmne ■ a .	■
H po najnižji ceru se J a dobi na drobno in de ■
belo pri tvrdki
■	■
i Ivan Koražij* £
J trgovina z železnino J
Maribor :«
■ Aleksandrova ce«ta42 ■
H	■
B Meljska cesta L g BltflllDIItlMDIM
fimetijsßd ■
cveUiciia- m - a
semena ■
«»HIBIHBBUIIII
Dober domači
iab^Unik
ima na prodaj
ED. SUPPAWZ
Pristava. 380 3—1
»SLOVENSKI GOSPOIKASU.
Stran 7.

ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker seu kupil »uk.io v vele rgovini R. STERMECKI v Celju itev. 24, katera razpošilja trpežno sv kn- to D fO—, močen še v jot m O 70—, fiai ksmgarn m D 90-, Ilustrovar.: cenik t čres 1000 slikami se pošlje vsakemu saatonj, * zorci od sukna, ka jjgarop in rasne msnutaktur-ne robe pa samo m S d i na ogled. Kdor pride c vlakom o-sebno kupovat, dobi nsku u prime no povnrtev vožnje. Naročila čres D 500 — po itn. prosto. Trgovci esgros cene.
IVazimnilo
Načelstvo Posojilnega društva za župnijo Sv. Lenart v Slov. gor., reg. zadr. z neomejenim poroštvom oasnanja, da obrestuje hranilne vloge po 11% in daje posojila upnikom po 13%. Uraduje se vsako nedeljo od 8. do 9. ure.	98 9—1
tlBBBSBaaBBBBRBBiaBBBBfll


fl
„West land
r, G. m. h H. DeufscHfandsberg (Itaiersko)
Najbolj!» sedjerijsio šola v Avstr ji
Velike zalege sadnih drrvesvs»h oblik in vrst, jagodnih grmov, divjakov vseh vrst, cvetlic, iepotičnih grmov, špargljev, I a drevesni voaek.
O.iik id vrste na ieljol
NAZNANILO.
Ufojam si slavnemu občinstvu uJjudno naznaniti, da acm prevzel usnjarno preje Franjo Mencin v Studenicoh i ari Poljčanah.
Oprt na veliko strokovnjaško znanje, katerega sem si pridobil skozi 25 let kot poslovodja v večjih usnjarskih «tovarnah, bodem izdeloval usnje vseh vrst ter sprejemal v izdelovanje kože na boks vsake vrste, barvano, črno, k/v-fcor si kdo želi iin tudi na navadno izdelavo. Za okolico Maribora sprejema za mojo izdelavo tvrdka Gruber in sin, «igovina z usnjem, VetrinjSka ulica 1.
Prosim lavno občinstvo za zaupanje, ki ga bom ceni <j točnim in vestnim izvrševanjem vseh naročil.
Z odličnim spoštovanjem
Jožef Modk.
Kovinska industrija INZ.J.^H.90Ml.,Maribor.SJ1i
(H«. •lUMuiCr.)	IIW»m:	«»»•
Posode držijo in to gornja vrsta od leve na desno po ca IVi, IX in 1 Y\ litra in spodnja vrsta po ca 1, 1«, 1 H, 1K Utra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker as »tmo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo.
tkalk hresp lačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, se t ume radevolje nanj.
«OVOf	NOVO!
Te kapljice oe sinejo manjkati v nobeni hiši!
Ifodl-nve kapij( e ?a bolne zobe
Bal i >in i zavarovan patent Ponarejanje prepovedano. ^	Dobijo se pri izumitelju
N*dl Alej*
, Maribor, Vrbanova ulica 68.
Samo 250 D
stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen, isti boljše vrste i 90 D. Na finfjši 460 D. Dobiva se v lepih barvah samo v
P vi fiorenjski razpo^iliainicl
IVAN SAVNI«, KR1HJ 400
Istotam se razpošilja zopet vse vi ste ma-nufdkturnega blaga po zelo nizkih cenah. Zahtevajte vzorce in cenik!

Bi
VELETRGOVINA KAROLHABER
MAR BOR. ALEKSANDROVA CESTA 39
dobavi vsako množino modre galice 98/99°/., r&fijo, deteljno seme, semenski oves.
; v.I ',■> I v IOIIV! v Ii l V » >1 k i k i ü k i k . i k'i L Í vv! k i

DEN
B»mo300Dfrankona dom]
lil garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega alu-ninfj«; ancd.no bela in desetletja trpežna. Dobavlja s« proti predplačilu ali povzetju.
Postrežba točna!
Mera obilna!
Gotovo zatiranje poljskh miii
je postopanje s „HORA" razplinj-injem, j
Najbolj učinkovita in najcenejša fmža Iz živega sesn
Sr SEGETAN-NEU 35
piotl vsem vrstam rje na žitaricah.
Navodila in mnenja brezplačno ori gWn<*rn zastopstvu družbe »Deuts he Gesellschaft fttr So adling»-bdkitnpfung, Frankfurt a M.« (Nenri^na inižua za zatiranje ško iljivctv).
Glavno zastopat/o za Kraljevino SHSsi
Dr. Jeoftt & dre j, Miribor, Kopita ja*a ulic« f
: Najboljše klobuke:
domaČe izdelave vseh vrst za moške in otroke dobite zaradi visoke valute s 209/0 popustom pri tvrdki
""¡ANTON AUE9,
k obučsr
Oomače sredstvo,! katero Vam je potrebno
in ki bo tudi pri Vas ob vsaki priložnosti pokazaki svoje bolečine olajša joče dejstvo, je: LEKARNARJA FELLERJA ELSA-FLUID. Vrelec moči! 2e skoz 26 let izkušen in priljubljen! Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnjenje pri revmatičnih bolečinah in v vseh slučajih, kjer masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu zraku, je enako dobre m oči, ušesa, zobe, glavo, usta in grlo. Z zavojnino fc poštnino stanejo:
1	paket s 6 dvojnat. ali 2 specialne steklenke . .	60 D.
2	paketa s 6 dvojnat. in 2 specialne steklenke .	96 D.
3	pakete s 12 dvojnat. in 2 specialne steklenke .	130 D, 6 paketov s 18 dvojnat. in 6 specialne steklenke .	940 D.
Naročila točno naslovtii na: EUGEN 11. FSLLGR, lekarnar,
v Stuhici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska.
Za tadopolnitev paketa se priporoča: ELSA-5VEDSKE KAPLJICE za želodec, ki pospešujejo prebavo. ELSA-ZAGORSK1 SOK proti kaš-lju in bolečinam v prsih.
II
Vetriniska ul 5 MARIBOR Vatri ¿¡skaiil. 5 Prihrani si mnogi» denarja
kdor kupuje manufakturo pri
Francu KoHeriiscii
O v Apačah
in njegovi podružnici pri
8v. Ani v Slovenskih gopioah.
Tovarna sa iodelov&nje likerjev, dezertnik vin in sirupov
DF@xliavec Sc "Valjale
MARIBOR	M oljska eesta 3	MARIBOR
priporoča predvsem svojo veliko zalogo: slivovi«, ma. konjaka, likerjev in najizbornejšega Vermouth-vina, od najslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvale-scen-tom in slabotnim priporočenega, vse najboljše kvalitete.
6—1	Zahtevajte cenike!	348
Prava uraza Vas!
je Suttnerjeva ura, kajti TI potrebujete točno idočo ura z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vseka ko» zadovoljni. Tvrtka Suttne* kot jugoslovenska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto
ustroja! Vse nadkriljuje znamka »IKO«! Zahtevajte bogat« ilustrovani cenik. Pošljite ca istega samo 2 dinarja za po-žtnino na naslov:
TOVARNA UR H. SUTTNER
v Ljubljani, št. 992, Slovenija.
si prihranite, ako kupite manulakturno blago .
Najbolje in najvarneia naložite svoj denar pri
Okrani posojilnici g Ijutameru,
i _
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8 '/„ večje in vezane po dogovoru tudi viš(e. Sprejema hranilec knjige drugih d^nernih zavodov kot gotovino ter i iz vi šoje vsa nakazila — Tekoč« računi.
v Celju „Prisolncu
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tiskovino, baržun, barbent, belo platno, ruiavo platno, nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute.
Ne opustite se prepričati! Za obilen obisk se priporoča
Hlojz Droferslfc
Glavni trg 9 C«<J« Glavni t o §


lilillHIMIRIHilllii
i
(rjovim* oidaufakturo fa Sisecerlje z
VAN SEVE!
WEISNJ*.
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi!
Zapomni si, nevesta, to resnico,
in preden sežeš ženinu v desnico,
previdna pri nakupu bale bodil	. , . |
Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje, nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi, trgovec IVAN SEVER, znan povsodL
In to se tiče tudi tebe mati, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati štofa, hlačevine, druka, platna in drugo!
»Sem zadovoljen z blagom!« vsak poreče
in zadovoljnost ključ je do sreče.
»t.., * mmmsmmmmm^rn
mmmmmmm
..............."	----i n i sin i m........................ .T •
Somišljeniki inserirajte [
■
Stran 8.
.SLOVENSKI GOSPODAH«.
2. aprila 1925
saos
iflr Original Saokove pluge
ima na zalogi po selo ugodni ceni kakor tudi vse osta -lo orodje za poljedelce, kovače, mizarje, sodarje i. t d.
dalje za stavbenike traverze, cement, žičnike in pločevino kakor tudi vse v to Stroko spadajoče predmete
Cen« niz *e.
veletrgovina z ielezalno
Pinter&Lenard
MARIBOR	" So1"""-
Kdp fe prištil v Celje?
AME
ANEC
ki je pripeljal s seboj velikansko množino
OSTANKOV
oblačilnega (mnnufakturnega) blaga naravnost iz fabrik. I dodaja se vsak dan
v Cšlju, na Giairnem trgu 10
I*> čudovito nizkih ccnah.
če se hočeš lepo, po ceni in trpežno obleči, pojdi takoj v trgovino k AMERIKANCU. Ne zamudite zlate prilike!
Vsako sredo in soboto izključno
\
f felika prodaja ostankov ori flmerikancu, Glavni trg 10
pri tarni cerkvi.
$*nufckiBSKte enkrat s terpentisvowim

£ S
w ®
»»
Gazela" mil u m f
B .
G ■
■
a ■
Denar naložite
naibolJSe In nalvarneiie pri
SpodnleStejgrski ljudski posojilnici r.z,zn.z.
v Mariboru, Stolna ul ca št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
8% -10%
oziroma po dogovoru. .
NaloStte denar le pri
Uudskl posojilnici ¥ Culiu
registrovan! zad/ugi z neomejeno zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri »Belem vohu)
a
kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. - Eentni in invalidni davek plačuje
posojilnica.
s f f
2i 18 9

o" t*
Vrhunec fino mehanike Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno iamst vo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti j s edino
ST0EWER-REC0RD
X-.TT1D.
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografičci zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.
V boj za srečo !!
tf«6)a p9«»stvo z hfiama xa Din» 10©»—
dobi lustnik naše srečke, katero bo zadel žreb.
Cela srečka D*n. 100"—.
CetrtPaiba srečka D 25*—. Desotinska srečka D 10«—.
Pri četrttnildh srečkah igrajo štiri, pri desetinaUh deset oseb na eno Številko. Zadene ireb če-trtinsko ali desetiasko srečko, vrši se med štir-mi oriroma desetimi posestniki dobitka ponosno žrebanje, ako ae isti v teku 14 dni med tabo s dobitkom te spravijo, ležrebanih Številk 2 000.
Dan žrebanja se nacaa i po Sasopisih, takoj ko bodo srečke razprodane. Srečke razpošilja »Prostovoljno gasilLO društvo« v Strrišču pri Ptuju, proti naprej vpnSiljatvi zneska ca srečko ter Din. 3'— ca priporočeno pošiljatev. — Bčsjo se povsod prodajalci srečk
Naložite denar le pri
:: Ormoški posojilnici v Ormožu ::
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
Zgornje predmestje 10, v lastni hiši
(poprej „Geršalcovi")y
kjer je najboljše in najvarnejše naložen in se najvišje obrestuje. Rent ni in invalidni davek plačuje posojilnica,. •
							
	V '.'"V V 1V iv - V »V t "Vi »V* ».''I V IfV ki ki ki ki ki ki k'i ki k'i ki ki ki ki ki ki 1 ki	VIj v ¡1i rit i I r.V rt 1 r k'i 1 k'i! k'i! k*i1 k'i' k*i' ki1 ki 1 k'i! k*		kVik'iU'jikVikVik'i kik'i'kV k'i k'i'k'j ki k'ii k'i j k'i [k'i ki ki k'i k'i' k'i k'i	V1 ki 1 ki	k i | ki	a
Zadružna gospodarska banka d. d
Podružnica v 9Iarlt»c*rii*
EMr V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne ra^r« loterije«
"V V V	V	v »,w	V'W V O O n r.t,
k'i k'j t j k j .ik'i u ú iMw W'i'. k'i kVki kiA i ki i; kV k"»Iki'ki'ki!kV
r,< VlV/.i.f,' V	'.■< M rt V V f.' r.t t rt j M M M,frt
ki | ki ki 11 ;ki ki I ki I Vi I k'i »'i I ki k'i I ki ki 1 ki | ki I k'i k'i ! ki ki ki' ki | ki I ki I ki ki l.k"i
Tfafc Tiskanja ns. Cirila t Mariboru.
Odgavorni uradnik: Jan ni Gotee.
Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja*,