D o molJub
V Cfubliani 8. septembra 1943	^Br	56-Siev. 34
56»Sie>. 34
Cerkev M. B. na Zežtju pri Vinici
Marija Žeželjska, varuj Belo Krajino!
V teh septemberskih dneh nam vsem, ki smo kdaj romali na znana belokranjska božja pota, k Trem faram pri Metliki in k Mariji Zeželjski pri .Vinici, uhajajo misli in spomini na one lepo čase, ko smo v velikih množicah, z veselim srcem in s pesmijo na ustnih obiskovali ta dva sveta belo« kranjska kraja.
Drugo nedeljo v septembru so prihajale I« vseh belokranjskih naselij in tudi od onstran Kolpe s HrvaŠkega velike množice, včasih tudt več ko štiri tisoč ljudi, k Mariji Zeželjski pri Vi« niči. Zelo zanimiva je zgodovina te božje poti« Cerkev je nastala v času turških vojskS, in siceH na sledeč način.
Iielena Lenkovičev* iz Gradaca — belokranj« Bka .ludita — opijani po očetovem nasvetu ago, poveljnika turške zadnje straže, in mu spečemu odseka glavo. Ko morajo Turki bežati nazaj če« Oorjance, ker ni »adnjih čet, utone Ali paša v; Kolpi pod Žežljem; kristjani-zmagovalci vidijo Mater božjo z Jezusom v naročju na prestolu, ki« tera kaže za bežečimi Turki; v spomin na to pri« kazen je postavljen kip Matere v srednji ladji žeželjske cerkve.
Vse od tistih Baoov do danes se je belokran]« sko ljudstvo z zaupanjem obračalo za pomoč na Marijo Zeželjsko. Nešteto prošenj je že uslišala in zaupamo ji, da jih bo tudi v bodoče, kljub te« mu, da že dve leti ne moremo k Njej. Tisll, kl so se nazvali cosvoboditelji naroda«, onemogoča« jo našemu ljudstvu opravljati lepe in iskrene po« božnosti, ki so že od davnaj njegova prava dušna potreba. Belokranjci smo povezani s trdnimi vezmi na svoje cerkve in božja pola. Danes pa žalostni ugotavljamo, da ]e bila že prenekatera cerkev na Slovenskem onečaščena in uničena. — Božjepotna cerkvice se sezidali naši predniki, ki so bili pol« ni vere in zaupanja v Boga. MI smo podedovali njihovo vero in zaupanje in nobena sila, naj pri« de od koder koli, nam tega ne more iztrgati i« Brca.
Zato bo te dni kljub vsemu v nas slovesno ln praznično razpoloženje. Čeprav ne moremo na žegnanje, se bomo še bolj vroče in z zaupanjem obračali k naši Zaščilnici in jo prosili pomoči, kl nam je danes bolj potrebna, kakor kdaj koli prej«
Marija Žeželjska, prosi za naš belokranjski rod in za ves narod slovenski I
t-nleiii!,i\'i HM:'..
V orni dogodki preteklega, ledna
Brli na kalabrijski ohali
Italijansko vojno porttMfe št. i 192 osi avgusti poro< t. da je lijanska letalska skupina Bkujtaj ' nemJko napadi« pristanišče v Ai:t»usti, kjer	'."let > .s i|'m l 'JI i:':<1 l inami Kna
f»*l(>tonska petrOlejska lad'a :••• 'i v zrak. drti?a iadia.	.:*a prav ' ■ >'; i; -- n n. .•• začela j
poroti. — Nemška letala v zahodnem delu Sre«to- I
-Ve^n in: :i -o . 'kodnvsia "HO bojno tadio in eno r'}?r'.it v ■ '-iv.. /nem ladi -kr-m sprevodu. I Sovražna letalu so napadla več krajev v Knlrilt- | riii 11 >o!i Neaplja, pri čemer je sovražnik iz guMl 10 letal.
I lati a«v? j. pusti k kai i^kr padala I gardiniji
ikr;!>v ■ itr ipr f
'311- n ila -o er so
'ovnlni
ro:no poročlo št. ti«3 otl 31. S. ern^ka '-»Sala napadla Inko v Av-rd>'ta sovražni i. vriik ter ne-
nn
proli
nezmanjšano silo napadal ter da silni boii 'e tra jajo. Uničenih je I lo iil sovjetskih oMepnikov. — Na mor ii zahod,io od Taginroga o nemška pomorske .<- notopiie 2 sovražni ladji ter sestrelile 2 hombnika.
Nemško uradno poreč od 1. -ert. omenja, j da so Husi večkrat napadli romunske iio^tofnrt- ' »e ob Kuha<nju, da |<a »o bili odhiti. Tudi ..a- j hodno ta i Miusa. zaliodno od ilarkovn. pri Bri- i
:an-kii ,n Sevsku ter zahodno o«I V/a me. kjer | je povsod sovražnik strašno napadal, so bili vsi i
dbiti, de.
V. . o uradno izročilo <xl 2. sept. pove so tudi "ga dne nemške ete bile v hudih da pa o bile -ovražne • > z nem -padi ržene iz zavzetih jioctojank gube n Tega dne je sovi ž.nik izgu ni kov — Od 11 avgusta do 1.
i mi pro' velikim 1 120 okl, • ptembra
nemško letalstvo uničilo 1:7 nvražnih letal.
Nemško uradno poročilo od IV sept. nii/naii da o na južnem odseku vzhodnega .- a hoHrto od Mfti«?i in llnrkova bili v trdovratn m izprememb polnih bojih odbili vsi sovražni ikadi Nemški lanki so vdrli v sovražne. ' '>•« ler 'amkaj uničili _0 .sovražnih lopov ter mi: go vozil.
?ogrd$ iolgankep kralja Borisa
t'ie 6. septembra je Bolgarija nad v«e slo-
■	sjiremiin k jKtgrebu svojega kralja Bo-Na pogreb je prihitelo tudi italijansko
, vo zastopstvo pori vodstvom Nj. kr. \ iso-iteriramskiga vojvode, ki ga je nn sol i j -«t,i|i sprejela rastna čet« bolgarske voj-i <odba je zaigrala kraljevo lunino. Nato
■	vurla Uergarnski odel v spremstvu J\or-ninistru na kraljevi lvor.
aljevo truplo je ležalo na mrtvnškem celili T rini. Med tem ■ asom -o jhi vseh erkvah .n sumostanih molili za jiie:.i kralja.
o, dne b. septembra nn lan po-bo!'-.'ii i sko ljudstvo privrelo i/ vseh
la 'o [oliko videlo žalni sprevod. V mno-
■	Inliko videl mnogo jiisiinili nnrodniii noš. kroje bivših bojevnikov ter nove kroje
•	ske organizacije »Branik«, z. oken ;'.a so
•	ž .me .a-, lave in po ee Muh so gorele s i blagom zastrte svetilke.
> S "0 s-o v lxi2itiko pr.hnjiili oblastniki,
•	a odposlanstva in nnrelniki diplomatskih
■	rev v spremstv i vojaških, pomorskih in Vili oil■ ->«liiueev.
i" -'' 'li ministri. Najprej predsednik pn '»r.luik n podpredsednik Sobranja, i žmian a*' . * i in .-lani civilne ter vo-1.1'i eve M Še Hkrati so vstopili v stol-
...... '''In i Sobranja ter bivši uii-
i predsedniki.
.'dni pmlaniki. tuja zastopstva ter diplo-/!ior so se ra/vr-tili na levi od krste. \ '■. bergam ki vojvoda se je postavil
•	■lino.
Jfcimbnl tovor ifalijnnibega bombnika pripravljen
Ob 0.15 je kraljica Ivana zapustila kraiieva palačo lil se odpravila v baziliko. Spremljali »o jo Aiiez Ciril, kneginjn LMIozija, knegiuj« Nndeida ;n sestra, kneginjn Mafalila d'\ ,a. Brž ko -e je fx»tnvila s -pn mstvoin desno <»i kr^te -e je začel žalni obred, ki se je končal šele ob in.i" Metropolit, kot predsednik sv -noda, e imel jiogrebni nagovor. 1'olem s<i v ai n notranji minister, podpredsednik Sobran i ter predsednik visokega sodišča, št:rje poslan.i t''r tv.i generala dvignili krsto ter jo nesli na lafeto.
Ko sn krsto prinesli nn trir nreil baziliko, je vojnška divizija mrtvemu vladarju izka/a i Aaati, vojaške godbe pa so počasi igrale bolgarsko narodno himno.
Potem se je nenadoma prikazala kralj ra Ivaiiii, v.,-1 'Mleta v črno, ki jo je spremljal kn t Ciril. Pomikala se je počasi in nekoliko pri-klonjena ter /. bledim obrazom neneiino gleda a na krsto. Vsa množica se je priklonila. Za vla-larico so počasi stopali Nj. kr. Vis. Evdo/i; i. vojvoda in vojvodinja NVurtemberška ter ktie-•inja Mafalda d'.V«sia, za temi pa člani mini-sti-skega sveta, diplomatskega zbora, po=laniki :n člani kraljeve hit: ter dr mi oblastniki.
Na trgu Aleksandra I. se je sprevod ustavil pred spomenikom carja osvoboditelja, duhovščina pa je oprunlii kratko molitev, nakar se jo sprevod pomikal dalje. Pred katedralo sv. Ne-dej je p; duhovščina opravilu druge molitve. .\.i križišču velike ulice krSljice Marije Luize in Krist.i Botova se je lafeta ustavila. Tedaj - i korakale niiiuo trupla e«te sofijske pi -,n Štirje generaH so prevzeli častno stražo ob krsti. Med častnimi četami je korakal mimo tudi oddelek sardinskih greuailirjev ter zusti i nemške vojske. Vsi vojaki so imeli na rt,.', tv i črn trak. Po paradi je skupina bolgarskih z< •'-ralov dvignila krsto ter jo nesla v postajo :n jo položila v poseben železniški voz, duhovniki . t so začeli moliti in godbe so zaigrale nur i bolgarsko himno. Vlnožicu je pred postajo pokleknila ter začela moliti.
Kraljica Ivana, knez Ciril in drugi čl,mi kraljevske rodbine, predsednik ministri -a sveta lil drugi visoki odLčniki stopili i vlak, ki je kraljevo truplo odpeljal v suim i Rilo. Ko so duhovniki opravili zadnje mol i e, so se oglasili bobni iD med zvoki narodne himne ter glasovi mestnih siren se je vluk počasi začel pomikati dalje. Mnogi so sc začeli jokali in prišlo je do ganljivih prizorov.
Vladarjevo truplo bodo položili nu desni otl oltarja sv. Ivana Rilskega. Počival bo ob oltarju, kjer je tolikokrat molil za rešitev bolgarskega naroda, ki ga je toliko ljubil in zaradi katerega je umrl pu tolikih letih truda, naporov, bojazni in spremenljivih dogodkov.
Bivši bolgarski kralj Ferdinand je poslal predsedniku vlade Filovu naslednjo brzojavko: »Zaradi starosti in zuradi bolezni ne morem priti na pogreb svojega toliko ljubljenega sina in mu izročiti poslednji pozdrav: toda moja misel je pri bolgarskem ljudstvu, ki trpi in ob|o-k"je ljubljenega carju, ki mu ga je prezgodaj iztrgala kruta usoda po tako sijajnem in m"; drem vladanju v 25 letih. Priklonimo se vsi in skupno vzklikuimo: Naj bo večen njegov spomin.«
Papež vsemu sveta govori za mir!
Dne 1. septembra.
Papež Pij XII. jo naslovil ob 4. obletnici ii-brulia svetovno vojne tolo radijsko poslanico vsemu svetu.
»Danes so minila štiri leta od dneva, ko je izbruhnila najstrašnejša, najbolj uničevalna in rušilna vojua vseh časov, ki s strahom navdaja srca in dušo vsega človeštva. Ko so se začeli kazati obrisi tega svetovnega požara, ki je grozil vsej veliki človeški družbi, smo Mi nekaj dui pred začetkom sovražnosti, 24. avgusta 193»., naslovili na Tse oblastnike in narode topel oklic in ponižno svarilo. Itekli smo, da se z mirom ne more nit jiEiihiti. vse pa lahko pokonča vojna. Naš glas je prišel do ušes. pa ni razsvetlil duhov in ni ganil src. Duh nasilja je premagal duha usmiljenja in sodelovanja: to je bila iniaga. ki je bila prav za prav poraz. l)ane», na predvečer 5. letnico vojne, tudi tisti, ki so računali z naglimi vojnimi nastopi in cenenim zmagovitim mirom, ki so obračali poglede znotraj in izven svoje domovine, ne čutijo ■Irueeza kot trpljenje in ne vidijo nič drugega kakor ruševine. Mnogi, katerih ušesa so ostala gluha it Naše besede, so se oh prežalostnem izkustvu in sedanjih prizorih naučili, kako je Naše svarilo in Naša slutnja uganila resničnost dogodkov, ki jih je prinesla bodočnost. Naše besede so privrele ii nepristranske ljuliezni za vse narode brez izjeme in fuječe skrbi za njihovo dobro. Prav ista ljubezen in ista skrb Nas navdajata v tej težki in tegolinl uri in polagata na Naše ustne besede, ki naj pri-neso korist vsakomur, pa nikomur škodo. Medlem pa stalno prosimo Vsemogočnega Boga, da bi odprl njihova srca in jim razsvetlil um, prosimo Jtona, v čigar rokah je usoda trpečega človeštva. Pn orjaških bilkah se zunanje okoliščine vojne pri-hližujejo svojemu vrhuncu. Nikdar svetopisemski izrek »Naučite se, vi zemeljski sodniki« (PS. 2. X.) ni 11 i I tako pereč in žgoč kakor ob tej uri, ko vsi občutijo sedanjo žalostno stvarnost. Vsepovsod «e liarinli poglabljajo vn«e in z ofini, uprtimi » ruševine. razmišljajo. Prava modrost ie bodriti jih, naj vzilrže to preizkušnje. Akn hi jim jemali pogum, hi se reklo, da jih usodno zaslepliamo. V Vseh deželah sc ljudska duša oddaljuje od češče-nia nasilja in od strašne žetve smrti, kakor tudi od rušenja, katero zasluženo obsoja.
V vseh narodih narašča nasprotovanje nasilnosti vojskovanja totalne vojne, ki presega sleherno častno mejo in sleherno določilo božjega in človeškega prava. Bolj kot kdaj prej pa duhove in iluše narodov z vso silo pretresa in lomi dvom. ali se more še reči, da je nadaljevanje vojne sploh še Vojna, ki hi mogla biti v skladu z narodnimi ko-risimi, umestna in opravičljiva iz razlogov krščanske in človeško vesti. Po toliko kršitvah pogodb, po tolikšnem trganju koristnosti pogodb, po toliko neizpolnjenih obljubah in toliko nasprotujočih si sprememba h v čustvih in dejanjih, se io zaupanje v narode tako zmanjšalo in tako globoko padlo, da jemlje pogum in navdušenje za sleherno plemenito odločitev.
Zato se obračamo n.i vse tiste, ki je njihova dolžno*! delati za n bliža nje in za miren sporazum, s vročo molitvijo naše dušo in užaloščenega srca, '(,r jim pravilno: kdor je » rosiiiri močan, sc mu ni treba bati velikodušnosti. Prava moč ima zmerom sredstva, da se lahko zavaruje pred lažnim tolmačenjem njene pripravljenosti in volio za mir ,(t proti vsem možnim slabim	■
vznemirjajte in ne zatirajte vroče želje ljudstev )"' miru 7, dejanji, ki bi le še bolj podžigala so-vraštvo ter netila odpor, namesto da hi spodbujala Mu panje. Dajte vsem narodom upravičeno upanje "'iru, ki ne bo žalilo niti njihovo pravice do življenja niti njihovega fnta časti. Pokažilo v vsej 'uči stvarno skladnost med vašimi načeli in vašimi odločitvami z Izjavami in dejanji za pravičen I"lr- Le tako bo mogoče ustvariti mirno in vzV ; fc,,ni> vzdušje, v katerem bodo manj srečni narodi T danem trenutku mogli verovati v obnovo po Jojni usodi ter rasti v novem občutju pravičnosti "> skupnosti med narodi. Iz le vere bodo potem "ravno črpali večje zaupanje zn bodočnost, ne da s» jim bilo treba hali. da zapravljajo obstoj, ""odvisnost ter čast svoje dežele.
. Blagoslovljeni vsi, ki s pošlcnn volio pnnin-f1" rahljati grudo, na kateri bo čut resnični,|ub-i ' I" mednarodne pravičnosti vzklil, se okrepil n dozorel. Blagoslovljeni vsi - pa naj bodo člani ali one vojskujoče se skupine — k> » PraT
tako dobro voljo ter s pogledom na resničnost so-ueltijejo, da bi se svet premaknil ž usodno mrtve točko med vojno in mirom, na kateri jo danes zastal. Blagoslovljeni vsi, ki sebe iu svoje ljudstvo branijo pred krivičnimi naziranji in pred vplivom nebrzdanih strasti, pred neredno sebičnostjo in nezakonito željo po oblasti. Blagoslovljeni vsi-, ki prisluhnejo ponižnim prošnjam mater, ki so dale širjenje otrokom, da bi rastli t veri in v dobrot-Ijivosti ne pa, da hi ubijali ali so dali ubijati. Blagoslovljeni tudi vsi, ki prisluhnejo trpkemu rote-nju družin, ki so bilo po prisiljenih ločitvah ranjene do smrti; blagoslovljeni vsi. ki prisluhnejo vedno bolj gorečemu klicu naroda, ki po tolikih žrtvah, trpljenjih in žalostih ne želi drugega za življenje kakor mir, kruh in delo. Blagoslovljeni naposled še vsi, ki razumejo, da je veliko delo novega in resničnega reda med narodi nemogoče, če ne dvignemo pogleda ter sc zazremo r Boga, ki vlada in urejuje vse človeško dogodke ter jo najvišji vir. varuh in merilec vsake pravičnosti in &lelierue pravice.
Toda gorje tistim, ki so r sedanjem strašnem trenutku ne zavedajo odgovornosti za usodo na« rodov ter med ljudstvi netijo sovraštvo in spor^ ki zidajo svojo moč na krivici, ki stiskajo in mučijo nebogljeno in nedolžne, zakaj božja jeza bel prišla aadnje do konca!
Naj božji Odrešenik, ki so iz Njegovih usf privrele besede: »Blagor miroljubnim!« razsvetli oblastniko in voditelje narodov, naj vodi njihov« misli, čustva in odločitve, naj jim podeli notranja in vnanjo moč, da bodo pogumno premagali vs« ovire in nezaupanja ter .nevarnosti, ki prežijo nS poti priprav in izpolnitve pravičnega in trajnega miru! Njihova modrost in zmernost, njihova mo8 in volja naj zlijejo žarek utehe na mejnik pete vojne obletnice, ohlitem s krvjo in solzami; naj prinesejo preostalim žrtvam velikega spopada, ki so jih ukrivilo stiske in bolečine, veselo upanje, da se to leto no bo končalo v temi trpljenja in raz« dejanja, marveč da bo v njem zasijala zora novega življenja, bratske sprave, složne in marljive ob' nove.
V tem upanju dajemo vsem našim dragim si« nornm in hčeram po vsem katoliškem svetu tet vsem. ki se čutijo združene z nami v liubezni in r, delu za mir, naš očetovski apostolski blagoslov.«
II«
Leto dni irtev s PJešivfce
le dni je minilo eno lelo, oduar so »osvoboditelji slovenskega naroda« nasilno odpeljali in Odtrgali njihovim družinam kar tri posestnike in družinske očele na 1'lcševici, občina Brezovica pri Ljubljani, in sicer:
Mraka Ivana. p. d. Rihtarja, 00 let starega, očela šestih .otrok,
soseda Brenčiča Antona, 52 let starega, očela petih otrok, in
Vidmarja Janeza,	3<5 let slarega in očeta treh otrok. , ,
Uili so marljivi	posestniki, poštenjaki In
krščanski možje, zelo	priljubljeni zaradi svoie
poštenosti in zimčajnosli, niso se zanimali ne
za
stranke, ne za politiko, pač pa samo za blagor svojih družin. Kazen .cerkve in doma io poznali drugih ki si lih mo-svet lako rad privošči. Pasi niso imeli nobenih Osebnih sovražnikov, vendar so jih -partizani odpeljali v gozd in jih neusmiljeno pobili. Njihova trupla so našli čez dva meseca in zemeljski ostanki počivajo
_	______ -	na pokopališču v Notr.
goricah pod varstvom mogočnega Krima
Spomnil sem se danes na vas. drag. mancU k! s e odšli pred nami tja v večnost, predčasno in proti svoji volil, še poln« načrtov za bodočnos in neizpolnjenih želja. Kakor da bt še med nami živeli, tako ie živ vaš spomin vase delo in vaše hotenje Vaše žene. vaši otroci vam s pijejo
vetja na grob, točijo morje solza, osve^e va.
barjanska rosa in vsem se zdi da ste j n b iz* Sonce zopet solze in roso osuši vas obstplie J svo imi žarki, a vaši dragi odhajalo potolažent L Svileni v svesti si, da je smrt le mejnik
v živi ien iu, a ne v ljubezni.
Naj vam Bog da večni mir, a bratom spre-
obrnjenje po vaši priprošnji.
f Tone Debevc
Ob šumeči Krki ja v cvetu svojih mladih' let, komaj 20 jih' je štel. padel, zadet od komunistične krogle dobri D c b e v c Tone iz Gabernika št- 17 pri Skocjanu. Celih 9 mesecev ja branil svoj dom in svojo vero zoper ko-, m it n i stič ne sovražnike, zdaj pa je odšel lnid zvezde k drugim, kateri so pred njim bili odpoklicani. Upamo, dn se že veseli pri svoji nebeški Materi. kateri je v življenju služil, ter prosi pri. Njej zn svoje domače in svoj narod. Bog naj mil podeli večni mir ter potolaži njegove žalujoče domače-
Lepe iu pomembne žalne svečanosti
V ponedeljek, H. septembra t. 1. bodo po vseli cerkvah ljubljanske škofije črne pete sv. maše za duše tistih, ki so padli kot žrtve brez« božnega, nekrščnnskega mišljenja.
Teh žalnih maš naj bi se udeležili vsi Slovenci in tako počastili tiste, ki so dali svojo življenje zaradi svojega narodnega in verskega prepričanja. Njihove žrtve so bile tiste, ki so nam odpirale oči, da smo mogli spoznati zlo. Njihove žrtve so bile tiste, ki so nas prepričale o pravili vrednotah, ki naj veljajo človeku iu človeški družbi.
Njihove žrtve so tiste, zn katere prosimo Vsemogočnega, da bi jih sprejel v zadoščenje za vse grehe našega naroda. Te žrtve naj odkupijo nove stiske, ki nam jih bo Vsemogočni prihranil znrndi naše »pokornosti in naše resnične volje in resničnega sklepn. hoditi v bodoče vedno po poti resnice, pravice in lepote božje!
...................
Naročniki »Slov. knjižnice«,
ki imajo naročnino za ves drugi leinik pla-» čano, lahko dobe nagradno knjigo »Martin Krpan« — Za naročnike iz Novega mesta, Šmihela in Stopič smo poslali »Martina Krpana« podružnici v Novem mesiu, kjer, naj jo dvignejo. - Za naročnike z Vrhnik« smo poslali »Martina Krpana« na Vrhniko, Podlipska štev. 9, kjer naj ga dvignejo, -i
07021111
flrnn i.
»DOMOLJUB«, 8. »eptembra 1948.
6tev. 31.
Kaf /e
d Msgr. dr. Ciril Ažman se jc preselil r Ljubljano. Iz Novega mesta 6e je preselil v Ljubljano msgr. dr. Ciril Ažman, ki je skoraj 31 let poučeval verouk na novomeški gimnaziji. V novo meslo je prišel lela 1909 kot naslednik takrat upokojenega profesorja Marinka, ki je bil ustanovil v Novem mestu Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov (ItiSG) in dijaško kuhinjo (1804). Dr. C. Ažman mu je sledil ne samo kot veroučitelj, ampak tudi v skrbi za Rokodelski dom in za siromašne dijake. Dr. Ažman je užival velik ugled ne samo zaradi svoje izredne in vsestranske izobrazbe, ampak tudi kot odličen učitelj, spreten organizator, duhovit in prijeten družabnik. Pred več meseci ga je bolezen prisilila, da je zaprosil za upokojitev. Naj kmalu popolnoma ozdravi in doživi še mnogo srečnih, blagoslovljenih leti
d Za mestnega župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani je bil 1. septembra po škofu dr. Rožtnanii slovesno umeščen g. dr. Janko Arnejc. Naj gospoda novega mestnega župnika spremlja pri delu v Gospodovem vinogradu najobilnejši božji blagoslov I
d Šolsko leto na orplar-ki šoli v Ljubljani se bo pričelo dne 1. oktobra. Ker bo z novim šolskim letom zopet olvorjen prvi letnik, vabimo fante, ki imajo sposobnost in veselje za organistovsko službo, naj se čimprej pismeno ali osebno priglase pri vodstvu šole. Dolničarjeva 1.
d Odredbe pristojnih oblasti je priobčilo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Navodila za športno udejstvovanje. Opozorilo kmetovalcem in lastnikom mlatilnic. Uvedba okoliških nadzornikov protiletalske zaščite.
d Svinjska rdečica se je pojavila v nekaterih dolenjskih občinah. Dajte prašiče hilro cepiti!
d Ljubljana je dobila vodovod pred dobrimi petdesetimi let'. Reztrvar je dolgo časa ustrezal mestnim potrebam, saj drži 3100 m". Zdaj pa jo Postal premajhen, saj porabi Ljubljana do 20.000 kubičnih metrov, vode na dan. Zato so začeli delat! fe en rezervar na zahodni strani starega.
d Šestdesetletnico rojstva ie praznoval vpolio-Jenec tobačne tovarno Jernej Keber. Živeli!
d Nevihta s točo jc divjala v noči od one srede na četrtek nad Novim mestom in okolico. Prizadeti so zlasti: Boričevo. Skrjanče, Smihel, Novo meslo. Žabja vas, Smolenska vas. Mali in deloma Veliki Slatnik, tja gori do Rateža. V bližini Novepa mesta je prizadeta tudi Bučna vas, dočim v dober streljaj oddaljenem Bršljinu ni bilo točo Trška gora in kraji na Tržkogorskem gričevju so bili obvarovani pred točo. Na splošno je ne-.vihta vsemu rastlinstvu prizadejala veliko Škodo.
d Praznik Marijinega vnebovzetja jc privabil Ba tisoče romarjev k njenemu svetišču na sveto-gorski skali. Prihiteli niso samo ožii sosedje in naši deželani, tudi s sosednih pokrajin, zlasti iz krajev ob sinji Adrlji, jc bil obisk številen.
d Svobodno prodajo jajc pripravljajo. V mnogih italijanskih pokrajinah jo prodaja jnic pod zaporo. Zdaj so oblaslva trudijo, da urede prodajo jajc na svobodnem trgu. Upajo, da bo ponudba .večja, kakor je bila doslej.
d Avtomobil je podrl v Rimu te dni Spletnega senatorja Francesca Pulja in ga poškodoval do smrti.
d Zatemnitev traja sedaj od 21 zvečer do 0 Zjutraj.
d Od točo močno pobito sadno drevje zopet
»vete. Prijatelj nam poroča iz St. Lovrenca na Dolenjskem sledeče: Oni ponedeljek sem sporočil »Slovencu*, kako cveto v nekaterih naših vaseh nad St. Lovrencom zaradi hudo točo 27. julija jabolka, Pa precej drugi dan sem opazil, da cveto Jabolka tudi v St. Lovrencu. Tu cvete pred hišo
f. Al. Sajela na vrtičku pred hišo in okoli njega ar 7 mladih jabolk, ki so več ali manj v cvetju. Jabolka cveto ludi pri sosednji Grmovškovi hiši, evetoče jabolko pa se opazi tudi nad njivo nad eesto. Enako cveto jabolka tudi v Marčjem dolu, kjer je toča 27. julija tudi močno pobila. Na Dolgi njivi pa cveet hruška, kakor pripovedujejo. Kakor ae sliši, cvete tudi trta tam, kjer Je toča močno pobila.
d Pakete za vojne ujetnike j Italiji in Nem-BJ1 zopeit sprejemajo.
Lepa zgodovin, povest v podobah
JVANHOE'
bo 1. oktobra izšla v posebni knjigi
Znameniti zgodovinski roman je spisal slavni angleški pisatelj Walter Scott, ki je a tvojimi deli poslal vzornik naših slovenskih pisateljev ♦ Njegov roman »lvanhoc« popisuje čudovito zgodbe iz 13. stol. pod vlado lunaškega angleškega kralja Riharda Levje-irčnega, ki sc je kot križar bojeval v Sveti leželi. To so bili časi, ko še ni bilo angleškega naroda,.marveč so sc na Angleškem med seboj izpodjedali domači Saši in na novo došii zmagoviti Normani. Sele v tej dobi sla se la dva naroda začela drug drugemu bližali, iz česar je poleni nastal angleški narod in niegov jezik ♦ Povest jo lako polna čudovitih zgodb in junaštev, da je nikdo no bo odložil, ne da bi jo prebral. Knjigo, ki jo lio krasilo 205 podob, izda v založbi 1'RKDNISTVO »SLOVENCA« ♦ Naročniki »Slovenca« iu »Domoljuba«, ki knjigo naroče in plačajo do 5. oktobra, jo dobe: broširano za 30 lir. v polplatno vezano za 41) lir. v celo platno vezano na najfinejšem papirju tiskano pa za 80 lir. Vsi drugi plačajo za broširano 35 lir, za polplatno 45 lir. Naročite lahko tudi v uredništvu »DOMOLJUB« ali pa po dopisnici na naš naslov. Naročila in plačila bo sprejemal tudi vratar v veži »Ljudsko tiskarne« v Ljubljani.
d Državni upokojenci si morajo preskrbeli
novo železniško legitimacije. Podrobnosti je priobčil »Slovcnecc dne 29. avgusta.
d Začetek šolskega leta. Izpiti v jesenskem roku na srednjih, učiteljskih in mcščanskili šolah se bodo vršili od 10. do 30. septembra po razporedu, kot ga bodo določila posamezna ravnateljstva, diplomski izpiti na učiteljskih šolali pa bodo šele v začetku meseca novembra. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo od 1. do 5. oktobra, začetek pouka pa 11. oktobra 1913.
d Z lestve je treščil na tla. 51 letni kmetskl delavec Miha Leban je bil v tolminski okolici zaposlen pri nekem kmetu in jo po lestvi nosil seno na hlev. Po nesreči se je Icslcv nekoliko nagnila, mož je zgubil ravnatežje in treščil na tla. Pri padcu je zadel z glavo ob kamen in se tako močno poškodoval, da je kmalu izdihnil.
d Letina krompirja je lelos na Dolenjskem štaba. Cvička pa pravijo, da ne bo primanjkovalo. Kostanj je dobro obrodil.
d Kopanje v Krki pri Novem mestu, je od železniškega mostu naprej za enkrat prepovedano. Ta ukrep je v zvezi s pojavljanjem tifusa v meslu ln okolici.
d Poskuse s pridelovanjem riža so pričeli delati v Dalmaciji. Te dni so imeli prvo želev riža, k! je po časopisnih poročilih dobro uspela.
d Podeželske nezgode. V Ribnici n,i Dolenjskem Jo padla z giigalnice in si zlomila levico olelnn hčerka kuharice Cilka Knezova. — V Novih Jaršah je s streho padel in dobil hude notranje poškodbe 12 letni zidarjev sin Milan Knez. — V Ambrusii na Dolenjskem se je usekal v desnico 15 letni posestnikov sin Jože Tin k. — 11 letnc-niu kočarjeveniu sinu Janezu Grdadolniku jo slamorcznica obrezala prste desnice. — Matija Verbič, 72 leten posestnik na Rudniku pri Ljubljani, jo padel z voza in si zlomil levo nogo.
d Nedavna toča je napravila na sadju veliko škodo, saj zelo gnije in odpada.
d Gad jc pičil v Ilinjah na Dolenjskem 121c!no otanislavo Mrvar, ko jc pasla krave. V bolnišnici so ji resi 11 življenje.
<1 Sedem teličkov jc povrgla krav« Aniona Zala v Runu. Vsi telički so tehtali skupaj 60 kg Naslednjega dne je poginilo vseli sedem.
d Pakete za civilne iutcrnirance v viscu Rdeči kriz zopet sprejema.
d Zdravstvena avtokolona bo brezplačno zdra-Tl i* 7r„ ! 9' 'n la septembra v Vevčah; 13., oo' oo V n, 17, BfiP'embra na Ježici; 20., 21., 22., 23. in 24. septembra v šoli v Zgornji Šiški in
97er9sVSaoodin 23 8 d0 12 in 0(1 10 do 18.30. _ 27. 28., 29 ln 30. t. m. bo delovala zdravstvena kolona v Lichtenturnu v Ljubljani.
NOVI GROBOVI
V Zgor. Tuhinju je umrl župan Burkeljc. — v Kranju jo odšel v večnost Simon Nanut, v Dragi pa Marjelica Knific. — Na Teharjih pri Celju ii zaspal v Gospodu izvrsten katoliški mož, posest, nik in organist Ludovik Sparhakel, oče g. župnika Karla Sparhakla. — V Celju so pokopali Pavlino Blaško roj. Lokar. — Ljubljani so umrli: 4 letni Mirko Gregorič, železniški uslužbenec v p. Anton Letonja, Marija ZavrSnik in železniški upokojenec Peter Horvat. Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog!
d Do ta! ie zgorel hlev posestnika Korbarja v Bučni vn.=i. Živino so rešili.
d Ljubljanske nesreče. Rajhard Llza, 231r1na žena brusača, jo na cesti padla in se hudo poškodovala na desni nogi. — Upokoicni policijski vi: i stražnik, 03 letni France Sušleršič, se je pri cepljenju drv usekal v levico. — Hudo si je pri p.nl,-1 poškodoval desna rebra 31 letni železniški delavec France Jarc.
d Tifus sc je razširil le dni po Novron meslu in okolici. Oblaslva so izdala potrebne protiukrepe.
d Za zgodovinarje. Te dni je izšlo novo d-lo Pavla Vcronesa pod naslovom : Beneško vladstvo na Jonskem otočju«. Delo obsega 300 strani.
d Papež Pij XII. je sprejel t ntdienci znamenitega italijanskega skladatelja P. Mascagnija z družino. Razgovor je trajal eno uro.
d Film v Italiji. V lanskem lelu je bilo prod-ložer.ih za revizijo v Italiii 321 filmov v dolžini 0i>S..H0 melrov. Od predloženih filmov Je bPo 148 italijanskih s 440.551 m, nemških 70 s 142.000 metrov, francoskih 30 s 61.190 m, severnoameriških Zedinjenih držav 21 s 47.111 m in 55 iz ostalih držav s 117.455 m.
il Velike povečane foloernfije po vsnki slik I Izdeluje lično in solidno KOTO BEM, Ljubljana. \Volfova 6.
ZA M.VJIIEX DEMR
boslc dobili lepe in zelo poučne knjige v slovenski poljudno-znanslveni knjižni zbirki »SVET*. Naročile sc na »SVET«. Mesečna naročnina Ic 20 lir; knjige v nadrobni prodaji pa bodo še enkrat dražje. Postanite »Svelov« naročnik!
KM&MO
mecesa snpfemhra na Dolenjskem
,V teli n.ij>ovedih jo laliko kak dan razlike. I
Od 2. do 6. nestalno z dežjem (krajevne pada« vine).
5. ali 0 večje množino dežja, obenem pa preti nevarnost toče in viharja.
7. do 9. lepo, z Jutranjo meglo ob rekah lo kotlinah.
10. do 13. nestalno z dežjem (krajevno pada-1 vine).
Okoli 1?. hudo deževje in obenem Je velika nevarno?! toče in viharja.
14. ali 15. razjasnitev, zjutraj možnost megle, podnevi velrovno.
Okoli 1fi. trajen dež.
18. in 19. lepo, z jutranjo meglo ob rekah ln kotlinah.
20,—21. nestalno nekaj krajevnih padavin . 1 22. ali 23., ali oba dneva skupaj bo lepo vre me, možnost megle zjutraj.
24.	nestalno, krajevne padavine.	'
25.	večinoma Jasno (zjutraj bržkone megla) 20. do 28. nestalno, nekaj dežja. Okoli 27. večje deževje. 29. razjasnitev ln hladno. 80. zojict dež.
Skupni pregled jc torej naslednji:
1.	Ves mesec brez slane.
2.	Nevarnost toče okoli 6. In 12.
B. Več dežja okoli 6.. 12., 10., in 27.
4. Popolnoma jasnih dni v teku meseca bo ka* kih 9 do 11.
nog.
Ko som se znašel na morju sam. z Mavrom in dečkom, na ladji, ki je bila z vsem dobro oskrbljena in bi bila spodobna za dolgo vožnjo, se in i je znova porodila misel na beg. Seveda nisem nikomur črlinil besedice o (ein. llgodno priliko je' treba vedno izrabiti.
Ko je bilo vse pripravljeno za lov, sem se trudil, da bi se oddal jil vedno bolj od obale. Žal pa veter ni bil ugoden za beg, ker je pilial s severa. Da bi mogei dospeti čimprej v Španijo, bi moral veti močan jug. Kljub temu pa nisem onu-stil svoiega sklepa. Bil sem odločen: ali rešitev ali smrt! Skušal sem prepričati Mavra, da je prav, da plovemo na odnrto morje, češ, da bomo tam našli večje in bolj redke ribe. Rekel sem mu, da moramo narediti veselje gospodarju, da bo mogel imenitno pogostiti svoje povabljence.
»Se bomo pa vrnili pravočasno?« je vprašal.
»Nikar preveč ne skrbi.« sem mu odvrnil. »Saj bomo imeli ugoden veter. Sicer pa tudi nisem vei otrok in dobro poznam morje.«
Kakor vidite, sera se postavljal, knkor da bi bil kdove kako izkušen mornar!
Zaradi vpliva, ki ga izobražen človek vedno ima na neizobražen-ca, se je Maver pomiril in uravnaval jadro lako, kakor sem mil veleval. Ko smo se oddaljili že več kot eno miljo, smo obstali in delal sem se, kakor da bi liotel ribariti. Deček je stal pri krmilu ves zatopljen v svoje delo. Približal sem se Mavru, se sklonil, kakor da bi liotel nekaj pobrati s tal. Hipoma pa sem ga pograbil za noge, ga dvignil in vrgel v morje.
Nikdar bi ne bil storil tega dejanja, fe ne bi vedel, da zna Maver izvrstno plavati in da se bo brez dvoma rešil. Res se je prav kmnlu prikazal na površju in začel plavati proti ladji. Jaz pa sem medtem pograbil puško, jo nameril proti njemu ter mu odločno zaklic"l:
»Obrni se takoj proti obali aH pa ti preslrelim glavo! Rnlavaj k !>re?u„ saj ti to ne bo težko... ia pozdravi mi predobrega gospodarja!«
Maver si ni dal dvakrat reči, ampak se je nemudoma obrnil. Ko sem videl njegovo črno glavo, ki je bila videti kakor krogla ki drči po vodi. oddaljevati se polagoma proti obali, sem nemudoma naravnal jadro, da je ladja odplula naprej na odpr^b morje.	'
Medtem sem dejal Kstiriju:
»Dečko, hočem te rešiti, da no boš več suženj. Ce mi l>oš zve«t, bom naredil iz tebe velikega moža. Prisezi mi pri Mohamedovi bradi.«
Zdi se mi, da mi je prisegel pri vseh dlakah ne samo Mohamedove brade, ampak tudi brade svojeia očeta, ker je videl, kako je sfrčal Maver, in pa zaradi obljube, ki sem mu jo dal.	1
Ko je ladja bila že tnko daleč, da je črna krogla ni mogla več videti, sem se ,okoristil s kompasom in krenil proti jugu, medtem ko sem v začetku krenil proti Gibraltarju, kakor bi gotovo domneval tisti, ki bi me hotel zasledovati.
Tako zelo sem se bal. da bi spet padel v rrfke Mavrom, da se nisem hotel približati zemlji in sera jadral na sle]>o pet dni in pet noči, no da bi vedel, kam bom dospel.
(Daljt priliodnjit.)
51
Drugo potovanje na Gvinejo in morski razbojniki.
Postal sem torej pohlepen gvi-n>-jski trgovec. I oda prekmalu me je zmlela največja nesreča, ki me je mogla doleteti; izgubil sem namreč svojega dobrega prijatelja, ne-jiosredno jiotem, ko sem se vrnil s prvega potovanja. Ne morem vam povedati, kako sem ga objokoval in ga šo objokujem. Ce sem kaj dosegel, je bila to njegova zasluga. Zdaj pa me je zapustil...
Odločil sem se, dn zopet odpotujem na Gvinejo. Vkrcal sem se na islo ladjo, ki pa ji je zdaj poveljeval krmar rajnega kapitana.
To potovanje je bilo zelo nesrečno. Od svojega zaslužka sem porabil saiuo sto funtov šterlingov za jiiikup blaga, ostalo • sem izročil vdovi pokojnega prijatelja. Bila je to zame prava sreča... Pozneje bosle že zvedeli zakaj.
Medicin ko je naša ladja plula mimo Kanarskih otokov aii bolje med Kanarskimi otoki in afriško cetino, so jo nekega jutra presenetili in napadli turški morski razlioj-niki. Ko .smo zapazili, da prihajajo proti nam z razvitimi jadri, smo ludi mi razvili vsa jadra in jim skušaii ubežati, kakor beži golob, ko zagleda sokola. Toda ladja razbojnikov jo bila urnejša od naše in prostor med obema ladjama je jiostajal vedno manjši. Ni nam kazalo drugega, kakor da se pripravimo na oboroženo obrambo. Naša ladja jo imela dvanajst topov, a jadrnici morskih razbojnikov pa jih je bilo osemnajst. Poleg tega pa jo n a njihovi ladji bilo več mož, ki so bili bolj izvežbani za lioj, kot pa
Soj z morskimi razbojniki
naši mornarji. Kljub temu pa nismo zgubili poguma.
Okrog treli pojKiMne sta se ladji /e toliko približali druga drugi, da so je mogel l>oj začeti. Pomotoma so nas razbojniki napadli ob strani, namesto od spredaj in tako smo mogli oddali na sovražnika osem topovskih strelov. Takoj so odgovorili s svojimi lopovi. Jem strelom so je pridružilo prasketanje dvesto pušk. To streljanje nam ni prizadelo mnogo škode, ker smo bili dobro zaverovani. Tedaj pa je del sovražnikov pritegnil našo ladjo k njihovi s pomočjo nalašč za to pripravljenih kavljev in kakih šestdeset razbojnikov je planilo na naš krov. Skušali so uničiti jadra, vrvi in vse, kar so mo^li doseči, da bi nem tako onemogočili krmarjenje ladie. loda mi smo jih s puškami in drugim orožjem dvakrat vrgli nazaj. Kljub temu in kljub velikemu junaštvu naših mornarjev, s0 je napadalcem po srečilo uničiti naše jambore. Trije naši mornarji so padli v lioju. osem pa jili je bilo ranjenih. Morali smo se udati.
Suženj morskih razbojnikov.
Nič hudega se mi ni zgodilo, kakor sem se bal. Niso me odvedli, kakor druge tovariše, na cesarjev dvor, ker me je kapitan morskih razbojnikov obdržal zase. Ker je videl, da sem mlad, spreten in sposoben za njegovo službo, mi je izkazal čast, da me je obdržal za sužnja.
Ta nepričakovana spretnembn položaja, od trgovca do sužnja, me je silno potrla. Tedaj sem se spomnil napovedi svojega dobrega očeta... Kaj hujšega ine ni moglo zadeti. Zadela me je božja kazen... ln vendar je bila lo le predigra vseli nesreč, ki so me še čakale.
Vda| sem se v usodo in skušal izpolniti svojo dolžnost v novem iolo/aju kot suženj. V meni pa jc Kinalu vsililo upanje, da se bom osvobodil. Mislil sem, da m* lio gospodar vzel s seboj na ladjo ter da bo prej ali slej naletel na kuko šunnsko ali portugalsko ladjo, tedaj si l>om že znal pomagati. Žal pa je moje upanje kmalu splavalo jk) vodi. Moj gospodar je sicer odšel na morje, a mene je pustil doma... Ko se je vrnil s svojega roparskega potovanja, mi je velel, naj grem v kabino in naj stražim ladjo. Tedaj se je v mojem srcu spet vzbudilo upanje.
Spet sem začel misliti na beg. Noč in dan so moji možgani mrzlično delovali in sestavljali načrte. Vsako u to sem iih naredil na desetine, ki pa so kmalu padli v vodo, ker sem videl preveč nevarnosti, kajti zdelo se mi je, da bi nobenega izmed njih ne mogel izvesti, ker sein bil popolnoma sam, brez kakega človeka, ki bi mu mogel zaupati. Toda upanje, ki človeka nikdar popolnoma ne zapusti, ni je delalo družbo več let, čeprav se mi ni nudila niti ena sama_ prilika. da bi uspel v 6voiih načrtih.
Končno pa se mi je le ponudila. Moj gospodar se je le redkokdaj odpravil na inor>e, ker ni imel, kakor se je govorilo, dovolj denarja, da bi ladjo zadostno opremil. Pač pa je ob lepem vremenu večkrat odrinil na odprto morje na ribji lov. Ker je spoznal, da sem spreten ribič, me je od časa do časa poslal na ribji lov s kakim svojim sorodnikom ali z nekim Mavrom, ki je bil v njegovi službi iu z nekim dečkom.
Nekega jutra sem odšel na rifcji lov z Mavrom in s Ksurijem, tako je namreč bilo ime dečku. Morje je bilo popolnoma mirno, a kmalu nas je zajela gosta megla, tako da nismo videli obale, čeprav smo bili komaj pol milje oddaljeni od nje. Ker nismo imeli kompasa, nismo več vedeli, v katero smer naj krenemo. Začeli smo veslati na vso moč, toda na slepo, ker je bila megla tako gosta, da nismo videli prav ničesar okoli sebe. Veslali smo ves dan in vso noč. šele naslednje jutro smo opazili, da smo veslali v napačno smer in da smo se oddaljili več milj od obale. Ker se je medtem dvignil rahel nasproten veter, smo le s težavo in ne brez nevarnosti okrenili ladjo in pluli k bregu. Dospeli smo do obale popolnoma izčrpani in sestradani.
i a dogodek je spametoval našega gospodarja, ki je odločil, da ne smemo več na morje brez kompasa in brez hrane. Naša ladja je bila precej dolga in gospodar je naročil svojemu angleškemu tesarju, ki jc bil tudi suženj, da naj naredi sredi ladje majhno kabino. Sobica je bila majhna in nizka, a dovolj prostorna da je v njeij bil lahko kapitan in eden ali dva sužnja. V kabini je stala miza in nekaj omnric za pijačo, ki jo je gospodar nadvse ljubi!, ter za kruli, riž in kavo, z" najnujnejšo potrebo.
S to ladjo smo šli zelo pogostokrat na ribji lov in ker sem bil pri tem delu zelo sprelen, me je gospodar vedno jemal s seboj.
Nekoč je nekaj imenitnih Mnv-rov prosilo mojega gospodarja, naj bi jim posodil ladjo za izlet, t reba je bilo torej ladjo pripraviti in založiti z živili, bolj kot navadno. Gospodar mi je velel, naj nesem nn ladjo tudi tri puške s potrebnim strelivom, da bi se mogli go-spodje, razen z ribolovom, zabavati tudi še z lovom.
Zjutraj, ko je bilo vse pripravljeno, sem čakal gospodarja in njegove goste. Toda gospodar je prišel sem in povedal, da gostje niso mogli priti zaradi nujnih poslov. Naročil je meni, Mavru in dečku, naj gremo sami, kakor po navadi, lovit ribe, ker je povabil goste na večerjo v svojo hišo in jih je hotel dostojno pogostiti s svežimi ribami. Naročil nam ie, da naj poliiti-mo. S kakim veseljem sem pohitel! Pripravili smo se na odhod, pritrdili za ladjo majhen čolnifek, v katerega naj bi spravili ribe in odpluti.
ima okrog 20 ledenikov, od knterili j,. e,|(,. kar 10 km dolg. Tudi gorskih jezer, iihiijsiI, rek in hudournikov je tam nič koliko. ,NU a|. tajskem ozemlju najdemo pustinje, p;l (U1|j go/.dno in alpsko rastlinstvo. !'o nekaterih u|. tajskih nižjih predelih izvrstno uspeva žilo in se razprostirajo prvovrstni travniki in paniki višje ob gorovju |»a so lepi gozdovi. \ višini 3000 metrov preneha alpsko rastlinstvo in ie prično ledeniški svet.
Rusi so zavojevali Altaj v 18. stoletju. I.eta 1710 so v označeni nameri sezidali trdnjavo Bijsk. Zdaj bivajo v Altaju polog naseljenih Rusov trije narodi turškega pokolenja: i'rni Tatari, Altajei in Kirgizi, ki žiie k"j ra/liču« življenje. Altajec si napravi s\oj skromni dma iz nekaj debelejših dolgih paiie, ki jih poveže v obliko sto/ca in pokrije z drevesno skorjo. Nekateri si postroje podobna bivališča, vendar v obliki Jesterokotne piramide, pokrite s kožami. Kirgizi se oblačijo največ v kožuhe in njih obuvalo ima pete, Altajei nosijo — kakor Mongoli in Kitajii — čevlje brez peta. Kirfi/i uporabljajo milo, Altajei ne. Altajei jedo meso na p d kuhano, Kirgi/i v/ivajo samo dobro prekuhano in lako močno osoljeno juho in meso, da bi ju naš želodec ne zmogel. Vsi Altajei, tako možje kot žene, kadijo tobak.
V verskem pogledu so Altajei podobni budistom. šele leta IS93 je prodrlo v kraje okru.' Altaja krščanstvo (pravosluvje namreč), ki pa za/namuje skromen napredek. Altajsko prebivalstvo se peča največ z živinorejo in loviu.

Stran 6.	_>DOMOL.IL'Br, 8. sei>letnl>ia ll>4:t.
' VELIKI ALTA1
Dam« hočemo [Kilovati. Vzemite v roke »Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne iole« in odprite ga na str. 3S. Tam je politična karta Azije. Iz Italije se peljite z železnico čez Dunaj, Budimpešto, L\vov, Kijev, Saratov, tka lov, feljabinsk, Kurgan. Omsk v Novo Si-fcirsk. [io tam proti jugu na Barnaul in Bijsk.
Več tisoč kilometrov je ostalo za vami in raze n čez Lrul-ko pogorje, ste se vozili s hitrim vlakom več kot tri tedne noč in dan i>o ca m i nepregledni planjavi.
Ko pu ste dospeli v mesto Bijsk in se ozrli v ju/no stran neba, ste zagledali tam na meji Sibirije z Mongolijo v daljavi nekaj sto km zračne črte začetek Altajskega gorovja.
Najvišji vrh Altaja sc imenuje Bjeluha, in meri v višino skoraj 5uno metrov. V Altaj-fkeiu gorovju se rodi tudi eden izmed sibirskih veletokov Ob. I a ima dva izvira: ime jima je Kanin in I3ij». Kalun — moškega spola — ima umazano vodo, Bija — ženskega rodu — Tia je »bistra hči planine. Združita se nekaj kilometrov severno od Bijska in se polem iinc-iiujet« Ob (oba!) Dasi združena, tečeta vsak zase še več kilometrov daleč. To sc pozna na ivodi, ki je na eni strani čista, na drugi motna, 3'ri izlivu v Severno Ledeno morje je Oli širok 40 km. — Najvišja Altajska gora Bjeluha
U. M i o o i — V. LovSin
Zgodovinski roman
ji časov sv. Pavla
1. poglavje Obljuba
»Oče, snofi sem prišel iz Ilehrona s tremi (vojimi prijatelji, ,^'urcdili smo obljubo nazirej-itvu* za šest mesecev. Te bomo sedaj dokončali in prišli smo, da si danto ostriči lase.«
Tako je govoril hebrejski mladenič, oblečen zelo revno, ko jc bil ruvnokar vstopil s tremi sovrstniki v preprosto sobo, kjer je sedel pri mizi prileten moški strogega obraza, z dolgimi in osivelimi lasmi ter suežnobelo brado.
Starec je bil zelo suh z lahno ukrivljenim hrbtom; dvoje žurečiU oči je žarelo nad upadlimi lici, zuseučenimi z gostimi obrvmi.
»Odobravam obljubo. Tudi jaz sem jo bil naredil celo od svojih otroških let in sem ji osla I zvest,« jc odgovoril starec in pokuzul na svoje dolge, bele ia.se.
• Oče, zelo smo revni in manjka nam denarja, da bi kupili darove. Kako bomo dokou-£nli obljubo?«
i \li nimate botra, ki bi prevzel stroške?« tJ. »Ne.«
i Hi n košt i so blizu in med mnogimi bogatimi romarji bo gotovo kdo sprejel za vas bo-trovstvo.« je odvrnil starec.
»Toda mi ne poznamo nikogar. Ali ne bi bil kdo izmed bratov?«
>.\i mogoče. Saj so vsi razdelili svoje premoženje med reveže. Sieer jc pn tudi zadosti znano, da sc preživlja malemu Cerkev z milo-duri.. •«
»Vem; sem si pn? samo domišljal...« >Ako bi imel denar, bi jaz pokril te stro-Ike in lii bil prav vesel, dn bi vam olajšal dovršitev obljube. Zanimal in mislil boru lia ■vas in. nko bo knk premožen romar, vas bom priporočil. Pridno obiskujte tempelj in pristopajte pogosto k mizi Gospodovi. Nocoj bomo lomili kruli v moji hiši, jutri pn v hiši. kjer Ijo sam Gospod Jezus postavil veliko skrivnost
iiresvete Fvhnrislijc. Kje stanujete, nko vnm >om mogel slučajno sporočili kako dobro vest?« ».Nastanili smo se pri Fvnristu« »Kvarist je reven, ker je razdelil vse svoje premoženje med uboge.«
»Ali misliš, du se ne drži vseli predpisov Postave?«
»Jc eden prvih spreobrnjencev. Zato Po-itnve ne zaničuje, ve pa dobro, du se mu ni Ircba držati vseh predpisov.«
»Ali se jih res ni treba držati?« jc vprašal mladenič, ki se jc čutil prizadetega.
»Ne; todu tu v Jeruzalemu se jih držimo, Ha nismo v spotiko neobrcznnim «
»Tu in povsod!« je vzkliknil mladenič in le oliruil k tovarišem; »Ali ni res? Tu in po-.Vsod «
»Povsod,« so mu odvrnili. »Izpolnjevanje Postave ni potrebno. OdloČil je namreč Sveti Duh in rili z njim. dn vam ur nalagamo nobenega bremena več. kakor tele potrebne reči: tla se držite lega, kur je da-»ovano malikom, in krvi in mesa zadušenih iivnli in nečistovonja.**
Mnogim ta odločitev ni bila všeč.	_
Strogemu starcu so žarele oči od neobičajnega ognja in ie vzkliknil:
»Kilo si ti, ki se drzneš oporekati Svetemu Duhu. ki je govoril po naših ustih?«
Mladenič je prijel starčevo desnico ter to »medeno dvignil k svojim ustnicam ter rekel: »Oče, grešil sem «
»Naj ti bo odpuščeno: toda ne govori ni; koli več tako,« ga je posvaril starec. »Kako ti Se ime?«
»Banihj ti so pa moji tovariši Joel, Štefan ln Terc.«
Stnrec je zabeležil imena na povoženo- tablico, jih odslovil in rekel:
* Nazirejci so naredili obljubo, 'da se ne »odo strigli, niti pili opojne pijače in se ne dotaknili mrtvecev. Ta obljuba je bila pri sta-™ Judih zelo v nnvnili. Naredili so jo navadno »»mo zn.določeno dobo.
** Apd 15. 28—29.
»Dobro. Zdaj pojdite in Cospcd Jezus nuj bo z vami,«
Vsi trije so odšli. Starec je sklenil roke h kratki molitvi, potegnil k sebi pergamentni zvitek in začel pisati. Pisal je počasi. Roka ni bila navajena peresu; bila je roka delavca, navajena trdega delu. Tudi jezika, v katerem je pisal, ni popolnoma obvladal; bila je grščina, ki so jo govorili običajno nu meji med Palestino in Sirijo.
Bila je to okrožnica, katero jo naslovil razkropljenim dvanajsterim rodovom, (o je judovskim spreobrnjencem, ki so živeli v poganskih pokrajinah.
»Jezik jo majhen ud, pn se hvali z velikimi rečmi. Glejte, majhen ogenj, pa kolik gozd zažge!... Tudi jezik je ogenj, svet krivice!*
Naenkrat se je zavesa, ki je zapirala dohod. zamajala in vstopil je nek jud.
Prišlee je bil nekoliko drugačen od starca, ki je pisal: prileten, suh, z dolgimi sivimi lasni, z asketskim obrazom in velikimi očmi, ki so nekako zamaknjeno žile iz očesnih votlin, kot bi videli svet, ki jo bi! drugim prikrit, in stvari, ki so bile drugim neznane.
»Mir Gospodov boili s teboj, Jakob.« rcee z zvonkim glasom novi prišlee arnmejsko.
»Gospod naj (e blagoslovi, Agab. Si se že vriil?« mu odgovori starec.
»Ravnokar sem se vrnil iz Ce/areje. kamor m* je bil poslal Duh Gosnoda Jezusu in kjer sem bil gost evangelista Filipa.** ki živi tam s štiiimi hčerami, ki so napravile obljubo drvi-, šiva in prerokujejo.«
»Sloves o štirih devicah se je razširil že po vsej Cerkvi.«
j Pri njih sem «e sešel z našim dragim bratom Pavlom in nekaterimi njegovimi spremljevalci-*
Jakob, bratranec Gospodov, prvi jeruzalemski škof, je bil iznenaden nad to novico.
»Pavel
iz lurzu?« vpra-a.
»Je prišel z nekaterimi brati iz Mncflo-nije in Azije, tla prinese milorlnre, ki jih je zbral v ondotnih cerkvah za naše ubogo krščanstvo.«
»Milodarl bodo dobrodošli. Pavel dr/i besedo, ki jo je dni, ko smo sc zadnjikrat videli v Jeruzalemu; toda bojim se. da bo njegov prihod dvignil mnogo hrupa. Niso mit sovražni samo n'krščenei, marveč tudi mnogi, ki so prejeli k-st. vidijo v njem nasprotnika očetnih poslnv in mu ne odpuste, ker noče z njimi obremenjevati poganov«
»Tudi jaz se bojim. Ko sem pa videl, ie prišel Duh Gospodov nad me in me prisilil prerokovali. Vzel sem njegov pas in, ko sem si zvezal roke in noge, setu moral povedati: .Sveti Duh pravi: moža. čigar, je tu pa«, bodo tuko zvezali judje v Jeruzalemu in ^a izročili v roke nevernikov."«	~
»Prerokba napovedi!je bridek prihod,« pripomni zaskrbljeni Jakob.	. .
»Pavel pa ni bil potrt. Se zaupal mi |e. da ima zagotovilu od Svetega Duha. da ga čakajo tu v Jeruzalemu verige in ne male stiske.«
»Zakaj ne. odloži prihoda? Saj imamo ze toliko težav v materni Cerkvi,« vzilihne škof, zma je z glavo, ki so ji na čelu skrbi in težave zorale globoke brazde.
»Prosili smo ga, naj se odreče teme obisku. Tudi njegovi spremljevalci so ga s solzami v očeh prosili, nuj jih počaka v CezarejHn pusti same oditi«	,.,..,
»Njegovi spremljevalci ga ljubijo?« »Saj je vreden njihove ljubezui.«
| »Ali se je udal?«	,
»Ne. Rekel jim je: ,Kaj počnete, da jokate in mi trgate srce? Pripravljen sem ne samo zvezan bili, ampak v Jeruzalemu tudi umreti zaradi imena Gospoda Jezusa.' Ko se ni dal
«~Jok 3. 5-6.)	, ,,. _,, ,
** Sv. Filip, eden izmed sedmih dijnkonov, je oznanjeval samarijanom ter spreobrnil dvor-nika kraljice Kandaee iz Elijopije. Reknli so mu evangelist, ker je bil tako goreč oznauje-vnlec evangelija.
pregovoriti, so odnehali in rekli: Gospodova volja se zgodil«*
»Nuj se zgodi vedno njegova volja,« reči pobožni škof. »Kdaj pride?«
»Jutri ali pojutrišnjem, da bo v meslu na binko.štni praznik.«
»Slab čas si jc izbral za prihod. Za binkošfi prihaja mnogo romurjev in težko bo neopazen prišel. Bojim se...« pravi Jakob, ki ga je zaskrbela 1'uvlova usoda in mir Cerkve.
»Pripraviti mu moramo bivališče... Koliko jih je?«
»Osem, brez njega.«
»Mnogo jih je.«
»Sedem je odposlancev raznih Cerkva, ki prinašajo milodure; osini pa je Luka, zdravnik iz Antijohije. Ne skrbi, bivališče je že priprav-« ljeno: bodo Mnasonovi gostje s Cipra «
»Mnason je zaupanja vreden brat in njen gova hiša je zelo gostoljubna. Hvala ti, Agab, Nocoj bom povedal duhovnikom,« pravi Jakob, odslovivši preroka.
Ko ta odide, hoče škof nadaljevati" pismo, toda ne more se zbrati. Pavlov prihod ga skrbi. Bo ji se vstaje judov, ki so .tako sovražili Apostola narodov, in razcepa med kristjani.
Ker ne najde miru domu, se poda v bližnji tempelj.
Prekoračil je dvorišče poganov in vstopil v judovsko. Ker se je bližala ura za večerno daritev, so se nekateri duhovniki že žurili. Več ga jih je pozdravilo.
Aseetska pojnva nazirejskega starca, ki si nikoli ne striže ne brade ne lus, niti ne pije opojnih pijač razen liturgienegn viaa pri sveti maši. ne obiskuje nikoli kopališča, niti se no mazili z oljem, ne nosi volnene obleke, marveč samo platneno, je vzbujala spoštovanje- Dodati moramo, da je bil 011 med najbolj gorečimi oibskovalci templja, kjer je molil zelo vneto in dolgo, da so 11111 bila kolena otrdelu kukor kamelja ko/a Mislili so o njem, da je bil strog izpoln jevalec Postave in zalo so ga spoštovali. Mnogi pa so celo mislili, da bo speljal krščanstvo v sinagogo in vzbudil versko gibanje v judovskem svetu, kakor farizejstvo ali ese« nizem.
Jakob je molil dolgo v templju, kjer snm Učenik molil in učil. Obrača! se je z. zna« nimi svetopisemskimi besedami na Gospoda Je« zusa, došlega Mesija, naj razširi svoje kralje« stvo, mir Cerkvi in spreobrnjenje vseli, poseb« no hebrejceV, katerim je bil 011 apostol.
Molil jo dolgo; molil je med večerno da« ritvijo; molil je prav dotlej, da so leviti o po« zorili vernike, nuj odidejo, ker bodo zaprli tempeljska vrata. Nato pa se je. zamišljen in preobložen od skrbi, »mil v svoje stanovanje^ kjer so se zbirali verniki k praznovanju skrivnosti.
2. poglavje Načrti zn poroko
Soba je zelo razkošno urejena. VeličasinS preproge pokrivajo tla in stene; strop jc lesen in pozlačen: majhne omarice iz cedrovine, prevlečene s srebrom in biserno matico, so postavljene tu in lam: v bakreni skrinjici so nekateri pergiimenlni zvitki; okoli obsežne mize so lepi sedeži, drugi stoli so pa razpostavljeni ob strani; ne manjka nizkega divanu, prevlečenega z dragocenimi pregrinjali.
Deklica urejuje pcrgnmentnc zvitke, raz-« metnne po mizi. Ni starejša od petnajstih let; je zelo ljubka, lepo razvila, okroglega obraza, lahno ožganega oil sonca, velikih sinjih oči, s težkimi plavimi kitami, nekoliko rdeče nadah-i njenimi, kar je v Palestini tako visoko cenjeno. Tunika iz belega platna, sicer preprosta, veni dar lepo izdelana, ji sega do gležnjev; nn no* gali ima majhne sandale iz pozlačene kožef tunika ii pada na rame, kjer je speta s sponkami, okrašenimi z dragulji: na vratu ji visi biserna ogrlica: sne/nobeli biseri se ločijo kot kapljice med roso, od lahno ogorele kože.
»Očka je tako zaposlen s svojimi opravki, da nima easa poiskati resnice,« razmišlja dekle, ko urejuje pergnmentne zvitke. To niso knjigo Mozesa ali prerokov, nili razlage učenih rabinov, marveč upravne knjige. Mož. ki bivi v tej sobi, je trgovec ali velik judovski baukir.
7~Apd 21, 12-14.	.
v (Nadalkvanle Dnhodnlif 1
KRATKE
70 letnico rojstva je praznoval le dni znani
avstrijsko-uemški filmski igralec in pevec Leo Slezak.
Zaradi vdora ledenik« so vode hudournika preplavile ozemlje in popolnoma zalile vas llau-dares v švicarskem kantonu Vališ.
Znani italijanski kolesarski dirkač Nello Scotini je padel v ameriško vojno ujetništvo; 6voji družini v Firenci je pisal iz Washingtona.
97 let je doživel te dni najstarejši nemški pesnik Wolfgang Arthur Jordan v Weimarju.
6 milijonov kilogramov bombažne volne Je zgorelo v mestu Presldenle Prudenta v državi San 1'aolo. Škode okrog 17 milijonov nemških mark.
Raziskovanje ledenikov v ohmočju Nemškega planinskega društva načrtno nadaljujejo tudi v četrtem vojnem letu.
Riževa letina r Italiji Je dosedaj presegla največji pridelek za 200.000 stotov.
Bombažni urad ta romunizarijo vseh bombažnih podjetij z glavnico 20 milijonov lejev je ustanovila Romunija.
Ker je špekulacij« s cementom preveč narasla, je uvedla Turčija poostreno nadzorstvo nad cementarnami.
400.000 parov lesenih čevljev mora Izdelati bolgarska industrija za predelavo lesa; 200.000 parov že do jeseni.
Gojitelji katčukasle rastline so v Romuniji oproščeni vojaške službe, če goje to rastlino vsaj na f>000 m' veliki površini.
Bolgarski parlament je bil sklican na izredno zasedanje na dan 3. septembra.
Za glavneg« likvidatorja bivše fašistične stranke v vsej Italiji je imenovan gen. Utf. Ezilo Valentini, nadzornik vrhovnega državnega računovodstva.
Žrtev letalskega napada na Berlin v noči med 23. in 24. avgustom ie postal tudi prvi ka-pelnik Opere Hans Olo Milller.
Zaradi letalskih napadov so bili doslej v Nemčiji uničeni trije milijoni znanstvenih knjig.
Za malarijo umre t enem letu enajst milijonov Indijcev.
V	Romuniji so prepovedane vse verske sekte (baptisti, adventisti, krščanski znanstveniki ild.).
V	Romuniji je sedaj .9018 inženjerjer, med njimi 1128 inozemcev.
N« Franrnskem se smejo poročiti samo tisti, ki imajo v ta namen izdano zdravniško spričevalo.
10000 človeških žrtev je povzročila poplava reke Kari v srednji Indiji.
Zavezniški poveljnik Američan Disenhotver je bil povišan v armadnega generala, poroča »Le Uiti me Notizie«.
Zložljive lesene hiše namerava naročiti na Finskem madžarska Budimpešta.
Za 70% se je povečalo število živine na Bolgarskem zaradi priključitve novih krajev.
Svobodno žitno trgovino bo zopet dovolila, postopoma seveda — Turčija.
Govore o nameravani carinski zvezi med ameriškima državama Argentino in Cliile,
Blizu francoskega Virli.vj« sla se sešla na daljši posvet maršal Petain in nemški maršal von Rundstedt.
Trgovina Argentine z nevtralnimi evropski-državami se je kljub raznim vojnim oviram v zadniih lelih močno dvignila.
Za novo enomilijardno posojilo se pogaja nizozemsko finančno ministrstvo.
61100 planov. 1500 žetvenih in nad 10.000 drugih kmetijskih strojev je uvozila v I. 1042 Slovaška iz Nemčije za 34 milijonov slovaških kron.
Hotel s stanovanji za 500 delavcev je sezidala madžarska družba Weiss v bližini svoje tovarne. (Okrog 50 lir za prenočišče na teden).
Prodaja in prevoz živine vseh vrst sla v Romuniji zopet prosta.
Načelnik SS oddelkov in nemške policije I Ilimmler je imenovan za nemškega notranjega minislra.	»	i
I
NAŠI VELIKI MOŽJE
GabrSel Gruber
Za našo slovensko prestolnico Ljubljano je posebno zaslužen Gabriel Uruber iz jezuitskega reda.
Hodil se je 6. maja 1740 na Dunaju. S petnajstimi leti je vstopil v jezuitski red, napravil je modroslovne in bogoslovne nauke v Gradcu in postal profesor za latinščino na akademiji na Dunaju. Leta 1769. pa je prišel v Ljubljano na naš licej, in sicer na slotioe za risanje, geometrijo, mehaniko in šo posebej za vodno mehaniko. To zadn o je ob pomoči kranjskih deželnih slanov ustanovila v Ljubljani Kranjska kmetijska družba. Tukaj je Gruber poučeval polnih petnajst let, tja do 1784.
In v lej službi |e najpomembnejše njegovo delo velika gradba kanala v Ljubljani, ki nosi še danes ta dan pa njem naziv Gruberjev kanal. Z gradlH) tega kanala je dobil namreč načrt osu-šitve Ljubljanskega barja, kar so poskušali že v 16. stoletni, svojo pravo, uspešno in končno obliko ler uresničitev. Gruber je namreč na poziv dunajskega dvora in kranjskih deželnih slanov slavil za osušitev barja dva predloga: prvič, naj se v mestu Ljubljani ter pod mestom struga Ljubljanice poglobi, drugič, naj se v smeri Codellije-vega posestva za Ljubljanskim gradom izkoplje nov kanal, ki bo ob veliki povodnji odvajal narasle vode z Ljubljanskega barja v Savo. Prvotni načrt je bil premalo izdelan in pripravljen, zato so ga 1770. zavrnili. Proti drugemu, proti kanalu, pa se je izrekel milanski jezuit Lerchi, ki so ga tudi povprašali za mnenje Toda Gruber je vneto branil svoj drugi načrt. Po mnogih prepirih in razpravljanjih so vprašali ludi pionirskega majorja Slrupija za mnenje in ta sc je postavil na Gruberjevo stališče. Tudi inženir Hubert se je t svojimi strokovnjaki Izrekel za kanal, zato so ga 1772 začeli delali. Delo pa se |e zelo vleklo, posebno, ker ni bil proračun dovoli velik In se je zmerom in zmerom večal. Poleg tega pa je proti Gruberju in proti graditvi kanala ostro nastopil l!acquct (ki bomo o njegovem pomenu in delu govorili prihodnjič na tem mestu), pa tudi dunajski dvor in kranjski deželni stanovi so spoznali, da delo prepočasi napreduje, da nihče ne pregleda računov, ki lako rn-l"jo itd. Gruber je bil ludi pokrovitelj in podpiralec slikarja I.averja.
Za svoje zasluge je Gruber lela 1775. postal cesarski svetnik in dosegel Se druge velike časti in dostojanstva, kljub temu pa ni mogel odstraniti velikih nasprolslev, ki so vstavila proti nie-mu in njegovemu pomembnemu delu pri graditvi kanala v Ljubllanl. Tako «e je zgodilo, da je cesarica Marija Terezija 1777. sestavila posebno preiskovalno komisijo In poslodira lega je bila, da je bil Gruber še isloja Ma odstavljen od dela in vodstva pri graditvi kanala, celo vsako vmešavanje v delo so mu prepovedali. Nadaljnje delo so zaupali že omenjenemu Slrupljtt in ta je v resnici delo dokončal lela 1782., tedaj deset let po začetku.
Gruber pa se je Iz užaljenosti 1784. umaknil iz Ljubljano in se napotil v Rusijo. Tamkaj je vstopil v jezuitski samostan v Polocku in tudi tukaj poučeval mehaniko in arhitekturo ter sijajno uredil naravoslovno zbirko. Lela 1800. je poslal rektor ali vodja jezuitske družbe v 1'elro-gradu, imenovani po carju Pavlu, pri katerem je imel Gruber izredno velik ugled. In prav zaradi tega velikega ugleda je poskusil Gruber veliko delo: carju samemu je predložil združitev zahodne in vzhodne cerkve, velikansko versko in kulturno delo, ki še danes ni Izpolnjeno kliub srčni želji vernikov na tei in na oni strani. Potemtakem je Gabriel Gruber velik predhodnik Ciril-metodijslie misli za združitev zahodnih in vzhodnih kristjanov. In v resnici je ruski car I avel vprašal za tnnenie nadškofa Ambrozija, toda ruska velika duhovščina se je odločno postavila prolti papeževemu prvenstvu lako, da se Gruber niti na carski dvor ni poslhmal smol več prikazati. Za vlade carja Aleksandra 1 je Gruber postal general ruske jezuitske družbe leta 1802., toda do poprejšnjega vpliva ni nikoli več pnsel. Lela 1805. je Gruber namreč ža našel smrt v gorečem jezuitskem samostanu.
Vsi sodobniki poveličujejo delo Gabrielj Gruberja. In v resnici je bil mož z velikim znanjem jezikov, tehničnih ved, pa tudi slikarskih in zdravniških. Za nas Slovence ima neprecea-Ijive zasluge prav za našo Ljubljano, saj je Gru. berjev kanal narejen |>o njegovih načrtih, in ta kanal ni samo pomembna ureditev toka Ljubljanice skozi mesto samo, marveč je posebnega po-mena ludi za barje, ker ta odtok skozi mesto izredno pomanjša in odstranjuje velike povodnji na Ljubljanskem barju.
Okrog sosedov
a Na vzhodni fronti so padli: tehnik Fm»st Mlakar iz Maribora, grenadir Valentin Topolove« s llruščnega vrha in Jože Hrastar iz Drenskegt rebra na Sp. Štajerskem. — železnim krišcem II. razreda je bil odlikovan Albin Veriluik iz Lok pri Zidanem moslu.
s Nove iiiinnrcjske zadruge so ustanovili r avgustu v radovljiškem okraju. Zadruga v Bohinju obsega občini Bislrico in Srednjo vas in ji tn-čeljuje Martin Rozman v Bitnjah. Gorjanska zadruga obsega Gorje in Bled; načelnik "je Frana Švegelj z Rečice pri Bledu. Radovljiška zadrugi obsega Radovljico, Kropo, Kamno gorico, Begunje, Žirovnico in Brezje z načelnikom Anionom Av-n-nekom z Vrbe. Korenska zadruga obsega občine Dovje-Mojstra no. Kranjsko goro, Rateče-Planico n Jesenice, načeluje pa ji Andrej Orne iz Kranjske goro. Trži.ška zadruga obsega občine Tržič, Sv. Katarino. Sv. Ano in Kovor pod načelslvom Janeza Aljančiča iz Kovora.
s Petnajstdelni kozolec je pogorel posestniku Florijančiču na Pungratu pri Skofji Loki. Je precej škode, ker je bil kozolec poln rži in pšenice. — Kmeta Franca Slanovnika jo konj udaril v obraz in ga nevarno poškodoval.
s Stroj mu je odrezal roko r zapestju. 68 leten posestnik Peter Lultenberger iz Sp. štajerske.'« je pripravljal krmo za živino. Po nesreči mu .a strojni nož popolnoma odrezal desno roko v zapestju.
s Spel se vrstijo konjske dirke v Topčidera pri Belgrndu. Glavna nagrada na progi 24'X) m ja ono nedeljo znašala 200.000 dinarjev.
s Nakup luuroilolske plemenske pasme. Na jem plemensko živino v ftmibelii na Gornjem S'a« jerskem je bilo prignanih 124 bikov in 21 kr.iv. Največ plemensko živine jo nakupil plemenski urad iz Celja, nekaj živine pa je šlo tudi na Koroško in Gorenjsko.
s V neko globino r tkalnici je p.ulel 321 ''d tovarnarjev bral Vladimir Bole v Zapužah pri !''■>-gunjali tako nesrečno, da jo bil na mestu mrl"V.
s Na vzhodnem bojišču sta padla Fran 1 u s Pobrežja iu desetnik Martin Zgank iz Velike l'i-rešice.
s Pod ptujskim železniškim mostom |e v Dr.id utonila 17 letna Hozika Obranova iz Budine; blizu ia in je u lom 1 IG letni slaščičarski vajenec Milan llelčič.
Ptič, ki ne nese jnjc
V bližini indijanske vasi se je moralo n« večer spustiti neko letalo. Pri letalu je pustila posadka enega stražnika, ostuli so odšli v vas, Iu so jih Indijanci svečano sprejeli in obilno pogostili. Zjutraj se je stražar prestrašil, ko ja opazil, da se cele skupine Indijancev bližajo letalu Vsi so bili oboroženi. Ko so prišli blizu, so začeli okrog letala plesati. Neki čarovnik je vzpel nn rep in jel govoriti čudne reči. Kmalu so prišli iz vasi tudi ostali člani posadke. »Ptič« je Indijance zelo razočaral, ko so spoznali, da ne bndo dobili nobenega jajca od njega. Njih poglavar se je že veselil, da bo v posesti jajcu od lako velike ptice, iz katerega se lii Ii ko izvali plica, kakršne nima noben indijanski poglavar daleč naokoli. Indijanci kar nM so mogli verjeti, da to letalo ni ptič.
PRAVNI NASVETI
Križem sveta
Minimalno mcitlo za delaice pri javnih delili.
.Visoki komisar je določil nove najnižje mezde za delavce, zaposlene pri delih, ki jih izvršujejo bodisi zasebni stavbeni podjetniki, ali državne in samoupravne ustanove v lastni režiji. Te mezde znašajo: za navadne delavce do IN. lela 4 liro na t o; za navadne delavce nad t«, letom 4.f>() lir na uro; za kvalificirane delavce z manj kot eno-lelno zaposlitvijo v stroki f>..r>0 lir na uro; za kvalificirane delavce z več kol enoletno zaposlitvijo v stroki 6.30 lir na uro; za preddelavce navadnih delavcev 5 lir na uro; za preddelavce kvalificiranih delavcev 7 lir na uro.
Zapora nahrbtnikov. l'o razglašeni naredili je prepovedana prodaja nahrbtnikov. Vse nahrbtnike morajo trgovci prijavili Pokrajinskemu korporncij-■ceimi svetu. Nahrbtniki se postavljajo podzafioro.
Količine žila, ki se smejo obdržali. Visoki komisar jo določil količine žila letošnje letine, ki jih ■ne ;o obdržati pridelovalci za porabo rodbino in s-.o ,li uslužbencev. Nepn ;redni obdelovalci žilnih gospodarstev, najsi m> njih lastniki ali uživalci sme jo obdržali po 2 stola pšenice za obdelovalca in za v al.o o-a-bo rodbine ali usliižln nslva, ki se pri njih ji;c/ vlja; vodilni oskrbovalci žilnih gospodarstev o. (liže po 1.50 stola za oskrbovalca in za v-ako
o-ebo rodbine ali usiož.beimlva. ki se pri njih j-:e..vlja. Stalni ali naž-U delavci na žilnili gospo-dar-tvih, če so plačujejo v naravi, |» 2 stota za v-akega delavca iu za-vsako <h-:' bo rodbine, ki se pri i./■m' preživlja. Voditelji žilnega gospodarstva, ki tam stalno opravljajo svojo službo s strokovnim ali pburnISkini delotn, po 1.50 stota za v-akega voditelja ali uradnika in za vsako cijelio rodbine, ki se pri njem preživlja; župue »; darbine nli zajednire, ki oskrbujejo neposredno žitna gospodar.-lva kot lastniki ali kot uživalci ali kot zakupniki po 2 slc!a na glavo za član" zajedli;«', ki vse leto pomagajo pri obdelovanju zemljišč; po 1.50 stola za tiste, ki poli.:, -o samo z vodstvom in po 1 stnt za vsakega drage.;,! člana zajednire. Namesto pšenice v celoti ali delno, so lahko o'nlržiio naslednje količine drugega žila. ki se pridela na istem go-f -larslvu: koruze po 1.50 stola za vsak slot pšenice; ječmena po 1.30 stola z»i vsak slot pšenice; rži po 1.10 stota za vsak slot pšenice; ajde jo 1.50 stola za vsnk stol pšenice. Ni dopustno obdržali žilo za laslno in rodbinsko porabo lastnikov zemljišč, ki so dana v zakup, čebuli je določeno s pogodbo dajanje zakupnino v naravi.
Žilo določeno za setev. Izven zapore so tudi količine žila za setev, za kalero se sme pri-držati in sicer za vsak hektar zemlje, ki naj so 0',-,-je: pšenice po 1.80 slola, rži po 1.80 slola, t le po 120 stola, ječmena a) za žilno proizvodnjo 1.0 slola. bi za pridelavo krme po 1.S0 sloa; koruze: a) za žilno proizvodnjo po O.bO stola, b) za pridelavo krmo po 1.30 slola; ovsa «-) za žitno proizvodnjo po 1.50 stota, b) za pridelavo krme po 1.80 slola.
Žilo 7.i prehrano živine. Za prehrano živino smejo pridržati pridelovalci: koruze po 3 stole »a vsakega slarejSoga prašiča določi noo.i za pitanje. po 5 slotov z i vsako plemen-i,o svinjo, vilevSl porabo za pujske, ovsa: po 10 stolov za vsakega priznanega žrnlica, po 8 stolov za vsakega plemenskega ali voznega konja nad 3 lela, po :i stote za vsako žrelio do Ireh let.
Prepis lastne hišo na sorodnika. M. S. Kupili boste hišo, a bi jo iz utemeljenih razlogov radi prepisali na sorodnika, vendar tako, da 03'ane hiša vaša in da tudi no bi imeli kakšno 'kode, če sorodnik umre. — C'e hišo prepišete na sorodnika, bo ta zemljiškoknjižni lastnik hiše. Lahko ga omejite v lastnini z vknjižbo prepovedi obremenitve in odsvojitve. Sebi jo pa zasi-guralo morda na ta način, da sklenete s sorodnikom izročilno pogodbo. Seveda brez stroškov, kakor hi radi, lo ne bo šlo. Plačati bosle morali v tem primeru stroške obeli pogodb in prenosne Pristojbine ob prepisu hiše na sorodnika, kakor tudi pozneje ob prepisu hiše na va3. Pripominia-1,10 pa, da bi upniki resničnega lastnika hiše Jako navidezne pogodbe lahko uspešno izpodbijali. Zato vam svetujemo, da se o tem posvetujete * odvetnikom ali notarjem, ki mu boste popolnoma zaupali In mu lahko odkrili prav vse raz-'°Be, zaradi katerih ne bi radi poslali zemljiškoknjižni lastnik hiše, zlasti ko pravite, da bi radi ™ko napravili, da nihče ne bi mogel ničesar za- J "'evaH ne od hiše, ne od lastnika samega. Ce tiči tem prikriti imovino pred upniki vam takega Posla ne bi svetovali.	•
S konference nemških škofov
Na skupščini nemških škofov v I'Jldi so obravnavali ludi vprašanje pridiganja in molitev v tujih jezikih. Sklenjeno je bilo razširiti uporabo lujili jezikov na vso Nemčijo, tako da bo inozemsko delavstvo lahko prisostvovalo službam božjim.
Brez rok slika
Ta umetnik Je slikar Franc Sehneider iz To-verša pri Olomucu. V mlados'i se je ponesrečil pri dvigalu, ki mu je odtrgalo obe podlahtnici. Marsikdo bi obupal, a Sehneider se je posvetil z. vso vnemo celo slikarstvu. Kljub protezam na roki je poslal v svoji stroki pravi umetnik. Letos je svoje slikarske umotvore prvič razstavil iu žel veliko polivalo.
Letošnja vinska lefina ugodna
Dobra vinska letina se obeta v Nemčiji, čeprav je ohladitev, ko je trta cvetela, napravila precej škode. 1'eronospore pa ni bilo. Zadovoljivo kažejo vinogradi v 1'orenju ob Mozli in na 1'odonavju. Tudi v Franciji se nadejajo dobrega vinskega pridelka. Lani so imeli 31, letos pa pričakujejo do 50 milijonov hektolitrov vina. — Vin.-ka letina v Italiji bo holjja o.-l lanske, prav t.nko v Španiji, k er so sc začela pocenjevati stara vina. Na Madžarskem je zima napravila v vinogradih precej škode, vendar si obetajo dober prid« lek. Na splo:no bo vinski pridelek v Evropi letos boljši od lanskega.
Kino pod zemljo
V	Oberhattsnu v nemškem Porurju so odprli pred kratkim [>o I zemljo kinematografsko dvorano, kjer je pač najgloblji kino na svetu. Leži namreč C09 m pod površino iu 842 m pod morsko gladino. Kinematograf jc v rovu premogovnika, dvorana jc 120 m dolga in 12 m široka. Predstave so samo za rudarje
Bomba pa je obvarovala pred smrtjo
Neki kmet vs Cagliariju v Italiji je bil po letalskem napadu zasut. Bival jo polnili šest ur l>od ruševinami. Sledil je drugi letalski napad in spet je v bližini zasutega eksplodirala bomba, ki je odnosla ruševino in lako kmeta rešila strašnega bremena, čudno, da zasuti pri vsej nesreči ni dobil niti praske.
7. letala na osla
Neki nemški narednik, pilot v neki lovski čeli, ki je bila na Siciliji, je v borbi s sovražnimi letali uničil vsega skupaj, kar je bil pilot, 47 letal. V poslednji borbi na Siciliji je bilo njegovo letalo tržko zadelo, tako da se je moral iz višine 150 metrov rešili s padalom. Narednik je padel na področje tako zv.ine »zemlje od nikogar« in si je zlomil nogo. Vendar ni obupal lil se je z. zlomljeno nogo plazil Je kakih Okni dalje, dokler ni |4i srečnem naključju zagledal o-ln lir. z gospodarja. Narednik se je s težavo spravil nanj iu odjnhal k svojim tovarišem.
Kalero mleko je najboljše
Raziskovali so kravje, ovčie in kozie mleko
In so dognali, da vsebuje ovčje mleko največ maščob in beljakovin. Tudi v kozjem mleku jo več maščob in beljakovin ko v kravjem. Ovčje mleko vsebuje G.2 odst. maščob in 5.2 odst. beljakovin; kozje mleko ima 4 odst. maščob in 3.S odst. beljakovin, a kravje le 3.4 odst. maščob in 3.5 odst. beljakovin.
Sredstvo zoper zastrupi jen je z gobami
V	kemičnem laboratoriju bavai-sTie akademije znanosti v MUnchenu preiskujejo gobe, ki uspevajo v 6rednji in zahodni Evropi in so znane kot najbolj strupeno. Dognali so, da sta v gobah dva strupa, glavni in postranski. Postranski strup se v vročini 05 stopinj razkroji in ni več nevaren. Glavni strup, amanitin, so znanstveniki spremenili v kristale. Dvestotinka tega strupa umori miš v dveh do treh dneh. Amanitin je beljako-vinast strup in posledice zastrupljenja z nJim se pokažejo čez 10 do 12 ur. Znaki zastrupljenja so: hitrejše bitje žile, omedlevica, bruhanje in oteklina jeter. Cez tri dni pa oslabi srce, sapa pojema in nastopi smrt. Kot protfstmp zoper to zastrupljenja so najboljše injekcijo s grozdnim sladkorjem.
Čebele usmrtile par konj
V vasi blizu nemškega Braunschvveiga se je roj čebel vrgel na dva vprežena konja^ ki sia seveda postala nemirna in sla se začela obupno otepali roja. Voznik je klical na pomoč, vendar živali ni bilo mogoče rešili. Oba konja sta obležala mrtva.
Opustošenje po kobilicah na Kitajskem
Ogromni roji kobilic so se navalili na gospodarsko najvažnejša področja kitajske pokrajino Honan. Oslalo ni drugega, kot strnišče in srolo drevje. Opuslošena je pokrajina v dolžini 400 km od Rjave reke do južnega dela Jangceja. Ker ni nikakih živil, nili trave, niti lubja, s katerim se je prebivalstvo lani nekaj časa hranilo, nastopa huda lakota.
Cepivo iz strupa hercegovskih kač
Mnogim ie gotovo znano, da se kmetje okolice v Ljubuški, ImOlski, Mostar in še drugod v Hercegovini pečojo s kačjim lovom. Kmetje spravljajo strupene kače na določene postaje. Od tam jih strokovnjaki prepeljejo v Nemčijo, kjer izdelujejo iz kačjega strupa razna koristna cepiva, za katero so posebno hercegovske kače zelo primerne
Kdo pridela največ hrušk?
Vsako spomlad cvete v Nemčiji 85 milijonov jablan, da je Nemčija glede jablan na svelu na drugem mestu, za Ameriko, ki ima 100 milijonov jablan. Na tretjem mestu je Francija s približno 08 milijoni jablan. Vseh jablan je na svelu po raznih cenitvah okoli 450 milijonov, ki daio na leto 10 milijonov ton jabolk. — Vseh hrušk je na svetu približno 150 milijonov, od katerih jo v Nemčiji 35, v USA pa 20 miliionov. Glede števila hrušk je Nemčija na svetu na prvem mestu. Celotni donos hrušk na svetu znaša 3 milijone ton, od katerih odpade na Nemčijo približno ena Četrtina.
Najstarejša vojna ladja
Najstarejša še službujoča vojna ladja na svetil je holnndska 3500-tonska kri/arka »Gol-derlotid«. To je tista vojna ladja, ki je 1.1900 pripeljala predsednika KWigerjo v Evropo, ko so Angleži v burski vojni zasedli Pretorijo. Takrat je bila v službi že 40 let. Drži pn se še vedno dobro in nedavno je na potovanju okrog sveta prispela v pristanišče Casablanca, kjer je ostola teden dni.
Eno noč med mrliči
Strašno stvar je doživela neka medicitika z varšavske univerze. S tovariši in tovari.šioaini je bila zaposlena v secirni dvorani vseučilišč i, kjer se je zakasnila, da ni opazila odhoda stražnikov. Sluga, ki je v mraku obšel prostore, takisto ni opazil v kolu zaposlene"študentko in jc tiho zaklenil vrata 5fle ko so čez nek ij časa ugasnile električne luči, je spoznala m--»ličinka svoj položaj, toda bilo je že prenozno. Jelu je klicati nu pomoč, toda zaman. Ker ni mogla nikamor oditi iz. secirne dvorane, je skušala najti izhod skozi prosekturo. kjer je ležalo kakšnih hO—70 trupel' Toda tudi vrata prosekturo 50 bila zaklenjena. Za inedicinko ic napočila strašna noč... Sluga jc našel študentko naslednje jutro nezavestno nn tleli. Ko so jo spravili k besedi, je začela blodili in so jo morali spraviti v umobolnico.
Turški sladkor
Lansko leto so nenadoma zvišali ceno sladkorju po odredbi turške vlade na 5 turških funtov za kilogram. Vlada je to storila, da bi zvišala svoje dohodke in da bi omejila močno naraslo porabo sladkorja. Sedaj so ceno sladkorju znižali na 3.5 turškega funla zaradi dobrih žetvenih izgledov L 1942. in 1943.
Pet otrok nbila strela
Na neki koroški planini je ob nedavnem neurju treščila strela v planinsko hišo, v kateri je bila zbrana družina premožnega kmetu. Strela je na mestu ubila pet otrok. Dogodek je zbudil daleč nakoror globoko sožalje.
Iz življenja za življenje
Iteri in nered.
Vzgojitelj Pcstalozzi je zapisal nekje, da je rekel tat pod vislicami rablju: »Oh, če bi me bil oče navadil vsak večer obleko lepo obesili — golovo ne bi sedaj jaz tukaj visel.« V teli besedah je dolga žalostna zgodba, namreč kako izhaja iz zanikrne nerodnosti huda nesreča. Edino zato ker je vsaka navada in razvada nalezljiva. Najhujša je pa menda zanikrnost, ki prebolioti vse dejanje in nehniiie človekovo.
Ste Ii že ktluj slišali, kako pogubno učinkuje zgled, ako vojak obrne v bilki konja, da bi se umaknil in pobegnil? Četa nekako ohromi in popusti. Ako pa se med malodušne požene junak, ki prime za zastavo in jo visoko dvigne, se more zgoditi, da se ustavi ves polk, se na novo zbere in z uspehom udari. Tako je tudi z zanikrnost jo. Malomarno opravljena zadeva, brezbrižno vržena obleka je pravo strašilo za delavnost človeka, ki mu hromi voljo, da ostaja vedno na polovici pota, ako se je sploh odločil storiti kak korak. Nasprotno pa učinkuje skrbno opravljena malenkost tako, da dobiš volje in moči za napredovanje na široki Fronti v težkih razmerah.
Najlažje bodete razumeli to, ako vam povem, kako Je tat, na katerega sem vam namignil, padal in padal ter prišel do vislic. Mislim, da je bilo takole: Od zametavanja do puščanja obleke kjersiliodi je prešla nesrečna bolezen zanikrnosti na vse, česar se je lotil. Šolsko torlio je metal v košaro za smetje, čevlje deval na polico, ovratnik ovijal okoli lintnika, nogavice polagal na mizo, zvezke na umivalnik in pesmarico je vtaknil v pečko pri štedilniku, da io je pečeno in pra/eno potegnil zopet na dan. Nič ni prišlo na svoje pravo mesto, nego ravno tja, kamor je pač padlo, lako sc je zanikrna bolezen počasi zagrizla tudi v dečkovo notranjost. Ko so ga vpraš.ali, kako je bilo na izletih in kaj «e le tnm godilo, ni odgovoril v redu, po vrsti, kakor je res vse bilo; razmetal in zmešal je vsepoprek kakor zelje in fižol, pa krompir m repo. Bil je tak nered kakor z njegovimi rečmi v sobi. Saj ni, da bi to delal iz lx>jazni ali kake preračunljivosti, le zanikrn je bil tako. Ce so poi/vetlovali, je Ii videl, koliko dečkov je ondan zlezlo prek plota in kdo je vse bij, mu je bila malenkost, da jih je povedal nekaj, ki jih sploh ni belo zraven, druge, ki so najbolj riiviali, pa izpustil. Kadar jc bilo kaj dogovorjeno, je rok zamujal ali pa ga sploh ni bilo na spregled; pa ne zavoljo zlobe, sebičnosti ali česar koli že; ne, zavoljo zanikrnosti. Ako je nakupil kaj za starše, je pozabljal oddati drobiž ali pa je kdaj zatajil kak drobiž. Oče mil je nekoč razodel, da je to poneverba. Tega se
ta močno prestrašil, a se takoj zopet potolažil. I a j t i tudi v njegovi glavi ni nič na pravem mestu. Vse je zmešano j>o predelih: poneverba, tavina, slepa rstvo, izdajstvo; to le/i vse med nedolžnimi in dovoljenimi rečmi, kakor črna krtača za čevlje z opranimi robci v isti miznici v njegovi sobi. Da, ko bi ostal svoje žive dni doma, bi še bilo. lam hodi mati za njiin, pa urejuje in čisti. In oče m« marsikaj odpušča, ker je sin — edinec; a če ga včasih pokara, tudi ni tako hudo. Stvarnost izven doma pa je popolnoma drugačna. Svet za teboj ne popravlja, ne čisti tvojih madežev, in ne odpušča... On ima razločne registre in rubrike z velikimi črnimi črkami za vse netočnosti, nerodnosti in krivice. Ima pa tudj, svoj oddelek, označen z napihni »Blagajna«. Tam ločno in pravično plačujejo kakor in kolikor je kdo zaslužil. Doma so včasih pravili: »Saj ni tako hudo mislil,« ali pa: »Saj ne bo več tega delal.« Tukaj pa se ne tolažiJo s tem; tukaj samo računajo in tehtajo: »Koliko nevarnosti je zakrivil tak prestopek človeški družbi, kako škodo ima narod od lega dejanja?« — Po lem sodijo človeka, mil plačujejo ali odpuščajo. Zgodi se, dn ga postavijo na cesto, mu odrečejo vse časti, ga spravijo v ječo na robijo. In oko bi se pritoževal, mu
Denar
Tajne vsemirja — Uiniska cesta — Čuda živalskima sveta — Čuda rastlinskega sveta — Naš vsakdanji kruli — Kako si pridobi mprijate-Ijev — Mali zemlja — Morje — Ladje — itd.
vse te stvari boste našli obdelane od priznanih strokovnjakov v slovenski poljudnoznanstveni knjižnici »Svet«, katere prvi zvezek bo v nekaj dneh izšel. Vsak mesec bo Izšla ena knjiga. Mesečna naročnina le 20 lir. Knjige bodo tiskane na boljšem gladkem papirju in bogato ilustrirane. Bo to pravo poljudno znanstvo v slikah. Naročile se na »Svet« čimprej v Ljudski knjigarni ali pa pri upravi »Sveta«, Kopitarjeva G, Ljubljana.
Nov nauk o potresih
Znani ameriški raziskovalec potresov J. J. Shaw je odšel iz New Yorka v Cile, da bi si nabral novili izkušenj na podlagi tamkajšnjega zadnjega velikega potresa. Sliavv je zgradil celo vrsto nad vse občutljivih instrumentov, s katerimi je mogoče točno določili ognjišče še tako oddaljenih polresov. Znana je v ostalem tudi njegova razlaga, po kaleri se naša zemlja neprestano trese. Vsak močnejši udarec proli tlom in udar vsakega močnejšega morskega vala ob obalo |>o-vzroči potres — imeti bi morali samo dovolj oličulljive instrumente, s katerimi bi mogli tudi te polrese moriti.
Ladje iz gumija
Na Japonskem preizkušajo gumijaste jadrnice za prevoz blaga iz južnih pokrajin na Joponsko. Iz surovega gumija je izdelan trup in not jadrnice, ki je za vodni pritisk zelo odporna. Natovorjene gumijaste ladje-jadrnice bodo vlekle do določenih pristanišč navadne motorne ladje. Tam bodo ladje raztovorili io porabili za razne gumijaate izdelke.
Veronikina tančica
Dragoceno svetinjo, ki je bila med špansko državljansko vojno ukradena' iz stolnice v Jaenu, to našli pozneje v Franciji in jo vrnili Španiji. To je kos tančice, ki jo je bil Nikola de Diezmo prinesel iz Rima in ki je bila od 1. 1367. spravljena v jaenski stolnici. Izginilo pa je 1306 draguljev, ki so krasili tančico.
Vlak mu je izdrl zob
Na izviren način si je zdrl zob neki železničar v Ameriki. Privezal ga je namreč na močno nit. drugi konec pa pritrdil k zadnjemu vozu tovornega vlaka, ki te je pripravljal na odhod. Ta način izdiranja bi se najbrž srečno končal, če bi se železničar ne bil v zadnjem trenutku ustrašil. Namesto da bi tedaj, ko je začel vlak odhajati, obstal, je začel teči kakor nor za njim. Na ta naiin je ti-cer za kratek čas preložil bolestni trenutek, nazadnje pa se je spotaknil in padel. Tedaj mu je vlak izdrl zob, r obenem ti je železničar pri padcu zlomil nogo.
p>oreko: »Ha, kaj pa mislišl Meniš Ic, da bi ti bil imel v mladosti kruha, mleka, pa kaj obleči, če bi bili vsi tako delali kakor ti? Ako pek ne naroči moke pravi čas, ako mlekarica zaspi in zamudi, ako pozabi krojač nn svojo obljubo, je vse narobe. Saj menda sam veš, da se ne bi nikdo vozil po železnici, če bi bili ču-vaJi in kretničarji ljudje kakor si ti! Ne vidiš Ii, -da bi se uioral svet brez reda in zvestobe zrušiti? Brez zvestobe in reda se svet ne bi drža! niti četrt ure. Nebo bi krvavo žarelo od požarov, ceste bi bile polne trupel, morje bi pokrivali razbitki, razmerje ined ljudmi bi bilo zastrupljeno — zmeda in nesreča bi bila neopisljiva. In Ii še hočeš, da bi zabeležili k tvojemu ravnanju in početju opombico: »nedolžno, neškodljivo«? Saj menda vendar nisi pul s kake daljne zvezde med nas? In fe je tudi tako, je golovo, da jc tudi tam ob soncu vroče, po dežju pu mok ro...
Križanka št. 15
1 I2		i	4	3	0	7	8	
10				1"				
12			13					
14			"	Iti				
17	18			lil	20 ;			
21		22	2 J			I"		
2«			27	28		29		
30				il	32		JJ	
34					3J	30		.17
38				39				
40			41					
Vodoravno: 1. žilo, (3. oglarska naprava, 10. judovski duhovnik, 11. telovadna vaja, 12. del sobe, IS. srbsko moško ime, 14. prometno sredstvo, Hi. moško Ime, 17. mesto na .laponskeni, 20. kraj pri Sumberku, 21. del lasišča, 23 pesnitev, 2.1. vodna žival, 28. prislaniM-e ob Marici, 28. m>-slo v Grčiji, 31). gobec, 32. očka, 31. južni sad, 30. žensko ime, 38. grška črka, 39. drngoce» vrč, 40. srbsko uioško ime, 41. namera.
Navpično: 1. pregrinjalo, 2. drevo, 3. obrež-je, 4. ud družine, 5. oris, (I. palmov oreh, 7. oponašanje, 8. domača žival, 9. majhna priprava, 14. zelenjava, to. del glave, 18. sneg, 19. kraj v Vojvodini, 22. zelenjava, 24. očka, 27. moško ime, 29. lira-voslovje, 31. cunja, 33. plin, 35. m.Vuik, 37. kr.ij v Italiji.
Rešitev križanke St. 14.
Vodoravno: t. stepa, 6. Muta, 9* tele, 10. tanin, ti. lima, 12. težava, 13. letina, II kop, tf>. Linona, 18. pila. 19. leča, 20. tnalin, 22. osa, 23. košara. 23. pokoru, 27. Mav, 2«. Atika. 30. moda, 31. telo, 32. narod, 33. ara, 34. Sahara.
Navpično: I. Štele, 2. teme, 3. Kla, 4. pe-tina, 3. Atena, 6. maža, 7. Una, 8. Tivoli, 9. Aiu-pa, 14. toča, 13. kila, 17. meso. 18. paša, 19. lopata, 20. Morana. 21. navada, 23. kokos, 24. Uj-dor, 26. kila, 27. mora, 29. T er, 30. muli.
Lanišce i« laneno predivo
za svoje izdelke tovarne kupuje ali zamenjuje
Motvoz
in
d. d.
platno
Grosuplje
Lanišče in predivo pošljite po železnici v Grosuplj'e
JIM.IU	" n n "t* ••""'"!»<*• »'• - »opise Ia »pl»« .prejema a red nli t. o »Domoljuba«, naročnino. Inscrale Ia
reklamacija p. o	»Domoljuba« - Oglasi le zaračunajo po posebnem eenikn. - Telefon uredništva In oprave 5tcv. 40 04.
„	Izdajatelji dr. Gregor!) Petfak. _ Urednik: Franca K r e m t a r. _ Z. ljudsko tiskarno: Joie Kramar i«.