SLOVENSKI Leto - Año VIII. No. 361 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Uredništvo in upravništvo Galle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— J TARIFA SEDUCIDA S FRANQUEO PAGADO O s Krogljišče. Rojakom se priporoča, lastnik Josip Škodnik ¿&¿:.. • i AÑASCO 2652 BS. AIRES PATERNAL PRIJATELJ POVERJENJA Ni mogoče dobiti dobrega prijatelja samo na en dan. Potrebno je, da se z njim večkrat družite, tako da se medsebojno pobliže spoznasta. Kadar česa potrebujete, da Vas Vaš prijatelj razume in da rad ustreže Vaši prošnji. Posetite našo Banko ali nam pišite v Vašem materinem jeziku. Dobili boste na tisoče vaših rojakov, ki se poslužujejo samo našega posredovanja, ki so najboljša garancija o naši BRZI, TOČNI in USLUŽNI postrežbi. DAJTE NAM ENO NAROČILO IN SE PREPRIČATE! Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUQ Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naše uradne ure so: od 8y2 do 7 zvečer, v sobotah do 12i/2 ure. CASA "CAMBOS" Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires Pozor Rojaki Otvorila sva krasno urejen RESTAVRANT IN REKREO s krogljiščem in kegljiščem Calle MONTENEGRO 1586 Ples vsako nedeljo Za obilen obisk se priporočiata TURKOVICH in ŠTEMBERGER Jutri 9. avgusta vsi na veliko prireditev v ul. Alsina 2832 l!llini!l!ll!3IIiilll!lllll!!IIIIIIl SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L VÜB J — na — VELIKO PRIREDITEV Ki se bo vršila v proslavo 7 obletnice ustanovitve društva 1929 - 1936 V nedeljo dne 9. avgusta v dvorani XX de Settembre v ulici AMna 2832. Začetek točno ob 4 uri popoldne. — IGRAL BO SLOVENSKI ORKESTER — Vzpored L) Nagovor predsednika. 2.) J. Laharnar: "Gorska cvetica", (meš. zbor). i.) Prelovec: "Slava delu", (moš. zbor z dvema baritonoma), i.) Gostiša: "Fantje na vasi", (venček narodnih, moš. zbor.). 5.) J. Hladnik: "Domu", (moš. oktet). 3.) Deklamacija. 7.) Veseloigra v treh dejanjih: "VOZEL" PO KONČANEM VZPOREDU, PLES, SREČOLOV, ITD. K obilni vdeležbi vljudno vabi ODBOR noma s tujim človekom objemala in da je rekla, da ga ima bolj rada kot svojega moža in otroke. Medtem kliče Banka, da naj gredo takoj v hlev ker je krava strila. Ranka je iskala sol, medtem ko sta mati in Stevan odšla. Iz sobo pride zopet ves obupan Periša. Hoče zbežati, tedaj pa se zopet zaslišijo prihajajoči glasovi in Periša zopet zbeži nazaj v sobo. Oče poln ljubosumnja na svojo ženo, ki se je s tujini fantom objemala, kot mu je rekla Bojka, se je pričel napihovati in noreti po kuhinji. Ranka ga je rotila, kaj vendar tako bez-lja. Mati pa je pričela jokati, ker ni vedela, zakaj se oče tako čudno obnaša. Ko je Bojka, videla da je res popolnoma brezpotrebe povzročila ta incident med očetom in materjo, pristopi pa k Ranki ter ji začne pripovedovati, da jo Stevan ne more imeti ravno preveč rad, da ko je bila ona ta čas sama v kuhinji in sploh ob vsaki priliki, da jo Stevan ves navdušen objema in poljubuje in da je dejal, da noče videti ne Ranke in ne staršev, ker da ima samo Bojko rad. Tedaj začne biti vsa ljubosumno pa še Ranka, tako da so starši in Ranka vsi zmešani, ter si začnejo eden drugega nezaupljivo pogledavati. Jaz ga pokličem, reče Bojka, da ne boste mislili, da lažem, ter res gre k vratom spalnice m pokliče "Stevana". V kuhinjo pride Periša brez vsakega upanja, da bi se mogel zmotati iz zanke, kamor se je tako nerodno vjel. Ko Ranica zagleda Perišo, se začne pritaje- VOZEL" Tretje dejanje Mati se takoj priponudi, da bo šla ona potolažiti Stevana, saj da jo je vedno tako rad imel. Oče pa pravi, da bo šel on, ker ženske da ne znajo z moškimi, kadar so jezni. Ranka je bila vsa v strahu, vendar je oba Pregovorila, da nista šla v sobo. Ranka se je odločila, da gre poklicati Stevana sama, dasi ji oče odsvetuje ker da jezen človek najprej oplazi svojo ženo po glavi. V vratih se prikaže Periša in Ranka ga sune s pestjo nazaj, staršem pa se hitro zlaže, da Stevan spi. Vsi trije odidejo po prstih iz sobe. Ranka zunaj zakašlja, češ, da je zdaj prilika da Periša pobegne. Periša res pride iz spalnice in hoče pobegniti ali ravno v tem trenutku se zasliñi Steva-nov glas zunaj, in Periša zopet zbeži ves obil-pan nazaj. Stevan pride s kolesom od voza, sede k ognjišču in si vzame kave. Medtem pride Ran-klna mati po prstih v sobo ker misli, da Stevan še vedno spi. Ko pa ga zagleda pri ognjišču, ga vsa radostna obpjame, ter je vesela da je vstal in da ni več jezen. Ko se mati tako suče okrog svojega zeta, stoji Bojka odzadaj pri oknu ter vsa radostna objame, ter je vesela da je vstal kuje materinemu "nesramnemu" početju. Bojka je namreč prepričana, da Stevan ni Stevan temveč da je Periša Stevan. Bojka pokliče očeta na stran ter mu pove materino "grdo" početje, kako da se je popol- — no smejati. Oče in mati pa obstaneta kot oka-menela. Medtem pa Bojka objema in vsa v joku pomiluje ubogega "Stevana". Tedaj ])ride Stevan, in ko zagleda Perišo ga po imenu pozdravi. Bojka še le tedaj spozna, da se je ves čas motila, ter zavrišče in skoči k Eanki. Stevan je začuden, kaj naj to pomeni, pa Ranka hitro spravi situacijo iz zamotanega položaja. Stevan pohvali pred vsemi Perišo, ki da je najbolj neugnan fant v fari, da pa ga imajo vsi ljudje radi. Ranka pa začne lagati, da je Periša prišel Bojko snubit, in Periša ji je pritrjeval na vso sapo, ker bi se rad izmazal in pa ker je v resnici rad imel Bojko. Stevan pravi, da je najbolje da se takoj napravi z j roko. Starši pa bi radi še nekaj pojasnila imeli v celi zadevi in tudi Stevan je dejal, da bi marsikaj rad videl, kar se mu jf>-zd va nekam čudno. Ranka pa prav, da se bo svatbi vse povedalo in razjasnilo. S tem so bili vsi zadovoljili. Zdaj pa po naše, pravi Periša in... pridite jutri dne 9 avgusta vsi na jubilejno prireditev Slovenskega prosvetnega društva, pripeljite s seboj tudi znance in prijatelje. Kdor ne bi videl te lep veseloigre iz hrvatskega podeželskega življenja, ki se bo igrala v hrvatskih narodnih kostumih, mu bo prav gotovo vse dni žal, da je zamudil tako lepo priliko. Pripomniti moramo, da je veseloigro "Vozel" pripravil za oder eden najboljših sodobnih ljubljanskih dramaturgov Skrbinšek, ki je žela v ljubljanskem gledališču velik uspeh. VENČEK NARODNIH PESMI Požrtvovalni pevovodja SPD. 1. je nabral venček narodnih pesmi, ki jih bo jutri zapel zbor SPD. L, ki je naši naselbini dobro znan, in nekateri pevci sodelujejo tudi pri Internacionalnem zboru, ki poje na radid. Nabrani venček je dramatični prikaz življenja fanta in dekleta ter prikazuje razne dogo-dljaje: Svidenje, zjutraj, zvečer, ría oknu, na polju, pri litru, na obali, slovo, smrt, na grobu. Vse nabrane pesm iz našega narodnega življe- nja so povezane z namenom in pomenom. Zato opozarjamo vse ljubitelje petja da pazno sledijo izvajanju, da boste lahko deležni resničnega duševnega vžitka. Izvajanje venčka bo trajalo kake četrt ure nepretrgoma. Prikaz življenja fanta in dekleta na valovih melodije, bo nekaj posebnega, česar ne sme nihče zamuditi. Poleg Venčka bo še nekaj najnovejših skladb za moški in mešan zbor. Ženske bodo nastopile v enotnih nošah, kar bo dalo poseben zunanji značaj zboru. Malčki iz vzgojevališča "Lipa" pa bodo nastopili z par deklamacjami. Jutrajšna prireditev je vsestransko dobro pripravljena in organizirana. Sicer pa je dovolj velika garancija, če bo Slovensko prosvet-do društvo imelo prireditev, da se splača priti pogledati. Opozarjamo pa predvsem tudi na točnost, S predstavo se ima pričeti točno ob 4 uri. In če ravno takrat ljudje najbolj prihajajo smo prisiljeni počakali četrt ure, ker se med šumom in ropotom moti pevce in tiste, ki bi radi nemoteno sledili izvajanju. Vsi bodite točni ter zahtevajte točnost. Odbor je povabil tudi fotografa, ki bo vjel na ploščo igravce, pevce in dvorano. Kdor bo pozen, ga, ne bo na sliki. IZ ROSARIO Slov. dela v. društvo "Triglav" obhaja dne 15 avgusta svojo šesto obletnico. V počastitev te proslave se priredi veliko družinsko zabavo, na katero ste vabljeni vsi rojaki in ro-. j akin je. VZPORED: 1. Šaloigra "LOTERIST". v enem dejanju. 2. Igra v kasteljanskem jeziku "CALUMNIA", ki predstavljata dve mlad deklici. 3. Deklamacija, "Na Goriškem gra^lu", predvaja mali sinček tov. predsednika. 4. Nagovor tov. predsednika. Po sporedu prosta zabava in ples z bogatim srečolovom. I I I NIKDAR NE POZABITE da Za poslati denar v domovino hitro in z najmanjšim stroškom, Za vlagati denar v hranilnico kjer je varen z dobrimi obrestmi, Za nakup ladijskih prevoznih listkov z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami od katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah NUDI EDINO LE tradicijonalni prijatelj Slovencev v Argentini SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360 (medtem ko traja zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre) VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili. Za lačne želodce bo bufet dobro založen s kranjskimi klobasami in kislim zeljem. Zabava prične točno ob 4.30 pop. do druge » ure popolnoči. Pokažimo dobro voljo do napredka v naši naši naselbini in upamo, da ne bo nikogar, ki bi ne prihitel na našo zabavo. Člani in ženske so vstopnine prosti. Odbor. iZ MALAGUEÑA tipam da nam boste oprostili, ker se tako redko oglašamo iz te naše naselbine. Zato nam pa sedaj dovolite malo prostora v S. T. Malagueña je oddaljena kakih 20 Km. od mesta Cordobe ter leži v podnožju kordóbskega gorovja, med Alto tíracio in Cordobo in šteje okrog 4.000 prebivalcev. Velika večina je domačinov, so pa tudi mnogi španjolci, italijani, ter naša slovenska naselbina, ki šteje vsega skupaj 40 ljudi. Največ smo zaposljeni v kamnolomih in pri pečeh za apno. Delo je zelo slabo plačano, za 8 ur se plača $ 3.50. Za tako naporno delo pa-bi morali zaslužiti najmanj $ 5.—, ampak ker med delavstvom ni sloge, ni mogoče doseči zboljšanje plač. Naše podporno društvo Slavija precej dobro napreduje ter bo 15 avgusta obhajalo svojo pet letnico obstoja. V našo naselbino prihajata samo dva izvoda S. T. Dobiti pa bi se dalo še kako desetino novih naročnikov, pa so nekateri mnenja, da bi čisto brez škode lahko odpadel C. vestnik. (Op. ur. V zadnji štev. smo povedali naše stališče. Če se komu ne zdi pravilno, lahko pove. Vendar smo mneja, da če' bi bili slovenci tako dobri za delati, kot smo za kritizirati, bi mnogo več koristili našemu izseljenskemu položaju. Slovenski tednik ne prizna nobenih nacionalnih, komunističnih ali verskih skupin, temveč smatra vse slovenske izseljence za eno samo skupino, ki ima za svoj nparedek eno samo skupino, ki ima za svoj napredek eno imeio malo več strpnosti in resničnega smisla za kulturni in gospodarski napredek, bi se dobre posledice zelo kmalu pokazale in bi se samo od sebe odstranilo tisto, ki ovira naš po* ln-et.) IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA J. C., Ituzaingó. — Kot želite. Nas bo zelo veselilo. Pozdrav! M. F., Junin. — Vaša sestra jc imela poravnano naročnino do konc marca t. 1. Kot pravite smo res slovenci včasih zelo čudili ljudje» eden drugega bi radi zatajili ter se ob vsaki priliki podcenjujemo Je že tako, upamo p"> da bo lcedaj tudi drugače. Pozdrav! A. F., Petacos. — Naročnino prejeli. Velika večina se strinja z našo smerjo, tako tudi Vi. Dobrodošel. Pozdrav! L. M., Mesto. — Vzeli na znanje. Pozdrav! A L., Mesto. — Naročnino imate v redu. P°' zdrav! A. B., Rosario — Naročnino za nove naročnike prejeli v redu. J. D. ima poravnano naročnino. List mu pošiljamo. Pozdrav! J. V., Junin. — Naročnino preejli potom J*-Germaniko. Pozdrav! PET SOBOT ima ta mesec zato S. T. prihodnjo soboto »e izide. SLOVENSKI TEDNIK ammmmammmmm mmmmmmtmt:mm um i«m m\ m j raHpHMHniBc.aoi Dekliška Greda PISMO IZ DEŽELE Cenjeni urednik. Ker sem ž? stara naročnica S. T., upam, da bo tudi zame nekoliko prostora ter bom opisala stvari, ki se vsak dan dogajajo. Vam g. urednik vsa hvala in čast. Vi greste lepo pu svoj začrtani poti naprej in poveste ljudstvu dosti dobrega; nekaterim v svarilo drugim v pobudo. Za vse se trudite, pa naj bodo od leve ali od desne. To je res lepo od Vas in odkar vidijo naši ljudje te lepe reči, vsak dan rajši čitajo S. T. Mnoge poznam, ki prej lista niti pogledali niso, sedaj pa komaj čakajo, ke-daj pride nedelja, da ga čitajo. In pravijo, da sedaj se bodo- tudi na list naročili. Jaz sem s zanimanjem sledila nasprotnikom vere, češ, da ljudi samo v temi drži, in kdor je brez vere, da je bolj pameten. Zdaj vam pa jaz opišem en primer, ki sem ga predkratkim sama doživela. Nekega dne pride k meni bogata gospa, ki pripada neki ugledni buenosajreški aristokraciji, in ima v tem kraju krasno vilo za svoje letovišče. Prašala me je, če vem za kako dekle, FEODORA Ko pa je lepa gubernatorjeva hčerka prispela t' svoj budoar, je ježno zaloputnila za seboj vrata. Vrgla se je na tla, pritisnila svoj žareči obraz v svilnato blazinico, ki je ležala na turškem divan u in krčevito ilitenje je stresalo njeno telo. Kmalu pa se je zopet vzravnala, trdna odločitev ji je gledala iz oči. — Ti si prezrl mojo ljubezen, o Vladimir, — spregovori lepa mlada deklica, ustnice so se ji stresale, da so se zdaj pa zdaj pokazali beli biserni zobje, — mar misliš, Vladimir, da sem jaz vojskovodja, ki zavrže top prvem poskusu, ki se mu je ponesrečil, upanje na zmago?! Ne, Vladimir, moj boš! Ha, ha, ha, ti ljubiš drugo, tudi prav, videti hočem, kdo bo v tem boju, ki ga bo bojevala ljubezen, odnesel zmago, jaz — ali ona druga, ki je ne poznam, ki je nisem nikoli videla, kateri ne vem niti imena, toda katero sovražim z vso svojo duo in bi jo takoj usmrtila, ko bi se pojavila pred menoj! -Tutri torej nameravaš zapustiti Nižnij Novgorod, — nadaljuje Aleksandra, dočim so njene široko odprte oči strmele v praznino, — dobro torej, Pri Bogu edinemu prisegam, prisegam pri svoji strastni ljubezni, ki si mi jo vsadil v srce, ah, ti lepi, ti prekrasni človek, prisegam ti, da ne boš potoval sam v daljavo, jaz, jaz — bom s teboj, jaz 'e bom spremljala na dolgem potovanju! In videli bomo, poročnik mladi, če si iz železa ali pa si napravljen iz krvi in mesa, če si človek kakršni so tudi drugi moški, videli bomo, če imaš Srce, ki utriplje poželenja kakor pri drugih molkih, videli bomo, če imaš kri, kakor drugi tvojega sPola, kri, ki zavre, kadar se k njim tesno privije lePa mlala žena, ki je željna ljubezni! Nočem se ločiti od tebe, naj se zgodi karkoli! Ce ti bo prav ali ne, ti me moraš vzeti s teboj, s teboj bom živela v eni sobi in če bi morala spa- na tleh, počivala bom poleg tebe, vse bom z Veseljem prenašala, vse nevarnosti, vse trpljenje, totla ljubiti me moraš, Vladimir Borotin, v ljubezni Se mi moraš nasloniti na prsi, kajti moj si in no-beni drugi ne smeš nikoli pripadati! Zedena! — pokliče zdajci Aleksandra glasno tleskne z rokami. Raržunasta zavesa na vratijj- se je razmaknila ki bi hotela služiti, da jih več potrebuje. Ko sem ji povedala katere narodnosti da sem ter da vem za eno dekle, ki bi šla služit, mi je dejala, da deklet iz naših krajev noče, ker da hočejo dobro plačo in ob nedeljah prosto, da lahko gredo k maši. In če jim kaj ugovarjam, mi na tak način odgovorijo, da moram jaz molčati, ali pa pridem v zadrego pred njimi, ker so zelo razumna in vedo na vsako vprašanje točnega odgov ora. Meni pa take služkinje ne koristijo, temveč se mi dopade takšno dekle, ki se ne zanima za drugo, kot za delo in se zadovolji z malenkostnim plačilom. Tako si pa kar sama poiščite, sem ji rekla, med nami pa jo gotovo ne boste dobila. Torej ni res, da bi bile slovenke, četudi smo verne, radi tega omejene. Če hoče gospoda našo služkinjo jo mora dražje plačati, kot kako drugo. Ker je bolj izobražena. Seveda tudi delo bolje opravi, ampak bogatinke bi želele, da bi jim dobro delale in da bi jih slabo plačale. Seveda je vkljub temu mnogo povpraševanja po naših služkinjah in ne boste nobene dobili brez dela ter stojijo povprečno gospodarsko višje kot pa fantje, kar se nekam čudno tako hitro, kakor da bi bila mlada služkinja z vso gotovostjo pričkovala, da jo bo gubernatorjeva hčerka, njena sedanja gospodarica poklicala k sebi. Popolnoma tiho je prišla ciganka v sobo po mehkih preprogah, stopila pred Aleksandro in jo vprašala: — Kaj ukazuje moja lepa gospodarica? — Ti me imenuješ lepo, — odvrne Aleksandra, — ah, deküca, tudi zrcalo mi pravi, da sem lepa, <— toda njemu nisem dovolj lepa, nisem takšna, kakor ona druga ki jo smatra za mnogo lepšo in prikupi jivejšo! Ah, doživela sem poniženje — zapostavljanje. . . Aleksandra ni mogla dalje govoriti. Solze jeze in bolesti so ji zalile oči, z obupano kretnjo se je udarila po obrazu. Pri tem pa ni videla, zmagoslavnega pogleda, s katerim jo je motrila mlada ciganka ni videla zadovoljstva, katerega je žarel cigankin obraz. — Ali je to mogoče, — spregovori Zedena s hinavsko zvenečim glasom, — da bi mogel tisti lepi mladi častnik zavrniti ljubezen moje gospodarice? ! — Da, to je storil, — odvrne gubernatorjeva herlca in težko vzdahne, — toda, Zedena, sklenila sem, da si moram tega človeka na vsak način osvojiti in če bi morala radi njega potovati okoli sveta! Zedena, po važnih opravkih moraš, tebi zaupani to, ker se zanašam na tvojo spretnost! Poslušaj, kaj ti bom ukazala! — Poslušam, gospodarica moja, in če mi ukažete karkoli, vse bom izvršila! — Pojdi takoj h lcapetanu parnika "Rurika!" Parnik bo jutri odplul iz Nižnjega Novgoroda, plul bo po svoji navadni poti po Volgi. že osem dni pred odhodom parnikov so vse kabine na njih rezervirane, gotovo je tako tudi z "Rurikom". Toda jaz moram jutri imeti kabino, moram jo imeti, ali slišiš? Poglej, tu je posetnica mojega očeta, — k sreči sem si jih za vsak slučaj nekaj prisvojila, — daj jo kapetanu in reci mu, da bi rada oseba, ki je v tesnih stikih z gubernerjem, rada odpotovala z njegovim parnikom in ne želi, da bi zvedeli za njeno ime. —• Kapetan bo storil tedaj vse mogoče, da bi sliši. Vsako nasilje rodi odpor. Vsi ki so se zapodili proti krščanski veri, da bi na njeno mesto postavili kakega drugega malika v človeški podobi, so slabo končali. Tako pove zgodovina, in zgodovina je vendar najboljša učiteljica bodočnosti. Za otroke je pač potrebno, da se jih nagib-lje k dobremu. Če pa mati sama ne zna razločevati slabo od dobrega, kako naj uči potem. Starši še tako dobri, niso dovolj dober zgled svojim otrokom, zato jim je treba pokazati kaj boljšega. In to boljše mora biti mišljeno iz duše, zato je Kristus učil ljubezen do Boga — do lepote. Seveda, če pa je pokvarjeni svet tako čudno zmaličil resnico, je treba iskati vzroka pri ljudeh. Meni se zdi, da je vse odvisno od pojmovanja, bodisi kakoršnekoli, verske ali pa socialne doktirne. Če ena ali druga doktrina služi sebičnim namenom poedineev, ima gotovo kvarne posledice za celoto. Zato nam je potrebno izobrazbe in sicer praktične izobrazbe. Dokler ne bomo sami videli jasnih potreb našega življenja, bomo vedno pripravni za kakoršnekoli medsebojne intrige ter nasprotstva, da se z našo neslogo lahko posamezniki okoriščajo. Zato še enkrat povdarjam, da so načelne smernice S. T. popolnoma pravilne, samo ško- ugodil gubernatorjevi želji, — odvrne Zedena. — V Nižnjem Novgorodu ni človeka, ki si ne bi štel v največjo čast, če more storiti gospodu guberna-torju kakšno uslugo! — Toda ne gre za kakršnokoli kabino, — odgovori Aleksandra, — Hočem, da bo kabina, ki mi jo bo dal kapetan "Rurika" na razpolago, ob kabini, ki jo je najel poročnik Borotin! V slučaju pa, da je že zasedena, se mora dotični potink izseliti iz nje! — Kapetan bo vse to storil! — Tu imaš, Zedena, denar, — nadaljuje lepa gubernatorjeva herka, stopi k majhni mizici, vzame iz predala denarnico in položi nekaj bankovcev Zedeni v roko, — s tem plačaj, kar bo kapetan zahteval od tebe! Posebej mu povdarjaj, da ni treba, izpraševatl po imenu dame, ki bo stanovala v tisti kabini! Ko boš izpolnila vse, kar sem ti naročila, se hitro vrni — koliko časa boš potrebovala? — Gospodarica, — odvrne Zedena, — do pristanišča je precejšnja pot, pa tudi ne vem, če bom kapetana takoj našla. Morda bom morala čakati nanj, toda nadejam se, da se bom čez dve uri vrnila! — Pojdi torej in vedi, da težko čakam na tvojo vrnitev! Tedaj bova hitro pripravili še kovčeg, ki ga nameravam vzeti s seboj, kajti, Zedena, jaz bom tista dama, ki bo stanovala na parniku v kabini. — Kaj? Moja gospodarica namerava odpotovati iz Nižnjega Novgoroda? Ha, razumem, ona bi rada spremljala mladega častnika, toda kaj bo dejal guberner k temu? — Bali, moj oče, — odgovori Aleksandra s prebiranjem, kar je dokazovalo, da ne spoštuje ravno posebno svojega očeta, — dejala mu bom, da se odpeljem na posestvo svoje prijateljice. Pojdi sedaj, Zedena, ne obotavljaj se dalje ln stori, kakor sem ti ukazala. Ciganka odide iz sobe. Zapustila je hišo in hitela kolikor so jo nesle noge po ulici, potem pa ni krenila proti pristanišču, temveč zavila v manjšo ulico in iz te zopet v drugo, dokler ni1 obstala v ozki ulici pred majhno hišo, kjer je bila pekarija. Pogledala, je skozi okno v razsvetljeno prodajalno in ko se je prepričala, da sedi v njej samo žena, da, da nekaterim to kar ne gre in ne gre v glavo. Najraje bi se samo prepirali, na mesto, da bi imeli malo strpnosti in šli na delo ter z delom dokazali resnični smoter našega skupnega delavskega pokreta. Slovenska mati CASA "CASTRO n ČEVLJARNICA — KNJIGARNA Šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in žjnske TRELLES 2668 Paternal V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO KAD AL J F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Cerkveni vestnik Preteklo nedeljo smo imeli "žegnanje" na Saavedri. Prav vesel dan ste m napravil Slovenci iz Saavedre in Floride, in tudi drugi, ki ste od drugod prihiteli v tako lepem številu. Bilo je vseh navzočih gotovi smo 300 oseb. Kar začudil sem se, kje se je toliko ljudi vzelo. In še eno dejstvo lahko pribijem. Nikdar doslej, tako sodim, ni bilo še zapisano v nobenem argentinskem časniku, da je Goriška slovenska dežela. Prvič se je to zgodilo v cerkvenem listu župnije na Saavedri, kjer je bilo z velikimi črkami na prvi strani natiskano vabilo k slovenski službi božji Slovencem iz "goriške province". Kdor bi želel videti, kako se je vabilo glasilo, naj se oglasi pri naših Slovencih na Saavedri, ki mu bodo rade volje pokazali. To nedeljo — drugo v mesecu — maša na Avellanedi. Večernice na Poternalu. V petek 14, aug. je zapovedan post pred praznikom Velikega Šmarna. V soboto zapovedan praznik Vel. Šmarna. Za Slovence ta dan ni službe božje ne dopoldne ne popoldne. Drugo nedeljo — 16. aug. — maša na Pa-ternalu, večernice na Saavedri pop. ob 4 h. Gotovo ne pozabi priti, da se pomenimo o tem, kako bomo praznovali tragično obletnico bazo-vikih žrtev — prvo nedeljo v septembru na Saavedri. Moj telefon 61 - 4221. Hladnik Janez. Restaurant "G SO RIO" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadba Vsako nedeljo ples. CENE "SMERNE — Prenočili« po 70 cc-nt. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL ki se je zaspano naslanjala na mizo, je hitro vstopila. — Dajte mi za dve kopejki kruha, — reže Zedena, — toda pečen mora biti iz Bakuninove moke. Zadnje besede Je Zedena skoraj šepetala. Prodajalka se je zdajci zdrznila, pogledala je Zedeui v oči in odvrnila: — ¡Laliko greste! V tem trenutku je mlada ciganka že izginila za vTati, ki so vodila iz prodajalne v notrašnjost hiše. Nahajala se je v temnem hodniku. Kakor se je zdelo je do vseh podrobnosti poznala to hišo, kajti ne da bi se bila tudi samo za trenutek obotavljala je odhitela skozi druga vrata na majhno dvorišče. 40. POGLAVJE, licatje v bojevanju Luna je slabo sijala in njena bleda svetloba je komaj prodirala na dvorišče in razsvetljevala posamezne predmete. Na eni strani ob steni je bilo razstavljeno sveže pekovsko blago na deskah, da bi se posušilo, majhen voziček je stal tudi tukaj, na nasprotni strani pa se je dvigal kup drv za hišne potrebe. Zedena se je še enkrat previdno ozrla, potem pa je stopila k velikanskemu zaboju, ki je bil postavljen tukaj, da so metali vanj različne odpadke. Odprla je pokrov. Zaboj je bil prazen, na njegovem dnu pa so bila vrata. Ciganka stopi vanj. Brez posebnega truda je tedaj odprla vrata, ki so se nahajale spodaj — in opazila je lestev, ki je vodila v podzemlje. Stopala je po lestvinah, in ni minilo dolgo, ko je bila v kleti, ki jo je slabo razsvetljevala petro-lejska svetiljka. Slišala je.zamolkle glasove, ki so prihajali izza zaklenjenih vrat, h katerim je Zedena sedaj stopila in sedemkrat potrkala tako, da sta bila prva dva udarca glasna, druga dva tiha, trije zadnji pa zopet glasni. Za vrati je nastala tišina. Tedaj potegne nekdo zapah in majhno okence na vratih se odpre. — Kdo je?! — je vprašal človek z brado. — Bakunin, — odvrne Zedena, — komaj pa je spregovorila te besede, se odpro vrata in mlada ciganka je stopila v precej velik podzemeljski prostor, v katerem so bile precej nenavadne pojave. Okrog sten se je razprostirala ozka klop. Od stropa je visela svetiljka, ki Je še precej dobro razsvetljevala ta prostor. Sredi tega prostora je stala miza, pregrnjena s črnim suknom, na njej pa so ležali različni papirji. Med papirji se je dvigala mrtvaška glava, v katero je bilo zapičenih sedem bodal, ki so obdajali lobanjo kakor venec iz zvezdic. V tem podzemeljskem prostoru je bilo kakšnih šestdeset do sedemdeset, ljudi, ki so sedeli po klopeh, ali Pa so stali v gručah — moški in ženske so bili tukaj, slabo in dobro oblečeni z inteligentnimi in navadnimi obrazi, —- toda zdelo se je, da jih je neka skupna volja, ki je vladala v tej družbi, združila, — kajti skrivnosten plamen je žarel v teh očeh in neomajna odločnost je govorila iz teh obrazov. Sicer pa so imeli vsi ti ljudje posebno znamenje, ki je pričalo, da spadajo vsi k egi družini. Na prsih je nosil sleherni izmed njih majhno podobo glave, ki je bila obdana s sedmimi bodali, ta znak je bil napravljen iz železa. Ko je Zedena vstopila, jo je popeljal moški, ki jo je sprejel pri vratih, k mizi. Takoj so se zbrali vsi prisotni okrog mize, človek visoke rasti in že nekoliko posivele brade je stopil k mladi lepi ciganki in jo vprašal: — Ali nam prinašaš kašnih vesti, Zedena? Poznani te tn vem, da si že davno v naši službi, toda preden boš odgovorila, deklica, se spomni, da si sveto prisegla, da nas ne boš nikoli prevarala, da boš vedno govorila samo čisto resnico in boš ostala zvesta naši stvari do smrti! -— Spominjam se tega, — odgovori mlada ciganka, — in še enkrat, hvala vam, da ste sprejeli ciganko, ki jo vsi prezirajo, v svojo družbo! — V družbo nihilistov, — odgovori mož s sivo brado, — ki zbira vse ljudi, ne oziraje se na poklic, na dostojanstvo, na vero in narodnost! Kogarkoli navdaja prepričanje, da v Rusiji, v lej nesrečni državi slavi svojo zmago tiranstvo, da siromake teptajo in gazijo po njih telesih z nogami, da poštenjake uničujejo, — kdor se je odločil, da se iznebl jarma in pripelje ruski narod k svobodi, — ga pozdravljamo kot svojega tovariša, on nam je brat in prava sestra! Mi, nihilisti v Nižnjem Novgorodu, samo smo del velike družbe, ki je razširjena po vsej Rusiji. Tukaj se imenujemo bratje v borbi! Sedaj pa povej. Zedena. govori, kaj te je privedlo ob tej uri k nam! Dali smo ti za nalogo, da paziš na gubernerjevo hišo, že leto dni nata neprenehoma pošiljaš obvestila o delu in življenju gubernerjevem, o njegovih uradnikih in nameščencih v hiši, posebno pa hočemo vsa pojasnila o njegovi hčerki Aleksandri, s katero moramo poravnati še strašen račun. Načrt, ki smo ga danes zasnovali proti njej, se nam danes na žalost ni posrečil. Toda če- velja tudi pri nas pregovor, da odgode-no n> zapušeno — tedaj mora umreti, kogar smo nil obsodili na smrt, mora umreti, danes ali pa jutri. toda ne naravne smrti, padel bo kot žrtev črno roke bratov v borbi! Torej, Zedena, kaj nam imaš povedati? — Javiti vam moram, — odvrne ciganka, — da namerava gubernatorjeva hčerka odpotovati. — Ah, odpotovati, — spregovori sivobradi, — ali nam lahko poveš kaj bližjega o njenem potovanju? — Poslala me je v pristanišče z naročilom, naj naročim za njo na parniku "Ruriku", ki odhaja jutri zvečer iz pristanišča, lepo kabino. — To je dovolj, — nadaljuje stari nihilist, — ali pa veš gotovo, da bo ravno ona odpotovala? — Da, ona bo odpotovala. — Na svoja mesta, bratje in sestre, — spregovori zopet starec. — Tudi z vami moram govoriti. Takoj so vsi, ki so bili tukaj zbrani, zasedli svoja mesta, pa tudi Zedena se je umaknila v in nedeljivi in se smejo prenesti n adrugo ime le i ozadje. Globoka tišina je zavladal v tem podzemeljskem prostoru, vsi so pričkovali važnih vesti. — Poslušajte me, bratje in sestre, — nadaljuje starec s sivo brado, stopil je k mizi, ki je bila pregrnjena s črnim suknom. — Tukaj je treba hitro delati. — Saj veste, da smo Aleksandro — hčerko gubernatorja Nižnjega Novgoroda obsodili na smrt. Ta sklep je nastal radi tega, ker je Aleksandra izdajalka, nezvestnica! Pred dvema letoma, — nadaljuje nihilist, — Aleksandra je mogla tedaj biti stara kakšnih šest-nast let, morda jih je štela že sedemnajst, na vsak način pa je bila izredno mlada daklica, katere srce bi moralo biti čisto, v katerem bi ne smelo biti zvijače in prevare. — je nekega dne spoznala mladeniča, ki se je imenoval Bogomil Davidov. Davidov je bil umetni ključavničar, ki je delal pri znanem obrtniku v Nižnjem Novgorodu, njegova spretnost pa Je bila tolikšna, da so njegovemu gospodarju naročila kar deževala. Samo po sebi umljivo, da je bil mojster s svojim pomočnikom izredno zadovoljen, dobro mu je plačal, razen tega pa mu je obljubil, da ga bo izpre-menil v svojega zeta, — kajti obrtnik je imel mlado prekrasno ■ hčer, ki bi bila srečna, če t»5 se mogla z B,ogomilom poročiti. (Nadaljevanje). SLOVENSKI ZADRUŽNI DOM konsumna, stavbin sk a in kreditna ZADRUGA (z o. zavezo) Namen, seilež in delokrog. člen 1. — Ustanovi se v glavnem mestu Argen-t-tnije zadruga pod imenom ZADRUŽNI DOM, zadruga za konsum, stavbinstvo in kredit (z omejeno zavezo). člen 2. — Zadruga ima namen: 1. Preskrbeti svojim Članom potrebščine za domačo uporabo (konsumne). 2. Zidati svoje lastno poslopje. 3. Dati posojilo svojim članom za nakup last-flega doma ali za drugo, pod pogoji kateri so določeni v posebnem pravilniku te zadruge. 4. Ustanoviti poseben oddelek za zavarovanje življenje in proti požaru med svojimi člani, ki bi hoteli v ta oddelek pristopiti ter z znanjem državne vlade, katera mora prej odobriti: police, tabele tarife in ostale stvari potrebne v ta namen. 5. Sprejemati denar v hranilnico, vezane vlo-Se, tekoče račune ali druge načine. 6. Izstavljati obligacije, v skladu z zakonskimi predpisi in bannim poslovanjem. Člen 3. — Zadruga ne postavi meje: ne članstvu, "e deležem, ne zadružnemu premoženju in ne trajanju zadruge. Zadružno premoženje. člen 4. — Zadružno premoženje tvorijo: Obroki uplačatii na račun podpisanih deležev. polno vplačani deleži in dobiček, ki se nabere. Člen 5. — Se lahko razpiše vpis novega kapitala, kadar to smatra za potrebno odbor (directorio) kateri brez izkljuiti člane, lahko ukaže (isplača) £lanom ki imajo več deležev del istih, kadar hoče. Ako bi imeli vsi člani enako število deležev, se Vplačilo vrši postopoma. Člen 6. — iz računa deležev, se od vsakega čla-na> ki kupuje blago v zadrugi odpiše $ 30.— v prid fonda za konsum. Ta fond ne prejema nika-kih obresti, čiani, ki nimajo vplačan ta fond, lahko to napravijo z letnimi uplačili (pet let po $ ) oziroma jim zadruga vsako leto vplača v ta f°hd, kar bi jim kot dobiček na kupljenem blagu m°rala izplačati. člani. Člen 7. — Postanejo lahko člani (delničarji) Vsl ki podpišejo eden ali več deležev, ter so jim ^ičujoča pravila natančno poznana in da so sposobni obvezovati se ter obveznosti izrvševati, ne-BPosobni pa so lahko člani potom svojih zakonskih 2astopnikov. Mladoletni od 18. leta lahko vstopijo v zadrugo z dovoljenjem starišev ter razpolagajo Sai«i z svojim premoženjem v zadrugi. Člen 8. — člani so primorani vršiti uplačila ali drUge posle, tiste dneve, ki določi odbor in v za-pisarni. člen 9. — Za vpisiino plača vsak član en peso' moneda nacional. Ta prispevek se ne more zvišati v nobene rezervne namene. Delokrog. člen 1 0. — Zadruga lahko obavlja sledeča poslovanja: 1. Prodajati svojim članom vsakovrstno blago kupljeno ali izdelano v zadrugi. V ta namen postavlja lastne trgovine, delavnice in tovarne. 2. Kupuje zemljo, katero potem pozidano proda svojim članom ali jo sama pozidano uporablja za zadružne svrhe. S. Posoditi članom denar za zidanje, na vknjižbo in sicer tistim ki imajo v zadrugi dovolj odstotkov vplačanega kapitala, kar določi odbor, ki pa ne sme v nobenem slučaju biti manjša kot 20% od posojila, če je zemlja plačana se tudi vrednost iste uključi kot garancija. Za "taka posojila zadruga ne zahteva nobenih premij ali drugih naplačil, ki bi zmanjšali posojeno svoto, pač pa samo naprej plačane obresti, ako se je tako sklenilo. Posojevatl denar v druge zadružne namene. 4. Kupovati, prodati ali menjati zadružne nepremičnine, in jih vknjižiti v zemljiško knjigo, za kar pa je potreben sklep občnega zbora. Take posle zadruga opravlja z Narodno hipotekarno banko, N'arodno banko ali drugimi denarnimi zavodi. 5. Sprejemati denar od članov v hranilnico, vezane vloge, tekoče račune in druge načine. 6. Izstavljati obligacije v skladu z zakonskimi predpisi in bančnim poslovanjem. člen 11. — Lahko so obavlja tudi druge operacije, ki ntso po zakonu prepovedane in ki so v skladu z koristimi zadruge, ter ki nudijo dovolj varnosti za društveno premoženje. Ne more dajati posojil za prehrano (konsum). člen 12. — Pogodbe na vknižbena posojila se izstavljajo v obliki javnih listin. Dolžnik lahko vrne (odpiše) svoj dolg kadar njemu drago in sicer brez vsakih stroškov. Tudi v slučaju, da dolžnik z večjimi zneski amortizira svoj dolg, ni nobenih stroškov. člen 13. — Zadruga izstavi deleže v vrednosti sto pesov mjn vsak, kateri se vplačujejo najmanj po deset pesov mesečno. Obroki isposojevateljev se morajo vplačati v naprej in sic^r najmanj eno tre-odobrenjem odbora. Vsi polno vplačani imajo isto tjino pesa m|n na vsak delež. Deleži so imenski vrednost. člen 14. — Kadar odbor smatra za potrebno, lahko razpiše nove polnovplačane deleže, kateri imajo isto vrednost kot ostali vplačani na obroke in prejmejo letno dividendo v gotovem denarju. člen 15. — Polnovplačani deleži se razumejo tisti, ki so dosegli imensko vrednost (c|l $ 100._) z vplačanimi obroki ali z pripisom vsakoletnega dobička. Dividende (dobiček) pripisani računu vsakega člana in ki ni bil dvignjen pred prvim občnim zborom, se kapitalizira k deležem in se v ta namen pooblasti odbor, da lahko za iste svote izstavi članu pripadajoče deleže. Isplačila ali prepis deležev, člen IG. — Vsak član (delničar) lahko zahteva isplačilo svojih deležev kadar mu drago ter se mu iste isplača 3 mesece po dnevu ko je zahtevo javil odboru. Prošnje v tem smislu bodo zaznamovane z tekočo številko in se bodo v tem redu reševale, član ki je potegnil svoje deleže iz zadruge, nima več nobene pravice do nobenega fonda, pa bil ta kakršnegakoli namena. člen 17. — Za izvršitev čl. IG se vzame za podlago, vrednost deležev, katero so imeli ob za- • ključku zadnje bilance, katera je bila na občnem zboru potrjena. Vsa isplačila deležev deležev med poslovnim letom se bodo vršila na gorlomenjeni način, dočim se bodo dividende obračunale šele pri prvem občnem zboru ter se bodo iste plačale sorazmerno po času ko je denar ostal v zadrugi. Take dividende se morajo dvigniti pred prihodnjim občnim zborom, ker v drugem slučaju preidejo v rezervni zaklad. Na isti način se bodo isplačtvali tudi delni dvigi deležev. člen 18. — Deleži se lahko prenesejo na drugo osebo z odobrenjem odbora ter se za take operacije mora plačati v zadružno blagajno $ 1.—. člen 19. — Za ugoditi prošnjam članov, ki bi hoteli dvigniti svoje deleže morajo biti na razpolago vsi razpoložljivi fondi, kateri niso neobhodno potrebni za vzdrževanje zadruge, za izvrševanje pogodb ter za poslovanje blagovnega oddelka (Konsum). člen 20. — Denar ki se zbira v zadrugo se bo porabljal na tale način; 1. Za tekoče stroške, ki jih ima uprava. 2. Za izrvševanje prej obveznih pogodb in za poslovanje v blagovnem oddelku (konsum). 3. Za isplačilo deležev, ki so prosili člani. 4. Za drugo novo poslovanje, ki ni označeno pod toko 2. tega člena.. Dobiček. člen 21. — Ugotovljen letni dobiček, se bo razdelil na ta-le način; A) Pri blagovnem oddelku: 5% za zakoniti rezervni fond. 90% se razdeli med člane ki so kupovali blago v zadrugi, sorazmerno z potrošenim in proti predložitvi tozadevnih kupnih listkov ali knjižice, člani ki še niso dopolnili f$ 30.—) konsumni fond, se jim dobiček pripiše k temu fondu. 5% se razdeli med uradništvo zadruge na način, ki ga določi odbor. Fotografija "LA MODERNA" NO V OPOROČEN!' NaJboljSi in" najtrajnejši spomin jo lepa tu dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijcntelo. Poštne sliko od § 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal Krojačnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil ZIMSKE vzorce. Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji, dan od osmili zvečer, tudi ob sobotah. — No pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno Se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) BUENOS AIRES B) Pri stavbinskem in kreditnem oddelku: 5% za zakoniti rezervni fond. 90% med člane, sorazmerno z vloženim kapitalom, članom ki še nimajo polnovplačanih deležev, ee dobiček pripiše na račun deležev, toliko časa dokler niso polno vplačani, članom ki imajo polnovplača-ne deleže se lahko dobiček izroči v gotovini. 5% se razdeli med uradništvo zadruge na način, ki ga določi odbor. člen 22. — Z dohodki od čistega dobička, katerega člani niso dvignili v določenem času po odo-bitvi do prve bilance in drugimi izrednimi dohodki, se ustanovi rezervni sklad, z katerim sme razpolagati odbor le v izrednih slučajih. Lahko se ustanovi tudi druge posebne sklade, če se to smatra za potrebno. člen 23. — Odbor lahko proglasi za zapadle vse deleže ali fonde za blagovni oddelek ($ 30.—) ki niso bili v petih zaporednih letih polno plačani. Take zneske lahko dvignejo člani eno leto po objavi društvenem glasilu. Ako Jih niso v tem določenem roku dvignili, ti zneski pripadejo propagandnemu fondu ali fondu za izobrazbo članov ali kakemu drugemu, ki se ga ustanovi. Prizadeti člani nimajo v takem slučaju pravice reklamirati in so izgubili pravico do njih. Ta odredba velja tudi za enake slučaje pri hranilnici in drugih računih. Občni zbor. člen 24. — Poslovna doba je eno leto, katero konča koncem meseca februarja vsako leto. Ravno tako se vrši redni občni zbor vsako leto in si-cev v prvih treh mesecih po zaključku poslovnega leta. Izvanredni občni zbori ali občni zbor za spremembo pravil se vršijo na zahtevo odbora ali pregledovalcev računov kadar se to zdi njim potrebno, ali pa če to zahtevajo člani delničarji, kateri predstavljajo najmanj dvajseti del vplačanega kapitala. Takim zahtevam mora odbor ugoditi v petnajstih dneh potem ko so mu bile predložene. člen 25. — Občni zbori se skličejo vsaj 8 dni pred določenim dnevom ter se vrše pri vsaki udeležbi članov eno uro pozneje ko je bila določena, če se do te ure niso zbrali vsaj polovica in en član. člen 26. — Občni zbori nimajo pravice razpravljati o stvareh, ki niso bili prej določeni na dnevnem redu. Sklicani občni zbor se spremeni v stalno sejo in se razide, še le ko je rešil vse točke radi katerih je bil sklican. člen 27. — Da je občni zbor sklepčen je potrebna navzočnost dolničarjev, ki so vsaj tri mesece člani in kateri so vložil^ v zadrugo vsaj ($ 30.—) ali več. Za prisostvovati občnim zborom je potrebna legitimacija, katero izda odbor v času ko se obč." zbor sklicuje ter do dneva pred zasedanjem in sicer v zadružni pisarni in v kateri je točno naznačeno, da je član izvršil V3e formalnosti in ¡nía zato pravico prisostvovati Obč. zboru. Društva katerakoli, ki so člani zadruge, pošljejo na Obč. zbor svojega pooblaščenca kateri mora imeti posebno samo za to pripravljeno pooblastilo z overjenim podpisom. člen 28. — Sklepi obnili zborov so veljavni z navadno večino glasov. Vsak delničar ima samo en glas, pa naj bo število njegovih deležev katerokoli, lahko pa predstavlja še dva člana, ki v soglasju z členom 27 teh pravil. člen 29. — če bi imela zadruga več kot 10.000 članov, kateri bi bili v soglasju z členom 27, se bodo občni zbori vršili tako kot določa zakon 11.388 in ostane odbor pooblaščen v tem slučaju postopati in določati. Odbor (Directorio) člen 30. — Občni zbor izvoli v odbor 9 članov te>r tri pregledovalce računov (síndicos) kateri morajo biti v soglasju z členom 2 7. Odbor si razdeli razne funkcije, na ta-le način: predsednik, Kateri je ob enem zakoniti zastopnik zadruge, podpredsednik, tajnik, blagajnik, podblagajnik in štir. je odborniki. Izvoli se 5 namestnikov in tri za namestnike pregl. računov. Volitve se vrše z tajnim glasovanjem. člen 31. — Odborniki so izvoljeni za dobo dveh let, oziroma se prenovi vsako leto polovico odbora. Namestniki so voljeni samo za eno leto in ostanejo ali nadomeščajo odbornike samo do prvega občnega zbora. člen 32. — Odborniki prenehajo na svojih mestih šele ko so novoizvoljeni sprejeli njihove funkcije. Stare odbornike se lahko na novo izvoli kakor tudi v vsakem času odstavi. Ne more biti izvoljen član ki ni vsaj dve leti v zadrugi. člen 33. — Odbor lahko razpravlja in sklepa z petimi člani na prvo sklicanje ali z tremi na drugo sklicanje seje. člen 34. — Dolžnosti odbora so razen že naštetih, tudi naslednje: 1. Voditi in nadzorovati vse delo v zadrugi. 2. Imenovati, odpuščati začasno ali za stalno zadružne uradnike ter določati plače istim. i3. Razdeliti letne dobické, glasom bilance, katero so odobrili delničarji. 4. Določati obresti za plačilo ali prejem zadruge, katere lahko zmanjša ali poveča, kadar se mu zdi potrebno. Obresti ne smejo biti nikdar več kot 1% višje od tistih ki jih zahtevajo državne banke za enaka poslovanja ter se za časa posojila ne morejo zvišati. 5. Predložiti vsakoletno bilanco občnemu zboru v potrditev. 6. Izstavljati nove polnouplačane deleže ali Pa ukazati delničarjem, da potegnejo svoj kapital, kadar njemu drago. 7. Kupiti nepremičnine, zidati hiše, prenašati posestne pravice in dati ali sprejemati hipotekar-no garancijo. Ustanavljati delavnice in tovarne. 8. Pogoditi in pogajati se z dolžniki ter izročati zadružne zadeve trgovskemu ali navadnemu sodišču. Izročati posebne ali splošne pravice in kazensko postopati. 9. Sprejemati lane in jih isključevati v sledečih slučajih in o tem sporočiti občnemu zboru: tiste ki so padli v nasprotje s členom 23 ki nočejo sprejeti zaključka odbora kateri Je postopal pravilno po teh pravilih, kadar nasprotujejo ali škodujejo zadrugi z govorjenjem ali pismeno pa naj si bo moralno ali materjelno ter so bili obsojeni za velike zločine ali se nemoralno obnašajo. 10. Izročiti članom, kateri niso zapadli v protislovje z čl. 17, do svote sto pesov v gotovini ali v blagu in to ne na njihove deleže in blagovni sklad, v slučaju bolezni ali brezposelnosti in podporni® udruženjem, strokovnim organizacijam, zadrugam in drugim včlanjenim društvom do dva tisoč pesov, ko se je pokazala zato resnična potreba. V istem smislu lahko da tudi svoje poroštvo za goriome-njene. V vseh slučajih pa mora odbor postopati z vso natančnostjo z ozirom na te prošnje, katere s® morajo predložiti le pismenim potom. 11. Izročiti, ako se mu zdi primerno, dediče10 umrlih članov, vse ali nekaj uplačanih svot ki 80 pripadale umrlim članom, in na način kateri je P° zakonih določen. člen 36. — V slučaju razpustitve (razdružitve) zadruge, vse rezervne sklade in ostalo premož^-nje se izroči državni oblasti katera porabi ta denar za gospodarsko izobraženje ljudstva. člen 37. — člana .....................••" stanujočega ................... .i........v 8 pooblasti, da predloži potrebne listine in ta-le pravila tozadevnim oblastim v potrdilo in, sprejme popravo pravil ako jih bodo oblafltv» zahtevala. ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicuioč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. ANA CHRPOVA Slov. babica dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolmcl 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. —* Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621 U T. 38 Mayo 8182 INSTIITJDO - DENTAL - POPULAR 2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno Izdiranje zob brez bolečin $ 2,- Nov način in različne vrste stavljanja zob PRAVILA Slovenskega Delavskega Društva "TRIGLAV" V Rosario de Sta. Fe -o- Sprejeta na izvanrednem občnem zboru dne 19 julija 1936. l. člen 1. — Društvo se imenuje: Slovensko delavsko društvo "Triglav" in ima svoj sedež v Rosario de Sta. Fe, Calle Mitre N« 554. 2. Cien 2. — Namen društva je: a) Organizirati vse zavedne Slovenske delavce v "vrho skupnega delovanja, na kulturnem, socijal-lem in gospodarskem polju. b) Pospeševati vsestransko blagostanje svojih članov in medsebojno pomoč. c) Skrbeti za napredek in izobrazbo svojih članov. d) Ustanavljati v krogu društva, razne odseke, kakor: kulturnega, socijalnega in gospodarskega značaja. e) Gojiti petje, dramatiko, godbo, prirejati razne tečaje, dostojne zabave, kulturne prireditve, društvene sestanke, predavaúja i. t. d. f) Gojiti med člani in širiti med vsemi Slovanskimi delavci, delavsko napredno zavest. 3. Značaj društva. Člen 3. — Društvo je nepolitično in ima odprta vrata vsem zavednim Slovanskim delavcem. V dru-Stvu tudi ne sme nihče biti zapostavljen ali zani-{evan. 4. Vodstvo društva. Člen 4. — Društvo vodita: a) občni zbor; b) odbor. Člen 5. — Odbor, ki vodi, društvo se izvoli na °bčnem zboru, za dobo enega leta. člen 6. — Odbor sestoji iz: a) Predsednika; b) dveh podpredsednikov; c) tajnika; d) podtaj-nika; e) blagajnika; f) podblagajnika; g) knjiž-ničarja; h) gospodarja; i) štirih odbornikov; j) treh pregledovalcev računov; k) in načelnikov posameznih odsekov. 5. Dolžnost, odboru. člen 7. — Odbor mora skrbeti za napredek in razvoj društva, za društveno premoženje, in njegovo delovanje. člen 8. — Revizorski odbor mora odborovo delovanje vestno nadzorovati. Voli se na občnem zboru in ima pravico udeleževati se vseh odborovih sej. 6. članstvo: člen 9. — članstvo sestoji iz: a) rednih članov; in b) podpornih članov. člen 10. — Redni člani so oni, ki redno plačujejo članarino in se aktivno udejstvujejo v društvu. člen 11. — Podporni člani so oni, ki Se radi prevelike oddaljenosti ali radi drugih vzrokov ne morejo udeleževati aktivnega delovanja, ki pa članarino redno plačujejo. 7. ,Pravice in dolžnosti članstva. člen 12. -- članstvo mora redno plačevati članarino, v določenem kraju in določenim osebam. člen 13. —^ Vsi redni člani imajo pravico na občnih zborih voliti in biti voljeni, udeleževati se društvenih prireditev in sestankov, posluževati Be knjižnice in čitalnice, ter se sploh aktivno udej-stvovati v društvu. člen 14. — V društvo se lahko upiše, vsak zaveden Slovanski delavec ali delavka. člen 15. — O sprejemu članstva odloča odbor, ravno tako o izključitvi. 8. Občni zbor. — Občni zbori so: a) redni, in b) iz- — Redni občni zbor se vrši vsako leto, prvih treh mesecih po poteku poslov- — Na občnem zboru se izvoli odbor, ki člen 16. redni. člen 17. in sicer v nega leta. člen 18. vodi društvo za dobo enega leta. člen 19. — Za občni zbor je potrebna dvetre-tinska udeležba rednih članov. V slučaju, da je udeležba nezadostna, so lahko otvori z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število udeležencev. člen 20. — Izredni občni zbor se vrši: a) na zahtevo revizorskega odbora, b) na zahtevo dveh tretin odbora, c) na zahtevo polovice članov s podpisi. 9. Dohodki društva. člen 21. — Dohodki društva obstojajo iz: a) vpisnine članov; b) mesečne članarine, c) obresti naložb pri bankah, d) prostovoljnih darov, c) do-bika društvenih prireditev i. t. d. 10. izključitev članov. > člen 22. — Odbor lahko odredi izključitev člana: a) v slučaju poneverbe, b) zlohotnega poškodovanja društvenega premoženja, c) nedostojnega vedenja, d) rovarenja proti društvu, c) neplačevanja članarine za dobo šestih mesecev. člen 23. — Odborniki, ki izostanejo neopravičeno pri treh sejah, vdobijo ukor. če, izostane potem še pri četrti seji, neopravičeno, ga lahko odbor brez odloga izključi. 11. Razsodišče. člen 24. — Razsodišče se sestane po potrebi, od slučaja do slučaja. Sestoji iz petih članov od katerih imenujeta stranki vsaka po dva, društveni odbor pa predsednika. 12. člen 25. — V sluaju razpustitve društva, pride društveno premoženje v roke enega konzorcija, ki je sestavljen iz štirih (4) mož (članov) in zaupnih izvoljenih isti dan razpustitve, kakor pravila določajo ter držijo to imetje za dobo, petih (5) let, ki je na razpolago za drugo društvo z istimi pravili, ki mora delovati štest (6) let, da imajo pravico to dvigniti. Pet (5) let časa je, da to društvo rek/imira pravila, šest (6) let po ustanovitvi občnega zbora ima novo društvo pravico do tega imetja. V slučaju da se ne ustanovi to društvo, v teku petih (5) let, konzorcij razdeli imetje med najrevnejše Slovenske družine, ki so bili tudi vestni sodelovale! (društva) Slovenskega delav. društva "Triglav". RESTAVRANT - BAR nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča Štefan Celeč M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA MODNA KROJAČNICA STANIČ AVGUST Obleke po meri. čiščenje, in obračanje pomnikov ter oblek. Speci j alna izdelava ženskih oblek in površnikov. JUNTA 6316. — Bs. Aires IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENES DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v ®uenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče * Popolno oskrbo rdinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. ¿T. 23 Buen Orden 3389 4- Bs. Aires Dr. J. UM ZUNANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALI ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MATERNICA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE OBISTI — SLABA KRI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI. Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI MESEČNO. Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnik? zatecite se k Dr. A. GO DEL Speciialisti za sigurno in hitro zdravlienie — Blenoragiif • Kanavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speci j a-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatičue bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 ORO-ANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVEK3KI TEDNI "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Gral. CESAR DIAZ 1657 Año VIL Núm. 361 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin PRIMORSKE VESTI SLOVENSKI LETAKI V GORICI IN OKOLICI Trst, 27 junija. — Iz Gorice poročajo, da je bilo nekega dne zjutraj koncem prejšnjega tedna po mestu in okolici raztresenih vsepolno letakov in listkov. Ti propagandni letaki so bili najrazličnejše vsebine in pozivi kot: "Narod, jamo in vas je strah!" in podobno. Letaki so vzbudili med našim ljudstvom veliko zanimanje in hrupa. Vsepolno opravka pa so dali fašističnim oblastem in njih funkcionarji so imeli polne roke posla. Zaradi tih letakov je bilo v Gorici aretiranih večje število naših ljudi. POPOLNA MILITARIZACIJA RUDNIKOV NA LABINŠČINI Trst, junija 1936. — Naš list je že poročal da se širijo glasovi o militarizaciji rudnikov prišel je čas, da se znebimo tiranov", "Mi vsta-v Istri. Danes nam te vesti kot resnične potr- ________jujejo žalostna dejstva, ki smo jih zvedeli v zadnjem času. Namreč ni dolgo tega, ko so se v nekaterih vaseh pojavili glasovi, da je odkrit in odprt v Istri nov rudnik, da je tamkaj dela za vsakogar in da so delavci zelo dobro plačani, in sicer po 16 lir dnevno. To bi bil vsekakor za današnje razmere v Italiji več kot dovolj velik zaslužek. Tem vestem je nasedlo precej naših fantov in mož, zlasti z Bovškega in drugih krajev ob Soči, ki so tudi poskrbeli, da so v najkrajšem času odšli na Labinšči-no iskat si dela in zaslužka. Res, delo so takoj dobili. Podjetje jih je nastanilo v tako Veliki zavod CH£E3HO ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analizo (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cio.arelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. 6REVA: colitis, razširjonje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: Prez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI Je edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 .RIVADAVIA3070mi ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 "S'ovenski Tednik" Calle Gral Cesar Diaz 1657, U. T. 69-3667 Buenos Aires --oOo- SLOVENSKA LEKARNA D« l\n«1r Clllln Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se Franjo Huspaur F. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudu umazane, zanemarjene in podrte barake, polne vsakovrstnega mrčesa, da jim ni bilo mogoče vzdržati. Skratka, manjkala je vsaka najnujnejša in najpotrebnejša higijenska naprava. Po 14dnevneni delu pa so delavci ugotovili še to, da ne bodo zaslužili niti toliko, da bi se pošteno prehranjevali, kaj šele, da bi kaj priharnili. Zato, kdor je imel le še toliko denarja od doma, da se je lahko podal na pot, je takoj odšel domov, kdor pa ni imel potrebnega denarja je sklenil, da ostane toliko časa, da si s težkim delom in s stradanjem pritrga toliko, da bo imel vsaj za vlak. Med tem pa je prišla odredba od ravnateljstva, da se ne sme nobenega delavca več odpustit od dela. Kdor bi pa odšel brez vednosti predpostavljenih, je srna-tran kot dezerter. Naše fante in može je ta ukrep zelo zadel in poskušajo 'na vse način, da se otresejo tega robstva in odidejo domov, kjer če tudi bi morali stradati, imajo vsaj snažno in zdravo stanovanje, tam jim pa še tega manjka. Vse zgleda, da so naše ljudi zvabili v past, kajti povsod, kjer se da le nekaj zaslužiti — ob meji tudi letos delajo z amerikansko brzino — zaposlujejo ponajveč le delavce iz Italije in naši niti v poštev ne pridejo. INFORMACIJSKI URAD V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, obrnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE FCo iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno! NAŠI ZASTOPNIKI Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón 441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brišar, Calle Ricar-done 51. Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastop-aiki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do ijib za kako drugo pojasnilo tičoče se lista. Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri Skrbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Paterna lu. GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope pridejo 10. avgusta — Antonio Delfino 20. avgusta — Gral. Artigas. 24. avgusta — Neptunia V Evropo odrinejo 11. avgust a — Conte Biancamano 20. avgusta — Antonio Delfino. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE z novim načinom, s prenovljeno opremo naše kli oike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika specijalista Dr. A. IZAGUERRE. Zdravimo venurične bolezni z vsemi pripo tnočki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Evrop in Ameriki. GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih ki ima posebon vhod, Dra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airesu. ■ ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA: Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni' žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirano sobo, za ženske in za moške, s posteljami od nega pesa naprej na dan. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3-°° )dprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih i" nodeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 ---