Fo atentatu v Lizboni; bombe so raz dejale dve sobi v prosvetnem mini dahza deta 'Stazgletd po svef« Ali ni čudno, da tako redko slišimo kaj o dobrih delih? Res je, da je precej dobrih ljudi na svetu in d,a se vsak dan stori mnogo dobrih del, a vendar o slabih veliko več slišimo. _ Tudi ljudje v pogovorih veliko rajši govore o napakah kakor o dobrih straneh ali o dobrih delih- posameznikovih. Pred več leti sem nekoč mislil, kako dobro bi bilo, pametno in pošteno, če bi časopisi od časa do časa objavljali vsa dobra dela, vsaj večja recimo in če bi objavljali tudi imena ljudi, ki so ta dela storili. A kaj, ko mi je takoj vstal velik pomislek: kje naj o teh dobrih delih izvedo? Pred kratkim sem pa v praškem listu »Prager-Tagblattu«, in sicer v njegovih nedeljskih številkah, staknil novo rubriko »Dobra dela«. Rubrika sicer ni velika, ker tudi dobrih del ni veliko na svetu, zato je pa zanimiva, in svojevrstna. Bral sem tako med drugim tudi o temle dobrem delu: V neki praški kavarni, v središču mesta, se je prejšnji teden tole zgodilo: Natakarici, ki je raznašala po kavarni pecivo, se je pripetila nesreča-, da ji je pladenj s pecivom padel na tla. Plačilni natakar je priletel ko strela in začel vpiti nad preplašeno natakarico: najmanj, kar se ji bo zgodilo, bo to, da ji bodo od plače odtraali škodo, ki jo je zakrivil Takrat je izza neke mize vstal starejši gospod, vprašal, koliko je škode, in nato je spustil osramočenemu mogotcu v roke okrog 70 čeških kron (110 din). Ne da bi čakal priznanja prisotnih gostov ali zahvale od veselja vse objokane natakarice, je nato vzel svoj klobuk in plašč, plačal svoj zapitek in hitro odšel iz lokala. Ali se vam ne zdi ta dogodek hudo nevsakdanji? Kako redko človek sliši o tako plemenitih ljudeh! Vsako leto je en dan posvečen miru, en dan varčevanju, en dan materinski ljubezni, en dan boju proti tuberkulozi, en dan Rdečemu križu itd., itd. Toda dneva, ki bi bil posvečen dobrim delom — tega dneva ni. In vendar bi tal• dan kazalo uvesti. Kazalo bi objaviti najlepša dobra dela, ki, so jih ljudje storili v letu dni, kazalo bi, da se tak dan vsak posameznik izpraša in ugotovi, koliko dobrih del je v preteklem letu storil. Lansko leto smo tu pa tam vendarle brali in slišali o dobrih, plemenitih in junaških delih. Čitali smo o dobrih delili angleškega lorda, ki izdeluje avtomobile »Morris« in ki je v sorazmerno kratkem času podaril ogromne denarje siromakom in kulturnim ustanovam. Sredi smo, da je neko dekletce, ne vem že kje, s svojim junaštvom rešilo pet ali šest otrok, ki jim je grozila nevarnost, da utonejo v mrzli reki. Gotovo se tudi spominjate nekega mladega moža, Ljubi mu je bilo ime in nekaj več ko deset let. je imel, pa je tvegal svoje mlado življenje in je tudi umrl — samo zato, da je rešil svoje starše in brate. Tu pa. tam še srečamo dobre ljudi, tu pa tam še slišimo o dobrih delih, a le malo jih je; ko bi jih bilo več, bi tudi več o njih brali. V času, ko so ljudje tako trdosrčni in se ne brigajo za usodo svojega bližnjega, bi vsa dobra dela kazalo gojiti kakor občutljivo cvetlico; kajti zgledi vlečejo. Haka. Hitler /e govoril in ni niž povedal Oeneral Ha.jašl, prejšnji vojni minister, je sestavil novo japonsko vlado V Ljubljani, 3. febr. Eden in Blum sta svoja govora spravila pod streho, na vrsti je bil Hitler. V soboto, na četrto obletnico prihoda narodnih socialistov na oblast, je nemški diktator odgovoril zahodni demokraciji. Hitlerjev govor je trajal dve uri. Namenjen pa ni bil toliko zunanjemu svetu kakor lastnim ljudem; to se vidi iz dikcije, iz posameznih točk in ne nazadnje iz tona tega govora. Vsi svetovni listi, tudi angleški (ki navadno z Nemci drže), so si edini v tem, da je Hitler mnogo govoril, a le malo povedal. In vendar živimo v tako napeti dobi revolucij, sovraštva med narodi in prenapetega nacionalizma, da bi bila baš prava Hitlerjeva beseda čudeže storila. Te Hitlerjeve besede n i bilo. Hitler je med drugim dejal, da je bila Nemčija petnajst let gobavec med narodi in da je to sramoto odpravila obnova nemške armade. Drži! Vprašanje je le, za kakšno ceno! Poznavalci razmer trde, da so Nemci v teh štirih letih vrgli v oborožbo več sto milijard dobre valute! Danes Nemci nimajo ne samo presnega masla, tudi krompirja, sladkorja in kruha jim že manjka — pa ne zato, ker so brez kolonij, temveč ker so ves' denar pometali topovom in bombam in letalom v nenasitna žrela, če Hitler trdi, da je on rešil Nemčijo versajske sramote, se temu pač ne da oporekati — le pripomniti velja, da mu je pot pripravila že nemška demokracija s samovoljnim črtanjem reparacij, s predčasno izpraznitvijo Porenja itd. In prepričani smo, da bi bili nemški socialni demokrati in krščanski centrumaši, da se niso pred petimi leti tolikanj lahkomiselno razšli, do danes do malega že prav isto dosegli kakor. Hitler — le z manjšim tam-tamom in s to spremembo, da bi Nemcem ostalo nekaj več masla, pa manj 'topov. Nemčija ni kriva vojne! Dalje je Hitler svečano preklical prisiljeni nemški podpis pod izjavo, da je Nemčija kriva svetovne vojne. Preklicati je lahko — vprašanje je le, ali je s tem tisto, kar kdo prekliče, res postalo neresnično. Ni dvoma, da je bila ta točka versajske mirovne pogodbe žaljiva in poniževalna za Nemčijo, in da že zato ni bilo prav, da so jo francoski šovinisti s pomočjo Angležev izsilili v mirovno pogodbo. To pa kajpak še ne pove, da bi bili Nemci nedolžni svetovne vojne; baš nasprotno! če je bila katera vlada posebno kriva, da je prišlo do največjega klanja v svetovni zgodovini, je bila to nedvomno Viljemova vlada g. Bethmanna-Holl-wega — tistega Bethmanna, ki je cinično dejal, mereč na Belgijo, da so pogodbe zgolj krpe papirja. Nemška vlada je bila leta 1914. — razen avstrijske! — edina na vsem svetu, ki ni po nobeni ceni hotela pristati na to, da se sarajevska tragedija razsodi pred mednarodnim razsodiščem v Haagu; nemška vlada je bila tista, ki je hujskala avstrijsko vlado, naj se ne zadovolji z izjavo beograjske vlade: nemška vlada je bila tista, ki je skonstruirala afero s francoskim letalom, ki naj bi bilo metalo bombe na neko nemško mesto — samo zato, da je dobila pretvezo, napovedati Franciji vojno in s tem zažgati svetovni požar. A z nemško vlado je bil nemški narod. Saj je imel svoje svobodno izvoljene poslance v berlinskem parlamentu — in vendar v vsem državnem zboru ni bilo ljudskega zastopnika, ki bi bil nastopil zoper Viljemovo in Beth-mannovo blaznost, niti socialni demokrati ne! Nemci leta 1914. niso imeli Jauresa — imeli so ga Francozi, čeprav bi bil nemški Jaures »Koloni je hočemo /« Razumljiva je pa nedvomno Hitlerjeva zahteva po kolonijah.. Vprašanje je le, katera antantna i država bo tako nesebična, da jih bo odstopila. Po moralni in stvarni pravici so prvi poklicani za to gesto Angleži. Prvič so bili 1. 1919., oni pospravili največ nemških kolonij; drugič niso s črtanjem reparacij nič izgubili, ker so se bili *“ dotlej učinkoviteje odškodovali; :retjič so med vsemi nekdanji-zmagovalci baš Angleži tisti ilija tu ne pride v poštev), ki :>ri vsaki priložnosti zavzemajo STemce — ne glede na to, ali je ;u (in njim samim) to v korist ne. Plemenski nauk animiva, čeprav nekoliko drzna ;eorija, ki jo je Hitler podal v 3tnem govoru o »plemenskem iku«. Dejal je namreč, da se odnosocialistična oblika vlada-; načelno loči od sistemov prej-h dob po tem, da je postavila smenski nauk« (»Rassenlehre«) redišče. Nacistični program je lenjal liberalistični pojem oseb-ti in marksistični pojem člove-i s pojmom »s krvjo in zemljo sanega ljudstva«. To spoznanje omenu krvnega in plemenskega ika je Hitler primerjal z epo-nim spoznanjem, da se zemlja . okoli solnea. Napovedal je, da ta nacistični nauk rodil prav 0 preobrat v mišljenju, kakor je Kopernikov nauk v zvezdo-rju. Plemenski nauk po njego- 1 ne pelje k odtujevanju med odi, temveč k pravemu medse-nemu razumevanju. Le 2idje o kajpak od tega izključeni... ovedali smo že, da Hitlerjev goni napravil posebnega vtisa v lokratskih državah. Priznavajo pa, da je bil nemški vodja to vendarle nekoliko mirnejši in ;rnejši kakor po navadi; iz tega ;pajo, da bi se s časom morda lašla možnost za sodelovanje z n. Seveda bo pa dotlej moral nški kancler spoznati, da z gla-skozi zid ni moči priti in da bo iro zanj in za ves svet, če se cej, precej unese. Adolf Hitler govori morda preprečil prelivanje krvi, česar francoski ni mogel. Nemci, t. j. ves nemški narod je leta 1914. stal za svojo vlado; nemški narod je bil v deliriju, opajal se je Vnaprej nad zmago, in zato je bil kriv svetovne vojne — mnogo bolj, kakor bi je bil kriv simvu sedanji terorizirani nemški narod, če bi ga njegovi voditelji zapeljali vanjo. Nihče danes ne trdi, da bi bile francoska, angleška, ruska vlada nedolžne nad vojno; toda njihova krivda v primeri z nemško skoraj v poštev ne pride. Toliko je gotovo, da so vse antantne vlade vsaj na zunaj kazale voljo za mir — nemška pa niti tega ne. Prav je, da smo si zastran teh stvari na čistem. Noben pošten človek ne narod danes Nemcem ničesar ne očita zaradi leta 1914. Očita jim zgodovina, očita jim versajska pogodba; le-to je Hitler raztrgal, zgodovine pa sto Hitlerjev ne bo moglo raztrgati. »NiČ več nas ne loči od Francozov/« Dalje je Hitler dejal, da Nemčije poslej nobena razprtija več ne loči od Francozov in da je zdaj konec njegovih »nepričakovanih« odločitev. Oboje bi ves svet z veseljem in zadoščenjem sprejel na znanje, če bi le mogel verjeti. Ali ni mar Hitler že po posaarskem plebiscitu slavnostno izjavil, da je zdaj ni več stvari, ki bi ustvarjala hudo kri med sosedoma na obeh bregovih Rena? Preteklo je komaj nekaj mesecev od tistih dob in Hitler je to izjavo očividno že pozabil; ali bi jo bil drugače ponovil, ko je z vojaško zasedbo Porenja vnovič brutalno kršil pogodbe in raztrgal miroljubni Locarno? V soboto smo doživeli že drugo reprizo te izjave; upajmo, da bo zdaj res definitivna. Obsodba v Moskvi ;oper pričakovanje vsega sveta t Moskvi vendar niso upali vseh leizdajalcev« obsoditi na smrt: mo« trinajst so jih, štirje so pa lili deset let ječe, med njimi tu-R a d e k. Cakšni razlogi so narekovali šno razdelitev kazni? Zakaj se, je Radek kot glavni »krivec« tako dobro izmazal? Nepristranska sodba v tem pro-ccsu je skoraj nemogoča. Medtem ko smatra del svetovnega tiska za dokazano, da so bili obtoženci v zvezi s hitlerjevci in Japonci, drugi tega ne verjamejo. Ali so res samo zato morali v smrt ali v ječo,j ker so padli v nemilost pri Stalji-; nu? Mogoče; posebno verjetna se, pa ta domneva ne zdi. Observer, Leon Blum govori v Ljonu Lei« IX. Ljubljana, 4. februarja 1937 iiev. 5. »DRUŽINSKI TEDNIK* izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. št. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani Št. 15.393. - NAROČNINA: 1 j leta 20 din, 1 /; leta 40 din, 1 i leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2ll* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostoipčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaK^ beseda din 2.-—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Danes: Skrivnost leopardjega človeka Prečuden doživljaj v Mozambiku Gl. str. S PoSinina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Molk je druga velesila sveta; prva je govor. o. Lacordaire Kronika preteklega tedna Privilegirana umetnost Te dni smo brali dve kratki, a značilni novici. Prva je prišla iz Varšave; posnemamo jo iz zagrebških »Novosti«: V mednarodnem natečaju za veliki spomenik maršalu Pilsudskemu je dobil prvo nagrado in nalog, da spomenik izdela, zagrebški kipar Avgustinčič. Izdelava veličastnega spomenika bo stala 4 in pol milijona dinarjev. Druga novica je prišla 'iz Pariza; povzemamo jo prav tako is zagrebških, »Novosti«; Razsodišče za presojo načrtov jugoslovanskega paviljona se je odločilo za načrt mladega zagrebškega arhitekta inž. Josipa Seissla. Paviljon so že začeli graditi. — Pripomniti je treba, da pri tem natečaju niso sodelovali samo jugoslovanski razsodniki. Načrte širšega natečaja so namreč hoteli tudi Francozi videti, ker jim ni vseeno, kakšno lice bo imel jugoslovanski paviljon. In v ožjem natečaju so se Francozi (resnici na ljubo je treba priznati: tudi Jugoslovani) odločili za delo zagrebškega arhitekta. Zakaj navajamo ti dve poročili? Da bi Zagrebčanom kadili? Nikakor ne! Temveč samo zato, ker je veleznačilno, da je v dveh velikih •natečajih, obeh tako rekoč mednarodnih, zmagala zahodna jugoslovanska umetnost, medtem ko smo pri natečajih v naši prestolnici žal vajeni, da zmaguje tako imenovana privilegirana umetnost, t. j. umetnost zvez, sorodstva itd. Kdor y\e verjame, naj pogleda državna poslopja (v Ljubljani je žal malo priložnosti za, to), pa naše znamke, naše bankovce in naš kovani denar — in naj to našo privilegirano umetnost primerja s tem, kar tiskajo in kujejo naši Sosedje, kateri koli; celo pred Albanci nas je lahko sram, pred njimi še prav posebno! Veselimo se: v Varšavi in v Parizu je privilegirana, umetnost doživela dva občutna udarca. Upajmo, da jo bomo vendar tudi pri nas doma spravili v doglednem lasu tja, kamor spada. (Ju. Medeninasta kliuke po 4% din Trije mladoletniki so kradli medeninaste kljuke po Ljubljani Ljubljana, 2. febr. Beda, slabi zgledi in dobičkaželjnost brezvestnega trgovca so spravili na slaba pota dva nedorasla šolarja in nekega nezaposlenega kleparskega vajenca iz Most. Vsi trije so se izurili v snemanju medeninastih kljuk, ko jim je prišla policija na sled. Mladi tatovi so kljuke prodajali brezvestnemu trgovcu, ki jim je za kilo medi plačeval po 4 in pol dinarja. Za ta denar so ti »ptički brez gnezda« morali prestati dosti razburjenja in strahu, saj kljuko ni tako lahko sneti z vrat, ne da bi te videl gospodar ali hišnik... Napravili so pa gospodarjem dosti več škode, kakor so mogli slutiti. In samim sebi seveda največ. Težko je izbrisati sramotno znamenje iz otroškega srca. (z.) Revščina vsepovsod — in vendar so lani v Ljubljani stočili za 11 miljonov žganja! Ljubljana, 2. febr. Dohodarski urad nam je ob koncu letu postregel z zelo zanimivimi številkami. Ljubljančani so lani popili za dober poltretji milijon litrov žganih pijač, to da v denarju svojih 47 in V, milijona din. Povprečno pride na Ljubljančana okrog 30 litrov likerjev, žganja itd. Pristnih, tujih likerjev so lani uvozili za 200.000 dinarjev, to je ne! aj manj ko 7000 litrov; doma so pa zvarili 141.000 litrov rumov, likerjev itd. v vrednosti 4 in 'It milijona dinarjev. Medtem ko so Ljubljančani popili lani nekaj več ko 1 in četrt milijona litrov domačega žganja, so za špirit in iz njega žgane pijače zapravili 11 milijonov dinarjev. Vina se je bilo sto-čilo za 44 milijonov dinarjev. Za pivo so pa Ljubljančani izdali precej manj, namreč 6 milijonov dinarjev. ■ Cigani so -e stepli v (Tenšovcih v Prekmurju. V gneči jo je izkusil 28ietni cigan Adam, ki ga jo nekdo zahrbtno zabodel z nožem v vrat in mu prerezal žilo odvodnico. Ubijalca še niso našli. B Slepič je imela na levi, srce na desni, jetra pa na levi strani, kmetica Stankovlčeva iz Sokolovem Ta čudni paiološko-anatomski primer je ugotovil primarij koprlvniške bolnišnice dr. Vedriš, ki je 851etno kmetico op rlral zaradi vnetja slepiča Žena je drugače popolnoma zdrava. Zdravi in normalno razviti so tudi njeni otroii, B V Sofijo odpotuje predsednik vlade dr, Stojadinovič, da vrne uhi.-k bolgarskemu ministrskemu predsedniku dr. Kjuseivanovu. Znano je, da je predsednik bolgarske vlade predpreteklo nedeljo Sopodpisal v Beogradu pakt večnega prijateljstva i Jugoslavijo. ■ Tragična sni rt mlado uradnice. 27. januarja zjutraj so našli v njenem stanovanju mrtvo uradnico Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani,- gdč. Bogo Pretnarjevo. Hote ali pa morda po usodnem naključju se Jn zastrupila s svetilnim plinom. ■ Napol žalosten, napo! vesel beg dveh učiteljev. 7. vaškim županom sla prišla navzkriž učitelja Radoš Vetrovi« in Uragoljuh Mihailovič, ki sta službovala v I.eposavi na Kosovem, l omagala sta namreč županu pri uradovanju v občinski pisarni in pri tem odkrila, da z občinskim denarjem nekaj ne bo v redu. O tem seveda nista molčala in luko sta bila posreden vzrok, da je pri zadnjih občinskih vo-iiitvah župan propadel. Bivši župan j je imel pa n mrl vaščani še nekaj dobrih prijateljev, ki so z njim vred prisegli maščevanje obema učiteljema. Le-tn sta zato hočeš nočeš morala pobegniti iz vasi, naščuvani vaščani pu so jo udrli za njima, nekateri pes, drugi pa celo na konjih Stvar je spr-’va izglodala smešna, postala ie pa tikoraj-tragična, ko sta se mlada učitelja morala pred zasledovalci rešiti s tem, da sta se skrila v ledenomrzlmn potoku, kjer sta prebila vso noč. Drugo jutro sta vsa prestrašena in pre-rn ra žen a prišla v Kosovsko .Mitrovieo, kjer etn se pritožila na okrajnem načelstvu. ■ Vihar jiti je zajel ua zapuščenem otoku. Prod nekaj dnevi so se brer.|m»elni delavci odpet|ali a čolnom •• otok Ado na Donavi blizu tt-o-grada, da bi ši nasekali drv in iih odpeljali domov. Na otoku jili je za- jela nevihta, ki jim je odnesla tudi čoln. Delavci so bili na samotnem otoku pet dni in pet noči brez hrane, v dežju in mrazu. Ko je deževje malo ponehalo, jih ie rešil s čolnom neki obrežni delavec. ■ Ponudbe za sodelovanje je dobil iz Londona industrijee Braun iz Gjtir-gjavca, ki je pred dvema letoma vzel v zakup izpiranje zlata iz Drave od Legenda do Barča. S Nova nesreča v rudniku Mmite-Promina. Plaz. premoga in kamenja je podsul rudarja Lončarja v rudniku Mnnte-Promina v Siveriču. Ko so ga tovariši odkopali, je bil Lončar že nutev. Zdaj ugotavlja posebna komisija vzrok pogostnih nesreč v siveri-ške.m rudniku. H 7,a napredek našega šolstva. Pro-svi tni minister Dohrivoje StoSovič si je nedavno ogledal vzorno Solo kralja Al ksandra v Beogradu. /. novimi, sodobnimi učnimi metodami na tej vzorni šoli je bil zelo zadovoljen in ie obljubil, da bo v vseh banovinskih sre liscih uvede! po eno tako vzorno šolo. Prvo dobi 8. marca t. 1. Zagreb. B Dražba v zasebnem zoološkem vrtu. Baronica Herman-Vessely v Osijeku je imela v svojem stanovanju sreni mesta 40 psov in mačk, poleglega pa še mladega leva, Da sosedom prijetni duhovi niso bili nič kaj po volji, jo razumljivo. Osiješka občina je zalo baronici zagrozila, da ho vse njene ljubljence izročila konjedercu, če jih ne spravi drugam Preselita se je zato z njimi na svojo pristavo v Najboljša pot k razorožitvi Kdor jo najde, dobi dolarsko nagrado Ameriška družba »\ew History Societj'« (Newyork, 132 East, 65th Street) je razpisala nagradno tekmovanje o vprašanju: »Kako bodo narodi sveta dosegli splošno razorožitev?« Razpirati e so tri svetovne nagrade za tri najboljše odgovore z vsega sveta: prva za 1000 dolarjev, druga 600 dolarjev in tretja 400 dolarjev. Potem so celinske (kontinentalne) nagrade po 200 dolarjev za vsak najboljši odgovor iz Evrope, Azije, Afrike, Avstralije in Nove Zelandije, Južne in Srednje Amerike in Severne Amerike. Dalje so razpisane še nacionalne nagrade po 50 dolarjev za najboljše odgovore iz posameznih držav. Vsaka država lahko dobi več nagrad — kakršna je pač kakovost odgovorov njenih tekmovalcev. Tekmovanje traja do I. maja 1937. Odgovor sme imeti največ 2000 besed (za primerjavo: ta članek jih ima okoli 170). Od slovanskih jezikov je pripri-ščena k tekmovanju edino r u š č i -n a. Drugi jeziki, v katerih sme biti odgovor napisan, so angleščina, francoščina, nemščina, holandščina, italijanščina, španščina, portugalščina, kitajščina, japonščina, arabščina in perzijščina. Kdor bi hotel poslati odgovor v katerem drugem jeziku, mora priložiti prevod v angleščini ali francoščini. (Po »Frager-Pressi«) okolici Osijeka, čudna zadeva pa s tem za javnost še ni zaspala. Nedavno se je oghteil mesar, ki je dobavljal konjsko meso za zoološki vrt, z računom, in ko denarja ni dobil, s tožbo za 1.600 dinarjev. Ker tudi tožba ni zalegla, je trgovec baronico presenetil z dražbo. ■ V Stanovskem stavkajo Rudarji v rudniku Stanovskem pri Poljčanah e o 6e v kratkem času morali že drugič zateči k stavki. Vsa posredovanja poklicanih krogov so. namreč ostala brezuspešna in podjetje, ki svojim delavcem zaslužka ne izplačuje redno, vztraja na tem, da vsak delavec, ki ne pride na delo, izgubi službo. ■ Zelje, žganci in mleko — recept za dolgo življenje. Jovankn Pravica je doma iz Zagradinje blizu Tre-bin.ja v Hercegovini. Stara ie 117 let, torej je pač najstarejša ženska v naši državi. Ženica ve povedati, da je vse svoje življenje jedla vse, kar ji je prišlo pod zob, posebno veliko je, pa pojedla zelja, žgancev in mleka. ■ Sladkor tihotapijo na debelo iz Zadra. Pri Martinski pri Šibeniku so naši orožniki zajeli pred kratkim tihotapce sladkorja. Skrivališča š" nDo našli. 'Država trpi znrajii tihotanljenia sladkorja leto za bde,m znatno škodo. Sladkor, ki ga v Zadru prodala jo po 75 do Rh centesiniov zn l ilo J? din), je češkega izvora in ga tihotapilo posebne družbe v llnlijo. na Urško, v Albanijo in celo v Turčijo. B K m,'mre so ponarejali kmetje blizu Siska. Nekemu posestniku >z bližnje vasi je neznan nepridiprav ukradel konia. zalo so orožniki preiskovali o olico. V vasi Stružeč so v prvi hiši, ki so se v njej oglasili, odkrili pravcato kovačnico dokaj spretno izdelanega denarja. Naredili so preiskave še v drugih hišah in našli še v dveh razne naprave zn kovanje denarja. Kmetje trde, da denarja niso še »pravili v promet. ■ Nizki tečaj marke, in devalvacija lire povzročata naši tekstilni industriji z naraščajočo konkurenco hude preglavice. Italija ponuja po posebno nizkih cenah bombažne tkanine, ki jih pa zadnje čase uvažamo tudi iz Nemčije. Kako naglo se uvoz iz Italije dviga, priča to, da je od oktobra na november lan-kega leta poskočil s t:!'S) na d0'8 milijona dinarjev, nasprotno jo na naš izvoz v Italijo padel s 34 milijonov v oktobru na 14'3 milijona dinarjev v novembru. Zgled optimizma in potrpežljivosti Pri H eleni Kelenovi Čudo v človeški podobi: čeprav je že od poldrugega leta svoje starosti slepa, gluha in nema, obvlada osem jezikov, piše knjige, študira botaniko, pleše, plava in jaha 25 milijonov din), ker hoče tako podpreti domače vinogradništvo. 700 jetnikov se je uprlo v kaznilnici v Ontariu (Kanada). Pazniki in policija so se borili z njimi celih osem ur. Jetniki so se uprii zgradi slabe prehrane. Strah v Celovcu. Mesec dni je v starem gradu v Celovcu straši! prebivalce mesta dvanajst let star fante, ki se je prikazoval v posebni preobleki kot duh in na prav originalen način povzročal posebne glasove po hodnikih starega gradu. Predrzneža je policija šele po daljšem iskanju izsledila. Sovjetski numizmatiki (zbiralci starega denarja) so v zadnjem času nabrali ‘200 ki! starega srebrnega denarja in 4000 kil bakrenega. Denar sega tja v 6. stoletje pred Kristom, najmlajši je pa iz osemnajstega veka. Društvo numizmatikov je stare denarje poklonilo zgodovinskemu muzeju v Moskvi. »Mirovno ladjo« so prodali za staro železo. V svetovni vojni je Ford na pobudo nemške pacifistke gospe Roze Scbvvimmeriove priredil mirovno ekspedicijo v Evropo. Na »Mirovni ladji' je zbral 165 ameriških pacifistov, ki so prišli v Evropo pridigat mir. a se jim je lepa naloga klavrno izjalovila. (>.“> norih filmov pripravlja sovjetska filmska industrija, večidel poučnega in vzgojnega značaja. . Na Cevlonn besni malarija. Epidemija je zajela že precejšen del prebivalstva. Vse bolnišnice so prenapolnjene. 243 volkov so postrelili vojaki neke sibirske garnizije na prav svojevrsten način. Na motorne sanke so privezali mrtvo kravo za vabo volkovom. Ko so sc s sankami f>ojavili v gozdu blizu mesteca, je na kravo planil cel trop volkov. Tako so vojaki igraje in prej ko v dveh urah postrelili iz strojnic 243 sestradanih zverin. Modna muha odpravlja udomačene stave običaje. Konzervativni Angleži so nedavno na dvornem plesu prekršili svojevrstno tradicijo. 0*1 vojno med Rdečo in Belo rožo (konec 15. stoletja) so se vse kraljice iti princeso za plese ali drugačne svečanosti krasile le z belimi vrtnicami. Nova kraljica, ki je še kot jorškn vojvodinja imela rajši rdeče vrtnice, je izjavila, da tudi v bodoče ne bo spreminšala svojega okus«, temveč se bo za plese na dvoru krasila vedno le z rdečimi vrtnicami, 111.000 konjskih sil premorejo stroji rinjvečjega ledolomilca na svetu, ki era grade v Leningradu. Ledolomilec bo dolg 106 metrov. Na svojo prvo pot v Arktiko bo odrinil spomladi. Rotni list gospe Dulmrryjeve in pipo markize Rompadoarjeve so ornimi prodali na javni dražbi v Parizu. Zanimivo je, da fse popis madame l)ubar-ryjevo v j>olnem listu ne ujema s sliko, ki so nam jo o njej ustvarili zgodovinarji. Laplaadskim otrokom, ki ne poznajo sadja, saj ga njihova domovina zaradi večnega mraza ne more roditi, so poslale švedske žene 120.000 Ug jabolk. Pri rej akciji je sodelovalo vse švedsko ženalvo. ker vedo. koliko utrpi razvijajoči se organizem zaradi pomanjkanja vitaminov. H gospe Simpsonovi pride v goste filmska igralka Elizabeta Berguerjeva; ženi sta postali prijateljici \ onih časih. ko je bil ivaleski princ v družbi ge. Simpsonove vsakdanji gost kinov in gledališč, Rred nekaj dnevi so v Fordovih tovarnah izdelali avtomobil, ki se je z njim dopolnilo 25 milijonov Fordovih vozil. Rri tej priložnosti je Ford priredil svojim delavcem posebno svečanost in jim je v njihove dobrodelne namene podarit 25 milijonov dolarjev (t milijardo din). ■3MBB IRPSifS ie, ki se niso bali smrti DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA V INDIJI J/lasa. btisd Oče Lacordaire je bil znamenit francoski pridigar; slovel je za enega izmed najboljših govornikov preteklega stoletja ||^ (1802—1861). "Filatelija * Najgrša francoska znamka. Neki francoski filatelistični list je zadal svojim bralcem vprašanje: Katere francoske znamke so najgrše? In glej: skoraj soglasno so bralci podelili prvo grdostno nagrado propagandnim znamkam za letošnjo svetovno razstavo V Parizu! (Da so te znamke pravo čudo neokusnosti, smo svoj čas tudi mi zapisali.) Drugo grdostno nagrado je dobila Devica Orleanska iz leta 1929. Potem slede: umetnostna razstava 1925, domačin na kolonijski razstavi 1931, Briand 1933. Prav toliko »grdostnih« glasov so dobili: prezident Doumer 1933, olimpiada 1924, oljka miru na sedanjih frankovnih znamkah, Viktor Hugo iz 1. 1933. — Da s svojim zmazkom ne dela reklame veliki letošnji razstavi v Parizu, je spoznala tudi francoska poštna uprava sama: te dni smo namreč brali, da je »propagandno« serijo že vzela iz prometa. Prav v kratkem izide namesto nje nova serija. Ali bo kaj lepša od prve, je spričo konservativnosti francoske poštne uprave težko prerokovati. * Maloantantne znamke. Romunija je prva izdala napovedane znamke Male antante: na vrednotah za 7'50 in 10 lejev s sliko kralja Karola se bere pretisk: »Cehoslovacia« (na levi), »Yu-goslavia« (na desni) in spodaj »1920— —1936«. * Zanimivo, taktno in... potrebno. Novost posebne sorte pripravlja češkoslovaška poštna uprava. Izdala bo! namreč trioglato znamko za 50 heler-jev: pismo s to dodatno znamko bo' smela pošta izročiti samo naslovljencu osebno. Niti najbližnji družinski člani ne uslužbenci ne bodo mogli prevzeti s to trirogljato dodatno znamko opremljenega, pisma. * Znamkovna povodenj pada. Lani se je povojna povodenj novih znamk nekoliko unesla: na vsem svetu je izšlo vsega skup »samo« 1427 znamk — skoraj za 20 »/o manj kakor leta 1935, ko jih je izšlo 1745. * Finska. 1. januarja je izšla serija Rdečega križa s starinskimi tipi jadrnic. * Estonska. Na letošnjih dobrodelnih znamkah (po 10, 15, 25 in 50 sentov s 1G0<>/Unim pribitkom) so upodobljeni grbi raznih estonskih mest. V prometu bodo do 1. januarja 1938. Ta povest je začela izhajati v 43. •številki »Družinskega tednika z dne ; 29. oktobra 193G. Današnje nadaljevanje je 14. Za nove naročnike smo v ; letošnji 1. številki z dne 7. januarja ; priobčili kratko vsebino vseh 9 nadaljevanj, izšlih do konca lanskega leta. ; Kdor želi citati lanska nadaljevanja ;neskrajšana, naj zahteva v upravi brezplačni ponatis prvih 4 ; nadaljevanj, naslednja nadaljevanja ; dobi pa v rednih številkah lista od ;št. 47 dalje. Cena vsake številke Z din. ; Naroči Vam jih vsaka trafika, ki pro-; da j a naš list, ali jih pa sami naročite ; neposredno v upravi. Gdanska poštna uprava je izdala se -; rijo znamk za zimsko pomoč. Na njih so upodobljene zgodovinske znameni-: tosti mesta. — Na sliki: znamka za 25 + 10 pf * I.ctonska. Izšle so 4 znamke »belega križa«, društva za zatiranje alko-; holizma, in sicer po 30, 10, 20 in 35 t>antov. Znamke nimajo pribitka. Naklado 50.000 serij so v nekaj urah razprodali. čeprav je vsak kupec dobil; samo 10 serij. * Praktični Angleži. Čeprav Edvard! Windsorski že dva meseca ni več »cesar ln kralj Edvard 8«, Angleži še zmerom niso vzeli Edvardovih znamk iz prometa. Ne samo to: kolikor jim je še ostalo papirja z vodnim tiskom »E 8 R« (začetnice za Edvard VIII.. kralj), ga bodo zdaj porabili za por-tovne znamke. * Ž0 letnica Poljske. Za 20 letnico neodvisne poljske države bo poljska poštna uprava izdala prihodnje leto serijo zgodovinskih znamk. Na n jih bodo upodobljeni med drugimi kralj Roleslav Drzni, kralj Kazimir Veliki v Krakovu (1. 13641, bitka pri Tannenbergu, Kazimir Jagelonskl (1447).Tadej Kosciuszko upor leta 1830 31 in maršal Pilsudskl. * Propagandne serije za pariško razstavo dobe tudi vse francoske kolonije Izšle bodo vrednote po 20, 30, 40. 50 90 ct in 150 fr. * Peru .ie dal v Londonu tiskati nove letalske znamke. Slike na njih predstavljajo predsednika republike I.e Mara. poštno ladjo na Titikakajskem jezeru, ameriško zaščitnico sv. Rozo itd * Argentina. Zaradi norih poštnih pristojbin pridejo v promet nove vrednote. H. nadaljevanje In samo spričo takšnega neobrzdanega razpoloženja je bilo mogoče, kar se je dogodilo v prihodnji sekundi. Samo to opravičuje, da sein storil nekaj, česar bi pri polni zavesti nikoli ne tvegal. Z divjini skokom sem planil pokonci, z enim samim korakom sem stal pred to žensko, pritegnil • sem njeno glavo na svoje prsi in ji z roko zamašil usta. Bila je tako presenečena, da se niti ganila ni. Binnsa je vrglo na noge in stal je poleg mene. »Pilotsko obleko dol !< sem po tihem vzkliknil. ln Binns je dokazal, da ni imel ne živcev ne spoštovanja. Niti najmanjših ozirov ni poznal. Bil je do skrajnosti neobziren. Kakor bi trenil, ji je slekel pilotsko obleko in ji potlej s svilnatimi trakovi njene obleke zvezal roke in noge. Od svoje obleke je odtrgal cunjo, jo zmečkal v klobčič in ga ji potisnil v usta. Niti z najlalinejšim trzljajem mišice se ni branila. Njene temne oči so celo, ko me je mimogrede bežno pogledala, počivale s kar nepojmljivo ravnodušnostjo na lneni. Dotlej sva imela preteto srečo. In lo srečo sva hlastno skušala dalje. Z nekaj šepetajočimi besedami sva se. domenila. Pilotska obleka je bila široko ukrojena, kakor so letalski kostumi na splošno. Zlezel sem vanjo. Čelada je bila premajhna in Binns in jaz sva vlekla z združenimi močmi za okrajke, dokler ni na vseli koncili in krajih popokala in se je usnje za-česnilo. Poveznil sem jo na glavo. Še naočnike pred. oči in bila sva pripravljena za odhod. Še enkrat sem se ogledal. »Najhrahrejša ženska ste, ki sem jo kdaj koli srečal! ' sem ji dejal. Še zmerom se je njen pogled čudno vdano upiral varne. Potlej sva predrzno in bogaboječe stopila ven. Hodil sem nekoliko sključeno, da bi se zdel manjši, Binns je pa stopal tik pred menoj, kakor da bi ga eskortiral. Res sva tvegala otročji poskus, da bi jih preslepila, češ Ma-lirila eskorti ra Binnsa. V resnici pa nisva niti trenutek dvomila, da se mora la odgon zdeti na moč nemogoč. Toda Bog je včasih bebcem milostljiv. Dvojna straža, ki je čepela kakšnih deset metrov pred najino kočico, naju je vnemamo pogledala in naju je 'pustila mimo. Na vso moč sem se trudil, da sem obračal ljudem zadnjo plat, kadar sva šla mimo kakšnega čepečega vojaka. I’a ne morda zaradi brezmejnega prezira do teli fantov, čeprav sem imel dovolj vzroka za to; temveč zaradi te*ja, ker sem si dejal, da je široka pilotska obleka od zadnje plati pri moškem in pri ženski precej podobna. Tedaj je sledil tvegan odlomek najine poli. Morala sva prekoračiti majhen trg ! in lam so na vseli koncih in krajih ;gorele plamenice in ognji in mnogo )oboroženih ljudi se je potikalo okoli. 101» kraju v senci sva tudi tamkaj sreč-!no prišla mimo. ’ Zdaj bi moral samo nekdo vtakniti svoj nos v najino celico in najti tani zvezano žensko. Kil sam krik od ondod — in vse bi bilo pri krain. Toda zgodilo se ni nič. * Tedaj sva stopila pod temen obok, držeč v dolg kamnileti hodnik, nekak ■ križni hodnik. Ko sva prišla do konca, • sva na slepo srečo odprla neka težka • lesena vrata... sani vrag si ga vedi, kam so držala V' vseh teli nevarnih minutah nisva • spregovoilla niti besedice. Za Binnsa •sem občutil kljub temu mnogo hvaležnosti in iskrenega prijateljstva. | liesda. vojak ni bil in lakšnih reči >ni bil vajen, pa se je vendar vedel 'ko v ognju zvarjen in z. vsemi žavba->mi■: namazan bojevnik. \ se je razu- mel kakor bi trenil, vse kar sem hotel mi je bral z oči in res se je pokazal idealnega tovariša. Vrata so držala v popolnoma izumrlo ulico. Za hip sva obstala, vsrkala zrak in počakala, dokler se nama ni poleglo utripanje srca. Potlej sva prišla do ogromnega smetišča — in lam sem na najskrajnjem koncu zakopal pilotsko obleko, čelado in naočnike — stvari, ki bi me bile utegnile na poti ovirati. Tako sva ostala oba v najinih rumenih in raztrganih oblekah. Tudi teh sva se morala znebiti. Po kratkem premisleku sva tvegala. Vsak na svojo pest sva zavila v bližnje hiše. Še zmerom se ni razlegel ne krik ne pok puške. Reči moram, da se mi je takrat zdelo to prav čudno in do malega neverjetno in vsako sekundo sem se nadejal, da bo nekdo zrasel pred menoj iz tal. Da bi se pri Lenhaju tako dolgi? ne zmenili za žen-1 sko, ki je bila sama odšla k dvema surovima ujetnikoma? Prav čudno! Na vso srečo sva, ko sva se spet sešla, v temnih hišah nabrala nekaj cunj. Kakor bi trenil, sta bili najini uniformi tudi že zakopani v smetišču. In tedaj sva se spravila na noge. Tudi Binnsu se-je zdela ta mrtvaška tišina čudna. Malo prej sva še slišala šunder iz vasi, navadni šunder domačinske vasi. Zdaj tudi tega nisva več slišala in postalo je precej grozotno. Tekla sva. Deset korakov sva tekla, deset korakov hodila. Na tak način prideš brž daleč in se ne upehaš. Toda noč, je bila tako soparna, da | nama je kmalu lil pot v curkih po telesu. Po navadi so noči hladne. To ! noč se je pa zdel ves svet kakor ena ' sama razbeljena stena. Čuden, toda1 zame, ki sem bil vajen tega podnebja, nič kaj neznan nemir me je obšel. K nevihti se je pripravljalo in sicer ne k nevihti v prenesenem smislu, morda od Lenhnja, temveč z neba; nekje na obzorju se je zbirala tropska nevihta in se je približevala. Mojih živcev se je lotil zamolkel, vrtajoč nemir. Drhtelo je v meni kakor v kakšni električni bateriji. Na neki ogromni njivi sem odtrgal nekaj din5. izbral sem si najlepše in začel žvečiti. In ko sva pred neko na pol razpadlo kočo na kraju te njive vsa zasopla sedla, sva spregovorila prve besede. Nerazumljivo, sem zamrmral sam pri sebi, .popolnoma nerazumljivo! Binns je takoj vedel, kaj sem mislil. Meni tudi,« je dejal, in vendar spet ne.« Kako to, da vendar spet ne?« Ali ni nič zbudilo*tvoje pozornosti?« Ne! Kaj neki?" Pri lej ženski? Ne, kaj?« Digger, imeniten vojak si, poznavalec, ljudi pa nisi.« Nak, tega si tudi ne domišljam. Toda povej no že, kaj je na stvari, kaj je zbudilo tvojo pozornost, zakaj, kdaj in kako?« Saj si vendar lako zanosilo govoril o fantiču, ali se spomniš?« N6, da. •Nil... in od takrat... človek božji... Digger... lo je vendar moralo zbuditi tvojo pozornost... od tedaj je bila krotka ko golobček in melika ko breskev...« Razumel nisem niti besede. »Da, in?« sem zarenčal in si vzdiho-vaje otrl pot z oči. »No in?... Človek božji... saj si pel vendar hvalno pesem popolnoma neznanemu otroku in sicer kakor pravi pravcat pesnik. Digger, ko vtelešeni pesnik!... In samo sponmi se, da je ta ženska, bi ji je sicer človeško življenje toliko ko mačje-solze... nenadejano popolnoma obnemela, da je postala na mah mehka, da 60 se ji začele oči svetiti... Poslušala te je ko angela... Ta ženska, ki je prav gotovo tako prisebna ko ti ali pa jaz... ki do pičiče pozna boj z moškimi... ki ve, da je sama z dvema ujetnikoma... in ta ženska se da kar na lepem napasti... Nič več ni pazila... niti se ni skušala postaviti v bran ali kar koli... Digger, tovariš, ali se ti bo vendar že posvetila luč v možganih?...« Strmel sem predse. Potlej so se. 1111 začele odpirati oči: »Tak tako... kajpak... potlej je bilo že prav, da sem pel hvalno pesem fantiču. Ali mar ne? Ona je niohaniedan-ka z dušo in s telesom in moje barvitostim pripovedovanje o bodočem vladarju vseh muslimanov jo je tako prevzelo. da je samo pobožno poslušala in pozabila na vso previdnost.. Njeno verno hrepenenje... njena pobožna zamaknjenost...« Obmolknil sem, zakaj Binns se je začel na moč hihitati. »človeka mora obiti usmiljenje s le-boi.-< je prizanesljivo dejal. Hotel sem se raztogotiti in mu postreči z razumljivim odgovorom, toda tedaj je prihrumela tropska nevihta' nad naju Zvezde so izginile, črna lema je objela vse nad nama in okrog naju, hrumenje nevihte je postajalo čedalje glasnejše in iz daljave se je valilo mogočno, tuleče šumenje. Datljeve palme v bližini so se stokajoče upogibale in vihar se je zaganjal v najine cunje. »Napis: Doživetje tropske nevihte. Napisal Barney Binns k sem zarjovel, toda vihar nn je besede iztrgal z ustnic in jih odnesel v noč. »Kaaj?« se mi je zadrl Binns v uho, toda zaradi neprestanega bobnečega grmenja sploh nisva mogla o tej zadevi začeti literarnega pogovora. Kakor razbesneli udarci bičev so naju teple debele, težko kaplje naravnost v obraz, da sva lovila sapo in sva bila v manj kakor pol minute do kože premočena. Povrh tega ta preklela koča še strehe ni imela in morala sva mirno sedeti, kjer sva bila. Prižela sva se h gnilim hlodom. Kakor vesoljni potop. Venomer je rjovelo in divjalo nad nama in okoli naju, venomer je grmelo, kakor da bi bila sredi najhujšega bobnečega ognja v Flandriji. Venomer so se trgali bliski križem kražem po nebu. Obraza sla naju že bolela od kapelj, ki jih je vihar zaganjal ko krogle iz puške: voda nama je lila po tilniku ko hudournik po hrbtu nizdol in zdelo se je. ko da čepiva v kakšni gugalni kadi. Binns je zmerom znova skušal, da Ivi mi nekaj zakričal v uho, toda ničesar nisem razumel. Kako dolgo je Irajal ta hrušč in trušč, ne vem več, naposled se je pa vendar polegel. (Dalje prihodnjič) Čudna srela Strahote ameriške povodnji: prebivalci naglici, kar se še rešiti da, prizadetih mest in vasi rešujejo v vsej in zapuščajo svoje domove Gospod Hans Miiller, potnik po poklicu, je pravkar spravil svojo prtljago v hotelsko sobo. Njegova pot na Dunaju ga je vodila na pošto. »Ali je kaj za Hansa Miillerja poštno ležeče?« je vprašal. »Da,« je dejal uradnik in zahteval izkaznico. Hans Miiller je pokazal svoj potni list in poštni uradnik mu je izročil pismo slonokoščene barve, poslano bržčas od kakšne ženske. Sicer je gospod Miiller pričakoval samo trgovska pisma, toda pisem iz ženskih rok se ni nikoli branji. Odprl je pismo in bral: »Dragi! Prav gotovo si presenečen, ko bereš te vrstice, jaz pa samo upam, da te bodo tudi res našle. V sredo popoldne sem si zate vzela prosto in te pričakujem ob yt5. pred postajo cestne železnice na švedskem trgu. Mnogo poljubov Edita.« Gospod Miiller je nagubančil čelo in se vprašal: Kdo je Edita? V duhu je brž preletel dolgo vrsto svojih ljubic in za nekatere se res ni mogel več domisliti imena. Bržčas bo torej katera izmed teh. Najsi bo že kakor koli, Dunaj se mu je zdajci zazdel nad vse prijazno mesto. Potlej se je spomnil, da je prav danes sreda in da je že pol petih. Torej zadnji čas, da steče na švedski trg. In glej, tam se je pred postajo res sprehajala čedna in zala deklica. Gospod Miiller si jo je natanko ogledal. Sicer se ni mogel ničesar določnega spomniti, a spomnil se je vendar, da je imel takrat pač zelo dober okus. Da bi se izognil sleherni pomoti, je še malo počakal. O petih ni še nobena druga prišla, a tudi ta ni z ničimer pokazala, da bi ga utegnila poznati. Gospod Hans Miiller je torej tiščal figo v žepu, da bi bila res prava, in ko je ob četrt na šesto odhajala, je stopil k njej in jo je ogovoril. »Gospodična Edita?« je vprašal. Začudeno je pritrdila. Ker je pa neznanec vedel za njeno ime, si je mislila, da mora biti prav za prav njen znanec. In ker se je vrhu vsega še pošteno jezila, da pravega Hansa Miillerja, ki mu je vendar pisala, ni bilo, ji je bila družba tega neznanega znanca kakor nalašč. Pismo, namreč tisto pismo, ki je gospodu Hansu Miiller ju priletelo ko pečen golob z neba in ki ga je sprejel tako ravnodušno kakor je po navadi sprejemal vsa darila z neba, to pismo je bilo namenjeno popolnoma drugemu Hansu Miiller-ju. In ta Hans Miiller številka II je prav tedaj ves razburjen vpra-j ševal na pošti, ali ni zanj res nobenega pisma. »Hans Muller?« je vprašal uradnik in namrščil obrvi. »Da, bilo je, vendar je gospod Hans Muller že sam dvignil pošto.« »Kaaj? Nekdo je dvignil moja pisma? Saj vendar,nikogar nisem pooblastil!« »Prav žal mi je,« je dejal uradnik. »toda gospod Hans Muller se je legitimiral.« No, tu imaš vraga, če se za Miil-lerja pišeš! Tak je Edita res pisala —• in zdaj mi je kakšen moj ime-njak odnesel njeno pisemce. Ves besen zaradi te nesreče je Muller II odšel. In glej, ko je prišel do »Uranie«, koga je zagledal? Edita je z nekim neznancem, ki je v njem kajpak precej zasumil svojega dvojnika — po imenu namreč — pravkar stopila v tramvaj. Muller II je preklel pokvarjenost ženskega spola in priimek Muller, toda vse to mu ni nič pomagalo. In čeprav je tekel ko za stavo za tramvajem, ga vendar ni ujel. Odločil se je pa, da se bo s prihodnjim tramvajem odpeljal za nezvesto ljubico. Prav gotovo gresta v Prater, si je dejal, in tam ju bo že našel. Peljal se je ?,a njima, trdno odločen, da bo Edito trdo prijel in ji napravil takšen škandal, da bo ves Prater o njem govoril. Toda ves njegov srd mu ni pomagal, zakaj nikjer ni mogel najti zaljubljencev in naposled se je ves utrujen in izčrpan sesedel v neki kavarni, hoteč se malo okrepčati. Medtem ko je natakar znašal na njegovo mizo pravcato goro časnikov in revij, je kuhal Muller II hudo maščevanje. Tega Miillerja bo že nekje staknil! Saj res. na pošti ga bo prestregel, prijel ga bo zaradi tatvine pisma in ljubice. Energično ga bo prijel, kajpak! Ali pa morda drugače? Morda ne sam, ne osebno? Ako bi le mogel izvedeti telefonsko številko tega pretetega imen jaka? Ali pa, če bi mu kar pisal? Saj naslov le predobro ve! In v tistem trenutku se mu je posvetila odrešilna misel, zakaj pravkar je prebral v časniku tole obvestilo: »Komercialni svetnik Robert Ilausmann in soproga sporočata znancem, da se jima je rodil sin Herbert.« Nadaljevanje na 7. strani. Spreden dan ugasne, žalosti se znebL.l Močno je potrkalo na vrata, da\ Oba sva se od srca nasmejala. sem radovedno pogledala iznad pa-! Potem se je čudno zresnil in v\ »rjev.9 K(l° neki trka toli samoza- j kratkih stavkih povedal tole: »Bil sem in sem še materialist in\ vestno? t/ .(,.»-.«1 4 ■ v j »lju ser n in seru se ‘imiieriaiisi m i Vstopu ie tovariš iz solslcih let, 7 * ^ , 7 . . 7 7 » . z 7 i * • suhoparnez. Človek, ki ceni le delo mi a gorel m trsat. V ec let se ze nisva! » 1 ,, .... 1 tn*,i rln denar. Pesniki, pisatelji — zame po i videla, nič■ čudnega zatorej, da sem ga komaj spoznala. »Od kod prijatelj?«. »Is Capetouma, Damijana. Zdaj grem v Prago k sestri, ki je tam poročena.« »Lepo, da nisi pozabil starih znancev in prijateljev! A zdaj pripoveduj, kako in kaj. Tvoj čas je najbrže odmerjen, zato le brž, saj vidiš, da komuj čakam, da izvem kako je našim v tujini.« Govoril je uro in dalj. Same za- večini ljudje, ki jih ne razumem. Ali\ morda, razumeti nočem. Tak\ ali drugačen stih mi navadno ne povej ničesar. In če se za trenutek v živimi vanj, mi že prihodnji hip izpade iz\ misli. Posloven človek sem pač. »En sam verz sem si zapomnil. In\ ga bom obdržal v spominu vse dni. J Tudi če mi bo rojilo po glavi še več\ skrbi in načrtov. »Veliko hudega je za menoj. To-i liho zoprnosti, toliko umazanosti je] nimive stvari. In na koncu je dejal: i na poti do uspeha, toliko bridkega3 »...ko sem stopil na rodna tla, mi \ krvavega garanja. Včasih, zvečer me J je za sekundo zastalo srce. Po tolikih ■ je obup stiskal za grlo, groza je mrz-i letih spet doma! Čuden občutek je \ lično trepetala v možganih... Nešteto- j to, Damijana. Prideš, gledaš, toliko j krat bi bil obstal, omagal sredi poti,] novega je zraslo iz tal, tebi se pa \ pa se je kar sam od sebe vpletel v\ zdi vse nespremenjeno, staro in do- j mojo žalostno misel Jenkov verz: mače. Vse drugače utriplje srce do-1 Predno dan ugasne žalosti se znebi, a spomin ohrani na trenutke jasne. Jedrnatost, preprostost in resnica] tun, vse drugače se diha...« Veselje m,e je prevzelo. Oj, spet nekdo, ki ni mogel pozabiti domovine, grenke v svoji bolečini, sladke v prazničnem veselju. O, pa si se spet enkrat uštela tujina, izmuznila se ti' tega kratkega vodila,’so mi vlile no-1 je duša iz kosmatega goltanca... I vega poguma. S pogumom se je vrni-t. In sem rekla poredno: »Nekoč sij la vera v življenje in uspeh.« z vsem ognjem hrepenel po tujih km- QdM . (Mj če-k(j J ih, ozke domače razmere si skoraj ! ?i {](onl preziral. Ali se še spominjaš, prijatelj, kako si govoril včasih: ,So-vra- žim nesmisel sentimentalnosti: sit Naj končam in povem vse po pra-j sem črnega kruha, ki mi ga skopo vici. Rekel je še to: reže domovina. Ven se mi hoče, d j »Ti si mi povedala ta verz, zato te svet, ki mi bo velika, razkošna doma- prosim, povej ga še drugim, takim, čija. V svet hočem, za delom in uspe- i ki poezij ne berd. Na svoja vrata ga hi!' — Zdaj, dragi moj, si se vrnil, j nabij, otrokom ga zapisuj v spomin-nič manj uboga ni domačija, in ven-\ slce knjige.« Spečeš, prerežeš po sredi in namažeš t s kremo. — Krema: 4 do 5 rumenja-|kov zmešaš s 15 dkg sladkorja vanili-♦jevega okusa, 3 žlicami močne črne J kave in mešaš na ognju, dokler se ne t zgosti. Ohlajeni kremi primešaš 16 dkg »presnega masla. DVA RECEPTA ZA IZBIRČNEŽE Jarčka s kislo smetano Debelo jarčko nasoli, zavij v rezine iz prekajene slanine in dobro poveži s sukancem. V kozico pa daj malo peteršiljevih koreninic, korenja, zelene, ostanke govejega ali telečjega mesa, nekoliko vina, malo limonove lupinice in limonovega soka. Kozico pokrij in duši jarčko tako dolgo, dokler se ne omehča, ostati pa mora bela. V drugo kozico ^daj pa nekoliko presnega masla in žlico moke in pusti, da se openi. Zalij z juho in s precejenim ;; sokom izpod jarčke. Nazadnje dodaj še ;; toliko kisle smetane, da bo omaka bela. Zreži jarčko in daj v omako, ščuka v sardelji omaki Položi v skledo ščuko, ki si jo dobro očistila in prevrela. Očisti šest sardelic, dodaj štiri trde rumenjake in na presnem maslu ocvrte žemlje ve rezine; dobro zmešaj in stolči, pretlači in še enkrat zmešaj z vodo, ki ti je ostala • ,od ščuke. Omako prekuhaj in z njo ribo polij. Hiacint dar te lomi ganotje...« »Ganotje?« se je delal nevednega. »I, kaj pa drugega, človek božji! Suhoparnez si, kramarska duša (brez zamere — kar je res, drži), in vendar je bilo v tvojih besedah o domovini nekaj, kar je ganilo, če bi te ne poznala, prijatelj, bi rekla, da je nekaj pesnika v tebi.« Veselje, ki ga boš imela s cvetočim hlacintom, je vredno tistih par dinar- Zdaj sem ga povedala vam vsem.|jev, ki jih daš za čebulček. Pozabiti jm ne smem še pesnikovih* Kozarec napolni z vodo, v grlo pa;; besed, ki jih je zapisal pod stih: J zatakni čebulček. Moker ne sme po-:: To vodilo kratko kožo ti ohrani dolgo časa gladko. Damijana. Ženam in dekletom — čitateljicam »Družinskega tednika« je name- »s papirnato kapico. Snemi jo šele te-;: njena naša nova rubrika: Ženski razgovori! (Glej Damijanin članek ♦ daj, ko je poganjek velik že 4 do 6cm. v 52. številki Družinskega tednika!) J Ko hiacint odcvete, čebulček osuši in , spravi na hladen prostor, če imaš vrt, > ga na jesen deni v zemljo. V vodi t vzgojiš hiacint lahko samo enkrat. Naša kuhinja V PAR VRSTICAH . V »Journalu of the Institute of Hy-giene« beremo, da je poraba presnega masla v zadnjih letih na Angleškem poskočila za 50 “/«. Tudi konzum sadja je zrasel. Videti je, da so na Angleškem, kar se hrane tiče, nastale take spremembe, da o njih pred vojno niti sanjati ne bi mogli. Dolgovezni, težki obedi niso več v Havadi; ljudje jedo dosti več sadja ko kdaj koli prej. Angleži po novem ne ledo manj, postali so pa izbirčnejši in jedo po pameti in načrtu. Ravnatelj več londonskih hotelov je Povedal tole: »Ljudje so se neverjetno spremenili. Lahko, zdravo hrano zahtevajo, veliko sadja in zelenjave hočejo in spremembo ljubijo nadvse — tudi v hrani!« JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE Ponedeljek: Zdrobova juha, govedina in kuhan hren s praženim krompirjem. Torek: Golaževa juha*, govedina, krompirjev pire in omaka iz kislih kumaric. Krofi. Sreda: Fižolova juha, polenovka v °maki in polenta. Četrtek: Mezgovi cmoki na juhi, solata lz repnih poganjkov (»cima«), Pražen krompir. Petek: Fižol s kislim zeljem; palačinke. Sobota: Vlivanci, govedina, pečen krompirček in pesa. Nedelja: Dušen riž z govejo juho, telečje zarebrnice v smetanovi omaki s kruhovimi cmoki; biskvitna rulada. * Golaževa juha: Vzemi goveji golaž, k> ti je ostal od včerajšnje večerje, zali ga z govejo juho, da je bo dovolj, lr> dodaj krompirjeve kockice iz treh ah štirih krompirjev. Ko je krompir iheliak, je juha gotova. JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE Ponedeljek: Cvetačna juha. Dušena Nedelja: Kruhovi cmoki na goveji juhi. Nadevana bržola s paradižnikovim rižem. Sadni omelette. črna kava. * Pustni krofi. (Preizkušen recept.) Vzameš 28 dkg moke, 2 dkg kvasa, 7 dkg presnega masla, 5 dkg sladkorja, malo soli, 4 rumenjake, skodelico mleka in kavno žličko ruma. Kvas raztopi v mlačnem mleku in dodaj malo sladkorja in 14 dkg moke. Ta čas vmešaš presno maslo, sladkor in rumenjake, žel in tujega življenja in na katerega 1: bo srečna mamica ujela prvi smehljaj svojega fantička? Kaj bi tisto, če bo prav ta fantiček nekoč tako temeljito »pregledal« čudno škatlo, da ne bo za nobeno rabo več! Saj takrat bodo moderni že drugi aparati in »škatla« bo ’♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« kvečjemu še za staro šaro... Novo stanovanje je lepo, a često pre- Poročno darilo , Morda je med letošnjimi srečnimi nevestami tudi tvoja dobra prijateljica. Čeprav so poročna darila zaradi krize prišla že precej iz mode, ji boš vendar podarila za to priložnost malenkost, ki jo bo razveselila in jo bo spominjala v novem življenju na staro prijateljstvo. Dvoje nevestin dvoje daril. Na eni strani premožna nevesta z balo, ki jo je skrbna mama pripravljala že leta in leta in v kateri prav nič več ne L manjka; na drugi strani skromna, samostojna, sodobna žena, ki ji zakon pomeni konec službe in začetek novega, blagoslovljenega dela za dom in za •: otroke. Kaj podariš eni in kaj ;; d r u g i ? »stati. Kox-eninice sprva ne smejo segati-! v vodo. Kozarec imej v hladni, vendar;; misliš na primer o fotograf- tne premrzli sobi vse dotlej, dokler ko-;;5**111 aParatu, ki si bosta novoporočen-[reninice ne sežejo v vodo. Prestavi ga;;ca z. nJim naredila na poročnem poto-. potem v toplejšo sobo in pokrij rastlino;; nekaj lepih posnetkov tujih de- dodaš razmočeni kvas in ostalo moko, sol in rum. Iz dobro predelanega testa izrežeš na deski krofe, jih nadevaš z marelično marmelado in jih z gornjo stranjo navzdol polagaš v mast. ** Moccova torta. Za zmes rabiš 6 rumenjakov, 20 dkg sladkorja, 2 žlici drobtinic, ki jih poškropiš z rumom, 10 dkg narezanih lešnikov in 10 dkg olupljenih in zmletih mandljev. Vse zmešaš in dodaš trd sneg iz 6 beljakov. malo ubrano in celo preprazno. Ko so bile stvari še doma, druga ob drugi, jih je bilo dovolj, zdaj v sobah se pa kar izgube. Dobrih slik in lepe keramike ni nikoli preveč! Evo priložnosti, da sežeš v žep in podpreš našo umetnost! Saj veš, vsaka družina, bodisi da je ljubiteljica umetnosti iz srca, bodisi iz meščanskega hrepenenja po posesti, ali iz mode, se rada pobaha z originali tega ali onega umetnika. Bodi iznajdljiva! O, kako si želiš nove obleke ali vsaj nove bluze — a glej, tvoj mošnjiček je čudo ohlapen in tvoje želje se hočeš nočeš morajo ravnati po tem tiranu. Neumno bi bilo. da bi se zdaj razjezila ali razžalostila, češ, nikoli si ne morem kupiti kaj prav lepega, nekaj kar si tako od srca želim, če ne gre, ne gre, če ni šlo to pot, bo šlo pa drugič! Rajši premisli, kako boš najbolje porabila peščico denarja, ki tl še ostane za vse tiste malenkosti, ki jih ne potrebuješ; pa si jih vseeno želiš. Zapomni si za vselej: koš dobrih idej je več vreden kakor koš denarja! Večkrat bo drobna originalnost zbudila več občudovanja kakor lepa obleka, kakršnih je v kavarni in na promenadi na stotine. Pomagaj si z malenkostmi, ki bodo poživile in spremenile videz stvari, ki jih nosiš. Zenska, ki nima toliko denarja, da bi si kupila vsako leto novo obleko, naj kupi prvič nekaj več blaga, ker ga bo pri preurejanju in popravljanju gotovo še potrebovala. Obleka naj bo kolikor mogoče preprosto ukrojena Okrasiš jo tako s čipkami, zaponko ali lepim ovratnikom. če imaš doma staro pralno flanelasto bluzo, jo skušaj poživiti z zadrgo okoli vratu. Kupi si gumbe, podobne koraldam, in jih prepleti kakor kaže bodo gotovo lepše podale na svetlo | blago, ker s temi nasprotji dosežeš iz-pralno blago, bolj umirjene, enobarvne redno pikanten učinek. pa na kockasto ali črtasto blago. telečju noga z zelenjavo. Orehovi pol- j slika. Tako narediš originalne eno-Uieseci. | barvne ali pisane kroglice. Pisane se Torek: Juha z jetrnimi cmoki. Tele-tina v gorčični omaki. Riž. Krofi.* Sreda: Ragujeva juha. Krompir v feaprikj z govedino in kislimi kumari- Star plašč poživiš z živim, pisanim šalom, popoldansko obleko s šopkom cvetlic ali z modernimi sponkami iz kroma ali štrasa. K modnim malenkostim spada naposled še tvoj nakit izi tvoj parfum. Naj-lepši je nedvomno pristni nakit, a vsaka si ga seveda ne more privoščiti. Nikar ne omalovažuj drobne mamine broške in babičinega obeska; prav gotovo sta dosti lepša kakor velikanski, okorni nepravi dragulji. Prav tako ti svetujem, da imaš dober parfum; če si nervozna in slabotna, pa rajši kolinsko vodo, ker je bolj osvežujoča ko sladkobni parfumov duh. Pri vsem tem ne pozabi: četrt je odvisno od obleke, tri četrt od tebe same! Ali nisi še nikoli videla zdolgočasenega obraza v lepi obleki, dvomljivih nohtov pri beli bluzi in štrenastih las pri koketnem ovratniku? Bržkone so te taka nasprotja neprijetno dregnila in nehote si pomislila nase. Obje-ka je samo okvir, vsebina, slika si pa ti sama: tvoje vedenje, tvoja ljubeznivost in tvoje srce! Saška. Jhuni. Smetanasta rulada. Jabolčna čežana. četrtek: Zelenjavna juha. Dunajski žfezek s špinačo in petršiljevim krompirjem. Moccova torta**. Petek; Fižolova juha. Ocvrte žabe, krompir, kislo zelje. Jabolčni zavitek Sobota: Paradižnikova juha s klobaso. Krompirjevi cmoki s presnim maslom 111 drobtinami. Solata. Orehi (jabolka). Iz volnenih ostankov poskusi narediti ljubke figurice; z njimi zavežeš na roke zvito pentljo ob vratu. Se od lanskega leta imaš nemara črno plesno obleko, v kroju je še do-j bra, le preveč jo že vši poznajo, če kupiš pol metra svilenega brokata ali baržuna, je kmalu ne bodo več spoznali. Iz tega blaga narediš k obleki ovratnik, Žabot ali pentljo in plesno torbico po vzorcu babičine »pompa-dure«. če si bolj drzna v svojih načrtih, si naredi k plesni obleki nekak telovnik ali bolero. Letos je namreč • za večerne obleke posebno v modi - stroga športna linija in fino, lahno , Baver-jevega križa ni Aspirin tabiet. Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ. Pri repmalizmu, gripi in vročini. . OgUtf i« regislr, pod S. Sl. 1583 od 5. XII 1936. Morda se ti bo zdelo moje pisanje prešaljivo, a resno menim, da le pre-radi kupujemo vse mogoče dragocene tuje porcelane in pri tem prezirljivo vihamo nos nad našo keramiko. Imovitejši nevesti podariš lahko še kakšno lepo knjigo za njeno novo knjižnico ali zbirko, ročni kovčeg, potovalni neseser, toplo odejo za potovanje ali kaj podobnega. Pri izbiri daril ni dovolj, da imaš dober okus in dovolj denarja; glavno je, da si dober psiholog. So ženske, ki si morajo vse svoje življenje kupovati vsakdanje, potrebne stvari, njih otroške oči pa vise na ljubkih nečimrnostih, ki si jih nikoli ne morejo privoščiti. če jim nekdo tako stvar podari, so srečne kakor otroci, kajti kakor otrok potrebuje vsaka žena malo bleska in igračk. če bi se poročila moja prijateljica, bi ji namesto kuhinjske ure (to je sicer pripravno darilo) podarila ljubko papigico v kletki, ki ji bo v kuhinji delala druščino, že vidim vaše dolge obraze. Pst! Ona je namreč ena izmed tistih, ki si smejo kupiti samo enkrat na mesec nogavice in še te ne svilene (ker so premalo trpežne). Posebno praktična darila za skromnejšo gospodinjsko navdahnjeno mlado ženico so električne potrebščine: likalnik, kuhalna plošča ali svetilke za nočne omarice. Izbira darila in veselje, ki ga imaš z njim, sta odvisna le od tvoje razumnosti. Ne kupuj darila tjavdan! Vzemi si časa, premisli, poišči, izbiraj! Daruj z veseljem in z ljubeznijo — potem tvoje darilo ne bo zgrešilo svojega namena. Saška ŽENSKI RAZGOVORI Zgornji kupon izreži in ga priloži svojemu vprašanju. Odgovor v »Družinskem tedniku« je brezplačen. če želiš pismen odgovor, pošlji svoj naslov in znamko (Din 3'—) za odgovor. Tvoji lasie, Ivoj kras Neroden frizer ti je zažgal pramen las. In da bo smola še večja, zažgal jih je na najvidnejšem mestu nad čelom! Zlepa ti lasje ve bodo zrasli. Stvar ni tako hudo, kakor se zdi va prvi pogled. Vzemi 200 gramov mozga iz volovskih kosti in ga ob kraju štedilnika počasi segrevaj, dokler se ne raztopi. Tekočega precedi skozi ruto in dodaj 100 gramov olivnega olja, pa še malo dišečega olja. da mu popraviš duh. Konce zažganih las odreži, lasne korenine pa vsak večer natri s kosmičem vate, namočene v olju, ki si ga pripravila. Boš videla, kako hitro bodo zrasli zažgani lasje! Porabili nasveti Platno ne porumeni, če ga zaviješ v rjuho, ki si jo namočila v modrilu. Led z lahkoto razbiješ na maniše kose, če zabiješ vanj tenak žebelj in potolčeš po njem s kladivom. Jabolka laže olupiš, če jih prej po-liješ Z vrelo vodo. Sol v solniku ne bo postala vlažna, če ji dodaš nekaj zrnc riža. Perilo ti pozimi ne bo zmrznilo, če boš pri splaknjevanju zadnji vodi dodala nekoliko soli. Sir lepše zrežeš, če uporabljaš topel nož. Olivno olje ne postane žaltavo, če daš v steklenico nekaj koščkov sladkorja. Pri morskih ribah odstraniš premočan duh po morski vodi, če očiščeno ribo nadrgneš z limonovim sokom. če ti diši iz ust po čebuli, pojej košček limone ali spij skodelico črne kave. Aluminjeva posoda bo kakor nova, če boš v njej kuhala rabarbaro. Riž bo bolj bel, če mu boš dodala žlico limonovega soka. Peteršilj shraniš za več mesecev, če ga opereš, sesekljaš, potreseš s soljo in shraniš v dobro zaprtih majhnih lončkih. . če tlačiš meso skozi stroj, stlači nazadnje še košček kruha, ki bo stroj dobro očistil. umor Po ovinkih Družina se je vselila v novo hišo. Drugi dan odide ooe v trgovino z radijskimi aparati in meni: _ »Kot strokovnjak mi boste prav gotovo lahko povedali, ali se da jakost zvočnika tako zmanjšati, da ne bo šunder sosedom v nadlego.« »Kajpak, malenkost!« je odgovoril trgovec. »Kje pa imate ta zvodnik?« »Natanko pod mojim stanovanjem je; v vaši trgovini namreč!« I* otroških list Mala Metka pride z žarečim obrazom domov in de: »Mamica, že vem! Sosedov Slavko mi je vse povedal! Nič me ni prinesla štorklja, ne, ne! V maminem trebuščku sem ssrasla...« »O, Metka, zakaj pa nisi mene vprašala? Saj bi ti bila sama povedala. Drugič pa kar mene vprašaj, vse ti’ bom povedala.« »Res, mamica, vse mi boš povedala?«: »Da, vse.« »Torej te res lahko vprašam?« ' »Da, kar vprašaj.« »No, mamica, pa mi povej: kaj je! to, elektrika?« J na Ameriški izgovor Gospod Piškur pride vsako jutro prepozno v pisarno in vsako jutro ima na jeziku nov izgovor. To pot je pa zamudil kat- celo uro. »Kakšno povestico mi boste pa da-! nes natvezli?« ga vpraša ravnatelj,! ko stopi v sobo. Piškur se pa kaj hitro domisli: »Veste, gospod ravnatelj, ponoči je treskalo in tega je bilo mojega sinčka tako groza, da je obrnil zrcalo v steno. Ko sem ee davi zbudil, sem se kakor po navadi pogledal v zrcalo, in ko se nisem videl, sem pač mislil, da sem , že odšel v službo.« (n)'! »Kaj nama. brani, da ne bi ' * Ir avi fiitrnlft f Ar»n nivrli/tvtin n Odvetniška Po obrambnem govoru nekega pra-*>Do konca... do smrti!« škega odvetnika, čigar zagovori so bili; »v zmoti ste! Prav nedolžno na-zmerom nad vse dolgočasni, je ne'd?kljUčje lahko na lepem vse spre-njegov tovariš dejal: Imeni « »Govor je bil tako slab, da ga je| >>Naklju5ie9,, mu ie v ^ bilo res#reba ,držati*.« t »^aKijuc e.« mu je segia v De jsedo. »Naključje v zakonu? Menila Prijazno vabilo Jbi, da je najin zakon vendar ne- »Zdaj se prav korenito zdravim. Nič | kaj določnega, pozitivnega!« ne pijem in nič ne jem...« J »Temelječega zgolj na listini z »Oh, prosim vas, pridite nocoj k {županovim podpisom.« nam na večerjo!« | »Mislim, da to zadošča!« Da se bosta spoznala z »Kaj naj bo takle papii spiičo »Dragi stric!« je pisal nečak, »^1*skrivnostne usode, ki nama jo je ne morem sam priti na postajo. Ker J vsa^emu posebej namenila bodoč se pa z mojo ženo še ne poznata, imej ♦ nost?« Roman Iz našiti dni Po francoSCIni priredil Ž. O. Ta roman je začel izhajati v 39. štev. »Družinskega tednika« z dne 1. oktobra 1936, Današnje nadaljevanje je 19. Za nove naročnike smo v letošnji 1. številki z dne 7. januarja priobčili kratko vsebino vseh 14 nadaljevanj, izšlih do konca lanskega leta. Kdor želi citati lanska nadaljevanja n e s k r a j š a n a, naj zahteva v upravi brezplačni ponatis prvih nadaljevanj, naslednja nadaljevanja dobi pa v rednih številkah lista od štev. 47. dalje. Cena vsake številke 2 din. Naroči Vam jih vsaka trafika, ki prodaja naš list, ali jih pa sami naročite neposredno v upravi. 19. nadaljevanje- »Seveda sem! In še kako!.,, Mar vi niste?« »O, kar se mene tiče... Počitnice so prav zato tako lepe, ker človek ve, da ne morejo biti trajne.« ;; »A midva vendar nisva na počitnicah!« »Nekoliko pač — se vam ne zdi?« Mladi ženi ni ušel postranski pomen, ki ga je Noel položil v besedo .počitnice1. do o konca živela tega življenja, če nama obema ugaja?« je menila nato. »Kakšna blaznost bi vas neki razdrete najine rahle vezi, jih bo- mogla tirati v ta korak, tolikanj škodljiv vašim gmotnim koristim?« »Kaj vem!« je odgovoril in skomignil z rameni. »Moške prime včasih nepremagljiva želja, da bi zleteli pod nebo, odkrivat nova obzorja... Kako naj vem, ali ne bo tudi mene premamilo? čuden ogenj se je utrnil v nje-4‘dušno priznal. »Mnogo junaštva nih očeh, ko ga je zdaj pogledala — ogenj ranjenega ponosa in komaj premagovanega srda. »To je vse, kar mi imate povedati?« »Zakaj bi lagal?... Ali mar veva, kaj bova jutri storila?...« Mlada milijonarka ni vedela, ali bedi ali sanja. Naj vrag vzame njenega moža! Kako predrzno se gre merit z njo — kakor da bi bila skup krave pasla! Marcela ni vedela, ali naj se smeje ali jezi. Zakaj mu ne bi še ona dala primeren nauk?... Opozorila bi ga na primer na dolžno spoštovanje sklenjenih dogovorov — dogovorov, ki bi jih, kaže, le prerad poteptal. »J a z prav gotovo vem, kaj mi je bodočnost namenila!« je oznanila visokostno. »Navado imam be- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli tovarna JOS. REICH LJUBLJANA pod roko kakšnega purana, da se ne zgrešita!« Zlobno »Oče, iz česa neki je bil prvi zvočnik?« »Iz Adamovega rebra, sin moj.« Ljubezen gre skozi želodec... Pred policijskim sodiščem londonskega predmest ja Highgata te je med razpravo razvil tale pogovor: Sodni!;: »Obtoženec, torej priznate, da ste vrgli svoji ženi kosilo v obraz. Kakšna jed je pa bila?« Obtoženec: »Saj zato je ravno nastal prepir, ker nisem tega vedel!« MOČ NAVADE.. ...ali kako preživi fotograf vsak večer v družbi svoje zaročenke. (iEverybody’s, London) škotska Stari milijonar MacNamara je umrl in vse sorodstvo čaka pri notarju razglasitve oporoke. S tesnobno napetostjo poslušajo vsi notarjeve besede: »Vse svoje premoženje v znesku 2,431.000 funtov,« bere notar, »zapuščam svojemu sinu Samu s pogojem, da položi 100.000 funtov z menoj v grob.« Sam je obupan: kot pravemu Škotu mu je neznansko žal teh sto tisočakov, ki jih bo utrpel zaradi muhavosti svojega očeia. Tedaj ga prime stric Tom pod roko in mu šepne: »Sam, če ti pomagam, da boš oporoko izpolnil, ne da bi izgubil en sam penny. ali mi boš dal 50.000 funtov; nagrade?« »Kajpak, strici Le brž povej!« »Tak poslušaj: starega pokoplji in! mu vtakni v žep ček na IOJ.OOO funtov; na njegovo ime.« ! »To se pravi?« »To se pravi: če bi lepega dne stopila ljubezen v vaše življenje, ne verjamem, da bi vas poročni list mogel še dalje priklepati name.« »Zakaj ne? Saj sem prisegla! In tudi moja dolžnost je to!« »Oh, kako šibko je to vaše dokazovanje! Klic ljubezni je tako nepremagljiv, da podre vse zapreke... In ljubezen je tudi najtehtnejše med vsemi opravičili in velja za odvezo vseh odvez.« Hudomušen blisk se je utrnil Marceli v očeh. »Tak pripuščate možnost, da vas lepega dne zapustim?« je vprašala veselo. »Dostikrat sem že na to mislil... Prišel bo čas, ko boste začutili po-;; trebo, da si za trajno uredite svoje življenje.« »V vašo škodo?« »Kdo ve! Pregovor pravi, da ni nesreče brez sreče.« »Vidim, da ste pravi modrijan! Dovolite, da vam čestitam,« se mu !!je posmehovala. : »Ni vzroka!« jo je mirno zavr- nil. »Življenje nas uči, da ima vsaka zadeva svojo dobro stran.« »Nu, če nič drugega, smete biti vsaj prepričani, da ste za lep čas preskrbljeni, kar se tiče gmotnih skrbi.« Mercier se je moral ugrizniti v ustnice, da se ji ni v obraz zasmejal. To večno denarno vprašanje se mu je očividno zdelo že kar smešno. In ko ga je Marcela pogledala, ni prvi mah našla besed. ,Morala bom dati proučiti najino poročno pogodbo/ si je dejala na tihem. ,Kaže, da njegov pravni zastopnik ni bil od muh; najbrže mu je zagotovil bogve kakšne ugodnosti, če bi se imela raziti...' Videč da premišlja in da nič ne odgovori, je spet povzel. »Ali vam ni nikoli prišlo na misel,« je dejal tiho. »da bi si jaz utegnil prvi zaželeti prostosti?« »Vi?« Njene velike oči so se še bolj razširile, tako je osupnila ob njegovih besedah. sedo držati, in zato je verjetno, da bom izpolnjevala tudi tiste dolžnosti, ki sem jih prevzela nasproti vam — vse dotlej, dokler ne boste vi pozabili...« »Zelo dober program,« je resno pritrdil. »Le tega si ne znam razložiti, zakaj bi zapravljali svoje življenje zaradi mene, ki sem vam mož zgolj za parado.« »Nikakor ne zaradi vas!« ga je popravila, vsa srečna, da lahko zapiči to bodico. »Le iz spoštovanja do dane besede!« »Bogme, čedna logika!« Moral se je zasmejati. Toda mladi ženi ni že nekaj časa izlepa kakšna stvar šla tako do živega kakor takle njegov posmeh. Ravno je premišljala, kako bi se mu maščevala s strupeno pripombo, ko ji je zadal tolikanj nepričakovano vprašanje, da jo je pri priči minila vsa bojevitost. »Oprostite, Marcela: ali niste bili še nikdar zaljubljeni?« Tako nezaslišano predrzno se ji je zdelo to vprašanje, da ji je vsa kri šinila v obraz. Prvi mah se je sama pri sebi vprašala, ali se sploh spodobi, da mu odgovori. Ali mu mar sme po pravici povedati, ne da bi se s tem ponižala v njegovih očeh? ,Pri takšnem človeku, kakor je Mercier, človek res nikoli ne ve, kaj naj stori,1 si je dejala na tihem. Toda po drugi strani ji je bilo še zoprnejše izmišljati si kakšno laž... tem zoprnejše, ker bi se nekega dne prav gotovo izdala, »2e večkrat je le malo manjkalo, da se nisem,« je naposled preprosto odgovorila. »A ker sem vselej še o pravem času spoznala, da bi se nevrednemu zaupala, sem se zavedela in sem udušila glas srca.« »Ne,« je odmahnil Noel, »to se ne imenuje ljubezen. Kadar pride ljubezen... v mislih imam pravo ljubezen, tisto, ki tiransko zapoveduje in si ne da od nikogar ukaze ati — nu, kadar vas bo takšna ljubezen zgrabila, Marcela, vedite, da se ne boste zavedeli! Takrat vam bo najina poročna listina zgolj kos papirja in če boste potrebovali pretvez in vzrokov, da ste znali iz trte izviti, če ne pojde drugače.« »A vi?« je vprašala ponovno. Zdelo se je, kakor da ji je mnogo važnejše, kaj bo on storil, »če bi lepega dne srečali zalo dekle, ki bi se vam znala vsesti v srce —?« »Bi šel najbrže z njo,« je prosto- je treba, če naj človek drugače ravna.« »A vi seveda niste junak!« je vzkliknila živčno. »Ni prav, da bi bil človek po vsaki ceni junak.« »Očividno ste prepričani, da mi niste ničesar dolžni?... Da vas prav nikaka obveznost ne priklepa name?« čeprav se je skušala premagati, je njen glas postal trd in zadirčen. Mercier jo je zamišljeno pogledal. čudna miselnost to... Sama ti začne pogovor o ločitvi — ko prav za prav zakona med njima še bilo ni! .Ohola in domišljava ženska/ je pomislil sam pri sebi. In ko je gledal njen napeti in zapeti obraz, hoteč razbrati čustva, ki so ga gibala, je moral dati prav svoji presoji. »Vse tole najino govorjenje temelji zgolj na ugibanju in domnevah,« je povzel nato. »Ne vi ne jaz ne veva, kaj nama je pripravila bodočnost... že to je od sile čudno, da naju je usoda poslala drugega drugemu na pot — s kakšnim namenom, pač ne moreva sama presoditi.« »Nekam dosti zvračate na usodo, se mi zdi.« »Ko pa vendar vsak dan iznova občutiva njeno oblast! če se vi sami ne čudite, da me vidite zraven sebe, je pač to vzrok, da se preveč zanašate na vsemogočnost svoje lastne volje in ne jemljete dovolj v račun neznanih sil, ki ravnajo naša dejanja. Vidite: j a z na primer se še danes ne morem načuditi, da nosite moje ime! Vsako jutro se mi zdi, da se bom prebudil in spoznal, da je bilo vse skup zgolj sen.« ‘ Mlada žena se je zasmejala. Slaba volja jo je minila tisti mah. Pregnale so ji jo Noelove besede, ko je primerjal njen zakon s sanjami. ,Lepe sanje zanj... prečudna dogodivščina, kakršne se ni niti v sanjah nadejal: tole si zdajle misli/ si je dejala. Niti slutila ni, v kakšno zaslepljenost jo je zapeljala njena ošabnost: drugače pač ne bi bila videla v Noelovih besedah toliko sebi poklon kakor oni skrivnostni usodi, ki je malo prej govoril o njej. XXIII Rekli smo že, da je bila Marcela zelo oblastna ženska. Ker je bila že od mladih nog vajena, da so se ji ljudje uklanjali, se ji je včasih dogodilo, da je tudi nasproti Mercierju zavzela svoj nekdanji oblastni ton. V takšnem trenfltku se je mladi mož delal, kakor da je ne sliši; če je pa Marcela le vztrajala pri tem, da naj nekaj stori, kar ni bilo po njegovi volji, ji je sicer vljudno, a odločno odbil, ne meneč se več za to, ali je mladi ženi prav ali ne. Njegov ,ne‘ je bil takrat zmerom tako mrzel in trd, da je odsekal sleherno debato. In če ga je Marcela pogledala, je srečala leden pogled, ki se ni pobesil pred njenim; hočeš nočeš je morala torej odnehati. Vsaj v začetku njunega skupnega življenja je bilo tako; pozneje se je mlada žena le predobro zavedala, da ne sme loka preveč napenjali, in je pazila, da se takšni prizori niso več ponovili. A tudi Noel je, videč da ga mlada žena nima namena tiranizirati, postal od tistih dob spravljivejši in se je rajši uklonil njenim željam. Toda nihče ni živel leta in leta v izobilju in razvajenosti, ne da bi ga od časa do časa tudi zoper njegovo boljše prepričanje ponovno obšla objestna samopašnost. Marcelina družabnica Marija je svoj čas pripovedovala notarju o nekih muhah svoje nekdanje varovanke. Med drugim mu je omenila tudi to, da ima mlada milijonarka navado vso hišo zbuditi, kadar ne more zaspati. Neke noči, ko se ji je to pripetilo, je hotela Marcela isto poskusiti s svojim možem. V ta namen je poslala Evo ponj; »če bi gospod prišli... gospa jih kličejo.« Mercier je planil kvišku. »Kaj se je zgodilo? Ali je gospa zbolela?« »O, ne, gospod... le zaspati ne morejo.« »Res?... Koliko je pa ura?« »Tri.« »Kaj? Tri?... In gospa gre ob tej uri mene klicat?« Sobarica se je v zadregi nasmehnila, toda reči si ni upala ničesar. »Ali se gospe pogosto zgodi, da ne spi?« »Včasih že.« »In vas vsakikrat predrami, kadar ne more zaspati?« »Po navadi... Tudi gospodično Marijo pokliče... toda nje nocoj ni v hiši...« »Zato je mogoče gospa poslala pome, ne?« »Mogoče, gospod.« »Dobro. Sporočite, da pridem takoj.« Nikomur ni ljubo, če ga kdo vrže iz spanja. Mladi mož je čutil, da je njegova žena zgolj iz lahkomiselnosti poslala ponj. Seveda, izključeno tudi ni bilo, da je zares bolna... če je tako, je pač naravno, da je dala najprej njega poklicati. Deset minut nato — toliko da si je utegnil v naglici ogrniti nočno haljo čez pidžamo in da si je hlastno potegnil z glavnikom po laseh — je Noel že potrkal na vrata Marceline spalnice. Tisto noč jo je prvič videl v spalni obleki. »Nu, kaj je,' ljuba moja?« je vprašal vljudno a brez vneme, zakaj mlada žena ni bila videti prav nič bolna. »Strašno! Tri je že ura, pa še nisem zatisnila oči...« »In?« »Ne vem, kaj mi je,« je odgovorila nekam tiho; njegova redkobesednost jo je preplašila. »Snoči ste izvolili večerjati jastog na ameriški način... in zalili ste ga z dvema cocktailoma, češ da velja poplakniti sol iz ust... Ni čudo, da potem ne morete spati!« »Nisem vas zato klicala, da bi kritikovali moje početje,« se je na-šobila. »Prav imate, zato gotovo ne,« je zazehal. čez trenutek je vprašal: »S čim vam lahko pomagam?« »Kaj vem! Spati ne morem, to je tisto!« Noel se je obrnil od svoje žene k obema sobaricama (kajti Marcela je bila poslala tudi po hotelsko postrežbo). Na njegovih ustnicah je zaigral skrivnosten smehljaj. »Razumem,« je menil malce porogljivo. »To se pravi, kadar vi ne morete spati, je prav, da tudi drugi ne spe?« »O, najrajši vidim, da vsi v hiši smrče — strašno je le to, da se Zakaj bi bili plešasti? Takoj uporabite dišečo specialno kozmetično tekočino „Morana“. Vsakemu in brez ra/.like je potrebna, takoj izgine prhljaj, ekcemi itd. .lači korenino las. Takoj zaustavi izpadanje las, in lasje zrasejo na plešastem mestu. Cena steklenici Din 40'—, poštnina dinarjev 7'—. Moderna Kozmetika Split Mnogoštevilne zahvale Vam jamčijo uspeli mora človek vso noč sam premetavati po postelji.« »To je res hudo neprijetna reč,« je pritrdil ironično. »Tudi meni se včasih pripeti... Le da mi doslej še ni prišlo na um, da bi zaradi tega pošiljal po vas.« Takrat se mu je utrnil v očeh čuden blisk. Kakšna misel ga je neki prešinila? Hlastno se je obrnil k obema sobaricama, da sta se kar zdrznili, in zdajci vzrojil: »Kaj pa vedve tu počneta? Ali se mi bosta pri priči pobrali?« »Oprostite, gospod...« »Kaj?!« je zarohnel še glasneje, ne da bi jima bil dal časa za odgovor. »Gospa mi izkaže čast, da pošlje ob treh zjutraj pome — in vedve se predrzneta čakati tu, ko sem jaz pri gospe?« »Dovolite!...« je hotela poseči vmes Marcela, ki je s čedalje večjo grozo poslušala svojega moža. »Jaz sem ju poklicala... in sicer zato, da bosta tu ostali! « »Da se mi pri priči izgubita! Pri p-r-i-č-i!« je zavpil, skušaje preglasiti svojo ženo in delaje se, kakor da je sploh ne sliši. »Mar mislita, da moreta tu kaj pomagati?« Deklini sta jo jadrno pobrali, čeprav je Mercier kričal in se je delal jeznega, sta iz prešernega ognja v njegovih očeh spoenali, da jima privošči lepšo noč, kakor jima jo je namenila gospa. »Kaj je neki šinilo v vas? Zakaj greste odslavljat mojo služinčad?« je vprašala Marcela, ko sta ostala sama v sobi. »Zato, ker nisem vedel, kaj naj počnem z njima,« je odgovoril na moč preprosto. »Te ženske so vse preveč radovedne, povsod vam vtaknejo svoj nos. Preveč jih razvajate, Marcela! Boste videli, če pojde tako dalje, boste kmalu popolnoma odvisni Od njih... Saj ste kakor otrok... Popolnoma vas imajo v rokah!« Pri teh besedah je meni nič tebi nič sedel na rob njene postelje, jo prijel za obe roke in jih podržal v svojih. »Dete moje... ko bi vedeli, kako blagoslavljam vašo nespečnost!... O, kako lepo je, kadar se dva dobita ob tej uri in v taki pomanjkljivi obleki... Dajmo, poglejmo najprej ročico!... Nič vročine?... Ne, prav nič. In utrip?... Normalen, menitno!... In glava? Nič ne boli?« Nežno je položil roko na njeno zardelo čelo. Potlej se je pa njegova roka že drzneje in božajoče spustila na ramo, zapeljivo se le-skečočo izpod svilnatih čipk. »Srce moje... kako lepo ste storili, da ste me poklicali k sebi!... Zaradi dane besede, ki ste jo terjali od mene — vrag naj jo vzame! — ne morem sam nikoli prvi začeti!... Trdosrčno je to bilo, ta vaša zahteva o stvareh, ki so vendar med Zakoncema tolik in j naravne... Na srečo lahko v i rečete prvo besedo, kadar vas je le volja... O, res čudovito ste storili nocoj, ko ste me spomnili, da sem vaš mož...« Pokril ji je roke s poljubi. In počasi so smuknili njegovi poljubi na zapestje in potem še više. Kako ljubke lehti imate .. Oh, in te vaše nebeško lepe prsi!...« »Kaj vam pa je?!« V enem skoku je mlada žena planila iz postelje — seveda na drugi strani, kakor je sedel njen mož. »Zblazneli ste!« je vzkliknila hripavo. Noel jo je nekaj trenutkov nemo gledal, toda njegove oči so zrle tako nesramno, tako predrzno in zraven tako porogljivo, da ni več vedela, kaj naj si misli. »Vaša sramežljivost, srce moje, je docela naravna,« je povzel brez sleherne zadrege. • Nu, lezite vendar!... Saj ste tako lepo rekli, da ne marate sami ležati.« »Krivo ste me razumeli!.,. Nisem imela namena.,.« »Buditi me ob treh zjutraj za prazen nič? To si lahko mislim!... Spal sem ko polh!« Malomarno je vstal in zazehal. Bolezen 20. stoletja Ali imate bolne živce? koko to- doztMte, ueun poi/c naš članek Ali imate bolne živce? Da? Naj vam to ne vzame poguma! Samo v Veliki Britaniji imajo okoli 10 milijonov živčno bolnih ljudi, to se pravi, vsak peti ima nevrozo, tako ali drugačno. Ljudje, ki se znajo postaviti živcem po robu, morajo zmagati v tem boju. In neredko se zgodi, da postanejo nekdanji neozdravljivi »živčneži« ustvarjalci novih idej in dotlej neznanih vrednot sebi v zadoščenje in človeški družbi v ponos. V 2. stolpcu imate seznam nevroz-nih' oblik; iz njih boste presodili, ali spadate tudi vi med tiste, ki jim živci niso docela v redu. Pač nikogar ni, ki bi na prav vseh 50 vprašanj odgovoril v »neživčnem« smislu, t. j. večidel »ne«; prav zato se kar pogumno spustite v presojo in se ne bojte odgovorov. V glavnem imamo šest tipov nervoznih ljudi; skušajte dognati, h kateremu tipu spadate, šele potem boste mogli svojo nevrozo v dobro obrniti, da boste dosegli srečo in uspeh v življenju. Prv. tip nervozneža bi bil OMAHLJIVEC Tak človek trpi za kompleksom manjvrednosti. Simptomi so tile: namišlje-j na slabokrvnost, slabo spanje in ne- ! všečne sanje, zardevanje, jecljanje. < Tak človek preveč kadi in pije; jemlje ! vsa mogoča zdravila; zjutraj ko vstane j je utrujen; vseh mogočih stvari se boji; j strah ga je višav in globine, smrti itd. j To je pravi začarani krog! Plahost ovira takega omahljivca, da bi dobro opravil svoje delo, in ker ga nikoli ne naredi dobro, postane še bolj plah. Te vrste bolnik naj odkrito pogleda svojim napakam v obraz, skuša naj iih popraviti in če le moči nadomestiti z vrlinami; svojo častihlepnost naj uduši vse dotlej, dokler se mu ne vrne zaupanje vase; skuša naj se za kaj odločiti in naj svoje sklepe tudi izvrši. NAMIŠLJENI BOLNIK Pri bolniku s to obliko nevroze se podzavestno spremene duševne brige v telesne simptome. Slaba pre-bava zaradi »živcev«, naduha, nervoz-, no bitje srca, kronični ekcemi: vse to spada v to vrsto nevroze. Bolnik navadno niti ne sluti, da imajo vse te telesne motnje izvir v njegovih duševnih skrbeh. Zato je tak bolnik, kakor hitro spozna. kaj je prav za prav njegova »bolezen«, že napol ozdravljen. PRETIRAN NATANČNE* Vse svoje delo mora opraviti na poseben način, šele potlej je zadovoljen, čeprav se še pol dneva nato sprašuje v mislih, ali je res vse dobro in prav naredil. Tako metodičen je in pikolov- Mali: oglase socialnega snaiiaja računamo po 25 par za tieseUo, trgovske m podobne pa po 50 par ra besedo. Preklici in trgovsko-obrt-mškt oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo do 1 Din ra besedo. - Za vsak mal« ojdas (e treba Se posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor zeli odgovor, dostavo po pošti ali* če ima ogla« šitro, mora doplačali ie 3 Din. — Mali oglasi so plačajo vedno vnaprej, in sicer po postni nakaznici, po postni položnici na ček. račun »Družinski tednik* uprava. Ljubljana 15 393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. Vse vrsfe ohlek, nepremočljivih 1 luhertusov, plaščev, perila ifd., si nabavite po zelo nizki ceni pri Preskejriii Sv. Petra cesta itev. 14 Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*60 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najman) 10 besed OBRTNI LIST za galanterijo, pletenine, it«!, eventualno tudi /a sejme oddam pošteni osebi. Drugo po dogovoru. Ponudbe pod šifro: »Po itenje .•KOMPAN JON A in oln-m m iskrenega prijatelja | /• n ‘kaj kapitala radi prevzemu kakega dohre ga gostiliiiiTtrskega podjetju išče letna go-spodienu ■/. gost. o.tebno pravno Sposobni, : trezni in prosti vsakih vezi. primerne starosti naj se javijo na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: v K n raj/o vej ju*. ODDAM MAJMKN LOK ALCCK sredi mesta Ljubljane, lahko tudi polovica lokala za skup no prodaj«. Cenjene ponudbe pod šifro: t godno c Vsaka n«»etia 26 par Davek 150 Din. Za šitro ul* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 19 besed. 2CNITVK IN MOŽITVE v boljših krogih po-siodujemo i uajvttt%jo vestnostjo Informativne prospekte ra/pošiljamo diskretno, Če pošljete poštne znamke v znesku l)ln 10'—. Imamo veliko izbiro odličnih dam ib gospodov. Do-PlMJjeItlu V ldovcliia-tM : * Up? or* ' po &t» št 3 Mnogo slovenskih gospodičen In go »podov sc* je f.t* srečne potočilo s pomočjo e It vzora«. Pišite še danes tudi vi po prospekte I 2ACRFBSKI ODVETNIK, samce, dr prava, s imenitno spehano puaruo, r k vero, 42 lot star. soliden simpatičen, se štdi poročiti t Slovenko tfuspo ah gospodično, ki ima Premoženje Poiasnda proti znamkam Ig*— din pri »llezoi«, Zagreb, pošta 3- OROŽNIŠKI NAREDNIK, r k '\rve. !4 t« t star k ra na pojava, soliden, se žeti poročiti » »doveiitške gospodična z »ležete t doto l’o Ja nu »la pi oti znamkam 10'- din Oukrvuo pri; »jlezoi*. Zagreb, pulta S. i Odgovorite na tale vprašanja: 1. Ali ste preobčutljivi in zelo dovzetni za vtise? Ali ste plahi? 2. Ali ne marate ljudi okoli sebe, ati se pa bojite ostati predolgo sami? 3. Ali radi zardite? Ali Jecljate? 4. Ali se neradi kažete v Javnosti in vpričo svojih predstojnikov? 5. Ali vam je nerodno, če vas kdo opazuje pri delu? Ali greste čez cesto, da ne bi koga srečali? 6. Ali se pretirano ukvarjate s tem, kaj drugi o vas mislijo? Ali se radi opravičujete? 7. Ali ste ljubosumni, ali pa radi koga osumite? S. Ali ste cinični ali pa svojeglavi? 9. Ali se neradi vezete? Ali si znate ohraniti svoje prijatelje? 10. Ati vam je ljubši vaš spol, ati sovražite drugi spol? 11. Ali vam manjka zaupanja vase? Ali si dostikrat želite, da bi Še enkrat postali otrok? 12. Ali sovražite otroke? Ali vas Je strah pred poroko? 13. Ali ste bili nesrečno zaljubljeni? Ali se čutite osamljene? 14. Ali ste bili nesrečni med 14. in 18. letom? Ali Ima kateri Član vaše družine na vas velik vpliv? V5. Ali hitro izgubite pogum? AH pogosto priznate, da niste imeli prav? 16. AH se smilite samemu sebi in ali ste zelo zadovoljni s seboj? 17. Ali imate strah pred odgovornostjo, ali se pa preveč nase zanašate? 18. Ali hitro spreminjate slabo »n dobro voljo brez pravega vzroka? Ali ste apatični, brez'častihlepnosti? 19. Ali zanemarjate svojo zunanjost, ali pa stojite predolgo pred ogledalom? 20. Ali ste po vinu potrti ali bojeviti? 21. Ali preveč kadite ali pijete? 22. Ali se Čutite manjvredne, ali pa skuhate preslepiti ljudi in se delate več, kakor ste? 23. Ali ste večkrat pobiti in nezmožni, da bi dobro opravili svoje delo? 24. Ali pretiravate nebistvene stvari? Ali se težko docela sprostite in odpočijete? 25. Ati slabo spite ali preveč? 26. Ali se zbudite utrujeni? Ati se zvečer bolje počutite ko Čez dan? 27. Ali se tetko za kaj odločite, ali ste pa zelo dostopni tujim vplivom? 28. Ali imate hudo mržnjo do vsega nevega ali do vsega zastarelega? 29. Ali radi bede sanjarite, ali vas dolgočasijo prazne in ničeve misli? 30. Ali se hitro utrudite, ali se pa morate vodno s Čim ukvarjati? 31. Ati se težko zberete, ali pa imate slab spomin? 32. AH lahko prenašate drobne vsakdanje nevšečnosti, ali pa veliko godrnjate? 33. Ali imate včasih občutek, da je vse okoli vas neresnično, ali p« da so ljudje neresnični? 34. Ali ste kdaj doživeli živčni zlom, ah vas je pa obšla želja po sa* momoru? 35. Ali ste kdaj opazili pri sftbi bolezenske .simptome, ki jih je zcšrav-nik spoznal za namišljene in za plod vaših »živcev ? 36. Ali preveč premišljate o svojem zdravju, ali trpite za živčno dis-pepsijo (slabo prebavo), za nervoznim utripanjem srca, za naduho in kroničnim ekcemom i. sl.? 37. Ali se rorlko smejite in ali vas hitro oblijejo solze? 38. Ali zbirate in kupišite kakšr.e stvari, ali bi se Jih pa radi spot oclkrižrli, komaj ste jih dobro dobili v last? 39. Ali vam je nerodno zamenjati prostor, skleniti novo znanje, spremeniti obleko — ali pa radi to delate? 40. Ali ste nerodni v praktičnih zade-v:.h, ali pa v besedah in gestah, t; ko da se jih poz*»eje kosate? 41. Ali želite storiti nekatere stvari na poseben način, na primer prešteti stavilo črk v besedah ali stopnice, ah se pa hočete se naUnacfno prepričati, ati ste plinsko pipico dobro obrnili in vrata zaprli, pogledali ali n» kdo pod pr steljo, itd.? AH morato delati »n se oblačiti na poseben na* in? 42. Ali se bojite višine, n pr. gora, nebotičnika? Ali se vam zdi, da vas nekaj vleče v globino? 43. Ali imate pretiran sfrah pred ta-cili in pred okužitviio? Ali si vsak čas umivate roke? 44. Ali težko dihate »n vam je tesnobno v prodorih, v tesnih sobah; ali se pn bojite prekoračiti široko dvorano? 45. Ali ste telesno strahopetni in ali se lažete tudi tedai, ko ni potrebe? 46. Ali se zatekale k vedeževalcem? Ali ste praznoverni? 47. AH živite v večnem strahu pred blaznostjo, smrtjo starostjo, pred temo In pred vodp? 48. AH često menjate službe? Ali sc v nobeni ne morete udomačiti, ker ne najdete dela, ki bi vam ugajalo? 49. Ali imate knjige rajši ko Mudi? Ali vam je nerodno govoriti z ljudmi, ki jih komaj poznate? 50. Ali imate kak*ne smešne navade kakor n. pr.: glodanfe nohtov, grizenja ustnic, ruvanje las, počrnie-vanje vseh »o« v časopisih s svlnč-nlkAm ali Črnilom, trganje papirja itd? skl, da baš zato nikamor ne pride s svojim delom. Ta nevroza je pogostejša pri moških kakor pri ženskah; posebno pri intelektualcih jo radi srebamo. To vrsto nevroze je težko ozdraviti. Potreben je psihoanalitik, da dožene koren bolezni v neprijetnih spominih iz otroških let in ga bolniku predobi: s tem je pol že doseženo. NESTANOVITNE* V to vrsto spadajo Čustveni ljudje, ki se kaj lahko navdušijo, a jih prav tako hitro prevzame obup. Tod srebamo umetnike, velike finančnike, Špekulante. Bvojo napako bo bolnik popravil, be se bo premagal, kadar ga prime razburjenost; dobro je, be *e odpoCli* a bitanjem ali z glasbo, kadar ga objame otožnost. kajpak ni vedel, kaj naj" vse k> pomeni. Tedaj je uradnik segel v predal, vzel iz njega 2.000 šilingov in jih izplačal gospodu Miillerju. Miillerl se je čudil, ko je stal z 2.000 šilingi na cesti in kajpak zadeve sploh razumel ni. In do današnjega, dne še zmerom ne ve, zakaj je takrat dobil 2.000 šilingov. »DIVJAK« Biti hoče sam, a ne iz strahu, temveč ker ne ceni nobene družbe razen svoje; često je brez vzroka krut, hladen, brezobziren. Taki nevrozni bolniki so bili Napoleon, Newton, Beethoven in Schopenhauer. Edino ljubezen in prijateljstvo bosta takega bolnika rešila iz osamljenosti, drugače bo pa neizogibno zašel v pretiran ponos, zraven bo pa postal plah in razočaran. NEZADOVOLJNEŽ »Divjaki« se včasih sprevržejo v drug tip; tip, ki se obreguje ob vse in vsakogar, svojih napak pa ne vidi. Tak človek muči svojo ženo z bedastim sumničenjem, svojim tovarišem očita spletkarjenje, terja potrdilo za sleherni dinar, ki ga posodi, itd. Ta nevroza je neozdravljiva, ker se bolnik ne zaveda, da je bolan. Njegovo duhovno stanje se le počasi popravi, a samo tedaj, če mu kak občuten poraz nazorno pokaže, da je bolan. Premagajmo bolezen! Proučujte tedaj svoje živčne bolezni, popravite sami, kar le morete popraviti, in osvobodite se usmiljenja do samega sebe — le tako se vam bo bolezen spremenila v moč, ki vam bo prinesla življenjski uspeh! (»Dai!y Express«, London) Čudna sreča Nadaljevanje s 4, strani Zdaj je naposled vedel, kako se bo temu vsiljivemu Miillerju maščeval. Sama policija mu bo v bodoče prekrižala račune. Nič več se ne bo vozil s tujimi dekleti v Pra-ter! Miiller II Je pri priči zahteval pero, papir in adresar. Potlej je pisal: »Zelo spoštovani gospod komercialni svetnik! Glede na vaše cenjeno obvestilo v današnjem dnevniku vas pozivam, da pri priči pošljete na naslov Hansa Mullerja, poštno ležeče glavna posta, 2.000, beri dva tisoč šilingov, sicer se bo vašemu sinu zgodilo nekaj strašnega. Z odličnim spoštovanjem Miiller.« Nu, tako jo bom pošteno zagodel temu Miillerju, si je dejal Miiller II. Zakaj gospod Hausmann bo odgovoril na to otroško izsiljevalno pismo prav gotovo s policijo, in če se bo gospod Miiller i domislil, da spet dvigne tujo pošto, ga bodo -policijski agentje pri priči prijeli za vrat. Zadovoljno ši je pomel roke — in prav tisto sekundo, ko je dobil gospod Miiller I od Edite prvi in sladki poljub, je gospod Miiller II ekspresno oddal izsiije-valno pismo. Ko se je Miiller I drugo jutro prebudil, je bil prešerne volje. Edita mu je bila na moč všeč, on pa njej. Zdelo se mu je, da tako mesto. kjer sprejmejo tujca tako prikupna pisma, ne more biti ocl muh. In ker je bil Miiller I vajen, da mu je šlo vse kakor po olju, si jp mislil, da bi ne bilo napak, ako bi stopil še enkrat na glavno pošto. Kdo ve, kakšno presenečenje ga danes čaka... Dobre volje in zadovoljen sam s seboj in z vsem svetom je odhitel na glavno pošto. »Ali je kaj za Hansa Miiller ja?« je vprašal. Uradnik ga je pazljivo pogledal. »Hans Miiller?« je potlej zategnjeno vprašal. »Da,« je odgovoril Miiller I. Kaj se le ta sitnež tako čudi? Včeraj ni rekel ne bev ne mev. Potlej je uradnik zahteval izkaznico. Miiller I mu je pomoli! svoj potni list, uradnik ga je tehtal in ogledoval od vseh strani, potlej si je zapisal številko — in naš Miiller POZOR GOSPODINJE! Najceneje at* postreženi s * KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VitEPIŽ trgovina a kurivom LJUBLJANA VIL Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2701 Prvi poskus stalni odjem Radio Ljjubljjana ocJ 4.—10. februarja 195 J ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 12.00: Plošče N 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Caa, spored, obvestila N 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Pester spored (Radijski orkester) B 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila A 19.30: Nae. ura #) 19.50: Zabavno kramljanje (g. Narte. Velikonja) B 20.00: Za vesele, za debele so stvari te ponorele, stara šara, nov izum in konfeti — bum, bum, bum! — Pisan večer, pri katerem sodelujejo: Rojan Adamič s svojim orkestrom, Jožek ju Ježek, elani rad. igr. družine, vmes nekaj pmše ■ 22,00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester) B Konec ob 23. uri. PETEK, 5. FEBRUARJA 11.00: Šolska ura: Živali v ljudski veri Slovencev (g. Vinko Mhderndor-Jer) B 12.00: Slovenska vokalna glasba (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13,00: Cas, spored, obvestila B 13.15: Radijski orkester B 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Ženska izobrazba (prof. Slava Lipogtavšek) B 18.20: R. Korsakov (plošče) N 18.40. Francoščina (g. dr. Stanko Leben) ■ 19.00: čas, vreme, poročila, .spored, obvestila B 19.30' Nae ura B 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Rezervirano za prenos t* 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri, SOBOTA. <>. FEBRUARJA 12.0!): Plošča za ploščo - pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples B 12.45: Vreme, poročila B 13 00: Čas, spored, obvestila N 13.15. Plošča za plošča — pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples B 14.00: Vreme B 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester) B 18,40: Pogovori s poslušalci B 19,00: čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) B20.20: Otresi skrbi v predpustnih se dneh - -za šale poskrbi, za zgodbe in smeh. Zabaven večer B 22.00: čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Same poskočne! (igra Radijski orkester) B Konec ob 23. uri. NEDELJA. 7. FEBRUARJA S.00' Vesel nedeljski pozdrav (plošče) B 8-80: Telovadba: 15 minut za dame. 13 minut za gospode (vodi profesor M. Dobovšek) B 9 00: Čas, poročila, spored O 9.13: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve v Ljubljani B 9.45: Verski govor (g. ravnatelj .Jože Jagodic) IS 10.00; V znamenju pusta B 11.20: Citraške lučke (plošče) K 11.30: (Troška ura: Nastop otrok pod vodstvom ge. Marije Grošljev** S* 12.00: Kar imamo, to vam damo (plošče po žejiah) B 13,00: čas, spored, obvestila H 13.13: Koncert na harmoniki (g. Rudolf Pilih) (oddaja prekinjena oj 14. do 16. ure) ■ 10-00: Zupan in vrag — spevoigra (čl. zbora »Grafike«) #i 17.00: Kmet. ura: Kako zatiramo škodljivce sadnega drevja lil (g. Flngn Anton) B 17.30: Godb« zn ples in šale vmes M 19 00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nae, ura B 20.00: V. Vodopivec-Schdnberr: Kovačev Študent — spevoigra ■ 20.30: Večer opere'ne glasim B 22.00: čas, vreme, po-(oeila, spored B 22,15: Za ples in kratek čas (plošče) ■' Konec ob 23. uri. PONEDELJEK. S. FEBRUARJA 12.00. Pisano polje (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13,00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Baletna godba (plošče) K 14.00: Vreme, borza B 18.0'): Zdravniška ura (g dr. A n!on Brecelj) B 18.20: Nekaj slovenskih skladb za klavir (plošče) B 18,30: Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt) B 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.30: Zanimivosti B 20,00: Večer vesele domače glasbe in pesmi B 22.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila B 22.15: Radijski jazz B Konec oh 23. uri. TOREK, 9. FEBRUARJA 11.00: Šolska ura: Nastop malih harmonikarjev (vodi g. Pavel Itančigaj) Nadaljevanje na S. str. v 5. stolpcu Hranilne knjižice vseh ravodov kupiti* ali pr&ta&te najbolj«? potonit moj** pisarne Posojila, vtkana na in veufriiu) mesečno od- ptouevanj«, itobtjo fcretiita žitiotm* RUDOLF 70RI, LJUBLJANA, CtOdaHIkS it«* 121 Pismeni odgovor J U*n mamk*. TtL SMO Skrivnost leopard šega človeka Prečuden doživljaj v Mozambionižno smehljanje tega mešanca zmerom spremljalo renčanje leoparda. ležečega pri njegovih nogah. »Ali vam ta leopard ne odvrača gostov. da Costa ? r sem ga nekoč vprašal. »Ne, vsaj mislim, da ne,« mi je odgovoril. Ljudje, ki imajo mene radi, imajo radi tudi mojega leoparda; kajne, Bamon? Zver je bil namreč krstil s svojim imenom. Leopard je dvignil glavo, razprl je za hip svoje lene zelene oči in se sjiet zamaknil v prejšnjo ne-gibnost. Da Cosla se je zahihital. Zdelo se je. da me ima tako rekoč za ujetnika v svojem nemarnem hotelu, dokler I .ni ne bo portugalska gosposka dovolila rudo^Iediie pravice. Mnogo draž-j ^ega hotela, onstran ulice, si pa kajpak uisem mogel privoščiti. Kadar se je da Costa smejal, se je j^euova bela brazgotina na desnem mcu krvavordeče pobarvala. Nenava-ien je bil kontrast med to živo rdečico in njegovim rjavkastobledim licem. 'Znamenje njegovih krempljev', je dejal mešanec. Z nožem sem se zagnal nanj. Najina kri se je pomešala in poslala sva krvna brata — človek in leopard. »No, reči moram, da je to za hotel prav čudna domača žival, je dejal tedaj nekdo za mojim hrbtom s pristnim ameriškim naglasom. Začudeno sem se ozrl. Že Evropoi so v Mozani; biku redkost, kaj šele živ Američan! Majhen, trebušast in plešast gospod se je prijazno nasmehnil izza temnih naočnikov. V levici je imel solnčnik, v desnici veliko svileno ruto, ki si je ■ brisal pot s čela. Kar mo ■ |kl vem naj! I -n.ene rok„ jih rAli v zarčekVt >Hvala bila.C je budilo mojo i>ozornpst, ve orokavičene roke. ce s« v troi skifi kra-■ajun čudna reč. ■te tukaj, se boste s lo h bliže spznflii'1!.' som Lic- smem povabili na ko- prav vesel sem vašega va-odgovoril in s« pogreznil v globok Irstinast stol. »Ali mislite, da dobim tukaj oranžado?« »Zelo dvomim.t sem dejal, »vendar dajva, ujeziva Costo, naročiva za šalo! Ali ste prišli davi s tovornim parnikom?« Da. ko se bo vračal, pride spet 1*01110.«. .»To Iki že čez deset dni.< Vem. Deset dni bo zame kar dovolj. Sočutno sem si ogledoval tega malega. debelega moža. -Morda vam lahko nekaj svetujem, sem začel. Oba hotela v Mozambiku sta prav slaba. Toda oni drugi je pravi raj v primeri s temle tukaj. Če vam ni mar par dolarjev...c Nasmehnil se je, boječe se je nasmehnil, tako da je |>okazal svoje umetno zobovje. Meni je ta hatel všeč. Njegov lastnik. Bamo,i da Costa, mi ugaja. a nič manj meaov leopard.c Kakor na znamenje sta se v tistem trenutku prikazala v zamazani hotelski veži možak in njegov leopard. »Ali imate oranžado, da Costa?« sem zinil. »Še nikoli nisem slišal te besed' Pač pa imam nekje ne- - je odgovoril, kakšen sirup. »Sirup tudi ni najslabše,« je veselo dejal mali debeluhar. >Torej sirup za gospoda, zame pa kakor po navadi.: sem dejal in pokimal da Costi. Mešanec je odštorklja! in leopard za njim. Američan, je zrl za njima. »Kakor dva brata,« je zamrmral. Saj tildi sta, še krvna brata povrhu, * sem zagodel. > Le žal, da se praznoverje domačinov o krvnih vezeh v praksi ne potrjuje.« Kako to mislite?'!: ■l»o veri domačinov lii moral namreč umreti tiuli človek, kadar umre njegov krvni brat leopard/, sem režalo se odgovoril. Mož z rokavicami si je otrl čelo in si me natanko ogledal. »To je zelo zanimiva zadeva,? je zamrmral. Povejte mi kaj več o tem e saj je samo ena izmed mnogih afriških pripovedk, ki vanjo verujejo črnci, sem dejal in zazehal. >Mnogo domačinov .-e priduša in priseza, da so s to ah z drugo zverjo v krvnem sorodstvu. Včasih s kakšnim levom, včasih z leopardom, včasih celo s šakalom. In nekateri prav resno verjamejo, da se lahko človek spremeni v zver, iver pa «| zver umre. umre »To se mi zdi t v človeka tudi Vendar, kadar človek.« lo zanimivo:: vzkliknil Američan. »Ta osnovna misel,? sem nadaljeval, »je podlngn vsem afriškim tajnim družbam: saj ste gotovo že slišali kaj o leopardjein človeku. Toda to je spet • Splendide ™ bleščeč; razkošen. druga reč. V Evropi so tole praznoverji* krslili z znanstvenim imenom Jikantropija'. Že v starem veku se je zdela vera, da se utegneš spremenili v volka, neke vrste duševna bolezen...« >Da. Petronij piše o tem, je pritrdil Američan . Začudeno sem ga pogledal, ker res nisem pričakoval, da bi bil ta možu v prostem času prebiral celo latinske pisatelje. »Kakšen je prav za prav vaš poklic?): sem ga kar naravnost vprašal. Skromno se preživljam s prodajo ovratnih gumbov,- je odgovoril. •-•Pišem se za Dvvighta Della.. V tistem trenutku se nama je približal lianion da Co»ta, noseč na pladnju pijače. Leopard se je plazil za njim. * Nikoli nj mali. plešasti Američan slekel svojih rokavic. Na rokah jih je imel med jedjo, in sploh zmerom. Če/, j nekaj dni so se mi zdele njegove ro-1 kavice tako domače kakor njegovi j temni naočniki, ki jih ni nikoli odlo-1 žil. Sprijazniti se pa nisem mogel z njegovo vprav strastno zaverovanostjo v praznoverje, da se utegne človek j spremeniti v žival. Zmerom znova je zasukal pogovor na to. »Svetoval bi vam, da ostanete rajši pri svojih gumbih, sem mu dejal nekega dne, ko mi je zaupal, da namerava stvar do dna preštudirati, da bi potlej doma lahko znanstveno predaval o likautropi ji. >1’roda ja ovraiiiih gumbov jo prav gotovo korislnejša. Sicer pa — v Afriko menda nisle prišli mešetarit z ovralninii gumb:? Mali. zavaljeni mož se nri ie dabro-voljno nasmehnil. Čez mesec dni bi b:i berač. ?e bi bi’ imel takšen namen >a poč i ice sem prišel... In ker sem te staknil moža in leoparda, ki sla si blizu kakor 1 X. 1 5405-6206 Jjtrd, foMi in -nočmi , Ch£/i di CAlm o eW in Mi Sdmj^o- iama- din. %a d\uMjJo,fioiek en fileA, faaAni il všnifa 2 finim o&HaAom in fufiy.2)ajiinv> iA fu>din129.- leoparda, ki :rijatelj da C osta m njegova r. ki teka za njim ko ku-i duši tako. kakor ute»ne fantiču, ki pride prvič v najin ukročena zvi žek. mi je p biti ntalemu cirkus. - Zavzdihnil sem, ker je že sj>et načel neizogibno zadevo. »Da Costa si je ukrotil svojo zver z raznimi zvijačnimi triki,« sem dejal. »To je pa tudi že vse.« Američan si je popravil naočnike in zmajal z glavo. -Nisem vaših misli. je pohlevno dejal, triki *>o zvečine bluf, a živali ni moči blufirati. Vidite... (Z orokavičenima rokama je pograbil kup kvart, ki sem si jih bil pripravil za igro) »...tele kvarte so zdaj še cele v mojih rokah. Pravilen gib in...c Nekaj trzljajev njegovih zapestij, in ves kupček kvart je bil pretrgan im dvoje. Z odprtimi usti sem strmel vanj. Ta na videz popolnoma nedolžni možak mora imeti zapestja iz jekla. Sramežljivo se je nasmehnil. Tole je bil trik. : je nadaljeval. •Toda kaj to pomaga? Kvarte so zame kljub temu španska vas. Če bi na primer nocoj igrali z menoj marjaš. bi bilj gotovo že pred polnočjo vi lastnik moje tovarne gumbov v Massachusettsu. Zarežal sem se. Bes ne bi vedel, kaj bi s tako tovarno počel. Rajšri se malo pokrepčajva!. sem dejal. Meni sirup.« je naročil Dtvisshl Dell. Stekle nica je že skoraj prazua. se-nor.v se je oglasil v pzadju da Costa. 5105-1206 _ %Mni In demjM m(jL h Mto/ma edo tezoM*. od^omupjo- UhMl imAjl SaJuJt. Cmdak icont#} 4arru> din 99.- L/ 5805-69 la (MaJb-AOtSa/ur fihitiko- iz k rji/um oAhoJom in oito&jj- pita-. CeZa ii din 99- 1837-2. K oS&J&Z tifui in laMji maiki fiot&Mtiž, iz nnilumfonoL faJha. Stanejo* torno- din 1337-21 zaiHaiff ► fita/ika OomAifiiharu, * lakom in čMiim temlAom.din4b9r ^ Tlate MopjJkti & z/ume. lat mjZkMiuvuM. vuno din 29- Coita mi..Ua&ica “din 49^ X Neslišno je bil vstopil v .spremstvu svojega leoparda. No, zame bo že ša dovolj.r je menil debeluhar. sMoj parnik odpluje jutri.« >Torej sle že sklenili vse kupčije, vse je že pri kraju — kakor moj sirup?; se je zarežal da Costa. »Jutri zjutraj bo gotovo vsi* pri kraju.' je zamrmral Dell in »i natočil sodavice v kozarec. 1 ti ’/ tuU-in trenutku je leopard besno zarenčal in zdelo .se je, da se pripravlja na skok. »Držite bešiijo!« sem kriknil. V tistem trenutku je leopard besno zarenčal. Ves njegov marogasti život je vzdrhtel in zdelo se je, da se pripravlja na skok. Pokazali so se njegovi ogabni rumenkasti čekani. »Za Kriščevo voljo, da Costa,< sem kriknil, >držite beštijo! Toda še preden je moj krik izzvenel in mi je padel kozarec žvenketaje na tla, je bil leopard že kakor spremenjen. Lačni, zahrbtni pogled zveri je izginil iz njegovih zelenih oči. Zdelo se je, da se je potuhnil, prav tako kakor se hlapčevsko prihuli da Costa spričo mehkega Dellovega pogleda> »Seiior, prosim tisočkrat za opro-ščenje,« je dejal da Costa, n Kaj takšnega se še ni zgodilo, lianion, osramotil si me!« Mešanec je brcnil leoparda neusmiljeno z. nogo. Na moje začudenje je jiostala zver le še ponižnejša. Na dušek sem zvrnil poln kozarec \vhiskyja, ko je izginil da Costa s svojim leopardom; potlej sem se spel z •neprikrito radovednostjo zagledal v svojega soseda. »Zelo zanimivo.; je dejal Dvvight Dell in srebal svoj sirup s sodavico. »Zanimivo? sem vprašal in si otrl pot s čela. »Zame je bila to, **kornj bi rekel, najbolj neprijetna minuta, ki sem jo v Afriki doživel.« Zdelo se je, da me ni slišal. • Kaj sem vas »e hotel vprašati je zamišljeno dejaL >Da, ali verjamejo domačini res v pravljico, da *••• človek lahko v žival spremeni? Kako sodite vi o tem?« »Leopardji človek se pa mojem preobleče v zver. Ne. človek se že ne spremeni v zver, o tein še covora ni. Bržčas »e odene z leopardjo kožo, si natakne kapuco čez glavo, si pripne jeklene kremplje na roke in v temi oprema na svojo žrtev... Mori tako rekoč po načinu tistihle nečloveških ev-ro|«ikili I.andrujev... Brez zadržkov, brez vesti in brez kesanja...« Dalje prihodnjič Radio Ljubljana Nadaljevanje s 7. strani ■ 12.00: Za vsakega nekaj (plošče) ■ 12.45: Vreme, |>ororilii ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.13: ln nekaj za vse (plošče) ■ 14 00: Vreme, borza' ■ 18.00: Za pust! (Igra liadijski orkester) ■ 18.40: Arabski imperij (kalifat), g. Fr. Terseglav ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 10.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Ku:ent v Ljubljani. — Pisan večer s sodelovanjem članov rad. igral, družine in Ciinermanovega tria, vmes plošče. Besedilo napisal Ivan Bob. večer vodi lpi ■ 22.00: Čas, vreme, izročila. spored ■ 22 15: Kdor hoče naj |»leše, kdor ne. naj sedi — vsak pa veselje naj z nami deli! — Sodelujejo: (Indijski orkester, g. Kavčič s harmoniko in plošče ■ Konec ob 24. uri. SREDA, 10. 1'KBK i:\lt.I A 12.00' Orkestralne točke (plošče) ■ 12.45: Vreme poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Ruske duhovne pesmi (plošče) ■ 11.00; Vreme, borza B 18.00: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila (pihalni in godalni kvartet) ■ 18.20: Ročna dela: prepro-sta vezava knjig« (g. Mir. Zor) ■ 18.i0; Pomen rudarstva za naše nar. gospodarstvo (vseliti liščni prof. ing. V. (Josiiš;:) B 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nacionalna ura ■ 19.50 • šahovski k itiček ■ 20.00: Ivan Prev lj: Prešernov pogreb. Dramatika slika. Izvajajo člani radijske', igr. družine ■ 20.45: Orgelski koncert g. Franza Schu-ch-nigga iz Celovca (prenos iz stolne cerkve v Ljubljani) ■ 22.00: Čas, vreme, Izročila, spored ■ 22.15: Čajkovski: VI. simfonija (plošče) ■ Konec ob 23. uri. Cene naših malih oglasov so zmerne ii> času primerne! Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.