Naročnina Dnevno Izdajo za drŽavo SHS tnesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeUsko Izdajo celote, no v Jugo-slavlf I120 Din. zo Inozemstvo 140 D SLO VEJSEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. petli-VTSlo moli oglosl po 1-30 ln2D,večji oglosl nod 49 mm vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstico po 10 Din D Pri večjem □ Izide ob 4 zjuirnj razen pondelIKe ln dnevo po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6111 iiokoplsl se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemajo - Uredništva tele/on St. 20 SO, upravnlštva št. 2329 Političen list sa slovenski narod Uprava je v Kopitarjevi ul.4>.6 - Čekovni račun: Ljubljana štev. 10.650 in 10.3-19 sa Inserate. Sarajevoš1.7363, Zagreb St. 39.011. Praga ln Dunaj St. 24.797 Komu v kor'st? Diktat Vlaške ulice deluje in apel g. Gri-sogona je bil odklonjen z zasmehom. Naravnost z elanom stopnjujejo radičevski voditelji nasprotja in kar so včeraj še zahtevali, to danes odklanjajo kot nezadostno. Izgubili so vsako mero za besede in izgubili vsako mero za zahteve. Iz instinkta porojene sanjave želje zagrebške ulice so jim postale zakon. Niti najmanj pa ne pomislijo, če bo ta njih pot v korist hrvatskemu narodu. Ravno to pa bi se morali vprašati v prvi vrsti. Pred kratkim je še bila glavna zahteva KDK, da se takoj razpišejo volitve. Danes je tudi ta zahteva že preklicana in na shodu v Sv. Ivanu Zelena izjavlja g. Predavcc, ki je podpredsednik HSS in zaupnik politike gospe Radičeve, to-le: Oni (v Belgradu) hočejo razpisati volitve in napraviti si potrebno večino. Kaj jim bodo volitve. Večino oni že imajo. Te volitve ne morejo nič popraviti. Nas volitve nič ne zanimajo. Šli bomo sicer na volitve, da pokaže hrvatski narod svojo voljo, da naše vrste ponovno nasesajo z Radičevim duhom, toda v Narodno skupščino ne bomo šli. Nikdar več ne bo stopila naša noga v belgrajsko Narodno skupščino, ker je nemogoče v njej reševati naše narodne potrebe.« In še dalje gre g. Predavec, ki je eden najvplivnejših voditeljev HSS, in pravi, da obstoji za nje le kralj in narod, da zahtevajo torej radičevci personalno unijo. In da bi o tem bil vsakdo na jasnem, izjavlja drug voditelj HSS, dr. Ju-raj Krnjevič, da ne morejo radičevci pristati ne na skupno vojsko in ne na skupno diplomacijo. Samo popolnoma samostojna hrvatska more zadovoljiti radičevce. Nobenega dvoma ni, da se radičevski voditelji niti pri teh zahtevah ne bodo ustavili in da jim kmalu ne bo zadostovalo niti to, ker nastopajo, kakor da jih je čisto obsedel deli-rij licitacije navzdol. Ni več radičevskim voditeljem politika stvar možnosti, temveč samo še prilika, da se prikupijo Vlaški ulici. Kajti vsaj to bi menda tudi radičevski voditelji lahko vedeli, da na nož, do zadnje skrajnosti pritirana situacija ne bo več samo naša zadeva, da se bo v tem slučaju oglasila s svojimi zahtevami tudi tujina. Ne bo pa glas tujine slaboten, temveč močan in stokrat bolj učinkovit, ko vsi diktati Vlaške ulice. Pa tudi to je jasno, da bo glas tujine tem močnejši, čim večji bo spor med Zagrebom in Belgradom. Naj ne misli Zagreb, da bo v tem sporu tertius gaudens manjkal. Oglasil se bo prav gotovo in niti ni težko uganiti, od kje se bo najprej. Kaj misli g. Predavec, da razvija Mussolini širokopotezno propagando za italijanski značaj Dalmacije samo zato, ker nima nobenega drugega dela? Ali pa misli g. Krnjevič, da madjarski plemiči z vso silo delujejo za revizijo trianonske pogodbe samo zato, da bi pridobili Hrvatski samostojnost? In kje so še vsi drugi tujci s svojimi računi? Kadar je še iskra majhna, tedaj je čisto lepo igrati ze z ognjem. Druga pa je stvar, ko lz iskre nastane požar, ko človek ne more več obvladati ognja. Iz iskre pa nastane neizogibno požar, kadar ne bomo mi več sami reševali svojih sporov, kadar bodo te urejali pri zeleni mizi v tujih prestolicah. Naj si nihče v Zagrebu ne domišlja, da bi svetovne sile pustile, da jim del balkanskega vprašanja meša njih račune. Je vedno na razpolago eksekutor, ki bo vsak hip mogel uveljaviti njih sklepe. Vse to bi moral posebno dobro vedeti g. dr. Trumbič, ki je te dni odšel v tujino, da pridobi tuji svet za Predavčeve in Krnjeviče-ve ideje. Ali res še ni izučila izkušnja g. Trumbiča? Ali mu en Rapallo ne zadostuje? Nas Slovence je Trumbičev Rapallo izučil in zato se ne igramo več z ognjem, zato pa se tudi zavedamo, da je politika stvar možnosti. Zato pa tudi vemo, da je v korist našemu narodu le sporazum. Vse notranje spore moramo rešiti sami, ali pa nas zadene | nesreča. Komu v korist pa je postopanje radičev-cev, komu v korist pretiravanja Vlaške ulice? Če ne more na to vprašanje odgovoriti g. Predavec, naj pa vpraša g. Mussolinija in dobil bo odgovor, ki ga ne bo nikdar pozabil. Ne o!1 in ne hrvatski narod! Proti vzhodu postavljajo radičevski voditelji zid, proti zapadu in severu pa puščajo vse odprlo. In to po vseh težkih stoletnih izkušnjah in po obupnem trpljenju Istre in Dalmacije. Komu v korist naj bo ta lahkomišlje-nost? To sc naj vprašajo radičevski voditelji in spoznali bodo, da je država SHS še vedno palrimonium comune. Zato komu v korist iskano stopnjevanje nasprotstev? Radikali enotni - spori u KDK a Belgrad, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Z zasedanjem Narodne skupščine so prenehala ugibanja, čo je vlada trdna ali nc. Pozornost vseh parlamentarnih klubov jc obrnjena na zakone, ki so že na vrsti in na delo v Narodni skupščini. Vendar je v političnem položaju dvoje stvari, ki sta značilni za politično in parlamentarno situacijo. Prvo je znani spor v vodstvu KDK, ki obstoji kljub vsemu demantiranju. To zlasti potrjuje razmerje herccgovinskih radičcvccv z vladnimi strankami. Ti radičevci so v mnogih občinah pustili samostojne demokrate, kolikor jih sploh je, na cedilu in šli v občinskih odborih z vladnimi radikali in muslimani, kljub temu, da je vodstvo KDK prepovedalo svojim pristašem kakršnekoli zveze s sedanjo vlado in njenimi strankami. Drugo so razmere v NRS klubu. S tem, da je klub izvolil v finančni odbor tako zvane bivše pašičevce, Stojadinoviča, Dragoviča in Popoviča, ki so veljali kot nasprotniki Vukičeviča, in da je Stojadinovič celo postal predsednik finančnega odbora, se jc prav na očiten način dokumentirala enotnost kluba. Radikalni poslanci so na vprašanje o razmerah v klubu odgovarjali, da ni nobenega dvoma o enotnosti radikalnega kluba in da gre le za večjo ali manjšo delavnost posameznih poslancev. Šefa narodne skupščine a Belgrad, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Današnja seja Narodne skupščine, katere se je udeležilo 230 poslancev in ki ji je prisostvoval tudi predsednik vlade g. dr. Korošec, sc jc pričela ob pol 11. Predsedoval ji jc Ilija Mihajlovič. K zapisniku o zadnji seji sc je oglasil po svoji stari navadi Voja Lazič, češ, da ni priobčen njegov protest na zadnji seji tako, kot ga je on zahteval. Tajnik Stevčič ni sprejel Lazičeve opombe. Skupščina je z veliko večino sprejela Stevčičevo tolmačenje. Nato je govoril Novica Šavljič (zemlj.). Skupščinski predsednik jc nato prečital kraljevi ukaz, da se za namestnika odsotnega ministra za vere Dragiše Cvetkoviča imenuje minister za socialno politiko Stjepan Barič. Nato jc prečital več interpelacij narodnih poslancev, med njimi tudi Petejanovo o občinskih volitvah v Mežici. Nato je tajnik Stevčič prečital zakonske načrte, za katere zahteva vlada nujnost. Med njimi je zakon o monopol-skem posojilu. Po kratki razpravi je večina sprejela nujnost za predlagane zakone. Nato sc je izvolil novi finančni odbor. Za to volitev se je pred skupščinsko sejo dosegel sporazum, po katerem dobijo radikali 14, SLS 3, DS 8, JMO 3, zemlj. 2, Nemci 1 člana. Od Jugoslovanskega kluba so v odbrou poslanci Sušnik, Smodej in Pušenjak, namestniki so Vesenjak, Žebot in Kremžar. Nato sc je izvo- lil odbor za proučevanje konvencij z Madjarsko, ki jih je naša vlada sklenila z Madjarsko. Od Jugoslovanskega kluba sta člana Škulj in Jerič. Ob 12 se je seja zaključila. Prihodnja bo jutri ob 5 popoldne. Po seji se je linančni odbor konstituiral: Predsednik Milan Stojadinovič (NRS), podpredsednik Scčerov (DS), tajnik Pušenjak (SLS). Jutri bo imel odbor prvo sejo, na kateri bo obravnaval monopolsko posojilo. Skupščini je nadalje predložen zakon o ljudskih šolah. Učitcljstvu se bo dala stalnost. Za zgradbo novih šol je določenih 150 milijonov dinarjev. Šolski nadzorniki in prosvetni inšpektorji ne smejo kandidirati za narodne poslance, niti predsedovati shodom v svoji oblasti. Za nastavitve sta določeni dve komisiji, ki naj predlagata po dva kandidata za vsako mesto. Ministrska komisija naj izvoli kandidata. Minister nato končnoveljavno določi nastavljenca. Kakor čujemo, je pričakovati pri tem zakonskem predlogu zelo živahne debate. Nadalje je dotiskan zakon o srednjem šolstvu, ki pride pred ministrski svet tc dni. Izmed ostalih zakonov omenjamo občni državljanski zakonik, civilno-pravdni red, kazenski zakonik, kazenski pravdni red, izvršilni red, ki sta podlaga sodnega postopanja. ioedsko posojilo s Belgrad, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Glavni zakon, ki je v ospredju vse pozornosti vlade in poslancev, je zakon o zun. posojilu. STAB (Svenska Tendsticks Actien Bolaget) se obvezuje, da bo organizirala sama ali v zvezi z drugimi tovarnami vžigalic prodajo vžigalic v državi. Vžigalice morajo biti izdelane pri nas. Preskrbo z vžigalicami bo vršila STAB iz svojega depoja. V slučaju, da kaka določena tovarna ne more sodelovati v organizaciji STAB-a, smejo domače tovarne proizvajati le že danes določene količine, katere bo odkupila monopolska uprava za račun STAB. Monopolska uprava bo za isle cene odstopila materijal STAB-u. Če bi domače tovarne odrekle ali celo ustavile produkcijo, se STAB obvezuje, da zadostno preskrbi prebivalstvo z vžigalicami .Vlada se obvezuje, da bo monopolska uprava STAB-u dala na razpolago vso prodajalsko organizacijo. Organizacije pa dajejo STAB-u po cenah, ki ne morejo biti višje od dosedanjih. To je 5 odstot. pri prodaji na drobno, 2 odstot. pri prodaji na debelo. Dr. Maček o zunanji akciji radlčevcev č Zagreb, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Dr. Maček je dal intervju osiješki »Die Drau«, ki je postala radičevska. V njem pravi: »Kakor vam je znano, sta poslovni odbor in plenum KDK sklenila, da razen notranjepolitične borbe v SHS izvedela tudi aikcijo v inozemstvu. Razume se, da je glavni namen akcije v inozemstvu, poučiti politične činitelje o naših odnošajih. Akcija se je pričela s Krnjevičevim odhodom v Berlin, nadaljevala z mojim potovanjem, Vilderjevim potovanjem v Prago, sedaj se nadaljuje s Kežmanovo in Trumbičevo potjo v Pariz in še dalje na zapad. Naša dosedanja akcija je kronana z uspehom, čeprav belgrajski vlaslodržci tega ne priznavajo. Vsi čutimo, kako je bilo tej gospodi v Berlinu pri srcu. Kolikor naša javnost ni mogla citati med vrstami, naglašam tukaj, dn je odsotnost belgraj-skega parlamenta v Pragi pred skupnim parlamentarnim sestankom v zvezi s tem, ker nnt Vlada se obvezuje, da, dokler traja ta pogodba, ne bo izdelovala ne vžigalic ne polizdelkov. Teh predmetov ne bo niti prodajala niti jih ne bo dala komu drugemu v prodajo. STAB ima poleg tega zgraditi nove tovarne ali pokupiti že obstoječe. Zaposliti sme le domače delavce in nastavljence. Tujcev ne sme biti več kot 15. Uvoz tujih vžigalic bo prepovedan, razen v slučajih višje sile. Pogodba govori o carini, izvozu, obliki in vsebini škat-ljic, prodajnih cenah, o razmerah do valutar-nih sprememb dinarja ter o kazenskih sankcijah. Da dobi monopolska uprava obratni kapital, za to bo država emitirala posojilo 22 milijonov dolarjev po 6 in pol odstot. obrestih, ki se plačujejo na koncu vsakega leta. 7 milijonov dolarjev, plača STAB četrti mesec poleni, ko stopi pogodba v veljavo, v nadaljnjem osmem mesecu 7,000.000, ostanek v nadaljnjem šestnajstem mesecu. Pogodba govori dalje o obveznicah, plačevanju obresti in o proračunu monopolske uprave. je Praga sporočila, naj ostane dom;: ■• ne pride v Prago, dokler se razmere doma ne uredijo. Razkol v s!ovenski KDK? Belgrad, 6. novembra. (Tel. »Slov.«) V tukajšnjih političnih krogih se mnogo komen-: lira prihod posl. Puclja v Belgrad. Ker ni g. posl. Pucelj samo član KDK, temveč celo v : njenem vodstvu, izključujejo nekateri politiki, da bi prišel g. Pucelj v Belgrad zaradi kakih intervencij, še manj pa zaradi dnevnic ali ministrske pokojnine. Ti krogi mislijo, da mora imeti pot g. Puclja čisto druge motive, ki so pa kljub temu najbrže politične narave. Ali se hoče g. Pucelj sam informirati o položaju v Belgradu ali pa je njegova pot posledica nesoglasij, ki so se pojavila v KDK. Tn nesoglasja bi mogla imeti svoj vzrok v znanem nasprotju med SDS in SKS.. ali pa so reakcije na j skrajno stališče Zagreba. V tem slučaju ni izključeno, da je močno vplival znani naslop ! dr. A. Grisogona. l Koroščeva izjava novinarjem Časnikarji so končno dobili toliko iskano in zaželjeno daljšo izjavo od g. predsednika vlade dr. Korošca. Belgrajski in tudi zagrebški listi prinašajo izjavo na uvodnih mestih. Zagrebški listi z zadoščenjem podčrtujejo, da predsednik vlade ne namerava nobenih izjemnih odredb proti KDK in da pri v salvi priložnosti naglasa nujno potrebo sporazuma s Hrvati. Časnikarji so vprašali: »Kako, gospod predsednik, mislite o političnem položaju? Ali je shod KDK v Sisku kaj vplival na rešitev situacije?« Shod v Sisku ni prinesel nobene izpremembe v naši notranjepolitični situaciji. Govorniki na tem shodu so bili ravno tako daleč v vprašanju sporazuma kot so bili na prvi seji v Zagrebu . Shod v Sisku ni vlade iznenadil prav v ničemer drugem kot v tem, da so nekateri govorniki rabili besede, s katerimi so se po mojem prepričanju pregrešili proti obstoječim zakonom. Z izjavo, da se KDK ne bo sporazumevala z nobeno parlamentarno skupino, ki aktiv, no sodelujejo pri delu narodne skupščine, je KDK onemogočila, da bi se vprašanje sporazuma že sedaj resno vzelo v pretres iu da se o stvar i zdrava baza za končno solucijo. Mi moramo po vsem tem mirno čakati na preokret, ki mora nastopiti v KDK. »Ali so, gospod predsednik, na dnevnem redu kake izpremembe v vladi?« Doslej v vladi ni nobenih indicij za kake izpremembe. Vlada je slej ko prej pripravljena, da sporazum izvrši tako, da bo koristen za državo in narod. Od prav noben« strani mi še niso izrazili želje, da bi se v vladi izvršile kake izpremembe, niti v osebah, niti v smeri politike, ki kulminira v tem, da delamo mirno, pomirljivo in napram vsakomur strogo po zakonu. »Kaj pravite, gospod predsednik, o posebnih odredbah proti KDK, o katerih se toliko govori?« Vlada ne misli proti KDK podvzemati nikakih izjemnih korakov. Ona hoče odločno uveljaviti zakon napram vsakomur, naj bo pristaš vlade, ali opozicionalec, Slovenec, Hrvat ali Srb. Mi smo in hočemo biti močni samo v toliko, v kolikor od vsakega, naj bo kdorkoli, zahtevamo, da spoštuje veljavne zakone. Nič več in nič manj ne zahtevamo. To je naša dolžnost, ki jo moramo izpolniti napram narodu in po lastni vesti. Oe bi mi podvzemali korake izven zakona, bi to pomenilo našo slabost, kakor bi pomenilo slabost, če bi ne mogli uveljaviti zakonov. Zato so tega sploh ne bomo posluževali. Če bi bil kdo preganjan, ga bodo preganjala lastna protizakonita dejanja, ne pa vlada. Mi nočemo ustvarjati atmosfere mržnje, ampak atmosfero za mir in sporazum. Uradnike, ki izvršujejo svojo dolžnost, bomo ščitili z vso državno avtoriteto, pa naj bodo Hrvatje, Srbi ali Slovenci. Sami lahko vidite, da pri nas ni preganjanj niti mržnje niti samovolje. »Kaj pravite, gospod predsednik, o članku direktorja poštne hranilnice g. Nedeljko-viča?« Gospod dr. Kujundžič mi je že v petek javil, da je takoj odredil preiskavo proli dr. Nedeljkoviču in ker je s tem ta stvar taikore-koč sub iudice, ne morem o tem več govoriti. »Katere so glavne naloge sedanje vlade v narodni skupščini?« Narodna skupščina bo najprej formirala svoje odbore. V hitrem postopku bo sklepala o posojilu monopolske uprave, a med tem bo zakonodajni odbor marljivo pripravljal zakone za izenačenje naše zakonodaje o sodstvu, šolstvu in organizaciji državne uprave itd. Posebno se bo vlada zanimala za pomoč krajem, ki so trpeli vsled letošnje suše. Nato pride na vrsto novi proračun. »Kaj morete, gospod predsednik, povedati o volitvah v Bosni in Hercegovini?« Z ozirom na bosansko-hercegovske volitve moram izraziti svojo pohvalo političnim funkcionarjem, ki so lako vestno in korektno vršili svojo dolžnost. Pritožb jc zelo malo, a te l>o-mo objektivno pregledali in potem bomo uveljavili zakon, če bo treba. Konstituiranje novih občinskih odborov je že začeio in kakor sem informiran, se večina formira v največ občinah iz vladnih strank. Upam, da se bo delo v občinah razvijalo čisto normalno v korist in aa dobro naših vrlih Bosancev iu llercegovcev. Romunska kriza Odstopiva* rumuiiski ministrski predsednik VINTILA BRATIANU. Ostavka romunske vlade, ki je prišla precej nepričakovano, gotovo ni vzrok slabosti vlade v parlamentu. Kajti liberalna stranka je imela v parlamentu nad tričetrtinsko večino, dočim je najmočnejša opozicijska stranka za-ranistov že davno odšla v abstinenco. Vlada je toraj v parlamentu imela lahko stališče in j5 od te strani ni pretila nobena nevarnost. Vzroki tej krizi so globlji. Vintila Bratianu, dosedanji predsednik vlade in liberalne stranke, je nekako pred enim letom prišel na ta odgovorna mesta in prevzel lepo in bogato dedščrno svojega starejšega brata Joana. Upravljati s tako dedščino je bilo gotovo težavna naloga. .Joan Bratianu je bil brez dvoma eden najavloritativnejših romunskih državnikov sploh, ki je poleg ugleda užival tudi neomajeno zaupanje dvora in ljudstva. Z njegovo smrtjo pa je liberalna stranka prišla v težak položaj. Da bi se izognila svoji notranji krizi razkrajanja, je izvolila za svojega vodjo brata pokojnega velikana Vintila Bratiana, dotedanjega finančnega ministra. Njegova izvo. litev ni bila simpatično sprejeta v stranki, ki bi raje videla na čelu energičnega Duco, ki je prevzel v Romuniji najvažnejši re«or: notranje ministrstvo. Pod vlado Vintile Bratiana ie nrišla Romunija v težaven položaj. Politične razmere so se do skrajnosti poostrile, gospodarski in finančni položaj pa je bil od dne do dne slabši. Napori dobiti zunanje posojilo so se izjalovili, pri čemur levji del krivde nosi opozicija, ki je pod vodstvom Mania, bivšega voditelja Romunov v Mažarski, prešla v skrajni ekstrein in je s svojim delovanjem ogrožala avtoriteto države v notranjosti in rušila njen "gled v inozemstvu. Le počasi je mogla vlada zlomiti vsaj deloma ta odpor s previdnim, a vendar vselej energičnim nastopanjem ter s konstruktivnim, precej plodonosnim delom v parlamentu. Tako njeno modro delovanje je rodilo uspehe in ravno nedavno je vlada dosegla veliko inozemsko posojilo in poravnala dolgotrajen spor z Nemčijo. Za časa okupacije so nemške oblasti izdale v Romuniji poseben denar in obenem imajo v Berlinu precejšen del romunske zlate podlage. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil sklenjen sporazum, po katerem se Nemčija obveže plau čati Romuniji kot odškodnino tri letne obroke po 76 milijonov zlatih mark. Romunija pa se odpove svojemu v Berlinu hranjenemu zlatemu depotu in razveljavi konfiskacijo nemških posestev. Sporazum sicer ni najboljši, vendar pa ima to prednost, da bi vlada skozi tri leta dobila lepo vsoto skoraj 2 in pol milijard lejev na razpolago. Ravno ko bi skupščina morala vzeti v razpravo zakon o posojilu, zakon o stabilizaciji leja in o sporazumu z Nemčijo, pa se je Vintila Bratianu odločil dati ostavko. Kakor je razvidno iz njegovih izjav smatra on, da je brezpogojno potrebno, da skupščina nadaljuje započeto delo na konsolidaciji, želi pa, da l>i se tega za državo in ljudstvo'nadvse potrebnega in nujnega dela udeležile vse stranke. Tako mišljenje delita tudi opozicio-nalna voditelja profesor Jorga in general Ava-rescu. Edino narodna kmetska stranka pod vodstvom Mania od/klanja vsako sodelovanje z ostalimi strankami, zahteva takojšen razpis volitev pod nevtralno vlado, izjavlja pa obenem, da bo priznala posojilo in ostale obveznosti. Od strani regentskega sveta je bil postavljen kompromisen predlog, da bi se sestavila nevtralna vlada, ki naj bi ob podpori vseh strank izvršila omenjeni delovni program. Maniu je odbil tudi ta sporazum. 0 nadaljnem razpletu krize krožijo najrazličnejše kombinacije. Zelo mnogo se govori g predstoječi vladi Mania. Nam se zdi, da so te nade prevelike. Narodna kmetska stranka razpolaga s pičlo tretjino mandatov in je torej njen nastop v parlamentu nemogoč. Druge vesti govorijo o možnosti sestave široke koalicijske vlade pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Titulesca, v kateri bi bile zastopane vse stranke razven narodne kmetske. Kriza bo vsekaikor trajala še nekaj časa, prepričani pa smo, da bo v vsakem slučaju ostala smer zunanje politike neizpremenjena, kar je za nas največje važnosti. Kajti vse romunske stranke so odločno za politiko male antante in za prijateljstvo s Francijo. Edino Avarescu je svoječasno skušal uvesti kurz italijanofilske politike, pa je doživel popolen poraz. Od tedaj je tudi on precej revidiral svoje stališče, tako da ni neposredne nevarnosti za stalnost miroljubne politike, ki jo vodi Mala anUuita. Demisija francoske ulade v Pariš 6. nov. (Tel. »Slov.«) Poincare jo danes opoldne porlal predsedniku republike denusijo celokupnega kabineta, ker so dopoldne demisijonirali štirje ministri radikalno-8oo4jalne stranke Herriot, Saraux, (jueuill in Perrier. Vzrok demisije radikalnih ministrov je bil sklep na zborovanju stranke, ki izjavlja, da izvedba strankinega programa pod formulo nacijonalnega edinstva ni zagotovljena. Pod vplivom Caillauxa je poročevalec Mon-signy celo predlagal formulo, da je izvedba programa pod formulo nacijonalnega edinstva nemogoča, kar pa je preprečil voditelj stranke Daladier. Caillaux je izvršil ta svoj sunek na nočni seji, ko je zmerni voditelj radikalov Herriot sejo že zapustil. Kljub temu omilje-nju resolucije so radikalni ministri izvajali posledice in demisijonirali. Poincare je v svojem demmjskem pismu še poudarjal, da smatra nacijonalno edinstvo za potrebno in da je moral iz njegovega razbitja izvajati posledice. Demisija kabineta jo povzročila veliko vznemirjenje. Dasi bojna napoved radikalnosocijalne strnnke ni bila naperjena proti osebi 1 oincareja, temveč samo proti koaliciji levice s strankami ekstremne desnice okoli Marina se smatra kabinet Poinrarčjev brez Marinore skupine za izključen. v Pariš, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Demisija je povzročila na borzi veliko oslabitev kurzov Nekatere inozemske vrednosti so precej poskočile. Francoske rente so izgubile do dve točki. Otuoriteo angleškega parlamenta v London, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Dane. opoldne je bilo otvorjeno šesto zasedanje parlamenta s prestolnim govorom, v katerem je kralj naglašal skrb radi trajne brezposelnosti in napovedoval načrt zakona o novi ureditvi preskrbe brezposelnih, reformo samouprave, novo razdelitev občinskih davčnih bremen z vpoštevanjem industrije, in pospeševanje eks-porta. Glede zunanje politike je kralj poudarjal voljo za zmanšanje oboroževanja, kolikor je združljivo z varnostjo Anglije, ter omenil tudi bodoča pogajanja o reparaciji in izpraznitvi Porenja. Prestolni govor je splošno razočaral radi svoje praznote. Posebno so pričakovali odstopitev od mornariškega kompromisa in pojasnil o novi antantni politiki. Delavska stranka je predlagala dve vprašanji o zunanji politiki in o brezposelnosti, liberalci pa bodo predlagali glasovanje o nezaupnici Romunski kmetje zahtevalo olado v Bukarešt, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Po poročilih iz Erdelja prirejajo kmetje shode in sprevode. V Kološu so kmetje hoteli pozvati policijskega prefekta na odgovornost radi cenzuriranja lista kmetske stranke in povsod v Erdelju so kmetje zasedli vlake, ki vozijo v Sibinj, ne da bi plačali voznino, da bi imeli v Sibinju veliko zborovanje stranke, in da bi zahtevali, da se Maniu-u poveri sestava vlade. Prometno ministrstvo se je zato obrnilo na vojaške oblasti, da posredujejo. Voditelji naro- I dno-kmetske stranke skušajo pomiriti kmete. | List »Cuventul« trdi, da je nekoliko dni pred demisijo Bratianovega kabineta angleška bančna skupina Schroder & Co. prekinila pogajanja o posojilu, ter sklepa iz tega, da posojilo niti ni bilo neposredno pred zaključkom in da je Bratianu predložil regentskemu svetu napačno brzojavko, da bi zavlekel izbruh krize. Titulescu, ki je včeraj za nekoliko ur prekinil potovanje v Parizu in se razgovarjal z Brian-dom in Berthelotom, se v Bukareštu pričakuje z veliko napetostjo. Avstrija za protivoinl pakt v Dunaj, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Avstrijski narodni svet je danes soglasno odobril pristop Avstrije k Briand-Kellogovi protivojni pogodbi. V imenu socialnih demokratov je naglašal dr. Ellenbogen, da se kapitalistične vlade le malo pečajo z vprašanjem prepovedi vojne. Tako je francoska vlada nekoliko dni po podpisu pogodbe grozila Avstriji z vojno za slučaj, če bi se Avstrija poslužila pravice samoodločbe, in tudi Madjarska je stavila pridržek, ki tudi pomeni za Avstrijo ogroženje miru. Zvezni kancler dr. Seipel je odgovoril, da mirovne pogodbe še nc smatra za zadnji korak za resnično preprečitev vojne, pač pa za upa-poln korak. Avstrijska zunanja politika ne pozna nobenih imperialističnih in kapitalističnih vlad, Avstrija pripada samo internacionali Društva narodov. Važna kramareva izfava v Praga, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Poslanec Kramar je v nekem govoru ob priliki bližnjih volitev v deželnem zastopstvu poudarjal, da bi pozdravil koalicijo s socialdemokratskimi strankami kol vsenarodno koalicijo. On ne želi, da bi bili Nemci v tej državi ovirani v svojem narodnem razvoju, dostavil pa je: »Država pa mora ostati narodna država in naša država.« Prepovedana macedonska prireditev v Sofija, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Dne 1. novembra bi se imel v Čustendilu ob bolgarsko-jugoslovanski meji odkriti spomenik predsednika macedonske revolucionarne organizacije, ki je bil umorjen avgusta 1924. Bolgarska vlada pa je odkritje prepovedala. Pred dvema dnevoma so pod spomenikom našli zavoj z 8 kg razstreliva, pri katerem je vžigalna vrvica že napol dogorela. Sumi se, da so atentat pripravili bolgarski emigranti, ki žive v Jugoslaviji. Prvi albanski dnevnik v Tirana, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bila tu otvorjena električna centrala, ki je bila zgrajena izključno z albanskim denarjem. Danes je izšel tu tudi prvi albanski dnevnik »Ga-zetaere«, organ »albasnkih intelektualnih patriotov«. Drobne vest! V Bachii na otoku Korziki je prebivalstvo razbilo okna hotela, v katerem se je vršila italijanska slavnost in napadlo Italijane. Pri tem je bil ranjen tudi italijanski konzul. Policija je zaprla več ljudi. Danes sc jc začela v Tokiu četrta slavnost kronanja japonskega cesarja. Glavni del te proslave je bila ogromna procesija, za katero je bilo mesto zaprto od zunanjega sveta. Zrakoplov »Zeppelin« se je včeraj ob 7 iz Berlina vrnil v Friedrichshafen v smeri proti Lipskenui. Popoldne ob 15.28 je popolnoma v redu gladko pristal v Friedrichshafnu. Pri izkopavanju v Jeruzalemu na hribu Ophes na kraju, kier je stalo Davidovo mesto, so odkrili stebre starega mestnega obzidja. Vlada za upokoience a Belgrad, 6. nov. (Tel. »Slov.«) Prevedba Kronskih vpokojencev južne železnice se je tlanos izvršila. Finančni minister je pristal na prevedbo. Kredit je tudi na razpolago. Finančni minister je dal akt prometnemu ministru v izvršitev. Tudi žandarmerijski kronski vpokojenci se redno in pravilno prevajajo na dinarske. Belgraiske vesti s Belgrad. 6. nov. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob 6 se je vršila seja vlade. Poleg resornih stvari je ministrski svet obravnaval v glavnem osnutek zakona o pomoči pasivnim krajem. Temu zakonu bo skupščina tudi priznala nujnost. Med drugimi odbori je danes zboroval tudi imunitetni odbor, ki je sklepal o izročitvi nekaterih radičevcev. Popoldne se je vršila seja Jugoslovanskega kluba, na kateri je minister Stjepan Barič poročal o svojem načrtu zakona o pomoči pasivnim krajem in o delu vlade. Danes so v Belgradu aretirali nekega 22 letnega mladeniča iz Bosne, ki so ga njegovi tovariši ovadili, da je hotel izvršiti atentat na Ljubo Davidoviča. Danes je bil pri ministru za socialno politiko g. Bariču splitski veliki župan g. Pero-vič. Vršila se je konferenca o tem, kako naj se v Dalmaciji vršijo javna dela, gradijo javne ceste in mostovi in kako naj se prebivalstvo prehrani čez zimo. »Lloyd Comercial«, največja belgijska gospodarska in industrijska revija, posveča zadnjo številko naši državi. V Belgradu se nahaja delegacija trgovskih gremijev iz Slovenije. Gre za pravilnik o točilnicah, s katerimi se nekateri trgovci v nasprotju z obrtniki ne strinjajo. Delegacija je obiskala razna ministrstva. Vpokojen je Franc Gregorčič, arhivski uradnik 1. III. pri vel. županstvu v Ljubljani. Napredovali so v 3. II: Peter Držaj, v Ljubljani, Anton Fabijan v Petrovcili, Anton Muškatelec v Novem mestu, Franc Repolus v Dol. Lendavi, Peter Miokovič v Kočevju. V 4. II.: Romuald Mance na ladji »Crnojevič«, Milan Zgur na ladji »Jug Bogdan«. V 2. III.: Franc Kuker v Škofji Loki, Franc Dobaj v Spodnji Radgoni, Jakob Kaiser v Mariboru, Jožef Krliin v Št. Ilju, Franc Cotman v Dubrovniku, Ivan Papež v Ljubljani. V 3. III. Dragotin Mtiller na ladji »Zmaj« in Jožef Alt-man v Spodnjem Miholcu. Premeščen je dr. Peter Zavrtanik iz žen. gimnazije v Nišu za suplenta na gimnazijo v Vleksincu. Državljanstvo so dobili: Ciril Gorjup, zasebni uradnik iz Maribora, Adolf Grehi, posestnik iz Ščavnice, Ignacij Treven, kovač iz i Ljubljane, dr. Franc Porcič, odvetniški pripravnik iz Ljubljane in Albert Cok, učitelj iz Zagorja. V Podgorici sta trčila dva tovorna vlaka. Materialna škoda je velika. Človeških žrtev ni bilo. Belgrajski brzovlak je imel radi tega štiriurno zamudo. Slovenci v Italiji Pogreb v spremstvu karabinerjev. Kakor poročamo na drugem mestu, je umrla 31. oktobra v Gorici ga. Marija Sardoč, mati slovenskega zobozdravnika drja Dorčeta Sardoča, konfiniranega v Lipari. Pokopali so jo v petek. Sina seve ni bilo k pogrebu. Pač pa je spremljalo žalni sprevod dvanajst karabinerjev in šest detektivov. Natančno so si ogledali vsakega udeleženca posebej. Ali hočejo Italijani s tem doseči, da bi se naši ljudje niti pogrebov svojih dragih ranjkih ne udeleževali? Saj že vemo, da delajo Italijani izjemo med vsemi kulturnimi narodi, ko se njihova strast niti pred veličastnostjo smrti ne ustavi. Naši pokojni, ki so morali prenašati in gledati vnebovpijoče krivice, bode za našo kri govorili pred prestolom večne Pravičnosti. Smrtna kosa. V sredo 31. oktobra je umrla v Gorici gospa Marija Sardoč, mati konfiniranega dr. D. Sardoča, zobozdravnika v Trstu. Pogreb se je vršil v petek. S svojo udeležbo so goriški Slovenci izrazili globoko sočustvovanje družini, ki jo je v tem letu zadelo toliko nesreč. Po soprogovi smrti je pokojnica pričela hirati na srcu. Zaman je bila vsaka zdravniška pomoč. Da bi se stanje ne poslabšalo, so domači zamolčali, da je bil najmlajši sin zaprt in potem konfiniran. Krvav spopad s karabinerji v Istri. V noči med 27. in 28. oktobrom so karabinerji v Butan im pri Pazinu zasačili brate BaŠa-Dikuličeve, ko so mt planem pod neko skalo žgali Žganje kontrabant. Karabinerji so hoteli fante aretirati, a ti so se uprli. Vnel se je boj, v katerem je zgubil življenje Ivan Dikulič; an karabiner je bil težko ranjen. Druga dva brata sta bila odpeljana v zapor. — Kmalu po okupaciji je bil tudi na Primorskem vpeljan visok davek na žgauje, ki je bil pred kratkem še zvišan. Danes znaša ta davek 7 lir na liter, b tem je bila uničena vsa domača žganja reka obrt. ki je prinesla kmetu precej denarja. Kmetje morajo danes oddati tropine po smešni ceni veleindu-stnjcem. Odtod izvor kontrabanta. _ Kavarna »Commercio« v Gorici, ki jo je dal goriški prefekt p0 umoru fašistovskega konfidenta Kogeja zapreti, je bila te dni zopet odprta. \ barbarskimi imeni. »Popolo di Trieste«, organ fašistovske stranke na Primorskem, ni zadol voljen s poitalijančenjem slovenskih krajevnih rSatnl ? Je £red Ieli< in zahtova bolj 1 ^remembe- Ce ni v slovenski označb imenu ab £ T nekdanJ"*™ »pristnem, latinskem imenu ali pa, če je vas nastala šele pred nokai sto-etji tedaj je treba posnemati Avstrijo iVdaUlut jem cisto nova italijanska imena. Tako je n pr st danji »Vil del Nevosoc (Bistrica) dala Avstrifc čisto nemško ime 111. Feisfritz. Tn Bistrica je b a poleg vsega rimska naselbina! Izginiti morajo i a- secchia Loqua, Lipizza, Bainsizza i. dr., ki dišiio do nosovje«. Zakaj pišejo italijanski časnikarji Sus- Ah Di ,0 0ItreP°nte? Vipacco, »ki smrdipo .P°s,a'' rimsko Frigido. Pripravi barsk^a T-bJe ™ debeI°.«d, vs6«a' kar £ bar-S mTe JSiti? POmeSt1' krepk° » Iz časopisov Dr. Grisogono naj pove vse! V »Pravdi« je objavljen razgovor z ministrom dr, Angjeli-novičem o znani Grisogonovi izjavi. Med drugim pravi dr. Angjelinovič: S svojim odkritjem o spomenici na Mussolinija in Horthyja, ki da jo pripravlja neka skupina njegovih političnih zaveznikov, je ostal dolžan nekatere podrobnosti, ki bi jih kot patriot moral povedati. Kateri gospodje so to, ki pripravljajo ta memorandum? Ah ve g. Grisogono točno za vsebino spomenice? Ali je o tem obveščen g. Pribičevič? Ali so pri tem sodelovali tudi gg. Maček in tovariši? Boj za Radičevo nasledstvo. O tem piše urednik »Doma« g. Rudolf Herceg v svoji brošuri »Ne pozabimo, da mora biti hrvatska politika seljačka!« Med drugim pravi, da Radič nima pravega naslednika, ker je bil genij. Zato bo njegov duh še nadalje vodil stranko, politične posle bo pa opravljal dr. Maček, ki mu bosta pomagala tajnika Krnjevič in Košutič; oblastno delo pa bo vodil g. Predavec, ki je dober gospodar. Nato ocenjuje g. Herceg posamezne voditelje in se zlasti zavzema za g. Predavca. Krepko pa podčrtuje tudi svoje lastne zasluge in pravi o sebi, da je njegova prva dolžnost, da skrbi za čistost seljačke ideologije. V »Domu« je nato bila toplo priporočena Hercegova brošura. Med drugim pravi komentar, da morajo kmetje kontrolirati vodstvo HSS, kajti danes hočejo biti nekateri gospodje — teh je samo pet do šest ■— že večji radičevci, kot oni sami. Nade na zemljoradniško pomoč. Zagrebške »Novosti« vedo poročati, da se je pojavilo med zemljoradniki, zlasti med onimi iz Vojvodine in Srbije, veliko nezadovoljstvo proti oficielni politiki stranke. Nezadovolj-neži zahtevajo, da zapuste zemljoradniški poslanci skupščino, in se v celoti pridružijo KDK. Če tega stranka ne bi storila, potem da se bodo nezadovoljneži od stranke odcepili in na svojo roko pridružili KDK. Na čelu nezado-voljnežev je univ. profesor v Belgradu dr. Dra-goljub Jovanovič, ki je prišel v Zagreb in se tu sestal s Pribičevičem in dr. Mačkom. — To upanje samo registriramo. G. Juraj Oršič nam je poslal pismo, v katerem trdi, da ni hrvatski emigrant, da se ni sestal na Dunaju z dr. Trumbičem, da le kot časnikar službeno stanuje na Dunaju, pa mu ni znano, da bi tam obstojala kaka hrvatska emigracija in da se z g. generalom Sarkotičem nikdar v življenju ni razgovarjal. Na željo g. Oršiča lojalno objavljamo. Dunajska vremenska napovedi Severne Alpe: Podnevi milo vreme, tu in tam lahek dež, v prostih legah ponoči slana, jutranja megla. — Južne Alpe: Večinoma oblačno in deževno. Iz mariborske oblastne skupščine Poročilo oreds. dr. Leskovaria na soji oblastne skupščine dne 5. novembra (Nadaljevanje in konec.) OBČINSKI ODDELEK. Do novembra 1927 so bili proračuni bivših štajerskih, koroških in občin v Slovenski Krajini v popolnem redu. Z uredbo finančnega ministrstva z dne 8. februarja 1928 je oblastni odbor dejansko dosegel, da more skoraj vse občinske proračune odobriti sam. Do konca junija 1928 so bili proračuni vseh občin — razen treh na bivšem Štajerskem — odobreni. Razen treh občin v Medjimurju imajo danes vse občine v oblasti svoje proračune za leto 1928 v redu. Tudi je oblastni odbor sestavil izčrpna navodila za sestavljanje proračunov za leto 1929. Priredile so se tudi nove proračunske tiskovine. Pri revizijah v nekaterih občinah so se ugotovile razne pomanjkljivosti tudi v poslovanju. Zato je naloga občinskega oddelka, de sp, zboljša in dvigne ob- Predsednik mar. obl. skupščine dr. Leskovar. čanska uprava. V to svrho se je pričela organizacija županskih tečajov, ki so se vršili najprej v Slovenski Krajini, kjer je bilo doslej sedem tečajev. Takšni tečaji se bodo vršili tudi v drugih okrajih mariborske oblasti. Vse stremljenje oblastnega odbora gre za tem, da se uvede v poslovanje naših občin red in pravilnost. Gasilski sklad. Dne 9. oktobra je zastopnik oblastnega odbora prevzel od velikega županstva gasilski sklad v oblastno upravo. Denar — 532.547 Din 16 p — je naložen v mariborski mestni hranilnici. Izseljeniški urad. S sprejetjem tozadevne uredbe v mariborski oblastni skupščini bo dana skupnemu izseljeniškemu uradu obeh slovenskih samouprav zakonita podlaga. Od 74 občin v oblasta jih je 58 izjavilo, da nimajo izseljencev. Po dosedanjih podatkih je v mariborski oblasti nad 9000 izseljencev. Šolstvo in narodna prosveta. Na podlagi zadevnih postavk v proračunu za leto 1928 je bila omogočena nakazitev podpor za popravljanje starih in gradnjo novih šolskih poslopij. Podpore je dobilo po predhodnem sporazumu z oblastnim šolskim odborom 21 občin. — Tudi se je podelilo posameznim dijaškim zavodom skupno 50.000 Din. Razen tega je dovolil oblastni odbor podpore posameznim znanstvenim in kulturnim društvom v skupnem iznosu 229.000 Din. 85 obrtnim nadaljevalnim šolam v skupnem iznosu 77.500 Din. nekaterim trgovsko nadaljevalnim šolam v skupnem iznosu 10.700 Din, tujski promet pa je podprl s prispevkom 80.000 Din. SOCIALNA POLITIKA. V upravi oblastnega odbora se nahaja Dečji dom v Mariboru, ki se je letos precej opomogel. Tudi se bo povečal. Na podlagi pripravljene uredbe o zaščiti dece in mladine bo mogoče sistematično izvajanje mladinskega skrbstva. Dokler ni dovolj zavodov, se bodo otroci oddajali poštenim rednikom, kar se je dosedaj v nekaterih slučajih obneslo. Oblastni odbor je letos v okoli 200 slučajih pomagal sirotam z nasveti, podporami in posredovanjem. Tudi so se podpirala razna mladinska, dobrodelna in vzgojna društva ter druge počitniške akcije. V ta namen se je izdalo Din 32.922.25. Razen tega se je nakazal znesek Din 29.190 v raznih zadevah iz področja ubožnega skrbstva, Din 10.000 podpornemu skladu vini-čarjev ter Din 15.000 posredovalnici dela v Murski Soboti. ZA NAŠE KMETIJSTVO. Na povzdigi poljedelstva se je delalo s tem, da se je napravilo čez 100 poizfkusov z novimi vrstami pšenice in umetnimi gnojili; da je oblastni odbor podprl poljedelsko razstavo v Čakovcu z zneskom Diu 10.000; da je bilo dosedaj podeljenih 15 podpor v višini 50 odstotne nabavne cene trierjev raznim proš-njikorn; da so se financirale nekatere melioracije za pospeševanje travništva itd. Tudi na povzdigi živinoreje se jc delalo. Oblastni odbor je prispeval za najvažnejše pospeševalne ukrepe že pred 1. aprilom približno 300.000 dinarjev. Govedoreja številčno in kakovostno polagoma napreduje. Nadaljevalo se je z licenci-ranjem bikov. Ob priliki licenc i ran j so predavali strokovnjaki oblastnega odbora. Tudi podpira oblastni odbor rojska središča, ki ima namen vzrejati prvovrstno bike. Vsako tretje leto se vrši premiranje govedi po okrajih, vsako drugo lpto pa po rejskih središčih. Za vsa ta premovanja je prispeval oblastni odbor 132.000 Din. V vzhodnem delu oblasti je zelo razširjena svinjereja, ki tudi prav razveseljivo napreduje. Tudi tukaj se opira delo na rejska središča. V Slovenski Krajini. Medjimurju in Prlekiji je konjereja zelo važna panoga narodnega gospodarstva. Konjerejsko društvo za mariborsko oblast je s sodelovanjem oblastnih strokovnjakov ter prispevkom 45.000 Din priredilo konjska premovanja v nekaterih okrajih. Sploh dela oblastni odbor na pospeševanju perutninarstva, ovčjereje. čebelarstva, ribarstva. zajčjereje, svilogojstva in pa mlekarstva. Najvažnejša pa je brezdvomno akcija za ureditev gnojišč in gnojničnih jam. Dose-daj je dogotovljenih 24 gnojišč, v delu je še okrog 40 gnojišč. Posebno veliko zanimanje za to akcijo je v ljutomerskem in ormoškem okraju. Ravnotako se posveča velika pažnja razvoju vinogradništva in sadjarstva (sadjar ski, viničarski, kleiarskj tečaji' itd.). — Z veliko vnemo se je izvedla tudi organizacija potovalnih gospodinjskih tečajev, ki jih je bilo dosedaj šest in ki se jih je udeležilo skupno 113 kmečkih deklet. Delo pospeševanja kmetijstva je torej vso-stransko uvedeno ter sc organično razvija. KMETIJSKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO. S 1. julijem 1928 se je osnoval oddelek zu kmetijsko nadaljevalno šolstvo z namenom, da se poenoti in pospeši delo za kmetsko nadaljevalne šole. Oblastni odbor je priredil uvodna tečaja za učitelje in učiteljice, ki naj seznanita učiteljstvo z duhom in delom na kmetsko nadaljevalnih šolah. Tečaj za učitelje je trajal tri tedne; sprejetih je bilo 31 učiteljev. Tečaj za učiteljice pa je trajal štiri tedne, sprejetih je bilo 26 učiteljic. Ob koncu tečaja so delale učiteljice pred komisijo teoretičen izpit iz gospodinjstva, mlekarsiva in živilo-znanstva ter praktičen izpit iz kuhanja in šivanja. — Tudi je izvedel oddelek vse potrebne priprave za enotno organizacijo nadaljevalnih šol. Izdelal se je enoten pravilnik za kmetsko nadaljevalne šole ter gospodinjsko-nadaljevalne šole in predpisal tozadevne učne pripomočke. Kmetsko nadaljevalna šola, ki je temelj vsem prizadevanjem za povzdigo kmetijstva, bo gotovo dosegla svoj namen, kakor je zamišljena po pravilniku in proračunu (Din 434.580). Po proračunu je za prihodnje leto predvidenih 35 šol. Razen tega so predvideni za učiteljstvo trije tečaji, eden uvoden in dva strokovna. Gospodinjsko nadaljevalnih šol pa bo predvidoma v letu 1929 okoli 20. Z uspešnim razvojem nadaljevalnega šolstva pojde vzporedno dvig izobrazbe ter blagostanja našega kmetskega stanu. Poročilo vel. župana dr. Schaubscha na seji oblastne skupščine dne 5. novembra (Nadaljevanje in konec.) VETERINARSTVO. Po popisu živine na dan 15. januarja t. 1. je bilo v mariborski oblasti 31.678 konj, 37 mul, 17 oslov, 227.432 goved, 193116 svinj, 25.109 ovac in 6.621 koz. Od lani je število konj, goved in svinj narastlo, dočim se je stanje ovac in koz znižalo. Zdravstveno stanje teh domačih živali v tekočem letu splošno ni bilo zadovoljivo, ker so se poleg navadnih bolezni pogosto pojavljale tudi kužne in inva-zijske bolezni. Od živalskih kužnih bolezni so v tem času vladale: vranični prisad, šuštavec, smrkavost, mehurčasti izpuščaj konj in goved, konjske garje, steklina, svinjska kuga, svinjska rdečica in perutninska kolera. V večjem bseoru sta nastopali na celem področju mariborske oblasti samo svinjska kuga in svinjska rdečica ter vranični prisad. Ostale omenjene živalske kužne bolezni so se pojavljale le sporadično. Poleg veterinarsko-policijskih mei se je za zatiranje živalskih kug uporabljalo tudi cepljenje. Država je cepljenje tudi v tej dobi podpirala s tem, da je prispevala k nabavi cepiva, v kar se je porabil znesek Din 44.361.60 Od invazijskili bolezni se je ponekod pojavljala le metiljavost goved in ovac, vendar v mnogo manjši meri nego v lanskem letu, vsled česar za njeno zatiranje posebna akcija ni bila potrebna. Za pomoč siromašnim živinorejcem se je meseca marca razdelilo 2800 kapsul distola, ki ga je bil nabavil Oblastni odbor iz svojih sredstev. VODNE NAPRAVE. V dobi od oktobra 1927 do oktobra 1928 so bila izvršena sledeča hidrotehnična dela: Na splavnih rekah Drava, Mura in Savinja: Na Dravi: Pričela in skoraj končala so se regulacijska dela z izrednega kredita 5 milj. dinarjev v obč. št. Janž ob Dravi, Nova vas, Gajovci, Formin, Cvetkovci. Dela so dobro in trpežno izvršena ter garantirajo za uspeh. Nadalje so se izvršila iz kreditov oblastne samouprave v iznosu 90 tisoč dinarjev regulacijska dela pri Krčevini, Hinceju pri Ptuju, Zabovcih in Muretincih. Mura: Z izrednega kredita 2 milijona dinarjev so se izvršila regulacijska dela v obmejni coni v Apaški kotlini in Meleh pri Radencih. Z rednega kredita okr. 60 tisoč dinarjev so se izvršila mala popravljalna dela na obstoječih gradbah med Radenci in Veržejem. S kreditom 500 tisoč dinarjev, ki ga je dala oblastna samouprava na razpolago so se izvršila regulacijska dela pri Bakovcih, Dokležovju in Melincih. — Savinja: Pričelo se je s predpripravami za izvršitev regulacije Savinje pri Celju, za katera dela je sedaj določen kot prvi prispevek državi znesek 400 tisoč dinarjev. Z rednega kredita 60 tisoč dinarjev so se pa izvršila mola popravila regulacijskih gradb med Mozirjem do Celja. Mclijoracije: V občini Slivnica pri Mariboru. Državni prispevek 10 tisoč dinarjev; v občini Slivnica pri Celju. Državni prispevek 2 tisoč dinarjev; v Pekrah, stroški 30 tisoč Din. Melijoracija in regulacija Voglajne in Slome pri Št. Juriju ob južni železnici, stroški 40 tisoč l)in. Regulacija Lendave pri Benici, stroški 30 tisoč Din. Regulacija Lendave pri Renkovcih, stroški 70 tisoč Din. Regulacija Lendave pri Kupšincih, stroški 50 tisoč Din. Vodovodi: Izvršila se je dobava cevi za vodovod. Prekope v iznosu 105 tisoč Din ter poprava vodnjakov in cistern v več okrajih v skupnem iznosu 13 tisoč dinarjev. Zagradba hudournikov. Preložila se je cesta v Gorenji Savinjski dolini (proga Sol-čava-Logar) v dolžini 100 m in napravil se je en lesen most črez Lucijanov jarek. OBRTNI REFERAT. Pri velikem županu mariborske oblasti kot I. instanci v obrtnih zadevah se je od novembra 1927 do konca oktobra 1928 na novo podelilo 14 koncesij. Autozveze so se izdatno pomnožile in to ne samo v Mariboru in bližnji okolici, ampak tudi po deželi, zlasti v ptujskem srezu (progi Ptuj. Makole—Rogaška Slatina in Ptuj—Majšperg—Rogatec z odcepom v Rogaško Slatino). Avtomobilne zveze se po možnosti pospešujejo, ker služijo tako domačemu prebivalstvu kakor tudi povzdigi tujskega prometa. V izvrševanju gostilniškega pravilnika se je podelilo v izkazanem le»u v oblasti 8 krnjevnih pravic za nove gosli rv restavracije in to zlasti z ozirom na poir.i e tujskega prometa. V istem času se je podelilo 367 profesionalnih osebnih pravic. Nove sejm-ske pravice so se podelile v tem letu 6 občinam, Novi sejmi se podeljujejo le po izkazani potrebi prebivalstva oziraje se na stanje živinoreje v dotičnem okolišu. — Gredbeiio gibanje v industrijsko-obrlnih napravah je bilo kakor že sploh zadnja leta, minimalno ter se je nanašalo po večini le na povečanje in zboljšanje nekaterih obratov. Omeniti, bi bilo, da je Falska elektrarna zgradila drugi daljnovod na progi Fala—Maribor. — Število obligatornih obrtnih zadrug se je zvišalo s prirastkom Obrtne zadruge slaščičarjev in medičar-jev za mariborsko oblast v Mariboru potem Sodarske obrtne zadruge v Mariboru in Obrtne zadruge pekov v Ptuju na 123. — Število občinskih in okrajnih regulativnili hranilnic je naraslo na 15 ter je naposled ustanovljena Občinska hranilnica v Murski Soboti pričela poslovati dne 1. junija 1928. Razvoju teh hranilnic, ki so bile letos prizadete vsled oddajanja javnega in pupilnega denarja v državno hipotekarno banko, je treba posvečati čim največjo pa/.njo. — Število delniških družb, ki so industrijsko-trgovska podjetja in denarni zavodi ter imajo svoj sedež v mariborski oblasti, znaša 28. Na tem mestu bi bilo še omeniti delovanje Tujsko-promctne zveze za mariborsko blast, ki ima v Mariboru tujsko-pro-metno pisarno z biljetarnico ter se uspešno razvija. STROKOVNO ŠOLSTVO IN PODREJENI URADI. Strokovne šole. Na trgovski akademiji v Mariboru je prirastel s šolskim letom 1928-29 tretji razred, tako da bomo imeli s prihodnjim šolskim letom v Mariboru popolno trgovsko akademijo. — Skrb za žensko obrtno šolo na mestnem dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru je ministrstvo trgovine in industrije preneslo na mariborski oblastni odbor. — Število obrtnih nadaljevalnih šol v oblasti znaša 42 in sicer se je število občih nadaljevalnih šol s prirastkom šole v Rogaški Slatini in Vitanju zvišalo na 33; trgovskih nadaljevalnih šol je 7 in gostilničarski 2 (Maribor, Celje). Pripravljalna dela se vrše za ustanovitev obče nadaljevalne šole v Mariboru za Pobrežje, Studence in Tezno ter šole ua Teharjih. Urad za pospeševanje obrti v Mariboru nima lastnih prostorov in je le začasno nastanjen v županijski oblasti. Pa kljub temu po možnosti izvršuje svojo nalogo, v kolikor poslovanje ni zvezano z denarnimi izdatki, kateri kredit v državnem proračunu komaj zadošča za ljubljanski urad. S posredovanjem mariborskega urada je ljubljanski urad priredil v tem letu v mariborski oblasti šest strokovnih tečajev. ZDRAVSTVO Svoje točno predpisane naloge vrši oblastni zdravstveni referent deloma sam deloma potom okrajnih sanitetnih referentov, odnosno mestnih fizikov, deloma pridejo v poštev okrožni in privatni zdravniki. V oblasti je 14 okrajnih referentov in 3 mestni fiziki, 31 bolniških zdravnikov, 53 okrožnih in 5 občinskih zdravnikov, 56 privatnih in 4 vojaški zdravniki. Večina okrožnih in nekaj privatnih zdravnikov je nameščenih pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, bratovskih sklad-nicali in pri železnici. Okrožni zdravniki so bili definitivno prevzeti od oblastnega odbora, ki jim od 1. aprila 1928 nakazuje tudi plače. Okrožni zdravniki vrše zdravstvene agende občin kot sanitetne oblasti. V mariborski oblasti je šest javnih bolnic. — Nadalje so v oblasti štiri privatne bolnice, dve oblastni hiralnici in ena privatna hiralnica. V vseli teh zavodih je bilo od 1. aprila do 1. septembra 1928 sprejeto 10.133 bolnikov, odpuščenih je bilo 9294 bolnikov, umrlo je 454 bolnikov, torej je ostalo v nadaljnji oskrbi še 1385 bolnikov. V mariborski oblasti sta dve oblastni zdravilišči Rogaška Slatina in Doberna ter eno privatno Slatina-Radenci. Javnih lekarn je 31. Zdravniki imajo 44 domačih lekarn. Zatiranje nalezljivih bolezni zahteva največ truda in dela od okrajnih sanitetnih referentov. Stanje nalezljivih liolezni v mariborski oblasti je zelo nizko v primeru z drugimi oblastmi ter spada mariborska oblast med najbolj zdrave oblasti v državi. Edino izjemo dela očesna bolezen t r a h o m , ki je bila na bivšem Štajerskem sploh neznana, razširjena pa je na teritoriju Slovenske Krajine in Medjimurju. Na reorganizaciji pobijanja trahoma se ravno sedaj dela. Druge nalezljive bolezni nastopajo sporadično; zatiranje teli bolezni se vrši vzorno. Osepnice, ki so po vojni nnstopilr epidemično in zahtevale več tisoč žrtev, so se i popolnoma zatrle, ravno tako zelo nevarni pegasti tiphus v Medjimurju. Najnujnejša potreba za bodočnost je zgraditev umobolnice z opazovalnim oddelkom. Oblastna skupščina in oblastni odbor morata vzeti to vprašanje kot najnujnejše v pretres. V Ljubljani sta dva zavoda za umobolne, toda ker sta bila določena samo za bivšo Kranjsko, sta preinala in prenapolnjena in je v omenjena zavoda sprejem bolnikov iz mariborske oblasti nemogoč. Tako ostanejo pogosto za sebe in okolico nevarni umobolni doma, ki ogrožajo svojo okolico, drugi se zopet klatijo po deželi ali se pa zapirajo v policijske zapore in jet-nišnice, kamor ne spadajo in kar je Iudi protizakonito. SOCIALNA POLITIKA. Iz državnega kredita za podporo tistim, ki jim nedostaja hrane, je bil mariborski oblasti priznan znesek 800.000 Din. Odbor za nabavo hrane pri ministrstvu socialne politike je nakupil in doposlal v našo oblast 26 vagonov koruze. Vse administrativne posle v zadevi razdelitve koruze je vršil oblastni oddelek za socialno politiko. Dobili so okraji: Šmarje pri Jelšah 5 vagonov, Ptuj 4, Murska Sobota in Maribor levi breg po 3, Celje in Maribor desni breg po 2, Dolnja Lendava, Gor- irtUH • - • - - • 1 * hbmi * ŠžŽ&i 'V • f -.v . / - f ■ V*^^l^i^r H8 jip i ■p ' ' "V- * ' ' . 1 V/'" " ," ♦. - i -v k '' • 1 lUftriborski vel. župan dr. Schaubach. nji grad, Konjice, Ljutomer, Prevalje, Prelog in Slovenjgradec pa po 1 vagon. Vsled nerazumljive pomote, ki je pozneje ni bilo mogoče popraviti, je bilo odposlano okraju Ptuj 5 vagonov, okraju Konjice nič. Koruza se je razdelila potoni okrajnih glavarjev /, intenzivnim sodelovanjem za to doiočenih zastopnikov oblastnega odbora. Državni dečji doni v Mariboru je po uredbi o prenosu poslov na oblastne samoupravo prešel na oblastni odbor mariborske oblasti. Predaja se je izvršila 28. januarja 1928. — Abnormalne dece je v mariborski oblasti 894 in sicer: slepih 53, gluhonemih 325, pohabljenih 259, slaboumnih 257. šuMarstvo. V organizaciji občeupravne gozdarske službe ni bilo v letu 1928 nobene izpremembe. Skušalo se je dvigniti, oziroma ohraniti produktivnost naših gozdov v okviru vztrajnosti rednega donosa. S primernimi ukrepi in s strokovnim poukom so se omejili ali odstranili za obstoj in donosnost gozdov pogubni načini izkoriščavanja. Površinsko in javnopravno stanje gozdov se v splošnem ni izpremenilo. Vsled oblastveno dovoljene krčitve gozdov v letu 1927 je odpadlo 85 ha gozdne površine, pogoz-denihi pa je bilo okoli 90 ha. Vršilo se je intenzivno pogozdovanje goličav, tako v gozdovih veleposestev, kakor v kmetskih gozdih posestnikov. Slednji dobivajo primerne sadike po zmerni ali znižani ceni iz obstoječih državnih ali pod državno upravo stoječih gozdnih drevesnic. Oblastveno je bila v letu 1927 odrejena pogozditev 1281 ha gozdne ploskve in po oblastvenem nalogu izvršena na 367 ha. Posebno pažnjo se je posvečalo razširjanju gozdarskega pouka. Začetkom aprila po celi državi izvedeni »Dečji dan za pogozdova-njec med odraslo ljudskošolsko mladino se je letos razširil tudi na Slovensko Krajino in ' Medjimurje. K tej akciji se je pritegnilo 211 j šol z 6419 otroci. Izvedlo se je ob tej priliki 69 strokovnih predavanj. Pri tem se je posadilo 41.800 sadik na ploskvi 10.5 ha. Kakor gozdarstvo se je skušalo dvigniti Iudi lovstvo na tisto višino, ki jo kot narodno gospodarski in kulturni faktor zavzema med našim narodom. Od 788 občinskih lovišč je bilo v dobi 1927-28 na novo oddanih v zakup 405 lovišč, Število 308 samosvojih lovišč se ni izpremenilo. V letu 1927 je bilo po uradnih ugotovitvah ustreljeno 36.300 užitne plemenite in 27.200 škodljive divjačine. Lovstvo daje danes letno 4,400.000 Din. Na državne takse odpade 120.000 Din; ostali denar ostane v oblasti. HUDOURNIKI. Stanje je nepovoljno vsled pomanjkanja osebja. Višimi državnih dotacij za gradbena dela ne zadošča v znesku letnih 200.000 Din. K tej vsoti je prispeval oblastni odbor 30 odstotkov. Koncem tekočega leta bo izvršeno: 1. v Bistrici pri Muti, del lokalnega obrežnega zavarovanja pri Stoparju med km 1 do 1.80. Potrošen je prispevek oblastnega odbora 20.000 Din in v delu nadaljevanje /. letošnjim držav-nirfi prispevkom 42.000 Din. — 2. V Limbu-škem potoku, obrežni zid in dopolnitev regulacije s prispevkom oblastnega odbora 29.494 Din 49 p. — 3. Obrambni nasip v Lučah, popravilo nadaljevano in dokončano v dolžini 70 m s prispevkom oblastnega odbora 19.626 Din 95 p. — 4. V gornji Savinji, proga Solčava —Logarska dolina končan obrežni zid km Sav 0.293 do 0.571 v dolžini 200 m in druge dopolnitve s prispevkom države 100.000 Din. — 5 V pritokih Gornje Savinje, ureditev izliva Poličnikovega jarka, zaključeni objekt in ku-notni žleb km 0.29—0.75 s prispevkom države 58.000 Din. SKa t t aj/e novega Koledar Sreda, 7. novembra. Janez Gabriel Perb., Engelbert, Prosdocim, Vilibrord. — Jutri: Bogomir. Osebne vesti k Iz vojaške službe. V čin peh. poročnika je napredoval podporočnik Anton Magaš. Imenovani so: za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Labud« poročnik bojnega broda I. razr. Arnold Medliček; /.a vršilca dolžnosti šefa oddelka za nosne in ušesne bolezni IV. arm. poveljstva san. major dr. 'Carel; za načelnika san. oddelka Osješke div. oblasti san. podpolkovnik dr. Dragotin Brust; za poveljnika 23. pešpolka peh. polkovnik Vekoslav Ferderber; za pomočnika poveljnika valjevskega vojnega okrožja peli. podpolkovnik Oskar Savinski; za poveljnika 1. bataljona 5. pešpolka peh. podpolkovnik dr. Josip Špoljar: za poveljnika 4. bat. 12. pešpolka pehotni major Franjo Lukec; razrešena sta dosedanje dolžnosti iu stavljena na razpoloženje ministrstvu vojne in mornarice brigadni general Franjo Kerčelič in p oh. podpolkovnik Josip Ravter. Za poveljnika 2. divizije dravske topniške brigade je imenovan topn. major Peter Kiler; za rednega profesorja pomorske vojne akademije v 3. skupini I. kat. Aleksander Bubnov; zrakoplovni podporočnik Ljudevit Mlakar je preveden v pehoto; po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti računskega izpraševalca poveljstva jadranske div. oblasti admin. poročnik ekon. stroke Franjo Jančak; za inteiidanta uprave vcjne akademije admin. kapetan I. razr. ekon. stroko Ljudevit Martinčič; za blagajnika poveljstva jadranske div. oblasti adinin. kapetan I. razreda ekon. stroke Albert Grebner; za vršilca dolžnosti blagajnika stalne vojne bolnice Boke Kotorske peh. poročnik Stepan Srabotnik; za arhivarja sinjskega vojnega okrožja admin. poročnik ekon. stroke Roman Hrečin. Na službo v računski odsek ekon. oddelka ministrstva vojske in mornarice je pozvan admin kapetan I. razr. ekon. stroke Slavko Tuček; za pobočnika iuženjereke častniške šole inž. kapetan II razr. Ivo Skukan; naslužbo v gradbeni odsek inž tehn. oddelka min. vojske in mornarice admin. podporočnik Mojzij Guštin, aktiviran; na službo na kr. torpiljarko >T 4odo prepeljali domov ter pokopali na domačem pokopališču v Gorjah. "dr Utopljenko so našli pri Sv. Marku niže Ptuja. Izgleda, da je bila že dva do tri mesece v vodi, ker je truplo že precej razjedeno. Na utopljenki so se našli tudi deli obleke. Ni ugotovljeno še, ali gre za nesrečo ali samoumor. Truplo so prepeljali na pokopališče pri Sv. Marku niže Ptuja. ik Lombar zopet na delu. Z Andrejem Lombarjem je imel kriminal že veSkrat opraviti. Pred leti je okradel svojo sestrično Pepco R. v Dravljah za 10.000 Din in bil nato obsojen od porote na daljšo ječo. Sedaj, ko je prišel na prosto, je zopet pričel slepariti in krasti. Posestniku Joželu Glasu je v Lokvah pri Senovem na zvit način izvabil znesek 2000 dinarjev in pobegnil. Na deželi se izdaja pod napačnim imenom Lam p rek k Prevejan tat. Oblasti že dalj časa iščejo 25 letnega pekovskega pomočnika S. iz Ljubljane. S. je do skrajnosti prebrisan tat in krade, kjer in kar le more. Pred dnevi je bil uslužben v neki pekarni pri Črni, kjer je ukradel svojemu delodajalcu znesek 5000 Din in pobegnil brez sledu. k Otrok si odgriznil jezik. V Apatinu se je igral triletni Ivan Braun s svojimi tovariši. Pri igri je padel tako nesrečno, da si je odgriznil jezik. , k Roparski napad na mlin. Predvčerajšnjim zjutraj sta dva maskirana in do zob oborožena roparja napadla mlin Adama Knisla v Novem Sadu. Mlinar se je poskušal braniti, toda več strelov ga je hudo ranilo. Na njegove klice na pomoč je priteklo več sosedov, vendar se je roparjema posrečilo uiti. k Samomorilna manija v Zagrebu. 19-letni delavec Gjuro Švabek v Zagrebu je pregovoril svoje 17-letno dekle Nado Ščukanec in njeno enako staro prijateljico Boženo Cvek, obe tovarniški delavki, naj izvršita z njim samomor. Najprej jih je napojil z vanilijinim likerjem, nato pa so vsi trije izpili skoro pol litra koncentrirane ocetne kisline. Gjuro Švabek se je nato z dolgim nožem še dvakrat hudo ranil v prsa. Na stokanje vseh'treh so prihiteli sosedje, ki so poklicali rešilno postajo. Vsi trije samomorilci so bili prepeljani v bolnišnico, kjer je v groznih bolečinah prvi umrl Gjuro Švabek, pol ure za njim pa Božena Cvek, očim se je Nada še cel dan borila s smrtjo — Isti dan se je z ocetno kislino zastrupil v Zagrebu tudi 24-leini brezposelni bolniški strežnik Franjo Novosel; kmalu nato se je hudo ranil z nožem 21-letni vojak Stjepan Maček in skorc v istem času se je z ocetno kislino zastrupi) 70-letni delavec Josip Bo-rošek. Nevarno pa je le stanje Novosela, dočim sta ostala dva še rešili gotove smrti. ■k Skrivnosten umor kmečke žene. Pred tednom dni je bilo prijavljeno orožniški postaji v Kozarcu pri Banjaluki, da je bila v svojem stanovanju umorjena kmetica Srnilja-na, žena Save Pilipoviča. Orožniki so Smilja-no res našli zadavljeno z vrvjo. Morilec Je svoji žrtvi razbil tudi črepinjo. Umora je bil najprej osumljen njen mož. pri katerem so našli krvavo srajco. Sava Pilipovič se izgovarja, da mu je tekla kri iz nosa in okrvavila srajco, ko je nesel žito v mlin. V Belgradu so aretirali še Savinega sina in pastorka umor. jene Jova, pri katerem so tudi našli krvavo srajco. Jovo pa pravi, da so ga ponoči ogrizle v Belgradu stenice in ima srajco zato krvavo. Umorjena je imela mnogo zlatih cekinov ter okrog 20.000 Din denarja, kar je po umoru vse izginilo. Oba, oče in sin, sta izročena preiskovalnemu sodišču, ki naj dožene, če sta res morilca Smiljane Pilipovičeve. ★ HEKVIJEM. Za en glas in orgle zložil SI. Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 20 Din. Pričujoča skladba jc izšla v drugem natisu, ker je bila Grobovi se odpirajo, ljudje us tajaj o od mrtvih v Kralj kraljev Stroški tega filma znašajo 3,500.000 dolarjev Pride gala premijera v kino „DV0R" Se nekaj lel popolnoma razprodana. V celoti je sicer neizpremenjena, samo orgelski star vek je nekoliko osvežen. Ta rekvijem spada med najlepše in najbolj praktične, kar jih poznamo. Teče zelo gladko, besedilo se nikjer ne ponavlja, razen hosana v sanetusu in bene-dietusu. V sekvenci so samo predpisane kitice, vse druge so izpuščene. Skladba je prav hvaležno delo še posebno, če jo poje organist sam, ker je kratka in pevca nič ne utrudi. Priporočamo prav toplo! ★ SEZONSKE BOLEZNI. Ob menjajo-čem se letnem času človek trpi vsled pre-membe temperature. Ostri vetrovi dražijo občutljivo sluzico ust in nosa in pogostne premembe v temperaturi vplivajo na telo tako, da je kakor vsprejemljivo za prehlad. Leto za letom se ponavlja isto: nahod, ki noče ponehati, bolečine pri dihanju in v udih in razni drugi znaki prehlajenja. Kako naj se obvarujemo pred tem? Najlažje se obvarujemo prehlada z dolgo poznanimi sredstvi, kakor je aspirin. To je sredstvo, ki ga že davno poznamo, je povsem neškodljivo in zanesljivo učinkuje. ★ TELESNO ZAPRTJE, ranitve v debelem črevnsu, slaba prebava, razkroj in gniloba v irevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, vnetje jezika, nečista koža na obrazu in na hrbtu, tvori izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz Josefc-grenii-ce. številni zdravniki in profesorji »Franz Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otro-kih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k PLAŠCKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištofič-Bučar, Stari trg 9. NOGAVICE, rokavice in pletenine se dobe v veliki izbiri pri tvrdki Prelog, Ljublj. k PUŠKARNA KAISER SE JE PRESELILA na Kongresni trg št, 9 v poslopje Kina Malice, desni lokal. Večina nalezljivih bolezni nastane z vstopom klic potom ustne duplji ne. Zato varujejo otroke prod naleislji-vimi bolezoimi vrn'n oltusop R^vamderi Ljubljana ISočna služba lekarn Nočno službo imata: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. O Rapalski dan. Deset let svobode — prav toliko let suženjstva obhaja naš slovenski narod. Ze osmič je pred durmi 12. oktober, osma žalna obletnica, odkar je več kot 500 tisoč našim bratom ugasnila zarja svobode in se pričela tnijeva pot, ki se stopnjuje od dneva do dneva. Vedno jačji je klic po svobodi in skorajšnjem združenju zasužnjenih bratov z nami svobodnimi. Letošnji 12. oktober mora razglasiti celemu svetu naše pravične zahteve. Naj zve ves svet za muke naših bratov in sester tam preko in naj ve, da Slovenci ne odnehamo od zahteve po Primorski in da jih bomo tudi uresničili, ko pride čas. Našo Ljubljano in vso Slovenijo pa poziva Akademska podružnica Jugoslovanske matice, da se pridruži žalni proslavi, ki jo priredi na dan rapalske pogodbe. O Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma umrl g Josip B a r a n, strokovni učitelj Tehnične srednje šole v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob dveh popoldne. — V splošni bolnišnici je umrl v starosti 63 let g. Alojzij Knez. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne. — V Krojaški ulioi je v ponedeljek umrl postrešček g. Jakob Š k r a j n a r. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. O Združenje rezervnih častnikov — pododbor Ljubljana. Izredni zbor ljubljanskega pododbora se bo vršil v soboto, dne 17. novembra ob 20. uri v veliki dvorani Kazine, Kongresni trg 1. Na dnevnem redu bodo: Poročilo uprave, predlog za izpremembo pravil, event. volitev nove uprave in predlogi uprave. Članstvo se obvešča, da je uprava pododbora stavila osrednji upravi v Belgradu lojalen ustineni in pismeni predlog za dosego iskrenega sporazuma iu takojšnjo vzpostavo normalnih društvenih odnošajev. Ta predlog je pa osrednja uprava brez navedbe razlogov r Eckener Hubltenec \ veta, nosi najraje Trenchcoat. Nosite to praktično oblačilo tudi vi. Nujimodneje jih nudi tvrdka Drago Schtvab, Ljubljana odklonila. Vzllc mnogim posrednim in neposrednim poizkusom ni uspelo pripraviti osrednjo upravo niti do neposrednega meritornega razgovora o nastalem sporu. Zato je potrebno, da izredni zbor pododbora spj-avi spor s sveta na način, ki pristoja časti, ponosu io interesu prostovoljnih članov vsake organizacije. — Uprava ljubljanskega pododbora. O Cecilijino društvo za stolno župnijo sv. Nikolaja v Ljubljani je imelo v nedeljo 4. novembra redni občni zbor. Poročilo za dobo zadnjih treh to podali tajnik, blagajnik in pevovodja. Izvoljen je bil zopet dosedanji odbor, v katerem so: dr. Tomaž Klinar, stolni kanonik in župnik, predsednik; ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl, podpredsednik in pevovodja; regenschori v Križankah Anton Lav-rič, lajnik; stolni vikar Franc Zabret, blagajnik; stolni pevec Maks Simončič, arhivar. Cecilijino društvo za stolno župnijo obstoja že 25 let in ima namen pomagati stolni cerkvi pri oskrbovanju iu pospeševanju glasbe pri stolnici. Njega redni Člani so vsi stolni pevci in pevke, podporni člani t>ol 20. uri. 1 □ Pn*i gospodinjski tečaj za odrasla dekleta se je otvoril v nedeljo dne 4. t. m. v Krčevini pri Mariboru. Ob tej priliki se je vršila lepa slovesnost. Organizacija tega tečaja bo gotovo veliko pripomogla h gosnodnrskemu napredku okoličanov. Če se priglasi dovolj fantov, se bo organiziral tudi kmetiisko-nadaljevalni tečaj. □ Kernstnck umrl. V Vorau je preminul znani mariborski pesnik in pisatelj dr. Ololcar Kern-stock. Dosegel je visoko starost 80 let. Raz hišo na Slomškovem trgu 13. kjer je pokojni Kernsto-k zagledal 25. julija 1848 luč sveta kot sin konceptne-ga uradnika pri davčnem oblnstvu, plapolala črna zastava. Kakor znano je bil Kernstock duhovnik; posvečen je bil 1. 1871 iradcu. □ Samoumor. Pod vl-k se je vr«?i danes ob pol 11 dopoldne na koroškem kolodvoru neki železničar in sicer pri ž"!, prehodu nasproti gostilne Reehberger. Vlak je reveža čisto zmrcvaril. Ugotovilo se je, da ie nesrečnež sprevodnik Josip Rojko, oče štirih nepreskrbljenih otrok. Vzrok samoumora je neznan. □ Na. tu imaš traka — je zarentnčila v neki trgovini na Aleksandrovi cesti G., 19 letna služkin ja, ter pomolila zaprepaščenemu trg. pomočniku pet mesecev starega otroka z naročilom, naj otroka sedaj on prevzame v oskrbo. Seveda je nepričakovani dogodek napravil v dotični trgovini nemalo senzacijo. □ Delo dobijo pri tukajšnji Borzi dela: 3 livarji, 3 poljski delavci, G viničarjev, C majarjev, 2 eleklrikarja, 2 kolarja, 1 vrtnar, 1 pečar, 2 čevljarja, 1 krojač, 2 Žagarja, 1 črkoslikar, 9 pleskarjev, 1 tapetnik in več vajencev (mizarske, čevljarske, mlinarske, kolarske in ključavničarske obrti). Razen tega še: 7 služkinj, 6 kuharic, 2 likarici, 1 kuharica, 3 varuške, 2 vzgojiteljici, 2 sobarici, 4 Jekle, 1 pletilka-vajenka in 2 šivilji-vajenki. Od 28. oktobra do 3. novembra t. 1. je iskalo dela 183 oseb, službenih mest je dobilo 102 oseb □ Tepež. V Smetanovi ulici nekje je prišlo proti 22 uri do pretepa med nekaterimi razburljivimi elementi. Pri tem je bil neki vojak Albert H. na glavi težko ranjen. Prepeljali so ga v vojaško bolnico. □ h nezgodne kronike. Zastrupila se je na desnem kolenu 23 letna Ani Berglezova iz Frama. — 23 letni pomožni delavec France Vudec, uslužben pri nekem podjetju v Melju, je pri delu zadobll precej težite opekline. — Palec si je zlomil delavec Franc Z., uslužben pri nekem tukajšnjem stavbnem podjetju, rndi neprevidnega ravnanja pri delu in po lastni krivdi. Vse tri so odpremili v bolnioo. Celje JSr Cankarjev večer. Z neko bojaznijo so prireditelji prosvetnih večerov posvetili otvoritveni večer umetniku in revolucijonariu Ivanu Cankarju. Kdor pozna na kulturni aktivnosti borno Celje, bo moral priznati, da je bila taka bojazen opravičena. Cankarjev večer, kakor ga je v ponedeljek 5. novembra priredilo Kat. prosvetno društvo v telovadni dvorani Orlovskega doma, pa je pokazal, da je bila bojazen cd več in da je v Celju dovolj resnih in navzgor stremečih ljudi, ki z iskreno hvaležnostjo sprejemajo vse, kar hoče biti lepo in hoče kakorkoli prelomiti z rodoljubarskim prosvetnja-štvom. Pokazala je to že udeležlba. V prostrani dvorani se je zbralo do 250 oseb, vseh slojev in poklicev. Otvorili so večer tamburaši celjske Krekove mladine. Uvodno besedo prosvetnim večerom ]e govoril g. Ivo Peršuh. Moški zbor je lepo zapel popularno »Tam gori za našo vasjo«. Sledila je I. recitacija: Cankarjeva črtica »Jakobovo hudodelstvo«. Ze tu si je osvojil reeitator g. mag. pharm.Fcdor Gradišnik občinstvo. Predavatelj g. Marjan Marolt je v predavanju podal najmarkantneje črte iz življenja in dela Ivana Cankarja, povdarjajoč zlasti njegovo ogromno dedščino. Zopet so tamburaši za hip prekinili skoro presvečano razpoloženje v dvorani. Nastopi g. Gradišnik z recitacijo Cankarjev« »Njen grob«. Sledi solospev »Pojdem na prejo«. Še enkrat zazveni Cankarjeva beseda. »Gospod stotnik« — videnje iz »Podob iz sanj«. Še vesela koračnica taimburašev in končan je program, ki je bil enkrat zares program. Cankarjev večer je bil resnično kulturen dogodek. Ako bo vodstvo prosvetnih večerov znalo organizirati vsak večer v tako visoko umetniški formi, bodo ti prosvetni večeri resnično za resnega človeka najlepši vso zimo. •Sr Proračunska seja celjskega občinskega greta, ki se je vršila pretekli ponedeljek, je po{ekla stvarno in mirno. Zupan g. dr. Goričam je najprej dal na znanje vabilo mariborskega oblastnega odbora k udeležbi na proslavi 10 letnice obstoja države. Takoj nato se je prešlo k obravnavanju proračun. Proračun za leto 1929. izkazuje skupno Din 6,750.133.72 izdatkov. Redni dohodki znašajo Din 4,092.375.56, primanjkljaj po Din 2,657.758.16 se bo kril z dokladami, nakladami in davščinami tako, da bo proračun končno izkazoval Din 91.84 prebitka. O podrobnostih proračuna bomo poročali prihodnjič. Gospodarstvo Fran F. Bartoi: Hrneljska trg v Argentini?! ? v »Slovencu sem pred nekaj meseci podal nekaj črt o glavnih predmetih argentinske industrije, danes pa ponavljani nekoliko skic o načinu uvažanja hmelja v to deželo in pa možnost plasiranja našega hmelja na tukajšnjem trgu, stvar, ki bi oua zelo važna za našo tovrstno produkcijo. . . Argentinska pivovarska industrija je z malimi izjemami v rokah inozemskega židovskega kapitala, ki ima organizirano te vrste industrijo ne le samo Argentini, ampak tudi po večini južnoameriških republik. Največja tovarna te vrste v Argentini »Quilmes« razpolaga s skoraj 70 milijoni pezov kapitala in je absorbirala skoro večino produkcije piva, ki se ga v tej zemlji izredno veliko troši. la tovarna ima'organizirano naravnost sijajno svoj prodajni aparal, tako, da se druge tovarne, kolikor je se samostojnih, le z veliko težavo borč proti temu trustu. To je hiša, ki letno vporabi ogromne količino hmelja. Njeni glavni delničarji pa se nahajajo v Parizu, ki imajo zopet s svoje strani dobro urejen nakupovalni aparat in šefi tovarno so primeram, oz. je to njihov nespremenljivi uzus, da krijejo vso količino hmelja, ki jo potrebujejo v teku ene sezone od svoje nakupovalne hiše v Parizu in to brez izjeme samo od nje Pogrešno bi bilo misliti, da bi se dalo priti do zaključka kakih poslov s samimi vzorci in s ponudbami izpod borzne dnevne cene, kot so to poizkušali že nekateri naši ljudje, pa tudi oni iz Bačke in iz Češke, kajti delničarji v Parizu znajo zelo dobro varovati svoje interese, ker jasno je, da jim cel ta posel izredno dobro nese. Ta tovarna ima svoj monopol skoraj v celem Buenos Airesu, a poleg tega je v teku zadnjih let absorbirala celo vrsto manjših tovarn in v najzadnjem času je prešla v njeno last tudi pivovarna v Sta. Fč, ki je bila eno izmed zelo velikih podjetij. Tako ima ves ta sistem tovaren osredotočen svoj nakupovalni aparat pri upravnem svetu tovarne- »Quilmes, ki jim dobavlja vso potrebno količino hmelja potoni svoje nakupovalne hiše v Parizu. Druga kategorija so samostojne lovarne, kolikor jih je, kot n. pr. »Palermo«, »Bieckert«, >Cer-veceria Cordoba S. A.« itd., ki pa obratujejo v neprimerno manjšem obsegu, kot prejšnja. Te, ravnokar omenjene tovarne, kot tudi vse druge manjše, kar jili je še po deželi, se drže zopet podobnega nakupovanja hmelja in sicer imajo v Buenos Airesu svojo nakupovalno hišo, ki naroča zanje. Nekatere teh nakupovalnih družb so neke vrste finansijske in trgovske družbe (Holding Companies), ki imajo često svoje interese tudi pri fabriki sami, s tem pač, da imajo gotov paket akcij v svoji posgsti. Tako n. pr. tovarna »Palermo« naroča vso količino hmelja izključno le potom hiše Credito Industrial y Comer-cial v Buenos Airesu in ta pa ima zopet svo.jegi izključnega dobavitelja v Parizu. Razume se, da so pri tej stvari skoro izključno le židje. Pred nedavnim časom sein obiskal glavnega ravnatelja te nakupovalne hiše v Buenos Airesu; kazal mi je oferte nekaterih čeških firm, ki so mu stavile mnogo nižje ponudbe za Ia hmelj, kot pa ga je kupil potem od svoje nakupovalne hiše v Parizu. Jaz pa sem ga vprašal, zakaj je tako zelo konservativen, da ne mara eliminirati posredovalcev, ki blago samo podražijo, saj bi s tem vendar prihranil lepe vsote denarja svojemu komitentu. On pa mi je rekel: »Točnost in sigurnost, moj gospod, je prvi postulat v prekmorski trgovini. Stara trgovska tradicija, ki jo imajo ravno Parižani, mora biti nagrajena. Kako naj jaz zaupam nekemu malemu eksporterju bog-sigavedi kje in ga akreditiram pri evropski banki za tisoče in tisoče pezov, ko pa nisem popolnoma siguren, da bom blago ob pravem času in v redu prejel.« (Dalje.) IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 31. oktobra 1928. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. oktobra). Aktiva: kov. podlaga 379.0 (— 4.6), posojila 1710.3 (+ 12.5), saldo raznih računov 654.6 (— 4.1). Pasiva: bankovci 5785.9 (+ P8.3), drž. terjatve 219.5 (— 122.9), razne obveznosti 643.0 (+ 28.4); ostale postavke neizpremenjene. Zaradi znatno povečanega j>ovpraševanja uvoznikov po devizah je padla devizna zaloga Narodne banke, kakor «e je na drugi strani radi povečanih zahtev (posojila) zvečal obtok bankovcev in so zato padle državne terjatve. i: ttorsza 6. novembra 1928. DENAR V deviznih tečajih ni danes zaznamenovati večjih izprememb: edino London in Trst sta bila slabejša. Promet je bil srednji. Privatno blago Je bilo zaključeno v devizah London, Newyork in deloma Dunaj, vendar vse v manjših količinah. — Obrestovanje dinarja v inozemstvu je ueizprenenje-no in znaša 1.5—1.75 % p. a. napram dolarju. Dolar je najdražja deviza: funti so obrestovani z 1 % p. a. pod dolarjem, švir.. franki 0.75, lire 0.5 ln Pariz 0.25 % pod dolarjem. Devizn« tečaj: na ljubljanski borzi ti novembra '928. povpraft !)OQ. srednji sr. 5. XI. Amsterdam — 2280.25 _ Berlin — 135650 _ 1356.75 Bruseli — 991.45 — Budimpešto — 792.97 _ - _ Curih 1094-10 1097.11 1095.611 1095.60 Dunaj 799..'9 802.59 801.19 801.09 London 27o.7G 276.56 276.16 276.18 Newyork 56.85 57.15 56.95 56,95 Pariz 221.f>0 223.50 222.50 — Praga 168.37 169.17 168.77 168.77 Trst -97.25 299.25 298.25 298,27 Zagreb. Berlin 1355—1358, Curih 109110 do 1097.10, Dunaj 799.50-802.59, London 275.76 do 276.56, Ne\vyork 56.83—57.03, Pariz 221.50—223.50, Praga 108.37—160.17, Trst 297-15—299.15. Belgrad. Berlin 13.55 — 13.50, Budimpešta 991.77—994.97, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 799.69 —802.09, London 275.76-276.56, Nevvvork 56.83— 56.03, Pariz 321.50—223.50, Praga 168.17—160,17, Trst 297.10—299.10. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.77, Budimpešta C0.52, Bukarešt 3.13, Dunaj 73.08, London 25.1975, Newyork 519.70, Pariz 20.3025, Trst 27.21, Praga 15.8975, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.775. Trst. Zagreb 33.54- 33.56, l^ondon 92.50— G2.C0, Pariz 74.60— 74.70, Newyork 19.05—19.0«), Curib 367.50 -367.60. Dunaj. Belgrad 1248.75. VREDNOSTNI PAPIRjI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Praštediona 920 den., Kreditni zavod 175 den., Vevče 110 den.. Kranjska industrijska 290 den., Ruše 260- 280, Stavbna 56 den., šeStr 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 432—433.50 kasa 432—433.50 (432); termini: 12. 439—140.50 (440); 2. 1929. 415 -416 (415); 7% inv. pos. 85.75 —86, agTari: 53.25 —53.75. — Bančni pap.: Union b. 56.50—57.50, Poljo 17.50-18 (17.50), Hrv. 60 d, Kred. 85 d, Jugo 88.50—90, Slov. agrarna 30—40 (35), Lj. Kr. 127 d, Medjun. 57.50, Prašted. 920— 925, Srpska 151—152, Zem. 133-140. Kat. 35 d, Obrt 38—30, 12. 39 bi. — Ind. pap.: Guttmann 200- 205 (200), Slavonia 6-6.50, 12. 7 bi., Slaveks ICO—103, Split cement 750 bi., Danica 149—151 (150), Drava 535—560, šečerana 475—485, Osf. ljev. 185—200, Brog. vag. 70—76, Union 806—325, Isis 21—25, Ragusea 4C0—500, Trbovlje 480—484, Vevče 111—112.50, 3. 29. 116-118, Nar. šum. 16 d, Piv. Sar. 240- 280, Mlin 19.50 d, Oceania 255- 300. Belgrad. Narodna banka 7070, vojna odškodnina 432.25—135.50, 12 439-441. Belgr. zadr. 7050, Izvozna b. 1070—1100, 7% invest. posoj. 85.50— 86.50, agrari 53. Dunaj. Pod o n.-sa v ska-jadran. 84, Alpine 44-15, Leykam 9.30, Trbovlje 59.10, Kranjska industr. 37.15, Mundus 184.50. Žito Cena pšenici je še nadalje nazadovala in no-tira danes baška 247.50—250 nakl. post. Laplatska koruza se ponuja za prompt in za november po 287.50—290 Postojna tranz. jugosl. ocarinjena, baška umetno sušena se nudi po 275— 280, inzulanka pa po 265 —267.50 nakl. post. Slavonski oves se drži stalno čvrsto ter velja 252.50—255 nakl. post., bosansko Konkurz: Rosandič in drugovi, industrija drva | blago ni na ponudbo. Baška moka srednje znamke velja 360 nakl. post.: v tem je opaziti tudi nekoliko Občni zbor šahovskega lduba »Triglav«. Dne 1. novembra se je vršil v »Narodni kavarni« o boni zbor šahovskega kluba »Triglav« ob veliki udeležbi članstva. Odstopivši odbor je obširno fioročal o živahnem delovanju kluba v pretekli poslovni dobi. V tem času sta se vršila dva velika turnirja, več brzoturnirjev, par simullank, štirje mafehi z drugimi klubi, vseh rednih igralnih dni je pa bilo nad 60. --Gotovo je malo šahovskih klubov, ki bi se mogli ponašati s tako aktivno bilanco. Po poročilih so se vršile volitve novega odbora. Soglasno so bili izvoljeni sledeči odborniki: predsednik: Erker Julij, j>od-predsednik: Ferfila Dušan, tajnik: Kittek Gojko, blagajnik: Smautz Ivan, gospodar: Stanič Ivan, knjižničar: Gtobočnik Rajko, revizorja: Kordiš Josip in Pfeifer Leo. — Novi odbor, sestavljen iz samih navdušenih delavcev na šahovskem polju, nudi klubu v Zagrebu (prijaviti do 8. dec.); odsvojna prepoved: Soleil, Chocolaterie Francaise, Rud. Bilimek, Osjek. Posojila Drž. hip. banke t Sloveniji. Glasom sklepa Uprav, odbora Državne hijx>tekanip banke sprejema niena podružnica v Ljubljani od 30. oktobra 1928. dalje zopet prošnje za posojila, o čemur se interesenti obveščajo. Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravnateljstva sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave spajal, 1450 komadov vodokaznih stekel, 300 komadov signalnih šip in 500 komadov metelj; do 10. t. m. glede dobave 450 komadov gorileev in 4580 komadov nalučnikov; do 12. t m. glede dobave 180 kg kalilnega praška, 50(10 kg samotne m»lte in 8i30kg tesnil; do 13. t. m. glede dobave 200 kg prediva, 115 kg trtnih vrvic, 15 kg Vesninega motvoza, 115kg pločevine; do 14. t. m. glede dobave žvepla, boraksa, hrastovih plodov ln desk; do 15. t. m. glede dobave 150 komadov omelic z ročajem ter glede dobave 100 komadov raznih čopiče v; do 16. t. m. glede dobave 2000 kg cementa. — Ravn. drž. železarne Vareš-Majd^n sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 4000 kg masti. — Drž. rudnik v Velenju sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave šivalnih jermenov; do 17. t. m. pa glede dobave konopne gurte ter glede dobave azbestnih plr^č, kovinskih žagic, ključavnic, medene žice, smirkovega platna in medene pločevine. — Drž. rudnik v Knkniu sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 1000m jeklenih vrvi. — 12. t. m. se.bo vršila pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zemunu ofert. licitacija glede dobave 40.000 kg mila za pranje. — 15. t. m. se bo vršila pri Gl. san. skladišču v Zemunu ofert. licitacija glede dobave 200.000 komadov obvez: 24. t. m. pa glede dobave P00 komadov emajliranih umivalnikov, 300 komadov posedle m milo ter 2000 komadov emajl. krožnikov, najboljšo garancijo za vsestranski napredek v novi poslovni oobi. Turnir za prvenstvo k'uba se začne v četrtek, dne 8. t. m. v klubovem lokalu v Narodni kavarni. Prijave se sprejemaio do 8 zvečer. Naprošamo vse, ki se nameravajo udeležiti turnirja, da pridejo v če-trtek sigurno v klub, cla se domenimo radi igralnih dni. Turnir6kili pristojbin ni. — Odbor. poslabšanja cene. Ostali proizvodi so neizpreme-njeni. Pri nos v Sloveniji je zelo malo prometa. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78—80 kg 2% 802.50-305. nov. 307.50-310, dec. 312.50—315 januar 315—320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—435, rž 73—74 kg 295—297.50, oves bač. 295— 300, koruza času primerno suha 365.50—370, ameriška 315.50—320, ajda domača 300—305, ječmen bač. 70-71 kg 315.50—317. Zaključena dva vagona pšenice. — Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 242.50—246, bn 240—242.50; oves: 247.50—252.50; koruza: 12.—1. 252.50-255, 3.-4. 280-285, 4.-5. 282.50—285.50, bč. sušen 275—280; ječmen: 255—260, pol 285— 290, bar. pol. 295- 300; fižol 900-920; moka-Og 350-360, št. 2 330-340, št. 5 310-320, št. 6 270-280; št. 7 255-206, št. 8 205-215. Tendenca: nestalna; promet: 8'A v. pšenice, 2 ovsa, 31 koruze, 2 moke, skupaj 38>$ vag. Buriimpešla. Tendenca: čvrsta. Pšenica- marec 27.44—27.22, zaklj. 27.20-27.22. maj 27 84— 27.86, zaklj. 27.,<»-27..86, rž marec 25.26-25.34 zaklj. 25.34—26.36, maj 25.64—26.5(2. zaklj. 25 62-25.64, koruza maj 29.40—29.38. zakltj. 20.40—29.42. julij 29.60—29.66, zaklj. 29.58- 29.60. Proti: Reutnl. ISUhu, Prollnu, trganju t krila nrnndonieKflJlvo naravno lekovlto sredstvo I Za 1< i eiijr doma: Kot naravni mulj v kookah „t-l.Qsi" {Ti. priprav!,ar,ie oblop) ail kot Hmnknmnrnsa" (srotnv oblog) ,10 krni uporabljiv. Izredno poceni! Glavno skladišče: L Sehreitier, Zagreb, Akadi-mlekl tr* l/II. Meh iivthi t / t ve/d wimiQir? vwme^> m——i' i Philipp Schcidemann, prvi ministrski predsednik v republikanski Nemčiji. Iz revolucionarnih dni v Berlinu: prizor pred tiraiidenburškinii vrati. Friedrich Ebert, prvi predsednik nemško republike. Ognjenik £tna pri Cataniji, ki je začel zadnje dni zopet delovati. Lava teče v petih širokih progah s hitrostjo 150 metrov na uro. Mnogo gozdov in vrtov in 72 kmetskih domov je uničenih. Več krajev so morali izprazniti. Odprlo se je še eno novo žrelo. — Italijanski učenjaki se pečajo sedaj z načrtom, da izkoristijo ognjenik za proizvajanje elektrike. Prof. Pasquale je že izdelal podrobne načrte. Električne naprave na Etni bodo največje na svetu. V di^eS ^ vrslal) Drzen napad na šoferja. 5. novembra zvečer so v Budimpešti trije mladi moški najeli avto iti »e peljali v okolico. Na samoti so nenadoma napadli šoferja z noži, ga privezali na drevo, oropali in se hoteli z avtom odpeljati. šoferju pa se je bilo ob napadu posrečilo zažigalo zapreti, tako da je voz obstal na mestu. V tem se je približal drug avtomobil in roparje pregnal. Stara mati morilka. 70 let stara Theresa Schiegerl v Regensburgu je z nožem zabodla svojega vnuka, siroto, ki je prebil praznik Vseh svetnikov pri njej in bi se bil imel nato vrniti v zavod. Ni se hotela ločiti od njega. Nato je skočila v vodo in utonila. Nepoboljšljivi monarhisti. Minolo nedeljo =o avstrijski in ogrski monarhisti v cerkvi sv. Mihaela na Dunaju odkrili spominsko ploščo cesarju Karlu. Na plošči je trnjeva krona, mirovna palma in lovorjev venec. Navzoči so bili bivši dostojanstveniki dr. Hussarek, dr. Seid-ler, grof Ambroczy, Witlek itd. ter seveda vrsta starih generalov. Hlačni red podeli angleški kralj japonskemu cesarju. To velja javnosti kot znamenje angleško-japonskega prijateljstva. Del železnega ogrodja se jc porušil na železniškem mostu, ki ga grade na sclionhauser-->kem kolodvoru v Berlinu. En delavec je ostal pod razvalinami mrtev, dva sta bila težko ranjena. Fašistovske zastavo odnesli. V Toulonu so tamkajšnji italijanski fašisti v nedeljo praznovali obletnico namišljene zmage. Na potu v cerkev je mlad človek iztrgal njihovemu zastavonoši zastavo in z njo ubežal. Urad za varstvo živali bodo ustanovili na Dunaju. Avtobus se je prevrnil pri Beuthenu; de-.»et oseb je bilo težko. 12 pa lahko ranjenih. Povcdenj v Zgornji Italiji pojenju je; zato je pa nastopil znaten mraz s snegom. Pri Ro-veretu je povcdenj odkrila človeška okostja — po vsej priliki so to bili začasni grobovi padlih avstrijskih vojakov. Veliko tatvine v moskovskem državnem muzeju. Iz moskovskega državnega muzeja je že meseca aprila 1927 izginilo pet dragocenih slik: Rembrandt, Tizian, Coreggio, C. Dolci in G. Pisano. Slike, vredne mnogo milijonov, s>. se najbrže iztihotapile v inozemstvo. Lichtcnsteinovo vilo na Dunaju prodajo to dni na dražbi. Lichtensteinova vdova je bila svoj čas prodala vilo poljskemu grofu Lewa-kovvskemu, ki pa ni hotel plačevati nobenega davka. Vilo prodajo za davčne terjatve v znesku 19.000 šilingov; cenijo jo na 500.000 šilingov. Avtomobil je povozil blizu Celovca zidarja Antona Susiča, ki je na poškodbah umrl. Uincten požiralnik. Dr. Horšak v Kijevu ie predstavil kirurgični družbi pacijenlinjo, ki ji je pri operaciji napravil nov požiralnik. Požiralnik je -sestavil iz koščkov kože, ki jo je izreza! pacijenliuji s prsi. Operacija se je po polnoma posrečila. »Zeppelin« v Borlinu. 5. novembra so zrakoplov ZeppeliiK na pristajališču v Staake-nu razsvetlili. — Ob pristajanju »Zeppelina« so se pripetili veliki neredi. Množice so prodrle policijski kordon in udrle na pristajališče. Pri tem so pohodili mnogo žensk in otrok. Policija je napravila red šele s pendreki. Univerzo v Budimpešti so zaradi neprestanih izgredov zaprli, dokler se ne zajamčl mir in red. Roparji strahujejo Kitajsko. Na Kitajskem so se po vojnih zmedah pojavile močne roparske čete, ki strahujejo deželo. Te dni so roparji zažgali mesto Fuyang. Škoda znaša do 30 milijonov dolarjev. Roparji plenijo in more; ne prizanašajo niti otrokom, ki žive sežigajo. Vodnjaki so napolnjeni z mrliči. Redne čete roparjem niso kos; mnogo vojaštva prehaja k roparjem. Dr. Fritz Thyssen, predsednik Jurskega trusla« in »Mednarodne zveze za surovo jeklo«. Francoski uradniki ne smejo potovati v Rusijo. Tostvarno prepoved je pravkar izdal ministrski predsednik Poincare. Telefonski pogovor na 7400 km. Dne 3. novembra so olvorili na Dunaju telefonsko zvezo z Združenimi državami. Kot prva sta govorila avstrijski kancler dr. Seipel in ameriški državni tajnik Kellog. Avstrijski ritmojster ustrelil egiptsko princezinjo. Minolo soboto zvečer je na Pri-hedovem koncertu na Dunaju bivši avstrijski ritmojsiter baron Gartner iz ljubosumnosti ustrelil 281etno princezinjo 2iži Muhep, hčer prejšn/jega egiptovskega finančnega ministra Mahomeda Muhep paše, ki živi s svojo družino deloma na Dunaju deloma v Parizu. Gartner je bil žc dvakrat poročen in imel otroke, a se je ločil tudi od druge žene, da bi mogel poročiti princezinjo Muhep. Starši princezinjo pa so njegovo snubitev odbili, ko so izvedeli za baronovo lahkomiseljno življenje. Barona so zaprli. « Moderno. Ona: »Znam voziti z avtomobilom, igrati nogomet...« On: »Jaz pa znam šivati gumbe, krpati nogavice; kuhati se bom pa še navadil.« Modrost ameriških predsedniških kandidatov Hoover: V nobeni drugi deželi na svetu ne more mlad fant na vasi — brez vsake dedščine in vplivnih prijateljev — s tolikimi neomejenimi upi gledati v bodočnost. Prizadevamo se, da v vsakem mladem možu vzbudimo nezadovoljnost z njegovim položajem, pri tem pa postajamo najzadovolj-nejši narod na svetu. Predsedstvena kampanja je naša, redno se vračajoča doba velikih obljub nezadovolj-nežem vseh vrst. Ne pijem! Ne jem preobilo! Ne trosim svojih moči z neprestanim dirjanjem — raje hodim ri-be lovit. Al. Smith: Na vsako leto svojega delavnega živlic-nja se morem z veseljem spominjali, k vsako je bilo srečno, ker sem vedno dc'.'l. Vse mogoče smo storili v varstvo naših rib, jelenov, ptičev in gozdov. Toda nihče ni nikoli mislil na to, da bi zidal hiše, v katerih bi mogel priprosti mož dostojno živeti. Stara resnica je, da številke nikdar ne laželjo. Nobenega jamstva pa nimamo za može, ki številke pišejo. Z letalom na volkove Ameriški stepni volk ali koyot je strašen sovražnik ovčjih čred v južnih državah in Mehiki. Koyot ne zadavi samo ene živali, da bi se nasitil z njenim mesom, marveč mori do besnosti, dokler se ne napije do sita ovčje krvi. En sani volk pomori en sani dan po 12 Lovec, mora sedaj v trenutku presodili, na kateri strani se obeta večji plen in streljati. Kar pade, pade. Nato letalo pristane, da pobere plen. To seveda ni vselej lahko in letalec mora skušati že prej živali pognati proti kakemu mestu, ki jc primeren za pristanek. Lov na volkove iz letala je postal sedaj priljubljen šport in živinorejci so v veliki meri rešeni teh neizprosnih sovražnikov njihovih čred. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, vrhovni poveljnik ruskih čet v svetovni vojni, ki živi kot emigrant v Parizu. Dolgo je igral vlogo preten-denta na ruski prestol in stal na čelu emigrantskemu gibanju. Sedaj se je lej vlogi odpovedal in umaknil iz političnega življenji. Izprti delavci v Porurju odhajajo z zborovanja. Za delavce je izprtje težak udarec, ker ne dobivajo ne plače ne nikake podpore. Toda tudi delodajalci imajo z vsakim dnem večje izgube, ker počiva vsa produkcija in več ovac. Koyot je hiter in vztrajen tekač, zato je lov nanj zelo težaven. Avtomobili in motorna kolesa na stepnem ozemlju za lov niso uporabna. Da bi se kakorkoli iznebili teh roparjev, so oblasti razpisale premijo 10 dolarjev za vsakega ubitega koyota; razen tega obdrži lovec volčjo kožo, ki je vredna nadaljnjih 10 dolarjev. Lov na stepne volkove je torej dokaj dobičkonosen — treba je le, da ima lovec srečo na lovu. Nedavno je prišlo letalcu Clydu Iceju iz Rapid Cityja v Južni Da-koti na misel, da bi za lov na volkove uporabil letalo. Poizkus se je nad vse uspešno ob- i nesel. Ice je prvič vzel s seboj dva dobra , strelca in že v teku ene ure je prinesel domov : dva volkova. Sedaj ustreli na poletu preko i približno 100 kvadr. km površine po 3 do 4 I volkove, mesečno povprečno 80. Letalo leti j najprej v višini do 300 ni; iz te višine se da v čistem dakotskem ozračju spoznati volka na 1 kilometer daleč. Čim so opazili volkove, se spusti letalo na 15 do 20 m nad zemljo; treba se je ravnati po tem, kaj store živali. Ko volkovi opazijo letalo, se vležejo plosko na trebuh in počakajo, da aeroplan preleti preko njih: potem pa skočijo in beže na vse strani. Kako znajo Francozi piti Po uradnih podatkih so popili v Franciii 1 1927.: 55.5 milijona hektolitrov navadnega vina, 4,715.000 hI sadjevca, 4,500.000 hI piva, 1,035.000 hI likerja, vermuta in drugih močnih pijač ter okroglo pol milijona hektolitrov sladkih vin. Konzum vina je nasproti 1. 1926. nara.stel za 28.000 hI. Na posameznega prebivalca tje odpadlo 1. 1927.: 111 litrov navadnega vina, 0.7 1 sladkega vina, 11 litrov sadjevca, 35 1 piva in 2.54 1 žganih pijač. Ce odštejemo otroke in dobršen del ženstva, ki ne pije ali vsaj ne veliko, vidimo, da se Francozi v pitju lahko kosajo celo — s Slovenci. msvce Ljubljanska drama / Dobri vojak Švejk. O tej dramatizaciji smo načelno spregovorili le o priliki lanske uprizoritve. V soboto 3. t. m. smo jo videli nekoliko predelano iin podomačeno. Švejka igra sedaj g. Cesar v dolenj&čini in mu se-kundira g. Bratina (Vodieka) v idriječini. Uprizoritev ni pridobila dejal bi, da se je bistveno oddaljila od Haška, še bolj čutimo, kako slaba je ta dramatizacija. In glavno — švejk je v tem okolju naenkrat neresničen in nemogoč, gola burka za galerijo. Ce so ga hoteli ponašiti, potem bi bilo treba delo bolje opremiti — z domačimi dovtipi — ker ti še improvizacija niso. Scenično je delo zdaj bolj gibko, ker se igra tudi pred zaveso, toda ali ni g. režiser pomislil, da je še listo malo strnjenosti dejanja razbil, ko nazadnje pošilja Švejka pred zaveso, da kot Pavliha pripoveduje negladke do-vtipe, dočim mu medtem pripravljajo sceno? Svejk je postal burka slabše vrste. Modri K.->ličtk Miško. V nedeljo 5. t. ni. popoldne je bila prva letošnja mladinska predstava. Osliček Miško je dramatizacija to se ji vidi iz raztrganosti in nejasnosti dejanja, ki je polino burkastih dogodivščin z osličkom. Burka je dobra in otroke prav hrupno in dobro zabava. Dejal bi, da za otroke ni nič manj vredna, kot druge pravljice, saj se pravljična dobrota in krivica kaže prav nazorno in v novi obliki. Dejanje je skoraj prenatrpano in prenaglo: otrok najele v nji — seveda brez strahot — roparje, vojake, komedijante — te celo prav podužno — to se nagleda živobarvnih slik, za katere je režiser g. Šest dobro poskrbel. F. K. • • • S prvega mednarodnega kongresa za ljudsko umetnost v Pragi. Prinašamo sklepe po Zvezi narodov v Pragi v dneh 7.—18. p. m. prirejenega prvega mednarodnega kongresa za ljudsko umetnost. Jugoslavija se žalibog ni udeležila prireditve, sicer pa so predavali vsi ostali Slovani: Bolgari. Rusi, Ukrajinci, Poljaki, Čehi in Slovaki. Udeleženci so gledali na Slovaškem po dr. Plickt posnet ljudski film in nizozemsko narodno igro »Sv. Jurij in zmaje, ki jo je filmal dr. Van der Weine. Kongres bo natisnil dva zvezka poročil o raziskovanju ljudske umetnosti ter je izvolil stalni odbor s pet člani (zastopniki Francije, Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Cehoslovaške). L. 1984 se priredi v Brnu Prva mednarodna razstava ljudske umetnosti. Izmed številnih nastopov so imeli posebni uspeh plesi in godba domačinov z Jave. Prof. L Savieky +. 23. p. m. je predčasno preminul v Krakovu v starosti 44 let znani ooljski geograf L. Savicky kot žrtev nalezljive bolezni, katero si je nakopal pri potovanju po Bolgarskem. Rajni profesor je bil znan kot ljubezniv gospodar in sijajen prireditelj tudi našim udeležencem lanskega Drugega slovanskega kongresa geografov in etnografov na Poljskem. Poleg iBalkana in Turčije je prepotoval tudi vso Evropo, Afriko, Cejlon in Siam. Kot univerzitetni profesor je vstvaril in zelo uspešno vodil geografski institut v Krakovu. »Ruski arhiv.« V Belgradu je izšla prva številka novega srbskega dvomesečnika »Ruski arhive, ki hoče nuditi sliko sodobno ruske kulture. Časopis prinaša tudi bogato fotografsko gradivo. Beležimo članke: 0 filozofskem značaju ruske nauke, Iz isto-rije ruskog modernog pozorišta (Hudožniki, Katner-m teatr in Meierhold), Struje savremene ruske literature (pregled nove lirike 1917—1928, futurizam, kmečki pesnik Jesenin in dr.) ter članek o slikarju Kustodijevu, pesniku stare predvojne Moskve. Na koncu številke sledi bibliografski pregled o novih ruskih izdajah: romanu Gorkega »Artamonovi in drugih. Znani prevajalec P. Sel ver je izdal v Londonu Czechoslovak Antology s prevodi iz klasikov od Husa in Komenskega ter vseh pesnikov in pro-zaikov do najnovejše dobe. Slična izdaja veliko pripomore zanimanju za čehoslovaško literaturo. — Upajmo, da doživimo tudi slično Slovensko antologijo, ki bo delo trajne vrednosti, med tem ko se izgubijo v dnevnikih ponatisnjeni prevodi tudi najboljših naših povesti, ne da bi obrodili trajnega zanimanja. Tudi Slavonic Rewie\v, ki se je pred vsem zanimal za naše slovstvo in prinesel kratek J. Vidmarjev pregled na^e književnosti, je premalo razširjen, med tem ko postane lahko antologija ljudska knjiga. Zadnja VII. številka praškega »Slovanskega Pregleda« je posvečena spominu Leva Tolstega. — Prof. Hostovski pričenja veliko delo o »Rodbinski tragediji Tolstega«, prof. Slavik piše o filoaofsko-zgodovinskem maksimalizinu Tolstega. G. Konstantinov pod:ija zanimivi pregled »Tolstoj na Bolgarskem«. Do sedaj obstoji tam društvo njegovih pristašev Novo občestvo« z glnsilom »Svoboda« ter tri naselbine na deželi. Zanimivo je tudi, da kažejo Tolsio.ieve knjige na bolgarskem književnem trgu največje število prodanih izvodov. »Ana Kare-ninn«, >Vojna in mir« ter drugi spisi so bili pom-tisnjeni po štiri tn petkrat. Znani protest proti smrtnim obsodbom »Ne morem molčati« pa je bil sploh prvič natisnjen v bolcrnrščini kakor tudi /Krog čtenija« v svoji zadnji obliki. Dopisi Ruše Umrla je v Rušah gospa Marija Novak, bivša ugledua posestnica in gostilničarka; na praznik vseh svetnikov je bila še v cerkvi, se udeležila še procesije na pokopališče; ko je pa šla procesija mimo njene hiše, se je radi slabosti odstranila in šla v svoje stanovanje, se tam zgrudila in čez dve uri izdihnila. Pogreb je bil v soboto ob veliki udeležbi domačinov in tujcev; pogreba se je udeležil tudi g. veliki župan mariborski z g. bratom in družino, ker je imel brat hčerko blagopokojne gospe za soprogo. L mrla je pred štirimi leti in počivata mati in hči zdaj v skupnem grobu. Drava je močno narastla; so pač morali biti na Tirolskem in Koroškem hudi nalivi. Povodenj traja že celi teden; ves promet na Dravi je ustavljen ,le tuintam vozi kak pogumen brodar z manjšim čolnom čez naraslo reko. Laško. V nedeljo, dne 4. t. m. se je zaročil g. Kari Novak z gdč. Albino Potokar-jevo. Spori ŠE NEKAJ DOMAČIH NEDELJSKIH REZULTATOV. Sarajevo: Slavija :Sašk 5:1. Senzacijonalna imaga Slavije nad favoritom Saškom. Visoka amaga Slavije bo bržkone Saška stala prvenstvo. Novi Sad: N. K.:Juda makabi 8:1; Vojvodi-na:Radnički 4:1. Drobne športne vesti. Hajduk iz Splita je bil vsled odhoda svojih najboljših igralcev v inozem- stvo v nekaki krizi. Vendar se ie posrečilo dobiti za moštvo mlade in ngilne moči, ki stare »ka-none«, ki so odšli, celo nadkriljujejo. Tajnik Jankov pripravlja Hajduku turnejo na Francosko. Giler, bivše levo krilo Gradjanskega, je defini-tivno ostal v Concordiji. — Za Orsija se bije oster časopisni boj med Italijo in Argentino. »La Cau-cha«, argentinski list piše, da si hoče Italija postaviti reprezentančno moštvo na račun Argentine. Ce hočejo postati Italijani mojstri v nogometu, naj si vzamejo za zgled Angleže in Argentince. Italijani jih sicer zavračajo po svoji stari navadi in naštevajo uspehe, ki so jih dosegli brez Argen-tincev. Nemška nogometna zveza ima okoli 41.000 mark premoženja. Prvenstvena tekmovanja so prinesla 145.000 mark dohodkov, pokalne in reprezentančne tekme pa 141.000 mark. Ce primerjamo te številke, si lahko predstavljamo pomen, ki ga ima šport v Nemčiji. Športni dogoditi Poleg včeraj navedenih nogometnih tekem omenimo še sledeče: WAC : Vienna 2:1, Sportklub : A d mira 3:1, BAC : Wacker 1:1, in je stanje na Dunaju sedaj lakote: WAC 14 točk, Admira 10, Austria 8, drugi po 6 in 5, BAC pa 1. Igra Berlin : Oslo se je vršila v Berlinu in je Berlin zmago 2:0 prav lahko dosegel; igra Holandske in Belgije 1:1 se je pred 35.000 gledavci vršila v amsterdamskem stadionu. Viktoriji iz Žižkova je bila naklonjena lepa zmaga proti Matiji 5:0, Topliški FC je igral proti Hungariji 4:4, v Glasgowu na Škotskem so pa Škoti porazili Irce 8:2. Graški GAK je odpravil Hakoaho s 6:4, Sturm pa Sportklub s 4:0. — Lepe dohodke daje nogometni šport na Španskem; za igro Espanola proti Barceloni so prodali 36.000 vstopnic in so dobili zanje nad 1.200.000 dinarjev; zato je klub Barcelona pač lahko plačal naloženo mu kazen v znesku 9000 Din. Danes meni, jutri tebi, pravita El Quati in fo^„Sedal je M 16 mili zopet zmagal Ray, v 1-27:18.2, sledili so mu El Quafi, Ken Mullen in H. Kohlemainen. Vidi se, da je na razdalje 20 do 30 km Ray boljši, na daljše proge pa El Quafi. -splošno so bili v lahki atletiki pred leti Švedi na prvem mestu; prvenstvo so jim vzeli potem Finci, za temi pa Nemci. Neki švedski športni list )e sestavit uspehe peterih najboljših atletov in je na-računil za Nemčijo 74 točk, za Finsko 65.5, zn Švedsko 44.5, za Francijo 81.5. e?. Arne BorR l® v šang-haju že plaval ua 1000 y ali na 1000 m, in je napravil nov svetovni rekord. u avstr'.iski rekord v obojeročnem potegu poltežke teze je napravil Hipfinger s 107.5 kg. Nov rekord s hidroplanom je pa napravil Anglež Craig, 319.57 milj ali nad 514 km na wo. Vendar pa ostane še nadalje oficielni rekord Italijana Bernardija 318.62 milj, ker mora biti rekord zboljšan najmanj za 5 milj, da ga potrdijo. Bonaglia je po točkah premagal Giuseppa bpalla v 10 rundah in prav tako v desetih rundah doslej neznini indijanski peresni bokser Pete Nebo Routisa. Italijansko avlomobilno prvenstvo si je priboril Ca m pari. — Dirka Targa Florio, ki se bo vršila 5. maja, ne bo več imela pododdelkov, temveč bo klasifikacija samo splošna, za vse kategorije. Daril bo deset; prvo bo znašalo 100.000 lir, ostala 140.000 lir, skupaj 240.000 lir. Radio Programi Radio-Cfubljana Sreda, 7. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; 18 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski; 19 Srbohrvaščina, poučuje prof. Ma-zovec; 19.30 Po dalmatinskih potih, pre,lava dr. Valter Bohinjc; 20 Vijolinski večer g. Jeciča: Sara-sate: Napevi ciganov, Reger: Sonata, I)ohnany: Al-legretto, Jecič: Balada, Beethoven: Meuuei. _ 21 Lahka glasba (godba »Sloge*); 22 Poročila. Četrtek, 8. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; 19 Laščina, poučuje prof. Gruden; 19.30 Motnje pri prejemu, predava prof. An-dree; 20 Literarne pol ure, čita dr. Alojzij Gladnik; 20.30 Simfonični koncert kr. opere: Novak: Slovaška smita, Dvora: Carneval, 4 plesi; 22. Poročila. :Drugi programi Sreda, 7. novembra. Zagreb: 17.30 Lahka glasba rndio-kvarteta. — Breslau: 20.15 Kabaretni večer. — Praga: 19 Koncert godbe na pihala. — 20 Vesele pesmi. _ 21 Stare holandske pesmi. — Leipzig: 20 Dunajske pesmi. — 21 »Lazarus«, igra. — 22.30 Plesna glasba. — Bern: 16 in 17 Orkestralna glasba. — 20 »Figa-rova svatba«, opera (Mozart). — Katovice: 18 Koncert. — 20.30 Komorna glasba. — Brno: 19 Cajkov-skega glasba. — Rim: 17 Instrumentalni in vokalni koncert. — 20.45 Prenos opere iz gledališča. — Langenberg: 20 Lahka glasba. — 21 Nemška simfonična glasba. — Berlin: 20 Zabava. — 21 Koncert godalnega kvarteta. Beethovneve skladbe. — 21.30 Poročila, nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta. — 16 Orkestralna glasba. — 20.10 »Hrabri Cassian«, marijonetna igra; nato lahka glasba. — Miinchen: 19.30 Orkestralna glasba. — 20.45 Klavirski koncert. — 21.80 Literarna ura. — 22.30 Lahka glasba. — Milan: 16.30 Lahka glao-ba. — 20.50 Pester koncert lahke glasbe. — Bw!«-post: 12.20 Koncert ciganske kapele. — 17.40 Simfonični orkestralni koncert. — 22.35 Komorna glasba. Nasznanila Ciubl/ansRo gledališče Drama: Začetek ob 20. Sreda, 7. novembra: Zaprto. Četrtek, S. novembra: ROMEO IN JULIJA. Red C. Petek, 9. novembra: Zaprto. Sobota, 10. novembra: Ob 15. uri: 2UPAN STIL-MONDSKI. Dijaška predstava pri znižaaih cenah. Izven. Ob 20. uri: OOBRI VOJAK ŠVEJK. Izven. Nedelja, 1. novembra: Ob 15. uri: MODRI OSLIČEK MISKO. Izven. Ob 20. uri: KUKULI. Izve«. Opera: Začetek ob pol 20. Sreda, 7. novembra: SALOME. Lanski B abonma. Četrtek, 8. novembra: Zaprto. Pelek, 9. novembra: OEDIPUS REX. IZ KOMIČNE OPERE. Prem. abonma. Sobota, 10. novembra: BOCCACIO, opereta. Izven. Nedelja, 11. novembra TRUBADUR. Izven. Mariborsko gledališče Sreda, 7. novembra. Zaprlo. Četrtek, 8. novembra ob 20. uri: »THERESE RA-QUIN«, ab. C. Kuponi. Prireditve in društvene vesti Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, 9. novembra ob 20 v lastnem dru-; žabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1. Predaval ! bo rektor ljubljanske univerze g. dr. ing. Milan Vidmar o »Brezžičnem prenosu znakov kot transformaciji«. Vabljeni so člani in vsi, ki sc zanimajo. Naše ^Ijaštvo Akademska zveza. Na včerajšnji seji AZ se je konstituiral odbor sledeče: Uribovšek Anton, caiid. iur., predsednik; Škarabot Franc, stud. techn., tajnik; boje Vilko, tud. iur., blagajnik. Redna letna skupščina »Slovenske dijaške zveze« se vrši, kakor že naznanjeno po okrožnici, v nedeljo, dne U. novembra t. 1. ob pol 11. v dvorani Akademskega doma. Vse organizacije, ki so redne članice SDŽ in še doslej niso poslale poverilnic in statistik, pozivamo, naj to store najkasneje do petka, dne 9. t. m., v nasprotnem slučaju jih bo smel zastopati lanski delegat s številom glasov, kot ga je i imel na zadnjem občnem zboru. Izvenljubljanske ! organizacije naj po možnosti pošljejo kakega za-1 stopnika v Ljubljano, ljubljansko katoliško dijaštvo pa je prav tako vabljeno na skupščino svoje matice, da spozna njeno delo in težnje. — Bog z nami! — Predsedstvo SDZ Orel Št. Peter. Drevi točno ob 8. proslavimo obletnico Rapalla. Recitacije. Govor g. Davida Dokto-riča. Celjsko orlovsko okrožje priredi — kakor je bilo že javljeno — tajniški in blagajniški tečaj ter vadite!jski tečaj v nedeljo, 11. t m. Začne se vsak tečaj ob 9 v Orlovskem domu. Prosimo, dn vsi odseki takoj prijavijo vse udeležence. Natančno je bilo javljeno v Vestniku; ako kak odsek Vestnika ni prejel, naj nam takoj sporoči. Udeleži se naj teh tečajev kolikor mogoče veliko število vseh odse-kovnih članov, da bodo v bodoče izvežbani odborniki vedno na razpolago. NarholiSi v materijalu in konstrukciji so kolesa in iiva.ns stroj znamke ,,Gritzner" in „Ad er" za dom. obrt in industrijo. — jv carski plctiinii stroji ..Ou^itd". Istotam pisalni stroji „Uraniia" v treh velikostih Pouk vazenja brezplačen Ha obroue? Le pri JOS. PETELINE Ljubljana allzu Prešernovega sp ob vodi VeCletna garancija : Zahtevajte ponndhe cca 30 HP, v rabljenem, vendar prvovrstnem in uporabljivem stanju se kupi Ponudbe z opisom in ceno na: A. A. BAKER & Co., ZAGREB, B cesta 35. Pritiobivaite novih naročnikov! Za jugoslov. patent št. 1951 od 1. jul. 1923 na: »Postopek za izdelovanje kvalitetnih nitij vsake jakosti iz viskoze, katere naj se predejo iz različnih lukenjskili širin« (Verfahrcn zur Herstellung von Qualitats-faden jeder Starke aus Viskose, die aus ver-schiedenen Loehv/eiten gesponnen vverden sollen), se iščejo luipci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, —::— Ljubljana, Šelenburgova ulica. —::_ Peter Klemen: Slovenski kurir in njegova smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje.) Istega dne pa so nekateri gospodje od komisije, bili so doktorji Ivan Lorkovič, Milkovič in Cervinovlč, srečali pri konzularni agenturi, katero je vodila velika slovenska kirurgična kapaciteta, nekega Angleža, Mister Browna, kateri je bil prišel tja, da izposluje za one Angleže, ki so bili med vojno internirani na Dunaju in ki so se hoteli ravno one dni vrniti čez Jugoslavijo in Italijo domov, dovoljenje za prost prehod čez naše ozemlje. — Gospod Brown je dovoljenje seveda dobil, a naši delegati so ga v zameno prosili, če bi se smeli tudi oni priklopiti tej angleški ekspediciji. Ni nam odbil prošnje, obljubil nam je, da nas hoče vzeti v posebno zaščito, zlasti pred Italijani, ker je, četudi Anglež, dobro razumel ne ravno preveč prijazno razmerje med Jugoslovani in Italijo. Zagotovil je, da hoče ravnati z nami kot z Angleži samimi in nas bo tudi napram Italjianom izdajal, če bi bilo treba, za pristne Angleže. Doktor Cerinovič je opoldne v svoji znani istrski zgovornosti pripovedoval: »Danas pu-tujemo. Mister Brown jc sasvim čestit čovjck.< Ker telegrama iz Švice še vedno ni bilo, nam res ni kazalo drugače, kakor ua postanemo vsaj za nekaj dni Anjjfleži. In zvečer istega dne, bilo je 22. novembra 1918, smo šli na Južni kolodvor, da se odpeljemo, kakor je bilo rečeno, krog devetih proti Ljubljani in Trstu. Prišli smo res o pravem času, a vlak, ki je bil rezerviran za angleško ekspedicijo, je odšel šele krog polnoči z Dunaja. Počasi nam je šla ta vožnja izpod nog. Na vsaki postaji smo stali in čakali ne vem koga. Prav dolgočasno bi bilo, če bi nas ne bil zabaval neki angleški klovn, ki je hodil od ku-peja do kupeja in kazal svoje mimične umetnosti. Najbolj smešen pa je bil tedaj, kadar se je držal popolnoma resno. Do solz smo se mu morali smejati Vajeni smo predstavljati si. pod Angleži visoke osebe tankih meč, a to vam je bil majhen, slaboten človeček, ki je nosil na glavi čepico, najmanj dvakrat večjo kot mu je bila glava. Tudi nekaj francoskih vojnih ujetnikov je bilo med nami, te pa moram omeniti samo radi tega, ker nas pot daleč doli v Italijo ni raz-družila. Povedati moram, da sc je naši osmerici pridružil na Dunaju tudi žurnalist Rude G. in tako je štela naša komisija devet članov. Celjani so naš, oziroma angleški vlak sprejeli z velikim hruščem. Kolodvor jc bil poln odličnega občinstva, ki je vpilo živijo in mahalo z robci različnih barv. Baje je Angleže nekdo tudi ogovoril in jim voščil srečno pot. Prav za prav bi bili mi bolj potrebni takega voščila, a navdušenje je bilo pač večje za Angleže kot za nas borne delegate, ki smo so skrivali za lesenimi šipami, da nas ne bi kdo opazil in nam očital narodnega kameleonstva. Prišli smo v Ljubljano krog štirih popoldne. Le malo ljudi je bilo na kolodvoru, par srbskih vojakov je promeniralo z bajoneti po peronu gor in dol. Zdelo se mi je, da Ljubljana spi. Saj je bil prejšnji dan vendar doktor Milkovič telefoniral, da pridemo, oziroma da pridejo Angleži in jih je treba dostojno sprejeti. Izstopil sem in šel v točilnico na čašo vina, ker mi je bilo hladno, če ne naravnost mrzlo. Za čašo vina je treba imeti vedno pošten, krščanski vzrok, saj ljudje ti že itak rečejo, da si pijancc; če pa piješ brez vzroka ali iz navdušenja, si svinja. Uboga tvoja žena I V točilnici sem našel urednika Ščuko in sem ga nahrulil, zakaj nam, ne nam, Angležem niso Ljubljančani napravili nikakega sprejema. To je, če ne nesramno, vsaj zanikrno. Sprejemati ni mogoče vsak dan, naj torej sprejemajo takrat, ko jim je dana tako lepa prilika. In tudi kak primeren govor bi bili lahko spustili, saj mi Slovenci »spuščamo govorance« ravno tako radi in pijemo vino ravno tako iz navdušenja kot Hrvatje, pa nam še vedno pravijo, da nismo isto pleme, dasi je dejstvo že na vseh drugih koncih dokazano. Cviček letošnje, oziroma lanske letine mi kar ni šel. Imel je umazano barvo, okus pa tak, da bi ga bil gotovo pustil, če bi ga ne bil že plačal. Zato mi je urednik Ščuka svetoval, da greva v restavracijo, češ, da se tam toči »kap- ljica«. No, počasi sem se vendar malo ogrel, tudi glede sprejema se nisem več jezil, jezik pa se mi je bil tako razgibal, da sem z vso lahkočo konkuriral Ščuki, ki mi je pripovedoval ljubljanske novice. Povedal mi je tudi, da sc je bilo za sprejem Angležev zbralo ob osmih zjutraj veliko občinstva na kolodvoru, ki pa je čakalo zastonj. Vpraša! sem ga, če se je pri tem zvršila kaka žepna tatvina, a ko mi je resno zatrdil, da se je vsa prireditev zgodila brez incidcntov, sem mu verjel. Prosil me je tudi, naj se v imenu ljubljanskega občinstva opravičim pri Mister Brownu zaradi praznega kolodvora. To sem tudi storil in gospod Brown je rekel, da nič ne dc in da mu moje opravičilo zadostuje kot dokaz naše naklonjenosti. Medtem so bili priklopili k vlaku novo lokomotivo. Šel senc zopet na svoj ozki prostor v vagon in čakal, da odidemo. Za menoj pa jo primaha doktor Milkovič, rekoč, da ga Narodni svet rabi v Ljubljani in ne gre dalje. Pobere svoje stvari, poslovi se od nas ostalih in odide. Tako je doktor Milkovič končal svojo vožnjo v Ženevo in Pariz. Ifinie nnsesfuo se proda v občini Paradiž pri Sv. Barbari v Halozah ob okrajni cesti. Obsega približno 2 orala vinograda, 4 orale njiv, 5 oralov lepega sado-nosnika in travnika in 11 oralov prvovrstnega, po večini smrekovega gozda. — Vpraša se pri MESTNI HRANILNICI V MARIBORU. Službodobe Trgovski vajenec poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sc sprejme, kateri ima res veselje in poklic do trgovine, pri Jos. Tiršek, trgov, mešan, blaga, Polzela v Savinjski dolini. Bono za vzgojo leto starega deteta brez matere, ev. tudi vodstvo gospodinjstva, iščem. Reflektanti-nja bodi stara 33—40 let popolnoma zdrava in ljubezniva napram otrokom Prednost imajo Slovenke iz boliših hiš, ki so žc negovale otroke. Ponudbe pismeno s kratkim opisom dosedanjega življenja, dela in poklica, s pogoji, pod katerimi sprejema službo, z navedbo mesečne plače in s fotografijo, ki jo vrnem obenem s pismom. Tajnost zajamčena. - Samo resne ponudbe na llija Veljkovič, Sombor, ulica Knezeviča št. 14. Dekle pridna, poštena in snažna, za vsa hišna dela uporabna, išče službe. -Ponudbe pod »Dekle« na upravo Slovenca. Pridna vdova brez manjših otrok, išče mesta hišnice ali postrež-nicc za pospravljanje pisarn ali k gospodu (samcu). Ponudbe na upravo Slov. pod: »Božja volja«. Krojašk. pomočnika za velike kose, fina dela, sprejmem takoj. Istotam se sprejme tudi vajenec. Stanko Kopač, splošno krojaštvo, Kokrica št. 58, p. Kranj. Vozniki za nagromozanje ceste Sv. Peter—Ložane se takoj sprejmejo. - Vpraša sc pri tvrdki Ubald Na-ssimbari, mestni stavbenik, Maribor, Vrtna 12. Mesarskega vajenca in pomočnika sprejmem. - Josip Ham, mesar in prekajevalec v Ljubljani. Učenca ali učenko za fotografsko stroko takoj sprejmem. - Ponudbe, če mogoče s sliko, na foto V. Bavec, Rajhenburg Kuharica spretna, išče mesto v župnišče ali kjerkoli. — Naslov v upravi št. 10783. srednjih let, ki zna šivati, išče proti majhni plači lažjo službo kjerkoli. -Ponudbe na upravo lista pod »Pošteno dekle«. Prepisovanje na stroj prevzamem poceni. Ponudbe pod »Prepisovanje« št. 10.875. Mesarski pomočnik išče službe pri dobrem mesar, mojstru zaradi nadaljnje izobrazbe. Naslov v upravi Slov. št. 10.865. Korespondentinja Ravnateljstvo drž. trgov, šole v Ljubljani bi moglo priporočiti prav dobro korespondentinjo in knjigovodkinjo, ki more nastopiti takoj in gre tudi izven Ljubljane. Cenj. vprašanja naj se blagovolijo poslati na ravnateljstvo šole. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Poizvedbe Lov. pes se je našel bele barve z rujavimi lisami, znamke obč. Šmartno. Lastnik naj se oglasi: gostil. Hočevar, Sv. Val-burga, p. Smlednik. Stanovanje 2—3 sob, kuhinje in pritiklin v centru se išče za februar. Ponudbe na insert. oddelek Slovenca pod »Železnica«. Do 10.000 Din dam takoj za dosmrtno stanovanje, obstoječe iz ene sobe in pritiklin kjerkoli. Vpokojcn starejši par brez otrok. Več ust-meno. Ponudbe na oglas, oddelek Slov. pod šifro »Do 10.000 Din«. Vrtnar oženjen, dobi takoj brezplačno stanovanje dveh sob. Prednost imajo mizarstva vajeni. - Naslov v upravi Slov. štev. 10.820. Stanovanje dveh lepih, celo ali deloma opremljenih sob s centralno kurjavo v bližini univerze za gospoda event. par brez otrok, kuhinja na plin s kopalnico, se odda konec novembra. - Vprašati je v trgov. Toni Jager, Dvorni trg št. 1. Stanovanje treh sob, kuhinje, verande, vrta, pralnice, pritiklin, z elektr. razsvetljavo, v vili blizu Tivolija oddam takoj za zmerno ceno proti večletni najemnini ali sorazmernemu 10% posojilu. Pripravno tudi za trgovino in obrt. Ponudbe z navedbo let, ozir. kapitala na Poštni predal št. 199. Lepo stanovanje dveh sob, meblirano, se odda v centru mesta s posebnim vhodom, z souporabo kopalnice in c-lektrike za mesečno ceno 1500 Din. — Ponudbe poslati pod: »Lepo stanovanje« upravi Slov. Jugoslov. angleško društvo v Ljubljani sporoča, da se jc preselilo v novo sobo v Jadranski Podunavski banki v II. nadstr., desno, ter da je knjižnica članom na razpolago ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Čitalniške ure pa so ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20. ure. Z današnjo sredo sc prično tudi redni konvcrzacijski večeri, ki se bodo vršili vsako sredo ob 21. uri v društveni sobi. — Odbor. Gospa Copeland javlja, da zopet redno prične z angleškim poukom. Interesenti naj se javijo v četrtek med 6. do 8. uro zvečer v Gosposki ulici 5, priti., levo. Pozor ! Dnevni in večer, tečaj za prikrojevanje dam. oblek se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega salona Roza Medved Ljubljana, Mestni trg 24, III. nadstr., nasproti ro-tovža. - Kroji se izdelujejo po meri. Graščino v Ljubljani - Vodnikova cesta 25 - ugodno proda lastnik. Bukova drva vsalco množino, z navedbo cene, ponudite družbi »ILIRIJA«, Ljubljana, Vil-harjeva cesta. III Med cvetlični in ajdov, naprodaj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.781. Lovski pes ptičar, eno leto star, napol dresiran, naprodaj za 800 Din. Jože Havliček, gozdar, p. Rob na Dolenj. Trgovska hiša enodružinska (modno blago), se proda z vsem blagom in inventarjem. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na upravo lista pod »Stara trgovina«. Nove orgle lepo doneče, se prodajo. Pncu. sistem, reg. Principal 8', Salicional 8', Flavta 4', Pedalna zveza, Ok-tavna zveza, Suboktavna zveza. Cena ugodna. Garancija. Iv. Kacin, tovarna orgel, Gorica. Piazza Tommaseo 29. A. Šinkovec nasl. K. 5055 Pozor Amerikanci! Graščina v Ljubljani, Sp. Šiška, Vodnikova c. 25, naprodaj. Ogleda se na licu mesta vsak dan; stanovanje 5 sob s pritikli-nami takoj na razpolago. V gradu so 3 velike delavnice, vinska klet, več stanovanj, poleg velika parcela, večji sadni in zelenjadni vrt, 2 mlado zaraščena gozda, cenjeno za polovično vrednost 280.000 Din. Proda sc dne 9. novembra ob pol 10 dopoldne na sodišču, soba štev. 15 v Ljubljani, Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam jo povzetju najmanj 5 kg zkoristite priliko. dokler zaloga traia Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja. Zagreb, Ilica 82. Zahvala Ob prerani smrti svojega nepozabnega soproga sc prisrčno zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali. Osobito izrekam svojo zahvalo preč. gg. duhovnikom v Krškem in na Radni, g. primariju dr. Murgelju, čč. sestram v bolnici, gg. uradnikom in meščanstvu, pevskemu zborti, osobito pa tudi g. dr. Peršinu za ginljiv poslovilni nagrobni govor, in sploh vsem za časteče spremstvo in poklonitev vencev. V Krškem, dne 5. novembra 1928. Marica Majcenova. Žaganje drv z motorno žago. - Uran Franc, Vilharjeva cesta, telefon št. 2820. Jetiko ozdravi tudi pozimi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheil-anstalt) Sečovo, železn. postaja Rogaška Slatina. Drva bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. K LO B U K E zimsko perilo, dežno plašče in drugo modno blago priporoča trgovina -Pri AMERIKANCI]« Ljubljana, Stnrl trg Stev. 10 Volna in bombaž za strojno pletenje in rožna dela dobite po "JS|F- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica. Vijoline kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel Šlezijski premog odlični, in koks, prompt-no iz skladišča, ter trboveljski premog, dobavlja Čebin, Ljubljana, Wolfo-va ulica 1. — Tel. 2756. Šival, stroje, najboljše Gritzner, Vesta, KShler, kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Istotam tudi šivalni stroji »Junker« za pogrez. po 2500 Din ter tudi že od 1400 Din naprej. Za vsak stroj 15 letno jamstvo in popravila na domu, — Prodaja na obroke. Ceniki franko. POPRAVILA Mehanik Ivan Legat Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. špecijalist za pisarniške stroje. Novi in rabljeni pisaln stroji vedno v zalogi. Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, ,T/oliova ulica it. 121 Bele emajlirane ploščice za stene in štedilnike dobavlja Material d. z o. z. Ljubljana Dunajska c. 36 Sijajen zaslužek! Gener. in krajev, zastopnike za prodajo drž. papirjev na mes, obroke pod najboljšimi pogoji in z največjim zaslužkom išče »Slavija« k. d. Beograd, Kralja Mil. 37/11. Strok, izobr. ni potreb. gospod Naznanjamo tužno vest, da je umrl naš ljubljeni stric, :od AL03ZP KNEZ po kratki bolezni v starosti 63 let. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 7. t. m. ob 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo truplo položilo v rodbinski rfrnbnici k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja! V Ljubljani, dne 6. novembra 1928, Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vo-iiip ?i£ki, triciklji. holenderji, ski-r0) otroški automobili. Prvovrstno blngo po najnižjih cenah! Velika izbira. — Ceniki franko — Prodaja na obroke „T!SIBU'ift", F. B. L. tovarna dvoUoles in otroških vozičkov LJubljana, Karlovska cesta 4 A 92/28-93. OKLIC! Posebni parte se ne bodo izdali. V zapuščinski zadevi po dne 1. maja 1928 umrlem Alojziju Mikušu, posestniku v Gornjem gradu, se oddasta v Gornjem gradu v najem gostilna in mesarija v takozvani Bavčevi hiši z vsemi prostori in pritiklinami, kegljiščem in hlevom za dobo 6 let, počenši s 1. januarjem 1929 najboljšemu ponudniku. Reflektanti se pozivljejo, da podajo pri tem sodišču pismene ponudbe do 20. novembra t. 1. Najemni pogoji so na vpogled pri tem sodišču in sc dajo na zahtevo tudi v prepisu. Okrajno sodišče v Gornjm gradu, odd. I., dne 1. novembra 1928. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, zlati papa, stari oče in tast, gospod JOSIP BARAN strokovni učitelj Tehnične srednje Sole v pokoju v torek, dne 6. t. m. nenadoma preminul, Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 8. novembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Stiška ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. novembra 1928, Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. Naš iskreno ljubljeni, skrbni oče, ozir. sin in brat, gospod Ivan Koroša nas je dne 5. novembra po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, v 60. letu svoje dobe za vedno ostavil. Pogreb nepozabnega pokojnika sc bo vršil v sredo dne 7. novembra 1928 ob 16. uri iz mrtvašnice Splošne bolnišnicc na mestno pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 8. novembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru, Maribor, dne 6. novembra 1928. IVAN in RADOVAN, sinova. — IVANA KOROŠA, mati. — MARIJA KOROŠA, sestra. Mestni pogrebni zavod v Mariboru. V globoki žalosti naznanjam tužno vest, da je moj srčnoljubljeni soprog, gospod JAKOB ŠKRAJNAR postreiček v ponedeljek 5. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 7. novembra 1928 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti Krojaška ul. 5 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 6. novembra 1928. Žalujoča soproga Uršula Škrajnar. Mestni pogrebni zarod. vi "-'V. -. . . .. • v«; T ...■•■ /--V'";- .„■.; Zahvala Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti naše preljube zlate mamice, prababice, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe Franje Perne sc tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, someščanom, znancem in prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku in ki so njeno zadnjo pot olepšali s prekrasnim cvetjem in mnogobrojnimi vencL Posebej se šc najtoplejc zahvaljujemo preč. duhovščini, občinskemu zastopstvu mesta Tržič, Slov. bralnemu društvu in Sokolu za častno spremstvo, prav posebno pa gg. pevcem za ganljive žalostinkc pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu. V Tržiču, dne 6. novembra 1928. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel Ced Izdajatelj dt. Fr. Kniorec. Urednik: Franc Terseglavt