Pogatjneana il
Naročnina Uski: C
& K,
1 f-gggč
4Ù diru, četrt leta
kron JugodavtJe :	_ —» .1« um. mss*
Mri aU osnaalU se zaračunajo po dogovoru} tti večkratnem tnseriranju primeren popust. t%ravnižtvo aprajama nwroòeiiko, Inserate In rekUtraaclje.
Itsdsises politico list 23 sIbbebs^b Ijodstu
Poštnina plaćana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljak, sredo ia pehè* Urađnižtvo in upravnütvo Je v Maobos% Koroška cesta ŠL 3 Z areduštvott se taQf$ govoriti vsaki dan samo od it do 12. tSHk, Rokoptet se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so potete» preste Telefon interurban 51115.
X*2&« št©v.	Mmrii>€>!% cine 5^0 oktobra	ILetnik XVI*
üadalieirailie krizi.
Dv» tedna že v Beogradu ni Vlade in kriza se zaključuje vedno bolj' po stari balkanski navadi »ima Kremena«. Vsiled tega zavlačevanja in vsled te silno grde navade zelo trpi naša domovina ter ni stanu in sloja, ki ne 'bi bil zelo težko prizadet. Posebno uboge irtve so invalidi, ker padajo vlade ena za drugo baš tedaj, ko hočejo invalidski zakon predložiti skupščini. V wrsli silno prizadetih žrtev so potem diržavni uslužben-oii, upokojenci, delavci, kmetje, trgovci, podjetniki in končno se lahko reče da občuti krizo sleherni državen, ker so vsled praznovanja zakonodajnega telesa v veliki krizi tudi vsakovrstne državne ustanove in naprave.
Krize povzročajo od nekdaj in posebej' še sedaj oni politiki, ki na noben način nočejo vladati po ljudskih željah in za ljudstvo, ampak' po svojih samovoljnih in isamokoristnih načrtih. Sedanjo krizo so povzročili ti politiki iz strahu pred zakonom o pobijanju korup eije, sedaj, bi pa radi svoje prave vzroke in nagibe prikrili na ta način, da na dolgo in na široko govorijo, o »elo zamotani in težki politični situaciji v naši’ državi.
Resnica pa je ravno nasprotno: položaji, razpoloženje in tudi nameni — vse to je jasno kot le kaj, P. P. politika se hoče obdržati na površju proti volji ljudske večine, da reši korupcijoniste v sv olj ih vrstah ter da si iz nesporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci še zana-prej zagotovi prvo oblastno mesto v državi'. P. P. taboru stoji nasproti zveza, ki dela za sporazum in proti korupciji, Ta blok ali zveza se deli na ožji ih širši blok, zastopa Srbe, Hrvate in Slovence ter jie ne glede na razlike skupin, ki jo tvorijo, vedno enotna in složna v tem, da je treba izvesti sporazum in pohiti korupcijo.
Pred 14. 'dnevi je že ta zveza izjavila, da je na vladi pripravljena sodelovati tudi z radikalno stranko, če se iz nje na katerikoli način izločijo obtoženci in osumljeni korupeijonisti ter znani zagovorniki nasilne politike.
»Sporazum pred vsem in nad vsem«, — ta ideja se mora uresničiti za ceno največjih žrtev. Ko so voditelji nasprotnega mišljenja obenem nositelji korupcije in nasilja, se mora proti njim nadaljevati borba do skrajnosti. Korupci ja, se mora iztrebiti do korenine. Nasilje ne sme biti več orožja v političnem' življenju. S tem pro-jramaličnim stališčem si je bllok ustvaril dovolj čvrsto stališče v naši javnosti, kajti večina Slovencev, Hrvatov in Srbov je za ta, da končno zavladajo v državni upravi poštene metode, Ozirati se pri tem na moč inozemstva je nesmisel. Vpliv inozemstva se lahko občuti v taki državi, ki je samostojna samo na papirju ter je odVisna v gospodarskem in političnem oziru od tujih izkoriščevalcev. Naša diržava se dosedaj še hvala Bogu ne nahaja v takem stanju. Neodvisna je skoro v vsakem oziru v primeri z vsemi državami v Evropi. Imeli smo pač v državni upravi notranje izkoriščevalce. Te je parlamentarna večina že zrušila. Borba se vrši proti njim, zato je potrebno sodelovanje vseh, ki pošteno mislijo O državi in'ljudstvu. Tako so se voditelji ožjega bloka postavili na čelo programa za sporazum in borbo proti korupciji. Na tak program so pristali zastopniki Hrvatov, V nadaljevanju tega svojega programa je ožji blok enodušen. Zato mora ostati organična prijateljska zveza, s hrvatskimj zastopniki. V istem razmerju pa morajo ostati tudi Hrvati, ker edino na ta način mora ostati ožji blok nositelji političnega položaja in izvršitelj prepotrebnega skupnega političnega programa. — Ravno z ozirom na to stališče je nemogoče, da bi bili v novem položaju, v katerem se nahaja kriza danes, nositelji kaki politiki radikalne stranke, ki dcseldaj za novo politiko nli dala drugega nego besede, da hoče sporazum1. Pustiti hrvatske zastopnike in se koalirati z radikali in zavzeti napram Hrvatom neprijateljsko stališče, bi značilo sprejetje stare politike Pašiča in Pribičeviča. Plroti temu govori volja celokupnega ' judstva srbskega in hrvatskoga in slovenskega, enodušnost voditeljev ožjega bloka in tradicije širšega bloka.
Da bi se izognili čisto jasnemu vprašanju: za ali (proti sporazumu in korupciji, so radikali nazadnje predlagali za rešitev krize zvezno vlado ožjega Moka (Davidovičevih demokratov, SLS in Jugoslovanske muslimanske organizacije) z radikali tako, da bi v tej vladi sedeli čisto novi ljudje, — nihče od dosedanjih ministrov in načelnikov strank. Na to željo in predlog je odgovoril blok popolnoma v duhu in skladu svoje poštene politike: vsaka zveza se sprejme, če bi se nadaljevala z dosedanjo politiko sporazuma in z bojem proti korupciji, ohraniti se morajo zveze s hlrvatskimi zastopniki, osebne zadeve pa ne delajo nobenih vprašanj! in skrbi.
Politične beležke.
Beograjski listi in Radičeve izjave. Radičev govor in znano resolucijo, ki mu je sledila, so zagrabili vsi beograjski listi kot velikansko senzacijo in kot pred-


met, na katerem naj! politika sporazuma živi ali pa pade. V imenu ožjega bloka, ki je tvoril Davidovičevo vlado, j,e izdal Nastas Petrovič izjavo, ki govori o poslabšanja situacije za ožji blok vsled Radičevega govora, ki je napravil neprijeten utis. Podobno izjavo je dal tudi Davidovič potem lista »Demokratija«. Ob teh dveh izjavah je začelo radikalsko in samostojno demokratsko društvo govoriti o popolnem razpadu zveze parlamentarne i večine. Od vseh beograjiskih listov so 'bile samo »Novosti«, ki jih izdaja zemljoradniški poslanec in bivši kojnzul kraljevine Srbije v Londonu Joca Jovanovič, tako pprezne, da so počakale, naj' se duhovi popreji pomiri j d, Radič je svoje izjave že drugi dan spopolnil, raztolmačil in tudi popravil. Dopisniku dnevnika »Vreme«, ki je najjbližje P. P. politiki, je dal že znane jasne izjave ter je odgovarjal popolnoma nedvomljivo tudi na stavljena vprašanja glede podlage za sporazumevanje o reviziji ustave, glede vojske sploh, potem glede monarhije in posebej še dvora. Te izjave so v mnogem precej različne od prejšnjega govora, dajo se pa z njim tudi kriti, ker ima Radič navado govoriti v prispodobah in tako elastično, da lahko v svoj; govor spravi razne podrobne točke in razlage, Izjava »Vremenu« pa ni v nobenem nasprotju z resolucijo, ki jo je sprejelo predsedstvo HRSS. — »Novosti« so prav dobro povdarjale, da Radičev govor časovno sicer ni bil ravno najboljše izbran, a da se mora to, kar je on načel (odnošaji med ustavnimi činitelji in izvenparlamentama politika) na vsak način razpravljati do konca in da morajo pri tem izčiščenju tudi Srbi v prvi vrsti sodelovati. Kar se »Novosti« in kroga okrog njih tiče, so v tem pogledu že veliko storili. Skoraj toliko kot srbski republikanci, katere pa vodi v prvi vrsti idejno načelo. Vprašanje od-nošaja med prvim in drugim ustavnim faktorjem je v strogem duhu zapadnoevropskega parlamentarizma obravnaval tudi »Radikal«, glasilo somišljenikov pokojnega Protiča. Značilno je, da je Nastas Petrovič takoj izjavil, da od njega podana in tudi lastnoročno spisana izjava ni izraz njegovega osebnega mnenja, ampak sklep predstavnikov ožjega bloka v danih okol-nostih in v trenutnem razpoloženju. S to izjavo in pa s tem, kar So pisale »Novosti«, »Vreme«, »Radikal« in še nekateri drugi listi, bi morale po pravem prenehati od radikalsko-pribičevske strani vse napovedi razpada parlamentarne večine. Pa, ker se ta stran nikdar ne ravna po dejstvih, ampak skuša z zavijanjem, lažjo in kričavostjo vsiljevati svoja mnenja, zato še vedno ni konica bajke o razpadu parlamentarne večine. Radič je to takoj uvidel in je proti temu stavil predlog, naj se osnuje enotni parlamentarni klub vseh strank, ki so za sporazum in za poštenje. Ta klub naj bi stal pod predsedstvom Ljube Davidoviča ter naj bi zboroval v Beogradu, da ne bo več vsled daljave in vsled huj;skarij nesporazumov med' tem, kar se dogaja in misli v Beogradu in Zagrebu. Ta enotni klub parlamentarne večine bi imel še to dobro stran, da bi postavil v ozadje radikale, ki se sklicujejo vedno na to, da so številno najmočnejša skupina v parlamentu.
Radičev shod. V nedeljo je imel Radič velik shod v Križevcih. Začetkom svojega govora je razlagal, kako so bili Srbi in Srbija dolga leta obdani z zidom mržnje in nezaupanja napram Hrvatom. Ta zid se pa vedno bolj podira im danes protiljudiski politiki ne morejo več kovati političnega kapitala iz te mržnje. Potem je po-vdarjal: »Mi. hočemo 'parlamentarno vlado, vlado večine. Če pa to ni mogoče, zahtevamo svobodne volitve. Eno ali drugo se mora izvršiti. Mi ne pravimo, da se more, ampak mora se izvršiti, ker bo sicer prišlo do takega poloma, kakor ga Balkan še ni Videl. Zrušilo se bo vse razen naše Hrvatske, ki stoji kakor zid. Hrvatska bo zbrala 'svojo mladino, mi se bomo osvobodili. Ako bot mogoč sporazum s Srbi, dobro, mi bomo šli z njimi, aito ne, ibomo ostali 'tudi, brez njih.' — Radič je dalje govoril o krizi zadnjih dni in je posebno obsodil, da je skupščina bila dne 20. oktobra protiustavno odgodena in da se je s strani kamarile zahtevalo, da naj bi bilo celokupno predsedstvo, narodine skupščine sestavljeno iz radikalov.
Okrepitev Hrvatske Zajednice. Na nedeljskem shodu hrvatske politične organizacije v Splitu je bilo po Trum-bičevem govoru soglasno sklenjeno, da hrvatska politična organizacija kot celota vstopi v Hrvatsko Zajednico, s katero bo. odslej tvorila eno stranko. Shod je delegiral dr. Trumbiča za svojega zastopnika v izvrševalnem odboru Hrvatske Zajednice v Zagrebu. Dr. Trumbič je povdaril, da to dejstvo pomeni ujedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Zborovanje je pooblastilo glavni odbor, da izvrši ta važen sklep.
Pogajanja med zastopniki naše in italijanske vllade.
Kljub vladni krizi se nadaljujejo pogajanja v Benetkah. Obravnavajo pa se le predmeti drugovrstne važnosti. Italijanski delegati so sprožili vprašanje znižanja železniških tarifov za prevoz blaga na Reko. Predložili so jugoslovanski delegaciji podrobno izdelan načrt, ki ga sedaj jugoslovanska delegacija proučuje» Tudi v drugih vprašanjih se skuša doseči soglasje,

l
i

Ü
5
i
Po svetu.
Zanimivi podatki o makedonskih revolucijonarjih.
Na razpravi proti morilcu bivšega bolgarskega morilca Daskalova sta nastopila kot priči bivši bolgarski minister Atanasov in dr. Lebedjev, bivši član ruske prevratne vlade Kerenskega. Ker se morilec čiconikov toliko poziva in zaklinja na junaštvo, poštenost in red makedonske organizacije, katero je vodil Aleksandrov, se češki sodniki pogosto obračajo do prič za pojasnila. Priče — Bolgari in tudi Rus zatrjujejo, da se Makedoncem tudi pred vojno ni godilo dobro. Za svodobo Makedoncev se je iskreno zavzemala samo bolgarska zemljorad-niiška stranka, ki je bila tedaj v najostrejši opoziciji bolgarski vladi kralja Ferdinanda Koburga in predsednika Radoslavova. Ko je zemljoradniško vodstvo enkrat poklicalo makedonske voditelje na razgovor, je rajni Todor Aleksandrov najprej vprašal po denarju. Zemljoradniški voditelj Stambolijski se je že tedaj izjavil o Aleksandrovu: «Ta bo slabo zastopal makedonske siromake, ko mu je denar prvi na srcu in na jeziku«. — Kakor hitrp je začela bolgarska vlada dajati denar, je bil Todor Aleksandrov s svojo organizacijo za njo ves goreč, četudi ta vlada ni ničesar dobrega storila za Makedonijo. Med vojno so dobivali Todor Aleksandrovi komiti tudi nemški denar. Junaštvo in red te »ustaške« organizacije so prava bajka. Mestni postopači so se oblačili v bojevite turške in narodne obleke, oborožili do zob in potem so se dali v bližnjem gozdu fotografirati kot »ustaški junaki«. Rus dr. Lebedjev, ki je bil vojni poročevalec, na Balkanu, jib je videl, kako so ste vozili z avtomobili v samotne kraje ter se dali tam pred podkupljenimi novinarji slikati v silno bojevitem položaju. Bivši minister bolgarske zemljoradniške vla de našteva celo razne poročevalce, ki so na tak način služili tem »komitom«. Neki češki slikar je preslika L stare slike bojev med Turki in Bolgari ter Makedonci mr ta način, da je Turkom fese (turške kape) preslikal v —■ srbske šajkače; te slike so se potem fotografirale in makedonska komitska organizacija jih je pošiljala po svetu kot dokaz srbskih napadov na Makedonce. Makedonska bojna organizacija je služila in še danes služi za denar nazadnjaškemu bolgarskemu režimu proti volji in zahtevam bolgarskega in makedonskega delovnega ljudstva.
Obsodba Daskalovega morilca. Po petdnevni razpravi je končno sodni senat v Taboru izrekel obsoidibo proti Ci-cankovu, morilcu bolgarskega poslanika Daskalova. G-canikov je obsojen na 20 let ječe. Morilec je sprejel obsodbo popolnoma mimo, izjavil pa ie, svojemu zastopniku, da 'bo porabil v ječi prvo ugodno priliko, da si vzame življenje. Pravni zastopnik obsojenca je vložil ničnostno pritožbo.
Afera s potnicami v Rmnuniji. Rumunska vlada je na zahtevo opozicije pred parlamentom izjavila, da je ministrski svet sklenil provesti strogo preiskavo proti nekaterim nižjim uradnikom notranjega ministrstva, ki so osumljeni, da so sodelovali v aferi s potnicami. — Državni podtajnik v notranjem ministrstvu je bil prisiljen v zvezi s tem sklepom podati demisijo. Opozicija se je zadovoljila z vladno izjavo ter smatra, da je incident s tem končan.
Boj med republikanci in monarhisti. Nemške volitve se bodo vršile v znamenju boja med monarhijo in republiko. Kot monarhisti še morajo smatrati nemški nacijonalci s 105 poslanci, Stresemannova nemška ljudska stranka s 45 poslanci, skrajni nemški nacionalisti (Völkischer Bund) s 32 poslanci, bavarska ljudska stranka s 16 poslanci in nekdanje desno krilo centrums, ki je sedaj samostojno, s 25 poslanci. Republikanci so socialisti s 100 poslanci, demokrati z 32 poslanci, katoliški centrum s 40 poslanci in komunisti s 62 poslanci. Na komuniste pa ni računati, da bi pristopili in delali v kakem republikanskem bloku in komunistična stranka pri ten volitvah najbrž ne bo sodelovala, ker je njeno javno delovanje prepovedano. Številno sta si bila oba tabora v dosedanjem državnem zboru približno enaka, a pomisliti je treba, da imajo monarhisti boljšo organizacijo, ker je uradniški in vojaški ustroj popolnoma v. rokah šovinističnih in monarhističnih pristašev. Nemške republikanske stranke na vladi niso znale, ali pa niso mogle uvesti v upravo duha in mišljenja nove republikanske Nemčije. Za monarhiste delujejo tudi dijaške in mladinske organizacije po večini in poleg socialističnih organizacij so meščanski republikanci šele zadnji čas začeli snovati republikanska športna in prosvetna društva. Res je, da ima dr. Marxova vlada precejšnje zunanjepolitične uspehe in da nacionalisti po pravem s kritiko njenega dela ne bi mogli dosti doseči. Ker pa razpolagajo z veliki agitacijskimi sredstvi, je pa še vedno mogoče, da izidejo še močnejši, kot so bili doslej. Dozdaj še nobena stranka ni izdala volilnega proglasa in za volitve se pripravlja samo v posameznih organizacijah. Gotovo je, da bodo vse monarhistične stranke nastopile z jasno očrtanim monarhističnim pro-
gramom in da bo protigeslo: Republika in londonski sporazum. Značilno je, da so nemški nacionalisti bivšemu kronprincu ponudili kandidaturo.
Pokop Sienkiewicza. 'Preteklo soboto so dospeli v Varšavo mrtvaški ostanki slavnega pisatelja Sienkiewicza. V pon«.,-.,- - se je vršil na najslavnejši način pogreb. V sprevodu je sodelovala tudi vlada s predsednikom Grobskim na čelu.
Carinska unija Srednje Evrope. Ustanovitev podonavske konfederacije in carinska unija Sredlnje Evrope ste vprašanjk s 'katerimi se bavi mednarodna politika že cd prevrata. Carinska unija nasledstvenih držav bi njihov gospodarski pomen brezdvomno povzdignila. Države hi tvorile nekak protiutež .napram zapadni Evropi, predvsem Nemčiji, čije gospodarska okrepitev in ekspanzivnost je zopet na vidiku. Taka protiutež bi bila po godu posebno Franciji in Angliji Ovire pri uresničenju tega načrta so seveda velike; v poštev pridejo pred vsem nasprotstva med državami Male antante in Madžarsko, dalje med Jugoslavijo in Bolgarijo itd. Tudi Italija je temu načrtu na-sprotnav kier se boji okrepitve Jugoslavije. — Graška »Tagespost« prinaša iz nekega, baje dobro informiranega beograjskega vira vest, da stopa to vprašanje zopet v o-spredie. Zlasti se trudi dr. Beneš, da bi bil ta načrt •oživo-tvorjen, pa tudi Romunija, Jugoslavija in Avstrija bi; bile pripravljene sodelovati.
Državni udar na Kitajskem. Pod vodstvom vojaških krogov je bil v Pekingu izvršen državni udar. Ustaši so se polastili vlade, ki je deloma primorana, deloma prostovoljno odstopila. Prevratniki so naglasili kot svoj cilj konec državljanske vojne, ki divja že tako dolgo na Kitajskem. Takoj, ko so prevzeli oblast, so izdali nalog generalu, ki je nastopal v imenu vlade proti poglavarju Mandžurije Čang-Čo-Lmgu, naj ustavi vse sovražnosti. Kakor se poroča od raznih strani, je general to povelje tudi izpolnil in lako ima kitajski državni udar eno dobro: konec državljanske vojne. Drugače pa prevratni pokret ni kaj posebnega, ker mu stojijo na čelu do malega sami oficirji. Mogoče bo vsled tega končani državljanski vojni sledila še veliko hujša zmeda. Ogromna Kitajska je sploh že dolgo časa v notranjem pogledu blizu anarhije. V Mugdenu je že dolgo časa posebna vojaška vlada Čang-Čo-Linga, vojaško zelo sposobnega, v kulturnem oziru pa zelo malega človeka, ki ima vedno ali bolj odkrite ali pa bolj prikrite zveze z japonsko vlado. V Kantonu je sedež druge posebne vlade, na čelu katere pa stoji dr. Sun-Jan-Sen, človek velike kulture, velikega ugleda in priljubljenosti, odkrit nasprotnik militaristične Japonske in prijatelj sovjetske Rusije, do katere, ga vleče zlasti to, da je Rusija edina država, ki daje popolno svobodo vsem svojim narodom in tudi narodnim manjišinam. Republikanska vlada v Pekingu je bila brez vsake moči, kar se je zlasti pokazalo v zadnjem času, ko je mugdenski general začel širiti področje svoje že itak popolne oblasti in ko je morala vlada v Pekingu najemati vojake, da mu stopi naprej. Zunanji položaj na znotraj tako razdejane države je seveda temu primeren. Od sosednih vplivov je vsem Kitajcem ruski še najmanj nevaren, dočim jim od ameriške m zlasti japonske strani grozi politično in gospodarsko zasužnjen] e. Rusija se v politične in gospodarske razmere na Kitajskem najmanj vmešava in želi s Kitajci samo sodelovanje ob ponudbi dobre vzajemnosti in podpore. — S prodiranjem Čang-Čo-Linga je pretila celi Kitajski velika nevarnost od japonske strani. Prevratniki v Pekingu so hoteli gotovo to preprečiti in preobrat obeta postati uspešen, če se nova oblast dobro sporazume s kantonskim Sun-Jan-Senom, ki bi znal kitajsko državo spraviti v dobro zvezo z Rusijo, bi nadalje preprečil kako diktaturo oficirjev ter začel državo urejevati po demokratičnih načelih.
Predsedniški kandidati v Zedinjenih državah. V
Severni Ameriki se z vedno večjo nestrpnostjo in nervoznostjo pričakujejo nove predsedniške volitve. — Tri stranke s tremi kandidati tekmujejo med seboj. Progre-sistična stranka s temperamentnim senatorjem La Fo-llettom na čelu, demokratska stranka z zvitim poslanikom Dawesoon in republikanci s sedanjim predsednikom Coolidgeom, o katerem pravijo, da zna modro molčati. La Follettov progresistični program sestoji v glavnem v radikalnih reformah. On se bori proti vplivu borzijancev na politiko, velik protivnik je washington-skega parlamenta in federalističnih parlamentov ter zahteva celo revizijo ustave, M naj se modernizira in spravi v stik z narodom. Podpirajo ga delavci, opozicija nezadovoljni demobratje in republikanci, posebno pa Ameriški Nemci, kateri tvorijo pri volitvah važen faktor, ker je obetal, da se bo zavzel za materij etn o pomoč Nemčije. La Follettov! pristaši so v večini v severnih državah, posebno v državah Viscousin in Minnesota. — Kandidat demokratov John Daw'is je bil dosedaj poslanik v Londonu. Njegovo izvolitev bi posebno rada videla Anglija. Podpirajo ga tudi ameriški finančni krogi. Dawes zagovarja pristop Amerike v Društvo narodov ter je obljubil, da bo v slučaju izvolitve takoj poslal predstavnika Amerike na konferenco za razor oženj e. Po prepričanju je velik pacifist ter pristaš splošne razorožitve. Njegovi pristaši se nahajajo v večini v južnih državah. — Tretji kandidat Coolidge (izgovori Kulidž) je predstavnik republikanske stranke in sedanji predsednik Združenih držav. On je velik prijatelj! Francije, vendar se še dosedaj ni natančneje izrazil o svojem programu. Sploh je Coolidge zelo molčeč in dasi se volilni boj že bliža vrhuncu, dosedaj, še ni javno nastopil kot kandidat. Središče boja za njegovo izvolitev bo v državi Middlewest, njegovi pristaši pa so v večini v centrarmi Amerike.
Meštrovičeva razstava v Ameriki. Glasilo naših izseljencev v Ameriki »Jugoslavija«, ki izhaja v Chicago, poroča o iskorajišni otvoritvi razstave Meštrovičevih fci-
parskih dei. Prva razstava našega slavnega umetnika bo otvorjena v sredi novembra v velikem »Brooklyn, Museum« v New Jorku. Ta muzej razpolaga edini s takimi prostori, ki dovoljujejo ugodno razpredelbo tako obširne razstave, kot je Meštrovičeva. Za newjorsko razstavo bodo prirejene izložbe še v dragih večjih mestih Združenih držav. Razstava ni prirejena kot trgovsko podjetje ter se ne ho pobiralo nobene vstopnine. Pokritje stroškov razstav so prevzeli muzeji in galerije, kjer se bodo izložbe vršile, že to znači samo po sebi nedvomen velikanski umetniški uspeh Meštroviča,. Njegova razstava, ho za Ameriko eden največjih kulturnih dogodkov. V odbora za prireditev razstav se nahajajo naj-večji kulturni delavci Združenih držav, tako glasoviti umetnostni kritik dr. Briton, ravnateljica muzeja »v Buff aio Mrs. Sage Quinton, dalje ravnatelj, brooklynskega muzeja, bivši poslanik čehoslovaške republike Bedrih Stepanek itd, Na čelu odbora stoji profesor Mihajlo Pupin. Meštroviča zastopa v odboru Milan Marjanovič.
Kolik« sijane Ameriko ’»orba	alkoholu? —
Združene države so dosedaj, potrošile v boju proti alkoholu okrog 50 milijonov dolarjev. V boju »suhega« in »mokrega« režima je bilo ubitih 37 policijskih agentov in 180 tihotapcev. Radi prekršitve »suhega zakona« je bilo aretiranih 167 tisoč oseb; sedišča so jih obsodila skupno na 7 tisoč let ječe in 346 milijonov frankov globe.
Sramotno pjodipjàranje velekapitalistov v Ameriki. Ko so amerikanske davkarije objavile sezname davkoplačevalcev, je nastalo velikansko ogorčenje, ker je ves svet videl, kako so davki nepravično razdeljeni. Po teni seznamu plačuje največ davkov Ford in sicer skoraj 20 milijonov dolarjev letno. Za njim pride Rockefeller s 7 in pol milijoni. Bankir Lamont, družabnik Morgana plača še en milijon davkov. Nato pa satno pade svota davkov in milijarder Morgan plača že samo 100.000 dolarjev, dočiim plačajo drugi veleindustrij alci in milijarderji že manj davkov ko ruski pevec Šal jap in ali pa bokser Dempsey. Štinnes, ki je podedoval po svojem očetu v Ameriki naravnost ogromno premoženje, plača na primer samo 117 dolarjev davka. Razburjenje zaradi tega škandala raste in zavzema vedno večji obseg. Skoraj gotovo je, da bo moral finacni minister Mellon odstopiti. Vsled objave davkov pa so tudi zelo padli izgledi za izvolitev Goolidgea.
Proti potniškim vizumom. V Parizu se je končal dvodnevni ‘kongres mednarodnih potniških uradov. — Največ se je razpravljalo na kongresu o ukinitvi potniških vizumov. Sprejeta je bila resolucija, ki bo predložena vsem državam in ki opozarja vlado, da naj, vsaj znižajo v kolikor mogoče potniške pristojbine, če že ne morejo vizuma popolnoma ukiniti..
k Slo« nlje.
Meškov o slavje v Ptuju. Vsem udeležencem na znanje! Polovična vožnja na Ptuj dovoljena. Ministrstvo prometa je z odlokom z dne 23. oktobra 1924 št. 24513-24, dovolilo vsem udeležencem vozni listek za pol cene. Udeleženec si nabavi tedaj, celi vozni listek do 'Ptuja. Tukaj karte ne odda, ampak jo shrani. Na Ptuju se mu bo izstavila primerna legitimacija in se z voznim listkom, s katerim se je na Ptuj pripeljal, zopet vrne. To dovolilo velja iza čas od 7. do 14. novembra 1924. To vsem interesentom na znanje. — Odbor.
Odkritje Volčičevega spomenika v Breznu ob Dravi. Prihodnjo nedeljo, dne 2. novembra bo odkritje spomenika prerano nam umrlemu č. g. Miroslavu Volčič, župniku in kn. šk. svet. v Breznu. Vsi, ki smo ga poznali, smo bridko obžalovali njegovo tako naglo in prerano smrt. Ko smo stali ob njegovim odprtem grobu, smo dobro vedeli, koga polagamo v hladno zemljo, čutili smo, koga izgubljamo. Nam faranom je bil res vzoren voditelj ter moder svetovalec v dušnih in telesnih potrebah. Radodarnost njegova je že slovela preko mej. Govoril bo dr. Anton Medved iz Maribora. Mi, ki ga še ljubimo, pokleknimo v nedeljo k njegovemu grobu, potožimo mu naše težave, kakor nekdaj. Slava možu, branitelju vere in naših narodnih mej!
Vlom v Breznu ob Dravi. Te dni1 je bilo v noči vlomljeno v trgovino konauma na Breznu ob Dravi. Vlomilec je dvignil s zvodom oliano na trgovini, zlezel v prodajalne prostore in odnesel več bal sukna. K sreči v trgovini ni bilo denarja, iza katerim je brezuspešno stikal. O vlomilcu še doslej ni sledu.
Iz Dravograda. Tukajšnja orjuna se je začela zaletavati po svojih listih v tukajšnje državne nastavljen-ce, največ pa v orožništvo in finančno stražo, češ, da je ta premalo narodna. Iz vsega je razvidno, da bi orjuna najraje prevzela orožniško in finančno službo v svoje roke. Orjuni v Dravogradu pač ni po volji, da tukajšnja žandarmerija in financ a ne soglaša z njihovimi metodami ter odločno obsoja vsako njeno delovanje ter sploh obstoj te nasilne organizacije. Vsak posamezni, kateremu so tukajšnje razmere znane, mora priznati, da so tukajšnji orožniki in f mancar ji v vsakem oziru vzor narodnjaki ter vršijo tudi svojo službo v zadovoljnost vseh. Orjuna naj pomete raje iz svojih vrst, da bo imela v njih same narodnjake. Več članov je, ki sploh niso naši državljani ter spadajo zmiraji drugam, samo semkaj ne. Zraven je včlanjen tudi trgovec K. iz Dravograda, ki je bil pred vojno vse, samo Slovenec ne, pri vsaki nemški družbi in društvu je bil zraven, pozna se pa njegova politična delavnost tudi v njegovi prazni trgovini, katero si je izpraznil radi svoje nesrečne politike. Podajamo ta primer vsem drugim trgovcem, da naj to politiko opustijo ter tudi podučijo svojo osobje, da se v politiko ne meša, posebno pa zapustijo orjuno,
ker drugače bodo trgovca K. nasledovali. — Policijski
železniški komisar je še zmiraj tukaj, čeravno je za nje-1 ga imenovan že naslednik. Njegov pomočnik je od tukaj odšel, hvala Bogu, mu vsaj ne bo več mogoče lastnih tovarišev denucirati. Na njegovim novem mestu opozarjamo vse njegove tovariše, da še ga varujejo, ker im» mož dobro šolo v zahrbtnosti in denunciranju. Gospode na komisarijatu, posebno nekega tajnega agenta pa opozarjamo, da naj; opusti napram ljudem svoje balkanske izraze. Tukaj je kulturna Slovenija in ne vstaški Balkan.
V Ormožu se je vršil v nedeljo, dne 26. oktobra, v Katoliškem domu zelo lepo uspel shod; obenem občini zbor tamošnje krajevne organizacije. Poročala sita nar. poslanec Bedjaniič in tajnik Krajnc. Izvoljen je bil za let« 1925 nov odbor im izvršilni odbor ter dva preglednika. Resolucija, ki je bila sprejeta, izraža neomajno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in odobravanje taktike*, obenem pa' ostro grajo in ogorčenje nad zadnjim nespametnim govorjenjem Radiča, ki vedno podira, kar Jugoslov. khd» zgradi.
Orjunskfo izsiljevanje. Orjunaši tako na vse grlo zatrjujejo, da niso dobivali nobenih državnih podpor, ampak se vzdržuje njihova organizacija potom prostovoljnih prispevkov posameznih članov. Kako je bilo s Pribičevič-Žer-javo.vo podporo orjuni; to je javnosti .znano več nego dovolj. Poleg državne podpore pa so si znali slovenski orjunaši odpreti tudi drug mogočen vir in sicer z izsiljevanjem. Znano je, kako je pošiljala orjuna raznim velepodjetjem grozilna pismai, da morajo odpustiti tega ali omega nastavljenca ter sprejeti kakega prav napetega nacionalista. V slučaju, da bi se podjetje ne uklonilo zahtevi or-june, so pretili z nasiljem. Veliko' podjetij je pod PP režimom sprejelo iz bojazni pred terorjem orjunaše v službo im jih plačala kljub nesposobnosti boljše nego* druge moči, samo da je imela ftvitdka mir pred to banditsko organizacijo. Zopet druge firme pa niso odpustile starih našla vi j enee v, ampak so poslale orjuni pod kuverto par ti-_ soč dinarjev in orjuna jih je pustila pri miru s svojimi nacionalističnimi budalostmi. Ravno potom naravnostnega izsiljevanja si je orjuna napolnila žepe z lepimi tisočaki. Ta kišeft izsiljevanja je dobro razumela n. pr. mariborska orjuna in se jej je to1 nasilno pobiranje denarnih prispevkov pod' Žerjavovim paš e vanjem prav dobro obneslo! Gg. narodni idealisti razumejo odpreti m svoj ,žep denarne vire in če ne igre z lepa, pa z grožnjami!
Izredna glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani se bo vršila dne 20. novembra ob 10. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma poleg hotela »Union« na Miklošičevi cesti. Za udeležence skupščine je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo po' Vseh državnih železnicah od 18. do' 22. novembra vključno. Udeleženci naj na vstopni postaji vzamejo celo: karto do Ljubljane. Pr* izstopu v Ljubljani naj vozne karte ne oddajo, ker bo' veljala skupno s potrdilom o udeležbi tudi za vožnjo nazaj*. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na skupščini v Akademskem domu.
.Skrivnosten umor trgovca Pipana v Ljubljani je še vedno nepojasnjen. Sedaj poročajo ljubljanski listi, da je naložil neki neznanec na ljubljanskem sodišču 10.000 din. kot nagrado onemu, ki bi dar sodišču take podatke, da bo na njih podlagi mogoče zaslediti pravega krivca. Nagrado bo prisodil preiskovalni sodnik dr. Gradnik. Sledov o morilcu je več, toda vsi se izgubijo v nejasnosti. Sigurno je, 'da mora poznati morilca več ljudi, toda v svoji komodinoisti in želji, da ne bi imeli sitnosti z opravkom pri'sodniji, se nočejo' oglasiti. Dosedanje osumljence je policija vse izpustila, ker nobenemu ni bilo mogoče dokazati kakoršnosibodi zvezo z zločinom.
Knjižnica Društva katehetov je za silo urejena ter poseduje marsikaj dobrega. Novejših del pač primanjkuje. Ako hi kateri izmed vič. gospodov lahko odstopil kaj »modernega?, n. pr. Försterjeva dela, kak letnik raznih pedagoških in katehetskih revij, bi storil veliko' dobroto razvijajočemu se društvu. Naj torej gospodje blagovolijo pregledati svoje knjižnice, da pomagajo pomnožiti katehetsko z dobrimi knjigami.
Dejanje sv. Detiinstva. Rokopisi iza »Vestnik« so gotovi in čakajo na tisk. Zato se vsi veleč, gospodje uljudno prosijo, da takoj pošljejo število članov in nabrane doneske Vodstvu Misijonske zveze v Maribor z izrecno pripombo', dai je znesek za Dejanje svi Detiinstva. Čeravno smo še le začetniki, vendar mora biti naša škofija častno zastopana. Dbhr'o hi bilo, ako bi veleč, gospodje 'tudi sporočili, koliko izvodov »Vestnika« želijo imeti. Po pravilu dobi 12 članov po «n izvodi. Nekaj dela, truda in skrbi;, toda Gospod' bo vse bogato povrnil.

■inevm imrtr*
Vseh vernih dan je letos 3. novembra. Prosvetni oddelek nas obvešča, da je ta dan na vseh šolah pouka prost. Šef oddelka: prof. Vadnjal s. r.
Društvo državnih cestarjev SHS za Slovenijo v Celju priredi v Murski Soboti v nedeljo dne 2. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Flisarja v Slovenski ulici sestanek vseh drž. cestarjev Prekmurja. V nedeljo, dne 9. novembra pa se vrši sestanek vseh drž. cestarjev gradbene sekcije Maribor. Kraj in uro še pravočasno sporočimo. Na obeh sestankih poroča tajnik društva tov. Gajšek iz Celja.
Protest invalidov. Glavni invalidski odbor je še vedno v Beogradu in čaka, da začne parlament zopet delati ter da se z zakonom Teši invalidsko vprašanje, kakor je bilo že tolikokrat obljubljeno. Ker je ostala zadnja protestna objava breiz uspeha, napoveduje invalidski odbor, da bo objavil imena vseh tistih činiteljev in vlad, ki so že obetale nujno odobritev invalidskega zakona, ki še pa danes
ni sprejel, lavalidi so pripravljeni tudi na protestne -korake potom mednarodne' invalidske zveze.
Znižana železniška tarifa za osebni promet na železnicah. Najbrž bo stopila dne 1. novembra t. 1. v veljavo za 20 do- 30 odstotkov znižana železniška tarifa za osebni promet.
Smrt učenjaka dr. Danica. V Beogradu je umrl v 70. letu svoje starosti dr. Jovan Danic, eden od najstarejših zdravnikov Srbije, Pokojni je bil predsednik .glavnega zdravstvenega sveta in zdravniškega društva. Bil je med najbolj; učenimi- ljudmi Srbije in njegovo i ime se je često imenovalo v družbi Stojana Protiča in j istotako pokojnega finančnega strokovnjaka Pačua. Po ; političnih nazorih je pripadal pokojni učenjak stari na- j prednjaški stranki. Trideset let je bil urednik strokov- \ •nega lista »Spnski lekariskii arhiv«.	\
Razdeljeno orožje. Ko se je našla v P. P. politične 1 svrhe razdeljeno orožje v Glini, je dooil zagrebški s »Hrvat« poročila, da se tudi po drugih krajih priprav- | ija oboroževanje P-ribicevičevih pristašev, posebej pa j še po Kordunu. Oblast se je najprej izgovarjala, da se } je po nekod orožje samo shranilo pri politični upravi v j vojaške svrbe. »Hrvat« je pa kmalu na to dobil dopis iz ; Brinja, da je tam tudi shranjenega več orožja in sicer j ne pri občinski ali Okrajni oblasti, ampak pri žandar- | naenji. Vojaki so to orožje pripeljali iz Otoeaca. Ko so ; se oblasti izgovarjale, da je orožje v Glini mo priprav- j Ijeno za slučaj; kakšne mobilizacije in za straže mostov, j se pa začudeno vprašujejo prebivalci iz Brinja, kaj se | naj čuva z orožjem, ki ga ima žandarmerija, ko v Brinju | in okolici ni nobenega mostu.
Banka Adriatica (poprej; Jadranska banka, ki je po J »zaslugi« svojih bivših upraviteljev prišla v fašistov- | ske roke) je prišla v konkurz. Računa se, da izgubijo ’ (če se ne posreči kakšna rešitev) naši ljudje pri tem | zopetnem polomu okrog 4 milijone lir. Nekaterim Iju- I .dem ni dovolj, če so se enkrat opekli. Nerazumljivo je, ij kako so mogli vlagati še denar v zavod, katerega pre- ? teklost je bila znana vsem. Vrhutega je prišel zavodi v | fašistovske roke; splošno je bilo znano, da akcijski ka- j pital z malo izjemo ni Ml vplačan, ampak eksistira sa- | mo na papirju. Akcije so sicer notirale na borzni listi J po 250 lir, pa bi jih lahko imel po 100 lir kolikor bi jih | kdo hotel. To visoko umetno notiranje je bilo le vaba za lahkoverne ljudi. Razumljivo je bilo v zadnjem ča- I su tudi to, da je banka povsod iskala vlog in ponujala I nenavadno visoke obresti. Banka je bila v taki stiski, I da je celo depoje zastavila. Osnoval se je odbor, ki ho- 1 če zastopati koristi kreditorjev. Nekateri rimski listi | trdijo, da bodo dobili vlagatelji propadle banke izpia- | čarnih približno 20 odstotkov- svojih vlog.
Orjunskega morilca ne morejo najti. Povodom zad- | njega orjunskega izgreda v Osijeku, kjer je izgubil gla- | vo mladi Hrvat Stjepan Veselič, ki je ravno pred svojo I poroko praznoval fantovski večer; zaprti orjunci so biii | zopet izpuščeni, ker se jim ne more dokazati, da so oni § umorili Veseliča. Or junec Andrijaševič, o katerem se | govori, da je pravi zločinec, je pa pobegnil brez sledu, f Neki poručnik Jovanovič, ki je sodeloval pri orjuns-kem | napadu na hrvatsko držbo, j;e bil pa premeščen iz Osi- | jeka v Beograd.-	|
Težka nesreča z ročno granato v Zagrebu. V nedeljo 1 popoldne se je dogodila v Zagrebu pri igranju otrok z roč- | no granato težka nesreča, ki bo najbrž povzročila smrt' jf dveh ranjencev. V Palmatičevi ulici so našli otroci ped f nekim drevesom staro ročno granato, s katero so se za- j( čeli kar na ulici igrati. Desetletni Guistav Weller je ne- 1 nado-ma potegnil za zažigalino vrvico, začul se je močen | pok in na tleh sta se valjali dve žrtvi: igrajoči se Weller | in služkinja Marija Pirkner, ki je ravno v trenutku nesreče | šla mimo igrajočih se otrok. Oba ista težko ranjena in ni | upanja, da bi okrevala.
Čaruga »na belem kruhu.« Alko Hrvatje govore o na a smrt obsojenem kaznjencu, da se že »nalazi, na bijelom | hljebu«, pomeni to, da ni pomilovan ter da bo kmalu' 1 «besen. Do usmrtitve dobiva boljšo hrano ter se tudi diru- | gače blažje ž njim postopa. -Na takem »belem krahu« se j sedaj nahaja Čaruga. Od svoje bolezni si je že precej f opomogel. Njegova najljubša hrana je mleko in bel kruh. \ Zdravnik mu- je tudi sedaj- -odredil čaj s Ikcinjekom radi ; boljše prebave. Čarugova žena je poslala sv-ojemu možu v | ječo košarico jabolk in hrušk, toda Čaruga se daru ni do- i ta-knil, ampak prosil, da Se pošlje vse ženi nazaj. Te dni jj je dobil tudi slamnico -ter mu ni treba več na trdnem spa- j (ti. Silno- se Čaruga zanima za politični položaj ter pripo- | veduje, da bo njegova pomilostitev in izpustitev gotova jj stvar, čim pride na kr m ji o -diraigi režim s Pa-šičem na čelu. jj Radi tega ,si zopet ne pusti striči- lase, ampak si jih skrbno | neguje, da bo- po izpustiltivi iz ječe fegledal zopet popolno- J ma »šimi.« Toda ubogi Čaruga dela račun brez krčmar- | ja. Za pomilostitev niti ni predložen in moral bo pod krv- j nikove roke.	;
• v	H
Balimaško postop|anje fjoliicijskih organov. Dne 6. avgusta t. 1. je aretirala policaja v Zagrebu dva delavca | in ju je ođ'premila pod policij sirim -spremstvom v Ši- | benik. Aretirana nista utegnila nič vzeti seboj,-, ampak > so ju uklenii-i -in hajdi na pot. Ko so dospeli do Siska, sta morala v tamošnji temnici prehiti 6 ur. Talko se je ■; dogajalo na vsaki večji- postaji. V Sunji sta odsedela v j ječi 16 ur, v Kostajnici 17, v staroturški ječi v Bosan- -skem Novi 30 uir, v Savskem- mostu 50, v Drvaru 56, v j Kninu 42 ur. Od njunega odhoda iz Zagreba do prihoda ■ v Šibenik j-e minulo 13 dni. Ko sta bila enkrat v Šibe- \ niku, so ju pustili v ječi v posamezni celici 10 dni, v skupni 20 dni.. Za celo potovanje od Zagreba do Šibe- -nika sta dobila 3 in tiričetrt kilograma kruha. Po enomesečnem zaporu v šibenišikih ječah je bilo obema žrtvama sporočeno, da sta prišla pod ključ -radi tega, ker sta dopisovala z nekimi zemijoradrniškimi omladin-
ci in kot čisto nedolžna sta bilai na to puščena na svobodo. Batinaške Pašič-Pribieevičeve metode so še vedno glavni recept, katerega -se drži. policijska oblast od Zagreba naprej.
Osiječka policija. V zagrebškem »Morgenu« toži dopisnik iz Osijeka: Naša policija požre letno 3 in pol milijona dinarjev. K temu prispeva država en milijon, mesto samo pa naj bi plačalo diva in pol milijona.. Od i od in kako? Zagreb rabi samo približno polovico za svojo policijo, malo, v ozadje potisnjeno mesto Osijek pa na ji plača kar dvakrat toliko. Kolikokrat se je že prosilo, naj država več prispeva, pa -se vedno odbije, češ, da ni denarja. Kje pa naj- mestna občina vzame denar! Če zviša občinske davke in druge dajatve, bo pa- industrija in trgovina kratkomalo ubita.
Menih — vodja razbojnikov. Nedaleč od Kragujevca se je v nekem gozdu, skozi 'katerega vodi cesta, dogodilo že več razbojniških napadov. Roparji so oropali mnogo kmetov, ki so se vozili v Kragujevac na sejem. Pred nedavnim časom je zadela kmete iz vasi Bobreža ista usoda; mladega seljaka Milutina Stefanoviča, ki se je -skušal golorok protiviti roparjem-, -so ti ubili. Orož-nišlvo je že dolgo časa marljivo preiskovalo skrivnostne roparske napade -in opazovanje je privedlo do zanimivega zaključka, da ,se nahaja gnezdo razbojnikov v bližnjem samostanu. Menih Andjelko j-e o-btožen, da je poglavar razbojnikov, pod njegovim vodstvom so bili oropani kmetje. Plen in razbojniki so se po izvršenem ropu skrivali v samostanu, kjer se seveda, ni vršila nikoli -preiskava.
Dviganje potopljenih ladij v Kotoru. V Kotorskem zalivu -se nahaja iz časa svetovne vojne mnogo -potopljenih avstrijskih vojnih ladij. Leta 1918 je bila -potopljena tudi velika križarka »Franz Josef«, ležala je v globini 45 metrov. Beograjska tvrdka Pavlovič in Miha jl-ovič je sklenila z državo -pogodbo za dvig potopljenih bojnih ladij. Najprej so skušali dvigniti »Franz . osefa«. Potapljači so zamašili vse večje odprtine na potopljeni ladji; na eni strani ladje so nato napravili plavajoči dok, na drugo pa postavili posebno za to dviganje -preurejeni parnik »Pelko«. S pomočjo strojev na »Petku«, so začeli pod velikim- pritiskom- napolnjevati potopljeno ladjo z zrakom. Posrečilo se je na ta način potopljeno ladjo dvigniti do višine 20 metrov; sedaj so potegnili pod ladjo 40 žičnih vrvi, pritrjenih za dok; -potapljači -so zamašili še ostale odprtine in ladja bo te dni popolnoma dvignjena. Vrednost dvignjene križarke se ceni- na 10 milijonov dinarjev.
Smrtna iobsjadiba vojaka. V noči- od 10. na 11. decembra leta 1922 je prišlo v neki osješ-ki gostilni do pretepa medi vojaki v-ozarskega eskadrona in patrolu artilerijskega polka. V pretepu je bil ubit kaplar vozar-ske-ga eskadrona, Sl-ovenCc Alojz Maček, vojaku bolniške čete je bila prestreljena desna roka, -od patrole pa je bil težko ranjen Tihomir Dimifrijevič, kateremu je bila s sabljo razklana glava. Vrhovno vojaško- -sodišče v Beogradu je sedaj -izreklo obsodbo; vodja patrole podna-rednik Milak-ovič, ki je ustrelil Mačeka, je obsojen na tri mesece ječe, redov Jagoden je dobil dve leti in vojak vozarskegä eskadrona-, Slovenec Aloj-z Pern-o-š, ki je najprej vrgel na patrolo mizo, nato udaril p-odnarednika Mila,kovica -s sifonsko stekienico po glavi- itn končno- razklal s sabljo Dimitrij eviču glavo, je obsojen na smrt s ustreljen jem. Pernioševo obsodbo je že potrdilo kasač,ij-sko slodišče in pomilosti ga lahko- edino še kralj;.
Kurir niakedonstvujuščih pod ključem. Med Djev-djelijem in Prizrenom je -bil v vlaku aretirani kurir ma-kedonstvujuščih Bolgar Danilo Markov. Policijskim organom se je zdel sumljiv radi slabega makedonskega narečja, kai-erega j-e lomil tako za silo. Po aretaciji je bil -pripeljan na policijsKi -komi-sarijat, kjer so dognali njegovo .indentitelo. Preiskava je dognala, da je ta sumljivi potnik Bolgar iz Džumaje, Sam je izpovedal, da je pred enim- m-esecem ostavil Sofijo in odpotoval -po trgov skih opravkih v Grčijo, Med njegovo prtljago so našli dokumente, ki so dokazali, da je aretirani kurir ma-kedonsfivujuščih. Njegova pot je bila v zvezi s komit-sko roparsko akcijo v Grčiji ter Albaniji. Z zapečatenim -pismom je odšel v Korčo, kjer je predal važna povelja vojvodi Simi Dan-evu, ki se mudi tamkaj radi predpriprav za komitski napad v ohridski -okraj. Pismo je bilo od Panie Mihajlova in -se v njem -poveličuje duh neodvisnosti Bolgarov iz Makedonije. Oblasti -pričakujejo od te aretacije važnih odkritij glede komitskega gibanja.
Potegnil jo je na originalen način. Še za časa vojn-e se je naselil od bogzna kod v Beogradu i-nžener Lajoš Veiberz. Stanovanje -s-kupa-j is, svojo ženo v eni sebi- pri gospodinji Maliji Purch. Pri Purohovi je stanoval celi dve seti. Ko se je- pa odločil, da zapusti Beograd, je napisal na kovčeg: »Glava v kovčegu. Pazite in varujte se, gospa Pur-ch!« Kovčeg je pustil v sobi, kjer je stanoval, pod obljubo, -da pride prav kmalu -po- njega, a gospa -sama ga nikakor ne sme sama odpreti poprej, dokler ,ne -pTide ponj sam. I-nžener je -odšel, a ni se več vrnil v Beograd. Parkrat je že- pisal Purchovi in v vsakem pismu- je stalo: »Pridem čez par dni in uredim Celo zadevo.« Čas je hitel, a inže-merja ni bilo- in iga ni bilo od -nikoder. Ker se Purchova niti pogledati ni -upala v ono sobo, -kjer je bil zagonetni kovčeg, je slednjič vendar le stopila na policijo in prosila, naj ita pregleda kovče-g. Redarstvo se je o-dzvalo njeni prošnji-. Prišla sta -dva- -detektiva, štirji redarji- in eden zdravnik. Dolgo so stopicali- krog kovčega, dokler se je vendar eden od policajev tolikanj -osokolil, -da ga je o-dprl. Ko je bil dvignjen pokrov, so videli vsi, da je kovčeg — popolnoma prazen. Policija je ugotovila, -da je -zapustil in-že-ner ta kovčeg samo radi tega, da je prevari! Purchovo radi plaćanja stanarine, katero jej je dolgoval že celi dve leti.
Ciganska bitka. Te -dini se je zabavala v vasi Miloševič blizu Beograda ciganska družba: oče, dva sina ter zet. Priciganili so nekoliko -denarja in sklenili, da se nekoliko pozabavajo -pri čaši rakije. Ko so se cigani- enkrat napili, so se začeli po stari navadi med seboj prerekati ter prepirati. Ko je (kavarnar videl, da mu dela ta ciganska družba prehudo -larmo, ji-h je- pozval: »Hajdi pri vratih Veni« Cigani -pa so tnavi-lili na -kavarnarja in so bili takoj složni med seboj. -Drugi gostje so se zavzeli za kavarnarja in se lotili ciganov. Seljaki, ki so bili zunaj kavarne in so čuli -n-rup -ter zvedeli, da gre za cigane, so tudi navalili na nje. Kavama je majhna, a borcev je bilo preveč, torej so bitko prestavili iz sobe na dvorišče. Na -dvoru se je kar na ma-h izbralo (kar celo selo Miloševac. Cigani so si osvojili sekire in se -ljuto branili. V kratkem času jim je uspelo, da so se s pomočjo sekir in nožev prebili skozi seljaški kordon in po ciganski navadi pobegnili ter -zginili. Zaključek tega divjaškega ciganskega obračuna sta: dva težko" ranjena in eden umira, trij etežje in njihovo življenje je na tehtnici; manjše praske pa iso odnesli- malodane vsi seljaški udeleženci boja. Od -ciganóv pa, četudi jih je bilo malo, so odnesli vsi celo kožo in žandarji jih še niso izsledili.
Prerano veselje. Muslimanska »Pravda« javlja, da je minuli torek udrla- šestorica najbolj zagrizenih radikalov v občinsko zgradbo v Vi-n-oig-raču. Ti radikali so bili, uver-je-ni, da že ima beograjska radikalija v roka-h homogeno radikalno vlado. Z -orožjem v rokah 'so izbrali- postavno občinsko upravo, a kakor hitro so zvedeli, da Pašič nima viride, so neznano kam pobegnili in se skrili. V pravno urejenih državah je tak -slučaj kakor zgorajni, popolnoma izključen. Poznana köpenikijada je bila svojčas nekaj sen-zacijomelnega za celi svet, pa je šlo samo za- trik enega lopova, ki se je hotel polastiti uraid-n-e blagajne. Da bi se pa -kje drugje, razven v Jugoslaviji, dogodilo nekaj takega, kot se je n. pr. v Vino-grač-u, bi to bila senzacija nad senzacijami. To, -kar so uprizorili radikali v Vinograču, je znak anarhizma.
Nesreča na rudarski železnici v Bosni. Na progi
rudarske uprave Prijedor—-Luboja se je dogodila te dni strahovita neis-reča. Pri tovornem vlaku, ki je vozil rado v Prijedor, so se ravno na vrhu precejšnje strmine odpeli zadnji vagoni ter zdrveli nazaj v -dolino. Pri zavoju so vagoni Skočili s tira ter -se prevrnili v zelo globok prepad. Na odpetih vagonih se je nahajal radar Ma-kso Ševič, ki je našel pod ruševinami v prepadu naglo smrt.
Vej,k ni - Kuli.
Pri nas so se zglasili odpuščeni: vojaki, -ki so služili ipri mariborskem vojnem okrugu. Navajeni smo že na marsikatero inedoisfojnosit in korupcijo-, pa smo vendar poslušali te ljudi v velikem začudenju, ker t-o, kar
so -pripovedovali, bi človek smatral k večjemu možno za -tam nekje ob S-trumici in ne za tu pri nas, kjer se je še močno obratailo pojmovanje človeške in vojaške časti. Ljudje, ki nam pripovedujejo svoje doživljaje, ss pa, — računajoč z nezaupnostjo, takoj p-odali svoje,na-slbve z zatrdilom-, da so takoj pripravljeni pričali pred sodnijo ali pa- pred kako političn-o -oblastjo o svojih navedbah. Odpuščeni vojaki sio mladi- ljudje iz naših povprečnih delovnih slojev. Navajeni -so že od1 doma na marsikaj slabega-, o časti in dostojanstvu, ki bi ga morali biti deležni, trud i nimajo preobširnih pojmov, a so vendar iz dna duše ogorčeni ter se bridko pritožujejo, da se j‘e z njimi ravnalo pod' vsako častjo in globoko -podi vsem tem, kar so- si' od doma sem- predstavljali pod podlložnostjo.
Radi bi dejali, da so častno služili kralju in domovini, a -tega pri svoji največj-i1 ponižnosti in naivnosti ne morejo reči, ker so bili štabnim ofiejrjem za najnavad-nejlše hlapce in so morali -opravljati v času tega hlapčevanja najnižje posle. Oficir ima- pravico do sluge, udomačila se je pa korupcija, da poleig sluge še po enega in celo po več vojakov jemljejo razni oficirji na dom za navadne hlapce. To se je dogajalo in se še dogaja tudi pri tukajšnjem vojnem okrugu. Mogoče je ta korupcija na žalost in sramoto splošno upeljara; oficir, ki se do uje poniža, je p-a tu, pri nas še posebne obsodbe vreden, ker smatra naše ljudi za tako neumne in ponižne, da ne bodo znali in -si- ne bodo upali -ob pravem času protestirati. Ta račun je pa s-lab. Natančno smo zvedeli, kako > se služi pri tem in onem dičn-em štabnem oficirju naše vojaške oblasti. Natančn‘0 je znano, kje morajo vojaki prati p-erilö vse po vrsti do najintimnejšega ženskega* kje pestujejo otroke, čistijo posodo, tudi nočno, kje opravljajo hlapčevške posle celo- pri celi familiji in. tako dalje.
Zvedeli smo tudi, da na primer major Stejskal, ki se jé lani tako proslavil, ko je zlohotno potvoril samopoškodbo nekega vojaka -s strelom na Bohovi v »nahuj-
■	skan napad slovenskih kmetov«, v zlorabljanju vojakov j prednjači in da ima- še to- navado, izposlovati samo onim S vojakom dopust, ki mu od doma prinesejo krače, pi-! ščance in druge dobre stvari. Da drugi, ki nimajo kaj ; dati, ne pridejo na dopust in da morajo še delati za one, ! ki so oficirjem za hlapce, je razumljivo.
Podrobnosti zaenkrat opustimo, napovedujemo pa v tem pogledu še razne -objave in obračun z onimi, ki tako nesramno teptajo dostojanstvo ljudi, ki služijo domovini kot vojaki, če hoče vojaška oblast že to, kar smo sedaj povedali, vzeli za p-evod preiskave, j-i ne bo j težko potom občinstvih predstojmištev zaslišati bivših j vojakov, ki so bili tako izrabljeni in ponižani. O major-! ju Stejskalu bi pa znali marsikaj povedati tudi njegovi , bivši tovariš i-ofi-c ir ji, katere je zalezoval in ovajal na
■	vseh koncih in krajih.
Organizirati hočemo objavljenje spominov bivših vojakov in civilistov, ki se obračajo na vojaško oblast radi svojih sinov in v drugih zadevah, da višje oblasti lahko to porabijo, ali pa, da javnost vsaj dozna, kako so človeške pravice in časti ogrožene po samovolji raznih oblastnikov in kako se tudi državi dela škoda. Vsi *aj veido, da naš vojak ni — kuli.
Iz Varih«.,
<
Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru se vrši jut- j vi v četrtek, 30. t. m. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani ] palače Zadružne gospodarske banke. Našim Somišlje- j »ikona je vstop dovoljen in jih opozarjamo, da se ude- j Ježe občnega zbora po možnosti.	j
Stolno prosvetno društvo v Mariboru priredi v petek, ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi na Koroški cesti T (poleg cerkve sv. Alojzija) pridavanje o elektriki. Predavanje bo združeno is praktičnimi poizkusi. Predava g. dr. Somrek.
Odbor orlovskega odseka Maribor sporoča tem potom, da se vrši kot dosedaj vsako sredo fantovski sestanek ob pol osmi uri zvečer v društvenem prostoru, Koroška cesta 1 (bivša knjigoveznica Tiskarne sv. Gi- 1 rila). Udeležba za redne člane obvezna, starešine vljpd- j no vabljeni. Bog živi! Odbor.
Redovna telovadba za člane in starešine orlovskega odseka se vrši vsaki četrtek v gimnazijski telovadnici. Vbod iz Koroščeve ulice. Bog živi! Načelnik.
Da počasti petdesetletnico rojstva pisatelja Ksaveri-ja Meško, priredi orlovski odsek Maribor na svojem rednem fantovskem sestanku v sredo, 29. t. m. ob pol osmih zvečer slavnostno predavanje. Bog živi!
Začetek gledaliških predstav v mariborskem gledališču. Ker so bila izražena v tem pogledu razna mišljenja, prosi gledališka uprava, da pošljejo vsi zainteresiran« svoje predloge najdalje do 1. novembra. Uprava se bo ravnala po predlogu večine.
Mariborsko gledališče otvar$a nov abonma (D). — i Priglasi se sprejemajo do 30. oktobra in je še mnogo le- 1 pih sedežev na razpolago.	j
Knjižnica Prosvetne zveze v Mariboru. Izposojeval-ne ure so zaenkrat vsako nedeljo od-11. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 19. ure. Natančni pogoji se zvejo pri knjižnici, Aleksandrova cesta 6-1.
Krekova posojilnica v Mariboru se preseli s 1. novembrom iz dosedanjih prostorov na Koroško cesto 1, v prejšnje prostore knjigoveznice Cirilove tiskarne. — Uradne ure ostanejo kakor dosedaj in sicer: v soboto od 15. do 17. in v nedeljo od 9. do 11. ure. Po potrebi se bode uradovalo tudi v sredo in soboto dopoldan. — Načelstvo.
Zadružna zveza, oddelek za Štajersko v Mariboru se je preselila s svojo pisarno v novo palačo Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6-L, soba 8.
Slavnemu občinstvu se naznanja, da so brivnice na praznik Vseh Svetnikov do 16. (4) ure odprte, v nedeljo pa, kakor navadno, zaprte, na predvečer (petek) kakor ob sobotah odprte. Načelstvo zadruge.
Državna borza dela v Mariboru. Od 19. oktobra t. 1. je bilo pri tej 'borzi 113 prostih mest prijavljenih, 256 oseb je iskalo dela, v 69 slučajih je borza posredovala uspešno in 15 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 25. oktobra pa je bilo 8.282 prostih mest prijavljenih, 8601 oseba je iskala delo, v 2865 slučajih je borza posredovala uspešno in 1336 oseb je odpotovalo.
Soomlniaite se Dijaške večerili
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orezy.
Prevedel Paulus.
, 64
Torej tistega?« je dejal, ko je Chauvelin končno izbral. »Sedaj pa na kozarec vina! Ne, — gospod, preklicano duhovito je bilo, kar ste povedali! Na kozarec vina morate z nami! Take bistre šale je treba primerno proslaviti! — Prosim vam, ponovite nam svojo duhovitost!«
Toda Ghauvelinu ni bilo za kozarec vina. Mudilo se mu je.	,	’ v i u,. -	" •
Družba se je razdelila na posamezne gruče, ki so živahno razpravljale usodni dogodek. Njegovo kraljevsko Visoč: tins Ivo princ Waleski je prijel Percyja pod pazduho in ga potegnil k oknu, lord Anton Dewhurst in lord Hastings sta se tudi zatopila v resnoben pogovor, nihče se ni posebej zmenil za francoskega odposlanca.
Tiho se je izmuznil Chauvelin v sosedno dvorano in od tam v sprejemno sobo. Naročil je lakaju svoje naj-ponižnejše poklone za gospoda Blakeney in soprogo in da se mu mudi po opravkih, naj pove.
Ukradel se je po stopnicah v vežo in našel tam Renato Candeille.
Tudi njej se je mudilo. Spremil jo je k vozu ter se odpeljal z njo na njeno stanovanje v bližnjo gostilno. Imel je zanjo še nekaj važnih naročil.
In ko sta vse uredila, je sedel v svoj voz ter se odpeljal v London. —
Chauvelin je bil zadovoljen z dnevom. In tudi z Renato.
Le eno ga je precej vznemirjalo.
Da je Percy sprejel dvoboj na francoskih tleh, to je bilo za Chauvelina sicer čisto razumljivo. Kajti odbiti ponujeni dvoboj, to bi za slavnega, drznega junaka »Dušico« pomenilo, da se boji, njegova slava bi kmalu zatemnela, liga »Dušica« bi izvajala posledice —, brez-častno bi bil izginil slavni vodja —.
Percy je dvoboj moral sprejeti.
Toda da ga je sprejel s tako brezbrižnostjo in malomarnostjo, da se je v pravem pomenu besede igral s svojim življenjem in ga stavil na kocke — vkljub temu da je kot navihani, pretkani spletkar moral koj pri prvih besedah slutiti, kaj namerava njegov smrtni sovražnik, — to je Chauvelina zelo, zelo vznemirjalo.
Ali ni zviti, iznajdljivi Percy že imel pripravljen j hudoben protinačrt, ki bi prinesel njegovi, po nevarnih i doživljajih hlepeči strasti nove zabave, njemu, Chau- j velinu, pa in revolucij cmarili vladi nov polom in novo i grdo ponižanje.—?
Chauvelin je zabrižen gubal visoko čelo in pre- . mišljeval, kaj vse mu je že zaigrala »Dušica« —.
Vsekakor, tako je sklenil svoja preudarjanja, ulo- ! viti »Dušico« v pravkar nastavljeno zanko, to ne pojde j tako izlepa, kakor si je izpočetka mislil —.
Tisto noč'pa je odpotovalo dolgo in tehtno pismo iz \ Londona- ter naložilo velik del odgovornosti v zadevi | zajetja skrivnostne »Dušice« z ramen Chauvelinovih na j ramena za javno varnost.
Glasilo -pa se je pismo med drugim takole:
»Jamčim vam, državljan Robespierre, vam in | vsem članom vlade, ki ste me počastili s svojim za- ] upanjem, da pride v štirih dneh uro po solnčnem j zapadu mož, ki se' imenuje »Dušica«, na južne nasipe houlogiiske.
Storil sem, kar mi je bilo naročeno. Tisti dan in tisto uro bo v območju vlade zakleti sovražnik revolucije, on, ki je tolikokrat zvodil za nos naše javne oblasti —. Glejte sami, da moj trud in moja bistroumnost ne bodeta brezuspešna. Mož pride —. Vi pa skrbite, da vam spet ne uide —!«
Poseben sel je nesel pismo naravnost R ob e sp ie rr u v Pariz.
In Chauvelin se je pomiril —.
Četudi ni bil popolnoma -gotov uspehu, — vsaj eno je bilo gotovo. Kako se bo topot »Dušica« izmuznila, tega si ni mogel lahko'•■misliti.
(Dalje prihodnjič).
Službo v špecerijski) trgovini (Mii flošten trgovski pomočnik in bkgpjničiarka, katera razume špecerijsko trgovina im navad!, knjigovodstvo ter je zmožna nemščine in slovenščine. Plača po dogovor*. Pismene ponudbe na upravo lista.	665
►fazbičar (dakel) rujaiv, jedmoleteu se todda pri1 Pinter,.
Tržaška cesta 39.	667
Proda se po ceni radi bolezni posestnika tovarna bučnega olja in drugih oljnatih semen s 14 stroji, in to hidravlični stiskalnici s pritiskom 350 atmsf., hidravlična srt-satnica, dvojni valjek, dve ponvi za praženje itd. Dnevna množina olja okoli 250 kg. Vse v dobrem stanju is popolnim pogonom. Zajamčen dnevni čisti dobiček 1000 D. Zamena bučnic 6 do 8 vagonov. Cena T celer*
125.000	D. Poslopje, v katerem se nahaja tovarna z lepimi prostori in gospodarskimi poslopji, je skoraj čist» nova in se lahko takoj vanj naseli Gena poslopju 225.006 dinarjev. Vpraša se: tvornica ulja, Varaždin. 666 2—1
h svojega prenvogokop® pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba t o. z. v Ljubljani* Wblfova ulica št 1—L	18T
E 3257-23—17,
Dražbam! sklic.
Dne 29. oktobra 1924 ob 10. uri se bode vršila pri
podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba teh-le nepremičnin:	^
Vii šte. 1 'k. o. Grajska, vrata, hiš. štev. 12 v Mariboru, Meljska cesta z vrlom in pritiklinami v cenilcu! Vtednosti 840.416 D 50 para,; naljmamjlši ponudek znaša 420.206 D 25 para. Pcdh najmanjšimi ponudkom se ne prodaja.
Vse drugo je razvidno iz diražbenega oklic® nabitega na sodni deski.
OkrjEjjno sodišče (v Mariboru, odd. IV.,
dne 24. oktobra 1924.
E 2044-24—9..
Dražbami oklic.
Dne 22. novembra 1924 ob 10. uri se bode vršila pri podpisanem s-ođllščiu v Sohi šlt. 27 dražba teh-le nepremičnin;
VI. šit. 163 id!, o. Studenci: st. p. 47 stanovanjska M-j ša z gostilno v Studencih, Aleksandrova cesta 25 in 25«,. j .z. p. 39-2 im 41-2 (njivi), 40-2 pašnik 'ih pritikline. — j Skupna cenilna, vred'n ost 209.580.75 P. j. Najmanjši ponudek znaša 109.241.36 D.
\ 'Pad najmanjjšim ptonudkomi se ne prodaj*.
Vse dlrugo' 'je razvidno iz družbenega' oklic* na sodni deski.	•
;	Okrajno sodišče v Mariboru, o|dd. IV.,
d!me 24. oktobra, 1924.
*&******** „DU MICA“
Kprej Mahorko) m
Pl dr. z o. z. •
MARIBOR I
...dobavila !
*as»D!eim:tó»wn^Ke<
vsakovrstna umetna
posebno superfosfat in kalijevo sol.
Zihteujta mW
mm
Veliki
stružni strel
(Tischfräse)
in ena velika žaga tračnic; na prodaj. — Vprašati Frankiškanska ulica št. 11
CUNJE
krojaška, smfenjen® tn platna*« odpadke, staro železj«, in vSitoj glaževinafc kakor odpadka vsake vrst®
kupuj*** |so aajyiljìà, mmB
A, Arbeiter,
Wséh&x, Ikavska ulta Si.
Eassemjsia tudi staro katero je za vporabo,
odpsdkä in Ä
Najcenejše iti najuspešnejše
©llalMletf
samo potom
Ogtasaega zevođe
F. farsi«
nasiedni,
liriir, Slomškov trg li,
Pojasnila „ brezplačno !
mmmuì
„Stražo“!
Bakreni
za mleko
okoli 800 litrovj zadržaja,'.znotraj 'pokositran, proda ^zdčTmFkof^nčrMETALO KEMIKA djdjZagreb, Strossmayerova 6.]igfS	1	663
4
4
M
4
4
4
4
M
4
M

Strofi® mizarstvo
HOCHNEGEft&WIHER
Korsika c 53 MUBOB Komika c, 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi'. Postrežba točna!	Cene zmerne!