Leto III. ($.)» štev. 104
Maribor, sreda 8. maja 1923
		
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po požti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon; Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta čt.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. A rnnm—■■
Dve konferenci
ste danes središče interesa svetovne javnosti: konferenca pripravne komisije za razorožitev, ki je 6. tm. v Ženevi zaključila svoje šesto zasedanje, ter konferenca strokovnjakov v Parizu, ki razpravlja o nemških reparacijah.
Kdor je od ene ali druge konference pričakoval končno likvidacijo obravnavanih vprašanj, si lahko danes reče, da je bil preveč optimista. Od zasedanja pripravne komisije za predloge o razorožitvi poznavalci razmer že od prvega početka niso pričakovali znatnejših rezultatov. Naloga komisije je bila, da predela in pripravi končno besedilo konvencije o zmanjšanju oboroževanja. — Sprva je že grozila nevarnost, da se konferenca sploh razbije na- popolnoma si nasprotujočih stališčih Severne Amerike in Vel. Britanije glede pomorske razorožitve. Vsi dosedanji poskusi, doseči formulo, s katero bi se v vseh kategorijah ladij vzdržala pariteta, določena na tvashingtonski konferenci za ladje nad
10.000	ton, so se izjalovili z ozirom na nasprotujoče si naloge vojne mornarice ene in druge tu navedenih velesil. Združenim državam konvenirajo velike bojne ladje, Velika Britanija pa rabi lahke edi-nice za pomorsko policijo. V tem je bi
M©m lgir@di komunist©*?
DANES POPOLDNE SKUPEN POGREB KOMUNISTOV IN STRAŽNIKOV, KI SO PADLI 1. MAJA. — ZOPET KRVAVI SPOPADI S POLICIJO V NEUKOL-
NU IN V/EBDINGU.
BERLIN, S. maja. Danes popoldne bo pogreb žrtev i. majnika. Čeprav je policija gospodar položaja in je ukrenila vrh tega kar najobsežnejše odredbe za vzdržanje reda in miru, pa se kljub temu pričakuje, da pride zopet do novih velikih in krvavih spopadov med policijo in komunisti.
Komunisti vršijo že dva dni na široko zasnovano propagando. Poplavili so ves Berlin z letaki, v katerih pozivajo berlinski proletariat k generalni stavki in demonstracijam proti policijskemu nasilstvu. Prvotno so zahtevali komunisti izročitev vseh trupel svojih pristašev, češ da jih bodo sami pokopali. Policijska oblast pa ni hotela ugoditi njihovim zahtevam, ker se je bala, da bi komunisti potem izrabili pogreb za protidržavno demonstracijo. Zato bodo danes trupla komunistov pokopana skupno s trupli
padlih stražnikov. V tej stvari je intervenirala tudi komunistična frakcija državnega zbora, a brez uspeha.
V Weddingu in Neukolnu jo prišlo sinoči do novih spopadov med komunisti in policijo; komunisti so bili po daljšem streljanju in trdem beju končno od policije razkropljeni. V/edding In Neukoln je cbkoljen od močnega policijskega kordona. Po ulicah so postavljeni »španski jezdeci« in cklopnl avtomobili s strojnicami. Ulice nudijo enako sliko, kakor za časa upora Špartakovcev. Vsak prestop meje v predmestjih je prepovedan. Vsakdo, ki bi jo hote! prekoračiti, se bo moral podvreči strogi telesni preiskavi in se tudi legitimirati- Policija j? dobila danes nalog, da naj v	r’:	>	se ob-
činstvo ne bi pokorilo, rabi takoj orožje.
Kaa3crSC3ISE!5!!SraR!E
Naše bojno bročouje na po-touanju po Sredozemskem morju
BEOGRAD, S. maja. Jugoslovansko bojno brodovje poseti dne 15. t. m. grško vojno mornarico na Krfu. Kakor se poroča iz Aten, se na Grškem že vrše priprave za slavnosten sprejem jugoslovanskega brodovja. Naše bojne edinice bodo odplule po
tem na Malto, da posetijo angleško stvo vseh težkoč za pomorsko razoroži-[brodovje, nato pa še v Bizerto, da
pust. Da bi ga udobnejše preživel, je na dan nastopa dopusta odprl depozitno bta gajno komisarijata in okradel iz nje Din 500.000, od katerih je pripadalo 400.000 Din konkurzni masi Svetolika Saviča. Za pravoslavne praznike je imel Radulovič dovolj časa, da je neopaženo pobegnil črez mejo. Radulovič je imel en ključ za blagajno, drugega pa neki nje' gov tovariš. Domneva se, da je odprl blagajno s pomočjo kakega ključavničarja. Policija je izdala za Radulovičem takoj tiralico.
tev in obenem glavna zapreka, da se delo Lige narodov na razorožitvenem problemu ne pomakne z mrtve točke in se ne more sklicati splošna razorožitve-na konferenca.
Vendar je tekom zasedanja pripravne komisije nastal preokret, ko je ameriški delegat Gibson dne 22. aprila izjavil, da je washingtonska vlada pripravljena stopiti v nova direktna pogajanja glede pomorske razorožitve. Ker je britanski delegat Cusbendun podal v tej smeri u-godno Izjavo, katero je podkrepil še zunanji minister Chamberlain v britanskem parlamentu, so vzpostavljena pogajanja med obema velesilama. Ta pogajanja bodo naravno trajala delj časa in je dotlej pripravna komisija za razorožitev odgodila svoje delo. Sklicana bo zopet šele po zasedanju Lige narodov, naj-brže Šele oktobra ali novembra.
Tudi glede razorožitve na kopnem ni komisija ničesar sklenila, ampak se je razšla brez rezultata. Združene države so se postavile za francosko stališče, ki je stališče vseh vojaško močnih evropskih držav, in ki zastopa tezo, da rna-terljalne rezerve no smejo spadati pod omejitve. Sovjetski delegat Litvinov in nemški delegat Bernsdorff sta ostro nastopila proti temu, in konstatirala popoln neuspeh konference glede vprašanja raz orožitve na morju in na kopnem ter prepustila polno odgovornost za pripravo razorožitvene konference večini.
n reparacijska konferenca v Parizu? Ali ima zaznamovati kakšne uspehe v smeri splošne konsolidacije Evrope? Znano je, da je tud! tej konferenci že gro zllo razbitje. Delegat Nemčije dr, Sclmcltt je odločno odklonil predloge zaveznikov glede višine nemških repara cijskih plačil ter je stavil proti predloge, kutere pa so zavezniki (Francija, Angll
posetijo francosko bojno brodovje.
Sestanek male antante
BEOGRAD, 8. maja. Konferenca zunanjih ministrov držav Male antante bo btvorjena 20. t. m. in sc bo nadaljevala še 21- t. m. Zunanji ministri Male antante bodo določili program za oficijelna posvetovanja na večer pred sestankom. Dne 22. t. in. bodo posetili Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Cetinje in Split. Ni izključeno, da sc bo udeležil posvetovanj tudi zunanji minister dr. Marinkovič, ki se še vedno mudi v Davosu.
Problem brezposelnosti u Nemčiji
BERLIN, S. maja. Vlada se je ba-vila včeraj s problemom zavarovanja brezposelnih delavcev. V kratkem bo izdelan program v obliki zakonskega načrta, s katerim bo skušala vlada priti v okom vedno bolj naraščajoči brezposelnosti. Vlada je prišla do zaključka, da je to delo treba izvršiti čimprej, ker je finančni položaj države tako resen, da je čisto nemogoče, da bi sc državni denar uporabljal za brezposelne.
Uelika paneuerba na policiji u Beogradu
BEOGRAD, 8. maja. Pri policijskem komisarijatu na Vračaru nameščeni policijski uradnik Žarko Radulovič je vzel za velikonočne praznike enotedenski do-
]a, Belgija, Italija i!d.) smatrali kot nesprejemljive. Situacijo je rešil predsednik komisije, delegat Združenih držav, Owen Young, ki je stavil posredovalni predlog, ki na eni strani v glavnem vsebuje zahtevo zaveznikov, na drugi strani pa u-važuje tudi stališče Nemcev glede plačilne sposobnosti Nemčije ter znižuje letno kvoto. Ker so tekom zadnjih dni vlade zavezniških držav v bistvu pristale na ameriški predlog, je za danes pričakovati v Parizu sporazuma. Dr. Scliacht — tako se čuje — bo dal posebno izjavo, s katero v načelu usvaja predlog ameriškega delegata, stavil bo pa tudi nekaj protipredlogov, tičočih se sistemiziranja reparacijskih plačil. VČe-,raj se je tudi raznesel glas, da |e i frnn-
Houe žrtuc atentata na UJoldemarasa
KOVNO, 8. maja. Atentat na ministrskega predsednika Wo!dcmarasa je povzročil med prebivalstvom veliko ogorčenje. Preiskava ni dognala dosedaj še
asa 3OTTO£say|iSUM’3!S*!r. sren
coska delegacija dala svoj načelni pristanek na ameriški predlog. Tako je torej upati, da bo končni uspeh komisije finančnih strokovnjakov vendarle koli kortoliko pozitiven.
Usoda reparacijske konference kakor tudi razorožitvene konference je naravno tudi v živem interesu naše države. Predvsem radi tega, ker pomeni postop na likvidacija obeh vprašanj splošno konsolidacijo Evrope in s tern naravno tudi Jugoslavije. Reparacijsko vprašanje nas pa tangira tembolj, ker ima tudi še naša država dobiti iz reparacij znatne svote, ki so nam potrebne za našo go. spodarsko konsolidacijo. Zato nam ne more biti vseeno, kakšen boi uspeh teh konferenc,
nobenih pozitivnih rezultatov in poja* snjen tudi še vedno ni pravi motiv ozadja atentata. Po eni verziji so vprizorili atentat člani Plechavicijeve stranke, po drugi zopet komunisti, da se maščujejo, ker je bilo pred nekaj dnevi več komunistov od vojaškega sodišča obsojenih na smrt. Oraonančni oficir Woldemara-sa, kapetan Verbickas, ki je dobil strel skozi pljuča, je že podlegel poškodbam, desetletni diktatorjev nečak, ki je dobil 3 strele v trebuh, pa se istotako bori v. bolnici s smrtjo. En projektil je tudi preluknjal plašč soproge ministrskega predsednika.
Ogenj v ruški tvornici za dušik.
Včeraj dopoldne je-v stanovanjski baraki ruške tvornice za dušik nenadoma nastal požar, ki bi se bil prav lahko močno razširil in upepelil mnogo delavskih stanovanj, toda pravočasni in energični intervenciji tvorniških gasilcev se je zahvaliti, da je nevarni element napravil le malenkostno škodo. V stanovanjski baraki je upepelil samo dve stanovanji, dočim so gasilci ostalih šest stanovanj rešili pred uničenjem. V Ruše je odšel tudi oddelek mariborskih gasilcev, ki pa niso posegli v akcijo, ker so domačini že pred tem ogenj lokalizirali. — Škoda, ki jo je povzročil požar, še ni o-cenjena, vendar ni velika.
Žrtev maščevalnega napada.
Ko se je bivši orožnik pri Sv. Antonu v Slov. goricah, 40 letni France Štefanič, vračal v pondeljek zvečer domov, so ga pri Sv. Jakobu nenadoma napadli nepoznani ljudje in ga občutno ranili na glavi. Vsega okrvavljenega je mariborski rešilni avto prepeljal ponoči v bolnico. Štefanič je dolga leta služboval v tamkajšnjem rajonu kot orožnik ter je | bil znan kot zelo energičen. Domneva se zato, da gre za akt maščevanja. —
Bela prikazen.
V	minuli noči je okolico koroškega kolodvora vznemirila nenavadna prikazen, ki se je pojavila na ulici dve uri po polnoči. Tajinstveno je izginjala zdaj za tem zdaj za onim vogalom, končno pa je odšla na kolodvor, se sprehajala po peronu in zopet izginila. Zagoneten slučaj pa je bil pojasnjen, ko je vratar France B. spoznal v pošasti umobolnega Karla M., ki se je pred meseci vrnil iz umobolnice v Studencu, čeprav ni popolnoma ozdravel. To noč je v spodnji obleki taval po koroškem kolodvoru in prenašal na peron časopise, razne košare in železniške svetiljke. Kljub prizadevanju o-sobja, ga ni bilo mogoče odvrniti od namere. Tudi intervencija pozvanega straž nika ni zalegla. Možakar je trmasto nadaljeval svoje delo in se ni zmenil za o-pazovalce. Rešilni oddelek pa je intervencijo odklonil, ker je bila bolnica prenapolnjena. Slaboumni Karel je še dolgo vznemirjal okolico koroškega kolodvora in bodil trkat in budit na okna kolodvorskih pisarn. Končno so ga vendar odpravili na dom v Črtondrovo ulico št. 8.
Pes prevrgel motociklista.
Včeraj popoldne se je na vogalu Tržaške in državne ceste nenadoma zaletel v mimovozečega motociklista Huberta Dascha velik volčji pes in podrl motociklista z vozilom vred. Sreča da je motociklist na ovinku vozil z umerjeno brzi-no, sicer bi popadljiva žival lahko povzročila težko nesrečo, tako pa sc je pokvarilo le vozilo. Policija je Izsledila go-'•■nodarja, ki bo moral poravnati ponesrečencu škodo.
ravnin« pražena v gsTovrnj^
MarUtOFsM
Cana 1 Din
Molki zbor Glasbene Matice v letih 1919 -1922
Naš urednik je obiskal prvega zborovodjo moškega zbora Glasbene Matice v Mariboru, g. okrožnega sodnika Oskarja D e v a, ki mu je na razna vprašanja prav ljubeznivo podal sledeče zanimive informacije o ustanovitvi in delovanju prvega moškega zbora Glasbene Matice:
Postanek in razvoj »Moškega zbora snujoče se Glasbene Matice v Mariboru« iz leta 1919, kakor je ta zbor samega sebe krstil, je poglavje zase In eden najlepših pojavov ob krstu Jugoslavije v Mariboru. Ko sem prišel koncem marca 1919 v Maribor, je bilo tu vse polno pevcev iz vseh krajev Slovenije in Primorja, toda nobene organizirane pevske družine, o kaki glasbeni šoli ni da bi govoril. Star pregovor pravi, da ni muzike brez denarja. Ta pregovor sva z ranjkim Vladimirom Premrovom, ki mi je bil ves čas zvesta desna roka, postavila na laž. Kupila sva papir, pisala sama note, dala jih razmnožiti v jetnišnici in na moj kratki apel v »Delavcu« se je začetkom maja 1919 zbralo h prvi pevski skušnji v mali dvorani Narodnega doma toliko pevcev, da je zmanjkalo not. Pevske vaje so se vršile vsak dan. Prvi koncert se je vršil 21. junija 1919 v razprodani Gotzovi koncertni dvorani, nastopil je moški zbor z 92 pevci in moja sestra, koncertna pevka, Mira Costaperaria. Bil pa je to tudi kvalitativno najboljši zbor v Jugoslaviji z 12 liričnimi, zvočnimi tenorji in 10 oktavisti in več solo-pevci. S čistim dobičkom smo plačali dolg Filharmoničnega društva na najemnini, plačali najemnino za 4 mesece naprej, ves drugi denar smo pa plodonosno naložili v kritje stroškov ustanovitve glasbene šole. Tako je torej ta moški zbor, ki je potem v počitnicah pridno zbiral člane in usta-novnike, postavil tudi temelj šoli Glasbene Matice. Med pevci so bili naši stari narodni borci, mučeniki iz vojne, preprosti ljudje in tudi najrazvitejši inteli-genti, vsi prožetl pravega idealizma, ker jim je t~la Jugoslavija neizogiben pogoj višjega duhovnega in nravstvenega o-svobojenja v znamenju prosvete in člo-večanstva, v duhu resnice in lepote. Nastopili smo v letih 1919, 1920 in 1921 v mestih in trgih mariborske oblasti, na deželi, pri narodnih in državnih prireditvah, v gledališču, v stolni cerkvi, omogočili smo opero in opereto s tem, da smo odstopili najboljše pevce opernemu zboru in leta 1920 smo poleteli 6krat na Koroško, kjer smo užigali s koroško narodno pesmijo in plamtečimi govori takratnega predsednika g. dr. Ravnika in neumornega agitatorja ter spremljevalca našega zbora ranjkes;a župnika Gabrona. Odzvali smo se vsakemu pozivu, ako ne * celim zborom, pa vsaj z mamšo har-
monijo in po večini na lastne stroške. V zboru je vladala najlepša harmonija, enodušnost in disciplina. To Vam je bila vesela, požrtvovalna družina, ki je imela neomejeno zaupanje v svojega pevskega atamana. Do leta 1922 smo vršili v prvi vrsti narodno propagando, širili in oživljali s pesmijo in z besedili žarkega rodoljubja narodno zavest. Ko so pa potem na našo prošnjo to delo prevzela druga pevska društva, v prvi vrsti požrtvovalno pevsko društvo »Drava«, se je naš pevski zbor, ki je bil v jeseni 1922 pomnožen z ženskim zborom, po svetil koncertnemu petju.
Od tistih 160 pevk in pevcev, ki so v jeseni 1919 sodelovali pri koncertih, jih je še 69 v Mariboru in izvzemši treh, ki so bolni oziroma zadržani, nastopijo v četrtek v mojem zboru vsi drugi pevci in pevke. V sedanjem zboru Glasbene Matice je od teh 69 pevk in pevcev včlanjenih še 18. Vaše vprašanje, gospod u-rednik, je zanimivo. Da ni vseh 69 pevk in pevcev v sedanjem matičnem zboru, ima svoje tehtne vzroke. Kajti izvedba skladb, ki so sosebno pod koncertnim vodstvom g. ravnatelja Hladeka sedaj na dnevnem redu, zahteva celega moža, zahteva neverjetnih naporov in potrpežljivosti. In vidite, gospod urednik, od teh 66 pevcev in pevk izvršuje ogromno število težke in odgovorne poklice, ki jim ne dopuščajo žrtev, kakoršne zahtevajo te moderne instrumentirane vokalne mučilnice. Vrhu tega smo večina, vsaj pevcev, že starejša drevesa, ej — pa poganjamo še vedno sveže mladike, še vedno plapola v naših srcih mlad o-genj, kakor ga nosijo samo pevci v svojem srcu.
Naš program pri koncertu v četrtek je kratek. Kot prvo pesem zapoje moški zbor Nedvedovega »Popotnika«, eno najlepših pesmi iz časov slovenske glasbene romantike. Solo poje gosp. Avgust Živko. Seveda ne sme Koroška izostati, »Pojdem v rute« katero nam je v jeseni 1919 tako lepo zapel naš sedanji župan g. dr. Juvan, ki pa ne more vsled za-grljenosti sodelovati, poje jo pa gosp. o-perni pevec Neralič. Uvrstili smo tudi Maistrovo«, ki smo jo zanesli leta 1920 na Koroško in se je potem razširila po vsej Sloveniji: To so fanti, vsi soldati, vsi za Maistrom pojdejo. Mešan zbor pa ponavlja II. Mokranjčev rukovet, in ako ga dobro odpoje, vrže še veselega škrjančka v to duhteče pomladno razpoloženje naše 10 let stare neveste. Vse te pesmi so se pele pri koncertih leta 1919.
Mogoče imate prav, gospod urednik. Mogoče nastopi ta zbor zopet ob 20. letnici Glasbene Matice, toda to je v božjih rokah, takrat se pa ne bomo več mogli pobahati s svežimi mladikami.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 8. maja. Zaprto.
Četrtek, 9. maja ob 20. uri »Charleyeva teta«. Znižane cene. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Zadnjikrat.
Petek, 10. maja. Zaprto.
Sobota, 11. maja ob 20. uri »Tat« ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinka Nučiča. Nedelja, 11. maja ob 20. uri »Proces Ma-ry Dugan«. Ab. B. Premijera. Pondeljek, 12. maja ob 20. uri »Kvartet Zika«, koncert ab. C.
Obrtno gibanje v mariboru
Pretekli mesec so bile izdane sledeče nove obrtne pravice v Mariboru: Gobec Ivan, čevljar, Koroška c. 90; Vodušek Zofija, modistinja, Trg Svobode 1; Kenda.Franjo, trgovina z mešanim blagom, Mlinska ul. 9; Rozman Franjo, sejmur-stvo, Marijina ul. 24; Kalle Rudolf, trgovina s pisalnimi stroji, Slovenska ul. 28; Rozman Franjo, trgovina s predmeti za gospodinjstvo, Marijina ul. 24; Dadieu Oton, mehanik, Gospojna ul. 3; Werdo-nig Marija, Šivilja, Betnavska c. 42; Fr. Kc. Oblak, trgovina z avtomobili in radio aparati, Tomšičeva ul. 6; Danko Viljem, trgovina z mešanim blagom, Fran-
kopanova c. 35; Štancer Ivan, trgovina z vinom in deželnimi pridelki, Koroška c. 43; Ljudska tiskarna d. d., knjigove-štvo, Sodna ul. 20 in Venko Albert, trgovina z radio in električnimi predmeti, Slovenska ul. 6. Izbrisane pa so bile meseca aprila sledeče obrtne pravice: Kramberger Franc, čevljar, Zrinjskega trg 9; Minhard Karol, čevljar, Maistrova ul. 16; Koritnik Karol, godbenik, Malgajeva ul. 8; Pobežin Josip, igranje na harmoniko, Vojašniški trg 1; Petek Andrej, sejmarstvo, Koroška č. 52; Lakner Ana, šivanje belega perila, Cvetlična ul. 30; Baumkircher Simon, vrvar, Aleksandrova c. 83; Neudauer Alojzij, trgovina z lesom na debelo, Trubarjeva ul. 4; Er-zin Pavel, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ul. 28; Tvrdka »Darlič« idru-govi, špedicija, Aleksandrova c. 53; Bonča Ivan, špedicija, Aleksandrova c. 40; Tvrdka »Hitrozid«, stavbno podjetništvo, Vetrinjska ul. 30; Nerath Antonija, trgovina s sadjem, Glavni trg; Tvrdka Jug & Kristovič, mizarstvo, Vodnikov trg 3; Brumat Franjo, trgovina z manufaktur-nim blagom, Aleksandrova c. 23; Danko Viljem, trgovina z mešanim blagom, Frankopanova c. 35; Pen Ignac, Jzvo-šček, Koroška c. 95 in Kaiser Ivan, mizar, Ulica 10. oktobra 5.
Spominjajte te CMD
Mariborski m dnevni Mii
materinski čan u mariboru
V	nedeljo dne 12. t. m. praznujemo praznik matere. Narodni ženski savez in Pomladek Rdečega križa popularizirata v naši državi potom svojih organizacij lepo misel, da prosvetimo ta dan počaščenju materinstva.
Spomernk na grobu Neznanega vojaka nam je opomin na najtežje žrtve, največje trpljenje in samozatajevanje v borbi za domačo grudo.
Dan matere naj nas spominja vseh žrtev, trpljenja in samozatajevanja, ki so jih doprinesle naše matere za vsakega posameznika in za našo skupnost. Tihim junakinjam živim in mrtvim je posvečen ta dan.
Skazujmo posebno pozornost in hvaležnost svoji materi na dan, ki je posvečen njej. Spomnimo se pa po možnosti obenem tudi revnih mater, ki jim je materinstvo vir največjih skrbi. Takih slučajev najde vsak v svoji najbližji okolici. Zato prosimo vse, ki jim razmere dopuščajo, da obdarujejo na Materinski dan katero imed revnih mater.
Tudi naše društvo sprejema v ta namen darove, ne bo pa priredilo z ozirom na prireditve drugih društev javne zbirke. —
Našo oficijelno proslavo Materinskega dne smo primorani preložiti iz tehničnih razlogov na pozneje.
Vprizorjena bo tedaj igra gdč. Ljudmile Poljančeve s skladbo skladatelja g. V. Mirka. Nastopile bodo meščanske šole. Čisti dobiček bo za revno deco, ki se u-deleži ferijalne kolonije na Pohorju.
Mariborsko slov. žensko društvo.
Celotni moški zbor Glasbene Matice
je priredil sinoči kumici prapora Glasbene Matice, gospej Zori dr. Ravnikov! pred njenim stanovanjem v Trubarjevi ulici, slavnostno podoknico, kateri je prisostvovalo izredno mnogo občinstva. Moški zbor je zapel Saksovo »Ljubici pod oknom«, Mirkovo »Na trgu« in dr. Cni.stav Ipavčevo »Oblaku«. Navzoče občinstvo je priredilo kumici navdušene ovacije, predsednik pevskega zbora, g. Janko Arnuš, pa se ji je nato še iskreno zahvalil za uslugo, ki jo je napravila s tem, da je prevzela kumstvo praporu. —
100.000	Din za* akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani je dovolil oblastni komisar mariborske oblasti, g. dr. Josip Leskovar. —
Novinarski klub.
Radi jutrišnjega praznika odpade redna klubova seja.
Današnji tržni dan
nazvan »Križeva sreda« ima videz velikega sobotnega trga. Na živilski trg je prispelo vse pomladansko bogastvo, zlasti raznovrstnega povrtja. Izredno mnogo je prispelo solatnih vrst. Medtem ko sta regrat in motovilec definitivno izginila, se je pojavila že glavnata solata, glava Din 1—4. Ena vrtnarska stojnica je imela zelo lepe komade umetno vzgojenih kumar po Din 10—20 komad. Le-ta novost pa je ena tistih tržnih redkosti, ki so samo petičnejšim slojem dostopne.
—	Solata berivka bi lahko bila cenejša; bilo jo je vse polno. Spargelji so bili v cenah zelo različni: 8—15 Din šopek, krompir merica Din 12—14. Videti je bilo tudi mnogo pomladnega cvetja. Radi praznika je bilo na trgu zelo živahno povpraševanje. Trg je namreč že pred 7. uro oživel tako kakor druge dneve ob 9. uri. — Na Trg Svobode je dospelo sena, slame in otave kakor ob sobotah. Cena senu se je gibala med Din 150— 17 meterski stot. Slamo so ponujali po 70 100 Din stot, otava, katere je pri-spel° ,e 5 vozov, pa je poskočila na 180 do 200 Din. Kljub temu pa je bilo povpra ševanje zelo veliko.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, 10. maja, ob 8. zvečer v Apo-lo-kinu filmsko predavanje švedskega novinarja g. Emila Langleta iz Stockholma o Danski, ki sc je vzpela v nekaj desetletjih skoraj do najvišje evropske civilizacije. Krasen film bo razkazoval pokrajino, mesta in življenje prebivalstva.
V	pondeljek, 13. maja: g. sodni svetnik dr. Trauner o čarovništvu in čarovniških procesih na Spodnjem Štajerskem.
Pravoslavna velika noč v Gradcu.
Ruska pravoslavna cerkvena občina v Gradcu bo z našimi pravoslavnimi rojaki praznovala v Gradcu Veliko noč na prav svečan način. Vršili se bodo vsi pravoslavni obredi, katere bo opravil pravoslavni prota g. Trbojevič iz Maribora, ki je bil od ruske cerkvene občine pozvan v Gradec. —
Planinci!
V	nedeljo, 12. t. m.,pohitijo mariborski planinci na skupen izlet k Sv. Pankracu na Kozjaku. Ker je »Pankrac« prav lepa obmejna planinska postojanka s krasnim razgledom ter je prav lahko dostopna po lepi položni poti, bo nudil ta izlet vsakemu udeležencu najlepši užitek. Odhod iz Maribora z vlakom ob 5.40 do železniške postaje Brezno-Ribnica. Povratek iz Sv. Pankraca čez Kapunarjev vrh in Marenberg na železniško postajo Vuhred Marenberg. Povratek v Maribor z vlakom ob 21. uri. Preskrbljeno je za polovično vožnjo za vse udeležence, ki pa morajo prinesti s seboj planinske legitimacij#. —
Oklici
Damo Vam priliko, da se v kakovosti naših izbornih
meianlc kave
prepričate pri poskusnem kuhanju dne
10. In 11. maja
v podružnici Maribor, Gosposka ul. 7, h katerem Vas vljudno vabimo. S strokovnjaškimi nasveti smo Vam vedno na razpolago!
JULIJO MEINL, uvoz kave.
Člane mariborske podružnice SPD
opozarjamo, da plačajo članarino za tekoče leto čimprej v društveni pisarni pri »Putniku« Aleksandrova c. 35, ker brez veljavno potrjene legitimacije ne uživajo ugodnosti po postojankah SPD in tudi ne polovične vožnje na železnici pri skupnih izletih. —-
Zanimive spremembe posesti.
Za znano Kernstockovo rojstno hišo, ki je last gostilničarja g. Verzela, se pogaja neki vinski podjetnik, kar ne gre v račun nekemu nemškemu konzorciju, kf bi rad ta dragoceni spomenik nemške pesmi rešil. Križ je le z — denarjem, ki ne pozna nobenih predsodkov.
Nevaren karatnbol.
Na vogalu Ruške in Frankopanove ceste je včeraj popoldne neznan kolesar nevarno zadel v kolesarja Franca Stosi-rja in ga podrl na tla. Stosir je padel tako nesrečno, da si je prebil na glavi kožo 4 cm v dolžino in izbil dva zoba. Rasanti so ponesrečenca zanesli v prvo gostilno in mu nudili prvo pomoč, dočlm je intervencijo rešilnega oddelka odklonil. Povzrrfc:telj nesreče je takoj po ka-rambolu pobegnil, ne da bi se zmenil za svojo žrtev. Zasledovanja niso imela u-speha.
Na CIHI-Metodovo slavnost
v soboto 11. tm. ob 20. uri v Narodnem domu (velika dvorana) opozarjamo narodno občinstvo Maribora in okolice. Dva orkestra, pevski zbor itd. —	1059
Prostovoljno gasilno društvo v Pekrah
priredi dne 20. maja slavnostno blago-slavljenje nove motorne brizgalne pr! Gasilnem domu; sledila bo veselica v gostilniških prostorih gosp. Kmetič z različnimi zabavami. Vabi društvo. 1057
Pr! odebelelosH vzbuja
redna zdravilna uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »FRANC JOŽEFOVO« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	2098
_ V Mariboru, dne 8. v. iv29.__________________________MartfirtfsS!	V	F C F R N T K Ta?n	STran	3.
*u	—arc^iia——----—■■ —,—,— -n- - - -T- -niiTMiirw«mi»i»inm»i«wwMnii iwm«iiniiiiwiwMiiin
jV/ * .-J -^r\;
w.
Z3UTRA3 za
izkuh ovunje_
nam
pa je pranje gotovo
Naše domače živali
ZAČETKI KULTURE. — PRVE DO MAČE ŽIVALI. — NAJPRIMITIV-NFJSI NARODI. — ZAKON MOČNEJŠEGA.
Kedaj je človek spoznal domače živali? Od kedaj je pes njegov čuvaj in varuh, konj njegov tovariš pri delu in v vojnah, govedo, svinja in ovca pa njegovi hranitelji? Kje je začetek tovariševanja med človekom in živaljo? Z gojitvijo domačih bivali in z gojitvijo hranilnih rastlin pričenja pravi začetek kulture. Vprašanje domačih živali je torej važno kulturno zgodovinsko vprašanje.
Zelo pomembno za presojo preteklosti je dejstvo, da poznamo še danes narode, ki nimajo domačih živali-Otomaki ob Orinoku, Vedahi na Cey-lonu in Avstralci v Oueenslandu ne poznajo domačih živali in žive celo brez črnih prašičkov, brez koko*i in golobov, ki jih srečujemo udomačene celo pri najbolj divjaških otočanih avstralskih voda. Gorenja ugotovitev dokazuje, da je bilo prvotno razmerje med človekom ifl živaljo lovsko, ne pa gospodarsko in živinorejsko. 7 lovom se bavijo vsi Avstralci in prebivalci vseh tropskih pragozdov, kakor ^ttidi ljudje najskraineišeg i severa. Človek ledene dobe je bil stnutpp lovec dolga tisočletja. Kasneje je Sele pršel na idejo, da si udomači nekatere živali, ki so bile v njegovi bližini.
O	udomačenju prvih živali so mnenja precej različna, prevladuje pa do-mr evr' d? ci je človek udomačil zveri in divjačino na sledeči način:	V
stari Evropi za časa kamene dobe so šakali nonrestnno oblagali in vznemlr iali selišča ljudi, kakor se to danes dodaja samo še v daljnem orijentu. Njih mladiči so se najbrže igrali z de-co divjih ljudi. Ako pa je materi umrl dojenček, si je mati v nadomestilo vzela mladega šakala in ga gojila kot svojega otroka, kar se dogaja celo danes pri najprimitivnejših narodih, koiih hčere prav rade dojijo živalske mladiče. Vsekakor ie pes najstarejša udomačena žival. V starokameri dobi na Severnem morju so našli prve kosti domačih živali, kasneje pa v Švicarskih izkopinab stavbi*/’ na ko-leh, toda že z ostanki okostij srovrd. Komi kot domača žival pa se je poji-vil mnogo pozneie v takozvnnl bronasti dobi. Predzgodovinskih mnčk ali kuncev niso nikjer izsledili. Obe živali si je človek bržčas pridobil v zgodnejši zgodovinski dobi. kakor kanarčka ali še pozneje celo, v Avstraliji pa noja. a v orijentu kamelo, kar opravičuje domnevo, da proces udomačevanja divjih živali še dolgo ne bo zaključen, zlasti, ako upoštevamo poizkuse uriviitvo fnrm y\ "ojitev div iačine. ki je bogata na krznih.
Zanimivo je tudi vprašanje, s »takšnega stališča je Izhajal človek, ko si je volil prve domače živali. Čemu si je udomačil ravno nemirnega konja, divjega psa, nerodno svinjo, mačko itd. Cernu se ni lotil nežne srne ali jelena, čemu ne zobra ali colo jeva, ki ni tako pogumna in krvoločna žival, kakor jo opisuje legenda, temveč dobrodušna zver. ki so jo Žc stari Egipčani tako udomačili, da so
njih kralji odhajali v bitke v spremstvu kralja živali. Nemški raziskovalec E. Hahn je mnenja, da je imelo pri izbiri domačih živali največji vpliv vprašanje prehrane živali. Govedo lahko hranimo s travo in senom, srni in jelenu pa je v prvi vrsti potreben tudi gozd- Hraniti leva pa je draera zadeva, dočim so psi, ki vrše prav iste usluge človeku, mnogo skromnejši in jih lahko hranimo z odpadle Kravo so najbrže približali človeku verski nauki, kajti rogovje je imelo oblik.) meseca, radi česar so jo oboževalci meseca spoštovali in častili kakor božje bitje.
Mnogo težavneje je ugotavljati zgodovino psa koze, svinje ali ovce. Psi, ki so brez dvoma potomci divjih šakalov, imajo v sebi gotovo mnogo volčje krvi. Psi volčjaki so vendar popolnoma podobni volkovom. Težje jc ugotoviti začetke svinjskega rodu. Znano je, da so svinje poznali Kitajci že pred 6000 leti, ne more pa se ugotoviti, kakšno križanje je dalo tako nenavadno žival, ki nima- nikakih sorodnikov. Zagoneten je tudi postanek ovce in koze Toda obe imata številno sorodstvo med divjimi rojaki in sta tudi mnogokrat povsem razpoloženi. cia v osamljenih bregovih zopet podivjata. Najzagonetnejšj pa j; pojav konja. Njegov izvor je zastrt s popolno temo negotovosti. Koni živi še danes po azijskih stepah divji in neugnan in je gotovo, da je Azija njegova domovina. Živel pa je v ogromnih čredah tudi v stari Fvropi, ki so jo pokrivale prostrane stepe. Mesto Kai-serslautern je še leta 1616. najelo tri lovce ki so bili določeni samo za iov na divje konje, ki so uničevali gozdne i poljske kulture. Zgodovina kamele ali velbloda je znatno krajša. V centralni Aziji živi ^ vedno mnogo divjih kamel, biblija pa jih omenja že izza časov Abrahama. Od takr.it spremita kamela orijentalca na vs;‘h nofih. v novejšem času pa se udomačuje tudi v Avstraliji.
Vse omenjene domače živali ’e človek pridobil tekom tisočletij z različnimi križanji brezštevilnih vrst in ole* men- Viseča pasja ušesa dokazujejo, da so si s svinjskimi vsekakor v sorodu in da so ravno križanja d-ila toliko vrst najrazličnejšega živalstva.
I	ri domačih živalih pa se opaža, da so v zaprtih hlevih otopele in da izgubljajo na svežosti in bistrosti. Udomačene živali postajajo vedno ne-umnejše. Le ena žival je pridobila z družbo človeka, in to jc pes. Malo se jc okoristil tudi konj. predvsem vojaški in dirkalni. Vse ostale domače živali pa so ostale sužnje človeka, ki Jih izkorišča na prav nečloveški način. po zakonih močnejšega.
Vsf« hoče.
»Moj sin je nenasitljiv Jlovek. Vse. kar vidi, hoče imeti,« je rekel trgovec Smith svojemu poslovnemu prijatelju.
»Morda bi bilo dobro, da p-a predstavite enkrat moji najstarejši hčerki.« mu je ta odvrnil.
fHuhe čudaškega milijonarja
Ameriški milijonar Edwin Brovvn je znal često zbuditi senzacijo po vsej Ameriki in sicer s svojim čudaškim obnašanjem. Nedavno je proslavil že 150. svojo aretacijo in je izročil pri tej priliki novinarjem poročilo, v katerem opisuje razne podrobnosti o svo ji' pustolovščinah. Pred tremi leti je bil^ aretiran v San Diegu radi pote-puštva. Ko se je na policiji moral legitimirati, ga je komisar seveda takoj izpustil, ker mu je bilo dobro znano, da ima Brown svoje posebne muhe in da se kljub velikemu bogastvu rad oo*°pa no svetu. Ko so ga izpustili, je postavil v San Diegu v spomin na svojo aretacijo »Prenočišče za potepuhe«. Skupno je bil Brown dose-daj že 150 krat areti • Nekoč pa mu je tudi že zelo trda r Ha. Zasačili so ga namreč v družbi nekega nevarnega zločinca, s katerim se je seznanil par ur kasneje, ko je ta izvršil neki umor, ter ga potem skupno ž njim vtaknili v slovito Sing-Sing kaznilnico. Izpustili so ga šele čez več mesecev, ko se je izkazala njegova popolna nedolžnost. Edwin Brovvn ima v Chicagu in Newyorku velike tvorni-ce konzerv in velikanske plantaže v Braziliji. Njegovo ogromno premoženje upravljajo njegovi ravnatelji, sam pa se pojavi samo enkrat na leto v svoji palači, da uredi svoje poslovne stvari. Brovvn ni oženjen. Potoval bi lahko seveda kar najbolj udobno, toda on se raje potepa in silno rad hlasta po pustolovščinah.
Kaj 5taneje reuolucije in uojne?
Finančna uprava Mehike je objavila pregled izdatkov, ki so bili potrebni za potlačenje zadnje revolucije. Skupni stroški so znašali 480 milijonov, — Iz neke pripombe feldmaršala Molt-keja pa je razvidno, kako majhna sredstva je smatral on leta 1891, torej 20 let pred izbruhom svetovne vojne, kot potrebna za uspešno vojno na dveh frontah. Dne 24. aprila 1891 je podal namreč Moltke na seji pruske gospodarske zbornice o priliki razprave o pridobninskem davku, sledečo izjavo: »Za slučaj vojne, ki je po njegovem mnenju zlasti proti Frauciii in Rusiji neizbežna, bi potrebovala Nemčija mnogo denarja. Za prvih 14 dni po mobilizaciji bi notrebovala vsaj 800 milijonov. Ako bo zmogla Nemčija to vsoto, je nadaljeval feldmarša!, potem bo uspeh nemškecra oroija za-sitruran « Toda, namesto 800 miliio-nov. s katerimi je hotel MoHkc dobiti vojno proti Franciji in Rusiji, pa je dne 4. avirusta 1914 na seji državnega zbo ra zahteval nič manj kot 5000 milijonov in tako veliko vsoto že nekaj tednov nozneje v obliki prvega vojnega posojila, kateremu so sledila kasneje še večja. Rezultat na je bil: Nemčija poražena na vsej črti in ž njo vred tudi vsi njeni zavezniki.
Odkod otroci?
»Kaj ne mama«, je vprašala mala Ančka, »otroci pridejo iz nebes, ker delajo tamkaj prevelik hrup?«
Spšrt
Izlet graških in celovških kolesarjev in motociklistov.
V	nedeljo 12. t. m. priredita graški in celovški kolesarski in motociklistični zvezi izlet v Maribor. Popoldne pa si bodo gostje ogledali falsko elektrarno. Zveza kolesarskih društev za mariborsko oblast bo izletnike sprejela ob 8. dopoldne na meji v Št. liju, v Maribor pa prispejo okrog 10. Zbirališče za skupen izlet na Falo je na Glavnem trgu ob 13. Zveza kolesarskih društev poziva kolesarje in motocikliste, da se sprejema i«* izleta udeleže v čim večjem številu.
SK Concordia : SK Železničar.
Jutri gostuje v Mariboru odlično prvorazredno moštvo zagrebške Concordije proti SK Železničarju. Zagrebčani bodo nastopili s kompletnim moštvom, ki velja trenutno za najboljši zagrebški team in daje najboljše moči zagrebške mestne reprezentance. Razen tega je gostovanje zagrebške Concordije v mariborskem športu pomemben dogodek, kajti malo kedaj imamo za goste tako močne pro-tivnike in je torej zanimanje za jutrišnje srečanje povsem umljivo.
Otvoritvena tekma Peruna.
Minulo nedeljo je kolesarsko društvo Perun priredilo dirko, katere se je udeležilo okrog 50 tekmovalcev. V skupini senjjorjev (30 km) je zmagal Vesenjak v času 59:25:22, 2. Štrucl 59:25:5, 3. Krameršič 69.26. — V skupini juniOrjev (20 km): 1. Rozman 36:30. 2. Skok 37:32. 3. Cotič 37:32:5. V skupini dam (3 km) je dosegla prvo mesto N e kr ep v Času 7:03:2, 2. Pivko 8:38, 3. Nabergoj 9:20.
Službeno iz sodniške sekcije.
Concordia :Železničar sodi g. dr. Planinšek, Predtekmo Železničar:Svoboda rezerve pa g. Bizjak.
Bolnica zgorela
NEWYORK, 7. maja. Sinoči je nastal v državni bolnici v New Jerseyu požar, ki je v nekaj minutah objel vse objekte. Reševanje bolnikov s pomočjo gasilcev, ki so prihiteli od vseh strani mesta, je bilo silno težavno, ker je bilo v bolnici nad 4.000 bolnikov in je bilo vrh tega treba izprazniti tudi zavod za živčne bolezni. Mnogo bolnikov je bilo v splošni paniki težko ranjenih. Najtežji polo^ žai je bil na živčni kliniki, kjer so hoteli bolniki s silo preprečiti, da bi jih spravili iz gorečega poslopja. Nesrečni umobol-neži so se zagrizli v strežaje in jih ob-dolževali, da so oni zažgali bolnico. Šele s pomočjo vojaštva se je končno posrečilo spraviti vse bolnike na varno, dočim je več objektov bolnice pogorelo do tal z vsem inventarjem. Škoda znaša nad milijon dolarjev.
Dober poznavalec.
— »Tvoj mož se vedno udeležuje konjskih dirk. Ali se kaj razume na konje?«
— »Dan pred dirko ve natančno, kateri konj bo zmagal, dan po dirki pa ve natančno, zakaj dotočni konj ni zmagr.' «
KB
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca j
Zgodovinski roman iz starih Benetk 73
»Vrgli so ga v temnico.«
iln tam je gotovo še zdaj?«
»Ne. Mrtev je.«
»Kako veste to?«
»Hotel je uiti z nekim drugim obsojencem. Toda utonila sta v Kanalu . . * Boljše je tako. Nesrečnik se vsaj več ne muči. •.«
»Da, boljše je tako!... Toda, kako ste mogli živeti vi, ves čas, ko je tičal revež v temnici? Dajte, povejte mi to!...«
»Kaj vem?« je rekla Imperija trepetaje. »Včasih sem se že hotela ovaditi, pa sem se bala krvnika. Včasih me je obhajala misel, da bi ga rešila iz ječe, toda to podjetje je bilo nemogoče... Oh, prečula sem nešteto strašnih noči, in kadar je pozimi veter tulil okrog vogalov, mi je bilo mnogokrat, kakor da slišim ječanje Rolanda Kandiana ... Toda, na srečo, zdaj je mrtev!«
»Da, na srečo!... In potem?«
»Potem..- zdaj vam mora biti jasno, da je Bembo moj gospodar. Zdaj razumete, da sem mu že šest let pokorna, kakor sužnja; da mi preti z ovadbo, kadarkoli se mu hočem upreti, in da se ga
bojim Oh, bojim se ga videti neko noč, kako
vstane pred menoj ter mi poreče s svojim mrzlim glasom: »Tvoja hčer v mojo posteljo, ali pa tvojo glavo krvniku!«
Imperija se je glasno razjokala.
Roland je premišljal:
»Zdaj mi je jasna uloga Imperije, Bemba in Al-tierija. Toda Dandolo? Kdo je tiral njega? Foska-ri? Kaj sem storil temu? Oh, potrpljenje, potrpljenje! ...«
In glasno je dejal:
»Ne plakajte več, milostljiva. Jaz bom rešil vašo hčer.«
»Oh, torej ste angel, ki Rti ga pošilja nebo,
da mi naznani odpuščanje mojega zločina!...«
»Samo to vam pravim, nič drugega: rediti hočem vašo hčer.«
»Verjamem vam, verjamem vam!«
Roland je bil vstal. Preden je mogel treniti z z roko in se obraniti, je padla Imperija na kolena, prijela njegovo roko in jo poljubila.
Roland se je izvil temu prijemu, zamahnil ji v slovo, ter naglo planil na prosto, prepuščajo kurtizano njenemu nepopisnemu razburjenju: bila je obenem srečna in vznemirjena, pomirjena in polna brezumne groze.
XXVII-Ljubezen — bolezen.
Zunaj, na nabrežju, je Roland pogledal okrog sebe ter zazrl senco, ki se je skrivala za bližnjim stebrom. Stopil je naravnost proti tej senci.
»Ali si ti?« je vprašal.
»Jaz sem, gospod«, je dejal Skalabrino in stopil iz svojega skrivališča.
Slekel je bil bogato livrejo Aretina ter se oblekel kot dober beneški meščan.
»Vidite, gospodar, da sem zvesto stražil.«
»Pa najini tovariši?«
»Skoraj vsi so prišli in čakajo vašega povelja«
»Dobro; kadar bodo vsi zbrani, mi sporočiš...«
Med temi besedami je Roland odvezal gondolo; skočil je v šibko vozilo.
»Ali naj vas spremim, gospodar?« je vprašal Skalabrino.
»Če hočeš. Noč je vedra. Mislim, da nama ne bi škodil majhen izprehod po vodi.«
Skalabrino zavzet nad tem tonom, ki ga ni bil vajen, je stopil v gondolo ter jel veslati. Obenem je vprašal:
»Kam hočete iti, gospodar?«
»V Lido: tam je človek na prostem morju: ni se mu bati nepovabljenih ušes.«
S temi besedami se je Roland zleknil na dnu
barke; zdelo se je, da se je ves zatopil v pogled na zvezdno nebo. Globoko molčanje je ležalo nad Benetkami, in prekinjalo ga je edino rahlo pljuskanje vode pod Skalabrinovim veslom.
Ko sta dospela v pristan, je Roland vstal tet namignil tovarišu, naj neha veslati-
»Ti torej praviš, da nisi kasneje nikdar več videl tiste ženske?« je nenadoma izpregovoril Roland.
»Katere ženske, gospod?« je vprašal Skalabrino osuplo.
»Tiste, o kateri si mi pripovedoval svoje čudno avanturo... tiste, ki si je izbrala tebe rajša nego Sandriga... tam gori, v Črni Jami...«
»Ne, gospod, nikoli več je nisem videl.«
Roland se je vdal za nekaj hipov molčanj«, ki ga Skalabrino ni motil. Nato je povzel:
»Ali si dobro pogledal tisto deklico, ki sem jo pravkar pokazal v Imperijini palači?«
»Da, gospodar; in, kakor sem vam povedat spoznal bi jo med tisočerimi.«
»Ali veš njeno ime?«
»Ne, gospodar.«
»Dobro, povem ti ga jaz: ime ji je Bianka.«
»Spominjal se bom tega imena: Bianka.«
»In prav boš storil, Skalabrino, da ga ne pozabiš, kakor bo prav, če si dobro zapomniš poteze tega otroka...«
»Ker mi vi ukazujete, gospodar!«
»Jaz? Nikakor ne! To je tvoja najzasebnejša reč.«
Skalabrino je pomeril Rolanda z osuplim očmi.
»Saj res«, je povzel Roland nenadoma, »pozabil sem zanimivo podrobnost. Ta otrok ima mater, ki ji je ime Imperija.«
»Kurtizana, ki biva v palači?«
»Da — tista, ki te je svoje dni najela, da bi mi pripravil zasedo . •.«
»Gospod!...«
(Nadaljevanje sledi).
MaM ogtaai, M aluiljo* poar*. iJovalne in aecljalna namena Občinstva: vsaka beseda 30 p, Oajmanjil tnesek Din 5-—
Mali oglasi
Žanitva, doptsavanja in ogla. ai trgovskega ati reMamnega znataja: vsaka beseda 60 p> najmanji) znesek Oia 10'—
'Jedilnega krompirja
več vagonov je prejela Kmetijska družba, Meljska cesta 12 in ga oddaja po Din 1.20 za kg. Dobi ga vsakdo. 1061
Snažna solnčna soba
se odda takoj. Jože-Vošnjakova ul. 21, IH.	1060
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni na prodaj. A. Kosec, Maribor, Državna cesta 24, vogal Tržaške c.	1056
Za gostilno v industrijskem kraju
se išče natakarico na račun. Upošteva se le ponudbe onih, ki morejo dokazati moralno neoporečnost in morejo položiti kavcijo. Nastop tekom meseca maja. Ponudbe na upravo »Josipdol« Ribnica na Pohorju.	1053
Uničevanje stenic s plinom,
prahožer, s postrežbo ali brez. Čistilnica »Diverzon«, Cankarjeva ul. 14. Telefon 401.	1055
Vinotoč Rupcna,
preje Birkmayer, Košake, se jutri 9. maja odpre.	1052
V najem se odda
gostilna, trgovina z mešanim blagom, eventuelno mesarija. Naslov v upravi »Večernika«.	1051
Mebiirana soba,
lepa in snažna, poseben vhod, električna luč, se odda tkaoj boljšemu gospodu ali oficirju. Stritarjeva 5 I.
1013
Dajte avtomobile,
motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	848
Popravilo ur
hitro, ceno in z 1—5 letno ga-i| rancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jur-
čičeva ul. 8-
Nov sokolski kroj
se ceno proda. Ciril-Metodova ul. 18, pritličje.	10.48
Plačilno natakarico
s kavcijo sprejme takoj hotel Mariborski dvor.	1046
Oddam dve leti starega fanička
za svojega le boljši rodbini. Ponudbe nasloviti na upravo »Večernika« pod S‘fro: »Vladimirček«.	1045
MebHrana solnčna in zračna soba
se °dda takoi. Pristan 6 I.	1044
Štedilnik
dobro ohranjen, na prodaj. Pristan 6 I.
1043
Iščem natakarico.
Sprejme se tudi začetnica. Cerkovska c. 6, Pobrežje pri Mariboru. 1042
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento Iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Pho-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vicel, Maribor, Glavni trg št. S.	334
Zavese, mrežaste in klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Clril-Metodova 12. desno.	483
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor.
. 1020
svojega birmanca
dobro uro samo pri strokovnjaku M. Jlger-jev sin urar
Gosposka ul. 15
Dobite tudi na obroke.
Električne inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega- in ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
Vrtnice.
visoke in nizke ter plezalke, cipres«, ribizel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec, Razlagova 11.	679
orm
Kožuhovino, zimske obleko in preproge sprejemam v shrambo. — Izdelujem tudi kožuhovinaste plašče in jopiče po meri. — Radi konca sezije popust 25%- — Kože sprejemam v strojenje in barvanje. — Kozličje kože kupujem po najvišjih cenah.
K. GRANITZ, krznar,
MARIBOR, Gosposka ulica štev. 7.
1030
MIKU (0
LORHIK
KOROŠKA 9-
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.