Poštnina pisana v gotovini,
Leto XIII.. štev. 200
LJubljana, nedelja 28. avgusta I932
Cena t D!n
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
[i rok v roke
da se ne izgube vsem koristne dobrine, posreduje „Jutrov" mali oglasnik. Danes 530 ponudb in povpraševanj•
TAJNA ZVEZA MED
NEMČIJO IN ITALI
Angleška razkritja o nemško-italijanski taktiki v razorožitvenem problemu — Fašistične grožnje z izstopom iz Društva narodov —
ne zaupa vec omejeno Fapenu
Na odločilna posvetovanja je pozval poleg Papena še tri druge vodilne člane vlade — Demantirane vesti o Hitlerjevi internaciji v sanatoriju
Berlin, 27. avgusta, g. Državni kancelar ■von Paipen v ponedeljek ne bo potoval sam v Neudeck, temveč ga bodo na potovanju spremljali državni obrambni minister Schleicher, notranji minister Gayl in državni tajnik dr. Metsoier Iz te okol-no-sti sklepajo nekateri, da med člani državne vlade ni popolnega sporazuma glede korakov, ki jih bo morala storiti vlada, ko bo državni zbor zahteval preklic zadnjih zasilnih odredb; državni predsednik zato o vsem tem noče slišati samo mnenja državnega kancelarja, marveč tudi oddvoje-na mnenja. !z kancelarjeve okolice odločno ugovarjajo temu naziranju in zagotavljajo. da bo vlada v Neudecku obravnavala ves kompleks vprašanj notranje politike in vse bližnje možnosti rešitve, zaradi česar je udeležba obrambnega in notranjega ministra ter državnega tajnika umestna in v smislu intenoij državnega kancelarja.
Narodnosocialistični listi z ogorčenjem demantirajo včerajšnje vesti, da je moral Hitler oditi v sanatorij za živčno bolne. Zatrjujejo, da je Hitler telesno in duševno zdrav, -in pravijo, da je bila vest o njegovi internaciji ena izmed mnogih komunističnih laži. Tudi z drugih, objektivnh virov se zatrjuje, da niso bile te vesti resnične in da Hitler še vedno osebno vodi noHtiko svoie strank,. Sedaj biva v Berch-tesigadenu ter je v stalnih stikih s cen tramom. Centrum se hoče zadovoljiti s tem, da bi v državni vladi zasedel mesta finančnega in delovnega ministra, za ka teti ponuja, kakor se zatrjuje, dr Briininga »n dr. Ste«erwalda. Če je točno, da si centrum prizadeva, da bi bil pri državnem predsedniku sprejet eden izmed njegovih zaupnikov, k? naj bi ga o vsem poučil, potem ima okolnost. da državni kancelar Papen ne potuje sam v Neudeck, vendarle vse drugačen nomen kot ga navaja ofici-jelna verzija. Iz Neudecka so v kritičnih urah že opetovano prišla presenečenja m zato pričakujeio v političnih krogih tudi ssdan posvetovanja v Neudecku z veliko napetostjo.
Sodelovanje med cestni* m®m in hitlerjevci
Berfin, 27. avgusta, d. Nemški državni zbor se bo sestal v torek 39. avgusta. Zatrjuje se, da bo zasedanje takoj potem, ko bo prečitan seznam poslancev, zopet odgo-deno, in to iz razloga, ker se bo v Essenu vršil vsenemški katoliški shod. Zaradi njega bo baie centrum predlagal, da se zasedanje državnega zbora odigodi za teden dni. Enako so na odigoditvi interesi rani narodni socialisti, ki hočejo, da bi se volitev
novega predsedstva državnega zbora Izvršila šele tedaj, ko bo dosežen sporazum med centrumom in nacionalnimi socialisti. Očividno gre pri tem za dobro premišljeno akcijo proti vladi. Tudi bavarska ljudska stranka stoji na strani centruma, ki želi po pogajanjih z narodnimi socialisti doseči večino v državnem zboru. Tisk te stranke z zadovoljstvom ugotavlja, da se pogajanja med cerutrumom in narodnimi socialisti niso izjalovila glede Pruske, niti glede države same. Še vedno so izgledi, da se doseže sporazum.
Centrtsmaški kompromisni predlog
Berfin, 27. avgusta, s. »Vossisdhe Zei-fcung« je mnenja, da naj bi bil odposlcn ilan centruma k državnemu predsedniku v Neudeck zaradi tega, da bi poučil državnega predsednika, da se ne sme smatrati, da je delanezmožnost državnega zbora že v naprej gotova stvar, marveč da sestava parlamentarne večine ni izključena. Ta večina naj bi se po mnenju centruma ne sestavila v obliki koalicije, kakor tudi vlada, ki naj bi bila novi večini na razipola^go, ne bi morala biti koalicijska vlada. V teh okoliščinah bi preziidialna vlada lahko ostala ohranjena in vprašanje je le, kdo bo prišel prej do cilja, ali narodni socialisti in centrum s svojo pogodbo ali vlada z mandatom za razpust državnega zbora.
Papenova gospodarska politika
Berlin, 27. avgusta AA. Držarvni kancelar v. Papen bo jutri imel velik govor v Muensterju. Tu bo prvič javno obrazložili gosipodarski program svoje vlade. Ta program ie znam javnosti le v načelnih obrisih V. Papen bo po vsej priliki .pribil tele tri točke: energično borbo proti brezposelnosti, nova sredstva v obliki prisilnega posojala s tremi ali štirim} odstotki ali pa da-vek na kapital in pa trgovinsko politiko, ki naj jo odslej izvaja Nemčija. Poučeni krogi sodijo, da bo Nemčija odslej uvedla stroge kontingente za inozemsko blago, zlasti za agrarne pridelke.
Spopadi v Berlina
Berlin, 27. avgusta. AA. V pretekli noči je bilo v Berlinu več spopadov med komunističnimi manifestanti in redarstvom. Redarji so povsod vzpostavili red in mir. Več oseb je bilo ranjenih.
Na drugem koncu mesta »o se spopadli komunisti in nacijonalni socijalisti. Na obeh straneh so imeui ranjence.
London, 27. avgusta. M. Nedavno tega je diplomatski dopisnik uglednega »Manchester Guardiana« po svojih informacijah v žnevskih krogih zabeležil vesti, da namerava Italija in Nemčija po medsebojnem sporazumu zapustiti raz-orožitveno konferenco in izstopiti iz Društva narodov, če francoska in angleška delegacija na prihodnjem sestanku razorožitvene konference ne prideta z novimi predlogi, ki bi zadovoljevali Nemčijo v pogledu enakopravnosti v oboroževanju sploh, Italijo pa v pogledu pomorske razorožitve, odnosno izenačenja njene .pomorske sale s Francijo.
To odkritje je izzvalo v italijanskih krogih veliko razburjenje, vendar pa je italijanski tisk v svojih komentarjih posredno potrdil točnost teh informacij. Fašistični tisk naglasa v svojih komentarjih, da bosta Nemčija in Italija na vsak način razmišljali resno o tem, da izstopita iz Društva narodov, če Francija in Anglija ne bosta spremenili svojega dosedanjega stališča v razorožitvenem vprašanju. Anglija in Francija bi morali priti na prihcdiiji sestanek razorožitvene konference s .predlogi, ki naj bi obsegali dejansko znižanje oboroževanja. V nasprotnem ipriirreru smatra italijanski tisk konferenco za nepotrebno zapravljanje časa.
»Manahester Guardian« podčrtava tehtnost .pisave fašističnega tiska, ker predstavlja to v znanih italijanskih prilikah, kjer so vsi listi odvisni od navodil vlade, v resnici pravo stališče Italije, pa tudi Nemčije, ki bi je italijanski tisk gotovo ne vlačil v svooo polemiko,
ako ne bi obstojal o tem točen sporazum.
Italijanski tisk se dalje brani zlasti pred očitkom, da bi odklonitev internacionalizacije civilnega letalstva po predlogu Francije dejansko dokumentirala slabe in zahrbtne namene Italije in Nemčije v pogledu oboroževanja. — Italijanski listi nagrašajo, da bosta Italija in Nemčija prav gotovo odklonili ta predlog, ker bi pomenila internacionalizacija letalstva veliko krivico za manjše in siromašneiše države, ki bi si ne mogle nabaviti drugih, daleko dražjih obrambnih sredstev.
Ti argumenti italijanskega tiska, odnosno italijanske vlade so zares nenavadni in neobičajni. Nemčija in Italija sta predlagali v začetku razorožitvene konference v Ženevi popolno ukinitev kopnega in pomorskega vojnega letalstva, ki je Nemčiji že itak prepovedano po versajski mirovni pogodbi. Brez-dvoma sta storili Nemčija in Italija v Ženevi ta korak samo zaradi tega. da bi mogli v primeru potrebe uporabiti svoje civilno letalstvo v vojne namene. Baš ta predlog Italije in Nemčije je dal pobudo za francoski predlog glede internacionalizacije civilnega letalstva, kajti brez tega bi bila ukinitev vojnega letalstva brezpredmetna. ker bi lahko Italija in Nemčiia. pa tudi druge države izgradile pod kriniko civilnega letalstva novo vojno zračno b rod o v je. Prav tako pa je na drugi strani jasno, da je ukinitev vojnega letalstva na morju in na kopnem predpogoj internacionalizacije civilnega letalstva in obratno.
Vedno bolj rasno se kaže. da nasto-
pata Italija in Nemčija docela sporazumno. in vse govori za to, da obstoja med Italijo in Nemčijo tama pogodba, ki bi se v danih okoliščinah pretvorila v formalno zavezništvo med Nemčijo in Italijo. Zdi pa se, da je vsa akcija zgrajena na to, da pride v Nemčiji na krmilo Hitler ali njegovemu programu sorodna vlada.
Jugoslavija je pristala na podaljšanje oboroževalnega premirja
Ženeva, 27. avgusta. AA- Predsednik razorožitvene konference Henderson je preiel od jugoslovenske, danske, letonske in itajijansko vlade odgovor na okrožnico z dne 4. avgusta, v kateri je predsedstvo razorožitvene konference prosilo vlade, naj podaljšajo premirje v obroževanju po 1. novembru 1932 še za 4 mesece. Navedene vlade so predlog sprejele.
Beograd. 27. avgusta. AA. Zunanje ministrstvo je obvestilo predsednika razorožitvene konference g. Hendersona. da je kraljevska vlada spreiela priporočilo konference o omejitvi in znižanju oboroževanja, sklenjeno na seji dne 23. juniia t- 1. Kraljevska vlada ie za to, da se obstoječe premirje v oboroševaniu na podlagi sklepa skupščine Društva narodov z dne 29. septembra 1931 podaljša še za štiri mesece, to se pravi od 1. novembra 1932 do 1. marca 1933, in sicer pod istimi pogoji, kakor za začetno premirje od 1. novembra 1931 do 31. oktobra 1932.
Francoska pripravljenost za sporazum z Italijo
Pariz, ?7. avgusta AA. Predsednic francoske vlade Herriot je sprejel francoskega poslanika v Rimu Beaumarčhaisa. •Imel je z njim dolg razgovor. Listi vnovič razprav'jačo o koristih, ki bi jih imela Fran^.ia in Italija od ureditve svojih medsebojnih odnosa je v.
Hoover pravi, da kriza premagana
Optimistične napovedi ameriškega predsednika — Kriza je že dosegla svoj višek rn pojavljajo se znaki izboljšanja
Washingtom, 27. avgusta. AA. Predsednik Zedinjenih držav Hoower je otvoril konferenco za borbo proti gospodarski depresiji. Konference se je udeležilo nad 200 bančnikov, industrijcev in trgovcev iz vseh Zediinjenih držav. Hoover je izjavil, da je svetovna gospodarska kriza že premagana, ker so že izginili znaki panike. Pozval je prisočne, naj združijo svoje napore, da odstranijo zadnje ostanke nezaupanja.
Washington, 27. avgusta, č. Na konferenci za omiljenje gospodarske depresije, ki so se je udeležili zastopniki vseh večjih industrijskih podjetij in podružnic ter centrale Federalne Rezervne banke, je imel predsednik Hoover govor, v katerem je na-
glasil, da po njegovem mišljenju sedanja kriza, ki ji ni primera ▼ svetovni zgodovini, ne more še bolj naraščati, ker je dosegla svoj višek. Najhujše smo že prestali in pričakovati je skorajšnjega pneokreta na bolje. Izginili so že znaki panike in polagoma se vrača zaupanje. Kakor v Amc riki se opaža tudi po vsem svetu evolucija, ki je najbioljši znak za gospodarski razvoj v bližnji in daljni bodočnosti.
Predsednik Hoover je nadalje poudaril vaiiinost lausannskih razgovorov in sporazumov in naglasil, da je treba nadaljevati pričeto borbo, da se odstranijo še vsi preostali elementi krize na vseh področjih.
Neuspeh Hitlerjevega emisarja v Rumuniji
Hitler je poslal v vse evropske prestolnice svoje zaupnike da sondirajo, kako bi bil sprejet hitlerjevski režim
Državljanska vojna v Braziliji
Revolucija je dosedaj zahtevala 15.000 smrtnih žrtev — Boji se vedno nadaljujejo — Vesti o uličnih bitkah v prestolnici
še
Bukarešta 27. avgusta M. V zadnjih tednih je Hitler razposlal v vse evropske države svoje emisarje, da stopijo v stike z vodilnimi političnimi krogi v posameznih državah in prouče, kako stališče bi zavzele poe-dine države, ako pride v Nemčiji na krmilo Hitler. V Bukarešto je prispel kot Hitlerjev emisar neki Weber, ki je posetil vse vodilne politike. Izjavil je, da mu je poverjena naloga, obvestiti jih, kakšno stališče zavzema Hitler v raznih aktualnih romunskih in splošnih mednarodnih problemih. Hitlerjev odposlanec je povsod sprejel odgovor, da smatrajo ^sa-
ko vmešavanje Hitlerja v notranje romunske zadeve za docela nedopustno in neobičajno ter da z njiim tako dolgo ne morejo navezati nikakih tesnejših stikov, dokler ne bo njegov program vseboval kot glavno točko revizijo versajske mirovne pogodbe, ki tvori temelj sedanjega reda v Evropi. Rumunski politični krog: morejo zaupati samo ljudem, ki spoštujejo obstoječe mednarodne pogodbe. Prav tako hladen sprejem je doživel g. Weber s svojo misijo v romunskem ti«ku, lci odločno odklanja vsake stike s Hitlerjevimi avanturami.
Rio de janelro, 27. avgusta, s. Kakor se zatrjuje, je v meščanski vojni v Braziliji padlo nič manj kot 15 000 človeških žrtev. Ta vest oficijelno ni potrjena. Proti zveznim četam med Cruzeirom in Sao Paolom se pripravlja nova ofenziva.
New Yorkf 27. avgusta, d. O revolucionarnem pokretu v Braziliji prihajajo zelo nasprotujoče si vesti. Iz tabora upornikov, ki so v Sao Paolo sestavili svojo vlado, zatrjujejo, da je prišlo v Rio de Janeiru, kjer je položaj zelo kritičen, do strašnega pokolja med vladnimi četami in uporniki. Vladne čete so nastopile proti demonstrantom s strojnimi puškami in je prišlo v glavni ulici Avenida Rio Grande do strahovitega pokolja. Uporniki zatrjujejo, da
se jim je pridružilo že skoro vse prebivalstvo prestolnice in zlasti vsa inteligenca. Tudi bivši predsednik brazilske republike Bernardez ss je s 5000 svojih pristašev pridružil uporniškim četam. Skoro vsa mornarica je na njihovi strani. Tudi močni oddelki vladnih čet so že prešli k upornikom.
Nasprotno pa naglašajo vesti, ki prihajajo iz vladnih krogov, da je upor v pokrajini Obidoz ob Amaconskem veletoku že zadušen. Uporniki so na begu ter jih zasledujejo z brzimi vojnimi ladjami. Iz Porta Alegre poročajo, da so uporniki z letali bombardirali mesto Guapira, pri čemer je bilo mnogo mrtvih in ranjenih.
Pogrešana prekooceanska letalca
London, 27. avgusta. AA. Na letališču v Crovdonu so imeli vso noč luči prižgane, da pokažejo pot ameriškima letalcema Olvde Leeju in Johnu Bochkonu, ki sita odletela v četrtek iz Harbour Gracea preko Atlantskega oceana in ki nameravata pristati v Oslu. Nad Anglijo so ju pričakovali včeraj popoldne. O letalcih pa še ni nobene vesti.
Pariz, 27. avgusta. AA. Od treh letalskih skupin, ki so skušale preleteti Atlantski ocean. je ena razbila letalo pri postanku na Novi Zemlji, druga skupina čaka na primerno vreme za polet preko Gronlandfie, tretjo skupino, ki jo tvorita letalca Lee in Bockhon, sta odplula iz Harboiir Gracea proti Oslu, kamor bi morala prispeti snoči. O teh letalcih še ni nobenega glasu.
Mednarodna protituberkulozna konferenca
Rim, 27. avgusta. AA. Osma mednarodna konferenca za borbo proti jetiki bo 6. septembra v Haagu in Amsterdamu. Italijo bo na tej konferenci zastopalo kakih 300 zdravnikov specijalistov s celokupnim odborom fašistične zveze za borbo proti tuberkuloz*.
Evropski krožni polet končan
Berlin, 27. avgusta s. Po začasnem izračunu točk o udeležencih evropskega poleta, ki so že pristali na berlinskem letališču Staakenu, ima največ točk (416) Kleps, 410 točk ima Hirth, 408 Fretz, 404 Morzik. 401 Stein in 394 Seidemann.
Berlin. 27. avgusta. AA. Danes opoldne so prispeli prvi tekmovalci letošnjega krožnega poleta po Evropi s turističnimi letali Ob 11-27 je pristal na letališču v Staakenu nemški letalec Lusser ob 11.31 je sledil švicarski letalec Freitz, ob 12.11 pa francoski letalec Arnoux.
Svetovni kongres proti vojn!
Amsterdam, 27. avgusta, AA. Svetovnega kongresa proti vojni se bo udeležilo 2000 delegatov iz 35 držav. Nemčijo bo zastopalo 100 delegatov, Anglijo 70. Odsotnega francoskega pisatelja Romain Rollanda zastopa Henrl Barbusse.
Prof. Piccard na Zeppelinu
Friedrichshafen, 27. avgusta. AA. Semkaj bo danes prispel prof. Piccard s svojo rodbino. Odtod bo potoval z zrakoplovom »Grof Zeppelin« do Frankfurta, da se udeleži tamošnje Goethejeve proslave«
General Sanjurjo v kaznilnici
Uvrščen je med druge kaznjence — V Madridu čaka na sodbo še 18 generalov — Odmev pomilostitve v španskem tisku
Santanger, 27. avgusta AA. General Sanjurjo je prispel v kaznilnico EMiesco. Po prihodu je moral obleči kaznilnfško obleko, nakar so ga zaprli v celico.
General Dela Herranz in polkovnik In-fante, kd sta bila obsojena na večletno ječo, ostaneta začasno v madridskih zaporih. Trenutno ie v teh zaporih 18 generalov, 5 višjih oficirjev, 5 oficirjev, 5 podoficfcrjev in 33 vojakov. Vsi ti bodo še prišli pred vojno sodišče.
Zagovornik generala Berenguerja je izroči.] parlamentarni komisiji, ki ta a naJo-go, da ugotovil odgovornost voditeljev prejšnjega diktatorskega režima, obrambni spis. V t«m spisu zavrača obtožbe proti bivšemu ministrskemu predsedniku.
Madrid. 27. avgusta A A. Ves španski tilsk pozdravlja sklep vlade, ki je tapremenfl smirtmo kazen, izrečeno nad generalom San-jnrjem v dosmrtno robijo.
Tako piše list. v A ur a < med drugim: špamSfca v.lada je todd topot dokazala, da je pravična !n velikodušna.«
List -».Bi Sol« je mnenja: »Pomilostitev na smrt obsojenega generala Sanjurja pred-staivilja ogromen uspeh vladne potitttce. Brez pretiravanja lahko rečemo, da ie njen
včerajšnji sklep eden največjih zmag novega stanja v Španiji.«
>L»iibertad« pa smatra, da sta predsednik republike in vlada lahko zadovoljna, ker je Španija sedaj postala pravična država, dočim so jo pod prejšnjimi upravniki smatrali, da je divjaška.
Kaznenec št. 52
Pariz, 27. avgusta, g. Iz Madrida poročajo: Vlada ie elede internacije generala San-jurja izpremenPa svoj prvi sklep in obsojenca ni internirala na Ralearskih otokih, marveč ga je dala včeraj odvesti v vojaško kaznilnico v Duesu v santanderski pokrajini. Tjakaj bodo prepeljali naib^ž tudi ostale udeležence vstaje. V kaznilnici v Duesu so internirani obsojenci, ki morajo prestati daljšo kazen. General Sanjurjo ne tvori med njimi nikake razlike. Kakor vsi dru-eri. fe oblečen v kaznUniško obleko. Ob vstopu v kaznilnico so mu tudi posneli odtise prstov. Mož, ki ie bil odlikovan z najvišjimi redi za svoie zmage v Maroku in ie nr^d par dnevi užival naslov ekscelence, je zdaj »kaznjenec št. 52<.
Šolnina na meščanskih šolah
Ljubljana, 27. avgusta. AA. Kraljevska banska uprava objavlja, da se plačuje po brzojavnem obvestilu ministrstva prosvete na meščanskih šolah šolnina in sicer polovica one, ki je določena za nižje razrede srednjih šol. Šolnine oproščeni so otroci, katerih starši (če jih nimajo, pa otroci sami) ne plačajo nad 300 Din davka letno. Vsak učenec se mora pri vpisu izkazati s potrdilom o višini teh davkov. Za potrdila je zaprositi s kolkovano vlogo (5 Din) in predložiti 20 Din kolek. Potrdila izdajajo davčni uradi, za državne, banovinske, občinske in privatne uslužbence pa nadrejena oblast, ki nakazuje plačo, odnosno delodajalec, ki odteguje uslužbenski davek.
Predsednik dr. Rogina
upokojen
Beograd, 27. avgusta, v. S kraljevim ukazom je bil upokojen predsednik viš. dež. sodišča v Ljubljani g. dr. Anton Rogina, Obenem je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone III. stopnje. Sodnik apela-cijskega sodišča v Ljubljani dr. Konda js imenovan za kasacijskega sodnika pri Stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu.
Podban dr. Pirkniajer odsoten
Ljubljana. 27. avgusta. AA. Podban g. dr. Pirkmajer v torek 30. avgusta in v petek 2. septembra ne bo sprejemal strank, ker bo odsoten.
Razdolžitev kmetov v Rumuniji
Pariz, 27. avgusta. AA. Iz Bukarešte poročajo, da je vlada predložila kralju v predsankcijo načrt zakona o izpremembah zakona o konverziji kmečkih dolgov. Ta načrt bo nato predložen parlamentu.
Vlada je na svoji zadnji seji obširno proučila ta načrt. V novi zakon pridejo vse določbe starega zakona o kmetovalcih do 10 ha zemlje. Njihovi dolgovi se bodo znižali za 50 odst., a kmetovalec jih bo odplačal v 50 letih. Tudi za lastnike z nad 10 ha zemlje je predvidena konverzija, vendar pod drugimi pogoji. Ti dolžniki mora-jo dokazati, da jim je kmetijstvo glavni poklic in da najmanj 60 odst. njihovih dohodkov izhaja iz kmetijstva. Dokazati morajo nadalje, da so izposojeni denar uporabili za obnovo svojega kmetijskega posestva Ln da drugih sredstev za to niso imeli.
Dolžniki z nad 2 milijonoma dolga morajo dokazati, da razpolagajo z najmanj 100 ha zemlje. Če pa tolikšne zemlje nimajo, dobe olajšave le za svoje faktič-no posestv o, pri čemer se jim bo računalo 20.000 lejev za 1 ha.
Načrt predvideva posebne ukrepe o financiranju in organizaciji te konverzije s strani romunske Narodne banke.
Anglija bo odpovedala trgovinsko pogodbo s Sovjetsko Riisiio
London. 27. avgusta e Po »T>ailv Mai-1n« smatrajo v vladnih krogih da je odpoved angleško sovjetske trsrovske pogodbe iz leta 1930. v zvezi z dogodki na državni konferenci v Ottawi neizogibna.
Ob pričetlcii
Srednješolski zavodi že odpirajo svoja vrata. Pričenjajo se izpiti in priprave za novo šolsko leto, zlasti čas počitnic se nagiba k zadnjemu koncu. Samo še malo dni in oživele bodo ulice naših mest. Zopet bomo z veseljem gledali mlade obraze naših dijakov, ogorele od poletnega sonca, z živimi, pričakovanja polnimi očmi Pozdravili pa bomo pred vsem množico najmlajših, ki jih priDelje njihova življenjska pot prvikrat iz okrilja njihovih domov v dozdaj neznani svet.
Koliko veselega upanja odseva iz teh
rdečeličiuh obrazov. Upanja njim samim, veselih nad pa tudi nam vsem, narodu, domovini. Niso prazne besede ali obljubljene fraze, ako kličemo dobrodošlico njim, ki se poklicani, da bedo cvet naroda.
Ali naš pozdrav mora biti obenem združen z opominom do nas samih, da izpolnjujmo tudi mi, starejša generacija. svoje dolžnosti napram njim, novincem življenja, ako naj tudi oni izpolnijo naša pričakovanja.
Naša dolžnost mora biti predvsem zaupanje. Premnogokrat čujemo v naših časih tudi besede o naši šolski mladini; grajo, da ne kažejo dijaki tistih lastnosti, kakor bi bilo želeti; da nimajo pravega razumevanja za svoje dolžnosti, ne ^pravega zanimanja in ambicije za duševno samovzgojo, za izpopolnitev in utrditev svoiih značajev.
Toda če gledamo ta sveža, jasna lica, te vedre oči. na naših ulicah, kakor jih ■vidimo prihajati vsako leto ob tem ča su, se moramo vendar vprašati: zakaj naj bi ravno v sedanjih časih ta mladina ne bila vredna istega zaupanja ka kor v prejšnjih časih? Mar ne prinaša na svojo novo pot bistrih možganov, vročih src, najboljše volje?
Ne, naša mladina od letos ni slabša od one iz prejšnjih generacij. Ako pa se ne izpolni vedno vse, kar se je pričakovalo, je treba pač iskati vzrokov tudi drugod. Seveda tu ne govorimo o šolskih uspehih, ki so pač odvisni od darovitosti, pridnosti in končno tudi od zunanjih razmer posameznih dijakov. V mislih imamo splošni duševni in moralni razvoj našega dijaštva.
Sodba o tem je predvsem težka, ker nam nedostaja potrebnega merila. Prekratka je doba od prevrata sem, da bi mogli že preceniti in pravično termini-rati, kaj nam more in kaj nam mora dati mladina v novih razmerah, v svobodni domovini. Vidimo pač lahko posamezne pogreške, pozitivnih strani pa ni tako lahko zbrati. In tudi pri presojanju in obsojanju napak najdemo težko objektivne vidike.
Primere s predvojno dobo ne odgovarjajo. V predvojni dobi je bila smer slovenskega študenta začrtana že po zunanjih razmerah. Naše gimnazije in realke bo bili avstrijski zavodi z več ali manj prikrito nemško tedenco. Slovenski dijak ni mogel imeti občutka ravnoprav-nosti, nasprotno, večinoma se je moral čutiti zapostavljenega za gospodujočim nemškim elementom. To je veljalo že za Ljubljano in Kranjsko, koliko bolj pa še za štajersko. Koroško.
Z vstopom v srednio šolo je vstopil slovenski dijak v nacijonalni boj. Nemščina je biia ključ do višje stopnje omike, nemška zgodovina je bila učiteljica za življenje, glorija nemške literature je sijala nad slovenskimi dušami. Policijske metode, s katerimi so strahovali slovenski naraščaj pri vsakem svobodnejšem razmahu, so skušale ubiti nacijonalno
samobitnost in vzgajati krotke avstrijske državljane.
Častno je za našo takratno mladino, da avstrijske metode večinoma niso imele uspeha, V mladini se je vzbudil nacijonalni odpor. Ravno, ker se je zasledovala narodna zavednost kot greh, je pognala tem globlje korenina. Iz naše mladine je prihajalo največ nacijonainih impulzov, j
Vsega tega naša današnja mladina ne pozna. Naš dijak prihaja iz narodnih os- ' novnih šol v slovenske srednje šole, ne \ čuti tujerodnega pritiska. Učitelji so mu rojaki, njegov materni jezik je podlaga in vir njegove izobrazbe. Pa tudi izven šole ne čuti tujerodnega pritiska. Ako sliši o narodnih bojih in o narodni samoobrambi, mu to ni lastno doživetje.
Pred vojno sta bili narodna osvoboditev in lastna državnost skrajni, zelo oddaljeni cilj, ki so ga v svojih rajjah videli najsmelejši duhovi. Današnji mladini je narodna svoboda izhodišče za njeno pot, trdna podlaga, na kateri gradi svojo bodočnost.
Tradicije predvojnih generacij niso tradicije sedanjega naraščaja, svojih lastnih pa si ni mogel še ustvariti. Lahko bi mu nadomeščala tradicije zgodovina zadnjih let narodovega razvoja, toda tu je baš rana, v katero je treba položiti prst. Šola sama mu te zgodovine ne podaja, ali vsaj ne v zadost. meri. Naša zgodovinska literatura je borna in težko pristopna. Sicer pa je knjiga sama mrtva, ako manjka žive pobude, ki jo mora poleg šole dajati nacijonalna javnost, naša družba.
Jasno je, da se mora v teh novih razmerah izoblikovati mlada duša drugače, kakor v minulih časih. Mladina je dovzetna za lepo in dobro, čut ljubezni do domovine in naroda ji je prirojen. Hrepenenje po vzvišenih ciljih ni v naši mladini nič manjše, kakor je bilo kedaj. Toda tudi današnja madina si mora iskati pota in smernice sama, ker ne najde v starejših dovolj pomoči.
Tako je postalo mogoče, da se vedno iznova najdejo med dijaško mladino ljudje, in ne vedno najslabši, ki se dado zapeljati na stranpota. Podzemna agitacija, ki išče pod pretvezo preganjanega slovenstva mladih moči za separatistične tendence, je doslej vedno zopet našla tu in tam odmeva v nepokvarjenih srcih, ki seveda lahko vzplamtijo za na mišljeno preganjano in teptano samobitnost rodu in jezika.
Obtoževati moramo brezvestne za strupljevalce mladih duš, obtožujemo pa ob enem tudi malobrižnost naše javnosti za našo mladino.
Hvaležna in lepa je naloga, usmerjati duše in srca mladine na pravo pot. Važna je naloga vseh vzgojiteljev, posebno pa naloga učiteljev zgodovine in slovenskega jezika ter upraviteljev dijaških knjižnic po naših zavodih. Ako bo naše dijaštvo našlo dovolj žive pobude za na šo knjigo, bodo prenehale tudi pritož be, da se zanima samo za svoj telesni razvoj.
Pa tudi naša narodna družba ima napram mladini dolžnosti. Precej se sicer stori za materijabio preskrbo dijakov, manj, mnogo manj pa se nudi duševne hrane. Naše rodbine, naša društva naj pokažejo napram študirajoči mladini potrebno toplo razmerje in mu odpro pot v svojo sredo. Stiki z nacijonalno družbo bi odpirali dovzetni mladini nove poglede v življenje in jo odvračali od mnogih neVeselih izživetij. Odprimo naročje naši mladini! To naj ji bo pozdrav ob njenem prihodu na novo delo.	_ln.
♦ » cc;
Bahovec čisti blago, Izločuje kislino in pomlajuje Vaš netranji sistem. Zavitek Din 20.— v apotekah.
278
Traglfea smrt vls^košolca sia Mežafclfi
V petek popoldne se je na steni Možaki^ smrtno ponesrečil 221etni
jurist Stanislav Narad
Povodom svojega visokega odlikovanja osebno po Nj. Vel. kralju sem prejel od mnogih strani toliko čestitk, da se skoro ne morem vsem zahvaliti. Zaradi tega izražam tem potom vsem svoj iskreni: Hvala!
Nj. Vel. kralj naj živi in srečno vlada našo državo!
Bog čuvaj kralja, Bog čuvaj Jugoslavijo!
Ljubljana, dne 27. avgusta 1932.
Župnik Janko Barle.
Zahvala poljskega predsednika nali vladi
Beograd, 27. avgusta. AA Na brzojavno sožalje, ki ga je poslal v imenu kraljevske vlade zunanč? minister Bogoljub Jevtič g. predsedniku potiske republike o priliki smrti njegove soproge, je zunanji minister Bogoljub Jevtič prejel tale odgovor od zunanjega ministra poljske republike:
Predsednika republike je globoko ganilo sožafcje, ki sie mu ga izrekli v imenu jugoslovenske vlade. Pooblastil me je. da se vam zato iskreno zahvalim.
Jesenice, 27. avgusta.
Strma gora Možaklja nad Savo že dolgo vrsto !et ni zahtevala nobene človeške žrtve, včeraj pa si je izbrala mlado življenje nadebudnega visokošolca. ki se je zatekal v planine v svoje razvedrilo.
V petek popoldne sta se že ob 2. napotila jurist ljubljanske univerze 22letni Stanislav Narad in njegov prijatelj 231etni Rudolf Vebet na izlet na Možaki jo. z namenom. da preplezata steno tik nad Kurjo vafjo. Sten.a je poraščena z grmičevjem in mahom in ko je bil Veber že blizu vrha, je naenkrat zaslišal obupen krik svojega prijatelja. Ko se je ozrl. je videl, kako je prijatelj v velikem loku padel v globino. Prestrašeni turist si ni več uoal navzdol, naglo se je povzmel na vrh in tam jx>klical na pomoč tovarniška delavca gg. Iskro in Bertonclja in so se potem vsi trije spustili navzdol, kier so kmalu našli v globeli Nerada mrtvega. Eden od njih je prinese' žalostno vest v mesto in sta, ko je bila že noč, prispela na kraj nesreče tudi ponesrečencev o^o. železniški uradnik t. Franjo Narad in meaicinec s Jože Bogataj. Me-dicinec je na prvi po^ed ugotovi" da si
je nesrečni prijatelj pri padcu zlomil hf*v
tenico in dobil tudi hude notranje poškodbe. Smrt ga je rešila muk v orav kratki—i času.
Ponesrečeni Stanislav Narad je bil najstarejši izmed peterih otrok ugledne želez-ničarske ob; tel j i in zelo simpatičen mlade-nič. Gimnazijo je dovršil v Kranju, kje* je predlanskim maturiral in se vpisal na iiiridično fakulteto ljubljanske univerze. Pred nar tedni je odslužil vojaško službo v Sarajevu ter se je potem doma pripravljal 73. nadaljnje študije, vmes pa je v razvedrilo obiskovaJ rclanine. Očividec straJ-ne nesreče je sf";\šem najprej amo pripovedoval. da si je sin zlomil nogo, in tudi oče, ki je v prepadu videl mrtvega sina, je šele danes zjutraj materi povedal, da ljubljenega sina ni več med živimi. Jeseniški Skalaši so se danes na vse zgodaj podali v goro ter prenesli mrtvega mladeniča v dolino. Za Stanislavom Naradom, ki je bi! splošno priljubljen in se je kot pevec vneto udejstvoval tudi pri sokolskem društvu, žaluje ves kraj ter globoko sočustvuje z bridko prizadeto rodbino.

rabski laki
Rab. 27. avgusta, n. Rab je zelo svečano in navdušeno sprejel naš novi uršilec »Dubrovnika. Ko je okrog 17. priplul v luko, so izve-sili na vseh hišah zastave. Posebno lepo sta biM okrašeni obala in ulica Kraljice Marije. Sokoiska godba ie ob prihodu rušilca intoni-rala državno himno, okrog Raba pa so zagr-meli možnarji. Poveljnik ladje kapetan Armin Pavič je sprejel zastopnike občine. Sokolov in nacijonainih organizacij. V imenu vsen ;e pozdravil kapetana in vso posadko župan dr. Pezelj. nato pa se ie oglasil k besedi še sreski načelnik, za njim pristaniški kapetan, zastopnik Sokolov itd. Na ladjo je bil prost vstop. Tudi jutri si bo lahko vsakdo ogledal ladjo. Istočasno kot »Dubrovnik« je priplula v rabsko huko tudi admiralska ladja »Vila« s poveljnikom naše mornarice admiralom Stankovičem.
Odličen pariški gost v Zagreba
Zagreb, 27. avgusta n. Včeraj je prispet v Zagreb s svojim avtomobilom preko Trsta v Ljubljano eden najbolj znanih mestnih odbornikov francoske metropole, pariški občinski svetovalec Victor Bucaille. V našo državo je prišel kot turist. Bucaille je bil glavni organizator svečanega sprejema jugoslovenskih bojevnikov v pariškem mestnem domu. Bucaille ostane nekaj dni v Zagrebu, nato P>a se odjpejje s svojim avtom v Dalmacijo.
Neurje v Borni
Sarafem, 27. avgusta, n. Snoči jala silna nevihta nad Mediedjem
je
in
dlv
oko-
z veliko s-lo in
lico. Vihar je razdajal odnaša! cele plasti r>e«ka in zemlje do km daleč. Zčs*-! je deloma tudi železniško r" . zaradi česar je bil za nekaj časa prekinjen promet. Poškodovan je tudi že-1 -niški m^vs>t pri Mediedju na progi Sarajevo-Višegrad. Po viharju se je utrgal oblak, ki je iznova prizadel veliko škodo na not?ii.
K požar pn Čakovcn
Čako\>ee. 27. avgusta, n. Snoči okrog 20. ure je nastal v Senkovcu velik požar. Ogenj je nastal v hiši nekega kmeta. Ker je bila hiša krita s slamo, je bila kmalu vsa v pla menih. Ogenj se je razširil tudi na tri hleve. v katerih je bilo precej slame in sen*. Kljub vsemu prizadevanju varaždinskih in dolnjelendavskih gasilcev so pogoreli vsi štirje objekti. Škoda znaša 170.000 Din.
1VT	1	v
Nenavadna nesreča
v Beogradu
Program državne strelske
Beograd, 27. avgusta, p. Beograjska mestna električna centrala je imela ob svojem skladišču urejen poseben vzdižni rnost, ki ie služil v prvi vrsti za iztovarjanje šle-pov. Davi se ie pripetila na tem mostu huda nesreča. Strojnik, ki je bil uslužben pri mostu, je pozabil odneti desno krilo mosta. Ko je nato spustil motorje, da bi most dvignili, se je dvignilo samo eno krilo, dočim je drugo naposled pretrgalo železne verige in udarilo z vso silo na zid elektrarne. Zid se je podrl, most pa se je vJed tega zrušil in padel na šlep, ki bi ga imeli iztovorifi. Pri tem je vrglo 12let-enga sinčka viač"!čevaga strojnika v vodo in so ga še le čez par ur potegnili mrtvega iz vode. Uvedena je bila preiskava, da se točno ugotovi, kako je prišlo do nesrsče. Mestna elektrarna ima veliko škodo, ker je naprava, ki je seda i popolnoma uničena. stala več stotisoč dinarjev.
tekme v Ljubljani
Politično kosilo v Londonu
London, 27. avgusta. AA. Predsednik vlade Macdonald je priredil v Carlton-hotelu kosilo, na katerega je povabil predsednika odbora za obnovo srednje in vzhodne Evrope g. Georgesa Bonneta. Odbor je bil ustanovljen na lozansiki konferenci. Na kosilo so bili povabljeni tudi francoski poslanik, nemški odpravnik poslov, italijanski odpravnik poslov, državni tainik za zunanje zadeve in drugi.
sstva
Vedno nova za pobijanje ljudi
Neivyork, 27. avgusta, s. Šef ameriškega generalnega štaba Mac Arthur je odpotoval v Rumunijo, na Pclisko, v baltiške države in v Sovjetsko Rusijo. V vojaških krogih spravljajo to potovanje v zvezo s fantastično vojno tehnično iznajdbo ame-
-^ga inženierja Birlmva, ki bo baje tamkaj ponudil svojo najnovejšo iznajdbo 7a vojno, in sicer neko kombinacijo od daleč vodljivega letala z bombami, ki bi bile n.ipolnjene z vse uničujočim gorivom Bar-low je svojo iznajdbo najprej ponudil amerrV vladi, pozneje pa je Moskva po p-oučitvj pristala na nakup s pogojem, da bOf r;ri "-nj-^kih razoroži t ven ih posvetovanj^ predložila zadevne načrte in stavila primerne predloge.
Hitlerievska vlada na Turinskem
Weimar. 27. avgusta. A A. Turinški deželni zbor je izvoli novo deželno vlado Za listo nacijonainih socialistov so glasovali nacijonalni sociialisti. kmečka zveza in nemški na-cijonalci Zastopnik nemške liudske stranke ni glasov?. Proti so g!a«nvali: soeijalm demokrati (16) in Pan državne stranko. Novo vlado tvori 6 nacijonainih eocijalistov in en član kmečke zveze. Komunisti niso mogli glasovati. ker so bili od te seje izključeni"
Razjarjeni gledalci požgali areno
Almadro, 27. avgusta. AA. Prireditelji neke bikoborbe so izpremenili svoj prvotni spored. Občinstva se je polastila zaradi tega jeza da je zanetila o srenj v areni. Po. žar je nato upepelil gledališče. 50 oseb je iilo aretiranih.
Italijanska armada in mornarica
Perugia, 27. avgusta. AA Po končanih manevrih je imel Mussolini pred 2000 oficirji govor, v katerem je pojasnil korist takih vežb in se jim zahvali! za sodelovanje. Danes bo pred italijanskim kraljem in Musso-I.iniiem defiJiralo kakih 50.000 vojakov vseh vrst orožja in oddelkov, ki so sodelovali pri manevrih.
Rim, 27. avgusta. AA. Stare vojne ladje so bile izločene iz vojne mornarice in preložene v rezervo. Od danes je italijanska vojna mornarica razdeljena v dve brodov-ji. Vsako brodovje obstoja iz dveh divizij. Razen tega je bila ustanovljena še ena posebna divizija za Jadransko morje.
Po novi preureditvi italijanske mornarice bodo oborožene le moderne ladje. Velike križafke in druge ladje, ki so nekoč bile last Avstrije in Nemčije, bodo tvorile rezervo.
Splospa stavka v angleški
s
mi
Mancliester. 27 avgusta. AA. Onoldne je potekel rok za rešitev spora med delavstvom in lastniki tekstilne industriie v Lanrashiru. Generalna stavka bo izbruhnila nocoj po končanem delu. V ponedeljek delavstvo ne ho več prišlo na delo. Izgledi za takojšnjo rešitev tega spora so šibki. Lastniki izjavlja''«, da so šli do skrajne meje v vprašanju ponivne nastavitve delavcev, ki so zapustili delo. Zato ie stavka neizbežna. Delodajalci so odklonili nadaljnja pogajanja
London. 27 avgusta AA. Splošna stavka v predilnicah bombaža bo izbruhnila v ponedeljek zjutraj. V stavko bo stopilo 200 tisoč delavcev.
Otvoritev nogometnega prvenstva na Dunajm
Dunaj, 27. avgusta, g. Danes popoldne je bila otvorjena nova prvenstvena sezona v prvi ligi. Podrobni rezultati današnjih srečanj so bili: BAC : FAC 3:2 (1:1), Vienna : Wacker 3:1 (1:1), Admira : NL cholson 4:1 (3:1).
Sobota 3. septembra: sprejem gostov (razni prihodi se objavijo v časopisju). Nedelja 4. septembra: od 9. do pol 10. zbirališče: sokolskih društev pred Narodnim domom, gasilnih pred Mestnim domom in vseh ostalih društev na Vodnikovem trgu; Udruženja reservnih oficirjev, lovcev in članov strelskih družin na vojaškem strelišču (na Dolenjski cesti); ob 10.: odhod sokolskih, gasilskih in drugih društev ter narodnih noš na vojaško strelišče; ob pol 11.: zbirališče Hubadove pevske župe (s pevci ljubljanskih pevskih zborov) na vojaškem strelišču (Dolenjska cesta); ob 11. uri: prihod predstavnikov oblastev in vabljenih gostov; ob pol 12.: prihod kraljevega zastopnika; ob 12.: blagoslovitev in razvitje zasiave, ki je dar, Nj. Vel. kralja Zvezi strelskih družin; po končanih obredih govori in pobratimstvo zastav, za tem pa defile in sprevod; po odhodu sprevoda bo svečana otvoritev državnih strelskih tekem s tem, da odda kraljev zastopnik stre! v častno (spominsko) tarčo, za njim pa vsi predstavniki oblastev in gosti; ob 15.: pričetek državnih strelskih tekem; ob 18.: zaključek prvodnevne tekme in nato prosta zabava na strelišču. Ponedeljek 5. septembra: ob 8.: začetek tekme (do 12. ure); ob 14.: nada'jevanje tekme (do 18. ure). Torek 6., sreda 7. in četrtek 8. septembra: isti program kakor 5. septembra, samo v četrtek ob 20. še skupna zabava s Slovenskim lovskim društvom v restavraciji »Zvezdi«. Petek 9. septembra: streljanje kakor 5. septembra. Sobota 10. septembra: ob 20.: banket in razdelitev nagrad (prostor, kjer bo banket. se objavi v časopisju). Nedelja 11. septembra: izleti na Bled in Bohinj.
Nesreča v splitski kM
Spftt, 27. avignsta n. Včeraj opoMne okrog 14., ko Je jahta >Vlla«, ki je last družbe Ocean i a, zapustila splitsko luko, jo je sunek vetra zagnal proti jadrnici >Zvonimir< ki je last bratov Koludrovnčev iz Stomor-ske. Jadrnica je bila napolnjena s premogom. Zaradi poškodbe je pričela voda vdirati v jadrnico, tako da so morali takoj odpeljati v luko in jo raztovoriti.
MiSiion^a mieverba sri itaKlanski banki
Rim. 27. avgusta, g. Blagajnik rimske po-dmžnice Baneo di Sicilia ie izvršil veliko goljufijo ter ie z S milijoni lir oobegnil. Blagajnik ie užival splošno zaupan ie svojih predstojnikov. Pri poneverbi mu je pomagal ravnatelj neke rimske rest^vraciie, s kat£>-rim sta sedaj skupno pobegnila. Oba sta odnesla pete do Milana, odtod pa najbrž s ponarejenimi potnimi listi preko meie.
Stavka občinskih uradnikov v Varšavi
Varšava. 27. avgusta. A A. Pat pcrroSa: Vče-
raj je izbruhnila stavka občinskih nameščen cev, ker jim občina ni izplačala prejemkov le več mesecev. Župan je v zvezi s stavko izdal komunike, v katerem ugotavlja, da so občinski nameščenci stopili v stavko, čer>rav so jim obljubili, da jim pripadajoče prejemke izplačajo še tekom današnjega dne. Zdaj je župan odredil, da se izplačilo ne izvrši, dokler nameščenci ne prekinejo stavke in se vrnejo na delo. Obenem je opozoril sfavkujoče na posledice. V stavko so stopili le upravni uradniki varšavske obč i ne, dočim opravljajo n?.me-ščertci ostalih občinskih ustanov redno svojo službo-
Smrten padec v Ljubljanico
Sno?i okrog 22. se je pripetila v bližini Pollakove tovarne ob Ljubljanici nenavadna nesreča, koie žrtev je postal 281etni pleskarski pomočnik Leopold C e r i n, doma iz Šte-panje vasi. Okrog 22. se je s kolesom vračal domov. V dokaj naglem tempu se je nripe-ljal s Sv. Petra ceste po Usnjarski ulici na Sv. Petra nasip. Ne ve se še. ali mu je odpovedala zavora. ali pa ie vsled lastne ne previdnosti vozil tako naglo, da ni mogel ve5 pravočasno zaviti, marveč ie zdrknil s kolesom vred preko obrežja v Ljubljanico, ki je zlasti sedaj, ko je zajezena, na tem mest i precej globoka. Nekaj pasantov, ki so m slučajno mudili v bližini, je slišalo padec v vodo. Kmalu nato so se oglasili klici na pomoč. Ko pa so prihiteli bliže, o ponesrečencu že ni bilo več nobenega sledu. Izginil je s kolesom ved pod vodo. Naglo so obvestili reševalno postajo. Več mož reševalnega moštva je takoj prihitelo na lice mesta, vendar pa so šele eez dobrih 20 minut potegnil ponesrečenca iz vode. Poskušali so ga z umetnim dihanjem obudit k življenju, »oda ves trud je bil zaman. Došli policijski zdravnik je mogel ugotoviti samo še smrt, zaradi sar je odredil prevoz trupla v mrtvašnico.
o^einsi opre! mariborski $ia.k
Split, 77. avgueta. n. Na državni cesti so vč-raj pri Kaštelu Oomilicah našli nezavestnega m'ideniča. Tako' so mu nudili p r—o pomoč. Ko je izni! čašo mleka, si je ne-coliko opomogel, vendar ni mogel govoriti in je na listek napisa!, da je študent, da potuje že 27 dni t>o naši državi. Zadnje dni ni ničesar zaužil in je zaradi tega onemogel Imenuje se Anton V in je doma iz Benkovcev v Dalmaciii Njegova mati in bratje pa živijo v Mariboru, od ko^er se je skoro nred mesecem dni odpravil po svetu, da naide zaslužek Ljudje so mu zbrali nekaj hrane in denarja, nakar je fint nadaljeval svojo pot proti Dubrovniku.
Izlet zagrebškega »Merkurja« v Celje
Zagreb. 27. avgusta n. V nedeljo priredi društvo Merkur pod vodstvom svojih kul-tum-o-nrosvetnih delavcev enodneven Izlet v Celje.
Ljubljana 27. avgusta Silna vročina, združena s sušo, ki je delala že najhujšo škodo, je za nekoliko prenehala, ne le pri nas, marveč tudi po ostali Evropi, razen po južnih predelih sredozemskega območja. Toda dežja so dobili naši kraji prav malo, tako da polje niti za najnujnejšo potrebo ni še namočeno. Suša, ki je prizadela že travnike in njive pa tudi že gozde, potemtakem še ni prenehala in kakor se je vremenska situacija razvila v drugi polovici tedna, se je bati, da bo trajala še nekaj časa.
Tudi drugod ni do9ti boljše; zakaj tudi po drugih predelih zadnji dnevi niso prinesli bogvekaj dežja; le malokje so bile nevihte izdatnejše in se je zemlja znatne-je namočila: a kjer se je to zgodilo, so imeli po večini obenem točo, tako da je bila korist dvomljive vrednosti.
Prekinjenja vročine nam namreč ni prinesla kaka velika depresija, marveč so se stvorile v območju visokega zračnega pritiska, ki sega že ves avgust od Azorov preko nas. majhne, precej plitve depresije, sektorji nižjega zračnega tlaka, kjer se je poblačilo in kjer so »e razvile povečini manjše nevihte ter je pad!^ nekaj pohlevnega dežka. Območje plitvih depresij v antieiklonskern nredelu se je pokazalo najprej nad Biskajskim zalivom teT Velikohritnnskim otočjem; odtod je potovalo počasi nroti ozhodu čez Nemčijo in Poljsko, južnejši T>as pa čez Franciio in Alpe na srednje Podonavje ter Jadransko morje; z njim je notovala ohladitev z majhnimi množinami dežia. Zadaj za temi plitvimi depresijami, ki so prinesle samo neznatno znižanje za 5 do 6 mm. se je zračni tlak dvigal znova ter ^tvoril novo anMcfklonsko celoto s središčem nad Škotsko; območie visokega zračnega tla-k- se je naglo razširilo nroti vzhodu in jugovzhodu če? 9redn;o Fvrooo, prožeč 9 svojim širjenjem rračn? tok od severa na jug. Tako je zavladala severna zračna strija pod ogromnim predelom v srednil Evropi in okrog nje od SVots*re pa tja do osrednje Rusije, in spričo tega se je ozračie domala nad vso Evropo močno shladilo; temperature so se povsod temeljito znižale, glavna d^ba ^■sno-sne vroči ne se je s tem zaključila Toda nova an Mciklona. ki je v drugi polovici tedna nre plavila tudi naše kraie. preti z novo vročino. zlasti pa z nadaljevanjem suše. Severni tok je sicer znatno shladil ozračje po
vsej Evropi, vendar je moglo krepko izžarevanje v jasnih dneh znova krepko stop*
njevati vročino. Jn tako se vroče vreira znova širi od zapada proti vzhodu, kako« se pomika anticiklona. Upajmo, da se bo gibala čim hitreje in da pride čim prej dt veljave depresija, ki pritiska za visokim CTamlm tlakom z Atlantskega oceana, pa je doslej še precej oddaljena.
Najhujša suša. ki je uničila pridelke in požgala travnike, je vladala v vsem Prenikur-ju. Dočim je bilo drugo! prejšnje meseca precej deževno, niso Prekrnurci imeli že dva meseca primerne in uspešne moče. Mnogo trpe po suši tudi ljutomerski in ptujski kraji, dalje Slovenske gorice, konjiški in mariborski srez. Krško. Novo mesto. Bela in Suha Krajina. V Suhi Krajini je vse rožga-no. kakor bi kdo travnike spremenil v pogorišča. tam ni niti bilke zelene. Zemlia je na debelo razpokana in kliče po dežju. Izredno trpe zaradi suše tudi kraji na Notraniskem, v prvi vrsti visoko ležeče Bloke. Ložko. Cerkniško in Planinsko polie. kakor tudi Logatec. Najhujše pa je okoli Babi ne? a nolia in dalie groii Prezidu in Gabru. V teh krajih je silno pomanjkanje pitne vode. Usahnili eo studenci in posušili so se potoki. Ljudje morn-io ro vodo po več ur. Kras pa je suša spremenila v pravo puščavo. Po mnogih krajih na Notranjskem so no suši uničeni vsi poljski Pridelki, zlasti fižol in krompir. Včeraj so prišli na ljubljanski trg Notranjci nakupovat letošnji krompir.
Tudi kraji, ki so imeli noorei dovoli moče, so zadnji čas začeli čutiti ooslediee v/t rame vročina. Za vinograde je suša takisto usodna. Grozdje ne mor? dobro zoreti, odnada :n grozdi postajajo drobni MoRno trni tudi sadje. ki postaja niškavo in drobno. Ajda. krompir in koruza ne morejo uspevat', nrav tako ne repa. V splošnem je treba letino
oceniti razmeroma trem letom.
slabo nasproti zadnjim
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Še toplo: vreme r>a =e bo kmalu spremenilo. — Sitnapija vfpraišnipjra dne: Nad sevorniiri predeli kontinenta prevladuje še vedno višji barometrski pritisk Barometrekj pritisk pa v smeri proti jugu pada tako. ia je nad ničnim Jadranom dosegel najnižjo tockn Barometrski pritisk ie v r.aši državi povs^-f pad"l 73 1 do 3 mm Temperature so v sološnem oadle ali ostale nesoremenjene. Toplomer 'f karal 14 do 1« =topini C.
Dunajska vremenska napoved ta nedeljo: Najbrž obrat vetrov proti 'everozapadu; nato bolj oblačno in nič več tako toplo.
RI^MO MEGOIAMI
OTROCI -
★
SO SREČA
VSAKE MATERE!
Kako zdravi in veseli so videti Vaši otroci! Mati se veseli — ona ve zakaj. Snaga In pazljivo negovanje otrok Je njena glavna skrb. Ona pere vse te mnoge in razne otročje stvari z nežnim in doDrim milom, katero ohrani perilo čisto in sveže, a to je že 80 let poznano
Na pogorišču se vidi, kako lepe domačije je uničil usodni požar. Izmed ostalih hišnih temeljev se dvigajo dimniki kakor zvoniki
stf.ljfc. Na pol oblečena ie- zgrabila skoraj naga otrociča in zbežala na prosto. Rešila ni drugega, kakor golo življenje. Drugi pripoveduje: *Ko je nastal požar, sem ravno zapiral hlevska vrata. Zagorelo je naenkrat na vseh štirih straneh Koestnerjevega skednja. Nisem se še dobro obrnil, pa je gorela že Koestnerjeva gostilna, moj skedenj, svinjak in vnela se ie tudi že moja hiša. Skočil sem v sobo. pograbil listnico in predal, kjer sem imel nekaj denarja in dragocenosti, več nisem mogel. Velikanski zublji so zajeli mojo hi?o in jo. kakor vidite, do tal uničili. Jaz sem prepričan, da je nekdo ogenj v Koest-nerjevern skednju podtaknil. To zato, ker v Koestnerjevi gostilni ni bilo več gostov in je gostilničar sam že spal s svojo družino, medtem ko ni spal nihče ne na skednju m ne v drugem gospodarskem poslopju. Skedenj sam pa sem videl na lastne oči, da je začel- goreti kar od štirih strani.«
Z izjavo tega moža se strinjajo tudi dru-
povsod, kjer je bilo potrebno.
Nesreča je tu, škoda milijonska in treba je hitre in izdatne pomoči. Pohvaliti moramo kočevske trgovce in mesarje, ki so takoj naslednji dan po požaru mnogo prispevali za prehrano pogorelcev. Treba pa bo pomoči od strani državnih oblastev in tudi privatnikov, da se pomaga tem bednikom.
Pogorelci, prej trdni kmetje, so izgubili vsega skupaj 32 poslopij in 12 družin s 55 osebami je brez strehe. Dobra srca že zbirajo darove za te reveže, ki so po večini ostali tudi brez obleke. Bosi in v samih srajcah so zbežali iz gorečih hiš- Prebivalci opusto-šene vasi se že od nekdaj odlikujejo po svoji marljivosti, svojo državljansko zavednost pa so najboljše dokumentirali lani 8. novembra. ko so vsi volilci oddali svoje glasove in se pozneje vpisali tudi v JTJKD. Vse darove za usmiljenja vredne pogorplre sprejema: Pomožni odbor za pogorelce v Oneku pri Kočevju.
Živa voda teče na Ponikvi
Kako je štajerski kraj premaga! svoj kraški svet
Slovenci smo čudnih, pa trdnih natur — kar nam enkrat pride v navado, od tega se nikoli več ne premaknemo. N. pr., naša turistika. To je že res, da je naša dežela kolikor toliko blizu Švice, človek pa vendar ne ve, zakaj bi morali naši ljudje uganjati samo visoko turistiko. Mnogo jih je med nami, ki jim je skoraj malo pretežko, plezati na prav visoke vrhove — ampak čemu naj bi takšen skromnejši človek ostajal doma, saj je vendar še nekaj bolj položnih poti in tur, doline so. ki se kopljejo v lepoti, zeleni, s smrečjem in z bukovjem obrasli bregovi so, odkoder se odpirajo čudoviti razgledi, pa gorice so z zidanicami, z visokimi topoii, košatimi orehi, z vedno pesmijo in židano voljo — ti moj ljubi človek, nikdar ne ždi doma, sedi na vlak in pobegni iz te puščobe. — Kam, vprašuješ? Ti moj ljubi Bog, če ne veš nikamor drugam, vzemi si listek do Ponikve.
XVIII. zagrebški zbor
od 3« dO 12. IX. 1932
Splošni mednarodni vzorčni sejem s posebnimi f-jmi za elek^riciteto — radio, hotel — hišo — kuhinjo, hranila in živila, tekstiiije — kožuhovino, volno, zimski šport, ljudsko umetnost in preproge, poljedelstvo in živalsko krmo, dalje splošni sejem za vse vrste blaga, velika veterinarska razstava. — Potniška legitimacija, ki jo je treba vnaprej nabaviti, upravičuje na železnicah do 50 % znižane vožnje (nazaj prosta vožnja) na ladjah na Adriji razred za razred. Legitimacije se dobe pri zvezi za tujski promet v Ljubljani, Mariboru in denarnih
zavodih v vseh večih krajih. Vstopnina Din 10.—, v ponedeljek in petek Din 5.—	11060
Čudovita je ta štajerska pokrajina. Nič kvišku strmečih gora, nič zevajočih brez-den, nič golih belih sten, nič mrkih čel in lic. Človek je zmerom dete zemlje, iz katere je doma. In kakor je ta pokrajina onkraj Sv. Jurija in Šmarja — sami mehki prehodi, same oble oblike, sama mehkoba, temna, plodna zemlja — takšni so ljudje na nji. Sosedje so si med seboj, prijatelji so tujcu. Doma že precftj dobro in lepo žive, a kadar pridejo v sredo sveta, tedaj šele prav pokažejo, kdo so in odkod. S Ponikve in iz vasi tam okrog je zmerom vse polno ljudi, ki študirajo po mestih, in marsikdo izmed njih se na lestvici kulture prav visoko povzpne. Dvoje imen je s Ponikve prišlo v našo kulturo in v kulturo sveta, da nikdar ne bosta več zbrisani. Duhovna sta bila oba škof Slomšek s Sioma in pa zemljepisec Kocen in Hotun-ja, vsak zase moža, pa oba cela človeka, da bo pred njima zmerom vsakdo klobuk snemal z glave. In na Ponikvi bo spomin nanju ves svetel živel iz roda v rod. Slomškova pesem je pesem Ponikve in njenih ljudi, malo vesela, malo pobožna, pa zmerom odprta vsem dobrim ljudem. — Ko je zadnjič ljubljanski radio oddajal slovenske narodne pesmi in je napovedovalec pesem s>En čriček prepeva« označil za be-lokrajinsko narodno, so ponikovski šolar. čki, ki so poslušali oddajo, pred zvočnikom hrupno protestirali, da še njihova, Slomškova pesem razglaša za belokrajinsko. Ponikovljani imaio vsega dovolj, toda krasti si ne dajo ničesar.
In ta Ponikva ima od časa do časa svoje praznike, ko so Ponikovljani prejšnjo nedeljo slovesno otvarjali svoj vodovod, to zanje v resnici ni mogla biti čisto navadna nedelja. Saj je bil vodovod že po sami naravi njihovega sveta oddavna skoraj najvažnejše vprašanje njihovega obstanka. Zarad' pomanjkanja zdrave pitne vode zdravstvene razmere v preteklosti niso bile kaj razveseljive. Pogosto so se oglašale
Maši kraji f:::
Na pogorišču v Oneku
Gasilci razkopavajo ruševine gostilne na H
Kočevje, 27. avgusta. Po strašni požarni nesreči, ki je zadela pri;azno kočevsko vas Onek, so se ljudje mn!o pomirili, vendar pa je za strahom prišla huda skrb: kako naj žive sedai, ko so ostali bosi in nagi, brez krova nad seboj iti skoraj brez nade. da bi mogli priti zopet do svoj h domov. Dimniki štrle osamljeni v zrak. () skednjih, kozolcih in drugih gospodarskih poslopjih, ki so bila napolnila s krmo za živino in z žilom. skoraj ni več sledu. Tu in tam naletiš na kako zvito železje, katerega oblika kaže. da je bila to preja mlatilnica, slamoreznica ali kako drugo orodje, ki se ga je kmet posluževal za svoje delo na polju in v gozdu. Od časa (io Časa pripelje mestni avto iz Kočevja ljudem pitne vode, katere je v vasi popolnoma zmanjkalo. Ljudje <z vse Kočevske prihajajo vsak c,"s mednje, si ogleduj.-.) pogorišča, obsto-P',o p'>4« telce i" spraš.:«'!».
Mlada mati drži v narcč,u otroka. Ko go-»rt-ii o svoji nesreči, skoraj leeiia. Vdova je pogorelo ji je vse, kar ie premogla: hiša in skedenj- Ko je izbr i.mil ogenj, ie spala v hiši z dvema otrokoma. Silen ogeni, ki je krvavo razžaril temno noč, jo ;e vrgel iz po-
ostnerjevem posestvu, kjer je izbruhnil požar
ge izpovedbe pogorelcev. Orožništvo je uvedlo strogo preiskavo in zaslišalo skoraj vse pogorelce. Bili so pogorelci zelo malo zavarovani. nekateri pa celo nič. Koliko so bili zavarovani, nekateri sploh ne vedo natančno, ker so jim vse jmlice pogorele. Da niso bili bolje zavarovani, je kriva pač gospodarska kriza, kajti skoraj nemogoče je danes kmetu plačevati zavarovalnino, saj nekateri ne zmorejo niti za davke. To je eno izmed najžalostnejših poglavij v življenju našega kmeta.
Moramo še enkrat naglasiti. da so gasilska društva pokazala izredno delavnost ;n požrtvovalnost. Gasilci iz Spodnjega Mozlja. ki so prihiteli prvi. so rešili ves zgornji del vasi in s tem tudi osnovno šolo, ki je stala v neposredni bližini. Vnemala se je namreč že hiša posestnika Herbsta, ki pripada že zgornjemu delu vasi- Če bi začela goreti ta hiša, ne bi požar prizanesel niti eni hiši na Oneku. Pri gašenju in reševanju so se odlikovali zlasti kočevski gasilci jx>d poveljstvom g. Verderberja. dočim je mozeljske vodil žu-I pan g. Semič. Tudi vojaštvo, ki se je nahaja-I io slučajno v Kočevju, je pod poveljstvom častnikov požrtvovalno pomagalo in prijelo
Triglavski rekordi
Triglav ima letos ne samo rekordno število posetnikov, temveč med njimi tudi čudovite ekstreme: v pogledu starosti in obsežnosti. Evo, na prvi sličici je vrh Aljaževega stolpa petletna Stana, hčerkica železniškega uradnika Staneta Pavška
ljudje
nalezljive bolezni, katerih žrtev je bila zlasti šolska mladina. Zaradi kraškega terena vsebujejo vodnjaki največ ponikalne vode, ob vsakem aeževju se napolnijo s kalno deževnico, ob vsaki majhni poletni suši se posuše. Ko se je 1. 1898. otvarjala nova šola. je celjsko okrajno glavarstvo izrečno zahtevalo, da mora šola za zdravstveno zaščito učencev poskrbeti za zgradbo higijeničnega vodnjaka. Tako je bilo v Ponikvi nekoč.
Na gradbo vodovoda pa se je v Ponikvi začelo misliti že 1. 1896. Prvi je pričel snovati v to smer prof. Hallada, za njim nadučitelj Dobnik, ki se je celih deset let trudil za uresničenje te misli. Toda za avstrijskega režima je bilo od vlade težko pričakovati pomoči. Toda misel vkljub vsemu ni zaspala. L. 1930 je ponikovska mlekarska zadruga, ki je v svojem obratu stalno čutila pomanjkanje vode, ponovno sprožila staro idejo in to pot se je s pomočjo zadrugarskega sodelovanja in pod neutrudljivim vodstvom učitelja Komarja posrečilo, da beseda postane meso. Občina je prispevala znesek 60.000 Din, banska uprava je s Higijensk;m zavodom dala velikodušno podporo 150.000 Din in 150.000 Din brezobrestnega posojila. Na
iz Dobrave-Vintgarja, in na desni njena sestrica desetletna Jožica, ki je prišla na vrh Triglava v sandalah. Bilo je to 12. t. m. Pot je vodila čez Prag. Oskrbnik na Kredarici je potrdil, da doslej še ni bilo nobene petletne turistke na Triglavu in je tako kot najbolj kompetentna trigjav-ska osebnost verificiral Stankin rekord.
Drugi letošnji triglavski rekorder pa je gospod Jakob iz Brežic, odkoder nam pišejo: Kadar je naš hudomušni Jaka dobre volje, vzklikne obirajoč navadno kračico: »Danes sem bil tja notri na j>ošti peš. Al' trpimo!« Nato zalije v družbi vernih poslušalcev svoj izrek z globokim požirkom hladnega piva. Pred kratkim je na tihem odšel in vsi smo pogrevali šaljivega hotelirja iz Narodnega doma. Nihče ni mogel verjeti vesti, da jo je naš 120 kg težki
ZNAMKE JELEN
Učitelj Ljudevit Komar, vnet zadružni delavec, Id je zasnoval vodovod
takšni podlagi se je lahko začelo delo, zapeli so v Pustikah krampi in lopau ln gradba je rasla v globino in na dan. V rezervoarju je prostora za 60.000 litrov, dotekajoča količina znaša v normalnih razmerah 16—22 1 na minuto, v času najhujše suše pa 10—14 1.
Ponikva si zdaj lahko oddahne, žeje ne bo treba umirati. In žita na polju in dekleta na vasi in trte v gorici — vse bo poslej še lepše cvetelo kakor doslej.
Jaka pobrisal s svojim sinom na Triglav. Ali naj bi verjeli Matija, Štefan, Fičko, čižmek, Binči, Vurštler, Klopecki in Pe-tiorek? Da ne boste v dvomu, da je ponesel naš dobri Jaka svojo obilnost, ki se tudi cb povratku v teži ni spremenila, na j najvišji vrh, priobčujemo sliko.
Nj. Vel. kralj zopet na lovu v Kamniški Bistrici
Pri isfcijasn sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki, ter pri žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V četrtek zjutraj so se v Kamniku nenadno pojavili dvorni avtomobili, ki so pa-sirali Kamnik v smeri proti Bistrici. Vozili so se Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez Pavle, knjeginja Olga, kneginja Elizabeta, grški princ Nikola, dalje angleški poslanik n* našem dvoru Sir Henderson in nemški posla-
nik von Hassel. V kraljevem spremstvu sta bik tudi maršal dvora gene/al g. Di-mitrijevič in direktor dvorskih lovišč g. Inž. Ciril Dimnik.
Odlični gosti so se ustavili pri lovski koči v Kamniški Bistrici. Nj. V. kralj je takoj po dohodu v Bistrico za jahal konja m se podal v spremstvu g. inž. Dimnika na svoje stojišče. Lov na divje koze je tudi ta dan kljub neugodnemu vremenu odlično uspel. Lovska sreča je bila to pot Nj. Vel. kralju posebno naklonjena. Pogodil je tn izredno močne divje jarce goličavarje.
Ko je po končanem lovu Nj. Vel. kralj ogledoval lovski plen, je dejal z zadovoljstvom: »To leto je moje rekordno leto; nobeno leto mi še ni bila lovska sreča tako naklonjena!« V prvih popoldanskih urah so se odlični posetniki Kamniških planin vrnili zopet na Bled.
Pol Mengša „v ognju"
Nagovor župnega načelnika narodnega poslanca Cerer-
ja po izvrstno uspeli župni gasilski vaji
Mengeš, 27. avgusta.
Že par dni pred nastopom so opozarjali lepaki ljudstvo, da bo v nedeljo velika gasilska župna vaja, obenem pa vabili gasilce, da pribite ta dan k nam in »pogase veliki požar«, ki ee bo vnel popoldne sredi Mengša. Že davno pred napovedano uro se je začelo zbirati ljudstvo, da prisostvuje zanimivemu nastopu naših vrlih gasilcev, ki so čakali s svojimi motorkami na periferiji trga.
Točno ob 14.30 je zabrlirgala sirena rn dala znak za generalni naskok na divji element, ki uničuje naše domove. Prvo je bilo na kraju »požara« seveda domače društvo, za njim pa so prihajala prva sosedna in nato oddaljenejša društva. Vsega skupaj nam je prihitelo »na pomoč« deset društev, in to: Kamnik, Šmarca-Duplica, Radomlje, Homec, Komenda, Moste, Trzin, Stob in Domžale. Zanimivo jt bilo opazovati delovanje vseh desetih motork hkratu, ki so dajale prav veličastno sliko, poživlje-no z marsikaterim kom ion rm prizorom kot posledico prcpožrtvovalne naglice. Tehnično vodstvo je bilo poverjeno g. Fajdigi iz Kamnika, kateremu je asistiral g. T«ms.ž Homar. Ko je bil »požar« v Mengšu loka-liziran m deloma udušen, se je »vnel« bližnji gozd, tako da jc »požar« zavzel največji obseg, kar jih beleži naša kronika zadnjih desetletij. Vežba v gozdu na strmini je pokazala praktično, kako je mogoče spraviti vodo v strmino, da cevi zaradi prevelikega pritiska vode ne popokajo. Prva motorka, ki je črpala vodo v Psati, je polnila leseno kad v primerni višini, druga jo je črpala iz kadi in polnila še višje stoječo kad, in tako se ponavlja do poljubne višine.
Ko je bil »požar« docela udušen. so se Obrali vsi načelniki društev, katerim je bo-drilno izpregovoril g. sreski načelnik \ov-šek. taktični potek v*je pa fe podal zupni načelnik, narodni poslanec g. Cerer Vsa društva so rešila svojo nalogo prav dobro, društvo Stob pa o-dlično Enako se je videlo, da je bilo vodstvo vaje v pravih rokah.
Ob 8. uri
nam prinesite Vaše filme in plošče,
ob 12. url
Vam izročimo že gotove kopije. Razvijanje filma 5 Din, kopije do 6/9 1 Din. 11193
FOTO - MATEB1JAL
JANKO POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska
cesta 20 (nasproti kavarni »Evropi«)
Motorne brizgalne, veČin orna izdelek Strojnih tovarn v Ljubljani, so funkcijonirale brezhibno. Zbrano moštvo j C TlcltO !>S vzpodbujal sreski načelnik tn zagotavljal vsestransko pomoč. Nato je g. Cerer vse opozarjal na vzvišeno c!e'o ki ga vrše v prid svojega bližnjega m je zaključil: »Gasilci ne zahtevamo pohvale, zahvaia nam je pomoč, ki jo moremo nuditi.« Po vaji se ie moštvo z orodjem takoj vrnilo domov, ostali pa so odšli na veselični prostor pn Kancu.
Marljiv šolski upravitelj
Ivan Zupančič, šolski upravitelj v Pre-serjih, praznuje šestdeseti godovni dan. Po rodu je iz Idrije, maturiral pa je na ljubljanskem učiteljišču, nakar je služboval v Hotiču, Kolovratu, Sv. Vidu nad Cerknico, v Ratečah. Kot vzoren učitelj, plemenit človek in ljubezniv tovariš je bil povsod zelo priljubljen. Šolski mladini ie pravi oče, odraslim najboljši svetovalec, zato uživa povsod odkrito spoštovanje. Ves vnet za gospodarski in kulturni napredek našega podeželskega ljudstva je duša vsemu prosvetnemu gibanju v preserskem okolišu. Z zgledno delavnostjo je dosegel najlepše uspehe zlasti pri Sokolu, kjer od mladosti deluje z ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Malokdo pojmuje sokolsko idejo tako vzvišeno in idealno. V prav takem duhu i? vzgojil tudi svojo rodbini. Na; mu bo dano učakati še mnogo lepih uspehov njegovega domovini in narodu posvečenega delovanja!
iolskoTdormno gibanje
v Dravski banovin!
Njegovi cilji, pota in sredstva
Razgovor s sedanjim urednikom »Popotnika«, obL-SoL nadzornikom v p. g. M. Senekovičem
Ob raznih prilikah je že »Jutro« objavilo i pospeševati, namreč na skrb za izboljšanje umestne članke o problemih šole, učiteljstva njenih zunanjih delovnih pogojev in na m dijastva. Mnogi so izrazili svoje misli in notranjo preosnovo njenega izobrazbenega nasvete: stara, šolniki m celo sama učeča dela. V prvem delnem vprašanju lahko po se mladina. Dejstvo pa je, da ostane pro- deželsko učiteljstvo le posredno sodeluje s blem solske vzgoje med vsemi kulturnimi požrtvovalnim delom v šoli, da si pridobi zadevami naroda najtrši oreh tako vsako- zaupanje prebivalstva, in s tem, da mu ob kratnim posameznikom kakor celotni družbi vsaki primerni priliki predoči pomen šole m dobi, ki hoče tako ali drugače razvozljati ,za bodoče življenje otrok. Rešiti pa morajo skupino vprašanj, ki se kujejo pod pojmom: to vprašanje krajevni činitelji in pristojne sola in vzgoja. Nič ni težjega na svetu ka- šolske oblasti Tu gre zlasti za to, da se or Prav>lno razumevati mladega človeka povsod pripravijo potrebni šolski prostori, J postno us?d° tergazvso | da ne bo razred z enim oddelkom nikjer
več imel nad 50 in razred z več oddelki ne nad 40 otrok, kakor to predpisuje zakon. Dalje gre za izboljšanje šolskega obiska, za boljšo zunanjo in notranjo opremo šol itd. Vsa ta vprašanja so po mestih in drugih večjih krajih vsaj deloma povoljno rešena, kakor je sploh delo mestnega učitelja v splošnem glede na mnoge pripomočke in na možnost daleč segajoče delitve dela samo na sebi lažje. Marsikateri podeželski učitelj,
eej visoko. MfeTrm, da vodi evidenco o
uspehih teh poizkusnih razredov prosvetni oddelek pri banski upravi v Ljubljani, ki je te razrede poklical v življenje. Soditi po učnih posnetkih, ki jih objavlja »Popotnik«, lahko rečem, da se svoboda gibanja poizkusnih učiteljev in učencev v splošnem ne omejuje. To je namreč važno, ker se tem učiteljem ni treba točno ravnati po predpisanem učnem načrtu in urniku, temveč jim mora biti dovoljeno toliko svobode, da lahko hodijo svoja lastna pota, da lahko iščejo, preizkušava jo in samotvorno oblikujejo nove učne oblike. Ne zadostuje pa, da se nove delovne metode preizkušavajo le v poizkusnih raz-
ni šolsko delo vse preveč kot nekako privatno zadevo. To delo pa mora imeti v tem zmislu socialen karakter, da si medsebojno zaupamo in da ga brez zavisti pokažemo drugim, da se zanimamo za tujo kritiko in da smo dostopni za dobre nasvete. Pravi učitelj se mora zavedati, da je ideja vzgoje vse in da se mora tej ideji brezpogojno podrediti njegova oseba. Vzgojnoznanstveno trdni in praktično iz-vežbani ter priznani zastopniki delovne šole in sploh mojstri učne umetnosti naj bi široko odprli vrata svojih šolskih delav-r. c, da bi oklevajoče in produktivno manj nadarjene vsaj za košček potegnili za seboj. Ali njihovi poizkusni rezultati ne
redih, treba je temveč, da stopi na kakšni smejo biti merilo za zahteve šolskih obla
S/sl-t i «/>n •« Z S 4- z^lr: _ t__—___ »L _ ___r	I	i	<	. i. .	i
obzirnostjo vpeljati v svet kulturnih dobrin in dognanj ...
Bliža se začetek novega šolskega leta. S sladkimi upi in vero, pa tudi s skrbjo in strahom gledamo lahko na vse tiste, ki na-merjajo svoj prvi plahi korak v šolo in pa na one, ki jim je šola že vsakdanja potreba za bodočo »kariero«. Priznati pa moramo, da se današnja šola v mnogih pogledih očitno razlikuje od šolskih tipov polpretek-
le dobe in da je končno dobila po zaslugi ki ima 80 do 90 otrok v razredu, pa stoka in
no CA	lr/vnr>/in io «, X, V ^vl ^ n i-. - 2— n t__T. „ __ _ 1__ I	.	•	.
naše zakonodaje, -učiteljstva in staršev skoro že svoj najvišji pomen in značaj v kulturnem dogajanju naroda.
Veliko se danes pri nas govori o šolski reformi. Večina naših javnih institucij kakor n. pr. Pedagoška centrala, Slovenska Šolska Matica in učiteljsko časopisje stoji neposredno v tej službi. Uredniki našega mladinskega časopisja (Naš rod, Zvonček) !?o se že oglasili v tem listu. To pot pa prinašamo razgovor z urednikom našega pedagoškega lista »Popotnikom«, g. M. Senkovi-čem, ki je že v predvojni dobi začel sejati prva zrna za preobrazbo šolskega pouka v smislu tedaj še pri nas malo razumevane »delovne šole«. Kot sedanji urednik ima pole/ svojih izkustev tudi dosti stikov z norimi delavci na polju šolske reforme. Moj razgovor z njim se je gibal okrog spodnjih vprašanj, ki skušajo podati zaokroženo sliko našega domačega šolsko-reformnega po-Icreta. Tako sem začel:
G. urednik, v kakšnem obsega in napredku je šolsko reformno gibanje pri nas? Alt ustreza resnici mišljenje, da baje nova šola tcliko opozarja na pomanjkljivosti v stari šoli? Mislim, da je danes kljub krizi in gospodarskim težavam nujno potrebno globoko čiščenje pedagoških pojmov, če hočemo uspešno napredovati z reformo našega šolstva.
To vprašanje je tako obsežno, da moj odgovor ne more biti izčrpen. Priznati pa moram, da imam kot bivši šol. nadzornik in kot t. č. urednik pedagoškega lista »Popotnika«, precejšen vpogled v obseg -in napredek šolskega reformnega gibanja pri nas in zato lahko rečem, da se danes najdejo že v mestu in na deželi razveseljivi nastavki delovne šole. Posamezni razredi so se že skoraj popolnoma notranje preusmerili ter preobrazili svoje šolsko delo v prosto duševno delo. Reči pa je tudi treba, da so taki primeri še vendarle močno v manjšini, da se torej oblike prostega duševnega dela, kakor jih zahteva delovna šola, še niso
naravnost omaguje pod težo tega bremena in pod mnogimi drugimi ovirami. Tem večja je odgovornost vsakega poedinca in vse javnosti, ki mora vse storiti, da reši ta vprašanja v ugodnem zmislu, čim se izboljšajo današnje gospodarske razmere. Ne moremo odobravati izobrazbenega egoizma v mestu, dokler se ne izboljšajo prosvetne prilike na deželi, saj nas vse druži ista usoda in manjvredna podeželska šola bi v bodočnosti lahko ogražala državo in torej tudi mesto. Ves kompleks vprašanj podeželske šole se mora motriti in presojati s stališča živo utripajočega življenja v domačiji in ožji domovini kakor tudi v širokem svetu. Tako bomo podeželskemu ljudstvu lahko ustvarili šolo, ki jo bo vzljubilo in ji popolnoma zaupalo. To se bo gotovo zgodilo če bomo tudi uresničili velike splošne ideje, ki so značilne za delovno šolo, tudi v njeni notranji organizaciji z velikopoteznim, pa vendar trdno v podeželskem življenju zasidranim delom. Tudi podeželski otrok si mora po načelih delovne šole izobr-azovati telo, duha, srce in voljo, da se pripravi za težko nalogo, ki baš njega čaka v bodočnosti, dobiti mora podlago ne samo za gospodarski boj, treba ga je temveč tudi usposobiti da svoje izvenpoklicno življenje lahko preživlja v človeka vrednem zmislu. Z delom, zgrajenim na notranjem bistvu šolskega kraja, se nam bo tudi posrečilo, socialnim in drugim nasprotstvom odvzeti ostrino, utreti pot socialni pravičnosti in zajeziti pogubonosni beg z dežele ter ohraniti bistre glave kot voditelje deželi. Ljudska šola pa ne more storiti vsega, njeno delo se mora nadaljevati v nadaljevalnih šolah in tečajih, prevzeti ga morajo tudi dobre knjige in časopisi. Ako se nam posreči, da z resnično življenskim šolskim delom v podeželski mladini povzročimo vsaj malo lakote po nadaljnjem izobrazovanju, in če v tej mladini vzbrsti spoznanje, da življenje lahko pomeni nekaj več kot samo garanje, da je mnogo izhodov iz telesnih in dušev-,	...	i nih stisk, tedaj smo dovršili lep kos nalo-
udomacile v večini naših šol. V splošnem ge. Ves kompleks vprašanj, ki se nanaša se mnogi oklevajo ali pa se le prav počasi na obnovo podeželske šole, hočemo polago-preusmerjajo v zmislu delovnošolske ideje. ma obdelati v »Popotniku«, ki bo že v prvi . ka*em Pretiravanju te ideje ali o kakih številki novega letnika, ki izide sredi mese-njemh izrodkih se pn nas ne more govoriti, Ca seotembra, pričel objavljati tozadevne saj se^do sedaj se nismo niti prav razmah- | aktualne članke in razprave, uredništvo pa
šoli ves učiteljski zbor v službo reformne ideje, treba nam je poizkusnih šol, ki razpolagajo z vso svobodo, ki jo duševni delavci potrebujejo iza uresničenje novih idej. Od poizkusne šole naj potem novi duh v šolskem delu nastopi svojo pot v ostale šole. Razen s praktičnim delom naj bi se tudi s predavanji na poizkusni šoli pospeševalo pravilno izvajanje novih pedagoških idej. V prihodnjem šolskem letu nameravamo takšno poizkusno šolo otvoriti v Mariboru. Ali se bo ta namera uresničila, to je odvisno od pristojnih šolskih oblasti, ki bi morale skrbeti za to, da se tudi pri nas v vsakem nadzorovalnem okolišu organizira vsaj ena poizkusna ali reformna šola, ki naj bi nove pedagoške ideje presajala v prakso ter preiskovala njih uporabnost za splošnost. Vsako leto naj bi učiteljski zbor predložil poročilo o uspehih take reformne šole pristojni šolski oblasti. To poročilo naj bi vsebovalo predloge za izpremembo učnega načrta, če bi se to na podlagi izkušenj izkazalo kot potrebno. Še enkrat poudarjam, da se mi zdi reševanje večjih reformnih vprašanj mogoče le v okviru kake cele šo-
sti do vsega ostalega učiteljstva, ker so to le izredni uspehi redkih osebnosti. Vse to, kar označujemo s skupnim imenom kot »delovno šolo«, je gotovo v večji meri uspeh učiteljske osebnosti nego mora biti nujna posledica novih učnih načrtov, metodičnih ukrepov in drugih predpisov. Zato delovna šola ni in tudi nikoli ne bo kaka uradna nova naprava, temveč bo ostala vedno nekaka lastna in osebna tvorba v to usmerjenih novih ljudi, ki pa ne morajo biti baš mlada učitelji, temveč so lahko
za
Slatinske tablete
hujšanje odstranijo vso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
tudi starejše uče osebe, če so še sposobno za razvoj. Tolažiti se moramo s tem, da je resnična, prava mladost nesmrtna in da ni vezana na življensko dobo. Zato se tudi pravi učitelj neprestano razvija in s tem. da ostane večen učenec, tudi večno pomlaja.
Tako sva prišla do kraja, čeprav zaslužijo po edine misli nova razmišljanja v strokovnem krogu. Vsekakor je razgled po teh problemih širok tn nujen za vsakogar, ki je na ta ali oni način vezan z delom za preporod naših pokolenj bodisi po šolah ali društvih naše ožje domovine.
Albert Žerjav,
Kongres narodnih noš v Ljubljani
Priprave za veličastno prireditev kongresnih dni so v polnem teku. Loči nas od kongresa samo še nekaj dni. Vse potrebno je pripravljeno. Za prenočišča, prehrano, zabavo je v polni meri preskrbljeno.
Največje zanimanje vlada za slikoviti sprevod narodnih noš po službi božji na Kongresnem trgu ob 10. uri. V sprevodu bomo videli poleg naših slovenskih, vse
noše našega juga, slikovite noše naših brale. Ni pa to nikak očitek mnogim drugim, I tov iz Češkoslovaške, noše Lužičkih Srbov, če se najprej na takih šolah iščejo pota za skupino koroških Slovencev iz Ziljske doli-presaditev novih idej v prakso in če se | Pe ™ druge. Posebno pozornost bo vzbuja^
tukaj preizkušava njihova uporabnost. Je to namreč težka pot in obenem živa potreba. ker pač niso vsi ljudje notranje tako ustvarjeni, da bi se lahko borili v prvih vrstah. Vsi drugi, ki na normalnih šolah v istem duhu praktično in kritično šo-
la v sprevodu skupina malčkov v narod, nih nošah s 51etnim harmonikarjem, gorenjska svatba z bališem, vozovi in jezdeci. Sprevod se bo razvil s Kongresnega trga po Vegovi ulici, Emonski, Cojzovi cesti, Sv, Jakoba mostu, Starem trgu, Mest
delujejo, so navzlic temu posredno glavni nem tr§11' Stritarjevi ulici, tromostju, Ma. „»»,-1«.: —____> ,_	i,,	I riiinem trmi 1Wili-li->3i*aTTi no<.K
nili. Zato se mi ne zdii umestno, omalovaževati m zavirati sedanji razvoj, venomer svariti in trobiti k umiku, kakor se to na žalost še vedno dogaja. Nasprotno, še mnoge bo treba zdramiti in pripraviti do tega, da se pridružijo onim, ki pogumno korakajo kot zastavonoše na čelu delovnošolskega pokreta. Ne v zanikanju, temveč v izboljšanju leži bistvo in jedro šolske obnove. Žito gre vse naše stremljenje v glavnem za tem, da se enostranski usmerjena »šola učilnica«, v kateri so si učenci pretežno s spominskim učenjem pridobivali znanje, preoblikuje v »delovno šolo«, ki stremi za tem, da po načrtu razvija vse telesne in duševne s le in zmožnosti učencev, da vzbuja njih sodelovanje in iznajdljivost in da jih pripravi do tega, da si bodo predvsem z lastnim delom pridobivali trajno in za življenj potrebno znanje. Učencem hoče tudi dati podlago delovnih metod, da se bodo v življenju lahko učili in dalie sami izobraževali Vzgoja in pouk naj bi pa tudi uporabljala vse. kar je sposobno, da pospešuje in krepi razvoj nravstvene osebnosti učen-
bo v kratki beležki »Kaj hočemo« obrazložilo svoje tozadevno stališče. Ako nam na. ši dosedanji sotrudniki ostanejo zvesti in če se jim pridružijo še novi, tedaj upamo, da bo stvar uspela.
Kakšni so bili doslej uspehi številnih pedagoških tečajev v Mariboru in v Ljubljani za naše učiteljstvo? Kaj ne, da imate v Mariboru tudi »učiteljsko delovno za-jednico«. In uspehi »roditeljskih sestankov?«
Nedvomno so dosedanji pedagoški tečaji v Mariboru in Ljubljani dali številnim udeležencem mnogo novih pobud in spreobrnili mnogo nevernih Tomažev ter v njih povzročili popolno notranjo preorien-tacijo. Mislim pa, da bi se naše učiteljstvo še v večja meri lahko okoriščalo s takimi tečaji, če bi njih dnevni red obsegal tudi teme, ki bi se nanašale na obnovo podeželske šole in če bi ob takih prilikah učiteljstvo tudi lahko hospitiralo na drugih šolah. Zelo važno je namreč, po-stvaljati živo prakso v središče vzgojno-
ca, da ustvari podlago za odkrit in pleme- znanstvenega iskanja. Še tako navdušeno nit značaj in da mladini olajša mirno vži- 1 r^dna«.™ nnvA	5-n	5?,.«
vetje v sodobno kulturo in družbo odraslih. Nova šola naj vodi mladino k narodu, državi in človeštvu. Ta osnovni ton naj krepko zveni in odmeva iz učnih načrtov za naše narodne šole, da se s tem poudari eden izmed glavnih delov njene vzgojne naloge: razvoj zmisla za občestvo. Gotovo je. da je med staro in novo šolo še precej ostro nasprotje, vendar ga ni treba iznašati v tistem otrnlem zmislu. kfkoT to delajo radikalni šolski reformatorji, zakaj tiste čisto enostranske »šole učilnice«, ki bi odklanjala vsak notranji razvoj s samo delavnostjo učencev in ki bi se opirala samo na svoio avtoriteto, v resnici danes nikjer več ni. Iz tega sledi, da izgraditev pametne delovne šole. prikrojene danim razmeram, sploh ni tako težka stvar. Glavno ni snov in nieno pridobivan ie. temveč razvoj sil im zmožnosti. torej duševno delo. Po vsem tem pa moram reči. da reforma našega šolstva le počasi nanreduje Zato se mi zdi potrebno, da onim. ki še tipajo in oklevajo, in teh je največ, ne jemljemo z nebotičnimi zahtevami in pretiravanji poguma, temveč da za obnovo našega šolstva izdelamo in sprejmemo tak načrt, ki bo izvedljiv na celi črti.
Najtežji problem je menda vprašanje modeme podeželske šole. Kakšno stališče zavz^nate k temu problemu?
Tudi pri nas bo treba vzbuditi zanimanje za vnrašanja podeželskih šol. Nihče, ki se zaveda svoje odgovornosti, ne bi smel v tem oziru prekrižanib rok stati ob strani In zakaj? Zato. ker tudi ml moramo stremeti za tem. da bo duhovno-gospodarska kultura z dobro urejenim in bogato razčlenjenim šolstvom dosegla dostojno višino tudi n£ debeli. Pri reševanju nroblema podeželske ?ole na se nam bo treba ozirati na dve glavni delovni področji, ki se morata neprestano medsebojno izpopolnjevati in
pr?dnašane nove zahteve in še tako živo slikanje bodoče šole ostane mnogim poslušalcem brezbarvno. Zato je umljivo. da si udeleženci pedagoških tečajev vedno in vedno zopet žele, da bi predavatelji svoje izredne sposobnosti pokazali tudi v praksi. O takih učnih in delovnih ura-h naj bi se vodil zapisnik, čigar vsebina naj bi se potem v psihološkem in pedagoškem oziru analizirala in pretresla v učiteljskih delovnih zajednicah. Ni to dosti vredno, če se pii učiteljski izobrazbi in nadaljnji izobrazbi pomikamo od delovnošolske teorije do prakse in od splošnega do posebnega, dokler se teorija po vsakokratnih nazorih in delovnih običajih tolmači različno, temveč učitelji se le tako lahko pridobivajo za delovno šolo, da hodimo obratno pot od posebnega in osebnega v praksi do splošnega in načelnega v teoriji. Iz prispevkov »Popotnikovih« sotrudnikov posnemam, da tudi naše učiteljstvo prireja primerno organizirane sestanke z roditelji učencev, ker se živo zaveda, da mora šola tvoriti z njimi nekako vzgojno enoto. Najplodovitejša posvetovanja z roditelji so ona, ko po kakem aktualnem predavanju vsak razredni učitelj povabi starše svojih učencev v svojo šolsko sobo Tu se starši in učitelji kmalu znajdejo, ker najlaže poiščejo točke, na katere je možno takoj navezati razgovor.
Iz poročil Vaših sotrudnikov Vam je znano, kakšni so uspehi nekaterih naših »poizkusnih razredov«. Ali bi ne bilo radi kontinuitete potrebno, ustanavljati tudi »poizkusnih šol«, kjer bi zajelo reformno delo vse razrede navzgor in navzdol? Pri nas živimo danes v znamenju poizkusnih razredov, kjer se praktično uveljavljajo tista načela, ki sedaj dajejo smer novi pedagogiki. V naši banovini je le malo »oficielnih« poizkusnih razredov, pač pa utegne biti njih »neoficielno« število pre-
nosilci_ napredka, zakaj le oni lahko po vsej širini oživotvorijo preizkušene nove pedagoške ideje.
Kakšno smer zastona »Popotnik«, g. urednik in kakšen je Vaš delovni načrt v novem letniku? Kaj ne, da imate namen, koncentrirati v »Popotniku« vse pozitivne pedagoške sile v Dravski banovini in tako vzgajati dobre šotske delavce, organizatorje in pisatelje.
S tem, da hoče biti »Popotnik« vodilni organ za delovno šolo in sploh za šolsko reformo na našem področju, si je že začrtal dovolj jasen program za bližnjo bodočnost. Tudi novi letnik hoče korakati z utripom časa ter še v večji meri nego doslej odpirati svojim čitateljem nove, širše in globlje vidike v sodobno pedagogiko. Naša posebna naloga bo tudii, da bomo primerno vplivali na končno redakcijo novih učnih načrtov za narodne šole, da bodo zgrajeni na idejnih osnovah, ki obvladajo današnjo pedagogiko. Zato bomo že v prvi številki novega letnika objavili vodilne ideje za njih sestavo. In ko novi učni načrti izidejo, bo naša glavna naloga uvajanje učiteljstva v njihovega duha. Nadalje hočemo v prihodnjem letniku »Popotnika« razpravljati o najbolj perečih problemih podeželskega šolstva. Naravno je, da bomo tudi dalje zasledovali, kako se raizvija in kako napreduje naše pedagoško poizkusno šolstvo. Mislim, da imajo vsi dobri Šols-ki delavci, organizatorji in pisatelji, ki so dobre volje, prilike dovolj, da se udej-stvujejo v okviru tega programa. Dobrodošel nam je vsak sotrudnik, ki se zave-
rijmem trgu, Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici, Dunajski cesti, Gosposvetski cesti na velesejem. Udeleženci kongresa že zdaj medsebojno tekmujejo, da se pokažejo v čim lepših in čim izvirnejših nošah.
Od kongresa nas loči samo še nekaj dni. Prireditveni odbor nujno prosi vse, ki se nameravajo kongresa udeležiti, da po-hite s prijavami. V kongresni pisarni na ljubljanskem velesejmu so na razpolago tudi kongresne legitimacije za četrtinsko vožnjo po ceni Din 4.
Predsedstvo propagandnega društva nujno vabi vse svoje članstvo, da se zanesljivo udeleže službe božje 4. septembra na Kongresnem trgu. Zbiranje narodnih noš ob pol 9. pred univerzo. Udeleženci se naprošajo, da bodo njihove narodne noše v smislu predpisov društva. Po sporedu bodo najlepše in najizvirnejše narodne noše in skupine na velesejmu nagrajene z lepimi diplomami. Diplom bo razdeljenih 100 in bo diploma gotovo vsakemu nagrajencu prijeten spomin na prvo udeležbo velikega stila našega društva. Udeleženci se nadalje opozarjajo na veliko ljudsko zabavo, bajno razsvetljavo in ognjemet na čast gostom na vrtu hotela Tivoli. V slučaju slabega vremena v notranjih prostorih isto. tam. Na to ljudsko zabavo bodo imeli ude-
leženci s kongresnim znakom in oni v narodnih nošah prost v?top, sicer pa ja vstopnina Dm 5 za osebo.
Priglašenci izleta na Jadran se obveščajo, da je zadnji prijavri rok do 2. septembra, ob katerem roku mora biti plačana tudi udeležnina Din 550 za tretji in Din 750 za dragi razred po poštnih položnicah ali osebno v kongresni pisarni na velesejmu.
Vse potrebne nadaljnje informacije bodo objavljene v ljubljanskih dnevnikih.
zlet na Jadransko morje
V	ponedeljek, dne 5. septembra ob 19. uri odhod iz Ljubljane z vlakom preko Zidanega mosta in Zagreba na Sušak.
V	torek, dne 6. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra ob 7.30 o<i. hod s parnikom »Aleksandrom« ali »Pre. stolonaslednikom Petrom« v Split. Na pa. robrodu celodnevni koncert, razne zabavne igre. Ob 20. uri razsvetljava na pa robrodu in ognjemet. Na parobrodu zajut-rek, kosilo in večerja. Prihod v Split ob 21.30 uri, prevoz v hotel in prenočišče.
V	sredo, dne 7. septembra zajutrek, dopoldne ogled mesta pod strokovnim vod. stvora, izlet na Marjan in ogled zverinja-ka. Po obedu izlet z avtobusi v Solin in kopališče. Na povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 19. uri koncert v Splitu.
V	četrtek, dne 8. septembra ob T.
url zajutrek, ob 8. uri izlet s parnikom v Trogir, ogled mesta, ob 11. uri povratek v Split, ob 12. uri kosilo, popoldne prosto ter izlet na kopališče, ob 19. uri večerja, isti dan zvečer povratek z vlakom nroti Zagrebu.
V	petek, dne 9. septembra okrog 8, ure zjutraj prihod v Zagreb, ogled mesta in razstave ter ob 13. ari povratek v Ljubljano.
Vožnja z vlakom ter parnikom in avtobusi na Sušak, Split, Trogir in Solin, celodnevna prehrana in prenočišče velja skupno za vsakega udeleženca IX razreda Din 750, m. razreda Din 550.
Prijave sprejema kongresni odbor V! Ljubljani, velesejem.
Skupina Angležev (35 po številu) ki se je v prvi polovici avgusta mudila v Kamniških planinah, je 16. t. m. odšla na Gorenj-. , - ,,	, . ..,	v. . i sko- 0d Logarjeve doline so se le težko lo-
da globine problemov, ki jih mora rešiti čili, ker so užili tam toliko lepote in bili de-1 a ret<>rma.	| ležni izvršne postrežbe v novem Planin-
sesa so nas naučili angleški gosffe
Naše učiteljske organizacije izdajajo večino vseh jugoslovenskih pedagoških listov v državi. Ali je tudi v drugih učiteljskih listih poudarjena moderna nedačoška orientacija?
Izmed jugoslovenskih pedagoških listov, ki poudarjajo moderno pedagoško orientacijo, naj omenim predvsem beograjskega »Učitelja«, ki v prejšnjih letnikih ni našel
ležni izvrstne	.............
skem domu. En del prve skupine je odšel preko Velike planine v Lii-bHano, kjer so vsi ostali en dan. da so si ogledali znamenitosti naše slovenske prestolnice. Po obisku Planinske in Vranje jame so odšli v Kranjsko goro: druga skupina (16), ki je v tem dospela v Jugoslavijo, pa se je odpeljala v Logarsko dolino. V Kranjski gori so se nastanili po večini v hotelu Erika, ostali pa v privatnih hišah v vasi. Posebno zadnji so
dovolj visoke idejne črte, a postaja sedaj bili zadovoljni, ker so pobližje spoznali lepo od leta do leta idejno krepkejši in vsebin- planinsko vas in bili deležni mnogih pozor-»u«. i———j — ! nosit in prijazne postrežbe.
V«e angleške goste je odlikovala izredno velika pridnost. Porazdelili so se v skupine in po večini delali od jutra do večera. Le slabotnejši so ostali v bližini svojega bivališča, ostali so odhajali vsak dan na izlete ter križem prefotografirali vse, kar 'e 7-ani-yorTa po gorah in dolinah od Mangarta do Triglava napravili načrte vasi in hiš in sob in _ gospodarskih poslopij, opisal življenje našega človeka in pokrajine, v kateri živi, se zanimali za zgodovino te dežele — z eno besedo — storili so vse, da čim bolje in popolneje spoznajo Gorenjsko. Prav posebno pozornost so nekateri posvečali naši planinski flori. V manjših skupinah in posamezno =o hodili po bližnjih gorah Julijskih Alp in Karavank Kapitan Chase ni miroval niti en dan. Niti strmine Špika mu niso bile prehude za obisk naših "roVr^nih planinskih cvetic. Divno Sleme ki nudi f<">,;ko užitka bribolazcu in ljubitelju posebno zanimivo oblikovanih viharnikov, so kar po večkrat obiskovale večje družbe angleških gostov-Marsikateri Slovenec pa bi se od njih lahko učil vedenja po gorah. Cvetice nikdo ni utrgal. če ie res ni potreboval za svoi herbarij. Zadovoljili so se z ogledom prelestnih planinskih travnikov in skupin cvetic na strmih podriščih. In če je bila skupina še tako velika, si jo komaj čutil. Šla je brez vpitja in hrušča ter hvaležno uživala planinsko le-noto. Dnevni trud jim pa ni ubranil, da zvečer ne bi poslušali predavani neutrudnega prof. Daviesa. Hovarda in drugih ter slovenskih spremljevalcev a1? pa navodil nad vse točne direktorice gd. Tattonove-
Ker poznajo gostje prav vse najlepše kraje Evrope od severa do juga in delno *udi prekomonske dežele, smo pač lahko veseli njihovega priznanja, da se more merili naša domovina z najlepšimi deželami sveta Čuvati moramo njene posebnosti, posebno kar
sko bogatejši, dalje zagrebški pedagoški list »Napredak i Savremeno školo«, čigar vsebina nam lepo prikazuje, kako se hrvatsko učiteljstvo živo zanima za reformo svoje šole. Tudi v »Slovenskem LToiteJiu«, pedagoški reviji in glasilu S. D. v Ljubljani, smo v zadniem času zasledili uvaževa-nja vredne članke o šolski reformi. (»Sa-modelavnost ali sodelovanje«, 7. VIIT. 1932.) Stremiti morimo za tem, da dvignemo naše pedagoške liste na idejno in vsebinsko višino čeških nedagoških revij kakor so »Komenskv«, »Rozhledv«, »Vest-nik Pedaigogicky«, »Nove školy« L dr.
Te večkraf sva govorila o tem. da z delovanjem Viš. pedagoške šole še ni docela rešen nroblem učiteljske strokovne izobrazbe, kajti absolventi se težko vrača io nazaj v osnovne šole, iz ka*erih so izšli in ki rabiio po širši in fInblje oplojeni 'zobrazbi novih sodelavcev.
Kakor je dostikrat velika škoda za bistre glave med kmečko mladino, ki odrinejo v mesto, tako da potem na vasi včasih primanjkuje voditeljev in racionalnih delavcev, tako se mora obžalovati, da se naši najboljši šolski detivci. kit fiadip.Kui jejo svoje študije na Viš. pedagoški šoli. kot absolventi teh šol ne vračajo več na svoja prvotna mesta, da bi tukai tvo širši in globlje oplojeni izobrazbi nadalievali svoje delo ter prevzeli vodstvo šolskih poizkusov rn sploh vodstvo naše šolske reforme. Gotovo je, d-a je narodna šola zaradi izgube svoiih najboljših delavcev te?ko prizadeta! Seveda gre absolventom Višje pedagoške šole tudi za izboljšanje njih materialnega položaja. Vsekakor pa bi bilo želeti, da bi se posamezni idealisti vsaj za nekaj let vreli i kot organizatorji delov-nošolskega pokreta na osnovne šole. Hi imate. g. nadzornik, poleg teh odgovorov še kaj posebnega pripomniti?
Novih šolskih Idej ln zahtev se morajo •»časoma oprijeti široke mase učiteljstva ter jih izvajati na celi črti. ako hočemo doživeti šolsko obnovo tudi pri nas. Zato se mi zdi, da nam je treba poznati šolski obrat, kakršen je povprečno v resnici. da lahko presojamo možnosti in meje za izvedbo reformnih načrtov. Reči je treba, da smatramo tu in tam vzgojstvo
nasrtaniL ampak želi videti okolico kraja ln jo temeljito proučiti. Zato kaj rad tudi v tujini je kakor doma: želi imeti izdaten zajtrk in prav dobro večerjo. Kosilo pa si navadno vzame s seboj na izlet. Storimo v bodoče vse, da bomo pridobili čim več aiv gleških gostov. Solidnost pa je predpogoj. Z njimi in po njih bo zaslovela naša domov*, na širom sveta in naš človek bo imel korist od tega.
Prva skupina Angležev je zapustila našo domovino, druga pa uživa zadnje dneve ▼ Kranjski gori. Slednjič na tem mestu še posebno zahvalo gg. banu dr. Marušiču, županu dr. Pucu in onim oblastvom, brez katerih pomoči obisk odličnih gostov ne bi imel tako velikega uspeha.	P. K.
Zobozdravnik špecifalist
zopet redno ordinira
K	1'f: . .: : -; -
_	
Kmetski praznik na Bledu
Bled, 26. avgusta.
Poročali smo že, da se vrši letos i-a Mali Šmaren 8. septembra veliki kmetski praznik na Bledu. Kakor na Kmetskem taboru na zgodovinskem Krškem polju se zbere na kmetskem prazniku na Bledu vsako leto kmečki narod, da pokaže sadove svojega dela, da premotri politični jn gospodarski" položaj in si začrta smernice za pota, po katerih naj se kreta naša gospodarska politika v bodočem letu. Ob enem je kmetski praznik na Bledu odlična manifestacija gorenjskega slovenskega kmeta za jugoslovensko in narodno edinstvo-
Temu smotru odgovarjajoče je sestavljen program, ki smo ga v obrisih že objavili v svoji petkovi številki in ki obsega 3.'edeČe glavne točke:
Razstavo pinegavske goveje živine, združene s premiranjem; razstavljena bo izbrana plemenska živina planinske pasme.
Sirarsko razstavo s sejmom, ki jo priredijo okoliške mlekarsko-sirarske zadruge.
Slavnostni sprevod narodnih noš m skupin ter okrašenih voz in jezdecev.
Veliko kmetsko zborovanje, na katerem bodo poročali o političnem položaju minister dr. Albert Kramer in minister Ivan Pu-
se tiče stavb po vaseh in hotelov v planinah i ,.	. , ------: ------r----
da ne kaze pokrajine. Anglež ne zahteva | © gospodarskem stanju pa minister Ivan
ravno luksuzno opremljenih stavb; rad ima ^a dobro hrano, čistost in predvsem brezpo gojno točnost v kolikor se tiče plačila in po godb. ki jih napravi s komurkoli. Nič mu m težie. kakor če naleti na lhidi. ki Hm ne mo re več popolnoma zaupati, ali ki 6o prelomili kontrakt- Kdor bo imel v bodoče z Anglež* opraviti, nai se v napre? točno dogovori o cenah in naj tiste potem tudi drži. Dalje Anglež ne sedi rad samo v hotelu, kjer se je
Mohorič Govorilo bo pa tudi več senatorjev in poslancev iz naše in drugih banovin.
Dirke lahkih in tenkih kmečkih konj, pa tudi toplokrvnih konj
Kmečki praznik zaključi seveda velika ljudska veselica na prostem. Razstave iD zborovanje se vršijo v zeleni Zaki, najlepšem prostoru za prireditve na Bledu. Polovična vožnja je zasigurana.
Nova šolska palača
v škofji
Loki
Pred ctvoritvijo najmodernejšega hrama prosvete na Gorenjskem - Kako so gradili
Škofja Loka, 27. avgusta.
Impozantna je nova, moderna in vsem sodobnim zahtevam ustrezajoča šolska stavba v Škofji Loki. Krajevni šolski odbor s škofjeloškim županom g. Josipom Hafnerjem na čelu je izvršil veliko, za razvoj loškega šolstva zelo pomembno delo. Posebne zahvale gospodje pač ne potrebujejo, ker jih najlepše hvali krasno šolsko poslopje, ki se vzpenja kakor orjak med tropo dokaj nižjih okoliških stavb.
Škofja Loka si je že dolgo želela novega prosvetnega hrama. Stara šola, potisnjena v tesno, ozko Klobovsovo ulico, ni več ustrezala razvoju časa. Sleherno šolsko leto se je moralo drenjati nad 400 otrok in vajencev v šestih učilnicah, ki .iim je primanjkovalo solnca in zraka. Prvi napredek se je pokazal L 1925, ko je kupila mestna občina 6000 rrr Demšarje-vega sveta. Par mesecev pozneje je na predlog sedanjega prosvetnega referenta g. Vinka Zahrastnika osvojil škofjeloški občinski zastop načrt, da se zgradi čimprej nova šola. Sklepu sta se priključili =tarološka in z minska občina. Tako je bila pot na vse strani uglajena. Načrte ie izdelal inž. Herman Hus, gradil pa je znani ljubljanski stavbenik g. Emil To-rnažič, ki je delo vestno in solidno izvršil Prve dni septembra 1930 so pričeli z ddi in je bila stavba še pred zimo v surovem stanju pod streho. Sedaj je šola popolnoma izgotovljena in izvečine tudi opremljena. Krajevni šolski odbor je oddaja! razna dela prvenstveno domačinom, znatno pa so bile zaposlene tudi nekatere
no pot so že znatno razširiti in Izravnali
tudi starološko cesto, ki je sedaj široka, napeta in soLnčna. Ta del mesta je pričetek moderne Škofje Loke in bo z zgraditvijo novega mostu neposredno zvezan z Mestnim trgom.
Ponosna šolska zgradba, ki jo vsi štejejo za najmodernejši dom prosvete na Gorenjskem, stane nad 4 milijone dinarjev. Breme je veliko, bo pa rodilo zlate plodove prosvetnega napredka v vsem okolišu. Skofjeločani in nič manj Staroločani in Zminčani se pač zavedajo, da bo nova šola svoje, že doslej lepe učne uspehe še po-jačila in da bo za vzgled vzornega delovanja. Mlada srca iz 35 vasi bodo navezala svoje začetne nauke nanjo.
Z izročitvijo šolske zgradbe svojemu namenu pa bo zvezan tudi eminentno važen zgodovinski dogodek. Škofja Loka s svojo skoro tisočletno zgodovino ima veliko šolsko poglavje za seboj. Iz spiskov je razvidno, da se je poučevalo že L 1271. Prava šola je seveda nastala pozneje. L. 1627. je podaril staroJoški graščak Papler 6edanjo Tha.lerjevo hišo na Šentjakobskem trgu za šolske namene. V njej se je poučevalo polnih 229 let, do leta 1856., ko je bila zgra-
jena stara šola v KJobovsovi ulici, iz katere se sedaj selimo. Nova šola je tedaj tretja etapa v razvoju škofjeloške šole iz katere so izšli mnogi odlični slovenski možje: pisatelji, slikarji, zdravniki, duhovniki, politiki, pedagogi, odvetniki in vzorni gospodarju
Na šola je v dolgih stoletjih delovalo ne-broj učiteljev, ki jih ljudstvo hrani v lepem spominu. V polpretekli dobi so si pridobili nevenljivih zaslug šolski upravitelj g. Franc Papa in učitelj g. Slavko Flis, oba hišna posestnika in ugledna meščana, slednji tudi drugi starosta loškega Sokola. Oba plemenita moža počivata svoj večni sen na domačem pokopališču. Tretji šolnik, šolski upravitelj g. Friderik Kramar pa uživa svoj zasluženi pokoj na Spodnjem Trgu. V najnovejši dobi pa se zlasti odlikujeta imeni nadzornika g. Vinka Zahrastnika, ki deluje polnih 28 let v našem mestu in upravitelja g. Jakoba Rojica. Ogromno upravno delo pri graditvi je slonelo na njegovih ramenih. Imel je dela in naporov za obe roki. Pa ni nikoli tožil, marveč vztrajal do najlepše zmage — do izročitve nove šole naši mladini in učiteljstvu, s katerim ga vežeta nekaljena harmonija in prisrčno prijateljstvo,.
Na loško šolo je lahko ponosen ves narod, ki je dobil novo mogočno kulturno žarišče.
Visoko inozemsko odlikovanje našega obrtnika
Prosvetni referent Vinko Zahrastnik
Josip Hafner, predsednik krajevnega šolskega odbora in škofjeloški župan od 1913. dalje
ljubljanske tvrdke. Dvenadstropna stavba je arhitektonsko zelo učinkovita in ima krasno lego. S šole je diven razgled daleč na okrog, zlasti na Sorško poije in mesto samo. Blagoslovitev bo v petek 2. septembra po šolarski maši. Istočasno se bo preselila deška šola v svoje nove prostore, meščanska šola pa bo otvorii a svoj prvi razred.
Pročelje šole ima 63.30 m dolžine in je obrnjeno proti Škofji Loki, desni stranski trakt s 26.10 m dolžine pa je vzporeden s pokopališko potjo. Preko petero dolgih stopnic in trojna vhodna vrata, ki jih krije velik balkon, oprt na 4 stebre, prideš v zelo prostoren vestrbul. Njegov strop je kasetiran in osvetljen z devetimi obločnicami. Odtod na desno so prostori osnovne šole. na levo pa meščanske, da bosta učna zavoda popolnoma ločena. Položna, široka in svetla stopnišča in prav taki hodniki nas povedejo v posamezne prostore, ki jih je samo važnejših preko 30 v zgradbi. V prikletju je dvoje stanovanj za slugi, dvoje slačilnic, kadne in pršne kopeli, kotlarna s prostori za kurivo in pepel, delavnica, obednica, kuhinja in razne pritikline za predvideno gospodinjsko nadaljevalno šolo. V pritličju sta 2 pisarni. 2 delavnici, knjižnica, soba za deska ročna dela, 2 posvetovalnici in
2	učna razreda. V prvem nadstropju je 6 učilnic, sredino poslopja izpopolnjujejo
3	kab ineti, čakalnica, 2 predsobi in šolska poliklinika. Šolskih sob je 6 tudi v drugem nadstropju, le v sredini je dverana za strokovno risanje vajencev na obrtni šoli. Skozi široka okna prihaja v vse prostore dovolj luči. Hodniki so kriti s te-raco tlakom, vse sobe s parketom. Otroci bodo sedeli na stolčkih in bodo imeli pred seboj mize. Nepremakljive table segajo preko vse "prednje stene. Odri docela odpadejo. Razsvetljava je v vseh prostorih električna, kurjava centralna, po hodnikih in deloma sobah je speljan vodovod in urejena kanalizacija. Stranišča odgovarjajo higijenskim predpisom. Vsi prostori so poslikani z diskretnimi barvami, posebno učinkujoče vhodna veža. Razkošnega ni nič, a vendar je vse tako izbrano in premišljeno izdelano, da se prikupi notranjost na prvi hip. Zase stoji na dvorišču telovadnica z gledališkim odrom, kjer se bodo vršile razne šolske prireditve. Stanovanjska hiša za učiteljstvo tvori samostojen objekt tik šole. Ves šolski prostor je za-grajen z lično ograjo. Gojil se bo sadni in zelenjadni vrt, dečkom bo omogočen praktični pouk iz vrtnarstva in sadjarstva. Lahko rečemo, da bo ves tamo.šnji svet tudi sicer najlepše urejen. Pokopališko dohod-
Univ. prof. dr. Nikola Radojčič in njegovo <felo
Jutri doživlja petdeseto leto dr. Nikola Radojčič, profesor narodne zgodovine na ljubljanski univerzi in vodja historičnega seminarja. Kot znanstvenik uživa odličen ugled med stanovskimi kolegi, njegovo ime pa pozna tudi inozemstvo. Pri slušateljih, med katerimi je vzgojil že lepo število srednješolskih profesorjev, je deležen največjega spoštovanja, v njem čislajo širuko izobraženega učenjaka, vestnega in simpatičnega predavatelja in odličnega pedagoga. Zaradi narodne zavednosti in kot človek finega takta ima Nikola Radojčič splošen ugled. Ne bo v spodtiko velike skromnosti jubilanta, če očrtamo pomen ter poudarimo važnost njegovega življenja in znanstvenega delovanja v jugosloven-skem kulturnem razvoju.
Rodil se je 29. avgusta 1882., v ravnem Sremu, v mestu Kuzminu. Tu je dovršil osnovno šolo, gimnazijo pa je obiskoval v Sremski Mitrovici in Sremskih Karlovcih, kjer je z odličnim uspehom maturiral. Posvetil se je zgodovini in zemljepisu ter se vpisal na univerzo v Gradcu. Univerzitetne študije je nadaljeval na Dunaju, v Jeni, Monakovem in v Zagrebu. Tu je 1906 napravil profesorski izpit, naslednje leto pa je promoviral za doktorja filozofije. Kot suplent je nastopil službo v Kar-lovcu (1907—08) in služboval potem kot profesor na gimnaziji v Sremskih Karlovcih, kjer je ostal do imenovanja (20. IV. 1920) za izrednega profesorja narodne zgodovine na ljubljanski univerzi. 28.
aprila 1922 je postal redni profesor in je prevzel po odhodu prof. Hauptmanna na univerzo v Zagreb vodstvo historičnega seminarja. V študijskem letu 1925/25 ga je fakultetni svet izbral za dekana filozofske fakultete, v naslednjem letu pa je vršil dolžnosti prodekana.
že s prvim spisom »Dva poslednja Kom. nena na carigradskom prijestolju«, Zagreb 1907, je zbudil Radojčič doma in v inozemstvu občno pozornost. Knjiga razpravlja o bizantinski zgodovini med leti 1081. do 1185., torej v dobi, ko so poskušali zad-njikrat pred ustanovitvijo latinskega cesarstva preurediti Bizant »in capite et in membris«. Z veščo roko je stri avtor monopol, katerega je užival Niketas Ako-minatos pri historikih, ki so opisovali te čase, in je vprvič zbral in izkoristil vse pristojne vire, tako grške, kakor latinske, francoske, srbske, arabske in celo skandinavske. Pomen Radojčičeve razprave je najbolj izpričan s tem, da jo je znameniti zgodovinar Konstantin Jireček brez pridržka sprejel. Uspešno započeto delo je jubilant nadaljeval 1. 1909. v razpravi »O nekim gospodarima grada Pro-seka na Vardaru«, Letopis Mat. Srp., 259 (1909) in 260 (1900), kjer je podal važen prispevek k razumevanju separatističnih teženi, katere so zastopali makedonski di-nasti v 12. in 13. stoletju v jugoslovenski zgodovini. Istega leta je izdal v Bogoslov-
nem Glasniku (XVI.) ^Spomenica o uki-danju Pečke patriaršije« in je na podlagi diplomatsko očiščenih virov vendar enkrat zanesljivo opisal konec pečkega pa-triarhata. Iz istega zanimanja za kritična vprašanja se je potem porodil članek »Prva ženidba Štefana Prvovenčanog«, Glas srp. kralj, akad., XC. (1912). Oba spisa sta značilna za Radojčičev razvoj ter kažeta že smer, ki ga je napotila naposled na raziskovanja jugoslovenske historiografije. Tudi na tem poprišču pomeni že prva študija »Aleksander Stojačkovič kao istorik«, (Izv. srp. vel. gimn. Karlov. 1910/11) zrelo delo. Radojčič je posegel s tem spisom nazaj v dobo, ko se je zbujala madžarska narodna zavest in je lepo pokazal vpliv madžarske literature na srbske duhove. Sredi teh vplivov ie zrasel Stojačkovič, čigar razvoj od čistega historika do čistega politika zasleduje Radojčič v podrobni zanimivi analizi.
Nova doba znanstvenega truda je napočila za Radojčiča z imenovanjem za profesorja na ljubljansko univerzo. Neumorno delaven je objavil več razprav o zgodovini jugoslovenske historiografije. Sploh velja tej panogi njegova glavna skrb in si je na tem poprišču pridobil mnogo trajnih, znanstvenih zaslug. Vprav mojstrsko raziskuje probleme, s kritiko čisti pojme in pobija zgodovinsko neresnico. V tem pogledu se odlikuje spis »Rajičeva hrvatska istorija« (Rad jug. akad. 222 (1920), kjer pisatelj razpravlja o postanku prve zgodo-vine hrvatskega naroda, pisane v narodnem jeziku in narodnem duhu, zasleduje Raji-čev razvoj do trenutka, ko je zastavil pero in razklada pri vsakem poglavju njegovega dela, odkod je zajemal gradivo in kako ga je oblikoval.
Postavljenje cilja občudujemo v drugi razpravi »Rekeova nova koncepcija srpske istorije«, Razprave II ZD. v Ljubljani (1925). Tu je Radojčič razkril, da je Ran-ke dokazal nujnost dejanskega razvoja ln odkril medsebojno odvisnost srbske in občne zgodovine. Po Rankejevem zgodovinskem pojmovanju je srbska zgodovina samo del univerzalne. Po kratkem pregledu hrvatske historiografije od XVI. do konca XVH. stoletja, pa Radojčič naravnost presenetljivo razmotriva razvojne linije v od-nošajih moderne srbske historiografije naproti hrvatski zgodovini za narodne dinastije v posebnem delu »Hrvatska istorija za narodne dinastije u moderno j srpskoj historijografiji«. Zbornik kralja Tomislava (1925). Zagreb.
Poleg omenjenih, pa je Radojčič v publikacijah znanstvenih akademij objavil številne razprave o političnih, geografskih, socialnih in pravno zgodovinskih problemih jugoslovenske zgodovine, dalje o me-todičnih vprašanjih zgodovinske znanosti in obširne referate, ki so po samostojnosti svojih misli često sami zopet cele razpra-vice. Vsega je dosedaj izšlo izpod peresa jubilanta 60 znanstvenih spisov.
Nikola Radojčič. ki je prejel za plodo-nosno znanstveno delovanje red sv. Save Ul. stopnje in romunsko krono, ni zaslužen samo kot zgodovinar in odličen pedagog, marveč tudi kot organizator, ki ima velike zasluge za ustanovitev in izpopolnitev knjižnice historičnega seminarja. Mnogo truda in vztrajnosti je vložil jubilant v to ustanovo, sila njegove osebnosti pa jamči v teh težavnih časih tudi za uspešen razvoj zgodovinskega seminarja v bodočnosti.
S ponosom torej lahko zre Nikola Radojčič na svoje dosedanje delovanje; vsi. ki znamo ceniti njegovo delo, želimo odličnemu znanstveniku ob njegovi petdesetletnici še mnogo zadovoljnih, z uspehi izpopolnjenih let.	E. T.
Redka prilika
»CADILLAC" VOZ
najboljša in najuglednejša ameriška marka, limuzina, 7 sedežev, v brezhibnem stanju, malo rabljen, na prodaj daleko izpod normalne vrednosti.
Polnomočnik: Zastopstvo Automobila, Zagreb, Ulioa Kraljice Marije 25. 11145
Ljubljana, 27. avgusta. Znani pevkovski mojster in slaščičar g. Franc Dolinar, ki ima svojo pekarno in slaščičarno Pred Škofijo št 11 in na Poljanski cesti št. 19 v Ljubljani, je bil ravno tako kakor dentist g. L. Smerkolj od posebne komisije povabljen, da razstavi svoj splošno znani zdravilni kruh za sladkorno-bolne ter fotografije svojega pekarniške-ga in slaščičarskega podjetja, ki spada gotovo med najlepše urejene obrate te vrste v dravski banovini, na londonski svetovni razstavi interaiational General Trade & Modem Homes v \Vinterh.allu in Tovvn-hallu.
Na tej razstavi je g. Franc Dolinar izmed vseh ostalih razstavljalcev dobil največje in najlepše priznanje za svojo higiensko urejeno delavnico, kakoT tudi za svoj zdravilni kruh: Grand Prix z zlato kolajno in diplomo.
G. Dolinarju, ki je tudi s tem velikim uspehom na svetovni razstavi dokazal, da je eden izmed najboljših pekov naše banovine, isikreno čestitamo ter želimo še mnogo uspehov.
Življenjski jubilej obrtnika
Ljutomer, 27. avgusta. To nedeljo slavi drugi najstarejši meščan Ljutomera svojo 901etnico. Poznamo ga vsi, starega gospoda Ivana Sagaja z dolgo belo brado in naočniki. Rodil se je naš devetdesetletnik leta 1842. v Ljutomeru. kier ie dolgo vrsto let izvrševal kroja-
ško obrt. Danes kajpada več ne dela, moči so ga zapustile in zato uživa zasluženi pokoj, dasi ta ni brez vsakdanjih skrbi. Leta 1867. se je poročil z Jožefo Furlanovo in ie 1. 1927. slavil z njo biserno poroko. Bil ie tudi ustanovnik ljutomerskega gasilskega društva.
Obrtniške organizacije bodo priredile v nedeljo jubilantu pozdravni sestanek, na katerem mu bodo izročile primerno darilo ter mu želele še mnogo zdravih let
Dr. Matko Potočnik se poslavlja
Maribor, 27. avgusta.
Nedavno nas je presenetila novica, da je direktor moškega učiteljišča dr. Matko Potočnik upokojen iin se v kratkem preseli od nas v svoj domači kraj. Njegovo ime
sPite r , er//o
""'no
Pran;
Per/A
fe e"**
^Ijifo
je splošno znano in spoštovano. Rodil se je 8. septembra 1872 na Koroški Beli. V nekaj dneh bo torej praznoval 601etnico. Študiral je gimnazijo v Kranju in Ljubljani, maturiral pa v Beljaku. Nato je odšel na univerzo na Dunaj in študiral najprej pravo, nato filozofijo. Po promociji je služil kot suplent v Novem mestu in Ljubljani, kot profesor v Mariboru, Idriji, Kranju in Ljubljani, nato kot direktor v Mariboru. V dobi plebiscita je bil poverjenik pri oreJsedništvu pokrajinske vlade v Ljubljani, nato dve leti izvedenec pri razmejitveni komisiji na Karavankah. Njegovo delo je bilo veliko, obširno. Napisal je zgodovinsko učno snov za osnovne šole. kar je izdala Šolska Matica (1906. 1907) opisal je Koroško z geografskega in zgodovinskega zrelišča v delu »Vojvodina Koroška«, Ž je izšla v založbi &M v letih
1908. do 1910. — Sodeloval je z mnogimi geografsko-zgodovansOcmi in literarnimi spisi tudi v »Planinskem vestniku« in v Družbi sv. Mohorja. Poznal je dobro ko i večletni profesor v Mariboru ustroj utra-kvistione vadnice, kjer so se otroci le v štirih letih privadili obema deželnima jezikoma v toliki meri, da so se potem tudi v srednjih šolah v predmetih in jezikovnem pouku odlikovali. Iz Koroške so tedaj prihajali dokaj nadarjeni dečki na mariborsko učiteljišče, a bili so jezikovne in predmetno slabo pripravljeni. Po tedanjem avstrijskem organizacijskem statutu so imeli profesorji učiteljišč pravico prisostvovati pouku na ljudskih šolah v državi. Te pravice se je poslužil dr. Potočnik 1. 1910., da bi s pedagoškega stališča osvetlil koroško raznarodovalno šolstvo. Z organizacijskim štatutom v roki se mu je posrečilo, da so mu dovolili nekateri nemški, odnosno nemšikutarski šolski upravitelji pri Zali in v Rožu prisostvovanje pri pouku, a so to takoj poročali deželni vladi v Celovec, ki mu je prepovedala nadalj-ni obisk koroških šol. Dr. Potočnik se je zoper to protipostavno postopanje pritožil na ministrstvo in je prosil slovensko delegacijo na Dunaju za intervencijo. Takšne zadeve so morale takrat seveda utihniti, zato tudi on ni prejel od nobene strani odgovora.
Dr. Potočnik je veliko delal na nacionalnem poprišču. V dobi begunstva, ko je Italija vstopila ob Binkoštih 1915 v vojno, je nudil beguncem iz Loga pri Bovcu nad leto dni gostoljubno streho na svojem posestvu v Lescah, v letih 1918-19 pa številnim beguncem iz vse Koroške na svoje.n stanovanju v Kranju. Za svojo rojstno vas Koroško Belo se je zavzel, ko je bil član razmejitvene komisije med Jugoslavijo in Avstrijo, da je dobila od tedanje pokrajinske vlade za Slovenijo izdatno podporo za škodo, ki so jo bila povzročila italijanska letala 15. avgusta 1917 in je tudi dosegel pri razmejitveni komisiji, da je pripadla lepa planina Korenčica Jugoslaviji. BO je in je pravi Jugosloven, pripravljen vedno z žrtvami priskočiti domovini na pomoč. Že od nekdaj je bil borec za slovensko in jugoslovensko stvar. Zato so ga naši ljudje tudi ljubili in iskreno spoštovali. Kot profesor in direktor je bil vedno najbolj na mestu. Ni bil le učite'j dijakom, bil jim je več: prijatelj in oče! Slovenski dijaki so se dobro zavedali, kaj jim je dr. Potočnik, zato so se vedno z zaupanjem obračali nanj. Zahteval je prt tedanjem nemškem šolstvu njihove pravice in zastopal vedno pri učiteljskih konferencah slovenski značaj mariborskega učiteljišča s trditvijo, da je ono ustanovljeno za Slovence in da morajo nemški profesorji na tem učiteljišču vedno obvladati tudi slovenski jezik. Vedno je dijakom pomagal z denarjem m nasveti, vedno jim je bil najboljši svetovalec. Ni hlepel za priznanjem, bil je vedno skromen. Njegovo delo bo živelo in Bog daj, da bi se nadaljevalo. Študentje se dobro zavedajo, koga so z njim izgubili. Maribor bo precej občutil njegovo odsotnost, učiteljišča najbolj. Vsi, ki ga poznamo in njegovo delo in zmožnosti vemo prav ceniti, ga bomo ohranili v častnem, najboljšem spominu ter se bomo z ljubeznijo in z zahvalo spominjali nanj — našega očeta, učitelja in vodnika!
Predstavimo svojo trgovino, obrt in industrijo
številnim domačinom in tujcem, ki bodo posetili LJubljano v sejmskih dneh in ob kongresu narodnih noš z oglasi v „JUTRU"!
				•. '"t			
							
♦	Glavna skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije bo letos v S-koplju 25. sept. % običajnim dnevnim redom Ln s predaiva-nji o raznih komunalnih vprašanjih.
♦	Jugoslovensko veterinarsko udruženje bo imelo 3. septembra v Zbornici za TOI v Zagrebu 11. redni občni zbor v zvezA s prvo jugoslovensko veterinarsko razstavo v Zagrebškem zdotu. Po otvoritvi zbora se bodo udeleženci podali v Zagrebški zbor, kjer bo otvorjen a veterinarska razstava. Ob 15. se bo nadaljevalo zborovanje, ob 18. Pa bo predavanje rektorja visoke veteri narske šole v Brnu profesorja dr. Krčila o infekciozni anemiji konja, zatem pa predavanje profesorja dr. Bosniča o krču pri tetami in njegovem zdravljenju. V nede-ob S. zjutraj se bo zborovanje nadaljevalo.
♦	40 letnico gimnazijske mature v Ljubljani bomo obhajali tovariši maturantje iz L 1892. letos 5. in 6. septembra Prvi sestar nek bo o. v ponedeljek zvečer na vrtu ali v restavracija hotela Unlona, odnosno v Torek zjutraj v križevniški cerkvi. Nato ogled veiesej ruskih razstav in skupen obed Za .prireditelje Fran Govekar, mag. nad-svetnik v p., Bežigrad, Staničeva ulica 1.
♦	/Službeni list dravske banovine« objavlja v 68. številki: uredbo o odmeri in pobiranju davka na luksuz, uredbo o izpremembah uredbe o davku na poslovni promet, olajšave za začasno vezane terjatve inozemcev pri izvozu sadja, razpis o skupnem daviku na blago Iz poštnih paketov in uvoznem carinjenju orodja, ki deluje s stisnjenim zrakom.
♦	II. mednarodni brldgeski turnir za naslov prvaka Bleda je bil odigran od 19. do 21. t. ra. v veiehotelu »Toplicah« na Ble-tiu. igral se je bil Va.nderbiltov turnir z zloženimi kartami za pare. Zaradi lepega vremena j« .prispelo iz vseh krajev Jugo-61 aivii'e mnogo udeležencev ne samo z železnico, ampak tudi z avtomobili, ki so sestavljali pred vetehotelom >Toplicam-i« cel avtomobilski park. Turnir je tekel zelo zanimivo ne samo v predigri, ampak tudi v giavni in končni igri. Borba za naslov prvaka je bila zelo napeta. I. nagrada ga. A rt a Ciuinz-Berndorferjeva : g. Geza Klein, II. g. Dragan Kasti : g. Adolf Bresslauer. KI. g. Oto Sciii.ll : g. Adolf Zisiper, IV. Klara Miiilerjeva : g. Milan Spitzer. Vsfl nagrajenci so Zagrebčani.
♦	Velesejmske legitimacije za obisk je-pedskega velesejma po 30 Din prodajaijo v-ii večji denarni zavodi, trgovske korpora-c je, županstva, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer M legltima-cijj ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo od urada Ljubljanskega velesejma. Ustanove, ki žele prevzeti prodajo legitimacij, naj se obrnejo na urad velesejma.
♦	Smrt uglednega slovenskega gospodarja. Iz Velike Doline nam pišejo: Dne 23. t. m. se je poslovil za vedno od nas v visoki starosti 88 let g. France Dolin ar, po-cestnik, bivši trgovec in gostilničar v Ve liki Delini. Bil je vzoren gospodar a svoje s-y>?obnosti ni obračal samo sebi v prid, nego je tudi javno mnogo deloval, zaradn česar je bil izvoljen za župana in je županova! Veliki Dolini dolga leta. Razen tega je tudi več let predsedoval cestnemu odboru. Ko se je 1. 1922. ustanovil v Bregani Sokol, je Ml pokojnik eden njegovih prvih podpornih članov ter je do smrti vedno rad podpiral društvo. Kot vnet naiprednjak in narodnjak je čian tudii drugih narodnih društev. Spričo svojih zaslug za javnost je bi.l odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge. Kako je bil pokojnik spoštovan. smo videli pri sprevodu, ki ga je spremljal na njegovi zadnji poti. Med drugimi so se udeležili poareba Sokol i-z Bre-gane, gas.ilno društvo iz Obrežja, občinski odbor Velike Doline in drugi. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin!
In okolice je v delu. Obsega 60.000 naslovov
v sledečih seznamih:
a)	vse prebivalstvo abecedno,
b)	trgovina, obrt in industrija,
c)	načrt mesta Ljubljane s seznamom
ulic,
d)	seznam hišnih posestnikov,
e)	državni ln avtonomni uradi,
f)	šole, zavodi, društva itd.,
g)	telefonski naročniki.
ABRESAR stane Din 1S0.— oglasi po posebnem ceniku.
Naroča se v TISKARNI	11177
,.GRAFIKA"
LJUBLJANA. Kes]jeva cesta St. 4.
Vremensko nororilo
Meteorološkega zavoda v Llubllanl
Stenice za označbo kraja pomenijo: 1. 6a* opazovanja. 2 stanje barometra. 3. temperatura 4 relativna vlasra v %, 5 •mer lo brzina vetra. « oblačnost 1_10. 7. vrata padavin. 8 padavine ▼ mm. Temperatura: orve Številke pomenilo nalvifiio. druge oalniij«*
27. avgusta
Ljubljana 7. 767.7, 15.0. 80. Wl. jasno, —, — Ljubljana 13. 764.9. 26.0 40. Wl, 1, _ Maribor 7. 766 4, 19.0, 80. SW2. lasno, _,H; Zagreb 7. 767.1. 17.0. 70. SE4 jasno. —,
Beograd 7. 767.5. 17.0. 90. E2. 10, _, _;
Sararievo 7. 7S6.8. 16.0, 80. Bi. jasno _, —: Skordie 7. 76«! 3. 20 0. 80. 81, io, 3.0. dež: Pni rt 7. 763 8. 25 0. 60. NB6. Jasno, —. _: Kumbor 7. 762.7. 23.0. 80, mimo. jasno, —, _; Rab 7, 765.6, 22.0, 60. mirno, jasno. —,
Temperatura: Ljubljana 26 0. 13.0- Maribor 24.0, 17.0: Zagreb 27 0. 15.0: Sara.1«-vo 29 0 14 0: Skorvlle 0. 18.0: SnWt 31.0,
22 0- Kumbor__2? 0: Rab 21.0
Srince vihala ol 5-16. zahaja ob 18.47. Luna vzhatfa ob 23.40, zahaja ob 16.59,
♦	Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce jesenskega velesejma bo prevzel letos stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavni postaji stalno noč in dan. Obiskovalci bodo dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči.
♦	Avtobusni izleti Zveze za tujski promet Danes: Logarska dolina, odhod ob 4.45, 125 Din (zajtrk in obed), prilika za kopanje; Jezersko, odhod ob 7. zjutraj, 59 Din; do meje 69 Din; ponedeljek: županova jama, 39 Din; torek: Ljubelj, odhod ob 13. 59 Din; sreda: Jezersko, odhod ob 13., 59 Di,n, odnosno 69 Din; četrtek: Logarska dolina 125 Din (zajtrk, obed); .petek: Jezersko in Ljubelj po 59 Din; sobota: Vršič in Logarska dolina; nedelja: Jezersko in logarska dolina,
♦	Velika skupina angleških turistov pride na Jadran. Dne 1. septembra prispe v Split velik angleški parnik s 626 angleški' •mi turist!, ki si bodo ogledali znamenitosti mesta ter posetili tudi Hvar , Solin in Trogir.
♦	Razpust društev. Kakor se uradno razglaša, sta bili razpuščend društvi čitalnica v Brežicah in Klub jugoslovenskih dobro-voljcev v Brežicah, ker nimata pogojev za praivni obstoj.
♦	Telefonski promet. Uradno se razglaša, da je uroostavlijen telefonski promet na progah: Ljubljana-Verona; Kranj- vsi kraji v Belgiji; Jesenice na Gorenjskem več krajev v češkoslovaški ter št. Vid nad Ljubljano - \Varnsdcrf. Telefonski promet med Jugoslavijo in Bra.zdlijo, ki je bil doslej omejen na mesto Rio de .Taneiro, se bo odslej lahko vršil z vsemi kraji v državi Rio de Janeiro.
♦	Iz Slovenske dijaške zadruge v Pragi. V
času od 30. junija lani do 30. junija letos so poslali zadrugi podpore naslednji dobrotniki: no 2000 Din: Mestna hranilnica in Odvetniška zbornica iz Ljubljane; 500 Din: Zbornica za TOI iz Ljubljane: 300 Din Slovensko žensko društvo iz Maribora; 200 Din dr. Marinič Fr. iz Maribora; 167 Din Splošno žensko društvo iz Ljubljane; po lf>0 Din: Žilic iz Ljubljane, dr. And. Veble iz Maribora. Ivan Ogrin iz Laverce pri Ljubljani, dr. Janežič z Bleda, mr. ph. Susnik iz Ljubljane, dr. Fr. L; pol d iz Maribora, dr. Piccoli iz Ljubliane. dr. Otmar Pirkmajer iz Ljubljane, dr. Fr. Trampuž iz Kamnika, R. Stermecki iz Celja, Pintar & Lenari iz Maribora, Hinko Požun iz Gornje Radgone, dr. Fran Roš iz Laškega, Dragotin Hribar iz Ljubljane. <ir. Fran Veble iz Litije, dr. Milan Gcrišek od Sv. Lenarta, Okrajna posojilnica iz Ljutomera, Andrej Kalan iz Ljubljane, dr. Milko Hrašovec iz Celja, Bizjak & drug iz Zagreba, dr. Anton Božič iz Celja. dr. Krevl Josip iz Ljubljane. .Andrej Jakil iz Karlovca in Ciril Majcen z Zidanega mosta; po 50 Din: občina Vič, Piavšek Ludovik iz St- Jurija ob Taboru, dr. Josip Zdolšek iz Brežic, Fr. Strupi iz Celja, dr. Rihard Pinter iz Celja, inž. Fr. Dedek iz Ljubljane, dr. Matej Senčar iz Ptuja, dr. černič Mirko iz Maribora, inž. Josip Dedek iz Ljubljane, dr. Aleš Ušeničnik iz Ljubljane, dr. Ferdo Lašič iz Maribora. Lavoslav Sevnik iz Ormoža. Miloš Pšeničnik iz Celja, dr. Hugon Robič iz Maribora. Savinjska posojilnica iz Žalca, občina Slovenjgradec. hotel »Slon« iz Ljubljane, Dragotin Hribar iz. Ljubljane, Anton Koder iz Murske Sobote. Blaž Jeriček iz Rajhenbur-ga: po 40 Din: Ivan Petek iz Kamnika in Josip Javornik iz Žalne; 30 Din dr. Vinko Železnikar iz Slovenjgradca: po 35 Din: dr. Anton Sehwab iz Celja. dr. Josip Rezek iz Novega mesta. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora in Ignac Žanri iz Ljubljane; po 20 Din: dr. Ludovik Novak iz Maribora, inž. Milan Šuklje iz Ljubljane. Mravliak iz Šoštanja, inž. Viktor Feticb s Črne in Jurej šterk iz Vinice pri Črnomlju; no 10 Din: Komens iz Poličan in Kmečka hranilnica in posojilnica iz Radovljice. Vsem iskrena hvala! Člnnov je imelo društvo 47 Večina teh je tehnikov, dalje ie nekaj medicincev in nekai posameznikov iz ostalih strok. Z brezobrestnimi dolgoročnimi posojili je bilo oonpiranih 16 članov. in sicer 9 tehnikov, 2 medicinra, 2 arhitekta. 1 agronom. 1 komercijalec ;n 1 iz politične šole. Študije je v teku leta končalo 5 članov, in sicer inž. Jaka Bezlaj. inž Franjo Kocjančič. inž. Igor Lokar, inž Vladimir Rovšek in inž. Jože Rus. Društvo je imelo preiemkov: no nabiralni akciji 8707 Din. po dolgoročnih posojilih 16.471 4o Din in po kratkoročnih posojilih 7705-50 Din: izdatkov pa: no dolgoročnih posojilih fdeka-de) 33.641 75 p:n in ^ kratkoročnih posojilih 25.093.76 Din. Saldo dolgoročnega posojila znaša 329.616.30 Din. Razen tega se je udejstvovala zadruga tudi kulturno. Priredila je spominski večer za 201etnico smrti pesnika Antona Aškerca in sodelovala na prireditvah AD »Jugoslavije« in Jugoslovenskega kola v Pragi ter na mnogih češko- I slovaško - jugoslovenskih prijateljskih večerih.
♦	Nov grob. Dne 24. t. m. so položili k večnemu počitku v Dravogradu sedlarske-ara mojstra in posestnika g. Mandla Friderika. Splošno priljubi jeni pokojnik je b>il dolga leta član easilnega društva, zato so se poareba udeležili vsi domači gasilci kakor tudi sosedna društva Iz §t. .Tanža, črneč im celo iz Radvanla pri Mariboru. Ti so se prišli z načelnikom poslovit od rajnkega, ki je bil svoječasno dan radvanjske-sr-a društva Bia« mu snomim!
♦	Za vse udeležence kongresa narodnih noš v dneh od 2. do 3. septembra vella č«-trtinska vožnja. V toHko se popravlja ne davna notica Narodno promaarandno društvo za očnvanje narodnih noš v LtnbMan* je preskrbelo za udeležence kongresa l!čn» konsresne znake, ki 1ih oddala r>o 15 D't> za komad Ker ie letošnji kongres pt*^ t p vrste v naši državi ln ker se bo razvilo Ribanje očuvania naših časMtllivfh ln lenih narodnih noš v moeo-*no orsranlzaeMo vl-s^kesa etičnea-a namena, ho orvi zn«k stremMenla in MpaHno^a r|Ha ffo+ovo neko'"* od.'ir-»n z-ffodovinski dokument t.eera delf I^stmiki znakov, ki i'"n morajo nasiti
vSdnem mestu, bodo umivali pri rajnih kor-
gresnih prirediiTVah znatne olajšave. Razprodaja znakov se vrši po propagandnem društvu za očuvanje narodnih noš na ljubljanskem velesejmu.
♦	Za dimnikarski okoliš Šoštanj se bo oa-dalo Izpraznjeno mesto dimniKarsKega mojstra. Reflektanti se pozivajo, da v roku 30 dni predlože opremljene prošnje sreskemu načelstvu v Slovendgradcu.
♦	Spisek neizročljivih poštnih pošiljk. V poizvedovalnem uradu dravske direkcije poŠte ln telegrafa na Sv. Jakoba treu v Ljubljani so številne neizTočljive pošiljke navadna ln nekaj priporočenih pisem. Priporočena pisma imajo naslove: Vončina Alojz. Moste pri Ljubljani; Sovre Fr., Oplotnica; Martljan Pavla. Sušak: Gerzl-nič Bruna, Ljubljana; Završnik Modz. Vrb-niik; Kranjc Marija. Niš, Zorko Vili, Maribor; Vrančič Vladimir, Maribor; Maodič Karel. Ljubljana. Ornik Janko, Pesnica; živnik Anton. Grosuplje; dr. Wr>iseltl Edvard, Praha; dr. Sfilisci Avgust. I^ucca; Hrupek Marija. Varažd.in: Vidic Jože, Trebnje; Rnnar Anton, Sevnica; Ogrin Lojzka. Beograd; Sekolin Marija, Stari Be-čej. Da.lije je tam tudi zavoj z volneno obleko na naslov: Krasnik Klotilda, Prevalje Naslovniki, odnosno nošiliatOlii nai se zzla-se v imeno^^anem uradu.
♦	Gremij trgovcev v Krškem bo imel v nedelo 11 septembra ob 1.30 popoldne izredno skupščino v Krškem v hotelu Gre sorič. Na dnevnem redu bo predvsem ore-osnova gremija po novem obrtnem zakonu in odobritev novih pravil, volitev nadzornega odbora in sklepanje o Izvedbi obveznega. zavarovanja ter shičainostl.
♦	Nalezljive bolezni v dravski banovini. Na. področju dravske banovine je v dobi od 8. do 14. t m. obolelo 254 os<»b za nalezljivimi bolezniimi i.n sicer: za ošpicami 75, za davrco 56, za škrlafcinko 42, za t!fuzni-mi boleznimi 30, za šenom 24, za grižo in za vraničnim prisadom po 7, za krčevito odrevenelostjo 4, za otročniško vročico in za otrpnjenjem tilnika po 3, za nalezlilvim vnetjem možganov in za dušljivi.m kašlrem po 1 oseba.
♦	šest ljudi zastrupljenih. Y sarajevski bolnici je v hudih muka.h umrl kmet Hssan Birko iz Moštre, kot prva žrtev tragediie, ki je doletela dve kmečki rodbini, ki sta uživali nokvarjeno meso krave, zbolele za nekim črnim fopuščaiem.	pot druaih oseb v bolnred se bori « smrtjo.
OTROŠKI ZDRAVNIK k"23 .ft
od 1. septembra zopet redno ordinira.
11170
©d VIII. 193S 11165 ZOPET ORDINIRA
■iigiaH^^H^Ha^gii^aiCTg^aiEM
ŠPECIJALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTV O
Dr, Med. usživ. m
LM	&&
Gospssvetska cesta HI
ZOPET REDNO ORDINIRA
11158
RENTGENOLOG
san. Leonišče zopet redno ordinira. 11156
zopet redno er&imra
11166
♦	O pustoiovinah Branka Weinbergerja
zagrebški listi še vedno polnijo svoje stolpce, kajti vsak dan prihajajo nove prijave raznih sleparij tega nevarnega pustolovca Mnogo od tega se nanaša na njegove stare grehe in je prišlo na dan vse šele sedajj, ko je bila enkrat, kakor smo že omenili, sprožena lavina vseh umazanosti, ki so bile prej prikrite in, kakor se pravi, tiho likvidirane s pomočijo denarja, vpliva in za skupnost gotovo najškodljivejših predsodkov. Prav radi pa beležimo dejstvo, da bančno podjetje, kjer je bil ravno zaradi prej označenih škodljivih vplivov ta pustolovec uslužben kot prokurist, od vseh njegovih manipulacij ne nosi nobene škode. Puis-tolovec Wei.n-bergcir tudi kot prokurisit ni napravil podjetju nobene škode, ker sploh ni ničesar delal.
♦	Odvedlj ženo in ukradli 1500 Din. V četrtek ponoči so v okolici Beograda neznani zilkovci vdrli v stanovanje zidana Kuzma-noviea. mu odvedli ženo ter odnesli 150« Din gotovine. Za lopov.i ni sledu.
♦	Aretiran defravdant. V Kolašlnu je Ml v petek aretiran upravitelj podružnice čr-nogorske banke Sava Pavlovič. ki je iz bmčne blagailne odnesel 40.000 Din gotovine ter menično listnico v znesku 507.000 dinarjev
♦	žalosten dogodek ob koroški meji. Kakor poroča >Koroški Slovenec«, je 23 letni Franc Ene i iz znane Pečnikove rodbine na Belšaku pri Pliberku šel nedavno zvečer čez mejo ob prepovedanem času in po prepovedani poti Zapazil ga je jueoslovenski graničar, ki ga je aretiral, a ko je fant ho te! zbežatj do avstrijske meje. je graničar streljal za nrjim in ga smrtnonevarno ranil. Fant je naslednjega dne izdihnil Obmejno prebivalstvo se opozarja, na.1 se pri prekoračenju meje strogo ravna po predpisih glede časa in potov.
♦	»Franz-Josef« grenčica Izvrstno sluši pn! zlati žili dn bolečinah v bokih
♦	Lysoform — iztočen, potvorba brez vrednosti.
♦	Priporoča se tvrdka Ivan Bernik, Izdelovanje ialuzij In okenskih rolet. Ljubljana. Linhartova ulica 16. tel. 6t. 23-35.
♦	Važno opozorilo za vse one. ki se nameravajo vpisati v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani. Na vpisnici so omenjeni enoleten ln dvoleten sistem ter stopnje Opozarjamo, da se te pripombe tičejo samo onih
Foto amaterji - Stop!!
Ali še ne veste, da Vam razvijemo Vaš film in napravimo 8 lepih barvanih s!ik (rjavih, modrih in zelenih) za Din 13, če kupite pri nas film. Na črne kopije pa 10 odstotkov popusta edino pri
FOTO - TOURIST
Šelenburgova ulica štev. 6.
ki bi hoteli dvoleten trgovski tečaj končati v enem letu. Vsi ostali, k' se hočejo vpisati v dvoletni, zadružni ali pripravniški tečaj, naj na vpisnico napišejo samo 'me tistega tečaja, v katerem se žele vpisati. To zadošča Vse cenione čitatelje pa ono zarjamo na priloženi prospekt te šele.
♦	Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. (Zasebno trgovsko učilišče.) Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. Zavod je na najboljšem g1 asu zaradi svojih odličnih učnih uspehov, izborneea učiteljskega zbora, vzorne discipline, nadzorstva ter strokovnega ravnateljstva. Lastni dijaški internat, znižana šolnina. Prijave ustmeno ali pismeno v trgovini v Mariboru v Slovenski ulici 7, zraven trgovine W6gerer. šolski programi brezplačno. Začetek letos 9. septembra. Glej današnji inserat
♦	Svoiim blag^pokojnim boste postavili nagrobni spomenik, oglejte si z.ato tračno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik dalje skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in na.jsolidnejši dobaviteljic! spomenikov kamnoseško-ki-pneski tvrdki Fran Kunova.r. pokopališče Sv. Križ. Ljubljana, telefon 2787.
♦	Obledele oblek« barva v različnih barvah in plisira JOS REICH.
♦	Darujte podoernemu H-uštvu slepih, LJubljana, Pod Trančo 2-1II.
£
i Ci-'- * *
u_ Sestanek vseh članov JRKD k. o.
IjuMjanskih bo v torek 30. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine. Na sestanku bo poroča! ljubljanski poslanec g. minister dr. Albert Kramer
u— Gledališke predstave za časa velesejma. Uprava gledališča v Ljubljani priredi v velesejmskih dneh vrsto dramskih in opernih predstav, ki se bo3o vršile v primeru lepega vremena vse na prostem. Drama uprizori 3. in 11. septembra ob po! 20. Hofmannsthalovega »Slehernika« na Kongresnem trgu. Shakeskearejev j.Sen kresne noči« se uprizori prvič 6. septembra in se ponovi 10. septembra, obakrat ob noi 20. na igrišču za Tivolskim gradom. Opera bo pela 4. septembra Smetanovo >Prodano nevesto«, 8. septembra in nede.io 11. septembra pa. zabavno operno >Mascote« v novi predelav: režiserja Vrerta. Operne predstave se prično ">b po; 16 Dne 1. sept. se prične prodaja vstopnic pri dnevni bla-gaini v opernem g!e!a';sču. Vstopnice za vse predstave se bodo d-,MIe trli eno uro pred začetkom predstave na licu mesta. Vse predstave bodo samo v primera ugodnega vremena. Zunanjim p -setnlkom priporočamo, da pismeno naroče vstopnice pri blagajni v operi.
11— Slovo ameriških Slorencev. Z gorenjskim brzovlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 20.50, so se vrnili 24. t. m. ameriški Slovenci po d v rune sečnem bivanju v stari domovini Skupina je štela okoli 30 ljudi. K eiove-su eo prispeli šievilni svojci in prijatelji. Odhod je bil zelo prisrčen. Slovenci bodo potovali mimo i°ariza in se bodo vkrcali na ladjo Berengarijo. Do 3- septembra upajo biti v Ne\v3'orku.
u— Poroka. Včeraj opoldne se je poročil v nunski cerkvi zdravnik g. dr. Viktor Sta-cul, sin uglednega ljubljanskega trgovca, z gdč. Greto Treovo iz znane ljubljanske obi-telji. Novoporočencema iskreno čestitamo!
u— »Slehernik« na Kongresnem trgu. V soboto 3. septembra uprizori gledališče v Ljubljani na Kongresnem trgu pred por-talom Uršulinske cerkve HoPmannsthalov misterij o življenju in smrti bogatina. Sle hernika v žunančičevem prevodu. Poleg celotnesra dramskega osebja na čelu z Le-verjem v vlogi Slehernika bodo sodelovali celotni operni zbor, orkester dravske divizije ln zbor Glasbene Matice, ki bo nameščen na koru uršulinske cerkve. Glasbeno vodstvo bo v rokah kapelnikov štritofa in pri orgijah Neffata. Režija šestova. Predstava se začne ob pol 20.
u— Zaključek risarskega tečaja. Včeraj dopoldne ie bil zakljuCen na tehniški srednji šoli v Ljubljani dvomesečni risarski tečaj za učiteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol v dravski banovini. Tečaj je po seča lo 30 učiteljev, ki so si pridobili zadosti znanja za poučevanje risanja, ki je med najvaž-neičimi predmet v obrtni nadaljevalni šo'i. Vodstvo tečaja, ki ga je priredila ba.nska uprava, je bilo v rokah inšpektorja g. Mihaela Preska, a razrednik je bil profesor g Kline. Tečajniki so imeli tudi vec poučnih ekskurzij. Ogledali so si gradnjo raznih vi! v Rožni dolini. š!i so na nebotičnik in posetili mizarske delavnice in zadruge na Viču in v St. Vidu, v tovarno »Store« in drugam Tečaj je svoj namen dosegel. Gg. predavatelji in slušatelji so se v vsakem pogledu potrudili, da dragoceni počitniški čas ni bil brezplodno izrab' ien Drugi del tečaja se bo nadaljeval prihodnje leto.
u_ »Prodana nevesta« na prostem. V nedeljo 4. septembra se bo pela na otroškem igrišču za Tivolskim aradom Smetanova ■> Prodan a nevesta« Sodelovala bosta pomnoženi operni zbor in orkester z Izbranimi solisti. Giasbeno vodstvo je v rokah kapelnika Neffata RežMa šestova. Predstava se prične ob po! 16.
u_ Postanek brzega vlaka v Litiji zaradi shoda kmečkih fantov in deklet v črnem potoku. Včerajšnjo zadevno vest je treba popraviti v toliko, da bo ime! izjemno eno minutni postanek v Litiji !e brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.38. ne pa brzi vlak. ki odhaia z glavne postaje ob 9.
u_ »Putnikov« izlet v Beograd. Za ialet,
ki ga organizira >Putnik za prve dni septembra i® Llubljane v Beograd, vlada ne samo v Ljubljani, marveč tudi že na dežel« veliko zanimanje. Prav praktično je tudi. da je »Putnik« prevzel preskrbo polne prehrane za izletnike, ki se bodo za to prijavili do 29 t m zvečer Izletnikom bo zagotovljena polna prehrana s prenočiščem za 90 d© 120 Din Izletniki ostanejo v Beo
Naznanjam,
da tvrdka »Iv. Brunčič ta Fr. Rebernlk,
pleskarstvo in ličarstvo v Ljubljani« ne obstoja več, ker sva se razdružila že koncem leta 1930. Sedaj izvršujem samostojno to obrt pod firmo
Rebernik Franc
pleskarstvo in ličarstvo v Ljubljani, Ko-menskega ulica št, 22, telefon 3177. 11130
gradu 2 dni, nakar se v nedeljo 4. septembra zvečer vrnejo domov. Na programu »o v prvi vrsti ogledi vseh zgodovinskih in drugih zanimivosti kakor tud! cenen izlet z avtobusi na Avalo Vsi stroški za vožnjo in prehrano pri varčnem izletniku ne bodo presegli normalne vožnje IK. razreda z brzovlak cm v Beograd tja ln nazaj. Vlak bo imel na razpolago udobne Pullmannove vozove in bo postal le na postajah v dravski banovini, vozil pa z ekspresuo brzino. 2e sedaj računajo, da se bo priglasilo nad 600 za luksuzno blago, a čemu neki?
u_ Sezona za sadje na višku. Sadni trg
je bil .pretekli teden sicer srednje živahen, toda kljub zadnjim dnem meseca je bil promet dokaj velik. Po oceni poznavalcev je promet na trgu dosegel nad četrt milijona dinarjev. Raznega sadja, v prvi vrstj bosanskih sliv, dalje jabolk in hrušk, je bilo pretekli teden na trg postavljenega do 60.000 kilogramov Sezona za jesensko sadje se bliža višku Največje je povpraševanie po slivah in češpljah Njihova sezona se ¥ no razvija in bo trajala tja do 15. septembra. Prvovrstne slive prihajajo iz Brčke^a naglo in kar je giavno. nepokvarjeno. Na trg so včeraj grosistj postavili 2 vagona sliv, ki so se na debelo prodajale po 2.50 do 3 Din kg. Domače češplje iz dobrunjske in in šentlenarske okolice so bile na drobno po 2 do 2.50. Iz ljutomerske okolice je bilo včeraj na trg postavljenih do 2000 kg lepih jabolk, ki so bila na debelo po 2.50 Din. Mnogo jabolk je bilo tudi fe Brežic in ljubljanske okolioe. Gene so bile na drobno od 3 do 6 Din. Vedno več grozdja prihaja na trg. V prvi vsti iz Novega Sada ba-naško po 4 do 5 Din na debelo, dalmatinsko pa po 5 Din na drobno Belokrajinska Portugalka je po 5 do 6 Din. Zadruga »Belo-kratfinska klet« je pokrenila prav hvalevredno akcijo, da se sistematično organizira prodana belokrajinskega grozdja na ljubljanskem trgu. Začelo bo po konkurenčnih tržnih cenah prodajati fino grozdje v košarah po 5 do 10 Din kg.
•ure
Najfinejše Sita&fišlt&G-i
Dobijo se pri Ljubljana Prešernova. 1
MOTOFI — kava dnevno sveže pražena — MOCCA — kavine kocke — h Din I,—, za turiste. — Ljubljana, Vodnikov trg št. 5.
Telefon 2577.	11169
Prvovrsten mojster apreter
se priporoča kot vodja v volneni ali bombaževi stroki. Oferte na oglas. odd. »Jutra« pod Nr. 228«	11110
steklenice in aparati za vku-havanie sadja. Zaloga: Julij Klein, Ljubljana. Wolfova 4.
NACE NAROBE, tapetuik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225
ffe. jP.Ae<J?li£. vam OČLSti> pobarva in preoblikuje za mal denar KLOltliCAH KLOBUKE vseh vrst Sv. P etru c. si v najmodernejšo obliko.
u_ Privatni učni tečaji v Delavski zbornici. Začetniški, nadaljevalni ia konverza-cijski tečaj nemščine v večernih urah za odrasle, podnevi za šolsko mladino. Večerni splošno izobraževalni tečaj za delavstvo. Računstvo. Vpisovanje 29., 30. im JI. t. m. v čakalnici Delavske zbornice (iz glavne veže na desno) od pol 7. do 8. »večer. Tam tudi vse informacije.
u— OniJica sadja na trgu. Včeraj so pripeljali na Vodnikov trg velike množice najrazličnejšega sadja Na trgu je zmanjkalo klopi zaradi česar so prodajalke postavljale košare z blagom tudi kar na tla, Fo-nujajo se na trgu tudi še borovnice, o katerih trde, da jiu letos ne bo zmanjkalo do jeseni. Zlasti velike so na trgu količine zgodnjega grozdja, tako dalmatinskega, vojvodinskega in pa smederevskega, ki ga ponujajo tudi že po 4 in 5 Din za kg.
u— Počitniška kolonija Kola jugoslovenskih sester se vrne v torek 30. t. m. ob 8.
25. iz Kraljeviče čez Karlovac po dolenjski progi v Ljubljano. Starši, pričakajte svoje otroke na glavni postaji.
u— Kolonisti društva »Skrb za mladino«, ki so taborili v Križevniški vasi pri Metliki, se vrnejo 29. t. m. ob 15.25 na glavni kolodvor, kjer jih naj prevzamejo starši.
u— Izstop iz našega državljanstva Na Dunaju bivajoča vzgojiteljica Edita ScMrri-dingerjeva, rojena v Kamniku in pristojna v Ljubljano, je zaprosila za odpust ta našega državljanstva. Ja hčerka pokojnega lriu-b!;'anskeg? notarja, ki je Ml med Kam-ničani in tudi Ljubljančani pred vojno prav priljubljen in popularen.
u_ Godba 40. pp. Triglavskega priredi promenadni koncert v Zvezdi« v nedeljo
28. t. m. od 11. do 12.30 Dirigent višji ka-pelnik III ki. Franjo Vimer Spored: Fučik: dvorentinska koračnica«; Massenet: j.Phs-dre« (uvertira); Offenbach: »La barearo-la« (iz ♦Hoffmannovih prinovedk«); Bizet: »Carmen« (fantazija); Dvo?ak: »Iz lepih dana« (srbski popuri); Beethoven: »Flde-lio« fuvortira); Jaki: »Odmevi ta naših krajev« (slovenske pesmi); Dvofak: >Slovanski ples št. 3«; Ganne: Marhe Lorra.i-ne«.
u— Dve novi nrdtnicL Iz poslopja mestnega dohodarstvenega urada na Bieiwei-sovi cesti se ie morala te dnt izseliti že stara stanovalka v tei hiši Frančiška Romanova. ki so jo kot ubožico spravili v
Samo Se danes ob S., 5., %8, 9%
šaloigra po oderskem komadu »Kontox«
Pisarniški ravnatelj
V glavnih vlogah
Feliks Bressart, Hermann Thi-mig, Julia Serda, Alfred Abel
Najnovejši Paramountov zvočni tednik
Jutri premijera!
Gola resnica
Jeny Jugo, Oskar Karlweis, Tibor Halmay
Elitni kino Matica
Telefon 2124
mestno zavetišče za onemogle. V bivših stanovanjskih prostorih bodo namestili linijski urad, uredili tehtnico in preuredili eno sobo v ubikacijo za mitniške paznike. Drugo mitnico bodo uredili na Dolenjski cesti tik ceste, ki zavije na Galjevico. Tamkaj so doslej radi uhajali v mesto tihotapci. Cesto, ki drži mimo Galjevice v mesto, so uporabljali prav pridno tudi rami avtomobilisti, ki so se ogibali mitnice na Dolenjski cesti.
u_ Vesela vest za tiste, ki žele biti fil-mani. Naše dame ln gospodične bodo gotovo veselo pensenečene, če jim povemo, da se jam bo v kratkem nudila možnost, da bodo filmane. In to ne v nemem filmu. — Ne, v prvem zvočnem filmu, ki ga bo delala zagrebška filmska družba »Svetlo ton« prihodnje tedne v Ljubljani. Družba »Svetlo-ion« ima za Ljubljančane prav zanimiv dn pester program filmanja, o katerem bomo, čim bo definitivno določen, v vseh podrobnosti h poročali. Zaenkrat povemo le to, da se bo filmanje začelo v soboto 3. septembra dn bo trajalo kakih 8 do 10 dni. Družba >Svetloton« poziva vse tiste, ki ba bili radi filmani, da javijo svoj naslov na Elitni kino Matica pismeno ali pa da se osebno javijo pri ravnateljstvu kina.
u— ščuke na trgu. V petek dne včeraj je pripeljala na trg tvrdka Vajda iz čakovca veliko množino lepih ščuk, M jih je prodajala po 10 in celo 8 Din kg. Dočim so prej bile cene po 30 in še vec Din, so sedaj ščuke postale skorajda ljudska hrana. Tvrdka Vajda jih dobiva iz Apatina. V petek jiih je bilo na trgu 15 dn včeraj 7 košar vse seveda v ledu. Priznati je treba, da skuša tržno nadzorstvo preskrbeti prebival stvu cenena živila. Mnogi so smatrali ribe za Iruksuzno blago, a čemu neki?
u— Mladinski odsek »Soče« javlja, da bo predaval v ponedeljek 29. t. m. v društveni sobi s■ Bučar. Sestanka, ki je zelo važen, raj se udeleže vsi člani- Pričetek ob običajni uri. — MOS.
u— Nov adresar Ljubljane se je začel sestavljati po podatkih policijske uprave, katere pomoč je obljubil upravnik policije g. Vekoslav Keršovan. Ta odločitev je zelo hvalevredna, ker je poteklo že pet let, odkar je izšel zadnji tovrstni adresar, katerega potrebujejo v enaki meri privatne pisarne kakor tudi javni uradi.
u— Kolo jahačev in vozačev Prestolona sledcniik Peter priredi 18. septembra na vojaškem vežbališču v Dev. Mar v. Polju velike kasaške in jahalne tekme.
u__ Ciril Metodova podružnica v šiški priredi danes, v nedeljo »Komarjev dan«.
u— Zadnji avtobus na Gorenjsko vozi ob nedeljah in praznikih izred kavarne Evrope (Figovec) ob pol 12. ponoči v Medvode. Kranj in Tržič.
u_. Za komarjevo nedeljo je najboljše, če si kupimo dalmatinska vina .in žgaaie pri tvrdki Brača Lasan, gostilna »Dalma-cijat vulgo Anžok, Vodnikova cesta 17. kjer dobimo pristno in zdravo blago. Priporoča se Ivan Laisan.
u— Dancing v hotelu Tivoliju. Pester program. Jazz. Ples. Pivo 6 Din. Vino 15 do 20 Din.
Iz Maribora
a— 35letnico mature so praznovali 26. t. m. v Renčljevi gostilni na Pobrežju absolventi mariborskega moškega učiteljišča letnika 1897. Od 20 tovarišev jih živi danes še 14, od teh 4 v Avstriji. Proslave so se udeležili tovariši: ravnatelj Tone Hohnjec in upravnik Fran Irgolič ter upravitelji Fran Čepe, Josip čuček. Josip Kle-menčič. Št. Kos, Karel Majer, Mirko Ma-rinič, Josip Peitler in Oskar Žolnir, iz Avstrije pa so prispeli Josip Medved in Teodor Schnurrer, višja inšpektorja zveznih železnic v pokoju, in uradnik Alojz Schamp. Šolski ravnatelj Franc Cmerešek je odsotnost opravičil. Svidenje starih šolskih tovarišev je bilo po dolgih desetletjih nad vse prisrčno.
a— Članstvu strelskih družin mariborskega okrožja. Ker bo 4. septembra otvoritev velikega nagradnega streljanja, združena z razvitjem prapora Strelske družine v Ljubljani, se vabijo vse strelske družine mari-borskega_ okrožja, da se v čim večjem številu udeležijo teh tekem in razvitja. One družine, ki bodo odpotovale z avtomobili, naj pričakujejo v Ljubliani na glavnem kolodvoru ostale strelce, ki pridejo z dopoldanskim vlakom, nakar bo celokupno mariborsko okrožje odkorakalo v povorki na strelišče. Vse strelske družine, ki ne odpotujejo z avtomobili, naj se poslužijo 4. septembra zjutraj osebnega vlaka, ki odhaja z mariborskega glavnega kolodvora ob 5. Okrožna strelska družina poziva vse zvezne strelske družine, da čim prej odgovorijo na okrožnico glede udeležbe strelcev pri tekmi v Ljubljani- Ker gre za naročilo voznih legitimacij, se prosi io družine za takojšen odgovor.
Nova lekarna v Mariboru. Mag. pharm. Josip Vladovič v Mariboru je po-krenil ustanovitev nove javne lekarne v Mariboru z naslednjim okolišem: na severu Tomšičeva ulica; proti vzhodu Kersnikova ulica, Zrinjskega trg, Cafova ulica in Cvetlična ulica; proti jugu Marijina ulica, proti zapadu Sodna in Prešernova ulica. Vse prizadete stranke se pozivajo, da v času dveh tednov vlože morebitne ugovore pri ba.trski upravi v Ljubljani.
a— Občinski urad Radvanje opozarja vse one, ki imajo grobove na radvanjskem pokopališču, da traja posestna pravica za grobove 12 let. Kdor ne plača podaljšanja, izgubi posestno pravico do groba. Po preteku tega časa si tudi pridrži občina pravico, da grob prekoplje, oziroma ga uravna v novo določeno vrsto. Istotako se mora občino obvestiti do 15. okt. t. 1. glede sajenja dreves na pokopališču.
Izredni občni zbor Gosfilničarske za-
SotJU pa si Je 3 letna posestmdkova hčerfea
pri padcu z lomili a desno nogo. _ Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici, e— Divjaški napad na mladega fanta.
Pri posestniku g. Kinclu v št Juriju ob južni železnici je te dni kosil 20 letni posestnikov sin Fr. Krajnc to /livnice pri Celo u. Ko se je Krajnc včeraj okrog 3. zjutraj odpravljaj na travnik kosit, je srečal pred hišo več neznandh mladih ljudi. Eden izmed neznancev ga je vprašal, kam gre. Krajnc je odgovoril, da gre kosit. V tem hipu je slišal klic »PaLi« in takoj nato je počil strel. Krajnc se je zgrudil, obstreljen v prša in desno roko, nezavesten na tla prepeljali so ga v celjsko bolnico, sirove napadalce pa zasleduje orožništvo.
HOTEL UNION, Celje
vis-a-vis kolodvora, sobe z eno posteljo 22 Din, sobe z dvema posteljama 36 Din. 11198
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17. in 21. sijajno zvočno opereto »Tan-go ljubezni«. Znižane cene.
Iz Škofje Loke
SI— Ljubitelje športa vabimo k nogometni texrni, ki bo drevi na letnem telova-dišču Sokola ob svitu električne luči. V goste prispe starejše moštvo SK Ilirije iz Ljubljane. Sodelovala bo godba škofjeloških gasilcev.
šl— Svarilo, podpisani svari in opozarja, da bo vse raznašalce neresnične, ne-osnovane govorice o vzroku smrti gospoda Starmana Alojzija, posetnika na Trati, ovadil sodišču zaradi klevete. Mag. ph. Burdych Oton, lekarnar v škofji Lokk
u— Huda poškodba pleskarja. Upokojeni pleskar državne železnice Alojzij Požlič, star 63 let in stanujoč v Frankopanski ulici 4 je včeraj popoldne okrog 13.45 pleskal steno pri Mullerju v Janševi ulici- Visoko na lestvi je naenkrat izgubil ravnotežje in omahnil na tla. Dobil je izredno hude notranje poškodbe ter mu je takoj bruhnila kri iz ust. ušes in nosu. Prepeljali so ga z reševalnim avtom v splošno bolnico, kjer so ugotovili zdravniki, da je njegovo 6tanje zelo resno.
u— Tatvina na trgu. Na Vodnikovem trgu je včeraj okrog 10. dopoldne nastalo med .gručo žensk veliko razburjenje, ženske so se gnetle okrog neke stojnice, ko je zakričala služkinja Ivanka R., da ji je ukradena torbica s tri sto dinarji. Ivanka je držala v roki samo ročaj torbice, dočim je torbica sama izginila s tatom, žrtev ne. znanega žeparja na trgu je postala predvčerajšnjim tudi Marija Riflova iz Podmil-ščakove ulice, ki ji je nekdo izmaknil torbico s 60 Din in s knjižico Nabavljalne zadruge.
u— Tatinski obiski stanovanj. Te dni je
v stanovanje Alojzija Musarja na Sv. Petra cesti 85. nekdo vlomil in vzel iz Mu. sarjevega kovčega 1000 Din. Prav tako se je v stanovanjsko barako poleg neke nove stavbe na Rudniku splazil nepoštenjak, ki je ukradel Ivanu Jeršini nikljasto uro in verižico, na kateri je visel tudi kliuček za kolo
u_ Na trgu okradena. Vdova Ivana šte-rova iz Rožne doline je poizkusila zaslužiti vsaj kako malenkost s prodajo sadja na trgu. Izposodila si je nekaj denarja, kupila blago M pričela prodajo. Včeraj je nenadno opazila, da ji je zmanjkala iz košare pod klopjo na trgu ročna torbica z vsebino 500 Din in raznimi Listinami. Revica prosi ne znanca, na/] ji vrne, če že ne denarna, vsaj dokumente.
u_ čigav sta plaSč in torbica. Pred dnevi je stražnik aretiral v Tivoliju nekega Franceta Skrema zaradi tega, ker je nosil s seboj zelen damsloi plašč ter usujato ročno torbico Skrem je trdil, da je oboje našel v neki ljubljanski cerkvi, kar pa n1 prav verjetno. Oškodovanka naj se zglasi na polic, upravi pri nadzorndiku Florjanu
u— Prijet nepridiprav. Policija je aretirala 35 letnega zidarja Marka Š. iz Pregrade, ki je Ml zasledovani zaradi večje tatvine v ljubljanski okolici.
druge bo v sredo 31. t. m. oib 16. na vrtu restavracije »Pri Gambrinu«. Po občnem zboru ogled Tschel.ligi.jeve pivovarne.
a— Pregled motornih vozil za obrtno prevažanje potnikov bo 29. t. m. ob 14. v garaži mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Upravičeni zamudniki naj pridejo k pregledu 1. septembra ob istem času na isto mesto.
a— Razglas mestne občine. Po določilih zakona o neposrednih davkih razglaša mestno načelstvo, da je od 27. t. m. do vštetega 5. septembra v vložišču, soba 7, razgrnilo sezname o davčnih osnovah ob-vezancev, katerih predmeti se bodo obravnavali pred davčnim odborom pri davčni upravi v Mariboru. Dnevi razprave bodo 9., 10., 12., 17. in 19 do 21 septembra z začetkom ob 8.
a— Promenadni koncert bo danes do-pilodne v mestnem parku. Igrala bo vojaška godba.
a— Nočno lekarniško službo bo imela prihodnji teden Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
a— Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49. telefon 23-58. lastnik dn vodja kirurg dr. čem'č. Naj.moderneje urejen za operacije, zdravilni aparati, višinsko sonce, ddatermija, ton.izator, žarnica »Hala«, Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli.) Cene zmerne.
a— Požar pri Sv. Trojici v Slov. goricah. V sredo je nastal v trgovskem skladišču Franceta Ovetika pri Sv. Trojici v Slov. goricah požar. Prvi so prihiteli na pomoč trojiški gasilci. K sreči ni bilo vetra in dež je prejšnjega dne napolnil vodnjake, da vode ni primanjkovalo. Le z velikimi napori se je gasilcem, ki so jim prihiteli na pomoč še tovariši od Sv. Lenarta, posrečilo preprečiti večjo katastrofo. Skladišče je zgorelo do tal.
a— Nenadna smrt. Sodna komisija, ki je bila v petek poipoldne na Meljskem hribu, da pregleda truplo hlapca Bajerja, je ugotovila, da je nesrečnika zadela srčna kap.
a— Maščevanje odslovijenega ljubimca.
že pred leti se je mlad pekovski mojster s Podbrezja zagledal v lepo šiviljo Rozino R. v Zrkovcih. Pridno je hcdil "vašovat k njej, v zadnjem času pa je Rozina začela zavračati njegovo ljubezen in mojster je sklenil krvavo maščevanje nad nezvestim dekletom. V petek zveče: je potrkal na 1 njeno okno. Dekle mu je odprlo, ker je hotelo spregovoriti z njim zadnjo besedo. Med prerekanjem je zaljubljeni mojster izvlekel nož in hudo ranil dekle na glavi. Rozino so prepeljali v bolnišnico, mojster pa bo imel opravka s sodnijo.
Iz Celfa
e— Velika vrtna veselica »Merkurja« bo
v nedeljo 4. septembra ob 15. v restavraciji Stegu. Sodelujeta Celjsko godbeno društvo in tamburaški zbor iz Zagreba. Na sporedu raznovrstne zaibave.
e_ Odločilna nogometna tekma med SSK
Celjem in Atletiki za sprejem v podsavez-no liigo se bo .pričela danes ob 16.30 na športnem igrišču pri Skalni kleti. Za sodnika je določen g. Vidne iz Ljubljane.
NA VRTU HOTELA UNION
VESELI VEČER, KONCERT
priljubljenih starih koncertnih in plesnih komadov	11199
e— Neprilike z Voglajno so od dneva do dneva večje. Proti večeru se širi dz Voglaj-ne vsak dan neznosen smrad zaradi odpadnih voda dz Westnove tovarne in spravlja stanovalce v bližini Voglajne v obup. Mar res ne pomaga nobena pritožba?
e_ V celjski bolnici je umrla v petefe 26. t m. v starosti 60 let ga Marija Fi-stričeva, žena oskrbnika v tovarni kopit v Loki pri žusmu. Blag j! spornim!
e_ Nesreče V Zrečah pri Konjicah Je 24. t m. konj udaril 25 letnega dninarja Jakoba Založnika v trebuh in ga hudo poškodoval. _ 17 letni dijak Borut Marinčes
sin ravnatelja državne trgovske šole v Celju, je padel 26. t m. tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju, na Humu ob
Iz Kranja
J"— Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva vabi svoje člane na iz-redni občni zbor, ki se bo vršil v ponedeljek 5. septembra ob 17. v restavraciji pri »Jelenu« v Kranju. Dnevni red: poročilo predsedstva o proslavi društvene petin-dvajsetletnice.
r—- Sokolski nastop. Danes ima Solkolsiko društvo Šenčur svoi drugi telovadni nastop, obvezen ■za društvo V. skupine. Ob pol 15. bo sprevod, ob pol 16. pa nastop. Odhod bo ob 13. izpred Narodnega doma, Podrobno na oglasni deski,
Z Jesenic
Vpisovanje v državni toledo tečaj v osnovni šoli bo od 9. do 12. Pouk brezplačen.
Iz Novega mesta
Otroci so povzročili požar. V petek okrog 8. zjutraj je nastal v Dolenjem Kro-novu ogenj v kozolcu posestnika Ferkolja Alojza. Na kraj požara je prihitelo gasilno društvo iz Bele cerkve. Pomagali so gasilcem tudi vaščani in orožniki. Pri gašenju so se zlasti izkazali ljubljanski taborniki, ki taborijo ob Krki. Pri gašenju je dobil precejšnje opekline po rokah posestnik Mikolič Nace, ki pa je ostal v domači oskrbi. Ogenj so povzročili, kolikor se je mogio ugotoviti, vaški otroci, ki so se igrali pri kozolcu, škoda je le delno krita z zavarovalnino.
Iz Kamnika
k?7T Največji avtobus, kar jih vozi iz Ljubljane, je prišel v soboto obratovati na progi L ju b 1 j an a-Dom Žale -Ka mn ik. To je avtobus pred kratkim tragično preminulega avtobusnega podjetnika Peregrina Ro-deta, Avtobus je znamke »Tatra« in ima 7 vrst po 5 sedežev, to je skupno 35 se-dežev, poleg dveh sedežev ob šoferju. Notranjost novega vozila je okusno opremljena, tako da je to sedaj naš največji in najlepši avtobus, kar jih obratuje v banovini. Postajališče ima avtobus na dvorišču pri Figovcu v Ljubljani. Na svoji prvi sobotni vožnji je vzbudil novi avtobus povsod splošno občudovanje.
ka— Atavizem pri koruzi. Pred kratkim smo priobčili v našem listu zanimiv fotografski posnetek koruznih storžev, ki so zrasli v šopu vrh koruze namesto prašnih cvetov. Ta primer atavizma pri koruzi, ki je zrastel na Zapricah pri Kamniku, pa ni ostal osamljen. Ako greš iz Perovega po gozdni poti proti Volčjemu potoku, °lahko opaziš na prvi njivi nešteto podobnih primerov. Ponekod je vrhu stebla cel storž, katerega obdajajo v krogu prašni cveti, ali pa imajo tudi ti deloma pestične cvete — sedaj že lepo rumena koruzna zrna. Nekateri primeri so prav zanimivi in nudijo nešteto variacij sikrivnostnega snovanja matere narave. Zanimivo je pri tem dejstvo, da so skoro vsa stebla z atavističnimi primeri stranski izrastki, ki še skoro iz zemlje poganjajo od glavnega koruznega stebla, ki pa sam ne kaže teh posebnosti. Sredi te njive, kjer je zemlja izredno dobro pognojena, kaže skoro vsako deseto steblo tak primer, med tem ko drugod na manj pognojeni zemlji ni opaziti nobenega. Uredništvo »Jutra« je prejelo še par primerov take zanimive igre prirode ter bo ob priliki o njih še kaj objavijo.
ka— Monstre-koncert bo v nedeljo, 4. septembra ob 6. uri opoldne v mestnem parku. Sodelovali bosta godba iz Vrhnike in kamniška mesitna godba, ki bosta ponovili program, katerega sta izvajali nedavno na podobni prireditvi na Vrhniki. Za nastop 60 godcev vlada že sedaj splošno zanimanje.
eam ustregel za katere je gorenjsko platno vendar malce prerobato. Poizkusil je z idrijskimi čipkami in podobnem in tudi la trgovina mu uspeva Gosp. Jamnik, ki se je te dni mudil na letovanju v Laškem, je prav rad pripovedoval o svojih robinzonadah. V Honolulu je edini Slovenec, kar ga pa prav nič ne moti, samo da trgovina uspeva.
I— Stavbno gibanje. Sezona se bliža koncu, zato pa se tim boli gibljejo pridne roke-Občinski travnik med mostom in kopališč-nim parkom bo počasi izginil in nastal bo tam nov mestni del, Sokolski dom se že pridno gradi. Poleg Sokolskega doma navaža gradbeni materijal g. dr. Jenko, ki bo rradil na tem prostoru svojo vilo. Tudi na »tavbi-šču gostilničarske pivovarne je že živahno. Gradbo pivovarne ie prevzela tvrdka inž. Dedek, ki je poverila stavbno vodstvo inž. Babiču. Tudi stroji za pivovarno so že nabavljeni.
1— Jernejev sejem je bil dobro eb-skan, toda promet ni bil poseben. Goveje živine je bilo prignane 323 glav, od katerih na je bilo le 50 prodanih. Od teh je bil naložen 1 vagon za Italijo. Cena od 2.50 do 3.50 za kg žive teze.
Iz Šoštanja
S— Društvo občinskih uslužbencev za severni del dravske banovine si je izbralo šoštanj za svoj letošnji občni zbor. Minilo nedeljo se je zbralo v posvetovalnici mestne občine lepo število njegovega članstva, ki je z zanimanjem sledilo poročilom društvenih funkcionarjev. Tudi za bodoče poslovno leto so si zbrali zborovalci za društvenega predsednika g. Alojzija Krajnca iz Slovenjgradca.
š— Dar. Namesto venca na grob pokojnega šolskega ravnatelja g. Alojzija Tro. beja je daroval indrustrijec g. Anton Stroinigg za občinske uboge 100 Din.
Iz Ptuia
j— Voz sena ga je pokopal. Ko je 24. t. m.
vozil posestnik Vincek Ja-nez iz Stojncev voz sena iz Haloz domov, 60 6e mu med potjo splašili konji, pri čemer se je voz pre-prevrn.il in pokopal posestnika pod seboj. Vincek si je pri tem zlomil desno nogo in je bil prepeljan v ptujsko bolnico.
j— Dober plen orožnikov. Pred kratkim se je zglasi!l na sodišču posestniški 6in Alojzij Strelec iz Nove vasi pri Sv. Marku niže Ptuja ter izjavil, da ga zasledujejo ptujski orožniki, ker je izvršil več tatvin. Orožniška postaja je bfila takoj o tem obveščena in je tička prevzela v varstvo. Strelec je priznal nič manj kakor 22 raznih tatvin. Orožniki, ki so izvrševali poizvedbe, so pri tej priliki zaplenili tudi vse predmete, ki so jih ljudje nakupili od Strelca. Strelec je bil izročen v sodne zapore.
nakar si je sreski načelnik ogledal gasilni dom, o katerem se je izrazil zelo pohvalno.
VIŠNJA GORA. Pasji kontumac, ki je dolge mesece mučil uo^o ja-sjo paro, je bil v litijskem srezu v netek 18. t. m. ukinjen. — Današnjega praznika Zveze kmečkih fantov in deklet, ki bo v Šmartnem pn Litiji, se udeleži tudi iz naše doline leno štg-vilo ljudi. Takoj po kosilu odpeljeta pose t nike 2 tovorna avtomobila, eden iz Višnje gore, drugi pa iz Stične. — Kakor se cuje,^ je prestavljen iz Višnie gore v Kamnik šef tukajšnje davčne uprave g. \Vos>ch-nigg Franc ki prevzame posle na ondotni davkariji baje s 15. septembrom. _ Te dni 60 se_Pričela dela za ponravo razse?mega ostrešja Auerspergove graščine v Višnji gori, v kateri so nastanjeni uradi okrajnega sodišča, notarijata in davčne uprave. Ker je ostrešje že zelo 6labo. ga bo treba skoro vsega nadomestiti z novim. Prav tako bo treba na streho več tisoč kosov nove opeke.
VRHNIKA. Upravo novoustanovljenega šahovskega kluba »Močilnika« tvorijo: pre<3-sednik Tone Hojan, podpreds. Peter Reven, tajnik Jože Grom. blagajnik Jože Kavčič in odborniki Ivan Gostiša iz Sinje gorice, Kari Gradišnik iz Bistre in Miha Pečkaj s Hriba. Klub šteje že 21 rednih članov, iz vseh slojev prebivalstva. Te dni se vrši kvalifikacijski turnir, ki vzbuja veliko zanimanje. 1. septembra se otvori pod vodstvom akademika Janka Preka teoretični tečaj. Poučevale se bodo najbolj priznane otvoritve. Kdor namerava h klubu pristopiti kot redni član, naj to stori takoj, da ne zamudi nobenega predavanja. Te dni bo uprava poslala nekaterim uglednim tržanom vabila, da pristopijo v klub kot ustanovni člani. Upamo, da se vabila v čim večjem številu odzovejo.
Iz Prekmurja
pm— Slovo gimnazijskega ravnatelja g. Vagaje. Skoro nepričakovano je prišla premestitev ravnatelja realne gimnazije v Murski Soboti g. Vagaje na novo službeno mesto v Novo mesto. Osem let je bival g. Vagaja v Prekmurju ter se prav uspešno udejstvoval v različnih društvih, ki ga bodo zdaj zelo pogrešali. Sokol ga ie štel med svoje zelo delavne člane. Vsakoletni sokolski nastop je pokazal njegovo tiho delo. Vrste nastopajočih dijakov so se cd leta do leta večale in pri letošnjem nastopu je prikorakalo na telovadišče skoro vse dijaštvo realne gimnazije v sokolskih krojih z lastno godbo na čelu, katere Tistano-vitelj je bil on. G. ravnatelj je bil duša nabavljalne zadruge, katere predsednik je bil dolga leta in ki jo je postavil na lepo višino. Z njegovim odhodom pa je prizadeto zlasti naše dijaštvo, ki je izgubilo v njem najboljšega vzgojitelja in prijatelja. Odhodnica, prirejena g. ravnatelju, je bila prisrčna in prijateljska, saj je zapustil g. Vagaja v Murski Soboti številne prijatelje, ki obžalujejo njegov odhod. Na njegovem novem službenem mestu mu želimo čim več uspehov in zadovoljstva.
pm— Otvoritev in blagoslovitev strelišča zvezne strelske družine v Beltincih bo 4. septembra. Strelski pokret se je v Prekmurju po zaslugi vnetih nacionalistov lepo razmahni-l. Beltinska družina šteje že sto članov. Med člani uprave imamo okoliške župane, učiteljstvo in druge ugledne domačine. Predsednik družine je beltinski župan in posestnik g. Peterka Martin.
Zopet žrtev alkohola 1
Majšperk, 27. avgusta. V torek se je napotil posestnik Koro, šec Franc iz Sesterž z vrečo pšenice v slovenj ebistriški okraj, da bi blago prodal. Ko se je pa po uspeli kupčiji vračal, se jo med potjo ustavljal v raiznih gostilnah, tako da je v kratkem času zapil ves izkupiček ter se vrnil domov v precej vinje. nem stanju. Doma se je vlegel na vrt ter tam spal do kake 17. ure. Nato se je popolnoma mimo razgovarjal s svojo ženo ter naposled odšel v kolarnico.
Kmalu pa se je podala za njim njegova žena s temno slutnjo, da si je mož kaj napravil. ker je že prej večkrat izjavil, da so bo obesil. Ko je stopila v kolarnico, jo res našla moža obešenega v klečečem stanju. Hitro je poklicala domače na pomoč, ki so prerezali vrv, vendar pa je bilo vse zaman, ker je bil mož že mrtev. Korošec je bil zelo vdan pijači in je samomor izvršil v vinjenem stanju.
Iz Trbovelj
t_ Velika sokolska tombola se bo vrSIla
v nedeljo 4. septembra. Bogati in številni dobitki so razstavljeni v drogerijd >Sanl-tas«. Srečke po 3 Din so že v prodaja. Segajte mridno no njih.
t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. m 20. dvojni program: »Sodoma in Gomora« in »Zakon prerije«. Ob 14. mladinska predstava.
Iz Laškega
1— Tujski promet je bil kljub gospodarski depresiji zadovoljiv Zaradi deviznih ležkoč se je sicer opazilo močno nazadovanje inozemskih posetnikov. zato pa se je pojačil prirast posetnikov iz južnih krajev naše države. Vzrok tej privlačnosti je v zdravstvenih uspehih tukajšnjih radioaktivnih vrelcev in nič mani pa v prirodni krasoti Laškega 1— Redkega gosta smo imeli v Laškem in sicer trgovca iz Honoluluia gosp. Franca Jamnika. po rodu iz Škofje Loke. Ko je imel g. Jamnik 17 let. jo ie popihal za dmgimi rojaki v dolino dolarjev. Toda valovi usode so ga zanesli še dalie in naenkrat se je šetal po Honoluluju. kier je lepega dne otvoril trgovino z gorenjskim platnom. Trgovina ie cvetela, toda podjetni Škofjeločan je začel razmišljati, kako bi tudi havajskim krasoti-
Iz življenja na dežel?
IG. NaraSčajoči tujski promet nalaiga tudi Ižancem dolžnost, da se začno zanimati za olepševanje domače vasi. Sestavu se je pripravljalni odbor za ustanovitev Olepševalnega društva in bo 8. septembra ob_ 16. širši sestanek v šoli. da se o tem važnem vprašanju porazgovorimo. Vabljeni vsi domačini, zlasti tudi dekleta in gospodinje.
KOZJE. V nedeljo 4. septembra ob 15. priredi tukajšnje agilno Sokolsko društvo svoj n. javni nastop. Po nastopu bo prosta zabava v nevi sokolski dvorani. Svirala bo godba iz Krškega, že lanski nastop jamči, da bo tudi letošnja prireditev dobro uspe-la, čeprav pritiska tudi v naših krajih ob čutna kriza. Je pa tudi častna dolžnost vsakega zavednega Jugoslcvena, da podpre s svojo udeležbo društvo, ki lahko s ponosom zre na sadove svojega komaj pol. drugoletnega obstoja. Pokazali so jih tukajšnji telovadci pri vseh prireditvah sosednjih društev, nanje pa kaže tudi dobro urejeni sokolski oder v novi dvorani. Razen tega je priredilo društvo tekom leta predavanja in več nadvse uspelih iger, ki so privabile v dvorano številno občinstvo, ki se je na ta način seznanilo s sokolskim delovanjem. Pričakuje se, da bo udeležba velika, zlasti ko vrne obirk tudi sokolska četa iz Miljane na Hrvaškem v slikovitih krojih. Vabimo tedaj vse brate in prijatelje Sokolstva, da se nastopa udeležijo v čim večjem številu.
VIČ—GLINCE. Lepo gasilsko slavje se je vršilo v nedeljo 21. t. m. v gasilnem domu na Viču, kjer je odl;>ov<u sreski načelnik g. Znidaršič 8 zas užmh gasilcev za preko 25 letno vestno dilovanie v blagor bližnjemu. Odlikovanju sta prisostvovala župan Jurij Petrovčič in nače:nik gasilske župe Franc Zupan, v celoti pa so nastopila gasilna društva Vič—Glince. Brdo in tobačna tovarna. G. sreski načelnik je po kratkem jedrnatem nagovoru odlikoval s srebrno svetinjo gasilce: Ma'avašiča An-tora in Lenasija Franca z Viča Červana Petra iz tobačne tovarne. Zormana Franca iz Most, Braierj« Franca in Hvastjo Franca z Ježice. Laknerja Alojza iz Stepsnie vasi p« z zlato kolajno za 44 letno službovanje. Po odlikovanju so napravila društva lepo defilacijo predstavnikom in odlikovanjem,
Kmetijski vesfilk
Pripravimo se za jesensko setev
Odvsepovsod prihajajo pritožbe, da }e žito zelo slabo obrodilo. Zanimivo je, da eo najbolj prizadeti znameniti žitorodni kraji n. pr. pri nas Bačka in Banat. Slično je v sosedni Madžarski, Rumuniji in celo v Rusiii. Rja je nastopila tik pred dozoritvijo žita v taki izmeri, da je uničila ves pridelek, česar ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Tudi v naši banovini je pičel pridelek.
Vlada, v svesti si stiske našega kmeta, jo že določila primerne vsote za dobavo in izmenjavo semenja. Zadevni razglasi so bili že objavljeni kmetovalcem in povpraševanje po dobrem semenskem žitu je izredno veliko.
Pravijo, da se prijatelj sopzana v nesreči. Ta ko je tudi z našim žitom. Letos se je zopet izkazalo, katero žito je najbolje- Razne znamenite vrste, ki smo jih za drag denar uvažali iz tujine z bleščečimi imeni in največjimi priporočili, se niso izkazale. Prav je ravnal oni kmetovalec, ki je bil previden in jo odbiral domače seme za setev.
Za setev ozimine se je treba z največjo skrbnostjo pripraviti. Staro pravilo velja še dandanes, da odbirajmo za setev le najboljše seme. Vsesplošno pa se je uveljavilo prepričanje, da je treba dobro seme vzgojiti doma ali vsaj r deželi, ki ima kolikor toliko iste podnebne in talne razmere. V naši banovini imamo znamenito semenogojsko postajo v Beltincih v Prekmurju, ki jo vodi že dolga leta obče priznani strokovnjak. Uspehi z vzgojo semenskega žita so velikanski. Nekatere vrste tega selekcijoniranega žita so že tako vztrajne in dajejo take pridelke, da prekašajo vse dosedaj uvožene tuje sorte. Zaradi tega se bomo morali poprijeti z največjo vnemo smotrnega odbiranja semenskega žita. Tn je začetek in konec tega vprašanja. ako hočemo, da tudi naša banovina prideluje žito.
Imamo precejšnje število sposobnih m tudi z vsemi pripomočki oskrbljenih posestev, kjer bi se dalo z razmerno majhnim trudom pridelovati žito za seme. So to večji posestniki z zaokroženimi zemljišči, ki pridelajo že sedaj prvovrstno seme- Ne znajo pa si pomagati, da bi to seme tudi vnovčili in ga rajši porabijo doma za domačo potrebo. Naša do^nost je, da pozovemo vse dotične posestnike, ki so letos pridelali zdravo in kleno žito. predvsem pšenico, da jo ponudijo v nakup kmetijskim korporacijam. Ne smejo • nri tem pretiravati cen, ker tudi za najboljše semensko žito se danes računa navadna tržna cena, ki je kvečjemu za 10 do 12 */• višja.
Letos smo se lahko ponovno prepričali, da ni vseeno, če seiemo to ali ono seme. To ne velja 6amo glede na kakovost, ampak tudi glede na razkuževanje semena. Kdor v današnjih časih seje žito. ne da bi ga razkužil s tem ali onim sredstvom, ki jih imamo v dovoljni meri tudi pri nas na razoolago (modra galica, uspulun, ceretan itd.L n: samo slab in lahkomiseln gospodar, ampak lahko škoduje vsei svoji okolici, ker vrgaia na_svojem mestu najopaznejše kužne bolezni našega žita. Pravilo ie torej- Priskrhimo si pravočasno cisto, kleno, dobro kaljivo in r vseh drugih ozirih prvovrstno semensko žito, predvsem domaPe^a izvora. Žito moramo pred setvijo razkužiti in nato posejati T skrbno pripravljeno zemljo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
S
O R T
Danes: Primorje
Popoldne ob 17. na igrišču Primorja
Ilirija
Predtekma ob 15.15
Stara ljubljanska športna nasprotnika bosta imela popoldne s svojima nogometnima moštvoma poldrugourni sestanek na igrišču Primorja, Dunajska cesta.
Ta sestanek bo štel še za državno izločilno prvenstvo, v resnici pa bo to prijateljska tekma med obema kluboma. Po tolikšni smoli in nenaklonjenosti raznih okoliščin v napol minulem državnem prvenstvu res ne kaže, da bi se moštvi sestali na način, ki bi kvaril lepoto športnega dvoboja na zelenem polju. Zato bo ta tekma res prijateljski sestanek, ki obeta najlepši nogometni šport.
Ilirija je v tekmi z Viktorijo pokazala, kaj zna in da njene moči nikakor ne zaslužijo zadnjega mesta v prvenstveni ta-beli. Jasno je, da je realna moč ljubljanskih moštev mnogo večja in da naša moštva pač na julijsko in avgustovsko vročino ne reagirajo. Prvenstvo, odigrano sipomladi ali jeseni, bi sigurno dalo vse drugačno sliko.
Današnja tekma bo torej v starem, domačem silogu: hitra, odločna, napeta. Saj so bile takšne vse dosedanje tekme med Primarjem in Ilirijo in po vsaki so gle-
dalci odšli z igrišča zadovoljni. To so pač naše najileipše tekme. Po pravici jih lahko po lepoti igre. kvaliteti in napetosti primerjamo z mednarodnimi sestanki. Ta tekma je prav za prav nekak oficielni uvod v jesensko sezono ki zato torej vsi na pri-morjansko igrišče!
V moštvu Ilirije bo danes odigral svojo zadnjo tekmo za belo-zelene barve priljubljeni vratar Jakšic, ki se po enoletnem bivanju med nami zopet vrača v prestolnico. Njegove smele parade, načrti in njegov simpatični nastop na zelenem polju in drugod mu je zagotovil simpatije vse nogometne Ljubljane, ki si bo gotovo še jutri z veseljem ogledala njegov poslovilni debut. Deloma enako usodo — toda le začasno — deli simpatični Ice Rihar na desnem krilu, ki se tudi z jutrišnjo tekmo za 9 mesecev ■poslavlja z zelenega poti j a, ker ga kliče vojaška dolžnost. Vsekakor bosta oba jutri še enkrat zaigrala kakor v najboljših dnevih — brez ozira na to, da jima letošnje drž. prvenstvo ni prineslo vsaj nekaj zasluženega zadoščenja.
Predtekma med Grafiko in rezervo Primorja se bo pričela ob 15.15.
V	skokih • 3 m deske 90 bile topet
Američanke mnogo močnejše. Inozemke so kazale sprva tremo, pozneje pa tudi, da niso kos boljšim zastopnicam zvezdnate zastave. Zmagovalke Coleman — ki se je medtem tudi zaročila ž zmagovalcem v enaki disciplini med moškimi Galitzenom — je dosegla 87.52 točke: četrto mesto in 77.60 točke je spravila Nemka Jordan, šesto mesto in 63.70 točke pa avstrijska zastopnica Epply.
V	skokih s stolpa je bTa slika ista; prva tn mesta so dobile Američanke, in sicer Poynton prvo s 40.26, Coleman pa drugo s 35.56. Najboljša zastopnica Evrope, lepa Svedinja Sjoquist se je morala kljub navidezni naklonjenosti sodniškega zbora
v Prošnje, prošnje,
zadovoljiti žele < četrtim mestom in 34.56 točke.
V waterpoIu so zaslužili zlato kolajno 1 » •	, - _
Madžari s 3 zmagami in krasno razliko go- DrOSnje — Z2L DOGDOrO lil flpln lov 30 : 2; za njimi so se uvretili kot dru- v	^ " U ila UC1U
gi Nemca s 3 : 3 (16 : 10). nato Američani | v Zl J"6®1®?™ socialno-političnem uradu
v Mestnem domu ne poznajo miru. Takoj
£h	J ^T30, P^ajati P« stopni-
mn! J?■ m ad| ki v pisarno in moledujejo za podpore. Oglašajo se brezposeln! družinski očetje, ki bi radi. da jinr nakažejo če ne podpore vsaj delo pri raz nih stavbah ali kjersibodi " tudi otroci
s 3 : 3 (14 : 11) in kot zadnji Japonci z 0 (0 : 37). Brazilska ekipa je bila zaradi skrajno nediscipliniranega nastopa prot- sodniku v igri z Nemčijo diskvalificirana.
Da se je letošnja olimpi jada res končala z velikimi sportnVni uspehi dokazuje samo dejstvo, da je bilo vsega zrušenih 20 svetovnih in 31 olimpijskih rekordov; med prvimi je bilo 15 novih v lahki atletiki, pet pa v plavanju.
prihajajo p&
'Z ,sa™. pripovedujejo, da ai-TJa ±0ma,k?J J«5*«- Najbolj tožen je po-
gled
na mlade
mn-i« u J , matere, lri tožijo, tfa so mo^ie brez dela že mesece in

okol
Vladika Sirossmayer in šišenski Sokol
Dragocen spomin ob 30 letnici Sokola
STjI


fWv(Av- "Vi
Državno nogometno prvenstvo. Na igrišču ISSK Maribora v Mariboru bo danes ob 17. nogometna tekma za državno prvenstvo. Tekmovala bosta ISSK Maribor in Gradjanski iz Zagreba. Tekma bo ob vsakem vremenu.
Službene objave sekcije ZNS. Redni občni zbor sekcije ZNS v Ljubljani se skli. cuje za 10. septembra t. L ob 20. v dam-skem salonu kavarne »Emona«. Tajnik
Mo Trbovlje ima svojo redno sejo 23. t. to. v običajnem lokalu in vabi vse odbornike Mo, da se seje sigurno udeleže, ker se bodo žrebali pari za prvenstvene tekme.
Posebni vlak iz Ljubljane v Beograd za veslaške tekme za prvenstvo Evrope. Odhod iz Ljubljane 2. septembra ob 20.30, prihod v Beograd ob 7.11 3. septembra. Prevoz v hotele. Dopoldne izlet na Avalo. Popoldne olimpijske tekme. 4. septembra dopoldne ogled mesta. Popoldne konec tekme. Zvečer razdelitev nagrad. Odhod iz Beograda 5. septembra ob 22., prihod v Ljubljano ob 8. zjutraj. Cena vožnje Ljubljana—Beograd in nazaj v n. razredu 267.50 Din, v m. razredu 134 Din za osebo. Prijave za vožnjo, stanovanje, hrano in izlete sprejema »Putnik« v Gajevi ulici za nebotičnikom do srede 31. t. m. do 18. Posebnih legitimacij ne bo. Obenem si naj vsakdo kupi že v prodaji v naprej pri s-Putniku« vstopnico za tekme, ki stanejo: tribuna »A« 120 Din, tribuna »B« 80 Din in tribuna »O« tudi 80 Din.
SK Ilirija. Za današnjo prv. tekmo s Primorjem naj se javi moštvo točno ob 16. v garderobi Primorja g. Omanu. Sestava je objavljena v članski knjigi. Klubov službujoči odbornik bo g. Berdajs, za blagajniško službo bo skrbel g. Medič. Nastop službe ob 16. — Old boy m»štvo. Za današnje gostovanje seniorjev v škofji Loki je postava razvidna v članski knjigi v kavarni Evropi. Odhod skupen z avtobusom. Opremo si mora oskrbeti vsak sam.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Po. poldne ob 14.45 morajo bi'j na igrišču zaradi predtekme: Baum I. in H., Molk, Bizjak, Strnad. Caleari, Golob, Trček, Petelin, Svetic H., Petrič L in H. Istočasno se morajo zglasiti za blagajniško službo: Ske-telj ml. in Jug Franc ter reditelji: Er-bežmik, Grzetič, Fuks, Glavnik, Tršan, Ulaga. — Trener.
S K Grafika! igralci: Stupica L, Novak, Mihelič, Kobal. Potrato, Bežan, Stupica II., Pipan, Mekina. Katalič, Strohmajer, Ur-banič, Pungerčan, čepar morajo biti danes točno ob pol 15. na igrišču AŠK Primorja. Istočasno naj prinesejo na igrišče opremo igralci, ki jo imajo s L moštva. Stranski sodnik Btokar.
ŽSK Hermes. Seja uprave igriSea bo danes ob 10. dop. na igrišču. Vabita se gg. Cigler in Kosirnik — zanesljivo!
Smučarski klub Ljubljana vabi člane tehničnega odbora, da se zanesljivo udeležijo seje tehničnega odbora, ki bo v ponedeljek 29. t., m. ob 20. v damski sobi kavarne »Emona«. Seje naj se udeleže tudi vsi sodniki-člani.
Poziv kolesarjem! Vsa kolesarska društva se pozivajo, da se v nedeljo, dne 4. sept. t. 1. njihovi člani tn članice v čim večjem številu udeleže z okrašenimi kolesi manifestacijskega sprevoda, ki se bo vršil ob priliki kongresa narodnih noS, velesejma in proslave lOletnega obstoja društva »Soča«. Zbirališče kolesarjev z okrašenimi kolesi (z zelenjem in svežimi cvetlicami) bo na trgu Sv. Jakoba ob 14. uri, kjer se bodo slikali, nato pa odšli na Kongresni trg .odkoder bo skupna povorka na Tabor. — Najlepše okrašena kolesa bodo j nagrajena. Vabljeni so vsi kolesarji, da se pridružijo v čim večjem številu tej svečanosti. — Pripravljalni odbor.
Los Angeles v imenih in številkah
Plavanje.
Druga najvažnejša panoga, v kateri je olimpijada uspela nad vse pričakovanje in prinesla serijo novih skoraj neverjetnih rekordov, je bila plavalna. V teh disciplinah so bili Evropci, ki so se priborili do finalov, prav redki; vsa vMna mesta so zasedli Japonci in Američani, prvi predvsem v moških, slednji pa v ženskih konkuren-cah.
Molki.
Na 100 m prosto sta že v obeh semifinalih zmagala Japonca Mvasaki (58) in Ka-vaishi (58.2). Kako huda je bila konkurenca, kaže dejstvo, da 6ta se morala MadžaT dr. Barany z 59.4 in Kanadec Spenee z 59.6 kot četrta odreči nadalinjemu sodelovanju. V finalu je zmagal Myasaki z 58.2. drugi je bil prav tako Japonec Kavaishi z 58.6: najslabši (šesti) je imel še čas 59.5. Do 50 m je plavalo vseh šest plavačev skupaj, po obratu pa je potegnil Mvasaki in za štiri desetink sek. prej dospel na cilj kot prvi.
Na 100 m hrbtno so imeli zopet Japonci glavno besedo. V predtekiih je Nemec Kiip-pers z drugim mestom in časom 1:10.1 obetal mnogo za finale, toda tamkaj so ga žilavi Japonci potisnili kar na 5. mesto. Pr-
va tri mesta so zasedli sami, prvi med njimi Kyokava v času 1:08.6. Kiippers je dosegel »komaj« 1:11.2.
Na 200 m prsno sta v obeh semifinalih zmagala 16 letni Japonec Koike (2:44.9) in Nemec Sietas (2:47.6). V finalu so seveda zopet gospodarili Japonci in šele tretje mesto je po hudem boju pripadlo Filipin-ou Ildefonsu, med tem ko se je moral Sietas zadovoljiti s četrtim. Zmagovalec je bil Tsuruta s časom 2:45.4.
Na 400 m prosto je bil o 5 pred tekov; izmed Evropcev sa je tamkaj Francoz Taris 6 4:53.3 osvojil eno izmed prvih mest. V semifinalih sta zmagala Japonec Yokovama (4:51.4) in Američan Crabbe (4:52.7). V finalu je vse pričakovalo, da bo zopet zmagal Taris, ki je res tudi vodil sikoTaj po vsej progi. Šele po zadnjem obratu si je pomagal Crabbe in do cilja je šla nato borba za centimeter. Prvi je bil Cnaibbe s 4:48.4. drugi pa Taris s 4:48.5.
Na 1500 m prosto je zma/gala japonska mladina, dva dečka 14 in 16 let. Dosežena časa 19:12.4 in 19:14.1 so znamke, ki jih dozdaj — razen Arne Borga — niti od daleč ni dosegel noben plavač na svetu. Taris in Cralbbe,. ki sta tudi plavala v finalu — sta se skušala uveljaviti kmalu po startu, toda mlada Japonca Kitamiura in Malcino sta jima kmalu »odnesla pete«. Tretji — American Christie — je zaostal na cilju za 10 m, za celo progo pa edini Evropec, Francoz Taris. Dva šolarja sta to pot pokazala svetu, kako se »cravvla« smotremo in uspešno!
V	finalu štafete 4 krat 200 m prosto je
bil tretji japonski plavač (To vod a) sicer nekoliko šibke i.ši, toda štafeta je kljub temu prišla v cilj kot prva s krasnim časom 8:58.4. Drugi (9:105) so bili Američani, tretji pa Madžari, ki so se šele pri zadniem obratu otresli vztrajnih Kanadcev. Ofici-jelno se rekordi v štafetah ne priznavajo: neoficijelno pa je čas japonske štafete za 19 sekund boljši od zadiesa najboljšega rezultata v tej disciplina (L 1931. v Ameriki 9:17!).
V	skokih * 3 m deske so si kola jne razdelili Američani. Evropci so imeli sprva malo treme; pozneje, ko so prišli popolnoma v formo, pa se je pokazalo, da so domači res tudi mnogo boljši. Odločilni boj se je vršil nazadnje med Galitzenom — ta je bil že v Amsterdamu drugi — in Smi-thom, ki se je končno s pičlo razliko niti treh točk končal v prid Galitzena. (161.38 : 15854). Sodelujoča Evropca — Nemec Es-ser in Francoz Poussard — sta zasedla 5. oziroma 7. mesto.
V	skokih s stolpa se je slika nekoliko menjala, seveda brez škode za skupno klasifikacijo. Amerika je tudi fcu pobrala vse tri kolajne s to razliko, da je dobil sedaj zlato Smith (124.80 točke), srebrno pa Galiitzen (124.28 točke), četrto mesto je zasedel Avstrijec Staiudinger, toda s »komaj« 103.44 točke.
Ženske.
Za finaile na 100 m prosto so se izločile Madison, Saville, Mac Kim (vse tri Amerika), Bult (Avstralija), MakaaJ (Južna Afrika) i edina zastopnica Evrope Van Ou-den (Holandska); favoritinji sta bila Madison in Van Ouden. Takoj po startu je vodila Američanka; po obratu pa jo je Holandfca dohitela in nato se je razvila dramatična borba za zmago ki jo je končno Madisonova z boljšim »spurtom« odločila zase. Cas 1:06.8, Ven Oudenove pa 1:07.8. Kakor pravijo, je Madisonova po tej zmagi izjavila, da ne bo startala nikoli več!
KakoT je bilo pričakovati po predtekih je na 100 m hrbtno z lahkoto zmagala Američanka Eleanor Holm. Kmalu po startu je prevzela vodstvo in se prav lahko otresla zasledovanja Meaiingove (Avstralija). Čas zmagovalke (1:19.4) je odličen, vendar za nekaj sekund slabši od rekorda . ki ga je postavila nekaj dni prej. Na naslednjih mestih so se s pridom uveljavile Angeižinje.
Odločitve na 200 m prsno so se tudi udeležile tri Američanke, ki pa niso prišle preko zadnjih mest. Dennis (Avstrija), Mahata (Japonska) in .Tacobson (Danska) so bile precei enakovredne in so do zadnjega obrata plavale skoraj v isti višini. Zmagovalka Dennis je s 3:06.3 postavila nov olimpijski rekord. Mahata je zaostala samo za desetinko sekunde. V tej disciplina je startala tudi naša ožja rojakinja Govedni-kova, ki se je častno plasirala na 6. mesto s časom 3:16.
Zelo huda je bila borba v finalu na 400 m prosto. Mlada Američanka Knight je bila za svetovno rekorderko Madison zelo trd
V-crrl-
<wA
^ k^H,	Cc^k l

r oi.

r rr

On

. CA
-v VM4.
o
Vi-^k^"1*- j |i/"v&uu-c [12CU

Tr\_______
T
uVV.
v«-
U—
CtA'-

rb-M

4* Vo-C--r ^
hI 9 b
V c.
{LJ./U
Cb ■ ^^

Oidlbor Narodne čitalnice v Spodnji Šiški, sedaj Lfiublijana VIL, je na se.ii dne 4. maja 1902 sMerail ustanoviti Sokola. Pozivu z dnve 15. maja so podpisali: Pavšič Ivan, Kostaapifl Aleksander, Drenik Franc, Ker-niilk Uiroš, Mohar Dragotin, Boltavzar Raj-ko, čiitalniški odborniki in člani pripravljalnega odlbora. Obrnili so se do zavednih Šiškariev, predvsem čitalnicarjev, da pristopijo kot i edini, izredni ali ustanovni č3a-ni v snujoč & se društvo Sokol. Ustanovni zbor se je nato vršil 14. septembra ob 10. v telovadnici v Spodnji Šiški št 62. Pred tridesetimi leti torej so šišenski narodnjaki pričeli orati sokolsko ledino. Spodnja Šiška, tedaj še vas, je doumela veliki pomen Sokolstva in slovanstva. šišenske korenine se niso strašile črnožoltih avstrijskih paragrafov in šikan. Za raje je bil črn) dfvogilavi orel le prehodna pošast, ki mora slej ko prej izginiti, da se bodo od obzorja do obzorja, srebrila v soincu svobode krila ponosnih Sokolov.
Desetega avgusta letos je poteklo 30 let, ko je doživel ustanavljajoči se šišenski Sokol svoj veliki zgodovinski dogodek: med svoje prvo ustanovne člane je vpisal jugo-slovenskega narodnega velikana .blagopo-kojnega biskupa dr. Josipa Jurja Stross-mayer]a. Veliki nacionalist, katoliški <Jja-kovski škof je poslal sam svoje pristopno pismo, v katerem se je prijavil kot nsta-novnik Sokola v Šišiki (sedaj Ljubljana -
Šiška) in je oben&m nakaza1] znesek 50 K.
Kar so pričeli naši očetje Sokoli, to nadaljujemo sinovi in hčere. Letos, ob stoletnici rojstva prvega in največjega Sokola dr. Miroslava Tyrša, si je dokončno sple-tel svoje gnezdo tudii Šišenski Sokol.
Sokolski teden od ponedeljka 5. septembra do nedelje 11. septembra bo niz sokolskih prireditev (tekme, štafete, telovadna akademija, prosvetna akademija itd.), ki bodo predhodnice nedeljske otvoritve (11. septembra) doma Sokola Ljubljana - Šiška (desno od mitnice). Zavedni Šiška rji bodo po tridesetih letih dobili svoje pravo pro svetno žarišče pod okriljem svojega Sokola. Izpolnjuje se želja, ki jo je izrazil v svojem pismu (katerega faksimile prinašamo) jugoslovenski vladika in Sokol -Šiškar, brat dr. Strossmayer. Naj ne bo zavednega Sokola in narodnjaka, ki bi se v bližnjem Šišenskem sokolskem tednu na katerikoli način ne spomnil in obiskal šišenskega Sokola in nijego<vih jubilejnih prireditev. Sokolsko gnezdo je dograjeno, šišenski sokolski rod vas pričakuje, bratje in sestre! Od 5. do 11. septembra bodi naš sedimi Ljubljanski okraj središče vsega ljubljanskega soikolskega živdja ter bližnje in daltjme okolice. Podrobnejši spored sokol-skega tedna in svečanostne otvoritve Doma bomo pravočasno javili — BratsUri: Zdravo!
oreh. Po vsej progi sta plavali obe enako in tudi v finishu Knightova kljub peklenskemu tempu ni hotela kloniti. Samo za udarec z roko si ie mogla Madisonova priboriti drugo zlato kolajno; doseženi čas 5:28.5 je bil seveda nov svetovni rekord. Ostale tekmovalke «o precej zaostale: najbolj razočarala }e Francozinja Godard, ki se je mogla plasirati šele na 5. mesto.
Kakor j« bilo pričakovati je bila ameriška tudi zrnata v štafeti 4 krat 100 m prosto. Doseženi čas 4.38 je odličen. Na drugem mestu so ostale Holandke. ki pa eo mogl€ postaviti le 4:47.5. Japonke v tej disciplina niso mogle prdko zadnjega mesta.
Dom mengeškega Sokola
bo deloma otvorjen že prihodnjo nedeljo 4. septembra. Marljivi odbor, ki je ob blagohotni podpori uvidevnih mož iz domačega trga in okolice postavil za tamkajšnje prilike za ugodno ceno potrebam društva odgovarjajoči dom, vabi prijatelje Sokolstva, da pohite ta dan v prijazni Mengeš, železniške zveze so zelo ugodne, posebno še odkar je uvedenih na kamniški progi več novih, pospešenih vlakov.
Gradnja Sokolskega doma v Laškem. Tudi v Laškem si je začel graditi Sokol svoj dom. Da se pospeši gradbeno delo in da se zagotovijo tudi sredstva, je sklical društveni odbor 18. t. m. sestanek vsega članstva, ki je bilo enodušno v sklepu: mi hočemo. Državni uradniki so se izjavili za 10 odst. prispevek od plač. obrtniški pomočniki in drugi zopet za 100 urno prostovoljno delo in tako naprej. Kratkomalo vsi bodo sodelovali in še letos bo zaplapo-lala raz Sokolski dom zastava.
Litijsko Sokolsko društvo je moralo zaradi tehničnih težfcoč svojo za 4. septembra napovedano javno tombolo preložiti na praznik v četrtek 8. septembra ob 15. na glavnem trgu pred hišo g. Svetčeve.
javni nastop sokolske čete Podzemelj pri Metliki, je postal lep«, sokolska manifestacija cele Bele Krajine. Kmečka omla-dina Podzemlja in okolice je povabila na svoj prvi nastop v goste vsa belokrajinska društva in župo v Karlovcu. Vabilu so se vsi odzvali v polnem Številu. Zlasti pa je bilo na prireditvi opaziti Izredno veliko število domačega kmečkega ljudstva. Po sprevodu, ki je štel okrog 500 oseb so se zbrali Sokoli is občinstvo na vrtu g. dr. Zupanlča, kjer je bilo prirejeno telovadi-
šče. Po zaprisegi mlade podzemeljske čete pred praporom metliškega društva se je pričel telovadni nastop s prostimi vajami domačinov, ki so odvežbali svojo točko z veliko strumnostjo in uspehom. Nato so sledili nastopi dece, naraščaja in članstva iz sosednih društev, nakar je nagovoril zbrano občinstvo in Sokole najprej starosta karlovške župe br. Malovič, nato starosta matičnega društva br, Makar in končno še I. zamenik saveznega starešine br. E. Gangl, ki je v lepem govoru razložil vsem zbranim lepoto in pomembnost sokolskega dela za domovino in kralja. V Imenu čete se je zahvalil govornikom br. Ljubič. — Vsa prireditev je pokazala, da ee tudi v Beli Krajini narod vedno boli tn bolj oklepa svojega Sokolstva.
. »,	— ..ito^vc ui mesece m
PO ^eviInih poskusih, da bi našli po-zas,u?ek: odnehavajo in iščejo pokvarjene družbe, se sami zijajo, doma
po-
pa vlada med družino neizprosen glad
Davi je vzbudil posebno pozornost 501et-ni čevljar B ,z Krakovega. Pripeljal je s seboj tr, nedorasle otroke, ki jim je gledal giad iz oci. Mož je dejal: »Tu jih ma-te. jaz jih ne morem rediti!« Bilo je treba finega prigovarjanja, da so moža ki že iTKjf uživa podporo imenovanega urada m sicer na ta način, da se mu nakazujejo v konzumn^ prodajalci živila, odpravili Mvar je se posebno žalostna, ker oče večkrat pozablja na svojo dolžnost naspioti otrokom m rad pogleda, če ima denar, p-e-
kruh V r£C* dočim 23 otroke ni
Navzlic poletni dobi se v socialno no-nticijem uradu zglaša na dan 70 do 100 Ijuni, urad pa razpolaga samo s skromnimi sredstvi. Gospodje v uradu pravijo, da j:h je kar strah pred zimo, ko bo še vse hu-Je...
Najprimernejši in naj.praktičnejši za podpiranje potrebnih brezposelnih in drugih revežev so nedvomno bloki za pomo5 potrebnim. Vse stranke, zlasti pa trgovine podjetja in razni denarni zavodi naj sa
ri ufU,Jej° za °,>daritev revežev pred vsem teh blokov. Z njimi pomagajo le v resnici potrebnim, ki dobe nanje nakazano pri mestnem socialno političnem uradu la potrebne stvari, pred vsem hrano in živila. Nepotrebni in pijančki se teh blokov se-veda branijo, ker dobro vedo, da zanje ne bodo mogli dobiti pijače in drugih nejx> irebnih užitkov.
V teku pomladi in poletja se je hkaz*. In. da se je z bloki omogočilo prav mnogim brezposelnim, da dobivajo v raznih ljudskih kuhinjah in gostilnah zjutraj top-lo kavo s kruhom, opoldne pa juho in raz. ne prikuhe. Starim revicam pa se nakaže kava m cikorija, sladkor in mleko, kar jo ubogim starkam prava uteha. Z eno besedo, bloki so za prave reveže velika do-brota, za izkoriščevalce pa huda preizku-šnja. Dobivajo se v mestnem socialno po-liričnem uradu, na reševalni postaji, v mestnem cestnem nadzorstvu, v mastni blagajni in raznih večjih trafikah v sredini mesta.
Absolventi geometrskega odseka na tehniški srednji goli T Ljubljani lahko že dobijo diplome. Kolek 250 Din. Vpisovanje na držami konservatorij bo
L, 2. in 3. septembra. Vse podrobnosti so nabite v veži posolpja, Gosposka ulica 8-L V istih dneh bo tudi vpisovanje na šolo Glasbene Matice.
Vpisovanje v Glasbeno šolo v Ljutome. rn bo 1. in 2. septembra ob 8.—12. v glaa. beni sobi. Pouk obsega: klavir, gosli, čelo, mladinsko petje, pihala in teorijo. Več je razvidno z letakov in na tabli v veži glasbene šole.
Na gospodinjski goli na Jesenicah bo
vpisovanje 1. in 2. septembra od 10. do 12. v prostorih osnovne šole.
Obvestilo ljubljanskim roditeljem, ki Imajo učence za 6. razred osnovne šole. TT, deška osnovna šola v Ljubljani na Grabnu ima 6. razred za vse one ljubljanske osnovne šole, ki 6. razreda nimajo. Na Grabnu bosta v novem šolskem letu: osnovna šola d-—razred) in višja narodna šola (5. do 8. razred). Ker bo višja narodna šola usmerjena čisto v praktično smer, bo po. sebno prav došla onim, ki se nameravajo posvetiti obrtniškem stanu. Z učenci, ki bodo dovršili višjo narodno šolo, bo tudi delo v obrtnih nadaljevalnih šolah lažje.
Državna dvOrazredna trgovska šola v Ljubljani. Priglašenke za prvi dekliški letnik izroče pri vpisovanju samo rojstne IL ste, izpričevala in davčna potrdila. Denar za šolnino in vpisnino bodo plačale 5. sep. tembra od 14. do 18. Nesprejete dobe svoje listine pri šolskem &'ugi.
Začetek šolskega leta 1932-S3 na osnovnih šolah dravske banovine. Na osnovnih šolah na deželi se prične novo šolsko leto
1.	septembra z naknadnim vpisom dece,
2.	septembra naj bo šolska maša, 3. septembra se prične reden pouk. Na osnovnih šolah v Ljubljani se pa prične šolsko leto 5. septembra z naknadnim vpisom dece, 6. septembra bo šolska maša, 7. septembra pa se prične reden pouk.
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice r Novem mestu bo 1., 2. in 3. septembra med 14. in 15. v sobi Glasbene Matice. Poučevali se bodo: klavir, violina, solistično in mladinsko petje ter dijaški orkester. Pričetek pouka 1. oktobra. Za vpis so potrebni izkazi o rojstvu in zavodu, ki ga sicer obiskujejo. Oni, ki žele biti ukovine delno ali popolnoma oproščeni, naj vlože obenem utemeljene prošnje.
Realna gimna7jja v Maribora. Vpisovanje v vse razrede 1. in 3. septembra od 8. do 11. Podrobnejše na osrlasni deski.
Žrebanje v drž. raz. loteriji
V. razred.
Dne 25. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 2.000.— St: 85.514, 73,342.
Din 1.000.— St. 4.427, 5.920, 5.926, 5.977, 5.994, 23.432, 37.036, 37.037, 37.008, 45.736, 52.223, 54.266, 58.396, 65.376, 84.452, 84.460, 84.463, 86.672, 86.673, 86.685, 86.694, 88.267, 93.043, 93.057, 93.086, 98.641, 98.643, 98.685.
Žrebanje se bo vršilo do L septembra.
Izžrebane srečke zamenjamo ca nove, tako da ima vsak igralec priliko Igrati do konca, to Je na največje dobitke.
Zadružna hranilnica r.z. z o. z., Lfublfana, Sv. Petra c. 19
kraljestvo mode
Otroci in jesenska moda
Vse matere skušajo .pravočasno 'pregledati jesensko garderobo svojo h otrok, ia ne bi jih nepripravljene presenetili hladni (Jesenski dnevi. Zato de nedvomno že sedaj čas, da načnemo to vprašanje, z.lasti ker nam nova moda v tej stroki obeta mnogo zanimivih novosti, ki jih nikakor ne vetja pregreti.
Najvažnejši kos otroške jesenske garderobe je nedvomno šolsika obleka, ki mora vstrezati mnogim pogojem. Seveda se moramo v ta namen poslužiti dobrega, trpežnega tvoriva, ki se tudi pri dolgem sedenju ne pornečka. Zaradi tega je treba upoštevat- le dobra rvoLnena blaga, kd sicer niso poceni, a se v praksi izkažejo za tembolj hvaležna. Trenutno nais res bolj mikajo cenene tkanine, ki pa pozneje vedno razočarajo, ker niso dovolj trpežne.
Razen tvoriva je tudi oblika otroške obleke poglavje, ki bi ga morala vsaka mati temeljito proučiti. Gre namreč za fco, da nudimo otroku popolno prostost gfba-mja, ka ga ne sme omejevati neprimerna obleka. Zato cenimo danes za deklice obleke z nagubanim krilcem, za dečke pa preiizkušene knickerbockesrje.
Dva Izredno uporabna modela te vrste vidimo v prvem okviru naše skače. Deklica nosi oblekco z nagubanim kriioan, ©tonskim ovratnikom ter ljubkimi knilai na ramenih, deček pa knickerbookecje in športno jopico z vloženimi gubami to ozkim usnjenim pasom.
če še nd nastopil hlad to Je še preteplo za plašč, oblečemo otroku kostum, kj sestoji iz krila in juniperju slične jopice, postrani zapete s kovisnastimi gumbi ter okrašene s krzneno progo ob vratu to na rokavih (druga skica).
Kakor hitro pa se vreme nekoliko poslabša, je primeren plašč neobhodno .potreben. Najlepši so .plašči iz flauša. Dečkom najbolj pristoja raglan, ki ga morejo nositi ob vsaki priložnosti. Tudi deklice nosijo raglane, ki pa imajo povsem drugačen videz zaradi zanimivega krznenega ovratnika v obliki kravate (predzadnja skica).
Praznični plašči se seveda nekoliko razlikujejo od vsakdanjih. Dočim izberemo za žtrapacne komade blago nevtralne baa-ve, so praznična ogrinjala živobarvna. Deklice
nosijo prav ljubke plašče z malina kepom,
ki je obrobljen s krznom, dečki pa lepe raglane iz <takoz>vanega marengo - flauša z nevidno progo gumbov (-zadaja skica).
Predstoječe skice nas uče ne samo, kako oblečemo otroka čedno to elegantno, temveč tudi kako dosežemo najlepše učinke brez velikih stroškov.
Psiček
fo kovine, emajla, galalita ali (če namreč dopuščajo sredstva) fe poldragega kamna, je nedomno >emblem« nove se-zije, ki ga elegantna žena me more pogrešati.
Psička te vrste ne nosimo earno na klobuku ali na torbici, temveč tudri na rokavicah in na izrezanem popoldanskem čevlju. Seveda imamo na izbiro rasne tipe teh psičkov, ker nosi vsaka dama najraje podobo svojega lastnega ljubljenca.
Širok kimonasti kroj
nam nudi v avezii z balonastimi modnimi rokavi zanimivo novo obliiko, ki nikakor ni vsakdanja to se bo pridjubila vsem
flw »sffikfi IWITESUU18
LJ USLJ QNQ
Levstikova ulica na Vrtači
omfen, ki se žele individualno oblačiti. Prav
posrečeno je umetno razširjenje ramen po Mmonastem kroju. To povzroči, da se nam zde boki (in s tem vsa postava) vitkejši. Novost Je tudi, da z vezenjem aH čipkami prekrijemo šiv na ramenrih. Pri črni obleki se n. pr. poslužimo naravno barve čip-kaate proge, ki ee ponavlja na mamšetah široko nabranih rokavov.
Zdravniška posvetovalnica
M. G. š. Obložen jezik je znak, da v prebavi nekaj ni v redu. Poskusite jo z dieto in odvajalnimi sredstvi spraviti zopet na normalno stanje. Seveda je pa najbolje, da se Vas točno zdravniško preišče. — Neprijetni pojavi debelosti. Beograd. Maščobo na trebuhu odpravite s tem, da združite gimnastiko s primerno dieto. Gimnastika naj obstoja v redno izvajanih vajah, pri katerih se predvsem naipno trebušne mišice, v katere se spremeni mast. Tudi gotovi športi, v prvni vrsti tenis, so prav prriimeirni in v Beogradu lahko izvedljivi, ravnotako veslanje. Kot pasivno gimnastiko priporočamo masažo. Pri hrani morate paziti predvsem na to, da žavžiijete kolikor mogoče malo tekočin. Ogibati se morate močnatih in mastnih jedi. Pazite, da bo stolioa v redu in poslužifce se večkrat čaja St. Germain. Glede sredstev za shujšan je (Elytiran, Salvrgan) se pa morate obrniti na zdravnika. — Fr. 2er. Središče. Srbečica na omenjenem kraju bo sčasoma prestala ali pa se vsaj olajšala, če boste mesto držali suho. kar dosežete s tem, da si ga večkrat umijete z alkoholom to nate nasipate s pudrom (riževa moka). — M S. Trebelno. Nekateri organi ne prenašajo gotovih snovi in taka nerpodnošioivost se imenuje idiosinkraziija. Znamo je, da nekateri ljudje dobe ipo zavživam.ju jagod srbeči izpuščaj, drugi ne smejo jesti rakov itd. Vaš sinček pa ne .prenaša čebelnega pika. Vzroki idiosinkrazije znanstveno še niso izčrpno dognand, .vsekakor pa pojav ni nevaren. Najbolje je seveda, da se ogiba čebel. V nove;šem času se priporočajo Ra-cedrinove tablete ali pa tojekciije. — V. č. Sifilis se prenaša samo, če pride kri v direkten stik s krvjo okuženega, kar Je seveda mogoče t/udi pri mali nevidni rani. Ker je v cnisanem slučaju direkten dotik takorekoč izključen, je tudi možnost infekcije minimalna. — Al. P. Vašo revmatične ne«vralgijo boste vsaj nekoliko odpraviJi z vročili i suhimi obkladki (teirmofor) ta ipa s senemimi kapelami. Popreje pa masirajte mesto s sipirozalom, prri hudih bolečinah vzemite 1—2 tableti Aspirina aili pa Gardama _ B. A. Ljubljana. Po Vašem opisu
se zdi, da Vaši Mvoj niso v redu. Ker je pa vendarle mogoče, da je med navedenimi poiavi tudi kakšna organska namaka, bo na/jbolje, če greste v splošno bolnico, da Vas tam natančno preiščejo. — M. T. Cerknica, čuvajte se nenadnih fepreimetnvb temperature. Pordečemo nMsfco inatrite večkrat na dan z alkoholom. Kot mast za pordelo kožo Vam priporočamo: Salicltoe kisline 1 g, Gold Oream 50 g.
Radio
Izvleček iz programov
Nedelja, 28. avgusta LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe — 10: Versko predavanje. — 10.30: Šah. (dr. Vidmar). — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče. — 15.15: Ljudska igra >Stric v toplicah«. — 16.45: Salonski kvintet — 20: Pevski koncert ge. Škerlj -Medvedove. — 20.30: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet
Ponedeljek, 29. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Po poljski zemlji. — 19.30: Kulturni izvor gospodarstva. — 20: Operetni večer, sodelujejo gdč. Zupanova, g. Jelačin in salonski kvintet. — 21.15: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Koncert tamburaškega sek-šteta.
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 18: Narodna glasba. — 20: Pevski koncert
—	20.40: Čelo in klavir. _ 22.15: Lahka glasba. — 22.45: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 21.45: Plošče in lahka glasba. — PRAGA 19: Koncert na harfo. — 19.25: Pesmi. — 20: Program iz Brna. — 21: Koncert orkestra. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.30: Koncert na orgle- — 20: Kabaretni večer. — 21: Koncert tamburaškega zbora. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 18.20: Lahka godba. — 20.15: VerdTffeva opera La Traviata« na ploščah. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11-30: Godalni kvartet. — 16.55: Popoldanski koncert — 19.30: Georges Boulanger in njegovi solisti.
—	20.30: Operetni program. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20: Istorije o Repoštevu.
—	21-10: Koncert komornega orkestra. — Plesna glasba. _ K5NIGSBERRG 19.45: Koncert na čelo in klavir. — 20.30: Polju-
den mešan program. — MtJHLACREJl 19.30: Pesmi vojakov najemnikov. — 20: Koncert vojaške godbe. — 21: Literaren program. — 21.30: Klavirski koncert — 22-45: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 17.15: Vojaška godba. — 19.10: Madžarske narodne pesmi. — 20.45: Starejši in novi »šlagerji«. — Lahka glasba. — 23.30: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.30: Večer lahke glasbe.
Torek, 30. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 1-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 19: Naša zemlja v vsemirju in ostali planeti. — 20: Esperant-sko predavanje. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Koncert radio - orkestra.
—	17.45: Francoska glasba. — 20: Pesmi. — 20.30: Prem« koncerta iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Večer duetov. — 22.40: Plesna glasba — PRAGA 19.30: Prenos opere *Aida? iz gledališča. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.30: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert — 20: Poljuden koncertni večer. — 21: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.20: Komorna glasba na kitare. — 16.55: Popoldanski koncert. — 20.10: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 21.45: Godba za ples. — BERLIN 19.10: Narodne pesmi. — 20: Orkestralen koncert. — 20.45: Reportaža. — 21.30: Nadaljevanje koncerta. — K0-NIGSBERG 19.30: Pevski večer. - 20.30: Komedija. _ MCHLACKF.R 19-30: Od-oinki Leharjevih operet — 19.50: Simfoničen koncert. — 21.20: Mešan zabaven program.
—	22.45: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 18: Lahka glasba. — 20: Orkestralen koncert. — Ciganska godba. — RIM'17-30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Lahka glasba in veseloigra.
Iz ameriških pisem
Od sestre.
Cleveland, sredi avgusta-
... Prejela sem »Ženo in dom« in se Ti lepo zahvalim za trud, ker so tako lene in poučne stvari v listu; za naročnino malo po-trpite, pošljem prej. ko mogoče. Hvala lepa za 6like; vedno rada vidim kaj domačega, naj bo hiša ali ljudje... Res se je mnogo izpremenilo, a človek se rad spominja vsega... Tudi mi smo imeli tu hišico in štali-co in kravico, a počasi je vse šlo. ker je prišla ta kriza- Srce se mi zjoka, kadar prem mimo tiste hišice. Prej je bilo vse v rožah in zelenju, ker sem vse jaz nasadila. Zdaj je vse zapuščeno, okna so z deskami zabita, okoli hiše rase trava, prej sem jo vsako soboto z mašino porezala, zelena meja iz pušpana zdaj vse prerašča, ker je nobeden ne striže! 0 kako je bilo prej vsako soboto lepo okoli hiše. Ko je bilo vse očiščeno, sem sedla na verando in uživala duh od rož in zelenja. O blaženi časi, kje ste! Zdi se mi kot zapuščen grad. Tudi štalica razpada, tam je bila nekoč naša liska notri. Sto dolarjev sem dala zanjo, zdaj pa še 100 centov ni... Tako so se časi obrnili. Dobro, da grem redkokdaj mimo, da ne vidim- Vse je prešlo. Časi eo prinesli, časi so vzeli. Edino dobro je, da smo »dravi vsi. Danes je polno piknikov in veselic. V nedeljo smo imeli izlet z vlakom. 25 sodčkov piva smo imeli. To je bilo veselo. Tako se danes prohibicija spoštuje... Gosp. Š- povejte, da tam, kjer je bil on, je vse zapuščeno, ni več cve-lja in rož, kot je bilo prej lepo... Vsled krize so ljudje tako izčrpani z denarjem in obleko. Menda bomo ob vse. Pri nas nobeden ne
dela. Vsi čakamo rešitve •..
*
Od brata.
Cleveland, 8. avgusta.
Prejel sem od Tebe pismo o povratku in sprejemu naših Amerikancev v 6tari domovini. Tam }e vendar še kaj lepega. Tudi mene kar krči pri jema jo, da bi enkrat nri šel tja, a zdaj ni mogoče, počakajmo, da se časi preokrenejo. Jaz imam vsako leto 14 dni počitnic, za katere dobim plačo en teden- Te počitnice začenjam danes in bodo zvezane z najmanj en teden dni dela okrog hiše. Pošiljam Ti nekaj časopisov, v ka*terih je najboljše poročilo to, da se v Newyorku borza dviga, če ni vse umetno. Le glej, kaj piše »Enakopravnost«. 1,400.000 delavcev v Ameriki je hilo odvisnih od produkcije izvoznega blaga Njih zaslužek je bil 1500 milijonov dolarjev, še enkrat toliko delavcev je bilo odvisnih od drugih industrij, ki so z izvozom v zvezi. Zdaj se ne more dobiti od nikoder plačila. Vse stoji. Ameriški ;zvoz ie padel za 54 odstotkov. Kaj bo z nami? Za zdai še živimo. Imeli smo zadnje čase nekaj društvenih izletov, kjer se sestanemo stari znanci, da malo zapojemo, se Dogovorimo itd. Sicer je pa življenje prekleto i>"sto, ker vsi ljudje tožijo o izgubah in revfSini. So nekateri, ki imajo še denar, a to so stiskaei, ki so slučajno ostali trdni... Sicer se pa nekaj že giblje. Prazni želodci so bili že mnogokrat povod dobrim mislim. Ameriška kriza je menda zdaj na vrhuncu. Vse je na prodaj, denarja pa tako malo, da takega še ne pomnim. Tako je splošno; pri nas še rinemo za silo; dokler smo zdravi, imamo še najlepše nade za bodočnost Jaz sam sem
Vladimir Levstik:
Lastovke se zbirajo...
Dan po tem, ko je stari gospod Ko-privec rekel, da bo od vročine vse počepalo in da je to škandal in da Bog, če je, ne bi smel tako mučiti človeka, ki se že osemdeset let ubija na tem klavrnem svetu in bi zaslužil malce prizanašanja — dan po tem je bilo mahoma konec pasjih dni.
Kar nenadoma jih je bilo konec. V trenutku, ko je gospod Koprivec že sapo lovil v svoji sobi in preklinjaje izražal željo, da bi vrag odnesel solnce, zvezde, nebo in zemljo, vreme in pratiko z vsemi svetniki vred — prav v tistem trenutku se je po naključju ozrl skozi okno in zagledal črn oblak na takem kraju, kjer ga že dolgo ni bilo. Staremu gospodu se je takoj zazdelo, da je ta oblak tisti, ki ga je zdavnaj pričakoval; ker je bil pa od čakanja in soparice ves razkačen, se je najprej strašno ujezil nanj in ga ja-drno pripregel k svojim litanijam; ozmerjal ga je, s hudičem in sleparijo nebeško ga je opital, na nespodobno pot ga je poslal in mu nazadnje celo zabrusil svoj dvom, da bi -ila v njegovem umazanem trebuhu le kapljica dežja. Tolikanj besen je bil gospod Koprivec, da ni opazil, kako je oblak med njegovo kozjo molitvico nenehoma rasel in rasel, se bližal in
bližal in z glasnim rohnenjem zagovarjal svoje stališče. Gospod Koprivec še ni bil izrekel zadnje žaljivke, ko je piš pripognil hruško na vrtu in je strela usekala v župni zvonili in se je ulila taka ploha, da je starca kar groza izpreletela ob misli -ta toliko vode. In potlej je deževalo ves dan in vso noč in ves drugi dan, in do tretjega dne se je zrak tako ohladil, da je dobil gospod Koprivec najznamenitejši nahod izmed vseh, kar jih je pomnil v svojem dolgem življenju.
»De te vraga«, je dejal gospod Koprivec, ko je ležal v postelji in pihal lipov čaj, »to je'pa res od sile. Nak, takega pa še ne.«
In pomislil je, da je vse to precej drugače, ne tako, kakor si je predstavljal. Hotel je, da bi padio malce dežja, po pameti, kolikor je pač treba, da se človek in žival opomoreta. Nahoda pa nikakor ni hotel, in če bi bil vedel, da bo priklical tako fortuno, bi bil čisto tiho, še pisnil ne bi bil. Bog, če je, mora biti res šmentano muhast človek; nikoli ti ne ustreže tako, kakor bi rad; ali da preveč, ali da premalo; ustreže ti pa nikoli, ne in ne. Prav za prav bi mu bil gospod Koprivec hvaležen, če bi bil pustil vreme takšno, kakršno je bilo. In da bi pokazal svoje nezadovoljstvo, je v znak protesta vstal. Pol ure se je v srajci in spodnjih hlačah boril s kuharico Meto,
ki ga je rotila, naj ne hodi z doma; črno nehvaležnost ji je očital, vse ji je prere-kel, avša in trola in stara coprnica ji je dejal in jo nazadnje tako ukrotil, da mu je obupno tuleč prinesla obleko. Gospod Koprivec se je napravil, in ko je videl, da sije solnce, je stopil k oknu, ga previdno odprl in pomolil najprej prst, nato nos in za njim vso glavo pod milo nebo. Zrak se je bil spet ogrel, in gospod Koprivec je sklenil, da po tem takem uresniči svojo grožnjo in se izpostavi nevarnosti in pojde na izprehod.
Hentaj, hentaj, nekaj se je bilo izpremenilo med tem, ko je gospod Koprivec kihal in pihal in pil svoj čaj. Na prvi mah se ni mogel spomniti, kaj je, ali nekaj je bilo prav gotovo. Ze ko je prišel do znožja stopnic, ga je zbodlo v oči: rumen list je ležal v veži, tik pod stopnicami je ležal, kakor da bi mu ga bil zlodej nalašč nastavil tja. Stari gospod je togotno stopil nanj in obenem že vzdignil nos in zastrigel z ušesi. Kaj je bilo to ? Lastovke v veži so ščebetaje švigale sem in tja in klicale druga drugo; in s ceste se je razlegal še hujši pišč in vrišč, in ko je stopil gospod Koprivec pred hišo, je bilo povsod vse črno samih lastovk, slemena in žlebovi in brzojavne žice so se šibile od njih.
»Tak tako«, je zagodrnjal Koprivec, »tak tako!« Nič drugega ni mogel reči od presenečenja.
»Lastovke se zbirajo«, mu je zaklical pek s svojega praga. »Zdaj bo pa kar kmalu jesen, gospod Koprivec!«
»Zdaj bo pa kmalu jesen«, je mračno ponovil stari gospod in krenil dalje, ne da bi odzdravil. Kar kmalu bo jesen ... Listje se bo osulo, gole veje bodo štrlele v zrak, megla bo tlačila dolino in prsi gospoda Koprivca, slana bo parila vse, kar je živega na vrtu in travnikih; in potem bo zapadel sneg, povsod bo mraz in led in žalost kakor v grobu, iii ne telo ne duša se ne bosta mogli ogreti. A to hi še nič ne bilo, saj še ne bo tako kmalu; vse to bo prihajalo počasi, drugo za drugim, da človek niti opazil ne bo; vsako leto pride jesen, sam ne veš, kdaj, in za jesenjo zima, čisto tiho pride, in ko je tu, si se že nekako vdal. To je takisto kakor smrt: mlad si se je bal in branil, potlej ti je pa vsako leto bližja, tiho prihaja in nič ne reče, in ko ti stopi za zglavje, si zdavnaj spravljen z njo. Pred časom misliti nanjo ra ni prijetno, in znamenja so nemarne reči. Kaj je na primer treba, da ti zdajci prileti v hišo mrtev list? Kaj je treba, da se lastovke, ko jih še nihče ne podi, tako očitno vzdignejo k odhodu in z vriščem in ščebetanjem napovedujejo mraz in slano, sneg in led in smrt?
Tako se e v duhu usajal gospod Koprivec, ko je stopal po trgu. Jeza ga je grabila, s palico je žugal lastovkam in
postal malo neroden; delo mi dobro stori, da se potim; sedaj delain pri električnih mašinah; vedno eksperimentiramo. Zanima me, koliko so industrije v Jugoslaviji že dosegle v tej panogi. V Ameriki se vse vari večinoma z ecitilenom in oksigen - karbonom ter z električnimi motorji. Vozov se že malo vidi v prometu, konje ima samo še policija in farmarji, avtomobil je vse in povsod. Zdaj so pričeli tudi hiše variti, kar je naglo in poceni. Ali je to vzrok brezposelnosti? Na zapadu. kjer napeljavajo sirovo olje po 100 in 1000 milj daleč v čistilnice, zvarijo železne cevi po 1 m v premeru kar na mestu, kjer jih polagajo. Tega so se ooslužili tudi v Rusiji, kan»-*r je naša tovarna poslala stroje, ki sem jih imel jaz čast skupaj staviti. Kakor sem ti pisal, sem tudi jaz že mislil na Rusijo. Nekaj jih je odšlo tja, pa se ne pohvalijo. Sicer na bomo imeli letos najbrž preobrat pri volitvah in bodo Ameri-kanci izvolili demokrata Rosevvelta. Mogoče pride do male izpremembe... Letos imamo olimpijado v Los Angelesu. drugo leto svetovno razstavo v Chicagu. Tja se popeljemo kar z avtom- Letos ne grem nikamor, da zadostim tej preliubi krizi. V Clevelandu so Slovenci postavljali novo cerkev; ujela jih je kriza; stavba je gotova, treba ie še notranje oprave, zvonov itd., kar pa stane mnogo denarja, katerega pa ni. Cela stvar kar čaka in izgleda prav žalostno. Ljudje se izseljujejo iz mesta proti nam, prvotno slovensko naselbino pa naseljujejo deloma drugi narodi, celo črnci. Slovenska naselbina v okrajih Collinwood, Euclid in Nathingham obsega prostor, ki je širši kakor Ljubljana, seveda so vmes tudi drugi narodi, vendar imamo tu skoraj najlepši prostor v vsem mestu, ker se nahaja ob jezeru (vzhodno) in je v zvezi z glavnimi cestami. Imamo na Holmes ave Slovenski dom, na Waterloo Rd Slovenski delavski dom in na 185. cesti banko, ki je sedaj sicer v škripcih, a upam. da preživi krizo. V tem okraju se nahaja nova ljudska šola, nekoliko dalje pa višja šola, ki jo je lansko leto obiskovalo 4700 učencev in učenk. Ameriško časopisje se močno bavi z raznimi razorožitvenimi konferencami, vendar se pri tem dobro prikrivajo hinavske poteze Italije. Vprašanje pripoznanja Rusije rase z vsakim dnem- Tudi naša slavna prohibicija je osamela; vse čaka volitev. Na piknikih in raznih zabavah je Noetovega daru dovoli. Mnogo nizkotnih ljudi z ^abstinenco« obogatelo, še več umrlo, drugi so obubožali. Mnogo takih in drugih pride ▼ Jugoslavijo. Letina v Ameriki dobro kafe, to ie tolažba za vse. Growije, ki se ie prodajalo po 125—150 dolarjev tona, bo letos po 15 dolarjev. Torej bomo imeli dovolj vina. da prepodimo skrbi...
Shakespeare jev oče
Londonske »Times« poročajo o nov-h arhivskih raziskovanjih, ki se tičejo očeta največjega svetovnega dramatika Sbafkes-pearea. Mož se je pisal John Shakespeare. Svežnji službenih listin o njem so 9e našli v starih omarah sodišča »Queens Bench«, kjer so deponirani dokumenti iz dobe kraljice Elizabete in kralja Jakoba I.
Za vladanja imenovanih dveh suverenov )c bil na Angleškem običaj, da so smeli ljudje prositi najvišjo instamoo za sigurnost in mir. Kdor je čutil, de mu strežejo po življenju, da skušajo omadeževati n.ie-gonro čast, je sporočil vse, kar je vedei o teh oaikanaih sodišču, ki je potem ukrenilo, kar se mu je videlo najučinkovitejše v obrambo prosilca.
Tudi John Shakespeare se je moral nekoč zateči k tej pravici. Ogražall so ga štirje prepirljiva in izzivači z imenom Raliph Cavvdrev, Williem RusseB, Thomas Logginge in Robert Y<*unig. Najopasnejši je bil prvi, ki je veljal v malem provinc;-alnem Stratforau za važno osebo. L. 1568. je bil Gaw>dey »baaliiff« ali okrajni glavar. L. 150©. ga je nasledil v tem evojstvu John Shakespeare. Med obema je tedaj vladala mržnja, ki se je na koncu spremenila v zagrizeno sovraštvo, ki je imelo svoj vzrok v tem, da je John Shakespeare nekoč vzel v varstvo nekega Aleksandra \Vebbeja pred CawdTeyem. \Vebbe je bil namreč svak Shakespearecve žene Marv, ka je rodila Williaima. L. 1577 se je John Shakespeare popolnoma odtegnil javnosti. Bil je siromak in Tavno v tistem času se je njegov sin \Viiliam oženil z žensko, ki je bila nekaj let starejSa od njega.
Prikrita katastrofa?
'rancoski »Populaire« p^e, da je vlad« zamolčala pomorsko nesrečo, ki ee je primerila kmalu po katastrofi podmornice »Prcmethee«. Po podatkih imenovanega lista se je 19. julija pri potapljaških manevrih v bližini Bresta potopila podmornica »Argo«. Nesreča je nas taa zaradi defekta v konstrukcija. Poveiinik bil v stiski brez moči. KljtA mnog:m ob»*p>nim poskusom ni mogel več splavati nad vodo. 18 ur se je podmornica zibala na morskem dnu. dokler se ni posadki posrečilo izčrpati vodo in splavati na morsko površino. Pri napornih reševalnih de'ih je enega člana posadke zadela kap, dočim je mehanik pri strojih zblaznel m še danes leži v umobolnici.
nekatero grenko jim je zasolil v slovo r »Prav, prav, neiivaležnice, letite z Bogom v laške mreže! Saj ni, da bi se jezil na vas, ali vendar: vse kote ste nam po-onegavile, vse muhe požrle, ženile ste se pri nas, pankrte ste zredile — zdaj, ko je pihnil prvi hlad, pa kar takole adijo? Premraz vam je! /aj pa nam? In še ta šunder, kakor nalašč, da hi vsak pomislil: konec lepih dni, jesen prihaja, zima bo, leto je minulo, življenje mine, smrt pride po nas... Take ste kakor ciganke, ki si nabašejo malho z dobrimi rečmi, v zahvalo pa povedo, kdaj bo človeka vrag odnesel!«
A male lastovke se niso menile za očitke gospoda Koprivca. Daljave so jih klicale, sla vehke poti jim je širila krila, hrepenenje jim je drhtelo v drobcenih srčecih in v neučakanih glasovih nežnih grl; v goste jate so se zbirale in hrabrile druga drugo, in vsa dežela je bila polna njihove jesenske himne:
»O, vroče solnce! O, širna zemlja! O, neizmerna skrivnost daljav! Letimo, sestre, letimo! Leteti je slaje ko živeti!«
In ko je stopal gospod Koprivec po trgu in jih poslušal, si ni mogel k?;, da ne bi bil razumel njihove odhodnice; branil se je, a blažja čuvstva so bila močnejša od nejevoL. ji so mu vse bolj in bolj prevzemala srce. Pomislil je, kako majhna je lastovka in kako velik je človek,
Hitidj obirajo
To je Savinjska dolina, to je zaslužni narodnjak Hausenbichler, to je bogastvo in blagostanje. Hausenbicnler, katerega ime Se danes ž:vi s kočo na Mrzlici, je pred 80 leti prinesel s Češkega prve sadike hmelja v Žalec; okoli njega se je v koncentričnih krogih širila vedno bolj, vedno delj in vedno intenzivneje njegova kultura, spočetka \ spodnji Savinjski dolini med »Poljanci« od Celja do Le tuša in Vranskega; pozneje je hitro preskočila tudi ozko »Sotesko« nad Letušem. se ukorenin:l3 m udomačila tudi med »Garagrunci« in spla. varji od Mozirja pa visoko gori ob Savinji in Dreti, dokler ni dosegla končno nad 600 metrov visokih hribov in brd v Dobrovljah in pod Goltmi. Kar je drugod v naši banovini nastalo hmeljskih nasadov pred leti. ko je hmelj prinašal milijonske dobičke, je ostalo tako malenkostno m je še sedaj zapisane gotovi smrti, tako da niti ni omembe vredno. Ce hočeš njegovo kulturo in blagostanje, ki jo je on ustvaril, spoznati, Boraš priti v Savinjsko dolino.
Majhna in nebogljena je ta stvarca, ko ■ačne spomladi lezti na ogonih in brazdah rahlo razorane njive iz tal, epirajoč se že od vsega spočetka na do pet metrov visoke gladke hmeljevke. Komaj je dosegla '
Tedaj, po sredi meseca avgusta, pride čas, ko je treba hmelj obirati. K temu ie treba toliko rok in nog, da bi za to delo niti v časih, ko so nekdanje hmeljske kulture skrčene najmanj za eno tretjino, domačini ne mogli zadoščati. Is daljnjih krajev, iz povirja Drete in Savinje, kjer hmelj okoli Gornjegrada in Solčave ne uspeva več, pa celo z Dolenjskega in iz Posavja prihajajo z vlaki z avtomobili, z vozovi, pa tudi peš cele karavane obiralk in obiralcev, po podedovani tradiciji vsako leto iz iste hiše v iste vas, k istemu hmeljarju; ženske in moški, tudi dekle.a in mladeniči; borno oblečeni, vsak s svojo košaro v roki, da bo v njo obirai hmelj. Stan in hrano dobe pri gospodarju, h kateremu gredo obi rat hmelj. za škaf nabranega hmelja, t. j. 25 litrov pa dobe 1.50 do 3 Din. Spretna obiralka napolni v enem dnevu 15 do 20 škafov; iz vreč, ki jih je čez dan napolnila in iz katerih sipljejo zvečer sproti hmelj, določijo, koliko škafov je nabrala; prejme za to primerno število listkov kot potrdilo, plačo pa po končanem obiranju, ki traja dva do tri tedne. V teh časih vseeno lep in prijeten in lahek zaslužek
Ko je hmelj obran, nudijo hmeljski nasadi novo, zopet popomoma drugačno sliko. Pri obiranju je treba hmeljevko izruvati in jo v vsej njeni dolžini ali položiti na tla preko brazd ali pa nasloniti v križ dveh križema razprtih kolcev. Pri tem se rastlina, ki pleza in se vije okoli svoje opore in se je tesno oprijemlje. odtrga od hmeljevke, da se hmeij sam, njegovi rumenkasto zeleni krivuljasti aromatično dišeči cveti lažje s peclji vred trgajo in berejo. Ko je to delo končano, imaš pred sabo bojišče po končani bitki; vse je v neredu, vse razmetano, raztrgano; ponekod vidiš jamo kot da bi jih izkopale granate, drugod so nagrmadene visoke kope hmeljskih rastlin, odtrganih od hmeljevk; iz njih štrlijo osamele, svojih rastlin oropane hmeljevke, kakor lafete razbitih topov, kakor puščice, kakor sulice in puškine cevi. Ko so potem v pozni jeseni vse izsušene rastline požgane in hmeljevke v visoke piramide združene, gre melanholija dolgih jesenskih večerov tudi po dr.e preko hmeljskih nasadov.
V moderno urejenih sušilnicah kakor v hmeljarni v Žalcu, kjer mora vsak hmeljar plačati takso in drva za sušenje, je
Obiranje hmelja
rastlina višino 2 pedi, že jo je treba skrbno in nežno privezati z ličjem ob njeno voporo. To je prva vez. če postane rastlina, zelena vsa, šibka in polna lepih listov, en meter visoka, jo je treba v novo prikleniti k hmeljevki. Po tem pa rase hitro in veselo kvišku, doseže kmalu gornji konec visokega drega. hoče še preko njega više in više, lepo zacvete in zadiši začetkom julija in dozori v drugi polovici avgusta.
Ako se v tem času peiješ z avtom iz Celja proti ža^u, si ogledaš pokrajino okoli Polzele. Petrove, št. Pavla in Braslovč in ostalih mičnih krajev m selišč med »Po-Ijanci«, tedaj se hitro prepričaš, da je tu prva domovina našega hmelja. Voziš se med samimi zelenimi vrtovi; toda ti vrtovi niso prav nič podobni drugim našim, ki jih dičijo le nizke, pritlikave rastline in cvetlice. Hmeljski vrtovi in nasadi so nekaj drugega. V strogo geometrično potegnjenih črtah, v natančno določenih in izmerjenih vrstih stoje mirno in nepremično na posameznih velikih dolgih niivah do pet metrov visoke hmeljevke, do tisoč njih na eni sami njivi, vse od tal do vrha v kra su svežega zelenja, v žaru in čaiu obilnega nežnega cvetja. To je v?e nekaj drugega nego ona nebogljena stvarca prve pomladi. Zdi se ti, da so po celi širini, rodovitni dolini po določenem načrtu razpostavljeni oddelki sveže in vesele vojske kralja Matjaža, vsi v zelenju in cvetju, visoki, sloki; s svojo mirnostjo in nepremičnostjo razodevajoč samozavest, ponos in oni duh, ki vre od spodaj navzgor, k višjemu, k lepšemu.
nabrani hmelj v dveh dreh posušen in zrel za prodajo. Kjer ga na domačem, suhem podstrešju, nagrebljenega eno ped visoko, sušijo na primitivnejši način, traja sušenje cel teden, a suhi hmelj širi po vsej hiši, po kuhinji, po veži, celo po bližnjem hlevu kaj prijeten za hmelj svojevrsten vonj. Po navadi kmalu izgine ta prijetni duh po hmelju. V velikanskih vrečah roma nabrani hmelj k prekupčevalcu pred tujega kupca. ki ponuja za kilogram najboljšega posušenega in najskrbneje, s peclji nabranega hmelja, ki je pred leti stal 150 Din, sedaj komaj deseti del te svote. Neusmiljeno prereže tuji kupec vrečo za vrečo v sredini, da se usuje suhi hmelj na dan, in ga tako preišče glede kakovosti in vrednosti. Nekdaj je ob takih prilikah kakor povodenj šel denar po Savinjski dolini, po milijonih dinarjev so izkupili posamezni gospodarji, saj so imeli po deset tisoč hmeljevk, tri hmeljevke pa dajo do en kilogram suhega hmelja. Danes so neprevidni prekupčevalci plačali preveliki riziko s svojim obubožanjem, marsikatera hmeljev-ka" je že splavala po splavu v Zagreb kot kurivo, a če se pripelje bogat »Poljanec« med »Gargrunce« s svojim vozom, spomi-niajočim na boljše čase, ga »Garagrunec« še vedno šaljivo vpraša, je-li se ni pripeljal po hmeljevko, meni s tem obiralko, ki je kakor Savinjska dolina edina še ostala stara, ista.	Dr. Fran Mišič.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
Izboljšanje prometa na kamniški progi
Kamnik, 26. avgusta.
Kamničani imamo sedaj z Ljubljano dnevno deset zvez: tri vlakovne in sedem avtobusnih Avtobusi delajo torej občutno konkurenco železnici. Jutrni vlak vozi povečini samo študente in delavce, opoldanski in popoldanski pa sta pretežko prazna Večina potnikov, ki bi plačali celo karto se poslužuje avtobusov, ker ima z njimi ugodnejšo zvezo. Jutrnji vlak odhaja v Ljubljano ob 5.42. To je za potnike gotovo prezgodaj in vsakdo bo rajši potoval z avtobusom, saj odhajajo v času 7.30 do 8.15 trije proti Ljubljani. Prav tako je odhod opoldanskega vlaka ob 11.48 zelo od roke in potniki se rajši vozijo z avtobusi ob 13. Nerodne so nadalje vlakovne zveze Ljubljane s Kamnikom in tudi v tem primeru prevzamejo večino osebnega prometa avtobusi. Vzrok, da je zadnja leta železniška uprava v konkurenčnem boju z avtobusi utrpela veliko škodo, je poleg nerodnih zvez še rW"«n.ost- kamniškega vlaka
Številne kritike v časopisju in prizadevanja krajevnih činiteljev v vsej povojni dobi, da bi se izboljšala kamniška pToga in tako dosegla večja hitrost vlaka so ostala brez u&neha in kamničan je še nadalje ostal spotika potujočega občinstva.
Letos se je železniška uprava odločila izboljšati kamniško progo in promet na njej. Od pomladi so popravljali progo in zamenjali vse trhle prage z novimi. Poizkusi so pred kratkim pokazali, da se da n progi z maksimalno obtežbo 180 ton doseči hitrost 40 km na uro brez vsake težkoče ali nevarnosti in tako skrajšati vožnjo za 20 do 25 minut. Kolikor je znano namerava železniška uprava že 1. septembra vposta-viti na kamniški progi več vla.kov, ki bodo vozili paralelno z avtobusi in bodo potrebovali za pot v Ljubljano prav toliko časa kakor avtobusi. Da pa bodo potniki imeli prikrajšano tudi pot na kolodvor, bo železniška uprava napravila še eno postajališče Kamnik mesto pri kilometru 23.100, to je tik pred žalskim (predorom tako rekoč sredi mesta. Kakor je bilo že službeno razglašeno v časopisih, bo novo postajališče, ki je do malega že gotovo, ctvopjeno 1 seotembra. Govori se, da bo na. progi Kamni k-L ju bij an a in obratno vozilo vsak dan precej vla.kov v obeh smereh. Vlaki bodo imeli samo po tri ali štiri vagone. Tudi vozna cena se baje namerava znižati od 9 na 7.50 Din.
Podrobnosti o voznem redu zaenkrat še niso znane, vendar prosimo železniško upravo, da pri sestavljanju voznega reda blagovoli upoštevati upravičene želje lokalnih interesentov in sestavi vozni red v sporazumu z njimi, saj ti najbolj poznajo želje i,n potrebe potujočega občinstva. Ta-se bomo izognili vsem poznejšim prošnjam in izipremembam voznega reda. Občinstvo se živo zanima za novo ureditev prometa na kamniški progi, saj se z vlakom neprimerno ugodneje potuje kakor z avtobusom.
Portugalka
Portugalka jc pri nas zelo cenjeno črno vino. Ni je mnogo, zato je pa tembolj cenjena, ker zgodaj zori in je portugalkin mošt prvi, ki pride v potoč. Ljubljanski gostilničarji se med seboj kosajo, kdo jo bo prvi naznanil v časopisnih oglasih. Naši kritični pivci potem stičejo za najboljšo in se tja radi zaletavajo. Prav zaradi te nestrpnosti, ki povzroča v mnogih primerih prezgodnjo trgatev, je najti velike razlike med kakovostjo ene in druge portugalke. Na drugi strani je pa velika skrb vinogradnika, da je zaradi zgodnje zoritve ne pozobljejo ptiči, ose, sršeni, muhe in tudi človeški škodljivci! 2e od nekdaj je cena portugalki višja kakor drugim vinom, pa saj je dražje tudi vsako drugo blago, ki pride prvo na trg.
Pri nas razločujemo štajersko (bizeljsko). dolejsko in belokrajinsko portugalko. Čeprav je vsa ene vrste, je vendar med njimi najti v okusu precej razlike. Našim pivcem ugaja nekako najbolj belokrajinska, ki je najbolj harmonična. To opažamo že tudi pri metliški črnini, ki ima včasi okus, ki nali-kuje malo teranu. Dolenjska portugalka je ponavadi bolj kisla. Ponekod se najde v vinogradih tudi črni burgundec, ki tudi zgodaj dozoreva in ga zaradi tega stiskajo skupno s portugalko.
V imenovane kraje je prišla portugalka šele z obnovitvijo po trtni uši uničenih vinogradov. V večjem obsegu jo je zasadila le hmeljniška graščina pri Novem mestu.
Ima pa portugalka veliko napako, da je zelo podvržena paležu (peronospori) in pa grozdni plesnobi (oidiju). Plesnoba je vča-si tako napade, da jo skoraj uniči, če ni pravočasne i.n večkratne pomoči z žveplanjem Čim bolj pripekajo solnčni žarki na potrošeni fini žvepleni prah na grozdju, tem bolj
Naše mor
Letovišče Sv. Jelena pri Crikvenici
Malo naselje Sv. Jelena je nastalo ob jadranski obali ob polu, ki vodi iz Crikveni-ce proti eeverozapptiu. To pot so :>radi'i zaradi erikveniških gostov, da bi imeli prijetno šetališče, priliko pa ?o izrabili podjetni prebivalci vasi Sv. Jelena, ki leži precej visoko nad morjem ob glavni cesti Sušak—Crikvenica—Novi—Senj- Jelenčani so iakoi ob novi peti ob obali zgradili svojo naselbino, ki si je kmalu pridobila sloves ugodnega letovišča. Sem se zatekajo oni. ki si žele odmora v miru. Naselbina :ma več lepih in udobnih vil, naokrog je dosti drevja in dasiravno je prav blizu moderno letovišče. vlada v naselbini vendar najblago-dejnejši mir. Sem prihaja malo avtomobilov in zato tudi ni neprijetnega prahu. Morje je vedno čisto kakor kristal in je vsak posestnik od svoje vile uredil najpriprav. nejši dohod do vode. Voda ie daleč od obal? tako plitva, da se lahko tu kopajo tudi mali
otroci. Zaradi vsesa teira je Sv. Jelena pravo družinsko letovišče.
Letos ie tu poleg gostov iz Zagreba m drugih krajev ter Čehov in Švicarjev tudi precej Slovencev. Vsi so se takoj med seboj spoznali in izvrstno zabavali. Ravno tak?) se tudi vsi najboljše počutijo p.-> zaslugi spretnega hotelirja i:. Juriee Manestra, Ki je po dovršenih strokovnih študijah v inozemstvi' prevzel vodstvo penzijona »Vila Danica«. Tu so gostje v vsakem ožim nai-boliše oskrbljeni, zlasti pa ne more:o pre-hvaliti izborne kuhinje. Dobro je nreskib-Ijeno tudi za razna razvedrila in za izlete. Gostom prija najbolj izlet v Vrbnik na oio-ku Krku. Na razpolago so jim tudi motorni in navadni čo'ni, šetališča ob obali pa so po svoji mikavnosti itak neprekosliiva. Posebno srečni in zadovoljni ?o v tem mirnem
letovišču otroci in d i starši.
z njim vred seveda tu-
najlepše kopališče na našem Jadranu HOTEL SLAVIJ A, v neposredni bližini pristanišča in parka, popoln penzion od 65 do 75 Din. Vse informacije in prospekti brezplačno.	N. Knezovie.
Peščeno morsko kopališče
OMIŠ PRI SPLITU
HOTEL „BELLEVUE"
novozgrajen tik ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, e sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščnih taks.	85a
-NOVI VIN0DOL—ni-
Palače hotsl Llšsiaj,
Komfortno urejen botei v bližini kope iišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje. Ne manjka ničesar zč. oaj-prijeinejše bivanje ob morju. NaisUrn-nejša solidna postrežba Tekoča topla in hladDa voda v sobah. Penzion cd Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte!
Hotel Pesisšost
„ADRIA", Crikvenica
pod novo strokovno upravo. Prvorazredno urejen s komfortnimi sobami. V ne-. posredni bližini kopališča. Meji na pre-1 krasen zdraviliški park. Izvrstna dunaj-i ska kuhinja, cene zmerne. — Lastni ! park in šetališče.	192
Od
Din!
10 dni mlclu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. hič, postrežbo in kopelj na astni peščeni obali
Koncerti, dancing, šport, tenis
HOTEI
Ko?etsla
Zahtevajte gratis prospekte!
JUŽNA DALMACIJA
4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika.
Brzojavi: Andreis,
Korčnla
87
se razkraja prah v strupeni plin, ki uničuje plesnobne klice.
Za naše kraje je portugalka gotovo važnega pomena in je treba paziti, da jo ohranimo. Kjer so vinarske zadruge, naj 6e dela na to, da pride prav ves pridelek v zadružno klet. Po drugih krajih bi se pa tudi izplačalo, da bi se razumni sosedje vinogradniki vsaj glede portugalke zedinili in jo skupno stiskavali. Prijateljski dogovor bo menda zadostoval in je tako ne bo treba kupcem pobirati pri posameznikih po 1 ali 2 vedra
Portugalka je pri nas najboljša, dokler je mlada: tja do konca januarja mora biti popita. Čim bolj dozoreva, tem bolj peša njen okus.	Ciril Dolenc.
Bedasta šala
Nedavno se je vrnil iz častniške šole domov mladi romunski podporočnik Jon Jo-nescu. Prišel je na počitnice. Bil je tako prešerno razpoložen, da se je imel ze. boga med ljudmi. Tako je prišel tudi v rodbino nekega prijatelja in med domačo zabavo je ponudil domači hčeri čašo piva, iz katere je prej sam pil s pripombo, da se bo ustrelil. če tudi ona ne omoči ustnic v njegovi čaši. Mlada d-arna je smatrala te besede za šalo in je zavrnila neumestno podporočni-kovo zahtevo. Jon Jonescu pa je pri tisti priči potegnil svoj službeni samokres. Krogla mu je preluknjala senci, da je pri priči omahnil mrtev na tla.
in. da ga ni junaka na svetu, ki bi znaj toli drzno zleteti za svojim hrepenen„jm kakor ta drobna, drobcena ptica. In spomnil se ie gospod Koprivec, z mehkobo se je spomnil časov, ko še ni bil tako star in jezen, časov, ko je vsako jesen koprnel za lastovkami in je bilo prav te dni njegovo srce polno lepih sanj in dobrih ^^.menov.
Kako je mislil otrok, ko je gledal za pticami ?
»Ko se lastovke vrnejo, bom hodil v latinsko šolo. Učen bom, gospod postanem, mama me bo vesela___«
Kako je obljubljal mlad fant dekletom?
»Ko se lastovke vrnejo, pridem pote in te odnesem v raj ...«
Kako je nekoč šepetal družici na uho: »Ko se lastovke vrnejo, boš pestovala najino dete.. .c
In vsako, vsako jesen so vzele lastovke njegov up s seboj in vsako, vsako pomlad so mu prinesle izpolnitev. Tako je bilo mnogo jeseni in mnogo pomladi vse do tiste jeseni, ko je z lastovkami vred odletela dušica gospe Koprivčeve, in vse do tiste pomladi, ko so mu lastovke prinesle vest, da leži njegov veliki, močni sin ubit ob krvavi Soči. Tedaj je ostal gospod Koprivec čisto sam, in lastovke niso jeseni nič več vpraševale po nj?govih željah in mu niso prinesle spomladi nikoli ničesar več.
»Ali je čudo, da je človek po tem ta-<em jezen na vse, kar leze in gre in leta? s
je starec vprašal lastovke, kakor da bi se opravičeval. »Ali je čudo, kaj?«
Pa bi mu vendar še kaj prinesle! Ven-darvendar naj bi bilo kaj novega, ko priletijo nazaj___Tako misleč se je ustavil
na klancu pred trgom.
»Povejte«, je nadaljeval čez čas, »nu, povejte, kaj utegne še biti zame? Ali bo sploh še kaj na tem klavrnem svetu?«
In ko je tako stal in čakal odgovora, je zdajci začul v svojem srcu glas, ki je rekel:
»Ko se lastovke vrnejo, ne boš na nikogar več jezen, ubogi, trudni gospod Koprivec...«
Stari mož je za spoznanje pobesil glavo in se tiho nasmehnil in krenil nazaj; prišel je mimo mizarja in pogledal skezi okno in videl mojstra, ki je bil napravil krsto in je pravkar lepil nanjo zlat papirnat križ. A mojster, Koprivčev vrstnik, je bil kaj vesel pri tem žalostnem poslu; urno je smukal okoli lepe krste in sukal čopi. s klejem in brundal s krhkim star-čevskim glasom:
»Mrzel veter tebe žene, ljuba ptičica, od nas, ki znad lipice zelene si mi pclp kratek čas ...«
»Lastovke se zbirajo, gospod Koprivec!« je zaklical mizar skozi okno. »Zdaj bo pa kar kmalu jesen.«
»Da, da«, je vdano pokimal stari gospod Koprivec. »Kmalu bo jesen. '?ar pripraviti se bo treba!«
PEEN
Usodepolna minuta
(Pred velikim sončnim mrkom.)
Tri sto učenjakov in tri tisoč asistentov trepeta v živčni groznici. Deset tisoč mehanikov uravnava zvode in maže kolesca hiperkompliciranih aparatov. Zeiss in Lumiere sta se zgrizla v besnem naporu, da izbrusita matematično dovršeno lečo. Zveza USA tvornic za precizijske kamere je brzojavno zaprosila vlado za vojaško pomoč. Podivjani fotomani groze razrušiti njene objekte. Portlandske hotele so napolnili od kleti do podstrešij divji roji čudakov, nepridipravov in reporterjev vsega planeta. Stari Newton se obrača v grobu. Očka Einstein se je zaprl v jekleni stolp in igral na svojo vijolino noč in dan poskočne melodije, da bi premagal strahove ___
Portland! V tvojih rokah leži usoda tega našega veselega sveta!
Portland! Tebi in samo tebi je dano, da nam 31. t. m. jasno in odločno poveš, kako je z nami!
Portland! Ti in samo ti nam moreš 31. t. m. pojasniti:
a)	ali smo ali nismo,
b)	ali smo in nismo,
c") ali smo vobče in sploh,
d) ali smo pogojno.
Portland! Vate so uprti milijoni oči! Zaradi tvojega ugodnega ozračja, ki bo v najboljši formi dne 31. t. m., trepetajo učenjaki in asistenti, se pote mehaničar-
ji... sta se zgrizla Zeiss in Lumiere... besne fotomani... kolnejo reporterji... se obrača v grobu stari Newton ... svira divje na violino očka Einstein, ki se čuti krivega te strašne napetosti...
Portland! Portland!
* * •
Usodna minuta se torej bliža. 31. L m. bomo zvedeli, ali je vse relativno al' ni. Quant a moi — bi želel, da se izkaže, da je vse relativno, da dobi gospod prof. Einstein popolno zadoščenje.
Ko bo tako vse lepo relativno, nastopi zlata doba vseh mogočih nemogočnosti; odnosi ljudi, idej in pojmov se prijetno zaobrnejo in zaokrožijo — vse bo mogoče.
Mogoče bo, da dobi nekega dne očka Einstein naslednje pismo:
Spoštovani gospod profesor! Prebrale smo vašo globoko pisano »Teorijo relativnosti« in smo spoznale, da smo hodile po krivih potih. Obljubljamo Vam, spoštovani g. profesor, da bomo odslej sijale strogo po navodilih Vaše teorije.
Vam vdane Nebeške zvezde.
P. S. Ogorčeno odklanjamo protižidov-ski kurz, ki ga vodi v vaši domovini absolutistični Hitler in upamo, da v zmagoslavju vseobče relativnosti v doglednem času utone.
Krasne stvari bodo mogoče v lepi deželi Zlampariji! Dežela, ki je že pred 31. avgustom a priori priznala važnost relativnosti, gotovo ne bo zaostala po ofici-jelnem aktu v Portlandu! —
Zamislite si sončno obžarjene obraze urednikov tednika »Žlamparija«, ko prejmejo lepega dne naslednji rekomandirani dopis:
P. n. uredništvu »Žlamparije«! Slučajno so mi prišli v roke vsi dosedaj natisnjeni izvodi vašega cenj tednika. Vaša temeljita in vseskoz utemeljena izvajanja so me prepričala! Odkrito priznam, da sem delala kardinalne pogreške vobče in očitno krivico deželi Žlampariji po: bej! Peccavi! Popraviti hočem, kar se popraviti da! Zato prosim, da me v mojem stremljenju podprete in mi stavite — po možnosti — na razpolago tekoči materi-jal. Obenem, prosim, da objavite v vašem renomiranem oglasniku sledeči in-serat (v debelem tisku, trokolonsko):
Kdo mi hoče pomagati z avtentičnimi viri pri generalni reparaturi »Zgodovine žlamparije«? Pogoji:
a)	mala matura
b)	naročništvo »žlamparije«
c)	temeljito znanje učbenika »Kulturni problemi žlamparije«.
Honorar primeren. Naslov v uredništvu.
V upanju, da postanejo naši medsebojni stiki v bodoče kar najbolj prisrčni, ostajam
z odi. spoštovanjem vaša bravka.
Zgodovina.
Portland! Portland! Milijoni oči so uprti vate! Milijoni d^onožcev čakajo s svojih; škatljami na valovni dolžini tvoje oddajne postaje! Kaj nam boš javil
31. t. m.?!
aita v jeseni
Ljubljana se zadnje tedne mrzlično pripravlja na drugo letošnjo velesejmsko prireditev, na veliko kulturao-gospodarsko in tujsko-prometno razstavo »Ljubljana v je s eni«. Pod tem geslom nas ljubljanski velesejem že dolgo vrsto let vabi na prireditve, ki so po svoji organizaciji prav posrečena združitev velike razstave in vzorčnega velesejma. Ta obUka omogoča vele-sejmski upravi, da vsako leto pokaže kaj drugega, kaj novega in posebnega, da posveti razstavo zdaj eni, zdaj drugi panogi javnega življenja in gospodarstva in da glavni razstavi priključi še druge strokovne in specijelne razstave odnosno prireditve. V tej pestrosti in raznolikosti tiči ono, kar napravi jesenske velesejme za najširše sloje prebivalstva še boft privlačne kakor prave vzorčne velesejme. ki so pretesno posvečeni prikazovanju naše produkcijske sposobnosti in kupčiji.
Ta moment je zlasti važen v sedanjih težkih časih, ko gre pri večini našega prebivalstva trda za denar in more z uspehom računati le taka prireditev, ki prav vsakemu nudi iz ožjega interesnega kroga kaj posebnega, zanimivega in privlačnega. Z letošnjim programom je velesejmska uprava to vprašanje brezdvoma posrečeno rešila, zato lahko s sigurnostjo pričakujemo, da bodo med 3. in 12. septembrom pohiteli v Ljubljano desettisoči gostov iz vseh krajev Slovenije, pa tudi iz vseh delov naše prostrane države.
Ka] nam bo pokazal letošnji jesenski veSesejem
Letošnja »Ljubljana v jeseni« nam bo res nudila mnogo. Glavna razstava bo ponovno posvečena kmetijstvu, tako da bo prireditev zopet v veliki meri privabila v Ljubljano oni stan, ki je tudi v naši bolj sudustrijaliziram Sloveniji najmočnejši in najvažnejši. Seveda bo letošnija kmetijska razstava prikazala to obsežno gospodarsko panogo z druge strani kakor dosedande podobne razstave. Tu je pač toliko zanimivega, poučnega in privlačnega gradiva, da b; bilo možno leto za letom prirejati kmetijske razstave v drugi obliki in z drugo vsebino. V okviru letošnje kmetijske razstave bodo prirejene posebne strokovne razstave za Urarstvo ln mlekarstvo, perutnina r^tvo, kuneerejo, zeienjadarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Vrhu tega bodo imeli naši napredni živinorejci priliko vide.i na posebnih razstavah izbrano govejo živin»> slovite montoionske pasme fn najlepše plemenske konje. Da pa bo v tem okviru prirejena tudi obsežna razstava kmetijskih strojev in kmetijskega orodja nI treba še posebej poudarjati.
Tudi velika družina lovcev in turistov bo prišla na svoj račun. Razstava čistokrvnih psov Jn alpinska razstava bosta vzbudi'; seveda zanimanje tudi pri vsakem drugem posetniku prireditve. Velesejmska uprava tudi ni pozabila nuditi nekaj posebnega onemu delu našega naroda, ki se zan.ma za naš kulturni razvoj. Razstava slovenske knjige in umetnostna razstava »Žena v slovenski umetnosti« bosta gotovo pritegnili pozornost slehernega posetni-ka. zlasti ker bosta prirejena zares skrbno in z veliko ljubeznijo. Na najširši podlagi pa bo pr:re:ena posebna amaterska razstava umetniških fotografij, ki ne bo samo razstava lokalnega značaja, temveč ho-do na njej sodelovali amaterji iz vse države. Poleg tujsko-prometne razstave, ki nam bo e.os pokazala nove krasote naše domovine, bodo prišle na svoj račun zlasti tudi naše vrle gospodinje, ki z vnemo in požrtvovalnostjo pripravljajo veliko razsta-
vo »Domače ognjišče«. Ta razstava bo tako podeželski kakor tudi mestni gospodinji pokazala, kako je treba pravilno in praktično gospodariti v kuhinji. Ce omenimo še industrijski in obrtni oddelek s specijalni-mi razstavami za pohištvo, za živila Jn radio, ki bo bolij velesejmskega značaja, smo navedli vse glavne točke programa. S tem pa seveda še nismo izčrpali programa. Velesejmski teden bo nudil posetn-iku še marsikaj drugega. Ohsežne priprave se vršijo za veliko revijo slovenskih nerodnih noš, ki bo v nedeljo 4. septemibra. Ta dan bo na velesejmu tudi priljubljeno tekmovanje pritrkovalcev na zvonovih, naslednjo nedeljo 11. septembra pa tradicionalno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Po uspehih v preteklem letu se je tudi letos gledališka uprava odločila prirediti dramske in operne predstave na prostem, tako da bodo došli gostje tudi izven velesejma našli lepo zabavo.
Vozne olajšave
Uprava IjubManskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po 30 Din. Take legitimacije, ki daiejo pravico d>o znižane voznine za polovično ceno, se do-be v vseh večjih krajih države, lahko pa se naroče z dopisnico tudi pri veiesojemskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati* Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetni-kom zasiguraiva. Stanovanjski urad velesejma bo posloval permanentno na glavnem kolodvoru m bo posredoval prenočišča v hotelih in privatnih stanovanjih.
Kmetijsko razstavo
organizira kmetijski odibor velesejma. Obsegala bo: a) Strokovno-poučrri kmetijski oddelek; b) sirarsko in mlakarsko razstavo, na kateri bodo sodelovale skoraj vse mlekarske in sirarske zadruge; c) razstavo jajc; d) čebelarsko razstavo in sejem za med; e) zeleniadno razstavo; f) vinsko razstavo in sejem.
Mlekarska razstava ima namen pokazati uspeh prizadevanja naših mlekarskih zadrug za zboljšanje mlečnih izdelkov, ki se bodo na razstavi tudi prodajali na drobno in debelo. Razstava jajc bo propagandnega značaja, prav tako čebelarska razstava, kjer se bo prodajal prvovrsten med in se bo točila tudi medica. Zanimiva bo zeleni adima razstava, ki bo obsegala vse vrtne pridelke, ki se gojijo v dravski banovini, in bo poučna tako za kmetovalce, kakor tudi za vrtnarje ir. gospodinje zaradi najboljših razstavljenih sort, ki se go-je v raznih krajih dravske banovine.
Vinski sejem ho letos posebno važen zaradi spremenjenih razmer v vinski kupčiji. Na sejmu bodo zastopana izbrana vina iz vseh delov banovine. Interesente že sedaj opozarjamo, da bo ta sejem letos organiziran na novi bazi. Vsak producerrt bo sam razprodaja! vino po kozarčkih, iz soda ali steklenic, tako da bo vsakdo lahko stopil v stik neposredno s producentnm.
Bazstava konj, goveje živine, perutnine In ksmee^
Živinorejska zadruga Jugomontafon priredi letos veliko razstavo goveje širine monta-fonske pasme, ki bo 3. in 4. septembra- V nedeljo 10. in v ponedeljek 11. septembra pa priredi kmetijski odbor velesejma po daljšem presledku zopet razstavo plemenskih in športnih konj. Najboljše razstavljene konje bo velesejmska uprava nagradila s kolajnami.
Razstavo pemtnine in knn«»v prireja Društvo rejcev malih živali »Živalicac. Tu bodo zastopane vse važne pasme perutnine, napro-
daj pa bodo tudi dobre jajfarice. Na razstavi kuncev bodo razstavljene razne nove pasme, ki na zadnji razstavi niso bile zastopane. Vrb tega bodo razstavljeni razni pripomočki za kuneerejo. V posebnem oddelku bodo razstavljene tudi ribice in ptice.
Kmetijski razstavi bo priključena tudi bogato založena razstava kmetijskih strojev, raznih priprav in najrazličnejšega orodja Poleg domačih tvrdk bodo z najmodernejšimi stroji zastopane tudi številne inozemske tvrdke iz Avstrije. Češkoslovaške, Nizozemske, Francije, Italije, Nemčije, Švedske in Amerike.
Razstava psov
Na razstavo psov, ki bo 8. septembra, bodo pripuščene le čistokrvne živali. Zastopane bodo vse važnejše pasme. Za to prireditev, ki jo pripravlja Jugoslovenski kinološki savez, vlada tako med razstavljala kakor tudi med publiko ve!!ko zanimanje. Razstavljenih bo preko 300 psov.
Alpinsko razstavo
pripravlja Slovensko planinsko društvo s sodelovanjem TK Skale. Zimsko - športnega saveza in botaničnega, geološkega ter mete-reološkega instituta univerze. Ta razstava bo gotovo ena naiprivlačnejših točk velesejma. Poleg znatstvene.ga in umetnostnega oddelka bo vzbudil pozornost tudi zgodovinski oddelek alpinske razstave, kjer bo v fotografskih in drugih spominskih predmetih prikazan postanek in razvoj našega alpinizma, začetek naših planinskih organizacij in njih postopni razmah. Od Piparjev, preko »Drena« do Slovenskega planinskega društva in turi-stovskega kluba >Skale< bo razviden postopni dvig planinskih društev in klubov. Smele
zmagovalce najtežjih sten in vrhov bomo zrli v portretih v težkih plezalnih situacijah in v veseli družbi.
Tujsko - prometna razstava
Alpinski razstavi bo priključena tuj*kopro-metna razstava, ki jo organizira tujsko - prometni svet banske uprave dravske banovine. Ze lanskoletna tujskoprometna razstava na velesejmu je zadvila vse obiskovalce. Letos bo prikazano precej novega in zanimivega razstavnega gradiva
Razstave vpodabljajoče umetnosti pod gornjim geslom se udeležijo vsi pomembni slovenski slikarji in kiparji. Najlepše umetnine na tej razstavi bodo nagrajene, posebna nagrada pa je določena za ono umetnino, ki bo najbolj všeč po^etnikom. Vsak obiskovalec bo lahko volil z listkom sliko, ki njemu najbolj ugaja.
Slovenska založništva pa bodo vzporedno priredila prvo razstavo slovenske knjige, ki bo nudila posetniku lep pregled našs knjižne produkciie v zadnjih 10 letih.
^Domače ognjišče"
Zveza gospodinj, ki je že lani « prvo svojo razstavo »Novodobno gospodinjstvo« pokazala svoj sploeni program, pripravlja letos špeci-jalno razstavo gospodinjstva v kuhinji. Gospodinjstvo zahteva posebno znanje; od dobrega in pametnega gospodinistva je v marsičem odvisno blagostanje rodbine, saj gresta dve tretjini vseh izdatkov skozi roke gospodinje. Stednja na pravem mestu je zato velikega pomena. Kakor se zdi, bo ta razstava posebna privlačna točka jesenskega velesejma.
Vsakemu se Izplača ogledati si pestre in zanimive razstave .Ljubljanskega velesejma', prirejene pod imenom
v jeseni
3. do 12. septembra 1.1.
Razstavo umetniških fotografij
pripravlja z veliko ljubeznijo agilni Fotoklub v Ljubljani. Za to razstavo, ki bo zelo obsežna in bo nameščena v posebni razstavni zgradbi, so pokazali veliko zanimanje številni amaterji iz vseh delov naše države, Lako da bo to zares prva jugoslovenska razstav« umetniških fotografij.
Ban savske banovine dr. Perovič v Čabru
Čabar, 26. avgusta..
Uousk bana savske banovine g. dr. Pero-viča v Gorskem kotarju prejšnjo soboto m nedeljo je vzbudil v narodu praznično razpoloženje, ki se je stopnjevalo do Ča-bra, cilja banovega potovanja. Ljudstvo je ob tej priliki glasno manifestiralo svoje narodno prepričanje in pozdravljajoč visokega predstavnika tako velikega dela našega naroda vzklikalo uedinjeui Jugoslaviji, kralju in banu.
Čabar se je m sprejem okrasil z zastavami, cvetjem in zelenjem, a vzdolž hiš so se vili napisi. Pred občino je bil krasen slavolok. Ob 6. popoldne se je ban pripeljal v Čabar skozi romantično sotesko ob Caharnski. o katere lepoti je bil ves navdušen. Podstarosta SKJ g. Lacko Križ ga je_ spremil v pripravljeno stanovanje, kjer je g. ban takoj sprejel sreskega načelnika g. Rušnjaka in banovinskega svetnika dr. Koritnika. Pred banovim »tanova-jem se je zbralo nešfevilno ljudstvo iz Gabra in iz okolice Sokoli in gasilci v krojih na čelu s sokolsko fanfaro, z bakla,rrri in lampijončki. Pevci so zapeli lepe slovenske pesmi, po.em pa je g. banu v imenu občinstva zaželel dobrodošlico g. An-tončič.
V nedeljo zjutrai. ko se je g. ban napotil na občino k sprejemu društev in de-putacij, ga je med gostimi vrstami naroda pred slavolokom pozdravil v imenu sreza banovinski svetnik g. dr. Bogdan Koritnik. Vrste so se strnile, ko je izpregovoril ta tako zaslužni sin našega Gabra. Z g'oboko občutenimi besedami je g. banu razloži vdanost vsega sreza kralju in njegovemu delil, ki je prekinilo bratomorno politično prepiranje. Iz zgodovine je podal dokaze, kako je v cilju jugoslovanske misli narod n« tej izpostavljeni točki deloval že prej in hoče tudi za naprej. V tem govoru kakor tudi pozneje v svejstvu občinskega načelnika je g. dr. Koritnik g. banu obenem razložil gospodarske prilike in potrebe naroda, ki ga sedaj najbolj tišči nezaposlenost, in je zaprosil, da se narodu irudi nrmoč. kolikor je mogoče
Za njim je izpregovoril narodni poslanec g. Šnajder. Razloži! je banu. kako v tem srezu združene slovenske in hrvatske vasi v složnem delu najlepše manifestirajo edinstvo.
G. ban, ki je z vidno pozornostjo sledil govorom, je nato izrazil zahvalo za lep sprejem in veselje nad toliko narodno zavednostjo. Rekel je. da so mu gospodarske prilike v srezu znane, ker je o njih učil že na banovinskih sejah. Poziva! je narod, naj ne verjame praznim besedam onih. ki hočejo rušiti naše edinstvo, našo domovino, ki so jo zgradili naši najboljši ljudje, ker tako uničevalno delo le koristi našim sovražnikom »Vsakdo je za 6voje delo odgovoren pred zgodovino. Združimo se v složnem pozitivnem delu in premagali bomo gospodarske težave.«
V občinski dvorani so brli g. banu predstavljeni župani, v imenu katerih je govoril čaibarski župan g. dr. KoritLK. predstavniki društev, uradniki in deputacije. Za slovensko občino Osilnico je bana pozdravil župan g. Kovač. Deputacije so nastopile skupno, iznašajoč vsaka svoje želje. Deputacija slovenskih vasi Novega in Starega kota z občino Drago je g. banu izročila pozdrave in mu predočila hud položaj kmetstva in delavstva v kraju, kjer ne ro-d;ta ne koruza ne pšenica, ampak je bil glavni zaslužek od gozdnega dela, ki jo zdaj zastalo. Gradila naj bi se cesta Pre-zid — Novikot — Stari kot — čabar, ki je nujno potrebna in ki bi dala ljudem tudi dela.
Janko Kač:
-rnzek se je tudi prebudil iz začudenja, da Tonček ni njegov brat, pa je pritekel za njima in pograbil Nežiko za roko:
»Domov pojdiva!«
Na lahno ga je dekletce odrinilo in reklo:
-Sam pojdi, jaz ostanem pri Tončku.«
Anzek je obstal sredi travnika, potem se je pa okrenil in šel sam domov. Ko je povedal materi, kaj se je zgodilo na paši, mu je ta rekla, da je Mihče govoril resnico.
O mraku je prignal Tonček čredo domov ter se je brez večerje zaril v posteljo in bridko jokal. Polona je prišla kmalu za njim. Iz kota je začula ihtenie, zato je pristopila in pobožala Tončka:
>Kaj ti je pa kdo storil?«
»Mame nimam!« je za javkal otrok in še bridke je zajokal.
Kdo pa ti je to povedal«, se je strahoma začudila Polona.
»Vsi otroci vedo, samo meni ni do danes še nihče tega povedal«, je s težavo spravil med mikanjem joka iz sebe Tonček.
»Saj imaš mater. Lepa gospa je. Veš. morala je po svetu. Ko se vrne, te vzame s seboj«, ga je tolažila starka.
-Kdaj se pa vrne?« je hotel vedeti Tonček in je prenehal jokati.
»Čez ena ali dve leti«, je dejala Polona in pristavila v mislih: »Bog mi odpusti ta greh, saj mu ne morem povedati resnice.«
»Joj, kako dolgo jo bom moral še čakati«, je zahrepenel po nepoznani materi od žalosti in joka onemogli sinko. Ko je vsnul, je lepo sanjal: Mlada rdtčelična ženska ga je božala po licih z mehko, belo roko in mu šepetala: »Nikoli več se ne ločiva...«
Tudi Nežika je imela žalosten večer. Komaj je odprla v mranu vrata, že jo je zagrabila mati:
»Kje si se potepala tako dolgo?«
S Kolenčevim Tončkom sem pasla krave«, je povedalo dekletce brez strahu.
»Anzek je že dve uri doma. Zakaj nisi Šla z njim?« je bolj ukazovala, kakor izpraševala mati. Ko ni Nežika nič odgovorila jo je
potresla mati za rame:
»S Tončkom mi ne smeš hoditi, da veš!«
X.
Tonu so srečno teletile krave in žrebetile kobile, da so naglo tekla leta. Tonček je že davno odložil cekar in postal Tonče. Ni bilo ne dela, da bi ga ne bil znal, ne pomenka, ki bi si ga ne bil zapomnil. Tudi iz Anzeka je postal Janez, toda mati ga je ščitila pred težkim delom ,ker je bil slaboten. Odkar je Tonče vedel, da nima matere, in mu je Tona povedal, da je še ne bo kmalu nazaj, se je oklenil z vsem srcem očeta. Tona se ni dosti menil za pikre poglede, ki mu jih je metala žena, kadar se je preveč zavzel za Tonča.
3e dve leti ga je učil Tona najlepšega kmetskega dela — košnje.
S seboj ga je jemal, ko je šel k žalskemu Krašovcu kupovat kose. Z važnimi obrazi so izbirali gospodarji svetla rezila, jih ogledovali in merili v peli.
»Za moja dva prsta — za tvoje štiri — mora biti prostora med listom in peto«, je učil Kolenc sinka in trknil s koso ob kamenita tla, da je zapela. »Ne sme peti ne prenizko ne previsoko, da ni ne pretrda, ne premehka. Tole, pazd, je pravi žvenk.« Tonče je napel ušesa in se trudil, najti oporo za ta skrivnostni glas. Pa se je nasmehnil, ko se je spomnil, da se sosedova Nežika prav tako zvonko smeji, še nožič je vzel Tona iz žepa in šel z rezilovim hrbtom po kosini ostrini: »Da se kosa dobro kleplje in enakomerno liže, mora biti povsod enako trda, kar občutiš pod nožem«, je razlagal oče sinku. Ko je izbril Tona kosišče, ga je dal potežkati Tonču in ga poučil: s Lahko mora biti kosišče, če hočeš dobro kositi.«
Doma mu je kazal oče, kako se nasadi kosa, da pravilno jemlje travo v redi, in kako se kleplje. Naglo je napredoval v tej šoli Tonče v veselje in ponos očetu od mačkovca preko prelasta do lucerne in gmajnske kraševke.*
Ko je bil Tonče star osemnajst let, ga je vzel oče prvič na travnik pod Grajsko vasjo. Velik je bil Kolenčev travnik, da je deset koscev podiralo seno do enajstih. Prvi svit je lezel na obzorje, ko so že stali na travniku najboljši kosci soseske: deda Drejc 2ebl in Miha Telej, stara fanta dva Korla: Polavdrov in Jozeljnov, in mlajši štirje: Jakovčev Tona, Tenčev Jože, Ocvirkova Anza in Tonče. Čim so se dvignile iz rosnega morja v travi do pasa visoke šibe, zataknjene k menikom po meji, je važno potegnil Tona z brusnikom po kosi, da je odjeknilo v mirno jutro: figu-fegu. Kakor v pesmi na vasi so udarili vsi za njim, da je bil zrak poln klepeta kakor na ženskem sejmu: figu, fegu, figu, fagu, figu, fiki... vse do zadnjega ostrega — fik! Pa je iztegnil Tona roke, pozenenil z močnim životom in zamahnil v gosto rosno travo, da jo je nagnetel za polno naročje sočnega zelenja s kosiščem na levo. Ko je odrezal petkrat v red, je zamahnil za njim sin Tonče, nato pa so se vsi drugi uvrstili za njima. Kakor oprano je pogledalo solnce izza gor& in pozdravilo deset koscev, ki so zamišljeni poslušali pesem svojih kos: iš-iš-iš...
Ko so prikosili na drugi konec travnika, se je obrnil Tona in pogledal po koscih. Nekateri so se kar kopali v znoju, Tonče pa je vihtel koso kakor peresce — brez vsake srage na zagorelem licu.
»Dober kosec bo!« je odločil pri sebi Tona. »Ni prida tisti, ki pri košnji teče od njega.«
Ko so prikosili vsi do konca, je potapljal najboljši kosec Polavdrov Korl Tonča po rami: »Dobro si jo brisal.«
Vesel je bil Tonče take pohvale, oče pa Se bolj, posebno, ko je videl, kako motri sin ogromni redjak, ki ga je oče zgnal. Uganil je njegovo misel:
-Ti bi se najrajši kar redjaka lotil, kaj ne?«
* ostra, pusta trava.
Sin je zardel in bodro pogledal očeta: »Bi ga!« C
Tona se mu je ponosno nasmehnil, toda zmajal je z glavo: Morda bi ga res. Pa te je škoda, da bi se pretegnil.«
Vsi so dali prav Tonu, ko se je obrnil in pričel zganjati ogromen redjak. Vsak zamah je krepko pritegnil, da ne bo pod redjakom ostalo kaj neodrezanega za jezike grabljic.
Vse do enajstih so se pozibavali kosci po travniku ob godbi brusnikov in kos. Ko so rezali že zadnje redi, se je pripeljal Janez s petimi brhkimi grabljicami in malo južino. Tudi Nežika je bila med njimi. Z veselim pozdravom so jih sprejeli kosci in se vrgli v delo kakor vojaki, kadar jih pri vežbi nadzira sam general, in ročno odrezali še ostale redi. Potem so obrisali kose in jih obesili v jelšje. Tona pa je delil malo južino: velike zagozde hleba in za palec debele rezine svinjskega želodca, najboljše mesne konzerve, ponos vse doline od Solčave do Celja.
»Dobro si ga ustvaril!« je pohvalil okusno jed Drejče Zebl. Kar nič ne zaostaja za ljubenskim, ki mu vsi Gorogranci priznavajo prvenstvo.«
»Vsi, razen solčavskega Dajčmana, ki pravi, da je njegov najboljši«, je pripregel Jozeljnov Korl, ki je večkrat hodil v Solčavo po hmeljevke.
»Če bi ga napravili iz njegovega jezika, bi ga še pes ne povohal«, se je nasmejal Žebl. »Ves je nekoč smrdel Dajčman po brinjevcu, ko je oblačil oba gospoda za mašo — bil je namreč poleg krčmarja tudi cerkovnik. Pa se je obrnil gospod župnik Šmid s karajočim pogledom vanj: ,Dajčman, po žganju smrdite, kaj ste ga že spet pili ?' Prav nedolžno je pogledal cerkovnik gospoda župnika in rekel: ,Jaz že ne. Morda ga je gospod kaplan*.«
Vsi kosci so planili v smeh, le Tonče se ni zgnai.l Ves srečen je Opazoval Nežiko, kako trosi seno in kako se sveti njen beli predpasnik v solncu... Tenčevemu Jožetu, ki je sedel poleg njega, pa ni dala žilica miru, da se ne bi sklonil h Tonču in mu šepnil:
»To bi se pa še bolje prigriznilo kakor najboljši ljubenski želodec.«
»Ne govori tako, Jože,« ga je skoraj zaprosil Tonče, ki so ga hudo zbodle te besede.
»Saj nisem tako hudo mislil«, je popravljal Jože svojo hudomušno misel.
Ko so si kosci dobro podložili, jih je naložil Janez, da jih odpelje domov. Tudi Tona je prisedel in rekel Tonču:
»Ti pa ostani pri senu, da boste ljudje.«* reku ljudje
Tonče se je pridružil dekletom, da so hitro raztrosili rosno travo. Komaj so bili gotovi, je že vroče junijsko solnce izpilo roso na drugem koncu travnika in je bila treba travo takoj obrniti, da pride čimprej vsa mokrota iz nje. Ročno je šlo delo izpod rok, kakor da leze po travniku orjaški stroj in obrača seno...
šele takrat, kadar je vsaj en moški poleg žensk, so po ljudskem

uisertus
milo
z« žehto v nvgnstn
Natrijeva mtm H
Med najzanimivejše repatice spada nedvomno Weilsov komet, ki so ga odkrili 1. 1882. Pri tej mali repatici je bilo nenavadno, da ji je rep vseboval mnogo natrija, prvino kuhinjske soli, drugič pa to, da se je pojavila takoj z repom, kar je drugače bolj navada velikih, s prostim očesom vidnih reoatic
Natančno pred 50 leti v aprilu se je začela repatica večati in je postajala čedalje svetlejša ter se je približevala zemlji in soncu. V juniju se je soncu približala na razmeroma kratko daljave 1.200 000 milj in je postala tako svetla, da so jo mogli opazovati celo v opoldan«k'h urah z daljnogledom. Istočasno pa se je z njo dogajalo nekaj nenavadnega. Rumeni del njenega spektra je postajal svetlejši, drugi so bledeli in kmalu potem je astronom Vogel
na potsdamsKi zvezdami odkril v tem spektru znamenito, rumeno žarečo črto D.
Baš s to črto je repatica dokazovala
marsikaj, kar so bili dotlej le domnevali. Pred vsem to, da izžarevajo repatice lastno svetlobo in da razvijajo iz svojega jedra pline, v tem primeru natrijev plin. ki pričnejo goreti. Končno je astronom Hassel-berg v Petrogradu s poskusi v laboratoriju dokazal, da je prvi spektrum repatice, ko se je začel pojavljati drugi, izginil pod vplivom električnega toka na	ogljiko-
vega vodika in natrijeve pare. Navadno segretje bi imelo za posledico to, da bi ostala oba spektra vidna drug nad drugim. Vsi ti pojavi so nastali zaradi bližine sonca, ki je vplivalo na repatico po eni strani s svojo toploto, po drugi pa z elektriko.
Na vseh potih se zaupa letalu
z življenja in sveta
Angleški ministrski predsednik Macdonald potuje najrajši z letalom. Na sliki vidimo, kako se izkrcuje v Lossienmouthu, kamor je bil prispel iz Ulstra
PresafenI možgani
Spomenik maršalu Fochu
Modema biologija prideluje v poskusne »vrhe čudežne stvore, ki jih niti narava ne more prekositi po bizarnosti: ribe z žabjimi očmi, krkone s kiklopskim očesom na hrbtu, močerade, ki jim rase rep iz vratu itd. Vse to dosega znanost s presaditvami in cepitvami, ki jih vrtnarji prakticirajo na rastlinah že tisočletja. Ni čudno, da so jo uspehi opogumili, da je pričela te presaditve m cepitve v zdravstvene svrhe prakticirati tudi na ljudeh. Nerodovitnim ženskam vceplja sveže spolne žleze drug;h žensk in tako presajene opravljajo žleze svoio funkcijo dalje; segnite kosti v nogi nadomešča z zdravimi živalskimi kostmi; starci si dajejo vcepljati opičje ž'eze, z'a-tenični dobe novo stransko obist in ozdravijo, kreteni postaneio normalni liudie s tem, da jim všijejo kos tuje ščitne žleze, celo bolnike z rakom si v posameznih primerih z u«nehom ozdravili s slično metodo.
V najnovejšem času pa se je znani mo. nakovski kirurg, prof. dr. ThePhaber lotil p^esaiati bolnikom na možganih in hrbtenici tuje, sveže možganske in hrbtenične tvari, in sicer po mežnosti iste dele, ki so pri pacientu se^cž bolezni. Praktični
Te dni je preteklo sto let, od kar je veliki francoski fizik Sadi Carnot v starosti "6 let postal žrtev kolere. Navzlic tej prezgodnji smrti pa je bil Carnot že dal znanosti svoje najboljše kajti že z 28. letom je b'l objavil knjigo »Misli o gibalni sili ognia in o strojih, ki bi jih ta sila mogla gnati«. Ta knjiga, ki jo je njegov čas čisto prezrl, je dajala znanosti potem desetletja pobude za novo delo.
Carnotovo zunanje življenje ni vsebovalo nobenih posebnih dogodkov. Bil je sin nekega Napoleonovega minisfra in se je po njegovi želji pripravljal za vojaški stan. A že od najzgodnejše mladosti je bil vnet častilec tehničnih ved. Ko je Napoleon propadel, je Carnot ostavil vojaško službo in se posvetil znanstvenim študijam.
Prijetna ječa
V pariški ječi Sante je nedavno odsedel svojo trimesečno kazen neki Landgraff. Delil ie prostor v celici z jetnikom, ki je bil o-bsojen na mnogo daljšo kazen. Življenje v ječi pa se je LandgTaffu tako priljubilo, da sta se dogovorila s tovarišem, da zamenjata vlogi. Ko so prišli po Landgraffa, so torej odvedli njegovega tovariša in v ječi je ostal oni, ki bi ga bili morali izpustiti na svobodo. Šele potem, ko je bil Langraffov tovariš že davno izven nevarnosti, da ga zopet primejo, 6e je izkazala po-mofcna »zamenjava«. Landgraffa so odvedli pred ravnatelja jetnišnice, kjer je mož pri zaslišanju izjavil, da se zaveda dejanja, ki ga je zagrešil. Stori! pa je to zategadelj, ker se mu je življenje v ječi tako priljubilo, da bi najrajši do konca življenja ostal tam, kjer ni treba skrbeti za streho ne za hrano.
Kakor v filmu
Drobne zanimivosti
Nazadovanje angleške civilizacijo
Dr. R. E. Mortimer-\Vheeler, vodja Brit-skega muzeja meni, da je angleška civilizacija v zadnjih tisočletjih nazadovala. To sklepa iz tega, da je danes na Angle-šketn mnogo manj naprav za centralno kurjavo kakor so jih našli v Verulamiuimu, stari prestolnici jsužne Anglije pred 17.000 leti. To mesto je baje imelo tehnično popoinei-šo centralno kurjavo kakor današnji Lr-n-don.
Ocfkritja v Lecfnerii morju
Ruski ledolomilec »Rušanov« je po radijskih poročilih lz polarnih krajev odkril več doslej neznanih otokov med 75. stopnjo 48 minut severne širine in 81. stopnjo 20 minut zapadne dolžine. Otoki štrlijo približno 90 m iz morja ter imajo zelo strma nabrežja.
Zakaj ne gredo beefteaki
Madžarski grof Karolv, ki so ga vprašali, čemu nazaduje izvoz madžarske živi-ne, je izjavil, da je nastopila kriza zaradi velike omejitve tujskega prometa v Italiji, Avstriji, Franciji in Švici. Te države so poprej uvozile mnogo več madžarske živine kakor sedaj. Denarnih mogotcev letos ni v teh deželah, revnejši potniki pa nimajo posebnega poželenja po 6pecialiteta.h, med katere spada beefteak, ijn tak6 je pri-šla madžarska živinoreja zaradi tega v neljubo krizo.
Jubilej injekcijske brlzgfie
Injekcijska brizglja, že davno nepogrešljiv pripomoček zdravniške vede, slavi letos stoletnico svojega obstoja. Izumil "o je framiooski zdravnik Charles Gabriel Pravaz Prvotno je 6icer menil, da bi služila drugim svrham, a sčasoma so jo začeli uporabljati za vbrizgavanje pod kožo in temu namenu uspešno služi še danes.
Glazura — 1000 let stara
Pri osuševanju Zuiderskega morja ao osuševalci zadeli na ostanke človeških naselbin in so v njih našli lončeno posodje iz 1. 1000 do 1250. Najdeni predmeti omogočajo natačno kronologijo srednjeveške keramike. Po teh ugotovitvah je glazura že najmanj 1000 let stara.
Abesinija si želi univerzo
Abesinska vlada je v načelu sprejela sklep, da se otvori visoka šola v p res to 1-nem mestu dež;le Adis Abebi. Sk'ep pa se ne bo tako kmalu zvr.š'1, kajti vladi manjkajo za uresničenje načrta predvsem denarna sredstva in ameriški profesor Work, ki deluje v Adis Abebi kot pedagoški svetovalec, je sklenil, da bo začel v Ameriki nabirati za abesinsko univerzo prostovoljne prispevke. Abesinski domačini, ki bodo z lastnimi sredstvi podprli snujočo se ustanovo, dobe pravico sood-ločevanja pri vodstvu univerze.
Vsak rian ena
Para tifus zaradi klobas
V alzaških vasicah Hatten in Ribarten je zbolelo trideset oseb na paratifusu. Tudi 60 podčastnikov, ki so jedli klobase istega izvora. lež* v garnizijski bolnici Vsi kažejo hude znake zastrupi jen ja. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da se dožene povzročitelj epidemije.
Močni možakar: >K sreči nimam pri rokih rešilnega pasu, ampak počakajte — vrgel vam bom dobrega plavača!«
uspehi so veliki, dasi trajajo v posameznih primerih le kratko
Da razumemo te čudežne ozdravitve, se moramo spomniti, da vsebuje presajeno tkivo možganski hormon, ki močno pospešuje delovanje živčnega sistema. Ta hormon že celo pridelujejo iz živalskega možganskega tkiva in ga dajejo pacientu skozi usta v podobi preparatov. Uspehi zdravljenja nekih duševnih in živčnih bolezni s hormonskimi preparati so isti kakor pri zdravljenju sladkorno bolnih z insulinom. Tudi sladkorna bolezen nastaja na podoben način, ker v telesu ne nastane dovolj hormonaine snovi, ki se imenuje insulin. Tako je razumljivo, da se praktiki odločajo rajši za preprostejši postopek .niiciranja možganske tvarine. nego da bi segli po operaciji. Efekt ie isti.
Edini zunanje pomembnejši dogodek njegovega življenja je bilo neko potovanje v Nemčijo k očetu, ki je živel v pregnanstvu.
Omenjena drobna knjiga je edino delo Carnotovo, ki je izšlo za njegovega življenja. V njej je davno pred Robertom Majorjem in CIausijem razpravljal o pravi naravi dela., ki ga izvršujejo toplotne sile. Tu je tudi podal kot prvi dokaz, da so večno tekoči seroji nemogoči in is.to tako stroji, ki bi vso dovaja.no jim energijo brez izgube spreminjali v delo. Tako je za vselej obračunal s stoletno zmoto, ki se je imenovala perpetuum mobile. To in druga spoznanja se nam vidijo dandanašnji sama ob sebi umevna, za njegovega časa pa. so bila izredno drzni in revolucionarni čini.
Srečna mati
Vodniki na tujem
Neki nemški svetovni potnik priobouje pod tem naslovom članek o izkušnjah, ki jih je imel v raznih deželah s svojimi vodniki, ki se jih mora že zaradi jezika pre-čestokrat poslu žit i tudi n a j s a-rno s t o j n e j<ši potovalec.
^ Najvzornejšega vodnika je mož našel v C.tngradu. Obvladoval je ustno sedem jezikov. bil je do dna pošten in skromen. Ko ga je po letih spet srečal, mu je dal brez vsake napitnine mnogo dobrih nasvetov z.a njegovo nameravano potovanje po Mali Aziji. n. pr. glede napitnin, česa ne sme potnik pokazati turškim carinskim uradnikom, kje si lahko pomaga 6 kakšno majhno podkupnino itd. V Mali Aziji je .srečal armenskega dijaka, ki se mu jc prostovoljno ponudil za vodnika — samo da bi si izpopolnil znan*e an^l^škega jezika.
Tudi nekega mladega Srba, ki se mu je ne pozvan ponudil za vodnika v N"šu. ima nemškj potovalec v dobrem spominu.
V	l.dinburgu na Škotskem mu je mnogo rabil neki učitelj, ki je bil zelo podkovan v zgodovinskih stvareh. Plačilo pa je sprejel kakor vsi Škoti zelo rad. Žal, da je preveč ljubil whisky in ga je moral končno odsloviti.
V	Andaluziji, in sicer v Granadi. se mu je vsilil vodnik, da ga povede do slavne Alhambre Med potjo je stopil iz samotnega gozda človek, ki je bil videti kakor pravj razbojnik. Vodnik je ušel brez besede, kar so ga nesle pete, potovalec na se je ^mljivep" berača ubrani « samokresom
Ma otokih Prinhipo v Marmarskem_ morju se neki Armenec kar n> hotel ločiti od njega, dasi mu ie kategorično izjavil, da fa ne potrebuje. A vodnik je vendarle dobil svoj bakšiš, kajti gostilničarju v gostilni,
Filmski ljubimec John Gilbert
se je minule dni v četrto oženil, topot s filmsko divo Virginijo Bruce
moeino
oblecite lahne suknjiče, modne hlače, motociklisti pa Bajazo obleke. V veliki izberi blago za turistovske obleke. — Najcenejša oblačilnica
Drago Schtvab, Ljubljana
Vsakovrstne
zanimivosti
Ravnatelj oceanografske postaje Salam-bo na severnoafriškem obrežju Henri Heldt. poroča, da je iz letala v višini 200 do 650 m opazoval ribje roje, ki jih je bilo zelo dobro videti. Celo posamezne večje ribe so se dale razločevati. Zračna plovba bi na ta način lahko koristila znanosti z opazovanjem ribjih rojev, obenem pa bi izpolnjevala tudi praktične naloge.
*
Današnja Turčija šteje 13,650 000 prebivalcev ki so po 82 odst. poljedelci, po 6 odst. rokodelci in industrijski zaposlenci, po 5 odst. zaposleni v trgovini in prometu, 4 odst. pa jih deluje v upravni službi.
V Katangi (država Kongo) so predlansko leto pridobili 140.000 t bakra, 600 t kobalta in 60 g radija.
V ostalem nič novega pod soncem! Nekoč so mazači pa tudi resni zdravniki priporočali »možganske tablete« zoper razne bolezni in svet se jim je smeial. Danes se z bistveno istimi pripomočki uspešno zdravijo paralize, treslice, hripe v glavi in mnoge druge živčne bolezni ki so jih še pred kratkim smatrali za neozdravljive.
Proslo nedeljo so odkrili v Pioujeanu v navzočnosti generala Weyganda in Fochove vdove spomenik maršalu Fochu
Svetovnoznana
zapravljivka
Edita Mac Cormick, roj. Rockefeller
j a umrla v Chicagu po daljši bolezni. Bila je žena bivšega ameriškega generalnega konzula v Curihu, a se je dala od njega že pred časom ločiti, živela je 15 let v Evropi, zadnja leta pa v Chicagu. Povsod so jo poznali kot mejiteljico bisernega nakita za 2 milijona dolarjev in biserov carice Katarine. Vse to ogromno imetje je v zadnjih letih popolnoma zapravila.
Gradbena delavnost v Pragi
V Pragi je izšla statistika, ki obravnava domače stavbno gibanje. Iz podatkov je razvidno, da je ČSR že premagala depresijo v stavbni stroki, ki je dosegla višek leta 1930. Tedaj so vsi stavbeniki mislili, da pomtni nastopi vša stagnacija polom v stavbarstvu. Njih pesimizem se k sreči ni cbisrinil, kajti že lansko leto so se razmere obrnile na bolje, letos pa se je položaj trajno izboljšal, tako da se ni bati likvidacij in polomov pri stavbenih tvrdkah.
Avstrija podražuie živila
Ljudje tožijo, da se navzlic s'aibim gospodarskim razmeram in skopemu zaslužku nočejo ustaliti cene nekaterim življenjskim potrebščmam. Kakor pri nas, je tudi v našem sosedstvu. Avstrija je te dni povišala carine na uvoz nekaterih inozemskih pridelkov, zlasti na kavo in čaj. Obeta pa se še podražitev piva, takisto zaradi državn h davščin. Čudno se zdi. da se v takšnih časih kakor so dandanašnji, godijo takšne reči: na eni 6trani se vsakdanja živ:la kupoma uničujejo, da ne bi prišla poceni v roke lačnega kunca, po drugi strani pa se še navijajo davščine, da postaja življenje vedno dražje.
Rumunska princesa lieana je povila v Modlingu moško dete, ki ga bodo krstili na ime Štefan
Einstein gre v Princetown
Flexnerjev zavod v Zedinjenih državah je povabil Einsteina na doživljenjsko bivanje v PriracetoAvnu. Dal mu je na razpolago volilo ameriškega filantropa Lewisa Bambergerja in vdove Felixa Foulda, ki znaša nad pet milijonov dolarjev. Seveda se smejo od te glavnice dvigniti samo obresti, ki pa so zelo visoke. Prof. Einstein je ponudbo sprejel in se je zavezal, da bo vsako leto prebil pet mesecev v Prince-townu, kjer mu bo stal ob strani njegov asistent dr. \Valter Mever. Einstein kani še letos odpotovati v Ameriko.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteta, omotičnost, hude sanje, splošno slabost t. lajšamo, če po-r'J-	dai. čaš< »Frcnz Josei :<
grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močno-krvnih, korpulentnih osebah satikarjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
kamor je šel Nemec obedovat, je povedal, da je prišel po njegovi zaslugi in gostilničar je potova.lcu zaračunal potem dvojno ceno, da je lahko brez svoje škode odstopil Armencu majhen dar. To pa je gost zvedel prepozno.
Na Jutrovem in na Daljnem vzhodu se je treba vodnikov dobro čuvati, ker so ti običajno samo zvodniki. Človeka zavedejo v najbolj zloglasne lokale pri trgovcih in kramarjih pa jih čakajo točno določeni odstotki za vsak nakup, ki ga izvršijo za tujca ali ki jih tujec izvrši v določenem lokalu na vodnikov nasvet. Te odstotke plača tujec seveda iz svojega žepa — a ne ve nič za to. Na Kitajskem je potovalec samo enkrat srečal poštenega vodnika, ki je bil tudi spodobno oblečen v modro svilo. Vsi drugi vodniki pa so ga goljufali, kar so mogli.
V	San Franoisieiu je imel belega, elegantno oblečenega vodnika, ki ga je vodil po zanimivostih kitajske četrti: po opijskih beznieah, med trgovci z dekleti, v bedna stanovanja kulijev A vse To je napravilo vt s, da je postavljeno kakor kulise za film in kot pesek v oči nevednim tujcem.
V	orientalskih mestih vlada neznosni sistem bakšišev in vodniki nikoli niso zadovoljni s p'ač:!rio. ki um <ja ponudiš. Niih nesramnost moraš pobijati s pravo orientalsko potrpežljivostjo in brezbrižnostjo, drugače ne uspeš.
V	zelo slabem spominu ima potovalec vodnika, ki ga je vodil pred dvema letoma med razvalinami Solina v Dalmaciji.. Mož ga je skušal izkoristiti na vse načine, kar | je povedal, je bilo vse priučeno in brez du še. Pač pa je bil silno zadovoljen z vodni- j kom in tovarišem na otoku Lokrunu, ki je i bil sijajno podkovan v botaniki.
d a živi v območju mesta Los Angeles 50.000 krav in da se Los Angeles smatra zato za največje j>farmarsko mesto« na svetu?
*
d a žive v Mehiki ogromne krastače, ki se branijo napadalcev s strupenimi plini?
d a ima eno največjih naklad na svetu
knjiga »O negi dojenčka«, ki jo je izdala ameriška vlada in da znaša ta naklada 6.3 milijona izvodov ?
*
d a štejejo v Zedinjenih državah na štiri prebivalce po en avto, na Havaju pa na
vsakih sedem prebivalcev?
*
d a barvajo v novejšem času stroje z ža-rečimi barvami, kar naj bi dvignilo čisto--čo v tovarni in zmogljivost delavstva?
Knjižnična palača v Moskvi
V Moskvi gTadijo zdaj 14 nadstropno palačo, v kateri kanijo namestiti največjo knjižnico sveta. To bo največja državna biblioteka pod soncem. S svojimi 8 milijoni knjig se bo preselila v zgradbo Ljeni-nova knjižnica, ki prekaša po obsegu in izb ran ost i celo zbirko Brit skega muzeia v Londonu. Ogromna palača bo imela poleg tega še prostor za 6 milijonov knjig v svojih prizidkih. Pročelje zgradbe bo iz marmorja in granita, notranji prostoru bodo okrašeni z dragocenim lesom Knjige bodo prenašala iz nižjih nadstropij v višja :n narobe posebna dviga'a. Moskovska vada je naročila, da mora biti palača dograjena do konca prihodnjega leta.
Prestol je izgubil
Tesse L. Lasky,
ameriški filmski kralj, ki je s pomočjo družbe Goldwyn osnoval Hollywood in bil dolgo duša ondotnega Paramounta. Danes je na beraški palici
Gospodarstvo
Naše gospodarstvo v drugem četrtletju
Filip Pristav L r, m Pripravljalni okrožni odbor v Mariboru Franc Bureš 1. r., za Pripravljalni okrožni odbor v Celju Miloš Hohnjec 1. r., za Pripravljalni okrožni odbor v Novem mestu Matko Malovič 1 r., za Obrtno društvo v Ljubljani Josip R©-bek L r.
140; baška, sremska, nova, 76 kg 132-50 do 135; banatska, 76 kg 130 — 132.50; baška, ladja Tisa, 76 kg težka 137.50 do 140. Koruza: baška 108 —110; okolica Sombor 110 _ 112; banatska 105 — 107; srem. 110—112; okol. Šid 112—114. 0ve-»: baški. srem., novi 105 — 110. M°ka: ba-
ška, banatska »0g< in )0gg< 230 — 245; »2< 210 - 220: >5« 195 - 200; >6< 175 - 180; »7< 140—145; >8« 90—95. Otrobi: 55 do 57.50. — Fižol: baški, sremski beli, novi 102.50 do 107.50. Ječmen; baški, sremski novi 64—65 kg 85 do 100
%rodna banka je pravkar izdala svoje poročilo o našem narodnem gospodarstvu v drugem letošnjem četrtletju, iz katerega posnemamo naslednje zanimive podrobnosti.
Drugo četrtletje je za naše gospodarstvo prehodno razdobje Po zimskem zatišju se je v tem času razvila v kmetijstvu zelo živahna delavnost, ki bo prešla šele pozneje, po žetvi, na ostale panoge narodnega gospodarstva, ki ko bile v drugem četrtVtiu nadalje v zastoju. V teku drugega četrtletja je vse naše gosnodarstvo občutilo strahoviti pritisk svetovne gospodarske krize, nasproti kateri smo brez moči. Zaradi slabe povezanosti našega gospodarstva s svetovnim gosTKHlarstvom, pa ta vpliv svetovne gospodarske krize ni tako razdiralen kakor v mnogih drugih državah.
Vpliv težkih razmer v svetovnem gospodarstvu se kaže pri nas najbolj v zmanjšanju zunanje trgovine, katere obseg je padel ra 384% v primeri z drugim četrtletjem 1929. Notranji promet je bil na nekoliko nižjem nivoju nego lani. Obseg železniškega prometa je bil za 10.6°/« manjši, produkcija premoga pa je bila manjša za 4%. Vsi znaki kažejo, da je kriza dosegla svoi vrhunec in da je za jesen pričakovati zboljšanje splošne gospodarske situacije
Naš denarni trg se nahaja v prehodnem stanju. Na eni strani opižamo nazadovanje hranilnih vlog. medtem ko so na drjgi strani pričele velike privatne banke znzevati obrestno mero na hranilne vloge brez odpovedanega roka od 5—6% na 2-5 in 3%. kar predstavlj? nivo. kakršnega doslej še nismo nikoli zabeležili. Utesnitev sredstev vsekakor ni povzročilo povečanja obrestne mere.
Promet na naših borzah je zaradi znatnega nazadovanja deviznega prometa (v zvezi z uvedbo kliringov) hudo nazadoval: znašal je 160 milijonov Din nasproti 624 milijonom v prvem tromesečju in 1288 milijonov v lanskem drugem tromesečju. Od prometa v višini 160 milijonov odpade 111 milijonov na devizni promet in 49 mili ionov na promet efektov (predvsem državnih papirjev). Obveznice za voino škodo so v mam zabeležile najnižii" tečaj 159.50. nakar pa so se zopet dvignile, dočim ie 7% Blairovo posojilo v mahi padlo na najnižji nivo 36.50 (sedaj notira 41—42).
Državni denarni zavodi Pri Privilegirani agrarni banki so hipotekama posojila ob koncu junija znašala 488 milijonov Din. zadružna posojila pa 257 milijonov. Hranilne vlore pr tem zavodu so se povečale od 34 na 45 milijonov Din.
Pri Poštni hranilnici so se čekovne vloge povečale od aprila do maja od 713 na 879 milijonov, v juniju pa so zopet nazadovale na 82 milijonov. Hranilne rioge pa so pri 383 milijonih ostale skoro nespremenjene Pri Državni hipotekami banki so hranilne vloge v drugem tromesečju narasle od 694 na 708 milijonov, dočim so kapitali in fondi javnih ustanov nazadovali od 1381 na 1247 milijonov.
Privatne banke Pri privatnih bankib so se razmere v tfrugem tromesečju nekoliko poslabšale. Težkoče. ki so nastale zaradi bančne krize v lanski jeseni še niso likvidirane. Dviganje vlog se še ni povsem ustavilo. Ob koncu tro-mesečia so znašale vse hranilno vlog*3 v naši državi 11.02 milijarde Din nasproti 11.87 milijarde Din ob koncu prvega tromesečia.
Po statistiki gibania poslov pri 20 vodeči h bankah v naši državi so vloge na hranilne knjižice nazadovale od 3.07 na 2.89 milijarde dinarjev (lani 4.03), hranilne vloge na tekočih računih pa kažejo celo prirastek od 1.08 na 112 milijarde Din (lani 1.55). — Likvidnost teh denarnih zavodov se je precej povečala. Razpoložljiva blagajniška sr dstva so narastla za 54 na 300 milijonov Din. ker je tem zavodom uspelo znižati dana posojila po tekočih računih od 3.95 na 3.62 milijarde Din (lani 5.13). Eskontnih kreditov banke niso reducirale in so jih v juniju celo nekoliko povečale. Ti eskontni krediti so ob koncu tromesečja znašali 1.58 milijarde Din (lani 2.08).
Državne finance V gibanju državnih dohodkov se opažajo sezonski vplivi, ki povzročajo, da .so ti dohodki v razdobju aoril - julij običajno najmanjši. na drugi strani pa je tudi tu viden vpliv gospodarske krize. Najbolj so nazad,> vali dohodki od posrednih davkov (zara slabega donosa carin, ki ie znašal le 184 milijona nasproti 293 milijonom v prvem tro-
mesečju in 366 milijonom v lanskem drugem
tromesečju. Po izjavi finančnega ministra so v na.rodn; skupščini že pričakovali, da bodo vsi državni dohodki znašali v letu 1932-33 kakih 9350 milijonov Din namesto 11.320 niiliionpv, ki so predvideni v proračunu. Zato je vlada izvedla ukrepe, da se na eni strani zmanišaio izdatki, na drugi strani pa povečajo dohodki. Za kritje proračunskega deficita iz 1. 1931-32 se bo porabil čisti dobiček od kovanja srebrnega denarja, ki bo znašal okrog 700 milijonov Din.
Državni dolgovi
poročilo prinaša tudi podrobno statistiko o naših državnih dolgovih, ki znašajo v inozemstvu 32-76. v tuzemstvu pa 6.02 milijarde dinarjev, skupaj 38.78 milijarde Din. Anuiteta za te državne dolgove znaša v inozemstvu 1277, v tuzemstvu pa 306 mili ionov di-nariev. Ti državni konsoPdirani dolgovi se delijo po načinu nastanka takole (v milijonih Din):) 1. Dolgovi v inozemstvu: Predvoini dolgovi	5.629
Vojni dolgovi	12.883
Nasledstveni dolgovi	5.115
Povojni dolgovi	9.136
Skupaj zunanji dolgovi 2. Notranji dolgovi:
7% investicijsko posojilo 4% obveznice za agrarno likvidacijo v Bosni 2.5%> obv. za vojno škodo 6% begluške obveznice 6°/o obv. za likv. agrarn. odn. v Dalmaciji
32-763
489
120 4.515 496
400
Skupaj notranji dolgovi	C.020
Industrijska delavnost
Splošno stanje industrijske delavnosti se ie poslabšalo predvsem v onih panogah, ki delajo prvenstveno za izvoz. Delno pobolj-šanie pa je opažati v nekaterih strokah, ki proizvajajo za domači trg.
Rudarska in topjlniška produkcija kaže nadaljnje nazadovanje. Produkcija pirita je povsem prenehala, dočim so na drugi strani zopet stavili v obrat plavže za žeWo ki so jih v prvem četrtletju ugasnili. V rudarski produkciji se je navzlic krizi povečala produkcija svinčene rude za 53% v primeri z istim četrtletiem 1. 1931. Tudi produkcija soli se je dvignila za 4%. Nazadovala pa ie produkcija premoga za 4% (v primeri z lanskim drugim četrtletjem), produkcija železne rude, ki se večinoma izvaža, za 95%, produkcija bakrene rude za 72%. produkcija bavksita za 25% in produkcija kroinove rude za 59%.
V	topilniški produkciji pa se povečala produkcija bakra za 8%. dočim se je produkcija sirovega železa zmanjšal za 97%, produkcija svinca za 20% in produkcija črnka za 70%.
Razmere na mednarodnem lesnem trgu so se poslabšale, kar je povzročilo, da je naš izvoz lesa padel v drugem tromesečH za 54 odstotkov v primeri z istim razdobism lanskega leta in za 71% v primeri z istim razdobjem predlanskega leta. Zaradi poslabšanja izvoza ie industrija destilacije lesa obratovala le s 40% kapacitete.
V	sladkorni industriji je zaradi manjšega konzuma stopilo še bolj v ospredje vprašanje izvoza viškov produkcije. Slično ;e stanje v industriji suoerfosfata. ker ie potrošnja v letošnii kampanji dosegla komaj 35% normalne potrošnje- V indn^atriji mila se ceni nazadovanje konsuma na 20 do 30 odstotkov. Povoljnejše se razvija produkcija modre ga-lice. Tvornicam umetnih gnoiil je uspelo plasirati izdelek v Ameriki, toda le po zelo nizki ceni. Na industriio cementa je ugodno vplivala gradbena delavnost. Tudi v in-dustriii stekla se onaža ob koncu tromeseč-ia večja delavnost. Industrija usnja ie oroiz-vajala približno v istem obsegu kakor v prvem tromesečiu. Naše železarne pa so po ustavitvi obratovan>a pričele znova obratovati v omejenem obsegu.
Promet
Število natovorjenih vagonov je bilo v drugem četrtletju za 10% manjše nego lani v istem razdobju in je znašalo 349.658 vagonov, to je za 41.639 manj. V naše morske luke je prispelo 23.216 1a-daj s skupno tonažo 4.05 milijona ton, to .re za 12.3% manj nego v lanskem drugem četrtletju.
Letošnja fameljska letina
Mednarodni hmeljski urad v žatcu ob javlja prve cenitve hmeljarskih organizacij o letošnji produkciji hmelja. Češka sekcija žateškega hmeljarskega združenja ugotavlja, da je neugodno vreme ob koncu julija in začetku avgusta povzročilo nadaljnje rjavenje in odpadanje listov. Tudi trajna vročina zadnjih 14 dni je bila za hmelj malo ugodna. Rjavenje hmelja in pojav rdečega pajka je prisililo hmeljarje, da so predčasno obirali. Ker je v nekaterih legah ostalo precej hmelja neobranega, se v splošnem računa, da bo hektarski donos znašal polovico lanskega. V dveh tretjinah nasadov je stanje ugodnejše. Pridelek se za enkrat še ne da definitivno oceniti m znaša približna cenitev za žateški okoliš 90.000 stotov po 50 kg. Nemška Sfk-c:ja hmeljskega udruženja v žatcu pa ceni pridelek v tem okolišu na 80.000 starih stotov. Kakovost hmelja bo zadostovala zahtevam, ker so letos hmeljarji obrali le hmelj dobre barve. V ousteškem okolišu cenijo pridelek na 20.000 do 50.000 stotov, v roudniškem okolišu pa na 10.000 do 12.000 stotov. Dubski okoliš bo dal le kakih 2100 do 2500 stotov.
Cenitev letine v posameznih okoliših je zaenkrat naslednja (v starih stotih po 50 kg):
111.700 do 116.500 114.100 do 129.500 13.000 do 15.000 28.000 do 30.000 23.000 do 27.000 13.600 do 13.700 Skupaj "se ceni pridelek žlahtnega hmelja v gornjih okoliših na 303.000 do 332.000 stotov po 50 kg. Za Savinjsko dolino navaja statistika cenitev produkcije
v višini 15.000 do 17.000 starih stotov. *
žaleč, 27. avgusta. Pri zelo živahnem celodnevnem povpraševanju so se cene v splošnem učvrstile na 15 Din za kg. Tudi pri tej ceni ni bilo prodano mnogo blaga,
Nemčija
češkoslovaška
Francija Poljska Jugoslavija Belgija
ker se hmeljarji še vedno nadejajo dviga cen.
Niirnberg. V prvi polovici tedna je prišel na niirnberški trg prvi letošnji haller-tauski in tettnauski hmelj. Dovoz je znašal le nekaj bal, ker gre predvsem za vzorce. Prodanih je bilo šest bal novega hmelja. Cene za to blago niso bile objavljene. Od lanskega blaga je bilo prodanih 20 bal hai-lertauskega hmelja po 55 do 66 mark za stari stot (14 85 — 17.82 Din za kg).
Velik obrtniški zbor v Ljubljani
Podpisane obrtniške organizacije prirejajo ra nedeljo 4. septembra ob 9. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta veliko obrtniško zborovanie, na katerem se bodo razpravljala naslednja važna obrtniška vprašanja: 1. Zaščita obrtniških pravic in boj šušmarstvu. 2. Položaj podeželskega obrtnika in pomoč najbolj ogroženim obrtniškim strokam (osobito čevljarski, krojaški, kovaški, sedlarski fotografski, mesarski, pekovski itd.). Posebni sestanki glede teh strok se bodo vršili po zboru. 3. Zaščita domačega obrtniškega deia. 4. Kreditna pomoč obrtniku in obrtniško gospodarsko zadružništvo. 5. Sciijalno zavarovanje 6. Važna vprašanja obrtne politike .
Pozivamo predstavnike naših mestnih m podeželskih obrtniških organizacij, kakor tudi vse stanovske tovariše, da se udeleže tega zbora, ki naj bo močan izraz obrt-nške volje in na; potrdi, da je obrtnik niijno potreben zaščite Hočemo delati stvarno, brez demagogije, za poedinca ln za celoto, četrtinsko vožnjo omogočimo on:m ki se Obrtnemu društvu v Ljubljani prijavijo najkasneje do četrtka. Tovariši! Vs: v nedeljo na naš zbor v Ljubljani, (dvorana Okrožnega urada za zavarovanje delavcev)!
Za Zvezo obrtnih društev za dravsko banovino v Celju: Jernej Golčer 1. r., za Pripravljalni okrožni odbor y Ljubljani;
Konjunktura! preokret
Hausa na svetovnih tržiščih sirovin in na ameriških efektnih tržiščih, ki ji pripisujejo toliko važnosti za izhod iz sedanje težke gospodarske depresije, se v nasprotju z raznimi napovedmi tudi v drugi polovici avgu sta ni ustavila. Na newyorški efektni borzi je 11. t. m. sicer nastopila nekaka reakcija na večtedensko krepko dviganie tečajev, ki je znižala stanje tečajev za kakih 10 odstotkov, toda kmalu je nastopila nova haussa, ki je v preteklem tednu dvignila notacije se preko prej dosežene višine. Indeks tečajev od 30 najvažnejših industrijskih delnic n^*yor-ške borze se ie dalje dvignil od 69.4 na 72.1 (v početku juliia ie znašal 41.2). tako da zna ša sedaj povprečni dvig v tej skupini že 75 odstotkov. Indeks delnic železniških družb se je ponovno povečal od 28.6 na 33-5 v počet ku juliia 13.2), tako da znaša tu okreoitev že 154%. indeks delnic javnih podjetij (elektrarn, p'inarn itd.) pa se je nadalje učvrstil od^ 29.3 na 32.3 (v početku julija 16.5) in znaša v tej skupini povprečni dvig okrog 100 odstotkov. Tudi indeks obligacij ie narasel od 78-2 na 83.3 (v početku julija 70.1).
Prav tako se tudi ni ustavila čvrsta tendenca, ki traia že nekaj tednov na velikih svetovnih tržiščih sirovin. Zlasti zadnie dni je opažati, da so se nekatere notacije ponovno dvignile. V posledniem času so se zlasti stopoma dvignile cene bombažu, kar pripisi' jejo slabim cenitvam za letošnji pridelek. V primeri z najnižjim letošnnm stanjem notacije za bombaž znaša okrepitev cene že 67 odstotkov. V početku junija je namveč noti ral bombaž v Newyorku 5.0. ob koncu julija 6.0, sedai pa notira že 8.30. Zadn;e dni opažamo tudi znova čvnstejšo tendenco na ameriškem žitnem trgu in se je notacija pšenice v Chicagu zopet dvignila na 53. Kavčuk se je od najnižjega letošnjega stanja v juniju podraži! na newyorški borzi že za okrog 25 odstotkov. Tudi baker je bil v preteklem tednu nadalje čvrst. Na londonski borzi se je njegovi notaciia od konca julija dvignila od 29-25 na 33.50, tako da znaša tu okrepitev okrog 25 procentov. Prijazno je nadalje razpoloženje na svetovnem trgu si rovih kož, kier znaša v zadniem času dvig okrog 12 odstotkov. Najznačilnejša pa ie okreoitev cene sirovemu sladkorju. Na new Vorškj borzi je sirovi sladkor dosegel letos najnižjo notacijo v prvi polovici m.va, od tedai pa znaša okrepitev cene že preko 100 odstotkov. 5. maja je namreč noti ral v New-yorku 0.51, sedaj pa notira že 1.14. Prav značilna je tudi okrepitev cene za svinjsko mast. ki je ob začetku junija notirala v Clii cagu 3.67, sedaj na no'jra že 5.15. tako da znaša okrepitev 40 odstotkov. Tudi notacija cen za naravno svilo se je v Newyorku dvignila od nainižiega stanja v začetku jurija od 1-07 na 1.55, istočasno pa se ie juta v Londonu podražila od 14.37 na 18.70.
Gospodarske vesti
= Združenje sadnih izvoznikov in sadnih trgovcev v Mariboru poziva vse trgovce, ki se bavijo s trgovino in z izvozom sadja, da v svrho sestave točne evidence predložijo v pisarni Združenja v Mariboru (Jurčičeva ulica -8-II) svojo obrtno listo v originalu ali overovljenem prepisu najkasneje do 6. septembra t. 1. in do gornjega roka vplačajo članarino, ako tega še niso storili. Združenje opozarja vse sadne trgovce na debelo in izvoznike sadja, da je njihovo članstvo pri Združenju v smislu novega obrtnega zakona obvezno in da mora imeti vsak trgovec s sadjem obrtni list za trgovino s sadjem, da se izogne posledicam.
=•" Konkurz je razglašen o imovini Go-renjaka Konrada, čevljarja v Celju (upravnik mase dr. Skoberne. odv. v Celju; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Ce lju 17. septembra ob pol 9., prijavni rok do 15. oktobra, ugotovitveni narok 29 oktobra).
— Poravnalno postopanje je uvedeno C imovini dolžnice Novak Fani, trgovke v Brežicah (poravn upravnik dr. Jos. Der-novšek, odv. v Brežicah- narok za sklepanje poravnave pri okr sod. v Brežicah 18. okt. ob 9., prijavni rok do 10. okt.. kvota 40% in o imovini Gvidona Neumanna, trg. in pos. v Turškem vrhu. p. Zavrče pri Ptuju (povarn. upr. dr. Anton Horvat, odv- v Ptuju; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Ptuju 3. oktobra ob 9, prijavni rok do 28. septembra, kvota 40%>
= Vabila k otvoritvi imenskega ljubljanskega velesejma v Ljubljani so razposlana. Ce komu vabilo pomotoma ne bi bilo dostavljeno, naproša veleseimska uprava, da ga reklamira v vel eskimski pisarni.
= Konjska razstava na letošnjem jesenskem veleseimu se bo vršila zadnjo nedeljo razstavnega tedna, to je 11. septembra. Konjereja' se vabijo, da nemudoma pošljejo svoie prijave na naslov: Gosti* Stanko, banovin-ska žrebčarna, Selo pri Ljubljani.
= Uredba o odmeri in pobiranju davka na luksuz s seznamom luksuznih predmetov, ja sedaj objavljena tudi v »Službenem listu* dravske banovine od 27. t. m.
== V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: >Juf?škoda<r d. d. Beograd, nodrtižnica v Ljubliani: Močnik nasl. Močnik & Fili, orodaia mešanega bla^a in špecerije. Celje. Glavni trg 8: Eisenhut Maks. trg. z mešanim blagom, Jarenina št. 14; Tnž. Himmler Adolf. nakup in izvoz ia!c. nerutnine, sadja in deželnih pridelkov. Maribor 4.
Borze
27. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizn' promet zelo slab in je znašal le 0.57 miliicna Din nasproti 0-88. 2.3, 0 75 in 1.5 milijona Din v zadnjih Štirih tednih.
Borba Trbovelj za kruh In zdravje
Kriza in zdravstveno stanje trboveljskega prebivalstva. — Razgovor s šefzdravnikom dispanzerja dr. Prodanom
Curih. Pariz 2019. London 17.84. New-york 515. Bruselj 71.45. Milan 26.38. Madrid 41.40. Amsterdam 207.10. Berlin 122.37.SO. Storkholm 91-60. Oslo 84.40. Kobenhavn 94 90. Sofija 3 73, Praga 15.22, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05.
Blagova tržišča
SITO.
'4- Chicago, 27. avgusta. Začetni tečaji: PSenica: za september 53.125. za december 57.50. za marc 61: koruza: za september 33. za december 36. za marc 38.50; oves: za september 22. za december 17.S75. za marc 18375; rž: za september 31.25. za december 32.125. za marc 35.125.
4- Novosadska blagovna borza (27 t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 26 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. »»ednie-baška. 79 kg in baška. okol Sombor. 78 kg 142.50 __ 145: baška potiska, 79 kg 145 do 147.50: baška. ladja Tisa, 79 kg 147.50 do 150; gornjebanatska, 79 kg 140 _ 142.50; banatska, pariteta Vršac, 78 kg 137.50 do
Trbovlje so bile svoj čas na glasu kot kraj, kjer so doma pokvarjenost, surovost in nasilnost — pa ta sloves je bil še tedaj ko se trboveljsko življenje družabno še ni tako uredilo in umirilo, kakor se je že v zadnjih letih pred vojno, samo plod nepoznavanja in nerazumevanja stvari. Bil je to čas, ko trboveljski rudar še ni ime' svoje do kraja izoblikovane socialne in človeške fizionomiie in ko je njegov značaj v veliki meri nihal med kmečkim, odkoder je bil doma, in proletarskim, v kar je komaj doraščal. Toda v letih po svetovni vojni se je znanje in notranje življenje v Trbovliah razvilo v tako lepo smer. da je trboveljski človek, ki mu je dal pečat in izraz trboveljski rudar s svojim dragocenim, težkim, nikdar opravljenim delom in s svojim čudovitim. božj;m razumevanjem vseh stvari, postal morda ena najlepših, največje ljubezni vrednih podob našega človeka. Zato je kriza, ki je z zastojem rudniških obratov legla na dolino, še toliko težjega, nacionalno še bolj usodnega pomena.
Počasi grem skozti mrtvo dolino, z dnevnega kopa ne ropočejo bager ji, po tirih ob cesti nihče ne preriva huntov, vsi ljud je so na cestah in doma. Pred mano gre gruča otrok, teh lertih, malo umazanih, malo zakrpanih, pa tako razumnih otrok, kakor jih nisem še srečal na svetu nikjer drugje. — Jaz pa dobro vem, pravi drobno dekletce sredi njih, pet jurjev je bilo.
—	Pet jurjev. Pet težkih tisočakov. Ta beseda se na tej ccsti, sredi teh hiš in kolonij, po katerih je samo beda doma, iz ust ■teh otrok, ki morda še dolgo, dolgo ne bodo doživeli nobene bodočnosti, čuje kakor glas vpijočega v puščavi kakor krik za eno samo oglodano skorjico kruha. Na vsaki poti v Trbovljah, v vsaki koloniji boš lahko srečal otroke, kri na vratih sosedov ,za spoznrnje manj bednih od njihovih mater in očetov, prosijo, ali je morda ostala kakšna smet od kosila.
Na separaciji, tako so mi povedali, je shranjenih 9400 vagonov premoga, ki zaman čakajo svojega odjemalca. In depo rase iz dneva v dan, produkcija znaša povprečno okrog 250 vagonov na dan, odjema pa ni za 200 vagonov. Izgledi so vsak dan malo bolj rožnati. In ko sem nialo pozneje v čakalnici novo otvorjenega Proti tuberbutloznega dispanzerja pogledal na razvidni c e, ki jih o vsakem novem paci-jentu spisu je sestra, sem v rubriki »Izgled« skoraj povsod našel zapisano: slab.
—	Slab za človeka, slab za kraj.
S prvim avgustom je začel poslovati dispanzer, namenjen rudarskim revirjem, in v teh kratkih tednih se je njegovo ime razneslo tako daleč na okrog, da romajo v trboveljsko rudniško bolnico, kd ga je vzela pod streho, bolnikii iz vseh koncev m krajev, iz Savinjske doline in od drugod. Zdravstvene razmere so v Trbovljah zlasti v tej dobi krize in gladu nadvse žalostne in dispanzer bo imel dela čez glavo. Iz obširnega poročila, ki ga je svoj čas podal občinskri zdravnik dr. Jenšterle o zdravstvu v zadnjih desetih letih, je razvidno, kako pogoste so v dolini nalezljive bolezni (legar, griža, davica, šfkrla-tica), zlasti pa kako strahotno je razširjena tuberkuloza, kateri je po računu za to desetletje treba pripisati 12.5 odst. vseh smrtnih primerov. Zanimivo je, da sedemletni trboveljski šiolarček iz rudarske družine tehta povprečno 21.05 kg, njegov kmečki tovariš pa je ob boljšem in bolj zdravem kruhu za 2.11 kg težji. 50 do 60 odst. šolskih otrok ima zaradi slabe prehrane gnilo zobovje, enako velik odstotek je goljšavih. — Vse to so številke, ki dajo človeku misliti.
Z otvoritrvii o Protituberlkuloznega dispanzerja je Glavna bratovska skladnaca v zvezi s Proti tuberkulozno ligo in vodstvom OUZD storila pomemben korak k zboljšanju zdravstvenih razmer v Trbovljah in revirjih sploh. Nasitavila je posebnega zdravnika specialista za tuberkulozo, da uredi in vodi dispanzer, in sicer je poverila to nalogo šefu Osrednjega dispanzerja v Ljubljani dr. Prodanu. — Obiskal sem dr. Prodana in ga naprosil za kratek razgovor o bistvu, pomenu in nalogah Protituberkuloznega dispanzerja in dr. Prodan je pripovedoval:
Pro ti tuberkulozni di-snanzer je ustanova, ki jo je že pred kakšnimi tridesetimi leti prvi oživotvori.1 slavni Calmette na Francoskem in ki ji je ustanovitelj poveril kot glavno nalogo, da prepreči razširjanje tuberkuloznih obolenj, kar pomeni isto kakor zmanjšati umrljivost jetičnih bolnikov. Za razliko od načina, kako poslujejo druge zdravniške ustanove (bolnice, zdravilišča), predstavlja dispanzer tako-zvani odprti način, to se pravi, dispanzer se bije za dosego svojega cilja z vsemi socialno-higienskimi »redstvi na prostem terenu. Po vseh kulturnih državah je omrežje teh protituiberkuloznnih ustanov zelo gosto razpredeno, množina teh ustanov je naiboliši dokaz za kulturni nivo teh držav. V Nemčiji, ki je idejo povzela po Francozu Calmetteu, je danes nad 1200 disoanzerjesv. po drugih državah pride povprečno na 10 do 15 tisoč prebivalcev po ena sliična ustanova. Samo na Dunaju je 27 dispanzerjev. Temu primerna je tudi umrljivost za tuberkulozo v Nemčiji 6 — 7 na 10.000 živih prebivalcev, na Danskem 3 do 4. pri nas pa — in to ie precej vne-bovpijoča relacija — 25 do 30. Iz Zagreba n. pr. smo še pred kratkim brali obupni klic. da tam vs*k četrti mrlič umre za tuberkulozo. — Zdravstveno stanje prebivalstva glede j etike v naših rudarskih revirjih ni niti malo rožnato, umrljivost je hudo velika — toda uspehi, ki so se pri smotrenem delovanju proti tuberkuloznih dispanzerjev doslej še povsod pokazaJi. nas navdajajo * vero, da tudi pri nas ne bodo mogli izostati.
Tuberkuloza je soc ialno-hri gi en sika bolezen, njen razmah zavisi od gmotnega stanja prebivalstva, higiene njegovega življenja ter od njegovega kulturnega nivoja. Najboljši dokaz, da je v resnici tako, nudi Japan, ki se je v kratkem času kultur-
no visoko dvignil, ob enem pa je umrljivost za tuberkulozo med japonskim narodom padla na odstotek, kakršnega izkazujejo najbolj kulturne, zdravstveno najviš-jestoječe zapadne države. S šrirjenjem ljudske prosvete pada tuberkuloza. Znano je sicer, da je po večjih mestih, kjer je zbrana kultura, umrljivost mnogo večja kakor pa na deželi, a vendar je prava prosveta najboljše sredstvo za pobijanje tuberkuloze in to je socialno-higienska prusveta.
Tuberkuloza je kužna, nalezljiva bolezen, kroničnega, dolgotrajnega p-teka. Je-tika je bolezen revnih slojev, toda kakor je dobro znano, ne prizanese niti premožnim. Tuberkuloza je torej splošna kužna bolezen in dolžnost vsakega posameznika je, da stori, kar je potrebno, da zaščiti samega sebe in svojega bližnjika. Posebno skrb moramo posvetiti otrokom, ki z rojstvom neokuženi prihajajo v okuženo okolico. Ukreniti moramo vse, da jih v prvih rahlih letih obvarujemo vsakega okuže-nj.a, ker bi v tem času lahko povzročilo smrt, dočim je oorasel človek bolij odporen. — Spričo dejstva, da je 95 — 100 odst. vseh nas okuženih z jetičnim bacilom, nosimo vsi kali bolezni v sebi, nekateri brez vsakih sitnosti in težav, drugi z raznimi minljivimi občutki, ki zmanjšujejo človekovo delovno sposobnost, pa sicer ne prizadenejo hudega, tretji pa resno zbolijo ali tudi umro.
Kakor povsod, mi bo tudi v Trbovljah posebna skrb, urediti vprašanje odprte tuberkuloze. V danih razmerah se mi zdS najbolj primerno, da bi glavna bratovsJca skladnica s pomočjo protituberkulozne lige, občine in drugih odločujočih činiteljev zgradila lopi podobno ležalnico, kjer bi v prvi vrsti taki bolniki vsaj čez dan ostali pod trajnim zdravniškim nadzorstvom. Znano je, da je ležalna kura na čistem, svežem zraku s primerno prehrano eden najvažnejših činiteljev v zdravljenju. Z relativno majhnimi stroški bi se pri nekaj ljubezni in razumevanja dalo to lahko izvesti. — Na koncu ne smemo pozabiti na važno vlogo, ki jo ima zaščitna sestra pri odprtem terenskem delu za pobijanje tuberkuloze.
Tuberkuloza je eminentno važno nacionalno vprašanje, mimo katerega ne moro in ne sme nobena državna niti lokalna politika. Glavni bratovski skladreici gre upravičeno isikreno priznanje za njeno globoko umevanje tuberkuloze kot splošnega socialnega zla. Protituberkulozna liga, katere nitke se razveseljivo razpredajo do zadnje naše vasi, ima močno oporo v svojem agilnem predsedniku ravnatelja OUZD dr. Jožetu Bohinjcu m pa v znanem socialnem delavcu, predsedniku kt»-ratorija centralnega dispanzerja v Ljubljani dr. Franti Miisu. — Naj bi vse to delo rodilo obilo zdravega sadu!	Fri.
prcS
Pred razpravo nevarnemu vlomflcu
Zagreb, 29. avgusta.
Sodišče v Sremski Mitrovici je polnih pet mesecev vodilo preiskavo proti nevarnemu vlomilcu Alojzu Horvathu, ki je bil v začetku aprila letos zajet v Beški po svojem begu iz mitroviške kaznilnice. Ob aretaciji je nevarni zločinec streljal proti svojim zasledovalcem ter enega občinskega redarja ubil, nekega vaščana pa težko ranil. Horvath je rodom iz Bosanskega šamca, star je šele 31 let, vsega skupaj pa je bil že obsojen na 32 iet zapora in "»eče. Te kazni so izrekla razna sodišča v državi in tudi v Mitrovici je bfl že enkrat obsojen. Precej let je prebil v ječi, večkrat je bil deležen tudi amnestije, najdaljše svoje kazni pa se ja rešil 1. 1330. z begom iz mitroviške kaznilnice.
Horvath je vlomilec, ki dela z najmodernejšim vlomilskim orodjem in se mu doslej še ni ustavila nobena še tako trdna in moderna blagajna. Svoje zločine je vršil po Slavoniji, Sremu in Vojvodini in tudi v nekaterih sosednih- državah, v katerih je bil tudi obsojen, a se je vedno kazni srečno rešil z begom. Zadnjič je bil obsojen v Beogradu, in sicer na 20 let ječe zaradi nekega razbojništva. Tedaj je na razpravi zatrjeval, da je popolnoma nedolžen in najbrž tudi v resnici ni bil kriv v toliki meri., kakor ga je dolžila obtožnica. Ko je bil že prepeljan v mitroviško kaznilnico, je bila uvedena v tej zadeva ponovna preiskava, na novo razpravo pa ni čakal, ker je. kakor že prej omenjeno, pred dvema letoma utekel iz kaznilnice. Po svojem begu je izvršil spet več predrznih vlomov, o katerih smo takrat tudi poročali, zadnji zločin pa je uboj občinskega redarja in težka poškodba nekega vaščana.
Obsežna preiskava je sedaj zaključena in državno odvetništvo je že sestavilo ob-tožnico, ki zahteva smrtno kazen ali pa najmanj dosmrtno ječo. Za razpravo vlada velikansko zanimanje ne samo v Mitrovici, temveč tudi po drugin krajih, kjer je ta nevarni zločinec izvrševal svoje zločine.
DOBRNA
Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne!
S 1, septembrom 20 - dnevno zdravljenje za pavšalno ceno
Din 1.200.—
(dovoz in odvoz z avtom, stanovanje, štirikrat dnevno hrana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdravniški preiskavi tn takse). Prospekti na zahtevo.
Cene malim oglasom
Zenttve bi dopisovanja; vsako beseda Din 2*— ter enkratna pristojbina ta Ufro ali ta dajanje naslova Dtn i-% Oglati trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dtn J,—% Po Din I.— za besedo ta zaračunajo nadalje val oglasi, kt spadajo pod rt^rtke »Kam pa kam«, »Au t o-moto*. »Kapital*, »V najem*, »Posest*^jLokali*, »Sta-movanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, sObrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tek*, ia ta t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača za
	jn	/jfg	7T	fnCTl
Za odgovor		3 DIH v znamkah		
veako betedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki ta taračunajo po Din Ista besedo, aa zaračuna enkratne pristojbina Din 5.— za iifro aH ta dajanje naslova. V ti ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pnstofbma ta iifro ali za dajanja naslova pri oglasih, u m taračunajo po 50 par za vsako
besedo, tnaia Din 3.—,
NafmanfB znesek pet oglasih po 50 par za besedo, Je Din 10.—v
«rf oglatih po I Din ta besedo pa Dm 15.—. Vsa pristojbtne ta mtale oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma ftk Ja vposlatt v pisma obenem t naročilom.
Službo dpbi
Vaaka beseda SO par; M dajanje naslova aH m Iifro pa S Din. (1)
Dekle
weia pridn-o in zanesljivo, ki zna dobro kuhati, vešče tudi drugih gospodinjskih del, te ki se razume tudi na vrt, išče zdravnik na dežeM. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33571-1
Mesto oskrbnika
razpisuje Trboveljska podružnica SPD za dom na Mrzlici z nastopom 1. novembra. Pismene ponudbe je poslati do 10. septembra na podružnico SPD Trbovlje, kjer so tudi na vpogled toz^ievmi pogoj.
3361*3-1
Zobotehnik
prvovrsten v zlatu ln kavčuku, popolnoma samostojen, prost vojaščine, zdrav, pri zobozdravniku zdaj ali pozneje dobi stalno službo. Ponudbe na »Jutro« Maribor, pod »Zobotehnik 155«.	31426-1
Boljše dekle
•prejmem takoj r.a postrežbo bolnice. — Ljubljana, Mas-arvkova 06.
»37854
C
Mlinar
en ln pošten dobi s!u£-na Viču štev. 55.
33540-1
Pošten ,mla-wiiič
• 30—40.000 Din kavcije, dobi stalno službo. Naslov r og^a6n<»m oddelku Jutra 32655-1
Učiteljska
abiturijentka
4a>» instrukcije v Ljubljani in okolici. Od ure 7 Din. Ponudbe ca og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna inštruktorje««.
33856-4
Bolniško strežnico
krepko, okoli 30 let staro, veščo masiranja, iščem »a starejSo damo. Plača po dogovoru. Ponudbe na Srebre, Brežice. 33905-1
Korespondent
perfekten v slovenski, srbohrvaški in nemški korespondenci in dober knjigovodja z dobrimi izpričevali se išče za takoj, šen nastop. Prednost imajo korespondent i čevljarske in usnjarske stroke. Ponudbe z zahtevo plače pod »Tovarna čevljev« na Oflesni oddelek »Jutra«.
33939-1
Dekle
r starosti nad 20 let — wažno, marljivo in pošteno sprejmem takoj v službo kot pomoč pri gospo-dinjstvu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Marljivo dekle«. 32654-1
Brivski pomočnik
mlajši, dobi takoj stalno zaposlenje pri Albin Šinkovec, brivec, Vič. Sprejme se tudi vajenec.
330064
Dobro kuharico
k: opravlja tudi ostale hišne posle, se sprejme k dvema osebam?.. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33953-1
Postrežnico
pošteno, sprejmem. La-vričeva ulica 6, za Beži gradom.	929704
Čevljar, pomočnika
zmožnega voditi (podružnico, s kavcijo 5000 Din, sprejmem ta', oj. pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« do 3. 9. t. 1. pod šifro »Podružnica«.
329CS-1
Dekle
do 18 let staro, sprejmem v vinotoč v Šelenburgovi ulici 6.	330(12-1
Šiviljo
za belo perilo iščem na dom. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. "33006-1
Dekle k otroku
s,pre:<me Radovan, Mestni trg 'št. 13.	32819-1
Plačilni natakar
z večjo kavcijo dobi mesto v kavarniški restavraciji. event. pristopi lahko kot družabr'v Ponudbe z navedbo kavcije pod »Velik promet« na ogl. odd. »Jutra«.	33042-1
Gozdar
oženjem, vešč tudi gospodarstva, dobi takoj stalno služba na manjšem posestvu. proti plači po dogovoru. stanovanji in hrani. — Prednost z dobrimi spričevali. Dopise oa na-siov- Jura i Kallav, Zlatar — Hrvatsko. ' 52980-1
Krojaški pomočnik
kot nadzornik dela dobi mesto v večji krojaški delavnici v L'ubij a ni pod pogo;em, da da 30.000 Din posoMla proti povračilu in dobrim obrestim. Pismene ponudbe na naslo-v: M. Viršek. Ljubljana. Mestni trg 25/II.	328054
Gostiln, kuharico
zmožr.o tudi samostoj -nega vodstva gostilne, sprejme za trajno soliden gostilničar in posestnik (vdovec brez otroki v mestu. Ozira se samo na modro, pošteno osebo (samsko ali vdovo brez otrok) blagega srca. Zaradi morebitnega poznejšega prevzema gostilne na račun ali v najem ima prednost 06eba z nekoliko premoženja. Pismene ponudbe z navedbo starosti na ogl. odd. »Jutra« pod >Bla-ga«.	33021-1
Samostojno
kuharico
ki opravlja budi ostale hišne posle, sprejmem takoj ali s 1. septembrom k 2 osebam na Rimski c. 18/11.
32539-1
Pevovodjo
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 330L14
Natakarico
z osebno pravico, s kavcijo od 1000 Din, sprejmem s 1. septembrom tega leta. Lahko je tudi točaj ali točajka, dam tudi v najem. Ponudbe na M. Cvetkovič, Slovenski Brod. 32936-1
Uradnico
začetnico, čedne zunanjosti in zelo zgovorno sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazna«. 33125-1
Sladoledarja
dobro izvežbanega i S č e veliko podjetje za takoj. Pismene ponudbe pod šifro »SladoledaT« na oglas, oddelek »Jutra«. 33130-1
Kuharico
srednjih let- — z daljšimi spričevali, sprejmem v zelo odlično hišo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiva 240«.
331084
Mlajšo frizerko
dobro izurjeno sprejmem za mesto Ljubljana. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Frizerka 330« 33136-1
Zanesljivo
postrežnico
ki dobro razume gospodinjske posle. sprejmem. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Snaga in red«. 30639-1
Trgovec-vdovec
v Ljubljani išče za takoj gospodično z dežele. čedne zunanjosti ln ki ima veselje do trgovine. Ponudbe s sliko pod »Za jesen« na ogl. odd. »Jutra«. 33149-1
Vzgojiteljica
vešča francoščine, ter poučevanja za nižjo gimnazijo se sprejme takoj ali po dogovoru. Cenj. oferte pod značko »Perfektna« na ogl. oddelek »Jutra«. 33150-1
Kuharico
zmožno vseh domačih del, sprejmem takoj v službo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« v Celju pod šifro »Vestna«.
33215-1
Boljšega delavca
za vse, s kavcijo 15.000 do 30.000 Din, sprejmem takoj v stalno službo. — Po-nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Priden«.
33201-1
Edgrar Rice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
Ko jo j© spravil na varno, se je vrnil po Abdula. Arabci so že razbijali po vratih. V trenutku, ko so odnehala, je Tarzan vzdignil Abdula, kakor da bi bil peresce, in se z opičjo spretnostjo iznova vzpel na streho, še hipec, pa bi bila izgubljena.
Ukanjeni Arabci so kmalu opustili iskanje. Tedaj je jela plesalka milo prositi Tarzana, naj jo reši. Povedala mu je, da so jo ugrabili svojcem in prodali za sužnjo. Ko je povedala ime svojega očeta, se je Tarzan zavzel: bil je stari šejk, njegov prijatelj v Sidi-Aissi. Pomislil je, da nemara še lahko dohitita velblode Kadurja ben Sa-dena, ki so se vračali domov.
Šiviljo za obleke
sprejmem na dom — Večna pot št. 3111. 33192-1
Soboslik. in plesk. pomočnika
sprejmem takoj. Zgornja Šiška 143, Setina Josip.	33169-1
Kdor položi 15 do 25.000 Din kavcije
dobi stalno službo. Ponudbe rd podruž. »Jutra« v Celju pod »Din 15.000«.
333124
Nakupovalca dežel, pridelkov
s prostim stanovanjem in hrano proti mes. plači, kateri razpolaga s 15 do 20 tisoč Din gotovine, sprejmem takoj v službo. Ponudbe, obširne. Je nasloviti na ogl. o Id »Jtjtra« pod šifro »Nakupov al ec, Dolenjsko«.
33167-1
V stalno službo
sprejmem pošteno, zdravo, krepko, zanesljivo žensko, staro do 40 let. katera dobro in snažno kuha. je varčna in redna gospodinja in se izkaže z dobrimi spričevali od boljših družin. Ponudbe pod: »15. september« na ogl. oddelek Jutra«.	33235-1
Brivski pomočnik
prvovrsten v moški stroki in ki zna tudi dobro ondulirati dobi stalno mesto. Nastop takoj. K. Doležal, Stožlce 50, p. Jezica.	33244-1
Pomočnika
mizarskega. ključavničarskega ali mehaniške-ga sprejmem s kapitalom 20 do 30.000 Din v dobro vpeljano podjetje Ponudbe pod šifro »Stalna služba 76«. 33181-1
Učenca
t dvorazredno meščansko šolo, sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33619-14
Zlatar, vajenca
pridnega in poštenega, s 6 razredi, išče Kajo Deli«. zlatar, Ljubljana, Vi-dovdanska cesta štev. 2.
3267144
Učenca
za trgovino z mešanim blagom sprejme » 1. sep tem,brom J. Vidmar,. Brežice.	33705-44
Trgovski vajenec
želi nadaljevati učno dobo v mešani* trgovini na deželi z dveletno dobo. Ponudbe pod šifro »Priden in pošten vajenec« na ipodraiž. »Jntra« Maribor.
3288144
Dimnikar, vajenca
močnega, od 16 do 17 let starega sprejme Franc K&nig, dim. mojster, Brežice.	33760-44
Trgov, vajenca
takoj sprejme Maks Za.ff, trgovina z mešanim blagom, Slov. Bistrica.
32912-44
Vajenca
za usnja t o galanterijo sipreimem. Jos. iSlatnaT, Levčeva 8.	33893-44
Učenke
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Anica Mitič, Zaloška cesta 4. Vodmat.	33801-44
Trgov, vajenca
ki ima veselje do trgovine, s primerno izobrazbo ter poštenih sta'ršev sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do trgovine« 39930-44
Vajenko
išče »Petovia«. zaloga čevljev, Ljubljana. Dunajska e. la. 32931-44
Trgov, vajenca
sprejme takoj v trgovino z mešanim Magom tvrdka L. Petova.r, Ivanjkovci.
3291344
Šiviljsko vajenko
spreiiime modni salon Hitzl v Kolodvorski ulici 34/1.
32797-44
Vajenca
zdrav e ga in no š t en e ga. sprejme Jos. Klemenčič. trgovina r. mešanim blagom v Ka mn iku Sta n o vanje in hrana v hiši.
3293244
Vajenko ali vajenca
sprejme tvrdka A. IPer-sche, Marijin trg 8.
32967-44
Učenca
sprejme m a mi fakturna trgovina v Ljubljani. Naslov nove oglasni oddelek
»Jutra«.	3306444
----------------
Vajenko
sprejime modni atelje M. Sare, Rutarjeva ulica 4a. pri Vrtači.	3305444
Vajenca
sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
3310144
Kavarn, vajenca
s hrano in stanovanjem sprejme Narodna kavarna 33085-44
Učenko
marljivo, kmečkih staršev, najraje štajerko, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželo. Oskrba v hiši. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dežela«.	33103-44
Učenko
sprejme manufakturna trgovina. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 33116-44
Trg. vajenca
poštenih staršev, sprejme Verbič, Stritarjeva ulica.
3319944
Kroj. vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Skoberne v Trbovljah.	33159-44
Učenca
s predpisano šolsko izobrazbo, ki Iti bil v oskrbi in stanovanju pri starših. sprejme takoj špecerijska in kolonijalna trgovina ter zaloga kuhinjske posode, pri »Miklavžu«, Ljubljana, Vodnikov trg. Semenišče.	33193-44
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (2)
Gospodična
zmožna, slov., srbohrv., nemškega in francoskega jezika, stenografije in strojepisja, išče primerno nameščanje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sposobna 25«. 33733-2
Kot hišnik
želim mesto za takoj ali pozneje. Razumem se na mizarska, ključavničarska in vrtnarska dela. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 32604-2
Pisarniška moč
vešča slov., hrvatskega in nemškega jezika, strojepisja. knjigovodstva ter stenografije, išče name-ščenje s 1. septembrom. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Marljiva m.oč«.
32761-2
Prodajalka
verzirana v trgovini mešanega blaga, išče kjerkoli službo. Gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32826-2
Elektro-monter
v ncodpovedaini službi želi spremeniti mesto takoj ali pozneje. Cenj. ponudbo pod »Strokovnjak« na podTužnico »Jutra« v Celju.	32879-2
Industrij, uradnik
z večletno prakso, marljiv, zvest, in pošten, išče primerne službe. Gre tudi ■na deželo. Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« Maribor pod šifro »Zaupen 1897«.	32887-2
Šofer in sluga
trezen, zanesljiv vo.zač, vešč popravil, ki bi opravljal vsa hišna in druga dela, želi namešče-nja pri osebnem ali tovornem vozu. Nastopi lahko s 1. ali 15. septembrom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sofer-sluga št. 131(1«. 33831-2
Pisarn, začetnica
ali blagajničarka z znanjem slovenske korespondence, stenografije in strojepisja išče službo. — Grs tudi kot varuhinja otrok. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod »Nastop takoj«.
32908-2
Knjigovodinja
vajena vseh pisarniških poslov, z večletno prakso, želi popoldanske službe v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 600.—». 33803-3
Instrunientarka
izvrstna, išče službo pri zdravniku ali v kakšnem sanatoriju. Cenj. dopise pod »Im~trumentarka« na podružnico »Jutra« Maribor.	33897-2
Šofer in mehanik
išče službo takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32933-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, verziran v modni in galanterijski *troki, išče službo. Gre tudi za praVtikanta v ma-nufaktnro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33926-3
Kuharica
išče službe pri fin a n H ali »amoitnjnem gospodu. — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek r> Jutra« pod »Varčna gospodinja«.
33934-3
Vodstvo gostilne
--1! mesto blagajničarkp prevzamem; takoj. Imam osebno pravico. Ponudbe na Marija Legat, Begunje pri Lescah.	33919-2
Kuharica
stara 30 let. zmožna vseh hišnih del. želi premeniti službo k preprositim in dobrosrčnim Hudem — k majhni družini — kje v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Značatan«.
33735-2
Mlad fant
zdrav, vaj^n vsega dela, wče službo hlapca v mestu ali na deželi. Nasluv v oglasnem oddelku Jutra 32709-2
Mladenič
s kavcijo, išče mesto sluge ali kaj sličnega. Zmožen je slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Pisati na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Uporaben«.	32720-2
Prodajalka
s triletno pomočniško prakso iu prav dobrimi spričevali, išče mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izvežbana«.
32755-3
1000 Din
nudim ornemu, ki mii preskrbi mesto sluge ali ka.j sličnega v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop novembra«.	33791-2
Prodajalka
ki bi vložila lil.000 Din
kavcije, išče s 1. septembrom službo v mlekarni, slaščičarni, delikatesi aH trafiki — najraje na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno dekle«. 32507-2
Nadviničar
strokovno naobražen, s 15-let.no prakso pri vzornih vinogradih, ki se tudi dobro razume na kmetijstvo in gozdarstvo, želi primerno službo pri boljši,h nasadih. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju pod šifro »Vesten m marljiv«.
325211-2
Mlajši vpokojenec
vesten, išče službo, ali kakršenkoli zaslužek. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«.	38678-2
Strojnik
ključavničar, autogen. varilec, vešč hladilnih naprav, samski, z večletno prakso, zdaj zaposlen pri modernih stabilnih parnih strojih in turbini, zmožen vseh popravil, popolnoma samostojen, želi premeniti službo takoj ali pozneje. Poseduje prvovrstne reference. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in zanesljiv«.
32716-2
Trgov, pomočnik
mešane stroke, mlad, podjeten, želi premeniti službo v svrho nadaljne izobrazbe. Gre tudi za in-kasanta, skladiščnika ati temu primerno zaposlenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plača zmerna«.	32943-2
Vrtnar
srednjih let, oženjem, verziran v vseh panogah vrtnarstva, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »35«.	33935-2
Gospa
kruto vaTans v zakonn,
čedne zunanjosti, trgovsko naobražena, dobra gospodinja, želi primerno nameščen je za 15. oktober. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nesrečno«.	32998-2
Gospodična
vešča že nekoliko pisarniških del. išče kakršnokoli zaposlenje v Ljubljani s 1. septembrom. Ponudb? pod šifro »Vestna in zanesliiva« na oglasni oddelek »Jutra«. 32945-2
Mlada gospa
išče mesto gospodinje k otrokom aH kaj sličnega. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« na oglasni oddelek »Jutra«. 33016-2
Perfektna frizerka
išče nameščenie v boljšem salbnu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Absolutno zmožna«.
33036-2
Blagajničarka
mirna in sposobna, išče službe v kavarni ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »34«.
3-2948-2
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke, mlajši, išče namestitev. Kot začetnik ne reflektira na visoko plačo. Muc, Kongresni trg 15. 33036-2
Trg. pomočnica
Sem v specialni trgovini za kavo, čokolado in želim izpremenitl mesto v približno tako trgovino. Govorim perfekfcno slovenski In nemški jezik. Cenjene ponudbe prosim na ogl. oddelek »Jutra« pod »Strogo natančna«.	33077-2
Knjigovodja
s prakso v trgovini ln industriji, samostojen bilancist. srbohrvatski ln nemški korespondent z znan! e-n tujih jezikov, išče nameščen Je. Prevzame tudi dela za pol dneva. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Knjigovodja 3«.
33073-2
Plačilna natakarica
stara 28 let. čedne zu-nanlosti, >ell premeniti službo. Govori slovensko ln nemško, rr-»w/a-tne restavpcVo al' kavarno na račun. Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Kavcije zmožna 100«.
33189-2
Dobra kuharica
srednjih let, čedne zunanjosti. Išče službe gospodinje, gre tudi k boljšemu gospodu ali za sobarico. Pismene ponudbe na poštni predal 42, Kranj.	33089-2
Maserka
srednjih let, z dolgotrajno prakso,, sprejema na stanovanju dame in gospode, ali pa pride tudi na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Maserka«.
33093-2
Hišnik
trezen iti zanesljiv, iSje meato za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hišnik 222« 33084-2
Šivilja
stara 45 let. išče zaposlitev v trgovini ali kjerkoli. — Vajema je šivanja perila, predpasnikov in deških oblek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brezposelna«.	33H12-2
Plačilna natakarica
želi službo premeniti takoj. Zmožna nemščine in slovenščine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Plačilna natakarica«.	33113-2
Gospa
prosi za kako službo za časa velesejma. Vzame vsako službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Najrajši v gostilno«.	33138-2
Pol. stražnik v pok.
išče službo za hišnika, vratarja, inkasanta. Razume se pri centralni kurjavi, upravlja vodovod. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33094-2
Plačilna natakarica
zmožna kavcije, dobra moč ter priljubljena pri gostih želi premeniti službo v boljšem lokalu Ponudbe na oglasni odd. »Jutra «pod šifre »Prvovrstna mo^«,.
33191-2
Brezplačno mesto praktikantinje
išče lesni trgovec v kaki pisarni za svojo hčerko, katera je dovršila trgovsko šolo. Vajena je že nekoliko pisarne in gospodinjstva. Da bi se izpopolnila Je pripravljena opravljati vsa poverjena jI dela z veseljem. Naslov v oglasni odd. »Jutra«. 32118-2
Šivilja pletenin
vajena vseh del, kakor t.udi krojenja, išče stalno r.ameščenje. Ponudbe pod »Stalno 392« na oglasni oddelek »Jutra«. 33334-2
Služkinja
pridna	Ln poštena, i?č«
službo.	Ponudbe na ogl.
oddelek	»Jutra« pod šifro
»Siužba	takoj«. 332*1-2
Trgovski pomočnik
začetnik specerijske stroke, išče službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Pošten«.
33218-2
500 Din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi službo za Žagarja ali šoferja ali slično. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten, priden fant«.
33175-2
Mlado dekle
želi službe, pomoč gospodinji ali kaj sličnega. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	33238-2
Mlad ključavničarski pomočnik
z 2 letno pomočniško prakso, vajen strojnega in stavbnega ključavničarstva kakor vodovodnih napeljav išče službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	33232-2
Pouk
Beseda 1 Din; aa dajanj« naslova ali sa šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tostrnkoije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
Gosli poučuje
bivši učitelj konservetorija Studantovska ulica št. 9/1 32379-4
Šoferska šola
E. Ceh (bivša Camerniiova šoferska Šola), Dunajska cesta št. 36. 6ola ta po klicne šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila za-stonj in franko. 290-4
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher
s" je preselila na Gospo-svetsko cesto Stev. 1 (pri Figovcu na dvorišču).
Nemščina.
Začetniški ia višji tečaji, za odrasle večerni, za mladino dnevni. Dvakrat tedensko 40 Din mesečno. Vpisovanje 29., 30. In 51. avgusta v Delavski zbornici od pol 7. do 8. zv.
328® »4
Dame, pozor!
Redni pouk v krojne® risanju in prikrojevanjn damskib oblek, ta dom ta poklic, e« vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Rozl Medved, Ljubljana. Mestni trg št, 34/1. KrojS po meri. 396404
Klavir
brezplačno, posodim onemu, ki ml dovoli dva popoldneva v tednu istotam poučevati. Ponudbe pod značko »Poduk« na ogl. odd. »Jutra«.	31152-4
Osmošolec
inStruira za stanovanje is brano po dogovora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	325744
Nemščino
angleščino, francoščino, Italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ulica 11, pritličje.	32991-4
Visokošolka-
fflozofka
lnstrulra vse srednješolske predmete ali nadzoruje prt učenju za stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33074-4
Angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino
podučuje diplomirana gospa z veliko prakso. Gre tudi v hiše. Zmerne cene. Pavla Kovač, Miklošičeva 22-m.
33148-4
Potniki
Kdor £6e aasta pot-mka, plača sa veako besedo 50 par; m dajanj« naslova aH aa Šifro 8 Din. — Kdor sprejema potnik«, plača besedo po z Din; aa dajanj« naslova ali xa Šifro pa B Dia. (6)
Potnika
po možnosti * avtom — sprejme takoj renomirana domača industrija pletenin Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh gotov«.	33682-5
Provizij, potnika
za Ljubljano ia okolico
sprejme vpeljano pietil-no podjetje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33603-5
Zaslužek.
Kdor l i 4 « zaslužka, plača sa vsako besedo 50 par; sa naslov ali šifro S Din. — Kdor a n d i zaslužek, pa sa ▼«ako besedo 1 Din, sa dajanj« naalova ali za iifro pa 5 Din. (3)
Rajon, zastopnike
za Maribor, Ptuj in Morsko Soboto, za prodajo avtomobilov sprejme »Citroen« zastopstvo, Ljubljana, Gosposvefcska c. 13 52773-3
Eksistenco
si nstanovite s ureditvijo fiizdelovafija potrebnih kemičnih izdelkov. Kapital ni potreben. Navodila brezplačno. »Galanta«. Ljubljana, poštna predal 352.	328644!
Pozor, brezposelni
Ste energični, trgovsko naobraženi, ee ne ustrašite nobenega dela? Nudim zelo dober sitaltm sasilu-žek v Ljubljani. Ponudbe f'u5i žetskei r.a og.a-r.i oddelek »Jutra« pod »Na-stoip takoj«.	3ET7S3-3
Razne pletenine
v komisijo vzame dobro situiran trgovec v lastni hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prima reference«. 32756-3
»Iris«
atelje z« strojno io ročmo vezanje, entlanje, ažnrira-nje, širok ažnr z« šiviljo (špahtel), vezenje perzijskih preprog, tovarniška zaloga volne Kette-Sc-huss Albina Ravnikar, Ljubljana, Igriška ulic« št. 10.
32783-3
Entlanje 1 m 1 Din ažuriranje 1 ni 2 Din
ter ročno ta »trojno vezenje vseh vrst. Dunajska cefta št. la/IV.	38789-3
Sejmarjem
oddaim v komisijsko prodajo v celi banovina pletenine vseh vrst, po zelo ugodnih cenah. Ponudbe na ogiaeroi oddelek Jutra pod »Proti jamstvu«.
33693-3
Grem na dom prat
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perica«.
33004-3
Šivilja
starejša moč, gre po nizki ceni šivat na dom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33002-3
Sedaj aH nikoli
le prišel čas za Vas! Pišite še danes po naš izredno nov predmet, ki ga še ni bilo! Denar nepotreben, samo dela-voljnost ln Inteligenca. Zgovornim agentom 40 odst. provizija. Fiksum 500 Din. Pod »Export-organlzaclja« na oglasni odd. »Jutra«.
33030-3
Zastopstvo
z zvezi z eksistenco! Agilne serij ozne agente za prodajo nekoliko praktičnih nepogrešnih novosti brez kavcije iščemo proti provlzlii ln flksumu. — Sat-oreklam. Dunajska e. 36.
33031-3
Šivilja
boljša,, ki najceneje Izdeluje plašče, kostume, obleke, tudi za dečke ln deklice, obenem perilo, se priporoča. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33139-3
rH*
Ogiun Bg. značaja po 1 Dia beseda; za <ia janj« naslova ali ta iifro 8 Din. — Oglasi »ocialnega značaja vsa ka be6eda 50 par; sa dajanj« naslova ali sa Sifno p» 3 Din. (6)
Puhasto perje
Ststo. ftohano. kg po 48 Din. draga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Do in čisti pub leg po 250 Din razpo šilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. 22-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Trž-ška oes-ta 16, tel. 33-13
Premog in drva
prodaja Jezeršei, Vodmat.
200
Prst za vrtove
preeeja.no, črno, Vam dobavi gradbeno podjetje Anton .lavrič. Dunajska c-esta 38 — telefon 33-83.
32C69-6
Drva
prodaja graščina Boštanj ob Sarvi.	32388-6
Čevlji na obroke
»Tempo«, Maribor, Sloven »ka 18.	144
Cenj. damam
naznanjam, da so tanke, letne gumi-nogavice zopet dospele. — Ada Besednik, Ljubljana, Šelenburgova 6.
33496-6
Gramofon, plošče
od 15 D_n — kakor tudi
gramofone
od SOO Din prodaja »Sla-ger«, Aleksandrova &t. 4. prehod »Viktoria« palače.
254-6
Reklamno tablo
topo, skoraj popolnoma novo, 180 can dolgo in 63 can široko, na obeh straneh steklene plošče, takoj ugodno proda Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6.	33816-6
Otroški voziček
naprodaj v Linhartovi ul. št. 14.	33684^6
Kranjske sekire
prima, prodam izpod dnevne cene. Ponudbe na oglasni oddel-ek »Jutra« pod »Sekira«. 32940-6
Pisalno mizo
io dmigo radi selitve zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32994-6
Divan
dobro ohranjen, v rdečem
plišu. ugodno prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	330S3-6
Umivalnik
z marmornato ploščo, stensko uro in banjo prodam. Ogledati med 8. in 9. zjutraj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33063-6
Štedilnik
(T^Sfflifterd) v zelo dobrem stanju proda Franjo Ko-šak, kleparstvo v Rožni dolini, cesta Vin št. lil.
33020-6
Narodne noše!
Uhani in broža, pristni-starinski, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32949-6
2 nova Erneman aparata II
in Bvočna aparatura zelo ugodno naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodnost«.
32833-6
3 omare in
umivalnik
z (*g?edalom prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32853-6
Biljard »Seifert«
v prav dobrem stanju poceni proda hotel »Slon«.
33:66-6
Novo kislo zelje
prvovrstno rezano in cele glave za sar-mo v soačkih v vsaki množini dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kodeljevo -št. 10. Ljubljana. Telefon 25-91.
299-6
Oglasa trg. enačaja po 1 Dia beseda; ta oa-janj« naslova ali ta šifro 5 Dia. — Ogiasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslov« aii sa iifro pa S Din. (7)
Ročno brizgalno
dobro ohranjeno namerava kupiti Prostovoljno gasilno društvo na Studenon pošta Sevnica. Prodajalci naj napravijo ponudbo z navedbo cene na Gasilno druStvo Studenec — pošta Sevnica.	33553-7
Najfinejša žima!
Kdor je namenjen kupili žimo, si isto lahko ogleda in kupi Da ljubljanskem velesejmu, paviljon »E« v zunanjih prostorih. Cene bodo nekaj znižane. — Za obilen obisk se priporoča Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji.
33755-7
Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanje naslova aH za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »načaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (8)
»Življenje in Svet«
lepo vezane knjige vseh letnikov ugodno naprodaj v Rutarjevi ulici št. 4 — podpritličje.	33768-8
Geografski atlas
nove izdaje kupim. Vpogled m cena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Rabim takoj«.
32532-8
V3aka beseda 1 Dtn; za dajanje naslova aH šifre m 5 Din. (9)
Radione
štiricevna za izmenični tok s ko®certnim zvočnikom Excello - Koncert, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32593-9
Radio-aparat
»modni, z zvočnikom sa 500 Din proda Rebek, Večna pot 15. 33033-9
Decimalno tehtnico
za 500 kg, 1 za 15 gk. 1 centimalno tehtnico za 3000 kg, vse v zelo dobrem stanju, poceni prodam. Pesjak & šte-fančlč, Hrenova ulica 24 33067-6
Tri avbe
prodam. Na vpogled pri Mariji Kurnik. Praža-kova št. 3, Ljubljana.
33059-6
Nad 50 gospodinjskih predmetov
prodajamo na obroke. Zahtevalte obsežen katalog. šapira, Dunalska C. 36.	33029-6
Oleandri
majtai io veliki naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33134-6
Otroško postelico
železno, ta peč na žaganje prodam. Podaljšek Verov-Skove 24.	3M53-6
Plinsko peč
radiator, za pisarno: ročni voz na 2 kolesih, močan; velika skladiščna štelaža ln majhen blagajniški pult prodam za vsako sprejemljivo ceno. Naslov v oglasnem od<i. »Jutra«.
33206-6
2 starinski avbi
pri »trni, pas. uhane ta bro lo prodam. Naslov pove oddelek »Jutra«.
33164-6
Vsaka beseda 1 Dm: sa dajanje rsa«!ov» aii 1 za šitro pa B Din. (10)
Odprt avto
štirisedežen, izredno dofcrs ■ohranjen in lep, prvovrstna, toda enostavna konstrukcija, izredno dobra fedraoija, poraba benedna 7—SI na 100 km, prodam za 26.000 Di.n. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra« 3&50240
Avtobus
14/16-sedežen, malo rabljen, ugodno proda Laj»-pret, Liubiiana, Gostx>-sv etika 18.	53774-1«
Avto »Essex«
pertsedežna limuzina, vožetia, v brezhibnem stanju ugodno naprodaj — event. proti vložna knjižici ali v zameno za k-o-lonijalno blago, moko alf vino. 0. 2užek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 33871-10
»Citroen«
avtomobile, nove ta rabljene, ter drugih znamk kupite najugodneje pri zastopstvu »Citroen«, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 33773-10
Avto
dobro ohranjen, štirisedežen, odprt, vože-n 20.000 km, ki porabi malo bencina. proti gotovini prodam po zelo nizki ceni. Pojasni "a daje Hinko Sever, knjigarna, Ljubljana, Stari trg ' 34. 33S6S-10
Motorno kolo AJS
s prikolico, 1000 kub. cm, prodam. Franjo Ku-novar. Sv. Križ. Ljubljana.	32155-10
Pol tovorni Ford
v brezhibnem stanju prodam za 4000 Din ali zamenjam za špeceriio. Ponudbe na podružn:co »Jutra« v Mariboru pod šifro »Takoj uporabljiv«.
3389940
Tovorni avto
3K ton«ki »Ford« (3-osml v brezhibnem stanju. 25 tisoč km vožeo. zelo ugodno na.prodaj. Dopise na upravo »Jutra«, podružnica Maribor, pod šifro »Ford«.	33790-10
Motor
letošnji model. BSA 349, moderno z zgoraj krmljenimi ventili. — Opremljen z električno lučjo z garancijo poceni prodam. Adolf Zajec, Zgornja šiška. telefon 3433. 33087-10
Petra
godba.
i.
Bil6 takole je v pomladi.
pod Tivoli na promenadi,
V srce me dregne mil obraz . . .
Saj ni mi moč' ga pozabiti!
Kaj hočem revež ukreniti?
Dal v »JUTRO« majčken sam oglas
n.
Kaj?! Res prihaja gospodična mi rendez-vous vsa rdečeliona! Kdo bi verjel: en sam oglas! Beseda hitro da besedo: že v juniju četrto sredo naj sveti zakon z veže nas!
VI.
Ko strela z jasnega neba mi mlado srečo potepta dopis: Iz službe odpuščen!
--Že tretji dan — oglasa hvala —
sva v novi službi se smejala jaz — in pa mej mošnjič rejen!
Pohištvo
spalnica	2200
omare	450
postelje	250
kuh. oprave	1000
kuh. kredence	500
Vse drugo pohištvo se dobi na obroke ln najceneje pri miz. »Sava«, Kolodvorska ul. 18, Dunajska 36.	33124-12
Oblatila.
Trg. oglasi po l Di« beseda; za dajanj« na-il<yv« ali u iifro 5 I^d Oglasi socialnega značaja vsaka be«ftda 50 par; ta dajanje naalovi sli za Šifro 5 Din. flS)
Damske plašče
za jesen, ravnokar izgo-tovljene po najaiovejših jrurnalih, nudi v veliki izbiri v cenah od 340 Din naprej F. I. Gorica r. Ljubljana, Sv. Petra c. 29 32-sii-ia
Halo!
Za kongres posodim na rodne noše. Stožice 1(1® — avtopostaja Urbajiček.
32992-13
K.<lor nudi prehrain) plača za vsako besedo 1 DiJi: kdor teče pre hrano pa za besedo .50 paj; za dajanje na ■il-ova aii šifro 3 Dio. S »kotne 5 I >in. -l'i | Uivr-Jd cglaš 1 ^iL
Punčko in fantka
poldrugo leto starega, dam za svojega. Ponudbe nn oirlasni oddeleik »Jutru« pod »Fantek«.
32380-14
Na dobro hrano
snrrjmem brAj&e gospode in gt.v*pod:iene. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32972-14
r
VII.
Držeč človeške se navade
dobi i sreča včasi — mlade . . .
Dolarje strle mi zapusti!
Brž tečem v »J u t r o v e« oglase
ponudbo stavit, da bi Kase
kaj kupil, ker denar — kopni.
Vsaka	1 D:.n:
za lajanje naslova »li ia iifro p» 5 Din. (15)
Deske
smrckove-jetoive. III ln IV' vrsto kupim franko Su?3k Ponudbe na ogl-as. oddelek ».Jutra« pod šifro »Večja HitjoSinai.	337'iO-lo
Orehove deske
parjene, suhe, en vagon proda Skala, Biež/ice.
331,15415
UL
In Mlnka: »Oh- pa stanovanje! To zdaj najtežje je vprašanje!«
—	Poskusil v »J u t r u« bom z oglasi
—	— Raj kmalu užival z ženko mlado večerov divnih sem naslado
v prijazni vili, na terasi!
IV. .
Le štorklje kriza ni motila:
junaka Minka je povila.
»Kje spal naš drobni bo črvieek?
N o v bo predrag . . .« A jaz — oglas!
In prosim — za ta težki ča.s
ga pa kar pihne naš — voziček!
V.
Brez služkinje, kjer so trijč, a eden trka — res ne gre! Zdaj vsak naj gleda in strmi: Je naša Jutka res deklč pošteno, pridno, ki zna vse! To v »Jutru« m al oglas stori!
VIII.
Izbral sem to-le domovanje. Uresničene so moje sanje! In zdaj trdim kot gospodar: ti mali »J u t r o v i« oglasi so meni in ogromni masi ljudi zares — nebeški dar!!!
Motomo kolo
»Ariel« 500 cir,» OHW, ugodno naprodaj v Vevčah 10.	32801-10
Avtobus
15 do 25 sedežen, kupim Prodam motorno kolo »Harley« in A-JS. Eventualno zamenjam. Ponudbe pod »Avtobus« na ogl. odd. »Jutra«.
33078-10
Avtomotor
rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na inž. Zupan. Grablovlče-va 3.	33076-10
Motorno kolo
znamke A. J S., 500 ecm z gornjim krmilom, skoraj novo. v brezhibnem sta.nju radi bolezni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 32718-10
B. S. A. motor
350 m', ngod.no na prodaj Naslon po<ve oglasni oddeleik »Jutra«. 33100-10
Tovor, avtomobile
prodam. Praga Spa 5. T. Praga 1. T. Cirku-larno žago z mot )rjem na vozu. 8 HP, bencia-mot.or. akumulatorje 6 do 12 volt., motorno Kolo Magnetnike. dele raznih avtomobilov. — Franc Kristan, Dunajska cesta 54. 33243-5.0
»Wanderer« kolo
s prvovrstnim »Sachs« motorjem je najpopolnejše in najcenejše vo7,no sredstvo. — Tipa 1932 33 dobite le pri »Tehnik«, Josip Baniai. LJubljana. Miklošičeva c. 20. Palača Okrožnega urada. Telefon 3419.
33095-10
»Ariel« 550 cm*
okorno nov. proda Ado.lt Za*« * Zg. Saški St. 105. Telefon 34-33. 20103-10
ca oesedo. Oglasi ao-cijalnega tnača^a po 50 par beseda. Za da janje naslova aH s« šifro 8 Din. oziroma 5 Din.	(tlil)
Kolo
dobro ohranjeno naprodaj v Flori jaiaskii uilioi &4/I.
32794-1)1
»Wanderer« kolo
s prvovrstnim »Sachs« motorjem Je najpopolnejše in najcenejše vozno sredstvo. Tipa 1932' 33 dobite le pri »Tehnik«, Josip aBnjai, Ljubljana, Miklošičeva 20, oalača Okrožnega urada. Telefon 3419.
33102-11
Ifthištim
Vsaka boseda 1 Din; ta dajanj« oa»lov» »Ji sa Sitro pa 5 Din. (jg)
Kuhinjsko omaro
dobro ohranjeno proda Jenko, Erjavčeva oesta IS 32677-12
Kompletna spalnica
i« hrasta, kuhinjsko pohištvo in otroška postelja naorodaj na Drenikovem vrhu št. 1.	32990-12
Kuhinjsko opravo
moderno, bj spalnico po ceni proda roparstvo Dovč v Zeleai jami — Pod ježami.	3314.1-12
2 starinski skrinji
bogato nI oženi,	100--120
let »tari, poceni	proda
mizarstvo Japelj.	Sabjek
St. 14.	33183-12
Naprodaj
100 seinjev lepih suhih ■•epanib bukovih drv in večja množina suh'h me>h kih drv. I. Schaupefi, tr govina. Dobro- pri Celju 31416-15
Furnir
vsakovrsten tudi v manjSih količinah so dobi, dokler zaloga traja po konkurenčnih cenah, Aleševčeva ul. 37. Sp. Šiška.	32174-15
Vsaka boBeda l Dio; sa lajanj* naslova aH za Iifro pa S Dio. fl«)
Pot do lastnega doma in blagostanja
je vsakemu odprte. Pojasnila daj« Stavbna hranilnica in posojilnica, Ljubljana, Miklošičeva e. 15.
366-16
Dosmrtno oskrbo
nudi osebi gospod i!J gospa s primernim kaf.i*a lom: fina Cebotolj brer "t.ik Lep« mirna soba. izborna braoa ter dobra postrežb«.. — Naslov v oglasae-in oddelku »Jutra«.	32750-16
160.000 Din posojila
iščem od zasebnika na večje podjetje, vknjižba na prvo mest« Ponudbe na podružnic« »Jutra«. Jesenice, pod značko »Sigurna naložba«. 32910-16
Kdor posodi
10.000 Din
dobi y Trbovljah lokal ali s tanovanje — »U pa sprejmem vpokojenca ali otroka v vso oskrbo. Z« dostnje hranilna knjižica-Ponudbe na podruž Jutra v Trbovlje1- »od zTia?Jko »Pomoan,	82832-16
160.000 Din posojila
iščem od zasebnika proti vknjdžbd na prvo mesto večje trgovske hiše. Ponudbe na podjuž.n;eo »Ju tra« Jesonice pod »S%« 32907-16
Družabnika
mladeg«. agilnega. kateri hč o«ebno 6ode-loval. sprejme stara renomirana domača industrija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vstrajen tn marljiv«.	82938-1.6
Iščem posojilo
5(>.n00—60.000 Din proti vknMžbi na prvo mesto lepega po«estva. Sprejmem tudi hranilno knjigo. Dam dobro hrano in stanovanje za ohre«ti. Dnpvse prosim na oglasni oddelek Ju*.ra t>od zna oko »Sigurno«.
324(58-16
Mladenič
19 let star, zdrav, agi-leji, čedne zunanjosti In neoporečn-o pošten, sirota brez matere, išče mesto na-takar?.k<*g« vajenca. — Lahiko potrdi nfl.POO Pin. Pristopi 'udi kret družabnik h kakrSnemikoli dobrem podjetju. Ponudbe na oirU^ni oddelek »Jutra« pod »Lahko 'akoj«.
32914-16
200.000 Din
posodim
pro*tS	na prvo
m^s-to. P:?ai na es:a-.ni oddelek »Jutra« pod šif't> »Vknjižba«.	32S45-16
15.000 Din poso"!a
iščem Za kratko d'vbo proti visokim obre?Hm. — Pon-idbe na	oddMek
j Jutra« pod značko »S3«.
33240-16
15—20.GC0 Din
poso.j!!a
proti dobri garanciji. Obenem nudim dotlčnemu dobro stalno službo. — Ponudbe na oerl. odd. »Jutra« pod -.Dobra garancija 10<r.
33237-16
Brezobrestna
posoiila
za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje:
»Kreditna zadruga«, T,iijhHs.n»». poštni predal 307. Sprejme zastopnike!	298-16
Vs*k» 0««|t i Oin; v ia-Jkaj" Mabtm aa Stro p* S Din. (17)
Gostilno
na Koroškem
al! Gore-tiVi'^ vzamem proti dobri na j emin: ni takoj v najem. Naslcv pove tobačna prodajalna Lf-ben Ptuj.	32888-117
Trgovec
ffniiden, dob ros i-o ječ, želi "."zeti tmgovi:®« na pro-taeraiem kraju v Ljubljani v najt-m. — Ponudbe na Oigiasni <K!de!eik »Jutra« pod »JJobičkanosino«.
S29>te-17
Trgovino
dotro-idočo, z me?s.nim blagom ugodno dam v najem. Pon-udibe na og'asni oddelek. »Jo tra c pod »Na jem«.	3S911-17
Enostanovanj. hišo
oddam v najem ali prodam. Nasloiv v og'lasnem oddelku »Jutra«. 32986-17
Pekarno
dobro idoi-o, urejeno, oddana takoj v najem ali prepustim resnemu reflektantu. Vprašati Je pri le-stniku pekarne Pavlu Fajglu v Gaberlih pri Celju.	33217-17
Restavracijo
oddam v najem na prometnem kraju blizu kolodvora. Lep senčnat vrt, '.epi kukali in kegljišče. Naslov v cgliasneim oddelku »Jutra«.	33196-17
Garažo
odda v najem botel fou.
33165-17
VjoJU bmedtt t Om, m Aajnj* aaottm aH M tttra S Dia. (38)
Svetel lokal
modern, g sobico oddam za mesarijo, trgovin« ali obrt Vpraša tt oa Dunajski ees*i ?na. 36772-19
Trgovina
z meJa-reim blagom, ▼ industrijskem kraju, z vsem inventarjem in malenkostno zalogo takoj naprodaj. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Tr govina 200«.	32835-10
Kavarna in
restavracija
v ©emtrumvn, poleg Jela-čičevega trga. dobro uvedena, elegantno opremljena, naprodaj radi obi-teljskib razlogom. Potrebno Din 100.000. Resni re-flekta.n(j naj »e obrnejo na Velebit, v restavraciji Grand Hotela, Zagreb.
K831 19
Trgovino
s sta nora/njem v večjem jndmsitrijfikem krajo pod jako ugodnimi pogofl oddam. — Leskovec Pavel. Slo<v. Javo-n;k 160.
32906-19
Trgovina in trafika
do-bro Moča. oa ugodnem in breokookurenčneon po loiaju, naprodaj. Potrebno za prevzem 16.000 Din. Naslov pove i» prijazno sta A. M. Senčar i »in.
Ptuj.
35914-19
Dve trgovini
v Ljubljani u prometni točki s popolno opremo, najprimernejše za proda jo živil, naprodaj ali se dasta v podoajem. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »30.000«.
32325-16
Gostilno In mesarijo
z velikim vrtom ter zapr tiui kegljiščem prodam v Mariboru po ugodili ceni. Polovica gotovine, polovica v hraailiu knjižici. — Naflor v »glasnem oddelku »Jutra«.	31036-19
Lokal
oddam takoj na G-ospo-
svetski ces-ti 12. Poizve se istotam.	329oo-19
Trgovski lokal
novoprenrejein. z 2 sobama in pfitnkMnami. kakor tudi
veliko delavnico oddam. Poizve se pri hišniku rva Viču. Tržaška c. št. 12.	32829-19
Lokal
porabil v za vsako stroko, izvzemiši špecerije, na naj-prometnejšem mestu Ma-ribora ta.koj odda M. Berdajs, Maribor, Trg »vo bode.'	32SS0-19
Delavnico
ali skladiš?e. v velikosti 4. TO X 8..V1. na Mastnem tr ru št. 9 ujodn-o oddam z:i sna".no obrt s 1. =eri-tembrom.	32993-19
Trgovino
delik?.te'se. slaščice, mlečni izdrlki. zajtrko-vn.lnlca LJubljana, nai-P"ometnPl"a tc'ka. dobro vpeljana, se zakadi bolezni s koncesijsko pravico odrla. Ponudbe na oe;l. odd. »Jutra-' p?d »Sreča«. 33063-19
T epo ?n veliko kJet
za vs^ko obrt oddam za takoi. Naslov v os" odd. »Jutra«. 33086-19
l okal 3 prodorov
f iprav^-n za delavnico.
s" lodi^p
p 'no.
c ittni mesta npodno od-dt Platner, šnb:neva n':ca St.. 3.	83C90-19
Gostilno s trgovino
s aroznano, 3 km od Celja z zemljiščem, gospodarskim poslopjem in vsem inventarjem prodam za 150.090 Din. Prodam tudi stanovanjsko htšo za 40.0C0 Din. Jožefa Videnšek. gostilna Teharje, Slance 12.
33210-19
Večji Jokal
z izložbo oddam za november. VpraSa se Du-ni,iska c. 36. Telefon 2236.	33134-19
Krasen lokal
za uelavnico ali pisarno
oddam na Rimski ce«ti št. 19.	S0222 19
Vaa^u kraeda i Din; t* daja.n> sestarva w lik« p« S Dio. (20)
Novo hišo
enor.adstropno, z velikim rrt-om. eleiktriko, vodo ia strelm-o-Jom. na zel« prometnem kraju 10 minut Dd Kranja. pripravw> za vsako oJ>rt. rx»c«ij prodam. Naslov v og'.a»nem oddelku »Jutra«.	3iii44-20
Penzionisti, pozor!
ICdor želi svoj las<te<n dom v lepe«, zd.ra,vem iin mirnem kraju Se<vnice ob Savi, poljubne velikostj »n oblik« hiša ter poljubno velikostjo vrta, v ceni od 30.000 Din naprej, naj piše n» nasioT: Ji5«p Mere, restavracija, Sevnica — kolodvor.	32392-20
Stavbišče
al! remljišče v Ljubljani, oziroma v okolic.i kupim. Ponudbe z navMbo lege cene na oglas, oddelek »JutTa« pod »Soinčne«.
32783-20
Trgovsko hišo
z dobro vpeljano trgovino mešanega blagi prodam. Hiria je na z-eio pr«metmem glavnem trgu manjšega mesta Slovenije. Interesenti naj pošljejo naslov ma ogl a« ni oddelek Jutra pod »Ugod-n® prilika«.
32851-90
Majhno vilo
aW bn-icio, d.vos+anovaaj-sko. kupim v mest-u. Po-nnnlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«.
33676-20
Novo vilo
dvostanovanjsko. enonad-»tropno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32712-20
Več vinogradnih posestev
in mala ekonomija pri !Ptujn po nf-zki eenri naprodaj. Kupnina se lahko plač« t-udi z viozno knjižico. Pismene poirudhe na naslov: Alojs Vajda. Stojmeš ndže Ptu:a.
K893-20
Mlin v mestu
prodam aH zamenjam za mlin na deželi. Ponudbe na oglasi oddelek »Jutra« nod »Mlin«.	32737-20
Večje posestvo
na Gorenjskem, oddaljeno eiw> nro od Kranja, obstoječo ii velikegi po siop.ia. z večjim sadnim vrtom. veliko delavnico, hlevom in vodno močjo, p pravno tt	vtčjio
obrt aii tovarno, naprodaj. Plačilo jako ngedno. Porudbe pod šifre »Večjo posestvo« na oglasni oddelek »jutra«,	20
V Vira pri
Domžalah
;>rodam novo »t« no vanj «ko hišo t dvema »oba ma. kuhinjo in kletjo ter iOOd m1 vrta. Cena 3fi.ono Din. Nadaline Informaci m dobiio v trgovini Viktor Vrenjak, Vir
32807-20
Vilo prodam
na naj".eip# točki Bohinj skega jezera. Sezij«ki d« no« lotno 30.000 Dim čistega. Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod šifro »Radi preselitve«.	3S911-20
Posestva
aroadirana od 3 Jo 70 i/raiov, nove .vile, hiše. gostiln«, hoteli od 35.000 Din naprej prodaja »Tatjana«. Maribor, Cvetlična 23.	32901-20
Enonadstrop. hišo
lepo. novo. prodam pod ugodnimi pogoji poceni. Vprašatii: Maribor. Beograjska 28.	32902-20
Posestvo
prodam radi bolezni na Viču št. 90 zraven Knezove op.-karne, obstoječe iz hiše. v kateri je gostilna in trafika, iz hleva. kleti in š«.|>e ter iz 3607 m8 zemljišča z gostilniškim inventarjem vred najiboljStm.il ponudniku. Kupci se vabijo, da stavijo svoje ponudbe v sredo dne 31. avgusta 1932 ob 9. ari v pisarni notarja dr. Krerla Josipa v Ljubljani, Dalmatinova ulira št. 3. kjer do bij« tudi vsa po'aw.i]a.
32016-20
Trgovsko hišo
in skladišče, lepo. prodam ob državni cesti na zelo prometni torki ter veliko o-kniico v sredi vasi. za promet 7,a;amčeno. Zra-ven je tndi 3 OTale dobre zem'je. Cena 160.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3:9.7-20
Novo zidano hi«o
davka prosto, s sledečimi pritiklinami: tri sebe. kn-h'n:n. klet. vodovod, električna nane!:ava. drrarni-en in prikladen vrt za ze-1 en iavo, — naprodaj. — Hiša je pripravna za upo-ali nh-tnika Več «e izvse nri Anton Čater. Čeviljar. Brežice. 3S915-20
v ronS 11^—20.000 Pin. pripravno za kro'a/-a. kuT>im v pr-ometnem kraju. Na-cjm> pove OglaS-TM oddelek -..Jutra«.	32664-20
Dvostanovani. hišo
prodam ali oddntn v najem. Pojasnila daje vsaki dan Jožef Ponikvar. Črnuče št. 1,1, pošta Jež;ca.
32747-20
Nova hiša (vila) v centru Bleda
5 «ob. 2 kuhinji, vodovod, elektrika, sad™ vrt itn gosipodarsko poslo#pje. vse v na'bol¥p® spanju naprodaj. Naslov v osla s. oddelku »Jutia«. 32672-20
Hiša z obrt. lokalom
za vsake oh rt. na prometnem križi-čn naprodaj, »li pa se odda tudi v naj«-m pod pogojem, da najemnik odkupi ves čevljarski in-vemtar za 15.000 Din. Tn-tercsemfu je potem lokal za.=igura-n. Albert G^bes, Trbovlje H.	32605-20
Hišo
na nove popravljeno, z vrtom prodam na prometnem k rajat Ponudbe na podru.žirrioo »Jutra« v Novem	pod šifro »Pro-metMi kraji.	32S52-20
Parcelo kupim
v Ljubljani ozir. v najbližji okolici. PooudJve na očrlas-ni oddeieic »Jutra« pod »Jugoza.psd«. 32940-20
Gostiln« in trgovine
od 90.000 dinarjev naprej.
eozdno posestvo
196 oralov; sor-cke, tflga, 280..000 Dio,
hiše, posestva
prodaja Poaredoralnčca Maribor, Sodna ulic« 30.
32934-20
MaHmo posestvo
kupim takoj. Opis posestva in cena. 32933-20
Dvostanovanj. hišo
v bližini gorenjskega kolodvora prodam. Nasl-ov v ogjajnem oddelku »Jutra« 33174-20
Parcela
na prodaj na	ce-
sti nasfiroti Stad-io-na. — Pojasnila: Hradeokeea vas iS.	32968-20
Stavbne parcele
na Brinju. ob Dunajski cesta, prva primerna za vsak obrat v izmeri 1308 m* po Din 60.—. ostale po Din oil.— tta Jožici 20.— do 30.— Din. Informacije: H»rman. Jezica, ali pri »Angelci«. 33010-20
Večja hiša
r Ljubljani, z mesečnimi dohodki 4f/W Din, naprodaj. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 33000-20
Tristanovanj. hišo
visokopri tlačno, v bližini šole in remize prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32989-20
Tristanovanj. hišo
novo — pri Sv. Križu v ljubljanski okolici poceni prodam. Poiasnila v me nialnici r Prešernovi nlici št. 4«.	33044-20
Novozidana hiša
vili »lična, a 6 sobami, 4 kuhinjami. 2 predsobama i.n kopalnico, elektrika, vodovod, kanalizacija, vo-ealna, 500 m» vrta. drvarnica in pritikiine, za 155.000 Din naprodaj. — Jakob Kraj. Predovičeva št«v. 34, Moste-Ljubliana.
32769-2"
Na Jesenicah
tik kolodvora, za hotelom Paar. prodam lepo stavb ni> parcelo, veliko eca »57nm«. — Pojesnila daje Ustnik R. Ozvald. ttrov rtiča.	32999-20
Novo vilo
v najlepšem okraju ngod no prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33026-20
Enonadstr. stavbo
na pol Izdelano, pripravljeno za pekovsko obrt. zelo na promet nem kraju, proda.-n. — Tereziia Maver, Valentin Vodnikova 5. pritličje, pri Kollnski tovarni.	33054-20
KAWBOHiVRftOYA Ul 4
Nova hiša
enonadstropna, tristaino-vanjska, pri Stadionu, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem odde.kn »Jutra«.	32978-20
Poslopje
v bližini kolodvora z 2 skladiščem in pisarno, uporabno tudi za delavnico ali manjšo tvornlco ugodno oddam. Elektrika za pogon in vodovod napeljana. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
32040-20
Njivo ob Savi
pri črnuškem mostu, oripravno za zgradbo štirih letnih hišic, prodam. Ponudbe na oei. odd. »Jutra« pod »Po 12«.	S29S7-20
Zemljišče
njivo ali travnik, lahko tudi z hišo, kupim p.li vzamem v naiem. Ponudbe z navedbo kraia ln cene poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Jesen 32«.	32035-2C
Stavbna parcela
v lepi legi v S toži e-h po-c-e-ni na-ppeda j. Naslov v oglasnem oddeilku »Jutra« 32-064-20
Hišo
z d o h r o idočo trgovino
na zelo prometnem kreju Zgornje šiske proda Rc-aiitefcna p:sama v Ljub-ljaci, Wolfova ulica š-t. 1 33;(M>-20
Pri nakupil
pri prodaji
posestva, hiše ali parcele dosežet-e najbolj zadovoljiv uspeh kupčije, ako se obrnete na Rea-litetno pisarno Grašek Jože, Ljubljana, Kolodvorska 24. 33126-20
Vilo
z vse.m kom f-ortom fe Hie-aečnim i<mi»mt 3800 I>'n, prodam v Ljubljani. Na-siov povo oglasni oddelek »Jutra«.	33238-20
Parcela
b'i!zn kclodvon v De<v. Mar. v Polju predam po 10—20 Din 1 m!. Naslov v oglasnem odde'ka »Jutra« 33229-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom, po zelo ugodnih pogojih prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33198-20
Lepo posestvo
piripramo za upokojenca, in novo bito v Celju, radi izselitve proda Povalej Fra«ic, CeJje, Ij.avčeva 3.
333111-20
Stavbna parcela
krasna lega, v centru mesta, obsegajoča približno 1400 kvadratnih metrov, takoj ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33236-20
Enonadstropno vilo
s 7 sobami, 3 kuhinjami. lastnim vodovodom. 2000 m1 vrta in hriba, 10 minut od električne železnice, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33170-20

Vsaka besed* m dajaoj« «W»piJ
Dta: *S (M)
Lepo stanovanje
dvo ali trisobno ter eno enosobno pod Rožnikom oddam takoj ali z novembrom. Parketi. telefon, kopalnica, elektrika ln vrt. Lepa in mirna lega. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33200-21
Stanovanje v vili
obstoječe lz 3 sob, kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin oddam s 1. novembrom. Event. se odda tudi vsa vila. Ponudbe na Ivan Koklič, Novo mesto. 33158-21
Stanovanje
sobo m kuhinje, v novi hiši takoj poceni oddam. — Istotara sprejmem tudi
več gospodov
m stanovanje, event. to-<li s hrano. Ižanska c. 116 39'88-21
Trisob. stanovanje
komfortno — s kopalnico oddam. Naalor v oglas, odd e!ku »Ju tra «. 32734-21
Dvosob. stanovanje
tako} ah pornoje o d d * Petelin. Rt Tjna doMna — cesta XII — nova hiša.
32818-21
Solnčno stanovanje
2 »ob ta kuhinje, v pod priSičju rile ▼ centru in* •ta oddam s L «eptem brom. Ogledati samo p« ooldne med 2. in 7. uro. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	92584-3",
^tlrisob. stanovanje
t vsem modernim komfor tom. v sredini) m<fta nd lam s 1. novembrom. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	32748-21
Trišoh. stanovanj®
šOinOLo. oddam » i. novembrom v vtti na Vrtači. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	32510-21
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritklin, v podpritličju oddam. Naslov j«)ve oglasni oddelek »Jutra«.	32780-21
Dvosob. stanovanje
oddam na ieuem kraju,
popolnoma	suho. v Stoži-
c-ah, pno	nadstronej. št.
102 desno.	32921-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami in vrtova takoj oddam na deželi blizu L''ui>'.cne. Laverca št. 17.	32770-31
Stanovanje
na Viču blizu cerkve io tramvaja v no^i baši. m-ir-na in zračna iega. o.h?m-jrče iz 2 sob. predsoV.e, velike kuhinje, shrambe in pritikitn. solnč-ni balkon, velik vrt. oddam. Poizve se v Rožni dolini, cesta IV/26.	.329j6-21
Enosob. stanovanje
s predsobo in pritiklinami oddam. Podaljšek Vero-v-škove ulice 79, Liubliana VU.	32964-21
Stanovanja
4 sob. kuhinje, kopatnie« in pritiklin oddam takoj na Dunajski cesti. Nasirvv r oglasnem oddelkn »Jutra«.	32951^21
Dvosob. stanovanje
v novi hiši v prvem nadstropju takoj oddam. —• Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«.	32977-21
Komfort. stanovanje
3 se-b, noselske sobe. kopalnice in vseh prinkliii oddam ta oktober. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	32969-31
Dvosob. stanovanje
veliko, s pritiklinami n vrtom oddam poeeni družini odraslih. Jarše č!5, Sv. Križ pri Lisibliani.
32962-31
Stanovanje
sebe in kuhinje z vs^nS orit,'klimami cddajn v Zg. Šiški. Poizv-e se r briv-' nicj	83008 21
Dvosob. stano^^anje
za 300 Dia oddam na Vido vdaaski cesd štev. 3.
33046-31
Stanovanje
za BeiSgrad-om, solnčinio ln svetlo, obstoječe rz treh sob. kabineta, kiihinje x lialkonom. predsobe, shrambe in pritiklin oddam za oktober ali november solidni stranki. Na j emir: na Din 850.— mesečno. Naslov v oglasmem oddelku »Jutra«.	38007-21
Trisob. stanovanje
r>n«T>rotii barak« umravo oddam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trisobno 45«- 3306T 21
Šestsob. stanovanje
s kopalnic«, obširnimi sobami in številnimi pritiklinami. primerno za zdravnika aii »lično, v stroge.® ce-irtra mesta oddam. Ponudbe na og'.3Kni oddelek »Jutra« pod »Komfortno«.
33070-91
Trisob. stanovanje
v b! i Ž ni barske uprave oddam. Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod š:?ro »Udobno«.	33068-3
Trisob. stanovanje
s kuhinjo, tudi za irisan»o oddam s septembrom. — Pismene ponudbe na og*.. oddelek »Jutra« p~i šifro »September«.	38096-21
Stanovanje
obstoječe iz S sob. predsobe, kuhinje in pritiklin, takoj oddam na Škofovem Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	33072-31
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v pritličju oddam s i. septembrom mirni stranki za 300 Din. — Predovičeva 15, Sel o-Moste pri Ljubljani. 33082-21
Dvosob. stanovanje
s predsobo, prostorno po-selsko sobo. kopalnico in ostalimi pritik!:nami. vso pod enim ključem, v cea-tru mesta oddam s 1. novembrom. na žeijo tu di prej. PojasuHa daje gradbeno podjetje G T&nnie«, Dvofakova ulica 3 — pisarna na dvorišču.
33016-24
Stanovanje
2	parketiranib sob ia kuhinje oddam mirni stranki Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33147-21
Solnčno stanovanje
3	sob kopalnice, oddam v vili. bližina Zvezde, za 1 .november milo-članski rodbini za 1300 dinarlev Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« p~d
Komfortno«. 33187-21
V Viktorij nalači
oddam v mezaninu dvo-sobno stanovanje brez kn-hinie sa 'akoj. P'*meno oonudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko *S«a-novanie 3^«. 33098-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, na novo prepleskano takoj oddam ▼ Kocenovi ulici štev. 11 (jxn t Rožno dolino).
33122-21
Stanovanje
»ob«, kuhinj« in pritiklin oddam Ha Sme rti n siki ce-sti št. 21. — Poizve se i Dvora kovi ulici 3, v pi garaj na dvorišču. 331J9-21
Dvosob. stanovanje
t kabinetom, krasno in solnčno, z vsem kn-mfor-tom oddam s 1. septembrom v Levstikovi ul. 25.
33180-31
Dvosob. stanovanje
e kuhinjo, na Krakovskem nasipu takoj oddam. Naslov pove »gifl.smi oddelek »Jutra«.	33157-21
Stanovanje
2 »Hh in kuhin;e oddam v Jaršah št. 54 pri Sv. Križu.	33M4-31
Več stanovanj
▼ centru ln okolici, odda Realitetna pisarna Grašek Jože, LJubljana, Kolodvorska 24.
33127-21
Sobo s kuhinjo
fe pritik linami oddam v Rožni dolini. — Pojasnil« daje Jankovič, Cesta na Brdo 152.	3317331
Stanovanji*
[
VaaJu besed« 50 p m dajanj« naslov* cM
M MIm S DM. (21-a)
Stanovanje
pno- ali dvosobno, z vsemi pritiklinami. v Šiški, išč« mirna stranka za takoj. Ponudbe poslati do 81. 8. Naf»'ov pove oglasni odd. »Jutra«. 32909-31a
Enosob. stanovanje
iščem za dve osebi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha stranka«.	32975-Žla
Stanovanje
r^-he, kabineta in kuhinje itčem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec«.	33048-31/a
Enosob. stanovanje
§ kabinetom. iščem z.a 2 cehi. Ponudbe na oglas. {Hid^lek »Jutra« pod šifro ►Mirna stranko«.
32838-31/a
Sobo in kuhinjo
ali samo sobo, v bližini Šiške iščeta zakone« brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena do 200 I>in«.
33066-21/a
Stanovanie
ra kuhinje, ali sobo t štedilnikom iščem za takoj — najraje v bližini Šiške. — Pismene ponudbe n.i og'asni oddelek Jutra fK-d šifro »Šiška«.
33049-31/a
Enosob. stanovanje
mati z odraslo hčeT-t<v Ponudbe na oglasni oddelpjc »Jutra« ood šifro »Moti in hči«. 32996-31 /a
Vrtnar!
Kdor da stanovanje po primerni ceni za štiri odrejene osebe, mu v prostem času skrbim za vrt. L. A. Kolodvorska 31.	33047-21a
Prazno sobo
solnčno. z balkonom, v kateri je štedilnik, oddam s 1. septembrom. — Pot v Rožno dolino 40, pritličje.
32744-23
Lepo mesečno sobo
z e! ektrik« poceni oddam na Dolenjski cesti. Na slov pove oglasni oddelek »Ju.tra«.	32781-23
Sobo
lepo in zračn\», s soupo rabo kopalnice, v bližini centra oddam s 1. septembrom. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 33131-23
Majhno sobo
z dobro hrano in vso oskr bo oddam mlajšemu so-apodu v bližini Na pole onovega trga. Naslov po ve oglasni oddelek Jutra 32750-33
Opremljeno sobo
solnčno. s posebnim vhodom. v bližini bansk e pa lače oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32741-23
Zelo zračno sobo
z balkonom in posebnim vhodom. opremljeno ali prazno oddam 2 ffospniiič nama v Rožni dolini. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.	32359-23
Opremlieno soho
lepo, z lastnim vhodom, oddam. Naslov v osrlas. oddelk-u »Jutra«. 32920-23
Opremlieno sobo
vhod iz stopnišča, oddam na Ri-m-ski cesti 5/TI desno.	32890-23
Sostanovalko
tudi diVikini« sprejme Mi-lavec, Stari trg štev. 19.
3268S-33
Opremlieno sobo
z 1 ali 2 .posteljama, s hrano ali brez, blizu fram-aja. poceni oddam. Sp. Šiška, Černetova 3!.
32984-23
Sobo s štedilnikom
oddam takoj. Idrijska 1/IJ Stan io dom. " 32953-23
Prazno sobo
9 kabinetom oddam solidni gospodični z oktobrom. Poljanska c. 33. 32980-23
Prijazno sobico
z zaitrkom oddam dijaku v bližini obrtne šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33014-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 33104-23
Sostanovalko
z vso o=krbo s.pr<"'mem po ugodni cem na Starem trgu. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33144-33
Sobo
lepo opremljeno oddam boljšemu gospodu 5 1. septembrom. Istotako oddam opremljeno sobo s kuhinjo
dvema OčfiTima. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33178-23
Opremljeno sobo
z elektriko odda 2 gospodičnama ali gospodoma Anica Kralj, Kodeljevo. S!o.m.škova lil. 33166-23
Sostanovalko
katera je ves dan odsot ra. sprejmem v snažno sobo. Ogleda se jo lahko v nedeljo. Krlžanska ulica 9, leva vrata 6.
33105-23
Sobo
z vhodom s stopnjišča, pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča oddam. — Tavčarjeva ulica št. lil/I.
33140-23
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko k mirni družini na Sv. Petra cesti štev. 76.
33230-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom in uporabo kopalnice, v centru mesta odda boljšemu STOiSnodu Zor«, Gledališka ul. liž.	33320-23
Sobo in hrano
sredini mesta oddam gospodoma. Naslov pov oglasni oddelek »Jutra«.
3.3319-23
Sobo za dijake
(dijakinje) i vso oskrbo in souporabo klavirja oddam po zmerni ceni. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3294,7-22
2—3 dijake
ozir. dijakinje sprejmem v lepo zračno sobo, skrbno nadzorstvo in dobro domačo hrano blizu obrtne šole. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32950-22
Srednješolski dijaški penzijonat
Začetkom šol. leta 1932/33 se otvori v Ljubljani v centru inesta privatni penzi'onat za srednješolce. Vodstvo ima vipoko-jeni profesor, nadzorovanje prefekti. Cene zmerne. Prospekti na razpolago. Informacije iz usluž-nosti pri g. I. B^mbaču. šolskemu slu<ri II. drž. realne srim.naz.ije v Ljubljani, Poijansica cesta.
32906-25
Dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano na Bleiiveisevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32953-22
2 dijaka aH dijakinj?
»vem. tudi tri ia boljših družin sprejmem z oskrbo i.n zajtrkom, ali po dogovo ru s hrano na stanovanje v veliko, »olnčno. čisto in mirno, separirano »obo. le streljaj oddaljeno od univerze im ohrf.ne šole. Na željo nemška konverzacija Naslov nove oglasni odde lek »Jutra« al« pa pisati st.otja pod značko »Mir in čistoča«.	33f92-22
Dijaka j Dva boljša dijaka
i« boljša rodbine, sprej- sprejmem na stanovanj« v mem v popolno oskrbo, lepo in solnčno sobo Naslov v oglas, oddelku dobro hrano Ln oskrbo, v »Jutra«.	32822-22 | bližini realke in obrtne
šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32749-22
Dijakinjo
z vso oskrbo sprejmem blizu univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32858-22
Dijaški internat Legat, Maribor
Vrazova ulica 2
bi i™
realne gimnazije.
Za 550 Din
\ec dijakov I meščanske šole fn drugih sprejmem po zelo nizki srednjih šol. sprejema tu-ceni na stanovanj«, dobro di dijake drugih zavo-hrano in vso oskrbo. — dov.	32904-22
Maribor, Aleksandrova 57,
pritličje levo. 32886-22 | Dya diJaka ^..j
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Klavir, piv sprejim« uradniška družina moč pri učenju. Poljanska dijaka (injo) dobre vzgoje, cesta 18/1 levo. Og!»d do-v starosti 10—16 let. — poldne.	32835-22
OKilna hroni atrhn/i nn A I	_____
Več dijakov
visokošolcev sprejmem ne stanovanje. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«.
32896-22
Obilna hrana, skrbno nadzorstvo, solnčno stanovanje. vrt. 7 minut od tramvajske postaje, pomoč pri učen:u. Poja.=nila med 9. "n 13. uro. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 32770-22
Dva boljša dijaka	Dva dijaka
srednješolca sprp-'mem v	v M ir?Kr>rii
d^bro oskrbo v Slomškovi	_ V ',!-• • ^
5+ c/t d-ii-.-n 35	Sfprejmem v bližal sred-
ul«a_st. b/I. 3UM-22	rej;h Mt prv<) nadMropje,
_ ##	so-lnčna soba, kopalnica.
Dljaktl	prvovrstna hrana, v tr-
oddam v bližini sredmje	govski družini. Pomoč pri
tehnične šole sobic-o z vso I	učenju v hiši. Ponudhe
oskrbo. Naslov v oglasnem	T»"-štno ležeče Maribor št.
oddelku »Ju.t.ra«. 33043-22	32S98-22
Dijakinje, uradnice
Dve dijakinji
sprejmem v dobro hišo na I spre-mem na stanovanje hrano in stanovanj«. Nem dobro de-mačo hrano v
ška. francoska ali madja.r ska konverzacija in klavir | 67/1. v hiši. K o š a k, Maribor. Židovska 4.	32526-22
Af.iriboru, Vrbanova ulica 32900-22
Dva dijaka (inji)
nižješolca sprejmeon z vso oskrbo v centru mesta. Nemška konverzacija. Naslov pwe oglasni oddelek »Jutra«.	33145-22
Dijaka (injo)
sprejme v popolno oskrbo boljša rodbina v centru mesta. Nas^v v ogl. odd. »Jutra«.
33205-22
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo v bližini vseh srednjih šol in univerze. Nemščina. klavir v hiši. Na slov v ogl. odd. »Jutra«.
33177-22
Dva dijaka (inji) v Graz-u
sprejme na hrano lr. stanovanje boljša gospa rojena Llublian^anka.
Informacije: Pisarna Tonnies. I>'r>r3akova ul. št. 3, dvorišče.
33117-22
2 mlajši d"akšmi
spre:mpm v dobro osk-Hn v Vrhovčevi ulici št. 9'T. desno.	33223-22
Dva dijaka
sT>re:m<Mn v vso oskrbo v b':žini obrtne šole in realke. Na11'"* pove o?'a«ni oddelek »Jutra«. 33242-22
Dva dijaka
sprejme na stanovanj« z zajtrkom dvočlanska družina. Istotam se odda če-d>m kabinet. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3E974-22
Dijake (-inje)
Stanovanie
2 -3 sob in pritiklin. zdravo, tudi v starejši hiši v mestu, išče manjša in mirna družina s 1. novpm-b"om. Ponudbe z navedbo najemnine n« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalen«.	33146-21/a
Stanovanje
»obe in kuhinje iščeim s 1. spptembrom ali 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samci«.	33107-31/a
Sobo
I pipo opremljeno, s posebnim vhodom oddam v Florijaniski ulici štev. 6/1.
33062-23
Krasno sobo
komfortno, koncem Miklošičeve cest« pod ceno oddam boljšemu go-spodu. Na=!ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33058-23
Ooremlieno sobo
s hrano v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33057-23
Finemu gospodu
oddam 2 ali 1 krasno oprem.! .jerio sobo v Tavčarjevi ulici 117II, Ipvo.
33051-23
Sostanovalka
IT. aH HI. gimnazije dobi izvrstno oskrbo v vili tik Mladike. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33018-23
Prazno sobo
v cenit,ru mesta oddam s t. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Gradišče«.
33027-23
Opremlieno sobo
snažno, mirno, separl rano, parket, elektrika odovod, solnčna veran da, oddam samo soliti nim, boljšim damam definitlvnlm nameščen-
'--- Kolodvorska 11,1..
desno.	332
Podstrešno sobo
opremljeno — zračno in solnčno, s separiranim vhodom in elektriko oddam po zmerni ceni na Napoleonovem trg r št. 6/III.
33155-23
Prijazno sobo
mirno, s posebnim vhodom in razgledom na vrt, oddam takoj za Stadionom Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	331186-23
Gospoda
kot sostanovalca v oprem, ljeno sobo sprejme Vetter na Cojacvi cesti šter. 1, pritličje.	33231-23
Stanovanje
2—3 sob. pritiklin in ><v-
pstTvrce, z niporabo vrta, iščem za takoj ali pozneje Plačam dobro in točno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. ~ 33207-<31/a
Stanovanje
» pt>o sobo in pritiklinami iščprn. Spm sama brez otrok io plačam 3'"0—100 Pin mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Malo stanovanje«.
33172-31/a
Stanovanje
5-3 sob iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »rn-očlanska« na oglasni oddelek »Jutra«.
33194-21/a
Dve sostanovalki
f-preprosti) sprpjmem v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
3290S-23
Snažno sobo
oddam v centru boljši os "bi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33017-23
V Mariboru
oddam lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«.	32884-23
Opremljeno sobico
čisto, oddam gospodu na Med.vrdorri cp»ti št. 18/TII desno — vhod i.z Franko-pansk« Tj'ice 33. zraven gorenjskega kolodvora.
38863-23
Opremljeno sobo
čisto in zračno, s posebnim vhodom oddam samo boljšpmu gospodu v Ko menskega ulici 26'TT desno 33028-23
Majhno sobico
separira.no, solnčno. oddam bol \š emu visokošol cu na Miklošič prvi cesrfi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33225-23
Sobeisi*
Vsak* beseda SO pan m dajanj« oaalov« tU
n fefix> 3 Dia. (38-*)
Za dijaka
iščem stanovanj« v bližini meščanske šole na Prulah. Najraj« pri učiteljski ali profesorski družini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »I>ruga meščanska«. 32594-23/a
Sobico
išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Sobica«.
33740-23/a
Sobo s kuhinjo
■lš^pta boljša zakonca brez otrok. Ponud-be na og'as. <Kd»lpk »Ju^ra« pod šifro »Pračam več mesecev naprej«.	33132-31/a
Solnčno stanovanje
? sob s kopalnico ln sobo za služkinjo Išče samski uradnik. Dopise pod »November« na cgl. odd. »Jutra«. 33123-21a
V]JI>
nt n!
V»Ju b<*M)a SO par : m dajanj* wkx« »M
m titro | Uo. (S3)
Sobo z 2 posteljama
veliko, lepo. mirno, čisto im solnčno. 8 posebnim vho dem. elektriko in parke tnim par sto korakov od dalieno od Zvezda oddam i Eajt-rk^m s 1. septembrom dvema stalnima erospodoma Natslo^ v oglasnem oddelku »Jutra«.	33092-23
Dve mirni gdčni
sprejmem na stanovanje v lepo solnčno sobo. Parket, elektrika, zraven tramva ja. Vsaka 150 Din mesečno. Posebnega vhoda ni. Naslov v oglasnem oddelku »J« tra«.	33000-23
Opremlieno sobo
s posebnim vhodom, event. s hrano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33079-23
Onremlieno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. septembrom v Zeleni jami, Prešernova ulica 2.	33071-23
Priiazno sobico
poleg Tiv-Mv« oddam mirni gosmodični. Riitar'"eva ulica 43/1.	33925-28
Sobo
s souporabo kopalnice oddam boljšemn gn=T>odu v stTompm cenfru. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra« 33033-23
Oddam takoi
štiri lepe nemeblovane sobe in en kabinet v vili v n«>nosrednl bližini Poganske ceste. — Natančnejše informacile dale Informacijska pisarna Tavčarjeva ul. 2. telefon 27-26. 33032-23
Opremlieno soHo
toldi e so-uporabo kuhinje ali v«o oskrbo oddam 1 ali 2 osebama v vili Joža. Podal -"Sok Verovškove ul. št. 24.	33151-23
1—2 separirani sob'
lepo opremlieno ah orazno, za 2 do 4 boljše osebe oziroma dHa-kednje) oddam. Povše-tova 7. skozi teraso za Prisilno deJavnl ro.
33143-23
Sobo s klavirjem
po možnosti v šiški iščem Ponudibe na og'a,s. oddelek »Jutra« pod značko »Za september«. 32537-23/a
Stalen gospod
Čez teden odsoten, išče s 1. septembnom opremljeno sobico s posebnim vhodom na Mirju ali Krekovem, plača do 150 Din. Ponudbe pod Iifro »Miren« na oglasni oddelek »Jutra«.	32939-23a
Prazno sobo
s posebnim vhodom, v Spodnja šiški, išče s septembrom soliden in miren gospod. Ponudbe na ogl. oddelftk »Jutra« pod šifro »Senajor«.	32836-23/a
Gospodična
ves dan odsotna, želi skromno sobico za 200 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Ne daleč«.
33133-23a
Prazno sobo
s posebnim vhodom, v sredini mest« iščem s 1. s ep 'embrom Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnica«.	33203-23/»
na stanovanj« in hrano . bližini poljanske gimnazije n«z;nb sol spre.-mem v vso	v oglasnem oddelku
oskrbo po nizki ceni v »Jutra«.	3247822
bližini sv. Jakoba. Flori-janska ulica 19/1. 3297-1-22
2 diiaka (-in?e)
sprejmem v lepo sopari rano sobo: centra'na kur ,im, elektrifka. Ikcpalai
Naslov oglasnem oddc-Oku »Jutra 32922-22
V Kraniti
... ,	i »preirrnm di-a nižiešolca
Uva dijaka -;z bo.ijš« dn^ne v vso
iz boljše rodbine sprejmem | oskrbo s »tmrlm nadzor
--itvcm in nemško konver-zaci"o. Naslon v oglasnem
1 aH 2 dijaka
sprejmem v lepo jn parke tira no sobo z elektr. raz- | ra in fclavij-. svetljafvo. Klavir in dobra hrana, nemški občevaloi jezik. Naslov pri podružnic-' »Jutra« v Celju. 32520-22
oddelku »Jutra«. 32509-22
. Akademik
Dijake	I obonem konservatorist _
nižiešolce sprejmem na do- želi pri^i k bo^iši rodbini, bro hrano, zračno stano- I ^;er bi stanoval z do-ma-vanj« in vestno nadzor- čim sinom, ga poučp^-al ni ceni v centru. Klavir. I stvo na Miklošičevi cesti in im"i tudi hrano. Na«i.nv Naslov v oglasnem oddej- I štev. 6/II, leve srtopo;ice v og'.a-5-iiom oddelku Jutra
3 dijake (-inje)
boljše, sprejmem po ugod-
km »Jutra«.
32905-22 deseo.
32427-22
2762-32
Dva dijaka
apre^ime akademik, vešč francoščine, češčin« in nemščine. Občevanj« v hiši nemSko. Iz boljSe
rodbine. Poleg drž. real. | oddelka »Jutra«. 33466-22 gimnazije. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 329150-22
Dijakinjo I Di»aka
niijih razredov sprejmem na hrs.no i.n stanovan!e na stanovanj« z vso oskr- sipreime npmšlko govoreča bo. Na razpolago tudi kla- I družina blizu gim.**azi;«. vir. — Ni^lov v oglasnem Na*'<vv v oglasnem oddelku "	Jutra«.	32777-22
Tri dijake (-inje)
mlajše, sprejmem na hra- I oddelku »Jutra« no i,n stanovanje. Sv. Petra c. 43, pritličje.
32957-22
Dijakinjo I	Sobo
srprejmcm na stanovanj« t I z dobro hrano in nadizor-vso oskrbo. Naslov v ogl. strvom iščem za 2 dijakinji
a/i/iaii-l - T. »m _	oot> 4 c .x) i rwi a^i ; - % w ^rs n n,: ri -	pa
33245-22 | pri odlični rodbini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pjd »Odlično«.
32>®G-22
Dijaka v Celju
nižješolca iz boljše hiše,
sprejme učitelj blizu gimnazije v popolno oskrbo, prav dobro oskrbo in I Vrt in Pvent. pom.oč pri I (nižješolko) sprejmem v nadzorstvom pri boljši dru- I učenju. Naslov v podruž- vso oskrbo v bližini sv. Sni iščem za 2 dijakinjo. I ni«i »Jutra« v Celja pod I Jak.oba. Naslov v og'as.
Zračno sobo
Dijakinio
Ponudbe pod šifro »Dijakinji« na oglasni oddelek »Jutra«.	33015-29
oddelku »Jutra«. 336S9-22
►Primermo nadzorstvo«.
32621-32 .
. . _ , . 1 ali 2 dijakinji Uva sreanjesolca sprejmem v vso oskrbo sprejmem z vso oskrbo po zmerni ceni. Nem-ali brez na Dvornem trgu Ška ln francoska kon-
Dva dijaka
sprejme učiteljska diružS
na v dobro oskrbo in I št. 3/1, nasproti univerze. I verzaclja ln po^oč pri
strogo nadzorstvo v bližini realke in obrtne šole. Pomoč pri učenju brezplačno. Naslor v ogl. oddelku »Jutra«. 33013-22
Dijaka (-injo)
sprejmem na stanovanj« in hrano k boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«.	33008-22
Na stanovanje
i.n hran« se sprejme eno ali dve prvošolki k domači hčerki. Pomoč pri učenju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33003-32
Dijaka ali gospoda
sprejmem kot sostanovalca k visokošolciu z vso oskrbo v bližini vseh šol. Cena 350 Din. Kje, pove oglasni oddelek »jutra
Dijakinjo
nižji h razredov sprejmem v vso oskrbo. Klavir na razpolago. Naslov v ogl-oddelku »Jutra«, 33800-22
2 mlajša dijaka(iirji)
sprejmem po smerni ceni v vso oskrbo io vestno nadzorstvo. Poizv« se v Gosposki ulioi 10, pritličje 32843-22
32831-22 | učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32988-22
Sobico
Išče vlsokošolka - filo-zofka. V zameno in-strulra vse srednješolske predmete. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33075-22
Dva dijaka (inji)
sprejmi« strokovni učitelj v krasno sob« s kopalnico in prvovrstno oskrbo. — Gledališka ulica št. 12/III vrata desno.
32850-22
Dijakom
nudim prvovrstno domačo 32995-22 | hrano po nizki ceni. — Vprašanja pod šifro »Do
Di.3akin5o I	1,3
delek »Jutra«.
33721-22
siprejmem v vso oskrbo. Leipo solnčno stanovanj«, i	-
dobra hrana, skrbno nad-	Dijaka
zorstvo. Klavir na razpo- I sprejm« učiteljska družna lago. V bližini dramske- v vso oskrbo v centru ga gledališča. Cena zrner- mesta. — KlaviT. nemška na. Naslov v oglasnem konverzacija, strog« nad oddelku »Jutra«. 33019-22 I zor stvo in pomoč pri učenju. Naslov pove oglasni
2—3 dijakinje
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
oddelek »JutTa«
32698-22
Sobico
s klavirjem ali brez iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kon-servatorist«. 33162-23/a
Dijaiktsobe
Vsaka beseda 50 par: aa dajanj« naslova alt za Šifro 3 Din. (22)
1 ali 2 dijakinji
sprejmem na dobro doma čo hrano in stanovanje. Za pomoč pouku prvošol-ki prosto stanovanje. — Hrana io perilo 4i50 Dio na mesec. Bukovnik. Krakovski nasip 10, most sv. Jakoba.	32931-22
Dijaka nižjiešolca
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30982-22
Dijaka
sprejmem na stanovanje. Klavir, nemška konverzacija in pom.nč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.
Učiteljska rodbina
33037-22 j sprejme dijaka — najraje nižješoica — v dobro o-skr bo. Nasiov pri podružnic' Jutra« v Mariboru.
32534-22
Dijakinje
sprejmem v solnčno te zračno stanovanje na Taboru št. 6/II. 33005-22
2 višješolca
33034-22 j sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Poseben vhod. Križevimška ul. 7/III.
32918-22
Dijakinjo
Dijaka
sprejm« učiteljska družina v lepo sobo poleg gimnazije na Poljanski cesti t
sprejmem v vso oskrbo, i , ,. , , Konverzacija tudi nemška |	^
Nas!o.v v oglasnem oddelku
»Jutra«
330:^-22
bo. Klavir, nemška konverzacija. strogo nadzorstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijeten dom«. 32787-22
Dijaka
meščanske ali srednje šole sprejmem v vso oskrbo I	1 rltiafritiH Naslov v oglas, oddelku . J	• . »Jutra«. 33039-32 fPreJme,m ™ stanovanj« in
1 hrano po zmerni c«.ni. Na n- i „...,,. i s,fvv P°ve oglasni oddelek
Dijake ali dijakime »Jutra«.	32786-22
do 15 let starosti vzamem pod strogim nadzorstvom. Francoska konverzacija. — Naslov v oglasnem oddplku »Jutra«.	32976-22
Dijake
višjeSoice iz boljših družin sprejme nemška vdova učitelja v lepo ta snažno, parketirano sobo z elektr. razsrvetiljavo. Dobra hrana, bližina vseh šol. nemška konverzacija. stalno nad zorstv-o in pomoč pri uče-niu po učitelju. Maribor. Krekova ulica štev. 14/9.
32756-22
Dijaka
na stanovanje v zračno in svetlo sobo v Gledališki ulici sprejme uradniška družina za 100 Din. Na željo nemška konverzacija te pomoč pri učen te. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33097-22
Dve dijakinji
sprejme učiteljska družina z vso oskrbo v svetlo parketirano sobo poleg gimnazij« na Poljanah. Poleg skrbnega nadzor stva in pomoči pri učenju na razpolago tudi klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32854-22
Sestošolec
in osmošolec
iščeta v Celju stanovanje te hrano po nizki ceoi v boljši hiši. dajeta tudi instruikcije. Ponud.be pod šifro »Instrnkoije« n« podružnico »Jutra« Cel j«.
32878-22
Opremljeno sobo
v Mariboru oddam dvema dijakoma z popolno oskrbo. Gosposka ul. 26.
3290322
Dijakinjam
boljših rodbin, vsake šole (najraje učiteljiš-nicam) nudim fini, ugoden penzion. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33083-22
Dijakinjo
nižjih razredov sprejmem. KlaviT in nemščina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33168-22
Dijakinje
v vw> oskrbo po 400 Din
mesečno sprejme Zmavc, Tržaška cesta štev. 24.
Silil 1-22
Mlajšo dijakinjo
sprejmem v -vso oskrbo v Livarski ulica št. 10/H — Bežigrad.	331! .37-22
Dva dijaka (ir-ii)
pre.teiom v popolno oskrbo. Solnčna soba. elektrika in pomoč pri nčente. Bajd, Sv. Petra nasip 71.
33226-22
Dva dnaka
sprejmem na stanovanje te hrano ali brpz. blizu real ke te obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33195-22
2 dijakinji v Celju
iz trgovske šole alt viš 1ih raTedo-v gimnazil. iz bol.lše hiše sprejmem v popolno oskrbo. Govor! se tudi nemško. Stanovn.nle tik trgovske šole. Nndov: Miklošiče va ul. 10, prltli^'".
33216-22
MELOSTLJIVA!
Cimboj se bliža datum
1. septembra,
tembolj čutim, da Vas ljubim z vsem srcem. Pa tudi Vaš včerajšnji prijazni nasmešek Da promenadi, kjer sva se srečala, mi je dokaz, da tudi Vi mene ljubite in da je bilo Vaše dosedanje vedenje napram meni le navadna krinka, pod katero ste mi hoteli skriti svoje ravnotako zaljubljeno srce. Vse to mi daje novega poguma, da izvedem svoj načrt. Osvobodil Vas bom Vaših sedanjih spon in poročil.
1. septembra
„Mo|a boš"
Nesrečna ljubezen
m« je pripravila v obup Ali je na svetu dekle, k: bi me mogio rešiti? Po nudbe na ogas-ni oddelek Jutra« pod šifro »Upanje 3-7 ^>7-24
Dve dijakinji (ka)
spreimem v popolno oskrbo z dobro hrano, solnčno sobo. — Klavir na razpolago. Cena 550 dinarjev. Naslov v i>odr. »Jutra«, Celje. 33214-22
Tri dijake (inje)
spreimem. Vsa oskrba v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
33171-22
Mlajšo dijakinjo
boljšo sprejmem v dobro oskrbo v bližini uršullnske šole. Naslov ogl. odd. »Jutra«.
33179-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem v svetlo in čisto sobo zelo poceni, v novi i^ili. Naslov v oglas, oddelku »Ju.tra«. 33185-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem n3 stanovanje v centru mes:a. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
33209-22
Profesor, družina
sprejme 2 dljaka(inji) na hrano ln stanovanje. Soba je velika, solnčna in zračna. Hrana dobra in tečna. Cena zmerna. Na razpolago kopalnica, klavir in pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32985-22
Dva dijaka
sprejmem na hramo in stanovanje v lepo, zračno i.n svetlo sobo v Sp. šiški. Zibertova 37/1. 331.20-22
Dva dijaka
sprejmem na hrano in stanovanj«. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3GOSO-22
Dva dijaka (inii)
sprete?« učite! ;ica v dobro oskrbo. Nemščina io klavir. Čevljarska ulica 2/I1I nad trg~vi.no Podkrajšek, zraven Jurčičevega trga.
331,10-22
Gimnaziji
na Poljanah
nasproti se sprejme mlajši dijak v vestno oskrbo. "— Poljanski nasip štev. 16/11 33202-22
Dva boljša dijaka
sprejmem v lepo io solnčno sobo z dobro hrano te oskrbo. Bližina reaiike in II. real- gimnazije. Naslov pove cgi. oddelek »Jutra« 3*1.63-22
Nefiobično
prijateljstvo
Dvignite pismo. 32963-24
Starejša gdčna
s premoženjem 40.000 Din želi spoznati značajnega g<\sr>oda 40—60 let. " Ponudbe na og'nsni oddelek »Jutra« pod šifro »Zakasnitev«.	32973-34
Gospodu
ki si želi domačnosti nudim prijeten dom. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Elegantna soba 24«.
33233-2
V»»lij besrda 1 Dm; » daianje naslov« aJi *a iifro p« 6 Di«. (26)
Koncertni klavir
s križem strunami, železne konstrukcije, črn, eleganten instrument, zelo poceni naprodaj. Celje, Aškerčeva ul. 3, parter, levo.	32S76-26
Pfanino
skoro nov in gramofon na
električni pogon za polovično ceno prodam. — Ign. Andrašič, Kranj.
3370826
Klavirji
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikate Biisendorfer, Steinway, FOr ster. Petrof. Holzl. Stingl Jrig., ki so nesporno naj boljši! — Lahka precizna mehanika. Pr.Klaja jih ii ključno le »odni izvedene« in bivši učitelj G! Mat.ic«
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova c. 7
(vogal Beethovnove ulice).
Živali
Pletilni stroj
št. 8/50 te 12/36 poceni naprodaj v Zgornji Šiški, Celovška cesta štev. 99.
33053-29
Pisalni stroj
v dobrem stanju prav po ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32814-39
Pisalni stroj
popolnoma nov ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd<'!ek »Jutra« pod šifro »AEG«.	33129-29
Fabrikat Lanz
50-60-70 HP, zgrajena leta 1921. stopinjska predkurjava, 24 m visok dimnik iz pločevine I motor na olje (Diesel) fabrikat Langen & Wolf. 35 k. s., zgrajen leta 1914. ln eno kompletno strojno napravo za fa-brikacijo lesenih sod-ikov oddam. Pojasnila daje inž. G. Schmidin-ger, Ceije.	33213-29

V saKa o«sefla 1 Din. ea dajanje naslova »U ia Šifro pa o Din. (34)
Jabolk
večjo množino lepih, debelih in zdravih kupim. Ponudbe s ceno in množino poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Jabolka«.	33109-34
• * o	l Dm;
dajanj« na«lov« ali •a Vf-o rw 5 Din. '35)
I Vsaka Deseda 1 D:n: j 13 dajanj« naslov« ali ; '.a šifro pa 5 Din. (301 j
Posteljne mreže
podložene s peresi in navadne Izdeluje najceneje po naročilu tvrdka Alojz Analovic. Komen skega ul. 34 na Ledini. Sprejemajo se tudi p pravila.	33190-30
Trajno kodra
'.a 80 Din salon Hešik " Jp. ^iški. Medvedova 38. Odprto tudi ob nedeljah.
33204-30
Vsaka t>ese<la 1 Dni: «a dajanj« naslova ali 'A šifro pa 5 Din. (31)
Franc Onišak
zidar, se na.j oglasi, ali kdor ve za njegov naslov, naj ga' javi na: Ignac Struna, slaščičar, L:ub'-'a-na VII.	32979-31
Pek. pomočnika
Prane Marcih a iščem kot poslovodjo pekarne. Kdor Izve njegov naslov ali ga pošlje k meni dobi nagrade 100 dinarjev. Jos. Berlinger, pekarna Vurberk pri Ptuju.	33208-31
263 Vsake vrst«
ZLATO in SREBRO
kupuje
F. Čuden, Prešernova 1
Srebrne krone st2ro zlato In srebro
aopDj« Kafmerya	dragiii
kovin. Ljubljana.	Ilirska
jlics 36. vhod a	Vidov-
lan?ke ceste, pri	gostilni
M ožina.	70
Vsakovrstno zlato
Supuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova nlica 3
Vsaka besed« 1 Din; sa dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (18)
K Lasanu v Moste
v soboto ln nedeljo, kjer bo koncert, prašiček na ražnju in božja kapljica. Za obilen obisk se priporoča Bok Lasan.	30915-18
Kam pa danes gremo?
V Šiško k stari cerkvi, tam bo rrtmi koncert, kjei poceni dobro pijemo in jemo. Preskrbljeno j« za dobro pijačo in jedačo. Veliko veselja za malo denarja. Se priporoča Rezi Koritaik. 32901-18
Pečena janjetina
na ražnju in d obra štajerska in dolenjska vina toči gostilna pri ŠtefaTva, pod Rožnikom. 329T0V9
Halo - halo!
inteligent- išče svetovalca, event. tudi sopotni ka, reflektira se samo na boljše moči, za med-inozemska potovanja. Proti nagradi? Cenj. ponudbe na ogl. oddelek Jutra« pod značko »Pariz«.	33221-31
Vsaka beseda 1 Dm: sa dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (33)
Gorenjski oves
lep, domač, kakor tudi
lečo
po najn^jS ceni nudi Lju-devit Sire, Kranj.
32656-33
Sladkega sena
več vagonov kupi ali zamenja za vino Zemljič Jakob. nar. posl., Slatina Radence.	33050-33
Vaaka »wwii 1 Din: n> dajanj« oaalov* aii
u Hitro pa S Din. (27)
3 dijaki
iščejo lepo te zračno sobo z zajtrkom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Di'aki« Sil 60-22
V Kočevju
sprejmem dijaka na stanovanje z vso oskrbo, pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	33161-22

Dva srednješolca
višjih razredov, te eno
srednješolko
sprejmem na stanovanj« s hrano ali brez, po primer ni ceni. Klavir na razpo laso. Pnstišek, Divnaiska cesta 13/1.	33182-22
Dijaka
na hrano in stanovanje sprejme Jeločnik, Privoz št. 13 (poleg meščanske šole na Prulah). 33176-32
Prvovrstno oskrbo
v centru mesta nudim ? dijakinjama boljših rodbin Na željo nemško občevanje. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33142-32
Tri dijake
na hrano in stanovanje sprejme Pukelsteio — Sv. Petra cesta 46. 33135-32
Dijakinje
sprejmem na stanovanje s popolno oskrbo: Polin.r>cica cesta številka 20111, vrata 7. Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje. parket, elektrika Strogo nadzorstvo. Pogoji po dogovoru.
33121-22
Vsak« beseda 2 Dinj » <ki.j<u>j» manlov« ali Aitre pa S Dia. (SK)
2 kozi
dobrim mlekom prodam. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	32927-6
Psiček
angleški svileni pinč, star 1 leto. naprodaj. Aleksandrova cesta 5/H.
3301827
Mlado bernhardin-
sko psico
kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek Jut.ra pod šifro »Bernhardinko«.
32874-27
100 Din nagrade
dam onemu, ki je ujel pobeglo papigo roza ter sive barve, ali če jo izsledi, kje se nahaja. — Sporoči se Zelena jama, Val. Vodnikova 8.
33060-27
Za posredovanje ženitev
je edina oblastveno do voljena pisarna »F»rtu.na« Ljubljana VII. Točnost in diskretno«; ia.jame6oa.
275
Vdovec
50 letni, dobro situiran. išče vdovo od 32 do 50 let staro zaradi poznejše ženitve. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Vdovec«.	33023-25
Dopisir
Vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28)
Damska ura
srebrna, se je zgubila 2S. avgusta t. 1. zvečer od Krekovega trga — Poljanski nasip — Moste. Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda policijski stražnic: ali v ogl. odd. »Jutra«.	33128-28
Vsaka beseda t Dili: ia dajanj« mulm aii Mire pa 6 Dia. (24)
Zobozdravnik
želi znanja z lopo gospodično iz ugledne obiteljd. staro do 25 let. Cenjene dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna budučnost«.
32875-24
40 letria vdova
z lepo mestno obrtno hišo. katero sama vodi, v lepem prometnem mestu v Sloveniji. želi znanja s solidnim gospodom ali obrtnikom zaradi olajjša nja obrti. — Ponudbe na og'asn.i oddelek »Jutra« pod »Skuiono delo«.
32937-24
Vsaka Df*seda 1 Din; [ za 'lajanj« naslov« ali f za šifro p» S Dio. (29) |
Pletilna stroja
št. 10/70 in 10/90 ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33081-29
Stroj za entlanie
znamke »Singer«. še mal« rabljen, po zpio ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32600-29
Dieselov motor
10—15 HP. dobro ohranjen, in valjčni stol 50 X 35. tudi v dobrem stanju kuipi Mfhael Novak. št. Jurij ob jniž. ž«3.
32630-29
Samo 15 Din
stane 5 litrov sadjevca
samo pri šentjakobskem mo=-'^u v filijallki Jelačta, Cojzova ces'-i štev. 1.
33324-33
»'saka beseda 1 Dl.n, za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (32)
Dražbena prodaja
zarubljenib stvari bo dne 31. avgusta točno ob IS. uri, te sicer: avtomobil, kredence, stelaže, elektromotorji, mizica za pisaHui stroj in več drugih predmetov. Kupci vabljeni. — Igriška ulica 11 ali Borštnikov trg.	32691-32
Kam pa v nedeljo?
V Šiško k Amerlkanki na koncert ln dobro štajersko kapljico ln dober prigrizek. Za obilen obisk se priporoča Ame-rikanka. Na svidenle.
33991-13
Na ražnju pečen prašiček
ter pristen cviček prt Konjičku, Hradpcikegia n« št. 76. Se priporoča M. Prepeluh.	33184-lfl
Restavracija Gorenjski kolodvor
toči zagrebaSko pivo, bolo in čmo kakor tudi najboljša štajerska tn. dolenjska vina, gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Se priporoča M. Vodnik, gostilničar.	33197-IS
Vsaka beseda l Dic; za dajanj« naslova «3 za šifro pa 5 Din. (37)
(Vinstce prese
vedno v zalogi pri Strojnih tovarnah tn livarnah d- d., LJUBLJANA
ananas jagod
z najdebelejšim sadežem, bujnimi korenina« mi, po 20.— Din 100 komadov, z navodilom za gojenje, kakor tudi
čebulice dvocvetnega
Mfaeinta
v divni banu, po 20.— Din 10 komadov, s navodilom za gojenje, dobite lahko po povzetju pri tvrdki	10.884
HIRŠL LADISLAV
diplomiran umetnostni vrtnar, Subotica, Park kralja Petra 5 ; telefon 10. Odpošilja od 15. avgusta dalje. Sedaj zasajene jagode donašajo sadež že pomladi.
Znamenita tovarna zatikalnih plošč
(Sperrplatten) v Poljski IšCE za Slovenijo
s popolnim jamstvom.
Obrniti se je na polnomočnika tovarne g. An. Skrjabina, Beograd, Hi-
11199
lendarska ulica 30.
Micbel Zčvaco:
129
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Kaj delate!« je presenečeno, skoraj nejevoljno vzkHknil Jehan. »Kdo pa sem, da mi izkazujete takšno čast?«
»Vtelešena dobrota ste,« je s presunjenim glasom odvrnil Ravaillac. »Svoje lastno gorje pozabljate m tolažite nesrečneža, ki za vas nič ne pomeni. A če bi vedeli...«
Jehan ga je zagonetno pogledal.
»Nu,« je rekel, »verjemite mi, da vem več, nego slutite.«
In ko se je Ravaillac zdrznil in plašno dvignil oči proti njemu, je z nepravo veselostjo dodal:
»Vem namreč to, da bo ura kmalu pet, da sem pozabil obedovati in da me bo od gladu in žeje konec! Eh, bogme da: od same slabosti sem bil tako potrt! Tak pojdiva že, vraga, videli boste, kako drugačen se zdi človeku svet, če ima poln želodec.«
Ravaillac se je še obotavljal. Vsaj Jehanu se je zdelo, da okleva, ali bi šel z njim ali ne. V resnici pa je Ravaillac mislil sam pri sebi:
»Ali sem res brez srca? Tolikšna dobrota mi ne gre do živega? Zakaj ne? Oh, demon ljubosumja mi ne da; zamerim mu, da ga ljubi nekdo, ki mene ne ljubi!... On pa ima usmiljenje z menoj! Ali naj jaz nimam usmiljenja z njegovo mladostjo? Ali naj dovolim, da uto-ne v obupu? Ne, saj ni mogoče. Ne, ne! Nisem navaden človek. Orodje pravice sem, orodje pravice hočem ostati! Vzdigniti se moram nad človeško slabost. Ako bom molčal, postanem nevreden naloge, ki mi je določena. Treba je, da tzpregovorim. Očistiti se moram z žrtvijo in zatajenjem samega sebe.«
Ko je storil ta sklep, se je vrnil v njegovo dušo mir; veder izraz mu ;e ozaril obličje in ubogljivo je odšel s svojim vodnikom.
Stopila sta v krčmo in sedla pod hladnico. Concinijevi ljudje so se naselili v nasprotni hladnici. Njunega pogovora niso slišali, a zato so videli svojega človeka. To jim je menda zadoščalo.
Jehan je vrgel na mizo srebrnjak ki ukazal krčmarju, ki je pritekel:
»Dajte nama jesti in piti, koliikor dobiva za ta denar.«
Nato se je obrnil k Ravaillaca in mehko dejal:
»Še dva srebrnjaka mi ostaneta. Razdeliva si jih po bratovsko.«
Ob tej besedi se je Ravaillac iznova zdrznil. V njegovem pogledu na mladega moža, ki mu je stisnil srebrnjak v roko, je bilo vse obenem: bratovska ljubezen, hvaležnost in obup.
Izprva sta oba molčala. Lačna sta bila. Jehan se ni bil zlagal: res je bil pozabil obedovati. Ubogi Ravaillac je pa tako in tako večkrat stradal kakor jedel. Ko sta si utolažila tek, je bil Ravaillac tisti, ki je prvi izpregovoril:
»Strašno nesrečni morate biti, dia ste mislili na samomor... Človek vašega kova se ne vdaja takim mislim, ako ni mera trpljenja zvrhoma polna.«
Jehan je bil v enem tistih razpoloženj, ko si srce ne da kratiti pravice, da se izlije. Treba mu je dati duška, da ne poči. A vendar se je hotel upreti temu nagibu. Njegova natura je bila taka, da je najrajši ohranjal svoje bolečine zase.
Toda premagalo ga je. Nepremagljiva moč ga 'je gnala, da bi se zaupal nesrečniku, ki ga je komaj poznal. Jezik se mu je razveza! in jel je govoriti. Ker je pa poznal Ravaillacovo skrito čuv-stvo, se je rahločutno ognil vsega, kar bi ga bilo moglo užaliti ali zaboleti.
Ne da bi koga imenoval, mu je povedal zgodbo o Concinijevom zločinskem poizkusu in o tem, kako je bil prišel še za časa, da je rešil dekle. Povedal je, kako jo je odvede J v hišo, kjer je menil, da je varna, in kako je skrivnostno izginila. Opisal je ves križev pot svojega neutrudnega, a jalovega iskanja.
Ravaillac ga je resno poslušal; zdaj je kimal, zdaj majal z glavo. Njegov sklep, da razodene mlademu človeku vse, kar je vedel, se je utrjeval od trenutka do trenutka. A vendar je še okleval Morda se je hotel do dobra prepričati, ali je Jehan res na kcvncu svojih moči, in ali mu bo Ravaillacovo odkritje v resnici rešilo življenje. Morda je tudi le nehote odlašal usodni trenutek, ker se še ni čutil dovolj močnega, da bi prenesel toliko bolečine.
Nazadnje je tiho priipomnil:
»Videla je, da kralj postopa okoli njenega Stanovanja. Umaknila se mu je in skrila. Prav je storila. Pokazala je, da je vrlo, pošteno dekle.«
Jehan se je zdrznil. Ravaillacove besede niso bile navadna do-
mneva. Govoril je, kakor da bi bil globoko prepričan o tem, kar trdi.
»Motite se,« je rekel in mu strmo pogledal v oči. »Od kralja se ji ni bilo ničesar bati. Prav ničesar, slišite?«
Ravaillac ga je strahoma pogledal. Prebledel je kakor zid. Trepeta! je, neizmerna tesnoba se je zrcalila v njegovih očeh.
»Ali veste to z gotovostjo?« je zajecljal.
»Z vso gotovostjo! Kralj ni v tej reči ničesar zakrivil. Dekle ima sovražnike; morala je pasti v kako podlo, zvijačno nastavljeno past.«
Ravaillac je vedel, da se lahko zanese na Jehana. Verjel mu je in zaihtel v svojem zbeganem duhu:
»Moj Bog, po tem takem je v nevarnosti? In jaz, ki že mesec dni vem, kar vem, ne zinem niti besedice! Kaj, če se ji zgodi nesreča? Ce je morda že mrtva? Tedaj sem njen morilec! Jaz! Ali je to mogoče? Oh, jaz nesrečnež!«
ln zdajci je izpregovoril brez nadaljnjega oklevanja...
»Cujte,« je rekel s prepadenim glasom, »vse doslej vam nisem ničesar povedal, ker sem bil odkritosrčno prepričan, da je izginila zato, ker se je hotela umakniti nekomu drugemu... Zdaj vidim, da sem se motil. Povem vam vse... Bog daj. da ne bi bilo prepozno!«
In povedal je, kako je bil srečal Bertille v spremstvu stare kmetice, kako je šel za njima in kako jo je videl, da je stopila v montmantrski samostan, iz katerega se ni več vrnila.
Jehan ga ni delj poslušal. Zategnil si je pas in zdrevil kakor burja. A kmalu se je ustavil. Z isto burnostjo se je vrnil v hladnico, zgrabil Ravaillaca za roke, kakor bi mu jih hotel zdrobiti, m rekel s tihim gjasom, gledaje mu iz oči v oči:
»Uslugo za uslugo! Reši) si me obupa, zato hočem tudi jaz rešiti tebe... in njega... Saj veš, koga mislim!«
Potegnil ga je k sebi in nadaljeval s še tišjim glasom:
»Poslušaj me. Ravaillac! Ti hočeš ubiti kralja, ker si ga vide!, da je lazi i za njo, in si nanj ljubosumen, jeli? Nikar ne taji! Vem, kaj trdim. Nai, vedi: ne smem ti dati, da bi storil ta zločin. Ravaillac — kral; je njen oče! Razumeš? Njen oče! In zdaj ga ubij, če se
upa
v o
Q r» i
To rekši ga je izpusta.
Rcnge Cheraitijr
PARIŠ
POLETI UPORABLJA MODERNA DAMA SAMO
ROU&E CHERAMT
V BARVI ORANŽE.
Oblastveno dovoljena favna
pTG&ti
ki se vrši od 1. septembra 1932 dalje vsak dan od 9. do 12. in od 3. do 6. ure
V MODNI TRGOVINI
BBamaBEBBESBammaaaBmm
(190 kv. m., dvigalo)
LJUBI«!AN A, Miklošičeva c. 7.1, nadstr. se takoj odda z inventarjem vred. Informacije: Oblačilniea za Slovenijo, istotam pritličje.	m53
□mnnmnammnmDnoEXOxoxjco
Za dobavo in polaganje
se priporoča tvrdka	10739
J0§. KOŠČAK S C©*, Slišna
tovarna in polaganje parketov
Pisarna F. Vode, Ljubljana, Rimska c. 23. Skladišče: Dunajska c. 46. Telefon 2820.
Zaradi družinskih razmer
se proda
v srezu Ptuj iz proste roke neobremenjena, mašinelno opremljena, leta 1923. zidana
opekarno • tovarna
zidakov in prvovrstnih
zarozeniti
lepe rdeče barve, ki dobro prezimi-jo in se ne lušči jo. Ležišče izborne gline v veliki množini.
Krožna peč, 14 kamer, za
večjo letno produkcijo.
Do nakladalne postaje 6 km. Cena 700.000 Din. Zamenja se event. za neobremenjeno primerno hišo v Mariboru, Celju ali v Ljubljani.	11196
Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Opekarna - tovarna«

Mesta! trg £§
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih ---palic —■ —
11190

ID) fS4


drž. razr. loterije boste težko dosegli Dobite jo v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Za vedno nas je zapustil naš oče, stari oče, gospod
Rakoš Andrej
bivši mizarski mojster
dne 26. avgusta 1932 v 87. letu starosti.
Pogreb predragega nam pokojnika bo v nedeljo 28. t. m. ob 18. uri iz mrtvašnice Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti.	11200
V Ljubljani, 26. avgusta 1932.
Žalujoči ostali.
LffcžMJaaa, šelenburgova 6
Na dražbi se bo prodajalo razno modno blage za gospode in dame, moško, damsko in otroško perilo, letne in zimske nogavice, kopalne obleke in druge kopalne potrebščine.
Prav posebno se opozarja na prodajo ŠIVALNIH STROJEV, STROJA ZA GUMB-MCE in STROJA ZA ENTLANJE, vsi na motorni pogon, kakor tudi vso trgovsko opremo, kakor stelaže, pulti, omare itd.

V vsaki vasi IŠČEMO spretnega
provizijskega zastopnika
za prodajo SEPARA-TORJEV in strojev za presno maslo. Vprašanje pod »Nr. 31266 na Pubilcitas d. d., Zagreb, Hica 9«. 11160

obžarevanje (obsevanje) z originalno aparaturo po
metodi
Dr. F. G* Zeilels — GsSlspash
s čudovitim uspehom proti vsem boleznim, posebno
proti revmatizmu, išiasu i. t. d.	11192
AMBULATOEIJ KLAGENFURT, A!ter Platz 22.
STAVBNO PODJETJE
LJUBLJANA, Ulica Stare pravde št. 3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. 11168
+
AKADEMSKI KROŽEK NA JESENICAH javlja
tužno vest, da je nenadoma preminul v gorah njegov član, gospod
Marad Strnite
jurist
Pogreb bo v nedeljo, dne 28. avgusta 1932 ob 17. na
Jesenicah.
Jesenice, dne 27. avgusta 1932.
11191 ODBOR.
mmmm
NAJNIŽJE CENE 2
'-■•'•V^i	. -iL^L^vJ^jiTrt- :r*. _ ^ v V, v
NAJNIŽJE CENEJ
Čast mi je sporočiti Vam, da sem OTVORIL s 1, septembrom
domačega lastnega izdelka v Ljubljani, Kopitarjeva ul. št. 1
Na zalogi bom imel fine vsakovrstne, posebno močne, trpežne ČEVLJE za delavce ter tudi trpežne GOJZERCE in nepremoč-ljive SMUČARSKE ČEVLJE domačega izdelka. — Sprejemajo
se tudi POPRAVILA!	SOLIDNA POSTREŽBA!
ANTON MOHORIČ, LJUBNO
9. Podtiart — Podružnici s JESENICE 102 — LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica štev. 1
11197
NAZNANILO OTVORITVE!
:^nj. občinstvu vljudno naznanjam, da se otvorl
brivski In česalni salon za dame ln gospode na Mestnem trgu štev. 20
(vhod Krojaška ulica 3)
Cenj. gostom bomo nudili strokovno in solidno postrežbo. Za obilni obisk se cenj. damam in gospodom vljudno priporoča	10167
Česalni salon „VIOLETA"
Ob nedeljah dopoldne odprto!
»♦4
a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočijh roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—.
Naznanilo otvoritve!
Uljudno naznanjam, da sem otvorii v Ljubljani, v palači »Dimav«, vhod lz Beethovnove ulice
trgovino in tovarniško zalogo ostaja*
Na zalogi bom imel vedno vse vrste usnja po najnižjih tovarniških cenah. Prepričan sem, da bom cenj. odjemalce tako v ceni kakor v kvaliteti popolnoma zadovoljil. Vabim | na brezabvezen ogled zaloge!
1	Priporočam se	VIKTOR LEGAN.
Q
0 110*4
a	_
m
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom
„Vig£-Tabl" brez motenj v izvrševanju poklica.
Sijajna priznanja. Tisoče zahval. »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno In prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le
Odborna ord. laborato? Aide—Havelka,
Praha—Vinohrady, Sleszka 116. PoŠt. 28. CSR.	127
	'.'V;-	
		
		■HHHHH
		_ '
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti naše predrage, nepozabne matere, gospe
IVANE LUŠIN, roj. POGORELEC
vdove trgovca in posestnika
se najiskreneje zahvaljujemo. Najsrčnejša zahvala vsem, ki ste poklonili blagi pokojnici cvetja in vencev in jo spremljali na njeni poti k večnemu počitku. Posebno zahvalo pa izrekamo gdč. Tončki Keršičevi, ki je s tako veliko požrtvovalnostjo in udano ljubeznijo stala ob strani drage nam majke ves čas njene dolgotrajne bolezni!
Ljubljana, Sodražica, Maribor, Ljutomer, dne 27. avgusta 1932.
Žalujoči ostali

■■- 1..j ,	i	.—v

elektro-reklamni fm razsvetljevalni zavod, zagrek, »»etoga s
specijalni zavod za projektiranje in montažo neonskih cevi in druge moderne razsvetljave.
IZKLJUČNA PRODAJA
— ©SRAM — PHILIPS izdelkov
Za prvovrstno kakovost in izdelavo iamči ime NF-ON-OSRAM-PHILIPS. Zahtevajte neobvezne ponudbe!
10913
kaiepa 'Vas bodejo
llHl® ®fp°polno zadovoljila
i-o najboljši kakovosti po jako zmepni ceni dobite ppi največji domači oclprem.ni tvpdki KR^UJEVSKI DVOJKI DOBAVlTELO
CHNEIDER
PROIZVOD QLAZBIL IN PRIBORA
Violine...odDin 7lr
tjiic&e.188r •• § foube, saksofoni i i.d.
Mandoline~~I08.~ « [£°-n^jT3%Esp£čm lacnmonike >•- f5.~ ».J poučni'č*C?"S/TPC
loški,
POZOR!
Spolno slabost
odstranit® t uporabo neškodljivega sredstva za okrepitev »La Ero««. Delaj« t vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do gl-oboke starosti. Na tisoče priznanj. — Cena SO Din, močnejša 100 Dia.
fclaveJkova ordinačnl laboratoi-
Pošt. schranka č. 17, CSR. Praha - Nusle, Božetechova nI. 10/A. J. 5445.	123
Ležalne stole
1S0, po portethi 190 Dta
Spalne fotelie
patent div»ne, Momane, garniture, modroce, postrij-n« mrei«, telesne »ložljiv« Postelj« k tapetniške j*, delke oirdi najcenej«
Rudolf Radovan
tapet n-bk
Mestni trg štev. 13
Ugoden nakup
dobro ohranjenih avtomo bitov jo motornih koles Prodamo: i—5sedežen Pon-taak osebni avtomobil, 6 do 7sedežen odprt osebni avtOfmO'bii, 2 benc-immotorja za večjo čoine, stroje za kompl etno tvornico trik ot ro-karric jn parna«. — Na ogled vabi Kijmcvec & Co., d. z o. z., Ljubljana, Tržaška cesta 10/1. 10773-10
ARH. V1D1C JOSIP, Ljubljana Vil
i	(ŠIŠKA), Celovška cesta št. 80
EHNIčNA PISAS&MA
j Načrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb in notranjo opre-1; mo, preskrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb in parceli lacije zemljišč i. t. d.	258
Ugodna prilika sa skupne poslovne in stanovanjske prostore.
V hiši Slovenske Matice na Kongresnem trgu št. 7 se s 1. no vembrom t. 1. odda v najem celotno I. nadstropje, obstoječe iz 4 sob z 8 okni proti Zvezdi, 1 sobe in kuhinje na dvorišče in drugimi pri-tiklinami. Pripravno predvsem za zdravnike, zobozdravnike, odvetnike, inženjer je itd., ki bi lahko imeli skupno svoje poslovne in stanovanjske prostore. Reflektanti naj se javijo pismeno na Slovensko Matico, Kongresni trg 7, do 15. septembra t. 1. Prostori se lahko ogledajo dopoldne od 9. do 12. ure. Zaradi ogleda se zglasite v pisarni Slovenske Matice na dvoriščni fronti.	11118
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ta otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4.
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških ji >grač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika Izbira. Najnižje cene
Ceniki franko.

Denarni zavod išče
za akvizicijo, podobno življenjskemu zavarovanju. Prvi mesec s čisto provizijo potern pa: fiksna plača, potniške dnevnice in provizija. Reflektiramo samo na prvovrstne seriozne moči, po
možnosti s kavcijo ali garancijo. Ponudbe pod »trajna eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra«.	11092

i.	iv0-- o,-';/"!v

m » Praoi

4. - 11. septembra 1932
SVETOVNI VELESEJEM
na katerem so zastopani NARODI in DRŽAVE
ZNIŽANA VOŽNJA
za brzovlake in navadne vlake JUGOSLAVIJA 25 %	ČEHOSLOVAŠKA 33 %
AVSTRIJA 25 %
Pojasnila in legitimacije daje:
VLOMA COMPANY, Aleksandrova cesta. CEHOSLOVAŠKI KONZULAT. PUTNIK, Gajeva ulica, za nebotičnikom.
11112
Marčič Franjo, mesarski mojster v Pobrežju pri Mariboru izjavlja s tem, da so po njem raznešene govorice, da iz »Anticorra«, jekla tvrdke »Poldihlitte« v Kladnu CSR izdelani mesarski kavlji, ki jih razpečava tvrdka »Poldi-Celik« M. Jarc v Mariboru, ob normalnem uporabljanju rjave, neosnovane in neresnične.
Maribor, dne 25. avgusta 1932.
11143 Marčič Franjo.
PETER ŽITNIK
SPLOŠNO KLEPARSTVO
specijalna instalacija strelovodov
10855	»Conco« izolacije za dravsko banovino
LJUBLJANA, Ambrožev trg štev. 9. Telefon štev. 51-46
Cene zmerne. — Delo najsolidnejše.
Mali oglasi v „JUTRU"
imajo siguren uspeh'
Enoletni trgovski tečaj
Slovenskega trgovskega društva v Mariboru
Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije v Maribora, Zrinjskega trg
*tev. 1, I. nadstropje.
Predmeti: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina.
Otvoritev tečaja 00 dne o. septembra I932.
Vpisovanje je dnevno od 9. do 10. ure na Zrinjskega trgu št. l/I., soba štev 28-a. Sprejemajo se tudi pismene prijave na ravnateljstvo tečaja. Pazite na Daslov:
Enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Maribor**,
Zrinjskega trg št. l/L
^981
NAZNANILO OTVORITVE
Stara, renomirana tvrdka
V. F. PEČAR prevozništvo
z avtomobili in konji ter žaganje drva na motorno žago. Telefon 2690. 265-a
v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na
zalogi. Zahtevajte vzorce :n cenik!
TOVARNA VATE
Maribor Jravska 15.
11155
LJubljana, Gosposka ulica št. 7 ©TVORI zopet z cmem septembra t. L
atelje za prvovrstno izdelovanje MOŠKIH OBLAČIL PO MERI
V zalogi ima blago najboljših kvalitet, za brezhibno izvršitev pa jamči ime. Zato se slav. občinstvu in nekdanjim cenj. odjemalcem najvljudneje priporoča z zagotovilom znano vestne in solidne postrežbe
Popravila moderniziranje, zamenjava baterijskih radio
aparatov
za moderne na tok najkulantneje pri
&ADIOVAL
Ljubljana,
Dalmatinova ul. 13
poleg hotela Štrukelj
Zaradi smrtnega slučaja je na prodaj večja trgovina s papirjem in knjigami v mestu Dravske banovine. Trgovina se nahaja v najprometnejši ulici, z velikim številom kupcev.
Ponudbe na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Trgovina papira 250«.	11121
Belo
^rosluli astrolog profesor Helčn se je odločil izgotoviti vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. HeJčna je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helen vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanja, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helen vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?
Zvezde govore resnico!
čitajte, Kar vam piše sam profesor-astrolog Helčn.
Spoštovani prijatelji!
že ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelkf naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov.
Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj.
Mislim, da se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi.
To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem vam o vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole:
Astrološki laboratorij K. Havelka,
Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 2C Češkoslovaška.
Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helčn je star 86 let.)
Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti.
Vas vseh vdani prijatel 182	prof. Helčn, astrolog.
Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda.
v teh hudih časih lahko vsakdo do-bi najbolje s tem. da si ustanovi na do mu domačo pletar no. Damo vsakomur tekoče delo s tem. da smo mu odjemalci za Ugotovljene pletenine, dobavljamo ma tudi prejo vn Izplačuje m o mezde za pie tenje. kar Izpričujejo mnoge zahval nic-e. pišite še da nes za gratispro-*pekte na tvrdko Domača pletarska industrija — oddelek 6, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 2.
256
ixajnove»A ^^..aska pa-ietna železna zelo praktična sioiljiva postelja s tapeciranim madracom — praktična za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Slane Din 390—. Razpošiljam postom in žeiezni-com po povzetju^
Englesk! sloZivi patent (tolci.
![Stoji Din 140.-
spaifnl
patent fotelj
stane
Din a3QQ
Lictfestuhl praktičan ta Icianicin »edenje. Sla-« Din J 30 .
po tem imam čist Sohasa perje kg Din 48—, čist
belo gosje kg Din 130__,
4isti puh kg Din 250.—> modroci punjeni z volnont Din 750.—, žične mreie u postelje Din 150.—, oto-ra&ni Din 650.—.
L. BROZOVIC, ZAGREB ILICA 82.
KIM0VEe& Ga
d. z o. z., trgovina s stroji, motornimi vozili in tehničnimi predmeti
LJUBLJANA, Tržaška cesta 10, L nad.
posreduje
nakup in prodajo dobro ohranjenih avtomobilov in motornih koles, strojev i. t. d.
Lastna garaža,	Jitevajte obisk.
9365
Prevzamem zastopstvo za Slovenijo, večjega prvovrstnega banaškega mlina. Skladišče in lastna vprega na razpolago. Kavcije zmožen eventualno samoprodajo. Ponudbe pod »Trgovec« na ogl. odd. »Jutra*.
111.54
, kar
želite,
dobite v »Jutrovem« malem oglasniku.
Enfel
raznovrsten, aiur. takoj pr: Matek & Mikeš, Ljubljana. poleg hotela Štrukelj "639
PRODAM
vec icetlou
st€t Š£ukam*e	Ja
sistema za mešanje, patent »And jelko« in »De rok po 50 do 300 litrov. Povoljne cene in ugodni pogoji	274-a
Viktor Tischler, Zagreb, Marace^ 6.
iPiednobtni papir
ki ga trgovci najbolj cenijo, so »Ju-trovk oglasi.
Spolno feolnif
Zahtevajte takoj pojasnjnjočo literatnro e sifilisu, boleznih sečne cevi in moški slabosti
o temeljitem lrj trajnem ozdravljenje bre® žm>£a srebra in salvaraana, brez nevamib naknadnih bolezni in brez ovuv v pokli-cu, noreera sijajno preizkušenega. strupa prosr,ega Pravljenja. Mno^o navdušenih priznanj o korenitih uspehih, kjer &o druge vrste zdravljenja po dolgih letih odpovedale. Brošnra * sodbami in priananjT štev. zdrav, avtoritet. 146 strani. Cena 10 Din. Samo proti v naprej poslanemu denarju. Prosimo, d« pišete v nemškem jeziku.
»Chemische Fabrik Lutegia G. m. b. H. Kassel 232«
Nemčija
3S17
Cisto polt
r 10—14 dneh dosežete s pomečj kure luščenja. Ze po prvem dnevu se polt oiivid.no polepša. S tra,
nim, a neopaznim obnavljanj ei_ __
kože odpravlja to sredstvo temeljito in za vedno prističe, sojedce, lise, zgubančeno, raskavo, ma ščobno svetlečo se in ovpnelo kožo in znake staranja. Polt postane bleščeče čista in mla-deni&ko svtrža. Uspeh in neškodljivost zajamčena. Garnitura 120 Din. Milo škoduje koži.
Vzemite za umivanje obraza mlio limonino emulzijo: velika steklenica Din 50.—. Preparate SCHRODER-SCHENKE razpošilja proui plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din) deipo za Jugoslavijo rOmnia« odd. 1/2 Zagreb. Draško-vičera 27. Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik.	' 10^95
^čnrke - €5rile Itu*e
uničite takoj ln za vedno, ako uporabljata že preizkušeno in za danes najboljše sredstvo
ki vsebuje specijelne glivice (fermente) ia učinkuje samo v vodi raztopljen. Dobi se povsod. Plombiran paket z navodilom stane Din 10.—. Depo: Trifolium — droge-rija — Beograd (Slavija).
Za Slovenijo; Droge rija Gregorič, Ljtjo-Ijana, Prešernova ulica št. 5.	235
Soko peči
čudovito poceni in doke -91
Za kurjenje z vsakovrstnim
kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje:
Vojvodinska Iivnica d. d. Novi Sad.

Kajvečjo zalogo
nagrobnih spomenikov
—ara——■
od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča
FELIKS TOMAN
Kamnoseška ma us uri ja
LJUBLJANA Resljeva cesta št. SO.
272/a
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij > Jutra« Adoit Ribnikar. Za'Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dei Je odgovoren Alojz Novak. Val s Ljubljani"