237
Slovenci otresli Avarov, vsaj po Gorenjskem zavladali nad Slovenci, sklicujo se na izkopine na Lajhu" v Kranju. Dozdeva se nam, da je ta sklep e prenagel, ker ne smemo zamenjavati Longobardov z izdelki, ki se pripisujejo Longobardom, saj bi si teh predmetov lahko tudi Slovenci pridobili. Iste oblike se nahajajo tudi na Bavarskem (n. pr. v Wittislingen), in vendar ne moremo trditi, da bi bili tam bivali Longo-bardi. Kupija je bila tudi e tedaj razvita in lahko so taki izdelki prehajali k sosedom.
Druga razprava popisuje kranjske preslice, katere deli pisatelj v dve skupini: s stoiasto in s piramidalno obliko. Tudi te nam pooituje tabla IV.
Tretja razprava je: EinKrahenbastard. VonDr.Gvi-don Sajovic. Pisatelj popisuje pri nas redko prikazen: izrodek rne in sive vrane, ki jo je nekdo ustrelil na Roniku nad iko in se sedaj hrani v muzeju.
S tem kratkim posnetkom elimo vzbuditi ne le zanimanja za poroilo o deelnem muzeju, ampak tudi za muzej sam. Zlasti dijake opozarjamo, naj nikar ne zamude lepe prilike in naj pridno zahajajo v muzej, da se poue ne le o ivalstvu in rudninstvu, ampak tudi o prazgodovinskih, rimskih in slovanskih izko-pinah, o domai umetnosti in obrti, da bodo mogli po raznih krajih slovenske domovine neuke pouiti in opozoriti veake na sluajne vane najdbe.
V. S.
Grada za povijest kolstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas. Hrvatje so lahko ponosni na to imenitno delo, katerega je izel koncem minulega leta prvi del. To je epohalno delo, zasnovano na najiri podlagi. Prvi del obsega dobo od najstarejih asov pa do leta 1835., in vsa ta snov je pregledno razvrena na XXIV. in 938 straneh leksikonskega formata.
Gradivo je sestavil in uredil marljivi kr. deelni olski nadzornik Anton uvaj, ki je petnajst let delal na tem. Njemu kot deelnemu olskemu nadzorniku so bili sicer stari akti i. t. d. pristopni, toda vse to ibrati, sestaviti in urediti je ogromno delo. Oglejmo si le nekoliko vsebino knjige! Prvi oddelek nam popisuje ole v hrvakih krajih do osnovanja kraljevine, t. j. do 1. 924. Tukaj so opisane ole pred dohodom Hrvatov v sedanjo njihovo domovino, one za dobe Karola Velikega, za cerkvenega razkola (1.857.) za slovanskih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda. V drugem oddelku itamo o olstvu za asa kraljev iz narodne dinastije, tedaj o samostanskih in
stolnih olah, o mestnih olah in o bogomilskem pokretu. Zanimiv je tudi tretji oddelek, ki razpravlja olstvo za hrvakih kraljev iz hie Arpadove (1.1102 do 1300) in pa etrti, govore o dobi za hrvatskih kraljev iz hie Anovinske (13001382).
Temu oddelku sledi peti, obravnavajo olstvo za asa hrvakih kraljev iz razlinih hi (13821527), to je za dobo Sigismunda, Matjaa Korvina, Vladi-slava II. itamo v tem poglavju tudi o izumu tiska in njegovem vplivu na hrvako olstvo in o drugih kul-turelnih iznajdbah.
Navdueno sestavljen je esti oddelek: olstvo za asa hrvakih kraljev iz hie Habsburke (1527 1740). Samostanske ole, reformacija, knjigotiskarstvo, vojaka krajina, semenike ole, srednje in visoke ole i. t. d. je snov tega oddelka. Najobirneji je sedmi oddelek, ki nam navaja olstvo iz dobe habsburko-lotarinke.
Marija Terezija je dala tudi hrvakemu olstvu nove pogoje razvijanja, zlasti z Allgemeine Schul-ordnung", dne 6. decembra 1774 in s proglasitvijo Ratio educationis rei literariae per regnum Hungariae et provincias eidem adnexas" dne 22. avgusta 1777.
Konferencija olskih nadzornikov (1.1878.) osnovanje uitelji, razne srednje in visoke ole, geometrijske ole i. t. d. so kaj zanimivi odlomki. V tej dobi se je tudi pri Srbih zaelo olstvo bolj razirjati in se razvijati. Nastale so Zemaljske zaklade". Obirno je popisano tudi olstvo za cesarja Josipa II., Leopolda II. in Franca I. Preve bi bilo natevati razne odstavke v tej dobi
Tako pregledno, zanimivo, a strogo resnino sestavljeno monumentalno delo, katerega je izel ele prvi del, ima teko e kak drug narod. Drugi del bo gotovo e zanimiveji, ker je pisatelju ve gradiva na razpolago. eleti je nujno, da kmalu izide II. del.
V vsakem oddelku se opisujejo vse vrste ol in pouk na njih, nato cele bibliografije olskih knjig in opisi tedanjih kulturnih prilik vobe.
V knjigi sta 102 sliki; najve je portretov raznih oseb, ki so se odlikovale na olskem polju. ] Nekaj ivljenjepisov je uvrenih med snov dotine dobe.
Pisatelj pravi v predgovoru, da izdaje knjigo v spomin dvajsetletnice svojega nadzornikovanja. Zaloila pa jo je na svoje stroke hrvako-slavonsko-dalmatinska deelna vlada, oddelek za bogoastje in nauk. Bosensko-hercegovska vlada je priporoila to delo radi njegove kulturne, historijske i u ope instruktivne vrijednosti". Krasna knjiga stane 12 kron. ij
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si