Št. 303 (15.405) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1 tznn I ID posnetoPlAČANA VGOTOVH IOUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
C1SALPINA GESTIONI
SpA.
I ni'
UllictKl ofiUl
D/^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dLIKB tržaška kreditna banka
PETEK, 17. NOVEMBRA 1995
Čas je, da tudi sami mmislimo
Bojan Brezigar
Krvavo se moti, kdo ndsli, da bo imenovanj novega slovenskega vele Poslanika v Rimu bistven spremenilo tek italijanske slovenskih odnosov. Re Pa je, da je to imenovanj vendarle korak v smeri is ooljsanja teh odnosov. Sle venska vlada je tak sprejela odločitev, ki j Uravnana s trenutno ze panjo politiko Slovenije, 1 je usmerjena v blažite sporov in v normalizacij odnosov z Italijo. Pot seve da ne bo lahka, vendar s na obzorju že pojavljaj nekateri znaki, M gredo o Podpisa nekaterih bilate ralnih sporazumov do nc Vega »Španskega« predlog o takojšnji pogodbi za pr druženo članstvo Slovenij jer o ureditvi slovenske italijanskih odnosov pre ratifikacijo te pogodbe. Tv di ta pot ne bo lahka, kaj italijanski parlament - S predvsem zunanjepolitk na komisija poslansk zbornice, ki ji predseduj biirko Tremaglia - v ter Pasu ne kaže posebneg navdušenja in posebn naklonjenosti do Slove nije. Ezulske nepremični ne pa so konec koncev ovi jn tudi v slovenskem pai lamentu, kjer vlada ni spe sobna zagotoviti zadostn večine za ustavne spre niembe (ki same po sebi š ne pomenijo nobeneg vračanja nepremičnin), z *atere se je obvezala prei Evropsko zvezo.
Te vozle bo težko raz Vozlati pred volitvami daliji (ki bodo morda pri nodnje leto) in pred volil vami v Sloveniji (ki bodi zagotovo prihodnje leto' vprašanje nepremičnin h *°rej bremenilo meddržav ne odnose še kar nekaj Ca sa. Vendar zadnji znak kažejo, da na drugih po nnjCjih prihaja do nekate rib pozitivnih premikov.
Takih premikov pa ni n Področju zaštite slovensk nianjšine v Italiji. Njem stanje se slabša - in dane objavljamo prav na tej stra to še en primer norčevanji ^ slovenskih ustanov - ita ujanske oblasti pa so ol tem brezbrižne; še veC nekateri celo zanikajo, d 86 to stanje slabša in se iz govarjajo, da manjšina ži Poldrugo leto na nekaten naslove ne pošilja svojil Protestov in zahtev. Pred stavniki oblasti, ki si upaji tako ocenjevati stanji nianjšine, seveda nimaji prav. Je pa tudi res, da smi sanu neurejeni, neorganizi Iani, premalo složni in pre mto° glasni, ter tako daje too marsikomu alibi, da i ®ns pravi, da smo med naj
.je zaščitenimi manjšina
Im Xr T?-•	/-.1	.	. /
■	Peter Bekeš bo novi
|	veleposlanik v Rimu
LJUBLJANA - Dr. Peter Bekeš bo no- fesor in se ne udejstvuje v politiki vse vi slovenski veleposlanik v Rimu. Tako od volitev leta 1992. Prej je bil član par-je sklenila slovenska vlada na svoji vče- lamenta in tudi elan vodstva najprej rajšnji seji; Bekeša je izbrala izmed treh ZKS in nato Združene liste. V Rimu bo kandidatov. Sedaj se bo začel postopek zamenjal Marka Kosina, ki se je prejšnji za njegovo uradno imenovanje, najprej teden vrnil v Ljubljano; veleposlaniško v slovenskem državnem zboru, nato pa mesto je zapustil zaradi nesoglasja s v odnosih z italijanskim zunanjim mi- predsednikom vlade Drnovškom, ki nistrstvom. Bekeš je univerzitetni pro- izhaja še iz Časa oglejske listine.
Na 5. strani
■ Tržaški višješolci so se I srečali z županom lllyjem
TRST - Tržaški višješolci so se vanje. V vodstvu skupščine je po včeraj srečali s tržaškim županom pravilniku, ki so si ga dijaki zadali, Riccardom Illyjem in tržaškim šol- tudi predstavnik slovenskih višjih skim skrbnikom Vitom Čampom. srednjih šol. Med včerajšnjim Srečanje je organizirala skupščina srečanjem so dijaki seznanili Zupana dijakov tržaške pokrajine, ki so jo predvsem s prostorskimi pomanjklji-ustanovili višješolci pred letom, da vostmi posarrieznih šolskih poslopij bi koordinirali delovanje na posa- in še z drugimi odprtimi vprašanji meznih šolah in njihovo povezo- tržaškega šolskega sistema.
Na 6. strani
PRiSELJENCI / PO SKORAJ CELODNEVNEM ZASEDANJU
Vlada sprejela odlok, vendar ni orisala njegove vsebine
Ukrep bo znon po objavi v uradnem listu - Ostre polemike
SKGZ: Čimprej volitve skupnega predstavništva Slovencev v Italiji
ALŽIRIJA / MNOŽIČNO NA VOLIŠČA
Volilci se niso zbali islamskega terorja
ALŽIR - Teror islamskih skraj-	ralisticnih predsedniških volitev. Ob
nežev, ki so zagrozili, da bodo volišča	18. uri naj bi bila udeležba 65%, po
spremenili v mrtvaške krste, ni usta- prvih začasnih projekcijah pa naj bi vil alžirskih volilcev, ki so se včeraj sedanji predsednik Liamine Zerual še kar množično udeležili prvih plu- prejel od 58 do 66 odstotkov glasov.
RIM - Vlada je včeraj po dolgi razpravi sprejela odlok o priseljencih, ki bo dopolnil in popravil dosedanji Martellijev zakon. Toda vsebina odloka ni znana. Z nenavadno odločitvijo je vlada sklenila, da bo vsebina odloka znana šele potem, ko bo ukrep podpisal predsednik republike Scalfaro in bo objavljen v uradnem listu.
Podtajnik pri predsedstvu vlade Lamberto Car-dia je novinarjem povedal samo, da ima odlok 15 členov in da ne odpira na stežaj vrat priseljencem, obenem pa ne predvideva izgona za vse, ki so ilegalno prišli v državo.
Sprejemanje odloka so ves dan spremljale polemike zaradi domnevne zahteve Severne lige, da bi preventivno pregledala vladni odlok. Sum je razpihovalo zlasti Nacionalno zavezništvo, Liga pa je demantirala vmešanje v delo ministrov. Toda ne-vadni sklep vlade vseh dvomov ni razblinil, še zlasti, ker je bil dopoldne na predsedstvu vlade bivši minister Maroni.
Na 2. strani
ŠOLSTVO / KRATENJE PRAVIC
Deželni šolski zavod IRRSAE zavrnil prošnje v slovenščini
Sono pervenute insieme alla nota di codesta scuola prot. n. 1989/95 di data 28.10.95, n. 5 schede di adesione al prog. 044/1. Tre di det te schede sono redatte soltanto in lingua slovena e quindi non leggibili da parte dell'ufficio di protocollo di questo Istituto. Si restituiscono pertanto le tre schede con preghiera di farle pervenire redatte sul modello ufficiale di adesione usato dali'IRRSAE.
TRST - Na nižji srednji šoli Iga	venske je vrnil pošiljatelju, »ker so	rem poteka na šoli pouk. Ob tem
Grudna v Nabrežini se danes začenja	bile za urad za protokol neberljive,«	načelnem ugovoru še praktični
dvodnevni seminar za profesorje slo-	in zaprosil, naj šola pošle prožnje na-	aspekt: na zavodu IRRSAE delujejo
venšCine, nanj pa je že pred	pisane na uradnem prijavnem obraz-	tudi slovenski šolniki. Ko bi njim
začetkom legla temna senca.	cu IRRSAE.	pokazali tiste »neberljive« prošnje,
Deželni zavod IRRSAE, ki je šemi-	Kaj zapisati ob takem početju? ' bi verjetno razumeli, za kaj gre. Pre-
nar organiziral, je namreč zavrnil	Najmanj to, da gre za nov hud uda-	govor pravi: ni ga večjega slepca od
prijavnice treh profesorjev, ker so bi-	rec slovenski šon v Italiji, ki ji ni do-	tistega, ki noCe videti, ah (prikrojeno
le napisane v slovenščini. Sola je po-	voljeno, da bi dopisovala z drugimi	za IRRSAE): ni ga večjega analfabeta
slala na zavod pet prijavnic. Tri slo-	šolskimi ustanovami v jeziku, v Kate-	od tistega, ki noCe prebrati...
TRST - Izvršni odbor Slovenske kultumo-go-spodarske zveze je na svoji zadnji seji namenil pozornost bližnjemu občnemu zboru SDGZ in izrekel priznanje tej organizaciji za njeno izredno dragoceno delo v prid manjšinskemu gospodarstvu.
Govor je bil tudi o volitvah manjšinskega skupnega predstav-
ništva, glede Cesar je SKGZ mnenja, da bi morale biti že v teku prihodnjega leta. Prav zato je potrebno, je bilo poudarjeno na seji, da se v najkrajšem Času doseže dogovor o načinu, kako naj se volitve izvedejo, in o pristojnostih, ki naj jih ima skupno predstavništvo.
Na 5. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Program nove deželne vlade
V deželnem svetu bo danes tekla beseda o programu novega deželnega odbora, ki mu predseduje Sergio Cecotti.
Stran 3
Cia vedela za Petovlje?
Tednik Panorama pravi, da je bil bivši agent Cie priča atentatu pri Petovljah
Stran 4
Skupni urad za obe Gorici
Zupana Gorice in Nove Gorice sta se dogovorila o odprtju skupnega urada, ki bo skrbel za pridobivanje sredstev za izvajanje posegov, ki zanimajo obe mesti.
Stran 11
Proti financarski šoli
Po množični skupščini v Standrežu se nadaljuje akcija proti financarski šoli: pobudniki so včeraj ute-meljili razloge za tri občinske referendume.
Strani 10 in 11
Poklon Avgustu Černigoju
Pred desetimi leti je v Sežani umrl veliki slovenski tržaški umetnik, Id sodi med najpomembnejše ustvarjalce svoje dobe.
Stran 13
Se De Ge Ze
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
VABI VSE ČLANE NA
19. OBČNI ZBOR
nedelja, 19. novembra 1995 Kongresna dvorana Tržaškega velesejma
8.30 : Izredni občni zbor sprememba statuta 10.00 : Redni občni zbor
poročila, razprava, volitve
LASTNO GOSPODARSTVO JAMSTVO ZA OBSTOJ
RIM / VLADA NI POVEDALA VSEBINE
RIM / STALNO NIHANJE NA POLITIČNI SCENI
Skrivnostni odlok o priseljencih
Ukrep bo znan z objavo v uradnem listu NZ o domnevnem vmešavanju Lige
Predčasne volitve so bile včeraj spet bližje
Po Finijevem mnenju Berlusconi ni ponudil roke D'Alemi
RIM - Vlada je na včerajšnji seji izoblikovala odlok, ki naj bi urejal vprašanje priseljencev in delno popravil določila takoimenovanega Martel-lijevega zakona. Toda vse-'bina odloka bo znana samo, ko ga bo predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro podpisal in bo odlok objavljen v uradnem listu.
Tako je novinArjem povedal podtajnik pri predsedstvu vlade Lamberto Cardia, ki pa ni hotel pojasniti vzrok tako neobičajne odločitve. Cardia se je omejil na zagotovilo, da v tem primeru »ne gre za nobeno skrivnost in za nobeno polemiko«. O vsebini je povedal le, da ne bodo odprta na stežaj vrata priseljencem, ne bo pa iz-ganala vseh tistih, ki so
prišli skrivaj v Italijo.
Včerajšnja nenavadna odločitev vlade (običajno, ko gre za ukrepe, ki vzbujajo veliko pričakovanje, vlada vselej oriše njihovo vsebino) je zaključek še bolj nenavadnega dogajanja, ki je vzbudilo veliko vprašanj, radovednosti novinarjev, polemik med političnimi silami in demantijev. Vlada se je sestala, da izoblikuje odlok o priseljencih, o vsebini katerega se je leva sredina sporazumela s Severno ligo. Novinarji, ki so čakali v tiskovnem središču, so okoli poldne opazili, da je predsedstvo vlade zapuščal bivši notranji minister in predstavnik Lige Roberto Ma-roni, ki ni hotel povedati, kaj je počel v Palači Chigi. Ali je bila njegova prisot-
NOVICE
Sorodniki žrtev: vsaj tri letala v zraku blizu DC9 Itavia
BOLOGNA - Vsaj tri letala naj bi letela v neposredni bližini letala Dc9 Itavia, ki je bilo sestreljeno 27. junija 1980 nad Ustico; tako potrjujejo rezultati preiskave, ki so jih v prejšnjih dneh predložih profesorji Pent, Vadacchino, Algostino in TartagUa s turinske univerze; slednji so izvedenci Združenja sorodnikov žrtev. Njihovo obsežno delo se je začelo s ponovno in celovito proučitvijo scenarija, ki so ga nakazale registracije dveh radarjev v Fiumicinu. Slo je za ponovno proučitev gradiva -poudarja Združenje v tiskovnem poročilu- ki je bila potrebna zaradi očitnih limitov poročila uradnih izvedencev; to poročilo namreč vsebuje metodološke napake in uporablja v nepopolni obliki vse razpoložljive informacije.
Buttiglione: Di Pietro ne bo vstopil v politiko
BRESCIA - »Ne mislim, da Di Pietro želi vstopiti v politiko; za to potezo pa bi se lahko odločil samo v primem nevarnosti za institucije. Ravno tako ne mislim, da bi želel ustanoviti novo stranko, mislim pa, da se želi postaviti na čelo gibanja in zahtevati reforme«. Tako je včeraj izjavil tajnik Enotnega demokratičnega centra Rocco Buttiglione v Brescii, kjer sta ga kot pričo zaslišala namestnika državnih pravdnikov Fabio Salamone in Silvio Bonfigli v okviru preiskave o bivšem milanskem sodniku.
Splošna stavka na Siciliji
PALERMO - Na pobudo Cgil, Cisl in Uil je bila včeraj v vsej Siciliji splošna stavka za preporod gospodarstva na otoku in proti naraščajoči brezposelnosti. V večjih mestih so bili sindikalni shodi, največji pa je bil v Palermu, na katerem je govoril glavni tajnik Cisl Sergio D’Antoni.
Na sliki AP: udeleženci manifestacije v Palermu.
Poplave v Liguriji
Val zelo slabega vremena je včeraj zjutraj zajel ligu- | rijo: hudourniki so narasli, zemeljski usadi so prekinili številne prometnice, za nekaj ur pa je bil ustavljen tudi železniški promet. Neurje je najprej zadivjalo nad Imperio in Diano Marino, nato pa se premaknilo nad savonsko pokrajino in predvsem nad Andoro ter oplazilo tudi Genovo, kjer pa niso zabeležili večje škode. Posredovali so oddelki civilne zaščite ter gasilci, ki so prispeli tudi iz Piemonta.
Predsednik republike Scalfaro na včerajšnji otvoritvi razstave odporništva v Genovi (AP)
nost povezana z odlokom o priseljencih? Ali je v imenu Lige pregledal besedilo odloka? Predstavnik Nacionalnega zavezništva Vincenzo Nespoli je v poslanski zbornici izjavil, da je imel Maroni vpogled v besedilo odloka. Se več, vladno sejo naj bi prekinili za nekaj ur (delo so ministri res prekinili ob uri kosila in nato nadaljevali sejo ob 17.15), da bi Liga lahko preučila zasnovo odloka. Koordinator NZ Maurizio Gaspari pa je dodal, da bi bilo zelo hudo, če se je kaj takega res zgodilo.
Premier Lamberto Dini se ni odzval na vprašanja novinarjev. Samo minister za ustavne reforme Gio-vanni Motzo je izjavil, da je vlada prekinila sejo zaradi drugih obveznosti nekaterih ministrov. »V prekinitvi seje ni nobenega zakulisja, delo smo pre-nili samo zaradi obveznosti nekaterih ministrov,« je izjavil in poudaril, da ni nihče razen ministrov videl besedila odloka.
Severna liga je s sporočilom tiskovnega urada demantirala, da bi skušala zaustaviti delo vlade in tajnik Umberto Bossi je zvečer povedal, da ni prebral odloka in ga zato ne more oceniti.
Za vsebino odloka bo treba torej počakati do por nedeljka. Toda katoliške in številne leve sile so zaskrbljene, saj ocenjujejo, da bi morebitna zaostritev v nasprotju s človekovimi prvicami. Lider Oljke Romano Prodi pa je skušal razbliniti dvome in dejal, da je vlada na dobri poti. Skleceval pa se je na dogovor, ki ga je lesa sredina dosegla z Ligo.
RIM - Ah je predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi včeraj pokazal večjo odprtost do dialoga z levo sredino ali pa se je premislil? To je bila ena od dilem, s katero so se ukvarjali politični komentatorji in novinarji, ki spremljajo vsakodnevno dogajanje na italijanski politični sceni. Včeraj so vsi italijanski časopisi s precejšnjim poudarkom objavih novico, da je Berlusconi ponudil roko in možnost dialoga tajniku Demokratične stranke levice Massimu D’Alemi. Kmalu zatem je iz Šanghaja predsednik Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini, ki je v industrijski metropoli začel svoje 6-dnevno potovanje po Kitajskem, zagotavljal, da gre samo za taktiziranje in da se Berlusconi zavzema za predčasne volitve vsaj tohko kot Fini.
Medtem ko se milanski medijski magnat ni oglasil, je bil Fini - kot se dogaja v zadnjih dneh - zelo zgovoren. Najprej je ironično komentiral D’Ale-mov predlog, da bi najprej spremenili parlamentarni volilni zakon v večinski zakon v dveh krogih, v prihodnjem mandatu pa razmislili o možnosti neposredne izvolitve predsednika republike. »Ce ima D’Alema v mislih avstrijski ali portugalski model, ponuja predsednika republike, ki nima večjega vpliva kot okrasna vaza,« je bil jedek Fini. Nato pa takoj poklical Berlusconija na telefon. Milanskega medijskega magnata naj bi zavedlo dejstvo, da so mu nekoliko netočno prikazali D’Alemov predlog. »Komaj je zvedel za
resnično vsebino predloga, je rekel, da ni pripravljen na reforme, ki bi uvedli dvojni volilni krog in okrepitev pristojnosti premiera, ne da bi uvedli predsedniške republike. Zato D’Alemi ni ponudil roke,« je dejal Fini. In kmalu nato se je oglasil tudi podpredsednik poslanske skupine Forza Italia Beppe Pisanu, ki je povedal, da so novinarji pač slabo razumeli in zato narobe tolmačili torkove Berlusconijeve besede.
Z nasprotnega brega se tudi Massimo D’Alema včeraj ni oglasil. Zato pa je član tajništva DSL Gavino Angius je novinarjem povedal, da so predčasne volitve v začetku prihodnjega leta še vedno najverjetnejša rešitev. Po njegovem mnenju ni velike možnosti, da bi se leva sredina in Kartel svoboščin dogovorila o novih pravilih. Po-
dobnega mnenja je bil tudi Franco Bassanini, ki pri Hrastu vodi resor za državne reforme. Dodal je, da je DSL pripravljen na dialog s Kartelom tudi o predsedniški republiki, vendar te možnosti ne osvaja.
Vprašanje vohtev je vse bolj podobno televizijski nanizanki, pri kateri se stališča stalno spreminjajo, saj se zdijo predčasne volitve en dan blizu, naslednji dan bolj oddaljene, nato pa spet bližje itd. To dejstvo dolgočasi liderja Oljke Romana Prodija, ki je včeraj spet poudaril, da se z uganko predčasnih vohtev ne namerava več ukvarjati. »Svoj čas posvečam pomembnejšim stvarem, saj dejanski problem niso volitve, ampak združitev sil ob jasnem programu. Volitve bodo razpisane, ko bo treba izbrati med jasno
definiranima opcijama,« je izjavil Prodi, ki je dodal, da je mrtva tista politika, ki se ukvarja samo z vprašanjem datuma volitev in volilnim sistemom.
Kljub Prodijevemu' pozivu pa se je ugibanje o datumu in volilnih pravilih nadaljevalo. Za takojšnje volitve se je odločno zavzel tajnik SKP Fausto Bertinotti, medtem so si sredinske stranke iz obeh kartelov prizadevajo, da bi podaljšali življenje tej zakonodajni dobi.
Kaj pa predsednik republike Scalfaro? Razmišlja o tem, kaj se lahko zgodi 31. decembra, ko bo Dinijeva vlada odstopila, je povedal podpredsednik senata Carlo Rognoni, ki je bil s Scalfarom v Genovi. »Zelo jasno mu je, da bo moral razpustiti parlament, če ne bo dogovora med strankami,« je dodal Rognoni.
MILAN / PROCES ZARADI PODKUPNIN ENEL
Na zatožni klopi 74 liderjev »prve republike«
Med njimi Craxi, Citoristi, Aitissimo, La Malta, De Lorenza in Prima Greganti - Proces bo 12. februarja
MILAN - 74 oseb bo moralo 12. februarja prihodnjega leta na zatožno klop zaradi korupcije v državnem koncernu za električno energijo ENEL in okrog njega. Med obtoženci je tudi nekaj najvidnejših političnih voditeljev tako imenovane prve republike, med njimi bivši socialistični tajnik Bettino Craxi, bivši blagajnik KD Severino Gitaristi, bivši tajniki PLI, PRI in PSDI Renato Aitissimo, Gior-gio La Malfa in Antonio Car igli a, bivši minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo, med obtoženci pa je tudi bivši funkcionar KPI in nato DSL Pri-mo Greganti.
Za sproženje sodnega postopka proti njim se je odločil sodnik za pred-
hodno obravnavo Cristina Mannocci, ki pa je tudi sklenila arhivirati preiskavo proti kakim 40 drugim obtožencem, medtem ko je nekaterim drugim ugodila zahtevo po skrajšanem postopku oziroma dogovorni kazni. Razsodba sodnice za predhodno obravnavo ne zadeva predsednika Enela Franca Viezzolija, ki je bil zahteval takojšnje sojenje in je torej »preskočil« predhodno obravnavo.
Sodišče za predhodno obravnavo je tudi zavrnilo vrsto zahtev branilcev, med njimi zahtevo Cra-xijevega odvetnika, da bi preiskavo predali sodišču za ministre. Kazniva dejanja naj bi bila namreč storjena, ko je bil Craxi predsednik vlade, sodnica Mannoccijeva pa je v
svoji razsodbi zapisala, da je šlo za dejanja, ki jih je takratni premier opravil kot vodja socialistične stranke.
Raziskava, ki bo 12. januarja privedla do procesa, je zadevala podkupnine za kakih deset milijard lir, ki naj bi jih razni podjetniki plačali, da bi si zagotovili nekatere Enelove zakupe, predvsem v zvezi z električnima centralama v Brindi-siju in Montaltu di Castro. Prav v okviru te preiskave se je prvič pojavilo ime Prima Gre-gantija, ki naj bi bil prejel 621 milijonov lir od podjetnika Lorenza Pan-zavolte. Kot je znano, je Greganti vztrajno zanikal, da bi bil ta denar namenjen podkupninam v. korist takratne KPI.
OBRAMBNI MINISTER O BOSNI
Vojaški aparat Atlantske zveze v korist miru
RIM - Atlantsko zavezništvo se ne bo podalo v Bosno, da bi »vsililo vojaško rešitev«, ampak z namenom, da bi dalo na razpolago obsežen vojaški instrument, s katerim razpolaga, v korist miru in kot jamstvo in za izvajanje sporazuma, ko bo enkrat podpisan. Tako je včeraj potrdil minister Domenico Corcione v obrambni komisiji poslanske zbornice. Potem ko se je zveza Nato že obvezala na vojaški ravni. Evropska unija pa na politični, je bilo neizbežno, je dejal Corcione, da bo Italija zagotovila aktiven doprinos, dosledno z njeno mednarodno vlogo in z njenim strateškim interesom za področje in za evropski mir.
Minister Corcione je nato posredoval podatke o italijanskem sodelovanju v okviru akcije mirovnih sil (IFOR). Potrdil je tudi, da bodo »prav vsi« evropski in atlantski zavezniki sodelovali v operacijah zveze Nato: Združene države bodo sodelovale z od 20 do 25 tisoč vojaki, Velika Britanija z 12 tisoč, Francija z 10.000, Italija z najmanj 2.100 vojaki, Nemčija s 4.500 vojaki, ostale države pa bodo prisotne s številčno manjšimi vojaškimi kontingenti. Minister Corcione je tudi dodal, da obrambno ministrstvo že prispeva iz svojega proračuna za vse te namene s skoraj 30 milijardami lir mesečno.
Tudi v politiki, kot v fiziki, so nevihte kdaj potrebne, zdaj pa je na vrsti stabilnost-
TRST - Po veC kot dvoletni politični nestabilnosti (na krmilu Dežele so se od volitev leta 1993 zvrstile kar štiri vlade) je v Furlaniji-Ju-lijski krajini napočil čas stabilnosti in konkretnih ukrepov. V to je prepričan novoizvoljeni Predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti, ki upa, da bo prikrmaril vse do naravnega izteka zakonodajne dobe dežel-Uega sveta, to se pravi do junija leta 1998. Poli-tični in upravni program, ki ga je predstavil v sredo v deželni skupščini, je daljno-ročen in ambiciozen. Polna upanj so tudi pričakovanja koalicijskih strank (Lige, Ljudske stranke, DSL, zele-Uih, republikancev in socialistov), ki zaupajo Cecottiju in njegovi »normalnosti, ki je revolucionarna«.
Gre za načelo,,ki si ga je predsednik izposodil iz fizike, medtem ko je ujegov politični vzornik umeriški mislec Thomas Jefferson, eden od zgodovinskih očetov klasič-Uege federalizma. Medtem ko je Pietro Fontani-ui pogostoma citiral Pierpaola Pasolinija, Alessandra Guerrova pa Johna Kennedyja, se Ce-eotti rad sklicuje na Jeffersona. Slednji je večk-rat izjavljal, da je manjši upor v politiki nujen in tudi potreben kot so silovite nevihte (grmenje
Danes razprava o programu nove deželne vlade
Deželni svet bo danes ocenil program Cecottijeve vlade in šeststrankarskega zavezništva, ki ga podpira. V razpravi bo sodelovalo po več svetovalcev vseh Političnih skupin, glasovanje o zaupnici pa je predvideno v večernih urah.
Cecotti je bil izvoljen s 36 glasovi, trenutno pa razpolaga z 39 glasovi deželnih svetovalcev. Pri njegovi izvolitvi je bila namreč odsotna svetovalka Severne lige, bivša odbornica Viviana Londero. Podporo novemu odboru pa ata napovedala svetovalca Furlanske avtonomistične lige (LAF).
in strele) v fiziki. Predsednik je hotel s tem povedati, da je bila uveljavitev Severne lige še kako potrebna in zdravilna tudi za deželno politiko, upornosti pa morata očitno sedaj slediti ustvarjalnost in treznost.
Cecotti je mnenja, da je čisto naključje politično sozvočje med Dinije-vo in deželno vlado, ki se je rodila izključno na lokalni ravni in je zaradi tega zelo ljubosumna na svojo
vsestransko samostojnost. Ni pa naključje, da so iste stranke, tako v Rimu, kot v Trstu, pokazale skupno občutljivost in odgovornost do reševanja nekaterih bistvenih problemov vsedržavne oziroma deželne stvarnosti.
Program nove deželne vlade in koalicije, ki jo podpira, večkrat omenja pozitivno in dragoceno vlogo narodnih in jezikovnih manjšin, zaradi katerih je Furlanija-Julij-ska krajina dobila pravni položaj avtonomne dežele. Narodne manjšine predstavljajo nenadome-
stljivo bogastvo in pravo odskočno desko pri uveljavitvi mednarodne vloge naše dežele, še posebno v odnosu do svojih vzhodnih sosedov ter podonavskega in srednjeevropskega prostora. Glede konkretnih obvez je Cecotti omenil predvsem skrb za furlansko skupnost, na katero je, kot znano, še posebno navezan.
Nova vlada namerava izpeljati vrsto institucionalnih reform (od preustroja danes dokaj zastarelega deželnega aparata, do reforme krajevnih uprav in novega volilne-
ga zakona), osrednje prizorišče tega soočenja bo deželni svet, saj gre za vprašanja, ki zadevajo tudi opozicijske stranke. To velja tudi za ”nova pravila igre", ki se morajo čimprej uveljaviti tudi v deželnem političnem življenju.
Kar zadeva reforme, je Cecotti postavil na prvo mesto preustroj krajevnih uprav, v prvi vrsti občin, pokrajin ter gorskih skupnosti. Dežela bo skušala na tem področju v celoti uveljaviti samostojno odločanje, ki je eden temeljnih členov deželnega statuta. Med
Na sliki: predsednik nove deželne vlade Sergio Cecotti (na sredi) med včerajšnjo tiskovno konferenco o deželnem proračunu. Ob njem pristojni odbornik Oscarre Lepre (desno) in načelnik tiskovnega urada deželnega odbora Sergij Vesel.
načrti sodi tudi preosno-va Pokrajine Trst, ki je danes pravzaprav brez pristojnosti, po novem pa naj bi usklajevala delo in funkcije, ki jih danes opravljajo npr. Ustanova za industrijsko cono EZIT in Sklad za Trst. Tudi pri reformi občin in pokrajin - je podčrtal predsednik - bo treba spoštovati življenjske potrebe in zahteve narodnih manjšin.
Program, kot sicer vsi programi deželnih vlad, obravnava vse temeljne resorje, ki sodijo v pristojnost deželne uprave. Zeleni so zahtevali in
dosegli večjo skrb za zaščito okolja in za naravne parke, ki se bodo razprostirali na površini deset odstotkov celotnega ozemlja FJK. Leta 1996 naj bi stekel postopek za celovito uresničitev naravnih parkov furlanskih Dolomitov in Julijskih predalp, odbor pa si bo po svojih močeh prizadeval tudi za ustanovitev Agencije za zaščito okolja (ARPA). V programu ima revizijo nekaterih temeljnih členov deželnega urbanističnega plana in izvršilne norme vsedržavnega "zakona Galasso".
Na področju pristaniških dejavnosti si bo Dežela prizadevala za večje sodelovanje med lukami Trst, Tržič in Porto Nogaro. Pomagala bo kriznim industrijam in gospodarskim panogam, a v smislu njihovega razvoja in perspektiv, ter ne v luči stare in preživele podporniške miselnosti, ki je pustila za sabo le težave in nepopravljivo škodo.
Tudi Cecottijev odbor zahteva od Rima večje pristojnosti in predvsem aktivnejšo vlogo na področju zunanje politike. Predsednik je glede tega poudaril vsestransko željo in politično voljo za krepitev sodelovanja s Slovenijo. Nova vlada se bo zavzemala za okrepitev prometnih povezav s sosednjimi državami (za avtocesto, ki bo povezovala FJK, Slovenijo in Madžarsko), za pospešitev gospodarskih in trgovinskih odnosov ter kulturnih stikov med sosedi.
Sandor Tence
Vlada že sprejela proračun za 1996
TRST - Deželni odbor se je takoj po izvolitvi lotil dela in sprejel osnutek deželnega proračuna in finančnega zakona za Prihodnje leto. Pred tem je imel vJsto posvetovalnih sestankov s sindikalnimi organizacijami ter gospodarskimi ter družbenimi komponentami. Osnutek proraču-na, s katerim se bo deželni svet ukvarjal sredi decembra, sta na Včerajšnji tiskovni konferenci Predstavila predsednik Dežele Sergio Cecotti in odbornik Oscar-16 Lepre.
Med temeljnimi smernicami nove proračunske usmeritve so-oijo sredstva za preustroj krajev-uin uprav (posebno občin in pok-Jajin), investicije za zdravstveni tn socialni sektor ter za pospešitev gospodarskih ter industrijskih panog. Na področju decentraliza-C1)e in krajevnih uprav namenja
deželna bilanca med drugim deset milijard lir združevanju oziroma sodelovanju občinskih uprav. Pokrajina Trst bo dobila od deželne uprave sedem milijard lir za preosnovo celotnega področja nekdanje psihiatrične bolnišnice. Vsega skupaj bo Dežela dodelila občinam, pokrajinam in gorskim skupnostim dvajset milijard lir.
Na področju zdravstva bo Ce-cottijeva uprava posvetila posebno pozornost zdravstveni in socialni oskrbi na domu, s katero bo skušala zmanjšati število bolnikov v bolnišnicah. Ta ukrep je vezan na izvajanje spornega deželnega zakona o preustroju deželnega zdravstva, ki, kot znano, določa tudi zaprtje nekaterih srednjih in manjših bolnišnic.
Dežela bo v prihodnjem letu z izrednimi finančnimi sredstvi prispevala k uveljavitvi dveh mednarodnih kulturnih prireditev. Gre za čedajski Mittelfest in za veliko razstavo o blagovnih in trgovskih odnosih med Furlanijo-Julijsko krajino in beneško repu-
bliko v 18.stoletju, ki bo v Vili Manin v Passarianu. Slednjo bodo z deželno podporo v letu 1996 korenito preuredili.
Veliko pozornost namenja proračun za prihodnje leto realizaciji javnih del za preprečevanje naravnih nezgod in katastrof. S tem v zvezi bodo pristojna odbomišt-va finansirala nove depuratorje in prečiščevalne naprave, metaniza-cijo številnih občin ter sanacijo zgodovinskih jeder mest in vasi.
Med najbolj zaostala področja Furlani j e-Julij ske krajine sodijo predvsem gorata območja Kamije in severne Furlanije. V ta okvir sodijo izredni posegi za ureditev zgornjega toka Tilmenta, za kar bo uprava namenila 65 milijard lir.
Cecottijev odbor je v osnutek finančnega zakona vključil tudi izredno investicijo (50 milijard lir) za gradnjo novege videmskega sedeža deželne uprave. Gre za projekt, ki je v preteklosti že sprožil polemike med političnimi strankami, kar je nekajkrat spravilo v težave vlado predsednice Alessandre Guerre.
SSk izročila Cecottiju
■ v ■
spomenico o manjšim
TRST - Predsednik nove deželne vlade Sergio Cecotti je v sredo pred predstavitvijo programa v deželnem svetu sprejel deželnega tajnika SSk Martina Breclja in tržaškega pokrajinskega tajnika SSk Petra Močnika. Na skoraj enournem sestanku je beseda tekla o najvažnejših problemih slovenske manjšine v Furla-niji-Julijski krajini, ki sta jih Brecelj in Močnik prikazala v strnjeni obliki tudi v posebnem dokumentu.
Predstavnika SSk sta najprej izrazila potrebo, da bi Dežela Furlanija-Julijska krajina v okviru svoje okrepljene posebne avtonomije postala pristojna za manjšinsko problematiko, tako kot že velja za Tridentin-sko-Južno Tirolsko. Med drugim ne gre pozabiti, da je FJK postala avtonomna dežela tudi zaradi prisotnosti slovenske in furlanske manjšine. Brecelj in Močnik sta nadalje potrdila zahtevo po zajamčeni minimalni zastopanosti slovenske manjšine v deželnem svetu FJK, pa tudi v pokrajinskih in občinskih svetih. Zavzela sta se za pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z deželno upravo in v deželnem svetu, za okrepitev finančnih prispevkov za
ustanove in organizacije slovenske manjšine, za deblokiranje deželnega zakona št. 16/1992 o izrednih ukrepih za razvoj Krasa, za zaščito Krasa v vseh njegovih razsežnostih ob aktivni soudeležbi krajevnega prebivalstva. Predstavnika SSk sta izrazila tudi potrebo po ovrednotenju krajevnih uprav in še posebej Pokrajine Trst ter Kraške gorske skupnosti ter se zavzela še za ureditev ju-sarskih zadev, za ustanovitev posebnega deželnega urada ali službe za problematiko slovenske manjšine ter za ovrednotenje vloge slovenske manjšine v Italiji ter italijanske v Sloveniji in Hrvaški pri nadaljnjem razvoju sodelovanja s sosednjimi državami.
Cecotti je med razgovorom pokazal dobro poznavanje manjšinske problematike, pa tudi specifičnega položaja slovenske manjšine. Dejal je, da program nove deželne vlade že vključuje marsikatero zahtevo SSk, za ostale pa se je obvezal, da jih bo skušal v čim večji meri upoštevati. Novi predsednik deželne vlade je tudi zagotovil podporo za odobritev pravičnega zaščitnega zakona v rimskem parlamentu.
MILAN - Tednik Panorama, ki bo jutri v kioskih, objavlja vrsto odlomkov iz preiskovalnega gradiva milanskega preiskovalnega sodnika Guida Salvinija. V tem gradivu je govor predvsem o odnosih med nekdanjim neo-fašistom Delfom Zorzijem, ki je osumljen, da je sodeloval pri atentatu na Kmečko banko na Trgu Fontana v Milanu (kaže, da je bil vpleten tudi v spodleteli atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, kot naj bi že pred leti nek skesanec namignil tedanjemu milanskemu preiskovalnemu sodniku Geradu D’Ambro-siu), in italijanskimi obveščevalnimi službami.
Gradivo temelji predvsem na pričevanju skesanca Carla Digilia, ki skupaj z Martinom
Sicilianom (prav tako skesanim neofašistom) že nekaj časa sodeluje s sodniki. Po Di~ giliovem pričevanju, kot ga navaja Panorama, naj bi Delfo Zorzi (sedaj živi na Japonskem in se ukvarja z donosnimi trgovskimi posli) predlagal Digiliu, da sodeluje pri poskusu osvoboditve Gio-vannija Venture, padovanskoga založnika, ki je skupaj z Francom Fredo ustanovil »črno celico« v Venetu in je bil vpleten v strategijo napetosti in terorja. Zorzi, pravi Digilio, mu je povedal, da Venturo krije obveščevalna služba Sid. Dodal naj bi tudi, da osebno ne more sodelovati pri osvoboditvi padovanskoga založnika, ker naj bi bil vpleten v isto zadevo (vprašanje je, ali je mislil na
pokol v Kmečki banki«.
Digilio zagotavlja, da je tudi Zorzi imel stike z državnimi obveščevalnimi službami. Seznanil naj bi ga celo z obstojem strukture Načrt za preživetje in Državnih obrambnih jeder, ki sta bili najbolj tajni strukturi Gla-dia«.
Sicer pa so o domnevnih Zorzijevih povezavah z obveščevalnimi službami in na sploh o nekdanjih desničarskih skrajnežih, ki so v teh dneh v ospredju pozornosti zaradi pričevanj Siciliana in Digilia, govorili že pred desetimi leti. Kot izhaja iz utemeljitve procesa zaradi umora treh karabinjerjev pri Pše-tovljah, sta o Digiliu spregovorila Angelo Izzo, eden od morilcev iz Circea, ki je tak-
rat sodeloval s preiskovalci, in Vincenzo Vinciguerra, neofašist, ki je priznal sodelovanje pri petoveljskem atentatu.
Digilio, ki naj bi tedaj poznan kot »stric Otto«, naj bi imel zalogo eksploziva. Del tega naj bi uporabili tudi za atentat v milanski Kmečki banki. O Digiliu je z Izzom govoril Franco Freda. Prav tako naj bi Freda povedal Iz-zu (ki je o tem pričal na procesu zaradi petoveljskega atentata), da je v zadevo vpleten tudi zdravnik Carlo Maria Maggi, zdravnik iz Me-ster, ki je pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci zanikal lastno vpletenost v strategijo napetosti in obtožil Salvinije-vega sodelavca stotnika Gi-rauda, da mu je ponudil de-
nar v zameno za sodelovanje z desnico.
Medtem ko še plamtijo nesoglasja med sodniki, ki se ukvarjajo s preiskavo o pokolu v Kmečki banki (po sporu med Salvinijem in Čassonom sta si prišla v lase tudi milansko državno tožilstvo in sodnik Salvini, vse pa naj bi razčistil Višji sodni svet), je včeraj odvetnik Vincenzo Až-zariti Bova, ki je zastopal prizadete stranke na procesih zaradi milanskega atentata, zahteval, naj na novo začne preisvo sodišče v Catanzaru, ki je po sklepu kasacijskega sodišča edino pristojno za sojenje. Mogoče bi ta zahteva lahko prispevala k pomiritvi duhov, prav tako možno pa je, da bi dolila še novega olja na ogenj polemik.
je veljal za enega najbolj
odločnih Bagarellovih morilcev. Komaj so mu preiskovalci prišli pred nekaj dnevi na sled, je Romeo sklenil, da sodeluje s sodstvom. Omogočil naj bi aretacijo treh pajdašev, ki so jim preiskovalci aretirali v torek, včeraj pa so odkrili tudi nekaj skrivališč orožja in eksploziva. Približno 100 kilogramov Rotila so našli blizu Palerma, 120 pa pri Rimu.
Preiskava pa se vsekakor še nadaljuje. Romeo naj bi nakazal še vrsto skrivališč. Povedal naj bi tudi, da je Bagarellova skupina razpolagala celo z raketometalcem. Toda kaže, da tega orožja ni bilo več na kraju, ki ga je omenjal skesanec.
Romeo je priznal, da je sodeloval pri vrsti zločinov, ki jih je naročil Baga-rella, ki je bil »vojaški« poveljnik mafijske organizacije. Skesanec je povedal, kje so bili zakopani umorjeni. V tem okviru so včeraj pri Palermu odkrili truplo moškega. Slo naj bi za priseljenca iz ene od severnoafriških
držav, s katerim naj bi mafija obračunala, ker mu je zamerila neko potegavščino. Preiskovalci iščejo tudi truplo France-sca Savoce, ki je izginil letos spomladi. Tudi njega naj bi umorili mafijski zločinci, da bi se mu maščevali.
Eksploziv, ki so ga našli včeraj, je iste vrste kot razstrelivo, ki so ga mafijci uporabili pri atentatih v Rimu, Firencah in Milanu in pri spodletelem poskusu atentata proti skesancu Totucciu Contomu.
____TERORIZEM / PO POROČANJU MILANSKEGA TEDNIKA PANORAMA_
Agent Cie baje priča smrti 3 karabinjerjev pri Petovljah
Okoliščino noj bi povedal bivši poveljnik Gladio gen. Serravalle
RIM - Splošni okvir strategije napetosti in terorja, ki je okrvavila Italijo v sedemdesetih letih, je že dalj časa znan. Atentate in pokole je zakrivila italijanska prevratniška desnica ob podpori dela obveščevalnih služb in zakulisne strukture, ki se je združevala v loži P2. Cilj prevratniške strategije je bil jasen: destabilizirati Italijo, da bi premaknili težišče političnega sistema na desno in preprečili demokratizacijo ter morebitno uveljavitev levice. Skratka šlo je za destabilizacijo, ki je imela kot cilj stabilizacijo tedanje centristične vladavine.
Okvir je znan po zaslugi sodnikov, ki so v tistih letih raziskovali staretgijo napetosti, toda posamezni deli mozaika, nekatere podrobnosti so še zavite v temo. Postopno pa pronicajo na dan kocke, ki dopolnjujejo mozaik in potrjujejo pravilnost nakazanega okvira.
Eden od drobcev mozaika, ki je prišel na dan v teh dneh, zadeva pokol pri Petovljah, kjer je 31. maja 1972 bombna eksplozija ubila tri karabinjerje. Odgovornost za atentat je po dolgih letih prevzel neofašist Vinzen-zo Vinciguerra, ki že dalj časa sodeluje s preiskovalci. Zaradi poskusov, da bi iztirili preiskavo in
preprieCili odkritje storilcev, so bili obsojeni na zaporne kazni tedanji poveljnik karabinjerjev na Goriškem gen. Mingarelli in drugi visoki častniki, preiskava pa je pokazala, kako je tudi pokol pri Petovljah del širše strategije napetosti.
Kaže, da trije karabinjerji, ki jih je morilec z anonimnim telefonskim opozorilom zvabil v past, niso bili sami v goriški vasi. Eksploziji naj bi bil priča tudi agent ameriške obveščevalne službe Cia. Tako trdi v številki, ki bo jutri v kioskih, milanski tednik Panorama. Novico pa naj bi beneškemu tožilcu Feli-ceju Cassonu, ki še vodi
dodatno preiskavo o atentatu, zaupal gen. Ge-rardo Serravalle, ki je dolgo let vodil tajno strukturo »Gladio«, ki je sodila v okvir zahodnoevropske protikomunistične strukture Stay Behind.
Po pisanju milanskega tednika je eksploziji malega fiata 500 prisostvoval Edward Mc Gelligam, tretji človek ameriške obveščevalne službe v Italiji v tistem obdobju. Gen. Serravalle je preiskovalnemu sodniku Carlu Mastelloniju, ki je s Čassonom vodil preiskavo o Gladiu in o Petovljah, povedal, da je bil nekega dne povabljen na dom Mikea Sednaoula,
tedaj drugega človeka ameriške obveščevalne službe v Italiji. V pogovoru z italijanskimi gosti naj bi Mc Gelligam med drugim dobesedno izjavil, da »sem tisto noč bil na zagrajskem mostu v Petovljah«.
Po tem priznanju naj bi Mc Gelligam izginil, vodstvo Cie pa naj bi ga nato suspendiralo zaradi »nepričakovanih znakov umske neuravnovešenosti«. Kljub temu pa naj bi tožilec Felice Casson že naslovil italijanskemu pravosodnemu ministrstvu in pristojnim wa-shingtonskim krogom zahtevo po zaslišanju nekdanjega funkcionarja obveščevalne službe.
MAFIJA / S POMOČJO SKESANCA
Nov hud udarec preiskovalcev »Cosi nostri«
Pri Rimu skrivališče s 120 kg tratila Iskanje raketometalca
RIM, PALERMO - Palermsko tožilstvo je spet zadalo še en udarec mafiji. Po aretaciji štirih domnevnih killerjev morilske skupine mafijskega veljaka Leoluce Bagarelle, so preiskovalci včeraj odkrili nekaj skrivališč orožja in eksploziva. Med drugim so v bližini Rima našli 120 kilogramov tro-tila. Slo naj bi za eksploziv, ki naj bi v namenih mafijske organizacije služil za atentate proti skesancem. Skoraj istočasno so v okolici Palerma odk-rili truplo ene od zadnjih žrtev morilske skupine.
K razpletu je v znatni meri pripomogel nov skesanec. Slo naj bi za 29 -letnega Pietra Romea, ki
TERORIZEM / PREISKAVA O KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA V MILANU
Odgovornost obveščevalnih služb
Primorski dimnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PISMO UREDNIŠTVU
Občina Sovodnje odgovarja na očitke
Spoštovano uredništvo, prosimo Vas, da objavite odgovor na "odprto pismo Občini Sovodnje” objavljeno v soboto, 28.10.1995, da pojasnimo sedemnajstim podpisnikom in širši javnosti razloge, zaradi katerih nismo dovolili uporabe M.P.Z. Vrh prostorov v šolskem poslopju na Vrhu.
Predstavniki M.P.Z. Vrh niso vprašali sovodenjsko upravo za uporabo zgoraj omenjenih prostorov. Katerokoli na-daljno besedičenje je torej brezpredmetno in zgolj politično prerekanje.
Stališče sovodenjske uprave je vsekakor tako, da bo vsako prošnjo trezno in razsodno preverila in nanjo tudi primerno odgovorila. Ko zainteresirani raje naslovijo odprta pisma časopisom kakor pa prošnjo občinski upravi, ustvarjajo samo golo polemiko, kateri uprava ne bo nasedla.
Uprava je vsekakor mnenja, da ne bo oddajala (najmanj pa brezplačno, saj je protizakonito) šolskih prostorov za dejavnosti in organizacije, ki ne spadajo v okvir načrtovalnih pobud okoliškega sveta, in
predvsem v tistih vaseh, kjer obstajajo druge bolj primerne strukture. To je tudi primer Vrha, kjer razpolagajo s sodobnim centrom, ki ga upravlja K.D. Danica, podpredsednik katere je obenem predsednik M.P.Z. Vrh.
Naj podpisniki in širša javnost ocenijo, če je pod takimi pogoji ravnanje občinske uprave diskriminantno do slovenskega društva, kakršno je M.P.Z. Vrh!
Ostala društva in organizacije, ki delujejo v sovodenjski občini, skrbijo sama za svoje delovanje in za svoje prostore; če enemu dovolimo, da se poslužuje javnih struktur, ko ima možnost uporabljati druge prostore, ga nedvomno privilegiramo. Tega nočemo storiti iz poštenosti do vseh ostalih.
Zupan
inž. Marco Petejan
Stališče goriške SSk
V zvezi z vprašanjem uporabe občinskih prostorov s strani MPZ Vrh smo prejeli tudi naslednje tiskovno poročilo go-riskega pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti:
Pokrajinsko tajništvo SSk izraža svoje začudenje nad žalostno potezo sovodenjske občinske uprave, ki je s težko opravičljivo odločitvijo, dejansko izgnala iz domače osnovne šole otroški pevski zbor, ki deluje na Vrhu Sv. Mihaela.
Zbor je namreč uporabljal eno šolsko učilnico, kjer je lepo število mladih imelo svoje pevske vaje.
Sovodenjska uprava odreka torej vaščanom pravico do uporabe šolske učilnice, kajti nekaj tedenskih ur pevskih vaj lahko povzroči nevzdržne stroške, ki naj bi bili vezani na razsvetljavo, ogrevanje, čiščenje sobe, ipd,; nadalje velja tudi poudariti, da za nekatere predstalja dodeljevanje ene šolske učilnice (za katero ni vprašal nihče drug) za pevske vaje otroškega zbora ustvarjanje nepravičnih priv-legijev med sovaščani.
Take izjave nam dajejo zelo jasno sliko o nivoju sovodenjske občinske uprave s svojim županom Petejanom ter odborniki; posebno zaskrbljujoče pa je dejstvo, da dokazuje pristojni odbornik za kulturo Leo-
pold Devetak (ki je sam šolnik in tudi domačin) na tak način svojo kulturno širino, demokratičnost ter nenazadnje posluh za kulturne dejavnosti, ki se razvijajo v občini (če že izhajamo iz občinskega statuta). Posledično se nam poraja upravičen dvom ali se za izgovori o stroških in namišljenih privilegijih ne skriva nazadnje le bojazen pred kulturno iniciativo, nad katero nimajo omenjene osebe ali njim sorodni krogi svojega pokroviteljstva. Pokrajinsko tajništvo SSk odločno obsoja in zahteva preklic take odločitve sovo-denjskih upraviteljev, ki podpihujejo s takim delovanjem nezaupanje v občinsko ustanovo in nenazadnje igrajo dejansko na strani tistih italijanskih krogov, ki si prizadevajo za ukinitev katerekoli slovenske dejavnosti in prisotnosti v Italiji; nadalje izraža solidarnost pevskemu zboru, staršem ih vsem prizadetim ter poziva naše kulturne in krovne organizacije, naj tovrstno nezaslišano početje najostreje obsodijo.
Pokrajinsko tajništvo SSk
DUNAJ / MANJŠINSKA ZAŠČITA
LJUBLJANA / SKLEP SLOVENSKE VLADE .
»Katalog temeljnih manjšinskih pravic«
Tiskovna konferenca predsednika CAN Smolleja
Peter Bekeš novi veleposlanik v Rimu
Nadomestil bo Marka Kosina - Na obzorju rešitev o pridruženem članstvu Slovenije v EZ
DUNAJ - Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) je včeraj na tiskovni konferenci na Dunaju predstavil osnutek novega temeljnega zakona avstrijskih narodnostnih skupnosti, »sodoben katalog temeljnjih Pravic«, kot ga je imenoval predsednik centra, koroški Slovenec Karel Srnolle.
Smolle, hkrati nianjšinski kandidat Liberalnega foruma na decembrskih državnozborskih volitvah v Avstriji, je °b tem napovedal, da bo osnutek takoj predložil v obravnavo novoizvoljenemu avstrijskemu parlamentu, kajti sedanja avstrijska zvezna ustava da nikakor ne ustreza več zahtevam in načelom sodobne manjšinske zaščite ter mednarodnim standardom. V ta standard pa nedvoumno spada priznanje obstoja avstrijskih narodnostnih skupnosti na ustavnopravnem nivoju, hkrati pa bi se avstrijska država z zveznim zakonom morala obvezati. da si prizadeva za zaščito identite svojih manjšin.
»Zakonski osnutek je nkrati tudi sodoben kata-t°g temeljnih pravic avstrijskih manjšin,« je poudaril Smolle in pri tem Zahteval ustavnopravno Ureditev na področjih manjšinskega šolstva, manjšinskega volilnega Pmva, politične participacije, itd. Zakonski osnutek nadalje predvideva manjšinam zagotovitev tudi skupinskih pravic, dostop do medijev, upo-fabo manjšinskih jezikov v javnem življenju, vsebuje pa tudi »pozitivno
Predsednik CAN Karel Smolle
diskriminacijo« kot sredstvo za pospeševanje in ohranitev manjšin. »Pozitivna diskriminacija pomeni namreč zagotovitev in pospeševanje tudi gospodarskega prostora, v katerem živijo manjšine,« je dodal predsednik CAN in ob tem poudaril, da sta prav Koroška in Gradiščanska na koncu avstrijske gospodarske lestvice.
Smolle je na tiskovni konferenci sicer pozdravil, da je avstrijska zvezna vlada medtem spoznala potrebo po obsežni zaščiti narodnostnih skupnosti in že leta 1991 ministrskem komiteju Sveta Evrope predložila dodatni protokol k Evropski konvenciji o zaščiti etničnih manjšin, ni pa bila dosledna, saj žal konvencije doslej še ni ratificirala.
Predstavljeni zakonski osnutek CAN se popolno-
ma ujema z osnutkom novega temeljnega zakona o narodnih skupnostih, ki ga je Narodni svet koroških Slovencev že 14. septembra letos predložil sosvetu za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Sosvet ga je takrat s soglasnim sklepom posredoval v razpravo drugim sosvetom, ki pa osnutka doslej niso obravnavah ah pa ga, kot v primeru sosveta za Hrvate - celo odklonih.
Konkretno je NSKS v svojem osnutku za koroške Slovence zahteval:
a)	bolj široko ureditev dvojezične topografije (25-odstotna klavzula naj bi padla),
b)	slovenščina kot drugi uradni jezik naj bi veljala na celotnem dvojezičnem ozemlju (po veljavnem zakonu le na tretjini ozemlja),
c)	reformo sestava so-
sveta (stranke naj bi v prihodnje lahko imenovale samo po enega zastopnika in ne - kakor doslej - v razmerju njihove moči v državnem parlamentu; sosvet za koroške Slovence pa naj bi po predlogu NSKS imel samo še 15 (trenutno 16) članov - devet manjšincev, pet zastopnikov strank in zastopnika Cerkve).
Kot znano, so se - poleg obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij - za reformo manjšinske zakonodaje izrekle tudi parlamentarne stranke, še posebej Zeleni.
Socialdemokrati (SPČ) in ljudska stranka (OVP) pa sta kot prvi korak predlagala krepitev pristojnosti sosvetov ter ustanovitev Konference predsednikov in podpredsednikov vseh manjšinskih sosvetov (trenutno obstajajo sosveti za koroške in štajerske Slovence, gradiščanske Hrvate, madžarsko manjšino na Gradiščanskem, Cehe na Dunaju ter Rome in Sinh -op. ured.). Konferenca naj bi imela nalogo, da koordinira stališča vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti, »ker imajo avstrijske manjšine sicer veliko skupnega, toda tudi specifična gledanja na posamezna vprašanja«. Konferenca bi bila takorekoč legitimiran organ vlade za usklajevanje želja in zahtev manjšin v Avstriji, kar pa je Smolle na včerajšnji tiskovni konferenci odločno odklonil. Menil je, da bi vlada na ta način in-strumentalizirala sosvete za svoje namene.
Ivan Lukan
LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj imenovala Petra Bekeša za novega slovenskega veleposlanika v Rimu. Izbrala ga je med tremi kandidati: podpredsednik odbora za mednarodne odnose Borut Pahor, ki je bil najobetavnejši kandidat, je kandidaturo zavrnil, ker očitno želi nadaljevati s politično dejavnostjo v državnem zboru. Tretji kandidat, Ciril Zlobec, ki je sicer ugleden kulturnik in podpredsednik SAZU, se prav tako ni hotel vrniti na prizorišče, verjetno tudi zaradi polemik, ki bi jih njegovo imenovanje izzvalo v vrstah opozicije.
Peter Bekeš je univerzitetni profesor, je dolgoletni pripadnik prej ZKS in kasneje Združene hste, bil je član parlamenta do leta 1992 ter se je aktivno angažiral pri prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije. Izbor vsekakor kaže, da velja nenapisano pravilo, da v Sloveniji mesto veleposlanika v Rimu pripada levici,
Bekeš bo v Rim odšel po izteku postopka, najprej v državnem zboru in nato v odnosih z italijanskim zunanjim ministrstvom. Vsekakor pa je že odločitev slovenske vlade pomemben znak za otophtev odnosov, saj so v Italiji nekateri že mislili, da do imenovanja ne pride, ke1-žeh ohraniti Slovenija odnose z Italijo na zelo nizki ravni.
Bekeš bo v Rimu nadomesti Marka Kosina, ki se je vrnil v Ljubljano predčasno zaradi nesoglasij s predsednikom vlade Drnovškom, ki izhajajo že od časa podpisa oglejske listine. Medtem so govorih tu-
_______SKGZ / S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA_
Volitve v manjšini že prihodnje leto Čimprej dogovor o njihovi izvedbi
Delovanje Prodijevega odbora v Nadiških dolinah
SPETER - Prodijev odbor za Nadiske doline bo izpeljal ciklus srečanj z javnostjo, na katerih bo Izpostavil specifiko teh krajev predvsem z vidika gospodarske-8° preporoda. Prvi večer bo na ''rrsti danes ob 20. uri na Spetr-skem županstvu. Na njem se bodo dogovorili, kakšno pot ubrati, da bi Nadiškim dolinam zagotovili prijaznejši jutrišnji dan.
O gospodarski, turistični in naturistični specifiki Matajurja bo tekla beseda v petek, 24. novembra v Sovodnjah. V teh krajih se že veliko let razpravlja, kako na najboljši način izkoristili matajursko pobočje, doslej pa le bilo storjenega zelo malo ali nič. Obstajajo že načrti, da bi na Matajurju nastalo športno-rek-reacijsko središče, ki bi znalo Privabiti turiste iz bližnje in daljne okolice. Zadnji od treh večerov - ta bo v petek, 1. decembra, 01 kO. uri, v Podbonescu - pa bo namenjem turistični ponudbi v Nadiških dolinah. (R.P.)
TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na zadnji seji med drugim namenil pozornost bližnjemu občnemu zboru SDGZ. Gospodarsko združenje se je v zadnjih letih po oceni 10 SKGZ kljub mnogim težavam na raznih gospodarskih sektorjih izkazalo kot zelo življenjska in uspešna organizacija.
Manjšinsko gospodarstvo, ki mu je SDGZ v odločilno pomoč in oporo, si namreč prizadeva prebroditi težke čase tudi z novimi pobudami in pristopi, med katere sodi na primer tudi pravkar ustanovljena sekcija za proste poklice. Izvršni odbor SKGZ se je seznanil s pripravami na občni zbor SDGZ, ki so dalj časa potekale ob intenzivnem delu na vseh sektorjih, ki jih pokriva združenje, pri čemer je ena poglavitnih programskih usmeritev v manjšinskem gospodarstvu potreba po notranjem utrjevanju, po-
tem ko je doživelo mnogo zunanjih pritiskov, tudi politične narave, še zlasti na področju bančništva.
Izvršni odbor SKGZ je svoji ustanovni članici izrekel priznanje za nenadomestljivo delo, ki ga opravlja v korist slovenskega gospodarstva, ki si je še zlasti ob dejavnosti SDGZ pridobilo ugled tudi v širših gospodarskih krogih naše dežele.
Sicer pa se je vodstvo SKGZ na seji ukvarjalo še z drugimi aktualnimi vprašanji. Poglobljene razprave je bil deležen obračun izrednih finančnih prispekov za delovanje osrednjih manjšinskih ustanov. Te prispevke je, kot je znano, letos spomladi dodelila slovenska država kot predujem na javne prispevke Italije, pri katerih je še zlasti v letošnjem letu prišlo do velike zamude, zaradi česar se je delovanje manjšinskih ustanov znašlo v veliki negotovosti.
Polovico prispevkov, ki so bili dodeljeni SKGZ, je slednja takoj razporedila ustanovam, katerim so bili namenjeni. Izvršni odbor je sklenil, da se zaradi preglednosti obračun te izredne pomoči ustrezno predstavi v javnosti.
Glede volitev manjšinskega skupnega predstavništva je bilo na seji vodstva SKGZ izrecno poudarjeno, naj se izvršijo v teku naslednjega leta, zaradi česar je treba v najkrajšem času doseči dogovor o načinu, kako naj se volitve izvedejo ter o pristojnostih, ki naj jih ima skupno predstavništvo.
Izvršni odbor je v nadaljevanju seje tudi poudaril pomen priznanja, ki ga je doseglo ZSSDI v okviru vsedržavnega olimpijskega odbora CONI in ob tem podčrtal, da je to za ves zamejski šport pomemben korak naprej.
Peter Bekeš
di o nekaterih drugih možnih kandidatih; Ivo Vajgl baje ni prejel zadostne podpore v vladi, kandidaturo Stefana Cigoja je predsednik vlade Drnovšek v zadnjem trenutku umaknil, imenovanje pa naj bi baje zavrnila Vlasta Pelika, ki je sedaj generalni konzul Slovenije v Trstu.
Samo imenovanje novega veleposlanika verjetno ne bo rešilo težav v meddržavnih odnosih. Profilirajo pa se rešitve osnovnega vprašanja, to je pridruženega članstva Slovenije v Evropski zvezi: Španija, ki trenutno predseduje Evropski zvezi meni, da bi lahko do podpisa prišlo še pred koncem leta, pri čemer naj bi Italija in Slovenija medsebojna vprašanja rešili pred ratifikacijo pogodbe. Ni izključeno, da bo Agnellijeva pristala na tak predlog, saj bi to pomenilo predati problem parlamentu, ki je zadolžen za ratifikacijo. V vidiku take rešitve naj bi tudi prišlo do srečanja med zunanjepolitičnima odboroma slovenskega in italijanskega parlamenta. V Rimu, kjer bi se moralo srečanje odvijati, je glede tega še nekaj nihanja, vendar res kaže, da bi do obiska lahko v kratkem prišlo.(B.Br.)
NOVICE
V Palmanovi se je začel tečaj slovenskega jezika
PALMANOVA - V teh dneh se je v Palmanovi začel tečaj slovenskega jezika, ki ga občinska uprava prireja v sodelovanju z Zavodom za slovensko izobraževanje iz Speha. Uvodnega srečanja, ki je potekalo v reprezentančni dvorani županstva, sta se poleg upraviteljev iz Palmanove udeležila še konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič in ravnateljica dvojezične šole iz Speha Živa Gruden. Odločitev občinske uprave iz Palmanove, ki je za posredovanje zaprosila slovenski konzulat v Trstu, gre vsekakor pozdraviti, saj kaže na dejstvo, da so se tudi v marsikaterem kraju naše dežele »podrli zidovi«, ki so jih nekateri postavili v odnosu do slovenske stvarnosti. Res pa je tudi, da predstavlja to območje Furlanije zanimivo trgovsko središče za slovenske in hrvaške odjemalce, tako da postaja znanje slovenščine skoraj že obvezno. (R.P.)
Čestitke ZSKD ob sprejemu ZSŠDI v CONI
TRST - Zveza slovenskih kulturnih društev je Združenju slovenskih športnih društev v Italiji pismeno čestitalo za sprejem v CONI. »Vključitev slovenske organizacije v italijanski olimpijski komite,« je rečeno v pismo ZSKD, »je pomembno za Vašo organizacijo in obenem za slovensko skupnost v Italiji. Priznanje je namreč prišlo v trenutku, ko doživlja naša skupnost več negativnih pritiskov s shani italijanskjih oblasti.«
»Danes je bistveno,« je še rečeno v pismu, »da se v odnosih med večino in manjšino uveljavi načelo državljanskih pravic posameznikov in skupin, kot je manjšina. Merilo naj bo delo«
Južnotirolski politik Frasnelli dobitnik Tischlerjeve nagrade
CELOVEC - Predsednik kluba poslancev Južnoti-rolske ljudske shanke (SVP) v deželnem zboru v Bocnu Hubert Frasnelli je dobitnik 7. Einspielerjeve nagrade. Odlikovanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, slavnostna podehtev nagrade pa bo v ponedeljek, 20. novembra ob 20. uri v Tischlerjevi dvorani v celovški Mohorjevi. Nagrado, poimenovano po slovenskem duhovniku, politiku, publicistu in »očetu koroških Slovencev« Andreju Einspielerju (1813 -1888), so doslej prejeli bivši avstrijski zvezni predsednik Rudolf Kirchschlager, bivši rektor celovške univerze Gunther Hodi, politolog Anton Pelinka, člana nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije Ernst Waldstein in Valentin Inzko, predsednik Katoliške akcije (KA) Philipp Rauscher ter leta 1994 predsednik društva »Club he popoli«, boroveljski odvetnik Arthur Rofibacher. Nagrada je namenjena osebam, ki izstopajo s svojimi prizadevanji za uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti v avstrijski in mednarodni družbi oz. z svojo dejavnostjo prispevaja k boljšemu sožitju med obema narodoma na Koroškem. (I.L.)
ŠOLSTVO / NA LICEJU GALILEO GALILEI
ZGONIK / JAVNO SREČANJE Z UPRAVITELJI
Predstavniki dijakov so se srečali z lllyjem
Dijak Prešerna Matija Jogan pozdravil v slovenščini
Tristo tržaških dijakov, predstavnikov italijanskih in slovenskih višjih srednjih šol, se je včeraj na znanstvenem liceju Galileo Galilei srečalo s tržaškim županom Riccardom Illvjem in šolskim skrbnikom Vitom Čampom in jima zastavilo kopico vprašanj o delovanju šol in problemih, ki jih na posameznih šolah najbolj občutijo.
Župan in skrbnik sta se odzvala vabilu Skupščine dijakov tržaške pokrajine, organa, ki so ga višješolci ustanovili lanskega decembra med večdnevno protestno akcijo.
Skupščino sestavljajo predstavniki vseh tržaških višjih srednjih šol: italijanskih in slovenskih. Vsako šolo zastopajo v tem dijaškem parlamentu po trije predstavniki. Po pravilniku, ki so si ga zadali, mora biti v vodstvu skupščine (vodstvo sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije tajniki) tudi predstavnik slovenskih višjih sol, to pa zato, da bi bile v telesu zastopane vse tukajšnje dijaške komponente.
Višješolci so doslej ugodno ocenili delo skupščine. »Parlament« je postal nekakšna vez med posameznimi šolami, kar velja predvsem za povezovanje med slovenskimi in italijanskimi šolskimi za-
vodi; zagotovil pa je tudi večjo povezavo s šolskim skrbnikom.
Včerajšnjega srečanja z naslovom Trst in mladi so se poleg elanov skupščine udeležili tudi predstavniki 4. in 5. razredov višjih srednjih šol. Zupan Illy jim je najprej spregovoril o možnostih, ki jih ima Občina za posege na šolskem področju. Le-te pogojuje splošno krčenje finančnih prispevkov. Dijaki so mu postregli s svojimi zahtevami za boljše počutje v šoli. Največkrat so omenili neprimerne, majhne prostore in dotrajane strukture. Predstavnik znanstvenega liceja Franceta Prešerna Matija Jogan je Illyja pozdravil v slovenščini, nato se je tudi on zaustavil ob perečem vprašanju šolskih struktur. Na liceju in trgovskem tehničnem zavodu med drugim nimajo primerne velike dvorane, telovadnica je pretesna, na pedagoškem liceju pronica plesen s stropa.
Illy in Čampo sta dijaške pripombe in zahteve poslušala, odgovorila, da bosta storila, kar bo pač v njunih moCeh. Vsega, kar so jima višješolci našteli, jima verjetno ne bo uspelo rešiti ali popraviti. A včeraj je bilo za dijake pomembno že to, da so se z županom in skrbnikom srečali, in da sta jima občinski in šolski upravitelj prisluhnila.
Slovenski minister za šolstvo bo sprejel šolski odbor
Enotni šolski odbor bo obiskal slovenskega ministra za šolstvo Slavka Gabra, da bi ga seznanil z aktualnimi vprašanji slovenskega šolstva v Italiji. Obisk bo v torek, 28. novembra v Ljubljani.
Srečanja se bo udeležil celotni odbor, ki bo ministru izročil spomenico o položaju slovenskega šolstva v Italiji, seveda z željo, da bi slovenski minister prisluhnil zahtevam zamejske šole. Republika Slovenija je namreč prevzela mednarodne obveznosti, ki jih je svojcas z Italijo podpisala Jugoslavija. Zadnja leta pa je Italija že večkrat očitno kršila dogovore v škodo slovenske šole in šolnikov. Le-ti se zato s svojim najvišjim političnim organom, enotnim šolskim odborom, obračajo na Slovenijo, da bi pritisnila na Italijo in zahtevala spoštovanje obvez, kot jih tudi sama spoštuje, ko gre za uresničevanje pravic italijanske šole in solnikov v Sloveniji.
Enotni šolski odbor se je na svoji zadnji seji med drugim tudi odločil, da bo ustanovil operativno skupino za probleme šole, ki jo bodo sestavljali po en predstavnik šolnikov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Zanimivi načrti zgoniške uprave
Kmalu javna licitacija za enoteko
S predsinočnjega sestanka v Športno-kulturnem središču v Zgoniku (Foto KROMA)
Zgoniška občinska uprava je predsi-nočnjim podala prvi obračun svojega skoraj šestmesečnega upravnega delovanja. Sredin sestanek je bil namenjen prebivalcem Zgonika in Koludrovce, prihodnji torek (21.novembra) bo srečanje v Gabrovcu, načrtujejo pa sestanke tudi v drugih vaseh. Stalno soočenje z občani je bila ena temeljnih predvolilnih političnih obvez županje Tamare Blažinove in zmagovitega naprednega zavezništva.
Sestanek v Sportno-kultumem centru v Zgoniku je bil v glavnem namenjem javnim delom. Upravitelji so glede tega povedali, da bo v teku enega meseca (najkasneje do božičnih praznikov) nared razsvetljava zvonika zgoniške cerkve, breme katere si je prevzela Občina. Povedali so tudi, da bo uprava v kratkem razpisala javno dražbo za asfaltiranje ceste med Zgonikom in Samator-co. S sredstvi Sklada za Trst pa bodo finansirali zunanjo ureditev (zelenice, parkirišča, itd.) Sportno-kultumega centra v Zgoniku.
Občina je tudi pripravila okvirni načrt za preureditev prireditvenega prostora pred županstvom, za katero je že zaprosila za finančni prispevek Kraško
gorsko skupnost. Županja Blažinova in upravitelji so tudi povedali, da je deželna uprava pred kratkim končno prižgala zeleno luč za postopek gradnje enoteke v Zgoniku, za kar bo v kratkem stekla javna dražba, seveda v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi.
Občani, ki so se v lepem številu udeležili sredinega sestanka, so pozdravili prizadevanja, občinskega odbora, sami pa so upraviteljem postavili več vprašanj, pripomb in nasvetov. Beseda je tako tekla o Čiščenju in vzdrževanju občinskih cest in klancev, o potrebi po ureditvi zgoniškega ”Frušovca“ in po novih odtočnih kanalih ter odlagališčih za gradbeni material. Govora je bilo tudi o smetarski službi in o novem pravilniku le-te, ki vsebuje celo vrsto novosti, o katerih bo Občina še podrobneje seznanila občane.
Na predsinocnjem srečanju v Zgoniku so omenili tudi upravni sklep, ki ga morajo, kot kaže, vse občine obvezno sprejeti, po katerem morajo občani sarm in na lastne stroške očistiti zelenje, plevel itd. na cesti pred lastno hišo. Prihodnji sestanek z zgoniškimi občani bo, kot rečeno, v torek, 21.novembra v društveni gostilni v Gabrovcu,
Dvodnevni seminar za profesorje slovenščine
Deželni zavod za šolstvo IRRSAE prireja danes in jutri seminar za profesorje slovenščine na višjih srednjih šolah z naslovom: Didaktično načrtovanje pouka slovenskega jezika in književnosti. Seminar bo potekal na nižji srednji šoli Iga Grudna v Nabrežini.
Danes dopoldne bosta predavali dr. Marja Beš-ter in mag. Martina Križaj Ortar s Filozofske fakultete Ljubljanske univerze; popoldne se bo delo nadaljevalo po delovnih skupinah. Jutri bo prof. Lucija Abram poročala o rezultatih izvedene ankete, sledilo bo skupinsko delo v treh skupinah s koordinatorji prof. Ljudmilo Russi, prof. Sonjo Starc in prof. Silvom Faturjem. Delovne skupine se bodo nato sestajale enkrat mesečno, 4. maja 1996 pa je predviden sklepni del seminarja.
NOV SEDEŽ / OTVORILI SO GA V TOREK PRI SV. IVANU
Služba za alkoholike
Služba za alkoholike pri tržaški zdravstveni ustanovi razpolaga z novim in udobnim sedežem. Gre za preurejeno dvonadstropno stavbo v Ul. Sai 5 v kompleksu bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. V njej je Zdravstvena in skrbstvena rezidenca za alkoho-
like, day hospital in dvotedenski dispenzarij.
Novi sedež so slovesno otvorili v torek, 14. t.m., dopoldne ob prisotnosti voditeljev službe za alkoholike, funkcionarjev tržaške zdravstvene ustanove, tržaškega škofa Bellominja in predvsem velikega števi-
la starih in novih pacientov ter njihovih družin. Številne prisotne je pozdravil odgovorni za službo dr. Salvatore Ticali, medtem ko je njegov sodelavec dr. Clau-dio Poropat obnovil pot, ki jo je služba za alkoholike prehodila od svoje ustanovitve leta 1981 do danes.
V 14 letih delovanja se je pri službi zdravilo 3.094 pacientov. V prvih letih je šlo v glavnem za zdravljenje v bolnišnici, od leta 1987 pa se je vse bolj razvilo zdravljenje brez hospitalizacije, se pravi v day hospitalu in v dispenzariju, ki deluje ob torkih in četrtkih zvečer. Poudariti velja, da se služba poslužuje tako imenovane integrirane metode po zgledu znamenitega zagrebškega alkohologa dr. Vladimira Hudolina. To pomeni, da pri zdravljenju sodelujejo tudi družine pacientov ter da se
zdravljenje po prvi intenzivni fazi nadaljuje v klubih bivših alkoholikov po teritoriju. Kot nam je povedala dr. Rosana PuriC, ena izmed Članic zdravniške ekipe, je danes na Tržaškem kakih 30 takšnih klubov in v nekaterih je slovenščina občevalni jezik. Dr. Poropat je med navajanjem statističnih podatkov o dosedanjem delu med drugim ugotovil, da prihaja po zdravniško pomoC le dobra tretjina vseh potencialnih pacientov, kdor pride pa lahko računa, da se bo rešil alkohola v približno 60 odstotkov primerov.
Na torkovi otvoritvi so spregovorili še predstavniki klubov, direktor teritorialnih služb Rotelli in sam glavni direktor tržaške zdravstvene ustanove Montesanti, medtem ko je škof Lorenzo Bellomi novi sedež blagoslovil.
SKP o regulacijskem načrtu
Stranka komunistične prenove obvešča, da bo drevi med 19.30 in 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah mogoče podpisati skupne pripombe k regulacijskemu načrtu Občine Trst. Gre v prvi vrsti za pripombe, ki nasprotujejo ureditvi nove industrijske cone med pa-driškim Raziskovalnim centrom in Bani. SKP tudi nasprotuje načrtovani stezi za motokros pri Opčinah. Pripombe, ki jih bo mogoče podpisati danes, so namenjene tudi proti razširitvi openskega strelišča.
Razstava Lea Castellija v Costanziju bo odprta do 10. decembra
Razstava Lea Castellija »A Ufe /or art« (Življenje za umetnost) v palači Costami bo odprta do 10. decembra. Razstava potrjuje novo prijateljstvo med II-Ivjevo občinsko upravo in Castellijem, ki je že nudil svoje sodelovanje za organizacijo nekaterih kulturnih pobud v mestu.
DIALOGI / NATEČAJ DESIGNA
Prvo nagrado je osvojila Slovenka Tanja Lazetič
Domiseln načrt, po katerem je zelo preprosto izdelati posodo za sadje - za razstavo so jo izdelali iz usnja (foto KROMA) - je Tanji Lazetič iz Ljubljane prinesel prvo nagrado ned tujimi udeleženci prvega mednarodnega natečaja o uporabnem predmetu. Natečaj sodi med vodilne pobude, ki sestavljajo pester program pr' vega festivala Dialogi z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope. O najboljših prejetih izdelkih na natečaju, ki je bil namenjen mladim oblikovalcem srednje-vzhod-ne Evrope in Triveneta (ločeno), je odločala strokovna žirija, ki je svoje odločitve sporočila sinoči. Najboljše zamisli z z vzorčnimi izdelki bodo na ogled v galeriji Tommaseo (Ul. Del Monte) do konca meseca. Med tujimi udeleženci sta drugo in tretjo nagrado prejela Češka oblikovalca, med krajevnimi pa so ex-equo nagradili mlade oblikovalce iz Padove, Trenta in Trsta. Med 29 izbranimi izdelki so še posrečeni zamisli treh mladih predstavnikov designa »made in Slovenia«.
rfNABREŽINA / PO ZAMENJAVI ODBORNIKOV
OBISK SSK
NOVICE
SKP zapušča Depangherja
Drevi seja občinskega sveta
Devinsko-nabrežinski župan Gior-gio Depangher bo drevi uradno predstavil občinskemu svetu novoimenovana odbornika Micheleja Za-nettija (proračun) in Danila Verze-gnassija (osebje). Zanetti in Verze-gnassi sta prevzela mesto Antona Gasperija in Giuliana Goata, ki sta odstopila. Prvi iz zdravstvenih razlogov, drugi pa zaradi prevelike poklicne obremenjenosti.
Z zamenjavo v nabrežinskem odboru nikakor ni zadovoljna Stranka komunistične prenove, ki je na nedavni skupščini v Prečniku izrazila velike pomisleke nad županovo potezo. SKP, ki se za opravljeno delo zahvaljuje somišljeniku Goatu, očita De-pangherju, da je izkoristil priložnost zamenjav v odboru ter spremenil njegovo politično opredeljenost. Komunisti so še posebno kritični do imenovanja Zanettija in mislijo, da bi lahko Depangher s kančkom dobre volje dobil druge primernejše rešitve.
Na skupščini, ki se je je udeležil tudi pokrajinski tajnik Giorgio Can-
ciani, so sprejeli sklep, da bo Komunistična prenova ustanovila svojo samostojno svetovalsko skupino v devinsko-nabrežinski skupščini. Depan-gherjev odbor bo SKP ocenjevala ne veC na osnovi večinske opredeljenosti stranke, ampak na osnovi njegovih sklepov in dejanj. Naj omenimo, sta bila na večinski listi ” Skupaj-Insie-me“ izvoljena dva svetovalca SKP in sicer Giuliano Goat ter Elena Legiša.
Veliko zadovoljstvo nad imenovanjem Zanettija za nabrežinskega odbornika je izrazilo tržaško vodstvo Ljudske stranke. Gre za koristno dejanje, ker bo Zanetti bo mnenju LS dal na razpolago svoje poklicne in politične izkušnje devinsko-nabrežinski skupnosti.
Na drevišnji seji se bo občinski svet ukvarjal tudi z zelo spornim projektom gradnje plinskega terminala SNAM pri Tržiču, a ravno na meji z devinsko-nabrežinsko občino. Beseda bo tekla tudi o nedavni razsodbi ustavnega sodišča v zvezi z volilnimi okrožji Pokrajine Trst.
Nerešen položaj manjšine predmet srečanja s prefektom
Poziv prefektu noj razpiše tržaške pokrajinske volitve
Deželni vladni komisar in tržaški prefekt Mario Moscatelli je vCeraj sprejel na prefekturi v Trstu deželnega tajnika SSk Martina Breclja in tržaškega pokrajinskega tajnika SSk Petra Močnika. Na srečanju je tekla beseda o sedanjem položaju slovenske manjšine v Italiji. Brecej je vladnega komisarja opozoril, da 20 let po sklenitvi osimskih sporazumov Slovenci v Italiji še vedno nimamo urejenega niti temeljnega pravnega statusa in da zahtevamo globalni zaščitni zakon. Močnik je prefekta pozval, naj Cim prej razpiše tržaške pokrajinske volitve v skladu z razsodbo ustavnega sodišča št. 375 z dne 13. julija 1995, se pravi tako, da bi bila polovica elanov novega pokrajinskega sveta izvoljena v okoliških obči-
nah. Govor je bil tudi o problemih na področju šolstva, sprejemanja radijskih in televizijskih oddaj in še o drugih problemih.
Predstavnika SSk sta vladmenu komisarju izrazila prepričanje, da je ureditev položaja slovenske manjšine v interesu mirnega sožitja in dobrodosed-skih odnosov v tem obmejnem območju, kakor tudi, da bo Rim marpikatero vprašanje lažje rešil, če bo iz Trsta prejemal ugodne signale.
Moscatelli je s pozornostjo sledil izvajanjem Breclja in MoCnika in večkrat vprašal za pojasnila. Zagotovil sodelovanje pri reševanju odprtih problemov ter povabil predstavnika SSk na nadaljnja srečanja za poglobitev posameznih zadev.
Danes stavka avtobusov
Podjetje javnih prevozov ACT sporoCa, da so sindikati napovedali 4-umo stavko od 9. do 13. ure danes. Zaradi tega bodo lahko odpadli nekateri avtobusi, pri ostalih pa bo lahko prišlo do zamud.
Požar v vodovodni centrali: delavec v bolnišnico
VCeraj zjutraj je zaradi kratkega stika nastal požar v električni centrali vodovoda v Stivanu. Posegli so gasilci z Opčin, ki so v kratkem pogasiti plamene, tehniki pa so mediti začasno električno napeljavo do Črpalk Enega od tehnikov so morati odpeljati v katinar-sko bolnišnico, ker je vdihnil strupen dim: zdraviti se bo moral 10 dni. Zaradi okvare so nekaj Časa prekinili dobavo vode v Sesljanu in Devinu.
Kioski Trgovinske zbornice za razstavno prodajo
Tržaška trgovinska zbornica sprejema do ponedeljka, 20. novembra prošnje za sodelovanje pri prodajni razstavi, ki bo decembra na območju za pešce okrog cerkve sv. Antona. V kioskih bodo trgovci razstavljati in prodajati svoje blago v dveh izmenah: od 1. do 12. ter od 13. do 24. decembra. Najemnina za kiosk znaša 300 tisoč lir za vsako izmeno. Za informacije je na razpolago urad na Trgovinski zbornici, tel. 6701268, fine 5701321.
Nov umik občinske knjižnice v Boljuncu
Uprava občine Dolina sporoča, da je v veljavi nov urnik občinske knjižnice v kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu; knjižnica je odprta ob torkih in petkih, od 14. do 18. ure. Za skupine in izredne obiske je lahko knjižnica na razpolago tudi izven umika po dogovora z upravo (telefon 227-008).
KROŽEK MIAMI / SREČANJE
lllyjeva uprava na pol poli
Illyjeva občinska uprava je prehodila polovico mandatne poti. Dve leti Po zadnjih upravnih volitvah je Krožek Miani Priredil srečanje o dosedanjem delu občinskega odbora. Prvotno je nameraval povabiti na okroglo mizo župana Illyja in njegove tekmece za mesto prvega občana izpred dveh let, a župan je vabilo odklonil, češ, da ima na vsaki seji občinskega sveta priložnost za soočanje z njimi.
Delovanje občinskega odbora so tako včeraj z različnih zornih kotov ocenili Ariella Pittoni (Zavezništvo za Trst), Giulio Staffieri (LpT), Maria Stella Malafronte (Ljudska stranka), Jacopo Venier (SKP), Federica Seganti (Severna liga) in Cesare Dell’Acqua (neod-visnež na listi DSL). Slednji je omenil pozitivne premike, ki jihje omogočila Illyjeva uprava, Predvsem na področju odnosov do rimskih oblasti in do sosedov, v prvi vrsti Slovenije. Segantije-va je potrdila »konstruktivno opozicijo« Severne lige. Venier je ožigosal odnos med Zupanom in gospodarskim Iobbyjem m veliko razdaljo, ki loCi župana od levice. Njegova opozicija bo še vedno zelo trda. Malafrontejeva l6 ocenila delo uprave zelo ugodno, saj sledi najavljenemu programu. Staffieri je bil zbadljiv. S Posameznimi primeri )e skušal dokazati, da so Ze prejšnji odbori storili mnogo koristnega za Trst. Pittonijeva je ocenila Pelo v občinskem svetu Lot preizkušnjo za Preživetje. Odbor je bil mnogokrat talec občinskega sveta, na nekate-rih področjih (šolstvu, skrbstvu, ostarelih) pa le bil po njenem mnenju
Pomanjkljiv.
TRŽAŠKA OBČINA / ODOBRILI GRADNJO
Nova občinska izpostava na Opčnah
Na Opčinah bodo v rajonskega sveta in poso-najkrajšem uredili novo dobila naCrt nove izposta-obcinsko izpostavo za ve, za katero so namenili Vzhodni Kras: sklep je milijardo 600 milijonov sprejel tržaški občinski lir. Razpis natečaja bodo odbor na predlog odbomi- objavili prve dni decem-ce za javna dela Viviane bra, za realizacijo nove iz-de Grisogono. Po vedet- postave pa je predviden nem odlašanju je občinska rok 400 dni. uprava sprejela zahtevo Pravtako na predlog od-
Ugodna izmenjava Italija - češka
V pivih devetih mesecih letošnjega leta so itatijansko-Ceške izmenjave dosegle eno milijardo in 335 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečale za 19 odstotkov. Italijanski izvoz se je v tem obdobju povečal na 836 milijonov dolarjev, kar pomeni, da se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 45 odstotkov. Zmanjšal pa se je izvoz Češkega blaga v Italijo, ki je znašal 498 milijonov dolarjev, ati 7 od sto manj kot v prvih devetih mesecih lanskega leta.
Te koristne podatke za gospodarske operaterje je posredoval Češki trgovinski predstavnik v Italiji inž. Tomas Kuchta na seminarju, za katerega je dal pobudo zbor-niCni predsednik Adalberto Donaggio v sodelovanju z itatijansko-Ceško Trgovinsko zbornico.
bornice de Grisogono je občinski odbor namenil 215 milijonov lir za ureditev doline ob Ul. Alpini na Opčinah. Območje je treba namreč preurediti s higienskega vidika, pa tudi zato, da se ne bi poplavljajo ob vsakem močnejšem nalivu. Razpis natečaja bodo objavili v kratkem, dela pa naj bi dokončati v roku 100 dni.
Odbor tržaške občine je odobril še tretji sklop javnih del, ki ga je predlagala odbornica de Grisogono, in sicer preureditev osnovne šole Morpurgo pri Čampi Elisi, ki jo je treb§ prilagoditi novi protipožarni zakonodaji. V ta namen bosta občinska in pokrajinska uprava nameniti poldrugo milijardo lir. V okviru gradbenih del bodo zagotovili tudi nov dohod brez ovir za prizadete in obnovili vsa okna.
Začasne spremembe prog ACT na Proseku
Podjetje za javne provoze ACT sporoča, da bodo začasno spremeniti postajališča nekaterih avtobusnih prog na Proseku, kjer je zaradi del zaprt dostop na Kržado.
Proga št 44: po pokrajinski cesti št. 1, križišču za Vejno, Naselju S. Nazario in Proseku, kjer bo postajališče skupaj z avtobusom št. 42.
Proga št 45: končno postajališče na pokrajinski cesti pri Kržadi, nato po pokrajinski cesti do križišča za Briščke.
Proga št 46: končno postajališče na pokrajinski cesti pri Kržadi, nato proti Nabrežini.
Omejitev dobave vode v dolinski občini
Podjetje ACEGA sporoCa, da bo danes 17. od 23. ure in do 4. ure naslednjega dne zaradi del prekinjena dobava vode za GroCano, Pesek, Drago, Jezero, Hrvate in BotaC.
Javni sestanek v Borštu
Uprava občine Doline obvešCa, da bo javni sestanek v srenjski hiši v Borštu v torek 21. t.m., ob 20. uri.
Delovna mesta
Ravnatelj pokrajinskega urada za delo obvešCa, da bodo v ponedeljek 20. in v torek 21. v okrožnem uradu za delo v UL F. Severa 46 (od 8.30 do 12. ure) sprejemati prijave na obrazcu C/l (potrdilo o vpisu v seznam za namestitve) za delovna mesta, ki jih razpisujejo:
Tržaška pokrajina: 1 mesto električarja za nedoločen Cas in 1 mesto cestarja za nedoločen Cas;
Tržaška občina: 2 mesti kopaCa za dobo 3 mesecev:
Devinsko-nabrežinska občina: 1 mesto uradnika z znanjem slovenskega jezika za dobo 6 mesecev; Zdravstvena ustanova: 3 mesta sodo-zdravstvenega pomočnika za določen Cas.
PRI OPČINAH / SPOLZKO CESTISCE
Tovornjak se je prevrnil
Zaradi dežja gost promet, več nesreč in številni zastoji
Bilo je nekj minut po 10. uri, ko je tovornjak z registrsko tablico iz Padove privozil po avtocesti iz tržiške smeri in zavil na izstop proti Opčinam. Zaradi spolzke ceste in verjetno tudi zaradi neprimerne hitrosti je šofer Al-do Šema iz Zindisa 14 pri Miljah izgubil nadzor nad vozilom, ki je trčilo v zaščitno ograjo in se prevrnilo. Pri nesreči se šofer ni poškodoval. Na kraj so prihiteli gasilci z velikim žerjavom in so pod vodstvom načelnika Musine najprej odstranili ves tovor iz pre-
vrnjenega vozila in ga nato spet spravili na kolesa.
Spolzke ceste so botrovale številnim prometnim nesrečam: na izhodu avtoceste pri Proseku ter na odcepu pod Kati-naro so zaradi tega nastale dolge vrste vozil. Na ostrem ovinku pred Bazovico sta popoldne Čelno trčili voziti, tri osebe so se lažje poškodovale, promet je zastal dalj časa.
Zaradi dežja in izredno gostega prometa so zabeležili težave in zastoje pri prometu tudi v mestu.
Petek, 17. novembra 1995
TRST
7f
8
			
DRUGA ABONMAJSKA PREDSTAVA SSG		MILJE	—
»Dom Bernarde Alba« v Kulturnem domu
Mladinski teater v zimsko sezono
V goste prihaja Prešernovo gledališče iz Kranja
Prva predstava na sporedu že jutri
Z gostovanjem Prešernovega gledališta iz Kranja je v Slovenskem stalnem gledališču na sporedu druga letošnja abonmajska predstava, slovita drama Federica Garde Lorce »Dom Bernarde Alba«.
To delo, ki je že večkrat našlo pot na slovenske odre in na njih tudi zmeraj želo lep uspeh, je v literaturi označeno kot drama o zatrtih in neizživetih strasteh, govori pa o družinski jed, o okovih tradicije, v katerih hirajo predvsem ženske: oblastna mati in njenih pet hčera. Bernarda ob smrti moža in očeta zapove svojim neporočenim hčeram osemletno žalovanje, popolno osamitev od zunanjega sveta, katerega glasovom je mogoče samo prisluškovati. In sanjati o njem, sanjati o moškem, upati na poroko. Tudi sama tiranska mati ni nič manj jetnica od svojih hčera. Takšna je pač usoda žensk, ugotavljajo.
Lorca je s to igro ustvaril pretresljivo družinsko dramo, a tudi mogočno prispodobo tragične usode domovine v totalitarnem režimu, katerega žrtev je bil tudi sam komaj dva meseca po koncu igre.
K njeni priljubljenosti nedvomno prispeva tudi dejstvo, da je v njej osem odličnih ženskih vlog. Gostje kranjskega gledališča - gostje pri nas, a tudi gostje v Kranju! - so to priložnost v celoti izkoristile. Pod vodstvom mladega režiserja Bojana Jablanovca so izklesale osem markantnih likov. Najmogočnejša gotovo Štefka Drolčeva v naslovni vlogi: ob njej se bosta tržaško in go-riško občinstvo spomnila Krvave svatbe, predstave SSG izpred let, pa mnogih drugih njenih nastopov na naših odrih. Odlične pa tudi Iva
Sindikati in SKP vabijo v Turin na manifestacijo proti rasizmu
V nedeljo bo v Turinu velika vsedržavna manifestacija proti rasizmu, ki jo prirejata krajevna sindikalna zveza Cgil-Cisl-Uil in pokrajinska konzulta za priseljevanje. Glede na sedanjo politično fazo je turinska manifestacija velikega pomena; zato je k njej pristopila tudi tržaška zveza Cgil-Cisl-Uil, ki ob tej priložnosti izraža pripravljenost za takojšnje odprtje soočanja na krajevni ravni med vsemi tistimi, ki z različnimi nalogami delujejo v tem sektorju.
Turinsko manifestacijo podpira tudi Stranka komunistične prenove; mladi komunisti bodo za to priložnost organizirali avtobusni prevoz iz našega mesta do Turina. Vse informacije so interesentom na razpolago na telefonski številki 639-109.
Od leve: T. Dimitrievska, M. Sever, I. Zupančič in J. Zidar
Zupančič, Mihaela Novak,	je še te dni nastopala tudi v	pa stilizirano in nabita s
Judita Zidar, Bernarda	Sedmerici proti Tebam	simboli, zapusti v gledalcu
Oman, Maja Sever, Tanja Di- Predstava, ki je uprizorje- resnično globok vtis. Ne za-mitrievska in Petra Govc, ki na deloma klasično, deloma mudite je.
Ta teden se ne v Miljah začel zimski del mladinskega gledališkega niza, ki je pred leti nasledil priljubljeni festival mladinskega gleda,-lišča, s katerim si je obmorsko mestece pridobilo ogromen sloves med italijanskimi ustvarjalci te posebne gledališke zvrsti, kot je med predstavitveno tiskovno konferenco posebej poudaril novi umetniški vodja prireditve Giorgio Amo-deo.
Zaradi tega slovesa je bilo tako mogoče sestaviti dokaj bogat program, saj mladinske skupine zelo rade pridejo v Milje, kljub morebitnim manjšim ali večjim težavam. Do
2. decembra se bodo tako zvrstila srečanja, predavanja, seminarji in delavnice, zlasti pa gledališke predstave za otroke in tudi odrasle gledalce, na katerih bodo sodelovale skoraj vse deželne poklicne gledališke ustanove, med temi tudi Slovensko stalno gledališče s pravljico Peter in volk v slovenski in italijanski verziji.
Prva predstava pa je na sporedu že jutri ob 10.30 v gledališču Verdi s skupino Bel teatro iz Belluna.
Med tematskimi srečanji bi omenili seminar o italijanskem pisatelju Italu Calvinu, ki je prisoten tudi v lutkovni predstavi De-
želnega stalnega gledališča in posveta o gledališki ponudbi. Predvideni sta tudi mladinski delavnici o informatiki in o plesnem gledališču. Zlasti pa je zanimiv projekt Tapis Roulant skupine Teatro »La Rib alta«, ki že več let sodeluje s francoskim Centrom Jeu-nes Publique »Le Gran Bleud« iz Lilla.
V Miljah bomo prisostvovali nastajanju nove predstave na podlagi neuokvirjenih improvizacij, kot je z nalezljivim navdušenjem povedal Antonio Vigano, ki je še posebej pohvalil »sveže ozračje kraja na meji«, ki ga je čutiti v Miljah.
(bov)
NA POVABILO GLASBENE ŠOLE HARMONIJA IZ DUBNE
Vesela pomlad gostuje v Rusiji
Jesen je našim šolarjem in dijakom odprla šolska vrata, nekaterim pa naložila še dodatne obveznosti. Beseda res zveni nekam »obvezujoče« in postavlja mlade pred določene odgovornosti. Vendar pa so se ti za določene dejavnosti, vsaj tako upamo, svobodno odločili in jim z veseljem posvečajo del svojega prostega časa, saj jim le-te nudijo veliko užitkov in osebnega zadoščenja. Tudi ljubiteljska kultura sodi med te dejavnosti, njena prednost pa je v tem, da v mladih zbuja in krepi čut za jezik in narodno pripadnost, prispeva pa tudi k vrednotenju in ohranjanju kulturnega izročila, ki je pri Slovencih še prav posebno bogato, in posredovanju le-tega vsem tistim, ki bi radi spoznali naš jezik in kulturo.
Na Opčinah se nad o-semdeset mladih pevcev ukvaja s pevsko dejavnostjo, ki jo v okviru zborov Vesela pomlad že osemnajsto leto vodi gospod Franc Pohajač s Svetom sodelavcev - staršev. Mladi radi nastopajo pred domačim poslušalstvom, radi pa tudi navezujejo stike s sorodnimi zbori. Kulturne izmenjave so pri zborih dolgoletna tradicija in mladi jih želijo v prihodnje še okrepiti. Tudi
letos se je ponudila priložnost za pevsko srečanje, saj so zbori prejeli povabilo glasbene šole Harmonija iz mske Dubne, da bi sodelovali na mednarodnem pevskem festivalu, ki ga omenjena šola prireja ob 30-letnici svojega delovanja in 40-letnici umetniške poti zborovodje, prof. Olge lono-ve. Tega velikega pevskega srečanja se bodo poleg številnih ruskih zborov udeležili tudi zbori iz Italije, Nemčije, Bolgarije, Grčije in ZDA. Pevke mladinskega pevskega zbora, ki bodo v Dubni zastopale Veselo pomlad, so navezale stike z ruskimi pevci pred dvema letoma, ko so bili le-ti gostje pri openskih zborih. Na povratno srečanje se pripravljajo že od konca avgusta. Takrat so na enotedenskem pevskem seminarju postavile temelje pestremu in bogatemu programu, s katerim bodo ob peti besedi in plesnih vložkih predstavile ruskim gostiteljem in številnim gostom z vsega sveta deželo, kjer živijo Slovenci. Prikaz bodo obogatile tržaške, gorenjske in belokranjske noše, ki jih bodo dekleta ponovno oblekla po nadvse uspelem nastopu na rimskem pevskem festivalu preteklega marca. Nekatere noše so osebna last, večino
pa so ponovno dala na posodo KD Grad od Banov, KD Rdeča zvezda iz Saleža in Zgonika, tržaška folklorna skupina Stu ledi ter na-brežinsko didaktično ravnateljstvo, katerim se vodstvo zborov toplo zahvaljuje za razumevanje in pomoč. Naj ob tej priložnosti povemo, da so pri vodstvu zborov Vesela pomlad sklenili ustanoviti poseben sklad za noše, kajti vsem je znano, da terja izdelava te dragocene obleke veliko truda in denarnih sredstev, kar si vsak ne more privoščiti. Ustanovljeni sklad naj bi zagotovil vsaj minimalno število noš, ki bi bile seveda v zborovi lasti in na razpolago pevkam, ki bi jih potrebovale. Za pomoč so zaprosili tudi širšo javnost.
Trenutno so se obrnili na openske trgovce in obrtnike, ki so se z veseljem odzvali njihovi prošnji ter prispevali v omenjeni sklad. Zahvalo in priznanje za razumevanje in pomoč jim bo MPZ Vesela pomlad izrekel ob povratku iz Rusije, ko bo v ta namen pripravil celovečerni koncert, na katerega so vsi že zdaj prisrčno vabljeni. Naj s tega mesta povabimo tudi vse, ki bi radi pomagali skladu za noše, da svoj prispevek nakažejo na zbore Vesela
Dekleta openskega zbora Vesela pomlad v nošah na rimskem Trgu sv. Patra
pomlad pri Zadružni kraški banki na Opčinah.
Program, s katerim se bodo pevke MPZ Vesela pomlad predstavile v Rusiji, je pripravil zborovodja Franc Pohajač, korepetira-la je Zdenka Križmančič, plesni del pa vodila Mirjam Brajkovič. Pevkam sta se na gostovanju pridružila mladi, že uveljavljeni pianist Martin Vremec, ki del pevskega programa spremlja pri klavirju, ter Denis Novato, dobitnik številnih nagrad in priznanj ter celo svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko.
Pevke bodo gostitelji pričakali na moskovskem letališču Seremetevo, odkoder se bodo z avtobusom odpeljale v 120 km oddaljeno Dubno. Mesto je priznano znanstveno in raziskovalno središče, ki se ponaša tudi z bogato kulturno tradicijo. Kot že omenjeno, se bo tu od včeraj do 21. novembra odvijal mednarodni pevski festival. Glasbena šola Harmonija prireja to veliko pevsko prireditev pod pokroviteljstvom občinske uprave mesta Dubne, kateri bodo openske pevke ponesle tudi pozdrav tržaškega župana Iljyja.
Zbori iz različnih krajev sveta, ki so jih ruski gostitelji že obiskali na svojih številnih turnejah, bodo torej v teh dneh prepevali po številnih dvoranah mesta Dubne in tudi v sami Moskvi, gostitelji pa so seveda poskrbeh tudi za ogled ruskega glavnega mesta in pomembnejših kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Najzanimivejša bodo seveda večerna srečanja, na katerih bo veliko priložnosti, da mladi z različnih koncev sveta ustvarijo nova poznanstva. Mladim openskim pevkam želimo srečno pot in veliko lepih doživetij med starimi in novimi pevskimi prijatelji.
Majda Danev
DSI
Predavanje o ženski konferenci v Pekingu
V ponedeljek je Društvo slovenskih izobražencev priredilo predavanje o svetovni ženski konferenci v Pekingu, vendar pa je tudi predavateljica sama takoj ob začetku opozorila, da bi bi bil primernejši naslov Zena med nravnim pravom in feminizmom. Na vprašnja, vezana na vlogo in dostojanstvo zenske v svetu, je psihologinja in specialistka za defektologijo Angelca Zerovnik pogledala skozi prizmo krščanske morale in dogme katoliške Cerkve.
»Na konferenci v Pekingu sta se zoprstavili dve stališči: prvo zagovarja zavestno materinstvo in dostojanstvo ženske, drugo pa ponuja hedonizem in žensko kot ceneno delovno silo.« Predavateljica je seveda obe varianti pred-
stavila kot izključujoči si miselnosti, ki pogojujeta žensko v svetu. »Vloge emancipirane ženske ne moremo oceniti po številu žensk na vodilnih položajih; njen pomen je nekje drugje, v manj vidnih vlogah. Za celostno enakopravnost je ženska sama po sebi nezadostna, potrebna sta ji moški in otrok.« Trditve, ki so (mimo tega, ali se lahko človek z njimi strinja ali ne) vsekakor izzivalne, so ostale brez pravega odziva. Diskusija, katere so se udeležili izključno in samo predstavniki moškega dela občinstva, se je osredotočila predvsem na vprašanje istospolnega partnerstva, družine in demografskega stanja v Sloveniji ter nacionalnih posledic le-tega.
V Križu kulturni večer o ribištvu
V	Domu Alberta Sirka v Križu bo drevi z začetkom ob 20.30 večer posvečen pomorstvu in ribištvu, ki ga prireja kulturno društvo Vesna. Domači književnik Miran Košuta bo predstavil dragoceno knjigo Bruna Volpija Lisjaka o zgodovini našega pomorstva in ribištva, predstavitev pa bo obogatil moški pevski zbor Vesna s tipičnimi kriškimi motivi.
V	foyerju Sirkovega doma bo na ogled zanimiva razstava ribiških predmetov in dokumentov. Na večeru bo tekla beseda tudi o zanimivi zamisli za ustanovitev muzeja slovenskega ribištva. Knjiga o ribištvu in pomorstvu kapitana Volpija Lisjaka je izšla na pobudo založbe Mladika.
DVORANA BARONCINI / PREDAVANJE
Prof. Giampaolo Valdevit o majski krizi leta 1945
Predsednik Deželnega instituta za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini prof. Giampaolo Valdevit bo drevi ob 18. uri predaval v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 o »Krizi v mesecu maju 1945 v Trstu, oziroma o reviziji zgodovinopisja«; predavanje prireja tržaški krožek za kulturo in umetnost.
Kongresni skupštini DSL
Na sedežu sekcije DSL v Skednju (v Ul. S. Lorenzo in Selva 4) bo jutri ob 16. uri kongresna skupščina strankinega 7. okrožja (za Skedenj, Carbolo, Vahnauro in Naselje Sv. Sergija), ki je odprta tudi nečlanom. Posegla bosta pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro in Marino Vocci. Podobno pobudo bo DSL jutri ob 16.30 priredila tudi na strankinem sedežu na Rocolsld cesti 79; posegla bosta Alberto Gagliardi in Ulrico Bianchi.
Javno srečanje SKP o regulacijskem načrtu
Kjadinsko-rocolski krožek Stranke komunistične prenove prireja javno srečanje s prebivalstvom o občinskem regulacijskem nacrtu; srečanje bo v gostilni »Gelmo« na Katinari (na križišču med Ul. Forlanini in Resko cesto); na srečanju bosta prisotna strankin občinski svetovalec Jacopo Venier in arh. Giuliana Zagabila.
V nedeljo sejem antikvariata
Na ulicah zgodovinskega centra bo v nedeljo od 9. do 20. ure že tradicionalni sejem antikvariata. Zaradi tega bo v nedeljo prepovedano voziti in parkirati v naslednjih ulicah in na trgih: Ul. Malcanton, Trg Grana-tieri, Trg Piazza Piccola, Ul. delle Beccherie, Ul. in An-drona del Pane, UL delle Ombrelle, Ul. del Ponte, Trg Piazza Vecchia, Ul. dei Rettori, Androna della Torre in Gl. del Rosario.
17. novembra 1945 - 1995
50 let je minilo, odkar sta si obljubila večno zvestobo naša draga starša
Jožica in Anton Čebohin
Se na mnoga leta v krogu nas vseh, jima želijo otroci Hedvika, Jožica in Bogdan z družinami, posebno pa vnuki Tamara, Jerneja, Mitja, Andrej in Martina
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
17. novembra 1995 ELIZABETA
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 0-53 in zatone ob 13.38.
Jutri, SOBOTA, 18. novembra 1995 ROMAN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,5 Popinje, zračni tlak 1006,4 mb raste, veter 6,1 km na uro vzhodnik, vlaga 92-od-stotna, v jutranjih urah je P udi o 7,8 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgi-oano, temperatura morja t5,5 stopinje.
Rojstva in smrti
RODILI SO SE: Andrea ^facci, Francesca Martin, -^ugela Marino, Matteo Apollonio, Elisabetta Can-oelli, Emanuele Prelazzi, Uinda Bray, Thomas Ber-Uardi, Mauro Glessi, Loren-Za Caraccio.
UMRLI SO: 89-letna Giu-atina Giuliuzzi, 85-letna ijntonia Mocor, 89-letna .resa Furlan, 85-letna Maria Novel, 87-letna Elvira Manzi, 81-letna Stefania urchesi, 84-letna Giusta prassi, 81-letna Norma * b' 62-letni Giuseppe Do-uadi, 92-letna Anna Perosa, 4-letna Maria Savi, 92-let-®a Eleonora Sillani, 77-let-ua Caterina Zoccolotto, 77-etna Amelia Vlacovich, 94-stna Augusta Vernier, 74-etni Vinicio Fornasaro, 63-p. Bruno Bardus, 66-letni ‘useppe Arena, 97-letna nes De Alti, 84-letna Albi-a Mazzuchin, 90-letna Do-aienica Laforgia, 85-letni »P.^'gi0 Salvadori, 74-letni Mirko Milic, 66-letna Ada Mangini.
LEKARNE
H Od PONEDELJKA, 13. do NEDELJE, 19. novembra
1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 3 (tel. 767391).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Qualcosa di cui ...sparlare«, r. Lasse Hal-Istrom, i. Julia Roberts, Den-nis Quaid, Robert Duvall.
EKCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II pro-fumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves.
EKCELSIOR AZZURRA-17.40, 19.50, 22.00 »II buio nella mente«, i. Sandrine Bonnaire.
AMB ASCIATORI
16.15, 18.30, 20.15, 22.15
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostovanje Prešernovega gledališča - Kranj F.G. Lorca
DOM BERNARDE ALBA
Rezija Bojan Jablanovec
Danes, 17. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A in D jutri, 18. t. m„ ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 19. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C
»Mortal Kombat«, i. Chri-stopher Lambert.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Johhny Mnemonic«, i. Keanu Reeves.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »lo no špik inglish«, i. Paolo Vil-laggio.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.00	»Movvgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee; 19.50, 22.00 »Die Hard - Duri a morire«, i. Bruce VVillis, Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ami-che« i. Chris O’Donnell, Minnie Driver.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Teneri ma duri«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 19.30,
22.00	»Apollo 13«, i. Tom Hanks.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto-nioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kim Rossi Stuart.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L’odio«, prepovedan mladini pod 14. letom.
a PRIREDITVE
KD VESNA prireja danes, 17. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu VEČER O RIBIŠTVU. Miran Košuta bo predstavil knjigo Bruna Volpija - Lisjak o slovenskem ribištvu, MPZ Vesna bo pel domače pesmi, na ogled bo razstava o zgodovini ribištva v Križu.
KD LONJER - KATINA-RA prireja jutri, 18. t. m., ob 15. uri v društvenih prostorih v Lonjerju SLIKARSKI EX TEMPORE. Vabljeni osnovnošolci, srednješolci in otroci otroškega vrtca.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 18. t. m. na predavanje z naslovom MOJA AFRIKA. Tereza Srebrnic bo s pomočjo diapozitivov prikazala svoje vtise in spoznavnja o Zambiji in Maliju, kjer je kot prostovoljna delavka preživela dve leti. Začetek ob 18.30.
PD MACKOLJE vabi na večer z aktualno tematiko: ŽIDJE - VČERAJ IN DANES jutri, 18. t. m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Gost veCera bo Filip Fischer.
KD SKALA iz Gropade gostuje jutri, 18. t. m. DEKLIŠKI ZBOR iz Križa pod vodstvom Bogdana Kralja s celovečernim koncertom. Vabljeni!
KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled NušiCeve drame SUMLJIVA OSEBA v režiji Maje Lapornik in v izvedbi amaterskega odra I. Gruden, ki bo v nedeljo, 19. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih v Saležu.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 19. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE, ki ga sestavlajo Žarko Hrvatic in Stefan lob - violini, Bogomir Petrač - viola, Peter Filipčič - Celo. Priložnostno bo z znano zasedbo sodeloval tudi pianist Aloša Starc. Na sporedu L. van Beethoven in Schumann. Prisrčno vabljeni!
V MLADINSKEM DOMU BOLJUNEC bo v torek, 21. t. m., ob 20. uri prof. Sonja Gregori imela predavanje z diapozitivi INDONEZIJA - DEŽELA TISOČERIH OTOKOV.
KNJIŽNICA P. Tomažič
in tovariši - V torek, 21. t. m., ob 20. uri srečanje na temo KAKO IN KAJ S TRŽAŠKO POKRAJINO. Sodelovali bodo Miloš Budin, Peter MoCnik in Nives Košuta ter Jože Peterlin, izvoljena na zadnjih pokrajinskih volitvah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 22. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20 ZABAVNI POPOLDAN. Nastopil bo znani trebenski humorist Atilij Kralj s svojimi humorističnimi pesmimi in šalami. Vljudno vabljeni!
□ ČESTITKE
Danes, 17. t. m. praznuje rojstni dan ERIK GRUDEN iz Sv. Križa. Obilo zdravja, uspeha v šoli in sreče v žogi mu želita nona Dragica in stric Franko, mama, oCe in vsi sorodniki.
Mama, oCe, Mauro, Caterina in Ezio, ob priliki rojstnega dne, kličejo še na mnoga, srečna in zdravja polna leta naši hčerki, mami in ženi DISLI.
Končno smo pričakali prihod male SANJE. Mami Ani, očku Janiju in mali deklici želi mnogo lepega, srečnega in dobrega kolektiv didaktičnega ravnateljstva v Dolini.
V Borštu na št. 89 je 15. t. m. praznovala svoj rojstni dan naša draga mama, žena in nona MARIJA. Se mnogo zdravih, srečnih in veselih dni v našem krogu ji želimo vsi domači.
□ OBVESTILA
SRENJA DOLINA in KD V.Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vašCane, da se udeležijo sečnje na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče jutri, 18. t. m. in v nedeljo, 19. t. m., ob 8. uri na pol poti, ki pelje v zadružni hlev.
VSI BIVŠI pevci KD RdeCa zvezda ste vabljeni na skupno vajo za nastop ob 50-letnici, ki bo v ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Računamo na Vas.
UPRAVA OBČINE DO-
LINA obvešča, da bo javni sestanek v srenjski hiši v Borštu v torek, 21. t. m., ob
20.	uri.
ROJENI na Krasu leta 1960 se zberemo v torek,
21.	t. m., ob 20.30 v Pizze-riji 9 sester na Proseku, da se dogovorimo o organizaciji družabnega srečanja.
SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. t. m. od 18. do 21. ure ter 19. t. m. od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure v Domu Brdina na Opčinah.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da vsak ponedeljek od 11.30 do 12.30 je po telefonu na razpolago logopedinja, ki se bo z vami pogovarjala o težavah v govoru, branju in pisanju, jecljanju, itd. Tel. št. 212289.
SKLAD MITJA CUK -vsak torek je na razpolago vzgojna svetovalnica in psiholog na Narodni ul. 126/1. nadstr. Informacije v dopoldanskem času ( ponedeljek - petek) na tel. St.
212289.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu
razpisuje letos svojo studijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokoSolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem letu 1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1 .nadstr,, tel. st. 631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra.
ESPERANTO -KLUBO
Ul. Cunicoli 11 (blizu “ II Giulia") obvešča, da so se pričela vpisovanja za začetni tečaj esperanta. Za informacije vsak ponedeljek po 20.30 na sedežu ali po tel.
lan 50.000 lir za SD Polet.
V.T. daruje 22.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Andreja Sosiča daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Albina Skerka darujeta Zdenka in Stanislav Gruden 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI De-vin-Nabrežina.
V	spomin na Albina Da-nielija darujeta Jolanda Vidan in mati Irma 20.000 lir za cerkev na Ferlugih.
Namesto cvetja na grob Albina Danielija daruje družina Vida« (Bani)
80.000	lir za cerkev na Ferlugih in 80.000 lir za cerkev pri Banih.
V	spomin na Franco Viđali daruje družina Vidau
40.000	lir za SKD Grad Bani.
na St. 829234.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL - Zaradi podaljšanja božičnih počitnic se bo zimovanje v Kranjski gori začelo in končalo en dan kasneje kot napovedno in sicer od 27. decembra 1995 do 3. januarja 1996. Po pregledu vpisov sporočamo, da se zamudniki lahko Se vpišejo do zasedbe prostih mest. Informacije na tel. St. 573141.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM stirikljuCni bariton znamke Anborg v odličnem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. St. 214527 po 14. uri.
PRODAM pralni stroj Zanussi inox 10 kg, 220 in 380 V ter dve peci na drva za centralno kurjavo. Tel.St. 228547.
PRODAM delno zazidljivo zemljišče, 712 kv. m v Logu. Tel. St. 040/822884 po 18.30.
PRODAM hišo z dvoriščem v Dolini. Tel. št. 228390.
KUPIM hišo z vrtom, tudi potrebno adaptacije ali zazidljivo zemljišče. Takojšnje plačilo v gotovini. Tel. na št. 040/412457 ali 0481/484882.
AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešCa cenjene kupce, da so konCno v prodaji izvrstni Salmerini. Urnik prodaje v ribogojnici: petek in sobota od 8. do 13. ure. Tel. St. 040/228297.
IŠČEM delo v Trstu ali okolici v gospodinjstvu, varstvo otrok ali starejših oseb.	Tel.	št.
0038667/89311.
MLADA gospa z veliko voljo do dela isce službo kot čistilka pri družini v jutranjih urah. Tel. st. 828251.
KMEČKI turizem je odmrl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto.
OSMICO je odprl Franko Strain, Mackolje - Križpot št. 84.
V BORŠTU ima osmico Igor Barut.
PRISPEVKI
Ob 25. obletnici smrti Franca Kavsa daruje žena Anita 150.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V spomin na Andreja Sosiča daruje Marta Mala-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
Ob 1. obletnici smrti Liberala Saba darujeta Silvan in Marija Žagar 50.000 lir za SD Zarja.
V	spomin na Andreja Sosiča daruje Franco Ulian 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Andreja Sosiča daruje družina Cvelbar 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago Milko GrgiC-BatiC daruje družina Gombač 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dr. Dome-nica Vugo daruje družina Gombač 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Vodstvo Mladinskega krožka Dolina se zahvaljuje g. Lavrihi za prispevek.
V	spomin na Albina Skerka in Marto Werk-Volk daruje Jožica Guštin 30.000 lir za SK Kras.
V	blag spomin na Marto Werk-Volk daruje Aleksij Pregare 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Viktorja Petelina darujejo Marica, A vrelija in Zora Pertot z družinami 100.000 lir za Slovenski dijaški dom S. Kosovel - Trst.
Namesto cvetja na grob inž. Andreja Čoka darujeta Anica in Mara 50.000 lir za SD Sloga.
t
Prerano nas je zapustil naš dragi
Franc Štolfa
Pobreb bo jutri, 18. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v štivansko cerkev.
Žalujoči žena Lidia, sin Dario z ženo Elder, hči Paola s Samom, ljubljena vnuka Matej in Patrik, mama, oče ter ostalo sorodstvo
Stivan, 17.11.1995
Uprava in Nadzorni odbor Adriaimpex S.p.A. izreka direktorju Dariju Štolfi in svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta
Ob izgubi dragega očeta izrekamo našemu direktorju Darju Štolfi in prizadeti družini občuteno sožalje
uslužbenci Adriaimpex SpA
Sočustvujeta z Darijem
družini Vremec in Čebulec
Ob izgubi dragega očeta izrekajo Dariju in družini iskreno sožalje
Diego Kolarič in Andrej pisani z družinama
Užaloščeni ob bridki in prerani izgubi dragega očeta izrekamo naše občuteno sožalje Darju in družini
kolektiv in direkcija Adriatherm Srl
Ob izgubi dragega očeta Franca Štolfe izreka občuteno sožalje Paoli Štolfa in družini
tvrdka Cossutta
Ob boleči izgubi dragega očeta Dariotu in družini naše občuteno sožalje
Goriana, Karlo in Inka
Ob izgubi drage mame Pavle izrekata iskreno sožalje igralcu Vladimirju Jurcu
uprava in kolektiv Slovenskega stalnega gledališča
Ob smrti inž. Andreja Čoka, svojega dolgoletnega člana razsodišča, izreka Kmečka zveza občuteno sožalje ženi Milici in svojcem.
17.11.1991	17.11.1995
Štiri leta so minila, odkar nas je zapustil naš dragi
Anton Stegel
Z ljubeznijo se ga spominjajo
Svojci
Božje polje, 17.11.1995
17.11.1975	17.11.1995
Ob 20-letnici smrti
odv. Igorja Grudna
se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi njegovi Trst, 17.11.1995
ŠTANDREŽ / JUBILEJ
Kulturno društvo Oton Župančič praznuje 50 let
Prva prireditev bo v nedeljo
V Standrežu bodo v prihodnjih dneh svečano počastili 50-letnico ustanovitve svojega Kulturnega društva Oton Zupančič. Prireditve se bodo pričele v nedeljo, 19. novembra, ko bodo ob 11. uri imeli svečanost na Mihaelovi ulici, pred stavbo, v kateri je v prejšnjem stoletju hila ustanovljena štandrežka Čitalnica. Leta 1969, ob stoletnici njene ustanovitve, so Standrežci na pročelje te hiše vzidali spominsko ploščo. Na sporedu imajo slavnostni govor, ki ga bo imel predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Ace Mermolja, zapela bosta mešani in otroški zbor društva Oton ZupanCiCproslava pa se bo zaključila s kratkim recitalom.
Več prireditev bo v decembru. 6. decembra bo v domu Andrej Budal na PilošCu pel zbor slovenskih upokojencev, odprli bodo razstavo Fa-bia Devetaka in tudi razstavo o polstoletnem delu društva, ki jo urejajo Romano Petejan, Fabio Devetak in VValter Nanut, vsi elani društva Oton Zupančič in fotokluba Skupina 75. 14. decembra bo v domu na PilošCu predstavitev knjige Marka VValtritscha o polstoletnem delovanju Kulturnega društva Oton Zupančič. Dva dni ka-
URARNA - ZLATARNA I DRAGULJARNA
Ul. Rastello26-GORICA
sneje, 16. decembra, bo osrednja'proslava. Nekdanjim predsednikom društva bodo podelili priznanja, peli bodo dekliški zbot Vesna iz Križa in mešani ter otroški pevski zbor O. Zupančič. S tem se praznovanja ne bodo zaključila, nadaljevala se bodo v prihodnjem letu tja do poletja.
Člani društva pripravljajo marsikatero presenečenje. Društvo Oton Zupančič je bilo ustanovljeno 11. novembra 1945 v takratni dvorani Briško. Nasledilo je Pevsko in bralno društvo, ki je v Standrežu delovalo že pred 1. svetovno vojno na laičnih pozicijah. Takrat, v letu 1945, je za predsednika bil izvoljen Rudolf Lutman, tajniške posle je opravljal Viljem Nanut. Društvo je takoj razvilo precejšnjo dejavnost: najprej v dvorani Briško, potem v veliki sobi nad Lutmanovo gostilno na trgu. Prireditve so imeli na Konzumu, na dvorišču Lutmanove gostilne ter na njihovem sedežu, kasneje pa na PilošCu, kjer sp tudi uredili svoj novi dom, ki so ga poimenovali po Andreju Budalu.
Delo društva se je že od vsega začetka razvijalo v raznih odsekih, od tistih najbolj tradicionalnih v prvih časih pa do sodobnejših v zadnjem času, kar je dokaz da društvo koraka s časom. Mladi člani društva so v zadnjem Času dom na PilošCu popolnoma preuredili. Prijetno bo priti vanj na razne prireditve.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
Vljudno Vas vabimo v razstavne prostore Katoliške knjigarne na predstavitev zbirke posvetnih skladb Emila Komela
ZELEN JE LOG
ki je izšla ob 120-letnici skladateljevega rojstva.
Pesmarico bo predstavila muzikologinja Tatjana Gregorič.
Danes, 17. novembra, ob 18. uri.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
Cecilijanka 95
37. revija goriških pevskih zborov.
Sodelujejo tudi zbori iz Tržaške, videmske pokrajine, Koroške in Slovenije.
Letošnja revija je
posvečena skladatelju Emilu Komelu
ob 120-letnici rojstva.
GORICA - Kulturni dom
Sobota, 18. novembra, ob 20.30 Nedelja, 19. novembra, ob 16. uri.
SOVODNJE / OB 50-LETNIC1 OSVOBOTIVE
Požig zanetil iskro upora proti fašizmu
Zgodovinar Milan Pahorje na povabilo občinske uprave predaval o Narodnem domu
H KULTURA IN SOLIDARNOST h
Jutri spet »Združeni za UNICEF «
Prejšnji petek je sovo-denjska uprava gostila dr. Milana Pahorja, ki je predaval o Narodnem domu v Trstu. Zal maloštevilnemu občinstvu, ki se je zbralo v Kulturnem domu v Sovodnjah, je občinski odbornik Zdravko Kuštrin predstavil večer, ki ga je uprava pripravila v sklopu praznovanj ob 50-letni-ci osvoboditve. V tej luCi predstavlja požig Narodnega doma enega ključnih dogodkov, ki so sprožili zavest in odpor proti fašistični mržnji.
Milan Pahor je prikazal politični, kulturni ter gospodarski razvoj Slovencev v Trstu od leta 1848 z ustanovitvijo prvega Slavij anskega društva do leta 1904, ko je bil Narodni dom dograjen. Mogočna stavba je bil prvi veliki mejnik razvoja Slovencev v Trstu. Razpon, ki so ga dosegh na vseh področjih, je privedel do zamisli o zgradbi, ki naj bi izrazila višek dosežene enakopravnosti. Po Fabianijevem načrtu je tako nastal prvi večnamenski projekt
Pobudniki treh občinskih referendumov proti gradnji financarske šole na letališču so včeraj predložili državljanovemu pravobranilcu na Občini in v vednost županu dokumentacijo z utemeljitvami zahteve po treh občinskih referendumih. Pravobranilec je predsednik komisije treh “modrijanov”, ki morajo presoditi, ah so referendumi sprejemljivi in torej iz-
v evropskem merilu, ki je bil ponos Slovencev vse do Sentjemejske noči 13. julija 1920, ko je prišlo do fašističnega požiga. Teh 16 let delovanja so raziskovalci preučih iz strani lista Edinost. Poročila o prireditvah nam krika-zujejo večplastno delovanje v Narodnem domu, kjer se je odvijalo življenje na evropskem nivoju. Zanimivo je tudi, da se je Narodni dom gospodar-
vedljivi. V ta namen je v prejšnjih dneh zaprosil pobudnike za dodatno dokumentacijo, ki so jo predložili včeraj. Vprašanja zadevajo odločitev o umestnosti gradnje na letališču, odločitev o prodaji tamkajšnje občinske parcele in odločitev o izvedbi urbanističnih del v korist vojašnice. Pobudniki so utemeljili razloge, zaradi katerih so po njihovi oceni vsi referendumi
sko zelo dobro vzdrževal in je celo postal kmalu premajhen za 30 društev, ki so v njem delovala. Izguba Narodnega doma je bila za Slovence hud udarec in dejstvo, da je bilo treba celih 75 let Čakati na knjigo o njem, je izraz doživete bolečine, ki je nismo preboleh.
Na sliki (Fotostudio Re-portage) odbornik Zdravko Kuštrin in predavatelj Milan Pahor
povsem v skladu s predpisi. Cilj vseh - zato je dovolj, da bo sprejet en sam -pa je omogočiti občanom demokratično izbiro o gradnji financarske šole.
Odbor modrijanov naj bi odločil v zelo kratkem Času. Tačas se nadaljuje zbiranje podpisov: vsak polnoletni občan lahko podpiše vsak dan v občinskem volilnem uradu. Potrebnih je vsaj 1500 podpisov
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
bo jutri, 18. novembra od 15. do 18. ure na sedežu Slovenskega planinskega društva v ulici Malta 2. Neoddano opremo je treba prevzeti takoj, najkasneje pa do Četrtka, 23. t.m.
Jutri bo ob 20. uri v veliki dvorani UGG v Gorici potekala šesta izvedba prireditve Združeni za UNICEF. Na odru se bo zvrstilo veC skupin, ki bodo zastopale različne kulture. Glede na to, da se število sodelujočih skupin veča iz leta v leto, so se prireditelji odločili, da bodo letos nastopile skupine nekaterih društev, ostale pa bodo prišle na vrsto naslednje leto. Tako bo deželo Abrazzi zastopala skupina igralcev na dude; društvo “Campaniassie-me” bo predstavilo splet posvečen neapeljskemu pesniku Salvato-reju di Giacomu; mesto Gorica bodo zastopali dijaki srednje šole Loc-
a PRIREDITVE
OBČINA SOVODNJE
vabi danes ob 20. uri v dom Danica na Vrhu na predavanje Marka VValtritscha o Trgovskem domu v Gorici. Jutri ob 20. uri pa bo v sklopu prireditev ob 50-letnici osvoboditve, koncert partizanskih pesmi v izvedbi zborov Skala iz Gabrij in O. Zupančič iz Standreža.
V OBČINSKI KNJIŽNICI V STARANCANU bo danes ob 17.30 srečanje z bosanskim pesnikom Božidarjem Stanišičem. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo fotografij Danila KrstanociCa z naslovom: “Dovolj je krvi in vojnih ognjev. Potrebujemo kruh miru”. Prireditelj je JVKC iz Ronk.
KD SOVODNJE vabi na slovesnost ob 50-letni-ci osvoboditve, ki bo v nedeljo, 26. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo M. VValtritscha “Protagonisti sovodenjske stvarnosti”.
□ OBVESTILA
ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi na zborovanje, ki bo danes, 17. novembra, ob 16. uri v glasbeni sobi v Doberdobu.
SKD KREMENJAK iz
Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bosta avtobusa za Ga-liano v nedeljo, 19. t.m., odpeljala kot sledi: 1. avtobus ob 15. uri iz Sovodenj v Standrež, 2. avtobus ob 15. uri s Travnika mimo gostilne Primožiž, skozi Podgoro v Standrež.
SKD HRAST-Sportni odsek organizira rekreacijsko in predsmučarsko telovadbo. Za informacije kličite na številko 78130 ali 419957.
chi z lepljenko “Canti di pace e di amicizia” (Pesmi miru in prijateljstva); Sicilija se bo predstavila s komedijo “U’ malato pi forza” v izvedbi skupine ”La giara”, deželo Apulijo pa bodo zastopali člani folklorne skupine “Apulia” iz Tržiča.
Večer bosta povezovala Damjana CešCut in Giuseppe Lo Medico, ki je obenem režiser. Namen večera je, kot vsa ta leta, tudi dobrodelnega značaja. Organizatorji bodo zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bodo še isti veCer izročili predstavnikom Unicefa. Srečanje se bo zaključilo ob prigrizku tipičnih jedi iz dežel, iz katerih prihajajo sodelujoči.
KINO
GORICA
VnTORIA 16.00 »Pa-
gemaster«. Film za otroke.
18.00-20.00-22.00 »Nine months - Imprevisti d’amore«. Rež Chris Co-lumbus. Igrajo Hugh Grant, Julianne Moore, Robin VVilliams. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Mortal kombat«. Igra Christopher Lambert.
Iž KONCERT]
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, nocoj ob 20.30 koncert Orkestra iz Padove in Veneta, dirigent in sofist: Patrick Gal-lois. Na sporedu skladbe W. A. Mozarta.
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KINA VIT-TORIA na pobudo krožka Exit razstavlja osem znanih goriških umetnikov: Sergio Altieri, Ignazio Do-liach, Franco Dugo, Lucia-no de Gironcoli, Alfredo de Locatelh, Mauro Mau-ri, Cesare Mocchiutti in Claudio Mrakic. Razstava “Pogled na okolje” je na ogled do 10. decembra.
V	KATOLIŠKI KNJI; GARNI razstavlja tržaški slikar Boris Zulian. Ogled do 5. decembra.
: :	LEKARNI
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, Korzo Italija 89, tel. 531443
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/b, tel. 480405.
pogreb!
Danes: 9.30, Paola Ber-tossi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 11.00, Maria Barazzetti, por. Rizzi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Krožek “Anton Gregorčič”
vabi na srečanje z urednikom revije MAG
DANILOM SLIVNIKOM
na temo
“SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO DANES“
V komorni dvorani SCGV Emil Komel v Katoliškem domu
danes, 17. novembra ob 20.30
Na Vrhu predavanje o Trgovskem domu
Niz prireditev, ki jih sovodenjska občinska uprava prireja v počastitev 50-letnice osvoboditve in 30-letnice postavitve spomenika padlim v NOB, se nadaljuje nocoj in jutri z dvema večeroma na Vrhu in v Sovodnjah. V dvorani kulturnega središča Danica na Vrhu bo nocoj ob 20. uri Marko Waltritsch predaval o Trgovskem domu v Gorici, njegovi zgodovini, pomenu in vlogi za tukajšnje Slovence.
Jutri ob 20. uri pa prirejajo koncert partizanskih pesmi v Kulturnem domu v Sovodnjah. Koncert bosta izvajala moški pevski zbor Skala iz Gabrij in mešani zbor Oton Župančič iz Standreža.
FINANCARSKA ŠOLA / PREDLOŽILI DOKUMENTACIJO
Pobudniki utemeljili akcijo za referendume
Zbiranje podpisov vsak dan na županstvu
__FINANCARSKA ŠOLA / SKUPŠČINA V DOMU BUDAL
GORICA - NOVA GORICA
NOVICE
V štcmdrežu nočejo gradnje vojašnice
Ljudje so odločno proti gradnji na letališču in zahtevajo razpis referenduma o zadevi
Prebivalci Standreža so RioCno zaskrbljeni zaradi nevarnosti, gradnje finan-carske Sole na letališču. V zadnjih desetletjih je Stan-nrež že plačal velik davek Razvoju Gorice, ki je vrsto infrastruktur od ipdustrij-ske cone do avtoporta in avtoceste realizirala na zemlji slovenskih Stan-dreških kmetov. Zaskrbljenost in odpor proti novi vojašnici sta prišla močno do izraza na javni skupščini, ki jo je KD Oton Zupančič priredilo v sodelo-yanju z rajonskim svetom |n društvom Standrež. Dvoranica v domu Andreja Budala je bila prese-tesna za vse občinstvo (na sliki - Fotostudio Reporta-8e)> ki je stoje in celo s hodnika sledilo izvajanju predstavnikov Odbora za varstvo letališča.
Nicold Fornasir, Mario "lichelini, Bernard Spaca-Pan in Roberto Busolini so Predstavili številne sporne aspekte zadeve. Fornasir je obnovil vse etape postopka, ki se je pomenljivo začel s Crajdjem, ko je bila tata 1987 financarska šola prvič vključena v državni finančni zakon, in končal tani z Berlusconijem, ki je
s potrditvijo vojaške tajnosti prižgal zeleno luč za realizacijo vojašnice mimo urbanističnih predpisov.
Michelini je govoril o tem, kako preprečiti sporno gradnjo. Odbor za letališče namerava delovati vsaj na dveh ravneh: po eni strani bodo vložili priziv na TAR zoper odlok o vojaški tajnosti, ki je po zakonu dopustna za vojaške utrdbe, ne pa za gradnjo vojašnic namenjenih šolanju. Po drugi bodo skušali doseči referendum, na katerem bi se občani lahko izrekli o zadevi. V polnem teku je zbiranje podpisov za tri referendume, ki zadevajo gradnjo kot tako, odstop občinske parcele na letališču in urbanistična dela v korist nove vojašnice. Cilj je, da bi vsaj eden od referendumov bil sprejet in bi tako postal učinkovito orožje zoper vojašnico.
Špacapan je podčrtal nesprejemljivost dejstva, da se z osimskim denarjem, ki je bil namenjen utrjevanju miru in prijateljstva ob meji, financira nova vojaška struktura. Dejal je tudi, da Standrež noče in na sme doživeti še
tega udarca, ki bi najbrž dokončno iznakazil slovenski značaj kraja.
Busolini je ob ugotovitvi, da je odprtje financar-ske šole možno v eni od opuščenih vojašnic, na primer v Ločniku, podal zanimivo razlago za vnemo, s katero si nekateri politiki v Gorici na vse kri-plje prizadevajo, da bi dobili financarsko šolo. Najbrž gre za poskus umetnega ohranjevanja nacionalistično opredeljenega družbenega bloka, ki je doslej vedno in še danes izraža goriški vodilni razred. Spopad okrog fmancarske šole je torej spopad med staro miselnostjo in novimi pogledi odprtejše Gorice, ki bolj kot vojašnice potrebuje sodobne infrastrukture za sodelovanje z vzhodno Evropo.
V razpravo so posegli še predsednik rajonskega sveta Tabaj, ki je spomnil, da se je rajon odločno opredelil proti vojašnici in za referendum, pa tudi mnogi domačini, katerih posegi do dokazali, kako občuteno je to vprašanje in kako močno je v ljudeh zasidran odpor proti vsiljevanju nove vojašnice.
Skupni urad za probleme obeh mest
Občini Gorica in Nova Gorica nameravata ustanoviti skupni urad, ki naj bi skrbel za reševanje vprašanj, ki neposredno zanimata obe mesti. O tem sta se pogovarjala na srečanju v prejšnjih dneh oba župana, Gaeta-no Valenti in Črtomir Špacapan. Skupni urad naj bi imel enotno taj-r ništvo in specifično v ta namen dodeljeno osebje obeh administracij. Skrbel naj bi predvsem za postopke pridobivanja finančnih sredstev, ki jih Evropska zveza namenja obmejnim področjem in ki jih tako Gorica kot Nova Gorica nameravata uporabiti za vrsto pomembnih projektov. Denar iz evropskih skladov naj bi namreč uporabili za nove prometnice, za sanacijo okolja, za modernizacijo raznih javnih struktur. Med glavnimi načrti, ki naj bi jih financirali iz teh virov je sanacija Korna in ureditev novih prečiščevalnih naprav za mestne odplake.
Novi skupni urad bosta vodili posebni odbor-ništvi za odnose z drugimi javnimi upravami tako na nacionalni kot na evropski ravni. Sklep o ustanovitivi novega odborništva so v Gorici pravkar sprejeli (odbor-ništvo naj bi prevzel dosedanji predsednik odbora preglednikov računov dr. Gerardo Amiran-te), Zupan Špacapan pa je povedal, da nameravajo podobno novo od-bomištvo v kratkem uvesti tudi v Novi Gorici.
Zupana sta se na srečanju tudi dogovorila, da bosta občini sklenili poseben sporazum glede posegov za sanacijo Korna, tako kot je priporočil bivši deželni odbornik za okolje D’ Orlandi. S tem v zvezi je
župan Špacapan obvestil Valentija, da so v Novi Gorici uvedli nov ekološki davek, iz katerega bodo črpali sredstva za razne posege v korist okolja in med temi tudi za nove prečišče-valne naprave za greznične odplake.
Zupana sta se nadalje dotaknila še vprašanja visoko hitrostnih železniških zvez. Dogovorila sta se, da se bosta vsak pri svoji državni vladi zavzela za to, da bi glavna hitra železniška zveza na relaciji vzhod-zahod bila speljana skozi Gorici. »Vsaka drugačna izbira«, sta podčrtala župana,»ne bi bila sad objektivne in tehnično ute"-meljene odločitve, temveč političnih ali volilnih računic«.
Cecilijanka in pesmarica Emila Komela
V Katoliški knjigami bodo danes ob 18. uri predstavili zbirko posvetnih skladb goriškega skladatelja Emila Komela “Zelen je log”, ki je izšla ob 120-letni-ci njegovega rojstva. Predstavitev prireja ZSKP, Komelovo pesmarico pa bo predstavila muziko-loginja Tatjana Gregorič. Nocojšnja predstavitev je povezana s tradicionalno pevsko revijo Ceci-lijanko, ki je letos posvečena Emilu Komelu. Koncerta, na katerih bo nastopilo po 10 zborov, bosta jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 16. uri v goriškem Kulturnem domu.
KRONIKA / ARETACIJE IN PRIJAVE
GLEDALIŠČE / V KULTURNEM DOMU V GORICI
Policija razkrinkala tolpo nevarnih prekupčevalcev
Goriška policija je te pod vodstvom namestnika drž. pravdnika dr. ^aolinija uspešno zaključila preiskavo proti 'fipi prekupčevalcev z ukradenimi vozili, prožjem in drugim. Vse se )e začelo 2. oktobra, ko so zaradi posesti pištole uske izdelave, municije, tisoč dolarjev sumljive-§a izvora in ponarejene nsebne izkaznice v Fiumi-uailu aretirali 21-letnega tvlaxa Coslovicha iz Fos-s .ona. Teden kasneje so Pri Vidmu aretirali še 25-etnega A. M. in 38-letne-Ea p- L-, oba iz Milana.
aljala sta se na ukradenem audiju 100 s pona-rpjenimi dokumenti in re-Sistrsko številko. Preiska-qta Ip kasneje pokazala, da a bili aretaciji povezani )e tudi omogočila izsle-
ditev drugih 10 oseb, večinoma iz Veneta, Lombardije pa tudi iz Slovenije. Vsi naj bi sodelovali pri prekupčevanju z avtomobili, orožjem in pri drugih ilegalnih poslih, med katerimi naj bi bilo tudi organiziranje ilegalnega priseljevanja.
Črno odlagališče
Finančni stražniki so včeraj prljavih sodstvu zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov upravitelje nekega furlanskega podjetja, la naj bi pri industrijski coni v Tržiču odvr-gli veliko število odrubljenih pnevmatik. Podjetje je nekoč delovalo v Tržiču in predelovalo rabljene pnevmatike. Potem so se preselili, neuporabno šaro pa neodgovorno pustili kar ob morski obali.
Pasolinijevi Turki v Furlaniji
Sinoči abonmajska predstava - Nocoj ponovitev za neabonente
V Kulturnem domu se je sinoči začela redna abonmajska sezona italijanskega gledališča s poetično igro Pier Paola Pa-solinija “I Turcs tal Friul”. Nocoj ob 20.30 bodo igro v postavitvi Deželnega stalnega gledališča s sodelovanjem nekaterih drugih gledaliških ustanov ponovili za neabonente.
Gre za zanimivo predstavo v furlanšči-
ni, ki so jo prvič postavili po potresu v Furlaniji leta 1976 in jo tokrat posvečajo Pasoliniju ob 20-letnici smrti. Dramo je veliki pesnik in vsestranski kulturnik posvetil ljubljeni Furlaniji. V njej obnavlja spomin na turški vdor leta 1499, preko katerega pa spregovori tudi o nam veliko bližnji nasistični okupaciji in dramah, ki so jih takrat doživljali ljudje.
Agostino Pirella bo predstavil knjigo o psihiatrični rehabilitaciji
Psihiater Agostino Pirella je pred 30 leti začel svojo službeno pot v Gorici, kamor ga je poklical Franco Basaglia. Začenjala se je “revolucija” v pristopu do umskih bolnikov, do katerih je ekipa mladih pogumnih psihiatrov skušala represivne metode nadomestiti z bolj človeškimi. Pirella se danes vrača v Gorico, kjer bo ob 18. uri na pobudo krožka Rinascita v knjigami Antonini na Korzu Italia skupaj s psihologom Paolom Henryjem predstavil svojo knjigo “L’in-venzione collettiva”, ki obravnava probleme rehabi-litacije umskega oz. prizadetega bolnika.
V	kinu Vittoria film za otroke
V	kinu Vittoria se nadaljuje niz otroških in mladinskih filmov, ki ga uprava kina ponuja najmlajšim s posebnim popustom na vstopnici. Tokrat bodo vrteli film Macaulaya Culkina “Pagemaster”: danes in jutri bosta predvajanji ob 16. uri, v nedeljo pa bo matinejska predstava ob 11.15. Glavni junak je poredni deček iz filma “Mamma, ho perso 1’ aereo”, ki tokrat stopa v Knjigo vseh knjig, kjer ob živih igralcih, risankah in animiranih figurah podoživlja dogodivščine junakov iz najbolj znanih pravljic.
Novinar Danilo Slivnik gost krožka Anton Gregorčič
V	okviru delovanja krožka Anton Gregorčič bo danes ob 20.30 v komorni dvorani centra E. Komel v Katohškem domu nastopil na srečanju z občinstvom Danilo SUvnik, urednik revije Mag, ki bo pod naslovom “Slovenija in zamejstvo danes” skušal osvetliti odnose med matično državo in slovensko manjšino.
V	tem trenutku, ugotavljajo organizatorji večera, iščeta obe strani novo razmerje druga do druge, pri čemer se izrazito in mestoma tudi dramatično kažejo presenetljivi preobrati, ki nalagajo obema stranema dodaten premislek. Nocojšnji večer naj bi bil priložnost za razpravo o tem.
Predstavitev revije “Limes”
Direktor geopolitične revije “Limes” Lucio Carac-ciolo bo danes ob 16.30 v knjigami “Editrice Gori-ziana” nasproti ljudskega vrta predstavil nov zvezek revije, ki obravnava problem mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. O aktualni temi pišejo v ■ njej Arrigo levi, Sergio Romano, Simon Peres, Fei-sal Husseini in drugi ugledni pisci.
Bitka pri Marengu v glasbi
V predavalnici pokrajinskih muzejev na gradu bo nocoj ob 18. uri zanimiv koncert Giorgia Blasca (flavta) in Ennia Huerrata (kitara), ki bosta izvedla skladbo “La battaglia di Marengo” Antonia Gracca. Skladba “pripoveduje” o bitki leta 1800 med napoleonsko in avstrijsko vojsko. Koncert je povezan z razstavo “800 di frontiera”.
Stavka avtobusnih voznikov
Pokrajinsko avtobusno podjetje APT in mestno avtobusno podjetje v Gorici opozarjata uporabnike, da bo danes, 17. novembra, dopoldne zaradi stavke predvidoma ohromljen avtobusni promet. Vožnje na progah APT bodo prekinjene med 9. in 12. uro, mestni avtobusi pa bodo ustavljeni od 9. do 11.30.
V	Trstu umri upokojenec žrtev nesreče v Štarancanu
V	bolnišnici na Katinari je včeraj podlegel poškodbam 83-letni Giovanni Battista Vali line iz Staranca-na. Priletni moški se je ponesrečil v sredo ob 14.30 v križišču uhc Battisti in 1 Maggio v Štarancanu. Peljal se je na skuterju, ko mu je s fordom fiesto presekala pot 54-letna Ester Colautti iz Ronk. Vallineja je najprej vrglo v vetrobran, nazadnje je obležal težko ranjen na asfaltu. Njegovo stanje je bilo takoj videti obupno in je včeraj kljub intenzivni negi umrl.
Trije ranjeni v verižnem trčenju
Na Tržaški cesti malo pred mirenskim prehodom so bile včeraj ob 14. uri v verižnem trčenju ranjene tri osebe. 38-letni Biagio Santonocito je s fiatom du-no ustavil, da bi zavil v levo. Za njim se je v Y10 ustavila 53-letna Milojka Ožbot por. Marušič iz Rupe. Vanjo se je nato z drugim Y10 zaletela 48-letna Alberina Staffuzza iz Tržiča in avto Ožbotove sunila v duno. Vsi trije so bili lažje ranjeni: zdravih se bodo od 10 do 15 dni.
Čelno trčenje dveh tovornjakov
Pri Moščenicah, na cestnem odseku med avtocesto in drž. cesto med Trstom in Tržičem, sta včeraj malo pred 13. uro čelno trčila avstrisjki in italijanski tovornjak. Prvega je upravljal 39-letni Franz Brun-ner iz Gradca, drugega 33-letni Constantin Tapuc, Romun a bivajoč v Venetu. Trčenje je menda povzročil slednji, ki ga je na ovinku zaneslo. Lažje je bil ranjen Tapuc. Promet je bil precej časa oviran.
Padec ometa pretrgal žice
Gasilci so včeraj po 18. uri s poslopja v Carduccije-vi ulici 65 morali odstraniti precej skrušenega ometa. Del ometa je pred tem padel na cesto in pri tem tudi pretrgal električne žice. Električni tok je bil prekinjen na širšem območju do posega tehnikov J[g mestnega podjetja.
Danes odprejo v Pordenonu sejem motorjev
PORDENON - Na gospodarskem razstavišču v tem mestu v zahodni Furlaniji odprejo danes 11. sejem motornih vozil z naslovom »Fiera-motori«. Sejem bo odprt tri dni, do vključno nedelje, 19. novembra, potem, po nekajdnevnem premom, spet tri dni ob koncu prihodnjega tedna, od 24. do vključno 26. novembra.
Na letošnjem sejmu je prisotnih 228 podjetnikov, ki razstavljajo vse, kar je v zvezi z motornimi vozili, od avtomobila do nadomestnih delov in vse potrebne opreme. Seveda so tu prisotni najnovejši avtomobili 23 svetovnih unamk. Tem je treba dodati še 16 tovarn motorjev. Na sejmišču je tudi 15 športnih ter strokovnih združenj. Razstavnega prostora je 50.000 kv. metrov, od tega polovica v pokritih dvoranah.
V sejemskih dneh bodo na sporedu razna tekmovanja. Na ogled bodo tekmovalni avtomobili in kot je na takšnih sejmih že običaj pridejo tudi nekateri znani avtomobilski vozači.
Tudi razstav je kar nekaj. Ena bo posvečena zgodovini avtomobilskih rallyjev. Na drugi bo znan stilist Bertone razstavljal sedem vozil, ki so prišli iz njegove delavnice. V drugem
prostoru bodo na ogled tekmovalna vozila, od majhnih go-kartov pa do tistih, ki vozijo na pr-venstnih formule ena. Na ogled bodo tudi vojaška vozila, najnovejši tehnološki dosežki na tem področju. Se zla-
r ITALIJA / DOSEDANJI PODATKI NISO UPOŠTEVALI NEKATERIH VIROV PRIHODKOV
Iztržek turistične sezone je večji od predvidenega
Spremenil se je samo način zbiranja uradnih podatkov
RIM - V Italiji so letos prihodki od turizma večji od predvidenega. Po uradnih ocenah naj bi namreč znašali 12.800 milijard, v resnici pa so turisti v Italiji potrošili kar 2.000 milijard več. Razlika v zneskih je odvisna predvsem od drugačnega načina zbiranja podatkov. Letos je italijanski menjalni urad namreč sklenil namesto običajne predelave bančnih podatkov raje izvesti anketo.
V poletnih mesecih je in-tervjuval 40.000 tujih obiskovalcev in na podlagi tega ugotovil, da so tuji turisti v Italiji po-
trošili 14.700 milijard lir, približno dvakrat večjo vsoto od tiste, ki so jo potrošili Italijani, ki so se podali na počitnice v tujino. Izdatki le-teh znašajo 7.400 milijard lir, ne pa 5.800, kot je izhajalo iz dosedanjih uradnih podatkov. Anketa, ki jo bodo ponovili tudi prihodnje poletje, je dokazala pomembno vlogo podtalne ekonomije. V tem primeru ne gre toliko za problem davčnega utajanja, pač pa za podatke, ki jih drugi načini ocenjevanja preprosto spregledajo.
Anketa je tudi uničila mit potratnega italijanskega turista:
skupni izdatki tujih turistov na počitnicah v Italiji znašajo povprečno 750.000 lir, medtem ko Italijani v tujini potrošijo povprečno 600.000 lir. To si je seveda možno razlagati s hudim padcem vrednosti lire v mednarodnem merilu. Na osnovi vprašanj ankete je bilo poleg tega mogoče sestaviti seznam najbolj priljubljenih italijanksih turističnih mest; to so Benetke, ki jih obišče 8, 2% turistov, zatem Rim (7, 6%), Firence (4, 3%) in Milan (4, 1%), kamor potujejo večinoma poslovneži.
Anketa je tudi ugotovila, da so Italijani še vedno precej ne-
zaupljivi do kreditnih kartic (1.400 milijard izdatkov), medtem ko jih tujci na obisku v italijanskih mestih in letoviških krajih uporabljajo veliko bolj sproščeno (2.500 milijard izdatkov). Italijanski turisti imajo še vedno najraje bankovce, ki si jih navadno priskrbijo še preden odpotujejo. V Italiji kupijo namreč za 3.400 milijard deviz, iz države pa izvozijo samo 1.800 milijard lir. Med ugotovitvami ankete je tudi ta, da zelo malo italijanskih turistov uporablja potovalne čeke oziroma se poslužuje avtomatov za dvig gotovine v tujini.
sti zanimiva bodo vozila, ki so jih med 2. svetovno vojno uporabljale armade ZDA, Velike Britanije, Nemčije in Italije. Na že kar tradicionalni razstavi modelarstva bomo lahko videli modele letal, ladij in motornih vozil. M.W.
Na sliki: V Pordenonu bodo razstavljeni tudi nanovejši modeli raznih avtomobilskih hiš.
VELIKA BRITANIJA
Tudi Slovenija na letošnji turistični razstavi v Londonu
NOVICE
Olivetti in France Telecom za sodelovanje na področju telekomukacij
PARIZ (STA/dpa) - Francoski Telecom in italijanski Olivetti nameravata v Italiji ustanovitvi skupno podjetje za telekomunikacijske storitve. Olivetti bo imel 51-odstotni delež, francoski Telecom pa 49-odstotnega. Podjetje naj bi ponujalo telekomunikacijske storitve na področjih, ki so po odločitvah EU odprta tudi za konkurenco.
Japonska stopnja brezposelnosti dejansko večja od uradne
TOKIO (STA/dpa) - Japonska dejanska stopnja brezposelnosti je skorajda dvakrat večja kot uradna, ki znaša 3, 2 odstotka. Japonski minister za gospodarsko načrtovanje Isamu Mijacaki je stopnjo brezposelnosti ob upoštevanju števila tistih delavcev, ki jih niso odpustili, čeprav zanje ni dela, ocenil na 5, 5 do šest odstotkov. Po njegovih besedah je brezposelnost na Japonskem prav tako resna težava kot v ZDA.


■i

■
LONDON (STA) - Na letošnji turistični borzi (WTM - VVorld Travel Market), ki te dni poteka v Londonu in je eno največjih srečanj turističnih delavcev na svetu, ima tudi Slovenija svoj razstavni prostor, so včeraj sporočili iz ministrstva za gospodarske dejavnosti. V primerjavi s preteklimi leti je letošnji razstavni prostor Slovenije na WTM manjši, a je bolj opazen in funkcio-nalnejši. Na tiskovni konferenci, ki je bila zelo dobro obiskana, je Slovenijo in njen turizem predstavil državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Večino novinarjev, ki so pokazali, da Slovenijo dobro poznajo, so zanimale cene in letalske povezave s svetom. Po novinarski konferenci so na razstavnem prostoru pripravili še sprejem, na katerem so Slovenijo predstavili ne le z besedo, ampak tudi s kozarčkom slovenske-
ga vina in hrano. Letošnja WTM je že šestnajsta doslej. Prva borza je bila leta 1980, na njej pa se je predstavilo 350 udeležencev. Letošnja udeležba je podrla vse rekorde, saj se v londonskem razstavnem prostoru Earls Court predstavlja 157 držav oziroma več kot 4000 raz-stavljalcev. Letos se v Londonu prvič predstavljajo Koreja, Mongolija, Vietnam, Eritreja, Dominikanska republika, Oman, Kolumbija, Honduras in Nikaragva.
POGOVOR Z DRAGOM OTO
Politiki morajo prisluhniti bazi
O posebnem trenutku, ki ga trenutno doživlja naše obrtništvo, smo se pogovarjali s predsednikom obrtniške sekcije pri SDGZ Dragom Oto.
»Lahko smo zmerno zadovoljni z obstoječim stanjem, ki se je kolikor toliko ustalilo in naša kategorija v tem zadnjem obdobju ni bila več pod tolikšnim udarom negativnih faktorjev. Osip zaradi starosti operaterjev in davčnega pritiska "minimum tax” je bil neznaten, nastalo pa je nekaj novih podjetij, tako da smo številčno obdržali svoje položaje. Na splošno lahko rečem, da so se obrtna podjetja utrdila in izboljšala svojo notranjo strukturo, postala so močnejša in so lahko kos novim izzivom v hudi konkurenci. Obrtniki smo druga gospodarska sila na Tržaškem, tik za terciarnim sektorjem. Najbolj so še vedno pod udarom gradbeniki, ki v največji meri občutijo posledice gospodarske krize. Najboljše poslovne rezultate so imela tista obrtna podjetja, ki so obnovila delovne
prostore in posodobila svojo tehnološko opremo. To velja še zlasti za proizvodne enote v obrtni coni v Dolini.«
Obrtna sekcija SDGZ nudi svojim članom paleto servisnih storitev in jih zastopa navzven. Kako razvijate to sindikalno zastopstvo?
»Imeli smo stalne stike z deležnim od-borništvom, s tržaškim skladom in finančno ustanovo CONGAFI, katerim smo predočili probleme naše stroke in posredovali za njihovo ugodono rešitev. V prvi vrsti gre za pridobivanje olajšanih kreditov za posodabljanje obratov, sedaj
pa je obvezna na osnovi zakona št. 626 zagotovitev standardov za varnost pri delu, kar predstavlja zahtevno obveznost. Razveseljivo je, da smo začeli v večji meri koristiti ugodna posojila iz javnih sredstev. Tudi organizacijsko smo se kot sekcija utrdili, izboljšali smo strukturo, tako lahko nudimo boljši servis in informacije o novostih, s čimer smo tudi pridobili še večje zaupanje članov. Priredili smo tudi strokovna predavanja in tečaje za vodenje podjetij z namenom, da povečamo podjetnost in sposobnost prilagajanja trgu, razmeram in zahtevam potrošnikov. Lahko rečem, da so člani odbora obrtne sekcije aktivno sodelovali in so prinesli nove ideje, ki smo jih nato iznesli na raznih forumih. Obžalovati moram le, da pristojni deželni odbornik ni imel dovolj posluha za te predloge in sugestije. Skrajni čas bi bil, da se trend odnosov med politiko in ljudstvom obrne na glavo: dolžnost politika je, da prisluhne bazi!«	(ma)
Rahle podražitve v Sloveniji
LJUBLJANA (STA) - Oktobra so se cene v trgovini na debelo v primerjavi z mesecem prej v povprečju povišale za pol odstotka. Po podatkih slovenskega državnega statističnega urada so na rast cen najbolj vplivale dražje higienske in čistilne potrebščine, ki so se v povprečju podražile za 1,7
odstotka, tekstilni izdelki so bili v povprečju dražji za 1,3 odstotka, gradbeni material za 0,7 odstotka, živilski izdelki za 0,3 odstotka, posoda pa za 0,1 odstotka. Na septembrski ravni so ostale cene usnja, kurjave in razsvetljave, električnih naprav, predmetov za gospodinjstvo, zdravil, šolskih in
pisarniških potrebščin, prometnih sredstev, pnevmatik za vozila-maziv, kmetijskega orodja ter kemijskih sredstev za kmetijstvo. v primerjavi z lanskim oktobrom so se cene v trgovini na debelo v povprečju povišale za 7,5 od' stotka, v primerjavi z lanskim decembrom pa za 4,9 odstotka.
OBLETNICE / DESET LET TEGA JE UMRL SLIKAR AVGUST ČERNIGOJ
Vsestranski umetnik, stalni raziskovalec in inovator
Ustvarjalni proces nas prestavlja v brezčasni prostor stalnih dinamičnih sprememb, obnavljanja. Avgust Černigoj, ena najvidnejših osebnosti avantgarde Srednje Evrope pripada tej dimenziji. Kdor ga je poznal, ali ga preko njegovih stvaritev odkriva vedno znova, najprej občuti ditalen utrip ustvarjalne osebnosti. Morda prav zato se težko sprijaznimo z dejstvom, da je minilo kar 10 let, ko je prav na ta dan Avgust Černigoj prestopil iz tega sveta, ki ga je znal do visoke starosti sedeminosemdesetih let nenehno oživljati in oplajati. Njegove umetnine ostajajo žive in aktualne, pritegujejo pozornost tudi pri novejših generacijah. Se zlasti njegovi učenci se ga z veseljem spominjajo: njegova živahna osebnost je spodbudno vplivala na celo generacijo umetnikov, kot bi bil njegov ustvarjalni elan nekaj posebnega, strastno nalezljivega.
Ce bi morali strniti Černigojevo likovno rast v nekaj mislih, bi prav gotovo poudarih njegovo neobičajno prilagodljivost in vsestranskost: z enako lahkoto se je loteval risarsko zgovornih portretov, slik, lepljenk ali grafik, z enako spretnostjo je v najrazličnejših tehnikah posredoval enako pestre tematike: od Ciste figuralike do popolne abstrakcije.
Primorski umetnik je odigral važno vlogo v Času korenitih sprememb, s svojim doprinosom je povzdignil tržaško likovno dogajanje na evropsko raven.Ob njegovih delih se zamislimo in popeljemo nazaj v iskanju njegovih korenin in tistih življenjskih sil, ki so skozi različne pripetivSCine oblikovale tako bogato osebnost.
Pot nas pelje tja do leta 1898, točneje 24. avgusta v Trst, ko je Avgust Černigoj privekal k luči belega dne očetu Maksimiljanu, ki je bil po rodu iz Vipave in materi Mariji, ki je bila doma s PadriC. Oče je bil pristaniški težak, otrok pa je bilo kar sedem pri hiši. Takoj po osnovni šoli je mlad Avgust stopil do pleskarja, da bi se izučil poklica. Prav njegov delodajalec je odkril mladenCevo nenavadno nagnjenje do likovnega ustvarjanja ter mu svetoval naj študij nadaljuje na poklicni likovni šoli. Tako je tudi storil in se šolal pri slavnem VVostriju. Kasnejše študije mu je omogočila s štipendijo baronica Marenzi. Vojni Cas je predstavljal tudi za Černigoja težko preizku-
šnjo, vendar je tudi v tem obdobju z vnemo risal in ustvarjal z izrazito ekspresivnimi potezami. Ko se je kasneje vrnil v Trst, se je najprej zaposlil v ladjedelnici, nato kot likovni pedagog in zaCel pogobljeno fazo raziskovanja. Opravil je tudi habilitacijo za poučevanje in gojil stike s slavnimi akademijami v Evropi. V Miinchnu je tako spoznal Kosovelovo sestro Karmelo in preko nje tudi pesnika Srečka. Prav njegove revolucionarne ideje so privabile tudi Černigoja v Ljubljano. Tu se je ustavil do leta ’24, ko se je ponovno podal v Nemčijo. Tokrat na slavno VVeimarsko šolo Bauhaus, kjer je sledil teCaju Moholya Nagija v oddelku, ki ga je vodil Kandinski.
V	Ljubljani se je leta ’24 predstavil s prvo konstruktivistično razstavo, ki je doživela velik uspeh s strani mladih umetnikov, kritika jo je pa enostavno prezrla. Leto kasneje so v Jakopičevem razstavišču razstavo ponovili, malo zatem prisilijo ljubljanske oblasti Černigoja, da se vrne v Trst. Tu ustanovi konstruktivistično skupino, katere predstavlja prav on vodilno osebnost. Iz Černigojeve likovnega raziskovanja stopi v ospredje novo pojmovanje prostorskih razmerij, Časovne komponente in svetlobnih iger.
Na grafičnem področju izstopajo naslovne strani, za revijo Novi rod, za katero je ustvaril tudi ilustracije.
Slike, ki jih je ustvarjal za notranjo opremo ladij so sicer bolj figurativne, Čeprav je v njih opazna izrazita barvna sinteza. Razpet med Trstom in Ljubljano je Černigoj zapustil številne freske v obalnih cerkvah, lesene intarzije, potrtrete, slike, lepljenke, vse do abstraktnih slik in objektov.
V	Lipici je na ogled stalna zbirka z raprezentantivnim izborom Černigojevih del; v mestnem muzeju sodobne likovne umetnosti Revoltella v Trstu je v stalni zbirki na ogled tudi rekonstrukcija konstruktivistične dobe. Černigojevi linorezi so po njegovi smrti doživeli še ponatis. Zgovorni so tudi filmski posnetki Ferrarija in Žerjala, v katerih zaživi umetnikova osebnost v vsej svoji živahnosti. Neizbrisna sled ostaja v vseh nas, Černigojev ustvarjalni življenjski zgled oplaja slovensko likovno dediščino in jo postavlja daleč izven ozkih meja v širše evropsko dogajanje.
Jasna Merkti
AVGUST V SINOVIH SPOMINIH
»
Od avantgardne umetnosti se ni dalo živeti«
Cesare Černigoj je ob dopisu, ki ga objavljamo v prevodu, posredoval še drugo gradivo
Danes, 17. novembra, poteka deseta obletnica smrti mojega očeta, slovenskega umetnika Avgusta Černigoja, ki se je rodil v Trstu, 24. avgusta 1898. S temi vrsticami želim opozoriti predvsem slovenske bralce na na veličino osebnosti mojega očeta, ki zasluži vse priznanje ne samo kot umetnik, temveč tudi kot pedagog. Bil je namreč med prvimi profesorji risanja in umetnostne zgodovine na slovenskih šolah v Trstu, ki so jih v obdobju fašizma zaprli in ki so jih v šolskem letu 1945-46 spet odprli na poseg zavezniške uprave. Moj oCe je lahko poučeval na nižjih in višjih srednjih šolah na osnovi habilitacijskega izpita, ki ga je opravil v Bologni leta 1922. Kljub temu pa v fašistični Italiji ni smel poučevati, niti na italijanskih šolah, ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko in spremeniti svojega preimka, kar so žal storili številni Slovenci.
To pa je zanj in za njegovo družino pomenilo, da je živel od umetnosti, točneje od avantgardne umetnosti, ki jo je tržaška mala in srednja buržoazija zavračala. Na nasvet italijanskega futurista E.T. Marinettija se je odločno zavzel, da so mu dodelili dekoracijo notranjosti luksuznih ladij, ki so jih v tržaški ladjedelnici izdelali od leta 1931 dalje. Žal so se vsa ta njegova dela izgubila, ker so se z ladjami vred potopila v vojnem obdobju 1940-43, ko so ladje uporabljali za prevoz italijanskih vojakov v Afriko. Zal je za to dejavnost iz poročanja glasila »Ultime notizie« izvedela tudi tržaška finančna uprava, ki je zato od mojega oCeta zahtevala letno prijavo dohodkov po obrazcu, ki je veljal za vse svobodne poklice. Moj oče jim-je dopovedoval, vendar jim ni dopovedal, da se bo dejavnost v kratkem prekinila (kar se je zgodilo leta 1936). Zaradi spora so nam zasegli pohištvo (razen postelj); vse do leta 1940, ko je fašistična Italija vstopila v vojno, so se zasegi in odkupi pohištva ciklično nadaljevali.
V tem obdobju se je moj oče, ki se ni nikoli uklonil tržaškemu malomeščanskemu okusu, odločil za
poslikavo cerkva. Naj s tem v zvezi omenim cerkvo v Stivanu (-okrog leta 1938), cerkvo v Drežni-ci, pri poslikavi katere je sodeloval z velikim slovenskim slikarjem Zoranom Musičem (okrog leta 1940) in cerkvo v Knežaku (v obdobju 1943-45).
Po drugi svetovni vojni se je lahko kot profesor s stalno plaCo posvetil umetniški dejavnosti. Preizkusil je razne izrazne smeri, med katerimi naj omenim grafiko in intarzijo. Veliko je razstavljal vsepovsod po Evropi, vendar je s svojim umetniškim delom malo zaslužil. Njegov neakademski pristop do poučevanja je omogočal njegovim študentom, da so se svobodno izražali, kar je njim in njihovemu profesorju prineslo veliko priznanj in nagrad. Vzgojil je veliko talentov, naj omenim vsaj E. Zajca, ki trenutno živi in dela v ZDA, in Klavdija Palčiča.
Leta 1968 je dopolnil 70 let in je po zakonu moral v pokoj z zelo nizko pokojnino, ker je imel malo let plačanih prispevkov. Od tistega leta dalje je z razstavami, privatnimi lekcijami, publikacijami in drugim skušal dopolnjevati borno pokojnino. Zal pa se je njegova razvejana dejavnost, ki mu je bila v veliko uteho kljub ekonomskim težavam, sunkovito pretrgala, ko ga je 7. septembra 1975 v Barko-
vljah podrl avtomobil. Takrat mu je rešil življenje njegov bivši študent in prijatelj Rado Štrukelj, na pobudo katerega so očeta sprejeli na nevrokirurški oddelek Glavne bolnišnice, kjer so ga podvrgli intenzivni terapiji. Po dolgih negah in 40 dneh rehabilitacije je dobro okreval, vendar pa so mu fizične in psihične posledice nesreče od takrat dalje preprečile, da bi se še lahko umetniško kakovostno izražal. Po ženini smrti junija 1993 se je preselil v Lipico, v Hotel Mae-stoso, kamor je tudi prepeljal veliko večino umetniških del. Umrl je približno dve leti kasneje, in sicer 17. novembra 1985 v starosti 87 let, pokopali smo ga 25. novembra.
Med priznanji, ki jih je prejel, velja omeniti članstvo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Prešernovo nagrado, junija letos pa so po njem poimenovali proseško osnovno šolo. Na njegovo željo hrani njegova dela kobilarna v Lipici, ki jih je dala na ogled v posebni galeriji. Razstavni prostori »Avgust Černigoj« so odprti vsak dan, razen ob ponedeljkih, zato se lahko vsakdo na lastne oči prepriča o velikem pomenu umetniškega dela tega velikega ustvarjalca.
prof. Cesare Černigoj
Usoda galerije
Vedno bolj se zdi, da je nemirni umetniški duh, ki je ustvarjal vse do smrti, doživljal podobno usodo kot njegov prijatelj in sodobnik Srečko Kosovel. Podobno kot Kosovel je tudi Černigoj s svojo ustvarjalnostjo in mišljenjem delec presegal Cas, v katerem je živel. Zaradi izjemne svobodomiselnosti in nemirnega ustvarjalnega duha je bil v večnih sporih z okoljem, ki ga.naj večkrat ni razumelo in je z zadržanostjo spremljajo njegove umetniške »eksperimente«. Znano je, da je zadnja leta svojega življenja preživel v Lipici, kjer je tudi njegova galerija in v katerih je zbranih približno 1400 umetnikovih del iz različnih obdobij. Galerija, ki pri ljubiteljih modeme umetnosti vzbuja veC zanimanja, žal še ni dokončana po umetnikovi zamisli in kot mu je bila dana obljuba. Mogoče se bodo ob 10-letnici smrti odgovorni za kulturno na slovenskem vendarle zamislili in poskrbeli, da se poravna dolg do tega pomembnega slovenskega konstruk-tivista in avantgardista. Kajti vsa leta po umetnikovi smrti je skrb za galerijo le na ljubiteljski osnovi.
&«n«
GLEDALIŠČE / DESET LET KOREODRAME
Prvinskost, ujeta
med ples in i
LJUBLJANA - Koreodrama Ljubljana je avtorsko gledališče Damirja Zlatarja Freya, ki je duša in umetniški vodja tega gledališča, poleg tega pa tudi režiser, koreograf in dramatik. Koreodrama Ljubljana je bila ustanovljena leta 1986 na njegovo pobudo. Pred tem je Frey na območju nekdanje Jugoslavije ustvaril veC kot sedemdeset koreografij. Koreodrama slovi po svoji posebnosti, drugačnosti, novi tehniki igre in giba, za katero stoji Damir Zlatar Frey.
Za njegovo avtorsko delo je značilen nov, poseben način igre, ki temelji na igralcu in njegovi gradnji lika, ki ga vključi v zgradbo dramsko-koreo-grafskega dela. Teoretsko izhaja iz nemškega ekspresionističnega plesa in zagrebške plesne Sole Rudolfa Labana. Žanr koreodrame je specifičen nadn izražanja, ki poudarja Čustveno intenzivno plat dramskega dogajanja, pri Čemer izhaja iz prvinskega in iracionalnega. Pri postavitvi in režiji svojih avtorskih del gre Frey od giba k besedi. Na začetku delovanja Koreodrame je igralka Alja Tkače-va povedala: »Damir Zlatar Frey, ki nas je zbral okoli sebe, je imel že dolgo zamisel o novem gledališču. Ko je v njem zorela tako dolgo, da ni mogel več živeti, je ustanovil nov teater!« Prva premiera Koreodrame Ljubljana in Damirja Zlatarja Freya je bila v sezoni 1986/87 predstava Agata Schwazkobler po motivih Visoške kronike Ivana Tavčarja
in v priredbi Petra Božica. Na začetku so hoteli poudariti prvinskost koreodramskega žanra ter vrnitev k primarnemu gledališču in izražanju s simboli. Tako je Agata Schvrarzko-bler z ekspresivno interpretacijo odprla pot nadaljnjim uprizoritvam in likom. Na Borštnikovem srečanju so ustvarjalci prejeli Posebno nagrado za kolektivno igro v Agati Schvrarzkobler. Leta 1987 je sledila VVildova Saloma, ki jo je odigrala Olga Kacjan, besedilo in dramaturgijo je pripravil Darko LukiC, režija in koreografija Freya pa je v tem delu združevala dramo in ples. Po motivih Slavka Gruma je nastala predstava De Profundis. Njeno krstno uprizoritev sta pripravila Livija Pandur in Frey. Kot pravi kritik E. H. v Mladini o tej predstavi: »Tako kot v Agati Schvvarzkobler je tudi v De Profundis režijski vrhunec dosežen v koreografiji ženskega zbora...« Naslednji predstavi sta Služkinji in Poo-
Žabe Gregorja Strniše v oživitvi Koreodrame in D. Z. Freya (Foto: Bojan Salaj)
štreni nadzor po dramski predlogi Jeana Ceneta, in sicer v sezoni 1988/89. Za vlogo Clai-re v Služkinjah je igralec Alojz Svete prejel nagrado za najboljšega mladega igralca na festivalu MES in nagrado publike in žirije na Borštnikovem srečanju za mladega'igralca, oboje leta 1989. Igralec Pavle Ravnohrib je leta 1991 prejel zlati lovorjev venec na festivalu MES za vlogo Zelenookega v predstavi Poostreni nadzor. Priha-
jajo je Freyevo videnje Ionescovih Stolov. O predstavi je leta 1992 Ivica Buljan zapisal: »Ob projektu Prihajajo D. Z. Freya, ki ga lahko beremo tudi kot prvo veliko umetniško delo, nastalo kot neposredna posledica vojne, je v tem projektu že Čutiti prehod od plesnega giba k dramski besedi in glasu.« Prihajajo so leta 1993 prinesli nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, in sicer Olgi Grad za vlogo Romunske žene. Po predlogi Gregorja Strniše so bile oživljene Žabe in na Borštnikovem srečanju razglašene za najboljšo predstavo v celoti, Na istem srečanju je Boris Ostan prejel nagrado za igro, Pavle Ravnohrib pa je dobil Severjevo nagrado za vlogo Lazarja v Žabah. Balet Igorja Stravinskega Pomladno obredje je Frey prenesel v dramsko govorico, tako da akterji ne plešejo, temveč igrajo. Projekt Lepa Vida, kore-odramska freska po motivih drame Ivana Cankarja, je Kore-odrami in Freyu prinesel novo priznanje na Borštnikovem
srečanju, in sicer nagrado za najboljšo predstavo v celoti.
V letošnji sezoni je Koreodrama pripravila oživitev Grumove Goge, ki so jo pripravili skupaj s Televizijo Slovenija. Predstava Dogodek v Mestu Gogi je ključna za Freyevo ustvarjanje. Gram je za Freya veliki inspirator, hkrati pa je to kronska predstava slovenske koreodrame. Seveda se tu zgodba ne konca, saj Frey že snuje misli za novo predstavo po motivih Slavka Grama in pripravlja njeno premiero, ki bo zaključila deset delovnih let Koreodrame. V Iptošnji sezoni pripravljajo poleg rekonstrukcije in nove premiere še povezovanje gledališč Ljubljane, Celja in Zagreba ter podelitev desetih Koreodraminih Vener za zahvalo ljudem, ki so z njo povezani. O sebi pravijo, da so zdrav, živ organizem, poln sveže, ustvarjalne krvi, ki hlepi po raziskovanju, in da so v organizacijskem smislu gledališče, ki je imuno na bolezni, ki nažirajo velika gledališča - so gledališki laboratorij. Karla Železnik
In memoriam: Ernest Gellner
Poleti je v Piranu potekala Mednarodna etnološka poletna šola, katere najuglednejši aktivni udeleženec je bil profesor Ernest Andre Gellner. Žal je tega prijetnega, zadržano uglajenega gospoda polemičnega duha izdalo srce. Umrl je prejšnji teden, ko se je vrnil s predavanj v Budimpešti, enega od številnih univerzitetnih mest, iz katerih so ga vedno znova vabili predavat.
Pred tridesetimi leti je vstopil v znanstveno javnost (in politično debato) s slovito knjigo Thought and Change, kjer je prvič spregovoril o vprašanjih nacionalizma, kar je bila njegova poglavitna znanstvena preokupacija, čeprav je morda raziskovalnemu akademskemu delu dajal prednost na področju socialne antropologije. Gellnerjevo neusahljivo zanimanje za etnična vprašanja in probleme nacionalizma pripisujejo njegovemu svetovljanskemu poreklu: rodil se je v Parizu leta 1925, kjer se ga je držala oznaka »provinicialni češki malomeščanček« iz Prage, kot je rad povedal. Med letoma 1942 in 1947 je Študiral politične vede, filozofijo in socialno antropologijo v Oxfordu, po končanih študijih pa je začel bogato raziskovalno in predavateljsko akademsko karirero. Od leta 1949 do leta 1984 je delal na znameniti London School of Economics, pozneje pa na oddelku za socialno antropologijo Univerze Cambridge, kjer je bil zadnja leta predstojnik oddelka. Leta 1992 je postal zaslužni profesor.
Njegov pedagoški ciklus iz zadnjega obdobja je nosil naslov Religije, politike, socialne strukture: Severna Afrika, Nepal, vzhodna Evropa. S prvimi temami so zajeta poglavitna področja Gellnerjevega tematskega dela, kot ga označujejo vse biografije, v drugem delu -tako imenovanih regionalnih interesih - pa se (po terenskem raziskovanju Berberov v Maroku v 50. letih) poudarek prestavlja po regijah vzhodne Evrope. Lahko bi dejali, da ga uravnava zgodovina, kot se kje dogaja: v obdobju 1988-1989 je to ZSSR. V Pragi je ustanovil in vodil Sorosev Center za študije nacionalizma pri Centoalnoevropski univerzi.
Gellnerjeva bibliografija je zelo obsežna, objavljal je vse do zadnjega. Navedimo le nekaj naslovov, ki označujejo njegova široka znanstvena zanimanja od filozofije in socialne teorije (The Devil in Modern Philo-sophy, 1974; Words and Things - an Exammation of and an Attack on Linguistic Philosophy, 1979; Relati-vism and the Social Sciences, 1985) prek razprav o religiji in kulturi (Muslim Society, 1981; Leben in Islam: Religion als Gesellschaftsordnung, 1985; Culture, Identity and Politics, 1987; Cause and Meaning in the Social Sciences, 1973) pa do velikih del o civilni družbi, politiki in nacionalizmu (Legitimation of Belief, 1974; State and Society in Soviet Thought, 1988, in drugih). Na pripombe in očitke mlajših kolegov, češ da je zmerni tradicionalist, se je odzival z nekoliko vzvišeno pozo učitelja, ki se ne dovoli omajati v svojih stališčih. Njegovo zanimanje je veljalo tudi poučevanju strukture sredozemskih družb: z veseljem se je udeleževal poletne šole v Piranu, ki jo je soorganiziral Inštitut za humanistične Studije v Ljubljani. Profesor Gellner je bil član njegovega mednarodnega znanstvenega sveta in se je zato leta 1992 mudil v Ljubljani. Programi instituta so bili blizu njegovemu teoretskemu delu; žal nam je, da ne bomo več mogli računati na njegovo sodelovanje in da se ne bomo mogli učiti iz njegovih izkušenj - ki pa seveda ostajajo tudi v njegovih delih.
Braco Rotar
Odlomek iz predstave Pomladno obredje (Foto: Bojan Salaj)
Slovenci smo dobili prve priročnike s področja lutkovne tehnologije
MARIBOR - Zasebna založba Ari-stej, ki jo vodi Emica Antončič, letos praznuje drugi rojstni dan. Ob tej priložnosti so ta teden v Univerzitetni knjižnici Maribor predstavili dosedanje delo in načrte za prihodnost. Po besedah Emice Antončič je založba Aristej še vedno majlina založba (doslej so izdali trinajst naslovov, od tega dve avdio kaseti), ki pa se je že uveljavila s kakovostnim in zaradi izvirnih zamisli alternativnim programom.
Zlasti uspeSna je bila avdio kaseta Spanček, namenjena uspavanju dojenčkov, saj prodajajo že drugo naklado. Nihče se še ni pritožil, da kaseta ni dosegla svojega namena, ampak so jo dobro sprejeli tudi odrasli za sprostitev po stresu ali študiju. Pred kratkim so izdali Se drugo kaseto, na kateri je predstavljenih vseh šest pravljic za malčke iz zbirke Ada in otroški hit Adina pesem. Zaradi čedalje večjega zanimanja za zgodnje učenje
tujih jezikov so kaseto izdali v slovenskem in nemškem jeziku. Pri izdaji kasete so sodelovali skladatelj prof. Mitja Reichenberg, prevajalca mag. Elisabeth Seitz in dr. Mirko Križman, režiser Sebastijan Horvat in igralec Marjan Hinteregger. V zbirki Ada sta pred kratkim izšli tudi knjigi Muca ris in kuža volk ter Zdaj sem jaz na vrsti. Tudi ti dve deli je na besedilo Emice Antončič ilustrirala Vera Kovačevič.
Novost založbe Aristej sta prvi knjigi iz zbirke Moje lutke: Lutke na palici in Lutke na nitkah. Avtorica knjig je priznana oblikovalka lutk in predavateljica Breda Varl. Tako dobivamo Slovenci prve priročnike s področja lutkovne tehnologije, namenjene vzgojiteljem, učiteljem, likovnim pedagogom, ljubiteljskim lutkarjem in staršem. V zbirki, ki jo odlikujejo nazorna in jedrnata besedila, skice in barvne fotografije, bo izšlo šest knjig.
Janko Štruc
Retrospektivi Korošina in Koresa
V	Galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled retrospektiva fotografij Janeza Korošina. Korošinove fotografije so vezane na krajino, zlasti takšno, ki so jo zaznamovali človekovi posegi. S posebnim tehničnim pristopom, ki daje delom videz piktoralnosti, je avtor interpretiral krajinske momente, znotraj katerih ni prostora za človeške figure (do 18. decembra, Prešernova 7, prost vstop, odprto od torka do petka med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, nedelja med 10. in 12. uro).
V	zgornjih prostorih Umetnostne galerije v Mariboru bodo nocoj ob 17. uri odprli retrospektivo, posvečeno slikarju Slavku Koresu. Kores je leta 1949 diplomiral na ljubljanski likovni akademiji (prof. Marij Pregelj). Njegovo uveljavljanje v slovenskem, zlasti mariborskem likovnem prostoru obsega čas skoraj petih desetletij. Kores je izhajal iz reahstične tradicije brez šokantnih preobrazb. Motivika njegovih slik se giblje na področju krajine, portreta, avtoportreta, tihožitij, fantazij-
iHMIt j i •
H
Janez Korošin: FTujska gora, 1973 (KSF)
Slavko Kores: Avtoportret, 1980, jajčna tempera
skih in cerkvenih interierjev. Retrospektiva bo dokumentirala njegovo mnetniško pot v obdobju od leta 1948 naprej (do 31. decembra, Strossmayerjeva 6, vstopnina včeraj še ni bila določena, odprto od torka do sobote med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro, nedelja med 9. in 13. uro).
(V.U.)
_ SLOVAŠKA / PO ODOBRITVI V BRATISLAVSKEM PARLAMENTU
Novi zakon o slovaškem jeziku krši pravice madžarske manjšine
Protest madžarske vlade in predstavnikov manjšine
BRATISLAVA - Slovaški parlament je včeraj ponoči z veliko večino glasov odobril zakon o uradnosti slovaškega jezika.
Za zakon je glasovalo 108 poslancev večinske koalicije ter obeh najvecjih opozicijskih strank, demokratske zveze in neokomuni-stov. Sedemnajst poslancev se je vzdržalo, proti zakonu pa je glasovalo vseh sedemnajst poslancev madžarske manjšine.
Novi zakon v bistvu odpravlja številne pravico, ki so si jih Madžari izborili v zadnjih letih. Slovaška šteje približno štiri milijone prebivalcev, od katerih je 600 tisoč pripadnikov madžarske manjšine. Madžari živijo strnjeno oh meji z Madžarsko, ob levem bregu Donave.
Predsednik Mečiar
Novi jezikovni zakon določa, da je slovašCina edini uradni jezik v državi in da se samo ta jezik uporablja v odnosih z oblastmi. S tem je bil razveljavljen prejšnji zakon, ki je Madžarom dopuščal rabo njihovega jezi-
ka v krajih, kjer manjšina predstavlja najmanj 20 odstotkov prebivalstva. Slovaške oblasti dušijo manjšino s še dvema določiloma: z novimi »dvojezičnimi« šolami, ki naj bi postopoma nadomestile sedanje šole z madžarskim uCnim jezikom in v katerih naj bi pouk v nižjih razredih potekal izmenično v slovašCini in madžarščini, v višjih razredih pa bi madžarščina postopoma izginjala in postala le predmet, medtem ko je zdaj učni jezik. Drugo določilo pa je predlog o spremembi administrativnih enot, ki naj bi jih določili tako, da v nobeni novi deželi madžarska manjšina ne bo predstavljala 20 odstotkov prebivalcev.
Madžari so se temu uprli in madžarski premier Gyula
Horn je v pismu opozoril slovaškega premiera Mečiarja, da krši evropske standarde m škoduje integraciji evropskih držav. Horn je Slovake tudi obtožil kršitve madžarsko-slovaskega dvostranskega sporazuma o varstvu manjšin, ki pa ga bratislavski parlament še ni ratificiral. Madžarska manjšina pa je posredovala pri Svetu Evrope in se pritožila zaradi kršitve okvirne konvencije o pravicah narodnih manjšin, ki jo je Slovaška že ratificirala, ni pa še formalno v veljavi, ker je ni ratificiralo vsaj 12 držav.
Sicer pa zakon ne zadeva samo manjšine in predvideva kazen v višini 40 tisoč dolarjev za kršitelja, ki bi na primer uporabljal besedi »drink« ali »popcorn«.
n NEPAL / PO PETKOVIH SNEŽNIH PLAZOVIH h
Večina tujih alpinistov je na varnem
Najhujši krvni davek so plačali Nepalci, med tujimi turisti pa je življenje izgubilo šestnajst Japoncev
KATMANDU - Ker se je vreme izboljšalo, so včeraj v Nepalu pospešeno nadaljevali reševalno akcijo po tragičnih snežnih plazovih prejšnji petek. Italijanski veleposlanik v Nepalu Ser-gio Grimaldi je iz oporišča Luckla s helikopterjem v Katmandu prepeljal devet Italijanov, štiri Američane ter po enega avstrijskega, novozelandskega in belgijskega planinca. Poleg tujih alpinistov pa je veleposlanikov helikopter v Katmadu prepeljal tudi dve nepalski šerpi s hudimi ozeblinami. Vsi Italijani, ki so bili v Nepalu, so po zadnjih vesteh na varnem, nekateri celo želijo nadaljevati načrtovane vzpone. V Katmanduju se je torej vrnilo že 35 italijanskih turistov. Italijansko veleposlaništvo pa bo danes ' vseeno organiziralo še en helikopterski polet, a med osebjem veleposlaništva vlada prepričanje, da je najhujše mimo. Seveda za zdaj še ne morejo izključiti možnosti, da je bil kateri od italijanskih turistov žrtev snežnih plazov.
Natančno število žrtev petkove katastrofe še ni znano. Reševalci so doslej odkopali 50 trupel, v glavnem Nepalcev. Med tujci so najhujši davek plačali Japonci, saj jih je pod snegom življenje izgubilo 16. Preživeli Italijani so vCeraj v Katmanduju pripovedovali, da se morajo zahvaliti srečnemu naključju, svoji iznajdljivosti in izkušnjam, da so jo še kar poceni odnesli. Seveda so vsi preživeli neskončne ure strahu, ko je v petek Nepal zajelo nepričakovano snežno neurje, tako da je do sobote zapadlo veC kot dva metra novega snega. Vsi so poudarjali, da jih je rešilo sobotno izboljšanje vremena, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do prave katastrofe.
Po zadnjih vesteh se je na prizadetem območju nahajalo približno 500 planincev," ki se morajo zahvaliti nesebičnim naporom domačih reševalcev, da žrtev ni bilo še več. Šerpe so tudi za ceno lastnega življenja poskušali reševati tuje turiste, ki jih je zasul plaz.
VESOLJE / PO SPOJITVI MIRA IN ATLANT1SA
V orbiti astronavti iz štirih držav sveta
HOUSTON - Člani ruske orbitalne postaje Mir in ameriškega vesoljskega plovila Atlan-tis so si včeraj privoščili nekaj oddiha. Izmenjali so si darila, zaigrali na kitaro in poslušali Slasbo, ki so jo s seboj prinesli Američani.
Družabni odmor sta si posadki navsezadnje zaslužili po zahtevnem zbliževalnem manevru, fe zahtevnejši spojitvi in garaškem raztovarjanju. Tri dni je Atlantis zasledoval orbitalno po-
stajo, preden se je v sredo ustavil deset metrov od nje in se nato brez težav spojil z njo s pomočjo televizijske kamere.
To je bila že druga spojitev ameriškega vesoljskega plovila z rusko orbitalno postajo. Američani pa so tokrat v orbito odnesli ruski spajalni modul, ki bo omogočal varnejše in lažje združitve ameriških vesoljskih trajektov z rusko orbitalno postajo.
Ta modul je dolg 4,6 metra, tehta pa 4,5 tone in bo ostal na orbitalni postaji. V ameriško-ru-skem vesoljskem programu je predvidenih še pet »obiskov«.
Ko je Atlantisov kapitan Ken Cameron preveril tesnitev spajalnega modula, so štirje Američani odprli prekate in skozi cev »poleteli« Rusoma in Nemcu Thomasu Reiterju nasproti.
Na Atlantisu sta ostala samo eden od Američanov in Kanadčan Ch-ris Hadfield. Snidenje med poveljnikoma posadk je bilo prisrčno (na zgornji sliki AP), pravo praznično vzdušje pa je zavladalo, ko so se vsi strpali v Mir za priložnostni posnetek (na spodnji sliki AP).
Takoj nato pa se je začelo garaško delo, saj so zaceli iz Atlantisa v Mir premeščati ves material, ki so ga pripeljali s seboj (vodo, hrano in znanstvene instrumente), na Atlantis pa bodo prenesli vse, Cesar na orbitalni postaji ne potrebujejo veC. Astronavti bodo morali delo opraviti do sobote, ko se bo Atlantis vrnil na Zemljo.
Kot je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, je s spojitvijo Atlantisa in Mira nastal 22'5-tonski orbitalni kompleks. V Houstonu so zadovoljni z dosedanjim potekom misije, saj ni prišlo niti do najmanjšega zapleta.
Američani so zadovoljni, ker se na orbitalnem kompleksu Atlan-tis-Mir nahajajo astronavti iz štirih držav (ZDA, Ruska federacija, Nemčija in Kanada), saj hočejo s tem dokazati, da je pri osvajanju vesolja nujno potrebno mednarodno sodelovanje.
Načrt je dober, mere zgrešene
Približno polovica vesoljcev Nase ne ustreza zelo tesnim ruskim standardom za vesoljsko vozilo Sojuz. S Sojuzom prevažajo posadke do mednarodne vesoljske postaje Mir.
Rusko
vesoljsko
vozilo
Sojuz
Ruski
vesoljec
ari Gude
NOVICE
Izjemni varnostni ukrepi na volitvah v Alžiriji
ALŽIR (Reuter) - Na 7833 alžirskih voliščih, kjer je včeraj 16 milijonov volilnih upravičencev izbiralo alžirskega predsednika, je za varnost skrbelo več deset tisoč do zob oboroženih vojakov in policistov, saj so muslimanski skrajneži zagrozili, da bodo uničili volilne skrinjice. Največ možnosti za zmago ima sedanji predsednik Zeroual, njegovi tekmeci pa so islamski vodja Nahnah, borec proti islamskemu funda-mentalizmu Saadi in zmerni musliman Boukrouh. Muslimanski skrajneži so zaradi prepovedi njihove stranke volilce pozvali k bojkotu.
Šrilanška vojska le še korak od Džafne
KOLOMBO (Reuter) - Šrilanška vojska se je včeraj v predmestju Džafne srdito spopadla s tamilskimi uporniki. Ti trdijo, da je vladna vojska silovito bombardirala Kondavil in hupalaj, ki ležita na obrobju Džafne, ter da sta mesti postali neprimerni za bivanje. Dejali so tudi, da vladnim vojakom mest ni uspelo zavzeti. Šrilanška tiskovna agencija je sporočila, da so tamilski uporniki na tem območju sistematično uničevali družbeno lastnino in da so izgubili podporo ljudstva. Vojaški viri pa so sporočili, da jim je uspelo zavzeti glavno oporišče Tamilskih tigrov v Kondavilu in da so upornikom zadali Številne žrtve, saj so imeli veliko vojaško premoč.
Evropski parlament za ostrejše ukrepe proti Nigeriji
STRASBOURG (Reute) - Evropski parlament je predstavnike Evropske unije (EU) pozval, naj proti Nigeriji uvedejo naftni embargo, s čimer bi okrepili pritisk na nigerijske vojaške voditelje, ki so minuli teden usmrtili devet aktivistov za človekove pravice, med katerimi je bil tudi ugledni voditelj Ken Saro-Wiwa. Edino neposredno izvoljeno telo EU je včeraj od evropskih zunanjih ministrov zahtevalo, da proti nigerijskim vojaškim oblastem nastopijo ostreje, kot so nameravali; Evropski parlament je poleg uvedbe naftnega embarga zahteval tudi zamrznitev bančnih računov nigerijskih voditeljev v Evropi in prepoved Spornih tekmovanj za nigerijske reprezentance v tujini. Predstavniki Evropskega parlamenta so svoje zahteve podprli z dejstvom, da oblasti v Lagosu nameravajo usmrtiti še 17 ljudi, ki so jih na smrt obsodile le zato, ker so se v domovini borih za varstvo okolja.
LETNO ZASEDANJE DRŽAV APECA
Dogovor o prosti trgovini
OSAKA - Zunanji ministri držav Azijsko-pačifiške-ga foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC) so včeraj nepričakovano premostili razhajanja in oblikovali predlog dogovora o prosti trgovini v regiji ter s tem razblinili oblake, ki so se nad srečanje zgrnili zaradi Clintonove odločitve, da se sestanka ne bo udeležil.
Zdi se, da je prav Clintonov izostanek s sestanka predramil ministre, ki so se zadnje dni prerekali o tem, kako hitro naj se odpirajo trgi držav v tej regiji. »Besedilo je usklajeno, glavni akterji soglašajo s predlogom,« je dejal avstralski zunanji minister Gareth Evans. »Bližamo se zelo
dobri ureditvi tega vprašanja.« Tudi kitajski zunanji minister Qian Qichen je zadovoljen, ker so ministri Apeca predčasno dosegli dogovor. »Premostih smo razhajanja in prepričan sem, da bomo dogovor sprejeli brez zapletov,« je dejal Qian. Predstavniki Apeca bodo z dogovorom
Ženske proti Apecu
OSAKA (Reuter) - Predstavnice gibanja za pravice žensk, ki jih jezi izkoriščanje žensk v pacifiškem bazenu, so ostro kritizirale združenje Apec, ki so ga imenovale ekskluzivni moški klub, ki služi le poslovnežem. »Apec se zanima le za potrebe multinacionalnih družb,« je dejala Diana Bronson, predstavnica foruma 30 organizacij za zaščito človekovih pravic in sindikatov iz 15 držav članic Apeca, ki sicer vključuje 18 držav. »Potrebe žensk so na dnu dnevnega reda.« Bronsonova trdi, da so ženske prisiljene delati v 24-umih izmenah, da jim niso zagotovljene temeljne delavske pravice in pravice do poštenega plačila ter da vlade azijsko-pacifiških držav njihov boj zanemarjajo. Predsednica Združenja japonskih volilnih upravičenk Teme Hara je posebej pokarala japonsko vlado, ki je kot gostiteljica letošnjega srečanja zamudila priložnost in na dnevni red ni uvrstila ženskega vprašanja.
o liberalizaciji trgovine sprejeli napotke za odpiranje trgov v regiji z najhitrejšo gospodarsko rastjo v svetu, ki predstavlja polovico svetovnega gospodarstva in skoraj polovico svetovne trgovine.
Clintonovo odločitev, da se sestanka ne bo udeležil zaradi »proračunske vojne« z republikanskim kongresom, so udeleženci srečanja sprejeli z razočaranjem in osuplostjo, saj bo srečanje postavilo temelje za trgovino v regiji v naslednjih desetletjih. »Odločitev ameriške administracije sicer sprejemamo z razočaranjem,« je dejal predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, »toda to ne bo ogrozilo srečanja v Osati..« Ameriška delgacija ocenjuje, da so ostali udeleženci srečanja dobro sprejeli
Clintotnov izostanek s srečanja. »Ostali udeleženci srečanja so pokazah precej razumevanja in podpore,« je dejal predstavnik ameriške delegacije Mickey Kanton »Razumejo, da se predsednik bori za razumen, učinkovit proračun, ki bo omogočil Združenim Državam, da ohranijo sedanjo raven blagostanja.« Srečanja se bo namesto predsednika Clintona udeležil ameriški podpredsednik Al Gore. »Predsednikova odločitev bo imela posledice za pelotno regijo,« je dejal predstavnik Bele hiše. »Predsednik se tega zaveda in ga to muči.« Clinton je sprva načrtoval šestdnevni obisk na Japonskem, pozneje je obisk zaradi težav s proračunom skrčil na štiri dni, včeraj pa ga je dokončno odpovedal.
Na lanskem srečanju Apeca v B ogorju v Indoneziji so se voditelji dogovorili, da bodo razvite države popolnoma odprle svoja gospodarstva do leta 2010, nerazvite pa do leta 2020. Toda v bogorski deklaraciji niso določili, kaj je prosta trgovina in kako naj jo gospodarsko in kulturno različne članice dosežejo. Poleg tega se vse članice niso strinjale s tem, da so dogovorjeni roki za države obvezujoči. Udeleženci letošnjega srečanja v Osati se morajo dogovoriti o podrobnostih liberalizacije. Strokovnjaki ocenjujejo, da so se ministri dobro odrezali, saj so sklenili načelen dogovor celo nekaj dni pred nedeljsko sklepno slovesnostjo, na kateri naj bi voditelji 18 držav dogovor podpisali.
Brian Williams / Reuter
AMERIŠKI PRORAČUNSKI KRIZI NI VIDETI KONCA
AZIJSKO-PACIFISKI FORUM ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE
Republikanci še naprej izsiljujejo
Predsednik Clinton postavil na kocko svoj položaj v Beli hiši
VVASHDMGTON (Reuter) - Republikanski kongres je predsedniku Billu Clintonu ponudil nov kompromisni predlog za izravnavo proračuna, Id bi omogočil vnovično delovanje ameriške vlade, ki je zaradi spora med Clintonom in republikanci na kapitalskem griču ohromljena že tretji dan.
Clinton je prizadevanja kongresa gladko zavrnil, in izjavil, da bo tudi drugič izrabil svojo pravico veta, ter dodal, da je v proračunski bitki z republikanci priravljen »na kocko« postaviti tudi predsedniško funkcijo. »Če so Američani pripravljeni sprejeti republikanski proračun, imajo pravico tudi do drugega predsednika,« je včeraj izjavil Clinton v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CBS. Ameriška javnost za sedanjo krizo vlade večinoma obtožuje republikanske politične veljake v kongresu, in sicer predvsem radikalno krilo konservativne stranke pod vod-
stvom predsednika predstavniškega doma Newta Gingricha in voditelja republikancev v senatu Boba Dola.
Ne ozirajoč se na mnenje javnosti so republikanci včeraj glasovali o omenjenem drugem predlogu, ki bi omogočil vnovično delovanje vlade in hkrati privedel do izravnave proračuna v predvidenem »republikanskem« obdobju sedmih let, pri čemer so prepričljivo premagali demokratske poslance, »za las« pa se jim je izmaknil tudi izid glasovanja, ki bi lahko izničil predsedniški veto. Clintonov drugi »ne« republikanskemu kongresu utegne ohro-
mitev vlade, zaradi katere začasno brez plačila ostaja na cesti 800 tisoč vladnih uslužbencev, podaljšati kar za nekaj dni. Zaradi vladne krize v ZDA so zaprti vsi državni muzeji, turistične znamenitosti in narodni parki, še naprej pa je ohromljeno delo na ameriških veleposlaništvih po vsem svetu.
Republikanci kljub vladni krizi, ki očitno utegne trajati dalj časa, kot je sprva kazalo, še naprej trmasto vztrajajo pri svojem. »Dali vam bomo denar, da boste lahko nazaj na delo poklicali vladne uslužbence in jih tudi plačali, če boste podpisali predlog, ki bo v prihodnjih sedmih letih privedel do izravnavne proračuna. Ni se nam treba prepirati, vse skupaj je zelo preprosto,« je v očitnem nagovoru presedni-ka Clintona včeraj izjavil Newt Gingrich. Konservativni demokrati so predsednika Clintona včeraj posvarili, naj podpiše predlog kongresa in prekliče veto nanj, češ da je proračun mogoče uravnati brez žrtvovanja njegovih zahtev o neposeganju v sklade za socialni in izobraževalni program. »Ne bom podpisal predloga, tudi če vladna kriza traja 90, 120 ali 180 dni,« je za CBS izjavil Clinton in dodal, da ne bo popustil niti, če bo vlada ostala ohromljena do predsedniških volitev. »Takrat naj o vsem skupaj odloči ameriška javnost,« je Se dejal Clinton.
Na kapitolskem griču ni sledu o običajnem vrvežu (AR)
Od 19. novembra bo Japonska v Osaki gostila srečanje predstavnikov 18 držav članic Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje. Voditelji držav bodo razpravljali o tem, kako hitro lahko ustvarijo največje območje svobodne trgovine na svetu.
__________	ŠTEVILO PREBIVALCEV:
'-7 r--------h PLANICE	------ "	^preostali svet: 3,3 mrd
^	^	Japonska L. . .	| (	) države Apeca: 2,2 mrd
NAMEN SREČANJA
B Priprava temeljev za izvajanje bogorske deklaracije iz leta 1994, ki predvideva odpravo trgovinskih ovir med bogatimi članicami do leta 2010 in v celotnem forumu do leta 2020.
Južna Koreja-
Kitajska
Tajvan

HK* m
Tajska. Singapur . Filipini Malezija
Papua
■R E.	Nova
Indonezija —/ Brunej Z Avstralija J L Gvineja
GLAVNE TEME ZASEDANJA
-Zelandija
Mehika
-Čile
KMETIJSTVO
Japonska, Kitajska, Tajvan in Južna Koreja hočejo zavarovati svoje trge kmetijskih proizvodov. ZDA, Kanada in Avstralija se zavzemajo za odpravo omejitev pri uvozu kmetijskih proizvodov.
PROSTA TRGOVINA
Odločitev, ali naj Apec postane območje svobodne trgovine podobno kot Evropska unija in tako uvede posebne omejitve za uvoz iz nečlanic, bo najverjetneje preložena.
ČLANSTVO
Sprejem novih članic v Apec je zamrznjen do prihodnjega leta, ker še ni dogovora o velikosti združenja. Za članstvo se potegujejo tudi Vietnam, Rusija, Panama in Kolumbija.
KITAJSKA
Kitajska in Združene države Amerike se bodo na srečanju najverjetneje sporekle o trgovinskih ugodnostih in želji Pekinga, da se včlani v Svetovno trgovinsko organizacijo.
EKONOMSKI KAZALCI DRŽAV CLANIC APECA za leto 1993
BDP v mrd USD rast BDP v %
izvoz v mrd USD
uvoz v mrd USD
Japonska	4.220,0
Kitajska	545,0
Južna Koreja 331,0 Tajvan Hongkong Filipini Tajska Malezija Singapur Brunej Indonezija Avstralija PNG NZ
Kanada ZDA
Mehika	36i,o
Čile	43,7
MIROVNA POGAJANJA O NEKDANJI JUGOSLAVIJI
Veliki finale v znaku grenkih kompromisov
Warren Christopher znova v Daytonu
OSAKA, DAYTON (Reuter) - Ameriški državni sekretar Warren Christopher je včeraj predčasno zapustil zasedanje Apeca na Japonskem in odhitel v ZDA na mirovna pogajanja sprtih strani z območja nekdanje Jugoslavije, ki se menda približujejo končnemu mirovnemu sporazumu.
»Upam, da bo moja navzočnost v Daytonu pripomogla k napredku v pogajanjih,« je pred odhodom iz Osake izjavil Christopher, ki o podrobnostih v zvezi z dogodki na mirovnih pogajanjih ni želel govoriti, nekateri viri pa so Se pred zasedanjem Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje poudarili, da Christopher srečanja v Osaki ne bo zapustil predčasno, Ce pogajalci v Daytonu ne bodo dosegli bistvenega napredka. Politični analitiki menijo, da bo ameriški državni sekretar ostal v Daytonu, dokler predstavniki sprtih strani ne podpišejo osnutka sporazuma. Tega naj bi ameriški diplomati nato v ponedeljek Oziroma torek odnesli predsedniku Clintonu, ki bi na mirovni sporazum odtisnil še uradni ameriški pečat.
Voditelja Bosne in- Hrvaške sta včeraj sklenila sporazum o vrnitvi beguncev na domove in gospodarskem sodelovanju, mirovna pogajanja v Day-tonu pa so, sodec po trditvah tamkajšnjih opazovalcev, zašla v izjemno »temno ulico«, saj so predstavniki sprtih strani soočeni z najbolj »grenkimi« kompromisi. Najnovejši sporazum med Hrvaško in Bosno dovoljuje vrnitev 30 tisoč muslimanskih beguncev v Veliko Kladušo in Cazin. Omenjena skupina je na Hrvaško pobegnila po padcu samooklicane pokrajine Fikreta AbdiCa. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns je izjavil, da so se pogajalci znašli na usodnem raz-hodišCu, ko »ponujeno lahko le še sprejmejo ali zavrnejo«. Burns je do-
dal, da je ameriška diplomacija pogajalcem ponudila tudi predloge, kako lahko zbližajo izjemno različne zahteve. Hrvaški predsednik Franjo Tuđman naj bi v kritičnem trenutku že drugič zapustil pogajanja in odpotoval v Zagreb, kjer bo prisostvoval slovesnosti ob prvem zasedanju novega parlamenta. Hrvati so včeraj zagrozili, da ne bodo podpisali sporazuma, ker se ne strinjajo z mejami, ki so bile začrtane na zemljevidu Bosne.
V Podgorico se je včeraj iz ZDA vrnila Crnogorska delegacija. Predsednik vlade Milo Duka-novid je na tiskovni konferenci povedal, da sta njihovemu potovanju v ZDA, kamor so odšli na povabilo skupine ameriških kongresnikov, nasprotovali tako tujina kot ZR Jugoslavija. Predstavniki Crnogorske delegacije so se z ameriškimi kongresniki pogovarjali o tranzitu mirovnih enot, ki so namenjene v BiH, niso pa se pogovarjali o ponudbi Crne gore, da Natu odstopi pristanišče Bar, Čeprav bi bilo to po besedah Du-kanoviča »donosen posel za pristanišče, ki je že tri leta zaprto«. Na vprašanje beograjskega dopisnika, ali je obisk Crnogorske delegacije v ZDA podoben ravnanju slovenskih oblasti tik pred razpadom SFRJ, je predsednik skupščine Svetozar BaroviC izjavil, da se je Crnogorska delegacija med obiskom v ZDA ravnala po naCelu »skrbeti zase ne pomeni škoditi drugemu, ampak mu pomagati«.
Črnogorska vlada se noče ukloniti Beogradu
PODGORICA - Črnogorski premier Milo Djukanović je na tiskovni konferenci potrdil, da je med obiskom v ZDA Američanom ponudil, da Natove sile za uresničevanje mirovnega načrta uporabijo pristanišče Bar. Dejal je, da se o ponudbi ni posvetoval z Beogradom, saj je po njegovem mnenju ta odločitev v pristojnosti črnogorske vlade. Poudaril je, da je Beograd obisku nasprotoval in da se v ZDA ni srečal niti z enim jugoslovanskim diplomatom, kar je svojevrsten paradoks. Medtem nezadovoljstvo Beograda zaradi neodvisne zunanje politike Cme gore hitro narašča. Poznavalci poudarjajo, da je Djukanović vodja struje, ki se za nobeno ceno ne želi odreči državnosti Cme gore v okviru zvezne države. (B. S.)
Pripadniki Hrvaškega obrambnega zbora niso prizanašali niti muslimanskih sakralnim objektom (Telefoto: AP)
MEDNARODNO SODIŠČE ZA VOJNE ZLOČINE V HAAGU
Nova obtožnica proti Karadžiću in Mladiču
Odgovorna naj bi bila tudi za genocid nad tisoči Muslimanov po padcu Srebrenice
HAAG (Reuter, M. M.) - Mednarodno sodišče za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije je vložilo novo obtožnico proti voditeljema bosanskih Srbov Radovanu KaradžiCu in Ratku Mladiču, in sicer zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu po padcu Srebrenice.
Sodišče preiskuje doga- »nad bosanskimi Muslima-janje po padcu Srebrenice, ni zagrešili zločine nezash-ko naj bi bosanski Srbi Sane krutosti«. Bosanski
Le redki so ušli Mladičevemu krvavemu plesu v Srebrenici
Srbi naj bi v srebreniškemu pokolu ubili okoli šest tisoč Muslimanov. Sodišče ima trdne dokaze, da so Srbi dobesedno poklali okoli sto Muslimanov, očevidci pa bodo pričali, da so Srbi prisilili starejšega Muslimana, da je pojedel jetra svojega vnuka.
»Zločine so zagrešile sile bosanskih Srbov pod nadzorom Radovana Karadžiča in poveljstvom Ratka Mladiča, ki so ga pogosto videli v Srebrenici in okolici, kjer so potekali načrtovani množični poboji,« je dejal predstavnik sodišča Christian Chartier. »Oba obtožena naj bi bila neposredno odgovorna za zločine svojih podrejenih.«
»Današnja obtožnica je zgolj pravne, in ne politične narave,« je dejal Chartier. »Prepričani smo, da je
zaradi tako krutih zločinov nujen zakonski pregon.« Petindvajsetega julija je sodišče vložilo obtožnico proti predsedniku Radovanu Karadžiću in poveljniku sil bosanskih Srbov generalu Ratku Mladiču zaradi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu na celotnem bosanskem ozemlju.
Voditelja bosanskih Srbov pa ne nameravata odstopiti s svojih položajev. »Obtoženca sta izven dosega sodišča,« je dejal Chartier. »Pisali smo srbskemu predsedniku Miloševiču in ga opozorili na njegove dolžnosti.« Predstavnica ZN v Beogradu Susan Manuel je izjavila, da je povišanje generala Tihomira Blaškiča, ki ga je haaško sodišCo obtožilo zaradi vojnih zločinov, žalitev tega sodišča.
AMERIŠKE ENOTE SE PRIPRAVLJAJO NA ODHOD V BOSNO IN HERCEGOVINO
»Trening mora biti trši od igre«
_ _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Thomas L. Friedman, International Herald Tribune
VVASHINGTON - Ameriška vojska si je v oporišču Hohenfels v Nemčiji omislila poligon za urjenje, nekakšno Bosno v malem. Poligon ima tako kot hollywoodska scenska postavitev naselja s požganimi hišami in razbitimi avtomobili ter vojake Nata, ki zavzeto igrajo dodeljene jim vloge - župana, begunce, prekupčevalce, ostrostrelce, novinarje in seveda sprte strani.
Enote ameriške i. oklepne divizije, ki bodo predvidoma predstavljale hrbtenico ameriških enot v načrtovani operaciji, se na poligonu urijo za posredovanje v Bosni. Ameriški sekretar za obrambo Wil-liam Perry je v izjavi za Herald Tribune dejal, da je moto ameriškega poveljnika »mini Bosne« - trening mora biti trši od igre.
Pred mesecem dni, ko je ameriški predsednik Bill Clinton sprte strani v Bosni primoral k pogajanjem v Daytonu v Ohiu, se je zde-
lo, da bodo ameriške mirovne enote v Bosni imele podobno vlogo, kot so jo imele ameriške enote na ločitveni črti med Egiptom in Izraelom na Sinaju, kjer jim je C as mineval v štetju mimoidočih kamel. Administracija se je očitno zavedla, da se bo treba vprašanja lotiti bistveno drugaCe.
Ameriški sekretar za obrambo Perry je izjavil, da bo operacija kljub doseženemu mirovnemu sporazumu zelo nevarna. Ameriški vojaški strokovnjaki pričakujejo, da bodo na določenih območjih obstajala žarišča oboroženega odpora, vendar je tveganje po Perryjevih besedah manjše zlo kot širitev spopada in zmanjšanje vodilne vloge Združenih držav.
»Težava, s katero se nočem soočiti za nobeno ceno, je - zakaj mi niste prej povedali, da bo tako? Bilo nam je rečeno, da gremo na nedeljski šolski piknik, zdaj pa nekdo strelja na nas,« je dodal Perry
in nadaljeval, da se zaveda težav, ki bodo nastopile, če ameriški vojaki ne bodo šli v Bosno. V Bosni ne gre samo za neprijetne občutke zaradi nečloveškega klanja, tam obstaja resnična nevarnost razširitve vojne. Po Perryjevih besedah se vsak, ki skuša metati polena pod noge mirovnim prizadevanjem, zavzema za nadaljevanje vojne v Bosni.
Ce v Združenih državah kdo Caka, da bo administracija ameriški javnosti in kongresu postregla z utemeljenimi razlogi za sodelovanje ameriških enot v mirovni operaciji v Bosni, ki bodo odpihnili njihove dvome, Caka zaman. To lahko zasledimo v odkritih Perryjevih odgovorih.
»Menim, da lahko ameriško javnost prepričamo, da kljub dvomom podpre sodelovanje ameriških vojakov v mirovni operaciji v Bosni, če bomo lahko zagotovili, da bodo žrtve minimalne, in če bo
njihova naloga samo ločevanje sprtih stremi in krepitev premirja. Naloge, kot so ločevanje sprtih strani, preprečevanje nadaljnjih pokolov in zagotavljanje varnosti vsem, ameriška javnost lahko intuitivno razume. Menim pa, da bo ameriškemu sodelovanju nasprotovala, če bodo naloge zahtevale kaj več kot samo vzdrževanje miru. Ena do stvari, ki jih ameriška javnost ne bo mogla pogoltniti, je, da bodo sprte strani podpis sporazuma pogojevale z ameriško navzočnostjo v Bosni, ameriškim sodelovanjem pri vzpostavljanju enotne Bosne ali z ameriškimi zagotovili pri izpeljavi volitev, reševanju ustavnih vprašanj, vračanju beguncev, pregonu in kaznovanju vojnih zločincev ter nadzoru oborožitve.«
Vse to so zelo pomembni cilji, ki jih bo skušala ameriška diplomacija doseči z gospodarskimi pritiski. Vendar omenjena vprašanja lahko rešijo samo sprte strani v časovnih
okvirih, ki jim ustrezajo.
Sodelovati ali ne sodelovati je vprašanje, ki je ustvarilo prepad med ameriško javnostjo in političnimi elitami s področja zunanjih odnosov. Elite vidijo v Bosni neizmerne priložnosti - od novih načinov sodelovanja z Rusijo do opredelitve nove vloge Nata in ameriških enot v Evropi. Prepričane so, da lahko Združene države po koncu hladne vojne prevzamejo te obveznosti, ameriška javnost pa meni, da jim tega ni treba storiti. Resnični izziv ameriški administraciji je, kako premostiti te razlike. Pri tem bi se moralo sporočilo ameriškim pogajalcem, ki sodelujejo na pogovorih v Daytonu, glasiti takole: »Cim bolj preprosto. Vsaka ameriška mirovna misija, ki za svojo razlago potrebuje strokovnjaka z Brookings Institution, bo zašla v težave. V Daytonu ne sestavite sporazuma, ki ga tam ne morete tudi prodati.«
SVET
Petek, 17. novembra 1995
ZAMENJAVA V VRHU NEMŠKE SPD
Lotontaine je novi šef
Scharping si je zapravil zaupanje
MANNHEIM (dpa) -Nemški socialdemokrati (SPD) so včeraj na kongresu izvolili novega predsednika stranke. Na glasovanju je Rudolf Scharping, ki je bil doslej šef socialdemokratov, dobil le 190 glasov, njegov tekmec Oskar La-fontaine pa je prejel presenetljivih 321 glasov delegatov SPD.
Oskar Lafontaine, ki je premier nemške zvezne dežele Posarje, je svojo kandidaturo objavil v zadnjem trenutku. K temu ga je nagovarjalo veliko delegatov, potem ko je v sredo imel izredno odmeven govor o prihodnjih smernicah SPD. Lafontaine velja za predstavnika levega krila stranke, njeno krmilo pa je prevzel zelo presenetljivo. Rudolf Scharping pa kljub zmagi La-fontaina ostaja vodja parlamentarne frakcije socialdemokratov. Lafontaine ni član nemškega parlamenta, toda kot predsednik zvezne dežele ima pravico nastopanja v njem.
Z izvolitvijo Oskarja Lafontaina je hkrati padla odločitev o tem, kdo bo nemške socialdemokrate kot vodilni kandidat zastopal na naslednjih zveznih volitvah, ki bodo leta 1998. Sicer
kandidata SPD za položaj nemškega kanclerja stranka izvoli šele na izrednem kongresu, toda jasno je, da ima pri tem prednostno vlogo predsednik stranke. Lafontaine je že leta 1990 kandidiral za položaj nemškega kanclerja, toda zbral je le majhno število glasov.
Presenetljiva zamenjava na čelu SPD je izid večmesečnih razprtij v tej največji nemški opozicijski stranki. Scharping je vodstvo SPD prevzel leta 1993 in stranka je na volitvah leta 1994 sicer dosegla bistveno boljši izid kot štiri leta prej. Toda Rudolfu Scharpingu so vedno znova očitali napačno politično strategijo, nesposobnost in nespretnost pri vodenju stranke.
Lafontaine je izjavil, da se zavzema za program, katerega pacifistična usmeritev v zunanji politiki ni nesporna. Scharping pa je socialdemokrate po svojem nepričakovanem in zelo jasnem porazu pozval, naj enotno podprejo Lafontaina. Svojemu nasledniku je dejal: »Moramo najti moč, da presežemo nesoglasja iz preteklosti. Imamo namreč nalogo, ki je pomembnejša od nas samih.«
Rudolf Scharping
MANNHEIM (dpa) - Rudolf Scharping, edini predsednik nemških socialdemokratov, ki je v zadnjih petdesetih letih zaradi izvolitve drugega voditelja stranke izgubil svoj položaj, se je rodil leta 1947 v mestu Niederelbert.
Tik preden je leta 1966 maturiral, se je pridružil SPD in nato bil vodilni član mladinske organizacije Jusos. Po končanem študiju politologije je bil izvoljen v regionalni parlament zvezne dežele Po-renje-Pfalška. Leta 1985 je tam prevzel vodstvo frakcije SPD in leta 1991 zmagal na regionalnih vohtvah ter prevzel mesto predsednika tamkajšnje vlade.
13. junija 1993 je prevzel vodstvo nemških socialdemokratov, potem ko je Bjorn Engholm zaradi nesoglasij v stranki odstopil. Na izrednem kongresu 25. junija so ga tudi uradno izvolili za predsednika SPD. S petinštiridesetimi leti je bil najmlajši vodja socialdemokratov od druge svetovne vojne. Leta 1994 so ga delegati na izrednem kongresu s 95, 4 odstotka glasov izvolili za uradnega kandidata SPD za položaj nemškega kanclerja.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah so dobili socialdemokrati 36,4 odstotka glasov, kar je bilo dobre tri odstotke več kot štiri leta prej. Toda SPD ni uspelo sestaviti večinske vladne, s katero bi zamenjala desnosredinsko vlado kanclerja Kohla. Scharping bo kljub porazu na volitvah za predsednika SPD ostal vodja opozicijske parlamentarne frankcije socialdemokratov v nemškem parlamentu.
Oskar Lafontaine
MANNHEIM (dpa) - Novoizvoljeni predsednik nemških socialdemokratov Oskar Lafontaine je bil dolgo »enfant terrible« te največje nemške opozicijske stranke. 52-letni Lafontaine je že od leta 1979 čtih vodstva SPD, od leta 1987 pa namestnik predsednika stranke.
Oskar Lafontaine ima v frakciji SPD v nemškem parlmentu kar nekaj nasprotnikov, razlog za to pa je tudi njegov izredno oster jezik. V svoji domovini, zvezni deželi Posarje, pa je izredno priljubljen. Ko je bil še razmeroma mlad, je prevzel mesto župana Saarbriickna, prestolnice te dežele. Leta 1985 je regionalna SPD pod njegovim vodstvom zamenjala konservativno deželno vlado. V osemdesetih letih se je boril proti postavitvi jedrskih raket s srednjim dometom.
Leta 1990 je bil vodilni kandidat SPD za položaj nemškega kanclerja, proti izredno priljubljenemu Kohlu pa je imel le malo možnosti za zmago. Ker je Lafontaine ostro kritiziral predloge konservativcev o financiranju nemške združitve, so ga kmalu označiti za nasprotnika združevanja. Med predvolilnim bojem ga je umsko prizadeta ženska z nožem tako hudo ranila, da je bil nekaj časa v smrtni nevarnosti.
Levo krilo nemških socialdemokratov ga je v preteklosti večkrat pozvalo, naj kandidira za položaj predsednika stranke. Da se je kandidaturo le odločil, pa je bilo odločilno nezadovoljstvo s Schar-pingom in dejstvo, da je z govorom na kongresu požel navdušenje delegatov.
VARČEVALNI UKREPI FRANCOSKE VLADE
Alain Juppe »pospravlja svojo hilo«
PARIZ (Reuter) - Pred- danjih 64 milijard frankov
sednik francoske vlade Alain Juppe je pomiril finančne trge in zadušil upor v vrstah svoje golisti-čne stranke po obelodani-tvi svojega programa za reformo sistema socialne varnosti, s katerim bo skušala francoska vlada zmanjšati javni dolg. Juppeju pa še vedno nasprotujejo sindikati, ki so pozvali k splošni stavki, in javno mnenje.
Preden se Juppejev kabinet spopade z razsipno državo blagostanja, ki jo je leta 1945 utemeljil tedanji francoski predsednik Charles de Gaulle, mora pomiriti trušč na finančnih trgih, ki nasprotujejo davčni disciplini in povišanju davkov, ter se spopasti z močnimi lobiji, ki nasprotujejo zmanjšanju javne porabe v zdravstvu. Premier bo za klestenje javne porabe in povišanje davkov moral pridobiti tudi javno mnenje, ki zdaj nasprotuje njegovemu načrtu. Raziskave javnega mnenja kažejo, da je 58 odstotkov Francozov prepričanih, da sistem socialne varnosti ne bo mogel delovati po napovedanih reformah, le 37 odstotkov pa vladne reforme podpira.
Juppe je napovedal, da bodo izgube sistema socialne varnosti v prihodnjem letu zmanjšali s se-
na 17 milijard frankov, v letu 1997 pa naj bi imel sistem države blagostanja že presežek. Juppe se je odločil, da bo svoj načrt zmanjšanja francoskega javnega dolga, ki znaša 250 milijard frankov, izpeljal tako, da bo nujnejše ukrepe izvajal z vladnimi dekreti in ne bo čakal na potrditev parlamenta. Da bi zatrl upor v lastni stranki, je v parlamentu zahteval glasovanje o zaupnici, ki je bila izglasovana s 463 glasovi proti 87.
Delnicam na francoskih trgih vrednostnih papirjev je včeraj narasla vrednosti, potem ko je francoska centralna banka znižala obrestne mere, kar je bil odziv na načrte vlade o zmanjšanju javnega dolga in oživitvi gospodarstva. »Francija se je končno odločila pospraviti svojo hišo,« je dejal gospodarstvenik Darren VVilliams. »Reforme sistema socialne varnosti so bile nujen ukrep.« Obrestne mere za desetdnevna posojila so s 6, 35 odstotka znižali na 6, 1 odstotka, intervencijske obrestne mere, ki določajo obrestne mere na denarnih trgih, pa so s petih odstotkov znižati na 4, 8 odstotka. Francoska centralna banka je ta ukrep načrtovala že nekaj časa, a je čakala na ustrezne ukrepe vlade.
EVROPSKI MONETARNI INŠTITUT JE IZDELAL ZEMLJEVID POTI, KI VODIJO K ENOTNI VALUTI
Od 1. julija 2002 naj bi bile nacionalne valute preteklost
Evropski monetarni inštitut (EMI) je v sredo predstavil načrt v štirih stopnjah, ki naj bi vodile k uveljavitvi enotne evropske valute. EMI predlaga, da bi se prva stopnja začela leta 1998, torej leto pred predvidenim korakom k fiksnim menjalnim tečajem, proces pa naj bi se končal najpozneje do 1. julija 2002, ko bo evropska valuta postala edino zakonito plačilno sredstvo.
Bankirji evropskih centralnih bank so dolgo razpravljali o podrobnostih prehoda k enotni evropski valuti. Njihova priporočila, ki so jih javnosti posredovati v sredo, kažejo, da so se postaviti na stran zagovornikov »prehoda z zamudo«. V prehodnem obdobju
(med letoma 1999 in 2002) naj bi, kot pravi EMI, veljalo naslednje: »Zasebni ekonomski posredniki bodo lahko uporabljati enotno valuto, vendar uporaba evropske valute ne bo obvezna do končnega roka, ki je določen za prehod k enotni valuti. Vse do takrat bodo torej
posredniki lahko uporabljati nacionalne denarne enote.« Omenjena določila ne veljajo za izvajanje denarne politike in politike menjave v Evropski centralni banki in njenih nacionalnih podružnicah (kot je nemška Bundesbanka).
V začetku leta 1998 naj bi se voditelji držav Evropske unije (EU) odločiti, katere države bodo postale del Ekonomske in monetarne unije (EMU), ki bo stopila v veljavo prvi dan leta 1999. 1. januarja 1999 bi se morati, kot pravi EMI, me-
njalni tečaji med udeleženimi valutami spremeniti v tako imenovane prestopne tečaje, tako da bodo nacionalne valute in evropska valuta le različno poimenovane, z ekonomskega stališča pa bo to ista valuta. Nacionalne valute bodo torej še vedno obstajale.
Najpozneje do 1. januarja leta 2002 bodo Evropska centralna banka in njene nacionalne podružnice začele izdajati bankovce in kovance v evropski valuti ter menjati nacionalne bankovce in kovance za evropske. 1.
julija 2002 bo prehod k enotni evropski valuti končan za vse finančne operacije in posrednike. Nacionalni bankovci in kovanci bodo postopoma izginiti iz obtoka, enotna valuta pa bo postala edino zakonito plačilno sredstvo. V prehodnem obdobju med letoma 1999 in 2002 bodo finančni trgi začeli prvo stopnjo poslovanja z evropsko valuto, napoveduje EMI, vendar bodo posamezniki in večina podjetij v tem obdobju še vedno uporabljali nacionalne valute. Pred letom 1999 mo-
ra Evropska unija določiti zakonodajo, s katero bo nova valuta dobila zakonsko osnovo za uveljavitev. Zakonodaja bo morala vsebovati določila o prestopnih tečajih, s katerimi bodo valute fiksirane, zakonskem statusu nove valute in metodah za nadomestitev nacionalnih valut. V letu 1999, ko bodo menjalni tečaji že fiksni, bo novi javni dolg verjetno že obračunan v evropski valuti, še posebej pa bo to veljalo za vrednostne papirje, ki se bodo prodajali na finančnih trgih. Vmesnemu
obdobju bo sledilo obdobje šestih mesecev, v katerem bo postopoma uvedena nova valuta. Novih bankovcev in kovancev, opozarja EMI, ni mogoče uvesti čez noč. Obdobje šestih mesecev bo zato dovolj dolgo za zagotovitev »gladkega« prehoda in dovolj kratko, da bo težav pri dvojnem operacijskem sistemu čim manj. Na koncu procesa naj bi vsa bančna in finančna industrija poslovala le še z enotno evropsko valuto.
lan Davidson, Financial Times
Koraki k enotni evropski valuti
1998	S
•	Zakonodajno telo EU naj bi ustanovilo Evropsko centralno banko (ECB) in predstavilo enotno evropsko valuto.
•	Začeli naj bi tiskati evropske bankovce in kovati evropske kovance.
•	Začela naj bi se javna informacijska kampanja.
1999-2001
•	Javni dolg naj bi obračunavali v novi evropski valuti.
•	Evropska centralna banka bo začela izvajati denarno politiko in politiko zunanje menjave z enotno evropsko valuto.
•	Veljati naj bi zaCel plačilni sistem TARGET v evropski valuti.
•	Zagotovili naj bi ugodno menjavo nacionalnih denarnih enot z evropsko.
a
•	Menjava nacionalnih bankovcev po imenski vrednosti.
•	Nadzor nad prehodom k enotni valuti v bančni in finančni industriji.
Začetek leta 2002:
•	končni prehod k evropski valuti v javni upravi;
•	umik nacionalnih bankovcev in kovancev;
•	nadzor nad prehodom k enotni valuti v zasebnem sektorju.
VJ-IUULU VOUU.UI V Ua.iiK.XXJ. lil JiiiatlL.IlJ. illU-UDU iJJ-.
smbss < i mm z	*	..... liriTii	mm 1 ■ *■**«* *«	^ J	^ jAt
K
S Začetek leta 1998: voditelji držav Članic EU naj bi odločili, katere države bodo vključene v sistem enotne evropske valute.

• 1. januar 1999: začetek tretje stopnje uveljavljanja Evropske monetarne unije,' predstavitev evropske valute v negotovinski obliki.
• Najpozneje do 1. januarja 2002 naj bi uvedli bankovce in kovance skupne evropske valute.
• Najpozneje do 1. julija 2002 naj bi bankovci in kovanci nacionalnih valut ne bili vec zakonito plačilno sredstvo.

NOVICE
GORNJA RADGONA / OKORNOST OBČIN
TRBOVLJE / PROTESTNI SHOD
Težave s sejemskim prostorom
POSTOJNA - Oživljeni semanji dnevi, ki potekajo v Postojni vsakega sedemnajstega v mesecu, so postali v zadnjih osmih letih zelo priljubljena oblika trgovanja, žal pa je v zadnjem Času z njimi Čedalje več zapletov, in sicer zaradi prostora. Tržni inspektorat je organizatorju sejma, podjetju Komus, prepovedal prirejati sejem na prostoru, na katerem je bil zadnja dva meseca. Lokacijo na makadamskem parkirišču nasproti zdravstvenega doma je določila občina, potem ko so se stanovalci Cankarjeve in Prešernove ulice na občino obrnili s peticijo, v kateri so zahtevali preselitev sejma na primernejšo lokacijo. Žal se ni obnesla tudi nova lokacija, saj prostor po mnenju inspekcije ni primemo komunalno in infrastrukturno urejen, zaradi Cesar je blago na stojnicah v vetrovnem vremenu prašno. Danes torej sejma v Postojni ni, pa tudi v prihodnje najbrž še ne, saj bi za primemo ureditev potrebovah najmanj tri milijone tolarjev. Da sejma tik pred zdajci le ne bi odpovedali, so na občini skupaj s Komusom včeraj poiskali zasilno rešitev. Vsi, ki se obisku sejma ne morejo odreci, bodo stojnice jutri našli na parkirišču ob srednji šoli. Na občini se sicer zavedajo, da ne gre za najbolj posrečeno rešitev, saj je prostor majhen, v bližini sta šola in prometno križišče, težave pa bodo tudi s parkiranjem. Ah bo sejem na tem prostom tudi prihodnji mesec, še ni znano. (M. G.)
Martinove cvetke
SEŽANA - Kulturni center Srečka Kosovela in ZKO Sežana prirejata jutri zabavni večer ob glasbi, pesmi, plesu in humorju pod naslovom Martinove cvetke. Na večera, ki se bo začel ob 20. uri, bodo poleg domačega ansambla Relax sodelovali še gledališka skupina F. Žiberna iz Povirja, folklorna skupina s Krasa, gledališki igralec Ivo Godnič in harmonikarji na diatonično harmoniko Kluba Kraška harmonika. (O. K.)
Tečaj refleksne masaže
DUTOVLJE - Sežanski klub 2001 Kras prireja na osnovni Soh dvodnevni tečaj refleksne masaže, akupresure in zen šiatsuja, ki ga bo vodila Helena Bizjak iz Ljubljane. Tečaj bo potekal jutri od 14. do 19. ure in v nedeljo od 9. do 14. ure. Cena teCaja znaSa 7000 tolarjev, za Studente in upokojence pa 5000 tolarjev. (O. K.)
Likovna delavnica
ŠTANJEL - Na osnovni šoli v Štanjelu se bo danes ob 9- uri začela likovna delavnica, ki vključuje štiri srečanja. Delavnica, ki jo bo vodila mlada akademska slikarka Karin Pirjevec iz Križa, je namenjena ustvarjalcem kot tudi tistim, ki bi radi bolje razumeh likovna dela. Udeleženci se bodo sezananih najrazličnejšimi tehnikami, kot so asamblage, oglje kreda, vodene ah tempera barvice, in prosto tehniko ter dojemah likovni jezik s pomočjo harmonije, kompozicije, izraznosti barv in materiala. Za ostale termine se bodo udeleženci dogovorih na prvem srečanju. Cena teCaja znaša 4000 tolarjev in vključuje tudi material. (O. K.)
Predstavitev Pirjevčeve knjige Jugoslavija
SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani bodo danes ob 18. uri predstavih knjigo tržaškega zgodovinarja, dopisnega elana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in nagrajenca Kidričevega sklada iz leta 1988 dr. Jožeta Pirjevca z naslovom Jugoslavija. Ob predstavitvi bodo odprh razstavo slik Jerneja Vilfana rn dokumentarnih risb Božidarja Jakca iz let 1943 in 1944, ki bodo prvič na ogled. V kulturnem večera bodo sodelovah: dr. Mihca Kacin-VVohinz, dr. Branko Marušič in gledališki igralec Vladimir Jurc. Kot vedno bo mogoče predstavljeno knjigo tudi kupiti. Razstava bo na ogled do 10. decembra. (O. K.)
Kako izdelamo rodovnik?
MARIBOR - Arhivsko društvo Maribor prireja danes opoldne v prostorih izobraževalnega centra Dijaškega doma Tezno nenavadno predavanje z naslovom Naše korenine ah kako izdelamo rodovnik. Predavah bodo Predstavniki Genealoškega društva Slovenije iz Ljubljane in Arhivskega društva Maribor. (J. S.)
Dejavni esperantisti
MARIBOR - Esperantska društvo Maribor sodi med uajbolj dejavna tovrstna društva v Sloveniji. Člani društva se bodo poslej sestajali v novih prostorih na Partizanski cesti 44, in sicer vsak četrtek ob 19. uri. Načeli so že priprave na letošnje slovesno praznova-nje dneva esperantistov v začetku prihodnjega meseca. Na letošnji proslavi se bodo spomnih zakoncev Henrika in Priske Haas, ki sta ustanovila Esperant-sko društvo Maribor. V sodelovanju s podjetjem Hi-sko bodo prihodnje leto organizirah tudi udeležbo Slovenskih esperantistov na Svetovnem esperant-skem kongresu v Pragi. (J. S.)
Danes bodo ustvarjali lutkarji
LENART - Tajnica ZKO Lenart Breda Slavinec je sporočila, da bo danes v lenarški osnovni šoh nadvse za-uiimvo. Pripravih bodo namreč ustvarjalno popoldne z lutkovno delavnico. Na delavnici, ki bo potekala ftjed 16. in 18. uro, bo sodelovala tudi lutkovna sku-Pura Pika, ki deluje v okviru KUD Radko Smiljan. I oci bodo pod mentorstvom Marjetke Seneker izde-ovah različne lutke, ob tem pa bodo predstavljene tu-al nekatero lutke, ki so že nastale na osnovi različnih .M Otroci bodo imeh na voljo nekaj materiala za delovanje lutk, nekaj pa ga bodo prinesli sami, saj so na delavnico povabih tudi starše. (O. B.)
■
■
H
I
Zapletom se (ne) bo dalo izogniti
Svetniki ne znajo ali nočejo prisluhniti drugim
Da bo prišlo do težav pri delitveni biland oziroma zapuščinski razpravi med novimi občinami, je bilo najbrž jasno tudi zakonodajalcu, ki je pripravljal zakon o lokalni samoupravi. Toda da bo v nekaterih občinah toliko nestrpnosti in nepripravljenosti za sodelovanje, je bilo težko pričakovati.
Zakon o lokalni samoupravi, v 100. a členu pravi: »Dokler se občine ne dogovorijo o izvrševanju ustanoviteljskih pravic do javnih zavodov, skladov in javnih podjetij, ustanovljenih za območje več občin, izvršujejo ustanoviteljsko pravico organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda oziroma podjetja, ob soglasju vseh občin na tem območju«. Dokler soglasij ni, je težko pripravljah dokumentacijo za delitev premoženja, čeprav bi to že moralo bih opravljeno...
Po podatkih, la so na voljo na območju nekdanje občine Gornja Radgona, delitveni postopek zavlačujejo
ah onemogočajo v novih občinah Radenci in Sv. Jurij. V teh namreč še niso potrdili zaključnih računov stanovanjskega sklada in sklada stavbnih zemljišč. K sreči so potrdih vsaj zaključni račun lanskega proračuna, kjer je presežek znašal približno 24 milijonov tolarjev. Ta sredstva jim je po mučnih prepričevanjih uspelo tudi razdeh-h, saj so se dogovorih za deh-tveni ključ. Po takšnem ključu naj bi delili tudi druga sredstva, nepremičnine pa po drugačnem dogovoru. Žal tega dogovora še ni - kljub številnim sestankom in pogovorom komisij, ki so jih imenovah občinski sveti.
»Pred skoraj mesecem dni smo občinama poslali predlog za delitev premičnega in nepremičnega premoženja, vodenega pri upravnem organu, in sicer s prošnjo, naj nam do 15. novembra posredujeta, ali se strinjata s predlogom. Toda do danes nismo prejeli odgovorov,« je povedal radgonski župan Miha Vodenik, ki meni, da do večjih težav ne bi smelo prih, saj verjame v treznost in toleranco svetnikov iz Radencev in Sv. Jurija. Tajnica občine Sv. Jurij Francika Lovrenčič nam je včeraj zatrdila, da z njihove strani ne bo težav in da bo vse tako, kot se bodo dogovorile imenovane komisije. Tudi radenski župan Jože Toplak je včeraj povedal, da ne pričakuje večjih težav in da si žeh, da bi vse skupaj čimprej in pošteno rešili...	Oste Bakal
NOVA GORICA / OSIMSKI SPORAZUMI
Nadgradnja brez spreminjanja
Zvezo za Primorsko čudi neobčutljivost vlade za interese Primorcev
Osimo je treba jemati kot zgodovinsko dejstvo. Sporazume iz Osima je Italija sprejela, vsakršen poskus njihovega spreminjanja bi v celoti načel celotno zgradbo, so na novinarski konferenci ob dvajsetletnici podpisa osimskih sporazumov dejah predstavniki Zveze za Primorsko.
Sporazumi so temeljni pravni akt za urejanje odnosov med Italijo in Slovenijo, ki jih morata državi obogatiti, njihova nadgradnja pa je mogoča le brez njihovega spreminjanja. Zanikanje pomena Osima bi podrlo celotno zgradbo, na kateri temelji politika dobrega sosedstva. »Prepogosto pozabljamo, da je bil velik del Primorske vključen v matično Slovenijo šele leta 1947, največ elementov osimskih sporazumov pa se nanaša prav na primorski prostor, zato čudi neobčutljivost vlade in politikov do tega vprašanja,« je dejal predsednik ZZP mag. Lucijan Vuga. Zveza za Primorsko meni, da uveljavljanje osim-
skih sporazumov posredno prispeva k hitrejši ureditvi odnosov s Hrvaško. Osimsko pogodbo sestavljata dva dela, politični (meja in manjšine) in gospodarski. Meja je trdno dejstvo, medtem pa je odnos do manjšin na obeh straneh zelo vprašljiv ah pa gre pri tem celo za nazadovanje, je zapisano v gradivu, ki ga je pripravil Miro Kocjan.
V nadaljevanju je ZZP odgovorila na izjave, da naj bi se s SND in Liberalno stranko pred voUtvami povezala v desno koalicijo. Na srečanju v Bogenšperku, ki ga je organizirala Stranka enakopravnih dežel, njihova člana nista nastopala v skladu s strankinimi
sklepi in stališči. Zdaj že nekdanja člana Jožeta Trampuža in Jožeta Pernata so tudi formalno izbrisali iz članstva. ZZP se je odzvala tudi na žaljive izjave Liberalne stranke in menila, da gre za predvolilne manevre in poskuse ško-dovanja Zvezi za Primorsko, ki se pripravlja na četrti kongres, ki bo 9. decembra.
ZZP si bo z gesli Primorska - moja dežela in Slovenija -moja država prizadevala vstopih v parlament s koalicijsko povezavo sorodnih strank, ki zagovarjajo večjo vlogo pokrajin in dežel. Stranka bo na kongresu radikalizirala zahtevo po oblikovanju RTV-centra Primorske kot samostojnega javnega zavoda ter osamosvojitvi koprskega radia in televizije. ZZP znova postavlja zahtevo, naj bo diplomatski predstavnik v Italiji Primorec.
Artur Lipovž
TREBNJE / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Odobrili nujno obnovo na gradovih
Denarna pomoč tudi strelskemu klubu in novoletni obdaritvi otrok
Trebanjski svetniki so vedno desete seje občinskega sveta namenih obravnavanju stališča dveh odborov - za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo ter družbene dejavnosti - v zvezi z nekaterimi prošnjami za finančno pomoč.
Najprej so obravnavali problematiko vzdrževanja starejših objektov - gradov, ki služijo kot občinski stanovanjski fond in v katerih stanovanjske težave rešuje dvanajst družin. Grad Trebnje daje zatočišče štirim družinam, grad Skrljevo eni in grad Kot sedmim družinam. Vsi objekti so v izredno slabem stanju, zato že ogrožajo varnost stanovalcev. Ves občinski stanovanjski fond in tudi stanovanja v teh gradovih upravlja Komunala. Ta iz sredstev stanarin ne more kriti niti najnujnejših vzdrževalnih del na objektih. Da bi to vsaj delno omilih in zagotovili varnost stanovalcem, so sklenili, da iz po-
stavke kupnine za gradnjo stanovanj občinskega proračuna namenijo dobra dva milijona tolarjev namenskih sredstev za najnujnejša vzdrževalna dela. V prihodnje pa naj bi za gradove določili vsebino, ki bi po mnenju odbora za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo morala bih reprezentativnega in ne stanovanjskega značaja.
Živahna je bila razprava o poteku prihodnje dolenjske avtoceste na območju občine Trebnje. Na podod-seku Pluska-Ponikve svetniki podpirajo pobočno različico 3, ob tem pa se zavzemajo, da bi bila traso čim bolje prilagojena terenu in s
bi se s tem zmanjšali moteči vplivi na okolje. Mnenje za pododsek Ponikve-Hrastje bodo dah po pridobitvi še nekaterih študij.
Iz sklopa prošenj za finančno pomoč na področju družbenih dejavnosti so sklenih, da s tristo tisoč tolarji pomagajo strelski družini pri prenovi strehe na strelišču v Prapročah in ureditvi sanitarij, finančno pomoč pa so namenili tudi upokojencem za novoletno srečanje, šahistom in za prireditve ob miklavževanju in sprejemu dedka Mraza. Na županov predlog so še sprejeli sklep o podelitvi posebnih priznanj dr. Jožetu Ramovšu in dr. Igorju Krampaču za pomoč in sodelovanje pri projektu Trebnje - zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov.
Jože Zura
"Zasavje-umiranje na obroke«
Kovinarji in delavci elektroindustrije zahtevajo svoje pravice
Pred trboveljskim delavskim domom se je včeraj zbralo več kot tisoč delavcev, ki so vključeni v svobodni sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije. Z dvajsetimi avtobusi so prišli iz vseh slovenskih krajev. S transparenti in gesli: »Hočemo plače«, »Odprli bomo ključavnice«, »Dajte nam zaslužek«, »Zasavje - umiranje na obroke«... so zahtevali svoje delavske pravice.
Zbrani množici je spregovoril tudi mag. Dušan Semolič, predsednik svobodnih sindikatov Slovenije, nato so se zvrstili še drugi govorniki. Predsednik območnega odbora SKEI za Zasavje Ljubo Cvar je poudaril: »Odločitev za izvedbo protestnega shoda v Trbovljah ne nosi v sebi le nostalgičnega spomina na zibelko delavskega upora v Sloveniji. Prostor, na katerem smo zbrani, je bil pred dobrimi sedmimi desetletji odločilen kraj spopada naprednih delavcev z Orjuno, v Trbovljah so rudarji gladovno stavkali šest desetletij prej, preden je to postala moda v samostojni Sloveniji, in tu so naši predniki izve-
dli prvo stavko v nekdanji Jugoslaviji,« in nadaljeval: »Danes smo zbrani v središču regije, ki je bila desetletja ena najbolj perspektivnih industrijskih regij, a je v zadnjih letih zaradi pretežno objektivnih okoliščin tak položaj izgubila in postala del Slovenije z najslabšimi razvojnimi možnostmi. Število nezaposlenih se je v obdobju zadnjih desetih let povečalo za sedemnajstkrat. Skupno je v Zasavju trenutno nezaposlenih veC kot 3300 delavcev, od tega samo v Trbovljah več kot 1600, kar je enako Četrtini vseh zaposlenih v občini.«
Govorec iz gorenjske regije Franci Zabrl je poudaril množičnost sindikalne organizacije in okrcal slovenske poslance. Menil je: »DaleC smo še od tistih časov, ko bo sindikat postal tudi v naši deželi pravi pogajalski partner, kajti partnerji se usedejo za mizo, se dogovorijo, zapišejo, potem pa se zapisanega tudi držijo.« Predsednik SKEI Albert Vodovnik je zaključil, da Ce ne bo odzivov in dejanj, se bodo 15. decembra odločali o 24-urni splošni stavki.	(Z. K.)
CELJE / CESTARSKI DNEVI
Kako po strokovni in gospodami poti do boljših cest?
Včeraj so se v Celju končali letošnji Cestarski dnevi, ki se jih je v dveh dneh udeležilo skoraj šeststo strokovnjakov, fu-kcionarjev in gostov.
Drugega dne bienalnega srečanja tistih, ki krojijo cestno politiko, in onih, ki so kot izvajalci od nje odvisni, so se v Celju srečali župani oziroma predstavniki slovenskih občin in spregovorili o vedno aktualnem vprašanju, kako po strokovni in gospodarni poti priti do boljših cest. Zatem so se v Celju pogovarjali še o letošnjih delih na slovenskih cestah in načrtih za naslednje leto. Pri tem bo za vzdrževalce in gradbena podjetja, ki iščejo delo tudi pri obnavljanju obstoječega magistralnega in regionalnega cestnega omrežja, najzanimivejša pobuda ministrstva za promet in zveze ter ministrstva za finance, da bi za jeseni začeta ali oddana dela v prihodnje lahko izvajalcem avanse začeli plačevati že na začetku leta oziroma na splošno v 90-dnevnem roku. To bi ob hitrejši uporabi razpoložljivega denarja hkrati povečalo tudi konkurenco med izvajalci in znižalo cene. Gradbinci bi tako lahko na cestah delali že spomladi in svojih strojev ne bi nanje postavljali
šele sredi leta ali celo pozneje, po sprejetju državnega proračuna. To naj bi pospešilo tudi nujne posodobitve slovenskega cestnega omrežja. Zanje bi po ocenah ta trenutek sicer potrebovali kar 53 milijard tolarjev, toda to je seveda prevelik zalogaj za Slovenijo. Namesto tega pa je bila prav v tem Času izoblikovana jasna državna cestna politika, ki sicer še naprej vztraja pri pospešenem nadaljevanju gradnje avtocestnega omrežja, vendar naj bi se zaradi tega stanje na obstoječih cestah prav nič več ne slabšalo. Po besedah direktorja Darsa Jožeta Brodnika naj bi najpozneje do poletja v Sloveniji odprli še šest novih gradbišč avtocest, sicer bo program gradnje avtocest začel zamujati. V državnem proračunu je za avtoceste (torej za že odprta in nova gradbišča) v letu 1996 predvidenih 17 milijard tolarjev. Za vsa dela in skrb na obstoječem cestnem omrežju je predvidenih 15 milijard tolarjev, oboje pa naj bi po besedah državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika predstavljalo reaalno ravnotežje med potrebami in tistim, kar si država lahko privošči.
Brane Piano
® RAI 1
Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Gome rubammo la bomba atomica (kom., It. ’67, i. FRanchi-Ingrassia) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? Mladinska "oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo)
Vreme, dnevnik in sport Debata o veri: Credere, non credere (vodi Sergio Zavoli)
Film: Vestito per uccide-re (krim., ZDA ’80, r. B. De Palma, i. M. Caine, A. Dickinson, N. Allen) , vmes (23.15) dnevnik Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme, 0.40 Kultura News, 0.15 Potihoma
F RAI 2
	Oddaja za najmlajše
	Nan.: Zanna Blanca
	Nad.: Paiadise beach
	Aktualno: Potrebujem te
	Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti
	Serenovariabile
	TG2-33,11.45 dnevnik 2
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme
	Variete: Quante stbrie
	Variete: I fatti vostri
	Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara
	Dnevnik
	Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo
	Dnevnik
	Sereno Variabile
	Vreme in dnevnik
	Nan.: Hunter
	Šport
	Variete: Go-Cart
	Večerni dnevnik
	Aktualna odd.: ZveCer, na trgu Italija
	TG 2 Dosje
	Dnevnik, vreme, 0.10 Iz Parlamenta
	Variete: Ponoči, na trgu
	Italija
	Glasba: Jaz Image
RAI 3
8.30
12.00
12.35
13.00
14.00 14.45
15.00
15.30
17.05
17.50
19.00
20.00
20.30
22.05
22.30
22.55
0.30
Oddaje Videosapere: Robinson in Petek, Zdravje, Potovanje po Italiji, Filozofija, Media/Mente, Znanstveni dnevnik Dnevnik, Drobci jazza Nan.: Vita da strega Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija, 13.34 Gas-sman sreča Danteja Deželne vesti, dnevnik Rubrika: Articolo 1 Nan.: Blue jeans Šport: vaterpolo, gimnastika
Nan.: Infiltrato SP v smučanju, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Producer Club, 20.10 Blob
Film: Onora il padre e la madre (dram., ZDA '91, i. J. Clavbourg) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 Pubblimania Dnevnik, pregled tiska
RETE 4
7.25
11.40
13.30
14.00
14.15
15.15
17.10
18.00
20.30
23.00
0.30
0.45
1.00
Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Colombo Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: La famiglia Stod-dard (dram., ZDA ’41) Aktualno: Perdonami Aktualne teme: Giorno per giorno, Nones (19.00) dnevnik
Film: II carcere deli ’ in-giustizia (dram., ZDA '94. i. S. Keach, J. Light) Film: Venerdi 13 (srh., ZDA '80, i. B. Palmer, A. King) vmes (23.30) nočni dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti Nan.: La donna bionica
CANALE 5
	Na prvi strani
	Maurizio Costanzo Show
	Televizijsko sodišče: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Nan.: Robinsonoci
	Variete: Časa Castagna
	Otroška oddaja
	TG 5 Flash - Kratke vesti
	Kviza: Ok, il prezzo b giustol, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia
	Variete: Scherzi a parte (vodita Teo Teocoli, Mas-simo Lopez)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	1 Striscia la notizia
ITALIA 1
RAI 3
slovenski
program
oris s:
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Telefon: (040) 214867-214871
fr* SLOVENIJA 1
09.25
09.50
10.50
11.40
12.10
13.00
14.15
14.50
17.00
17.10
17.25
18.00
18.30 18.45
19.10
19.30 20.05 21.35 22.00 22.20 22.40
23.05
00.05
Tedenski izbor:
Otroci Sirnega sveta,
7. del ameriške dokumentarne nanizanke Roka Rocka Boj za obstanek, angleška dok. serija Znanje za znanje, učite se z nami
Aliča, evropski kulturni
magazin
Poročila
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper
0	jedači in pijači, o moškem in ženski, ponovitev tajvanskega filma
TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 46. oddaja Heathcliff, 11. del risane serije Sorodne duše,
10. del angleške serije Umetnost in civilizacija Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme ; Poglej in zadeni Turistična oddaja : TV dnevnik 3, vreme Žarišče Sova
1	Frasier, 111. del ameri-I ške nanizanke
Hobotnica, 13. del italijanske nadaljevanke I Mahler, angleški film
fr” SLOVENIJA 2
	Otroški variete Nanizanke		
			
	Aktualno: Village		Videostrani
	Odprti studio		Učitelj, 7. del Iran. serije
	Sport studio		Frankfurt: Tenis, finale
	Otroški variete	*	ATP, prenos
	Nan.: Power rangers	Bil	Forum
	Varieteja: Generazione X,	in	Sorodne duše, 9. del serije
	16.00 Appuntamento al		Alfred Hitchcock vam pred-
	buio (vodi Amadeus)		stavlja, 17. del
	Aktualno: Village		Hobotnica, 12. del serije
	Nan.: Galifornia Dreams,		Regionalni studio Koper
	17.45 Primi baci		Svetovni poslovni utrip
	Odprti studio, vreme		Poglej me!
	Sport studio		Azijska magistrala,
	Nan.: Baywatch, 20.00 II		5., zadnji del japonske
	principe di Bel Air		dokumentarne serije
	Film: Volo 747: vendetta		Nepomembna afera, 3.
	ad alta quota (pust., ZDA		del nemške serije
	’94, i. B. Payne)		Obiski
	Film:	Fatal Beauty		Svetovni pokal v alp-
	(dram., ZDA ’87, i. W.		skem smučanju, velesla-
	Goldberg), vmes (23.30 )		lom (M), posnetek
	Fatti e misfatti		Tenis, finale ATP turni-
	Italia 1 šport		rja, posnetek
# TELE 4	A KANALA
13.30
20.30
19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Dead end Drive in 2000 (i. N. Mannino)
($) MONTECARLO
14.00 14.10
18.00 22.00 23.35
18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: La regina Gristina (zgod., '39 , i. G, Garbo) 20.35 SP v smučanju Nan.: Monsters Variete: Tappeto volante
	Novice, A-shop
	Šolski video, ponovitev
	Novice
	Spot tedna, A-shop
	Luc svetlobe, 558. del
	Brlog, 26. del serije
	Pika na A
	Šolski video
	To trapasto življenje. 11. del am. nanizanke
	Devetdeseta, oddaja o sti-
	Spopad v globinah, ameriški film
	Novice
	Dolina maščevanja,
	ponovitev filma
88 Koper
	Euronevvs
	Meridiani - aktualna tema
	Peter Pan Club, otroška oddaja
	Slovenski program: Studio 2
	Primorska kronika
	Vsedanes - tv dnevnik
	Peter Pan, otroška oddaja
	Euronevvs
	Vzporedna življenja
	Sredozemlje
	Vsedanes - TV Dnevnik
	Tenis Frankfurt - Masters ATP
EMP Avstrijci 1
11.25
13.00
13.40 14.05
15.40
16.30
17.10
17.35
18.05
19.30 19.53 20.00 20.15
22.00
22.10
23.35
23.40
01.50
02.15
03.15
Joe Dancer: Trd oreh, ameriška TV kriminalka Peter Pan in gusarji Mila Superstar Am dam des
Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija:
Neznana senca Baywatch:
Nevarno odkritje Strašno prijazna družina: Idol
Zlata dekleta Dr. Quinn:
Zastrupljena voda Cas v sliki, kultura Vreme Sport
Ptič na žici,
ameriška akcijska komedija, 1990
Režija: John Badham Nogomet Moj brat Kajn, ameriška psihološka srhljivka, 1992 Cas v sliki Sandino,
špansko-čilenski politični film,1990 Režija: Miguel Littin j Igrajo: Joaquim de Almei-da, Kris Kristofferson in drugi.
Nikaragva seta 1928. Vladna vojska ob podpori ameriških čet bije krvav boj proti borcem za svobodo, ki jih vodi Augusto Sandino. Ko uradno razglasijo, da je Sandino mrtev, ameriški novinar Tom Holte ima to za golo propagando...
Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji
tnESP Avstrija 2
	Videostrani
	Vreme
	Schiejok vsak dan, ponovitev
	Sadež brez ljubezni, nemška melodrama, 1955
	SUing
	Cas v sliki
	Vera, ponovitev
	Oce potrebuje ženo, 6. del italijanske nadaljevanke
	Umor, je napisala: Hiša groze
	Schiejok vsak dan
	Cas v sliki
	Dobrodošli v Avstriji
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki, kultura
	Pogledi od strani
	Derrick: Gospod Widanje ima hude sanje
	Strič doktor, 4. del: Ure strahu
	Cas v sliki
	S sonCno energijo
	Dedku se je zmešalo, koprodukcijska komedija



■
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10,30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema: 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za po-
■ morščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 23,05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12,30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.15 Minute za naš jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Opoldne; 14,00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;!7.35 Obvestila; 17.50 Šport;
19.30	Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program;
10.05	Izbrana proza;
11.05	Reprize ib soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 španske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymnasium;
15.00	Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.(D Solistični koncert; 18.05 Bian-ca in Fernando: 20.00 Koncert Simfonikov RTVS; 22.15 Igra; 23.20 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30. 10.30,13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik;
6.30	Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva;
9.45	Za in proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.15 20 Modrih; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Aktualna tema; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Muzale 19.30 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z Markom Vuksanovičem.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8,30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Med vrsticami;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val;
18.45	Folk studio; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.10	Spoznajmo se;
17.00	Nemščina; 18.00 Evropa v enem tednu;
20.00	Rock.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; .19.30-
24.00	Večerni pr..
Radio Maribor
6.00,	8.00. 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9,05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infosetvis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14,00 Osmrtnice, obvestila;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
18.00	Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr.
Radio Študent
0.00 Radio Kaki; 10.00 Sejanja Študentskega parlamenta; 11,00 Preklop; 12.00 Borzni parket;
14.00	Kulturne recenzije & Napovedi (o arhitekturi); 15.00 OF; 17.00 Most;
19.00	TB: Električni orgazam; 21.00 Te amo Cuba;
22.00	Idealna godba.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevniki.00. 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: Ajša Najša (r. M. Peterlin, 3.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 MePZ Re-pentabor; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti; 15.00 Slov, lahka glasba; 15.30 Mladi val;
16.45	Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianistki B. Zonta in V. Zuppin: 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Evergreen; Napovednik.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10,
17.10	Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
MENJALNIŠKI TEČAJI
16. november 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
_A banka Ljubljana	86,80	87,50	12,20	12,43	7,52	8,02
banka Koper	86,65	87,50	12,18	12,43	7,44	7,93
_A banka Nova Gorica	86,90	87,50	12,20	12,43	7,53	7,90
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	87,00	87,50	12,20	12,50	7,55	8,05
Janka Noricum d.d., t: 133-40-55	86,80	87,50	12,25	12,45	7,55	7,95
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	87,11	87,64	12,28	12,39	7,70	7,72
Come 2 us Je/: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	86,95	87,20	12,28	12,37	7,60	7,85
_Creditanstalt d. d.	86,60	87,30	12,20	12,40	7,50	8,00
Jjirika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje Je/: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13	87,00	87,40	12,23	12,33	7,60	7,80
Kompas Hertz Velenje Je/: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13	86,95	87,40	12,23	12,33	7,60	7,80
Kompas Hertz Idrija ' Je/: 065/71-700, od 7-15, sob od 7-13	86,95	87,40	12,23	12,33	7,60	7,80
Kompas Hertz Tolmin felj065/81-707, od 7-15, sob od 7-13	86,95	87,40	12,23	12,33	7,60	7,80
Kompas Hertz Bled Jek064/741-519, od 7-19, sobod7-13	86,95	87,40	12,23	12,33	7,60	7,80
Kompas Hertz Nova Gorica Jek 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	86,95	87,40	12,23	12,33	7,60	7,80
Kompas Hertz Maribor Te/: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	86,90	87,20	12,25	12,35	. 7,60	7,80
JJva kreditna banka Maribor d.d.	86,40	87,50	12,20	12,50	7,50	7,95
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	86,90	87,30	12,28	12,40	7,60	7,85
JJB. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603						
Poštna banka Slovenije	85,55	87,30	11,20	12,35	7,20	7,85
JJblikum Ljubljana, t: 312-570	87,15	87,45	12,32	12,36	7,73	7,79
JJblikum Piran, t: 066/ 747-370	86,95	87,09	12,26	12,32	7,69	7,75
Jublikum Celje, t: 063/ 441-485	87,15	87,40	12,27	12,35	7,55	7,80
Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675	87,15	87,35	12,35	12,39	7,60	7,85
Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355	86,00	87,40	12,15	12,46	7,40	7,90
Jublikum Tolmin, t: 065/ 82-180	87,10	87,38	12,29	12,35	7,69	7,71
Jublikum NM, t: 068/ 322-490	87,00	87,23	12,23	12,34	7,65	7,88
Jublikum Kamnik, t: 061/832-914	87,00	87,30	12,28	12,48	7,60	7,85
Jublikum Portorož, t: 066/747-240	86,90	87,10	12,26	12,33	7,68	7,74
Publikum Ljubljana Miklošičeva JJJ061 / 318-788		-	-		-	
SKB d.d.,***	85,80	87,50	12,14	12,51	7,50	8,08
JHP Kranj, t: 064/331-741	87,00	87,50	12,28	12,40	7,70	7,90
JZ KB d.d. Ljubljana, t: 1263320	86,80	87,25	12,19	12,36	7,60	7,87
JBK Ljubljana, t: 061/444-358	86,60	87,50	12,15	12,41	7,50	8,99
uPimo Ljubljana, t: 061/214-388, 1	>-64-292		"			
Kv Kvuivvi m i ivivii i vr\u u/vji u.vu. o v iui ih. v i uz.nvi n.
oralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju!
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'el. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
J&NOVEMBER 1995	V URAH	
valuta	nakupni	prodajni
oiTieriški dolar	1558,00	1623,00
nemška marka	1108,00	1153,00
francoski frank	321,00	334,00
holandski gulden	988,00	1028,00
belgijski frank	53,80	56,00
funt šterling	2428,00	2527,00
irski šterling	2500,00	2602,00
danska krona	285,00	297,00
grška drahma	6,60	7,10
kanadski dolar	1149,00	1195,00
japonski jen	15,30	15,90
Švicarski frank	1367,00	1423,00
avstrijski šiling	157,30	163,80
norveška krona	251,00	257,00
Švedska krona	235,00	245,00
Portugalski escudo	10,60	10,90
Španska pezeta	12,90	13,50
avstralski dolar	1151,00	1193,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,80	13,50
Jrvaška kuna	280,00	310,00
		
-JJNOVEMBER 1995	V LIRAH	
jaluta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma Kanadski dolar Švicarski frank avstrijski šiling siovenski tolar	1561.00 1117.00 322.00 990.00 53,90 2432.00 2504.00 286.00 6,60 1152.00 1376.00 157,50 12,80	1611,00 1152,00 333.00 1020.00 55,70 2522.00 2599.00 296,00 7,20 1192.00 1411.00 162,50 13,50
			
15. NOVEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,60
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
10, NOVEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.406	1.41	1.414
funt šteriing	2.2148	2.2218	2.2288
irski funt	2.2688	2.2758	2.2828
kanadski dolar	1.0385	1.0425	1.0465
nizozemski gulden	89.21	89.32	89.43
švicarski frank	124.02	124.12	124.22
belgijski frank	4.8538	4.8638	4.8738
francoski frank	28.894	28.954	29.014
danska krona	25.718	25.778	25.838
norveška krona	22.583	22.643	22.703
švedska krona	21.148	21.208	21.268
italijanska lira	0.8807	0.8847	0.8887
avstrijski šiling	14.193	14.213	14.233
španska peseta	1.1545	1.1585	1.1625
portugalski escudo	0.9470	0.9500	0.9530
japonski jen	1.406	1.4075	1.409
finska marka	33.22	33.3	33.38
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 17.11.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM 86.98	87.42
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa dem ta tolarje.
i	Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
menjalnica hida o»i/ i-sm-sss
TEČAJNICE
Petek, 17. novembra 1995
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 220 z dne 16. 11. 1995 - Tečaji veljajo od 17. 11. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
88,7921
1214,8748
415,8653
88,7067
2205,4820
2859,1324
2478,4848
8550,0371
7,5693
2298,1901
118,3753
7632,9601
1937,2674
81,5502
1814,6598
10563,5708
187,5621
120,2135
156,5298
99,4455
89,0593
1218,5304
417,1166
88,9736
2212,1184
2867,7356
2485,9426
8575,7644
51,7462
193,5550
7,5921
2305,1054
118,7315
7655,9279
1943,0967
81,7956
1820,1202
10595,3569
188,1265
120,5752
157,0008
99,7447
89,3265
1222,1860 418,3679 89,2405 2218,7548 2876,3388 2493,4004 8601,4917 51,9014 194,1357 7,6149 2312,0207 119,0877 7678,8957 1948,9260 82,0410 1825,5806 10627,1430 188,6909 120,9369 157,4718 100,0439
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17.11.1995
dospelost
blag.
zapisa
Število dni do dospelosti
tečaj za vpis v %
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
APOEN
tekoča nominalna vrednost (v SIT)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
20.3.96
124
99.7442%
99.6396%
99.6919%
1,700,000 170,000
847,825
84,783
846,936
84,694
1,694,762
169,476
ljubljanska" Tečajnica borznega trga
št.: 217 Datum: 16. 11.1995
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štdal(3)		enotni tečaj	% sprem	datum povpras pmudba			Max.	Min.	1000 sir
	MK	i	PiTiT								
LEKC	800		11.5.95)	13.900	4,00	16.11.	12.450	14,000	13.000	13.000	156
m	665		13.6.95)	18.407	2,58-	16.11.	18.240	18.450	18.980	11210	18.223
SAL	500	(2)|11.9.95)		19.274	1,27-	16.11.	18.750	19.200	19.650	18.520	48.956
m	1000	(24.2.95.)		37,078	,32	16.11.	36.940	37.000	37.400	36.920	91.137
	MK			nrron1	TUR*						
8CE1	10,0	2.1	[1.10.95]	105,9	,34	16.11.	105,8		105,9	105,9	589
iSOl	8,0	5.1	'30.6.95	103,1	,09	16.11.	102,9	103,1	103,1	103,0	14.304
8S02	9,5	10.1	[1.19.95)	114,1	,03	16.11.	114,1	114,4	114,4	114,0	311.241
5S08	5,0	4.1	31.5.95	94,0		15.11.	94,3	98,0			
SSll	7,0	5.1	[15.7.95	102,9		15.11.	99,0	109,0			
SSL1D	8,0	5.1	30.6.95)	101,7		15.11.	102,0	102,8			
SSL2D	9,5	10.1	[1.10.95	113,OA		16.11.	113,0	113,9	113,0	113,0	98
iKBl	10,9	6.1	[1,11.95	105,0	,67	16.11.	104,2	105,5	105,0	105,0	291
iKB2	10,5	4.1	,15.9.95	110,0	,01-	16.11.	110,0	110,9	110,0	110,0	960
SKR1	5,0	3.1	30.6.95)	84,3	,30	16.11.	83,0	91,3	84,3	84,0	887
	MK						■■				
3TBR	300	(2)(28.7.05.)		15.000	,60	16.11.	14.500	15.290	15,000	15.000	45
5AD	10.000		1.6.94.)	174.923	,57-	16.11.	171.150	174.090	178.100	.71,150	97.687
'MU	1715	(24,5.95.		24.680	1,21	16.11.	24.610	24.980	25,290	23.200	12.833
M			d	24.410	,04	16.11.	22.500	24.940	24.410	24.410	244
UMEK			1	17.305	1,08	16.11.	17.160	17.450	17.310	17.300	346
4KZ	218	(30.3.93.		16.109	,18-	16.11.	16.010	16.530	16.390	16.010	3.818
m	200	(26.6.95.		5,087	,44-	16.11.	4,980	5.080	5.200	4.970	16.635
rent			(5)	1.128	,10	16.11.	1.122	1.129	1.150	1.090	18.045
	MK	STCTTl		1203$							
fflTP	2750	(22.6.95)		39.976	1,20-	16.11.	38.860	40,300	40.300	39.000	400
>FNP			1	66.674"		8.11.	63.100	69,400			
JBKP	720	(25.5.95.		16.999		14.11.	15.300	16.980			
npp			(i)|	44.400		13,11.	42.520	43.900			
	MK	S3EEe									
IZG	11,0	4.(1.1.95)		104,0	,01-	16.11.	103,1	104,0	104,0	104,0	895
HP2	10,0	2.(1.10.95		106,7	,36	16.11,	106,2	107,5	106,7	106,7	3.244
=CE	12,0	7.11.6.95		101,5		16.10.	98,0	101,5	V		
eo	10,0	2.(l.6.95		102,0		15.11.	102,0	104,0			
IZBI	10,0	2.(15.9.95		107,0		2.11.	102,3				
SZB2	10,0	1.(1.10,95)		107,8		14.11	106,0	111,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 217/95- 16. 11. 1995										
Vrednost. papir	obr. n.Qiv.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	looosrr
	tras									
m			3.500		14.11.	3.330	4.400			
KDO	200	(7)(30,6,95.)	5.220		4.9.	2.590	5.300			
HBR0	55	(1.6.95)	3.309A		16,11.	3.308	3,500	3.309	3.309	66
ER			2.580		14.11.	2.200	2.450			
RDR0		(15.6.95)	10.000		14.11.	10.210	10.900			
RGSR			462,2	ui	16.11.	459,0	470,0	477,0	446,0	1.180
JBP0	320	(1.6.95)	3.080A	5,23-	16.11.	2.711	3.500	3.080	3.080	172
KUPI						26.200				
KBPP			35.697		15.11.	34.510	36.000			
1GP0		(6)	900,OA		1.6.11.	840,0	1.090	9.000	9.000	14
OBE	360	(25.5.95)	12.539	9,13	16.11.	12.000	15.000	15.000	12.190	2.019
			sm							
LOK	10,0	6.(1.10.95)	102,9	,04	16,11.	102,4	103,5	102,9	102,9	731
MLJ0	10,0	6.(1.4.95)	102,5A		16.11.	100,8		102,5	102,5	5.002
OSMO	10,0	4.|1.9.95)	■ 103,8		16.11.	103,0	106,0	103,8	103,8	80
ISO	10,0	5.(1.10.95)	103,5		13.11.	102,7	106,0			
M	11,0	3.(1.9,95)	104,7	,73	16.11.	103,5		104,8	104,3	557
DP0	10,0	7.(1195)	100,5		13.10.	101,0	103,0			
JJKK	8,50	3.(15.10.95)	100,0		14.9.	82,0	108,0			
VPI0	10,0	4.(1.10.95)	105,3	,31-	16.11.	105,0		105,3	105,0	3.878
								■		
								■		
KO dnevni (v SIT)										
feodnevm (v SiT)										
|120 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
			3fiFlW		VlttiTul					
BSB3 brez nat iiona(l. 12.95)			98,0		14.11.	99,0	99,8			
klel nak.bona(vSIT)NBS2			5.000		14.11.	5,0	2.500			
|delnakbona(vSrr)NBS3			3.991	3,73-	16.11,	3.905	4.000	4.100	3.850	4.754
					mar					
BMT6			99,4		9.11.					
BMD6			98,1		9.11.					
BM6										
BVT6										
BVD6										
BV6										
BS12			94,1		19.4					
16.11.95	prejšnji	d T	d%
1.b20,b3	1.526,62	-6,29	-D,41
16.11.95	prejšnji	d T	d%
106,60	106,51	0,09	0,06
VsepravtepridtiaiB Op:	kora. m	vodstvoma je na^nanina^ddnkB kotirajo vgT;obv.kctii4>
li!2 pripisanih ciiesti; motiti ^ je iaaiinan ra podlagi teito aritm sre
pci3ednikjehkiatikiqtilinpHixyistip^zaratistianki;S-su^iendiramtig3vanje;Z-2adi2amtip'.;*-dose^l()<xlstotna drevna spramnba tećaja; ** - dosti 30odstotna oiEptev-tijpvanje je zattem Obveznice z anuitatnim odplatikm glavnice: RS01, RS06,RSll,SKBl,QZG,PCElPGO,RJ,PGSl;VSa so vk^uffine delnice: SKBR,FRB,SAL1NIKR,DAD,FMD,MKZ,,ICIR1vB}0 so vi^u0EreolAmice:RSOl,KSO2,SKBl,BCn;exku{xii-stevilka kupom in dćlmz^BdMlete^llkza leto 1994 div.ni bila izpla-i^(2}jz}dadbvm3ra dividend^ (3}ohs\mio3kotii^b^hpjna\tdjutoo 4 ddovre dni pral z^Bdlos^letega;(4Haqxix ki je zapadel 1.& 95. ni lil izplak (5}odlZ491ddnica kotira liezkiipjna h L93; (Ghivedba postopka prisilne poravnatu dne 23.4.1995; (7> dm izpladla dividende; (Slrihidenda se nanaša na redano dd^ (10}o dMdendi te odlo^ do^sc. dehtičajev; ofcr. m. - chreslna raa((iM3znkBk div.-divtiatia((tinice)vSrr,Ce ni na\«laiodnigaCe:max.jniiHiqv,i^i CK n^nizjite^ddoc. vrednostnega p^jiija;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
16.11.1995 ob 16. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4069	1.4074	1.4089	1.4036
JAPONSKA	jen	101.90	101.00	102.02	101.30
V. BRITANIJA	funt	1.5580	1.5590	1.5623	1.5550
ŠVICA	frank	1.1380	1.1390	1.1411	1.1353
FRANCITA	frank	4.8555	4.8565	4.8595	4.8400
NIZOZEMSKA	gulden	1.5756	1.5766	1.5774	1.5723
ITALIJA	lira	1589.30	1580.80	1590.80	1585.75
BELGIJA	frank	28.930	28.950	28.935	28.880
AVSTRIJA	šiling	9.8980	9.8920	9.9175	9.8830
ŠPANIJA	pezeta	120.99	120.04	121.0	
ŠVEDSKA	krona	6.6148	6.6123	6.629	6.5986
NORVEŠKA	krona	6.2155	6.2185	6.1970	6.1970
DANSKA	krona	5.4580	5.4510	5.458	5.4470
FINSKA	marka	4.2002	4.2052	4.213	4.1940
PORTUGALSKA eskudo		147.45	147.55	147.6	147.3
IRSKA	funt	1.6035	1.6055	1.6076	1.5986
GRČIJA	drahma	233.20	232.33	233.47	232.13
KANADA	dolar	1.3536	1.3541	1.3556	1.3520
AVSTRALIJA	dolar	0.7381	0.7386	0.7402	0.7347
EVROPA	ECU	1.3000	1.3010	1.3032	1.2990
zlato		385.35	385.85		
srebro		5.33	5.3		
			
16. NOVEMBER 1995		V LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1587,910	—
ECU	—	2067,460	—
nemška marka	—	1129,380	—
francoski frank	—	327,440	—
funt Šterling	—	2477,930	—
holandski gulden	—	1008,260	—
belgijski frank	—	54,931	—
španska pezeta	—	13,133	—
danska krona	—	291,250	—
irski funt	—	2548,750	—
grška drahma	—	6,816	—
portugalski escudo	—	10,769	—
kanadski dolar	—	1173,010	—
japonski jen	—	15,648	—
švicarski frank	—	1396,330	—
avstrijski šiling	—	160,480	—
norveška krona	—	255,910	—
švedska krona	—	239,940	—
finska marka	—	377,800	—
avstralski dolar	—	1172,670	—
		
16. november 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,7000	10,2000
kanadski dolar	7,1500	7,5500
funt šterling	15,1000	15,9000
švicarski frank	851,0000	883,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	200,5000	208,5000
holandski gulden	616,5000	640,5000
nemška marka	690,9000	716,9000
italijanska lira	0,6080	0,6420
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,0000	162,0000
švedska krona	145,2000	151,8000
finska marka	229,0000	239,0000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	8,0300	8,4700
japonski jen	9,4500	9,9500
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
SNG
LJUBLJANA Erjavčeva I
Veliki oder
Danes, 17. novembra, ob 11.-uri: W. Shakespeare: HAMLET. ZAKLJUČENO za Srednjo zdravstveno šolo.
Jutri, 18. novembra, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET. IZVEN (KONTO). 50. PONOVITEV!
SL0V!to*D mam BBOAiižčr
MIAMA
Levi oder
Danes, 17., in v ponedeljek, 20. novembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA.-IZVEN (KONTO).
CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana
J. R. R. Tolkien: HOBIT. Spektakularna lutkovna predstava Praškega lutkovnega gledališča MINOR.
Danes, 17. novembra, ob 10. in 18. uri.
Jutri, 18, novembra, ob 11. uri.
1
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA' Krekov trq~2
Veliki oder
Jutri, 18. novembra, ob 11.30 in 17. uri: M. Leaf - M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU. IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14
Jutri, 18. novembra, ob 19.30: M. Camolet-ti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za IZVEN in KONTO.
Mala scena MGL
Nedelja, 19. novembra, ob 20. uri: P. Tur-rini: KRČMARICA. Gledališče Zato, Ptuj. Za IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Danes, 17. novembra, ob 20. uri: Gostovanje
Opere in baleta SNG Ljubljana: BALETNI VEČER, za IZVEN.
Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA. Režiser Jaša Jamnik.
Jutri, 18. novembra, ob 20. uri, za ABONMA PETEK.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5
Z. Hočevar: SMEJCI. Režiser Franci Križaj. Danes, 17. novembra, ob 16.30. Abonma Srednja trgovska šola Celje.
Jutri, 18. novembra, ob 19.30, za IZVEN.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1
PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI Gian Carlo Menotti: KONZUL.
Ponovitve: danes, 17. novembra - red petek (ob 16.30), 23. novembra - red Četrtek, 25. novembra - red sobota, 5. decembra -red torek, 13. decembra - red sreda (vse ob 19.30).
75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER Nova Gorica:
danes, 17. novembra ob 20. uri.
Sreda, 22. novembra, ob 19.30: G. Verdi:
NABUCCO.
KUD FRANCE PREŠEREN Kamnova 14. Ljubljana
GLEDALIŠČE ANE MONRO:
DIVADIVANOVA
Danes, 17. novembra, ob 20. uri.
Jutri, 18. novembra, ob 21. uri.
Jutri, 18. novembra, ob 17. uri: TRNKOVA SABOTAŽA. Lutkovno gledahšče Kranj: DVA ZMERJALCA, za otroke od 4. leta naprej.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Nedelja, 19. novembra, ob 11. uri: Svetlana Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, za otroke od 3. leta naprej.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 17. t.m., ob 20.30 (red A in D) gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo F.G. Lor-ce »Dom Bernarde Alba». .
Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo nastopil Godalni kvartet Glasbene matice.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
Danes, 17. t.m., ob 20.30 (red A) - Koncert pod vodstvom Hansa Grafa. Solist David Golup. Na programu Ljadov, Rahmaninov, Čajkovski. Ponovitev koncerta v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri (red B).
Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 2.12. podpišete novi abonma.
Gledališče Rossetti
Od 22. t. m.: Stalno gledališče FjK bo uprizorilo Svevovo »L’avventura di Maria«. Režija Nanni Garella. Nastopata Gabriele Ferzetti in Patrizia Zappa Mulas. Predstava v abonmaju: odrezek 1.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 25. t. m., ob 20.30 »Corpse! Commedia con cadaveri«. Režija Augusto Zucchi.
MILJE
Gledališče Verdi
Jutri, 18. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 19. t.m., ob 16.30 bo Bel. Teatro uprizoril delo R. Innocente »Diario, cronaca di una crescita«. Režija R. Innocente.
GORICA
Kulturni dom (Ul. I. Brass 20)
V	ponedeljek, 20. (red A) in v torek, 21. t.m., (red B) ob 20.30 - gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z delom F. Garcie Lorca »Dom Bernarde Alba». Režija Bojan Jablanovec.
VIDEM
Teatro delle Mostre: danes, 17. t. m., ob 20.45 (red B) gostovanje Stalnega gledališča FjK z Svevovo »L’avventura di Maria«. Režija Nanni Garella. Predstavo bodo ponovili jutri, 18. t. m. v gledališču Ristori v Čedadu.
KOROŠKA
CELOVEC: Mestno gledališče: jutri, 18. t.m., ob 19.30 A. Cehov »Tri sestre«.
BELJAK: Studijski oder. danes, 17. t.m., ob 20.00 »Acts» - plesni teater.
SENTPETER pri Šentjakobu: danes, 17. t. m. Dan odprtih vrat Višje Sole za gospodarske poklice in enoletne Gospodinjske sole.
VELINJA VAS: V gostilni Seher bo danes, 17. t. m.
»BilCovska jesen«.
ŠENTJANŽ V ROŽU: v k+k centru SPZ: jutri, 18. t. m., ob 17. uri redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze; ob 20. uri glasbena komedija »Pokojna gospojina mama«. Ponovitev v nedeljo, 19. t. m., ob 14. uri.
SKOCIJAN: v dvorani pod cerkvijo bo v nedeljo, 19. t. m., ob 19. uri »Staro in mlado prepeva rado«.
	
SLOVENIJA	
Torek,
21. novembra, ob 17. uri: Otvoritev podružnične kmižnice v Domu društvenih
dejavnosti Izlakah, Izlake 3.
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14, Ljubljana.
Nedelja, 19. novembra, ob 20. uri:
IMPROUGA
Proslava 125-letnice organiziranega gasilstva in delovanja Gasilskega Društva Ljubljana Jutri, 18. novembra, ob 19.30 v Kulturnem domu Španskih borcev.
Ekipa Piloti se bo pomerila z ekipo Dramske šole Bariče Blenkuš, ekipa Cadolfius pa z ekipo GILS Jasa poglej.
Danes, 17. novembra, se bo z indijskimi klasičnimi plesi ob 20. uri v Klubu K4 predstavil UJWAL BHOLE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST - KD Škamperle (Vrdelska cesta 7)	mo spomin«. Predavala bo prof. prof. Marta
V petek, 24. t. m., ob 20.30 veCer ob 50. IvaSiC na temo »Od ukinitve do obnove šol-obletnici osvoboditve z naslovom »Obudi- stva na Primorskem«.
Otvoritev razstave slik in grafik FRANZA POUTZERJA. Danes,
17. novembra, ob
18. uri v Galeriji
likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
GLASBA
SLOVENIJA


CAFE TEATER
Kavarna Grand hotela Union Miklošičeva 1. Liubliana
Danes, 17. novembra, ob 22. uri: TOMAŽ DOMICELJ. Projekt Triglav. Projekcija albuma Bivše in BodoCe v un-plugged izvedbi (foto).
Jutri, 18. novembra, ob 22. uri: DIEGO BARRIOS ROSS. Igralec in pevec, ki prihaja iz Caracasa, njegov repertoar je sestavljen predvsem iz venezuelskih narodnih pesmi, latinsko-ameriških bolerov in balad ter pesmi iz Španije.
CANKARJEV DOM Prešernova 10
Danes, 17. novembra , ob 20. uri: ZELENI ABONMA - Simfonični orkester-RTV Slovenija, dirigent RONALD ZOLLMAN, solist BORIS PETRUSAN-SKI.Jdavir.
Sreda, 22. novembra, ob 19.30: SLEZIJ-SKI GODALNI KVARTET. Na programu: W. A. MOZART, Z. KRAUZE, F. SCHUBERT, K. PENDERECKI.
KUD FRANCE PREŠEREN.
Karunova 14. Liubliana
Danes, 17. novembra, ob 23. uri: Klubski glasbeni in gledališki veCer. Zabavala vas bo skupina BELA HIŠNA GOBA.
KLUB K4
Kersnikova 4. Ljubljana
Torek, 21. novembra, ob 21. uri: Kaj se da videti u tvojim očima? Nastop skupine DEMOLITION GROUP. Ponedeljek, 27. novembra, ob 21. uri:
ADI SMOLAR. Ena žena in dvajset ljubic.
ILIRSKA BISTRICA.
Klub MKNŽ. Bazoviška 26
Jutri, 18. novembra: OVERFLOVV iz Koprivnice.
KULTURNI DOM NOVA GORICA GRAD DOBROVO
Danes, 17. novembra, ob 20. uri: TRIO ORLANDO, Zagreb. Zasedba; Vladimir Krpan, klavir; Tonko NiniC, violina; Andrej PetraC, violončelo. Program: I. Ku-IjeriC, L. van Beethoven, D. Šostakovič.
CLUB MAONA Arze 5 Fiesa. Piran
Danes, 17. novembra, ob 21. uri: Vzhajajoče zvezde italijanske rock scene: FRANCO GHTETTI AND EAST TORNADO.
Jutri, 18. novembra, ob 21. uri: PHIL SHACKLETON. Srečanje z njim bo zlasti navdušilo ljubitelje akustične kitare.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
CANKARJEV DOM Prešernova 10
V galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE.
MODERNA GALERIJA.
TomšičevaT4
V	galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja. Razstava bo na ogled do 3. decembra.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije razstavlja ANTONA CARO, Kaskade.
GALERIJA MEDUZA KOPER. Cevljarska34
Danes, 17. novembra, ob 19. uri: Otvoritev razstave grafik Bogdana BerčiCa (foto).
GALERIJA COMMERCE.
Einspielerjeva 6
V galeriji je do 8. decembra na ogled razstava Franceta Slane Šopki in akti.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana
V muzeju je do 14januaria na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU.
JAKOPIČEVA GALERUA.
Slovenska 7. Liubliana
V	galeriji je do 6. decembra na ogled razstava Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani.
GALERIJA ŠOU. KAPELICA.
Kersnikova 4. Liubliana
V	galeriji je do 16. decembra na ogled razstava Damijana Kracine z naslovom TV.
GALERIJA EGURNA.
Gregorčičeva 3
V	galeriji je do 21. novembra na ogled razstava slik Marjana Gumilarja.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13
V	galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN.
KUD FRANCE PREŠEREN.
Korunova 14. Liubliana
V	galeriji je do 28. novembra na ogled razstava Silvana Omerzuja ANGELI.
MALA GALERIJA.
Slovenska 35
Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Busta-manteja. Razstava bo odjprta do 26. novembra.
GALERIJA SKUC,
Stari trg 21, Ljubljana
V	galeriji je do 28. novembra na ogled razstava-slik Irene Romih.
GALERIJA MURSKA SOBOTA.
Kocljeva 7
V	galeriji je do 27. novembra na ogled razstava del slikarja Erwina Reisnerja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela
V	nedeljo, 19. t. m., ob 11-uri koncert posvečen Ludvvi-gu van Beethovnu. Nastopil bo Filippo Faes.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 4. decembra, ob 20.30 - Koncert čelista M-Maisky in pianista D. Hovo-ra. Na programu Schubert, Schumann, Rachmaninov, Šostakovič.
Oficirski krožek
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 17.30 koncert pianista Giu-lia De Luca. Koncert organizirajo Mestni gledališki muzej C. Schmidi, Knjižnica A-Hortis in Oficirski krožek. Vstop prost.
Discobar Macaki
V	torek, 21. t. m., ob 22. uri drugi veCer Promomusic, na katerem bodo nastopili solisti, kantavtorji in ansambli-Naslednje srečanje bo v torek, 28. t. m., zaključni veCer pa 5. decembra.
OPČINE - Prosvetni dom SKD Tabor - Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri koncert Godalnega kvarteta Glasbene matice (Žarko Hrvatic in Stefan lob - violina, Bogomir PetraC - viola, Peter FilipCiC - Celo) s katerim bo sodeloval tudi pianist Aljoša Starc. Na programu van Beethoven in Schumann.
GROPADA - KD Skala Jutri, 18. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert dekliškega zbora in Križa.
TRST
Galerija Torbandena: Se jutri, 18. t. m., je na ogled skupinska razstava z naslovom »Itabjanske pokrajine«. Studio PHI (Ul. S. Michele 8/19)
Do 26. t. m. je na ogled razstava slikarja Giacoma Cirami »Čudoviti Kras«.
Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini.
Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Ire-nea Ravalica.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Poštna palaca (Trg Vittorio Venelo); do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«. Salon pohištva Koršič (Sv. Ivan): do 24. t. m. razstavlja fotograf Ennio Demarin.
GORICA
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninije-vem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocen-to di frontiera«.
Katoliška knjigama: Do 5.12. je na ogled razstava slikarja Borisa Zuliana.
ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah,
nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici je na ogled razstava Franka Vecchieta.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre.
Deželna galerija: do 19. t. m. razstavlja Španski umetnik Morquillas »Protocolos Europeos«. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kra-lika in Elizabeta Gross.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Brano Girocol-li.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V Četrtek, 7.12., ob 20.30 koncert pianistke Irine Pto*-' nikove. Na programu Skrja-bin in Prokofijev.
VIPAVA
Dvorec Zemono
V soboto, 25. t.m., ob 19.00 -Dobrodelni koncert z naslovom »Umetniki za Karitas»•
NOGOMET / KONEC KVALIFIKACIJ ZA EP
Znanih petnajst udeleženk zaključnega dela EP prihodnje leto v Angliji
Na EP zmagovalci skupin, 6 drugouvrščenih in zmagovalec tekme med Nizozemsko in Irsko
London - Po vsej Evropi so v sredo zvečer odigrali devet-najst tekem v okviru 0smili kvalifikacijskih skupin za uvrstitev na ovropsko nogometno Prvenstvo, ki bo Prihodnje leto v Angliji. V svojem zadnjem srečanju prvih uradnih kvalifikacij za uvrstitev na katerokoli prvenstvo v dosedanji zgodovini slovenskega nogometa )e Slovenija odigrala srečanje za Bežigradom Proti reprezentanci Hrvaške. V tekmi, ki je bila za Slovenijo le prestižnega pomena, pa je slavil nasprotnik z 2:1. Hrvati so s to zmago tudi osvojili prvo mesto v skupini z istim Številom točk kot Italija, ki je v zadnji tekmi
s 4:0 premagala skromno Litvo.
Nogometna Evropa je z izrednim zanimanjem spremljala vse tekme, saj do včeraj Se niso bili znani vsi potniki za Anglijo. Znano je, da so se v Anglijo poleg domačina neposredno kvalificirali vsi zmagovalci osmih skupin, pri drugouvrščenih pa je bilo treba počakati prav do konca, saj so razmerje zmag, neodločenih izidov in porazov preračunavali po posebni formuli.
Drugouvrščenim ekipam so se namreč upoštevali le izidi, ki so jih dosegli s tretje, četrto in petouvršče-nim moštvom v skupini. Najboljših šest se je po tem izračunu že
uvrstilo na EP, sedma in osma reprezentanca, v tem primeru sta to Nizozemska in Irska, te razpredelnice drugouvrščenih ekip pa bosta morali odigrati dodatno tekmo za zadnje prazno mesto, ki še vodi v Anglijo. Slednja bo odigrana 13. decembra v Liverpoolu.
Z zmago v svojih skupinah so si nastop na zaključnem delu evropskega nogometnega prvenstva priigrale reprezentance Romunije, Španije, Švice, Hrvaške, Češke, Portugalske, Nemčije in Rusija, kot šest najbolje uvrščenih drugouvrščenih moštev pa še Italija, Bolgarija, Turčija, Škotska, Danska ter Francija.
FORMULA 1 / SVETOVNI PRVAK V MARANELLU
Schumacher je optimist
Nemec napoveduje osvojitev naslova s ferrarijem v letu 1997
Izidi zadnjih tekem in končne lestvice Skupina 1 Azerbajdžan - Poljska 0:0, Slovaška - Romunija 0:2 (0:0),	
Francija - Izrael 2:0 (0:0).	
1. Romunija	10	6	3	1	18:9	21
2. Francija	10	5	5	0	22:2	20
3. Slovaška	10	4	2	4	14:18	14
4. Poljska	10	3	4	3	14:12	13
5. Izrael	10	3	3	4	13:13	12
6. Azerbajdžan Skupina 2	10	0	1	9	2:29	1
Ciper - Belgija 1:1 (1:0), Danska - Armenija 3:1 (2:0), Španija - Makedonija 3:0 (1:0).	
1. Španija	10	8	2	0	25:4	26
2. Danska	10	6	3	1	19:9	21
3. Belgija	10	4	3	3	17:13	15
4. Makedinija	10	1	4	5	9:18	7
5. Ciper	10	1	4	5	6:20	7
6. Armenija Skupina 3	10	1	2	6	5:17	5
Švedska - Turčija 2:2 (1:0)	
1. Švica	8	5	2	1	15:7	17
2. Turčija	8	4	3	1	16:8	15
3. Švedska	8	2	3	3	9:10	9
4. Madžarska	8	2	2	4	7:13	8
5. Islandija Skupina 4	8	1	2	5	3:12	5
Italija - Litva 4:0 (0:0), Slovenija - Hrvaška 1:2 (1:1).	
1. Hrvaška	10	7	2	1	22:5	23
2. Italija	10	7	2	1	20:6	23
3. Litva	10	5	1	4	13:12	16
4. Ukrajina	10	4	1	5	11:15	13
5. Slovenija	10	3	2	5	13:13	11
6. Estonija Skupina 5	10	0	0	10	3:31	0
Češka - Luksemburg 3:0 (1:0), Nizozemska - Norveška 3:0	
1.	Češka 2.	Nizozemska 3.	Norveška 4.	Belorusija 5.	Luksemburg 6.	Malta Skupina 6 Portugalska - Irske	10	6	3	1	21:6	21 10	6	2	2	23:5	20 10	6	2	2	17:7	20 10	3	2	5	8:13	11 10	3	1	6	3:21 . 10 10	0	2	8	2:22	2
	3:0 (0:0), S. Irska - Avstrija 5:3 (2:0).
1. Portugalska	10	7	2	1	29:7	23
2. Irska	10	5	2	3	17:11 17
3. S. Irska	10	5	2	3	20:15 17
4. Avstrija	10	5	1	4	29:14 16
5. Latvija	10	4	0	6	11:20 12
6. Liechtenstein Skupina?	10	0	1	9	1:40	1
Albanija - VVales 1:1 (1:1), Moldavija - Gruzija 3:2 (2:0), Nemčija - Bolgarija 3:1 (0:0).	
1. Nemčija	10	8	1	1	27:10	25
2. Bolgarija	10	7	1	2	24:10	22
3. Gruzija	10	5	0	5	14:13	15
4. Moldavija	10	3	0	7	11:27	9
5. VVales	10	2	2	6	9:19	8
6. Albanija Skupina 8	10 2 2 6 10:16 8
Rusija - Finska 3:1 (1:1), Grčija - Fersko otočje 5:0 (0:0), Škotska - San Marino 5:0 (2:0).	
1. Rusija	10	8	2	0	34:5	26
2. Škotska	10	7	2	1	19:3	23
3. Grčija	10	6	0	4	23:9	18
4. Finska	10	5	0	5	18:18 15
5. Fersko otočje	10	2	0	8	10:35	6
6. San Marino	10	0	0	10	2:36	0
Lestvica drugouvrščenih ekip	
1. Italija	6	4	11	12:3	13
2. Bolgarija	6. 4	0	2	14:8	12
3. Turčija	6	3	2	1	11:8	11
4. Škotska	6	3	2	1	5:2	11
5. Danska	6	3	2	1	9:7	11
6. Francija	6	2	4	0	8:2	10
7. Nizozemska	6	2	2	2	6:5	8
8. Irska	6	2	1	3	8:10	7
Maranello (mo-
DENA) - »Ferrari ima Vse možnosti, da osvoji svtovno prvenstvo. Mi-sjim, da se to v na-Hednji sezoni še ne bo zgodilo, zato bo najbrž potrebno počakati do leta 1997. V zadnjih sezo-IJah je bil opazen izre-oen napredek, manjka samo še nekaj manjših Podrobnosti. Zanje pa Pom poskrbel jaz, samo oajte mi nekaj časa.« S emi besedami se je vče-raj predstavil novinarjem svetovni prvaj v orrnuli 1 Michael Schu-
macher, Prihodnji se z Ircem Ed
^alni vozn rerrariju. O poiskala M<
1? Schumac Ppl v ferrai A*1) in pri mogov po p ^sekako
nradno obeh -
nuarja ^ larrarijem pa je že i Potko v za
vožnji
TENIS / MASTERSA V FRANKFURTU IN NEW VORKU
Pri moških tudi Enqvist v polfinalu Zverova izločila Aranbco Sanchez
Šved je včeraj premagal Changa - Thomas Muster je že izpadel
FRANKFURT, NEW YORK -Šved Thomas Enqvist se je po Petu Samprasu kot drugi uvrstil v polfinale svetovnega prvenstva ATP z nagradnim skladom 3, 3 milijona dolarjev, potem ko je prepričljivo premagal Michaela Changa. Enaindvajsetletni Šved, ki se je prvič uvrstil na prestižni zaključni turnir najboljše osmerice, je Američana v 59 minutah premagal s 6:1 in 6:4 in si priboril drugo zmago v rdeči predtekmovalni skupini. Del njegovega uspeha je vsekakor zasluga velike sproščenosti. »Igram brez vsakršnega pritiska. Predvem se neizmerno zabavam. Prav zdaj sem v življenjski formi. Zelo sem vesel, da sem premagal Changa. V prvem nizu sem igral prav neverjetno,« je po zmagi povedal Engvist, ki se je v zadnjem letu iz dvobojev z najboljšimi igralci na svetu veliko naučil. Do letošnjega leta ni premagal nikogar od deseterice najboljših, letos pa jih je ugnal kar sedem. 2e pred časom je Sampras za 190 centimetrov visokega Šveda, ki je najmočnejši z osnovne črte, dejal, da ga letos še noben tekmec ni tako namučil kot Engvist, ki ga že tri leta
trenira njegov rojak Joakim Ny-strom.
Za Thomasa Mustra se je turnir že končal. Avstrijec je namreč doživel še drugi poraz, tokrat pa ga je s 6:4, 4:6 in 6:4 premagal Jim Courier. S tem je Muster zamudil uvrstitev v polfinale in tudi zadnjo priložnost, da bi na lestvici ATP še letos prehitel Samprasa. Tako se bosta danes za uvrstitev v polfinale borila Courier in Chang.
V zadnjem včerajšnjem dvoboju je Južnoafričan Wayne Ferreira premagal Petea Samprasa s 7:6, 4:6, 6:3. V tej skupini bo o drugem polfinalistu odločal današnji spopad med Beckerjem in Kafeljnikovom.
Na ženskem mastersu WTA v New Yorku pa je že v 1. krogu presenetljivo izpadla tretja nosilka Španka Aranbca Sanchez Vicario. S 6:4, 4:6 in 4:6 je izgubila proti Belo-rusinji Nataliji Zverevi.
Tekmovalka iz Barcelone letos ni imela najboljše sezone. Dobila je le turnirja doma v Barceloni in Berlinu in z njo nikakor ne more biti zadovoljna. »Letos mi res ni šlo najbolje, vendar se že veselim prihodnjega leta. Lahko gre samo na bolje,« je po
ponesrečenem nastopu v New Yorku napovedala Španka. Letos pa bo morala nastopiti še enkrat, in sicer v finalu pokala Federation, kjer Španija igra prah ZDA. Zvereva, ki je presenetila tudi največje optimiste, pa je napredovala v četrtfinale, kjer se ho pomerila z lansko zmagovalko tega turnirja Argentinko Gabrielo Sabatini.
Tudi druga Španka Conchita Martinez v 1. krogu v Madison Sguare Car dnu ni imela dobrega Starta. Igrala je prod vedno boljši hrvaški igralki Ivi Majoli. Slednja je dobila prvi niz in v drugem pri vodstvu s 6:5 imela celo zaključno žogo, vendar je Martinezova še enkrat zmogla narediti preobrat. V tretjem nizu se je Španki odprlo in dobila ga je s 6:0. V četrtfinalu bo Martinezova igrala z Nizozemko Brendo Schultz.
Izidi 1. kroga: Natalija Zvereva (Blr) - Arantxa Sanchez Vicario (Spa, 3) 4:6, 6:4, 6:4; Conchita Martinez (Spa, 2) - Iva Majoli (Hrv) 1:6, 7:5, 6:0; Gabriela Sabatini (Arg, 5) -Lindsay Davenport (ZDA) 6:4, 6:3; dvojice - 1. krog: McGrath-Neiland (ZDA-Lat, 3) - Sabatini-Schultz (Arg-Niz) 6:3, 6:2.
SMUČANJE / SUPERVELESLALOM
Nemka Martina Ertl najhitrejša na prvi uspeli tekmi za SP
VADL - Po neuspelem začetku v francoskem Tigne-su so včeraj v ameriškem Vailu le razdelih prve točke za svetovni pokal za ženske v novi sezoni. Na sporedu je bil superveleslalom, najhitrejša pa je bila Nemka Martina Ertl pred rojakinjo Katjo Seizinger in italijansko smučarko Isolde Kostner.
Nastopile so tudi tri slovenske smučarke, ki pa niso dosegle videnjših uvrstitev. Se najbolj je lahko zadovoljna novinka v reprezentanci Spela Bračun, ki je z zaostankom dobrih dveh sekund za Ertlovo zasedla 23. mesto. Precej slabši sta bili Mojca Suhadolc in Katja Koren, ki sta se morah zadovoljiti s 46. oziroma 47. mestom.
V Vailu bo danes na sporedu moški veleslalom. Največje zanimanje vlada za nastop Alberta Tombe, ki je prvo tekmo preskočil. Tudi v slovenskem taboru z nestrpnostjo pričakujejo današnji veleslalom. Prvi adut je nedvomno Jure Košir, ki se bo skušal odkupiti za spodrsljaj v Tignesu, kjer je že kmalu po startu zapeljal s proge.
Rezultati ženskega superveleslaloma: 1. Martina Er-d (Nem) 1: 22.49; 2. Katja Seizinger (Nem) 1:23.06; 3. Isolde Kostner (Ita) 1:23.57; 4. Anita VVachter (Avt) 1:23.61; 5. Michaela Dorfrneister (Avt) 1:23.66....23. Spela Bračun 1:24.61; ..46. Mojca Suhadolc 1:25.95; 47. Katja Koren (vse Slo) 1:25.99.
Svetovni pokal: 1. Ertl 100; 2. Seizinger 80; 3. Kostner 60; 4. VVachter 50; 5. Dorfrneister 45 itd.
NOVICE
Nogometaši ZRJ premagali Mehiko s 4:1 (3:1)
BEOGRAD - Nogometna reprezentanca ZR Jugoslavije je v Montereyu v prijateljski tekmi premagala reprezentanco Mehike s 4:1 (3.1). Z zmago proti varovancem trenerja Bore Milutinoviča, mehiškega selektorja, so Jugoslovani uspešno končali enotedensko turnejo po Srednji Ameriki z dvema zmagama in samo dvema prejetima zadetkoma. Strelci na štadionu Tehnologico so bili: Kovačevič (5, 15), Mihajlovič (30) in Saveljič (48) za ZRJ-ter Hemandez (23) za Mehiko. (M. M.)
Priprli predsednika kolumbijske nogometne zveze
BOGOTA (dpa) - Kolumbijska policija je včeraj zaradi prijateljskih in poslovnih stikov z mafijo priprla predsednika državne nogometne zveže Juana Joseja Bellinija. Nalog za aretacijo je po poročilih iz Kolumbije izdalo državno tožilstvo v Bogoti, ki Bellinija obtožuje, da je na ilegalen način prišel do večjih vsot denarja. Bellini naj bi bil neposredno vpleten celo v mafijske posle. V predsednika nogometne zveze so prvič posumili poleti. Reprezentanca se je v njegovem mandatu prebila v sam svetovni vrh, ko so prijeli »tretjega človeka« v hierarhiji kokainske mafije Joseja San-tacruza. O tem so takrat poročali tudi mediji. Bellini naj bi bil v tesni povezavi z mafijo že več kot dve desetletji. Predsednik zveze je v 70. letih namreč deloval kot funkcionar pri kolumbijskem prvoligašu America de Gali, ki sta ga takrat vodila Gilberto in Miguel Rodriguez. Oba sta veljala za vodji mafijskega kartela v mestnem predelu Gali v Bogoti in so ju zaprli pred nekaj meseci. Bellini ni nikoli zanikal, da pozna brata Rodriguez in Santa-cruza, pred kratkim pa je celo priznal prijateljstvo z omenjeno trojico, hkrati pa odločno zanikal, da bi bil na kakršenkoli način vpleten v »nečedne« posle.
Elektronika posegla tudi na nogometne štadione v Atlanti
ZURICH - Visoka telekomunikacijska oprema bo na nogometnih štadionih med olimpijskimi igrami v Atlanti prihodnje leto zamenjala tradicionalne zastavice, s katerimi mahajo linijski sodniki, ki opozarjajo glavnega sodnika na kršenje pravil. Vodilni predstavniki Mednarodne nogometne zveze (FIFA) so v ponedeljek v Zurichu izjavili, da bodo imeli sodniki med tekmo sprejemnike in oddajnike, s katerimi bodo linijski sporočali glavnemu tudi prekrške med tekmo. S sedanjim sistemom in mahanjem z zastavico učinkovit nadzor prekrškov ter takojšen odziv glavnega sodnika na umazano igro nogometašev nista bila mogoča. Oddajniki bodo le enosmerni, saj glavni sodnik ne bo mogel ničesar sporočiti linijskim. Nogometni turnir v Atlanti bo med 20. julijem in 3. avgustom prihodnjega leta. Ce bo sistem učinkovit, ga bo FIFA uvedla tudi na drugih tekmovanjih pod svojim okriljem. Po sporočilu za javnost iz Ztiri-cha je to idejo na zadnji seji v češki prestolnici Pragi dala sodniška komisija FIFA.

NOVICE
Under 21: neugoden žreb za reprezentanco Italije
ŽENEVA - V Ženevi so včeraj izžrebali četrtfinalne pare evropskega nogometnega prvenstva za repre-zetance do 21 let. Italija z žrebom ne more biti preveč zadovoljna, saj se bo za uvrstitev v polfinale in s tem za nastop na OI v Atlanti pomerila s Portugalsko, ki je bila njen nasprotnik v zadnjem finalu EP. Zmagovalec te tekme se bo v polfinalu srečal z zmagovalcem srečanja med Nemčijo in Francijo. Ostala dva para sta Madžarska - Škotska in CeSka -Španija. Prve tekme bodo 13..ali 17. decembra (ali 12/13. marca) povratna srečanja pa 26. ali 27. marca 1996.
Od jutri na Japonskem svetovni odbojkarski pokal
Letošnji svetovni odbojkarski pokal, ki se bo pričel jutri na Japonskem, je še posebej pomemben, ker se si bodo prva tri uvrščena moštva neposredno zagotovila nastop na olimpijskih igrah v Atalanti. Italija nastopa na pokalu tretjič in ga ni še nikdar osvojila. Leta 1981 je bila sedma, leta 1989 pa druga. »Azzurri« se bodo jutri zjutraj v dvorani Yogogi Stadium pomerili z Egiptom, ki ga vodi nekdanji selektor italijanske reprezentance Carmelo Pittera. V nedeljo bodo Italijani igrali s Kanado, v naslednjih dneh pa se bodo pomerih še z vsemi osta-
KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP
Hrvaška in Litva v težavah, Italija OK
Ukrajina in Belgija presečenje 4. kroga Slovenija proti Finski dosegla prvo zmago
hjo, Kubo, Jučžno Korejo, ZDA in Tunizijo. V 15 dneh bodo »azzurri« odigrah enajst tekem. Za uvrstitev v Atlanto naj bi se potegovale štiri reprezentance: Italija, Kuba, Brazilija in Nizozemska.
Kreek je vozil prehitro
PADOVA - Policijski agenti so včeraj odvzeh vozniško dovoljenje nizozemskemu nogometašu Padove Michelu Kreeku. S svojim bmw cabrio je na avtocesti A4 Serenissima vozil s hitrostjo 177 km na uro.
Brolin v Leeds
STOCKHOLM - Švedski nogometaš Thomas Brolin je včeraj dokončno zapustil Parmo, že jutri pa naj bi v dresu Leedsa debitiral v angleškem prvoligaškem prvenstvu. Brolin, ki ga je Parma nejela po svetovnem prvenstvu leta 1990, je'z angleškim klubom podpisal triletno pogodbo.
Dobitki totocalcia
RIM - Dobitki 14. izrednega totocalcia z napovedmi o kvalifikacijskih tekmaz za EP:
13 (1.030 dobitnikov) 2.001.100 Ur; 12 (17.950 dobitkov) 114.200 lir. Zmagoviti stolpec, 14. : X, 1, X, X, 1,1,1,1,1,1, 2, 2, X.
Pretep po tekmi Ancona - Birmingham
ANCONA - Tekma za angleško-italijanski nogometni pokal med Ancono in Birminghamom (1:2) je imela res žalosten epilog. V slačilnici je po tekmi prišlo namreč do prerekanja med pripadniki obeh ekip, najhuje pa jo je skupil trener Ancone Cacciatori, ki sta se ga dva nogometaša angleškega moštva obdelala s pestmi in se je moral zateči v bolnišnico s pošKodovanim levim očesom. Vodstvo italijanskega kluba bo vložilo prijavo zoper igralca, ki so ju že identificirali. Sodnik Lloyd, ki ga je na kraj pretepa priklicalo kričanje, je padel in si sam zlomil dva prsta.
.
V	petih skupinah za uvrstitev na evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo leta 1997 v Španiji, je bilo odigrano štirinajst srečanj 4. kroga. Za največje presenečenje so poskrbeli košarkarji Ukrajine in Belgije. Prvi so s 67:60 premagali reprezentanco Hrvaške, olimpijske podprvake in bronaste z zadnjega svetovnega ter evropskega prvenstva, drugi pa so s 85:83 ugnali Litvo, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu v Atenah osvojila drugo mesto, poleg tega so bili tretji na olimpijskih igrah v Barceloni. S še kakšnim podobnim spodrsljajem bi Hrvatje in Litovci, ki so "doslej po dvakrat zmagali in dvakrat izgubili, utegnili imeti velike težave z uvrstitvijo na eno od prvih dveh mest, ki omogočata udeležbo na EP.
V	sklepno fazo prvenstva se je z zmago v Pragi proti Češki praktično že uvrstila Italija. Med »azzurri« sta se zlasti izkazala Pieri in Bonora.
Končno je zmagala tudi slovenska reprezentanca, ki je z odlično igro v obrambi povsem nadigrala Finsko in večino točk dosegla po asistencah (skupaj 23) pod koš.
Zdovc je s trojko že na začetku napovedal juriš in sredi polčasa dobil pomoč v strelsko zelo razpoloženem Jurkoviču (met 6:7). Odlično je bilo predvsem obdobje med 15.. in 19. minuti, ko so naši s serijo desetih zaporednih točk pobegnili na 37:18 in mirno tudi nadaljevali. Razlika je nenehno naraščala, v igri ni bilo večjih nihanj in za Slovenijo je zaigralo
vseh deset košarkarjev, ki je dopolnilo lepo podobo.
»Zaigrah smo za štirico. Obramba je bila odlična, v napadu pa je še nekaj slabosti. Reprezentanca potrebuje podporo, v Laškem je bilo vzdušje odlično in temu primerna je bila naša igra. Več mednarodnih izkušenj imava samo z Zdovcem, toda potenciali so veliki in čez nekaj let bo Slovenija košarkarska velesila,« je bil po tekmi zadovoljen kapetan Teo-man Alibegovič.
Nesterovič z blokadami, skoki in natančnimi meti (5:6), Jurkovič z meti (6:7) in borbenostjo ter Zdovc z odličnim vodenjem igre, devetimi asistencami in metom za dve točki 8: 10 so bili ključne osebnosti visoke zmage nad Finci, ki so v oktoberskem ciklusu kvalifikacij dobili obe tekmi. »Imeli smo nekaj težav s poškodbami; toda Slovenija je boljša za dva razreda,« je bil realen eden boljših finskih košarkarjev Peka Markkanen, končno pa je bil zadovoljen tudi slovenski selektor Andrej Urlep. Slovenija se lahko v sklepno fazo vsekakor uvrsti samo, če do konca kvalifikacij zmaga na vseh tekmah.
Slovenija - Finska 90:61 (40:22)
SLOVENIJA: Duščak 4 (2:2), Daneu, Nesterovič 11 (1:2), Hafnar 7 (2:4), Jagodnik 2, Thaler (0:2), Alibegovič 13 (3::6), Mihe 15 (3:4), Zdovc 25 (3:5), Jurkovič 13 (1:2).
FINSKA - Kuisma 12 (2:2), Mottola 13 (1:4), Markkanen 9 (1:1), Muho-nen 2 (0:2), Lariko, Tahva-nainen 9 (1:2), Luhtanen 6 (4:4), Lehtonen 8 (6:7), Niiranen.
Češka - Italija 68:77 (27:36)
CESKA: Babka 4, Tremi 9, Kovar 8, Očak 6, Bečka
7,	Benes 7, Svoboda 20, Krejki 7, Zajc.
ITALIJA: ColdebeUa 15, Pittis 6, Conti 12, Carera 5, Abbio 9, Ancilotto, Frosi-ni 6, Bonora 8, Pieri 16, Galanda.
Izidi
Skupina A: Izrael - BiH 67:73 (34:44), Slovaška -Grčija 64:80 (36:41), Belorusija - Gruzija 102:76 (48:37).
Vrstni red: Belorusija in Grčija 6, BiH in Izrael 4, Gruzija in Slovaška 2.
Skupina B: Latvija - Rusija 71:112 (34:49), Portugalska - Anglija 72: 75 (32:38). Vrstni red: Rusija
8,	Latvija, Estonija in Nemčija 4, Anglija 2, Portugalska 0.
Jure Zdovc odličen proti Finski
Skupina C: Slovenija -Finska 90:61 (40:22), Češka - Italija 68:77 (27:36), Madžarska -Makedonija 82:80 (40:39). Vrstni red: Italija 8, Češka, Finska in Madžarska 4, Slovenija in Makedonija 2.
Skupina D: Turčija -Bolgarija 90:66 (46:29), Ukrajina - Hrvaška 67:60 (34:30), Nizozemska - Ro-
munija 99:77 (54:41). Vrstni red: Ukrajina in Bolgarija 6, Hrvaška 4, Nizozemska 2, Romunija 0.
Skupina E: Francija -Švedska 85:56 (41:28), Belgija - Litva 85:83 (37:42), Poljska - Švica 81:68 (38:32).Vrstni red: Francija 8, Belgija 6, Litva 4, Poljska, Švedska in Švica 2.
r NAMIZNI TENIS / TURNIR ZA 4. KATEGORIJO h
Premoč Krasa med dekleti
K. Stubelj pred B. Santinijevo - Med moškimi B. Stocca 3.
V Zgoniku je bil v organizaciji Chiadina drugi deželni turnir za četrto" kategorijo v namiznem tenisu. Kras je na njem sodeloval s šestimi igralci in tremi igralkami. Ženska vrsta je v celoti izpolnila načrt tako, da so se krasovke v finalnem krogu morale pomeriti med seboj in v izredno izenačenih dvobojih so si po razliki v setih, zasluženo razdelile prva tri mesta v naslednjem zaporedju: 1. Kristina Stubelj, 2. Barbara Santini, 3. Jasmin Kralj ex equo
Feisa (Fincantieri).
Od moških je odlično predstavljal Kras Boris Stocca. Osvojil je tretje mesto, v polfinalu ga je premagal kasnejši zmagovalec Ber-nardel (Rangers Udi-ne). Pred tem je bil Stocca boljši od Mer-colina (Rangers Udine) in Cassona (Fincantieri), v kvalifikacijski skupini pa je nadigral vse tri nasprotnike (Fa-rinelli - San Giovanni, del Rio - Fincantieri, Franzolini - Rangers Udine). Od 9. do 16. mesta se je uvrstil Edi Bole, potem ko je po
hudi borbi med veterani v tretjem nizu klonil pred Coscianijem -Pellicana (19, -17, -19). V svoji skupini se je bil oddolžil za poraz v prvenstveni tekmi z Latisano Gilliamu in z zmagama nad Somma-rivom (Chiadino) in Tamarinom (Pellicana) bil zmagovalec svoje skupine.
Mlajši Krasovi igralci Andrea Radini, Peter Santini, Gorazd Milič in Bojan Simoneta se niso prebili iz začetne skupine, kjer je vsak od njih požel le eno zmago. (J.J.)
ODBOJKA / »DEKLICE« NA TRŽAŠKEM
Bor, Breg, Kontovel in Sloga z dvema ekipama: bo polfinale slovenski?
Na Tržaškem se pričenja tudi odbojkarsko prvenstvo »deklic« (letnik 1980 in mlajše), ki je že po tradiciji eno najbolj množičnih. Dvanajst šesteric je organizator razdelil v dve skupini. Prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine se bodo nato v play offu pomerile za naslov prvaka. Slovenskih šesterk je pet, se pravi skoraj polovica vseh vpisanih. Sloga bo tudi v tem prvenstvu nastopila z dvema šesterka-ma, po eno pa imajo Bor, Breg in Kontovel.
V A skupini nastopajo Oma, Ricrea-tori, Sant’Andrea, Nuova Pallavolo, Breg in Sloga A, v B skupini pa Altura, Kontovel, Sgt, Bor, Sloga B in Virtus. Vse naše šesterke (razen verjetno Sloge B, ki jo sestavljajo praktično samo na-raščajnice) imajo realne možnosti, da se potegujejo za uvrstitev v končnico.
Seznam igralk naših ekip
BOR: Katerina Macho (letnik 1980), Jana Miličevič (81), Tjaša Rogelja (80), Giulia Sadlowski (80), Ivana Flego (80), Sara Posar (81), Valentina Smo-tlak (81), Elisa Frandolič (81), Tina Furlani (81), Manuela Krasevich (81), Varna Pečenik (81). Trener: Marko Kalc.
BREG: Silvia Carboni (letnik 1980), Irina Sancin (80), Jelka Sancin (80), Sara Zeriali (80), Noemi Bet (81), Ma-
ria Teresa Orlando (81), Deborah Ro-della (81), Ivana Terčon (81), Erika Cossutta (82), Jasna Kalc (82), Jadranka Mingot (82), Eva Slavec (82), Monika Slavec (82), Inka Žerjal (82), Jessica Gregori (83). Trener: Mario Čač.
KONTOVEL: Alenka Stoka (letnik 1981), Anja Starec (80), Ivana Sossa
(80)	, Manuela Škrk (80), Jana Obad
(81)	, Tatjana Kobau (80), Sharon Kante (81), Karen Kante (80), Sara Ferluga
(80)	, Breda Businelli (80), Anja Strekelj (81), Dana Furlani (80). Trener: Mitja Kušar.
SLOGA A: Nastja Milič (letnik
1980)	, Mna Žagar (81), Mojca Kovačič
(81)	, Katja Gregori (81), Erika Hrovatin (80), Martina Canziani (80), Paola Cau-ter (80), Maša Strani (80), Ilonka Križman (81), Monika Kete (80), Tanja Sossi (80), Kristina Ferluga (80), Fede-rica Dagostini (80), Francesca Di Gui-da (80). Trener: Franko Drasič.
SLOGA B: Mira Fabjan (letnik
1981)	, Karin Crissani (82), Mara Sossi (82), Ingrid Bianchi (82), Ales-sandra Ban (82), Alessandra Carli
(82)	, Majna Pangerc (82), Alenka Možina (82), Veronika Sosič (82), Jana Ban (82), Deborah Calzi (82), Staška Cvelbar (83), Martina Coretti
(83)	, Petra Žagar (83), Ketty Mauriel (83). Trener: Ivan Peterlin.
ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Naraščajnice Val Doma nizajo uspehe
V prvenstvu deklic računa Val Dom na uvrstitev v play off, Olympia pa obljublja boj
DEKLICE
Skupina A
Prihodnji teden se bo prvenstvo pričelo tudi v tej skupini, v kateri nastopata obe slovenski šesterki - Val in 01ympia. Val računa na uvrstitev v končnico, kar pomeni, da želi v svoji skupini zasesti najmanj drugo mesto. Štiri igralke iz postave se lahko ponašajo z lanskim naslovom prvakinj v tej kategoriji, ostale pa so mlajše, zanimivo pa je, da je zelo dosti igralk iz so-vodenjske in doberdobske občine. Težava je v tem, da šesterka ni dovolj uigrana, ker dekleta trenirajo v različnih skupinah.
01ympia si za cilj ne postavlja kdove kako visoke uvrstitve, vendar obljublja boj na vsaki tekmi. Letos lahko trenerka Branka Kuk računa na večji izbor igralk, tako da lanskih težav ne bi smelo biti.
Postava Vala: Barbara Uršič (letnik 1980), Jasmin Kocijančič (80), Ilenia Zuccarino (80), Lucia Danielis (81), Aleksija Ambrosi (82), Elena Zulian
(81)	, Katja Terpin (81), Diana Brisco .(82), Sara Branca (82), Tamara Visintin
(82)	, Paola Uršič (83), Anna Devetta (81), Kristina Visintin (81), Katja Ferie-tič (81). Trener: Zoran Jerončič, pomožni trener: Joško Prinčič.
Postava 01ympie: Danja Bagon (letnik 1980), Elena Benedetti (80), Tiziana Bruno (80), Mirta Cetul (81), Katja Bor-
ni (82), Martina Fabris (81), Martina Hlede (80), Katja Ožbot (80), Marjana Perše (80), Agata Pipan (82), Erika Sfiligoj (81), Katja Batistič (81), Vanja Batistič (80), Pamela Malfatti (82), Samuela Schihurd (82), Daria Comel (82), Paola Capiello (83), Karin Domi (83), Roberta Faganel (83). Trener: Branka Kuk, pomožni trener: Erika Brisco in Igor Povše.
Skupina B
Mda 1. kola: Villesse - Ronchi 3:0, Tomana - Fincantieri 3:0.
NARASCAJNICE
Villesse - Val Dom 0:3 (2:15, 10:15, 5:15)
VAL DOM: Ambrosi, Branca, Bres-san, Brisco, Gej, Cumin, Figelj, Klanjšček, Marvin, Sošol, Uršič, Visin-tin.
Igralke Val Doma so tudi v drugem kolu potrdile svojo moč. Villesse jim je nudil močnejši odpor kot goriški Liber-tas v prvem kolu, vendar zmaga slovenskih odbojkaric tudi tokrat ni bila pod vprašajem.
V prvem setu so gostje po vodstvu Villesseja z 2:0 dosegle 15 zaporednih točk z Naike Sošol na servisu in neustavljivo Aleksijo Ambrosi pri mreži. Najbolj zanimiv je bil drugi set, v katerem je Val Dom nekoliko popustil, tako da so prišle do izraza tudi nasprotnice, čeprav so bile valovke stalno v vodstvu.
Posebej se je v napadu izkazala Diana Brisco. Tretji set je bil spet monolog naših igralk, kljub temu, da je trenerka Suzy Černe poslala na igrišče vse menjave. Izkazale pa so se Helena Klanjšček, Paola Uršič in Chiara Gej.
Ostali izidi 1. in 2. kola: Pro Romans - Soča 3:0, Capriva - Villesse 0:3, Intre-pida - Farra 0:3, Farra - Capriva 3:0, Soča - Mariano 1:2, Lih. Gorizia - Pri Romans 1:2.
Vrstni red: Farra in Val Dom 6, Pr0 Romans 5, Villesse 3, Intrepida Mariano 2, Soča in Lih. Gorizia 1, Lih. Capri" va 0.
Prihodnje kolo: Val Dom - Farra; Lih Gorizia - Soča.
Skupina B
Dosedanji izidi: Tomana - Staranza-no 0:3, Lib. Gorizia B - Volley club 2:1, Fincantieri - Ronchi 0:3, Pieris - Grad° 1:2, Grado - Lib. Gorizia B 3:0, Ronchi -Pieris 2:1, Volley club - Tomana 0:3.
Vrstni red: Acii Ronchi in Grado 5, Staranzano in Tomana 3, Pieris in Lih Gorizia 2, Volley club Tržič 1, Fincantieri 0.
POKRAJINSKI POKAL
Igralci Našega porapora bodo jun1 odigrali zadnjo pokalno tekmo. V Krnu-nu se bodo, s pričetkom ob 20. uri) po-merili s VBL Cormons. Srečanje bo odločalo o zmagovalcu, pokal pa lahko Naš prapor osvoji samo, če zmaga s 3:0-
Moška C2 liga / na i, maju
Barcolana ne sme zaustaviti Bora Radenske
Tržačani le enkrat zmagali
lvan Bajc ne bo mogel pomagati soigralcem (F. Kroma)
Nekateri uvrščajo jutrišnji tržaški derbi (v »balonu« ob 20.30) med Borom Radensko in Bar-oolano med tiste dvoboje, ki bi lahko celo odločali o obstanku v ligi. bh nismo tega mnenja. Bes je, da so borovci doslej zabeležili že štiri Poraze v šestih kolih, res pa je tudi, da jih je le Blartignacco res nadi-§ral, na vseh ostalih tekmah pa so ostali praznih rok potem, ko so dalj Čase bili povsem enakovreden tekmec.
Vsekakor je jutrišnja tekma zelo važna, saj morajo KreCičevi fantje izkoristiti priložnost, da Se z objektivno slabšim tekmecem (en zmaga in 2e pet porazov doslej) Pomerijo na domačih tleh. Barcolana ima precej slabšo postavo kot teni, saj sta po Venierju
odšla še ostala dva najboljša posameznika, Borghesi in Mačehi (odletela sta v Južno Ameriko). Ekipo sta zapustila tudi trener Bevitori in njegov sin - »žepni play-maker« lanske postave, trenersko mesto pa je prevzel Franco Stibiel.
Borovci, ki so ostali brez Ivana Bajca, bodo morali zaigrati na vso moč, saj je glavna vrlina Barcolane prav ta, da se nikoli ne preda, o Čemer priCa tudi podatek, da so edino zmago dosegli nic v gosteh z Manza-nom.
Napovedi ostalih tekem 7. kola: Marti-gnacco - Pagnacco +26, Ardita - Intermuggia -8, Sgt - Porcia +14, Udine-se - Staranzano +3, Pom - Virtus +19, Gradišča -Spilimbergo +16, Arte -Manzano -12. (VJ)
V 6. KOLU D LIGE / V GORICI
Prvič doslej derbi med Domom in Kontovelom Cicibona proti Gradu
Domova računajo na napad, Kontovelci pa na obrambo - Cicibonaše čaka dokaj težka naloga
Obvestilo
Osrednja tekma 6. kola košarkarske D lige je nedvomno derbi med Domom in Kontovelom, ki je na sporedu juri zveCer ob 20.00 v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Naš tretji predstavnik v tej ligi, Cicibona Helvetius, bo tokrat pred težko nalogo, saj bo jutri gostila trdoživi in ambiciozni Grado, ki si je v zadnjih kolih močno opomogel, Furlanovi fantje pa lahko le z novo zmago ostanejo v skupini vodilnih.
DERBI ST. 1: Zanimivo je, da se bosta Dom in Kontovel jutri prvič doslej pomerila med seboj na uradni tekmi, saj sta bili dosedanji poti obeh članskih moštev kvečjemu paralelni (v isti kate-, goriji, a v različnih skupinah). Kot običajno je napoved za tako srečanje zelo težka, saj bodo najbrž odločale malenkosti. Domovci, ki so še nepremagani na vrhu lestvice, imajo daleč najboljši napad v ligi (poprečno skoraj 100 točk na tekmo), obenem pa se sam trener in odborniki jezijo nad slabo obrambo, kar bi se lahko proti boljšim nasprotnikom hudo maščevalo. Trener Bordin ima na voljo zelo kakovostno peterko, ki ima odlično pokrite tako zunanje pozicije (Corsi, Franco, Di Cecco) kot mesta v bližini košev (Jarc in Podbser-sig). Velika učinkovitost Domovega napada pa je prav v tem, da so vsi omenjeni igralci sposobni doseči veliko število točk in bistveno prispevati k zmagi ekipe. Šibka točka Doma pa je tudi pomanjkanje enakovrednih
menjav. Orzan in Bordon sicer kar solidno nadomestita kolege, Ambrosi je pokazal že velik napredek, ostalim pa se pozna, da so v prejšnjih sezonah manj igrali in niso nikoli nosili vlogo protagonistov.
Glede Kontovela, ki je doslej osvojil le 4 točke od 10 možnih, lahko mirno zapišemo, da se bo jutri odpravil v Gorico z jasnim namenom, da vsaj delno nadoknadi zamujeno, saj bi nov poraz pomenil, da bi se prvou-vrščeni oddaljili že za 8 točk. Ob tem želi Starčeva ekipa tudi sama sebi dokazati, da postopoma prihaja v najboljšo formo in da bo imela v teku sezone še važno vlogo, kljub nesrečnemu zaCetku. Plavobeli bodo seveda skušali graditi uspeh prav na obrambi, kjer bo najveCja pozornost posvečena triu Grosi -Di Cecco - Franco, ki so strah in trepet vseh nastopajočih moštev. Kontovelci bodo tudi skušali izkoristiti prednost pod košem, kjer so Turk, Ci-vadi, Gulič in Daneu boljši od Goričanov, »coach« Starc pa je najbrž razmišljal tudi o kakšnem presingu, da bi poostril tempo igre.
CICIBONA:	Po
»počitku« prejšnji teden (Lega Nazionale) bodo morali cicibonaši ponovno zavihati rokave, saj jih Caka dokaj zahteven test. Moštvo predsednika Kovačiča bo namreč jutri gostilo peterko iz Gra-deža, ki si je po nerodnem Startu takoj opomogla in je v prejšnjem kolu v gosteh zanesljivo ugnala niC manj kot Santos.
PRVENSTVO DEČKOV / JUTRI STA RT
Že v prvem kolu derbi Bor A Ediauto - Kontovel
Tekma bo ob 15.30 no »1. moju« - Bor B prost
Jutri se bo začelo tudi košarkarsko prvenstvo dečkov, v katerem nastopa na Tržaškem tl ekip, od katerih so tudi tri naše (Bor A in B ter Kontovel).
Bor bo torej v tem prvenstvu nastopil kar z dvema ekipama, medtem ko bo vsa ostala naša društva v tej kategoriji zastopal Kontovel, ki uvršča tudi Poletove in Sokolove igralce.
Trener Borove B eki-Pe Igor Canciani (na sliki Foto Kromajmeni 0 tem prvenstvu naslednje: »Mislim, da sta Poggi in Don Bosco daleč najmočnejši eki-Pi tega prvenstva. Za tretje mesto naj bi se borili Intermuggia in ?oe naši ekipi, Bor A 'n Kontovel. Ostale
ekipe bodo skušale doseči Cim boljšo uvrstitev, med te sodi tudi Borovo B moštvo, ki ga sam treniram. Za nas bo seveda to prvenstvo lepa priložnost, da si naberemo CimveC izkušenosti za bodoča tekmovanja.«
2e jutri bo v 1. kolu na stadionu »1. maj« ob 15.30 na sporedu slovenski derbi med Borom A in Kontovelom, Bor B pa bo prost.
UDELEŽENCI: Bor Ediauto, Bor B Auto-carrozzeria Krmec, Don Bosco, Ferrovia-rio, Intermuggia, Kontovel, Libertas, Poggi, Ricreatori, Santos, Ser-volana.
POSTAVE NAŠIH EKIP
Bor A Ediauto: Mar-co Bettiolo, Denis Cos-
sutta, Riccardc Gaburro, Ema nuel Lovriha Luka Kafol Davide Krmec Roberto Lom bardo, Boštjan Romano, Nike Stokelj, Gerar-do Tolentino trener Jure KreCiC, pomožni Igor Filipčič.
Bor B Autocarrozze-ria Krmec: Matjaž Co-smo, Danijel Družina, Matjaž Kodrič, Matej Križmancic, Michele Levan, Aleksandar Miloševič, Claudio Mirce-ta, Igor Pisoni, Giorgio Pitacco, Julij Premru, Marko Sadloivski, Martin Scarcia, David Stanojevič, Ivan Sunjerga, Peter Verri, Entoni VidaliC, Aljoša
Viler, trener Igor Canciani.
Kontovel: Ravel Bogateč, Danijel Bukavec, Ivan Cernjava, Denis Doglia, David Emili, Erik Frandoli, Matija Gregori, Andrej Hrovatin, Vasilij Kocjančič, Tomaž Nabergoj, Kristjan Rebula, Jure Rogelja, Andrej Sossi, Igor Sibelja, Danijel Šušteršič, Thomas Žagar, trener Igor Meden.
Belozeleni, ki si seveda želijo ohraniti status prvega na lestvici, bodo morali zaigrati zelo odločno, saj je Grado homogena in izkušena ekipa, ki ima nekaj zelo dobrih posameznikov (Schiaffi-no, Bellan, Aiello). V vrstah Cicibone bo letošnji krstni nastop najbrž opravil Iztok Bajc, odsotna pa bosta Dario KovaCiC (koleno) in Andrej Pieri (delovne obveznosti), medtem ko se je po enomesečni odsotnosti končno vrnil Peter Furlan.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 6. KOLA: L. Isonzo - Inter 1904 +6, Acli Ts - Lega Nazionale + 11, Libertas - Cus -9, Goriziana - Momo Gib +18, Scoglietto - Senators +4.
Vanja Jogan
V	promocijski ligi Polet
zOmnio, Breg proti Virtusu
V	promocijski ligi Caka tokrat predvsem poletovce dokaj težka naloga, saj bodo igrah v gosteh pri ekipi Omnia Costru-zioni, ki je bila v prvih dveh kolih obakrat uspešna.
Brežani so po dveh kolih še brez zmage, jutri pa v Dolino prihaja Virtus, ki ima na lestvici dve točki. Salvije-vim varovancem se ponuja priložnost, da prvič zmagajo.
IZIDI 2. KOLA: Viale Sport - Godiva 78:60, Skyscrapers -Breg 78:49, Ottica Ziglio - Polet Metra 68:69, Virtus - Omnia 54:65, Conca d’Oro - S. Vito 78:72; VRSTNI RED: Omnia, Conca d’ Oro, Skayscra-pers 4, S. Vito, Viale Sport, Polet, Virtus 2, Breg, Ottica Ziglio, Godiva 0.
JADRALNI KLUB CUPA
vabi elane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo jutri, 18. t. m., ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejema do danes, 17. t. m. Optika Malalan na Opčinah (tel. 213957) in trgovina Bavcon v Gorici (tel. 0481-31662).
SK BRDTNA
organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo danes in jutri od 18. do 21. ure ter 19. t. m. od 10. do 12. in od 16. do 21. ure v Domu Brdina na Opčinah..
SK DEVIN
obvešča, da bo tečaj na plastični stezi v Nabrežini za otroke 21., 23., 28. in 30. t. m. od 17. do 19. ure. Informacije po tel. 220423.
SD MLADINA in SK DEVIN
priredita danes, jutri in v nedeljo v dvorani Prosvetnega doma na Proseku sejem rabljene smučarske opreme, s sledečim urnikom: petek, 17. od 18. do 21. ure, sobota, 18. od 16. do 21. ure in v nedeljo, 19. od 10. do 21. ure. Smučarsko opremo sprejemamo danes eno uro pred otvoritvijo. Informacije nudimo na tekst. 213518/220423.
SZ BOR
obvešča, da sprejema vpise za večerno moško rekreacijo za odrasle. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377.
SZ BOR in KRUT
obveščata, da se spet pričenja popoldanska telovadba za dame. Vadba bo ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377.
SK DEVIN
organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem središču Alleghe od 23. oz. 26. decembra do 1. januarja in od 1. januarja do 6. oziroma 7. januarja na izbiro. Možnost smučanja na snežinah Civette in Val Badie in S. Pellegrina. Prijave do 28. t.m.. Informacije po telefonu 220423.
SK BRDINA
sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mati telovadnici italijanske srednje Sole - Ul. D’Annunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862).
TPK SIRENA
vabi člane na društveno večerjo, ki bo v petek, 24. t.m., ob 20.30 v gostilni Sardoč v Prečniku. Obvezna rezervacija na društvenem sedežu - Miramarski drevored 32, telefon 422696.
SKD HRAST- Športni odsek
organizira rekreacijsko in predsmučarsko telovadbo. Za informacije kličite St. 0481/78130 in 0481/419957.
Danes igra za vas Totocalcio
Ivan
Kuk
Atalanta - Sampdoria	X2
Cagliari Torino	1
Inter Udinese	X
Juventus - Fiorentina	1X2
Lazio - Cremonese	1
Napoli - Vicenza	1
Padova - Bari	X2
Parma - Milan	1X2
Piacenza - Roma	2
Montevarchi - Ravenna	X
Rimini-Treviso	IX
San Dona - Livorno	X
Matera - Catania	IX
Ivan Kuk (letnik 1977) se je začel ukvarjati z nogometom pri osmih letih pri Primorju, kjer igra še danes v mladinski ekipi, nekajkrat je bil izbran tudi v tržaško pokrajinsko reprezentanco naraščajnikov, lani pa je bil tudi na rezervni klopi v prvi ekipi, ki nastopa v L amaterski ligi. Letos je na sedmih tekmah za mladince Primorja dosegel 7 golov in je najboljši strelec v ekipi. Od ostalih športov ga najbolj privlači košarka. Prejšnji teden je Igor Filipčič pravilno napovedal 7 izidov.
piše: Giorgio Plettersech
Konjske dirke
Tatas je glavni favorit galopa v Rimu V Neaplju ima največ možnosti Pierrot
1.	dirka (Milan): večkratna zmagovalka Tiffani As (X) je tudi tokrat velik favorit. Opozarjamo pa še na King Bella (1) in Tudorja (2);
2.	dirka (Bologna): Lo Scudetto (2) je konj, ki ga bodo skušali premagati. Možnosti pri tem imata Nia Naas (1) in Mais Qui (X);
3.	dirka (Firence): Osna-go Fos (X) ne bi smel imeti problemov, Ce ne bo napravil napak na startu. Seveda pa bo moral paziti tudi na Nissan Rodija (1) in Primu-ta (2);
4.	dirka (Neapelj): Pierrot (1) se bo v nižji kategoriji gotovo potegoval za zmago. Podobne načrte ima tudi Passion Gar (X), v vse
boljši formi pa je Perrimore Ar (2);
5.	dirka (Padova): Pehale Pun (1) je zelo hiter na Startu, lepe možnosti pa imata tudi Orso Pehal (X) in Ovvander (2);
6.	dirka (Rim): Tatas (1) je logičen fevorit tega galopa, toda zelo dobra nasprotnika bo imel v Shin-ning Creeku (X) in Vitucciu Chianeseju (2).
Dirka tris
Trst, ob 18.00,20 konjev
NASI FAVORITI: 20. VVebbank, 17. Even Bolder, 19. Nigro Ks;
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 10. Prunus Pl, 6. Leon Palm, 16. Corning up Cash
Totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
12
2
XI
X2
1
IX
2
1
X2
12
X
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Petek, 17. novembra 1995
\
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3,- 20.4: Zamikal vas bo projekt, ki bo žal krepko presegal VaSe zmogljivosti. Priznajte si, da boste potrebovali izdatno pomoč, in se lotite iskanja primernih sodelavcev, ki vas že čakajo.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Polni boste elana, zato se ne boste zbali nobene naloge. Izkoristite to lepo priložnost in se ozrite v svojo glcbino; tam vas namreč že dolgo čaka naloga. Id je daleč najpomembnejša.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Cel ljubi dan si boste prizadevali za trenutek resnične sreče, pa se vam bo nagajivo izmikala Do večera se ji boste že tb\o približali, ko pa bo padla noč, boste zaplavali v njeni opojnosti,
RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo vas bo neprestano opozarjal na napake, tudi tiste, M jih sploh ne boste storili. Naj vas ne izzove; ne naredite napake in ostanite nasmejani, pa ho obupal in odnehal s svojo igro.
LEV 23.7. - 23.8.: Sodelavec vas 1» zelo težko dohajal, zato se zna zgoditi, da se bo vaš delovni dan občutno podaljšal. Ne čakajte, da omaga; biž mu priskočite na pomoč, pa bosta oba pravočasno doma.
DEVICA 24 8, - 22.9.: Končno si boste priznab, da vas nekdo zelo privlači. Zdaj vam preostane le še eno: da to priznate še njemu. Glejte, da ne bo tudi to trajalo tako dolgo, sicer bosta medtem oba ostarela
TEHTNICA 23.9. - 22. T 0.: Pri delu vam bo zaškripalo. Čeprav veste, da bi vam lahko marsikdo pomagal, boste vztrajali sami. Zabredli boste tako globoko, da vas bodo komaj izvlekli; je to cena za samostojnost?
ŠKORPIJON 23. T0.-22. Tl.: Vse bo šlo gladko, dokler situacija ne bo postala žgečkljiva in moralno vprašljiva Takrat se bo iz vaše notranjosti oglasil morahu maček, ki se mu bodo čudili prav vsi, ne le vi.
STRELEC 23. TT.-2T. T 2.: Močno si boste zaželeti obleko, M vas vabi iz Možbe. Ker nimate denarja na pretek, se boste morali odred nečemu drugemu. Ob ugotavljanju, kaj sl bolj želite, poskusite priti do dna
KOZOROG 22. T2. - 20. T.: Razočarani boste nad nenadno spremembo načrta, do katere bo prišlo s strani nadrejenih. Nikar ne bodite razočarani nad spremenimo, raje spremenite svoja pričakovanja.
VODNAR 2T. T. - T 9. 2.: V burnem dialogu z naključnim znancem boste prizadeti. Nemočno boste obsojati težo njegovih besed. Jalovo delo! Raje poskrbite, da boste tako mirni, da vam bo prav vse peresno lahko.
RIBI 20.2. - 20.3.: Zamislili se boste nad sabo, saj boste opazili, da preveč pogosto zatajite svoje mnenje. Mar nočete prizadeti drugih z resnico, za katero pravijo, da bob? Bili bi nadvse slab zobozdravnik.
MACAULAV CULKIN
Mac skibi za brezdomce
»Znami ravna spoštljivo,..«
Macaulay Culkin, najstniški superzvezdnik, ki mu je v filmu Sam doma 2,: izgubljen v New Yorku iz težav pomagala brezdomka, se zdaj poskuša oddolžiti tudi v resničnem življenju. Petnajstletnik moškim in ženskam, ki spijo na newyorških ulicah, deli bankovce za dvajset dolarjev, odeje in brezalkoholne pijače.
Brezdomci, ki ga poznajo pod imenom Mac, so v Macaulayu spoznali pravega prijatelja, še preden so izvedeb, da je v resnici slavna osebnost, zvezda filmskega platna, vredna več kot dvajset mihjonov dolarjev. Zlasti ga je ganila usoda Georgette Ghilders, ki se je po sinovi smrti v prometni nesreči vdala mamilom in izgubila vse svoje premoženje. Mac ji je pomagal s hrano, denarjem in topbmi oblačili. »Z nami ravna spoštljivo, kot z vsemi ostalimi,« pravi Georgette. Zanimivo je, da Macaulay sam ne ve, ali bo naslednje leto še imel streho nad glavo, saj so njegovi starši zapleteni v dolgo in bolečo bitko za skrbništvo.
Prizor iz filma Sam doma 2, kjer je pomagal beračici (Brenda Fricker)
Georgette Childers
Macaulay Culkin
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	TRD TROPSKI LES	RUSKI PESNIK (ALEKSANDER)	AM. JAZZ GLASBENIK ISAM)	DIANE ARBUS	AM. GLASBENIK (BRIAN)	BOLEČINE V KOLKU	AVTOR; BRANKO KOZULIC	OSEBA IZ BIBLUE	PROAK- TINU	DRŽAVA V AZIJI	KLJUNASTA ŽUŽELKA	USTAN. SIKHIZMA (GURU)	OTOK (FR.)	KRNICA	AM. PISATELJICA NIN	X	NEOLIKANO RAVNANJE	ESTONEC	LEVIČAR	POZIT. ELEKTRODA
STRNJENI DEL TEKOČE MASE							PAS, TRAK									HRVAŠKA HUMORISTKA ERZISNIK				
VOJAŠKO LETALIŠČE V ITALIJI							UNIČEVALEC MOUEV									PRIP.JUD. LOČINE				
							OZKA DESKA									ZASC.SRED. ZA LES				
MIT. BIVALIŠČE UMRLIH				SLONOV ČEKAN NEON					CIN ALI SLUŽBA GENERALA TANTAL											
ODVODILO ZA IZCEDKE					AM.ROCK KITARIST								BOGDAN MEŠKO ODSTAVEK					ANTON DERMOTA		
					IV MODERATOR AUER													VRSTA CIGARE		
NASLOV V MENIČNEM PRAVU								ZENSKO IME, ANICA						RUSKA BAJKA AVST. POLITIK (OTO)						
SEVERNI JELEN				POD RUDOLF LABAN				TISOČI DEL KILOPONDA	IVAN CANKAR			LINDA EVANS			100 m2	MARKO MARULIC			PERGAMSKI KRALJ	TELOV. CERAR
									BOS. PESNIK (JOSIP)			STARA DOLŽINSKA MERA								
0RAZI0 VECCHI			PIHALNI INSTRUMENT				POKRAJINA NA HRVAŠKEM									AM,JEZIKOSLOVEC CHOMSKV				
			KRAJ PRI OPATIJI				REKA V FRANCUI									GR.BOGINJA ZARJE				
LASTNOST VSILJIVEGA											ITAL. POLITIK (GIULIO)									
RUSKI REŽISER (NIKOLAJ)				ARH. NAJDBISCE V INDIJI							NIZOZEMSKI SAHIST (HANS)				AM. FILMSKA NAGRADA					
AM. OBVESC. AGENCIJA				SLOV. FIZIK (JURU)							GERM, MIT. OREL				STOJALO					
OTV1S
‘trW
‘nicmvn
‘VD
‘}IV)KO
'gg«
‘VINVlV
‘)C£i
‘LLL03HCINV
‘ISOAllTBA
‘WVON
‘VMAVSOd
‘OOH
‘AO
‘PHA
‘gl
‘Dl
‘VTA
‘SOI
‘V)iSVtiS
'V^NV
‘1VS3HOV
‘OV
‘HVfl
‘vnvjnvs
‘NHtifl
‘OA1STVH3N©
vršo
‘AVtt
‘N3S3
'NTTVtiV^
‘ONVIAV
‘VT3K
‘VOINSVdO
‘ttga&LS
:ouabjoP°A
GRČIJA - OTOKI
Kjer se čas ne premakne
Starca sta plesala pod vplivom uza in kefija
Možakar v prodajalni koles je z rokami, oprtimi v boke ponosno izbočil svoj obilni trebuh. Ko se je potrepljal po niem, se je nasmehnil ob votlem zvoku.
»Jutri bo deževalo, kar je dobro za rastline in ozračje, fudi vam bo osvežitev dobro dela.«
Pogled je uprl v jasno nebo nad Alnisosom. V izložbenem oknu trgovine na drugi strani ulice je bil obešen članek •z nekega tujega časopisa. Govoril je o krajih, Id so odrezani °d civilizacije. Avtor članka je menil, da je takšen kraj tudi Alnisos, Id leži v grški otoški skupini Sporadi.
Naslednji dan je v re- koles je imel prav. V zra-Fdci deževalo in v vasi je ku je bilo Čutiti svežino, odo mogoče slišati le uda- saj je dež spral soparo, ki rjanja dežja ob tlakovane se poleti zadržuje nad gr-oeste. Mož v prodajalni škimi otoki.
Lastnik taverne je požvižgal svojemu sinu, naj prinese mize iz zavetja pod oljkami. Sin je tako razjezil dva starca, ki sta sedela pod drevesom, zdaj pa sta s steklenico uza v roki morala slediti mizi.
Staro mesto Chora, bolj znano kot Alnisos, je ohranilo svojo lepoto. Stoji na hribu nad morjem, v značilni razporeditvi hišic in pisanih rož, brez hotelov in noCnih barov. Po potresu leta
^lonnisos
Medved potrebuje prostor za klatenje, mir in ogromno hrane
Prejšnje poletje je Pirenejski polotok zaznamovalo rojstvo prvega medvedjega mladiča po letu 1989. Novica je pomenila pravo olajšanje, saj se je število medvedov, ki na tem območju veljajo za ogroženo vrsto, povečalo na sedem.
Francoska organizacija za varstvo gozdov s Claudom Berducoujem na Čelu si prizadeva, da bi uskladila želje in potrebe medvedov, kmetov, ekologov in turistov. Njihova prizadevanja so že obrodila prve sadove. Berdu-cou, priznani strokovnjak na področju ohranjanja medvedje populacije, je prepričan, da lahko medvedi živijo
s človekom, če le imajo na voljo dovolj prostora za klatenje, hrano, mir in zavetje. Po oceni nekega strokovnjaka odrasel medved potrebuje pet do šest tisoč hektarjev površine. Rjavi medved je predvsem rastlinojed, vendar so njegove potrebe velike, saj dnevno zaužije dvajset tisoč kilokalorij. Rad ima mimo okolje, tako da se počuti varnega le v gostih gozdovih, daleC od cest in naselij. Zlasti ima rad mir v Času ploditve od aprila do junija ter pred časom zimskega spanja v decembru. Čeprav njegovo telo prekriva debela dlaka, mu grozi podhladitev, Ce si pravočasno ne poišče zavetja.
Medvedi, ki so se v preteklosti klatili po vsej Evropi, se zdaj zadržujejo na oddaljenih območjih. Približno sto jih živi v italijanskem nacionalnem parku Abruzzo, veliko pa jih je tudi v vzhodni Evropi, v Skandinaviji, Sloveniji in na Balkanskem polotoku. Strokovnjaki menijo, da je za njihovo preživetje potrebna skupnost med 25 in 70 medvedi, kar pomeni, da prihodnost pirenejskega medveda ni posebno rožnata.
Na srečo rjavci počasi pridobivajo na ugledu tudi v očeh javnosti, zelo pomembno pa je, da se ohranijo njihova oddaljena gorska bivališča.
1965, ki je porušil bele hišice, je vlada evakuirala prebivalce in pretrgala vodno in električno napeljavo, da bi tako preprečila morebitno novo gradnjo.
Potres, slabe letine in politične spletke so onemogočile napredek otoka. Kljub sumljivim namenom so politična prizadevanja rodila dobre sadove. Hiše so sčasoma pokupili celinski Grki, nekdanji prebivalci in obzirni tujci, ki so pri obnovi zvesto sledili nekdanjemu videzu. Da bi kljubovale novim prišlekom, so lokalne oblasti še naprej zapirale vodo in izključevale elektriko.
Razburjenje preseljenih domačinov, ki so se bali, da bi si otok prilastili tujci, se je poCasi poleglo. Spoznali so namreč, da tuji lastniki ne pomenijo zla, saj so hiše obnovili v skladu s tradicijo, otok pa obiščejo le redko in vedno s polnimi denarnicami. Tako je otok znova
preskrbljen z vodo in elektriko, ker pa je bilo pomanjkanje dolgotrajno, tu ni noCnih barov in restavracij s hitro pripravljeno hrano.
Ce se v Chori zadržuješ kot turist, kmalu ugotoviš, da so tisti, ki pohajkujejo po tlakovanih ulicah, le začasni obiskovalci. Tujci prihajajo s Patiririja in drugih otokov,-da bi si ogledali idilično življenje. Zavistno opazujejo domačine pri ribanju zunanjega stopnišča ali pometanju kuhinje z metlo, ki se zdi kot iz prastarih časov.
Ce prodajalko v marketu nagovoriš v angleškem jeziku, ta le odkima in zdolgočaseno vzdihne. Ker si se že vživel v novo okolje, se spopadeš z grško abecedo in se naučiš nekaj grških besed. Tako kmalu zaCutiš, da se iz počitnikarja spreminjaš v pravega otočana.
Otok s svojimi skritimi zalivi, ki so najhitreje dostopni z motorji ali čol-
nom, za otroke ni primeren. Namesto peščenih plaž so tu položne kamnite police, ki se spuščajo proti morju. Pogosto je prav v globini, kjer loviš ravnotežje, cela armada morskih ježkov.
Plaže so primemo zato-CišCe za tiste, ki v senci oljk iščejo mir in tišino ali se potapljajo med množico rib, ki v otoških zalivih iščejo hrano. Lastnik taverne na koncu ene izmed ulic v Chori nam je obljubil ribe, Ce bodo ribiški čolni odpluli na morje. Alnisos je bogat z ribami. Morje je v tem območju namreč bolj slano, ribe pa okusnejše. Večina pristaniških restavracij se lahko pohvali z bogato izbiro rib: od mečarice, hobotnice, pa do sredozemskega jastoga in velikanskih sardin, ki te opazujejo, skrite med velikimi kosi ledu. Izbrano ribo ti pripravijo po želji, s pridihom grške kuhinje. V nekaterih restavracijah pa
želje trmasto preslišijo.
V naši taverni sicer ni bilo tako bogate izbire, vendar se je lastnik trudil, da bi ustregel našim muham.
»Oktober je najboljši mesec,« nam je pripovedoval med kopico namiznih prtov in slanih oliv. »Takrat skoraj vsi odpotujejo, celo tisti, ki tu preživijo velik del leta. Veliko restavracij se zapre, sam pa imam odprto, kajti tisti, ki otok poznajo, ostanejo. V tem času je tukaj najbolj mirno, ribe pa imajo najboljši okus.«
Malo pred polnočjo je zaigral na kitaro, in starca, ki sta s steklenico uza sedela na dežju, sta zaplesala.
Plesala sta pod vplivom uza in kefija, življenjske strasti, ne meneč se za množico zagorelih turistov s posmehljivimi obrazi. Njuni gibi so bili počasni, pogled uprt v noge. Prodajalka se je smehljala in udarjala po svojih širokih bokih.
FELJTON / ALBANIJA
Ena zadnjih evropskih turističnih neznank t,«.
Gjirokaster
muzej
Mestece dalee na
di prek meja v M>kdaj opažei ,sto tisočeri 1® Ig eden od na gričih raz] f^rega naselja bl]ivo spogledi Gesto in polji,, 2 bunkerji nad
doline. Slednj'
paznikom Gi ^Jona teji
i audsnje dr
^ vzrok a r°žljanj
e z
podpihovanje nacionalne nestrpnosti.
Mesto je s svojo lepoto prevzelo tudi varuhe svetovne kulturne dediščine Unes'co, ki je vzel podobni mesti Gjirokaster in Berat pod svoje okrilje. Spraševal sem se, kaj to pomeni za same sebi in bledim pobudam redkih posameznikov prepuščene slikovite ulice, toda odgovora med nemimi zidovi nisem našel. Z Unescom ali brez je mesto še vedno speCa Trnuljčica, ki potrpežljivo Caka na boljše Čase. Vseeno pa takšno, kot je, robato neurejeno, nezloščeno in ne-ozaljšano, deluje karseda spoštljivo. Samotnemu obiskovalcu kljub navidezni puščobi med strmimi ozkimi ulicami, redki lo-
kali nudijo vsaj kanček udobja za kratek oddih in prigrizek. Le na vrhu strmega klanca se v pritličju stavbe šopiri nekakšna prodajalna, ki lahko vsaj za silo zadovolji ne pretirano izbirčne turiste. Osamljena trgovina bo bržkone že v bližnji prihodnosti dobila množico posnemovalcev, saj zapuščeni lokali kar kličejo po podjetnih rokah, ki bi mesto spremenile v pravo turistično meko.
Visoko nad strehami starega otomanskega mesta se nemo dviguje veličastna utrdba, ki je stoletja grenila življenje številnim osvajalcem in burila domišljijo slovitih popotnikov, kot so bili Byron, Hobhouse in Edvvard Lear. Utrdba, ki
je začela nastajati v 13. stoletju, sprejme obiskovalce popolnoma neprizadeto. Muzej orožja za debelim zidovjem si je mogoče ogledati le, Ce se od kod prikaže čuvaj. Sicer pa je to le še ena od utrdb, ki se ponašajo z mračno preteklostjo. Že v času kralja Žoga, v 30. letih tega stoletja, so v temačni notranjosti uredih zapor za politične zapornike, ki ga je bilo treba v obdobju stalinizma dodatno razširiti. Na notranjem dvorišču so še zdaj vidne sledi krogel, ki so v 50. letih morile sovražnike komunizma.
Mesto na vojaško vedno občutljivem območju je vzgojilo tudi nekaj velikih imen novejše albanske zgodovine. To je
tudi rojstni kraj En ver j a Hoxhe, ki se je mestu še najbolj oddolžil leta 1961 z razglasitvijo Gjirokastre za mesto muzej. S tem je bilo dokončno obvarovano nesmiselnih posegov in propada starih hiš. Nastanek naj zanimivejših ohranjenih hiš sega v
18. stoletje. Večina hiš na robu turškega imperija je bila v teh nemirnih časih zgrajena v obliki manjših utrdb. Za visokimi kamnitimi ograjami so zrasli beli zidovi z majhnimi okni ali celo brez njih v najnižjem delu. Do utrjenih vhodnih
vrat so speljali zunanje stopnice, visoko nad vhodom pa so svoj prostor dobili leseni balkoni in večja okna, s katerih so se lahko domačini uspešno upirali napadalcem!
I. Fabjan
(Se nadaljuje)
SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
,	. „ SREDISCE
SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
6Ć)
66ć)
c A
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje tiska s središčem nad Baltikom. Prva f la osrednji Balkan, druga pa bo Se severno od Alp in bo Sele on severa dosegla Slovenijo. Z jugozahodnimi
vetro-
ponoti od severa dosegla Slovenijo. Z jugozahodhin vi bo nad naSe kraje Se dotekal topel in vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.41 najvisje 34 cm, ob 12.41 najnižje -24 cm, ob 18.18 najvisje 7 cm, ob 23.37 najnižje -21 cm.
Intri: ob 6.18 najvisje 41 cm, ob 13.12 najnižje -36 cm, ob 19.10 najvisje 15 cm
SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA SE RES JE
Strpnost ob uporu v grškem zaporu
ATENE - S predsinočnjo osvoboditvijo Šestih zaporniških paznikov se ni končal upor jetnikov v atenskem zaporu Koridalos, ki se nahaja med grškim glavnim mestom in Pirejem, kot je preuranjeno izjavil generalni tajnik grškega pravosodnega ministrstva George-Michel Pav-leas. Približno 1500 zapornikov se namreč včeraj ni vrnilo v svoje celice, tako da je zapor še vedno v njihovih rokah.
Do upora je prišlo v torek zvečer, ko je približno 60 zapornikov, oboroženih z železnimi palicami, vdrlo na psihiatrični oddelek kaznilnice in zajelo osem talcev. Paznikom ni uspelo zajeziti upora, ki se je postopoma razširil na vso kaznilnico. Zaporniki so vdrli tudi v kaznilniško lekarno, tako da so se polastili mamil. Nekaj zapornikov so morah zato sprejeti v bolnišnico, ker so zaužili prevelike ko-
ličine mamil, nekaj drugih pa zaradi ran. Uporniki so pozneje izpustih dva talca, tudi kaznilniskega psihiatra, ker so oblasti privolile v njihovo srečanje z novinarji.
Grške oblasti so torej takoj pokazale strpnost in razumevanje ter obljubile, da bodo proučile zahteve upornikov. V Ko-ridalosu je prostora za 500 zapornikov, v zaporu pa se trenutno nahaja 1500 jetnikov, tako da so zaradi prenatrpanosti življenjske razmere postale neznosne.
Prav to.je bil glavni vzrok za upor, jetniki pa poleg tega že dalj časa zaman zahtevajo, naj z aidsom okužene zapornike premestijo v ločen oddelek. Ker tega ni, v zaporu je namreč poseben oddelek izredne varnosti, v katerem so zaprti predstavniki grške polkovniške hunte, so se odločiti za upor.
Nov okus
Uslužbenka družbe* VVonfield & Smith v kansaškem VVonfieldu pakira nove barvice, ki so jim spremenili okus, tako da bi jih otroci še raje kupovali (Telefoto: AP)
Po ropu trupla v hladilniku
WASHINGTON - V hladilniku restavracije s hitro hrano Cracker Barrel v floridskem Naplesu so preiskovalci našli okrvavljena trupla treh oseb, H so Me baje ubite med ropom. Nihče ni videl roparjev, ki so vdrli v restavracijo po prihodu treh uslužbencev prve izmene. Preiskovalci domnevajo, da je šlo za rop, ker je bila restavracija v nepopisnem neredu, na tleh pa se je vse do parkirišča vlekla sled kovancev in bankovcev. Prepričani so tudi, da so zločin zagrešili nepro-fesionalci, M so iz strahu denar pobrali v naglici in ga pri begu dobesedno trosili po tleh. Mreža Cracker Barrel ima v ZDA kar 231 podobnih restavracij.
Puran za Clintona
V kalifornijskem Fresnu seje na predstavitvi 27,6-kilogramskega purana, ki ga bodo darovali predsedniku Clintonu, gnetlo novinarjev in fotoreporterjev (Telefoto: AP) .
Prigode Poljaka in njegovega osla
KAIRO - Obelim kot za ljudi in da ga bo
osličkom, ki ga je za 350 dolarjev kupil na nekem kairskem sejmu, je 39-letni poljski turist Bolskie Birgecki včeraj disciplinirano čakal v vrsti pred pultom za letalske vozovnice. Bil pa je nemalo presenečen, ko so mu povedali, da s svojim četveronožnim prijateljčkom ne bo smel v letalo, ki je že čakalo na vzletni progi.
Poslali so ga v neki urad, kjer so mu pojasnili, da je postopek za prevoz živali drugačen
letalska vozovnica za oslička stala kar 800 dolarjev. Tega denarja Poljak ni imel, kar pa je bilo zanj najhujše, je čartersko letalo za Poljsko medtem že vzletelo, naslednje pa bo iz Kaira vzletelo Sele prihodnji teden. Ker je ostal brez denarja, se bo moral odpovedati tudi svojemu osličku.
Poskušal ga bo prodati, tako da bi lahko z iztrženim denarjem nekako preživel do prihodnjega poleta za Poljsko.
Tragični poskus bega izgnanih Sudancev v Libijski puščavi
KARTUM - V Libijski puščavi je v prejšnjih dneh umrlo pet Sudancev (med njimi dva otroka), ki so se poskušali s tovornjakom prebiti v Sudan, potem ko so jih libijske oblasti izgnale iz države. Kot je povedal Taj Edin Al Mahdi, predstavnik sudanskega odbora za begunce, je voznik tovornjaka zgrešil smer, tako da je peterica umrla od žeje. Taj Edin je tudi navedel, da so v oazi Kufra, kjer se nahaja več kot sto tisoč izgnanih Sudancev, izbruhnili neredi. Libijske oblasti namreč ne dovolijo Sudancem, da bi s svojimi vozili nadaljevali pot proti Sudanu, in so zasedle edino cesto, ki pelje proti meji. Peterica, ki je umrla v Libijski puščavi, je torej poskušala obiti policijske in vojaške cestne zapore, a se je pri tem izgubila v puščavi.
Sudanske oblasti obtožujejo Tripolis, da ne spoštuje sprejetih obvez. Libijske oblasti so namreč ukazale sudanskim delavcem, naj zapustijo državo pred koncem leta, a jih pri tem na vse načine ovirajo, tako da je državo od približno 300 tisoč delavcev in njihovih svojcev zapustilo le kakih 30 tisoč oseb.