Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prapa-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izha*a-••sak dan zjutraj> raz?n pondcljka in dnevn po prazniku Hvaležni in zvesti Narodni praznik, ki ga štirinajstega julija obhaja francoski narod, je v enaki meri velik praznik tudi za nas. Takrat pred sto in enoinštiridesetimi leti se je zasvetil po vekovnem suženjstvu iz osrčja Francije plamen borbe za človečanske pravice, za državljansko svobodo in enakost pred zakonom, za enakopravnost vsakega človeka. Iz tega ognja se je rodila nova Evropa. Zakaj to je bila vedno odlika francoskega j naroda, da je vsak veliki njegov pofcret bil j usmerjen v osvoboditev vsega človeštva, v bratsko združitev vseh narodov, v dvig in okrepitev Evrope, ki korakaj vsemu svetu kot naj-prosvetlenejši njega del na čelu. Državljanske svoboščine, za katere se je v onih dneh začela borba proti nasilju, pred-pravicam in predsodkom enega samega vladajočega stanu, so potekale iz globoko krščanskega etosa francoskega naroda, ki je dal človeštvu svetnike najnesebičnejše ljubezni, viteške vojšiake za vsako veliko stvar, može duha in voditelje močne roke v službi najvišjih idealov Zapada. Legijoni, ki jih je takrat francosko ljudstvo, od vseh strani obdano od sovražnikov svobode in duhovnega napredka, z neverjetno požrtvovalnostjo postavilo, niso samo junaško odbili navala evropske reakcije, marveč so plamen novih idej in svojega navdušenja zmagoslavno ponesli po vsem kontinentu in zbudili narode iz spanja duhovne toposti, nezavednosti in robstva. In veliki cesar je povzel sanje revolucionarnih utopistov v orjaški načrt združenih narodov vsega sveta. Takrat je padel iz uma največjega političnega in vojaškega genija človeštva svetel žarek tudi v temo, v kateri je živel naš majhni slovenski narod. Prvi nas je iz tisočletne podložnosti pod germanskim fevdalstvom vzdramil klic francoskega duha, ki je našemu jeziku dal javno veljavo in zbudil v nas zavest kulturnega naroda. Ko smo zopet zapadli tujemi^ gospodstvu in vplivu, pa ni več ugasnila iskra svobodoljubne narodne in kulturne zavesti ter čutenja, ki je bila užgana po idejah francoske revolucije. In zopet po sto letih smo videli Francijo, ki se je postavila na čelo vsem, katere je grozila nemška pest za vedno potlačiti z zločinsko in namenoma izzvano svetovno vojno. Bila je to zopet borba evropske zapadne demokracije in njenih načel svobode, samoopredelitve narodov in pravic ter enakopravnosti tudi najmanjšega družabnega in narodnega organizma proti družabnemu nazoru privilegirane kaste pruskega junlcerslva in njegovih zaveznikov, vekovnih zavojevalcev in tlačiteljev miroljubnih slovanskih narodov. Bila je to tudi borba dveh kultur, koje zmagoslavni konec nam ni prinesel samo narodne svobode in lastne države, ampak nam je obenem odprl pogled v doslej premalo poznana bogastva in vrednote evropskega duha. Dragocena kri francoskih sinov, ki so na Mami, na balkanskih bojiščih in drugod žrtvovali svoje življenje, navdihnjeni istega duha ko bataljoni prve republike, so doprinesli svoj delež tudi k novi jugoslovanski državi, k slogi, vzajemnosti in edinosti južnih Slovanov, k skupni naši domovini, ki se pod vodstvom svojega junaškega monarha čedaljebolj okreplja in dviga pa v mirnem napredku osvaja jugoslo-vanstvu visoko mesto in moč, ki mu gre v svetu. Mi vemo, kakšno odlično vlogo tudi v ojačevanju naše državnosti, nacionalne zavesti in razvoju vseh naših rodnih sil igra veliki francoski narod, ki nam je zaveznik iz sorodnosti genija, iz bogatosti duše in plemenitosti srca. Zato se na njegov narodni praznik radu-jemo tudi mi, združeni z njim v enem duhu, in najbolj goreča želja vsega jugoslovanslva je, da bi se uresničil zamisel Evrope, v kateri so tradicije francoskega narodnega duha najtrdnejše jamstvo mini, pravičnosti in harmonije med narodi. Na poti do tega vzvišenega cilja bo zgodovina tudi vso bodočnost našla Francijo m Jugoslavijo skupaj. Južni Sloveni in Francozi bodo v bratski vzajemnosti sodelovali na uresničenju idejne oporoke svojih najboljših sinov, Slovenci pa bomo iz roda v rod izročali hvaležen spomin na narod, ki nam je prvi zakli-eal, da vstanimo iz mraka v luč svobode in nam odkril neizčrpljivo moč, lepoto in tvornost, nacionalne misli. Na dan narodnega praznika velike naše zaveznice zato enodušno vzklika ves naš narod: Živela Francija"! Živela naša skupna jugoslovanska domovina! Živel naš prevzvišeni vladar, kralj Aleksander 1.1 Ob francoskem prazni 14. J ti illct — 14. julij Francoski konzul v Ljubljani g. Nevvville Francoski ministrski predsednik g. Tardieu Francoski poslanik v Belgradu g. Dard A la veille de la cčlčbralion de la fčte nationale de la Re-publique Fran^aise nous estimons de notre devoir de joindre nos defčrentes hommages aux miliers d^utres, plus eloquents peut čtre mais jamais plus sinečres, qui afflueront des points les plus reculčs de la terre aux bords de la Seine. Sans doute, ne viendront — ils pas les nioins nombreux de la part des peuples qui, hier eneore, etaient inconnus et que, en parraine desinUressie et gčnčreuse, la France a prčsentčs au monde civilisti. Notre patrie se gloritie de figurer panni ce nombre. 11 y a tant de souvenirs qui nous rapellcnt les dates oii, au cours de Vhistoire, la Providence nous a unis pour accomplir une tache commune. Des dates maintenant dčja, lointaines dont les souvenirs repo-sent au milieu de nous sous la Colonne du Grenadier Inconnu, et que demain des mains pieuses fleuriront avec les fleurs de nos jardins et devant lesquels s'inclineront, unis dans une itreinte symbolique, les drapeaux de nos deux patries. Des dates plus rčcentes et eneore douloureusement fraiches a notre memoire qui nous parlent d'une epopče ou le sang des Jeunes de France a coulč gčnčreasement pour que nous vivions libres sur notre sol. Demain, nous voulons nous resserrer autour de ce precieux hčritage du passče, sachant qu'il est la garantie de notre avenir, et loyalement nous voulons tendre notre main a la Republique Amie pour une collaboration fčconde pour la grandeur de la France et de la Yougoslavie. Jutri obhaja Francoska republika svoj narodni praznik. Mi si štejemo v svojo dolžnost, da pridružimo vsem častitkam, ki bodo prihajale jutri od vseh koncev sveta v francosko jn-estolico tudi svoje, ki so morda priproste a tembolj prisrčne in odkrite. Mi ne dvomimo, da se bodo francoskega narodnega praznika najbolj spominjale osobito države, ki še pred nedavnim časom niso obstojale in katere je Francija nesebično predstavila kulturnemu svetu. Naša domovina si šteje v čast, da se nahaja med njimi. Veliko spominov nas veže, spominov na trenotke v zgodovini, ko nas je Božja Previdnost združila. Nekateri dogodki so že daleč za nami, a spomin na nje leži pod stebrom nepoznanega vojaka sredi med nami, kojega grob bodo jutri pobožne roke ovenčale s cvetjem iz naših vrtov, in pred katerim se bosta spoštljivo klonili v simboličnem objemu trobojnici obeh držav. Drugi so novejši in sveži, ker nas spominjajo na slavno dobo, ko j c francoska mladina tako nesebično prelivala svojo kri, samo da bi mi smeli živeli svobodni na svobodnih tleh. Mi se bomo torej jutri strnili okrog te dedščine, ki nam jo poklanja prošlost, v dobri veri, da pomeni tudi garancijo za našo bodočnost. Mi bomo odkritosrčno segli v roko naši prijateljici za skupno delo v dobrobit in v slavo Francije in Jugoslavije. Italija pomirjena Optimistični gl asovi listov Milan, 12. jul. as. S tem, da je Francija ponudila »počitnice na morju« do konca leta, je v Italiji povzročila optimistično razpoloženje v od-nošajih s Francijo. Tudi merodajni krogi izražajo upanje, da bo prišlo do trajnega sporazuma s sosedno republiko. Tako piše Arnaldo Mussolini med drugim: Nobenega vzroka ni, dvomiti o dobri volji Brianda. Dobfo pa bi bilo, če bi se o franco-sko-italijanskih odnošajih govorilo v vsem obsegu. Položaj Italijanov se ne sme poslabšati. Problem je obsežen in obsega tudi posledice versaillske mi- rovne pogodbe, odnošaje z novimi državami, ki so nastale po avstro-ogrski monarhiji, in celo vrsto gospodarskih, političnih, kolonialnih in pomorskih vprašanj. Tekom pol leta se ta zapletena vprašanja z dobro voljo lahko rešijo, katera je treba rešiti ne samo z ozirom na pomorsko pariteto, temveč tudi z ozirom na vse spore, ki so nastali med Italijo in Francijo in katera se morajo lojalno in vzajemno rešiti. Mi pričakujemo ta rezultat z mirnim optimizmom. Rusija in Italija snubita Nemčijo Berlin, 12. jul. f. Vsa pozornost evropske diplomacije je te dni osredotočena na Berlin, kjer se je redigiral odgovor na Briandovo polo o Združenih državah Evrope. Izvem, da so se predvsem zanimali za sestavo tega odgovora Italija in ruski sovjeti. Italijanska diplomacija je bila in je še marljivo na delu, da bi se redigiral nemški odgovor v smislu odgovora g. Mussolinija Parizu, oziroma še bolj določeno za revizijo obstoječih mirovnih pogodb in teritorijal-tiega stanja. Istotako je zastopnik sovjetov g. Krestinski skušal vplivati na tekst nemškega odgovora, ki naj bi sovjetom in vsem nasprotnikom Francije sploh služil kot orodje njihovih političnih ciljev. Razume se, da je poglavitni namen Italije pri tem zaenkrat le ta, da bi Francijo spravila v tak diplomatičen položaj, da bi morala napraviti Italiji čitn večje koncesije. Na kolaboracijo s sovjeti je Italija interesirana le v toliko, da se Francija prisili k odstopanju, ker je sovjetska Rusija Italiji preveč opasen »zaveznik«. Spričo načrtov Mussolinija je odstopitev toliko in toliko kvadratnih kilometrov v Afriki sicer važna koncesija, kajti kolonijami načrti Italije gredo še čez osrčje Afrike, stremeč za velikim kolonijalnim mandatom v bivši nemški afrikanski posesti — toda za Italijo jc politična interesna sfera v Sredozemskem morju in na Balkanu še bolj važna. Zato bo pač v iskanju zaveznikov proti Franciji šla še precej daleč, dokler ne izsili zase še več, nego ji jc danes Francija pripravljena dati. Vsaj taka je njena koncepcija. Na drugi strani pa je Nemčija slejkoprej zelo previdna. Simpatije nemških fašistov do sovjetov daleč ne odtehtajo averzije velike večine nemškega naroda proti sovjetem, ki v Nemčiji na vso moč rujejo proti mladi republiki. Kar pa sc tiče Italije, je v vsakem hipu pripravljena Nemčijo pustiti in ne misli na nobeno revizijo v njen prilog. Zato je nemški odgovor na Briandov panevropski predlog, ki se bo izročil 15. t. m. v Parizu, sestavljen zelo diplomatično in se baje precej nagiba na stran francoskega zamisla. To se sklepa predvsem iz dejstva, da moskovska Izvjestja« zaradi tega odgovora napadajo že zdaj, ko še sploh ni izročen, pač pa jc že bil dne 11. t. m. zvečer končnoveljavno redigiran. »Po naših informacijah« — tako piše glasilo ruskih sovjetov — »je nemška vlada svoj prvotni vidik pri sestavi odgovora na Briandov predlog zelo izpre-menila. Ce se nemška vlada ne bo v zadnjem hipu premislila, bo Briand mogel nemški odgovor zabeležiti kot svoj uspeli. Tako bi dobil francoski načrt, ki teži za stalno hegemonijo Francije nad Evropo, v Nemčiji še celo svojega pomočnika.-. Dunajska vremenska napoved: Morda se bo začasno vreme zboljšalo. še bolj verjetno pa je, da bo hladno, spremenljivo ter mokro vreme trajalo dalje Britanija je zadovoljna London, 11. jul. d. Vest, da je Francija sprejela italijanski predlog glede odloga novih brodo-gradenj, pomeni za tukajšnje politične kroge veselo presenečenje, (lasi si angleški diplomati niso mogli misliti drugačne rešitve. »Sprejetje italijanskega predloga po francoski diplomaciji,« tako pišejo Times«, »je sicer podvrženo mnogim rezervam, in napravlja vtis nekega obotavljanja, vendar pa pomeni znaten korak naprej, bodisi kar tiče vprašanja razorožitve, bodisi kar tiče dobrih internacionalnih odnošajev. V resnici se je na ta način ustvarila bolj mirna in prijateljska atmosfera, v kr.leri se bo lahko vprašanje pomorske oborožitv obravnavalo naprej, pogajanja političnega značaja ,1:1 r.e bodo lahko med obema državama vnovič začela z boljšimi izgledi na uspeh. Najprej oborožrvati se in potem šele razpravljati, se je vsen zdela nemogoča stvar. Zalo pa bo sedanji korr k Francije in Italije, ki mora privesti h kakšnemu sporazumu, posebno ugodno sprejet od britanske javnosti, ki se je že bala, da ne bi tekmovanje ra vojaškem polju med obema velikima mediteranskima silama privedlo do resnega po-lcžaja.t japcev o svojem polovania j Sofija, 12 jul. AA. Po povratku iz Prage in Budimpešte je predsednik bolgarske vlade Ljap-čev dal izjavo v »Svobodni reči«. V tej izjavi pravi Ljapčev, da so mu razgovori z dr. Bene-šem in dr. Masarykom dali priliko pojasniti mnogo vprašanj jugovzhodne Evrope. Dalje Ljapčev veli, da je ugotovil, da kaže Češkoslovaška ljubezen do Bolgarije, ki jo želi pokazati tudi v dejanju, v kolikor je lo mogoče. V Budimpešti, je izjavil Ljapčev, so se vodili razgovori v prvi vrsti o kovanju bolgarskega denarja. Vobče jc bilo v Budimpešti in Pragi največ govora o stvareh, ki so v glavnem gospodarskega značaja. Ljapčev ie svojo izjavo sklenil: »V Budimpešti sc mnogo govori o dogo-voru poljedelskih držav Madjarske, Rumunije in Jugoslavije in mi je bilo obljubljeno, da bo Bol-gurija informirana o poteku teh pogajanj.« Borba za bližnji Orieni Turčija in Grčija likvidirata svoje spore - Angleži podpirajo kurdsko vstajo - Italija protektor grško-turškega prijateljstva Istamhul, 11. jul. b. sSlovenecf je pred nekaj duevl poročal iz Pariza, da se v bližnjem Orientu pripravlja trozveza. Te vesti se sedaj potrjujejo in marljivost iurške diplomacije se razlaga v novinarskih krogih s tem, dn se pripravi a serija pogodb, ki jih namerava vlada v Ankari sklenili z Grčijo, eventuelno tudi z Rusijo in Italijo. Te pogodbe, ki bi bile predvsem trgovinskega značaja in bi dobile tudi klavzulo o prijateljstvu in arbitraži, bi naj enkrat za vselej odstranile nezaupanje, ki ga je nakopičila svetovna vojna in osobito mir, sklenjen v Lausanni med velesilami in med Turčijo. Lauzanški mir je predvidel preselitev vseh Grkov iz turškega ozemlja v Grčijo, in obratno naselitev vseh muslimanov v Grčiji v turško republiko. Takoj 1. 1924. se je ustanovila mešana komisija, ki je imela nalog izvršiti to preseljevanje narodov. Prijav je dobila nad 600.009. Vsak posameznik, ki je prišel v listo izmenjanih, je seveda zahteval, da se mu v novem kraju dajo vsaj iste udobnosti kot jih je užival na starem. Ako pomislimo, da niti Grčija niti Turčija ne poznata, kaj je zemljiška knjiga, da torej lastninska pravica ni nikjer zapisana, potem si je lahko predstavljati, pred kakšne probleme je bila postavljena !a komisija. Kako naj ceni vrednost zapuščene zemlje, kako naj meri vrednost nove, ko niti ena niti drugi nista izmerjeni. Grška in turška vlada sla se pogajali do 1. 1928.,- potem sta pa nehali, ker nI bilo mogoče najti niti terena za koristno delo. Cela armada slro-kovnih precenjevalcev je potem preplavila sporno ozemlje in šele 10. junija tekočega leta je bil dosežen sporazum. S teiii je zginil črni oblak, ki je že deset let ležal nad bližnjim Orientom in katerega so se velesile zaporedoma posluževale, da so v svojo korist izigravale ene proti drugim. Venizelbsova izjava, da je pripravljen začeti pogajanja za trgovsko in prijateljsko pogodbo, isto-t»ko zatrdila Mikalakopulosa, grškega zunanjega ministra, da hoče Grčija likvidirati vse svoje spore s Turčijo, dajo velikanski pomen povabilu, ki ga je turška vlada poslala v Atene, da naj pride Venizelos v Ankaro. Grčija in Turčija imata obe interes, da postaneta prijateljici, je izjavil Tevvfik Rudži bej časnikarjem. Obisk grškega ministrskega predsednika v Ankari bo sledil povratku Tevvfik Rudži, beja iz Moskve. Diplomatični krogi, ki z mrzlično pazljivostjo zasledujejo razvoj turške zunanje politike najbolj z ozirom na mednarodno kontrolo dardanelskih in bosporsklh ožin, slutijo, da gre za dalekosežne politične kombinacije v Orientu, ki bi znale spraviti v nevarnost svobodo carigrajskih morskih ožin. Angleški ve- leposlanik, ki se je mudil na letovanju na otokih Marmarskega morja, je nenadoma prišel nazaj v Stambul in se pripravlja, da potuje v Ankaro, da bo v bližini, če bi se dogodili nepredvideni dogodki. V dobro informiranih krogih se s trdbvrat-nostjo ponavlja, da sloji za kurdsko vstajo, ki dela turški vladi preglavice, angleški denar, ki bi rad zaposlil Turčijo in ji tako Vzel svobodo gibanja, ter ji našel v sosedni Perziji novega nasprotnika. Islolako se zalrjuje kljub demantijem, da se nahaja v Ankari emisar italijanske vlade baron Emerzoni, ki ima nalog, da ludi lukaj v bližniem Orientu ponuja državam italijansko pokroviteljstvo po istem receptu, kot lo dela v srednji Evropi. Krogi, ki stoje blizu Kemal Paše, zagotavljajo nasprotno, da bi Turčija rada sama uredila svoje odnose s sosedi brez patronaže kakšne evropske velesile. V Istambul je prišlo okrog 20 inženerjev nemške industrijske družbe, ki bodo študirali obširen železniški gradbeni program po vsej Anatoliji do iraške in do sirske meje. Baje imajo nalog, da prouče možnosti direktne zveze med Ankaro in Transkavkazom. Marinkovič o gosp. sodelovanju z Romunijo Belgrad, 12. jul. u. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je dal uredniku »Privrednega pregleda? sledečo izjavo: >Za časa svojega bivanja v Bukarešti sem imel priliko ugotoviti enakost siališč obeh držav za naše skupne gospodarske probleme. Sodelovanje se tudi tam smatra za neobhodno potrebno. Kmalu bom imel priliko staviti predlog o carinskem sporazumu, ki bo tvoril neko vrsto carinske zveze. Položaj je dane3 tak, da so potrebne nove mere in metode. Zunanja trgovina se mora urediti s posebnim sporazumom. Že davno se je klavzula 2-0 največjem pooblaščenju adaptirala na nov gospodarski položaj. So pogodbe 7. največjimi ugodnostmi, ki ne izključujejo regionalnih sporazumov. Klavzula o največjih ugodnostih tudi ne izključuje sporazuma o obmejnem prometu. So tudi pogodbe, v katerih se možnost carinske zveze celo izrecno predvideva. Sistem kontingentiranja bo igral, kakor se zdi, vedno večjo vlogo. Ta sislem predpostavlja gotovo reguli- ■ ranje trgovine. O uvajanju monopola na izvoz poljedelskih proizvodov ne more biti niti govora- Vendar •we vse poljedelske države trudijo, da. čim bolje ure-Tdijo svoj izvozni trg.« Končno je gospod minister poudaril, da se bo v kratkem pričela v Sina ji pri Bukarešti konferenca naših in romunskih delegatov, ki bodo razpravljali o skupnem nastopu na konferenci poljedelskih strokovnjakov, ki se bo sestala v Ženevi na poziv gospodarskega odbora Društva narodov. inšpekcijsko potovanje g. mm, predsednika Belgrad, 12. jul. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je II. julija ob 15 odpotoval z avtomobilom iz Tesliča preko Vlaku v Trnje-var. Med potoma se je ustavil na orožniški postaji v Dragoveu. V Trnjeynru je g. predsednik zaslišal razne referate o zdravstvenem in gospodarskem položaju okraja. Referati so podali izčrpno sliko o položaju. Ko je predsednik vlade vse te referate vzel na znanje; se je ob 18.50 vrnil iz Trnjevara čez Dervento in Doboj v Teslič. Dahodki državnih železnic Belgrad, 12. jul. u. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je izdalo pregled dohodkov naših železnic v letu 1929. Iz te statistike posnemamo sledeče podatke: V potniškem prometu so znašali dohodki od I. razreda 17 milijonov, od II. razreda 143 milj. 876.000, od III. razreda pa 544 milj. 930 tisoč Din. Skupno je bilo dohodkov od potniškega prometa 721 milijonov 966.603. Kakor se vidi, je tretji razred doprinesel največ dohodkov. Vendar so pa dohodki bili manjši, kakor v lelu 1928. Dohodki od prtljage so znašali 8 tnilj. 215000 Din. Blagovni promet pa je prinesel skupno 1 milijardo 885 milj. Din. Skupno znašajo vsi dohodki 2 milijardi 888 milj. 726.0C0 Din. Iz prometnega ministrstva Belgrad, 12. jul. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prometa iu v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so postavljeni pri direkciji držuvnili železnic v Ljubljani v ll-J a za šefa postaje Poljčaue Leopold Gruden, do zdaj uradnik isle kategorije in skupine in šef postaje Hrastnik, po potrebi službe, v 2-II I) za šefa postaje v Hrastniku Ivan- Vidov ič, dozdaj uradnik iste kategorije in skupine in šef postaje v Poljčanali, na prošnjo. Bcl^t nd, 12. jul. A A. Z ukazom N j. Vel. krtt-lja na predlog ministre prometa in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavl jen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani t-J-Ti pri postaji \ Mariboru Vekoslnv M c d v e S č e k, (loseilaj v isti skupini iu kategoriji pri železniški delavnici v Mariboru, po potrebi službe, Za hmeljarje Belgrad, 12. jul. m. Hmeljarskemu društvu iz /.alca je prometni minister odobril na njegovo . prošnjo polovično vožnjo za nabiralce hmelja. Tc j ugodnosti bodo veljale od 16. avg. do 15. sept. ; in »icer pod istimi pogoji, kakor prejšnja leta. > Velik razmah Lappo-pokreta Anglija je vznemirjena London, 12. jul. d. Oster protlkomunistični kurz finske vlade, ki je popolnoma pod vplivom Lappo-gibanja, je začel mednarodni diplomaciji povzročati skrbi zaradi napetocli, ki je zaradi tega nastala md Finsko in ruskimi sovjeti. Razume se, da so sovjeti zaradi zmagovitega pohoda finskih kmetov in zntage njihovega ostro protikomunističnega stališča zelo prizadeti. Moskovski listi v najbolj kričečih barvah slikajo nasilno edvedenje komunističnih poslancev iz parlamenta in razrušenje komunistične tiskarne. Treba pa je napram tem pretiravanjem ugotoviti, da finski kmetje niso prelili niti kapljice krvi. Komunisti co v Rovassemi Lappo-niožein zažgali več poslopij, nakar so zdaj kmetje v Kyrze zažgali komunistični društveni dom. Oba voditelja kmetov Kosola in evangeljski prošt Karevv dobita veliko anonimnih groženj, da ju bodo ubili. Grozilna pisma pa dobivajo ludi uradniki sovjetskega poslaništva v Helsiugforsu, ki ga noč in dan straži mečan kordon policije. Angleško javnost jc nekoliko pomirilu izjava zunanjega ministra Prccope, da se miroljubni kurz finske zunanje politike zaradi Lappo-gibanja ne bo izpremenil. Vendar se pokret še daleko nI umiril. Kmetje bodo brez dvoma skušali dobiti oblast popolnoma v roke in ves vladni sistem popolnoma izpremeniti po svojih verskih in socialnih nazorih. Ker je Lap-po-pibanje principielno antikomunisticno, je obstoj take napetosti na tneji Rusije vsekakor opasen za ves položaj na vzhodu Evrope. Poudarja se, da je Lappo-gibanje prvi naj-velikopoleznejši sponlanski kmetski pokret, ki [e namah v največji zavednosti dosegel najradikalnejši političnodržavni uspeh. Govori se, da bodo Lappo-možje skušali zanetili slično kmelsko gibanje po vsej Evropi. Ugoden vtis izjave lorda faivina « G • Bontbay, 12. jul. x. Izjava podkralja lorda Irvvina v delhiski zbornici, da angleška vlada, oziroma parlament ne bo vezal svojih sklepov glede bodoče indske ustave na poročilo Simonove komisije, ampak da bo nova indska ustava rezultat dogovora roundtable-kcnference med zastopniki Anglije in Indije, je napravila v Indiji sami nepričakovano ugoden vtis, in malodane splošno odobravanje. Na vsak način je Irvvinova izjava popolnoma zadovoljila indske liberalce in muslimane, da ne omenjamo samostojnih knezov, v rokah katerih je najmanj polovica indskega ozemlja. Kar pa pride najbolj vpoštev, je to, da tudi indski nacionalisti ne morejo prikriti, da Irvvinova izjava pomeni za Indijo resnično velik korak k politični samostojnosti; seveda se pa bojijo dali temu formalnega izraza, ker stojijo Ghandijevi piistaši močno pod terorjem levičarske skupine kongresa. Zastopniki vseh indskih strank, z izjemo ghandistov ali svaradžistov, so se zbrali predvčerajšnjim v Simli in sklenili, da se bodo udeležili britsko-indske konference v Londonu, poživljajo pa v interesu uspeha le konference, da naj na eni strani indska vlada odpravi izjemno stanje in 'amnestirn zaprte in obsojene svaradžiste, na drugi strani pa naj le-ti ustavijo svoj pokret odpoveda-nja pokorščine. Voditelji zmernih indskih strank so se k temu koraku odločili zato, ker bi sicer pretila nevarnost, da bi rezultat londonske konference bil samo poslcdica iz poročila Simonove komisije, ki hoče razvoj Indije v dominijon preprečiti. Angleški konzervativni list pa lorda Irvvina zelo vehementno napada in »Daily Mail« lorda Irvvinij, ki je osebno konzervativen strankar, naravnost imenuje »zasanjanega, sentimentalnega napol-socialista«. »Times« pa, kakor tudi nekateri liberalni listi, n. pr. vNevvs and Chronicle«, predvsem pa seveda vladni organ »Daily Herald« državniško modrost lorda Irvvina zelo povzdigujejo in izražajo prepričanje, da se bosta Anglija in Indija v obojestranskem interesu imperija popolnoma spravili. Guverner bombayske provincije Sir Frederic Sikhs dela na to, da bi se v Bombayu sklicala predkonferenca med zastopniki angleške vlade ter različnih indskih strank in ver, ki bi olašala poznejše delo roundtable-konfercnce v Londonu. Skrivnostno letalo Ali gre za protifašistično propagando ali za špijonažo? Ženeva, 12. jul. as. Včeraj zvečer po 6 je neko letalo, ki jc prihajalo iz Italije, letelo nizko nad utrdbami sv. Gottharda, kar je najstrožje prepovedano vsem inozemskim letalom. Iz trdnjav so to letalo pazljivo zasledovali, ki pa ie večkrat izginilo v meglah. Naenkrat je dospela vest, da se je letalo 600 m severno od šentgotthardske£a hospica razbilo na skalah. Ko je letalec opazil nevarnost, je iz višine 50 m skočil iz letala ter je bil še živ, ko so ga našli. Zlomil si je več kosti. Povedal je, da se piše Pacelli in da stanuje v Parizu. Pripovedoval je, da je hotel tajno posetiti svoje starše v Milanu in da se je tedaj vračal. Te njegove navedbe so očividno neresnične, ker je imel pri sebi več italijanskih in francoskih potnih listov z različnimi imeni. Najprej so mislili na to, da gre za posebno predrzen poskus vojaškega vohunstva, zelo verjetno pa je, da je bilo to ono skrivnostno letalo, ki je včeraj nad Milanom metalo revolucionarne letake. Ženeva, 12. jul. as. Stvar z letalom je še vedno *e|o misteriozna. Govori se, da je bil letalec neki pariški odvetnik, Italijan Bassanesi, doma Iz Piemonta, ki je s pariškega letališča L4 Bourget dne 8. julija preko Ženeve odletel v Bc-linzono. Od tam pa je hotel nadaljevati pot v St. Galien. Letalo je baje last ravnatelja pariškega lista »L'Avion Revue«, Ravnatelj ženevskega lela-lišča, švicarski kapetan Weber, je izjavil, da je letalcu dne 10. julija v Ženevi odsvetoval, naj ne leti preko St. Gottharda, ker aparat za lo ni dovolj močan. Popolnoma nerazumljivo mu ie, kaj je letalec delal od 9 zjutraj do 14.30 popoldne, ker sta potrebni za to komaj dve uri, Spremljevalec, urednik Brabant, ki je med tem izginil, pa sc je sedaj naenkrat pojavil v Curihu. Govori se, da je bil med tem že aretiran, ker ni mogel dati točnih podatkov o svojem potovanju in bivanju. Kar se tiče Bassanesija, bo poveljnik utrdb na St. Gotthardu še danes zvečer izdal zaporno povelje. Poleg različnih papirjev in potnih listov so na letalu zaplenili tudi zemljevide in protifašistične manifeste. Kakor navaja neka nepotrjena vest, se je lo letalo včeraj spustilo nu tla pri postaji Osogna ob progi šentgotthardske železnice. Takoj nato je prišel v Osogno tudi neki tovorni avtomobil z letaki, katere so naložili v letalo. Letalo pa je potem izginilo v južni smeri Med tem pa je državno pravdništvo in tudi urad za zrako-plovni promet odredilo natančno preiskavo. Poškodovani letalec Bassanesi, katerega so prepeljali v bolnico v Andermatt, trdi sedaj, da je na povratku iz Bclinzone v Ženevo zašel. Nekoliko poprej je pristal v Biasci, južno St. Goltharda, Polovična vožnja za evharistični kongres Zagreb, 12. jul. z. Centralni odbor za evharistični kongres javlja: Ob priliki evharističnega kongresa v Zagrebu bo udeležencem kongresa dovoljena polovična vožnja na državnih železnicah in parobrodih po, odredbi prometnega ministrstva od U. jul. 1930. Udeleženci plačajo na izhodiščnem kolodvoru celo vozno karto, ki bo veljala tudi za povratek, ako s podpisom predsedništva kongresa dokažejo, da so se ga udeležili. Vozne olajšave veljajo od inkl. 10. do 24. avgusta. Istotako so ravnateljstva privatnih železnic javila odboru za evharistični kongres, da dovolijo udeležencem kongresa iste ugodnosti, ka-gor prometno ministrstvo na državnih železnicah. Jadranska in Dubrovniška plovbna družba sta že prej sporočili odboru, da dovolijo udeležencem kongresa polovično vožnjo. Začetek francoskega narodnega praznika Pariz, 12. julij^. AA. Nocoj so se v Parizu začele svečane prireditve o priliki francoskega narodnega praznika v ponedeljek 14. t. m. Vse mesto je v zastavah in v zelenju. Predsednik republike g. Doumergue bo znižal k,.ziii 537 vojaškim obsojencem. Schoher obišče Prago Praga, 12. jul. as. Popolnoma se potrjuje vest, da bo dr. Schober v drugi polovici meseca oktobra potoval v Prago. Razpravljal bo o celi vrsti vprašanj, ki tičejo obeh držav. Najvažnejša programna ločka je trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Avstrijo. Upanje je, da bodo do tedaj pogajanja v toliko napredovala, da bo takrat že prišlo do podpisa trgovinske pogodbe. Avstrijski odgovor Dunaj, 12. jul. as. Avstrijska vlada je danes po svojem poslaniku v Parizu dr. GrUnbergerju izročila avstrijski odgovor na Briandov memorandum. Avstrijska spomenica se obširno bavi z Brian-dovimi predlogi in navaja med drugim, da bi v Briandovem memorandu predvideni mehanizem evropske unije lahko bil in moral biti včlanjen v polni harmoniji z mehanizmom Društva narodov. Na koncu pravi odgovor: Avstrijska vlada je rada pripravljena sodelovati po svojih najboljših močeh in v duhu sprave ter evropske solidarnosti pri velikem delu organizacije Evrope. Tako odkritosrčno in lojalno sodelovanje je Avslrija dolžna neskončnim žrtvam, ki jih je zahtevala neposredna preteklost od evropskih narodov. Pogreb kardinala Vanutellija Rim, 12. julija. AA. V cerkvi sv. Ignacija sa svečano pokopali umrlega kardinala Vanutellija Atašo zadušnico je imel monsignor Giovanni Vol-pi, nadškof v Antiohiji. Cerkvenemu opravilu j« prisostvovalo veliko kardinalov, diplomatski zbor visoki državni dostojanstveniki in velika množica občinstva. Velik požar v Parizu m Budimpešti Pariz, 12. jul. AA. Požar, ki je izbruhnil veliKi trgovini na bulvarjih ,je upepelil vso trgovino. V trenutku, ko sc je zrusjl prednji zid, so se nahajali pred njim trije ognjegasci, ki so bili lažje ranjeni. Vzrok požara je še nepojasnjen. Škodo cenijo na nekaj milijonov frankov. Pariz, 12. jul. AA. Ob 5 popoldne ognjegasci še vedno brizgajo vodo na pogorišče velike trgovine Nouvelle Galerie. Ne vedo še, kako je nastal požar, ugotovljeno pa je, da je nastal v oddelku za pohištvo in tla je takoj zajel vso zgradbo. Budimpešta. 12. jul. AA. Snoči jo v Ujpeštiju v okolici Budimpešte izbruhnil velik požar v tvornici žarnic, ki pripada družbi Jast Standard Co. Požar je uničil dva milijona žarnic. Ognjegasci so bili prisiljeni, pr.i ; ušenju požara opremiti se z maskami proti plinom, škodo cenijo na dva in pol milijona pengov (22 milijonov dinarjev). Osem oseb, neka j ognjegascev in nekaj tovarniških delavcev jo. bilo lahko ranjenih. Budimpešta. 12. jul. AA. MTI poroča, da je šele ob 3 zjutraj bilo mogoče lokalizirati požat v tvornici žarnic v IJ.jpestii. Vsu zalogu žarnic (tri milijone po številu) je uničena. Za lokali/a-cijo požara se je treba zahvaliti edino intenzivnemu delu ognjegascev. Zadušnica za žrtve „Karadjordja" Biograd na morju, 12. jul. p. Danes je bik celo mesto v črnih zastavah. Vršila se je po iniciativi občinskega sveta svečana zadušnica za žrlv« »Karadjordja«. Zadtišnice so se udeležili poveljnik častniki in posadka ponesrečene ladje, dalje župan sreski poglavar, vsa kulturna in humanitarna društva, številni inozemci, ki se nahajajo tukaj, meščanstvo in kmetje iz okolice. Za časa žalne službJ božje so v okoliških vaseh peli zvonovi. Belgrad, 12. jul. 11. Ing. Alojzij Strancer, rudarski svetnik pri Danski upravi v Ljubljani je pomaknjen v višjo skupino. Sarajevo, 12. jul. z. Danes, julri in pojutrišnjem se vrši v Sarajevu dvanajsti redni kongres udru-ženja Jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. iiamiiiMiMi par minut pozneje pa se je zgodila nesreča. Nikakor še ni dokazano, ali je to letalo res bilo ono, ki je nad Milanom metalo protifašistične letake. Ženeva, 12. jul. as. Italijanski letalec Bassanesi, ki le/i v bolnici v Andermattu, je pri zasliševanju ponovno vprašal, ali je res na švicarskih tleh. Ko so mu lo potrdili, je bil pomirjen in izjavil, da je res v Parizu sprejel na krov protifašistične letake, katere je metal z letala v Milanu in drugih krajih Lotnbardije. Dalje je navedel, da ga je zasledovalo italijansko letaio, ki pa sc je ob švicarski meji vrni. lo. Preiskava se vrši dalje v vseh smereh, ker švicarske oblasti nimajo nobene gotovosti, koliko so letalčeve navedbe resnične, in ali niso take, da hočejo prikriti drugačen dejanski položaj. Jubilej zaslužnega duhovnika - ■ ,v" . ( , . ..'< :.; i Sme Wi I ■. --/v...;;.' . • »{r ,.. Danes oibhaja g. župnik v pokoju Josip Borštnar 80 letnico rojstva. Ko se spominja naš list tako mnogih, je naša dolžnost, da se radujemo z njim, ki se danes zahvaljuje Stvarniku za podarjena leta. Duhovnik — osemdesetletnik! V tako dolgi dobi, ki je za podeželskega duhovnika le prevečkrat težak »križev pot«, je storil marsikaj, kar je zapisano v »ljudski kroniki« na »postajah«, na katerih se je mudil ter izvrševal služibo. Poglejmo! Josip Borštnar je bil rojen 15. julija 1850 v Bruna vasi pri Mokronogu. Z mokronoške eno- Evharisiičen kongres v Zagrebu Kongres se vrši od 14. do 17. avgusta ter ne bo preložen. Priglase za udeležence iz ljubljanske škofije sprejemajo vsi župnijski uradi. Izkaznica (legitimacija) stane 10 Din. Večina ljubljanskih udeležencev se odpelje v soboto 16. avgusta ponoči iz Ljubljane, tako da bomo v nedeljo 17. avgusta zjutraj v Zagrebu. Tam prisostvujemo ob 9 svečanemu pontifikalu na Je-lačičevem trgu, popoldne pa slovesni procesiji; zvečer odhod proti Ljubljani. Ako se zglasi primerno število udeležencev, bo osrednji odbor v Zagrebu zaprosil za poseben vlak. Javite se zato čimprej pri svojem župnijskem uradu in skrbite, da bodo Slovenci častno zastopani na kongresu. Bolj v: da se udeleže vseh kongresnih prireditev od 14 Ji premožnim osebam toplo priporočamo, do 17. avgusta. Kdor želi v ta namen, da se mu poskrbi stanovanje, naj piše nemudoma na Središ-nji odbor za Euharistijski kongres v Zagrebu, Kap-tol 27. Za odgovor priložite znamko! Svoje ime in svoj naslov napišite zelo čitljivo, da ne bo pomot. Ljubljanski škofijski odbor. 25 let vzornega dela Litija, 12. julija. 25 letni jubilej, odkar je prišel v Litijo, obhaja te dni g. lekarnar Hinko Brilli, rodom Hrvat iz Dalmacije, ki pa se je čisto že poslovenil Prevzel je lekarno od Beneševik dedičev ter tekom let preuredil lekarno tako lepo in vzorno, da bi bila v ponos tudi, če bi stala v kakem velikem mestu. — Tekom let se je posebno udejstvoval pri litijski požarni hrambi, kaiteri je pred vojno dolgo vrsto let načeloval ter bil za zasluge imenovan častnim članom. —-Lansko leto pa je z velikimi gmotnimi žrtvami preuredil lekarniško hišo, preuredil nekdanji Trškanov vrt v krasen japonski park ter zgradil v Savo vrt, kar vse je le v okras Litije, ki se zadnja leta modernizira. G. lekarnar Brilli ie bdi ves čas vojne v vojni službi, za kar je bil opetovano odlikovan, ter pripada naši vojaki kot rezervni kapetan I. razreda. G. Brillii je pa tudi podpornik vseh narodnih in karitativ-nih društev ter velik ljubitelj šolske mladine. V vseh slojih priljubljenemu lekarnarju g. Hinku Brilliju k redkemu jubileju 25 letnega ude jstvo vanja iskreno čestitamo z željo: še dvakrat po 25 let! Krvavo proščenje M. Sobota, 9. julija. Zadnji čas je postala Lipa »slavna« po fantovskih pretepih. Dvakrat na leto je tam proščenje. Kakor predzadnje tako se je tudi sedaj zadnje proščenje končalo s krvavim pretepom. Ob prvi priliki je izgubil en fant življenje. Ob zadnjem proščenju je bila v gostilni I. ples na veselica. V gostilni so bili zbrani domači fantje, razen tega pa mladina iz vseh sosednih vasi: iz Polarne, Trnja, Gomilic, Poranec itd. Dokler so bili fantje trezni, je bilo vse dobro, ko pa jih je vino nekoliko razgrelo, so se začeli prerekati. V začetku ■o se samo psovali, kmalu pa so začeli drug drugega naravnost izzivati. Prerekanje se je spremenilo v kričanje, nastal je prepir, v hipu pa so se zabliskali v rokah nekaterih fantov noži. Da se boj ni končal brez krvi, ni treba posebej naglašati. Ranjenih jih Je bilo celo več. Največ je dobil neki Polancar, ki se je pred nedavnim vrnil iz Amerike. Bil je tako razmesarjen, da je potreboval zdravniške pomoči in mine precej časa, preden bo zopet sposoben za »bo]epo\M za.i.-vu ne samo nravno stališče, marveč tudi soc a ni položi. j Slovenske krajine. Ljudstvo je ze itak revno ker pa zapeljujejo plesi mladino k popivanju, je položkj še slabši Merodajne oblasti prosimo, naj naredijo v tem oziru odločen korak. razrednice je prišel v tretji razred novomeške ljudske šole, ki so jo tedaj vodili oo. frančiškani. V Novem mestu je dovršil vso gimnazijo razen sedime šole, katero je absolviral na Reki, kamor so bili šli razen treh vsi novomeški sed-mošolci. Leta 1876 je imel novo mašo kot tretje-letnik in leto kasneje je šel za kaplana h Fari pri Kositelu. Eno leto je bil tam, potem je bil pa prestavljen na Vinico, kjer je bil pri bo-lehnem župniku dve leti. Nato je šel za dve leti v Višnjo goro, a potem je bil v dolenjskem Škocijanu osem let. Tu je bil skoro dve leti sam poleg bolehnega župnika, in kaj to pomeni, vc le tisti, ki pozna ozemlje župnije škocjanske. Leta 1890 je dobil župnijo šentpetersko pri Novem mestu, škof Miissia ga je poslal tja, kjer ga je čakalo mnogo težavnega dela. Dvema njegovima prednikoma je nedostajalo potrebne energije, da bi spravila skupaj sredstva za popravo župnišča in gospodarskih poslopij ter obnovo cerkva v fari. On je vse to izvršil, a končno še kupil hišo s posestvom za organista. Štirinajst let je bil župnik v Št. Petru, devet let brez kaplana, potem je pa šel na Reko, kjer je bil tudi štirinajst let. Tudi tam je bilo dovolj popravljanja v cerkvah, v župnišču in drugod. Vse to je izvršil, poleg tega pa še ustanovil hranilnico in posojilnico, s katere pomočjo so kmetje iz Hrvaškega Broda. Malega in Velikega Korena, Dolenje vasi in Gmajne prišli do graščinskih travnikov ob priliki, ko je bila graščinska posest razprodajuna. Tudi na Reki je kupil hišo za organista. Leta 1919 je šel v pokoj. Nekaj let je prebil v št. Vidu nad Ljubljano, a tretje leto že prebiva v Mostah, krepak in svež. Tu je kar-meličanski »kaplan«, n poleg tega še blagajnik stavbnega društva za zgradbo župne cerkve »Sv. Družine« v Mostah. Naj bi se previdnemu gospodarju še posrečilo na stara leta zbrati potrebna sredstva za hišo božjo ter dočakata trenutka, ko bo v novo župno cerkev v Mostah prišel evharistični Kralj! Zborovanje učiteljstva meščanskih šol Letošnji kongres meščanskošolskega učiteljstva se je vršil na Sušaku 5. ,6. in 7. t. m. Glavni dan kongresa je bil v nedeljo, prej pa so zborovali glavni odbor in delegatje. Udeležba je bila kljub tropični vročini prav lepa. Novi predsednik Baraktarevič iz Pančeva je po pozdravnem govoru prečital vdanostne brzojavke kralju, ministrskemu predsedniku in ministru prosvete. Nato je toplo pozdravil zastopnika min. prosvete dr. Čajkovca, ki je v globokem enournera govoru orisal namene in naloge meščanske šole. Poudaril je, da ima naš narod polno lepih zmožnosti, nagiblje pa se bolj k poeziji in filozofiji in mu primanjkuje praktičnega razumevanja za življenje, kakor ga opazujemo n. pr. pri Čehih in Nemsih. Naloga meščanskih šol je, da nedosla-tek odstranijo. Prav zato je meščanska šola poleg gimnazije, ki daje podlago znanstveni zgradbi, nujno potrebna, saj je inteligence z gimnazijskim študijem pri nas, žal, še preveč. Tudi višja narodna šola po svojem ustroju meščanske šole ne more nadomestiti. Po vseh večjih krajih naj se osnujejo mešč. šole; v takih krajih pa seveda potem višje narodne šole niso potrebne. Burno pozdravljen je obljubil dr. Čajkovec, da bo storil, kar bo mogel, za lep razvoj meščanskih šol. Po poročilu saveznega odbora so se preči-tale številne resolucije: o zakonu za mešč. šole, o šolskih zgradbah, o ocenjevanju, o strokovni izobrazbi in nameščanju učiteljev mešč. šol, o sprejemanju absolventov v razne višje strok, šole itd. Iz poročila glav. odbora je bilo razvidno, da je odbor vse leto agilno deloval. Po izjavah, ki jih je prejel glavni odbor od merodajnih činite-ijev, učenci mešč. šol ne bodo zapostavljeni pri sprejemanju v razne višje strokovne šole Po sprejemu resolucij glavnega odbora je imel g. Dominkovič predavanje o učnih knjigah. Zvečer je priredilo mesto udeležencem na čast banket v hotelu Jadran. Prihodnji jubilejni kongres se bo vršil v Belgradu. Usodna igra z vžigalicami M. Sobota, 10 julija. Pajžlarjeve v Sodišincih je zadela velika nesreča. Požar jim je upepelil vso domačijo. Nesreča se je pripetila po neprevidnosti. Domači fantek, ki je star nekaj nad 4 leta, je prišel do vžigalic. Najdeni zaklad je skrbno shranil in je odšel iz hiše. Poiskal si je skrit kraj. Ko se je čutil varnega, je potegnil iz žepa vžigalice. Zakuril je ogenj in je veselo gledal švigajoči plamen. Ni se dolgo veselil. Nesreča je hotela, da je švignil plamen previsoko in je začel lizati hišo. Otrok se je ustrašil, toda pomagati si ni vedel. Plamen se je kmalu razširil po celi hiši. Nesreča je še hotela, da je gorelo v času, ko so bili skoraj vsi ljudje na polju, tako da še gasit ni nikdo prišel. Požar je bil velik in so ga zapazili tudi v sosednih vaseh. To je privabilo na lice mesta sedem gasilnih društev. Na pomoč je prihitela z motorno brizgalno tuda požarna bramba iz Radgone. Le požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da se požar ni razširil na druge hiše. V tem slučaju bi bila katastrofa nedogledna, kajti večina hiš je krita s slamo in je bilo vsled suše vse izsušeno. Za Pajžlarjeve je požar velika nesreča, ker so tudi že prej živeli v zelo bednih razmerah. Slučaj pač zopet opominja starše, naj ne puščajo otrok brez nadzorstva, zlasti pa naj vžigalice hranijo na takem prostoru, kjer otroci ne morejo do njih. Tatovi v župnišču D. M. v Polju, 12. julija. V noči na petek so neznani tatovi vlomili v župnišče v Devici Mariji v Polju, raztrgali železno ogrodje pri oknu v pritličju, prišli v shrambo ter tx>brali več jedil, nato šli,v kuščo na dvorišču, kjer so pa bili od domačin prepo-deni. Da pa iri bil samo eden, kaže to, da jc drugi tat istočasno udri v prvo nadstropje v sobo g. kaplana na zelo predrzen način. Pristavil ie. lestvo pri odprtem oknu, odmaknil cvetice in neoviran šel v sobo, kjer je pobral vso vrhnjo obleko g. kaplanu in nekaj denarja. Tatovom so morale biti razmere vsekakor znane. Orožniki jih pridno zasledujejo in upanje je, da nc odidejo roki pruvicc. X 9 v Se 1c3* ?e no po leta II. kongres slovanske katoliške akad. mladine (23. do 27. julija 1930.) I. kongres slovanske katoliške akademske mladine, ki se je bil vršil preteklo leto v Krakowu, je določil Ljubljano kot kraj prihodnjega kongresa. Istočasno je poveril Slovenski dijaški zvezi priprave za ta II. kongres. Slovenska dijaška zveza je skupno s Slov. kat. akad. starešinstvom stvorila pripravljalni odbor, ki je do sedaj izvedel glavne priprave tako idejnega, kakor tehničnega značaja. , Spored kongrese samega je v glavnem sledeč: Sreda, 23. julija: Prihod inozemskih gostov. — Ob 20 intimen pozdravni večer, priredi SDZ. Četrtek, 24. julija: Ob 8 sv. maša s skupnim sv. obhajilom; po maši zajtrk. — Ob 10 svečana otvoritven« seja s pozdravi delegacij. Re-li'. ferat: »Slovani v univerzalni kulturi«, govori g. dr. K. Rimarič-Volinski (Rusija — emigrant). — Kosilo. — Ob 15 Zborovanje: I. Slovenstvo v sodobni kulturi, a) Kulturno stanje sodobnega slovanstva, referent g. prof. dr. Vladimir Macourek (ČSR), koreferent g. J. B. Šedivy (Slovenija), b) Etične in kulturne vrednote slovanstva, referent g. Franc Terseglav (Slovenija), koreferent g. dr. France Štele. Ob 20 Večer v počastitev delegacij in gostov. Petek, 25. julija: 6.30 Zajtrk. — 7.30 Odhod z vlakom v Stično. — 9.30 Koralna sv. maša v samostanski cerkvi. — 11.30 Zborovanje: II. Slovani v Cerkvi, a) Cirilmetodijska ideja in katoliška akcija, prvi referent g. prelat dr. Franc Grivec (Slovenija), drugi referent g. Peter Issaiv, koreferent g. M. Czubatyi (oba Poljska — Ukrajina), b) Perspektive slovanskega katoličanstva v bodočnosti, referent g. ing. Julo Stano (ČSR — Slovaška), koreferent g. dr. Jan Wislinski (Poljska) Kosilo, c) Slovansko katoličanstvo in liturtfično gibanje, referent g. dr. Janko Kalaj (Hrvatska), korefe- Slov. Krajina v številkah Slovenska krajina meri 93421 km-' in ima 91.288 prebivalcev (18.388 družin), ki stanujejo v 170 občinah. Od teh prebivalcev je 44.219 moških in 47.069 žensk. Po narodnosti je: 74.383 Slovencev, 14.064 Madjarov, 1902 Nemca ter 939 drugih narodnostih. Po veri je pa 65.991 katolikov, 23.803 evangeličanov, 800 kalvinov, 642 Židov ter 52 drugih ver. Od teh prebivalcev poseča 13.541 otrok 93 osnovnih šol, a šoloobveznih otrok je pa 15.640. Slovenska krajina ima tudi gimnazijo v Murski Soboti, ki je sicer osemrazredna, toda višje razrede vzdržuje soboška občina s pomočjo kr. banske uprave. Poštno službo opravlja 19 pošt. Red vzdržuje in čuva Slov. krajino 19 orožniških postaj. Dolenjska metropola -Novo mesto Tak naslov bo nosila knjiga, ki bo še tekom poletja izšla. Knjigo bo izdal nakladni zavod »Pro-gres« v N. m. s sodelovajem novomeškega olepševalnega ter tujsko prometnega društva, ier osta-I lih korporacij. Knjiga bo propagandno bogato ilu-] strirana. Izdaja pa je zamišljena na najlepšem pa-j pirju in kot posebnost jc omeniti, da bodo plat-! niče, iz kaširanih aluminijevih folijev in bo ta knjiga prva v Jugoslaviji s tovrstno zunanjo opremo. Knjiga sama ima namen zbuditi v širši javnosti zanimanje za našo lepo dolenjsko pokrajino in pokazati nje kraje, kot spodobne in prikladne, da se v njih razvije živahen tujski promet in da izletniki iz Slovenije izven Dolenjske po-bližje spoznajo naravne krasote Dolenjske, prepolne zanimivih zgodovinskih spomenikov. — Na drugi strani pa, da pokaže našo Dolenjsko v trgovskem, obrtnem in gospodarskem oziru. Knjiga je velike važnosti za vsestranski napredek Novega mesta, kakor tudi cele Dolen ske, posebno, da se oživotvori tujski promet in da si naša pokrajina pridobi priznanja v širši javnosti, kar z ozirom na svojo romantičnost i ti naravno lepoto tudi zasluži. Končno pa ima la knjiga namen zbuditi tudi pri Dolenjcih samih prizadevanje v tem oziru in ljubezen do svoje ožje domovine. rent g. Jerzy Siwecki (Poljska). — Ob 21 prihod v Ljubljano. Sobota, 26. julija: 8 sv. maša, nato zajtrk. — Ob 9 zborovanje: a) Vloga izobraženstva v slovanskem katoličanstvu, re(. g. P. Wladislaw Le-wandowicz (Poljska), korel g. dr. Lovro Sui-nik (Slov.), b) Vloga kat, organizacij med akademskim dijaštvom, ref. g. Stanislavv Orli-kowski (Poljska), koref. g. Niko Kuret (Slov.). Kosilo. — Ob 14 Razgovor o organizaciji. — Ob 18 svečana zaključna seja — Večcria. — Ob 20 Komerz, priredi Slov. kat. akad starešinstvo. Nedelja, 27. julija: Izlet na Bled. Želimo, da bi se naši akademiki in starešine kongresa, ki bo radi potrebne enotnosti v delu vse slovanske kat. inteligence izredne važnosti, kar številneje udeležili. Cene za ves čas kongresa so: a) Za domače akademike in abituriente: prehrana 50 Din, prenočišče zastonj. b) Za tuje akademike 6 dolarjev: hrana, skupno prenočišče, vstop do vseh zborovanj, sej in večernih prireditev kongresa, brezplačen izlet v Stično in na Bled. c) Za starešine iz inozemstva 10 Dolarjev: stanovanje v hotelu, ostalo kot za študente. Rešitve prošnje za znižano vožnjo še nimamo. Vsekakor naj zahtevajo vsi na odhodni postaji moker žig, listka pa naj v Ljubljani ne odajo. — Želimo, da pridejo udeleženci v Ljubljano najkasneje v sredo 23. t. m. popoldne. Vsakdo naj javi uro prihoda in se takoj oglasi v pisarni pripravljalnega odbora v Akademskem domu (dohod skozi dvorano). — Za vse informacije se je obrniti na naslov« »Pripravljalni odbor za II. kongres slovan. kat. akad. mladine«, Akaedmski dom, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. Telefon št. 2858, Blaznež zaklal mater Te dni je prišel v katoliško cerkev v Belova-ru kmet Vendelin Rupčič iz Gornjih Plavnic ter pričel razgrajati in napadati župnika, ki je maše-val. Takoj so uvideli, da je človek znorel in so ga prisotni odvedli na redarstvo. Tam ga je pregledal zdravnik, ki ga je poslal v bolnišniro na oddelek za živčno bolne. V bolnišnici pa ni bilo prostora, poleg tega pa se je Rupčič umiril, zato je mestni fizik dovolil, da sme domov. V ponedeljek pa je Rupčiča ponovno prijel živčni napad in je v blaznosti začel tepsti svojo mater s čevljem. Potem ji je 7-avezal okoli vratu vrv in jo zaklal. Sosedom se je komaj posrečilo, da so obvladali blazneža, ga povezali z vrvmi in ga odvedli v bolnišnico. Ker tudi topot ni bilo v bolnišnici prostora, so ga z močnim spremstvom poslali v bolniišnico v Pakrac. Istega dne so ob navzočnosti cele vasi pokopaliii nesrečno mater. Radloemanaeljsko termalno kopatliie DOLKIVhK,. TOPLICE (Toplico pri Novem mestu) »o erlino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rhoiimnti7.mu, neuralKiJah, ionskih boleznih itd. — Knpntiflčno naprave so vseskozi neposredno na izvirkih. - Sezona od 1. maja do .10. septembra - Železniška postajo Straža-Toplice. dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cone znižane, posebno v prod- in po sezoni. Dobro in zdravo osvežilo v vročini je čaša Radenske mineralne vode same ali pa s sadnim sokom. — To Vas osveži na duhu in telesu! Beduini ujamejo strica Jaka. STRIC JAKA, vzor popotnega junaka. - 137 slik. Uvodne slike narisal naš karikaturist Smrekar. Besedilo izpod spretnega peresa slovenskega literata. Dvobarvno luksuzno tiskarsko delo. Knjiga zdravega humorja. Svojevrstno! Za Vas in Vaše otroke! V vseh večjih knjigarnah, predvsem pri založništvu: Misijonska tiskarna, Domžale. Cena za izvod 12 Din. Oiaj pravite ? Meni se zdi, da od samih lakozvanih »kultov« propada kultura. Saj gotovo berete, kakšni kulti so danes moda in včasih kar doLnost. Je pa za krščanskega človeka vsak »kult«, ki ni izraz krščanskega življenja, mišljenja in hotenja, padec več nazaj v paganizem. Pa sc tega ljudje prav nič ne zavedo, lepo mirno maliku-jejo celo taki, ki pravijo, da so kristjani. Skoro prepričan sem, da me bo kak tak kristjan za te vrstice nagnal »s prokletim norcemkakor se je zadnjič nekomu zgodilo, ko je pridigal nekaj podobnega. Luteranslci nemški sever je zanesel med nas celo kopico nespodobnosti, eden od teh, ki so vidno najgrši, je kult nagote. Ker se je med Nemci tako grdo razpaslo, da razkazi.jsjo ob času kopanja svoje — oprostite Kranjcu! — nemške vampe po trgih, vaseh in restavracijah, so ta »ktill« prenesli brž 'udi k nam. Sedaj imamo v obsavskih in drugih vaseh ele tolpe teh »kulturnih« strašil. Kdor se temu f o-slavi po robu, je neotesan, nazadnjak in norec! In vendar ni res, da bi ves moderni svet gojil tak-le »kulte. Francozi, ki so tako razkri. lani v teh rečeh, ti tega »kulla« ne snrejmejo. Ne morda zato, ker je nemška specialileta — sedaj ludi naša seveda, od nemških judov za-nešena k nam —, ampak zato, ker ja ta kult nespodoben in neesletičen. V francoskih kopališčih so v navadi dokaj bolj popolne kopalne obleke kakor pa pri nas. Včrujte, da iz esle-tičnih razlogov! Kaj je lepo in grdo, to vam bo bolje razsodil Francoz kakor pa nemški čifut. Kaj je pa spodobno in kaj nespodobno, to bi moral kristjan bolj vedeti kakor pa jud! In vendar se damo v stvareh lepote in dostojne spodobnosti voditi od juda, ki ne pozna ne enega in drugega, ampak je po svojem natu-relu častilec »vampa«, kakor pravi temu »kultu« Kranjec. Kopališka sezona nam dokazuje, kako propada naša kultura vedno bolj rapidno in kako rastejo med kristjani poganski »kulti«. In kristjanov niti sram ni, kaj šele strah! Vojni udeleženci 10.avgusta na Brezje! Blizu Assisi stoji samostan sv. Damjana in v njem dokaj prostorna terasa, imenovana dvor sv. Klare. Tu je sv. Frančišek speval hvalnico bratu solncu. »Laudato si Missignore, cum tude le tue creature spetialmente messer lo Irate sole! . . . Hvaljen bodi Gospod in s tabo vse tvoje stvari, najbolj solnce naš brat, ki daje nam dan in ž njim nam svetiš in je lepo in žareče se svitom velikim 'Tebe Najvišji predstavlja.« .o-, Tovariši! Ko stno pred leti na tem kraju vzhičeni se zatapljali v Frančiškovo prcsladko življenje, smo zapazili v kotu lepo ploščo in gori nastopni napis: »Na tem dvoru, kjer je oče Frančišek opeval solnce, se tudi mi slepi borci iz krvavih let, oro pani svita, s čutečim srcem pridružujemo radosti, ki jo je občutil on, ko je zrl to solnce od večnega Solnca ožgano. Mesto tega naj pa Ono razjasnuje duše naše.« Borci! Tudi mi rabimo takega solnca, ki naj gori, žge in razsvetljuje temo naših dni in razprši mrak naših duš. Marija usmiljena nam ga je, bojevnikom, prižgala na Brezjah, tam kjer se blišči naša skupna spominska plošča. Zato tovariši vsi kot en mož, eno srce, ena duša 10. avgusta na Brezje. Vse to kot že 7 let, le Colariča in mnogo, mnogo od lanskih tovarišev ne bo več. Njim sveti že večno solnce zmage in miru. Molili bomo za nje, klicali blagoslova našim družinam, naši zemlji in na naš veliki korak pred sodnika Boga. Naši mrtvi tovariši so že prestali grenkost smrti, nas še čaka in zato črpajmo moči pri Mariji. Tovariši vsi in povejte tudi takim ,ki listov ne čitajo 10. avgusta na Brezje po običajnem sporedu. Tajnik Z. S. V. Koledar Nedelja (5. pobinkoštna) dne 13. julija: Marjeta. devica mučenica; Analdet, papež. Ponedeljek dne 14. julija: Bonaventura, cerkveni učenik; Henrik, kralj. Osebne vesti — Odvetniški izpit sta napravila gg. dr. Miha Krek in dr. Franc Jarc. Iskreno častitamo! Iz železniške službe. Upokojeni so uradniki 11 I/l Gumse Franc, vozovni nadziratelj, kurilnica Maribor; Taurer Anton, strojevodja, kurilnice Maribor; Dougan Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Gnezda Alojzij, strojevodja, ku-rilnifa Ljubljana I. gl. kol. — Premeščeni so zva-ničnik II-l Rudolf Ludvik, kretnik, Trbovlje k Sv. Lovrencu na Drav. polju; 11-2 Zeleznik Alojzij, premikač, Celje v Zidani most; dnevničarja: Pater-nost Josip, Breg v Trbovlje in Hrovatin Franc, Ponikva v Skofjo Loko. Stalnost je priznana zva-ničnikom 14 Fegic Ivan, prometnik, Bistrica; Rajgl Ivan, brzojavec, Zidani most; zvaničnikom II-3 Gro-belnik Jakob, kretnik, Gornji Dolič; Frece Ivan, premikač, Zidani most; Wurcer Andrej, kretnik, Gor. Radgona; Cernezd Nikolaj, kurjač, kurilnica Maribor; Kočevar Franc, sklad, sluga, Trbovlje; Zidan Valentin, kretnik, Zalog; Perše Viktor, sklad, de-setar, Poljčane; Simončič Albin, kretnik, Zidani most, Podobnik Anton, kurjač, kurilnica Ljubljana U. gor. kol.; Škoda Ivan, sklad, sluga, Ljubljana glav. kol.; Skubic Jakob, čuvaj, Ljubljana glav. kol.; Capuder Matija, sklad, sluga, Ljubljana glav. kolodvor. Novi grobovi -f- V Knežaku je umrl organist g. Anton Jenko v nedeljo, dne 6. julija. 42 let je opravljal zvesto svojo službo. Kar je nabožnega petja v fari, je vse njegov trud. Naj počiva v miru! Prepričajte se o trpežnosli VflVARSKIH IZDELKOV iz prve kranjske vrvarne Ivan N. Adamič, Ljubljano, in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20; Celje, Kralja Petra e. 33, in v Kamniku, Sutna 4. Mala kronika ic Prosvetni tabor za celo Dolenjsko se bo vršil 23., 24., in 25. avgusta v Trebnjem. 24. avgusta se bo namreč tamkaj blagoslovil prosvetni dom. 23. avgusta bo prosvetni tečaj namenjen voditeljem izobraževalnih društev, knjižničarjem voditeljem, voditeljem fantovskih in dekliških odsekov itd. Nedelja pa bo posvečena prosvetni manifestaciji naše Dolenjske. Vsled tega Prosvetna zveza kot matica vljudno vabi, da se vsa društva izobraževalna in prosvetna z vsemi svojimi odseki udeleže te največje naše prireditve nu Dolenjskem. Podrobna navodila sledijo. it V Oberammcrgau odpotuje 50 izletnikov v sredo, 10. julija z večernim brzovbkom iz Ljubl ane preko Jesenic do Innsbrucka. Iz Oberammergau-a pa se vračajo v Mtinchen, kjer «e mudijo dva dni. Ob tej priliki napravijo izlet tudi na Chiemsee, kjer sta bila krščena prva slovenska korotanska plemiča, dalje je v načrtu celcdnevni izlet z avtobusi v Salz-kammergut. kjer obiščejo sledpfa jezera: Fuschl. St. Gilcen, Wolfgnn'TS'"e, Bad Tsehl. Fbensop, Gmun-den Unterach, Mondsee, SaVbug Oni izletniki, ki vstopijo v Ljubljani in na Jesenicah dobijo potne liste po pošti •k Romanje na Višarje, ki bi se imelo vršiti 26. in 27. julija, se ne bo vršilo, ker notranje ministrstvo ne dovoli kolektivnega potnega lista. Vplačane svote za vizum in za železnico bodo romarji prejeli tekom prihodnjega tedna po pošti ali pa če se osebno z,glase v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta o it V Službenem lis'n kraljevske bauske uprave dravske banovino št. 13 od 12. ,;ulija t. 1. je objavljen »Pravilnik o organizaciji, nolranjem delu in vzdrževanju službe v državnih bolnicah« in >Pra-vilnik o zaščitnem cepljenju zoper gosenice*. ie Otvoritev novega Donia na Korošici pod Ojs'rico. Savinjska podružnica Slov. plan. društva v Celju je zgradila v letu 1929 z ogromnimi stroški novo alpsko postojanko na Korošici pod Ojstrico. Nov Dom. ki je za turistovski promet v Savinjskih Alpah neprecenljive važnosti, bo slovesno otvorjen v nedeljo, dne 17. aveusta t. 1. — Prepričani smo, da se zbere ob tej priliki na Korošici mnogo turistov in domačinov, da prisostvujejo redki svečanosti otvoritve velevažne postojanke v osrčju Savinjskih Alp it Državna razstava šolskih izdelkov. Med glavno skupščino Združenja jugoslovanskega uči-teljstva, ki se vrši v dneh 20., 21 in 22 avgusta t. 1. v Belgradu, bo prirejena razstava risarskih in pismenih izdelkov kakor tudi izdelkov ročnih del narodnih šol iz vse države. Razstava bo nudila zelo pestro sliko, ker bo zastopsno šolstvo iz vseh krajev naše domovine. Da pr. bo pregled šolstva popolnejši, so potrebne tudi fotografije vseh šolskih poslopij, ki naj bi ;ih vsi šolski upravitelji poslali na poverjenišlvo UJU v Ljubljani, ki zbira ves materijal iz Dravske banovine za razstavo v Belgradu. Štore naj to čimprej! it Razjiored zemljarine za 1. 1930. Odmera zemljiškega osnovnega in dopolnilnega davka za L 1930 je izvršena in se na osnovi gj. 131 zak. o os. davkih in čl. 27 točka 9 pravilnika k zak. o neposrednih davkih razpored glede tega davka razgrne v prostorih podpisane davčne uprave ob uradnih urah na javen vpogled za dobo 8 dni počenši s 10. julijem do vkl učno 23. julija t. 1. Proti razporedu so dopustni ugovori računskega značaja, s katerimi se pobija odmerna piodstava ali odstotek dopolnilnega davka. Pismene ugovore je vložiti v gori določenem osemdnevnem roku pri podpisani davčni upravi. Ustni ugovori se ne vpoštevajo; pismeni ugovori morajo biti kolkovani s kolkom od 20 Din. — Davčna uprava Ljubljana-okolica. it Gostovanje članov mariborskega Narodnega gledališča. Po zelo uspelih gostovanjih v Rušah, Prevaljah, Konjicah itd. nastopijo Člani Narodnega gledališča v Mariboru in sicer: Štefka Frat-nikova, Stjepan Ivelja, Franjo Tovornik in obenem kot vodja Pavel Rasberger v nedeljo, dne 13. julija v Vojniku, v torek, 15. julija v Brežicah, v sredo, dne 16. julija v Laškem. — Na vsporedu so koncertne, operne in operetne arije ter kratke kometi ije. it Tovarna naravne svile. V prihodnjih dneh pridejo v Belgrad zastopniki velikih tovarn svile iz Lyona in bodo imeli z zastopniki naše svilne industrije konferenco. Pogajali se bodo z namenom, graditi v naši državi veliko tvornico naravne svile. Konferenca bo razpravljala o vprašanju kraja ter si bodo industrijci ogledali vse kraje, kjer se goji v večji meri svilena buba. Francoski industrijci bi dobili v zakup celo našo industrijo svile. it Predor pod Belgradom. V prometnem ministrstvu so pečajo z načrtom tunela pod Belgradom, s katerim bi se vezala nova proga s Pančevim z belgra;«kim kolodvorom. Tunel bi bil 1.5 km dolg. Zgradile bi ga inozemske tvrdke. it Asfaltna cesta Bclgrad-Zagreb. Moderna asfaltna cesta Belgrad-Avala bo kmalu dokončana in bo ena najmodernejših v naši državi. V najkrajšem času bodo začeli tudi asfaitno cesio Bulgrad-Zagreb. it Sprejem v strelniško šolo. Na podlagi Pravilnika strežniške šole v Ljubljani se razpisuje natečaj za sprejem gojen k in gojencev v strežniško šolo v Ljubljani za šolsko leto 1930-31. Pouk, ki se prične dne 10. septembra 1930 bo teoretičen in praktičen ter bo trajal dve leti V šolo se sprejemajo osebe redovnega in posvetnega stanu, ki so že sedaj zaposlene v banovinskih zavodih. Razen tega se sprejemajo osebe, ki do sedaj še niso bile zaposlene z bolniško nego, o katerih pa se more pričakovati, da se bodo pesvetile temu poklicu. Gojenci in gojenke se bodo vzgajale za bolniško strežbo v javnih in zasebnih bolnicah. Pogoji za sprejem so: 1. Starcst 18-30 let; 2. Državljanstvo kraljevine Jugoslavije: 3. Fizična usposobljenost za strežniško službo; 4 Nravna neoporečnost; 5. Z dobrini usoe-hoin dovršena najmanj osemrazredna osnovna šola oziroma dovršena meščanska šola. Pri osebah, ki so bile že dalj čas zaposlene v bolnicah, se sme ta zahteva izjemoma spregledati; 6. Znanje drž. jezika v govoru in pisavi; 7 Reverz. da bode na zahtevo kr. banske uprave po devršitvi šole najmanj 5 let ostal v strežniški službi enega izmed banovinskih zavodov, ki ga bo določila kr. banska uprava. Šolski pouk je za vse gojence in gojenke, ki so bili že zaposleni na katerikoli način v banovinskih dobrodelnih zavedih brezplačen. Za el-sterniste se pobira pnsebnr učna pristojbina v znesku letnih 400 Din V pesebnih ozira vrednih slučajih sme kr banska uprava to pristolbino znižati ali pa pnnolnomt odpisali. Prvi trije meseci po vstopu se štejejo za po- i izkusilo dobo. Po tem času sklepa ravnatelj šole po končnem sprejemu. Pravilno kolkovane in lastnoročno pisane prošnje s posebnimi dokazili naj se pošljejo strežniški Soli v Ljubljani 5, kjer se dobe tudi natančna navodila v dopoldanskih urah do 25. avgusta 1930. it «Radio Ljublana«, ilustriran tednik za radiofonijo, Št. 28. Vsebina te številke je sledeča: Poleti odjavim svoj aparat.. — Naša kukavica. — Na domačem valu. — Prosvetni radio. — Najboljše iz etra. — Postaja Huizen — utihnila. — Tehnika: Kako se naučim telegrafirati? — Mikrofon in radio sprejemna naprava. — Drobiž. Val Ornega. Izviren slovenski radio roman. — Priloga: Pregled najstarejših slovenskih radio naročnikov (III) ter razvoj radia v Evropi v letih 1928.-30. — Sporedi. it Dva absolventa trgovske akademije išče neka tovarna v Moravski banovini. Zahteva se znanje nemščine. Reflektanti naj se zglasijo pri direkciji drž. trgovske akademije v Ljubljani. = Avtopodjetjo O, Žuiek sporoča p. t. občinstvu, da spremeni z 15. julijem t. 1. svoj vozni red tako, da vozi ob delavnikih iz Cerkelj ob 6.15 v Kranj, iz Kranja ob 7 v Ljubljano, iz Ljubljane ob 12.10 v Kranj, iz Kranja ob 14 v Ljubljano in iz Ljubljane v Cerklje ob 18.15. Ob nedeljah in praznikih ostane dosedanji vozni red! it Slovenske narodne pesmi za moški, mešani in ženski zbor priredil prof. Marko Bajuk in sicer IV. zvezek 16 Din, V. zvezek 18 Din in »Narodne 14 Din. — Bajuk je eden najboljših harmo-nizatorjev naših narodnih pesmi. Harmoniziral jih je v takem slogu kakor jih v resnici narod poje, ker jih je večinoma osebno slišal. Zato jih z lahkoto zmaga najšibkejši zbor in jih bo izvajal z najboljšim uspehom. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. it Opozarjamo na današnji oglas pečarske tvrdke Vinko Kokalj iz Kranja. it Zoper mole — TARMOL! V vseh lekarnah in drogerijah. Proizvajalec: »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. it Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. it Okuženja se najbolje ubranite s sredstvom SANOFORM. Zahtevajte v drogerijah in lekarnah le zaščiteno znamko tvrdke »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg 10. ic Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca« it Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih I »Dom slepib< ima položnico 14672. it Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po -olcu, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre sj>at. Zdravnikd-špecialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo snvotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. Ljubljana !• r , .' " ; ' . 7 f • ' •• "' ■ ;. <» : • • - • < Zoo in mestna občina ljubljanska Leta 1927 so se sestali nekateri prijatelji nara ve k posvetovanju, kako bi bilo mogoče ustanoviti v Ljubljani majhen zoološki vrt, v katerem naj bi se gojile sistematično po možnosti vse v Sloveniji živeče živali. Kmalu nato se je ustanovilo društvo Zoo, ki si je stavilo to nalogo.. Z veliko požrtvovalnostjo so se prijeli odborniki društva dela, brez ozira na siroške in trud, ki so ga imeli pri tem. Da zainteresirajo javnost za svoja stremljenja, je priredilo društvo na jesenski velesejmski prireditvi leta 1928 majhno razstavo živali, ki je zbudila veliko zanimanja pri občinstvu in prinesla društvu 56.000 Din. Ta uspeh je vzpodbudil društvo k še intenzivnejšemu delu. Vkljub strašni zimi je prezimilo srečno svoje živali ob razmerah, v katerih bi bil vsak drugi obupal, in se pričelo spomladi pripravljati na veliko propagandno razstavo v jeseni 1929. Nabavilo si je kletk, terarijev in akvarijev v vrednosti preko 120.000 Din, zbralo skoro vse v Sloveniji živeče divje živali in zasedlo s tem materialom največji paviljon veleseima. Obisk razstave je bil ogromen. 20.000 obiskovalcev je pričalo o zanimanju naše javnosti za naše delo in za našo idejo. Društvu je nesla razstava 100.000 Din v čistem. 2e tekom poletja 1929 se je bilo obrnilo društvo Zoo na mestno občino ljubljansko v prošnjo, da mu naj ta prepusti tivolski ribnik z okolišem za bodoči zoološki vrt. Občina se je odzvala tej prošnji na ta način, da je poslala na lice mesta 10 člansko komisijo, ki je ugotovila, da je kraj primeren za take svrhe in priporočila društvu, naj razpiše natečaj za izdelavo primernih načrtov bodočega vrta na podlagi katerih bo sklepala občina definitivno. Natečaj je bil razpisan in društvo Zoo je izplačalo 15.000 Din nagrad za najboljše načrte, ki jih je jjoslalo nato" mestnemu magistratu, kjer še danes leže. Medtem je prišla jesen in zima. Društvo jc prezimilo svoje številne živali z dobrohotnim "dovoljenjem g. dr. Dularja na vele-sejmu, ne da bi bilo povzročilo s leni smrad in epidemije po mestu. Meseca maja 1930 se je pa moral umakniti Zoo s sejma. Zopet smo se obrnili na mestno občino s prošnjo, da naj nam prepusti tivolski ribnik z okolišem in vsemi zgradbami v našo izključno uporabo, kar smo konečno tudi dosegli. Preselili smo se in pričeli s predpripravami za definitivno ureditev vrta. Provizorično smo namestili ptice pevke v garderobno poslopje, ptice ujede v čolnarno, vodne ptice na ribnik, sesavce pa na prosto. Ribe, krkone in reptilije smo zaenkrat radi pomanjkanja primernih prostorov opustili. Postopoma, v teku let smo hoteli uresničiti svoje načrte. Letos v jeseni smo nameravali napraviti na ribniku umetne otoke, zasajene z vrbami žalujka-mi, ki naj bi služili kot vališča vodnim pticam: divjim racam, gosem, štorkljam, čajiljatn, ponir-kom itd. in ograditi gozdiček nad ribnikom, kjer bi gojili srne, mlade jelene in gamze. Za volka, medveda, lisice, jazbece, vidre itd. nam je pa obljubil naš odbornik g. Drago Hribar na lastne stro- ške sezidati na prostem moderne, vsem higijenskim zahtevani odgovarjajoče zverinjake. Razen tega smo se pripravljali za udeležbo na lovsko-šumarski razstavi v jeseni. Naenkrat smo pa zaznali, da so prišle na magistrat pritožbe čez naše udejstvovanje in da bo razpravljal o njih zdravstveni odsek občinskega sveta. Takoj sem se podal k predsedniku tega odseka g. lekarnarju R. Sušniku in ga prosil, naj se odsek preden kaj sklene, na lastne oči prepriča o razmerah na ribniku in nas o svojem obisku poprej obvesti, da mu bomo s svojimi informacijami na razpolago. Dobili pa nismo ne obvestila in ne obiska, za to pa 4. julija dopis magistrata, ki se glasi dobesedno takole: »Kakor je mestni magistrat zaznal iz poročila nadzornika mestnih nasadov ter iz dnevnikov, društvo Zoo ne vzdržuje zahtevane čistoče in reda na v najem oddanem ribniku pod Tivoli. Tako se pušča hrana za živali na prostem, kjer se razkraja in se na njih pase na stotine muli, ki so v stanu prenašati bolezni, oziroma inficiranje. Dalje odpadki živali mečejo, oziroma izpraznjujejo kletke v vodo, ki je postala kalna in smrdljiva ter so se v nji začele v veliki meri razvijati alge. Končno se je opazilo, da je društvo Zoo spustilo vodo in znižalo vodno gladino, kar je snagi in redu gotovo v kvar. Vabimo Vas, za to, da vse navedene, kakor tudi vse druge nedostatke takoj, vsaj pa do 10. t. m. odstranite, ko se bo posebna komisija o tem prepričala. Upamo, da ste uvideli, da je v Tivolu, ki leži v centrumu mesta, še posebno na mestu snaga in red.« Torej ne na lastne oči se je prepričal zdrav-stveni odsek o našem delu, marveč je samo iz poročila »nadzornika mestnih nasadov« ter iz »dnevnikov« »zaznal« o stotinah muh, ki se pasejo po odpadkih hrane, o kalnosti in smrdljivosti vode v ribniku, o umiranju rib in drugih nerednostih. In na podlagi takih »zaznanj« je poročal g. lekarnar R. Sušnik na seji občinskega sveta dne 11. julija zvečer (glej »Slov.« z dne 12. jul.) o pritožbah proti nastavitvi živali društva Zoo ob tivolskem ribniku in z izjavo — da je zdravstveni odsek zahteval od društva, da do 9. jul. odpravi razne nedostatke, kar wa Zoo ni storil — predlagal, naj občinski svet sklene, da se mora društvo • do jeseni izseliti iz Tivolija. Občinski svet je bil pa velikodušen in je dovolil društvu ribnik do 1. jul. 1931. Žalostno je da moram občinskemu svelu stolnega mesta Ljubljane povedati lole: 1. Vsako drugo mesto bi bilo srečno, če bi imelo ljudi, ki bi iz same ljubezni do stvari posvetili vse svoje moči, — ne le brezplačno, marveč celo v svojo lastno gmotno škodo. — realizaciji ideje zoološkega vrta, ki ga bo morala imeti Ljubljana prej ali slej, če bo hotela postati tujsko-pro-metni centrum Slovenije. 2. Vsako drugo mesto ima občinske svetnike, ki vedo, kaj je zoološki vrt in da tak vrt ni mogoč brez ribnika in da ribniki obljudeni z vodnimi pti- Kot v mestu tako na vati ta snodukno todba glasi, vil ljudjs dobro vejo: samo ,Gllo" gssl laja. „Clio" llmonadne - tablete Nc močile sebe in otrok z raznimi sredstvi za čiščenje želodca ia črev, ker ali ne veste, kolika množina jo potrebna, ali pa so ta sredstva grenka in kisla, ki povzmčujejo bolečine in dražijo k vz ligovanju. Prašek Masna je zanesljivo in sigurno sredstvo, ker čisti naijlo in prijetno brez kakršnih koli bolečin. Olroko n dajajte 1 malo žličko na vodi ali mleku, odraslim pa 1 veliko. Prašen „Magna" se dobiva v lekarnah cami in zasajeni z rastlinami in algami ne smrde in ne razširjajo infekcioznih bolezni, vsaj jih ima vsako velemesto, ne da bi se njihovi fizikati bali za zdravje svojega zaupanega »si« občinstva. 3. Vsako drugo mesto žrtvuje za zoološke vrtove — zavedajoč se, da niso le zabavališče občinstvu, marveč eminentno važna vzgojevališča mladine, stotisoče zlate valute. V Ljubljani se pa iz ničnostnih razlogov ne trpe niti nesebična prizadevanja privatnih ljudi — mestu v čast in korist. 4. V vsakem drugem mestu se obravnavajo taki problemi kakor je zoološki vrt na podlagi strokovnih referatov ne pa po izjavah in mnenjih ljudi, ki vedo o zooloških vrtovih le to, da ga ima tudi Schonbrunn na Dunaju. Gospodu lekarnarju R. Sušniku in vsem drugim takim ljubiteljem živali bo pa gotovo ustreženo, če jim povem, da se bo Zoo izselil do jeseni ne le z ribnika v Tivoliju, ampak sploh iz Ljubljane, kar bo zgodovinar ljubljanskega mesta štel svoj čas pravkar imenovanim v veliko zaslugo. Dr. Alfred Šerko, predsednik društva Zoo. Smrt ene najstarejših gospa v Ljubljani V soboto 12. julija zjutraj je umrla gospa Marija Mleku š, rojena Krageij, mati gosp. policijskega nadsvetnika dr. Mleku ša. Rojena je oila leta 1859 v Tolminu na Primorskem ter hi bila dne 15. avgusta dovršila svoje 91. leto. Vkljub visoki starosti je bila prav do zadnjih dni precej krepka, zlasti pa sveža na duhu; ko je človek govoril z njo, bi nikoli ne mislil, da koraka proti stotemu letu. Bila je prijaznega, vedrega, naravnost veselega temperamenta. Ko je pred dobrim tednom zbolela, je čutila, da se bliža konec ter se je boguvdano pripravila nn pot v večnost. Preostalim naše iskreno sožalje, blagi rajni večni mir in pokoj! Javne govorilnice ali požarni avtomati? Ljubljana, 12. julija. Na petkovi občinski seji so gospodje občinski svetniikii mnogo govorili o potrebi ali nepotrebnosti avtomatičnih signalnih naprav v Ljubljani. Take signalne naprave so gotovo potrebne in si jih bo morala mestna občina prej ali slej omisliti. Po računu, kii ga je podal g. podžupain prof. Jarc, bi veljale te naprave 736 tisoč dinarjev. Vendar pa mislimo, da se Ljubljani s takimi napravami še nikamor ne mudi, saj so bili ljubljanski gasilci, prostovoljni in poklicni, dosedaj še pri vsakem požaru vedno na mestu in so se vsakokrat izkazali s svojo požrtvovalnostjo — brez signalnih naprav. Argument, ki bi obveljal za take slučaje, je, da oi bili ob času požara vsi prostovoljni gasilci ob pravem času opozorjeni. Vendar pa zato zadostuje tudi navaden topovski strel. Mnogo bolj važno vprašanje, kakor to, je vprašanje javnih govorilnic v Ljubljani. Ljubljana, mesto s 60.000 prebivalci, s predmestji 80.000, nima še nobene javne govorilnice. Edina »javna« govorilnica jc ona pred Ljubljansko kreditno banko, j>a še ta ne služi občimstvu, ampak le izvoščkom. Kdor hoče kdaj v Ljubljani telefonirati, pa nima telefona ne doma in ne v pisarni, mora na bližnjo (včasih pol ure oddaljeno) pošto ali pa se zateči k vratarju »Slona« ali »Uniiona«. Odkod naj človek telefonira iz Trnovega, iz šentjakobskega okraja, iz Spodnje šiške, iz dolenjskega predmestja, sploh iz oddaljenih krajev? Na požarne avtomate mislimo, pa še javnih govorilnic nimamo! S signalnimi pripravami naj bi se tx>-gtarvili pred tujimi gosti ob času vseslovanske-ga gasilskega kongresa! Pa bodo tisoči in tisoči Cehoslovakov, Poljakov, pa tudi Hrvatov, Srbov in drugih povpraševali za javne govorilnice in jim bomo morali svetovati — kavarniške telefone. Magistrat pridno dela. Povsod se poznajo sledovi njegove agilnosti in podjetnosti, še celo tja do Medna sega njegova podjetnost. Že dolga leta študira mestna občina zgraditi javne govorilnice, pa vedno odlaša. Mnogo koristnega ali manj koristnega je že v tem času zgradila, samo javnih govorilnic se izogiba. Mar je že spet napoti finančno vprašanje? Kaj gospodje pri mestni občini ne vedo, da so javne govorilnice po drugih mestih mala, pa zelo dobička-nosna podietja? Ena javna govorilnica, na primer na Sv. Jakoba trgu, bi mestni občini prav gotovo več vrgla, kakor pa kopališče na Ljubljanici. Seveda ne bi smela biti taka govorilnica tako urejena, da bi imelo svojega ravnatelja, pomožno pisarniško pomoč, slugo itd. 'ludi posebne tri- ali veččlanske komisije občinskega sveta'ne bi bilo treba pošiljati v inozemstvo študirat take moderne naprave. Naslov tvrdke Sie m e n s - Sc.h uek e r t je mestni občini gotovo znan, pa naj jo naprosi, da ji pošlje enega monterja za avtomatične govorilnice, v katere bi ljudje, ki bi hoteli telefonirati, metali diinarskc novce. Morda bi se našlo še celo kako domače podjetje, ki bi znalo take imenitne govorilnice montirati No, pa če se mestna občina boji, da bo pri taktih govorilnicah izgubila, naj pa da prosto pot privatni iniciativi. Česar noče pograbiti mestna občina, naj vsaj prepusti drugim ki bi radi, pa ne smejo. Na vsak način: pet do sest javnih govorilnic je v Ljubljani zaenkrat mnogo bolj potrebnih, kakor pu signalne naprave. Tudi v slučaju požara bi javne govorilnice hitreje in boljše funkcionira e. W,„ b, bile še cenejše, hiitrejc bi su i/.p.aoalc ... vec ni nesle. Zadnje prav gotovo Ljubljana potrebuje javnih telefonskih govorilnic, dostopnih vsem in ob vsakem času! © Obvestilo. Prva skupina deklic iz počitniške kolonije na Homcu se vrne v Ljubljano danes ob 5 popoldne. Starši, oziroma sorodniki na i jih orič&kujejo pred Akademskim domom, Miklošičeva cesta 5. — Slovenska krščanska ženska zveza. O Uspeh Ljubljančana. Po svojih uspehih pri javnih natečajih za projekte velikih zgradb že znani arhitekt Aco Lavrenčič iz Ljubljane si je priboril navzlic veliki udeležbi strokovnjakov iz vse države zopet najboljšo nagrado za projekt palače Dunavske banovine v znesku 40.000 Din. Stavbni stroški za to ogromno stavbo so proračunani na cca. 60 milijonov dinarjev. Poleg nagrad za centralo drž. hipotek, banke v Belgradu in njene filijale v Sarajevu ter oficirskega kasina v Zagrebu itd. je to najboljši uspeh imenovanega v poslednji dobi. Prnkticira že tretje leto v inozemstvu. Častitamo! © Razpored zemljnrine. V zmislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih in točke 9 čleina 27 pravilnika k temu zakonu se razglasu, da je razpored zemljarine za davčno leto 1930 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med uradnimi urami v času od 15. julija do vštetega 22. julija pri davčni upravi Ljubljana - mesto, Vodnikov trg 5, 1, soba 3. O tem se obveščajo vse zemljarini zavezane stranke, da lahko podajo v zgoraj označenem osemdnevnem roku' eventuelne pismene ugovore računskega značaja zoper pod slavo ali zoper odstotek dopolnilnega davka pri podpisani davčni upravi za inesto Ljubljana. © Mestne trošarine oproščeni. Člani ljubljanske čebelarske podružnice smejo po najnovejši odredbi prepeljati svoje čebele s paše v mesto, ne da bi plačali zgoraj imenovano davščino, le ako se izkažejo z od dohodarstvenega urada potrjeno podružnično legitimacijo. © Poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Ljubljana je postala velika saj se je razširila na vse strani. Največ morda pa je narasla v okolici Bežigrada. Upoštevamo napore pismonošev, ki razdeljujejo vsak dan pošto po tem velikem delu naše Ljubljane, vendar bi si stanovalci Bežigrada dovolili pripomniti sledeče. Redno se namreč dogaja, da prejemamo za Bežigradom dopoldansko pošto šele po kosilu, to je okoli 1 ure popoldne. V prvih dne vsakega meseca pa šele od 2—3 ure popoldne Bili so slučaji, ko smo prejeli pošto šele ob 5 popoldne. Poleg tega se tudi popoldanska pošta ne deli po vsem Bežigradu, čeprav spada tudi slednji v mestni revir. Razumljivo je, da ima vsakdo največji interes na tem, da preme dnevno korespondenco čim-preje. Vsled tega si dovoljujemo prositi poštno ravnateljstvo, da ukrene v tem pogledu vse potrebno, predvsem, da se razdeli raznašanje pošte tako, da bomo dopoldansko pošto prejemali vsaj predpoldne. © šentjakobski ženin umrl. Pred časom smo na tem mestu poročali o zanimivem zaročnem paru, ki se je nameraval te dni oženiti. Bil je to znani ljubljanski original Martin Štrukelj, 63 letni občinski ubožec iz šentjakobskega okraja, in pa neka 50 letna ženska. Ko sta na mestnem socialnem uradu prosila za dovoljenje zu poroko, sta se hkrati priporočila tudi — za eno odejo. V šentjakobskem okraju je za ta zanimivi poročni par vladalo veliko zanimanje in so mnogi radovedneži lc čakali, kdaj bo poroka, da si ogledajo to dvojico. Pa ne bo iz tega nič, zakaj Martin Štrukelj sc jc namesto iz vdovskega — bil je vdovec — v zakonski stan, preselil te dni v večnost. Umrl jc za jiosledicami ostarelosti. Radovednosti mnogih s tem najbrž ni ustregel, morda pa je revež bolje sebi. © Pri ličku na Gričku bo v nedeljo predvajala radio-oddajna postaja radio- in^ rep reducirano godbo na ojačevalec z kinozvočnikom. Primtsrij dr. Ješe ne ordinira tlo 14. avgusta © Tombola Ljubljanskega Aero-klubn sc vrši vsako soboto v prostorih restavracije Ker-šič v ši.ški, v gostilni »Pri Jerneju« na Sv. Petra cesti 85 ter ob nedeljah od 18 dalje v hotelu »Bellcvuc« v ši.ški, v gostilni »Pri Belem I.ranj-cu« v Florijanski ulici ter v gostilni »Pri Jerneju« na Sv. Petra cesti. Prijatelje Aero-khuba vljudno vabimo, da posečajo predvsem omenjene lokale, ko j i li lastniki so razumeli potrebe širjenja letalske misli in omogočili kluibu delo na pridobivanju sredstev za ustanovitev pilotske šole ter nabave novih šolskili letal. © Avto v kmetski voz. Kdor je kdaj potoval po dežejskih cestah, ve, koliko trpe kmetski vozniki zaradi avtomobilov in koliko šoferji zaradi kmetskih voz. Med obema vlada neko napeto razmerje, ki ga še bolj poostrujejo mnogi karamboli. Eden takih se je te dni pripetil na Celovški cesti pred Ljubljano. Kmet Feliks Hubad iz žapuž je peljal po cesti zvrhan voz žita. Nasproti mu jo pri-vozil avto. Kmetski voz se je avtu pravilno izognil, ne pa tako avto vozu. Avto se je zadel ob voz in skoro razbil Hubadov kosilni stroj, ki je bil tudi na vozu. Hubad trpi več sto dinarjev škode. Ali kmetje so že navajeni na take slučaje in tako si je voznik zapomnil tudi številko avtomobila in bo imel šofer še sitnosti. © Umrli so v Ljubljani v času od 4. do 12. t. m.: Franc Zalaznik, podpreglednik fin. kontrole v p., 71 let, Mencingerjeva ul. 7; Martin Štrukelj, mestni ubogi, 63 let, Karlovska c. 7; Antonija Ko-ritnik, 72 let, zasebnica, Verovškova ul. 46; Maks Jean, sin zavar. uradnika, 3 leta, Prule 6; Cecilija Černivc, vdova rudarja, 85 let. Jegličeva c. 10; Karel Piotrovsky, bandagist, 70 let, Prečna ul. 3; Janez Topolovšek, oskrbnik, 75 let, Galjevica 78a; Jerica Kovač, bivša gostilničarka, 69 let, Skrabče-va ul. 10; Marija Mlekuš, vdova viš. davčnega nadzornika, 11 let, Krsnikova ul. 7. — V bolnišnici so v istem času umrli: Jožef Škorjanc, sluga, 69 let. Dunajska c. 25; Anton Lužan, žel. delavec, 38 let. Srednje Bitnje 44; Anton Petrič, sin posestnika, 11 let, Lipljenje; Ivana Reven, hči tesarja, 4 leta, Rov-te; Stanko Benčina sin delavca, 2 meseca, Bršljin pri Novem mestu; Anton tlregorig, lesni trgovec. 49 let, Lepodvorska ul. 33; Valentin Sitar, mitniški paznik v p., 69 let, Kolodvorska ul. 18; Jožef Hodnik, rokodelski pomočnik, 33 let, Zg. ŠiSka 33; Marija Lotrič, žena prirezovalca, 34 let, Sv. Petra c. 38; Jožef Fojan, sin kočarja, 1 leto, Strnhinj 35; Janez Jenko, posestnik, 73 let, Pivka 4; Ivan Turek. delavec, 23 let, Zagorje ob Savi; Matevž Ulčar, gostilničar, 44 let, Bled; Ivan Kos, pek, 73 let; Franc Petschouer, trgovec, 41 let, Črniošnjice,' Mnogo misli imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino STANKO FL0RJANČIČ LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Mnogo priprav je bilo potrebno, da se je dalo tako važnemu produktu, kot je ASPIRIN na polju pobijanju bolezni, za to svrho primerno obliko. Cela vrsta kemikov, arzenal aparatov je bila potrebno v mnogoletnih preizkusih, da se je osigurala brezprikrojna izdelava ASPIRINA. ASPIRIN ^ jedinstven! na svetu B A , BAYER) E R Franc Rok, kočar, 50 let; Ihan; Jožefa Kadivec, žena kajžarja, 44 let, Repnje 54; Josip Kranjc, dninar, 42 let, Zabukovje. © še drznejši lažizdravnik. Včeraj smo poročali o lažizdravniku Vilku Štrmanu, ki je na Igu »zdravil« porodnico in dobil 1000 Din honorarja. Obenem smo namignili, da ima ljubljanska policija v »paci« še nekoga drugega laži-zdravnika, ki ga zasledujejo oblasti iz južnih krajev. Ta lažizdravnik je neki Branko K., nnj-brže Lz Srbije. V Dalmaciji in sploh povsod se je izdajal seveda za dr. Branka K. »Zdravil« jc posebno rad tujce, tako Čehoslovake in Avstrijce po dalmatinskih letoviščih, najbolj pa v Splitu. Tam |«i so mu postala tla prevroča in |>o-begnil je v Slovenijo. V Ljubljano je prišel v četrtek zjutraj in se nastanil v hotelu. Istočasno z njim pu je prišla na ljubljansko policijo tiralica za tem dr. Brankom K. V petek na vse zgodaj je moral Branko na policijo. Pričelo se je mučno zasliševanje. Branko jc nam- reč uporno trdil, du je res doktor medicine in jc kuzul neko legitimacijo, ki mu jo je izstavil vaški župan v Srbiji. Na |x>moč je moral priti policijski zdravnik dr. Avramovič, s katerim je imel uuto Branko medicinske razgovore. Izkazalo se je, da Branko res nekaj ve iz anatomije in osnovnih medicinskih ved, o le malo višjih problemih zdravljenja pu nima pojma. Tudi na vprašanja, kje je doštudiral medicino in kje promoviral, je odgovarjal skrujno nerodno in si po navadi južnjakov sproti izmišlja 1 razna imena. Branka je policija dala stražniku, ki se bo z njim odpeljal v Split. Natančnejše pu se bo o zdravljenju in medicinskih problemih pomenila z Brankom splitska policija. Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki — dne 10. avgusta t. 1. M ar f bor Otvoritev „Javne kuhinje" V torek, dne 15. t. m., se na svečan način otvori mariborska »Javna kuhinja«, ki se jc ustanovila s pomočjo in na iniciativo Delavske zbornice v Ljubljani ter posebnega odbora za vzdrževanje delavskih ustanov. V sedo, dne 16. t. m., pa prične ta velika in moderna kuhinja z obratovanjem. Kuhinja se deli v tri jedilnice; v vsaki jedilnici se bo delila hrana po A, B in C ab. nma-nih. Tako bo stala n. pr. hrana v oddelku A skupno z zajutrkom, kosilom (juha, prikuha in meso) in večerjo 10.30 Din; brez zajtrka 8.30 D n. V oddelku B bo stala hrana (zajuterk, kosilo z juho, 2 prikuhama in mesom ter večerja) 14.30 Din dnevno; brez zajuterka 12.30 Din. V oddelku C pa bo stala hrana zajuterk, kosilo (juha, 2 prikuhi, meso in močnata jed) ter večerja 16.30 Din, brez jajutrka 14.30 Din. Samo kosila bodo stala: v A razredu 5 Din, v B razredu 8 Din, v C razredu pa 10 Din dnevno. Slučajni gostje, ki jedo po naročilu, plačajo za vsako kosiol 1 Din več. Kuhinja je higijensko ter najmoderneje urejena. Tako se n. pr. greje voda do 90° z nočnim tokom v veliki električni peči; podnevi se nato enostavno prelije v veliki kotel za juho ali pa v posodo na velikem plinskem štedilniku, kjer v nekaj minutah zavre. Električni bojler za grejenje vode je dobavilo mestno električno podjetje in je največ i te vrste v Mariboru, ostalo plinsko kuhinjsko opremo pa mestna plinarna. »Javna kuhinja« je brez dvoma najmodernejša in največja javna kuhinja v Mariboru. Prijave za abonma se spreje-mao od torka naprej ob pol 12 pri blagaini kuhinje na Slomškovem trgu 6 (glavna vrata). □ Palača OUZD se bo gradila. Tozadevna gradbena dela so se že oddala in sicer tukajšnjima stavbenima tvrdkama Rudolfu Kiffmannu in Ubaldu Nassinbeni. Z gradbenimi deli pičnejo i bržčas že jutri. Kakor znano, bo omenjena palača i trinad-stropna in bo v njej poleg ambulance s po-I sameznimi panogami na polju medicine ter po-| svetovalnice za matere tudi približno osem sta-j novanj, Razven tega bodo imele v omenjeni pa-I lači svoje prostore tudi posamezne strokovne organizacije. □ Diplomiral je na višji pedagoški šoli v Zagrebu Mariborčan Allonz Gorup. Naše čestitkel O Višji mestni zdravnik dr. Vaukmiiller je z včerajšnjim dnem nastopil svoj redni mesečni dopust. Z ordinacijami v mestnem lizikatu prične zopet s 13. avgustom t. 1. □ Mariborski želodec... 696.135 kubičnih metrov vode je šlo v prvem polletju. Pa so prišli firbčniki in dejali: kaj pa drugo? Torej: približno 2500 zaklanih svinj, 1200 vreč krompirja, 450 vreč koruze, 380 vreč ovsa, 350 vreč čebule, 300 vreč pšenice, 50 vreč rži, 120 vreč ječmena in 150 vreč fižola. Potem pa: 1969 kokošk, 4276 piščančkov, 110 purančkov in 122 račk ter 90 gosk. Pa vzemite od vsega še več. To so že cilre, ki so precej točne in ki drže v toliko, v kolikor vemo, da so bolj navzdol nego navzgor podane ter zaokrožene. Maribor ne bo izumrli — ker apetit je nesporen. Kajti: gornje številke se nanašajo samo na blago, ki je prišlo v času od začetka januarja pa do konca junija na mariborski trg ob sobotnih tržnih dneh. Zdaj pa dragi Mariborčani tole: svinčnik v roke in približno zrajtajte. kaj vse prenese mariborski želodec v enem polletju od tega, kar je navedeno, in še od drugega, česar ni mogoče glede količin podrobneje zaokrožiti in kar ludi v dokajšnji meri teši neugnani apetit zdravega Maribora. Katero je pač neki boljše merilo I za zdravje nego neugnan apetit? □ Smrtna kosa. V starosti 63 let je umrla Marija Schenegger, soproga vpokojenega žel. nad-sprevodnika, Krčevina, Tomšičev drevored 117. Pogreb jutri ob 11 iz hiše žalosti; truplo pokojnice se prepelje na Hajdino, kjer bo na tamošnjem farnem pokopališču pokopana. — V splošni bolnici je umrl na posledicah neozdravljive bolezni 301etni posestniški sin Franc Pihar iz Tolstega vrha. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. □ Dokazi krize, ki tlači mariborsko gospodarstvo, so izredno številni konkurzi posameznih tvrdk v poslednjem času. Kriza mariborskega gospodarstva jc tu. Saj se napovedujejo v kratkem zopet novi konkurzi. Začetkom avgusta se bo vršila anketa, na kateri se bo razpravljalo o vzrokih te krize in načinu njenega omiljenja oziroma odprave. □ Hm... 13 dni so trajale v Mariboru roko-borbe, oziroma skozi 13 večerov. Pravzaprav še nekaj več. Postavili so se rokoborci; nekatere dame in damice pa nc. Zaključek je namreč bil takšen, da so se mariborskim »pebom« zamerile. Nič hudega nazadnje. Hujše jc nekaj drugega; namreč: posijalo jc na »vrhove« mariborske družbice . .. □ S korajžo naprej! Z mariborskim aerodromom — nič? Neverjetno se nam zdi ob takih vesteh, ki krožijo po Mariboru, da bi požrtvovalni in nesebični delavci za popularizacijo civilne avi-acije v Mariboru obstali pred ovirami, ki ogrožajo uresničenje gradnje aerodroma, ki je predpogoj za uspešen razvoj civilnega letalstva v Mariboru. □ Javna prodaja raznega blaga bo dne 19. t. m. ob devetih dopoldne pri tukajšnji glavni carinarnici: 960 kg raznega papirja za pisanje, ovijanje itd. ter 664 kg železnine. □ Poštenje Mariborčanov. V času od 1. januarja do 30. junija t. 1. je bilo pri tukajšnjem najdeniškem uradu oddanih 223 najdenih predmetov v skupni vrednosti 31.500 Din; od tega je bilo prizadetim strankam vrnjenih 78 predmetov v skupni vrednosti 11.700 Din. Vsekaikor je zanimivo, da jc ob 223 najdenih predmetih dospelo jedva 97 prijav o izgubljenih predmetih. Vidi se: M ariborčani so pošteni ljudje; več vračajo nego jc bil opravzaprav na podlagi došlih prijav izgubljenega. □ Navzlic deževnemu vremenu ni bil včerajšnji sobotni trg baš slabo založen. Na slaninar-ski trg so pripeljali slaninarji 58 zaklanih svinj. Na živilskem trgu je bilo med drugim 62 vreč krompirja, 30 vreč čebule, 8 vreč pšenice, 12 ječmena, 7 ovsa, 18 koruze, 2 ajde, 3 prosa in 4 fižola, Precej blaga je bilo tudi na perutninarskem trgu: 48 kokošk, 698 piščancev, 56 rac, 29 gosi, 5 puranov in 47 domačih zajčkov. Precej rešpek-takel cene so se opazile pri mlečnih izdelkih in pa pri nekaterih vrstah žlahtnega sadja (breskve 20—24 Din; marelice 12—16 Din; hruške 8_12 dinnarjev). □ Z raznimi aparati za zračenje, masažo itd., ki funkcionirajo na električni pogon, razpolagajo mnogi Mariborčani ter z drugimi sličnimi zadev-ščinami. Policijsko mestno predstojništvo opozarja pri tem vse v poštev prihajajoče na zakonsko določilo, po kateri se vsakdo, ki preprečuje ali moti z električnimi aparati namenoma ali iz malomarnosti delovanje radijskih apiratov ali vzkrati za radijske aparate potrebno delo, kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 Din. □ Pregled r.vlomobilov bo dne 16. in 23. t. m. na Slomškovem trgu. Kdor ne pride, se mu vzame dovolilnica. □ Narodna odbran a. Uradne ure pri krajevnem in okrajnem odboru vsak torek in petek od 18 do 19 v Narodnem domu. Vhod iz Kopališke ulice. Vpišite se! Redni član plača mesečno 1 Din članarine, podporni pa 5 Din. □ Letovanje v Martinščici pri Sušaku. Skupina letovališčnikov za avgust odide iz Maribora dne 31. julija z vlakom ob 17.20, Za avgust se sprejemajo deklice iz srednjih in meščanskih šol ter otroci ljudskih šol obojega spola. Prijave se še sprejemajo. — Zdravstveni dom v Mariboru. Le lam se nesel?,' rer gl® doni, hudobnim za godbo in nelie mor nj... star rek, ki šo vedno drži! Vsak človek, posebno na deželi, si želi glasbe v razvedrilo. Priliko, da si sami lahko ustvarite godbo doma, Vam nudimo v polni inori. Zahtevajte neobvezno naše tiskovine in kataloge. ME1NEL A HGROLD Tvo nica glasbenih instrumentov, prodajna podružnica Maribor št. 102-B Celje f & Ukinjenje električnega toka. Vodstvo falskega električnega podjetja poroča, da bo dauea ml 0 zjutraj do '2 popoldne ukinilo oddajo toka zaradi popravljalnih in čistilnih del na daljnovodu. •©Občinske dajatve. Mestno načelstvo celjsko naznanja, da je zapadel dne 1. julija v plačilo že trelji obrok občinskih samostojnih naklad (8% najemninski vinar, 2% kanalska pristojbina iu 10% vodarina). HiSrii posestniki, ki so v zaostanku s plačili, se pozivajo, da -zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni najkasneje do 15. avgusta t. 1., ker bodo drugače morali plačati eksek olivni m potom. & Ameriški gostje v Celju. Te dni je vzbujal po mestu pozornost elegantni osebni avlo z oznako, da spada v Ne\vyork. V njem je posetil Celje predsednik največje slovenske banke v Ne\v-yorku g. Fran Sakser v spremstvu svojega ravnatelja g. Rolanda Kutsa iz znane celjske Kussove rodbine. & Kolo je dobilo noge. Gospod Fric Con-fidenti je imel kolo, a sedaj ga nima več. V petek 11. julija popoldne ga je pustil v veži hiše štev. 1 v Kovaški ulici. Ko ga je hotel zopet zajahati, je mogel le ugotoviti, da je kolo izginilo. Škoda ga je, 1300 Din je bilo vredno. lz Vojnika pri Celju nekaj številk. Voj-ničani so zdravi in dobri ljudje in to vedno bolj. V prvem polletju letošnjega leta je kar 87 malih Vojničanov zagledalo luč sveta, dočim jih je odšlo na oni svet le 66, med njimi pa precej takih, ki niso iz Vojnika. Poročenih je bilo v prvem polletju 24 parov. Ce primerjamo le številke z lanskimi, vidimo znaten porast v dobro Vojničanom. Lani je bilo namreč vse leto rojenih le 102, umrlo pa jih je z onimi iz hiralnice vred 135, dočim je bilo v letu 1929. poročenih le 35 parov. Mrtvaški zvon se sedaj že dva meseca ni oglasil v fari, rabijo ga kvečjemu za mrtve iz hiralnice. Volna ji je kopnela. Treza Ž. iz C.aberja je dobivala v tovarni Vaji na Kralja Petra cesti volno, iz katere je doma za tovarno izdelovala razno konfekcijo. Vedno pa .ie izvršeno delo tehtalo mnogo manj kot surovina. Tovarna je poiskala pomoč policije, ki je Trezo nenadoma obiskala iu našla pri njej razne robe v vrednosti 1400 Din. Tovarna pravi, da je ta roba njena, dočim trdi Treza, da je vse to na raznih sejmih nakupila, volnene cdpadke pa da — je mislila — lahko zuse obdrži. . ... & Nova senzacija. Na celjskem sejmišču sc je včeraj pojavilo novo čudo za Celjane. Gospod Gregor Michel je postavil veliko kolo, dunajski Riesenrad en miniature. Obljublja tudi, da ima poleg lega za radovedne in zabave željne Celjane še žogo na električni pogon. Pravi tudi, da je njegova naprava še vse kaj drugega kot rokoborci, za katere so Celjani zmetali toliko lepih dinarčkov. sa Usmiljenim srcem! Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju odda 6 mesecev staro, ubogo nezakonsko deklico v brezplačno eskrbo ali pa za svojo. Otrok je zdrav. Natančnejši podatki se zvejo jiri "drž. zaščiti dece in mladine v Celju. & Nedeljsko delo v trgovinah. Prejeli smo: Na včerajšnjo notico poročamo, da se celjski trgovci poslužujejo samo zakona, kar je vsakemu državljanu in v vsaki državi dovoljeno. Gremij oziroma gremijalno načelstvo pa izvršuje enoglasni sklep občnega zbora, da ukrene vse potrebno, da se vpo-stavi zopet nedeljsko delo, kakor je to bilo pred vojno vsa leta, kar obsloja trgovstvo v Celju. Trditev', da jp 90% trgovcev proti nedeljskemu delu, je oziraje se na zgoraj omenjeni enoglasni sklep, ne-rtfenična. pač pa je-par trgovcev, ki se še danes ne morejo v naše jugoslovanske razmere uživeli.in hočejo igrati gremij v gremiju. Novi zakon o odpiralnem času se v polnem obsegu izvršuje v celi državi in nikjer se ga ne upajo tako javno kritiko-vati kakor ravno v Celju. — Gremij trgovcev. Bled Neznosna nadlega so postali avtomobili s svojim drvenjem in trobentanjem, posebno na objezer-ski cesti od hotela »Toplice« — do Suvobora. Apeliramo na policijo in žandarmerijo, da temu divjn-nju posvetijo malo več pozornosti. Tudi hurensko liobentanie na ovinkih naj bi se odpravilo. Avtomobili naj bi vozili predpisanih 10—15 km, pa bi bilo vse v redu, tako pa vozijo najbolj počasi 30 do 40 km in to na najbolj opasnih krajih. »Potom »Radio-Ljuhlianec postaja Bled vedno bolj znan. ker razpošilja blejsko godbo po vsej Evropi. Prenosi so prav dobri! (G. napovedovalec! Prenaša se »iz kazinske dvorane na Bledu« in ne >ia kazine iz Bleda«). Mednarodne veslaBke tekme se vedno bolj približujejo; nekaj tekmovalcev je ie na Bledu in njih lepi tekmovalni čolni vzbujajo splošno pozornost občinstva. Tudi okusno izdelani reklamni letaki iu lepaki so se pojavili v Izložbah in na oglasnih deskah. Pametna misel. Svoj čas je zdraviliška komisija na Bledu izdajala zdraviliški list Bleda, kjer so bili navedeni gostje, njih domovina in njih nastanitev nu Bledu. Zakaj se ije zdrav. list opustil, nnm ui znano; od veliko go«tov pa se izraža želja, da bi so lak list zopet pričel izdajati, ker bi tako bilo mogoče, da bi bila naša javnost informirana, kateri gostje posečajo Bled. Jesenice Krekov prosvetni dom. Sedaj je definitivno določen dan blagoslovitve novega Krekovega prosvetnega donia. Slavje bo .pravzaprav tridnevno, ker sc že v soboto, G. septembra zvečer vrši slavnostna predstava Abramovega Zlatoroga. V nedeljo, 7. septembra bo pred novim domom prome-nadni koncert, popoldne otroška akademija, zvečer pred akademijo pa slavnostna razsvetljava novega doma, na balkonu fanfare. Ob osmih zvečer pa slavnostna akademija vseh odsekov Krekovega prosvetnega društva. Glavni praznik pa bo Mali Šmaren 8. septembra. Zjutraj sprejem gosiov, nato sprevod pred novi Krekov doni. Sv. maša na prostem, katero daruje presvetli škof g. dr. Rozman, kateri bo po maši blagoslovil doni. Pri maši bedo vsi zbori skupno peli Foersterjevo slovensko mašo sv. Cecilije in pa Povscd Boga. Popoldne velika veselica pred novim domom. To je spored v glavnih obrisih, podrobnejši pa sledi ob priliki. Vsa gorenjska društva že danes kar najiskreuejŠB vabimo, da se tega dne podajo na Jesenice ter nami vred vesele velikega slavja. Posebno so vabljena pevska društva, narodne noše, konjeniki, godbe iid. Tako, da bo la dan res praznik katoliške prosveto na Gorenjskem. Že danes pa prosimo vsa bratska društva naj se ozirajo na naš veliki praznik ter na nn dan ne prirejajo svojih prireditev. Zidanje podaljšane župue cerkve naglo napreduje. Temelji so že davno gotovi in že je par metrov zidovja na njih. Delavci so sami domačini Slovenci in delo jini gre v resnici prav urno izpod rok. Pročelje novega Krekovega doma je dogotov-ljeno. Zares krasno in vložki, katerih je polno, so nekaj novega za tukajšnji kraj. Tako zdaj dom ne izgleda več kot »kasarna«, kakor sa nekaieri nevoščljiv« v začetku gradbe izvolili nazivati naš doni. Ga.ulski kongres. Radovljiška gasilska župa se pridno vežba s sekiricami za gasilski kongres. Pri posameznih društvih se vadijo člani bres godbe. Vsled lega pa se vrši v nedeljo, 20. I. m. na Jesenicah glavna skušnja vse radovljiške župe z godbo. Gasilci se zberejo ob 14 pred kolodvorom, ob istem času pridejo od vseh smeri vlaki. Od tam odkorakajo gas. telovadci za osnovno šolo, kjer bo glavna skušnja. Istočasno pa priredi prostoV. gasilno društvo veselico na občinskem prostoru na »Žalah* pred trgovino Sitar na Jesenicah, tam bodo gasilci javno nastepili ter izvajali vaje s sekiricami. Krang Zdravnik dr. losip Bezič se je vrnil od orožnih vaj in zopet redno ordinira. Kranj, Glavni trg, v hiši g. iilebša. »i Krajevni šolski svet v Kranju ie na svoji seji v pondeljek dnfe 7. julija sklenil, da bo rpnt* lično čez en mesec predal na prostovoljni javni dražbi takozvano Schiffrerjevo pristavo, ki se na-haju ob glavni cesli vis h vis poslopja bivše puš-karne. Dohodek iz le dražbe se bo porabil za zidavo novega šolskega poslopja. Podrobni pogoji ilržbe še niso določeni in jih bomo objavili pravočasno, vendar se interesenti že zdaj opozarjajo. Avtoprometna družba Paar et šlravs v Kranju vozi od srede dalje na progi Kranj—Ljubljana z novim zelo udobnim in luksuznim avtobusom, o katerem smo že podrobno poročali. Tržič .m Potrdilu o ncliiliii ,finala m piiciiice. CENTRALNI HIGIJENSKI ZAVOD Ministrstva socialne politike in narodnega zdravja St. 7030 25. junija 1930 Beograd. Na prošnjo gosp. N. Popoviča, Beograd. Kolarčeva 7, z dne 25. marca 1930 št. 7030 o učinkovanju zdravila »AVINAL« na pijance izdajamo to-le Potrdilo: 1. v mesecu marcu je bila temu zavodu izročena poskušnja »A-vinala«. 2. poskuSnjo je prejel neki šoier, ki je boleha! na kroničnem alkoholizmu. 3. »Avinal« je jemal po predpisu. 4. vso dobo, kar je jemal »Avinal«, ni mogel piti nikake alkoholne pijače, ker mu je izzivala vzdigovanje. 5. že nad mesec dni ne jemlje več sredstva in ne pije. 6. Da bo »Avinal« trajno učinkoval, ne zavisi samo od sredstva, marveč itidi od voije pacienta. Dr. SI Z. Ivanič, s. r. Direktor Central. higij«n. zavoda Nove mašo. Okusuo okrašena csrkev in slavoloki pred cerkvijo in župniščem pričajo o cerkvenih slovesnostih, ki se vrše te dni v našem inestu. Kar dva novomašnika to poslala leios naša fara v vinograd Gospodov. V nedeljo, 0. t. m. smo spremili V cerkev g. novomašnika Mirko Gaudeta, danes pa bo prvikrat stal pred oltarjem g. Janko Sedej. Ko gg. novomašnikonla in njihovim domačini tu:!i mi čestitamo k uresničtvi mnogoletnih želja, jima obenem želimo, da bi v svojem odličnem slanu veliko storila za Boga in naše ljudstvo. Slavimo svojo učitelje! Pod tem naslovom prinaša zadnja številka našega župnijskega gladlft zanimiv spis, ki ga je priobčil tukajšnji rojak g. župnik Viktor Kragl, o znamenitih močeh, ki so bili rojeni ozir. so delovali v Tržiču. Šele ta spis nam je odkril, kako bogato zgodovino ima naše mesto in bo brez dvoma dragocen prispevek in po-moček za vse, ki bodo pisali kulturno zgodovino našega naroda. G. pisatelju pa gre tudi javna zahvala za ves velik trud in ljubezen, ki jo je pokazal pri zbiranju zanimivih spominov in ga za naprej | samo prosimo, da nam naše mesto tozadevno osvetli še od druge strani. Tržič—Ljubelj—Celovec. Odkar je stekla gorenjska železnica in njen podaljšek skozi karavan^ ški predor na Koroško, je naša cesta čez Ljubelj postajala vedno bolj samotna in zapuščena. V zadnjem času, odkar večkrat prihajajo z avtobusi Korošci čez Ljubelj, je cesla zopet malo oživela; sedaj smo dobili zvezo s Celovcem tudi z naše strani-Av-topodjetnik g. A. Mally si je nabavil avto znamke »Tatra« in bo za enkrat vzdrževal zvezo Tržič— Ljubelj—Celovec ledensko trikrat in sicer ob sredah, sobotah in nedeljah po dvakrat na dan. Za marsikoga bo to ugodna prilika, da pogleda malo čez mejo. Smrt. Pred kraikim smo pokopali mlado ženo g. Justi Srečnik iz znane rodbine Štefanove. Vse je pretresla nenadna vest, da je morala zapustiti moža, s katerim ni bila še euo celo leto poročena, fn otročička, radi katerega je morala umreti. Splošno sočustvovanje z nesrečnim možem in otrokom se je lepo pokazalo pri pogrebu, kar naj bo težko prizadetemu možu vsaj v majhno tolažbo. Njemu in vsem domačim tudi naše iskreao sožaljel Točno poročanje. Že dobra dva meseca sta pretekla, odkar so imeli Cirilovi bratje prvo javno prireditev na Skali, kjer «o javno in na ves glas povedali, kaj so in kaj hočejo. »Jutro< od 2. julija ve pa šele sedaj — žal, da smo bili šele pred kraikim opozorjeni na to — poročati, da je lo neka nova organizacija z neznanimi načeli. Tržič menda vendar ni še tako velemesto, da ne bi v ujeni vedeti drug za drugega. Naj bi g. dopisnik samo st.o-pil k enemu fantu (ne »mladcu«), pa povprašal po pravilih; ie njih bi razbral tako lepa načela Clrllo-vih bratov, da bi morda še sam pristopil k njim: seveda bi ga sprejeli z odprtimi rokami, pa samp za —pripravnika. Od solnca zarinvelo zdravo Kolo dobile, ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z NIVIA CREP1E Trgovina v Jugoslaviji; Jogosl. P. Beiersdorf & Co., d. s 0 Maribor, Meljska cesta £6 tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v niej vsebujočega Euccrita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uveljaviti svoj blagodejni učinek. Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14 Kamnik Novega tajnika bomo kmalu imeli na občini. Naš častitljivi tajnik g. Štele je sam zaprosil za zasluženi pokoj. Na seji v petek 11, julija je odbor pregledal vložene prošnje za tajniško mesto — bilo jih je samo 21 — in se odločil za g. Sfiligoja Viljema iz Biljana pri Gorici, starega 42 tet. Novo kopališče na Nevljici je bilo predmet daljše debate v .obč. svetu. Prevladovalo je mnenje, naj se po možnosti >sa dela izvršijo že letos. Odbor je sklenil najetje posojila do največ 150.000 dinarjev. Javnosti jc že znana, da je banska uprava zavrnila pritožbe zoper obč. proračun; manj je pa znano, da bomo imeli 90% doklade, r.e pa 70% kot je bilo sklenjeno. Obč. odbor namreč ni upošteval izdatkov za najemnine učiteljstva in okr. načelnika v znesku ca. 50.000 Din, kar je sedaj banska uprava popravila in v kritje teh izdatkov povišala doklade od 70% nu 90%. Škoihi Loka Potrebe farne cerkve. Naša farna cerkev se bliža svoji štiristoletiuci. Ni čudu tedaj, če je stavba bilu in je še potrebna popravila. Pred leti so renoviruli zunanjost, medtem ko uotrunj-ščiinu sv. Jakoba cerkve še vedno kaže temne, zamazane stene iii oltarje. Na koru pu tožijo nad sto let starimi orglumi, da ne morejo več spremljati pevskega /boru, kaj šele, da bi_ sc same glasile v mogočnih akordih v slavo božjo. Prav radi-tega pa vsa škofjeloška javnost r. zadoščenjem iu veseljem, pozdravlja ukrep go:;p. /upniku Pod bovška, ki je tukajšnjim oblastem dal \ pretres načrt, kako renovirati notranjščino farne cerkve an postuviti v njej nove orgle. Kakor smo informirani, bi stale org|t; okroglo 180,001) Din. rcno-vacija notranjščine pa do Din r>Q.OO!) in to žrtev nuj pri no s o tri občine: škofjeloška, zminšku in sturološku |K> primernem ključu. tJpamo,dn bodo vse te. tri občine '/. veseljem priskočile na pomoč-naai farni cerkvi, ki je tako poitrebmi popruvilu. Stanovan jska hišn bi bila v naši občini zelo zelo potrebna. Radi zgradbe nove šole in uradnega poslopju bo toliko strank, brez strehe, a istotuili zapeli nekaj slovenskih pesmi. V nedeljo zjutruj so se zbrala pred našim gasilnim domom vsa sosedna bratska društva. Ko je dospela tudi kumica, jo je gdčna Marica šink prav prisrčno pozdravila v imenu vseh gasilcev, zlasti staro-loških. Nato se je razvil krasen sprevod od gasilnega doma proti furui cerkvi. Sprevod je otvorilu godba, za njo so šla dekletu v narodnih nošah. Za temi so peljali novo motorno briz-gulno, nato pa so korakala dekleta v belili oblačilih, za katerimi sc jc peljala gdčna kumica /. načelnikom. Sprevod je zaključilo 130 uniformiranih gasilcev v četverostopih. Pri sv. maš«, ki jo jc bral g. častni kanonik in dekan Matiju Mru.k. je igrala godba škofjeloškega gasilnega društvu. Po sv. maši se je pred kapelico izvršila blagoslovitev nove bii/.galne. Po blagoslovu je načelnik domačega gusilnegu društvu pozdravil vse došle tovariše in občinstvo ter dal besedo sta rološk emu županu g. Antonu Hafnerju, k.i je poudarjal, kako potrebno je gusilno društvo za občino, in prosil gasilce, nuj se vedno zavedajo svojega gesla: Bogu v čast — bližnjemu v pomoč! Slavnostni govor pa je imel dipl. iurist g. Zdrav,ko Kulun. Razložil je zgodovino našega društvu od ustanovitve letu 1900 do današnje slavnosti. Po njegovem slavnostnem govoru pa je bila defilaciju prod gdč no kuniico in g. načelnikom, nakar je odšel sprevod na vcselični prostor. Popoldne sc je vršila gasilska vaja z novo motorno brizgal no, nato pa ljudska veselica s srečolovom in prosto zabavo. Čisti dobiček tega pu je seveda namenjen za poplačilo motorne brizgulue. Vsa okolica, v kateri deluje starolo-ška gasilno društvo, izreka hvalo g. načelniku Petru Porenti, ki sc je za nabavo brizgulne najbolj trudil. Gorje pri Bleda Razstava ročnih del. Kakor v nekaterih drugih krajih, lako je tudi tukajšnja osnovna šola priredila ob sklepu šolskega leta razstavo ročnih del. Na tej razstavi sino lahko videli, kaj se otroci nauče tudi praktičnega, za življenje korislnega, ako uči-!. teljstvo stori svoj dolžnost. I Umrl je v cvetu let komaj 21 -letni Vinc. Jan. Spomladi je bil poklican k vojakoim in služil dva meječa v Kragujevcu. Tam se je hudo prehladil in dobil jetiko, ki ga je v dobrem mesecu pobrala. Kako je bil fant priljubljen v fari, je pričal lep pogreb. Smrtna nesreča. Na klancu pri Podbrezju \so je smrtno ponesrečil M. Ulčar, gostilničar na Bledu, rodom iz Gorij. Peljal se je s kolesom po trgovskih opravkih. Na povralku pa je menda zadel ob cestno ograjo. Smrtnoranjenega so kmalu našli in nato odpeljali v ljubljansko bolnico, kjer je umrl. Imel je pri sebi nekaj tisoč dinarjev, katerih pa, ko so ga našli na cesti, ni več imel pri sebi. Kako so j izginili, se ne ve? - PF.UK - odstrani lakot In brez sledu .Crcme Orlaol" Dobiva se v lekarnah, drogerlJuh Iu parfiiuieriJali. Zaloga: »Cusuiocbuiiiia, Zagreb, Siulčiklasov« £!. Toleiou 4'J 'JD Novo mesto Spomenik vojnim žrtvam. Krajevni odbor Matice živih in mrtvih Jugoslovanov namerava postaviti v našem nieslu spoinen-ik v svetovni vojni padlim žrtvam-Novomeščanoni in v ta namen se že zbira potreben denar. Kakor se čuje, bo stal spomenik na našem pokpališču na vojaškem grobišču. Dolgo smo v našem mcslu čakali na to. Marsikdo je že sprožil o spomeniku sem pa tja kako besedo. Posebno živo se je debatiralo o tem pred leti, ko se je na novem pokopališču podrla visoka piramida, ki so jo še za časa svetovne vojne postavili vojaki v novomeški bolnici umrlim ranjencem. Toda vse je ostalo le govorjenje, dejansko se tega dela v spomin in počaščenje vojnih žrlev pri nas ni nihče lotil, čeprav je bilo vedno slišati, da po v.«eh krajih, celo po vaseh postavljajo spomenike vojnim žrtvam, lil sedaj, ko je poteklo že 12 let, odkar je minula strašna svetovna vojna, se je zanimanje za spomenik vendar toliko obnovilo, da bomo, ako pojde vse po sreči, morda kmalu imeli čast prisostvovati odkritju in blagoslovitvi spSmenika v vojni padlim Novomeščanom. Počitnice. V našem mestu je zavladalo počitniško razpoloženje. Dijaki iu nekaj uradništva je že odšlo na počitnice. Te pa so zopet nekoliko nadomestili tujci. Vendar pa pogrešamo tistega, bi rekli nervoznega dirkanja dijakov v in iz šole in ker smo bili lega navajeni, nam kar nekaj manjka. Skavti. Skupina skavtov, o po številu, se je naselila na prostoru nasproti realne gimnazije. Fantje so iz Zagreba in Iiarlovca ter nameravajo ostati pardui tu. Tudi pri Kronovem se je utaborila večja skupina skavtov. Novo škarpo z ograjo je napravil pri svojem vrtu g. Drašler. Škarpa je enaka gimnazijski in KokličevL Dež je padal že par dni in je tudi dobro namočil suho zemljo, ki ga je bila že skrajno potrebna. Le to je sitno, da je pritisnila tudi burja iu je tako shladila zrak, da je kljub vročini, ki je bila pred dežjem, postalo precej hladno. Tudi kopališče, ki je bilo pred dežjem vse živo, tako da človek ni dobil skoraj prostora in so se ljudje kopali ob obeli bregovih Krke, je poslalo zsdnje Aii vsled dežja osamljeno. Ponovno. Cujemo pritožbe, da mestna občina ne da posipati prostora pred kopališčem z drobnim peskom. Ne pritožujejo se pa samo domačini, ampak tudi tujci. Zato bi bilo prav, da bi občina lo pritožbo upoštevala, če že ne toliko radi domačinov pa vsaj radi tujcev. Naši ahiturijenti so odpotovali včeraj z dopoldanskim vlakom na počitniško potovanje. Odpeljali so se preko Karlcvca v Zagreb. Obiskali bodo Banjo Luko, Jajce, Travnik. Sarajevo, Višegrad, Mo-star. Metkovič in Kotar. Nato pojdejo preko Lov-čeua na Cetinje. Vračali se bodo nazaj po morju preko Dubrovnika, Splita, šibenika in Sušaka. Umrl je v Novem mestu g. Dovjak Janko, poštni uradnik v pokoju. Litija Nova maša. Preteklo nedeljo je bral novo sv. mašo domačin g. Petrič Anton na Polšniku. Slavnostno pridigo je imel kamniški dekan g. Matej Rihar. Novomašnik je doma iiz Podmilja nad Gra-diško vasjo. Polšnik in vse vasi, koder so šli gostje, so bili polni lepih visokih mlajev. Toliko ljudstva, kolikor se ga je ta dan zbralo na prelepem Polšniku, sploh ne pomnijo, bil je krasen solnčni dan ter tako pripekalo, da je množica ljudstva že dopoldne osušila vse kleti polšniških gostilničarjev, katerim je že dopoldne vsega zmanjkalo. Gostije na domu očeta, posestnika, p. d. Zonte, se je udeležilo okoli 200 gostov — sorodnikov in domačinov. C. g. novo-mašniku želimo v duhovnem stanu obilo sreče in božjega blagoslova. Nov živinski sejem. Opozarjamo živinske pre-kupce, da se vrši v ponedeljek dne 14. julija novi živinski sejem v Litiji. Dober plen jo napravilo orožništvo v Zagorju, ker je ujelo nedavno iz mariborske kaznilnice pobeglega Labroviča Stevola, 21 letnega delavca, rojenega v Splitu, ki ima radi tatvine odsedeti dve in polletno ječo. Od doma so mu poslali v milu skritih 100 Din ter je še. z dvema drugima jetnikoma pobegnil iz mariborske kaznilnice. Vozili so se :>slepo« na tovornem vlaku ter hoteli v Zagreb. La-brovič Stevo pa je v tovornem vlaku zaspal in se pripeljal v Ljubljano, kjer se je lepo izmuznil v mesto, kjer je kupil sulaijo in kapo. Spravil se ja pa zopet na tovorni v]nk, se skril v prazen voz in zadremal. Pri Zagorju je pokukal skozi vrata vagona, pa so ga zapazili železničarji, ki so ga prijeli in izročili orožnikom, ki so ga oddali v litijske sodne zapore. Tu se je izdajal za Marija Pavičiča. Iz zapora pa je hotel zopet uiti ter že izbil. kos že-lezja v celici. Preddvor Okrožni zdravnik g. dr. Valič se je preselil iz penzije »Grintavec« v hišo bivše Wurz-bachove gostilne. Penzijon »Grintavec« napolnjen. Romantična lega in svež planinski zrak sla privabila ludi letos obilo letoviščarjev. Primanjkuje nam le še par moderno urejenih hotelov, zakaj dotok tujcev je vsako leto večji. Planinski dom, ki ga dobi Sloržič na Bašelj-škem sedlu, tudi Preddvorci iskreno pozdravijnmo. Saj razen nekaj pastirskih in lovskih koč nima turist na naših planinah nobenega poštenega zavetišča. Javor pod Ljubljano 80. junija je že preteklo eno leto, odkar nI noben odrasel človek umrl. Novembra meseca smo ! pokopali v sili krščeno dete in 7 mesecev staro deklico. Včasih prilomasti po grabnu ljubljanska j megla, a do nas ne more. Tudi župnik je še živ, dasi so mu v Sloveucu št. 150 pod »Znamenit gimnazijski razred« pristavili mrlvašk križ. Tu se vidi, kakšnega pomena je »vejca« v stavku, česar se morajo zavedati tembolj mladinski pisatelji, oziroma tiskarski Škrat. V imenovanem dopisu su izpuščeni vse časti vredni sošolci: •)• koblar, Kokelj, t Kržišnik. Ramovš, Vodušek, vseskozi prvi odlič-njak in t VVisjan, ue pa Visjak (dvakrat). Šenčur pri Kranju Gasilno društvo je za preteklo nedeljo aranžiralo veliko veselico. Seveda s plesom! Okrajno načelstvo pa: Nak! Ne boste plesali! In od enajstih naprej boste pili le malinovec in vodo!« Razlogi so na dlani. V naši fari se pretep vrsti za pretepom. Zdaj je pri enem, zdaj pri drugem točilcu vse drobno. Ostalih surovosti niti ne omenjamo. Za nameček pa Se vsako leto vsaj po enega zakoljejo. Ha naši fantje na vse zadnje niso tako napačni. Le če jih priložnost spelje v pijačo in zaidejo v sugestivno območje profesionalnih pretepačev, postanejo kakor zverine. Večkrat so se že zoperstavili celo varnostnim organom! Take razmere diktirajo edino možno politiko — okrnjevati treba priložnosti za pijančevanje! Najhujše priložnosti, ki na deželi povzročajo naravnost živinsko opivanje, pa so veselični plesi, na kojih se med drugimi shajajo tudi cele mase rasdivjancev, ter podaljševanje policijske ure. Tekom let so se iz neštevilnih veselic izcimile naravnost pijansko-pretepaške kaste, ki terorizirajo vse fantovstvo. Tem treba naravnost izpod nest i tla! Potem šele bo možno kako pozitivno treznostno delo med mladino. Zato smo g. okrajnemu načelniku iz dna srca hvaležni za to odločno gesto: »Ne dovolim ne plesa, ne podaljšanja policijske ure!« Koliko skrbi in solza je ostalo prihranjenih! ln kako lepa vzpodbuda za županstvo ter duhovstvo, s kakim pogumnim elanom naj nastopajo zoper priložnosti čezmernega pijančevanja! Zdaj se ludi vidi, kako modro je svetoval g. kapelnik Kaiser: Naredimo slavnostno otvoritev godbe s cerkveno slovesnostjo! Dopoldne svečanost v cerkvi, popoldne po litanijah pa vrtni koncert do večera — brez plesa! Tako bomo potegnili za seboj tudi najbolj zakrknjene nasprot-niket« Pa je bil zavrnjen: »Kaj cerkev! Ples! Ples! To je glavno! In pa geslo: Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan!« No! Nazadnje ni bilo ne žegna, ne plesal In družice so se dolgočasile, kakor peto kolo, ker jim niso hoteli dati časti, da bi zastopale inštrumente pred Bogom v cerkvi! Šmarjeino nedeljo imenujejo ženske nedeljo zlomljenih hrbtov. Pa se ne menijo več za bolečine v hrbtu. Zakaj žito je srečno požeto ter spravljeno v dolge kozolce. In zdaj se žanjice veselo zgovarjajo le o tem, kake lepe požinjke jim gospodarji v pon-deljek prineso iz Kranja. Bog naj vsem izpolni na-de — gospodarjem polne kašte žita, žanjicam pa požinjke, kakor jim srce želi! Si. Vid nad Ljubijano Prostovoljno gasilno društvo Vižmarje je preteklo nedeljo na slovesen način blagoslovilo novo motorno brizgalno Vižmarje-Brod. Že na predvečer so priredili gasilci in pevsko društvo »Zarja« iz Tacna lepo podoknico gospej kumici Alojziji Če-bularjevi. V nedeljo zjutraj ob 8 so imeli gasilci skupno s kumico in družicami, 12 po številu, sv. mašo v farni cerkvi v Št. Vidu, katero je daroval g. dekan Valentin Zabret, kateri je tudi popoldne ob 3 blagoslovil novo motorno brizgalno in imel ob tej priliki lep, jedrnat govor o delu ii» negi motorne brizgalae, katera naj bi se malokrat rabila v nesreči bližnjega, pač pa mnogokrat pri vajah in katere delovanje naj bi in morajo razumeti vsi člani gas. društva. Nato je načelnik tov. Arhar Josip pozdravil vse navzoče in se v prvi vrsti zahvalil g. dekanu Zabretu za njegovo naklonjenost ob tej slovesni priliki. Dalje je pozdravil vse cenj. občinstvo, se istemu tudi iskreno zahvalil za udeležbo ter priporočal, naj bodo vsi kot dosedaj tudi v bodoče društvu vedno naklonjeni. P6 blagoslovitvi je bila vaja z novo motorno brizgalno, ki ima 18-20 HP, katera je ves čas vaje brezhibno delovala. Vaji sami je prisostvoval tudi g. dekan Zabret. Mnogobrojno občinstvo, ki je vaji tudi prisostvovalo, je častitalo društvu k napredku in pridobitvi motorke. Gasilno društvo Vižmarje je z delovanjem motorke v polni meri zado-voljn in si šteje v najprijetnejšo dolžnost, da more domači tvrdki kar najiskreneje čestitati na prvovrstni fabrikaciji. Želimo Strojnim tovarnam in livarnam, d. d. v Ljubljani, da bi izdelale še mnogo tako prvovrstnih ognjegasnih motornih brizgaln. Po vaji se je vršila ob udeležbi številnega občinstva javna tombola, katera je vsebovala prekrasne dobitke. Po tomboli se je razvila veselica in prosta zabava, katera se je zaključila brez vsake nered-nosti, ter tudi prinesla lepih dohodkov, kateri se bodo porabili za kritje stroškov za novo motorko, Mirenska dolina Lisičje kože jc kupoval. Danes popoldne je obiskal vas Trstenik neki 60-letni, srednje postave, bolj slabo oblečen možak ter hodil od hiše do hiše in spraševal, če imajo kaj lisičjih kož na prodaj. V resnici je pa bil navaden dolgoprstnež, ki so mu bolj dišale moške obleke kot lisičje kože, kajti pri posetniku Franc Kralju je medtem, ko so domači bili na polju, odnesel dve boljši moški obleki, last gospodarja. Letina. Letošnja letina bo sedaj sodeč, mnogo slabša od lanske. Temu je največ kriva suša, ki žita ni pozorila, ampak posušila. Dež, ki ga je pred par dnevi precej padlo, bo malo popravil, vendar je že veliko zamujenega. Trta izborno kaže. Sadja pa ne bo skoro nič.. Skocijan pri Turjaku Šolska prireditev. 23. junija je imela tukajšnja šolska mladina svojo veličastno prireditev. Otroci so igrali igro »Povodni mož«, kateri so sledile de-klamacije in narodne pesnili. Prireditev je izpadla proti pričakovanju lepo, za kar gre hvala spretnemu šolskemu vodstvu. Le žal, da ljudstvo kaže več zanimanja za veselice in popivanje, ko za narodno prosveto! Mladež daje boljše upe. Do malega vsa šolska mladina je vpisana med mlade junake. Sami šolski otroci so zbirali za knjigo, kamor bodo vpisana imena mladih junakov. Na svojo sramoto moramo priznati, da je šolsko poslopje pri nas v zelo slabem stanju. Sram nas je, da imamo strop učilnice z zasilnim tramom podprt. Za popravo soje imamo nabranega denarja 113.000 Din. Seveda je to premalo za preureditev naše sole. Pričakovali smo, da ob letošnjih počitnicah pričnemo z delom. Višnja gora Nova cesta. Sicer je naša okolica precej liri vita, prometne zveze s središčem — z Viinj< . ____ ___________ _ . 1M1JO goro iu železniško postajo — so pa z malimi izjemami jako dobre. Če se povspneš na razvaline starega gradu nad mestom, vidiš pred seboj iu okrog sebe obširne in krasne gozdove po okoliških hribih, ki so pa dobili svojo vrednost šele fukrat, ko jc oddaljene vasi dosegla ugodno izpeljana cesta in jiili tak« zvezala z železnico. Ne samo z vozom, umpak kar z avtomobi-■ lom se lahko pripelješ po eni cesti nu Dobravo, I ali pa po drugi v I.eskovec, odkoder jo bedo v j doglednem času poleg prometnih še tudi iz stra-j tegičnih potreb gotovo izpeljali preko Prežgu-I nja_ dalje proti Litiji. Tudi občina Križka vas j bi že gotovo imela ugodno cesto do Višnje gore. ko bi bilo od strani lastnih občanov več sloge — pa manj nasprotovanja! Lansko leto je začel oblastni odbor graditi novo cesto: Višnja gora —Spodnje Brezovo—Polica in še dalje proti Grosupljem, so dejali, da bo šla. Zgrajena je za enkrat do Spodnjegu Brezovega; tudi most preko železniškega tira je dograjen. Cesta je široka, z malenkostno vzpetostjo izpeljana, da bodo tudi te vasi imele ugodno zvezo z Višnjo goro. Čudno se nam pu zdi, zakaj se je sedaj — ko je vendar razen male vrzeli komaj dobrih 200 korakov cesta dograjena — zakaj se je z delom nu tej eesti naenkrat prenehalo. Betonski most je po našem mnenju že zdavnaj suh, podpore so odstranili že pred enim mesecem: nuj se z nasipom uredi ter zveže z ostalo cesto, da bo cesta v celem pasu Višnja gora—Spodnje Brezovo v celoti dograjcuu, pa naj se prepusti ljudem v uporabo. Čemu naj se muči živina in ljudje po strmem klancu nad železniškim prelazom, ko se i mi nova cesta z vso svojo ugodnostjo z delom dobrih dveh tednov lahko dogotovi in odpre splošnemu prometu? Zakaj začenjati z novo cesto drugod, to pa puščati tik pred koncem ne-I dodeluno? Vljudno prosimo, da se še ta zadnja : vrzel popolnoma dogradi, pa naj se cesta prepusti svojemu namenu! Cerknica Tujci. V petek opoldne je potovala skozi Cerknico družba petih mlajših fantov — najbrže študentov ali akademikov. Doma so iz Nemčije, iz berlinske okolice. Potujejo peš, govorijo nemško. Prišli so iz Berlina skozi Čehoslovaško in Avstrijo v Jugoslavijo. K nam so prišli iz Ljubljane. Po kratkem odmoru so nadaljevali pot skozi Stari trg, Čabar, Delnice na Sušak in naprej v Dalmacijo. Po tej poti večkrat potujejo večje ali manjše skupine — zlasti Cehov in Nemcev, povečini skavtov — na naš Jadran letovat. Stavbno gibanje. Slavbno gibanje v Cerknici je skoro na mrtvi točki. Novega sploh ne zidajo nič, če izvzamemo g. Načeta Mekindo, ki zida v bližini Sokolskega doma ob glavni cesti moderno, eno-nadstropno hišo, ki bo ena izmed najlepših, če ne sploh najlepša v Cerknici. Več hiš predelujejo in popravljajo. G. trgovec Kravanja na Glavnem trgu bo prekril svojo trgovino z novo opeko. Po okolici tudi ne zidajo nič novega. Na Rakeku je bila pravkar dovršena hiša g. lesnega trgovca Karla Kčvača iz Starega trga. Povsod se omejujejo ljudje le na popravljanje in predelavo, kaj novega nočejo zidati, mogoče tudi ne morejo, ker se čuti v naši dolini občutna gospodarska kriza. Nova cesta Begunje—Sv. Vid nad Cerknico lepo napreduje. Graditi so jo zaceli letos o Veliki noči. Dolga bo 12 km, široka pa 5 metrov. Vsa dela vodi fe. ing. Porenla. Pri delu je zaposlenih okrog 250 delavcev, po večini Hrvatov iz Like. Cesta je že narejena in nasuta z gramozom od Begunj do vasi Selščka, treba je še, da jo povaljajo; gradijo jo pa že v bližini vasi Topola. Gradba ceste bo trajala, če bo šlo vse po sreči, še poldrugo leto ali največ še dve leti. Nova cesta bo velikega gospodarskega pomena zlasti za prebivalce hribovskih vasi, ki leže ob tej cesti. Ta nova cesta bo lahko služila tudi kot vzor drugim cestam po naši dolini, ki so v zelo slabem stanju vkljub vednim popravilom. Šport v Cerknici. Športni klub Javornik« Rakek-Cerknica gre danes goslovat v Sevnico ob Savi, kjer bo s tamkajšnjim SK Savo odigral prijateljsko tekmo, ki bo nekak trening za prvenstveno tekmo Javornik : Disk (Domžale). Obilo sreče in uspehov! Gostovanje baleta ljubljanskega gledališča se ne vrši v nedeljo, 13. t. m. popoldne, kakor je to pomotoma javil naš dopisnik, temveč v nedeljo 20. t. m. ob 20 zvečer. Trbovlje nasi ouiu, ua w i^iuvji.jv^ 1----------\ . Ne vemo, kje je vzrok da vse miruje! Prvo sv. obhajilo. 29. junija so imeli otroci prvo sv. obhajilo. 18 malčkov je pristopilo v smislu papeževih odlokov k mizi Gospodovi. S solznimi očmi smo prisostvovali ti lepi slovesnosti. Zanimivo je, kako mali razumejo odlok sv. očeta o pogostem sv. obhajilu: skozi ves teden po prvem ^obhajilu so prihajali že ob pol b zjutraj tričetr. ure hoda v cerkev in pristopali k sv obhajilu. Nesreča 5. t. m. e padel lOlelm deček fon-8ek Sič izM. Lipljen raz lipo ko,Je nabrral lipovo cvetje in si razbil lobanjo Umrl je v bolnišnici. Blagi družini naše sozalje! Izletniki obiščejo vsako nedeljo .Skocjan, ki Je znan po zdravih ultravijoletmh žarkih. Mars kdo Že ustavi v scnci starodavnih hrastov pred *uPa»T> gostilno kjer se oddahne in pokrepca. Le zal da §o treba te hraste odstraniti, ker ^radi^redmh viharjev, kakor so letos, groze pasti na županovo hišo in jo zrušiti Stavbena sezona. Letos se zidajo v Trbovljah večinoma enodružinske stanovanjske hiše. Prednjači zadruga >Dom in vrt«, ki je letos pričela že z zgradbo pete hiše, ki vsaka vsebuje od 2—5 sob z drugimi pritiklinami vred. Na Tereziji zida poduradnik g. Kadunc, ob cesti nasproti gostilne Klančnik rudar g. Pelko, na opuščeni občinski ope-garni gg. Drnovšek in Alba. G. Klančnik dogotavlja stanovanjsko hišico, obsegajočo tudi garažo. V kratkem pričneta z zidavo hišic g. učitelj Kalan in klepar g. Sporn. Vse te zadnje imenovane hišice stoje ob glavni cesti v bližini g. Borušaka. Občina gradi veliko impozantno stanovanjsko hišo pri meščanski šoli za učiteljstvo te šole. Začne pa v par dneh graditi še klavnico, zraven hlev in stanovanjsko hišo za živinozdravnika in nameščenca klavnice odnosno hladilnice. Občinska kopalnica se je letos dogotovila in je že v obralu. — Rudnik letos nič ne gradi, razen če omenimo temeljito adaptacijo rudniške restavracije. Velike stanovanjske kasarne na Tereziji, pet po številu, čakajo na dogotovitev boljše premogovne konjunkture, kar je seveda za rudarje in za druge občutna škoda, ker primanjkuje stanovanj. Cementna tovarna je svoje objekte letos zopet povečala in se bo tovarna polagoma še tako razširila, da bo dosegla v petih ltftih produkcija cementa na 40 vagonov dnevno. Razširjenje tovarne stane v tej ozki soteski precej, zato se celo misli na preložitev ceste in preobokanja potoka. Gradi se pri nas vsako leto veliko, stanovanj pa še vedno primanjkuje, iz enoslavnega razloga, ker rudnik vsako leto pošilja veliko rudarjev v pokoj, ki pa večinoma ostanejo v kraju. Tudi zanimivo. Ker je na rudniške upokojence vse pozabilo, in se je bati še hujših razmer, so si ustanovili svoje drušlvo, ki šteje okoli 300 članov, torej najmočnejše društvo v Trbovljah. Dela pa popolnoma mirno in tiho, samo v dobrobit svojih članov. Zadnje čase pa se hoče pobrigati za vprašanje pravilnika bratovske skladnice, ki se jim že leta in leta obeta Cvetličnjak. Vrlnar g. Kuhar Herman si gradi ob pokopališču zimski cvetličnjak. Že sedaj je mogel prebivalstvu postreči z vsem, kar spada pod vrtnarsko stroko, z novo napravo si je pa svojo obrt izdatno zboljšal v veselje nas vseh. Perutmnarstvo pa goji posestnik v Gaber-skeni g. Grčar Lojze, ima raznovrstne čisie pasme kokoši in rac in hodijo ljudje radi gledat to novo ( hrt. na katero se ni poprej nihče spomnil. Tudi za ribolovstvo se nekateri zanimajo. Za stradajoče rudarske otroke so darovali nadalje: Forte Filip, dimnikar, Trbovlje 50 Din; Forte Marija, njegova soproga 50 Din; Župni uradi: Sv. Lovrenc na Pohorju 50 Din, Koprivnica pri Raj-henburgu 10 Din, Sv. Vid nad Valdekom 30 Din, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 100 Din. Sv. Janž na Dravskem polju 10 Din, Braslovče 50 Din, Polhov gradeč 20 Din, Sv. Janž pri Dravogradu 10 Din; šeško Konrad, žpk. pri Sv. Ani v Slov. goricah 20 Din; Vavpolič Franc, žpk. v Dobju 15 Din; .lurko Ivan, žpk. v S.arem trgu pri Slov. goricah 100 Din; šoba Alojz, žpk. v Zdolali 50 Din; Gorišek Janez, žpk. v Gornji Ponikvi 200 Din; dr. Ušeuičn"; Franc, univ. prof., Ljubljana 100 Din; dr. Slavič Matija, u ni v. prof., Ljubljana 100 Din; Vondrašek Vaclav, žpk. v Podbregu 10 Din; Barle Janko, ineslni žpk., Ljubljana 50 Din; Podvinski Anton, dekan v Za-vrču 20 Din; Zabret Valeniin, dekan v št. Vidu nad Ljubljano 30 Din; Kržišnik Ludovik, trgovec v Raj-henbursTu 100 Din;Zbirka slovenskih rudarjev v Bruay-en-Arois, Francija 1275 Din. Skupaj 12.720 dinarjev. Najlepša hvala! E: čžice Gostovanje mariborskega gledališča. Prihodnji torek, 15. t. m., ob 20 gostujejo člani rrari-borskega gledališča v dvorani narodn ga doma, pod vodstvom režiserja g. Rasbergerja. Na sporedu so pevske točke iz oper in dve komed ji. Breščanom ie še gotovo v spominu gostovanje mariborskih igralcev iz leta 1928., ker so z velikim uspehom igrali -Ognjenik«, ter tudi sedaj ne bodo zaostali, mi se jim pa oddolžimo s tem, da bomo v torek napolnili dvorano. Reklamne deske. Kakor drugod, je dala tudi pri nas mestna občina napraviti reklamna deske, in sicer eno na koncu drevoreda nasproti simo-stanu, drugo ob tržnem prostoru in tret o pod gradom. Nesreča. Pre'. četrtek je žel pšenico 181etni Rožec Anton sin posestnika iz Dolenje vasi, pri tem se je pa s srpom po nesreči urezal po levi roki tako, da je moral iskati pomoči v bolnici. Nabori. Letošnji nabori so se pri nas vršili pretekli teden. Letos so potekli dokaj mirneje kot druga leta. Nič ni bilo slišati tistega vpitja kot ponavadi. Tudi o kakih običajnih petepih ni bilo slišati. Fantje se bodo počasi spametovali in uvideli, -kaj je pravilno tudi pri nas. Dež. Po skoro enomesečni suši smo vendar dobili ta teden nekaj dežja, da je p. etfnal nezno-ro vročino in pa prah z naših cest. Najbolj so pa veseli tega kmetje, ki so že obupavali, kaj bo. če ne bo v kratkem dežja. Samo kopalci na naši Krki so za par dni prikrajšani. Pa nič za to. Laš^o Krasno poletje je poživelo tudi naše mesto z gosti, ki so redni obiskovalci naših toplic. Ker so topliški prostori lepo prenovljeni, bo vsak obisko- • valeč imel užitek in prišel na svoj račun. Stavbeno gibanje. Laščani se zavedajo lepote tega kraja, zato so svoje hiše dali prenoviti. Toda novih stavb pa to leto ni toliko zrastlo, kakor se je preteklo leto napovedovalo. Kot prva je to leto svoji pritlični hiši dozidala nadstropje gospa Rozin, trgovka v Laškem in dala s svojo stavbo temu kraju poseben sijaj, ter obenem omilila stanovanjsko krizo. To spomlad pa je zrastla enonadstropna stanovanjska hišica Martina Podreberšaka, občinskega tajnika občine Marija Gradec. Sejem. V soboto dne 19. julija 1930 bo v Laškem velik živinski sejem. Živinorejci obveščeni ^ kupci vabljeni. P(u'< Napeljava vodovoda. V prvi vrsti je človeštvu najbolj potrebna zdrava, pitna voda. Vsako mesto uvidi potrebo po napeljavi vodovoda, du si nu la način zagotovi dobro vodo in to enkrat za vselej. Do tega prepričanja so prišli tudi možje našega mesta, ki so se poprijeli resne volje za napeljavo vodovoda in kanalizacije. Na iniciativo dr. Ivana Ferincvca je bil sklican sestanek v svrho razgovora v Brcnčičevi gostilni. Vabilu so se odzvali skoro vsii občinski svetniki z županom Brenčičem na čelu, odborniki Zadružne elektrarne in druge ugledne osebnosti raznih korj>oracij. Sestanek je otvoril dr. Fcr-mevc, ki je podal obširen referat glede napeljave vodovoda in kanalizacije, zu tem pa jc dal strokov njaško mnenje zastopnik tvrdko Rumpler z Dunaja. Stvarne nasvete so dali še župan Brenčič, podžupan Piirili, dr. Šalamun, dr. Šenčur in rav natelj Zadružne lektrariic Ve-stenek. Po vsestranskem razmotrivanju in ugibanju sta bilo sprejeta dva projekta za napeljavo vodovoda in to iz posestva Adelsbcrg ali pa iz Panoramskega hriba. V to svrho je bil izvoljen ožji odbor iz dr. Fernievca, dr. Alojzija Remca in dr. Mrgolela. Temu odboru je poverjena naloga, da pregleda načrte in dn poda svoje mnenje v seji mestnega sveta. Idejo o napeljavi vodovoda je naletela pri meščanstvu na splošno zadovoljstvo. Ljutomer Zlata poroka. Dne 6. julija se je vršila na Razkržju zlata poroku gospodu in gospe Oh man v največjem sijaju. Vnukinja je v zlatočipkusti obleki nosiln na svilenem prfu zlato krono, kojo je hčerkn prinesla iz Amerike. Vsi svatje so bili okrašeiui z zlatimi šopki, omiko tudi konji in vozovi. Po svečani zlati |>oroki. kjer je nosila 77 letna nevesta zlato krono na gluvi, so se svatje z godlx> podali pred cerkev, tam so |>o starem običaju metali med ljudstvo cele košare malih, pozlačenih kolačkov. Nn domu je bila postavljena iz zelenja velika dvorana, v kateri se je vršila pojedina. Smrtna kesa. V četrtek je nagloma umrla bluga gospu M. Smodiš, rojen« Belec liz Mote pri Ljutomeru, mati štirih otročieev — najmlajši ima štiri mesece — v starosti konigj 29 let. še dva dni pred smrtjo se je pridna gospodinja veselo sukala med ža.njicami, a neizprosna smrt jo jc ugrabila jk> kratki, a hudi bolezni. Blag ji spomini Klavnica. Mestna občina preuredi prejšnjo elektrarno v moderno klavnico, kar je pri našem izredno velikem izvozu zelo potrebno. Zreče pri Konjicah Redko priznanje in odlikovanje, ki so ga deležni le možje, je bilo izkazano naši dolgoletni vzorni učiteljici Amaliji M ra vi j a k, soprogi Šolskega upravitelja. Že 29 let vesno in uspešno deluje na naši šoli, njenem prvem in zadnjem službenem mestu. V priznanje njenega dela jo je zreški občinski odbor soglasno imenoval za častno občanko. Častno diplomo ji je 10. julija s prisrčnim nagovorom izročil župan g. Jurij Orož v navzočnosti občinskih svetovalcev in vladnega svetnika g. Karla Trstenjaka, ki je tudi s svoje strani čestital slav-ijenki na odiikovanju, ki ni časlno samo za njo, ampak tudi za občino, ki je s tem dokazala, da ceni in spoštuje prosvetno prizadevanje učiteljstva. Bog ohrani našo vrlo učiteljico še mnogo let! Pri slovanskem Benjaminu Budyšin, 6. julija 1930. Slovanski Benjamin so Lužiški Srbi ali Serbi, kakor se sami nazivajo. Njihove žalostne razmere razume človek šele tedaj, ko pride med nje. Ali nI obupno že to, če v Budyšinu, središču lužiško-srb-skega naroda najdete mnogo ljudi, ki ne vedo za Serbski dom. Naj je mesto Budyšin s svojimi 40.000 prebivalci še tako lepo urejeno, da po lepoti nad-kriljuje vsa jugoslovanska mesla. vendar človeka boli srce, če večina meščanov ne razume več slovanske besede. V mestu, kjer še pred 80 leti ni nikdo poznal drugega imena zanj kakor Budyšin, so vsi napisi nemški in z grdo spakedranko »Baut-zen jc dobilo niesio ludi v svojem imenu nemški značaj. Srce Lužičkih Srbov je Serbski Dom v Bu-dyšinu. Zvedel sem zanj, ko sem zagledal prvo lužičkosrbsko narodno nošo, ki sem jo dobro spoznal za svojega prejšnjega študija lužičkosrbskih razmer. Priletni ženici so zalesketale solze v očeh, ko je zvedela, da so ludi v Jugoslaviji njihovi slovanski katoliški bratje, ki se zanje zanimajo in jih bratski ljubijo. Ni se zadovoljila s tem, da mi je povedala za Serbski Poni. Sama jc šla z menoj do njega, mi nesla lcovčeg in mi ob slovesu podarila šopek nageljnov z željo, naj ga izročim■ vsem jugoslovanskim prijateljem Lužičkih Srbov kot pozdrav najmanjšega slovanskega narodiča. Sram me je bilo, da sem si moral v srcu priznati tisto bridko resnico, ki mi jo je prihodnjega dne omenil budyšinski katoliški kaplan Jožef No-vvak, eden izmed voditeljev Lužičkih Srbov. Žalostno je namreč, a vendar resnično, da se zanimajo za Lužifke Srbe in gojijo z njimi zveze samo svobodomiselni krogi raznih slovanskih narodov, dočim se katoliško misleči slovanski krogi brigajo za najbolj divje afriške narode in imajo celo kongrese, kjer o njih razpravljajo, samo za Lužičke Srbe se ne zmenijo, čeravno bi bilo to ne samo v interesu Slovanstva, ampak tudi katoličanstva. Usoda Lužičkih Srbov bi bila obupna, če ne bi imel njegov katoliški del toliko žilavosti in odporne sile. Samo okrog 180.000 jih je, koliko pa je narodno zavednih, bo pokazalo šele privatno ljudsko štetje, ki se pravkar vrši. Ta majhen naro-dič delita dve veri v dve skupini. Okrog 16.000 je katoličanov, ostali pa so protestanti. Katoličanke se razlikujejo po zelo veliki črni pentlji, ki jo nosijo mesto robca. Četudi je Luži&kih Srbov tako malo, vendar nimajo niti jnotnega književnega jezika. Vsi katoličani in veČina gornjelužičkih Srbov se poslužujejo svojega narečja, ostali pa uporabljajo dolnjelužičkosrbsko narečje za književni jezik. Gor-njelužička srbščina ima razmeroma lepo razvito književnost in je zato jezik precej gibek. Tudi pisava je različna. Dočim je gornjelužička književnost, kjer imajo odločilno besedo katoličani, vpeljala pred 20 leti latinske črke, pišejo dolnjelužički protestantski Srbi še vedno z nemškimi črkami. Ko sem v srbski kavarni v Srbskem Domu zvedel za stanovanje kaplana Jožefa Novvaka, seni. takoj odhitel k njemu. Ljubeznivo me je sprejela njegova mama, ki mu gospodinji. Kaplan Jožef No-vvak je bil ravno sredi urejevanja »Katoliškega Posla«, ki ga on urejuje. »Katoliški Posol« izhaja vsak teden in je najbolj razširjen lužičkosrbski časnik. Ima ga skoraj vsaka katoliška družina. Četudi je katoličanov samo 10 tisoč, vendar ima 1500 plačujočih naročnikov, dočim ima -Serbski Časnik«, ki je nabožen list za 164.000 protestantskih Lužičkih Srbov, samo 700 naročnikov. Dnevnik .Serbske Nowiny«, ki je namenjen vsem Srbom, a je v protestantskih rokah in izhaja v nemških črkah, ima 000 naročnikov. Kaplan Jožef Novak je poleg katoliških župnikov Mihala Cyža in Jurija Delana ler Mihala Ševvčika voditelj katoliških Lužičkih Srbov ali prav za prav vsega naroda. Zakaj katoliški Lužički Srbi so hrbtenica svojega naroda, četudi jih je zelo malo. To resnico so mi priznali tudi vsi odlični protestantski Lužički Srbi, s katerimi sem prišel v dotiko. Pri katoličanih sta namreč narodnost in vera tako ozko spojeni, da ni mogoče zavreči samo ene brez druge. Teh dveh največjih človeških vrednot in svetinj pa se- skoraj ni mogoče istočasno odreči. Katoličani imajo tudi trdno oporo v svojih duhovnikih. Večina lužičkosrbskih pesnikov, pisateljev ju narodnih buditeljev so " -i I i in so katoliški duhovniki, ki so študirali v Pragi, kjer so se navzeli slovanske orientacije, dočim so protestantski duhovniki gojenci samo nemških šol. Poročeni so večinoma z Nemkami, katerim kaj radi popuščajo tudi v narodnem oziru. Zato 35 katoliških duhovnikov pomeni tudi toliko odličnih narodnih borcev. Tako se ni treba čuditi, če je med 66 prosvetnimi lužičko-srbskimi društvi, ki so včlanjena v »Domovvirri«, 36 katoliških in samo 30 protestantskih. Požrtvovalnost in delo katoliške Iužičkosrbske duhovščine pa tudi rodi uspehe. S pomočjo verskih društev sv. Cirila in Metoda se drže katoliški Lužički Srbi tako junaško kljub strahovitemu germanizatorskemu pritisku, da že več desetletij nimajo sploh nikakih izgub. V katoliško lužičkosrbsko hišo ne more nem-šlvo prodreti z nobeno silo in na noben način. Katoliškim krogom se je tudi posrečilo, da so s pametno taktiko priborili Lužičkim Srbom pri zadnjih volitvah v saški deželni zbor dne 23. junija enega poslanca. Ker je Centrum izgubil svoja prejšnja dva mandata, je novoizvoljeni Jakub Špitank ze Zejic he samo edini Srb, ampak med 103 mandati saškega deželnega zbora tudi edini katoliški poslanec. Protestantskih duhovnikov je tudi premalo, čeravno je lužičkosrbsko protestantsko ljudstvo bolj verno kot nemški protestanti. Tako je sedaj 17 lužičkosrbskih protestantskih župnij v nemških rokah. Zato je imel prav Arnošt Bart, podpredsednik »Domovine« in urednik »Serbskili Novin«, ki mi je danes izjavil: »Jaz sem evangelik, ali vendar moram reči, da je bila reformacija za nas poguba, če bi bili vsi SeTbi katoliki, bi nas bilo še najmanj pol milijona in ne bi se nam bilo treba bati za našo bodočnost.« Stolna cerkev sv. Petra v BudySinu, ki je z 4 m visoko železno ograjo razdeljena tako, da je spredaj katoliška, v zadnji polovici pa protestantska, kakor bi hotela tudi protestante prive*)! pod Petrovo okrilje, je prav za prav simbol poslanstva katoliških Lužičkih Srbov, 6e hočejo rešiti sobe ln ves svoj narod. šodivy. Rudarsko vprašanje - vprašanje Položaj rudarjev, zlasti iz revirjev Trboveljske premogokopne družbe, je trajno napet. Redukcije in praznovanje šihtov je na dnevnem redu. Zato se pečajo merodajni faktorji, zlasti pa Delavska zbornica in delavske strokovne organizacije z vprašanjem, kam bi z odvišnimi delovnimi silami. Možni ste samo dve poti: Izseljevanje in preseljevanje v južne krajo naše države. Pred kratkim — 26. junija 1930 — je dospel v Trbovlje šef izeeljemiškega komisarijata v Zagrebu z dvema zastopnikoma francoske izseljeni-ške družbe. Poizvedeti so hoteli na licu mesta, če ne bi bilo mogoče zaposliti brezposelnih rudarjev v Franciji. Rudarji so sprejeli to akcijo različno. Izseljevanju bi bili naklonjeni, ko bi ostojala med našo državo in Francijo slična konvencija kakor z Nemčijo. Zlasti bi bil važen § 27. te konvencije. V tem paragrafu je namreč določeno, da boste obe državi vpoštevali reprooitetno leta, katere so si pridobili delavci v eni izmed držav-pogodbenic z oziram na invaliditetno zavarovanje. Take konvencije do danes še ni. Da bi se poltrenila akcija v tem cilju, se je obrnila Delavska zbornica v Ljubljani brzojavno na zunanjo ministrstvo s predlogom, da tako.i uvede predpriprave za sklenitev take konvencije. To je zelo važno za naše rudarje. Zaslužki v Franciji so komaj toliki, da bi sc dostojno preživljali. Na prihranke ne morejo računati. Radi tega bi bilo prekruto, da bi od njih zahtevali, da se prostovoljno odpovedo že pridobljenim pravicam na socialnem polju, zlasti v pogledu invalidnega zavarovanja. Sklenitev tozadevne konvencije s Francijo je torej življenjskega pomena za rudarje. Pri raznih gospodarskih krizah se nazorno pokaže, kaka velika škoda in kako težak nedo-statek je, keoštev le nemščina, francoščine in angleščine nismo dovolj vešči. 'I'a dva jezica ne bi v/držala pri nas konkurence nemščine. Nemški film pa nam ne bo dal lc umetniške ideje, aiupak tudi nemške svetovne nazore. Vsak strokovnjak je že prepričan, da se bo kmalu vršila celo reportaža po zvočnem filmu. Kaj bo torej pruv za prav zvočni film za nas Slovence? Nič drugegu kakor vellika ponemčevalnica. Ali je treba, da se upiramo zvočnemu filmu? Ne. to tudi ne bi bilo mogoče, ravno tako ne, kakor ni mogoče upirati se tisku. Treba je upoštevati, da obstoji možnost imeti zvočne filme ne le v »svetovnih jezikih«, ampak tudi v nevtralnem pomožnem jeziku, k/i je eden in isti za vse narode, male in velike. Kot tak pomožni jezik pride v poštev le esperanto, Proti zvočnim filmom v esperantu z narodnega stališča se ne da nič ugovarjati. Nasprotno, moramo le želeti, da esperanto imej uspehe pri zvočnem filmu. To ni le želja samo nas Slovencev, ampak vseh malih narodov. Dr. Eckener in Esperanto. Dr. fd. Spielman, podpredsednik švicarskega esp. društva v Bernu, je vprašal slavnega vodjo zračne ladje »Grof Zeippelin« dr. Eckenerja, kaj misli o esperantu. Dr. Eckener je pismeno odgovoril sledeče: »Zelo rad Vam sporočam svoje stališče glede esperanta. Po mojem mnenju bi biia vpeljava tega mednarodnega jezika, če bi bila mogoča, velike kulturne in ekonomske vrednosti ter vez med narodi. Danes tako pogosto se ponavljajoče sovraštvo v mednarodni politiki bi gotovo ne našlo odmeva v javnem mnenju narodov, če bi se ti mogli bol še in bližje spoznati. S spoštovanjem dr. Eckener.« Šport Sicer je v Franciji v veljavi zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti tudi le za rudarje, vendar pa stoje tik pred uzakonitvijo splošnega starostnega zavarovanja in naša država bi mogla v tozadevni konvenciji staviti gotove prejudice, če bi bilo tudi pri nas obvezno splošno zavarovanje radi starosti in onemoglosti. Preseljevanje ima tudi svoje težave. Razmere v rudnikih na (jugu naše države niso povsem povoljne. Nezadostni so stanovanjski pogoji, zaščitne naprave v jamah niso prvovrstne, tudi postopanje z delavci ni neoporečno, poleg tega so pa še precej nižje plače kakor tukaj. Z ozirom na to je preseljevanje v masah zelo negotov korak. Da bi mogla dobiti jasno sliko o pogojih preseljevanja, je poslala II. rudarska skupina posebno komisijo v srbske rudnike, da bi proučila položaj. Med potjo se je ustavila v Belgradu ter posredovala potom centralnega tajništva delavskih zbornic pri ministrsvu za šume in rude v zadevi krize v premogovni industriji v Sloveniji. Pri tej priliki se je pokazalo, da je imelo edino to ministrstvo voljo, da napravi nekaj v korist rudarjev. Toda ni uspelo. Radi tega je vložilo centralno tajništvo delavskih zbornic spomenico, v kateri prosi omenjeno ministrstvo, da bi sklicalo konferenco, na katero naj bi povabila: Ministrstvo za trgovino in obrt. Ministrstvo za promet. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu. Osrednji odbor za posredovanje (lcla. Zvezo rudarskih podjetnikov. Vse rudarske organizacije. II. rudarsko skupino v Celju. Centralno tajništvo delavskih zbornic in vse delavsko zbornice razen v Novem Sadu. To spomenico je vložilo centralno tajništvo radi tega, ker je izjavilo ministrstvo za šume in rude, da ne more samo rešiti tega vprašanja. Rudarsko vprašanje je namreč postalo državno vprašanje. ' Ker je tako, bi morala država rešiti predvsem sledeča vprašanja: 1. Pomoč rudarjem, ki so prizadeti od sedanje krize. 2. Vprašanje, kako bo zaposlila brezposelne rudarje — doma in v inozemstvu. 3. Izvedba zavarovanja rudarjev za slučaj brezposelnosti. 4. Konvencija med našo državo in Francijo v pogledu socialnega zavarovanja. To so najvažnejša vprašanja, katerih se bo morala lotiti država, ker jih more rešiti le ona. Čimprej tem bolje. To dokazujejo tudi ostale evropske države. Esperantistom dovoljen v Poljski železniški popust. Ravnateljstvo poljskih železnic je dovolilo inozemskim esperantistom, kadarkoli bi obiskali deželo, znižano ceno po železnicah. Kneževina Lichtensteinska rabi esperanto. Vlada kneževine Lichtensteinske je izdala vrsto razglednic svoje slikovite dežele z razlagajočim besedilom. Tekst je tiskan v nemščini in esperantu; v esperantu zato, da se vzbuja pozornost in zanimanje turistov vsega sveta. Naše dtmštvo Duhovne vaje za abituriente bodo v Domu duhovnih vaj od 21. julija zvečer do 25. julija zjutraj in od 31. avgusta zvečer do 4. septembra zjutraj. Prosimo pravočasne priglasitve. Posebno oni, ki se udeleže prvega tečaja, naj to čimprej sporoče. Akademsko zborovanje se vrii kot že jav-ljeno v dneh od 21. do 23. julija, tik pred dnevi kongresa. Podroben spored še najavimo. Stroški zu hrano so minimalni (za vse dni zborovanja in kongresa 50 Din), prenočišče zastonj. Po dopisnici se čim številneje prijavite do petka, dne 18. t. m. na naslov: M. Potokar, abs, iur., univerza, Ljub-| ljana. Enodneven abiturientski tečaj se vrši dan pred akademskim zborovanjem, t, j. v nedeljo, dne 20, julija. Spored: 1. Izbira poklica. 2. Posamezni poklici. 3. Kako se bom obrnil v Ljub'jani (univerza, domovi, menza, društva). Abituritn(s'ci dan se vrši v prostorih Akademskega doma (Miklošičeva 5). Abiturientom se nudi prilika, da prisostvujejo kongresu vsesl. kat. akad. dijaštva (23. do 27. jul.). Želimo, da se jih prijavi čim več najkasneje do petka, 18, t. m. na naslov: Mirko Po-! tokar, abs. iur., univerza, Ljubljana. Močno želimo, da vsi udeleženci ostanejo pri akadenNkrm zborovanju in pri kongresu. Cena prehrani za ves čas samo 50 Din (od 20. do 27. jul.) prenočiš e zastonj. Prijave do petka, dne 18. t. m. na nas ov: Mirko Potokar, abs. iur., univerza, Ljubl:anx Vsem. Zahtevajte na odhodni postaji moker žig radi znižane vožnje, za katero je zaprosil p i-pravljalni odbor kongresa. Listka v Ljubljani ne oddajte. Zasledujte objave v »Slovencu«! Sah Prva bazenska tekma na Jesenicah. Danes priredi agilni jeseniški športni klub Bratstvo prvo hazensko tekmo na Jesenicah. V to svrho je povabilo Bratstvo dve družini ljubljanske Ilirije, ki naj pokažeta jeseniški športni publiki, kako lepa in prikladna je ta športna panoga za našo žensko mladino. Nedeljska telcmu, ki ima izrazito propagandni značaj, naj položi temelj bodoči hazenski sekciji agiinega Bratstva. Ilirija pošlje na Jesenice svoje najboljše igralke, ki igrajo za oko najlepšo in tehnično najpopolnejšo nazeno od vseh naših bazenskih družin. Nadejamo se, da bo imel nedeljski nastop Ilirije na Jesenicah popolen uspeh in du bomo imeli priliko v najkrajšem času pozdraviti novo hazensko družino v naši lepi Gorenjski. Tekma se vrši popoldne ob petih. SK Ilirija (rokometna sekcija). Na Jesenice se potuje ob 11.45 dopoldne. Vse za to tekmo določene igralke morajo biti najkasneje ob 11.30 na glavnem odnosno gorenjskem kolodvoru s kompletno opremo. Povratek i Jesenic s turi-stovskim vlakom oib 10. Prihodnji teden se vrše samo lahkoatleiski treningi. V soboto in nedeljo, 19. in 20. julija, absolvira sekcija svoj propagandni juniorski lahkoatletsk.i miting, na katerem startajo vse članice, rojene v letu 1913 ali kasneje. — Načelnik sekcije. iz Mahov Službeno iz Sekcije ZNS. Za tekmo Grafika : Ilirija rez. danes ob 10 na prostoru SK Ilirije delegira sekcija s. s. g. A. Mahkovc.a. — Tajnik. Grafika : Ilirijn rez. Na igrišču Ilirije se vrši danes ob 10 dopoldne prijateljska tekma med SK Grafiko in drugo garnituro SK Ilirije. SK Ilirija, nogometna sekcija. Sestava moštva za današnjo tekmo z Grafiko je objavljena na deski v garderobi. V garderobo pridite ob vsakem vremenu ob 9.30. — Igralce skupine 1. obvešča sekcijsko načelstvo, da po odigranju državnih prvenstvenih tekem ne bo sklenilo do 5.avgusta nobenih tekem; igralci skupine I. morejo torej s tem časom prosto razpolagati in ga porabiti kot poletni odmor; do 5. avgusta prenehajo tudi obvezni redni treningi za skupino I. — Načelstvo. Nogomet v tuiini S Koroške. Prvak Koroške, celovška Austria, je odigral v Villachu prijateljsko tekmo z znanim Villacher Sp. Vgg. Igra je bila še posebno zanimiva radi tega, ker sta Dri Villacher Sp. Vgg. nastopila dva igravca od Wiener Sportkluba. V prvi polovici so domačini nadvladah Austrijo ter zaključili polčas z 2 : t v svojo korist. V drugem delu igre je vodil Villacher Sp. Vgg. že s 3 : 1, toda n.i vzdržal tega rezultata do konca, kajti koroški prvak je dal vse iz sebe, da odvrne poraz. In to se mu je posrečita kajti z dvema goloma, ki jih je dosegel, je ostala tekma s 3 : 3 neodločena. Dunajska Austria v Rigi. Dunajska prvorazredna moštva so porabila poletne mesece za svoja gostovanja, letos posebno po severni Evropi. Povsod uspešno zastopajo dunajsko nogometno šolo. V tem oziru prav srečen je Nichol-son, Rapid, Austria, Wacker itd. Prav lep uspeh jc dosegla v Rigi Austria, ki je z 8 : 1 odpravila v krasni igri WandrereS iz Rige. Za srednjeevropski pokal. Borba za srednjeevropski pokal se je letos otvorita z včerajšnjim dnem. V Pragi sprejme praška Sparta dunajsko Vienno. Znano je, da je Vienna letos Sparto že dvakrat porazila na lastnem igrišču v Pragi. Sparta se je sedaj malo opomogla in dobila je tudi novega srednjega napadalca v osebi Braine, ki je bil do sedaj najboljši vodja napadalne vrste v Belgiji. — Slavia igra v Budimpešti proti Fcrcncvarosu. V Milanu pa bo nastopil ogrski prvak Ujpest proti italijanskemu mojstru Ambrosiani. LAHKA ATLETIKA Finci na švedskem. V Stockholmu se je vršil izredno zanimiv lahkoatletski boj, na katerem so sodelovali najboljši finski športniki. Predvsem se je odlikoval Finec Virtanen, ki je zmagal v teku na 5000 m, čeprav je imel močno švedsko konkurenco. Virtanen je rabil za 5000m 14:46.8 minut. Drugi jc bil Šved Petterson v času 14:57.4 minute. V teku na 800 m je zmagal Kraft v času 1:55.4 minut. Sledil mu je Finec Helgas i (1:56 minut). Skoki je zagnal kladivo 51.21 m daleč. Erikson je pretekel 100 m v 10.9 sekundah. —- Opažamo, da so v zadnjem času finski lahko-atleti redni gostje vseh večjih mednarodnih prireditev, kamor jih vabijo oa vseh strani. Tako so Finci posetili Prago, Kopenhagen, Stock-hoLm itd. Vsekakor je častno za malo Finsko to izredno povpraševanje do njihovem športu. iz drastveneria zivlienitr- Pevsko društvo »Bežigrad« ima pevsko va:o v torek, 15. julija, ob 8 zvečer v društveni sobi »Vila Ravbar«, Staničeva ulica št. 2. Novi pevci vabljeni. — Odbor. Damsko-indijska obramba. Igrano na medmestnem turnirju Dunaj-BudimpeSta. Beli: Črni: Hugo Mtiller, Budimpešta. Immo Futz, Dunaj. 1. d2 — d4 e7 — e« 2. c2 — c4 b7 — b 3. Sbl — c3 Sg8 — f6 4. Lcl — g5 Lf8 — e7 5. e2 — ©4 Sfg X e4 8. Lg5 X e7 Se4 X c3 7. Le7 X d8 Sc3 X dl 8. Ld8 X c7 Sdl X b2 9. a2 — a4 Lc8 — a6 10. a4 — a5 0 — 0 11. a5 X b6 a7 X b6 12. Tal — a2 La6 — b7 13. Ta2 X b2 Ta8 - al + 14. Kel — e2 Lb7 — a6 15. Tb2 X b6 La6 X c.4 + 16. Ke2 — e3 Lc4 X fl 17. Sgl - e2 Tal - aS + 18. KeS - f4 Lfl X g2 19. Thl - gl Ta3 - f3 + 20. Kf4 - e5 Tf3 — f5 + 21. KeS - d6 Tf5 - d5 +' 22. Kd6 — e7 Lg2 — f3 23. Lc7 X b8 Lf3 X e2 24. Lb8 - dO Td5 X d4 25. Ke7 X d7 Le2 - h5 26. Kd7 — e7 Lh5 — g6 27. Tgl — al h7 - hg 28. Tal - a7 TO -c8 29. Tb6 — b8 Tc8 X b8 30. Ld6 — b8 Td4 — d2 31. Lb8 — g3 Td2 — d5 32. Ta7 - d7 Td5 X d7 +' 33. Ke7 X d7 Lg6 - f5 Partija je še trajala 25 potez, ampak Srni jo zmagal z lahkoto radi materijelne prednosti. Šahovski problem Št. 2 Od g. Szabč. Črni: Ke4, Bb5, e6(3). m ij^ii H 11 B H i H ■ H i B ss Bf" S H * H H n Wm. H 'Mijlz ,//m H B n ■ abod o t g h Beli: Kb4, Dh2, Lo5, Sg6(4). Beli vleče in matira v tretji potezi. Od 12. do 27. julija t. 1. se bo vršila v Hamburgu letošnja šahovska olimpiada svetovne šahovsko zveze (F. I. D. E.) na kateri bo sodelovalo dvajset evropejskih in ameriških držav. Zmagovalec v tem turnirju dobi naslov svetovnega prvaka (v meddržavnem turnirju) za leto 1990. Dosedaj so se pojavile naslednje države: 1. Belgija, 2. Danska, 3. Nemčija, 4. Anglija, 5. Finska, 6. Francija, 7. Holandija, 8. Islandija, 9. Italija, 10. Latija, 11. Litavska, 12. Meksika, 13. Norveška, 14. Avstralija, 15. Poljska, 16. Romunija, 17. Švedska, 18. Češkoslovaška, 19. Madžarska, 20. Združene države Amerike (U. S. A.). Od raznih mednarodnih mojstrov bodo igrali: Ahues, Samiech (Nemčija); Sir Thomas (Anglija); Kmoch (Avstrija); dr. Tartakower (Poljska); Ma-roczy, dr. Vajda, Tokacs, A. Stetner, Havasi (Madžarska); Marshall (U. S. A.). Šahovsko olimpiado priredita letos Hambur-ger Schachverein, kateri praznuje stoletnico, in nemška šahovska zveza. V okvirju šahovske olimpiade se vrii tudi mednarodni šahovski turnir za dame in bo sodelovalo pet držav in sicer: Češkoslovaška, Avstrija, Švedska, Nemčija in Anglija. Konferenca svetovne zveze se vrši ob priliki šahovske olimpijade pod predsedstvom predsednika svetovne šahovske zveze dr. A. Rueba (Haag) in predsednika nemške šahovske zveze W. Robinowa (Hamburg) od 14. do 18. Julija t. t. v Hamburgu. Cerkveni vestnih Karmel na Selu. V sredo, 16. julija, na praznik Karmelske Matere božje bo v karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani: prva tiha sv. maša ob K5, slovesna sv. maša ob pol 6. Nato več tihih sv. maš. Popoldne ob 4 pridiga in pete litanije, V torek in sredo bo od pol 5 do pol 7 izpostavljeno Najsvetejše. Pod navadnimi pogoji se v tej cerkvi prejmejo popolni odpustki kakor o porcijunkuli. A. Čehov: Kameleon Čez trg gre policijski nadzornik "Očuin jelov v novi suknji in s culico v roki. Za njim koraka rdečenos stražnik, s košem, polnim konfiiscira-negn agrasa. Tiho — — — Niti duše ni na trgu — — — Odprta vrata prodajalen in krčm žalostno gledajo v božji svet, kakor lačna žrela, še beračev ni blizu. »Ti bi torej rad grozil, prokleta žival?«, sliši Očumjelov naenkrat. »Otroci, za njim! Ne, kani pu pridemo, da bi nus psi kar na lepem popadali. Primite ga! A--a!« Sliši se pasje cviljenje. Očumjelov se obrne in vidi: i dvorišča lesnega skladišča beži pes, poskakujoč po treh nogah in s strahom pogleduje nazaj. Za njim drvi člnvck v katunusti rubašiki in z odpetim telovnikom. V teku se preveč nagne in pade. Pes, katerega je pri tem dosegel za zadnji taci, cvili, on |ni lcriči še naprej: »Primite ga, primite ga!...« Iz prodajalen se pokažejo zaspani obrazi in kakor bi iz zemlje zrasla, se nabere pred skladiščem gruča ljudi. »To jc motenje javnega miru, vaše blagorodje,« reče stražnik. Očumbdov sc okrene na levo in odkoraka h gruči. Tik pred vrati skladišča stoji človek z odpetim telovnikom in držeč desnico kvišku, kaže ljudem krvavi prst. Na pol pijanem obrazu stoji kakor zapisano: »Le počakaj, jaz ti bom dal. fnlot!« in sam dvignjeni krvavi prst izgleda kakor znamenje zmage. Očumjelov spozna zlatarja Hrjukina. Sredi gruče sedi na tleli povzročitelj škandala, tresoč se po vsem telesu — mlad bel hrtek z ostrim gobčkom in rnieno pego na hrbtu. V njegovih solznih očeh se vidi razočaranje in bojazen. »Kaj je tukaj?«, vpraša Očumjelov in stopi v sredo. Zakaj stojite tu? Čemu kažeš prst? Kdo je kričal?« »jaz grem, vaše blagorodje, ne da bi se česa dotaknil,« začenja Hrjukin in si odkašlja v pest, »zaradi drv, da bi z Mitrij Mitričem... in kar na lepem ine pograbi ta divjačina z« prst... Oprostite, jaz sem rokodelec... izdelujem fine stvari. To bodo morali plačati, s tem prstom morda cel teden ne bom mogel ganiti. Kaj takega, vaše blagorodje ni nikjer pisano v zakonu, da bi zaradi psa morali trpeti... Če pa bo vsak grizel, je boljše, da ne živimo.« »Hm! —--Dobro--—«, reče Očumjelov strogo, si odkašlja in dvigne obrvi. »Dobro. Čegav je pes? Za to se boin še posebej pobrigal! Zadeve ne bom pustil kar tako! Jaz vam pokažem, kaj se pravi pse spuščati. Čas je žc. da se pobrigamo za podobno gospodo, ki misli, d« za njo ne veljajo postave. Samo, da g« enkrat pošteno kaznujem, zoperneža, pa bo takoj vedel, kai jc pes in druga taka po-tepuška dlaka. Nikdar ne bo pozabil. Jelderin.« se obrne nadzornik k stražniku, »poizvedi. čigav je pes, in napravi protokol! Psa pa je treba ubiti, lakojl In najbrže je pes tudi stekel... Čegav jc pes, vprašani?« »Meni se zdi, da jc lo pes generala žiga-lova,< pravi nekdo iz tolpe. »Generala žigakeva? Hm!... Jeldirin, sleči mi suknjo!... Strašno je vroče. Menda smo pred dežjem .., Samo tega ne. razumem, drugi moj, kako te je mogel ugrizniti?«, sc obrne Očumjelov k Hrjukinu. >Kako ti je mogel do prsta? Pes je majhen, ti pa taka rosovila! Veš kaj, ti si se najbrže na kakšnem žeblju opras-nil, ? Poznam te! Cel zlodej si!« »On ga je, vaše blagorodje, za zabavo s cigaro sunil v gobec, pes pa. kaj ne bi, ie po-padel... Svoje vrste je ta človek, vaše blagorodje!« »Lažeš, falot! Če nisi videl, ali je treba lagati potem?« »Vaše blagorodje so pameten gospod in razumejo, kdo laže iu kdo po resnici govori, kakor pred Bogom. Če pa laženi, kar na sodni jo pojdimo, pa bodo tam povedali. Tam imajo vse v zakonu zapisano... Dandanes sino vsi enaki ... Jaz sam imam brata pri žandarjih..., če že hočete vedeti...« »Le ne toliko govoriti!« »Ne, to ni generalov pes---«, globoko- miselno pripomni stražnik. »General nima takih. On ima boljše vrste--—« »Veš gotovo?« »Gotovo, vaše blagorodje.« »Sam sem tuko mislil. General ima dragocene pse, boljše vrste. To pa, — vrag vedi, kaj je. Ni ne prave dlake, tudi ne izgleda nič boljšega — navadna žival. In takega, d« bi general imel? Kaj ste pametni? Če bi zašel tak pes v Prterburg ali Moskvo, veste, kaj hi bilo? Veste, d« ga ubijejo na mestu in da jim zakon še na misel ne pride? Hrjukin ti imaš škodo iu, glej, da zahtevaš odškodnino. Ljudi je treba naučiti! Skrajni čas je.« »Sicer pa, morda je le generalov,« polglasno ltgiiblje stražnik. »Na gobcu ni zapisano. Menda sem pred kratkim videl pri njem na dvorišču nekaj podobnega.« »Seveda generalov je!« — govori glas iz tolpe. »Hm!... Daj mi suknjo, Jeldirin, ogrni me! Piha... Hladno je. Ti ga odvedeš h generalu in tam povprašaš. Poveš, da sem ga jaz našel in poslal. Reci, da ga ni treba puščati na ulioo. Pes je najbrže dragocen in, če ga bo vsaka svinja suvala s cigaro v gobec, ne bo dolgo dihal. Pes — je nežna stvar. Ti, bedak, pa spusti roko! Skrij prst! Sam si kriv!«... »Generalov kuhar gre, njega vprašamo. No, prijatelj, ti si? Stopiš malo sem, PrOihor? Vidiš lega psa? Ali je vaš?« »Ne, takih pa pri nas še nismo imeli!« »Pa tudi nima zmisla vpraševati,« govori Očumjelov. »Vrag vedi, čegav je; potepa se. dlaka pasja ... Saj sem že prej rekel — izgubljena žival. Ubijemo jo, pa bo.« »Ni naš pes,« nadaljuje kuhar, »ampak generalovega brata je, ki so pred kratkim prišli. General ne marajo takih, njihov brat pa ...« »A, njihov gospod brat so prišli? Vladimir Ivanič?« sprašuje Očumjelov, ves sladek v prijaznem nasmehu. »Glej, glej, pa še vedel nisem. Na obisk so prišli?« »V goste, da ...« »Poglej, poglej! K bratu so prišli... Jaz pa nisem vedel. Torej to je njihov psiček? Prav veseli me. S seboj ga vzemi! Prav čedkan je! In uren, bister! Kako ga je za prst! Ha-ha-hal Trese se, revček. Nežna stvariea...« Kuhar pozove psa in odide, z njim. Tolpa se smeje Hrjukinu. »Midva pa bova imela še opravke!« mu zagrozi Očumjelov, si obleče suknjo in nadaljuje s vojo pot po trgu, Citateljem »Slovenca" za nedeljo Claude Farrfere: Dekle na potovanju (Nadaljevanje.) 'Albert Haig: Edina beseda Edvard Newton se je sam čudil, kako lahko se je dal načrt izvršiti. Zjutraj je bil odšel iz pisarne s svojimi papirji, kakor je bil temu že deset let vajen — toliko časa je bil že blagajniški sluga pri banki Imperial v Newyorku. Nato je točno opravil razne posle, da se sum ne bi prezgodaj zbudil, potem pa, ko je pri Devonshire & Co. prejel za svoj zavod osemdesettisoč dolarjev, se enostavno ni več vrnil v banko. V sobi, ki jo je bil v ta namen že preje najel, se je preoblekel — uniforme blagajniških slug so bili zaradi zadnjih roparskih napadov že odpravili, tako, da gospodinja stanovanja ni mogla ničesar sumiti. Svojo vsakdanjo obleko je nato zavil v papir in jo daleč v predmestju vrgel v reko. Sedaj je sedel v hotelski sobi in imel pred seboj lepo vsoto bankovecv, zloženih v kupce po desettisoč. Izprva gotovo ne bodo sumili njega. Saj je bil doslej znan kot vzor zanesljivega uslužbenca; ravnatelj Geoffrey je večkrat smehljaje menil: »Ljudi je treba znati izbrati.« Tod in tam ga je namreč kdo, čude se, opozoril, zakaj razmeroma mlademu človeku zaupa tako velike vsote. Prav za prav škoda, da mora starega gospoda tako zelo razočarati; toda dosedanjih tesnih, malenkostnih razmer, brez vseh udobnosti in prijetnosti, ki ga tako mikajo, se je docela naveličal in jih mora biti konec. Morda bi imel dovolj časa, da bi pobegnil preko meje, predno bo začel svojo igro brzo-jav; toda Newton si je bil na jasnem, da bi ga dolga roka pravice slednjič vendarle dosegla, če bi hotel pobegniti. Ne, njegov načrt je bil drugačen. Naslednje jutro, po mirno prespani noči, je Nevvton proučeval poročila v listih o svojem činu. Še vedno je prevladovalo mnenje, da je postal Nevvton žrtev zločinskega napada; vendar je že pronical sum, da je Nevvton vsoto poneveril in pobegnil. Za kakšnega šušmarja me imajo, si je ob koncu smehljaje dejal. Uro nato je stal v notarskem uradu z velikim, skrbno zapečatenim zavojem. »Tu imam večje število vrednostnih papirjev,« je dejal notarju, »ki bi jih rad za čas mojega potovanja pri vas shranil. Ali se da to napraviti?« »Seveda,« je odvrnil notar; »takoj vam izdam potrdilo o sprejemu.« Nevvton je pokimal. Potem pa se je spomnil, da bi takega potrdila ne mogel skriti. Ce ga bodo prijeli in našli pri njem potrdilo, bi bil denar zanj izgubljen. »Ah ne bi bilo mogoče,« je prekinil notarja pri pisanju, »da založim papirje pri vas brez vsakega potrdila, tako mi jih boste ob moji vrnitvi vrnili samo proti navedbi mojega imena? Potrdilo bi utegnil namreč na potovanju izgubiti.« »Tudi to se da napraviti,« ga je poučil notar; »seveda pa bi moral v tem slučaju odkloniti vsako odgovornost.« »Velja,« je izjavil Nevvton; »prosim samo, da najin dogovor zabeležite na ovitku.« »In vaše ime?« »Brompton, Henry Brompton,« je odvrnil Newton. . Ko se je vrnil na cesto, mu je odleglo. Prvi del načrta je bil izvršen. Sedaj naj ga le zapro — plen je na varnem. Vse si je natančno premislil. Ko bo presedel kazen, bo dvignil denar. Prestati bo moral tri ali v najslabšem slučaju pet let v ječi, potem pa bo bogat mož. Vse dobrote si bo lahko privoščil in se morda tudi oženil... Čakal je še štiriindvajset ur, da bi videl, če niso morda znane številke ukradeuih bankovcev. Potem se je sam javil policiji in priznal. Čemu tratiti čas s kakimi bajkami? Samo v eni točki je ostal trdovraten. Na vprašanje, kje je denar, je dosledno odgovarjal: »Ne vem. Zaspal sem bil na neki klopi, kjer so me okradli. Drugega ne vem.« Razsodba se je slednjič glasila na štiri leta ječe. Dolga doba, toda Newton je bil sedaj petintrideset let in ko pride iz ječe, jih ne bo imel niti še štirideset. Preostalo mu bo se dokaj let za uživanje pozemskih dobrot. V ječi je postal zopet oni vzorni človek, kot kakoršnega so ga preje poznali v banki. Štel je dneve brez nestrpnosti ali bojazni, k večemu je bil v skrbeh za svoje zdravje. Slednjič je prišel dan odpusta iz ječe. Dali so mu njegovo obleko in druge malenkosti in odhajal je z edino željo, da bi neopazen prišel k notarju in prejel plačilo za svojo premišljenost in potrpežljivost. Pri notarju bo zanimivo, ker ga gotovo ne bo spoznal, saj se je v ječi le zelo postaral in izpremenil. »Želite?« ga bo vprašal notar. »Rad bi dvignil vrednostne papirje, ki sem jih bil pri vas založil,« bo mirno odgovoril. »Katere papirje, prosim?« »Na ime...« Newton se je na potu ustavil. Kako čudno. Nenadoma mu je ime, ki ga je bil tedaj notarju navedel, popolnoma izpadlo iz spomina. Stokrat si ga je bil v ječi ponovil, sedaj pa mu ne pride na misel. Sedel- je na bližnjo klop, ker je čutil, da postaja nervozen. Samo tega ne; hladnokrvnost mora na vsak način ohraniti. »Torej mir in nič strahu,« si je prigovarjal. »Saj se bom zopet spomnil. Gospod .. ? Gospod...? Ceošteno pridobljena. Štiri dolga leta se je zanje mučil v ječi in sedaj so čakali nanj, da mu vrnejo življenje proti eni edini priprosti besedi, katere se ni mogel spomniti. S pestmi se je bil po glavi, na cesti se je zadeval ob ljudi kakor pijan in pod bičem groze in strahu i omahoval na desno in levo. »Gospod...? Gospod...? Beseda, samo ena edina beseda .. .< Pospešil je korake; ni se oziral na promet, marveč je vihral dalje in dalje. Saj je beseda plesala pred njim, samo doiti je ni mogel. Vztrajati, biti močan. Pred njim je slednjič ležala reka, blesk nočnega neba je odseval v njej. Ali ni bilo na njenih valih označono ono ime? Stoj! Zgrabiti te moram... zaslužil sem ... trpel sem za to... Hitel je po stopnicah nizdol k reki, hli-pajoč, stiskajoč pesti, oči široko odprte. Čakaj, že prihajam, zgrabim te... Ko je hladna voda objela njegovo telo, se mu je del zavesti vrnil; boril se je proti toku, ki ga je vlekel s seboj. Zaman je skušal obdržati glavo nad vodo ... potapljal se j je... prihajal zopet na vrh... in zdajci je zarjul z nečloveškim glasom: »Brompton ... imam ga ... Brompton ... Brompton.. .< Tiho je tekla reka in lahen val jc pljusknil oh zapuščeno nabrežje. Potem je bilo zopet vse mirno. Taka, kakor je bila, je bila vzbujala tajnica gospoda Dubourga v Hanoi pozornost. lo če bi jo bilo geslo njenega predstojnika: »Delo zaradi dela samega« resnično strašilo, petem bi ji ne bilo težko, okreniti svojega življenja v drug pravec... Prosivcev je bilo dovolj 1... Ženska se v kolonijah mnogo laže poroči nego v Franciji, ker je v kolonijah številčno razmerje ravno obratno. Lahko si je predstavljati, kakšno privlačno silo je imela v Hanoi naša mala Ko Mi, ki je že v La Baule žela velike uspehe, dasi je bila tam konkurenca znatno večja. Toda! Ko Mi je slej ko prej svojeglavo odklanjala, da bi se dala od kogarkoli »vzdrževati«, pa naj bi bil to tudi najzakonitejši zakonski mož. Iu gospod Dubourg je mogel svojo tajnico obdržati. štiriinšestdeset let, petinšestdeset let, to je bilo za Fernanda Dubourga skoraj isto kakor štirideset let. Toda s sedeminšestdesetim letom se je zdelo, da se začenja xanj nova doba, ko se je delavnosti kmalu pridružila utrujenost. Seve gospod Duborug nasproti temu upadanju svojih moči ni v naprej zavzel stališča. To upadanje pač še ni pomenjalo propadanja, pač pa bližanje temu stanju. Namesto, da bi si bil priznal, da je star ali da se stara, je sam pred seboj glumil komedijo, da je bolan. Vendar je bil dovolj iskren, da je bil Ko Mi hvaležen, ko se je na ljubezniv način pretvarjala kakor da ni ničesar opazila. Vse to jo pa trajalo samo nekaj tednov. Fernand Dubourg je imel veliko preveč zdravega razuma, da bi dolgo vztrajal pri taki otročariji. Bil je pa tudi veliko preveč mož dela, mož dejanja, da bi se bil mogel odvaditi tega hlepenja po delu, ki je bil zmisel njegovega življenja, odkar... sam ni vedel več od kdaj! Tako se je tedaj upiral, ln ni bilo brez tajne bojazni, ko ga je videla Ko Mi nekega dne v juniju, ko je bilo podnebje vlažno in vroče kakor v parni kopelji, odhajati iz Hanoi na nadzorovalno potovanje sredi pragozda. Tong-kinški gozd je dejansko neizmerno nevaren. In slavni Boissiere je imel pač prav, ko je rekel, da kdorkoli prodre v te globoke sence in vdihava smrtonosne klice, ki jih neprestano v velikih množinah izločuje trohnoba in gniloba nagomilanega padlega drevja in drugega odmrlega gozdnega rastlinja — nikdar več ne pride ven razen blazen ali mrtev. Vrhu vsega je še dež v celih slapovih več tednov lil na ta strahotni gozd. Štiri dni po Dul>ourgovem odhodu na nad-zorovalno potovanje, je prinesel fant vratar Ko Mi vizitko, spričo katere ni mogla verjeti lastnim očem ... Kajti na vizitki je čitala: Philip W. Manning Messrs. Manning, Clifton, Barclay & Co Ltd. Australien Automobil-Club Sydney Ko Mi, skrivnostno vizitko med prsti, Je vprašala vratarja: »Po kom je vprašal gospod?« »Po kapitanu Dubourgu.« »Oh!« se je zavzela Ko Mi; potem je velela, naj vstopi. »Dober dan! Kako se vam godi? Mislim, upam, da gospod Dubourg ni v resnici bolan? Ni, je-li? Oh! Potem me veseli, srčno veseli! Vedeti morate, da sem nalašč prišel sem, da bi ga videl, njega, njega samega... v kupčij-skih stvareh seveda... velika kupčija, zelo velika... A vesel sem tudi, da vidim vas, strašno vesel!...« Ko Mi je dovolj poznala angleščino, da je vedela, da je izraz »awfully glad« eden naj-češče rabljenih na Angleškem. Vendar si ga je morala dobesedno prevesti, da je okusila njegovo smešnost in zopet našla svoje ravnotežje. Kajti prizadevanje Avstralca, da obeleži svoj pogovor iz vsega početka kot strogo posloven, potem pa to popolno pozabljanje — bodisi že resnično ali navidezno — vsega, kar je bilo nekoč med njima, jo je prvi hip docela zmedlo. On pa je nadaljeval brez zadrege: »Občudujem vas in vam častitam... Da, da! Zares, sijajno se držite... zaradi tega vražjega podnebja sem se bal za vas ... Toda sijajno ste vzdržali. Povejte mi vendar: če gospod Dubourg ni bolan, potem pride pač kmalu domov?« Vprašanje je Ko Mi docela zdramilo; treba je bilo odgovoriti. »Ne,« je dejala, »kmalu že ne; opraviti ima daleč od delta, blizu kitajske meje.« Ni še končala, ko je že obžalovala, kar je zinila; ali ni bilo skrajno neprevidno, da je temu Manningu priznala, da bo precej časa sama in brez zaščitnika? Vendar je takoj opazila, da je Avstralca, ki je bil zelo enostaven značaj in si svojega življenja ni po nepotrebnem oteževal, ta stvar zelo malo zanimala. Philip W. Manning je bil sedaj tu v kupčij-skih zadevah. V tem trenotku vsaj ga ni zanimala nobena stvar, ki ni bila v zvezi z njegovim poslom. Iz odgovora Ko Mi je povzel edino-le to, da je gospod Dubourg odsoten. Svoje velike nevolje nad tem ni skrival. »Oh!« je zaklel, »jaz preklicani norec, da s to možnostjo nisem v naprej računal in nisem ljubemu, staremu Dubourgu brzojavil, da naj me pričakuje!« (Nadaljevanje prih, acddja) M. A. Goditi: Črna kača Albanska novela. R. de Haas: NUGET Doživljaji avstralskega zlatokopa. Nekega dne sem stala s svojima prijateljema Ajretullnhom in Muratom Mecosa v divanu (dvo-rarii) njihove palače. Is tega prekrasnega prostora J« vodilo na jugu osemnajst prelepih vrat v osemnajst razkošnih wob, na severu pa so vodile dvojne stopnice v prvo nadstropje, kjer so bili nešteti prostori Za služabniitvo, delavnice in shrambe. Iz prvega nadstropju so vodile stopnice skozi dvoje obokanih vrat nn bujni vrt. Druge, manjše stopnice so vezale prvo nadstropje 7. ogromnimi shrambami in kletmi prastarega knežjega dvorca. Korakali smo po divanu gori in doM; tiho so Jtkripnla pod našimi nogami bela, s preprogami pokrita tla, a nad našimi glavami so lahno zven-čali kristali štirih mogočnih beneških lestencev, ki so viseli s pisanega, opaženega stropa; preko golih belih sten so ta;noetno drhtele mavričaste, žive luči neštetih prizem. Govorili smo o Zeinepi, zaročenki Murata Me-oose, ki Jo je imel Ayetullah v malo dneh spremili iz hiše njenih staršev v palačo knezov Mecosa. Bil je vtroč dan In po celi hiši je vladala žareča opoldanska tišina. Na vrtu je žuborel skoraj usahli studenec. Govorili smo o Zeinepini lepoti, ki ie posredovalci niso mogli prehvaliti. Široko sta stati odprti obe vrati na stopnicah, ki so vodile na vrt. Zdajci smo se vsi trije istočasno oklenili, kajti od zapadnih stopnic, v katerih bližini smo se nahajali, je prihajal čuden šum, kakor bi se vlekla po tleh ženska vlečka. Prisluhndi smo — mene je spreletela zona. Kajti šum je prihajal bliže in bliže. Ali je bila res ženska vlečka? Ne — bilo je tako, kakor bi med enim in drugim dihom zavela sapa v šumečo svilo. Ayetullah se je sklonil čez ograjo nad stopnice in prebledel. »BolSr«, je dejal. Sledila sem mu in videla, kitko leze velika črna kača, debela skoraj kakor lakt, črno glavo noseč nekoliko od tal, po marmornih stopnicah. Bila je že čisto blizu divana. >BolSr«, je tiho ponovil Murat. Takoj se je osvestil, poklical oprode, ki so v služabniški izbi čakali na gospodarjeve ukaze, in jim velel naj veliko kačo, ki se je bila v tein ie priplazila do nas, previdno dvignejo, da ne bi je poškodovali, in jo odneso nazaj v shrambe. Tedaj mi je Ayetullah, ki svoje hladnokrvnosti niti v najtežjih urah ni docela izgubil, pripovedoval o veri albanskega ljudstva v bolArja, o tem, da velja črni gad po vseh albanskih velikaških rodovih kot hišni duh, ki bdi nad usodo plemena. Duh zaščitnik knežjega rodu Mecosa — njihov bolflr (bolla — ož) živi že od pradedov v kleti, kjer mu vsak dan dajejo mleka in druge hrane Včasih za cele ledne izgine v kršju in razpokah mračnih shramb prastare, obsežne palače; potem pa zopet slišijo, kako orjaška kača ponoči v shrambah lovi podgane. Iz teh svojih prostorov ne prihaja nikoli na dan, razen tedaj, kadar se bliža kaka nevarnost ali nesreča. — Tega dne so skrbno zaprli vse prizemne prostore. Potem je prišel dan, ko nam je Ayetu)lah dovedel v hišo Zeinep. Vsi smo pričakovali nevesto nestrpno in radovedno, kajti vsi smo ljubili Murat bega, lepega, vitkega, modrega in dobrotljivega kneževiča. Ko so slednjič naznanili prihod neveste in njenega spremstva, se je solnce že nagibalo v morje in lahni škrlatni oblaki so rdeli nad stekleno-zelenimi valovi razburkanega morja. Muratova mati je šla po starem običaju sinovi nevesti do divanskih stopnic nasproti. Tam je stala veličastno, nepremično v svoji togi svili. Me ostale ženske smo se stiskale, slovesno in molčeče v težki svili, za njo. Celo tedaj, ko se je na vrtu zaslišal topot mnogoštevilnih konjskih kopit, ni bilo čuti najmanjšega glasu. Tedaj je odšel sivolasi Muratov oče skozi naše vrste, mimo svoje žene, do vrtnih vrat. Takoj nato smo ga videli, kako se je vračal s Zeinepo, ki jo je vodil za roko. Kakor hitro je dospel z njo v notranjost hiše, ji je odgrnil obraz. Zeinep je držala v roki koran in kruh. Arsi smo bili globoko ganjeni. V njenem krotkem, ozkem obličju so blestele najiskrenejse in najlepše oči, in njena usta so se smehljala tako bolestno in vendar tako omamno, kakoT bi hotela svetovno bolest s svojo dobroto in toploto preobraziti v blaženstvo. Cisto mi je še pred očmi, kako smo se vsi vzradoščeni spogledali med seboj, videč, kakšno mladenko je dobil za ženo lepi in viteški Murat. Tedaj pa ko je Zeinep objela mater svojega moža, ki ga še ni poznala, sem zdajci začutila, kako mi je zastala kri v žilah, kajti na praznih vzhodnih stopnicah se je zopet kakor prejšnji dan javilo enako plazenje in šumot kakor prejšnji dan. In ko sem se ozrla, je lezla velika, debela kača z dvignjeno glavo po stopnicah navzgor. Za menoj so se ozrle na stopnice tudi ostale ženske In kot zadnja Muratova meti. Vse je prebledelo in zbe- Solnce je bilo ravno vzšlo. Čim so se prvi žarki dotaknili zemlje, so zabJestele težke kapljice nočne rose na -travnih bilkah in cvetličnih čašah ob reki Norman kakor diamanti| prastara drevesa »Ti« so stegala svoje grčave roke in svoj nagrbani obraz pod zeleno ko-preno, ki sc je blesketala kakor smaragd, nasproti solncu. Sivi evkalipti mrtve ho«te so se svetili kakor srednjeveški viteški oklepi in rjasto-rjava zemlja je razplamenela kakor rdeče-žareči baker. Jata veselih papig je vriskala jutru nasproti in se po jutranjem napoju veselila na sladki sok najljubših cvetlic. Fantastično pisane papige so se izpreminjale v vseh barvah. Priletele jo tudi srake in začele žlofoodrati. Na brežni strmini so krulili majceni golobi, ne dosti večji kakor vrabci. Globok mir je počival nad srebrno gladino reke. Od spodnjega teka Aormana so priplule race. Druge ao glasno kriče priletele v gostih jatah in padle na vodno gladino. Zlabudraje so se razdelile po novih ribjih loviščih. Presenečeno so strmeli ostali jutranji gostje na hrupno početje klepetave trume, ki je prinesla v pragozdno pobožnost kričečo neskladnost. Zlovoljni so se pripravljali, da zapuste popri-šče, ko je žlabudranje zdajci kakor na povelje utihnilo in so vse race na mah izginile pod vodo. Visoko v zraku se je oglasilo čudno brnenje. Neke nenavadne sence so švigale po reki kakor skobčeve kreljuti. Nebo nad Normanom se je pokrilo s koluti, vrtečimi se z bliskovito naglico, ki so zatemnile solnce. Vse, kar je živelo v vodi, se je pred vršečimi zamahi skrivnostnih koles prihulilo v glebine. Z brega in z dreves »Ti« so zginili vsi ptiči, ki so bili prišli pit vodo, ter se zgroženi poskrili v sive pajčolane evkaliptov. Naenkrat se je jasno zrcalo reke pokrilo z majčkenimi otočei, ki so prihajali nizdol od gornjega teka reke. Bilii so to čisto okrogli šopi trave in trstja, ki so imeli komaj pol metra v premeru; bilo jih je dvajset do štiri in dvajset. Počasi so pluli nizdol. Tod in tam je prišla na površje posamezna raca, a kakor hitro je zapazila v zraku še vedno vrteče se kolute, je takoj zopet zginila pod vodo. V tem se je iz gozdne globine približal reki samoten potnik. Bil je belec, Pravkar mu je blisnila nasproti reka. Ko je pa opazil vrteče se kolute nad vodno gladino, se je hitro pri-hulil in se pazno ozrl po svoji neposredni okolici. Malo minut pozneje je ležal v zavarovanem položaju za termitskim hribcem, ki mu je nudil prost pogled po ozemlju na vse strani. Z daljnogledom je opazoval reko; na strel pripravljena puška je ležala poleg nfega. Kaj se je v tem trenotku godilo pod vodno gladino, ni mogel izdati niti najboljši daljnogled; toda Eberhard Freihold, samotni opazovalec, ni zastonj preživel tolkio let v tropah Nordqueenslanda. Nad vodo krožeče kolute bi bil tudi novinec v Avstraliji takoj prepoznal za bumerange (kopja) domačinov, ki so jih iz svojih skrivališč v travi ob reki metali v zrak in jih spretno zopet lovili v roke. Česar pa ne bi vsak došlec slutil, to je izkušeni zlatokop natančno vedel, saj se je v mnogoletnih stikih z domačini temeljito poučil o njihovih lovskih načinih. Črnci so bili preko vode razpeli mrežo, v katero so se race, ki so smatrale bumerange za kragulje, zapletale. V tem ko je bil del domačinov na neopažen način poganjal race po reki navzgor do mesta, kjer so ob mreži prežali metalci bumerangov, je nastopila tretja £ak> iz divana v druge sobane, tako da sva ostali z nevesto kot zadnji. Poklicala sem sluge, da odstranijo kačo, in odvedla Zeinep v sobano, ki je bila pripravljena za njen sprejem. Tja so po prvem strahu prišle druga za drugo, tudi ostale žene. Vsem se je še poznala groza na obrazu. Samo nevesta je bila mirna ali pa tako zatopljena v svoje misli, da je tudi pojav bolflrja nI vzbudil iz njene zamišljeno6tl. Bolj ko sem jo opazovala, bolj me je prevzemal izraz neizrekljivo bolestne dobrote v njenem obrazu. Običaj zahteva, da nevesta prvi in naslednji, to Je poročni dan, docela molči. Toda Zeinepine oči so govorile, ko so njena usta molčala. Uteha in usmiljenje in nežna ljubezen je lila iz teh oči. Vse trde običaje albanske ženitnine, ki se jim mora podvreči nevesta in biti pri tem nepremična kakor Upov bog, je prenesla Zeinep z veliko krotkostjo. Samo zjutraj na poročni dan je enkrat edinokrat prekršila predpisani molk in me naglo vprašala: »Povej, ali je dober?« Čutila sem se srečno, -ko sem ji mogla to z najiskrenejšim prepričanjem zatrditi. Uro pozneje mi 'ie rekel eden oprod, da niso mogli najti odprtino, skozi katero je bila kača prejfcnji dan ušla v zgornje prostore. Ko je Murat poročni dan proti večeru prišel v harem, d* bi se prvič v življenju videla z ne-veato — vitki, lepi fant z vedrim deškim nasmeškom — je Zeinep, ki sem jo napeto opazovala, pre-blcdela, povesila pogled — nato ga pa z vsem zaupanjem zopet dvignila nasproti svojemu mlademu soprogu. In vse ije potekalo tako, kakor je moralo, do noči. Tedaj pa, ko »ta se bila novoporočenca umaknila v svojo Izbo in so ie vsi gostje zapustili hišo, sla prostrano palačo objela tema in tišina, le na skupina više gori: maskirani s šopi trave ali ločja so plavali domačini pod vodo in dihali s pomočjo cevk. Ko so dospeli do mreže, so pobirali iz nje zapletene race; vsaki raci je lovec odgriznil glavo In pustil ptico mirno na vodi, dokler niso bili z vsem plenom gotovi. Eberhard Freihold je zelo često opazoval, kako so domačini, skriti pod šopi ločja, tudi brez mreže priplavali do rac, jih zgrabili od spodaj za noge in se na ta način preskrbeli z lovskim plenom. Eberhard se je hotel dvigniti na noge, toda naslednji trenutek je z grozo omahnil nazaj. Dolga, tenka palica je tik pred njegovimi očmi zrasla iz zemlje; za las je manjkalo, pa bi se je bil s čelom dotaknil. Palica je imela kljuko, ki je bila z njo zraščena; v tej kljuki sta se svetlikali dve zeleni piki in le-denomirno strmeli vanj. Bila je zelena avstralska bična kača, ki se je bila, ravno kakor sveča, vzpela pred Eberhardoin. Čim je videla, da se je človek umaknil, je zdrknila na tla in kakor blisk hitro izginila v eni izmed lukenj termitske kopice, preden je mogel Eberhard udariti s kopitom. Črnci so v tem pobrali na vodi race in odšli po reki nizdol, odkoder so bili prišli. Eberhard se jih ni bal, vendar jim jc šel rad s poti. Na splošno so se strelnega orožja belcev silno bali in so tvegali napad le še tod in tam, ako so menili, da so v znatni premoči. Svoj tek po človeškem mesu so mogli zadovoljiti na drug način. Eberhard se je obrnil ob reki navzgor, da bi našel primerno taborišče. Pravkar je šel mimo divjega figovega drevesa, katerega si je bil izbral za opoldanski počitek star ka-kaduj, večni čemernež, ki vedno samo graja in pridiga in se dozdevno nikoli ne veseli življenja. Komaj je slišal ptič šumeti travo, jc dvignil veke, zaspano pomežikal nizdol in začel takoj svoj vik in krik, da bi si bil potnik najraje zatisnil ušesa. V naslednjem trenutku se je Eberhardova pozornost obrnila drugam. Reka Normam, ki je prav tu delala majhen ovinek, je bila v tem letnem času, kakor večina avstralskih rek, zelo plitka. Pesek se je svetil na dnu, in po izsušenih mestih struge je tod in tam zraslo grmovje in tro-pično rastlinje. Drugod so se sušili v solncu divje med seboj zraščeni šopi kakor debele vrvi; bila je to avstralska vodna kuga, ki je polnila zlasti lagune in mrtve struge in ki so se je bali vsi poznavalci kot najhujše šibe. Eberhard je s pogledom preletel strugo in v kupu šavja in suhih ovijalk opaž H neki predmet, ki je takoj vzbudil njegovo pozornost. Vzel je daljnogled in slednjič sklenil, da si predmet natančneje ogleda. Če se ni motil, potem je ležalo tamkaj človeško truplo. Bilo je tako, kakor je domneval. Med docela suhim »teblovjem vodne kuge je tičalo okostje, ki je bilo, kakor se je zdelo, še popolnoma neokrnjeno. Močvirsko rastlinje je s svojimi dolgimi rokami truplo oklenilo in ga zapredlo v svoje steblovje kakor mumijo. Okostje bi bilo mogoče oprostiti le tako, da bi se suho steblovje razrezalo. Kako je bilo truplo zašlo v tak položaj, za poznavalca razmer ni bila nlkaka uganka. Neizkušen človek se je šel kopat v hladno reko in ni nikdar več prišel iz nje. Kakor v pragozdu liane objemo najmočnejše drevo in se nerazdružljivo prepietejo z njim, prav tako so lianam podobne močvirske rastline v vedi zgrabile neprevidnega kopalca in se mu ovile okoli telesa, preden se je zavedel smrtonosnega objema; vsak gibljaj, vsak poizkus, da bi se rešil, je nesrečneža le še bolj zapletel in pospešil njegov konec. Na avstralskih tleh vrtu so tožili Čuki. V tej tišini se je iz poročne izbe — spala sem v najbližji sobi — zdajci razle-gel divji krik. Prevzeta groze sem skočila s postelje, se ogrnila in hitela v divan. V tem trenotku je Zeinep planila iz poročne čunmate, za njo pa Murat z dvignejmo roko. Nikoli nisem vprašala, ali je imel orožje v rokah; sama tedaj nisem mogla videti, a prepričana sem, da je bilo tako. Zeinep je bežala proti meni. V trenotku, ko jo ije imel Murat doseči, je omahnil in padel na kolena tik pred menoj — in videla sem v tretje črno kačo, ob kateri se je Murat izpodtaknll in padel. Tako sem mogla Zeinep potegniti v svojo sobo in zakleniti vrata. Bo-lar je mlado ženo rešil jz smrtne nevarnosti. V tem se je Murat dvignil in srdit zahteval, naj odprem vrata. Zeinep je klečala ob vratih in ga z nepopisno iskrenostjo in krotkostjo mirila: >Ne smeš misliti, da se je zgodilo kaj takega, kar bi moglo žaliti tvojo čast. Ljubila sem ga, ki je bil vendar moj bratranec. Toda dobro vem, da me oče njemu nikdar ne bi bil dal. Mislila sem, da ti moram povedati... Glej, Bog sam te je obvaroval, da nisi postal morilec.« Pod vplivom teh besed je Muratovo divjanje polagoma utihnilo, toda vrata sem odprla še-le potem, ko je prišla Muratova mati in mi prisegla, da je njen sin hišo zapusti). Toda v malo dneh se je vrnil. Najprej Je dal poklicati mater. >Ce jo pošljem domov,« je začel, »potem se bo moja sramota raznesla. Pa saj bi bila lahko tudi lagala.« Potem je k Zeinepi. Ko ga je sprejela na pragu svoje čumnate, je zelo drhtela. Vendar Ji je ponudil roko. Malo dni nato sta se že drug drugemu, vsa sijoča od blaženstva, radostno nasmihala, kakor mladi zakonci, ki se ljubijo. Vem, da bosta srečna. preži smrt na človeka v vseh Protejevih preobrazbah, ne da bi bil na to pripravljen. Eberhard se je hotel iz žgoče vrofcin« v strugi umakniti v »®nco dreves na bregu — ko mu je obstal pogled na vratu okostja. Opajril je debelo usnjeno vrvico, ki ji nista mogla do živega ne voda ne solnčna vročina. Na vrvici je visela usnjata mošnjica, ki je zašla v prsni koš. Eberhard je vrečico odrezal in jo previdno odprl. Prvo, kar je prišlo na spregled, je bil nuget (veliko zrno ali gruda Čistega ali skoraj čistega zlata), ki je Ml pol palca dolg In skoraj brez vsake kremenove primesi, kakor so jih pogosto našli v avstralskih zlatih rudnikih. Nekaj podobnega je bila le nuge-tova oblika, ki je zelo s ličil a mrtvaški glavij vendar se je videlo na prvi mah, da je nuget izoblikovala narava sama in da človeška roka pri tem ni imela ničesar opraviti. Potem je Eberhard potegnil iz mošnjice še neki srebrn predmet, o katerem najprej ni vedel, kaj naj bi predstavljal, ko ga je pa natančneje ogledal, je po čudnih pismenkah spoznal v njem kitajski amulet. Zmajevaje z glavo se je Eberhard napotil proti drevju na bregu. Ali je bil mrtvec Kitajec? Amulet je govoril v tem zmislu, toda kak nepobiten dokaz to še davno ni bil. Neki njegov znanec je bil prinesel s Kitajskega prav take amulete in jih delil prijateljem za spomin. Strokovnjaki bi bili mogli po svojstvenih znakih kosti in lobanje ugotoviti plemensko pripadnost ponesrečenca, a Eberhard se na take stvari ni razumel. V senci slive, ki jo jc bil kakaduj v tem zapustil, je Eberhard razvil svoj »svag«, to je sveženj, ki je za avstralske zlatokope značilen; v njem hranijo najpotrebnejše orodje, sa-movar, pločevinasto čašo, konzerve itd. Kmalu je veselo prasketal ogenj in voda je zavrela. Razprostrl je po tleh volneno odejo in se na njej udobno zleknil. Ravno je popil prvo čašo čaja in odprl škatljo sardin, ko je postal pozoren na nekak šum v globini hoste. Šum je prihajal bliže. Natančno je razločil škripanje koles in pokanje biča. Kmalu je njegov sluh ujel tudi človeške glasove. Prisluhnil je, a ni mogel razbrati nobene znane besede. Kar je čul, ni bila ne angleščina, ne govorica domačinov, ne nemščina, ne francoščina in ne italijanščina. Brez posebne radovednosti je vstal in se ozrl proti levi, kjer je v razdalji par sto metrov zavil voz proti bregu. Toliko, da ae je izvesti!, pa se je zopet vrgel na odejo. Do-šleci so ga zanimali manj nego kateri drug izmed pisanih življev, ki iz vsega sveta romajo v Avstralijo. Bili so Kitajci, ki jih je bilo v Nordqueenslandu posebno veliko. Iskali so tod vsakdanjega kruha bodisi kot zlatokopi, bodisi kot vrtnarji, pralci, kuharji in podobno. Nihče jih ni maral, a brez njih je bilo težko izhajati. Najbolj izmed vseh prebivalcev Que-cnslanda pa so jih potrebovali po gozdovih raztreseni samotni zlatokopi; saj so bili Kitajci edini kupčevalci, ki so prihajali k njim v pustinjo in jim dobavili različno blago in vrtne pridelke, včasih celo na dolgoročen kredit. Seveda se je godilo to le na ožjem področju zlatokopnih mest. Tu na zgornjem Normanu, daleč proč od obljudenega sveta, se je mogel pojaviti le Kitajec, ki je iskal zlato. Rumenokožci, štirje po številu, so izpregli konje hi sc utaborili dalje spodaj v bližini skupine borastih palm in v senci mogočne vrbe iz vrste »ti«. Z njimi je prišel črn domačin, ki je po vsej priliki služil za vodnika, kajti pri delih v taboru ni pomagal. V tem ko so Kitajci kuhali svoj riž, se je črnec potikal po bregu, našel belca, ga spoštljivo pozdravil in se nato izgubil v grmovju. * Kričeče papige so dokončale svoj večerni koncert, dočim je grulenje golobov in krohot drugih ptic že davno preje utihnil. Zadnjo besedo je imel vedno kakaduj, ki je prepirajoč se in neznansko kričeč preklinjal svet. Nato je nastala tišina. Kakor strahovi so v daljavi švigale sence — rdeči in sivi kenguruji in umi valabiji, ki so bili sedaj varni pred vsakim zasledovanjem. Klik divjega psa jih nd plašil, saj je njihov nos prav tako oster kakor dingov, a njihovi kraki urnejši. Visoko v zraku so od časa do časa letele jate povodnih ptic, rac in gosi, labodov, žličaric, pelikanov in orjaških žerjavov. V pozni noči si je upal iz svojih skrivališč tudi vrečar in se povzpel v visoke vrhove evkalipta. Ura njegovega obeda je prišla. Tod in tam se je oglasil čuk. Nekod je j tožila pustinjska sloka. Drugače ni nič mo-j tilo pokoja avstralske gozdne noči. Bližalo se je jutro. Ravnokar so se morale čme zavese visokih obrežnih dreves nad Normanom umakniti motnemu svitanju, ko se je ob tej nenavadni uri še enkrat oglasil čuk. V naslednjem trenutku je blazen krik pretrgal ozračje, nato še en krik, ki se je kakor utrgal in zamrl v smrtnem ječanju. (Dalje prih. nedeljo.) Rešitev križaljke: Srce, cesta, stava, vaba, balon, lončar, čardaš. Rešitev črkovnice: i Hrana, kost, Mura, grob, Krim, zdrob, truma, ! hlev, krop, kamen, šilo, klas, ples, plaz, preja, kroj, kraj, rosa, vime, hrast, žlica, krak, žulj. Za rešitev sta izžrebana: Jakob Jankovič, Črna vas (Pregel: Zgodi* zdravnika Muznika) in Viktor Volčjak, dijak, Virmaše (Cankar: Moje življenje). Ivan Albreht: a Mirko Kunčič; Ptiček z d verna hijunChoma 67. Ilustriral J. P. >Hov, hov, hov k je tedaj iz gošče glasno zalajalo in vse bliže prihajalo. Terezinka-veveriea je jedva še utegnila skočiti na bližnje drevo — in že je priloniastil iz goščave velik lovski pes. Za njim je pridir-jal na iskreni vrancu Neugnancu mož z neznansko krutimi potezami na obrazu, mogočnim orlovskim nosom iu dolgimi, navzdol sišečimi ščetinastimi brki. Preko rame mu je visela dolga lovska puška, v desnici pa je mož vihtel tenek pasji bič. 58. : Grajski oskrbnik Krutkrut k se ie s t ruti o ni a izvilo starčku iz grla. Planil je na noge, snel ponižno klobuk z glave in njegovo že itak sključeno staro telo se je upognilo še niže k tlom. Pobič pa je ročno stisnil grčavo palico v dlan in se postavil besno lajajočemu psu hrabro v bran. 59. Oskrbnik Krutkrut je ustavil divje se pe-neCega vranca Neugnanca in srepo premeril starčka in pobiča od nog do glave. »Aha, ali sem vaju zalotil enkrat, capina tatinska!« je zarohnel, in nekaj kakor škodoželjno veselje mu je zagorelo v očeh. »Kdo vama je dovolil v grajskem gozdu sekali drva, kaj?« »Naj ne zamerijo, gospod!« je s tresočim glasom dejal starček, >saj nisva sekala; samo nekaj borne suliljadi sva nabrala.« »Jezik za zobe, capin stan!« je zatulil oskrbnik Krutkrut, dvignil bič in z vso močjo oplazil starčka po glavi. v Starčku se je zameglilo pred očmi. Bolestno je zastokal in se zgrabil za ranjeno mesto. Potem se je opotekel kakor pijan in se tiho ziuudil na zemlja Z obupnim krikom očka! očka!;: je planil pobič k njemu in se sklonil tesno k njegovemu obrazu. »Ali vas hudo boli?< ga je sočutno pobaral. Saj bo takoj dobro, Fraucek,« gu je s tihim glasom skušal pomiriti starček. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) »Kužek Druiek, dober dan! Kam jo mahaš ven zaspan?* Muca Maca, hov-hov-hov, jaz grem zdaj na volčji lov.« Potlej si pa res junuk, kužek Druiek — vzel le spak!« Muca Maca, tiho ti! Kaj le repek spet srbi?« Kužek Druiek, pojdi spat! Kaj bi z volkom tukle Škrat...?« V kužku Družku kri vzkipi, hop! se v muco zakadi. Moško vrača sc domov. Pes sosedov: Hov-hov-hov, kužek Družek, kje si bil?« — Kužek Družek s hrabrim glasom: V gozdu volka sem lovit! ■ ? Dober d--, blagorodni gospod Z — —! se je globoko priklonil, ko je prisopihal na g--. Ljuti gospod Z--ni bil vajen takih prijaznih in vljudnih pozdravov, zato je od presenečenja z vsemi dvanajsterimi g-- hkratu široko zazijal in kar pozabil planiti na P--K--. M. K.: Pravljična uganka Otroci, evo vam lopo! za nalogo nekaj povsem novega. Kaj ;e samostalnik, gotovo že vsi veste. V pravljici, ki sledi lej razlagi, manjkajo skoro vsi samostalniki. Označeni so samo s prvo začelno črko in dvema pi-mišljojima. Vzemite kos papirja ter napišile nanj po vrsli vse izpuščene besede. Za one brihtne glavice, ki bodo iztuhiali in pravilno napisali vse pogrešane samostalnike, sla določeni dve lepi nagradi. Torej pomnile še enkrat: napišite na papir samo izpuščene besede — cele pravljice ni treba prepisati! Rešitve pošljite najkasneje do petka, 18. i. m., na naslov: Kotičkov slriček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Ljuti gospod Zmaj in pastirček Krompirček Je živel nedavno nekje blizu bele Ljubljane strašen z--. Imel je dvanajst ogromnih g--, dvanajst kosmatih n--in dva ducata ognjenih o--. Bil vam je ljut in krvoločen kakor tristo lačnih v--. Noč in dan je bruhal smrt in pogin iz grozansko ze-vajočih g--in tulil kakor milijon razkačenih p--. Kdorkoli se mu je približal na sto k--, je bilo po njem, še preden je mogel odpreti u--in zaklicati : zapik!< Nedaleč od podzemske j--, kjer je imel g--Z —''— svoj dom, pa je živel pastirček Krompirček, ki vam je bil zvit in hraber, da bi se šel s samim h--metat. Sklenil je, da gre nad Z--in ga ustrahuje, če ne z zvijačo, pa s pestmi. A ni šel zalo, da bi rešil kakšno zakleto k--is zmajevih krempljev in dobil od njenega žalujočega o-- pol kraljestva v dar, nego je šel kar »ako — za zabavo in kratek č--. Kraljične so reševali ubogi p--iz zmajeve oblasti v davnih starih časih. Zdaj so pa čisto drugačni časi. V dandanašnjih pravljicah tudi ne ugonobijo ubogi p — — pošastne z — — z bridkimi meči, nego se jx>služujejo v ta namen povsem drugačnih — novih morilnih pripomočkov, kakor so na primer: Smodnik, strupeni plini, bonibe in granate, kužni bacili, pokvarjene kranjske klobase in druge take strašne reči. Torej pastirček Krompirček je šel. Vzel je s seboj zaboj smodnika, pritrdil nanj vži- galno v--in vtaknil vse skupaj v turistov- ski nahrbtnik. "" ' ~ Nekaj slastnega sem vam prinesel za prigrizek,« je dejal p--K--, vzel iz vreče zaboj s s — — in vžigalno v---ter ga pomolil ljutemu g--Z--pod cenjeni g--. Zmaj je povohal zaboj, si poželjivo obliz-nil vseh dvanajstero gobcev in pokroviteljsko pobaral: »Pa kaj v tem zubojčku. p--K--. kaj?:; Prave pristne Z — — torte iz bele Ljubljane, moj ljubi g--Z--,« mu je pobič povedal. Beži kam? se je na moč vzradostil ljuti g--Z--in se krvoločno potrepljal po ogromnem t--. ; O, z Zalaznikovimi tortami si pa jaz jako rad želodček posladkam. (>Ze- lodček« — hm!) Kar sem z njimi, p--- K--! Ker tako dobro poznaš knjigo o lepem v :--in se sploh jako jako vljudno in dostojno obnašaš, le zaenkrat še ne požrem.: O, to je pa res sila lepo od vas, ljuti go.. spod Z--! se je spoštljivo priklonil pastirček Krompirček. Torej lu imate t--!« Dvignil je z--s smodnikom visoko na g--in ga na vso moč treščil Z--v srednji največji g--. Ljuti gospod Z--je tako debelo pogoltnil, da se mu je jelo kar koj kolcati. Med tem pa, ko se je ljutemu gospodu Z--kolcalo, je pastirček Krompirček prižgal vžigalno v--iu dejal: Zdaj pa še tale piškotek pohrustajte, ljuti gospod Z--, in naj Vam dobro tekne. Adi- jo! Rekši je jadrno odhlačal z nevarnega rn--. >Hm, hm, čuden pobič to.-: je zmajal z dvanajsterimi g--hkratu ljuti gospod Z--, >zares čuden! In tele torte — o te so šele čudne, le! Meni se vse močno zdi, da so imele nekoč Zalaznikove t--drugačen okus... No. pa tudi te niso slabe, tudi te. In taie piškotek bi bil tudi prav dober, da je malo debelejši in sladkejši... Medtem ko je ljuti gospod Z — — tako sam s seboj modroval in kramljal, je vžigalna vrvica tlela vse globlje v notranjščino njegovega ogromnega t--. Ko je prigorela prav do zaboja s smodnikom, se je smodnik z gro- zanskim p--užgal —--in ljudi gospod Z--se je razletel v milijon drobnih k--, že preden je utegnil znova koleniti in dejati oh k. Vest o junaškem dejanju p--K-- so brezžični b--raztrobili po vsem širnem s--in samemu gospodu Z--, ki tako Deklica sanja I)a mi dano je, bi ila daleč, daleč do morja, če peroti bi imela, preko morja bi zletela. Tam za morjem, za gorami v črnem rovu mrk svetnik: ko spi noč, ko dan se dram je moj ofe — mučenik. Da mi dano je, bi šla, poleg njega pokleknila, o temi z očki mu svetila, s toplim srcem bi ga grela, z laski znoj otirala, v delo bi mu pesmi pela, ga v nezgodah čuvala. Iz trpljenja znoj njegov bil bi meni blagoslov. [STRIEROV? KOTiSEK znamenite torte v beli L--peče, je udarila slavna z--pastirčka Krompirčka na uho. Zadovoljno si je pomel roke, zabrundal »živijo mi!« ia še kaj. Na moč imenitno se je namreč možu zdelo, da so tako rekoč njegove t-- premagale ljutega g--Z--in ovenčale p--K--z lavoriko nesmrtne s--. Tako se konča pravljica o ljutem gospodu Zmaju, pastirčku Krompirčku in Zalaznikovih torlah. Je močno čedna, kaj? Pepček »Daj, Pepček, pokaži gospodu zdravniku jezikk »Mamica, ali naj mu pokažem tudi osle?« Grožnja -Otroci, danes pa bodile pridni. Očeta boli roka in bi vas ne mogel nasekati.« 66. Dragi Kotičkov striček! Vsako nedeljo sem ves srečen, ko prebiram Tvoja pisma in kar mi še drugega lepega nudiš v svojem kotičku. Ze parkrat sem uganil ludi uganke, a si nisem upal pisati za nagrado, kajti zdiš se mi tako hud na Bliki kakor Padovškov slric, kadar mu pohodimo travo. Zdaj sem prinesel iz šole lepo spričevalo Pomisli: samo enkrat prav dobro, drugo pa vse odlično. Očka mi je zalo kupil nov mizarski stol. Zato sem dobil pogum in upam, da sta ludi vidva s Požgančevim očetom z menoj zadovoljna in da me bosla vpisala v svoj kotiček. V kratkem bomo šli Franci, Štefko in jaz na počitnice v Zaklanec k staremu očetu za par dni. Kako se mi bo tam godilo, Ti sporočim prihodnjič. Medtem Te pa prav lepo pozdravljam. Anion E r m a n, učenec Ill.a razr. v Šenl Vidu Odgovor: Dragi Tonček! Padovškega strica žal ne poznam, zato tudi ne veni, kdo od naju je bolj hud. Vsekakor pa bi dejal: če je Padovškov stric tako strašno hud mož kot sem jaz, Kotičkov striček — potem sploh nič hud ni. Nn sliki res malo čudno iu ljuto izgledam, a jaz ne morem nič zato, če me je slikar takšnega napraviL So dejali Požgančev oča, da to ni malenkost, nego je naravnost škandal in naj grem slikarja tožit zaradi žaljenja časti iu tako dalje. Pa sem jaz Požgančevemu očetu odgovoril, da se mi vse tako zdi, da slikar ni bil na tisti sliki oveko-večil moj obraz, nego njegov, ki je res sila kosmat in jako jako medvedovemu obrazu podoben. O, tristo zelenih žab, kako so bili Požgančev oča hudi! So za rohneli, da me nikoli več ne pogledajo in da je sploh ves svet en velik škandal in še to in ono. Tvoje spričevalo je res vse hvale vredno Jaz sem popolnoma zadovoljen s Teboj in Te v znak priznanja kar koj vpišem na častno mesto v svoj kotiček. Če so tudi Požgančev oča tako zadovoljni s Teboj, ne vem, ker sva zdaj za par ur do smrti skregana. Kako se boš s Francetom in Štefkom v Zaklancu pri starem očetu imel. mi pa le sporoči. Sem močno radoveden, in Te lepo pozdravljam. Količkov s t r i č e lc 67. / Ljubi Kotičkov striček! Zakaj Ti dečki nič ne pišejo? Ali jih nimaš rad? Veš, striček, jaz sem '"e velik in hočem bili učen gospod kakor je bil moj očka, ki pa je že zdavnaj umrl. Poznam ga samo po sliki. Mamica bi rada, da bi poslal zdravnik. Kaj praviš k temu, striček? Kaj naj bom? — Zelo bom vesel, če mi kaj svetuješ. Shranil bom Tvoj odgovor, da ga bom še večkrat čital Te pozdravlja Tone Tu r k , učenec II. razr. nu Ledini v Ljubljani. Odgovor: Dragi Tone! Zakaj mi dečki nič ne pišejo? Ja, ljubi moj, če bi ja/, to vedel! Zdi se mi, da zato, ker so deklice mnogo bolj pridne in ker rajši čitajo in pišejo kot vi, pobiči neugnani. Velik si že? Ho, ho, koliko centimetrov pa segaš od tal? Pa menda vendar nisi še večji kot je gozdni škrat, ki je baje tako velik, da lahko na gobo sede? Živijo, takšni velikani! Svetujem naj Ti, kakšen poklic bi si izbral? Dragi moj, nasveti so poceni. Marsikak poklic bi Ti lahko priporočal, ne vem pa, če bi Ti s tem storil kakšno uslugo. Najboljše bi seveda bilo, če bi se šel učit za milijonarja — a kaj, ko je ta »poklic« tako težko doseči Sicer pa tudi nekateri milijonarji niso baš najsrečnejši ljudje, nego jih v tem oziru celo kakšen navaden delavec poseka. Počakaj, počakaj še malo, dragi moj, da boš star vsaj 12 let — takrat se boš morda že sam odločil, kako in kaj. Ce boš postal zdravnik — se bodo morda celo Požgančev oča prišli k Tebi zdravit. Jim bom to povedal in jim svetoval, na.' dotlej ljutega gospoda revmatizma ne podijo od sebe, ker da boš to že Ti čez kakih dvajsel let Opravil. Pozdravljen 1 Kotičkov striček. Danzii Srisfoi iraun pl. Rebenburg«; njegova last je bila graščina Sevnica ob Savi. Hendlu je bilo seveda na tem, da steče železnica v smeri Zidanega mostu. Obrnil se je na svojo setrično, nadvojvodovo soprogo, ki je potem posredovala pri nadvojvodi Ivanu. Tako je stekla južna železnica po ženskem posredovanju namesto preko Trojan preko Zidanega mostu. Napoleon je imel prav: Povsodi ima ženska svoje prste vmes. — Š. Kako je bil umorjen Enim paša Neki monakovski časnikar je obiskal v bavarskem glavnem mestu živečo sestro slavnega afriškega raziskovalca Emin paše (dr. Edvard Schnitzer) gospo Melanijo Schnitzer in izvedel o njegovem umoru pred 38 leti sledeče: 23. oktober jc bil tisti žalostni dan, ko je pašo na povelje trgovca s sužnji Kibongea umoril poglavar Kinena. Emin je sedel v svojem šotoru in bral Kibongeovo pismo, ki mu je izrekal dobrodošlico in ga vabil, naj ga obišče. Poglavar Kinena pa je ravno istega dne tudi od Kibongea prejel pismo, v katerem mu je slednji zapovedal, naj umori pašo. Kinena se je z nekim Izmailom in Mambom in še z nekaterimi drugimi svojimi ljudmi podal k paši. Našli so ga, ko je pisal za svojo mizo, po mizi okoli pa so ležali že izgotovljeni naravoslovni sestavki. Pri njem je bilo nekaj vojakov. Kinena ga je zvijačno pregovoril, da je poslal vojake ven, da bi prinesli banane. Izma.il in iVIamba sta stopila k Eminu. Na znamenje Kinene sta ga prijela za roke. Obrnil se je in ju vprašal, kaj hočeta. Kinena ga je pogledal in mu odgovoril: »Paša, vi morate umreti!« Emin je zaklical: »Kdo pa ste vi, da mi dajete tako povelje?« Kinena je odvrnil: »Nisem dal jaz povelja. Jaz sem ga le prejel od Kibongea, ki je moj gospodar, kateremu Modne Povodno letalo >D 864«, ki (je služilo potniškemu prometu med Stetlinom in Stockholmom ter je te dni na Vzhodnem morju ponesrečilo. En potnik in dva moža posadke so nažli smrt v valovih. Moderna bluza. Bluza, ki je bila zadnja leta skoraj docela izginila, prihaja z novo modo zopet do veljave. Kakor pred dobrimi desetimi leti, postaja celo zopet sposobna za salon. Moderna bluza nima nobenega določenega sloga in dopušča vse mogoče kroje in kombinacije; najbolj priljubljena je vsekakor kozaška oblika, ki je istočasno praktična in elegantna. Kar se tiče barve, prevladuje bela, pa tudi beige, champagne, lososova in razne modne barve. Za šport prihajajo v poštev tudi tkanine, ki so namenjene za moško modo, predvsem lahna tianela, ceiir, popiine, surova svila. Za popoldanske kombinacije so posebno uporabljive svile: china- in marokkokrcpp ter kreppsatin. Okrasja moderna bluza skoraj ne pozna; k večemu tod in tam malo vezenja ali drobne čipke ali ozka riša. Naša slika podaja nekaj vzorcev. Na sredi je elegantna športna bluza z upognjenim ovratnikom in štirimi gumbi za zapenjanje. To je ameriški kroj in se nosi v pasu pod krilom; kakor nekoč, so tudi sedaj moderni samostojni pasovi, ki zaključujejo krilo. — Vzorec na levi — s peterovogelnim izrezom za vratom in ajournim vezenjem — je uporaben tako za šport kakor za mesto. Za popoldanske obleke je zamišljen izredno odlični vzorec na desni z rišami okolu vratu in na rokavih. M&rkantni kozaški kroj predstavljata spodnja vzorca. Leva bluza ima na spodnjih lakteh ohlapne rokave, ovratnik v obliki šala, zaključen z umetnim cvetom; drugo bluzo označujejo obšivi spodaj in na revers-jih- novosti Fritz Morzik, Nemčija, ki je zmagal v lanskem evropskem krožnem poletu. se moram pokoriti.« Emin je mislil, da je to bržkone kako nesporazumljenje. Pokazal je na pismo, ki ga je prejel od Kibongea in ki je bilo čisto drugačno, kakor pa ta ukaz. Nato ga je Kinena vprašal, če zna arabsko. »Berite tole«, in mu je pomolil neko pismo popolnoma pred oči, zakaj paša je bil skoro popolnoma slep. Emin je bral in sprevidel, da je Kinena govoril resnico. Na znamenje Kinene so ga dvignili s stola in položili na tla na hrbet; za vsako roko in nogo ga je držal en mož. Izmail mu je držal glavo, Maniba pa mu je prerezal grlo. Strašen zločin je bil končan... Leta 1893 je prišla edina hčerka Emino-va, 9letna Ferida, k svoji teti Melaniji, ki jo je vzgojila in ji sploh nadomestovala starše. Leta 1923 je inflacija oropala obe ženski njunega malega premoženja in še istega leta je Ferido Bog poklical k njenim staršem. Gospa Melanija je pokazala časnikarju tudi zadnje pismo svojega brata, v katerem piše med drugim: »Resnično sem utrujen; da bi vsaj že prišel konec.« Gadie gnezdo V vasici Wielenbach pri Augsburgu se je te dni pripetil slučaj, kakoršnega v Nemčiji ne pomni nihče in ki je vzbudil v celem okraju veliko razburjenje. Kmetski posestnik Georg Farber in njegov sin sta zmetavala kup stare stelje. Nenadoma pa je švignilo iz stelje vse polno gadov in modrasov, ki so se žvižgaje in sikaje vrgli na oba moža. Na njun krik so prihiteli sosedje, ki so steljo hitro zažgali in tako uničili večino strupene golazni. Število kač, ki so se nahajale v stelji, cenijo na približno 200. Kmeta, ki ga je pičilo več gadov, so nemudoma odpravili v bolnico ter je upanje, da ozdravi. Sin je je kakor po čudu ostal nepoškodovan. Frtaučku Gustl ma beseda Ssl No, pa k sreč ni blu pred Kelelam, ke sm Ena dobra, ja, lohka rečem, de čistga zlata uredna misu m je u glava padla, ke sm unkat vidu, kuku sa tista Korzikatova baraka pu Iblan prevlačval in prerival, Iku, de sa se usl ta sitn Iblančani že bal, de se bo cela Ibla-na iz Rožnpoham, Gradam in Golu-cam not dol du pekla vsa pugreznila. nč hudga, sam en cik tam jest najn špekuliru, sa ptt-mečkal in ga fental, de ni biti za nubena raba več. Use druh je šlu pa čist pu sreč. No, pr te prložnast sm s pa mislu: za Ima b pa jest na Grade kvarlir plačvov in s koštnge delu pu naputrebnem, ke mam vnder u Zuluvas soj nebutičnk. Kar na kasna ciza ga um nalcžu, pa ga um gor na Grad odfitru. Kc sm mojmu sosedu Franclne puvedu kua špekuliram, nt je prec ublubu, de m u rad za en fraklček ta hudga pumagu moj nebutičnk na Grad spraut, ke sam ga tkualtku na um mogu u hrib gor putegnt. »Tam u Regalltum gaj zraven kapelce(i je reku, »ga uva dol pustaula, pa u lepu u senc pud srekani stavu, u kapele ttš pa še lohka usak dan soja andoht upravu. A na u fajn? Ket nalašč zate.' In naredla sma prec šriftllh pugodba, de m ga u z mojo pu močjo za en fraki ta hudga na Grad spravu. Sam tu me zdej skrbi, Če na u ja Žuluvaščani, ke u ja mene vidi, ktiku soj nebutičnk na Grad turam, usak soj ga ptipoku, pa ja na Grad za mana ubrau. Tu b m na blu ušeč, že zatu ne, ke u pol prec spet kašn špeter in kreg vn pršou, kokr 7.dej tuki u Zuluvas. Naše dame u Žuluvas maja že la grda navada, de se velik rajš špeteraja in jezikaja, kokr de b mulile. No, pa sej sa ženske pu celmu svet glih. Vite, jest mam pa rad gntah ne sam pr jed, kokr žvau, ampak zmeri, pusebn pa še takat, kedr kej štederam. Štederam pa fku zmeri, enkat tu, enkat un, in tu nisa mačkenc souze. Ta narbl pametn bo, če se uva iz Franclnam Klobučar (Metuzaleinu): »Ta-le klobuk je pa kakor nalašč za Vas — vsaj za 150 let mlajšega Vas napravi.« V dobi radia. »Gospod doktor, katero postajo pa iščete?« ^ Pri zemljepisju Učitelj: »Ko bi na tem mestu začel kopati naravnost v zemljo, kam bi prišel?« Učenec: »V norišnico, gospod učitelj!« zmenila, pa ja um kar enkat pu noč lz Žuluvevasi pu tihem pudurhu, zjutri um pa že na Grade iru-stek kuhtt. Žuluvaščani nej s pa nus ubrišeja in s glave belja, kam sm kar naenkat zginu. Moja selitu na Grad u pa še za neki druzga tajn. Kokr sni to dni zvedu, misija tam na Dunisk cest tud en nebutičnk pustaut, ke u mou tulk šfu-ku, de še sami na veja kulk. Pravja, de u ta nebutičnk Iku vesok, dc u tiste, ke uja v ta zgurneh štukeh na kvartirj, naprej in naprej luna trkala. Ampak jest na moriti tega verjet, že zatu ne, ke dobr vem, de luna večkat tud tiste trka, ke sa bi pr tleh, al pa du u keudreh u kvartiri. Luna ja lohka pousod zraven pride, če se ji glih ltišla. Če b blu tu od lune in trkajna res, b mene še bi lohka trkala, ke u moj nebutičnk stavu na Grade in u za.u na vsaka viža viši, kokr tist na Dunisk cest. Čuvaja na Grade, ke u turne vogit valita, pa še loži. Tu je use skp larifari. Nej pustavia u Iblan šo Iku vesok nebutičnk, moj u še zmeri "viši, ke u slavu na Grade. Jest um dusegu rekord. Glih prou, de sm se. zdela spomnu na rekord. Čakte, vam um jest puvedu, kua se je unkat prpeil dol na Dulenjskm. Dol u — i, nej u že ker če, sej se pousod fanti rad stepeja. No, tam sa se tud fanti stepi. Usak jh je fasu več al mu, de se ni mou proti nubedn nč za prtožel. Edn jh je dubu pa tulk, de jh je mou kar zadost in de je kar tam na cest ubležu, kokr de b biu čist hin. Pa sa ntogl pujn iz rešilnem vozam pride! in ga narauvnast u špeiau pelat. Ke sa ga u špetau prpelal, se ni še prou nč zavedti. Tu se zastop, de sa ga začel dohlarji ungaui in ungaut, kokr jih že ungnuja pr takeh prložnasteh, de jh spet h seb špranja. Douh se jnt ni pusrečl in usi dohtari sa začel cviblat, če u še kej iz tem fanlant. No, nazadne je je pa le en mal uči udperu in začeu gledat dohtarje, ke sa slal tikul nega usi u skrbeh. ,Tdperu pa ni sam uči, tud usta je odperu iu iz švoh glasam prašu dohtarje, čo jh je on ta narveč fasu pu grb. Ko sa mu dohtari potrdil, de jh je on ta narveč udnesu, se je pa fant vs zaduvoln nasmehnu in reku: »asln rekord«. Na tu jo pa uči spet zaperu in nazaj u medleuca padu in mende še zdej u medleuc leži, če se ni zbrihtu al pa umeru. Tku, de če so na u mogu na tem svete pubahat iz rekordam, se u pa na uiintu svete. Rekord u mou, pa je fertik. K. Q. Sirokogrudnost Na vasi. Star žid pokliče k svojemu bolnemu sinu najboljšega zdravnika iz mesta, ivo je bilo treba plačati, je jud z obžalovanjem povedal zdravniku, da nima denarja. Zdravnik: »Čemu pa potem mene kličete, saj imate ubožnega zdravnika tukaj v vasi.« Jud (z nasmehom): »To je že res, ampak jaz sem si mislil: »Zakaj ne bi poklical prvovrstnega zdravnika iz mesta mesto našega slabega, ker ga itak ne boni plačal.« .Oče, poglej no tegale debelega moža. Ali on dela, da se ladja ziblje?« Opozorilo gostom V šestem nadstropju hotela je bilo napisano: Stranišče je pokvarjeno; gostje nuj izvolijo uporabljati stranišče v pritličju, na dvorišču, 6 vrata, desno. Praktikant pride k blagajniku: »Gospod blagajnik, prosim za malo predujma.« Blagajnik: »Pridite jutri.« Drugi dan pride praktikant ln ponovi svojo prošnjo. Blagajnik: »Kaj, včeraj ste zahtevali predujm in danes zopet?!« PRAVI NCK vedno odlična kakouost Mih. Zoščenko: Pomota Kateri dan je danes? Zdi se ml, da je 6reda. Seveda, sreda. To pa se je zgodilo v ponedeljek. V ponedeljek bi se bili torej pri nas kmalu vsi od samega smeha zadušili. Bilo je namreč zares smešno. Zgodila pa se je samo mala pomota. Pri nas v tovarni so vsi pismeni. Sredi noči lahko zbudiš kogar hočeš in 11111 rečeš, naj ti napiše svoje ime, pa ti ga bo takoj napisal. Trohica tovarniških učiteljev so je z vsemi silami lotila lega posla iu v treh mesecih likvidirala vso nepismenost. Seveda, nekaj jih je, ki vsega še ne obvladajo popolnoma in se večkrat zmotijo. Gusev je na printer že eden iz takih. Včasi črke »s<- ne napiše na pravem mestu, drugič pa spel na črko g enostavno pozabi. O^lali pa so se že precej privadili. Pomislite, vkljub temu spošnemu redu pa se je zgodil tak malenkosten slučaj. Toda tudi tega ne bi bilo, čo ne bi bil blagajnik Jerentjej Mlronovič slučajno nečesa zapazil. V soboto ije bilo izplačevanje, v ponedeljek pa je blagajnik pregledoval zapisnik, da bi se prepričal, če 111 mogoče kje kaka pomota. Brska po računih in mahoma zapazi v zapisniku križec. Povsod so podpisi, tu pa stoji križ. »Kako to,« premišljuje blagajnik, »zakaj ta križec?« Čemu je tu križ, ko je pa vendar vsa nepismenost likvidirana in se znajo vsi podpisati? Pa je blagajnik natančneje pogledal in videl, da stoji križ poleg imena »Hljebnikov«. Blagajnik je to takoj javil knjigovodji, knjigovodja tajniku, tajnik pa naprej. Po delavnicah so pričeli govoriti: »Lepa trojica! Tako dolgo ne more likvidirati nepismenosti.« Predsednik tovarniškega odbora teče k blagajniku in si ukaže predložiti zapisnik. Trojica stoji že lam in bulji v zapisnik. I11 vidi — poleg Hljebnikova Je križ. »Kdo je tu Hljebnikov?« sprašujejo. »Zakaj Hljetmlkov še ni likvidiran? Zakaj so vsi pismeni in prosvetljeni, edino Hljebnikov propada v temi in brezdnu? Kako je to mogoče? Kam je trojica vendar gledala in k A; je takrat mislila?« Trojica pa stoji poleg in skomiga z rameni. Poklicali so Hljebnikcv«. Kvalificiran brusač je in prav nerad pride. Vprašajo ga: »Ali si pismen?« »Sem,« odgovori. ->A1 i se znaš podpisati?« sprašujejo. »Znam,« pravi, »saj so me tri mesece učili.« Predsednik zamahne z rokami, trojica sko-ntiga z rameni, blagajnik pa pokaže-zapisnik. Pokazali so ga tudi Hljebnikovu in ga vprašali: >Kdo je napravil la križ?« Hljebnikov je gledal in gledal. Da,< pravi, pisava .c moja. Jaz sem ga napravil. Tako sem bil pijan, Ja nisem mogel napisati celega intena.« Tedaj so vsi okoli prasnili v smeh. Vsi vprek so pozdravljali trojico. Skoraj bi jo bili podrli. Tudi Hljebnikovu so stiskali roko. »Kar kamen se nam je odvalil od srca,« pravijo. »Mi smo mislili, da li, llljebmkov, še zduj kakor slepec tavaš v temi in brezdnu...« Drugo polovico meseca pa je Hljebnikov vkljub vsej svoji pismenosti znova v pijanosli napravil križ. Toda temu se ni zdaj nihče več čudil. Bili so že navajeni iu so vedeli, da je mož pismen. Pred sodiščem Sodnik obtožencu: Vstanite.« Obtoženec: G. sodnik, samo besedo, pred-110 me začnete zasliševati.« Sodnik: ->No kaj imate?« Obtoženec (s sočutjem); G. sodnik, ali niste preveč zaposleni? Zdi se mi, da jako slabo /gledate in da ste sc zelo spremenili, odkar sem bil zadnjič tukaj...« Leta 1940. »Mamu, mama! Zverina!« s Prlektfe pa jegov štaciin z marproškimi dihlmami red O. ti nezgriin-tana srnoln! Pa je le ne špas, Čo se en taki srmak, kak «1 jas, spravi nad marj>roškega rih-fara. Samo poslii-hrite, kaj se mi je v nedelo zgodlo. Šo sn v Marprogi kek po gasi, pa sn si v gromozn.issko čast steja, ki sn vida, s kakin veseljon li-dje »Slovenca, berejo. Najbole se jim Je dopalo, ki sn od rihtara tildi neke poveda. Pa vete, se sn se dugo ne veselija totega gledaja. Glih sn si cigaro nažga, te pa je priša rihtar prta meni. Tak me je jezno pcgledtia, ki sn skoro vkup padna. Te pa mi je mena eno poklavufinco prmazati, pn se je slraša, da je tan polek en policaj što, jta ga je fest jezno pogledna. Te sn si jas vfasl zmisla, kak je lo dober štraf za rihtara. Še se nekoga deno tUdI boji. V hotel Hohnjec (preja Graf) nede nišo rad, najmeje pn rihtar. Dobro, ki še mamo v Marprogl državne policaje, da, če bi občinski bili. te še bi jin rihtar Iehko tan reka, ki bi me mogli tan s pendreki viin spremlatiti. Zaj pa mi je rihtar reka, ki do mi pre kšeft vkraj zoli. To mo si poti pač veki srmak, če nede krtiha, pa če baba nede mogla vef gibanc pečti. Pa glih znj bi mi vkraj zeli. gda sn cimer-mansko farbo doba, pa, ki mi kšeft n»jbojšo gre. Samo toti tjedon sn že petnajst žaklov farbo orla. Jas 110 ven, čo babo to ravno jejo, ali kak. Naj-brže še bi gi indi rade rdeče gratale. Pa jas jin že napre poven, ki kravan taka farba škodi, za ženske pa ne ven, kaj vse jihov rtišt prenese. Za mojo babo samo teko ven, ki more precl prenesti, vč.tsl btlrkle, včasi motkine Stile, včasi pečno veko, kaj je pač bole pr roki. Clmermanske farbe pn joj ne davlen, da se bojim, ki b! gi preveč rdeče vuha dobiia tak kak prasci, če se cigia najejo Ce pa mostnin frnjlican tota fnrba nikar ne škodi, to pa to tak žlhor rade, deno meni bojšo kšeft gre. Jas mo zaj najbrže na magistrat tlidi posla on žakel clmermanske farbe, se majo tan ttldi tako »grtihe d i kline?, ki bi jih dobro bilo že drgoč viin poštrihati, da jin tak že lak rebra pa kučti vtin stojijo, ki bi si človek lehko klahflk pa eeker gor obesa. Jas bi svetliva marproškemi rlh-tarl, naj da lote najtnjakšo dikline« obtesatl pa pohublati, pa do drgoč fesi, čo do glih malo bol« siihe; la poti p«, čo še hi s oimermanskoj farboj viin zmala, to pa še lehko kora mlss gratn — to bi Čast bila za rnarproški magistrat. Jas mo van samo en zgled povoda, kak bi o je z enoj Turtikoj, ki so jo s cimermnnskoj fnrboj vtin pošt ribali. Tak kak vsaka ženska, je ttldi una začela stara gračtlvatl. Sko« bln je bole grda, j>a mejo fest. E11 aaalopnik od tiste »Alge« pa jo je strašno rad meja, pa si jo jc htejn drgoč mlado nareti. Žeja jo en gfsž .Alge« pa jo jo celo zribn, ki ji jo ves regmatizen s čutil viin pregna. Te pa je čisla friška gratnla, poti pa šo. |o je s cimerman-skoj farboj vtin spucn, le pn van je zglednla kak fajgl. Gda sn Jas zveda, Jci lota »Alga* tak dobro funketjontra, sn si čnsi nn pecikl soja, pa sn se k jemi jiela. To pa je glih rti b j ene flaSe »Alge« no meja več, da je vse na Turtiki zantica, te pa sn ntoga samo dva litra tislega »Energln« vina spiti, pa mi jo ttidi asnolo. Tak sn friški grata, ki sn poli hitre leta po stezi sinotn kak pecikl. Poti pa še sn se s clmcrmanskoj fnrboj vtin po-štrlha, to pa sn tak viin vida, kak ma biti. Kak šo le more Turtlka fest biti, ki jo je ovi z »Algoj« riba. Jas mo se zaj ob prvi priliki, gda de ovi Algo meja, k jemi pela, ki šo de mene nariba, je pač lo človlk rajši, Če fest vtin vidi, no pa tak kak le eno dikllne v Marprogl, ki so van grdo kak vrbov plot, to pa Se oblečene tak kak jtorkli na Mlklavžovo. Se človek v Marprogi včasi resen no ve, e so to strašila ali pa so samo cajhni, ki do skoro dež priša. Za strašila bi že fest bile (škoda, ki jo v mesti trik malo karuze vsajeno), loga pa jna ne verjen, ki bi Bog hteja zavolo takih cajhnov dež dali, zalo pn je zndji cajt taka stiša, ki že ne ven, kan bi si jezil« obesa od ice. Bi nnjbojše bilo, Če bi rnarproški rihtar tota strašila meni do, jas bi hi žo vtin na lant zlifra, ki bi hi kmeti v karuze spostavli, ki Jin ne bi vrane tikv/ pipa le. Narek s Prlokijc. šlacUnar I* žajfncoj pa cimer-manskoj farboj v Marprogi. Proslava bl.Hosane Kotorske Prenos bl.Hosane Kotorske iz kotorske stolnice \ cerkev Matere božje. Slovesnosti, ki so se vršile začetkom julija v Ktotoru pod Orno goro, enem izmed najdivnejših krajev naše države, so bde tako krasne, da jih gotovo alavna Boka že ni videla stoletja in jih morda riepa ne bo videla več. Na najslavnejši način se je namreč proslavila proglasitev bi. Hosane Kotorske fcferiienbn. Slavnosti so se vršile od 27. junija, ko se je zadela slovesna deyetdnevnica na čast blažene, pa vb© do 6. julija, ko se je proslava na impozanten način završila. Na dan 3. julija se je preneslo telo blažene, ki je počivalo in tudi poslej počiva v zborni oeirkvi Matere božje, v stolno cerkev sv. Tripuna. Tu so se vršile tri naslednje dni slovesne pontifikalne sv. maše. 4. julija jo je daroval srbski primas in barski nadškof dr. Nikola Dobrečič, 5. julija v staro-slovenskem jeziku splitski škof dr. Kvirin Bonefačič ih 6. julija belgrajski apostolski nuncij nadškof Hermenegild Pellegrinetti. Vse dni so bile zvečer slavnostne pridige, ki so jih govorili odlični hrvatski »erkveni govorniki. Mali Kotor je bil to pot res skoro premajhen, da je mogel sprejeti številno množico ljudstva od blizu in daleč. V soboto, 5. julija, popoldne je mesto vse oživelo. Oddaljenejše goste z dalmatinskimi škofi vred je pripeljal v petek zvečer parnik »Kara-djordje«, tisti, ki se je na povratku drugi dan pri Šibeniku ponesrečil. Dovažali pa so ljudi tudi drugi manjši parniki iz Boke in «1 Dubrovnika. Sijaj slavja je pomnožila navzočnost toliko škofov. Prišli so šibenski škof dr. Jerolim Mileta, splitski škof dr. Kvirin Bonefačič, dubrovniški škof dr. Josip Ca-revič, križevski vladika dr. Dionizij Njarady, hvar-ski škof Mihael Pušič in barski nadškof dr. Nikola Dobrečič. Zagrebškega metropolita nadškofa dr. Antona Bauerja je Kotor sprejel v soboto opoldne kar najslovesnejše. Na obali se je zbrala velika množica ljudstva s cerkvenimi dostojanstveniki ter vladnimi in vojaškimi predstavniki na čelu. Od vsepovsod so grmeli topovi in možnarji, zvonili so vsi zvonovi cerkva, godba je igrala, ko je stopil metropolit z ladje na kopno. V slarvnoslnem sprevodu so ga peljali v stolnico, kjt>r je pomolil ob krsti blažene Hosane. Še veličastneje je bil sprejet popoldne pa-peški nuncij Pellegrinetti. Pripeljal se je na motornem čolnu, ki mu ga je dal na razpolago mornariški admiral v Ercegnovem. Vsa njegova pot po Boki je bila triumfalna. Zal, da se je zgodila v Pe-rastu nesreča, ko je bil nek mladenič od možnarja smrtno ranjen, da je drugi dan umrl. Prihod nuncija v Kotor je bil nad vse sijajen. Po pozdravu metropolita dr. Bauerja in kotorskega sivolasega 83-letnega škofa Franca Uccellinija ter drugih predstavnikov so peljali nuncija pod baldahinom v stolnico, kjer je podelil zbranim vernikom nadpastirski blagoslov. Zvečer je bil Kotor slovesno razsvetljen in mestna godba je na čast nunciju priredila na trgu pred škofijsko palačo koncert. Nedelja 6. julija je bila ena sama sijajna slovesnost iz ranega jutra v pozno noč. Na vse zgodaj so se vršile po vseh ceiikvah številne božje službe, potem pa je vse hitelo na obalo čakat in sprejemat oovih romarjev, ki jih je bilo samo iz Dubrovnika na posebni veliki ladji na stotine. Posebno slovesen je bil prihod mornarjev iz okolice. Ob pol devetih je domača mornarica na obali sprejela od mestnega načelnika zastavo sv. Tripuna, od okrajnega načelnika pa državno zastavo. Kmalu nato se je pripeljal ban zetske banovine general Smiljanič, znan iz LJubljane, in kraljev zastopnik general Bu-kte. (Vlado pa je zastopal načelnik katoliškega oddelka pri ministrstvu pravde dr. Avguštin Cičič.) Nato se je ob sviranju godbe razvil sprevod na trg pred stolnico. Tam je četa mornarjev v prisotnosti vseh predstavnikov igrala kolo. Sledila je pontifi-kalna sv. maša nuncija Pellegrinettija, pri kateri je pevski zbor stolne cerkve krasno pel Griesbacher-jevo mašo >Stella marisc. Po evangeliju je imel slavnostni govor unijatski škof dr. Njarady, raz lečo pa je bil prebran odlok sv. stolice z dne 20. decembra 1927, s katerim je bila Hosana Kotorska proglašena blaženim. Na trgu je bokeljska mornarica pozdravila čitanje s trikratnim strelom iz pušk, zagrmell so topovi in možnarji, zanvonili so vsi zvonovi Kotora in vse Boike. Pridružili so se jim zvonovi vseh cerkva po sinjem Jadranu. Bil je to nepopisen trenutek veselja in ginjenja. V nedeljo popoldne je bil slovesen prenos blažene Iz stolnice v njeno cerkev, ki so jo za to priliko vso prenovili, da izgleda kakor nova. Dasi se je pričela procesija šele ob šesti uri (radi silne vro-jine bi bila zgodnejša ura neprimerna), je ljudstvo Iz okolice vrelo v mesto že v prvih popoldanskih urah. Prihajale so posebne procesije iz vseh okoliških župnij z župniki na čelu. Pred šesto uro je bil Kotor natrpan ljudstva, da se je le s težavo moglo po ulicah. Ob šesti uri se je začel sprevod. V sprevodu je bilo na stotino krasnih in starodavnih zastav, praporov in banderov, svirale so tri godbe, videl si najraznovrstnejše narodne noše v velikih skupinah, med katerimi so l?ile najlepšo one Is Črne gore. V procesiji so bili zastopani vsi moški in ženski cerkveni redovi Jadrana, Hrvatske in Črne gore, obilna množica svetne duhovščine in ogromno Število vernega ljudstva od blizu in daleč. Od Slo- vencev sta bila zastopana kapucinski provincial pater Linus Prah iz Celja in škof. tajnik Joža Jagodic, iz Ljubljane. Pred krsto blažene so stopali dalmatinski škofje v prelestnih paramentih in vsak s svojo asistenco. Za krsto, ki so jo nosili kleriki in so ob nji stopale belo oblečene deklice, je sledil baldahin, pod katerim je stopal nadškof dr Bauer. Za baldahinom pa so se vrstili cerkveni in svetni (civilni in vojaški) dostojanstveniki z nuncijem Pellegrinettijem ter generaloma Smiljaničem in Dukičem na čelu. Procesija je šla iz mesta na obalo, da je krenila potem na drugem koncu v mesto po poti, kjer je blažena Hosana prvikrat pred več nego štirimi stoletji vstopila v mesto kot skromna, priprosta pastirica. Po obhodu je mornarica na slovesen način vrnila zastave. Na večer je bila bajna razsvetljava mesta Kotora in vse Boke. Na morju je bila tako zvana vbo-keljska noč«. Kdor ni videl take noči, si ne more predstavljati, kaj vse premore iznajdljiva podjetnost mornarjev in pomorcev. Žarelo je nebroj reflektorjev, ki so delali iz noči dan, razsvetljene so bile vse ladje v nebroj lučih in lampijonih, po vseh brdih in vaseh so brlele lučice, kakor roji kresnic. Švigale so rakete v /.rak in preko morja. Na obali so igrale godbe. Na obronkih Boke so grmeli topovi j in možnarji. Bilo je, kakor da si v bajni pravljični 1 deželi, kjer je lepo, da se popisali ne da. Razsvet-| ljava je trajala vse do polnoči in šele takrat so se množice ljudstva razšle, da se je vrvenje poleglo šele v zgodnjih jutranjih urah. Tako so naši južni bratje na najdostojnejši način proslavili veseli dogodek, da je bila njih za-| vetnica, ki jo časte že dolga stoletja, proglašena za ; blaženo. Opombe vredno je, da je kongregacija obre-I dov z odlokom z dne 19. junija 1929 dovolila njej na čast opravljati duhovske molitve in sveto mašo po vseh škofijah naše kraljevine. Tako jo bomo tudi mi odslej javno častili in sicer na dan 28. aprila. Id je dan njene smrti. Naj bi češčenje bi. Hosane, ki je bila hči pravoslavnih staršev in pozneje katoliška redovnica, mnogo pripomoglo za zedinjenje nas vseh v katoliški veri. Jože Jagodic. Iz katoliške Francije »Socialni teden< se bo letos vršil v mestu Marseille od 28. julija do 3. avigusta. Z ozirom na predstoječo koloiiijalno razstavo 1931 v Parizu in še posebej z ozirom na vedno bolj pereča vprašanja glede kolonij je tema letošnjega tedna: socialni problem v kolonijah. V luči načel katoliške sociologije hočejo prvovrstni predavatelji določiti, kaj mora katoličan misliti o imperializmu kolonizator-jev, o socialnih doibrinah in še bolj bedi domačinov, o misijonih in kolonijah, o socialno-agrarnih vprašanjih itd. Izmed predavateljev omenjamo: E. Duthcuit, R. Pinon, P. Delos, A. Valensin, J. Raymaud, P. Ives dela Briere, R. .Vlaunier, Mgr. Mulla. P. Charles, L. Massignon, P. Deffontaines itd. Podrobne informacije dajeta sekretariata: 16, rue du Plut. Lyon in 30, ure St. Suffren, Marseille. Marjanski kongres v Lurdu koncem julija obeta biti med najlepšimi kongresi, kar jih je Lurd doživel. Pričakujejo ogromno udeležbo ne samo Francozov, marveč tudi inozemcev. Bazilika in vsa okolica bosta v tistih dneh čarobno razsvetljeni in okrašeni, da bo tokrat vsak kamen pel slavo Brezmadežni. Vse priprave z mladeniško energijo vodi škof Gerlier. V zvezi s kongresom je velika in slavnostna številka tednika I^a vie catholicjue, ki je vsa posvečeno Lurdu ir. Mariji. Nn velikanski kolonijalni razstavi, ki se vrši drugo leto v Parizu, je določen lep središčni prostor tudi za misijonski paviljon, za katerega opremo prirejajo sedaj j katoličani zbirko. »Sillon catholique«, mladinska organizacija krščanskega demokratizma, je imela 29. junija svoj študijski dan, nn katerem je obrav-navala zanimivo vprašanje: duh krščanstva iri duh sveta. Francoska akademija je podelila svoje nagrade za literarna dela. V seznamu zasledimo najmanj 50 nagrajenih knjtig, ki sc pečajo z verskimi in moralnimi problemi, med njimi zelo veliko biografij svetnikov, katerih pisatelji so odlični katoliki. Zelo značilno. Katoliški uradniki v Parizu so se združili mod seboj in sicer ne na stanovski, ampak verski podlagi Hočejo si medsebojno utrjevati versko prepričanje, ga braniti, se medsebojno poznavuti. Par mesecev po ustanovitvi je bilo organizirano že 500 uradnikov. Organizacijo hočejo izvesti tudi po deželi. Katoliški pisatelji imajo letos skupne duhovne vaje v Villa Manrese v Clamart pri Parizu. Vodi jih znani jezuit Bessieres. Pomožno risanje pri veronauku Vse šolske Zgodbe sv. pisma so opremljene s slikami, toda sodobna pedagogika veliko več zahteva od nazornega pouka in posebno pri tako važnem predmetu. Namesto pasivnega, zgolj zunanjega opazovanja oblik mora otrok dejanski poseči v gradivo in pri osvojitvi slednjega dati izraz lastnemu ustvarjenju. Uči se potem s podvojenim veseljem in zanimanjem ter nemudoma obogati z novimi podatki svojo duševnost. A kako uveljavimo ta nesporna načela pri veronauku? Otroci bi v to svorho morali sami ilustrirati njim povedane zgodbe. Te slike morajo kazati preprosto otroško duševnost in obenem se ne smejo izneveriti določenim strogim smernicam, kajti spačene risbe bi lahko zapeljale razred v neumestne površne zasmehovalne opazke. Znana katoliška Iterderjeva založba je zdaj objavila katehetom v pomoč jako zanimivo knjigo: Wi!helm Slraub: Malendes Zeichnen im Reli-gionsunterrichte. Freiburg in Breisgau, 1929 bei Iierder. Str. 58. Cena 2 marki. — Nadarjeni avtor jc na preprost način ponazoril najpomembnejše dogodke iz Stare in Nove zaveze, dočim so namenjene sličice 14—58 svetim zakramentom in maši. Vse risbe se odlikujejo po smotrenosti: vsaka že na prvi pogled izda vsebino. Izvršene so vedno v eni ploskvi brez vpoštevanja perspektive, kar odgovarja otroški duševnosti. Za slednjo so primerne tudi one podrobnosti: ribice, zajčki, posoda, ki jih tako radi poskušajo mladi umetniki. Sploh naredijo sličice f Kardinal Vanutelli Pokojni kardinal Vannutelli, ki je 9. t. in. svojo dušo vrnil Bogu, je bil veličastna postava v senatu Cerkve in diplomat prvega reda. Bil je rojen 5. decembra 1836, škrlat pa je nosil 41 let. V kardi- Raj. na prvi pogled vtis otroške risbe, a to se samo zdi. Oblike in notranja strogost kažejo roko pravega mojstra. Opozarjam samo na to, da so naslikani vsi obrazi v profilu. Oči in usta se ne vidijo, ter je na ta način preprečena največja nevarnost: nehote spačene karikaturne poteze. Avtor katehetu priporoča. naj pečasi z raznobarvno kredo na šolski tabli zariše črte, ki jih bodo prerisali učenci. Pri pregledovanju risb ne sme biti katehet prestrog, ker kažejo slučajne ali sniotrene spremembe živahno osebno zanimanje. Doma otroci lahko pobarvajo svoje slike itd. Treba jim je samo od kraja povedati, da zahtevajo sicer preproste slike dolžno spo- Jezusov grob. štovanje, ker služijo svetim namenom. Ponesrečene slike naj katehet najrajši takoj zapleni pa strga in otrokom pusti samo one, ki dostojno izgledajo ter takoj razodevajo svoj namen. Sicer se lahko uporablja gradivo tudi na drug način. Katehet doma slike lahko razmnoži in jiii razdeli otrokom, da jih ogledajo, prerišejo ali (pri najmlajših) samo pobarvajo. Sploh ima Straubova knjiga pred vsem metodičen pomen in nudi široke osebne možnosti. Dasi preproste, zahtevajo risbe velike spretnosti (posebno pri slikanju v razredu na tabli). Radi vaje bi kazalo jih prerisati s pomočjo prozornega papirja. To jalio zanimivo delo zahteva samo po 2—4 minute za posamezno sličico. Ce bo predavatelj samo razdelil slike, bo itak potreboval uala je bil namreč imenovan v konzistoriju 30. decembra 1889 od Leona XIII. in sicer »in peetore«., to se pravi, da se je imenovanje javno razglasilo šele pozneje in sicer v konzistoriju naslednjega leta 1890. Od kardinalov, ki jih je imenoval Leon XIII,. je živ zdaj samo še Leo Skrbensky, rojen 1.1863., imenovan za kardinala v konzistoriju 15. aprila 1901. Po smrti Vannutelli-ja, ki je bil dekan svetega kolegija kardinalov, je čast in ime prešlo na dosedanjega poddekana Granito Pignatelli di Belmonta, ki je star 79 let in je bil imenovan za kardinala od Pija X. v konzistoriju 27. decembra 1911. Vannutelli, ki je dosegel starost 94 let, je bd diplomat takorekoč že po krvi. Bil je apostolski delegat v Carigradu, leta 1883. je bil poslan v Rusijo, kjer je prisostvoval kronanju carja Aleksandra III. in je vpostavil diplomatične zveze med sv. stolico in Rusijo, potem je deloval kot apostolski nuncij v Lizboni, kot kardinal pa je deloval v mnogih kon-gregacijali, posebno kot prefekt ekonomije Propagande; v tej lastnosti je sezidal Rutenski (ukrajinski) kolegij s cerkvijo vzhodnega obreda. Za pokojnega je bilo značilno, da je prav do zadnjega diha ohranil jasen um, popoln spomin in čudovito sposobnost hitre presoje. Kot prefekt najvišjega sodišča Segnatore je izdal prevažne odloke, zlasti na polju zakonskega prava, od katerih so se mnogi kot princip sprejeli (udi od civilne zakonodaje. Že 80 let star je prevzel Dalarijo, ki jo je do konca upravljal s prebistrim umom iu s fizičnim zdravjem orjaka. Bil je visoke postave in je imel tipus in nastop vojščaka. Bil je tudi protektor Instituta internacijonalnih evharističnih kongii:sov. Londonskemu, 1.1908., je sam predsedoval in je bil prvi papeški legat, ki je po 1. 1858. stopil na au-, gleška tla. i Kct dekan kardinalskega kolegija sta njegova majestetična postava in visoko reprezentativen nad vse imponujoč nastop prišla posebno do veljave. Rajni je bil tudi v Italiji najbolj priljubljen izmed vseh cerkvenih knezov, ker je bil goreč domoljub. Veliko je pripomogel s svojo živahno, inlade-' niško besedo in odločnostjo k spravi med Vatikanom in Kvirinalom. Največja njegova jstrast« je bila ljubezen do morja. Bil je škof Ostije, kjer je sedanja vlada napravila zopet lepo pristanišče. Pokojni je bil ludi velik prijatelj brodovja, kakor da je rojen admiral — tako so rekali v Italiji — in je Jal sezidati v Ostiji votivno cerkev v spomin žrtev , svetovne vojne. Tam je letos na zelo slovesen način i blagoslovil morje in stopil na bojno ladjo eskadre, ki je njegov ptrset pozdravila s topovskim salutom. Pravijo, da bo v ti krasni cerkvi tudi pokopan. Kardinal Vannutelli je bil velik mož, pravi cerkveni knez, globoko pobožen in obenem zvest sin svojega naroda. Njegov ugled v diplomatičnih krogih je bil neosporjen. več izvodov, da prepreči nered in gnečo v razredu. Po svoji umetniški vsebini in pedagoški koristnosti zasluži Straubovo delo pozornost vseh krščanskih učiteljev in staršev, ki se zanimajo za veronauk in sploh nazoren pouk. Prilagam kot vzorca dve sličici, od katerih predstavlja prva raj, druga pa Jezusov grob (>0ni so šli, kamen zapečatili in grob zavarovali s stražo. Mat XXVII, 66). Radio NOVOI NOVO! Turlslovska karta Karavank: Velika izdaja za hotele itd. 80 Din Mala ročna izdaja 5 Din Naroča se pri podružnici SPD, Tržič Programi Hadio-Ljubliana > Nedelja, 13. )uli;a: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P. dr. Gvido Rant: Versko predavanje. — 10.20 Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali. — 11.00 Koncert radio orkestra. — 12.15 Tedenski pregled. — 15.00 Plošče. — 15.30 Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica, recitira Valo Bra-tina, čl. nar. gled. — 16.15 Koncert trnovskega cerkvenega zbora. — 17.00 Koncert radio orkestra. — 20.00 Pevski zbor »Cankar«. — 21.00 Koncert radio orkestra. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda. Ponedeljek, 14. julija; 12.30 Plošče. — 13 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert Radio-cvrke-stra. — 19.30 Dr. Veber: Avguštin in naša doba. — 20 Verdi: Aida, opera na ploščah. — 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 15. julija: 12.30 Plošče. — 13 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert Radio-orkestra. — 19.30 Lavrenčič: Telovadba žen in jutranja telovadba. — 20 Prenos iz Zagreba. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda. Drugi programi i Ponedeljek, 14. julija. Belgrad; 19.30 Koncert na oitre. — 20.30 Komorni koncert Radio-orkestra. — 21.45 Arije. — 22.15 Večerni koncert. — 23 Koncert na balalaj-ke. — Budimpešta: 12.05 Glasba. — 17.30 Koncert orkestra. — 20.30 Mozartov koncert orkestra državne opere. — 22.15 Ciganski orkester. — Dunaj: 15.20 Popoldanski koncert orkestra — 20.05 Arije in pesmi. — 21 Haydiiov ciklus: Op. 2. št. 1, a-d ur. — Milan: 19.30 Večerni koncert orkestra. — 20.V) »Rožamuiida^, opera, nato zabavni kon- cert. — Praga: 20 Proslava francoskega državnega praznika. — 21.10 Klavirski koncert. — 21.40 Koncert nn saksofon. — Langenberg: 17.30 Večerni koncert (klavir, cello, sopran). — 20 Ljudski koncert. — 23.20 Lahka glasba. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert orkestra. — 21.02 Večerni Koncert zabavne glasbe, vmes komedija. — Berlin: 18.45 Koncert godbe na pihala. — 21 Koncert konimega orkestra. — 22 »Flaubert vor dem Staatsanvvalt«, slušna igra. — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 18 Popoldanski koncert orkestra. — 20.15 Proslava francoskega državnega praznika. — 22.30 Večerni koncert. — 23 Plesna glasba. — M. Ostrava: 19.05 Koncert vojaške godbe. — 20 Proslava francoskega državnega praznika. — 21.10 Ljudski koncert. — 22.15 Plošče. Torek, 15. julija, o Belgrad: 19.30 Harmonika. — 20 Prenos iz Zagreba. — 22.15 Večerni koncert Radio-orkestra. — Budimpešta: 18 Glasba. — 19.45 Koncert. — 20.50 Koncert Radio-orkestra. — Dunaj: 20 Orgelski koncert iz Bachovih velikih del. — 21 Veseli večer; nato zabavni koncert. — Milan: 19.30 Večerni koncert orkestra. — 20.40 Koncert kvarteta. —21.20 Veliki simfonični koncert, nato koncert Jazz-orkestra. — Praga: 19.35 Večerni koncert orkestra. — 21 Koncert orkestra. — 21.30 Ruske narodne pesmi. — 22.15 Koncert zabavne glasbe. — Langenbrg: 17.30 Koncert Jazz-orkestra. — 20.10 Koncert Radio-orkestra. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert orkestra. — 21.02 Zabavni koncert in plesna glasba. — Berlin: 17.50 Pesmi. — 19.0o Zabavna glasba. — 20.30 »Der Schlag-baumc, komedija. — Katovirc: 10.20 Plošče. — 18 Popoldanski koncert orkestra. — 20 Seviijski brivec«, opera na ploščah, komponiral RossinL — 22.25 Zabavna glasba. — M. Ostrava: 17 Koncert orkestra. — 19.36 Večerni koncert. — 21 Koncert orkestra. — 21.80 Ruske narodne pesmi. — 22.15 Zabavni koncert. Inž. J. Rataj: N Kmetijstvo na Dolenjskem Če je živinoreja v zvezi z mlekarstvom tudi za nižje, gorkejše pokrajine Dolenjske najvažnejša gospodarska panoga, je bilo do sedaj - vinogradništvo panoga dolenjskega kmetijstva, kateri se je posvečalo največ skrbi, največ dela in največ tudi denarja. Kadar pride v vinogradu kako delo na vrsto, takrat morajo vsa druga dela počakati, pa naj vsled taga kaka druga panoga tudi trpi več škode, kakor bi jo utrpel vinograd, če bi se tu delo za nekaj dni odložilo, naj bo za časa dela v vinogradu živina v hlevu tudi slabše oskrbovana ali celo lačna, delo v vinogradu mora biti pravočasno končano. Ta velika skrb Dolenjca za vinograd je razumljiva, saj je bilo ravno vinogradništvo tista panoga, ki mu jo več ali manj redno vsako leto do-našala denarna sredstva za kritje večjih, glavnih denarnih izdatkov. Kar so bili do zadnjega časa za Gorenjca gozdovi, to so bili Dolenjcu njegvi vinogradi glede dohodkov. Vpliv vinogradniške krize na gospodarstvo Težke krize vinogradništva, ki so ga v zadnjih 50 letih zadele, med temi je bilo gotovo najhujša trtna uš, so pa začela tudi Dolenjca počasi opozarjati na to, da ni dobro zanesti se izključno na eno samo panogo, ampak da je treba z isto skrbjo izkoriščati še druge razpoložljive vire. K sreči na Dolenjskem nimamo skoraj nič čisto vinogradniških posestev, večina kmetovalcev ima poleg vinograda še razmerno dovolj zemlje za druge kmetijske kulture. Zato obnavljanje po trtni uši uničenih trtnih nasadov ni tako trdo zadelo Dolenjca, kakor druge čisto vinogradniške pokrajine. Morda je imelo ravno trtna uš tudi to dobro posledico, da je dolenjski kmet začel vsaj nekaj več pozornosti obračati posebno živinoreji. Zaznamovati je v zadnjih dveh desetletjih znaten napredek v živinoreji. Redni dohodki iz te morejo že danes v znatni meri nadomestiti izpad ke dohodkov iz vinogradov v slabih vinskih letinah. Komaj pa je bila obnovitev vinogradov dobro zavržena in so obnovljeni vinogradi začeli dobro roditi, je nastopila svetovna vojna, ki je dolenjskemu vinogradniku pripravila novo krizo s tem, da je popolnoma spremenila tržne razmere v območju dolenjskega vina. Večji del vinorodnih pokrajin bivše Avstro-Ogrske je po propadu države pripadel Jugoslaviji. Med tem ko je bila vinu iz teh pokrajin pred prevratom odprta cela obsežna stara država, se jim je po preobratu zaprla pot v vse dotedanje obširne večinoma nevinorodne dele stare Avstro-Ogrske. Dalmatinska, štajerska, banatska vina so se mogla prej točiti na Dunaja, v Pragi in drugih Čeških, moravskih, nemško-avstrijskih mestih pod skoro istimi pogoji kakor pri nas, v več ali manj obvladanem območju dolenjskih vin. Po prevratu je torej vsem zgoraj navedenim vinom odpadel največji del njihovega izvoznega trga. Jasno torej, da so bila vsa ta vina po prevratu prisiljena iskati ■ novega trga v mejah naše Jugoslavije. Na takem potu iskanja novega trga so vsa navedena vina prišla tudi k nam in povzročila nevarno konlcurenco dolenjskemu vinu. Pred prevratom so veljala n. pr. dalmatinska vina pri nas kot nekaka specialiteta, danes imate v Ljubljani že skoro na vsakem oglu dalmatinsko pivnico, v seznamih vin po naših gostilnah dobite vina vseh mogočih provenijenc, dolenjsko že večkrat manjka, današnji »cviček«, nekdaj izključno dolenjsko rdeče vino, je pa danes večinoma kompozicija vin raznih proVenljenc in večinoma Dolenjske ni videlo. To je žalostna slika za dolenjskega vinogradnika. Zanj so se po vojni prenehali oni patriarha-lični časi, ko je imel vsak boljši dolenjski vinogradnik svojega stalnega odjemalca in mu je bil vsaj trud za prodajo vina v večjem delu prihranjen, Danes se mora naš mali vinogradnik, ki so mu tržne razmere, uzance v vinski kupčiji, okus in zahteve konsumenta le malo znane, mnogo truditi, mnogo praznih in brezuspešnih potov napraviti v mesto in končno mu še ostane pridelek v kleti neprodan. Ne preostane mu končno drugega kakor da se v denarni stiski odloči za točenje pod vejico ali tiakozv. »pušenšank«. Ni pa še s tem konec vsega zla, ki je imelo priti na dolenjskega vinogranika. Glavno obnov-ljenje dolenjskih vinogradov se je izvršilo nekako pred 80 leti. Najboljšo rodno dobo, rekel bi moško dobo, imajo ti nasadi za seboj. Po nekaterih vinogradih, ki imajo to dobo za seboj, se opaža in čuti stalno padanje na pridelku. Da se tudi kakovost pridelka v takem hirajočem nasadu ne boljša, je jasno. Gotovo je sicer, da se bo dalo življenje nasadov z skrbnim obdelovanjem, z vsestranskim gnojenjem podaljšati in da slabo oskrbovani nasadi niti 35 let ne bodo ostali taki, da bi se jih izplačalo še nadalje držati, medtem ko nasadov skrbnih vinogradnikov niti pri 40 letu še ne bo treba obnavljati. Vendar je pa tudi na to težko stran našega vinogradništva treba pravočasno resno misliti, da nas takrat, ko resno pride na dnevni red — in la čas se bliža s hitrimi koraki — ne dobi nepripravljene in nas ne preseneti. Vprašanje trga za dolenjska vina Današnja kriza dolenjskega vinarstva obstoji v glavnem v tem, da dolenjskemu vinu odvzemajo tla na konsumnem trgu vina drugodnih provenijenc: štajerska, banatska, dalmatinska vina itd. Teža te današnje krize tiči v tem, da ta ni slučajna, mimoidoča, ampak stalna, od leta do leta težja in preti dolenjsko vino s trga t>opolnoma izpodriniti, z drugimi besedami dolenjsko vinogradništvo popolnoma uničiti. Da se samo slučajno še dobi v tej ali oni gostilni dober dolenjski cviček, ali dolenjska črnina, to vinogradništvo cele pokrajine še ne more vzdrževati. Dobro dolenjsko vino ne sme biti rariteta, dobro dolenjsko vino in to v smislu kon-suinenla, mora imeti poleg dragih vin, vsaka gostilna po krajih, koder se je dolenjsko vino do sedaj točilo. To bi bilo nujno potrebno, da se omogoči dolenjskemu vinogradniku skromen gospodarski obstoj. Kot vzrok današnjemu labilnemu stanju našega dolenjskega vinarstva sem navedel spremenjene politične razmere, ki so povzročile izgubo največjega dela trga za vina, ki se proizvajajo v naši državi. To bi bil pa le indirekten vzrok, saj doleuj-sko vino se ni izvažalo in vsled izpremenibe političnih mej ni izgubilo nikakega trga. Izgublja pa vsled konkurence drugih k nam uvoženih vin lastni dosedanji trg. Rekel bo kdo: tu so potem gostilničarji, vinski trgovci vzrok, ki dolenjskega vina ne kupujejo in ne točijo. V kolikor so eni ali drugi krivi, o tem bomo še govorili, neposredno nasproti si pa tu stojita producent in konsument; kajti vino je luksus, katerega naj konsument toliko plača, da more producent zadostno kriti svoje stroške in pri tem dostojno živeti, a konsument pa ima tu poino pravico, zahtevati, da je nudeni produkt tak, kakor ga sam želi. Nastane torej kardiuaino, za nadaljnji obstoj dolenjskega vinogradništva velovažno vprašanje: Ali sme upati dolenjski vinogradnik na zopetno osvojitev nekdanjega trga svojemu vinskemu pridelku in na vzdržanje ostre konkurence od strani drugorodnih vin, kaj ie vzrok današnjemu rapid-nemu umiku dolenjskih vin in kaj je storiti, da se položaj izboljša in si dolenjsko vino zopet pribori svoj vinopra^ni položi:j poleg vin drugih provenijenc. To važno in nujno vprašanje bodo v nadaljnjem rešili. F.Turnšek, Polzela: ' Elektrifikacija Savinjske doline . Par let se že zanimam za elektrifikacijo Savinjske doline sploh, posebej še za občino Polzela. Pogajali srno se že svojčas z Velenjem zu oddajo toka videč, da je. sedanja delna elektrifikacij« doline potom privatnih podjetij ne-Mguruu in nezadostna za vsak večji gospodarski nupredek. Pred dvema letoma je že Polzela napravila načrt, kako dobiti tok iz Velenja, se-stuvili smo proračune ter ukrenili vse potrebne predpriprave. Naš načrt je, da občina z nu-jetjem dolgoročnega posojila zgradi vse omrežje v občini, ter da vsem občanom priliko, si / malimi stroški elektrifieiruti svoje gospodarstvo. Zavrgli smo projekt, da izvrši to privatno podjetje v prepričanju, da jc le javna ustanova, kateri ni treba računati na direkten dobiček — ker ima korist od gospodarskega dviga in s teni /.boljšam; davčne moči — primerna in zmožna voditi tozadevno pruvo gospodarsko politiko. Vodil sem vse te predpriprave, zato mislim, da mi je dovoljeno, da povem v tem boju svoje mnenje, katero se strinja z mnenjem ogromne večine prebivalstva Savinjske doline. Upravičen tem bolj, ker se do danes še ni sH-šalo mnenje onih, ki najbolj občutijo po man j-kanje elektrifikacije — to je dežele. Točna razdelitev bojevnikov nam pokaže nn eni strani banovino kot zastopnico celokupnega prebivalstva, katera namerava izpeljati elektrifikacijo Slovenije, na drugi strani pa privaten velekapital, iz večine tuj, kateri se tej akciji upira z vso silo. Ako upoštevamo, da je splošna elektrifikacija prvi in velik korak k naši gospodarski osamosvojitvi, je ta boj povsem razumljiv. S strahom in v težkem pričakovanju opazuje dežela to borbo. Našemu poljedelcu manjka cenena gonilna sila za stroje v gospodarstvu, obrtništvo je v krizi, ker njegovi ročni izdelki niso konkurenčni. Cvet naroda, naša mladina, se izseljuje, da oplodi s svojimi žulji tujino, domača zemlja pa sameva v čimdalje večjem pomanjkanju. Ni čuda, če z veseljem opazujemo to velikopotezno delo banske uprave in da jo narod v tem boju kompaktno nu strani gospoda bana. Čitamo ogromne številke, neverjetne že radi svoje višine, s katerimi operirajo nasprotniki elektrifikacije, vidimo pu, da zaseben kapital hoče, da sc soudeleži teh težkih izgub, da lioče v svoji »nesebičnosti« celo sam prevzeti te izgube, katere grozijo banovini. Poznamo to nesebičnost! Ta nesebičnost bi upoštevalu samo kraje, ki bi, prinašali takojšen dobiček, a pasivne, ki najbolj potrebujejo pomoči, bi pa prepuščale samim sebi. \ emo in priznamo, da bo splošna elektrifikacija spočetka pasivna, da bodo morali gosto naseljeni kraji prispevati za pasivne, če naj se elektrifikacija izvede podrobno in splošno. Vemo pa tudi, da naša dežela že desetletja vzdržuje te gosto naseljene kraje, da naš gorjanski kmet že desetletja ravno tako plačuje prispevke za ceste, katere rabi mogoče samo parkrat v življenju, meščan pa se po njej sprehaja vsak dan. Primerno in pravično je, da mesto pomaga k izboljšanju dežele, od katere živi in se vzdržuje. Zadnji čas je, da prestanemo biti samo molzna krava. Zato je v prvi vrsti banovina poklicana, da izvrši ta velikopotezen načrt. Njej ni treba računati na takojšen in trenuten dobiček, zakaj /. gospodarskim napredkom se bo dvignila nje davčna moč. Iz tega napredka se l>o podjetje amortiziralo. Le Itanovinn lahko izvrši to idejo v gospodarski dobrobit prebivalstva, zasebni kapital bi nas samo izžemul. Lahko jo njim ovirati in odlagati, ki sedijo v sijajno razsvetljenih sobah, a težje za deželo, ki občuti to odlašanje na svoji koži. Zato je naša želja in naša zahteva: Naprej do čimprejšnje izpeljave elektrifikacije dravske banovine pod vodstvom in načrti banske uprave! Strokovno poročilo o razstavi kuncev V okviru letošnjega ljubljanskega jubilejnega velesejma se je vršila v času od 29. maja do 9. juniju 1930 skupna razstava perutnine in kuncev, ki sta jo priredila odseka za rejo kuncev in perutnine Kmetijske družbe v Ljubljani. Razstava kuncev je bila druga v dobi delovanja kuncerejskega odseka in je pokazala velik napredek, tako v organizaciji, kakor tudi po številu in kvaliteti razstavljenih živali. Zastopane so bile vse, pri nas gojene čiste pasme in sicer: Belgijski orjak. Beli orjak. Črni orjak-, Francoski ovnač. Modri dunajčan. Beli dunajčan, Angora, Havana, Čin-čila, Black and tan, Srebrec, Ruski kunec in reksi, to so kratkodlaki kunci in sicer: Bober, Beli reks, činčila reks in Črni reks. Vseh živali je bilo razstavljenih skupno okrog 400 v 125 kletkah. Sredi razstavnega prostora je bila napravljena večja skupina, v smrečju in zelenju, last g. Kuharja iz Vevč. Dalje so bile v posebnem oddelku razstavljene kunčje kožice iu iizdelki, skupno 132 komadov. Razstavo kož sta organizirala in uredila člana Kuntara Vilko iz Laškega in Majhen Josip iz Doba. Ta del razstave je bil prav lepo in nazorno urejen in zaslužita aranžerja vso pohvalo. — Ta razstava kož in izdelkov ga m je nazorno pokazala, kako veliko vrednost in korist nam nudi umna reja domačega zajca. Zlasti je vzbujal pozornost damski plašč, last ge. dr. Jenkove iz kožic. Havana kuncev. Dalje kučma iz srebrecovih kož, last g. Kregarja. Pri nas je malo. ali pa prav nič znano, da se more iz kunčjih kož strojiti najfinejšo usnje v raznih barvah, ki po trpežnosti prekaša ostale finejše vrste usnja, ter je izredno voljno in ne raz-poka. Razstavljen je bil 1 par ženskih čevljev, napravljenih iz, ene same kunčje kože, last g. Žemve iz Novega mesta. — Omeniti moramo še izdelke iz volne Angora kuncev, ki se dobiva s češenjem, striženjem ali čupanjem. Razstavljena je bila volna, dalje razni kvačkanj vzorci, nogavice, rokavice itd., vse Inst g. Kuntnre, specialista za rejo Angora kuncev. Dalje so razstavili kože, posušene ali pa že ustrojene gg. Ilerga. Jakob, Majhen Josip, dr. Jenko Andrej, Vrečar Franc, Mejač Franc, Kregar Avgust in drugi. Izmed razstavljalcev, ki jih je bilo 80, jih je prejelo 20 razstavljalcev 40 prvih nagrad. 10 razstavljalcev pa je prejelo 39 drugih in 3 tretje nagrade. Ocenjevalna komisija je poslovala pod strokovnim vodstvom ravnatelja velesejma g. dr. Dularja. V največjem številu so bile zastopane pasme činčila, Srebrec in Reksi. Te pasme so pri nas že precej razširjene in so tudi z gospodarskega stališča uvaževatie radi krasnih kožuhov, ki dosegajo vrednost od 40 do 100 Din za eno kožo. Posebno bi bilo priporočati pasmo Činčila. Ti kunci so pre- cej veliki, imajo težo od 3.50 do 5 kg ter so zelo rodovitni. Barve so svetlo do temno sive s fino gose-ničasto šaturo. Zimska koža je vredna neustrojena okrog 50 Din, kakršna je pač kakovost. Na vele-sejmu se je /glasilo več interesentov za činčila kože. Lahko trdimo, da je činčila pasma, poleg reksov, pasma, ki ima bodočnost. Dragocene kožu-heimajo tudi Dunajski modri in beli kunci ter Havana. Tudi te pasme so bile na razstavi dobro zastopane. V zelo velikem številu so bili zastopani na razstavi srebreci, katero pasmo priporočamo predvsem začetnikom. Posebnost te pasme je, da pridejo mladiči popolnoma črni na svet iu šeie v teku doraščanja dobe svojo pravo srebrno barvo. Kdor hoče imeti obilo dobre pečenke, ta bo redil orjake raznih barv; ti kunci dosežejo težo S do 9 kg ter nam dajejo jioleg dobre iu veliko pečenke tudi veliko in trpežno kožo zu preproge ali usnje. Ne smemo pozabiti tudi ljubkih Black and tan kuncev, ki so črne in ognjeno-rumene barve. Najdražje krzno pa nam dajejo raznobarvni reksi, katerih kože se plačujejo po 100 Din. Ta pasma ima brezdvomno tudi veliko prihodnost radi komaj 8 mm dolge, u zelo goste in mehke dlake kožuha, ki se uporablja v naravni barvi. V splošnem moremo reči, da je druga razstava kuncev prav dobro uspelo, za kar gre vse priznanje agilnemu odboru kuncerejskega odseka, ki so ni ustrašil nobenega truda, da je pripravil razstavo čim lepšo in popolnejšo. Da se zanimanje za umno kuncerejo res razveseljivo širi, dokazuje ludi veliko število kupčij, ki jih je sklenil odsek v popolno zadovoljstvo članov razstavljalcev. AKCIJA BANOVINE ZA USTANAVLJANJE OBČINSKIH POSOJILNIC Banska uprava je potom s rezki h načelstev pozvala občine, du ustanove v vsakem srezu regula-tivno hranilnico, tako da bo tudi v bivši ljubljanski oblasti izvedena organizacija banovinskih denarnih zavodov, kot je ta izvedena v bivši mariborski oblasti, kjer postanejo okrajne posojilnice občinske. Zato naj občine v vsakem srezu ustanove hranilnico, za katero bodo občine tudi jamčile s svojo imovino in davčno močjo. Te hranilnice bodo pod kontrolo centralnih banovinskih denarnih zavodov in bi bile ž njimi v tesni poslovni zvezi. O ustanovitvi teh hranilnic morajo občine sklepati do 31. t. m. Ni nam znano, kaj je dalo banski upravi povod zu to akcijo in tudi no kakšnemu namenu naj te hranilnice služijo. Gospodarske potrebe za nove hranilnico ni, saj se itak v vsakem mestu nahaja po ena mestna hralnilnica. Naša denarna organizacija potrebam gospodarstva zadostuje, 4in na denarnih zavodih ne trpimo pomanjkanja, pač pa jih bi prej bilo preveč. Mogoče si hoče banovina s svojo denarno organizacijo odpreti finančne vire za svoje delovanje. Radovedni smo, kakšno stališče bodo zavzeli naši bančni zavodi, čijih organizacije so se ravno na zadnji konferenci v Belgradu dne 3. t. m. izrekle proti ustanavljanju raznih državnih in privilegiranih denarnih zavodov. Racionalizacija gospodarstva. Profesor ljubljanske univerze dr. Bilimovič je napisal razpravo. |k>d tem naslovom, v kateri obdeluje ta problem z dveh vidikov in sicer kol racionalizacijo posameznih podjetij ter medgospodarsko racionalizacijo. Obravnava probleme mašinizacije produkcijskega procesa, standardizacije produktov, ugotavlja, kakšno škodo ima naše gospodarstvo vsled neenotnosti v produkciji itd. Pri vprašanju med-gospodarske racijonalizacije se bavi predvsem z racionalizacijo ponudbe in pomenu, ki ga imajo zato razne podjetniške zveze, koncerni, trusti in dr. in pride do sklepa, da čeprav ima racionalizacija, svoje senčne strani, jo je smatrati za sedanje gospodarstvo kot nujno potrebo. Lombardiranje delnic Narodne banke pri Poštni hranilnici. Na podlagi spremembe z dne 9. t. m. zakona o poštno-hranilničnem prometu, je nadzorni odbor poštne hranilnice sklenil, da se dajejo lonibardna posojila proti zastavi delnic Narodne banke. Posojila se bodo obrestovala po 7%. Na eno delnico se bo dalo do Din 6300 posojila. Borza Dne 12. julija 1030. DENAR Devizni promet je znašal ta teden 19.9 milj. Din napram 24.8, 21.2, 18.2 in »7.2 v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v devizi London, Curih in Praga. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207, Berlin 122.78, Bruselj 71.90, Budimpešta 90.175, Bukarest 3.065, Carigrad 2.44, Dunaj 72.70, London 25.0275, Madrid 59.5, Newyork 514.55, Pariz 20.245, Praga 15.27, Sofija 3.73, Trst 26.945, Kopenhagen 137.80, Varšava 57.75, Helsingfors 12.95, Atene 6.67, Oslo 137.80, Stockholm 138.20. Žilo Naš žitni trg se razvija zopet kolikor toliko neodvisno od tujih vplivov in med tem ko je tendenca za vse proizvode 11. pr. v Severni Ameriki slaba, beležimo pri nas stalno tendenco za hausse tnko v pšenici, kakor tudi v koruzi. Znatne so tudi že razliko v cenah, ki so poskočilo v poslednjem času za novo pšenico 7.11 10 para, za koruzo pa še več. Splošne pritožbe producentov veljajo kvantitativnemu nazadovanju napram lanskemu letu, ki je odločno večje npgo se je računalo, oziroma cenilo. Na drugi strani je v tesni zvezi s pojavom čvrste tendence pri nas dejstvo, dn jo oves skrajno slabo obrodil in da od nove žetve ni pričakovati tako rekoč. nič. Radi tega je za koruzo kot krmilom vso večje povpraševanje nego sicer, a tudi koruza izredno slabo kaže, ker pogrešajo v Vojvodini moče. — Danes se trguje nova gornjebačka pšenica po 175 nakladalna postaja za prompt, a po 180 za av-gusl. — Stara pšenica volja 195 gornjebačka postaja. — Koruza bačka In sremskn notira 117.50 do 120 in čez. Oves stari bački velja 155 do 100. — Pšenična moka ničla iz stare pšenice, srednje bačke znamke velja 135, iz nove 15 do 20 para manj. — Povpraševanje po otrobih, zlasti debelih, jo veliko, ponudbe skoraj nič. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica: okt. 18.70—19.02, zaklj. 18.82—18.83. — Rž: okt. 11.74-12.04, zaklj. 11.87-11.88. Koruza: jul. 14.52—14.64, zaklj. 14.63—14.64, avg. 14.36-14.50, zaklj. 14.40—14.45, transit avg. 12.50, zaklj. 12.55 -12.60. Jajca Od časa zadnjega poročila je sicer cena 5o poskočila do Din 0.825, pač pa je, kakor smo to predvidevali, nastal sedaj preokret in se je nakupna cena zopet znižala na Din 0.75. Padec cen je izšel iz Belgije, katera je vsled izdatnejše produkcije (Kornware) cene naenkrat znižala. — fcl Jurij ob juž. žel. dne 11. julija 1930. Poizvedovanjm Zlat privesek za moHko uro se je našel. Izgubitelj ga dobi pri Emi Červ, Zg. Šiška 88, Iz poštne statistike Pred kratkim je bila objavljena poštna statistika za leto 1928. Ta statistika je za javnost gotovo zanimiva, saj podaje sliko o marsikaterem pojavu 7, gospodarskega in kulturnega življenja naroda. Iz števila pisem, telefonskih razgovorov, brzojavov itd., je razvidna intenzivnost prometa v naši državi; zanimivi so tudi podatki o finančnih uspehih pošte. V naši državi je 3852 (1. 1927. 3868) pošt, tako da pride ena povprečno na 3275 prebivalcev in na 64 km3. Od teh pošt je 789 državnih, ostale pa so pogodbene, občinske in pomožne. Ministrstvo pošte in telegrafa je imelo skupno 11.251 uslužbencev napram 11.459 v 1. 1927. Od uslužbencev je bilo 5419 (1. 1927. 5769) uradnikov, 2548 (29.6) zvanič-nikov, "1643 (2097) služiteljev in 1641 (687) dnevm-čarjev; Pošta je imela sledeča prevozna sredstva: 316 vagonov, 247 avtomobilov, 937 poštnih vozov in 804 konje. Dolžina poštnih linij je znašala 87.656 km, in sicer 19.473 km suhozemskih, 16.503 železniških in 1680 plovidbenih. Potnikov je prepeljala pošta 286.655 napram 307.000 v t. 1927, in to na 23.6 mil. km. v, ., Nabiralnikov je bilo 8117 (6899), postnih predalov pa 10.909. Poštni promet. V notranjem prometu je pošla prejela sledeče pošiljke (v mil. komadov, v oklepajih podatki za 1 1927.): pisma frankirana 112.3 (110.5), pisma ne-frankirana 2.1 (2.0), dopisnice 50.8 (42.0), tiskovine 141.6 (98.5), poslovnih papirjev 1.7 (1.6), blagovnih vzorcev 2.9 (2.3) in poštnine prostih pošiljk 37.2 (85.8). Skupno je navedenih pcSiljk bilo 348.8 (293.4) mil. komadov. Število stalno narašča od leta do leta. „ „ , Paketov je pošta prejela 3.9 (3.6) brez nazna-čene vrednosti ter 1.2 (1.1) z označeno skupno vrednostjo 3768.7 (5401.1) mil. Din. Vrednostnih pošiljk, privatnih, je bilo 0.5 (0.6) za 1-393.N (19.784.8) mil Din, poštnine prostih pa 0.5 (0.5) za 19.478 (11.388.9) mil. Diu. , . . - , Promet vplačanih poštnih nakaznic je znašat 5.5 (5.3) mil. komadov za 3.083.0 (2.549.7) mi . Din, telegrafskih nakaznic pa 0.2 (0.2) za 28o.4 (187.9) mil. Din. Hranilnih vlog je bilo vplačanih 25.507 za 18.3 (19.7) mil. Din. Čekovni promet (vplačano) je znašal 2.7 (6.7) komadov za 7.181.4 (12.298.3) mil. Din in ie torej znatno padel proti I. 1927. V mednarodnem prometu je bilo odpravljenih 25.9 (23.3) pošiljk, 0.1 (0.0) paketov m 0.2 (0.2) vrednostnih pošiljk za 333.2 (185 9) mil. Din Prejetih pa je bilo iz inostranstva 29.2 29.2 (24.1) pošiljk, 1.0 paketov in 1.3 vrednostnih pošiljk. Na-več pošiljk pošljemo v Zedinjene drfRve 4 8 mil. , potem Avstrijo (4.0), Nemčijo (a.ai. ltalio ^S), Madjarsko (1.9), Češkoslovaško (1.8), Francosko (1.7). Prejmemo pa največ pošiljk iz Avstrije (7.1), iz Nemčije (4.7), Češkoslovaške (3.3). Zed.njenih držav (3.2), Madžarske (1.9), .Italije (1.9) in Ha"- jejo, da še vedno obstojajo intenzivni stiki med našo državo in našo emigracijo v Ameriki. Telegrafski in telefonski promet Telegrafskih uradov smo imeli I. 1928. v državi 1591. Dolžina telegrafskih linij je znašala 18.400 km, dolžina žic pa 57.452 km. Odpravljenih telegramov je bilo 4.3 (4.1) mil., od teh 3.4 privatnih, ostali so bili državni ozir. službeni. Mednarodni telegrafski promet je znašal 858.470 telegramov, od teh je bilo odposlanih 410.270, prejetih pu 443.200. Največ je bilo od)>oslnnih v Avstrijo (90.594), potem v Italijo (88.581), potem v Nemčijo. Madžarsko, Češkoslovaško itd. Od prejetih telegramov jih je prišlo največ ravnotako iz Avstrije (102.457), potem Italije, Madžarske itd. Tranzitnih telegramov je imela naša pošta odpraviti 665.235 ; za Evropo in 22.983 za ostale kontinente. Po statistiki je bilo v naši državi 53.796 telefonov, in sicer 1051 central, 6 avtomatskih central, 1128 javnih govorilnic, 33.158 telefonskih naročnikov in 18.456 radio-abonenlov. Dolžina telefonskih linij v mestih jo znašala 8199 km, dolžina žic pa 80.967 km; medmestne telefonske linije so dolge 13,122 km, žice pa 88.780 km. Telefonskih razgovorov v krajevnem prometu je bilo 75.8 mil., v medkrajevnem prometu pa 4.4 mil. Dohodki pošte, telegrafa In telefona. Skupni dohodki so znašali 1. 1928. 517.9 mil. Din. Od te vsote odpade na poštni obrat sam 328.2 mil. Din, na telegrafski obrat 51.0, n-i telefonski 102.8 in na dohodke poštne hranilnice 35.7. Dohodki poštnega obrata znašajo 328.2 in se razdelijo sledeče: na dohodke od znamk in drugih vrednotic 265.8 mil. Din, na dohodke v gotovem denarju 6.3, na dohodke od časopisov 1.5, na do- i hodke od poštnih predalov 1.2, od taks za poštne . nakaznice 15.3, na dohodke potniškega in prtljažnega prometa 6.7, od tujih poštnih uprav 30.0, na razne dohodke 1.1, Dohodki te/grafskega obrala so znašali 51.0 dinarjev, in si/jr odpade na takse zn telegrame 28.7, na takse iz mednarodnega prometa 17.5, na dohodke iz radio-telegrofije pa 4.7 tnil. Din. Telefon pa je dal državi 102.8 mil. Din dohodkov, 53.4 so znašale takse krajevnih razgovorov, 36.3 pa redne telefonske naročnine, ostalo pa odpade na razgovore iz javnih govorilnic, razne dohodke ilrl. Po poštnih direkcijah se ruzdele dohodki sledeče: Zagreb 130.2 mil. Novi sad 145.7, Sarajevo 50.6, Skoplje 32.9, Ljubljana 62.9, bonifikacije tujih uprav 54.2, radiotelegrafski dohodki so pa znašali 5.4 mil. Din. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKH z dne 8. julija 1930 (vse v milijonih dinarjev, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 80. junija 1930). Aktiva: Kov. podlaga 327.3 (— 9.3), posojila: menična 1150.4, lombardna 231.3, skupaj 1381.8 (+ 36.7), račun začasne zamenjave 157.9 (— 1.9), saldo raznih računov 1151.7 (+ 16.2); pasiva : bankovci v obtoku 5296.5 (+ 66.8), račun začasne /.umenj&ve 157.9 (— 1.9), drž. terjatve 104.8 (— 36.5), obveznosti: žiro 101)3.7, raziu računi 167.1, skupaj 1260.9 (+. 13.4), ostale postavke nespremenjene^ Crucium in njegovi raziskovalci Popotnik, ki z avtomatičnimi koraki meri zaprašeno cesto preko prijazne, gričevnate Dolenjske od Novega mestu proti vzhodu, sc ves presenečen o/.re, ko je prekoračil Št. Jernej Njegovo pozornost je nenadoma vzbudila nepričakovanu izprcmeinba krajevnega značaja. Grički, ki so ga ves čas spremljali na desni in levi ter se kupičili, dn si je cesta v številnih ovinkih komaj našla med njimi prostoru, so se nenadoma umaknili ter se v daljavi na obeh straneh strnili v dve vrsti, po-teknjoči vzporedno proti vzhodu in izgubljajoči se v vedno širši savski ravnini. Med njima pa sc je razprostrlo širno šentjernejsko polje, na katerem se z zadovoljstvom sprosti popotnikov pogled, zaprt dosedaj v ozke meje gričevnatega sveta. Tudi cesta jo je ubrala, prosta vseh ovir, v lepi, ravni črti proti Kostanjevici, da ti kot napeta ozka mit izginja na obzorju. — Daleč tam na levi si je na tej ravnini poiskala med vrbovjem pot temno-zelenu, tiha Krka, plazeča se potuhnjeno mimo idiličnega Draškovca, preko močvirnih Ko-zarij, dalje proti Brežicam in Savi. Kožarje so le del šentjernejskega polja in tudi ravnina, vendar s popolnoma svojevrstnim licem. Dasi brez človeških bivališč in zato samotne, ne utrujajo in ne dolgočasijo človeka — kar sicer pravijo o ravninah —, zakaj vrbe, močvirske rastline in vodne ptice jim dajejo neko posebno slikovitost. Kožarje so pu še v drugem oziru posebnost. Tu so že od nekdaj plašile ljudi čarovnice in jih zlasti ponoči begale. Sam sem še slišal starega moža, ki je pripovedoval, da v starih, »dobrih« časih ni bilo varno iti ponoči preko Kozarij. Danes čarovnice niso več tako predrzne. Znano pa je, da se opazijo včasih v mraku ali ponoči neki svetlobni pojavi. Ljudje pravijo, da cvete zaklad. V resnici so to plini, ki nastajajo vedno v močvirju in potem na zraku včasih zgorijo. To in pa fantastične oblike vrb, ki sc zde v mraku kot blodeča bitja, so menda rodile v bujni fantaziji nočnega popotnika vero v čarovnice v Koznrjah. Vendar pa Kožarje niso bile vedno lako samotne, kot so danes. Pred stoletji, ko še ni bilo tu Slovencev, je živelo po teh krajih čisto drugo ljudstvo, z drugačnimi navadami in običaji, ki je imelo čisto drugačno kulturo in jezak. Bili so to Rimljani, ki so sc tu mudili, kot lahko sklepumo po raznih najdbah vsaj od cesarja Avgusta (Gaius Julius Caesar Octa-vianu6, vladal od I. 27. pr. Kr. do 14. po Kr.), pa tja v četrto stoletje po Kr. Pa tudu mnogo stoletij, da celo tisočletij pred Rimljani je že bival tu človek, katerega sledovi so se našli v Kozarjah blizu Roj. Med Kožarji in državno cesto leži tam v ozadju širne šentflorjanske ravnine prijazna vasica Grobljc — ne samo po imenu, ampak tudi resnično grobljc iz davne preteklosti. Zakaj cela vas leži na razvalini malega rimskega municipija (mesteca), ki je stalo ob nekdanji rimski cesti Emona (Ljubljana)— Praetorium Ixitobicorum (Trebnje)—Neviodu-num (Drnovo)—Siscia (Sisek), ter se imenovalo Crucium. * * * Kakor so rimski ostanki po naši domovini dobro preiskani, je vendar Crucium ostal ta-korekoč neopnžen in poleg drugih pozabljen. Številne stvari, ki so jih našli vaščanje sami nu polju ali vrtovih, so se poizgubile, deloma prišle v privatne zbirke in le prav malo v kak muzej. Zgodilo se je, da so dali ljudje rimski denar, ki so ga našli na polju, kakor so sami pripovedovali, otrokom za igračo, da se je zopet izgubil — sedaj morda za vedno. Prvi, ki se je začel zanimati za rimske ostanke v Grobljah je Kajetan Huber, ki je bil nekaj časa kaplan v št. Jerneju. Prav stara ženica sc še spomni »gospoda«, ki je vedno poizvedoval in povpraševal, ali se je in kaj se jc kje našlo, ter silil ljudi, da so tam kopali dalje. Tudi je baje sam kopal in dobil mnogo posode, denarja in celo kakih 40 cm visokega malika, ki ga je poslal obenem z drugim najdbami v Monakovo na Bavarsko. V koliko je vse to resnično, je danes težko dognati. Profesor Simon Rutar, član Centralne Komisije na Dunaju, ki je s svojim pomočnikom Pečnikom kopal med drugim tudi v šmarjeti in Vinivrhu, piše: »Spomladi 1. 1890. je našel Pečnik novo grobišče med Grobljanii in Ostro-gom (Crucium?) pri Kostanjevici. Odkril je pet iz skrilnutih plošč sestavljenih grobov ter našel v jednem lončen vrč z ročaji in več drugih lončenih posod (tudi jedno rdeče bar-vuno) ter jedno stekleno žaro. V drugem je našel tri novce od Probu |Marcus Aurelius Probus, vladal 276.-282. I. Ta vladar je bil domu iz Sremske Mitrovicc v Slavoniji], ki so bili s truplom skupno sežgani in v ostalih nekaj lepo okrašenih ali praznih lončenih posod. Koj zraven so bili tudi akostni grobi ali teh ni mogel preiskati, ker je bilo polje že obdelano.« (Glej Letopis Matice Slovenske, leto 1891., stran 196.) Pečnik tudi pozneje ni tega grobišču nikoli odkopaval. Niso pu Rimljani samo tu zakopavali svojih mrtvecev, zakaj rimski grobi so raztreseni po celi ravnini od Gorjancev pa prav do Krke, vendar pa nc v tolikem številu kot tu. Dalje je iskal Pečnik tudi nu zahodni struni vasi, kjer pravijo ljudje, dn jc bilo rimsko kopališče. Z nekim kmetom sta kopala na njivi, kjer sta popolnoma odkrila, že deloma preje znano rimsko stavbo /. dvanajstimi oddelki. Dobila pa sta le kup razniih železnih okov, vezi in tečajev in kos svinčene vodovodne cevi. Iz teh prostorov vodi proti severu kanal, ves obzidan z opeko, katerega |K>men pa še ni znan, ker še ni do-gnano, kam jc vodil. Bližnja hiša je zidana vsa z rimsko opeko, ki so jo dobili na tej njivi. To zidovje so prvič zasledili kmetje leta 1862. Mnogo se je tudi pečal z ostanki Cruciuina domačin g. Kušljan. ki jc kopal za Krunjski deželni muzej. Po nalogu kustosu Miillnerju je v jeseni I. 1898. odkupil v Grobljah in Ostrogu mnogo sveta za kopanje. Ker pa se je hotel Miillner sam udeležiti odpokavanja, sc je izvršitev načrtu toliko zavlekla, da se sploh ni odkopavalo v polnem obsegu, umpak le nekaj grobov v Ostrogu. Tu sc je našel, poleg običajne rimske posode in žar, denar cesarja Maksimina. Ker pa sta vladala dva cesarja Maksimina (Gaius Julius Verus Maxi-minus Trax 235—258 in Gaius Galerius Vale-rius Maximinus 305—318) ni mogoče točno določiti starosti grobov. Dalje je zasledil g. Kušljan ostanke rimskih zgradb tudi na grobcl-skem pašniku, zlasti pri malem sludenčku, ki izvira tam. Prav tako je opazil rimsko opeko okoli Otoka, male vasice ob Krki ne daleč ml Grobelj in v draškovskem gozdu, kjer so po njegovem mnenju žgali opeko. Po ostankih sodeč ni bila rimska naselbina Crucium koncentrirani! nn enem mestu, ampak razmetana in raztresena ob Krki in rim- Grad Luknja Dobro uro od Novega mesta pri Prečni stoji pod visokimi skalami na strmi pečini, izpod katere vre Temenica, stari grad Luknja. Kdo in kakšni so bili njegovi prejšnji gospodarji, ne l>omo govorili, omenjamo lc to, da je sedanji lastnik gradu in gozdov tam okoli g. Fr. Seidl iz Novega mesta. Grad je delotnu že v razvalinah in se ni več prav varno podati v notranjščino. Vendar vsakogar, ki pride tja — čeprav jc bil morda že dostikrat v gradu — žene neka tajna sila, da gre kljub temu v grad. Pred dobrimi 20 leti je bil grad še v zelo dobrem stanju. Streho so večkrat popravljali, a pri tem drugo zidovje ni trpelo. Brez nevarnosti je šel lahko vsakdo notni. Srednje veliko dvorišče so obdajali nu desni in prednji strani gradu obokani hodniki, ki so jih držali mogočni stebri, kakor nam jih kažeta naši dve sliki. Prva spodnji hodnik levo. druga hodnik v nadstropju levo, ki sta še sedaj precej dobro ohranjena. Hodnik na desni pa je čisto podrt. ski ccsti, ki jc šla proti Emoni (Ljubljani) preko Rake. Vendar pa je bilo središče na mestu, kjer leži danes vas Grobljc. Pred nekuj leti so začeli na kraju, kjer je odkril Pečnik rimske grobe, kopati pesek. Na tu način je bilo odkritih mnogo grobov, v katerih i>a so predmete po neprevidnosti razbili, I manjših pa menda sploh ne opazili. G. Kuš-Ijanu se je ]>osrečilo rešiti slične usode grob mlade deklice. V njem je našel zlate uhane, dva srebrna prstana, spono, posodo in tri steklene balzamarje (posodice za solze). Izmišljeno pa jc bilo, kar je pisal neki časopis1, da je našel lonec zlatnikov. Starost teh grobov se je določila ]xi denarju cesarja Kon-stansa (Constans 353—550). Tako po naključju prihaja na dan, kar je nekoč skril čas, da se ohrani poznim potomcem v teh ostankih del preteklosti. Gotovo pa bo mnogo tega ušlo očem raziskovalca in ostalo za vedno rop patine in počasnega razpadanja v okrilju zemlje. 1 »Domovina«. > ^ Hlliilllifl , Migni mm v- rt^ijfs' Q; - / * < .J C N rt^-fT- S- _________ . .... ... ■ m mm Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Na levi je bila kapelica z lepim oltarjem in korom. Nad kapelico se je nahajala viteška dvorana, iz katere so vodile skrite vijugaste stopnice za kapeldčnim oltarjem v kleti in ječe, ki se nahajajo pod oltarjem in kapelo, ter od tam ven na prosto, kjer so bila vrata, ki pa so sedaj zazidana, v grajski jarek. Od tam pa so najbrž vodile pod zemljo ali v kako podzemsko jamo, ki jih je več tam okoli, kar pa se ne da več točno ugotoviti. Nekako sredi dvorišča ie stal vodnjak, ki se še sedaj precej dobro razloči. Naravnost pred seboj pa vidimo vhod v gorenje nadstropje, kamor pa sedaj ni več mogoče priti. Najbolj romantičen pogled je skozi okno, na desni strani gradu, na Temenico. Globoko doli se peni in pada čez visoki jez pri elektrarni, ki je sezidana ob njej in daje električno razsvetljavo Novemu mestu. Edino v tc sobe je še mogoče brez nevarnosti. Pred nekaj leti je tu stanoval neki Potočnik, ki je znan Novomeščanom pod imenom »Francoz«. Ako se podamo v grajski jarek na zapadni strani, vidimo šele, na kakšni skali stoji grad. S te strani nam ga kaže tudi tretja slika. Pročelje gradu samo na sebi ni nič posebnega. Edino kar je nekdaj bilo, je viseči most, o katerem pa danes ni videti nič drugega kakor luknje s škrinci v zidu ob vratih. Nedaleč od gradu se nahaja grajski mnrof, kjer so bili velikanski hlevi. Od gradu proti marofu nad Temenico pa se je razprostiral grajski vrt. Grad sam ni ravno tako velik, kakor so drugi srednjeveški gradovi v okolici; a po vsem tem, kar se je dalo videti pred leti in kar se še danes vidi, je sklepati, da so bili nekdanji gospodarji tega gradu mogočni. Škoda je le, da se za ta grad ni nihče zavzel in ga obvaroval razpada, zakaj okolica je divje romantična in nudi Novomeščanom lep izprehod. Življenje na Bledu Nj. Vel. kraljica Marija nas je skupno z deco v sredo zapustila in odšla z vsem spremstvom v mirnejše kraje lepe Bosne. Upamo pa, da se kmalu vrne na naš prelepi Bled, saj velike sezone bo kaj kmalu konec, jesen pa je na Bledu še posebno lepa in mikavna. Bled je domala napolnjen, to se pravi, stanovanja v večjih hotelih in vilah ob jezeru so zasedena, dočim je periferija še domala prazna in je stanovanj in sob še dovolj na razpolago Prevladuje seveda nemški živelj, dosti jo tudi slišali češčine in madžarščine. Diplomatski zbor prestolice se počasi zbira; dosedaj so došli oz. svoj prihod prijavili poslaniki skoro vseh evropskih držav. Pozornost vzbuja Hay-dar Bey, poslanik turške republike, s šolerjem črne barve. V prihodnjih dneh pričakujemo gosp. poslanike bratskih slovanskih držav, eks. Fliderja (ČSR) in gosp. poslanika poljske republike g. Ba-binskega in druge. Za konec julija odnosno za avgust pa so prijavljene osebnosti, o katerih bomo poročali, kadar bodo res že na Bledu. Gre za par pomembnih osebnosti evropskega političnega obi-ležja. Jezerska kopališča so sedaj dnevno polna, posebno še v času take vročine, kakor smo jo imeli zadnje dni. Dež je ozračje prijetno ohladil in vsaj malo pomogel rastlinstvu in polju, ki je vsled dolge suše že bilo kar rjavo in od solnca požgano. Izletnike opozarjamo, da je odslej na blejskem otoku vsako nedeljo božja služba ob 9 dopoldne, v farni cerkvi pa ob 10. Motiv iz Vintgarja. Pismo iz Innsbrucha Pol osmih smo pridrveli z železnico skozi divje romantične pokrajine v glavno mesto Tirolske. Priznati moramo, dobra volja nas je zapustila, zakaj izmučeni smo vsi od kraja radi dolge vožnje. Oddahnili smo se, ko smo se ustavili na verandi hotela »Victoria« nasproti glavnemu kolodvoru in prišli do toplega zajtrka. Oddih ni bil dolg. Trije ogledni avtobusi poštne uprave fo se ustavili pred hotelom — pa smo morali vanje, da si ogledamo mesto. Na Iselberg smo krenili s svojim meniorjem, direktorjem Reisebtiro-ja g. Hradeckijem, prane-čakom ljubljanskega župana Hradeckega. Z lepe razgledne točke nam je razkazal mesto ter nas vedel potem mimo kapelice, v kateri je imitacija znanega tirolskega križa, do impozantnega Andreja Hoferja, ki danes bolj kot kdaj prej vzbuja v Ti-rolcih ljubezen do rodne zemlje, saj je Brenner, kjer se postavljajo Italijani, le še 30 km od glavnega mesta. Nasproti spomenika se dviga »Tiroler Kaiser-i;ager Museiim«, v katerem je spravljena vsa zgodovina Tirolske od leta 1809 pa do danes. Zanimiv muzej, ki mora ludi buditi plemenito rodoljubje. Z Iselberga smo odšli v »Panoramo*, kjer je naravnost grandiozno upodobljena Hoferjeva junaška borba za svobodo Tirolske. Vse kar živi, da strmiš in se čudiš. V Hofburgu smo si ogledali grajsko kapelo z znamenito Madono v »srebrnem oltarju«, videli orgle iz začetka 16. stoletja. Tega in onega je imelo in je poskusil, če še pojo. Oglasile so se, kakor bi se vzbudili in zaiečali visoki mrtveci vladarji, ki so pokopani tu v grobnicah. Iz kapele smo odšli v dvorno cerkev, ki diha z Maksimilijanovo grobnico, katero straži na obeh straneh dolga vrsta raznih srednjeveških cesarjev in vojvod, ki bron-čeni budijd vso ono davno dobo. Tudi Andrej Ho-fer je tu pokopan. Njegova soha se dviga nad grobnico in poleg svojo zastave drži še — črno, ki jo tolmači tam blizu izrazit napis, govoreč o rani, katera bo žgala, dokler bo južni del dežele v suženjstvu. To je bilo v glavnem vse, kar smo si ogledali dopoldne, nakar smo se vrnili v hotel, pokosili in nato je sledilo — junaštvo. Junaštvo? Prav zares! Vsi smo se namreč odločili, da se povzpnemo z vzpenjačo na 2334 m visoki Halelekar, ki se strmo dviga nad mestom. Veseli smo se usuli v voz, celo pesem se je oglasila. Spet ona: »Mi zdaj gremo, nazaj spet pridemo .. .< Kar nenadoma je refren »spet pridemo« obtičal v grlih, zakaj drseli smo nad Ino čez strm most in potem je šlo vedno bolj navpično vse do Hungorsburga — ime tej izletni točki je ostalo iz srednjega veka, ko so tja gor zapirali zločince in jih izstradali do smrti... V Hungersburgu (900 m) smo prestopili z drseče vzpenjače na zračno v treh oddelkih. Sapo nam je jemala že drseča, v v zračni pa si spočetka skoraj nismo upali dihati. Globoko nizko pod nami so rastle smreke in menim, da ga ni bilo, ki ne bi mislil, kaj, če bi se žica utrgala. Brrrir!... Pri naslednji postaji Seegrube (2000 m) sem mislil, da kdo zgubi pogum, zakaj zadnji del je res tako navpičen in divji, da mora stopnjevati strah in grozo. Nihče ni omagal — vsi smo prišli do končne postaje, odkoder smo šli še kakih 50 m, da smo dosegli vrh. Pričakovali smo lep razgled, a kar smo videli, nas je prevzelo. Vse okrog divje razrite ogromne verige gora, katerih vrhovi in rebra pokriva še sneg... Na vrhu si domačin s pritrjenim daljnogledom služi lahek zaslužek. Pod daljnogledom ima napis: Gamsi! Kdor jih želi videti — 30 grošev. Kajpa vsi, ki pridejo prvič na vrh, so radovedni. Tudi mi smo bili in videli smo veliko čedo gamsov, ki se je lepo hladila v sneženih plasteh. Ilafelekar je priljubljena točka za Innsbruck-čane. Sem gori hodijo na višinsko solnce poleti in pozimi. Pozimi — tudi predlanskim — je na vrhu 28 stopinj toplote, medtem ko je v dolini 30 in več stopinj pod ničlo. Seve, pri zimskem solnčenju morajo obiskovalci paziti, da še za solnca pridejo v dolino, zakaj, če bi se kdo zamudil, bi težko plačal. Četrt ure po solnčnem zahodu namreč pade temperatura na gori kar nenadoma na —30 in več. Ko smo si razgledali čudoviti alpski svet in njegove velikane, smo se vrnil k postaji. Nizdol se nam je zdelo, da gre hitreje in lepše in srečno smo čez tričetrt ure izstopili v mestu... S skupino rokodelskih pomočnikov in nekaterih uglednih naših obrtnikov smo obiskali v Dreiheiligenstrafie tukajšnji Rokodelski dom, kjer nas je ljubeznivo sprejel msgr. predsednik iii nam ga razkazal. Dom je veliko, obširno, trinadstropno poslopje, ki ga bodo v kratkem renovirali, da bodo imeli v njem na razpolago 39 sob s 150 posteljami. Dom je med vojno in po vojni mnogo trpel, ker ga je bilo zavzelo vojaštvo — avstrijsko in po 1918 nekaj časa italijansko. Društvo ima sedaj nekaj čez 100 članov — samih pomočnikov. Večji pa je obisk potujočih, ki iščejo v domu zavetja. Tako je bilo teli lansko leto 756. Zanimivo je, da je med' tem bilo čez 500 raj-hovskih popotnikov, ki začno po ovinkih potovati čez Innsbruck, Salzburg itd na Dunaj mesto bi st izbrali krajšo pot iz Monakovega ali kod drugod. Je pač v njih še one romantike iz polpretekle dobel V Rok. domu smo našli tudi — koroškega Slovenca, ki je v društvu gospodar odra in 'gra navadno komične vloge. Bil je zelo vesel in go' ril z našimi fanti čisto lepo slovenski ter jim razkazoval s predsednikom oder in repertoar zadnjih let. Videli smo, da je ljubljanski bolj izbran, dasi nimamo tako sijajnega odra. Iz Rok. doma nas je spremil g. predsednik v hotel »Victoria«, odkoder smo ob pol 5 odšli ter se odpeljali z železnico, ki je, kot so vse alpske, električna, kar dela vožnjo prav prijetno. Povedati moram h koncu, ua mi je pisalna miza kovčeg na kolenih, ker v vlaku, ki sc preveč vzpenja proti Oberammergau-u, ni najti druge ko-modnosti. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODitr.Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na, pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana iO.'S't9. Telefon štev.2325. •r. Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgoraj! Ekonom in vrtnar 30 let star, želi radi že-nitbe preraeniti takoj svoje mesto, - Ponudbe prosi pod šifro »Pošten in trezen« št. 7808. Pekovski pomočnik zmožen samostoj. vodstva pekarne, z večletno prakso kot mojster, - išče primerne službe. Vzame tudi pekarno v najem. Cenjene ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro: »Pošten in zanesljiv«. Učenca (-ko) sprejmem z boljšo šolsko izobrazbo takoj. Naslov v upravi lista pod št. 7942. Stavbne mizarje dobro izurjene, sprejmem takoj. Jurij Polak, strojno mizarstvo, Kranj. Čevljar, pomočnika in vajenca takoj sprejme A. Juntes, Dunajska cesta 15 (dvorišče). Vajenca za čevljarsko obrt sprejmem, Travnik, Trebnje, Dekle pridno in pošteno, išče mesta služkinje, tudi izven mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dekle« št, 7850. Prodajalka mešane stroke išče službo, najrajši na deželo. Tudi dobra manufakturi-stinja. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 7798 Dipl. elektr. tehnik išče primernega mesta. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. «100/7904« Kontoristinja zmožna slovenske, nemške stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del želi zaposlenja. Naslov v upr. lista pod 7909 Prodajalka in poslovodkinja, dobra moč, želi premeniti službo 1. avgusta. - Naslov v upr. »Slovenca« pod 7845 Mlada inteligentna gospodična, perfektna v nemščini, dobra računa-rica, prosi mesto začetnice v pisarni ali kaj 6ličnega. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lepa pisava« št. 7869. Službo išče mladenič, star 17 let, močan, pošten fant, krščanskih kmetskih staršev, ki bi se rad učil ključavničarske obrti in ki že nekoliko razume ca to delo. Dovršil sem z dobrim uspehom osmi razred drž. gluhonemn. osnovne šole v Ljubljani. Službo nastopim dne 15. julija ali 1. avgusta. Jakob Lavtar, Sv. Barbara št. 2, p. Škofja Loka. Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgorajl Mizarskega vajenca sprejme Sajovic, Ljubljana, Škofja ul. 13. Vajenec za kmečki in valjčni mlin se sprejme. Reflektira se le na poštenega in pridnega v starosti 14 do 16 let, ki ima veselje do mlinske obrti. - Ponudbe na pravo 1 ista pod »Vajenec« 7915. Dekle pošteno, ki je vajeno tudi kuhe, se sprejme takoj v stalno službo. Gostilna Miiller, Janševa ulica 15, Ljubljana 7. Čevljarskega vajenca sprejmem. - Alojz Turk, poleg vile Stadion. Učenca iščem za trgovino mešanega blaga v letoviškem kraju Gorenjske. Poštenost in pridnost ter stroga verska vzgoja predpogoj. Ponudbe poslati na upravo «Slov.« pod 7891. Vajenko s predpisano šol. pred-izobrazbo sprejme trgovina z usnjem. Ponudbe pod šifro »Usnje« na oglasni nddrlek »Slov.« Vrtnarski vajenec z vso preskrbo se sprejme. Ivan Bizovičar, vrtnarsko podjetje, Ljubljana, Kolezijska ulica 16. Služkinjo z dežele, pridno, pošteno, ki se razume pri gospodinjstvu, išče Krojna šola, Ljubljana, Stari trg 19. Pekovskega vajenca pridnega, poštenega in zdravega, sprejme z vso oskrbo v hiši pekarna Anton Petač, Jesenice. Trgovska sotrudnica mešanega blaga z obrtnimi pravicami, dobro izvežbana in neoporečna, se sprejme v vpeljano trgovino. Nastop takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 7810. Učenko sprejme trgovina z živili. Ponudbe pošljite na upravo »Slovenca« pod šifro »V domači oskrbi« 7800. Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana TELEF. 28-29 28-30 BRZOJAV: STROJ za sadje I rt grozdje Mihe cene Vajenca za kolarsko obrt sprejmem. Oskrba v hiši. — Andrej Pečenik, Kožarje št. 41, Dobrova. Vajenca za čevljarsko obrt sprejmem. Rudolf Tobias, Flo-rijanska ul. 28, Ljubljana. Natakarico pridno in pošteno sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7807. 2 pečar, pomočnika eden za delavnico, eden za postavljanje in en vajenec, kmečkih staršev z dežele, od 16. leta naprej, se sprejmejo. Delo trajno, plača, stanovanje in hrana po dogovoru. — Ivan Zaplotnik, pečarski mojster, Radovljica. Vajenec za krznarsko obrt — se sprejme. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 7793. Prodajalko dobro računarico, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upr. »Slovenca« pod 7806 2 učenki ki imasta veselje do šivanja in štikanja perila, sprejme takoj fina izde-lovalnica raznovrstnega perila. Pismene ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro: »Ljubljana 101«. Vajenec s primerno šolsko izobrazbo, poštenega, pridnega doma iz Ljubljane, sprejme takoj tvrdka B. Motoh, Ljubljana, Vodnikov trg 5. Vajenca zdravega in krepkega, takoj sprejme tvrdka J. Košar nasi. D. Cotič, kleparstvo in vodovodna inštalacija, Ljubljana —■ Hrenova ulica št. 7, Učenec z dvema razredoma meščanske šole sc takoj sprejme v spec. trgovino na Dunajski cesti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7842. Sluga ki zna tudi kuhati, se išče za župnišče v Dalmaciji. Ponudbe pod šifro »Zadovoljnost« štev. 7833. Žensko od 45 let naprej, ki ima veselje do otrok, sprejmem v oskrbo. Hrana in stanovanje z neko vsoto denarja. Angela Peterca Štepanja vas, p. Sp. Hru-šica. Vajenca za brivsko obrt sprejme salon I. Polanc, Kopitarjeva ulica 1. Krojaškega vajenca sprejmem. Hrana in sla novanje po dogovoru. Anton Škofic, Jernejeva cesta 24, Ljubljana 7- Vajenca za kolarsko obrt, krepkega, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Zanoškar, kolar, Ljubljana, Tržaška c, 17. Učenko krščanskih staršev sprejme šivilja. Hrana in stanovanja v hiši po dogovoru. Goričan, Bežigrad, vila »Rozinka«. Stanovanje dveh sob in kuhinje, ali manjšo hišo z vrtom —: iščem za 1. september v Novem mestu. Ponudbe pod »Novo mesto« štev. 7830 na upravo »Slov.«. Mirna stranka treh starejših oseb, išče stanovanje ene sobe in kuhinje s pritiklinami. -Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod šifro: »Takoj ali pozneje«. Sobo s kuhinjo oddam s 1. avgustom blizu vile Stadion. Izve se Dunajska c. 35. Hmef 3IJJS GL oglas na 4. str, zgoraj! Šoferska šola I. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktičoe vožnje. Fotograla sprejmem kot sostanovalca po zelo nizki ceni proti uslugi. Želi se muzika-ličnega in bogaboječega. Frelih, Hrenova ulica 19. Gospoda sprejmem v vso oskrbo za 500 Din mesečno. Naslov v upr. pod št. 7912. Stric Jaka! GL oglas na 4, str. zgoraj! Oddam sobo s posebnim vhodom, prazno ali opremljeno s štedilnikom ali brez. - Zg. Šiška, Kosovo polje 164. 2 sobi in kuhinjo išče upokojeni strojevodja za 1. avgust eventul. 1. september. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 7829. Solnčno sobo lepo, na deželi, oddam samskemu gospodu ali gospodični. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7887. Stanovanje samsko, obstoječe iz 2 sob, predsobe in kopalnice s klozetom, se odda v najem s 1. avgustom 1930 v naši palači na Pražakovi ulici 15/IIL Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Gostilna v Ljubljani se odda v najem. — Ponudbe pod »Prometna točka« štev. 7862 na upravo »Slov.«. Delavnico pripravno za vsako obrt (sedaj autokleparstvo), s 1. oktobrom oddam, Na željo tudi stanovanje. -Ižanska cesta 6. Restavracija tik postajališča Dev. Mar. Polje, na zelo prometnem kraju se odda v najem ali na račun. Poslopje je letos na novo zgrajeno, vi-sokopritličr.o, ima stanovanjskih prostorov za 2 do 3 stranke ter 2 sobi za tujce, 1 gostilniški lokal se event. lahko uporabi za trgovino. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7896. i Stric Jaka! Glej oglas na 4. str. zgoraj! Stric Jaka! Gl, oglas na 4. str. zgorajl Preklic! Preklicujem žaljive očitke, ki sem jih v gostilni Erbežnik na Zaloški cesti govoril 25. junija o g. Matiji Urbancu, pleskarju v Mostah, kot neosno-vane in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Bezlaj Janez. Ba*e*tva Stric Jaka! GL oglas na 4. str. zgoraj! Stavbna parccla se proda. Vprašati v gostilni pri Tičku na gričku. Enodružinska hiša nova, ob Tržaški cesti naprodaj. Jernej Lampret, Dolgi most, Vič pri Ljublj. Gospodar, poslopje s stanovanje in sadnim vrtom, ob prometni cesti v Višnji gori, prodam. Pripravno za kolarja ali prevoznika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7816. Hišo - sredi velikega vrta, oddaljeno uro hoda od Tekstilne tovarne (za Savo) prodam po ugodni ceni. Na željo tudi nekaj njive in gozda v skupni izmeri 5 oralov. Pojasnila daje lastnica Ziherl, Kranj 114. Soba mirna in svetla v bližini opere se takoj odda. Naslov pri upravi »Slovenci '15 pod »es Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgoraj! Dijaka prvošolca krščanskih kmečkih staršev, sprejmem v vso oskrbo za 500 Din mesečnd Naslov v upr. pod št. V prodaji leži Vaša bodočnost! Ako se čutite sposobnega doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 25/1. Stavbišča od 5—8 Din m5 naprodaj. - Več se izve v gostilni na Brdu štev. 18, pri Viču. Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kabineta s pritiklinami, se odda v najem s 1. oktobrom 1930 v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgoraj! Označine nam Vaš naslov. — Radevolje smo pripravljeni Vam brezplačno uposlati naše kataloge in prospekte. Iz istih boste razvideli našo zmožnost, - Sedaj pride pravi čas za Vas. Pri prodaji naših, okrog 30 nepogrešljivih predmetov za vsako gospodinjo, gospodarja, uradnika, delavca itd., opustite lahko vsak ijeizplačljiv poklic, ker pri nas lahko izhajate. Kaj jiskirate: 5 minut pisanja na Generalno raz-pošiljalnico »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. Manjše posestvo kupim proti mesečnemu odplačilu po 1000 Din. -Ponudbe na oglas, oddel. »Slovenca« pod: »Pošten plačnik«. Hotel večletni obrat, s 15 sobami, v sredini Belgrada, restavracija in dve veliki kleti, se proda vsled bolezni. Ugodni pogoji. Naslov: čovič, Beograd, Poenkarejeva 46. Velik sadni vrt kot parcele naprodaj. — Streliška 33. Prvovrstni zarezani strešnik, kateri dobro prezimi in se ne luiči, zsdno opeko v večjih množinah in nudi'po nizkih cenah F P. VID1C & Komp. iovarna zarezanih streš-ntkov, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3 Rabljene zaboje se najceneje dobi pri Jugosleyr, Ljubljana VII, Frankopanska ulica 21. Dva pletilna stroja »Dubied« 8/80 in »Ideal« 8/22, oba malo rabljena, proda M. Kolšek, Šoštanj. Krasno posestvo in trgovina z meš. blagom, stara, dobro vpeljana, z obširnimi lokali, pripravnimi tudi za veletrgovino, v večjem kraju dravske banovine (bivše mariborske ob!.), na prometnem kraju, tik ob banovinski cesti I. razr. Enonadstrop-na stavba z mnogobrojni-mi sobami, pripravnimi razen trgovine ludi za gostilno itd., z vodovodom v hiši, moderni hlevi, kleti, skladišča, njive, travniki, sadonosniki, vrtovi, gozd in vinograd, pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. - Trgovina sc proda event. tudi brez posestva. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7877. Otroški voziček dobro ohranjen, se ceno proda. Celovška ces. 66. Gasilski voz s 16 sedeži, se ugodno proda. Fr. Iskra, Vič 16. Proda se iz proste roke radi selitve hišno posestvo na Viču in sicer dve eno-nadstropni hiši, eno gospodar. poslopje, obsežno zaprto dvorišče in poleg 1500 kv. metrov sadnega in zelenjadnega vrta, vse ograjeno. Pripravno je za stavbišče, ker je ob cesti. Hišno posestvo je vse v dobrem stanju, v eni hiši dve obsežni delavnici, povsod elektrika napeljana in vodnjak z zdravo pitno vodo. Stoji ob križišču cest. Proda se v celoti ali posameznih delih, pripravno je za vsako industrijo, obrt, trgovino alt gostilno. Več se izve pri lastniku: Franc Iskra, Vič 16, pri Ljubljani. Kupimo Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str, zgoraj! Kamnitni žlebovi za govejo živino, dolžina 12 metrov, se ugodno prodajo. Franc Iskra, Vič 16. Mrtvaški voz fino izdelan, zelo pripraven za kako občino ali gasilno društvo, sc proda pri: Janko Černe, sedlar, Ig- Kopalno banjo (veliko) kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 7881. Malinovec in 12 vrst sokov nudi Brezalkoholna produkcija, Komenskega ul. 36. Prodam 100 metrov suhih bukovih drv; cena po dogovoru. -Anton Milavec, Unec. Kopalne banje klozete, lijake in vso železnino dobite pri tvrdki Fr. Stupica, trgovina z železnino, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Kompletna postelja se proda na Bregu št. 2/1. Brusnice, maline kupuje delikatesa Fr. R. Kovačič, Miklošičeva 32. Vinska klet 1 sc odda na račun. Na slov v upravi pod 7866. Berite Slovenca ■ i << ' in oglašujte v njem! Realitetna pisarna Maribor, Sodna ulica 30, proda posestva do 150 oralov, hiše, gostilne, vile, graščine, trgovine, žage, mline, mesarije in industrije. Malo posestvo pripravno za kolarja, v bližini Maribora ali Ljutomera, kupim. Naslov da uprava »Slovenca« pod št. 7777. Rabljene cevi tračnice in traverze kupuje vsako količino »Ju-gofurda«, Zagreb, Podvož-njak pri glavnem kolodvoru, Bednjanska ul. 2. Vsakovrstno mmmumsBBmmmamt Cenjenim čitateljem priporočamo sledeče Rfovoiraeškci tvrcilce Alfonz Oblak špecerija in prodaja čevljev Trg kraljeviča Petra Ljudsa posojilnica Trg kraljeviča Petra Jakob Kriška brivski salon in trajno kodranjo Ljubljanska cesta Kniige pis : i n. potrebščine itd. J. Krajec nasi. Alojzij Grilc čevljarska industrija Trg kraljevtča Petra Leooold Cigler čevljarstvo Tesarska ulica 166 naie oglase in v«a druRa inserntna nnroiita sprejema veak dan po larifni ceni t>o-druž. slovenčcve upravo Rudolf Brudar modno krojaštvo Trg kraljeviča Petra Erjavec Franc usnjarna, prodaja usnja in čevljarskih potrebščin Vso pojasnila iclodo oirlnsov v Slovencu in Domoljubu sc dulie v Slovcr.frvt podružnici Jurij Picek špecerija in železnina Trg kraljeviča Petra Josip Kumar mehanik, emajli-ranje peči Ljubljanska cesta ,iiii§!r. Slovenec letnih 1929 v izvirnih platnicah še vedno na razpolago josipina lakac gostilna in trgovina s suhimi gobami Rokodelski dom Josip Turk špecerija Katarinin trg Josip Kos knjigoveznica in papirna trgovina Trg kraljeviča Petra terapije po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wo!fova ulica št 3. Lii«r lup] Stric Jaka! GL oglas na 4. str. zgoraj! Nov pletilni stroj znamke Waltcr 68 se poceni proda - Černuče 39. Obleke klobuki in več parov čevljev na prodaj. Kje, pove uprava lista pod št. 7914, Proda se štedilnik s pečnicami ter več vrat za sušilnico, in peč. - Poizve se: Karel Kogovšek, Kladezna 4. Spomladanski med pošiljam po pošti 5 kg 10? Din franko. - A. Maček, čebelar, Vrhnika. Žaganje in drva odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 20 pisalnih strojev sistema: »Underwood«, »Smith & Bros«, »Rc-mington«, »Ideal« itd. — se poccni oddajo. Tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 21—61. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovfč, Zagreb, I lica 82, Kemič. čistilnic« perja. Okenska krila dvojna, kompletna, dobro ohranjena, zasteklena s šaluzijami vred, ceno naprodaj. - Vprašati Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 6. Za poletno sejanje nudim rdečo deteljo, repo, grahorq, koruzo in ajdo. - Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska c, 36. - Kupim vse vrste žita in druge deželne pridelke. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28 -20. "Fst «fauhA mul m? m w mm ^m vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Te!efon2424 Moško kolo napol dirkalno, znamke »Eglon«, malo rabljeno, naprodaj. Hočevar Feter, Higijenski zavod, Zaloška cesta 2, Ljubljana. Pekarija v Zagrebu, na prometnem .mestu se proda radi odhoda v Ameriko. Dobro vpeljana. - Milan Vdovič, Vlaška ulica 129. Prodam dva lepa, cvetoča oleandra. — Sv. Petra c. 77. Razno pohištvo je po nizki ceni naprodajj nova hrastova in več mehkih ter kuhinjskih oprav, potem kompletna že rabljena orehova spalnica z marmorjem, in velika orehova tridelna o-mara z ogledalom. Josip Kurnik, Zg. Šiška 51. Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. Trapist sir ni polnomastni, ___ Din 20.—, razpošilja: Anton JanSa, mlekarna, Dobje, p. Slivnica, (Sv. Jnrij ob j. žel.). II Radio Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgoraj 1 Detektorski aparat še malo rabljen, s slušalko in anteno, prodam pod polovično ceno. Naslov pove uprava 7815. Railio-aparat 1 cevni se proda ali zamenja za moško kolo. -Naslov pod št. 7907. Poizvedbe Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgoraj! Zatekla se je bela papiga (kakadu) — Jako. Kdor jo ujame, se naproša, da jo vrne proti nagradi. V. Šega, Poljanski nasip 52. Čeri). Singer stroj dobro ohranjen, se proda. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. | Glasba Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgoraj! Harmonij še dobro ohranjen se ra di selitve v inozemstvo proda samo za Din 1000. Naslov v oglasnem oddel. »Slovenca« pod št. 7895. Pianino ie naprodaj. Naslov pri' »Slovencu« pod št. 7903. Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgoraj! Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nik-a za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din. V komisijo sprejmem dobre čevlje. Lokal z izložbo na prometnem kraju Ljubljane. Rudolf To-bias, čevljar. Nikoprost Vas odvadi kajenja takoj. Stane franco 76 Din. -Učinkuje takoj. Tisoči so se že odvadili! Razpošilja Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ul. 36, [Čitajte in širite »Slovenca«! Vsega zdravilstva dr. Stane Vrhove c zobozdravnik Celje, Vrazov trg 6, I. nadstr., zopet redno ordinira od 8—12 in od 3—6. Stric Jaka! Gl. oglas na 4. str. zgoraj! Reform steklenice za vkuhavanje sadja in povrtnin se odlikujejo s popolno zanesljivostjo in nizko ceno. Zaloga za Jugoslavijo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Ceniki na razpolago. Kmetovalec* in obrtnik! Če rabiš dober motor, dobiš svetovnoznani Li-ster bcncinski motor za nizko ceno pri tvrdki Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. »Ada« otoman (divan), lep, praktičen, za vsako družino. Din 550— 650. — Razpošilja se tudi na deželo. - »Ada« Maribor, Židovska 4. •vjjjp- .v - Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloz« - Sušlca - Kašeii - Suhi kašeli - Zasluzenje - Nočno potenje -Bronhialni katar - Katar v grlu - Sluzni kašeli - Izmeček krvi - Vzdlgavanje krvi -Tesnoba - astmatično hropenje - Zbadanje 1.1, d.. •J!!". so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte tako) knjigo o moji novi umetnosti hranjenja KI Je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsa-I kem načinu življenja, da so bolezen hitro premaga. Telesna težlna se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine Resni možie Zdravniške znanosti _potrdijo prednost moje metodo ter Jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranie , nja. temboije bo za vas. __ii Ponolnoma zastoni doblle m°J° knjigo, iz katere boste črpali mnogo korist ' nega znanja. Kogar torel mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temelllt in varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmeta popolnoma brezplačno, broz vsako zaveze s svoje strani moja pojasnila In bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu novemu načinu Va5e pretirane ki Jo označujejo kot Izborno prvi protesorjl. V Vašem lastnem Interesu |o torej, da takoj pišete, in Vas bo nato vsak čas lahko postreglo mole ondotno zastopstvo. Črpajte pouk In močno vol|o za zdravje lz knjigo Izkušenega zdravnika. Vsebuje okrepitev in žlvljensko uteho ter temlje ozlr na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. MoJ naslov Jo: Georg Fulgner, Berlin-Neukolin Ringbabnstrasse 24, abt. 618 (Deutscbland) Peči in štedilnike Vam nudi najceneje Franc Jerko, Črnuče. Solidno!! popravljam po brezkon-kurenčnih cenah: moške templance, močne 29 D, ženske templance, močne 22 D. Priporoča se: Rudolf Tobias, čevljar, Florjanska 28. Tovarna zamaškov ustanovljena 1898. J. A. Konegger, Maribor - Studenci, Kralja Petra cesta št. 33. Izdeluje plošče iz plutovine za izolacije, zdrob iz plutovine in plutove odpadke. — Brzojavni naslov: Konegger, Maribor. MaUnovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. PICCOLI, Ljubljana i kg 20 dinarjev Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13. Talarje za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Tomažič, kroj. mojster, Celje, Na okopih 5. t GOLOB i KOMP. LJUBLJANA, Puharjeva ulica 3, Izdelovanje emajliranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga šamotne opeke.Cene konkurenčne. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. c&cveiicu' zajamčiio najpopolnejši uspeh TELEFON 2718 SLOVENIA-TRANSPORT Sv.se KRASNE TLAKOVE za veže, cerkve izdeluje in poklada Cementarna Gostinčar, Pešata, pošta Dol pri Ljubljani. diva\\ rauevica Žimnicc (modroce) predelujemo po 35 Din. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah. -Pridem delati tudi na dom. Slavič Franc, tapet-' ništvo, Rimska četa št. 5, Žabjak št. 14. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Kranju št. 48 pečarsko obrt. Vsa v mojo stroko spadajoča dela bom izvršil solidno , in v največjo zadovoljstvo. - Kokalj Vinko, pečar, Kranj št. 48. Modroce posteljne mreže, železne I zložljive postelje, otoma-; ne, divane in tapetniške 1 izdelke nudi najceneje I RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske j trave, žime, cvilha za • modroce in blaga za prevleke pohištva. PSenlCno moko najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žila in mlevskib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Otomane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. -Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peres-nice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najcenejše le F. SAJOVIC LJUBLJANA, Stari trg 6. IDO kg koruze . . 158 D rešet. oves 190 D prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Kmetovalci! Mlatilnice, motorje, Dee-ring-kosilnice, pajkelne, mline za grozdje in sadje, slamoreznice, vratila, dro-bilce za gramoz, mline za moko, in vse druge gospodarske stroje ima vedno na zalogi Fr. Stupica, trgovina z želez-nino, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Krasno morsko kopališče in letovišče, od Sušaka tričetrt ure s parnikom, dobra avtobusna zveza s postajo Plase-Crikvenica. Izleti v smrekove gozdove. Kopanje in razne vrste športa na kopnem in na morju. Številni hoteli, penzioni in zasebna stanovanja nudijo prijetna bivališča in to so: Praha, Union, Riviera, Carovo. Restavracije: Zrinjski, Bosna, Zagreb in mnogo manjših gostiln. Prospekte pošiljajo na željo: Lječilišno Povjerenstvo, Kraljeviča, in vse »Putnikove« pisarne._ Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar* Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14,—17., ob nedeliah od 15.—17. B Čas je z/dto I pa tudi dobra i rektamč t/ \SL0VENCU- ***++*+r++**+**+**^ ****** Izmed sodobnih književnih izdaj so i mu priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ,Fame* azbestni tlak je brez stikov, ognja varen, lahko za čistiti, v higijeničnem pogledu nedosegljiv. Polaga: »F a m a« , prva jug. tvornica vlitih tlakov, Ljubljana :: Tesarska ulica 3 :: Ljubljana. Zagata Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega dragega očeta itd., gospoda Valentina Sitarja za poklonjeno cvetje ter za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 15. t, m. ob 7 zjutraj v cerkvi 00. frančiškanov. V Ljubljani, dne 13. julija 1930. Žalujoče rodbine: DR. OFFNER, BARON LAZZARINI, OWENS, BOGATAJ, SITAR. •sSlŠo d "n^do s SJa-rOnJCL. » •• «00 4-siižs ► ..Sce SO »JO -■ S — SSN-SS* m v I Rumeni gusarji is K/l Š5•>"2 ^r i« So« u * c ° 1 c 'Q_- —1 u iN-ii N co ,K ** ^ .S » " Q J! I = m r • - -"5 , o » jjui i<" c aysj<5 čT— — 7 *c S S «0 » - s . jg _ . „ > ~ • a = 2 " ® Jo 5 gvi * (Sodobna zgodba.) 13. Na krovu Berezine. Mihaelu se je zdelo, da se more navzočnost Ti-tarjevega čolna v teh vodah razlagati samo na cn način: Budžak išče njega! »Moramo ga opazovati,« pravi Čengu. Le škoda, da se mu ne smem pokazati! »No, po mojem ga lahko opazujete, nc da bi se izpostavljali nevarnosti,« odgovori Kitajec. Na kraju, odkoder sem videl njegov čoln, tvori ločje dobro skrivališče.« Pa pojdiva tja! Tim, vam izročam Bantam v varstvo. Mislite pa tudi na Eli Sanga, če mu bo treba pomagati! Ali right, sir.« Mihael vzame v roko daljnogled in stopi s Čen-gom v dingo. Ta ga hitro prepelje do roba bičevja, odkoder jc lahko videl kos obale. Bere/.ino je bilo še vedno mogoče videti; bila je precej oddaljena, pa se jim je bližala. Na njenem krovu je stal neki možak, ki je skozi daljnogled opazoval obalo. Čez nekaj minul začne Berezina voziti počasneje, no in zdai se celo ustavi in to skoraj baš nasproti skriti dingi! Mihaelu je kar sapa zastala: ali ga je Budžak zagledal? Opazovalec se je skrbno oziral po okolici; pa videti je bilo, da ni odkril nič sumljivega, kajti povesil je daljnogled. Lanša se je zopel premaknila in je kmalu ni bilo več videti. Le kaj je nameravala? Ako ji v dingi sledi, ga utegnejo zapaziti in vendar njeno pot mora opazo- vati! Mihael pogleda naokoli. Kakih dvajset metrov od brega je stalo debelo drevo, neke vrste vrba z gostim listjem. Veslajte k bregu, Čeng!« pravi Mihael. Splezal bom na tole drevo; mislim, da je že toliko visoko, da bom imel z njega dober razgled. Izplača se poskusiti. Mihael vzame s seboj daljnogled in se kmalu varno skrije v listju vrh drevesa. Upanje ga ni varalo: zopet je jasno razločil Berezino, kako je krenila v neko drugo reko kake pol milje dol ob obali, vsaj videti je bilo tako. Nato pa so jo zakrila drevesa, vodne rastline in napeti bregovi. Vendar pa je Mihael vedno lahko še slišal puhanje motorja; kako pa se je začudil, ko je zapazil, da postaja glas motorja vedno močnejši! Skozi daljnogled je pazljivo zasledoval lan-šino pot in čez nekaj minut skrivnost razkril. Berezina se je namreč kar naenkrat prikazala iz svojega skrivališča na desni strani ločja in sicer nepričakovano blizu! Gotovo ni bila več ko četrt milje daleč. Jasno je bilo, da je reka tvorila velik ovinek in se tako približala reki, na kateri je bil zasidran Bantam. Tam pa se je lanša ustavila. Mihael je videl, da so trije možje skočili iz nje in bredli na obrežje ter se napotili v deželo. Eden med njimi je bil podoben Budžaku. Čez nekaj časa pa se je prikazal še četrti, ki je prišel iz čolnovega trupa, potegnil s katranom prepojeno plahto s kupa zalog na zadnjem delu čol.:a ter jemal ven nekaj oglatih predmetov, ki jih je Mihael takoj spoznal; bile so posode z bencinom. Ko je prišel z zadnjo prazno posodo zopet na krov, je prinesel seboj tudi palico za trnek. Počasi jo je zložil, skr! • > nataknil vndo, počepnil na rob krova ter vrge, trnek. Vendar pa ribič Mihaela ni zanimal. Premišljeval je samo, bi li mogel slediti ljudem, ki so stopili na suho, in poizvedeti njihov namen. Čez nekaj minut pa je zapazil, da se ribič premika. Kitajec je namreč vstal, se pretegnil, pogledal oprezno naokoli, nato oa trnek in palico vrgel v dingo ter odrinil z njo po reki malo navzgor. Tam se je ustavil in spet vrgel trnek. :;Kako je nepotrpežljiv! si misli Mihael ter se nasmehne, ko se spomni, kako ribarijo v njegovi domovini, kjer po cele ure vztrajajo na istem mestu, čeprav ničesar ne ujamejo. Možakar pa kmalu odrine še dalje po reki 11?.-vzgor, tako da ga ni bilo več videti. Mihael je zopet pogledal na lanšo, ki je bila zdaj kakor brez straže. Skozi daljnogled je lahko razločil vse njene dele, celo mesto, kjer je bila poškodovana, ko je trčila z Bantamom. Opazil je tudi, da ribič ni pokril zalog s plahtoi Tedaj mu je šinila v glavo misel, ki ga je kar vrgla z drevesa, da je v najhujšem diru stekel k prijatelju Čengu. Samo nekaj besedi sta si rekla in Čeng je peljal Mihaela z dingo proti Bantamu, kakor da gori za njima! Tu je Mihael zopet spregovoril kaka dva stavka s Timom; ta pa se je sladko namuznil in se počil po stegnih ter obžaloval, da se jima ne more pridružiti. Nato sta se Mihael in Čeng vrnila z dingo na kraj, odkoder sta pravkar prišla; pa zdaj je imel Mihael s seboj revolver in droben železen drog. Skrbno sta se skrila z dingo med ločje ter stopila na suho. Ne pozabite, Čeng!« naroča Mihael, -rdeča ruta, ako vidite, da se vrača ribič, beli robec, ako prihaja nevarnost od druge strani I« \ Od dobrega najboljše j« U Gritzner - Adler- Kayser šivalni str j In kolo elegantna izvedba — najboljši materijal URANIA pistalnl stroj v 3 velikostih Novost Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri 30S. Peteline, Ljubljana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Javno zahvalo Izrekava tem potom primariju Krške bolnice gospodu dr. Juliju Murgelj-nu, ki je najini hčerki Milki s težko a spretno operacjio rešil življenje. Josip in Marija Krivec, Krško. zlatnino, srebrnino, gramofone in plošče, radioapa-rate, očala in baterije, — kupite najceneje pri Matija Wachter, prej Blažon — Novo mesto. Zahvala Po smrti mojega očeta gosp. Ivana Frica, sprejel sem od podpornega društva Ljudska samopomoč v Mariboru takoj izplačano pripadajočo člansko podporo in izrekam imenovanemu društvu najlepšo zahvalo ter ga priporočam vsakemu najboljše. Gorišnica pri Ptuju, dne 11. jul. 1930. Ciril Fric Zahvala , Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu Ljudska samopomoč v Mariboru za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti moje matere gospe Marije Obman najlepšo zahvalo in priporočam to prepotrebno društvo vsakomur najbolje. Studenci pri Mariboru, 11. jul. 1930. Rupert Muravs L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno NAZNANILO Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da sprejemam blago za svojo tvrdko v barvanje in kemično čiščenje na Metelkovi ul. 1 v Ljubljani (nasproti cerkve Srca Jezusovega). Wagner Anton, Radovljica. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZREDNO OOODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULiOA fr IL NADSTROPJE —A* •Težakovo olje za živino« se dobi samo pri M.Težaku Zagreb Gunduličeva 13 v kanticah od 5 kg in stane ena kantica s poštnim povzetjem Din 125'—. To olje jc nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vilamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni. novi modeli! Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdlo. lan. Voh, LfuDlfano Zastopniki se sprejmejo. AKO »ASIH TISKOVINE Gospodarsko zveza v LiuiHlani ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in ltolonijalno blago - sadje - mesne izdelke -južno sadje - semena -seno - siamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stroje in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini Ako začutim ščegetanje v grlu, ko mo inučl kašelj, bri-pavost ter služenje v pisih — tedaj začnem lačei prgrati h Keller-jovim prijetno dišečim Kltnflulriom. Nokoliko kapljic nn »ladknrlu oil-provi napetost, bolečino in krče v želodcu Dr-reenje in obkladki ilc lntejo izvrstno ori rev muri-zmu, živčnih tiol čulih, pri bolečinah v očeh, ušesih. pri ttiiivo bolu iu zoboboiu. Delajte tudi Vi tako — pomagalo bode tudi Vam! Fellerjev Klsariuld, to /o sa let znano narodno sredstvo iri kosiuctikum stuno v Ickttraah in vseli podobnih trgovinah: poltkusnn steklenica G Din. dvojna steklenica !i Din, specijalna stekionlca 20 Din. Po pošti najmanj za ni Din pri: EUGEN V. FEI.LER. lekarnar Stubica Donja, Elsatrg 134 Hišni posestniki katerim zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hiž stavbeniki in vsi, ki hočejo vlažno zidovje osušiti oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačni preparat •isol Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana - BIchveisovu 18 Najvarnejše iu najboljše naložile denar pri v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter -zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka v v vesc V trgov, poslih v najboljši moški dobi, reprezentativen, soliden, poln volje do dela, s potrebno garancijo, želim prevzeti generalno zastopstvo za Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo od solventnih trgovskih tvrdk in tvornic. Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Podjeten« št. 7775. Ogledala .vseli vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 mm mašinsko 4—6 mm, porlalno, ledastr alabaster itd. Spectrum d. d. Ljubljana VII _ Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Cenjenemu občinstvu sporočam leni potoni, da sein se preselil iz gostilne »Paušek«, Martinova cesta, v ŠIŠKO, MEDVEDOVA ULICA 20, kjer sem na novo preuredil prejšnjo gostilno »Šibenik« v gostilno >PRIMORJE«. Toči! bom prvovrstna dalmatinska vina iz kleti gostilne Tratnik. Vsak dan bodo na razpolago sveže tnorske ribe ler gorka in mrzla jedila. Vrt in prostor za balinanje. Za obilen obisk se priporoča IVO SUNARA. ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrli našega predragega soproga, očeta, starega očeta, brata in svaka, gospoda Lavoslava Kampjut-a se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo še ]>ošlni direkciji, uradništvu pošte in telegrafa za krasne vence in za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, Žel. godb. društvu »Sloga« ter gg. pevcem za žaloslinke in vsem darovalcem krasnih šopkov ter vsem onim, ki so nepozabnega nam rainika spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v lorek 15. t. m. ob 7 pri Sv. Petru. Kodeijevo, unc 13. juiija 193U. Žalujoči rodbini Kampjut in Bckar. Vse cenjene člane, članice In druge konznmente opozarjamo, da smo otvoril! na sv. Petra cesti št. 78, poleg lekarne v Pollakovi hiši l\ U V U PRODAJALNO NAŠE ZADRUGE Novi člani naj se priglašajo Vsi člani, ki stanujejo v bližini te nove poslovalnice zamorejo odslej tamkaj nabavljati svoje potrebščine. — Pristopnina Din 5—, delež Din 25 —. — Cene nizke, poleg tega še 3% popust. Stare člane prosimo, da pridobivajo novih članov tudi za druge ljubljanske poslovalnice in sicer: Kongresni trg 2, Dunajska cesta 38, Zaloška cesta 15, Celovška cesta 57, Vič-Glinee, Tržaška cesta 11, Rožna dolina cesta III/2, kakor tudi za novi prodajalni, ki se bodeta otvorili še ta mesec: Trnovo, Cerkvena 25 in Zg.Šiška, Vodnikova 24. I. delavsko __konzumno društvo v prodajalni! v Ljubljani, r. z. z o. z. Najcenejša izvirna vina iz domačih zidanic UiiT MIM •ttt Iz zidanice Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo 11 °/o Din 12 Iz zidanice 2arn Ivan, Vrhulje nadKrškim, rdeče 10-2% Din 12 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12-2°/o Din 14 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, rdeče 11'«% Din 14 Gostilna pri,Belem Kranjcu' Kajfež Florjanska ulica 4 Telefon 2625 Vsa gornia vina čez ulico 1 Din cenejše, nad 51 v hišo dostavljena. Poleg tega točim najcenejša in najboljša dalmatinska vina, belo in črno ca 13% močna 1 i Din 10. Kot špecijaliteto točim očarljivo dobro ljutomersko vino. Steklenice čez ulico računam 1 1 1'50 Din, V« 1 1 Din, katere vzamem za isti denar nazaj. Komfortno opremljene sobe za tujce po Din 20. Za prigrizek po grškem načinu na žerjavici prirejene špecijalitete. Ob sobotah in nedeljah na režnju pečeni janček. Jabolka ponudite! Vnovčujemo najsolidneje vse vrste prešnega in namiznega sadja. Zahtevajte pojasnila od zadruge. Blago plačujemo pri prevzemu točno! Štajerska sadjarska zadruga, r. z. z o. z. Maribor, telefon 2581, Miklošičeva 2 Spodnieštaierska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA izvriuje električne naprave ter vsa ▼ to stroko spadajoča popravila Prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša ljuba sestra, teta, svakinja in sestrična, gospa ■ I • • • V T V • V Alojzija Kavctc roj. Logar v petek, dne 11. t. m. po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 75. letu, sklenila svoje trudapolno življenje. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Pokojnico priporočamo v molitev. Tržič na Gorenjskem, dne 12. julija 1930. MARIJA SVETLIN, sestra in ostali sorodniki. ZAHTEVAJTE CENIK! H SUTTNER -- LJUB L. 9 AN A 2 PREŠERNOVA ULICA 4. ~ Poleg frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure za dečke od Din 44'— naprej. Zapestne ure za deklice od Din 70'— naprej. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto. Staro industrijsko velepodjetje išče v svrho povečanja obrata družabnika s ca. 300.000 Din. Delež zasiguran. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Velika bodočnost«. UllllUlIllUUIIIIIIIUIIIIIIIIIIUlUIIIUlUlUUUIIUUUUUUUUUUUUmUUIIIIIIII Dvokolesa I". i. . teža od 7 kg naprej Vedno no viSHu! Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira Crepe de Chine Crepe Georgette Crepe Mongol Crepe Satin Veloutine Boulard Moird Taffet itd. A. & E. Skaberne, LJubljana PREVZEM GOSTILNE v Mariboru - Glavni trg štev. 4 - prej Humel. Vljudno javljava slavnemu občinstvu, da točiva vina lastnega pridelka, nudiva vedno gorka in mrzla jedila po ceni. Točna postrežba. Se priporočava A. A. Lipovšek, Maribor, Glavni trg 4. Opozarjamo na jtal oglasnih' MAPE IN ENGLAND v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprosfejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pueumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. WTRIBUNA" F B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. '1IUIIIIIIIIUIIIIUUIIIIUIIUUUIIUIIIIIIUIIUUIUIUUIUIIIIIIIUIIIUIIIIIIIIIIIIIIII DUNLOP guma sigurnosti trpežnosti in največje kilometraže Eksportna h ša Aleksandrova 19 LUNA" MARIBOR Last. A. Pristenik Aleksandrova 19 Velika izbirna zaloga: otroško nogavice, kom od Din G'50 naprej venske « « « « 10'— « ko:>»lne pasove « « « 6'— « ^okolske majce « « « 20'— « otročke majce « « « U'— « moke « « « « 24" — « kopalne hlače < obleke « haube kom. od Din 12'— naprej « c « 35"— € « « « 8"— « Nadalje: velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, platnenih tevljev, sandal, kravat, ovratnikov, srajc, dolgih in kratkih moSkih nogavic vseh vrat. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: ZLATKO KARDOŠ Zagreb — Jurišičeva 3 DR. MLEKUS, policijski svetnik, naznanja v neizmerni žalosti v svojem, v imenu svoje žene NATAŠE in svoje hčerke MARIJELE, da je njihova dobra, ljuba mamica, tašča in stara mati, gospa Marija Mlehuš vdova višjega davčnega nadzornika dne 12. julija 1930 ob 6 zjutraj, po dolgem, mukepolnem trpljenju, v 91. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, umrla. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol č popol. iz hiše žalosti, Nova ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. julija 1930. Mestni pogrebni zavod. Zadružno Gospodarska banka a. a. V Ljublfani (Miklošičeva cesta IO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000-— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-— C vtnrp A ■ uiw.ni * . . PODRUŽNICE: KPrf£tVf otvarja BLED NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK MARIBOR Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DE- KREDITE, eskomptira MENICE. — Naka- KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO Si LIT VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes - r.!a - Akreditivi. - Predli na efekt.. ^ ^^ pQs|e na|ku!an,ne|e. deposits. — Borzna naročila ~ Prodaja srečk Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet. Izdajatelj: Ivan Itakovec. Urednik: Franc Kremžar.