CEIJE, 26 DECEMBRA 1974 — ST. r.5l—52 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN NOVI TEDNIK GLASJLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Danes boste listali po NT, ki je pred vami kar na 40 straneh. Izšli bomo svet šele po novem letu, 9. januarja. Z novimi močmi in voljo, da -nam bo leto 1975 mnogo prineslo, mnogo zadovoljstva in delovnih zmag. Zadnji NT v starem letu smo zasnovali tako, da srno vam prinesli skoraj iz vsake občine zanimiv reportažni zapis. A to še zdaleč ni vse. Prejšnji teden smo sedli v redakciji za okroglo mizo s predstavniki JLA in SLO. O tem berite danes. V torek dopoldne pa smo povabili na prednovoletni pogovor v redakcijo NT in RC sekretarje komitejev občinskih konferenc ZK in medobčinskega sekretarja. Po- glejte na drugo stran. Na tej isti strani imamo tudi zapis o pripravah na veliko integracijo med proizvodnjo, trgovino i7i gostinstvom na celjskem območju. Pa še mnogo drugega privlačnega branja. Upam, da boste z NT in RC srečno preživeli zadnje dni tega leta. In kaj naj rečem tik pred zdajci, ko bomo spet na prehodu? Srečno in zabavno. Zadovoljstvo. In z mnogo razumevanja. Pri nas in v svetu. Brez vojn in lakote. Dragi bralci in mdelavci, tudi iskrena hvala za naše prija- teljstvo. Srečno! Vaš -urednik 1975 Dva obraza, dvoje generacij. Nasmeh žene, ki so ji tegobe in skrbi življenja zarezale v obraz globoke brazde, nasmeh otroka, poln pričakovanja in sreče. Dva obraza, ki gledata v jutrišnji dan. Spet se je zaobrnilo leto, spet bomo smelo zakoračili v naš ju- tri. Kaj nam bo prinesel? Poln naročaj vsega, kar pač prinaša življenje. Lepega in morda tudi trpkega. Toda ob novem letu si želimo, da bi doživeli predvsem mnogo lepega in čim manj takš- nega, kar nam pušča v ustih grenak okus. In naposled, kako bi mogli doživeti tisto lepo, po čemer vsi hrepenimo, če ne bi poznali tudi okusa pelina. Novo leto je čas obračunov in čas načrtov za prihodnost. Zem- lja je na svoji dolgi poti spet enkrat obkrožila sonce, naša mi- za je slavnostno pogrnjena, v zaupnih pomenkih se nizajo mi- nute. V letu, v katerega stopa- mo, bo minilo trideset let, od- kar smo spet svobodno zadihali. Poprijeli smo takrat, pred tride- setimi leti, in danes, ko obuja- mo spomine, vidimo, da je naše delo, naša zagnanost rodila obi- len sad. In vemo, da bo tudi leto, ki prihaja, v naših rokah. Sami gnetemo življenje, sami mu dajemo podobo. In ta podoba je vsak dan lepša, vsak dan bo- gatejša, polnejša. »Iz roda v rod gre naša pot«, je pred desetletji napisal pesnik Oton Župančič. In ta pot je pot življenjske ra- dosti, brezmejne vere v smisel življenja, zaupanje v žulje naših rok. Žena na naši sliki to ve, dekletce to sluti. Iz njunega ob- jema veje sreča in prav takšno srečo, srečo življenjske radosti, želimo tudi mi našim bralcem v prihodnjem letu. Zdenka Stopar Slika: Drago Medved 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 SEKRETARJI MED NAMI SMO BOGATEJŠA DRUŽBA Tik pred zaključkom redakcije časopisa so nas v uredništvu obiskaH sekretarji občinskih konferenc zveze komunistov celjske regije in sekretar medobčinskega sveta ZK Janez Zahrastnik. Glavni urednik Jože Volfand jih je v imenu bralcev in nas zaprosil, da povedo glavne karakteristike dela komunistov v regiji in posameznih občinah v preteklem obdobju ter bodo- čih nalogah. Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZK: V kongresnem letu je bilo de- lo ZK, v regiji in občinah usmerjeno predvsem v štiri ključna vprašanja: To so: 1. prizadevanja za uveljavlja- nje družbesnoekonomskega po- ložaja delovnega človeka, kot je zapisano v ustavi, 2. sta- bilizacija gospodarskih gi- banj, 3. boj za uveljavljanje politike ZK na področju ■vzgoje in izobraževanja ter 4. bitka za kadrovsko izgrad- njo ZK. Ta štiri vprašanja, poleg drugih seveda, so na- šla svoje mesto v občinah in v regiji ko' celoti. K prvemu bi dejal, da nis- mo nezadovoljni glede uve- ljavljanja položaja delovnega človeka, vendar še ni vse tako, kot bi moralo biti. Po- vsod smo odprli odločne fronte za uveljavljanje samo- upravnega položaja delavca in dosegli tudi vidne rezul- tate. Kljub ugotovitvi, da je bilo doseženega marsikaj, pa lahko rečem, da reši:ve ni- so bile vedno najboljše. So še komunisti, ki zavirajo ta proces. Pomembno pa je, da smo prišli do spoznanja, ka- tere so sredine, ki niso do- segle premikov in kje gre za objektivne in kje povsem subjektivne vzroke. Gospodarsko je bilo to le- to za regijo eno najuspešnej- ših in smo presegli sloven- ska poprečja. Pomembno je, da je Celje kot občina pre- šlo iz krizne situacije stag- niranja, manj razviti območ- ji Šentjur in Šmarje pa sta na dobri poti razvoja. Med občinami so sicer določene razlike, vendar pa je celot- no območje v močni gospo- darski ekspanziji. Tudi če upoštevamo inflacijo, da so gospodarski dosežki zelo so- lidni v celi vrsti dominant- nih kazalcev, je velika zaslu- ga komunistov in usmeritve posameznih občinskih orga- nizacij. Tudi v bodoče bo ena najpomembnejših nalog ZK boj za stabiUzacijo. Dosegli smo, da smo po- zornost vseh socialističnih sil obrnili na vzgojo in izo- braževanje Tudi znotraj ko- munistov-prosvetnih delavcev smo zlomili določene vrste oportunizma in odprli širok proces podružbljanja šolstva. Bitka za kadrovsko izgrad- njo ZK je bila zelo uspešna. Do oktobra smo sprejeli pre- ko tisoč novih članov, od te- ga 68 odstotkov delavcev iz neposredne proizvodnje. Iz- rednega pomena je tudi for- miranje številnih novih os- novnih organizacij tam, kjer jih do sedaj nismo imeli, še beseda o integracijskih giba- njih. Leto 1974 je bilo za in- tegracije pramem^bnejše kot^ zadnjih pet let skupaj. Ver- tikalna in horizontalna inte- gracija proizvodnje in trgo- vine ter kmetijstva in trgo- vine je velikega pomena. Po podpisu bo nastopilo obdob- je bitk za osmišljenje taikš- ne integracje, ki je pomemb- na za celotno območje. Franjo Korun, Velenje: Za nas je pomembno, da smo v tem letu dosegli veliko enot- nost vseh komunistov in lju- di v dolini. V političnih, go- spodarskih in negospodarskih ciljih smo dosegli zastavlje- no .. . iVaši dve veliki dejav- nosti sta energetika in pre- delovalna industrija. Pri prvi smo naredili ogromen pre- mik naprej, vendar še nis- mo zadovoljni. Borba komu- nistov je v tem, da na pod- lagi ustvarjenega dela ne mo- remo razpolagati s takšnim dohodkom, kot smo ga za- služili, :-cer je to dejavnost posebnega družbenega pome- na. Komunisti smo se anga- žirali tudi na integracijskih procesih v šolstvu, kjer smo šele povezali v enoten vzgoj- no izobraževalni zavod. Zdaj razpravljamo predvsem, ka- ko se v prihodnje boriti za stabilizacijo in proti inflaci- ji. Naše delo bo imelo kon- kreten naslov: Varčevalna ak- cija 75. Cveto Knez, Laško: Uspe- lo nam je s formiranjem TOZD pridobiti zaposlenim samoupravne pravice tam, kjer so bili sedaj pravzaprav brez njih. Za občino so zna- čilna velika integracijska gi- banja. Tu je začetek stano- vanjske izgradnje, gradimo drugi del šole v Radečah in telovadnico v Laškem. Bele- žimo vrsto pomembnih inve- sticij, zdravilišče, halo ko- munalnega podjetja itd. For- mirali smo organizacije v dveh podjetjih, kjer komuni- sti do sedaj nismo bili pri- sotni. Dosežena je večja enot> nost in aktivnost v vsej ob- čini. Predvsem pa v Rade- čah. Stane Seničar, Celje: Kot največjo vrednost v letu 1974 ocenjujem ponoven porast sa- mozavesti in zaupanja delov- nih ljudi, da se da ob kon- kretnih ciljih z znanjem in delom doseči konkretne re- zultate. To smo dokazali pri samoupravi orgiuiiziranost: ljudi v TOZD in samouprav- nih interesnih skupnostih, nekoliko slabše pa v krajev- nih skupnostih. Posebej smo zadovoljni zaradi gospodar- skih re^.ultatov, saj smo do- hiteli razvitejše centre v Slo- veniji in tako ustvarili dobre pogoje za start v leto 1975. Bistven je premik v večanju deleža industrije v družbe- nem proizvodu in pri inte- gracijah znotraj občine kot navzven vse do mednarodne- ga trga. Do konca leta bo vseljivih že 600 novih stano- vanj, zgradili pa smo tudi nekaj vrtcev in šol. Orien- tacija v letu 1975 je, da ZK in ostali dejavniki v okviru celotnega skupščinskega si- stema spodbudimo mobiliza- cijo ljudi za realizacijo ci- ljev srednjeročnega progra- ma, za uveljavitev neposred- nega odločanja ljudi, ker je to največja stimulacija za do- seganje vseh rezultatov. Franc Jelen, Žalec: V go- spodarstvu smo dosegli uspe- he tudi tam, kjer je bilo še nedolgo tega najtežje. Zaradi nizke stopnje akumulacije je najteže v družbenem kmetij- stvu, zato bo tudi družbena akcija usmerjena v to, da bo kmetijstvo deležno večje pod- pore. Značilna je še velika mera zaprtosti, razen za ne- katere, /ato ne bi mogel re- či, da so bili storjeni bistve- ni premiki na področju inte- gracijskih procesov ali po- glabljanja samoupravljanja. Izborili pa smo pomembno politično bitko, ko smo spre- jeli družbeni dogovor o go- spodarstvu za izdvajanje sredstev za gradnjo objektov širšega družbenega pomena in referendum. Zagotovili smo materialno osnovo za nadaljnji razvoj šolstva, var- stva, varstva okolja in kra- jevnih skupnosti. Na področ- ju vzgoje in izobraževanja oblikujemo enotno organ:za- 1 cijo, ki bo pričela z delom marca 75. Darko Bizjak, Šmarje: Za Šmarje so .yiačilne tri sivan. Dosegli sjno bistven premik v politi/.ac ji ljudi v krajev- nih skupnostih in TOZD, predvsem seveda z uveljav- ljanjem ustave in močno ak- cijo ZK v vseh sredinah. Vse več ljudi odloča o svojih problemih. Drugo so uspehi, Ki smo jih dosegli na pod- ročju manj razvitosti.. Bele- žimo nekaj ključnih investi- cij (vrsta .jovih tovarn, mo- dernizacija cest), vendar z rezultati še vedno nismo za- dovoljni, ker zaostajamo za poprečnimi rezultati razvoja v Sloven ji. Kljub temu del- nemu nezadovoljstvu pa je politično razpoloženje glede reševanja manj razvitosti iz- redno dobro in ZK vedno bolj pridobiva na ugledu. Tretje so vprašanja, kako od- praviti posledice potresa, kjer so bili doseženi izredni rezultat , zahvaljujoč veliki solidarnosti slovenskih de- loTOih ljudi. Franc Ban, Slovenske Ko- njice: Dvoje. ZK si je vse- skozi prizadevala za jasno orientacijo in da bi bili re- ziUtati vsake delovne organi- zacije takšni, kot letos so. še nedolgo smo bili na re- pu v regvii, po prvih devetih mesecih pa smo ugotavljali odlične rezultate. Nismo se ob tem uspavali, ampak kon- kretno delali naprej. Večjo pozornost smo posvečali pod- ročju tehnologije in znanst- veno raziskovalne dejavnosti. Dobro smo zastavili investi- cijsko politiko (nove tovar- ne v Konjicah, Zrečah in Vi- tanju prihodnje leto), še bolj pa moramo razviti loško območje. Bodoča orientaci- ja je uveljavljanje ustave v vseh sredinah. Jože Rakun, Mozirje: V sa- moupravno organiziranost, s ka:tero smo uspeli v delov- nih organizacijah, smo pri- tegnili tudi zasebni sektor^ predvsem kooperante. Rezul- tati gospodarjenja so ugod- ni, ocenjujemo pa, da so samoupravni •xinosi še pre- malo poglobljeni. Ugodno ocenjujemo tudi drug dose- žen premik: višjo stopnjo po- litizacije ljudi in enotnosti na terenu. Ustanovili smo dve novi kraievni skupnosti, pobudnik akcije pa je bila ZK. V pr hodnjem obdobju želimo sanirati velik prob- lem: ugotoviti, kako je z de-1 lavci vozači V občini je za- posleno 3.200 ljudi, na delo pa se jih vozi v oddaljene kraje 920. Naš cilj je, da del teh ljudi zadržimo doma in jim uredimo delovne ter živ- ljenjske pogoje. Franc Ogrizek, Šentjur: Ugotovitve iz Šmarja veljajo tudi za nas. V preteklem ob- dobju smo uspeli kadrovsko, materialno m organizacijsko organizirati vse družbenopo- litične organizacije v občini in tako zagotoviti večjo uspešnost dela. Kvalitetno smo začeli spreminjati ka- drovsko strukturo in prena- šati dolžnost na večji krog ljudi. Pri samoupravni orga- niziranosti smo najbolj uspe- li v krajevnih skupnostih, ne- koliko manj v TOZD. Še v bodoče bo ena glavnih na- log stabilizacija gospodar- skih gibanj. Janez Zahrastnik: Razpra- ve dokazujejo, da je zveza komunistov v središču vseh družbeno političnih in eko- nomskih dogajanj v občinah in da se vse bolj srečujemo z uspešnimi rezultati dela komunistov. Vsem delovnim ljudem želim srečno novo le- to. Ob tem moram reči, da mora v nas prevladovati in nas spremljati zavest, da smo Vedno bolj samoupravno organizirana družba, mnogo bogatejša družba in da je to porok, aa bomo lahko ob- vladovali probleme, ki se vle- čejo iz preteklosti, in tiste, ki jih sedanje razmere pred- stavljajo pred nas. Čas in si- tuacija v svetu terjata, da se združimo v enotno fronto so- cialistične zveze pod vodst- vom Zveze komunistov ter da tako strnjeni stopimo v še odločilnejšo bitko v vsa- ki sredini. MILAN SENIČAR TRGOVINA, GOSTINSTVO, PROIZVODNJA ZA V sestavljeno organizacijo združenega dela se združuje 15 delovnih organizacij iz Celja, Laškega, Mozirja, Slovenskih Konjic, Sevnice, Šentjurja pri Celju, Šmarja pri Jelšah in Žalca. Pred meseci začeU akcija okrog povezovanja v SOZD dobiva v teh dneh svojo pra- vo obliko in vrednost. Nam- reč, v razpravi je samoupra. vni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo, ki ga je sprejelo okrog 10.000 delavcev in kooperantov. Do 28. decembra letos bodo de- lovna ljudje v organizacijah združenega dela CENTER Ce- lje, Dravinjski dom Sloven- ske Konjice, Hmezad 2alec, Jelša Šmarje pri Jelšah, Kme- tijski kombinat Šentjur pri Celju, Kmetijska zadruga La- ško, Kmetijska zadruga Slo- venske Konjice, Merx Celje, Splošno trgovsko podjetje Radeče, Savinja Mozirje, Sa- vinjski magazin Žalec, Tr- govsko podjetje Sevnica Sev- nica, Tehnomercator in Tka- nina Celje na zborih delovnih ljudi v TOZD po temeljiti razpravi sprejeli samouprav- ni sporazum. Zatem bo sle- dil podpis samoupravnega sporazuma, volitve v delav- ski svet in ostale organe se- stavljene organizacije, ime- novan bo kolegijski poslo- vodni organ, ki bo vodil no- vo podjetje. In s tem bo poiložen temelj nove sestav- ljene organizacije združene- ga dela ter ustvarjeni pogoji za njeno nadaljnje delo. Te- mu pa bi lahko rekli šele — PRAVI ZAČETEK. Ne formalnost, temveč potreba Kot rdeča nit se vleče sko- zi celotno akcijo spoznanje, da je takšno združevanje ko- ristno in smotrno, da pome- ni torej kvalitetno osnovo za izboljšanje ekonomskega, fi- nančnega in socialnega polo- žaja delovnih organizacij in delovnih ljudi. In končno gre tudi za krepitev materialne osnove samoupravljanja. To pa je pogoj za dobre samo- upravne odnose v združenem delu, za hitrejši napredek. Ni težko ugotoviti, da do- slej spontano ni skoraj ni- kjer prišlo do racionalne de- litve dela. Ugotovitev velja tako za proizvodnjo kot tudi za trgovino. To je imelo za posledico vezavo znatnih fi- nančnih sredstev, težave pri prodaji, visoke proizvodne in prodajne stroške in podobno. Veliko je tehtnih razlogov, ki narekujejo zduiževanje. Naj jih nekaj navedemo: celovita ponudba blaga trgu regije, Slovenije in Jugoslavije, uva- janje sodobnih oblik organi- zacije dela za znianjševanje materialnih stroškov, združe- vanje sredstev za hitrejšo re- alizacijo razvojnih načrtov itd. Delovni ljudje, povezani v SOZD bodo torej z nadalj- njim združevanjem dela in sredstev, z nenehno krepit- vijo medsebojne povezanosti in solidarnosti, zagotavljali tudi veojo socialno varnost in enakopraven družbeno-eko- nomski položaj vseh delav- cev v sestavljeni organizaci- ji združenega dela. To pa je prava vsebina sedanjega in bodočega družbeno-ekonom- skcga procesa. Velikost ni vse, pa vendar .. . Po oceni rezultatov za leto 1974 bo sestavljena organiza- cija združenega dela kmetij- stva, industrije, trgovine in gostinstva dosegla letos šest milijard din celotnega dohod- ka, dohodek bo znašal 666 milijonov din, porabljenih bo 400,000.000 din sredstev za osebne dohodke, ustvarjenih bo približno 206,000.000 din ostanka dohodka (seštevek poslovnega sklada, amortiza- cije, sklada skupne porabe in rezervnega sklada). Sestavljena organizacija bo razpolagala s približno 60.000 kv. metri skladiščnih površin, TOZD s potlročja trgovine na malo imajo približno 70.000 kv. metrov prodajnih površin, na razpolago bo 2.53 tovornih vozil s skupno nosilnostjo 9-lX) ton. Tudi kvalifikacjska struktura zaposlenih je raz- meroma ugodna. Tako bo v sestavljeni organizaciji 3,1 odst. delavcev z visoko in višjo izobrazbo, 7 odst. s srednješolsko izobrazbo, 11 odst. VK delavcev, 42 odst. KV in približno 37 odst. pol- kvalificiranih in priučenih delavcev. Večji obseg poslovanja Analiza medsebojnih po- slovnih odnosov po vredno- sti nakupa in prodaje med TOZD oz. OZD je pokazala, da še zdaleč mso izkorišče- ne vse možnosti. Notranjo realizacijo bo mogoče znatno povečati, tako na področju kmetijstva, trgovine na debe- lo kot tudi izvoza in uvoza, saj predstavlja sestavljena organizacija potencialno kva- litetno tržišče, kjer bo preko koordinirane nabave in pro- daje mogoče realizirati velik del prednosti in ekonomslcih učinkov. Možnosti nadaljnjega pove- čanja obsega poslovanja pa niso zgoLj na notran.jem pla- nu, temveč v znatni meri tu- di z usmerjanjem na širši jugoslovanski in zunanji trg. Z večjo kvaliteto dela — bolj- ša ponudba, večja izbira, so- lidno poslovanje, najkrajši pretO'k blaga od proizvodnje do potrošnje itd. — bo mo- goče hitreje ustvarjati notranji in zunanji trg ter si s tem zagotavljati solidno mesto v regijskem, republiškem in ju- goslovanskem gospodarskem prostoru. Sodelovanje potrošnikov Samoupravna organi.7acij- ska in poslovna povezanost kmetijstva, industrije, trgo- vine in gostinstva širšega celjskega območja zagotavlja s svojo vsebinsko organizi- ranostjo najkrajši in najce- nejši pretok blaga od proiz- vajalca do potrošnika. To po- meni, da je sestavljena orga- nizacija obrnjena potrošniku in zadovoljevanju njegovih po- treb. Z vključevanjem poseb- nih odborov potrošnikov, kot organov za opravljanje zadev skupnega pomena, se znottaj bodoče sestavljene organiza- cije združenega dela zagotav- lja socialističnemu samo- upravljanju skladen in nepo- sreden vpliv potrošnika. Od- bore potrošnikov bodo se- stavljali delegati, ki jih bo- do vanje delegirale krajevne skupnosti občin na območju katerih posluje SOZD. po po- sebnem družbenem-dogovo- ru. Za boljši jutri 2al ni mogoče vsega zžr>i- sati, kar bi bilo potrebno omeniti v tem trenutku. Pu- stimo še kakšno misel za ju- tri. Zdaj je najpomembneje pogledati v prihodnost, videti ta jutri, čigar temelje gradi- mo danes. Delovni ljudje smo znali vedno s premišljeno ro- ko uravnavati tokove našega družbenega in gospodarske- ga življenja. Prepričani smo, da bodo te roke znale tudi tokrat tesno povezati nasta- jajočo sestavljeno organiza- cijo združenega dela v funk- cionalno celoto. ZVON KO PERLIČ {t. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 mmCE OBISKALA LIDIJA ŠE^MRC v četrtek pretekli teden je obiskala Slovenske Ko- njice članica sveta fede- racije in CK ZKS Lidija Sentjurc. Ogledala si je pro'izvodne obrate Konus, z delavci Kovaške indust- rije in Cometa iz Zreč pa se je pogovarjala o nalo- gah komunistov na pod- ročju socialne politike. Popoldan je Lidija Sent- jurc prisostvovala tovari- škemu srečanju komuni- stov, ki so člani ZK že dvajset in več let, občin- ski komite ZKS Slovenske Konjice pa je ob tej pri- ložiiof>ti podaril osmim komunistom, članom ZK čez 30 let, lepa knjižna darila. Ob tovariškem sre- čanju dolgoletnih komu- nistov so v Konjicah pri- pravili tudi svečan spre- jem tridesetih novih čla- nov v Zvezo komunistov. Ob koncu jim je sprego- vorila Lidija sentjurc, ki je v svojem govoru pou- darila veliko vlogo KP in ZK v revolucionarnem bo- ju naših narodov ih pri graditvi socialistične do- movine. Med drugim je dejala: »Vloga KP in ZK je v borbi za progres in v borbi za osvoboditev dela in delovnega člove- ka.« D. S. ŽALSKA ZK O GOSPODARSTVU Danes bo v Žalcu seja komite.]a občin- ske konference ZK, na kateri bodo govo- rili o gospodarskem položaju v občini ter o samoupravni organiziranosti gospodar- skih organizacij. Komunist] bodo med drugim pregle- dali, kako so v gospodarstvu uresničeva- li sklepe 3. seje konference ZK v Žalcu, ki je za temeljne cilje postavila 10 odstot- no realno rast družbenega proizvoda, ure- sničevanje antiinflacijskih Ln staoUizacij- skih programov in podobno. Ne moremo mimo dejstva, da je do premikov v go- spodarstvu prišlo. Vendar velja to pred- vsem za manjše kolektive, le izjemoma pa tudi za nosilce gospodarskega razvoja občine. Ti delno stagnirajo, ne iščejo svo- jih perspektiv v povezovanju znotraj pa tudi zunaj občine in podobno. Na seji komiteja' bodo zato ponovno odločno za- htevali, da v gospodarskih organizacijah pričnejo uresničevati sklepe občinske kon- ference, še posebej pa sklepe 4. seje predsedstva ZKJ in 10. seje predsedstva ZKS o gospodarski stabilizaciji. Komite bo tudi poudaril, da omenjeni sklepi ne veljajo zgolj za gospodarstvo. Prav tako jih morajo uresničevati tudi v samouprav- nih interesnih skupnostih, občin.ski skup- ščini in izvršnem svetu, šolstvu, bankah in drugod. Ena temeljnih nalog v prihodnjem ob- dobju bo tudi poglabljanje že doseženih samoupravnih odnosov. Še posebej velja to za tiste delovne kolektive, kjer kljub ugotovljenim dobrim možnostim za usta- novitev dveh ali več TOZD s tem odla- šajo. Takih gospodarskih organizacij v občini ni malo, prav tako ni malo rezerv za poglabljanje samoupravnih odnosov. To in uresničevanje politike gospodarske stabilizacije bo osnova za delo žalskih komunistov v prihodnjem obdobju. BRANKO STAMEJČIC £ KARDELJ NA ZDRA VLJENJU Prod dnevi je prišel v Rogaško Slatino na zdravljenje član predstnlstva SFRJ, Edvard Kardelj. V Rogaško Slatino je prišel po uspešni operaciji v Kliničnih bolni- cah v Ljubljani in se bo tukaj zadržal nekaj časa. Ob prihodu v Zdravilišče so ga pozdravili direktor Zdravilišča Lojze Libnik ter primarij, dr. Albert Završnik. Kolektiv mu je zaželel dobrodošlico s šopkom cvet.ja, Foto: Bato Batalski CELJE PRI- SPEVEK V torek popoldne je bila v Celju seja izvršnega odbo- ra OBK SZDL. Dnevni red je obsegal tri točke, in sicer obravnavo odloka o pri.spev ku za uporabo mestnega zemljišča, dogovor o organi- zaciji javne razprave o sta- tutu in oblikovanje predra- čuna občinske konference SZDL. Najbolj živahna in za- nimiva razprava pa se ,je vne- la ob prvi točki dnevnega re- da. Mestna zemljišča so se- daj razdeljena na kategorije od I do IV, ki se bodo za različna območja mesta Celja spremenile, ker so postali ne- kateri predeli mesta enako komunalno opremljeni. Pri- spevek za uporabo mestnega zemljišča pa se ne bo povi- šal. S temi sredstvi bo v Celju nujno treba urediti javno razsvetljavo, zelenice, makadamske ceste, podhode in podvoze. Pomembno za Celje je tudi, da je repub- liška skupnost potrdila pro- gram asfaltiranja cest na območju Celja. Tu pride predvsem v poštev rešitev celjskega križa, proboj na jug in razni podhodi. Zavod za napredek gospodarstva je pripravi! predlog preureditve mestnega jedra in posamez- nih predelov mesta. Predlog za povišanje pri- spevka za uporabo mestnega zemljišča je bil dan v javno obravnavo 5. decembra 1974. Res je, da gre spet za po- dražitev, ki bo prizadela ob- čanovo plačilno kuverto, ven- dar moramo vedeti, da bo to nam vsem v prid. M. P. NT m RC PRED SliVESTROVIM Ne mislim, da hi marali prav v zadnjih minutah starega leta misliti na vaš Novi tednik in na vaš Ra- dio Celje. Toda skupno z nami ocenite v zadnjih dneh tega leta, kaj smo dobrega in slabega zapisali v naše delo. V poročanje, v pisanje in kaj moramo storiti, da bo leto 1975 boljše. če sodim po vaših pismih, res, hvala zanje, nisem slabe volje, čutim, da smo dobri prijatelji. Kritike ni malo, a tudi pohvale niso redke. Pri nas smo obojega veseli. Še vedno vas je nekaj, ki nas hudo grajate za- radi spotakljivih slik na zadnji strani. Drugi pa s pr- stom žugate in zapovedujete — da pustite pri miru to stran! Znajdi se^ če se moreš. Včasih me kar mrzlo oblije zaradi vseh groženj. Pa se spomnim, da smo ljudje po srcu vendar dobri in raje kako grdo več po- vemo, kot pa zares naredimo. Ljubezen po svetu še nekaj časa bo, pa jo bo zmanjkalo. Ker nimamo več gradiva. A že pripravljamo zanimive zapise o poroč- nih obredih pri različnih narodih sveta. Nekateri ste hoteli zdravniške nasvete. Sedaj so. Pa humor. Nekaj več ga je, to morate skoraj priznati. Kmetijska stran še ni čisto zlezla iz plenic, pa bo. Družinslco kroniko dela sedaj Mateja Podjedova. Z vašo pomočjo je lahko kronika boljša. Nekaj načrtov imamo za kroniko in druge straJii. Vsak predlog nam bo zares dragocen. Nisem vas še vprašal, ali ste zadovoljni s podlistkom na straneh, kjer so pisma. Kaj pa moda in Priporočamo? Ocenjujte! ^ Ocenjujte naše delo, saj je namenjeno vam. Vsakemu bralcu in poslušalcil. Za naš radio smo letos še posebej lepo skrbeli. S samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori z delovnimi kolektivi in občinami smo združili čez 35 starih milijonov za UKV oddajnik in potrebna preure- ditvena dela. Prav te dni smo končali z akustično op- remo radia, kar nas je stalo 15 starih milijonov. Na- ročili smo novo mešalno mizo, za katero bomo mo- rali odšteti okrog 20 starih milijonov. Kupili smo no- ve študijske magnetofone in druge tehnične naprave za čez 10 milijonov. Zakaj? Da bo radijski program še boljši. Da ga boste jasneje slišali. Da bo segel do Solčave in Radeč, da bo pajel celo celjsko območje. UKV oddajnik bomo postavili v letu 1975. RTV Ljub- ljana pravi, da ima težave. Mi pa smo OZD in TOZD na celjskem območju tudi za leto 1975 predlagali zdru- ževanje sredstev za sofinanciranje informativne dejav- nosti NT in RC. Zakaj? Da bi razširili obseg in kakovost lokalne in- formacije. Ko smo se odločali za prepotrebne naložbe v studio našega radia, smo se zavedali, koliko nam tudi manj- ka do še boljšega programa. Če ne prej, v prihodnjih treh mesecih bomo sedanjo, že obogateno programsko shemo še dopolnili. Nismo brez načrtov. Tri ure dnev- nega programa pa seve ni enostavno spraviti v eter. V redakciji pa nas je malo. Leto 1975 za oba regionalna medija NT in RC ve- lja tiha, trdna želja — še večja kakovost. Razširjali se bomo samo toliko, kolikor nam bodo dovoljevala sredstva. Radi pa bi vas včasih razveselili s kakšno posebno številko NT. Pa z več javnimi radijskimi od- dajami. Z letečimi uredništvi, kot je bilo na Henini, na primer. Sredstva niso odvisrui le od nas. Pisal sem že o tem, koliko preveč prostora odstopamo reklami in propagandi. A moramo. V RC in NT bo manj reklam, če bomo dobili več družbenih dotacij, če bomo zdru- žili več sredstev s sporazumi in dogovori. Kajti naša osnovna dva dohodka prltečeta iz »menjave na trgu« — s prodajo časopisa in reklamo, s prodajo prostora v RC in NT. Smo potemtakem delovna organizacija posebnega družbenega pomena. Skrbno moramo gle- dati na vsak dinar in se dobro uveljaviti v tržni me- njavi, časopisa ne bi radi podražili. Do vaše jeze in kritik, zaradi pretirane količine reklam, bomo sicer razumevajoče obzirni, a tudi vas prosimo za sodelo- vanje in razumevanje. Največ takrat, ko boste v kolektivih govorili o ob- veščanju in se boste odločali, ali podpišete samoup- ravni sporazum o sofinanciranju informativne dejav- nosti NT in RC. Veste, naših nalog v delegatskem sistemu se prav dobro zavedamo. V NT in RC smo vnesli posebne ru- brike in oddaje za delegate, še nismo rekli zadnje be- sede. Ne bomo samo skrbno spremljali življenja dele- gacij. Predlagali bomo tudi delegatsko, samoupravno organiziranje informativne dejavnosti v Celju j,n na celjskem območju. Najbrž bomo s posebno samoup- ravno interesno skupnostjo za obveščanje lahko v večji meri spodbudili odgovornost za celotni sistem obveščanja — od TOZD do ravni občine in območja. Ako pogledamo nazaj, potem vidimo, da našega de- la nismo omejili le na pisanje. Organizirali smo sreča- nja z bralci in sodelavci z materami z več otroki. Do- pisniki. Premalo in preveč kampanjsko. Se bomo po- pravili. Odšli smo z ekipo NT in RC med vas in vam zaigrali in zapeli na javnih oddajah. Izpeljali smo na- gradne igre. Prevzeli smo skrb za novinarje na sindi- kalnem kongresu. Pred dnevi smo uspešno izpeljali Teden domačega filma. Ustanovili smo prvi sosvet — za športno stran NT in za športni pregled v RC. Po- storili smo še to in ono — in obrnilo se je leto, kot da bi se šele včeraj zbudili z mačkom po hudi silve- strski noči. Je še dovolj časa za bilance. Zato — kon- čam. Tudi poslej bo tako. NT in RC bosta pisala in pri- povedovala o čolveku. Delavcu. Občanu. O naših uspe- hih in težavah. O tem, kako delamo. Kaj snujemo. Ka- ko samoupravljamo. Kako smo začeli ravnati naše družbene poti po delegatsko, če bomo odgovorno in boljše delali, če bomo trdno samoupravno povezani, ne bo težav, ki jih ne bi zmogli. A veste, na kaj ne smemo pozabiti? Na sočloveka! Naša pot do človeka ne vodi mimo človeka. Zato si^ zaželimo v letu 1975 veliko človeškega v naših vsako- dnevnih srečanjih in odnosih. Vaš 'irednik 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 ROGAŠKA STEKLARNA Kolektiv steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini ubira svoja pota. Pravzaprav nič nenavadnega, pa ven- dar ... V tem ko so zaklju- čevali delo v stari polirnici, so zgradili novo. Moderno. Vtem ko zaključujejo grad- bena dela za novo brusilnico, imajo tudi nove stroje, da delo med stenami ne bo sta- lo. Nova tovarna vs^se ob sta- ri. In vendar ne stojijo niti en dan. Vse je preračunano, vse vsklajeno. Proizvodnja teče dal je.- V steklarni imajo dober razvojni program. Vedo, kaj hočejo. Takšni so tudi vidi- ki. Zato jih morebitni in tre- nutni problemi ne spravlja- jo s tira. Tudi takrat ne, ko spoznavajo nesmisel obraču- navanja izvoznih premij. Za- mislite se — dolar, plačan iz zahodnoevropskih držav je manj vreden kot tisti, ki pride čez veliko lužo. In četudi je blago namenjeno potrošniku v Amerilco in če- tudi ga ameriški kupec pla- ča preko svojega evropskega predstavnika. Dolar ni dolar. Odvisno je, kje ga nakažejo. Če ga nakažejo v Ameriki, dobijo prekomorsko premi- jo, sicer p«, ne. V steklarni se sprašujejo, kako dolgo še tako? V steklarni že nekaj let gradijo kar naprej. In tudi zdaj, ko se beli nova bru- silnica in so spravili pod streho druge obrate, so že zakoličili novega. »Naš cilj je v tem, da za- držimiO v proizvodnem proce- su vse tiste faze ročnega de- la kot brušenje stekla, zara- di katerih smo postali znani, ugledni in cenjeni ix)vsod in da mehaniziramo vse druge, ki jih lahko. Tako dosegamo tudi večje učinke, boljšo kvaliteto ... in uspeh, se ka- že na vsakem koraku,« je de- jal direktor dipl. inž. Vojo Djinovski. Steklarna v Rogaški Slati- m je tisti kolektiv, ki izvaža približno 50 "o, svoje proiz- vodnje. Njena letošnja reaili- zacija bo okoli 14 milijard starih dinarjev, sicer pa bo- do do konca leta samo v Rogaški Slatini izdelali okoli 1,3 milijona kg izdelkov. Izreden uspeh dosega nji- hova trgovina v Beogradu, kjer so minule dni zateležiili že milijardo starih dinarjev prometa! Te dni pa je rogaška ste- klarna presenetila tudi Za- grebčane. Skupaj z muzejem umetnin in obrti je pripravi- la razstavo svojih izdelkov, ki je imela tudi spričo pro- daje izreden odmev. Kolektiv je pripravljen tu- di na novo leto. Že od ja- nuarja dalje, lahko bi zapi- sali celo od prvega dne v novem letu, bo tekel izvoz na ameriško in zahodnoev- ropsko tržišče po sprejetem planu. Tržišče je zagotovlje- no, pogodbe podpisane. Steklarna pa se lahko po- hvali še z nečim. Z novimi čistilnimi napravami, za ka- tere je odštela blizu 300 mi- lijonov starih dinarjev, je za- gotovila zdraviliškemu kraju čisto okolje — zrak in vodo. Naprave že delajo in lahko bi bile zgled vsem drugim. Ob novi tovarni pa rase tudi novi rod rogaških ste- klarjev. Novi zarodek je obrat v Kozjem, novi delavci pa prihajajo tudi z Veterni- ka. Skoraj vsi se prvič sre- čujejo s tovarno, stroji in drugačnim načinom življenja. Novo jih miče in usvaja. Tu- di brušenje stekla. Tudi tisti krista.lni izdelki, ki vsak dan potujejo čez v»liko lužo, bo- do kmalu prišli iz rok mladih fantov z Veternika. - SA VINJSKI MAGAZIN OBNA VLJA Trgov.sko podjetje Savinjski magazin Zalec je v tem mesecu odprlo kar dva prenovljena lokala in eno novo samopostrežno trgovino v Taboru. Poslovalnico Žalec 2 so v celoti obnovili ter na novo opremili. Dobila je c«'n- Iralno ogrevanje, novo hladilno tehniko in ves ostali inventar. Trgovina je tako s tem povečala kapaciteto in kvaliteto ponudbe. V centru 2alca pa se lahko Savinjski magazin pohvali z novo adaptiranim lo- kalom, ki je precej popestril dosedanjo monotonost v 2alcu. Gostilna Hmeljar je sodobno urejena in opremljena. Na posnetku novo gostišče Hmeljar. Tekst in foto: T. Tavčar LIK SAVINJA Delovna organizacija LIK Savinja iz Celja je v obdobju od januarja do oktobra v letošnjem letu zabeležila ugoden finančni rezultat in je dosegla do meseca oktobra že 88 % predvidenega celotnega dohodka. Tako je presegla podjetniško akumulacijo, ki je bila predvidena v gospodarskem načrtu za letošnje leto, za 3 %. LIK »SAVINJA« proiz- vaja furnir že približno dvajset let. Proizvodnja se je pričela na doma iz- delanem nožu, kateremu se je kasneje pridružil še eden ter dve luščilki in sušilnice. Tako se je de- lalo do danes in se v ta obrat ni že deset let nič investirala, kapaciteta fur- nirja pa je ves čas enaka in znaša 4 milijone kv. m plemenitega furnirja in 2.400 kv. m luščenega fur- nirja. V tem času se je močno iztrošila strojna op- rema in tudi tehnologija ne omogoča več primerne produktivnosti. Ker pa se v svetu pora- ba plemenitega in luščene- ga furnirja povečuje, so v LIK-u Savinja v Celju na podlagi tržne, analize v svetu ugotovili, da so da- ne možnosti za večjo pro- izvodnjo furnirja. Izraču- nali so, da bi lahko proda- li na svetovnem trgu oko- li 20 milijonov kv. m ple- menitega furnirja na leto. Poleg domačih drevesnih vrst bodo kot surovino uporabljali pretežno trop- ske lesove z lastno eks- ploatacijo v Centralno af- riški republiki in drugod (Južni Ameriki, Severni Ameriki, Indokini). Obrat nove furnirnice bodo zgradili na novi loka- ciji, stara furnirnica pa bo tako dolgo služila na- menu, dokler ne bo stekla proizvodnja v novi. Skladi- šče hlodovine bo zajemalo cca 15.000 kv. m površine, proizvodnja pokrita hala bo velika cca 10.000 kv. m in &klp>dišče furnirja bo ve- liko 10.000 kv. m. Hala ho opremljena s 5 noži, tre- mi sušilnicamJ; in dvema linijama škarij. Skladišče furnirja bo mehanizirano. Ko bo izdelana celovita investicijska dokumenta, cija (do 15. januarja 1975); bodo v Lik »Savinja« in v razvojnem programu SLOVENIJALES pričeli z gradnjo nove furnirnice, katere vrednost ocenjuje- jo na 22,5 milijard starih dinarjev osnovnih sred- stev. Za obratna sredstva pa bodo potrebovali še do- datnih 7,5 milijard starih dinarjev. Za opremo ra- čunajo v Liku »Savinja« na tuj kredit (6 milijard SD). 30 odst. naj bi bila udeležba bančnih Sred- stev, za ostalo pa bodo koristili lastna in združe- na sredstva SOZD »SLO- VENIJALES«. j ŽIVILSKE TRGOVINE V SOBOTO DO TREH? Poslovno ziruženje Ko- neks in občinski odbor sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti v Ce- lju sta se lotila akcije, katere rezultat naj bi bil skrajšan delovr^i čas ob sobotah popoldne v živil- skih trgovinah. Po tej pobudi naj bi bi- le živil >ke trgovine ob so- botah c^itprte samo do tretje (15. ure) ure popol- dne in ne več tako kot- doslej, do sedmih zrečer. Gre za akcijo, ki naj olajša položaj zaposlenih žensk, v pretežni večini mater in jih izenači s tr- govskimi delavkami v dru- gih trgovinah, ki že od dolgo poznajo prosto so- botno popoldne. Pobuda pa ima v dolo- čeni meri tudi ekonom- ske razloge^ saj trgovci ugotavljajo, da se po sil- nem navalu v jutranjih in opoldanski urah, pro- met v poznih urah popol- dne in proti večeru ob so- botah močno poleže. To likfati pomeni, da so go- spodinje pravočasno opra- vile vse nakupe in da ne čakajo na zadnje trenut- ke. Kot vse kaže, bo sled- nja pobuda sindikata in trgovcev naletela na ra- zumevajoč odmev, saj je tudi uikinLtev nedeljske dopoldanske dežurne služ- be v živilskih trgovinah pokazato, da je bil ko- rak uipiraiviičen. .Gre sa- mo za navade^ ki pa jih je moč spreminjati. Tu- di ob dobri volji in ra- zumevanju položaja dru- gih. Predlog, da naj bi bile živilske trgovine ob so- botah popoldne odprte sa- mo do tretje ure, je v raz- pravi. Sicer pa se vsi sku- paj zavzemajo, da naj bi ziačel veljati takoj po no- vem leitsi. MB PRIZNANJE F. LUBEJU v sredo se je na medobčinskem sve^u ZKS v Celju se- kretar Janez Zahrastnik zahvalil Franju Lubeju, doseda- njemu direktorju Ljubljanske banke, podružnice za kme- tijstvo, za dosedanje delo, ki odhaja na novo pomembno dolžnost, na osrednjo institucijo LB v L.iubijano. Janez Zahrastnik je v svojem nagovoru poudaril dolgoletno ustvar- jalno delo Pranja Lubeja pri razvoju širšega celjskega območja, p>osebej za razvoj kmetijstva. Dslež. ki ga ie h ra- njo Lubej vložil v razvoj kmetijstva je izredno velik. To dokazujejo tudi uspešni rezultati investicijsicih naložb, in- tegracijski procesi ni drugi uspehi, ki jih je doseglo kme- tijstvo na celjskem območju. Slovesnosti so prisostvovsli tudi sekretar.]! regijskega aktiva komunistov za področje kmetijstva Peter Hlastenc, SLOVENSKE KONJICE NOVOLETNA ŽELJA v Konusu, v TOZD Krom, dela Jože Jurič, mlad fant, ki smo ga pred dnevi pobarali o njegovih novo- letnih željah. Jože ni bil prezahteven. Nasprotno, vse, kar je povedal, je bilo pravzaprav globok izraz vseh mladih, ki delajo v Konusu in čutijo prav tako kot on in se spopadajo s prav takšnimi problemi kot on. »Predvideno je bilo, da gremo na izlet, a bomo ta denar raje uporabili za novoletno zabavo. Morda si bo kdo to napačno razlagal, vendarle se nam to zdi najpametnejša rešitev. Tako malokdaj smo skupaj, ta- ko redko si povemo, kar nas teži, kar želimo in kar nam je skupnega, da bo ta naša žabam pravzaprav edinstvena prilika, da se srečamo. No ob tem bi lahko razvil svoje misli naprej in povedal, da mladi v Konusu nimamo prostora, kjer bi se srečevali, poklepetali in da je to pravzaprav ne samo moja novoletna želja, pač pa želja vseh mladih v Konusu. Tudi bi bilo prav, če bi v Konusu nudili mladim več možnosti za izobraževanje, za dopolnilno izobraževanje ali da bi vsaj pokazali več pozornosti. Je že tako, mlad človek je željan znanja, če pa do tega ne more .priti postane zagrenjen. Tudi sam bi se v letu 1975 želel izobraževati, dokončati osemletko in se potem vpisati v srednjo šolo . . . Se bi lahko našteval: želim, da bi bili boljši delov- ni pogoji, boljši osebni dohodek, več razumevanja med člani kolektiva .. .« Jožetove želje ob novem letu niso majhne, a so najbrž izvedljive. Še več, njihova izpolnitev je celo družbeno pomembna in utemeljena. MILENKO STRASEK št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 KADRI UČITELJ NA SESTANKU Da manjka v Sloveniji ne- kaj več kot 1550, v naši re- giji pa nekaj več kot 200 učiteljev, je skoraj vsem zna- no. Da je delo opravljeno — učni načrt moramo uresni- čiti — morajo drugi bolj stisniti, napeti vse moči, je že manj znano. Se bolj-ne- znano pa je, da gre na na- ših šolah ob tem kroničnem in težko ozdravljivem pri- manjkljaju kadrov skoraj vsak dan iz šole na strokov- ni samoupravni, družbeno politični itd. sestanek, semi- nar, razgovor itd. še kak učitelj. Da pa ne bo prepi- rov — mogoče en dan res nihče, zato pa drugi dan ve- liko več! V šolah pač stisne- jo delo še za enega. Do sem, če se ne spuščamo v posledice, ki se tičejo učenca, je še vse v redu. Ni pa več v redu, ko začne- jo na šoh eni ugotavljati — jaz delam več, ker nadome- ščam, zato mi pripada nad- ura. Oni drugi, ki sedi na seji m se izpopolnjuje, pa: jaz tudi delam, zato mi pri- pada normalni osebni doho- dek, že itak sem, tako bo marsikdo menil, zamudil dve naduri. Sedaj bi mi radi zni- žali še OD. Dnevnice tudi ni, ker je vse preblizu! Še huje pa zmoti ta razmišljanja ti- sti, ki ugotovi, da ima šola zaradi teh »izostankov« več- je stroške, ki jih niso plani- rali, pa jih zato šola ne mo- re »pokriti« iz rednih po- godbenih sredstev. Mogoče bodo zato »trpeli« vsi, ker bodo pač znižali vrednost točke, mogoče celo določili učne ure za seniinarista po- poldan itd. Po takem razmi- šljanju in glasnem ugotavlja- nju na šolah je jasno: Nič seminarjev in sestankov, nič samoupravnega dela m izo- braževanja, pa bo mir v hiši. Nihče ne bo zahteval kaj preveč. Takšno nepravilno gledanje na šolah o samoupravnem delu v najširšem pomenu be- sede je milo rečeno antisa- moupravno in tudi antičlove- ško. Takšna razmišljanja je treba obsoditi in jasno pove- dati, da imajo člani delega- cij, enako pa velja za vse, ki smo jih izvolili v različne družbeno-politične organizaci- je, kot delavci šole, ki se izo- bražujejo na različnih semi- narjih pravico in dolžnost, da se vseh teh oblik dela, po- udarjamo oblik dela, v ka- terih imajo svoje naloge in obveze, udeležujejo! V tem času so opravili svoje delo, zato so opravičeni do svoje- ga rednega osebnega dohod- ka. Dela pa ne more nado- mestiti, ker je v tem času delal! če bi bilo drugače, bi lahko na vse oblike dela iz- ven šole hodil le tisti, ki ne uči. Zato je potrebno s pla- čanim nadomeščanjem dopol- niti »šolsko« delo, saj je uči- nek v njegovem delu kasne- je večji. Tako vsaj mora bi- ti. Ob tem spoznanju pa je jasno in to bi radi opozo- rili, da bodo morali sred- stva za nadomeščanje iz naj- različnejših družbeno potreb- nih vzrokov primakniti v in- teresnih skupnostih. Ko bo denar, ne bo, prepirov. Vsaj razlogov za prepir ne! J. ZUPANČIČ OBRAZI DAMJAN BRVAR Ni naključje, da ;e hit med tistimi, ki so v času celjskega Tedna domače- ga filma stopili na oder unionske dvorane in pre- jeli priznanje, tudi Dam: jan Brvar, direktor Kino- podjetja Celje. Damjan je že tako »star Celjan«, čeprav pravi za- se, da je Zagorjan, da m potrebno opisovati nje- gove življenjske poti, ki ga je vodila iz Izlak do Celja, od odraščanja v skromni družini, sodelova- nja in pozneje aktivne udeležbe v NOB let stare šinstva v JLA do poznej- šega predsedstva Okraj- ne zveze kulturno prosvet- nih organizacij v Celju. Že več kot dobro deset- letje je direktor majhnega kolektiva kinopodjetja, ki pa s svojimi uslugami »da- je užitek« najrazličnejšim ljudem. Je človek, na 'caterega večkrat gledalci stresajo prah in pepel — čeprav ne vedo zanj — saj nekateri ne marajo italijansko španskih koprodukcij, dru- gi pa ne vzhodnih umet nin na naših platnih. Skratka, ofcu.s publike je težko zadovoljiti, še bolj pa blagajne mnematogra- jov. večkrat sva govorila o repenoarni poaiiki našin Iren kinemacugrajov, saj sem bil večkrat prepričan, da v Celju »vrtijo« slab- še filme kot drugod. NO, temu ni tako. v Celju vi- dimo vse, kar Jugoslavija na »filmskem trgu« kupi, zaraai malo, denarja pa vidimo kvalitetne filme mnogo pozneje kot dru- god, mi je dejal. Damjanu zato ni vseeno, preveč skrben je, da bi samo skomignil z rameni. Kdor stopi v pisarnice Kinopodjetja, ga takoj za- gleda za pisalno mizo obi- čajno s telefonsko slušal- ko v roki, ko »nagovarja« distributerja, naj čimprej pošlje zaboje s filmom. Neprenehoma je v giba nju, skrbi, da se ne bi kje zataknilo, hkrati pa vedno najde toplo in prijazno besedo za prijatelja, ki je »zajadral« k njemu. To njegovo živahnost še bolj ponazarja dejstvo, da se vsakodnevno vozi v služ- bo iz rodnega Zagorja. Kadar kaj zaškriplje, je njegova prva skrb — kaj bo dejala publika. In ko vidi po predstavi med vr- stami pravo smetišče, ne vzdihne, le pogieda okoli sebe in si misli svoje. Vse njegovo delo pa je že vrsto let pretkano z ljubeznijo do plmske umetnosti. Zato je tudi eden aktivnih tvorcev po- globljenega spoznavanja filma preko mladinskega in pionirskega filmskega gledališča, ki že devet let načrtno vzgaja generacijo za generacijo, da bi tudi v veličastnih in bleščečih barvah na filmskem plat- nu ločili dobro od sla- bega. M. SENIČAR LJUBNO OB SA VINJI To, kar se je zdelo pred letom in prej kot neuresnlč- Ijivo kot sanje, se zdaj iz- polnjuje. Na Ljubnem ob Savinji so se v soboto, 21. t. m. lotili doslej največje in- vesticije v zgodovini tega kraja — graditve 2.056 tov. metrov velike hale, za p>o- trebe TOZD kovinarstvo gradbenega podjetja Gradbe nik. Nova proizvodna hala pa tudi usmeritev kolektiva splošnega gradbenega pod jetja v kovinarsko stroko sta rezultat dela in uspehov, ki jih je ta skupnost dosegla v zadnjih letih. Razvila se je iz majhne obrtniške dejavno- sti in našla svoje mesto tu- di v kovinarstvu. In še več. Ljubenci so našli hvaležno oporo pri šempetrskem SIP. In tako je tudi nova hala posledica poslovnega sodelo- vanja s šempetrskim kolek- tivom. Pretežni del proizvod nje, okoli 90 odstotkov bo namreč prevzel SIP. To bo- do sestavni deli — zvarjenci — za kmetijske stroje, ki jih izdelujejo v Šempetru. Poleg tega bodo nadaljevali s proizvodnjo roletnih okvir jev za GLIN Nazarje ter s kooperacijsko proizvodnjo s SKIP Ljubljana. S postavitvijo nove hale in razširitvijo proizvodnje še bo število zaposlenih v Grad- beniku povečalo za 120 ali od 218 na 340. To je za Ljub- no veliko, izredno. Hkrati s tem se bo za okoli 50 od- stotkov povečal celotni doho- dek itd. Prednosti torej veli ke. In ne samo v tem. Od- piranje novih delovnih mest pri Ljubnem ni kjerkoh v Gornji Savinjski dolini po- meni tudi zmanjšanje tiste migracije, ki se suče okoli tisoč delavcev vsak dan. To- liko delavcev se namreč iz mozirske občine vsak dan vozi na delo v druge občine. Poslej jih bo sto manj. In dalje. Pospešeno zapo- slovanje domačinov bo tudi prispevalo k zmanjševanju sedanjega odseljevanja na iz- redno občutljivem obmej- nem območju. Vrh tega po- meni nova hala in razširjena proizvodnja pomembno go spodarsko krepitev kraja, Ljubnega. Ljubenci so moč- no podprli prizadevanja svo- jega kolektiva Gradbenika po gradnji nove hale Zdaj je na vrsti Gradbenik, da se še bolj oddolži svojemu za- ledju in mu pomaga (tudi doslej te pomoči ni odrekal) pri reševanju komunalnih in drugih vprašanj. Za novo investicijo bo Gradbenik odštel okoli 1,1 milijarde starih dinarjev. Po načrtu naj bi novo pridobi- tev odprli za praznik mozir- ske občine, septembra 1975. leta, ko bo na Ljubnem sploh velika proslava, zdru- žena še z drugimi uspehi. Vgraditev temeljnega kam- na za novo proizvodno halo so povezali z zborom kolek- tiva, na katerem so sprejeli samoupravni sporazum o združitvi dveh temeljnih or- ganizacij združenega dela — gradbeništvo in kovinarstvo — v delovno organizacijo. Si- cer pa so ta praznik, ki so ga z obiskom počastili tudi vsi najvidnejši predstavniki občinske skupščine in druž- beno političnih organizacij občine, združili s prostovolj- no delovno akcijo na novem gradbišču. Trije najstarejši delavci ljubenskega Gradnenilca: .'\lojz Mikek. Ivan Pergovnik in Ciril Vratanar vgrajujejo te- meljni kamen za novo halo. TURIZEM Savinja ob svojem gornjem toku, pred Solčavo. Sicer pa je ta prijazna vasica tudi znana turistična posto- janka. ROGAŠKA SLATINA OBETAJOČ LEPOTEC O novem hotelu Donat v Rogaški Slatini, slavnostna otvoritev je bila prejšnji teden, je bilo tudi v našem časopisu že toliko povedanega, da ne bi ponavljali starih resnic. Tudi ne bomo v današnjem zapisu ove kovečili besed slavnostnih govornikov. Povedali borno le, da je otvoritvi prisostvovala množica gostov, med njimi je bil tudi podpredsednik izvršnega sveta S RS, Zvone Dragan ter drugi visoki gostje in da so bili vsi zelo zadovoljni z novim lepot-cem, ki nosi zveneče ime hotela A kategorije. Raje bomo poudarili ekonomsko utemeljenost nove zgradbe. Rogaška Slatina je znano zdravilišče, zato je tudi povpraševanje po uslugah veliko. Domala vsi hoteli v Rogaški so bili zgrajeni pred prvo svetovno vojno, po prvi pa le dva. V obdobju po drugi svetovni vojni Rogaška Slatina ni gradila, z izjemo Terapije, ki je opremljena tako, da lahko konkurira tudi deželam, iz katerih prihajajo na zdravljenje gostje-pacienti. Po- vpraševnje je nenehno naraščalo, kapacitete pa so ostale enake, se pravi, premajhne. To je bil pravza- prav vzrok, da so se v Zdravilišču že pred leti odlo- čili, da zgrade nov hotel. Zaradi investicijskih težav in nerazumevanja tedanje investicijske politike se je gradnja zavlekla vse do današnjih dni. Prav gotovo je gradnji novega hotela v Rogaški Sla- tini botrovalo tudi dejstvo, da je bilo nujno treba iz- boljšati ponudbo in organizirati hotelsko službo na višjem nivoju. S sedanjimi hoteli to kljub maksi- malnemu vlaganju ni bilo mogoče. Vse skupaj je postalo kritično zlasti še v zimskih mesecih, ko je sezona zaradi neurejenih razmer skorajda zasipala kljub velikem povpraševanju. Ne bo odveč povedati tudi to, da je novi hotel edini hotel A kategorije v zdravilišču. Končno je tudi investicijska naložba po predhcile premajhne. Hkrati s temi ugotovitvami lahko zapišemo tudi to, da se je vzp>oredno z rastjo vseh nočitev večala tudi udeležba tujih gostov. Številke torej dovolj povedo nejeveriiim Tomažem. Vrelci, torej kapaciteta načrpane vode, pa laheo nudijo še več, kot je že izkoriščeno. Maksimum še ri prekoračen, zatorej tudi še ni končana modernizacija zdravilišča, ki pa je vendarle s hotelom Donat dosegla zadostitev želja večine v Zdravilišču Rogaška Slatina. Milenko Strašek OPERETNI KONCERT V slovo od starega m v pozdrav novemu letu pnre ja celjsko olepševalno in turistično društvo jutri, v Pt^Kk?'.:. 27. t. m. novoletni operetni koncert, ''.ačel se bo ob 18. uri v veliki dvoraru Narodnega doma. Lepe operetne melodije Leharja, Gregorca, Zellerja, Tjardoviča, Kalmana, Dostala, Millbckerja in Straussa oouo izvajaU prvaka ljubljanske opere Zlata Ognjano Vič, Sonja Hočevar, Rudolf Franci, Drago čuden in Marcel Ostaševski ob spremljavi Zdenke Lukec-Cuden. Vmes bo zanimiva modna revija. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK MED DELEGATI LAŠKO v človek je spoznal, da je zdravje dobrina, ki jo velja čuvati, ker je prvi pogoj za delazmožnost in človekovo srečo. Daje nam moč in oporo, da smo življenju kos. Zdravstveno varstvo je po svetu močno razširje- no in vsaka država si ga je uredila po svoje. Pri nas je z novo ustavo po- stavljeno na trdne teme- lje. Kako pa se zdrav- stveno varstvo izvaja v posameznih primerih in posameznih občinah, je skupek vprašanj, kjer imajo svoje mesto zdrav- stvene strokovne službe, tradicija zdravstvene služ- be, posluh družbeno poli- tičnih organov za zdrav- stveno varnost občanov — in ne nazadnje so tu so- udeleženi tudi krajani sa- mi. Ni jim vseeno, ali imajo urejeno ali neure- jeno zdravstveno zaščito. Zainteresirani so, ali se jim lahko nudi p>omoč v sili ali morajo po njo daleč v sosednji kraj. Tudi za to jim je mar, ali imajo enega ali več zdraivnikov, ali čakajo eno ali več ur po čakalni- cah. Če bomo danes spre- govorili o zdravstvu v laški občini, to ni na- ključje. Na neurejene razmere so nas opozorili občani, ki jim ni vseeno, kakšno zdravstveno oskr- bo dobivajo. In sprego- vorili so tudi zdravniki, ki delajo v nemogočih razmerah. Povejmo za začetek, da je pri opisovanju zdrav- stvenih razmer v laški občini izvzeta zdravstve- na postaja v Radečah, kjer se zdravstvena oskr- ba odvija v zadovoljstvo vseh občanov, pa tudi zdravnikov. Trakt, ki so ga na novo pridobili na ta način, da so zanj pro- stovoljno delali štiri de- lavnike, kmetje pa so prispevali vsoto po viši- ni davkov, danes pono- sno stoji in v njem lah- ko opravljajo delo stro- kovno in tako, da so ljudje zadovoljni. Najbolj akutno je laško zdravstvo v Laškem sa- mem. Srečujemo se z dvema problemoma: s prostorsko stisko in s ka- dri, ki jih ni. Po sistematizaciji bi morali v Laškem delati štirje zdravniki, zdravita pa samo dva. Po novem letu bo ostal samo eden. Zelo priljubljena zdrav- nica dr. Barborakova od- haja na novo službeno mesto v Brežice, ostaja pa dr. Tone Velikonja, ki je v razgovoru dejal: »Trenutno s kolegico de- lava sama. Eden kolega je že dalj časa na bolni- škem dopustu. Iz Rimskih Toplic prihaja na pomoč naš strokovni vodja dr. Samo Pečar. To kar de- lam, ni več medicina. Hkrati delam v dveh ča- kalnicah. V čakalnici bol-i nega kolega in v svoji. —i Na naš raz5>is za zdrav- nika se ni nihče javil, ker mu nismo mogli po- nuditi stanovanja. Imeli dr. Samo Pečar so že stažista, pa je od- šel v Šoštanj. Naš sta- novanjski fond je pre- majhen, da bi lahko z njim reševali stanovanj- sko stisko naših zdravst- venih delavcev. V zdrav- stveni postaji Laško nas je zaposlenih 24 zdrav- stvenih delavcev, od teh imajo probleme s stano- vanji kar deset, med nji- mi je šest nujnih. Vložili smo pri stanovanjskem skladu občine prošnji za dve stanovanji. Videh bo- mo, ali ju bodo rešili. Poglejmo si še delavni teden dr. Velikonje. Ponedeljek: ambulantno delo od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Torek: od sedme ure do 14. v ambulanti, popoldne v pripravljenosti (obiski) Sreda: od 6. ure zju- traj do 7. ure zvečer de- lo v ambulanti, ponoči dežurni Četrtek:. od 7. ure v ambulanti, popoldne v pripravljenosti, ponoči de- žurni Petek: od 6. do 14. uri delo v dveh ambulantah, če ni dežuren. Dežurstvo pa ga doleti vsak tretji petek, soboto in nedeljo. Enkrat meseč- no se odpelje še v Ljub- ljano na specializacijo za medicinsko delo. »Zdravstveno varstvo la- ških občanov je zaradi nesprejemljivega kadrov- skega problema močno ogrožena,« nadaljuje v razgovoru dr. Velikonja. Zlasti pa imamo neureje- ne hišne obiske. Opravim le 28 do 50 hišnih obi- skov, zdravniki v drugih občinah pa tudi do 150 obiskov na teden. Brez patronažne sestre smo že štiri leta. Preventiva je na psu. Sistematskih pre- gledov otrok ne opravlja, mo, enako ne pregleduje- mo 300 borcev, ki jih imamo, ne izvajamo cep- ljenja prota gripi in ne opravljamo pregledov sta- rejših ljudi. Je to medi- cina, vas vprašam?« Ni- kakor ne, čeprav je tudi res, da drugod tudi ni vse rožnato. Na vpraša- nje, če je kot zdravnik ali kot laški občan koga obvestil o nevzdržnem položaju, je odgovoril, da se na to pripravlja. Z razmerami namerava se- znaniti samega župana. Tudi v zdravstveni po- staji v Rimskih Toplicah smo se oglasih. Tu ordi- nira dr. Samo Pečar, di- rektor strokovne službe ZP Celje — TOZD Laško. Našli smo ga v ordinaciji zdravstvenega doma v Rimskih Toplicah, ki je že nekaj let dorasel zdrav- stvenim potrebam kraja in okolice. čakalnico imajo samo eno in v njej čakajo na zobozdravnika in na splo- šnega zdravnika. Zdravni- kova ordinacija pa je majčken prostor v izmeri metra in pol krat dva metra. Komaj je prostora za stol in obiskovalca, ki sede lahko le tedaj, če so odprta vrata v sestrino sobo. Baje so načrti že pripravljeni nekaj let, a ker je nuja še hujša v Laškem, morajo z uresni- čitvijo počakati. V pomožni ambulanti v Jurkloštru pa imajo lepe prostore, le oprema je dotrajana. Tudi tu ordini- ra enkrat tedensko dr. Samo Pečar. Povrnimo se v Laško nazaj in poglejmo v kak- snih delovnih pogojih de- lajo zdravstveni delavci. Tam, kjer delajo zobo- zdravstveni delavci, se boje, da se bo udri strop. Ordinacija splošne ambu- lante, kjer smo se zadr- ževali, je pregrajena s špansko steno in admini- stratorka sliši vsak pogo- vor zdravnika s pacien- tom. Stavba, kjer delijo zdravstvene službe, je do- trajana. Pogovarjajo se o novi stavbi, oziroma zo- bozdravstvenemu traktu, kateremu bi v kasnejših letih prizidali še eno po- slopje, ki bi služilo za splošno medicinsko am- bulanto. Načrti za prvo poslopje so pripravljeni, skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje ima za to priprav- ljenih za sofinansiranje 60 starih milijonov. Kdaj se bo pričelo graditi in koliko bodo zmogli, če pa na stanovanjskem skladu občinske skupščine za to nimajo pripravljenega no- benega denaFja? Ko smo se pogovarjali z vodilni- mi predstavniki v laški občinski skupščini, so ve- deli povedati, da problem njihovega zdravstva ni bil še nikoli načet na nobeni seji njihove občinske skupščine. Z zadevo torej niso bili seznanjeni, ve- deli pa so, da je gradnja novega zdravstvenega do- ma v Laškem nujno po- trebna. Le kako priti do denarja? Morda bi jema- li za vzgled Radečane, ki so alann o zdravstvenih uslugah vzeli zares in sprožili akcijo, ki je vre- dna posnemanja. Na ob- činskem forumu v La- škem tudi niso vedeli, da je pri njih kadrovski problem zdravstvenega osebja, predvsem pa zdravnikov izredno pereč. Veliko več pa je vedel povedati Jože Krašovec, sekretar širšega politič- nega ZK La^ko, ki pokri- va pet krajevnih skupno- sti. Povedal je, da so v ožjem sestavu ZK že raz- pravljali o problematiki v zdravstvu in mislijo za začetnike ukrepati tako, da bodo pohiteli z ziva- vo stavbe za zobozdrav- stvo. še na krajevni skupno- sti smo povprašali pred- sednika Jožeta Keržeta in odgovoril nam je, da vidi sanacijo Laškega zdrav- stva le tako, da bodo v prihodnjem letu razpisali podaljšan samoprispevek tudi za zdravstvo in ne le za šolstvo. Mimogrede, o tej možnosti razmišljajo tudi sami zdravstveni de- lavci. Če potegnemo niti sku- paj, opazimo nekaj. Pri- zadeti zdravstveni delav- ci v laški občini bijejo plat zvona, a ne dovolj močno, da bi ga slišati na občini ali po novem delegacije krajevnih skup- nosti, od koder naj bi pobuda prišla. Občani se danes še vedno premalo zavedajo, da postajajo iniciatorji in izvrševalci problemov, ki jih najbolj žulijo. V Laškem je to njihovo zdravstvo. Koli- kor bodo ssmi ukrepali. toliko bodo imeli ali z drugo besedo, če bodo spoznali nujnost, da se laško zdravstvo okrepi (kadrovsko in prostor- sko), potem verjetno ne bodo puščali ob strani možnosti, ki se jim nu- dijo. Vzgled pa smo že omenili. Ni ga potrebno posnemati, verjetno pa bodo morali poiskati po- dobne rešitve, da bodo spravili na zeleno vejo zdravstveno varstvo ob- čanov. Tako bodo pre- nehali kratki stiki, ki so nastali med izvajalci zdra- stvenega varstva in odgo- vornimi činitelji na ob- činski skupščini, katerih posledice pa občutijo da- nes pacienti laške občine, delovni človek. Tekst: Zdenka Stopar Foto: Drago Mpihed Ordinacija dr. Sama Pečarja v Rimskih Toplicah CELJE: GOSPODARSTVO - UGODNI REZULTATI Izvoz celjskih delovnih organizacij je v devetih mesecih tega leta pre- segel vsa pričakovanja, ugotavljajo v poročilu od- delka za gospodarstvo celjske občinske skupšči- ne. NačrtovaM so, da se bo letos povečal za 40 odst., vendar pa so let- ne obveznosti dosežene že z 78.6 odst. Do konca septembra je izvoz dose- gel vrednost 34,5 milijo- na dolarjev, po uspešno- stmi rezultatov pa močno prednjačita Železarna štore in Cinkarna. Osnovni kazalci gospo- darskega razvoja potrju- jejo, da se ugodna rast celjskega gospodarstva iz prvega polletja nadaljuje tudi v tretjem tromeseč- ju. Tako se je v primer- javi z enakim obdobjem lani (devet mesecev) po- večala industrijska proiz- vodnja za 23 odst., real- ni družbeni proizvod za 15 odst., izivoz za 93 odst., osebni dohodki za 25 odst. in investicije v os- novna sredstva za 71 odst. Izredno pomembno povečanje pa beležimo pri produktivnosti ' dela, saj se je ta glede na lansko obdobje povečala za 13 odstotkov. K tako kvali- tetnemu premiku so pri- spevale nove kapacitete in boljša izkoriščenost pro- izvodnih zmo.gljivosti. Naj- večje težave so še vedno v kovinski industriji, kar je tudi povzročilo, da pla- nirana stopnja rasti (25) nirana stopnja rasti (25 odst.) ni bila dosežena. Povečala se je tudi za- poslenost, in sicer za 4,7 odst., žal pa s tem ni bil izboljšan kvalifikacijski sestav kadrovskega poten- ciala v občini, saj je med novo zaposlenimi še ved- no največ priučenih ali nepriučenih delavcev. Poprečni osebni doho- dek je dosegel višino 2.674 dinarjev, oziroma na področju gospodarstva 3.054 dinarjev, če računa- mo, da so se življenjski stroški v tem času dvig- nili za 23,5 odst., so to- rej realni osebni dohod- ki porash le za 2,3 od- stotka. M. S. ŠENTJUR: 58. MESTO Kljub velikim naporom, ki so rodili tudi izredne rezultate, je Šentjur še vedno na 58. mestu vseh slovenskih občin glede na ustvarjeni narodni doho- dek na prebivalca. Po- membna je ugotovitev, da Šentjur ne stagnira, tem- več so po letu 1970 vse stopnje rasti nad stopnjo rasti v Sloveniji. K te- mu so odločilno pripo- mogle nove investicije, ki so sicer rešile problem zaposlovanja — predvsem žensk — vendar je to še premalo, saj je kvalifika- cijska struktura kadrov nizka, pa tudi gospodar- sko in poslovno povezo- vanje ne teče tako, kot bi moralo, človek dobi nehote občutek, da ostaja Šentjur z nekaterimi de- lovnimi organizacijami v času močnega povezova- nja — osamljen. Takšna je tudi ocena, ki so jo v Šentjurju pripravili v iz- hodiščih za izdelavo sred- njeročnega programa družbeno gospodarskega razvoja občine za obdob- je 76-80. Po predvidevanjih bo- do vse stopnje rasti višje od slovenskih, za kar so pogoji tudi ustvarjeni predvsem s težnjo — po- spešiti razvoj manj razvi- tih območij. Tako plani- rajo poprečno letno stop- njo rasti družbenega pro- izvoda celotnega gospo- darstva v višini 10,5 odst. (v Sloveniji 7,4), delež skupnih materialnih vla- ganj v gospodarstvo 20 odst. (25,9), z moderniza- cijo nekaterih obratov pa bo raslo tudi zaposlovanje in sicer za 5,5 odst. (2,8). Stopnja rasti oseb nih dohodkov naj bi bila 7 odst. (Slovenija 6,5), kar pa je tudi za Šent- jur zelo občutljivo F>od- ročje, saj ravno zaradi nizkih osebnih dohodkov v nekaterih delovnih orga- nizacijah ni mogoče dobi- ti ustreznih strokovnih m oči. V izhodiščih so si za- stavili vrsto nalog, kate- rih uresničenje naj bi za- gotovilo realizacijo po- stavljenih predvidevanj. Med njimi so najpomemb- nejše p>ovezatii razdroblje- no gospodarstvo, izboljša- ta kadrovsko strukturo in zagotoviti dolgoročen raz- voj kmetijstva. M. S. št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 KOVI TEDNIK MEI^ DELEGATI OTROŠKO VARSTVO Celjska skupnost otroš- kega varstva je bila usta- novljena leta 1968 in te- daj je bilo v družbeno varstvo vključenih 9,5 od- stotkov vseh predšolskih otrok, v obdobju 1968 — 1974 so bili zgrajeni 4 no- iv vrtci, postavljen Pionir- ski dom ixi adaptiranih več oddelkov, taiko da je danes zajetih v vzgojno varstvene ustanove 24,6 odstotka vseh predšolskih otrok celjske občine. Šte- vilo otrok, zajetih v vrtce, se je v šestih letih pove- čalo za skoraj dva in pol krat, pa vseeno lahko re- čemo, da je to število še vedno premajhno in rast števila otrok v vrtcih pre- počasaia. Zakaj? Odgovor na vpraiSanje moramo osvetliti s treh plati. V Celijiu in celjski občini je še veliko število zaposlenih staršev, ki ni- majo urejenega viairstva svojih otrok. Starši puš- čajo otroke v neurejenih razmerah, na delovnem mestu pa so zato zaskr- bi j enijL_ngzbrani in zato manj produktivni kot de- lavci, katerih otroci se varno igrajo v vrtcUi. Pr- vi del odgovora je torej čisto ekcnomske narave. Trditev, da je še vedno premalo otrok vključenih v celjske vzgojnovarstvene z-avode, lahko navežemo tudi na \-edno glasnejšo zahtevo po širši družbeni vzgoji otrok, torej na dej- stvo, dia dobi otrokova vzgoja v vrtcu družbeni predznak, kar je za otro- kov razvoj in njegovo bo- doče delo še kako pomem- bno. In končno moiiamo reči, da zaradi prednosti, ki jo je morala dajati re- ševanju nakopičenih prob- lemov v industrijskih in mestnih predelih, skup- nost otroškega varstva ni uspela kaj prida storiti za premagovanje razlik med mestnimi in podežel- skimi otroki. Trditev lah- ko podkrepimo s prime- rom, da razen v Celju, Vojniku in štorah ni v no- benem kraju celjske obči- ne otroškega vrtca. Pora- ja se nam torej vprašanje, kaj smo v vseh teh letih storili za otroke, ki ži vi j o zunaj mesta, zunaj Celja? Res je, da je pos- kušala skupnost otroškega varstva premagovati razli- ke med mestnimi in pode- želskimi otroki tako, da je organizirala potujoče vrt- ce, ki so obiskovali otroke na podeželju enkrat te- densko. Kako bomo poskušali vsi mi skupaj s skupnost- jo otroškega varstva, ki je servis za uresničevanje naših potreb, želja in in- teresov, rešiti te proble- me v prihodnjih let.n? Kot izhodišče svojega dela si je skupnost zadala nalogo da mora do leta 1980 vključiti v vzgojno varst- vene zavode 50 odstotkov vseh predšolskih otr'jk. To pomeni, da mora skup- nost vsako leto povečati število otrok v vrtcih za 5 odstotkov, da bi taiko zajela leta 1900 50 odstot- kov vseh otrok. Izpolnitev zadnje naloge pa terja od skupnosti mnogo več na- porov in sredstev kot v preteklih letih. Zato je tu- di program, ki ga ponuja skupnost otroškega var- stva v javno razpravo ob- čanom in delovnim lju- dem za leto 1975, znatno zahtevnejši. Tako program predvideva dograditev vrt- ca v štorah, ki bi sprejel v varstvo 120 otrok, ter dograditev oddelkov na Polulah in na Otoku za skupaj 80 otrok. Na novo pa programira skupnost gradnjo vrtca na Lavi v Celju za 160 otrok ter vrtcev v šmartnem v Rožni dolini in v Franko- lovem za skupaj 80 otrok. Za 20 dojenčkov pa bo skupnost' poskrbela tako, da bo s tečaji usposablja- la varuške. če seštejemo število vseh otrok, ki bi (po pro- gramu) dobili naslednje leto prostor v vrtcih, vidi- mo, da znaša to število 46G in da to res pomeni za 5 odstotkov večje šte- vilo otrok zajetih v vzgoj- no varstvene zavode celj- ske občine. Vendar pa mo- rajo ljudje sami odločati o programu skupnost' ot- roškega varstva, v imenu svojih otrok, oziroma v imenu solidarnosti do vseh otrok SOCIALNO SKRBSTVO Novoustanovljene sa- moupravne skupnosti bo- do zaživele s prvim janu- arjem. Seveda pa ne po- meni ustanovitev interes- nih skupnosti le formalno nove oblike delovanja, temveč gre pri tem za vsebinsko prelomnico, saj s tem uresničujemo na omenjenih področjih no- ve družbeno ekonomske odnose na temeljih nove ustave in utiramo nove samoupravne poti ter da- jemo možnost delovnim ljudem za neposredno od- ločanje o vseh vpra.šanjih, ki jih zadevajo. Med dejavnostmi, ki bo- do začele delovati na no- vi samoupravni podlagi, je tudi dejavnost socialne- ga skrbstva, ki je bila do- slej domena posameznih občin. Te pa so odmerja- le tchko sredstev za to dejavnost, kolikor so jih imele. S prehodom na samo- upravne odnose na tem področju bodo poslej de- lovni ljudje in občani ne- posredno odločali o de lovnih programih skup>- nosti ter prioritetnih nalo- gah na posameznih pod- ročijh, na osnovi progra- mov pa se bodo tudi od- ločaU, koliko sredstev bo- do za to dejavnost pri- spevali. Socialne skupnosti po novem naj bi pomenile tudi vsebinski premik v reševanju socialnih pro- blemov. Svojo dejavnost bodo usmerile ne toliko v reševanje posameznih socialnih primerov, kot pa v ustvarjanje pogojev za p()TK>ln razvoj sleherne človeške osebnosti. Gre za tako imenovano socialno varnost, ki bo preprečeva- la nastajanje socialnih problemov. Naloga skupno- sti bo v tem, da bo opo- zarjala druge nosilce poU- tike na p>otrebne ukrepe za varnost ljudi. Ker pa se socialna var- nost najbolj pozna in za- gotavlja tam, kjer ljudje živijo in delajo, bo zato najbolj uspešna v krajev- ni" skupnosti. Doslej smo vehkokrat zagotavljali, da je bila socialna varnost ljudem odtujena, zato pa bomo vlogo, ki jo je do- bila v okviru Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, negovali ter jo skušali približati človeku. In tako bomo so- cialne probleme reševali tam, kjer se neposredno pojavljajo. Z. S. MOZIRJE: PISANA PROBLEMATIKA Nekaj mesecev dolgi koraki izvršnega sveta mozirske občinske skupščine so napravljeni. Tu so tudi prvi delovni rezultati, prvi uspehi. Do- sedanja praksa je pokazala, da se bo izvršni svet moral sestajati vsak teden in si izbrati svoj dan za seje ali bolje rečeno za delo. Ob- seg je čedalje večji, odgovornost za reševanje vprašanj prav tako. Enajsta seja, ki je bila v bistvu nadaljevanje desete, je prinesla nekaj pomembnih zaključkov: PLANINSKA KOČA POD OJSTRCIO — Izvr- šni svet je podprl prizadevanja solčavskega planinskega društva, da uredi planinsko posto- janko pod Ojstrico, na Klemenškovi planini. Gre za okoli osem milijonov starih dinarjev in za pobudo, po kateri naj bi v sofinanciranju sodelovala ne samo občinska telesno kulturna skupnost, marveč še zlasti Planinska zveza Slo- venije. To je pomembna in močno obiskana postojanka, ki si zasluži vso to pozornost. SOGLASJE K USTANOVITVI TREH SAMO- UPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI — Čla- ni izvršnega sveta so soglašali k samoupravne- mu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti zdravstvenega zavarovanja, interesne skupnosti za vzgojo in izobraž'evanje ter kulturne skupno- sti. Navzlic tej formalnosti so bili kritični pri obravnavi samoupravnih sporazumov, še zlasi za vzgojo in izobraževanje ter za kulturno skup- nost. Gre za nedorečene pristojnosti, razmerja in podobno. Zato so predlagali, naj bi vse to zajel statut obeh skupnosti. Vrh tega so odprli nekaj vprašanj, ki se porajajo na relaciji regio- nalne in občinske skupnosti za zdravstveno za- varovanje. Predvsem jih je zanimala vloga se- kretarja regionalne skupnosti in pa na nakaza- no določilo, po katerem bi morala občinska skupnost spoštovati sklepe regijske. Kako naj se torej uveljavi samostojnost občinske skup- nosti? KOMISIJA ZA VARSTVO OKOL.IA SE NA- PREJ — Ko je stekla razprava, ali naj bi v občini ustanovili tudi interesno skupnost za varstvo okolja, so ugotovili, da bi lahko usta- navljanje takšnih in podobnih skupnosti polo- žaj samo poslabšalo. Ne gre pri tem za pod- cenjevanje nalog, marveč za realno stanje. Tako so se odločili, da naj to nalogo tudi v prihod- nje oziroma do nadaljnjega ziidržj komisija za varstvo okolja pri izvršnem svetu, ki pa naj razširi krog tistih, ki naj sodelujejo pri reše- vanju skupnih vprašanj in nalog. Zato bo delo prav tako opravljeno. Na vsak način bolje in kar je najvažnejše ceneje. VETERINARSKA INŠPEKCIJA — Razprava o ugotovitvah republiške veterinarske inšpekcije je opozorila na nekatere pomanjkljivosti, hkrati pa potrdila, da so prizadevanja za njihovo re- šitev na najboljši poti. Razen tega so se odlo- čili, da bodo to delo po novem letu zaupali veterinarskemu inšpektorju Francu Nagiiču iz Velenja, ki bo tako opravljal svoje delo za dve občini. PRECEJ DENARJA ZA CESTE — V prihod- njem letu bo mozirska občina dobila iz repub- liškega cestnega sklada okoli 1.4 milijarde sta- rih dinarjev za rešitev nekaterih perečih prob- lemov. Tako bo 600 milijonov starih dinarjev namenjenih za modernizacijo ceste do Logarske doline, zatem 330 milijonov za solčavski most, 220 milijonov za most v Radmirju ter 180 mili- jonov starih dinarjev za asfalt na cesti od Soteske do Radmirja. SODELOVANJE PRI GRADNJI T5:HNISKE- GA CENTRA V CELJU — Mozirska občina bo tudi v prihodnje sodelovala pri financiranju gradnje tehniškega šolskega centra v Celju. Tako je izvršm svet imenoval Stanka Prodnika za predstavnika v skladu za gradnjo te šole, vrh tega pa sklenil, da bo v sklad nakazal predvi- dena sredstva. POGOVOR; 6. decembra je bila izvoljena v splošno de- legacijo delovne skup- nosti skupnih služb kombinata Konus Slo- venske Konjice tudi LIDIJA TINTA. In če- ravno se delegacija še ni sestala in delovne obvezaiosti delegatov še niso razdeljene, se Li- dija zaveda nalog, ki jo čakajo kot delegata. »če hočem biti dele- gat,« je dejala Lidija, »moram najprej opra- vičiti zaupanje ljudi, delavcev, zastopati mo- ram resnično njihov interes. Povprašati jih moram po njihovem mnenju o določenih vprašanjih, poročati o svojem delu. O tem, kaj smo že naredili in kaj bomo naredili.« »Kaj menite, se je vaša odgovornost pove- čala s tem, ko ste po- stali delegat?« »M;siim, da se moja o.sebna cdgovornost ni prav nič povečala, pove- čala se je samo moja odgovornost do delavcev, mojih volilcev.« »Kakšno viogo pa pri- pisujete m fo'rm:ranju de- legatov m volilcev?« »Inform.''ranj'U pripisu- jem velik pomen, vendar se mi zdi. da vse prepo- gosto samo poudarjamo voliko vlogo mformiranja, premalokrat pa se res po- trudimo, da bi sistem in- formiranja vnesli tudi v prakso. In še nekaj. Če- prav vem, da igrajo in- terna glasila in oglasne deske veliko vlogo pri in- formiranju delavcev vse- eno trdim, da bi moral biti zgrajen sistem infor- miranja v delovnih orga- nizacijah v glavnem na ustnem sparočanju. Tako bi dosegli, da bi bili res vsi delavci dobro Infor- mirani.« D S. CELJE SREDSTEV čeprav bo sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgoj- no varstvenih ustanov občine Celje predvidoma zbral v letošnjem letu več sredstev, kot jih je načrtoval, to ne pomeni, da v uresničitvi sprejetega plana ne bo težav. Nasprotno, kljub večjemu dotoku sredstev iz samoprispevka (višji osebni dohodi^i), je denarja, spri- čo podražitev gradbenih in drugih del ter materialov, premalo. In tako se ob na videz ugodnem fm.^^mčnem položaju pojavlja vprašanje, kako uresničiti celotni načrt. Dela potekajo po načrtu in še več. V določenih primerih gre celo za prehitevanje, kar je v sedanjem trenutku samo korak pametnega gospodarja. Zamude namreč ne prinašajo samo slabe volje, marveč tudi vse večje podražitve. 0.snovna šola »Slavka Slandra« na Otoku je velik uspeh celjske solidarnosti in dela sklada. S sredstvi krajevnega samoprispevka so plačali samo gradbena dela, medtem ko so dela za ureditev okolja financirali iz drugih sredstev. Kot vse kaže, se bo končni obra- čim za to šolo z ureditvijo okolja vred sukal okoli 1,8 milijarde starih dinarjev. Gradnja prizidka pri osnovni .šoli v Vojniku teče po načrtu. Problem teh del je prav tako podražitev. Isto velja za Dobrno, kjer je telovadnica že zgrajena; domačini pa jo bodo odprli 16. febi-uarja na krajevni praznik. Tudi v tem primeru gre za precejšnjo po- dražitev. Dela pri graditvi prizidka šole na Polulah pKDtekajo zdaj v redu. Kratek stik, ki je tu nastal zaradi loka- cijskega dovoljenja, je samo odprl rnožnosti za bolj- šo rešitev zamisli. Sicer pa ta sprememba ne prinaša s seboj nobenih podražitev, marveč dosti boljšo funk- cionalno rešitev. Hkrati z deli, ki jih financira sklad pa tu teče še preureditev nekdanje stanovanjske hiše v vzgojno varstveno ustanovo. V njej bo prostor za štirideset otrok. Računajo, da bodo vrtec odprli prvega februarja prihodnjega leta. V tem okviru ostane zdaj samo še nova osnovna šcla na Lavi oziroma Oscrcžnem. Načrti so pripravlje- ni. Gre za izredno rešitev, ki znova kaže, da se je inž. Miran Polutnik tudi v tem primeru lotil naloge z veliko zavzetostjo. Tako kot pri šoli na Otoku. Sklad se bo zavzel, da bi dela na tem objektu zastavili čim prej in tudi tako prihranili nekaj sredstev. Sicer pa bo skušal doseči še sofinanciranje iz neka'erih drugih virov, kajti lahko se pripeti, da bo denarja za to grad- njo iz skupnega žepa krajevnega samoprispevka pre- malo. Navzlic tem predvidevanjem, bo šola zgrajena tako kot je načrtovana. To pa bo objekt, ki bo že odprl možnosti za celodnevno bivanje otrok in tako bo prav gotovo nov korak na tem področju. Ob vsem tem je na dlani, da sklad dobro gospo- dari s skupnimi sredstvi, s s.redstvi kraj&vnsga samo- prispevka in da so uspehi njegovega dela in priza- devanja več kot vidni. MB 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 Drago Predan KULTURA .JE KRUH Že pred časom je slavil Drago Predan svojo sedemdesetletnico. Mno- gim to ime veliko pomeni. Na primer vaščanom iz Vitomarcev v Slovenskih goricah. Tam je eno leto učil pred'štiridesetimi leti in so mu ob nedavnem življenjskem jubileju poslali iskreno voščilnico! In kdor se je kakorkoli ukvarjal s kulturnim poslanstvom pri nas, ve, kakšno in kolikšno je to ime. Zato tudi ta naš novoletni zapis, namesto konvencionalnih besed, ki so v navadi ob jubilejih osebnosti, ki nam veliko pomenijo. j Najin pogovor sva začela nekako pri sredini, že ob izoblikovanih mislih o kul- turnem delovanju, ki se sicer prepreda skozi vse njegovo življenje, kajti kultura mu je bila kruh in voda in mu je še danes in ne samo kruh in voda, tudi zlato rumeni kos potice in lesketajoče se vino v kozarcu. Da ne bo kdo preveč prozaično razu- mel teh besed, ki naj v bi- stvu samo ponazarjajo tisto voljo in entuziazem človeka, ki se je zapisala med glas- nike kulturno prosvetnega dela naših ljudi, tega prepo- trebnega poslanstva. — Kako in kdaj ste se sre- čali s tem enkratnim čarom sveta kulture, te mamljive sirene, ki navadno tistega, ki ga ujame v svoje naročje, ne izpusti nikoli več? — že kot dijak učiteljišča sem v počitniškem času bil pri amaterski gledališki sku- pini. Sodeloval sem tudi v študentskem kvintetu, ki se je imenoval Kvintet s Ptujske gore. Od tam sem namreč tudi doma. 1922. leta smo imeli celo koncert v Rogaški Slatini. Bil sem tudi sokolski telovadec, od takrat tudi mo- ja ljubezen do telesne vzgoje. — Ker je vaše delo v živ- ljenju vezano na šolo. bi naj- prej osvetlila pot do šolske- ga katedra. — Osnovno šolo sem delal na Ptujski gori, gimnazijo v Mariboru, višjo pedagoško pa pK) vojni v Ljubljani. Kot učitelj sem bil samo štiri leta, drugače pa vseskozi ravnatelj ali kot šolski nad- zornik. Moje prvo delovno mesto je bilo na Strojni. To je obmejna vasica na Koro- škem. Tam sem ustanovil tu- di pevski zbor, ki so ga se- stavljali financarji in kmetje. Po enem letu službovanja na Strojni sem šel, v Prebold, iz Prebolda v Vitomarce v Slo- venskih goricah, od tam v Mozirje in iz Mozirja v Pe- trovče. — Kakšno je bilo vaše uči- teljsko življenje tiste čase? — Bili smo predvsem pol- ni energije, nič nas ni utru- jalo, vsega smo se lotili z lahkoto, še danes ne vem, kje vse smo jemali moč in voljo. V vsej svoji učiteljski karieri sem se trudil, da bi se kar najbolje strokovno izpopolnil. Toda to je bilo premalo. Učitelj ni dober sa- mo za v šolo. Mora biti tudi izven nje, mora se čutiti nje- gov vpliv njegovo delo po- vsod v kraju kjer živi in de- la. 2e takrat sem bil tudi pristaš takoimenovane delov- ne šole, kjer je šlo za inten- zivno sodelovanje med učen- ci in učitelji. Bil sem tudi pri »Učiteljskem pokretu«, kjer smo se seznanjali z družbenimi problemi in smo tudi študirali marksizem. Ko so zvedeli za nas, smo mora- li prenehati z delom, saj so učitelja Dušana špindlerja zaradi tega celo suspendirali. V Strojni sem bil samo eno leto. 1927. leta pa sem šel v Prebold. Tu sem spo- znal tudi svojo ženo, učitelji- co Leo in sva tako postala pravi učiteljski par in odšla v Vitomarce v Sloven.ske go- rice. Garala sva od jutra do večera, žena na dveh, jaz pa na treh oddelkih. Pouk je bil od jutra do večera. Tam sem ustanovil sokolsko dru- •štvo in prišel na bojno nogo s tedanjim župnikom. Usta- novil sem tudi kmečko in gospodinjsko nadaljevalno šo- lo in bil tako opozicija du- hovščini. Mi je nekega dne rekel tedanji župnik Arh, če sem ob pamet. Ko sem ga vprašal zakaj, je rekel, da ne bi smel prosvetljevati lju- di, ker bolj bodo razgledani, bolj bi se slabo godilo meni in njemu. No, od takrat sva si bila kot pes in mačka. — Kako vas je privedla pot v Savinjsko dolino? — V Mozirje smo prišli (med tem sta se rodila sin Vasja in hčerka Tanja) 1934. leta, kjer sem režiral s štiri- desetimi igralci Govekarjeve Rokovnjače, vodil sem pevski zbor, obrtno nadaljevalno šo- 10 (sedanjo poklicno) in bil sploh pkrožni sokolski pro- svetar. — Med vojno ste bili v iz- gnanstvu? — Kmalu po prihodu oku- patorja so nas trideset iz Mozirja prepeljali v Stari pi- sker, kjer so nas maltretira- 11 in zasramovali. Tu smo bili šest tednov, potem pa so nas premestili v Brestanico, kjer smo morali delati tabo- rišče za poznejše izseljence. Toda tudi tam smo ustano- vili svoj pevski zbor. Iz Bre- stanice (takratnega Rajhen- burga) so nas preselili z družinami v Vrnjačko Banjo. Bilo nas je okoli sto in smo se takoj organizirali in tudi tukaj ni šlo brez pevskega zbora. Vodil ga je neki pra- voslavni pop iz Bosne, jaz pa sem bil celo njegov na- mestnik. Ker kot učitelj ni- sem dobil službe, sem bil zaposlen kot pomožni organ finančne kontrole. Ze takrat sem razpečeval ilegalni hst »Slobodna Vojvodina«, bil 1944. leta sprejet v 'komuni- stično partijo, 1945. leta pa sem že bil personalni sekre- tar Bele crkve in spet pe- vovodja ter predsednik slo- venskega OF odbora »Franc Rozman«. 1945. leta so mi dali štirinajst dni dopusta, »ali da se vratim« so mi re- kh, a ko sem prišel v Ljub- ljano na prosvetno ministr- stvo, me niso pustih nazaj. Tako sem šel nazaj v Mo- zirje in bil na prvih svobod- nih volitvah izvoljen za pred- sednika — župana. Obenem sem bil tudi predsednik okrajnega odbora ljudske prosvete. Jeseni 1946 sem šel v Petrovče in učil na peda- goškem tečaju, zatem pa sem bil šolski nadzornik za Celje. S kolesom sem prevozil veli- ko krajev, bil prašen in do- mala raztrgan od same vož- nje na kolesu. Zato sem za- prosil za mesto v Žalcu, kjer sem učil devet let, vadil pev- ski zbor v Zabukovici in mladinski zbor v Žalcu, bil med pi>budniki žalske glas- bene šole, upravljal dve leti delavsko univerzo. Nato sem zbolel na srcu in 1962 leta šel v pokoj. — Za vprašanja sploh ni več priložnosti. Besede gra- tlijo celovitost podobe vaše- ga dela. Vendar .samo še to — poleg dela v zvezi prija- teljev mladine ste znan et- nograf na našem območju. Kako ste se srečali s tem področjem raziskovalnega de- la? — Tudi pri tem so zametki že v Strojni, ko sem obisko- val domove mojih učencev. To so bile samotne kmetije in tako ser« začel zbirati na- rodno blago. V Celju je etno- grafsko društvo namreč usta- novil dr. Fran Kotnik leta 1950. Izdali smo tudi njegov zbornik. Po njegovi smrti smo počivali in šele na po- budo slovenskega etnograf- skega društva iz Ljubljane sem prevzel vodstvo tega društva v Celju, pravzaprav podružnico. V teh letih smo temeljito obdelali Paski Koz- jak, to bo pravkar izšlo tudi v Celjskem zborniku. — Poleg tega, da ste ure- dili tudi v.se tri doslej izšle Savinjske zbornike, da ste aktivni podpredsednik občin- ske zveze kulturno prosvet- nih organizacij Slovenije v Celju — kako se še povezu- jete s kulturnim delom,_ ki vam je toliko in vam toliko pomeni v življenju? — Ko sem imel zda,] jubi- lej, so mi prišli čestitat iz Griž. Rezultat tega srečanja je bil, da sem ponovno pre- vzel vodstvo pevskega okteta in zdaj vadimo vsak četrtek! Menim, da je ob koncu vsak komentar odveč. Morda le še enkrat tudi naša čestit- ka jubilantu, ki ni niti tre- nutka štedil moči in znanja pri delu z l.judmi, pri delu, ki je velikega pomena, želja pač — iskrena hvala za vse doslej v upan.ju in pričako- vanju še dolgoletnega delo- vanja na širokem kulturnem polju. DRAGO MEDVED RUniske izkopanine Južno od Šentjerneja se iz voglanjsike doline dviga 570 metrov visok hrib Rifnik, ki je že več kot p>ol stoletja torišče zelo zanimivih arhe- oloških izkopavanj. Prazgo- dovinske najdbe z Rifnika se nahajajo v dunajskem, gra- šikem in celijskem muzeju. Prav zato, ker je Rifnik za arheologe tako zanimiv, bo maja prihodnjega leta v Šent- jurju mednarodni arheološki kongres, na katerem se bo sestalo nad 100 najbolj zna- nih domačih in tujih arheo- logov. Kustos celjskega muizeja prof. Boita vrši že vrsto let izikopavanija na Rifniku, zato smo se obmili nanj z vpra- šanjem o kongresu ter o do- sežkih dosedanjih izikopavanj in najdb. Naši prošnji se je prof. Bolta rad odzval ter povedal, da bo kongres tra- jal 4 dni, da bosta glavni temi kongresa »Obdobje poz- ne antike in zgodnjega kr- ščanstva na naših tleh« in »Pregled vseh najdišč teiga obdobja pri nas«. Ta refera- ta bosta imela imiv. prof. dr. B. Grafenauer in dr. J. šašl. Pred vojno je na Rifniku opravil precejšnja izkopava- nja dr. V. Schmid, vse te najdbe so v dunajskem mu- zeju. Prof. Bolta je pričel s sistematičnimi izkopava,nji le- ta 1957 ter odkril grobove in kulture žamih grobišč, ki se- dajo v obdobje 9. do 8. sto- letja pred našim štetjem. Bo- gato je tudi hallstattsko ob- dobje od 6. do 4. stol. pred n.š. Iz tega obdobja so našli nekaj grobov in naselbino 8 hiš s suhim zidom (veje ome- tane z ilovko). Iz latenske dobe so našli lep novec, raz- no orodje ter keramiko. An- tične stavbe zasledimo na Rifniku konec 1. stol. To je teinpelj, posvečen boginji Ak- voniji — verjetno je to kra- jevn vodno božanstvo (Vog- lajna). Pozaioantiona naselbi- na je nastala na Rifniku v 3. in 4. stol. po našem štet- ju. Prebivalstvo Voglaaijske doline se je pred sovražniki umaknilo na hrib^ kjer so bi- li varnejši. Zgradili so 221 m dolgi obrambni zid, ki je na- selbino varoval pred sovraž- Ufiki. Ko se je konec 4. stol. v naših krajih pričelo širiti krščanstvo, se je poganski tempelj spremenil v starokr- ščansko baziliko. Izkopavanja so od te bazilike odkrila lad- jo in prezbiterij (to je pro- stor okoU velikega oltarja, določen za duhovščino) z no- tranjo apsido (to je polkro- žen prostor s kupolo). Dva metra visoki zid na zahodni strani je še dobro ohranjen. Tej sj-ediščni sta.vbi je prizi- dana na severni strani še ena manjša bazilika, dolga 15 in široka 4 m. Pred obe- ma baziilikama je na zahod- ni strani narteks (to je pro- stor pred cerkvijo, kjer se zbirajo verniki). Med izkopa- ninami so našli tudi del kam- nitega okna s podobo križa in del podboja od vrat, ok- rašenega z listom vinske tr- te. Našli so tudi bronaste novce bizantinskega cesarja Justinjana, ki je vladal od 527. do 565. (Ta vladar je nam znan iz romana F. Finž- garja »Pod svobodnim son- cem«). V enem' izmed pozno- antičnih grobov so našli tudi zlatnik istega cesarja. Zani- mivo je, da doslej na Rifni- ku še niso odkrili nikakih staroslovanskih prvin. Vsa dosedanja izkopavanja, ki so bila izvedena pod stro- kovnim vodstvom prof. Bol- te, so ustrezno zaščitena. Fi- nancer izkopavanj je razisko- valna skupnost Slovenije, del- no pa tudi kulturna skupnost občine. Ko bodo zaključena izkopavanja, bodo z ustrez- nim načrtom in besedilom na Ucu mesta seznanjali obisko- valce z vlogo, pomenom in starostjo najdb. E. RECNIK Bronasti novec Domicijana a druge polovice orveca st-o- letja Nagrada Danilu Bezlaju v zadnji številki Nove- ga tednika smo obljubili, da bomo sporočili odlo- čitev posebne dvajset- članske žirije Novega ted- nika in Radia Celje, ki je v dneh Tedna domače- ga filma spremljala vse slovenske filme in izbira- la najboljšega igralca. Na sklepnem zasedanju žiri- je je »padlo« več predlo- gov. Vendar se je nato žirija soglasno odločila, da podeli denarno nagra- do v znesku 1.000 din Da- nilu Bezlaju za vlogo strežnika v Klopčičevem filmu Strah. Redakcija Novega ted- nika in Radia Celje se vsem članom žirije iskre- no zahvaljuje za sodelo- vanje. Klavirski recital laure de Fusco Izvrstna italijanska piani- stka LAURA DE FUSCO je igrala v sredo, 18. decembra v Celju za 5. abonmajski koncert. V Jugoslaviji je na- stopala prvič, za čudo pri nas ni znana, uživa pa v Ita- liji in v kulturnih središčih Evrope in preko nje velik ugled. To je pianistka izred- nih kvalitet kot jih v Celju še nismo doživeli. Program je svojevrsten, tehnično zelo zahteven in zanimiv: Clemen- tijeva Sonata »Didone abban- donata« (Zapuščena Didona), Lisztova Španska rapsodija, Prokofjeva Suita št. 4, Skrja- binove »štiri študije« op. 42 ter Stravinskega trije stav- ki iz baleta »Petruška«. Pia- nistka razpolaga z dovršeno tehniko; bravurozne oktave, grmeči akordi, preskoki, bri- Ijantna prstna igra, vse je do- gnano in zanesljivo. Obenem diha iz nje muzikalnost, po- etična milina, globoka obču- tenost, ki se odraža v prefi- njeno izdelanih frazah. Izra- zitost melodij prehaja iz de- sne roke v levo in obratno ne da bi zatajil en sam ton. In zopet prekipevanje tehničnih pasaž, hitrih arpedžov in raz- plet gromkih akordov. Tehnič- no zahtevne skladbe obvlada zanesljivo na pamet, suvere- no obvlada instrument, iz ka- terega izvablja orkestralne zvoke z enkratno pedalizaci- jo. Skratka, pianistka izred- nih kvalitet, škoda, da je ni- ste slišali! Maloštevilni, a tembolj hvaležni poslušalci so z dolgotrajnimi aplavzi izprosili še dodatek, Debus- syjevo »Lile joyeuse«, ki jo je pianistka prav tako čudo- vito impresionistično inter- pretirala. Bil je eden najlep- ših večerov letošnje bogate koncertne sezone. EGON KUNEJ S polic študijske knjižnice Dedijer S.: O.snovi trans- portnih uredaja Beograd 1970 S. 36772. Kvaščev R.: Razvijanje kri- tičkog mišljenja kod učeni- ka. Beograd I&S9. S. 36774. Radinovid D.: .\naliza vre- mena. Beo^ad 1069. S. 36779. Matid M. V.; Logopedija. Beograd 1968. S. 36783. Vukovid R.: Rad u kombi- novanom odetjenju osnovne Škote. Beograd 1968. S. 36784. Dordevič B. S.: Poi-emečaj ritma srca. Beograd 1069. S. 36790. Jakovijevid V.: Uvod u so- cijalnu patolog .ju. Beograd 11971. S. 36795. Ladstetter G.: Zeichnung. Aquaroll . . . Frankfurt (M. & Berlin 1968. S 21020). 4702. Janeck K.-. Meta 11 plastik. Tonplastik. VVachsbildnis. Frankfurt (M. & Berlin 1^. S. 21020 ) 4705. Jankovid Lj. S.: Problem i teorija p:>jedinačne aritraič- nosti celine izvodenja onske igre i melodije. Beograd 1068. S. 3,3375—82. Festschrift fiir Max Vasmer zum 70. Geburtstag am 28. Februar 1956. W:esbaden 1056. S. 36075- 9. Becker A.: Schulphy.sik mit Spiielizeug. Koln 1974. S. 37816 —30. Vouk V.; Osnove biologiijiske pragmatike. Zagreb 1&71. S. II 1197—7. Toš N.: Družbena enakost in razvoj. VidJd socialne di- ferenciacije in zavest o njih. Mariboa- 1974. S. 41674—3. št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 DOGODKI CELJE: O MAKEDONCIH IN MAKEDONŠČINI Ztlo dtlavna podružnica Slavistični ga iliušl\a v Celju je P<»<1 vodslvoni prof. Božene Orožnove pripravila ia svoje člane /e tiru- go preduvanje v letošnji sezoni. Lektor za makedon.ščino na filo- zofski fakulteti v Ljubljani liragi Štefanija je pnUaval o Južnoslo- vanskili jczikili. V zanimivem predavanju jt; opozoril na piKlobno- sti in razlike med makedonščino, IjolKaištiiio, srbohrvaščino in slo- venščino, pndvsein pa glasoslovni in olilikovni ravni. I'ri tem je posvetil posebno pozornost niakedon>eini in slovenščnii. l*o pre- davanju se je razmahnila živahna razprava, v kateri je predava- telj poleg ostalega prikazal vprašanje ^lakedoncev, ki žive izven meja socialistične republike Makedonije. Večkrat je podčrtal po- dobnosti med usodo teh Makedoncev in usodo zanu'.5skih Slovencev. Marsikaj novega je povedal posebno o Makedoncih v Grčiji, o ka- terih žal vse premalo vemo in bi bilo prav, če bi o tem problemu govoril tudi pred širšim ol)čiiist\cmi. V kratkem, 26. decembra, pripravlja podružnica se eno u"'''i»- vanje. O slovenskem kiparju Fran.i Hernekerjii, sodobniku Moderne, predavala bo prof. Alenka filazer s Pedagoške akademije v Ma- riboru. ŽALEC: REORGANIZACIJA SINDIKATA Na nedavni seji plenuma občinskega sindikalnega sveta v Zajcu so največ razprave posvetili novi organizaciji sindikatov v Žalski občini. Po občnih zborih, ki bodo končani do ;50. .januarja 1975, bodo pričeli delovati novi občinski odbori strokovnih sindikatov. Prenehali bodo delovati sedanji odbori družbenih dejavnosti, indu- strije in storitvenih dejavnosti. Po novem bo delovalo 10 občinskih odborov, in sicer; delavcev kovinske, kemične, tekstilne, ter lesne in usnjarske industri,je; de- lavcev v kmetijstvu, gradbeništvu, obrti, v/goji in izobraževanju, zdrastvu in socialnem skrbstvu ter upravi in pravosodju. V prc- ostalili 17 sindikatih bo funkcije občinskega odbora opravljal ne- posredno izvršilni odbor osnovne sindikalne organizacije. Na seji plenuma so pregledali tudi izide volit<"v delegacije za skupščine SIS v žalskih TOŽD. V občini so zabeležili 88.9 odstotno volilno udeležbo. Volilne rezultate so ugodno ocenili, s pripombo, da bi z nekoliko večjo zavzetostjo v nekateiih temeljnih organi7aci- jah volitve še lepše uspele. -stab- ŽALEC: OB TEDNU SOLIDARNOSTI Tudi v 2alski občini so v tednu solidarnosti z vietnamskimi ot- roki in žrtvami imperializma pripravili vrsto prireditev. Osrednja je bila v Žalcu, kjer je občinska konferenca ZSMS skupaj s konfe- renco klubov OZN pripravila projekcijo dokanieiilarm-ga filma o biirbi Vietnamcev za svobodo Na proslavi .je zl)ranini spregovoril tudi član CK ZKS Vladu Šestan, ki je pit-daval o osvobodilnem boji! na liulokitajski podcelini. Ob koncu so mlatli sprejeli posebno resolucijo, v kateri so ostro obsodili svetovne iinperialistionc sile in volili apel na na- predno mednarodno javnost, ki naj se še močn^>je kot doslej za- vzema za mir, varnost na svetu, za enakopravne mednarodne od- nose, spoštovanje mednarodnih pogodb in sporazumov ter spo- štovan.je resolucije OZN. V tednu solidarnosti so tudi na vseh osnovnih šolah v žalski občini pisali spise posvečene temu tednu, v vseh klubih OZN na osnovnih šolah pa so pripravili posebna predavanja. -stab- KONJICE: SEJA SKUPŠČINE Jutri bo v Slovenskih Konjicah seja vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali o predlogih izvršn€\ga sveta, sklepali bodo o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu hogle na Pohorju, o pristojlimah in dopolnitvah odloka o družbeni denarni pomoči borcem in o začasnem financiranju potreb občine Sloven- ske Konjice za prvo tromcseč.je prihndn.jega leta. Delegati bodo razpravljali še o predlogiri komisije za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja in o predlogih občinske volilne komisije, ob koncu seje pa bodo članom pred,sedstva skupščine zastavili še svoja vpra- šanja. D. S. KONJICE: NALOGE KOMUNISTOV v ponedel.jek je bila v .Slovenskih Konjicah .). seja občinske konference ZKS. Člani konference so razpravl.jali o nalogah ko- munistov pri uresničevanju ustavnega družbenoekonomskega polo- žaja Helacev v TOZD ter o odgovornosti ZK po 10. seji predsed- stva ZKS in 4. seji predsed.stva ZK.I na področju uresničevanja go- spodarske stabilizaci.je. Ob koncu so komunisti sprejeli tudi pro- gram dela posameznih komisij pri občinski konferenci ZK. D. S. VITANJE: USPEH »MANEVROV« v nedeljo, 15. decembra, je v Vittinju gostovalo amatei-sk« društvo »Zarja« iz Trnovelj pri Celju s komi'dijo .ložeta Javorška: Manevri. Organizacijo nastopa j<" prcv/elo domače prosvetno dru- štvo, pevski zbor in mladina. Dvorana .je bila nabito polna. Se po- sebej zato. ker so vsi hoteli videti, kako bo domačin Milan .'ševšek perdstavil .Martina Krpana, znanega junaka iz Vrha pri Sveti Trojici. 2e takoj na začetku so gostje na.šli stik z obiskovalci in so potem dolgi aplav7i spremljali ig:ralce vse do zadii.jega padca zavese. .Šo- pek rdrčih nageljčkov so domačini pokhniili gostom kot simbolično priznan.ie za njihov trud. Vsi, obiskovalci in igralci, so »eseli odhajali iz dvorane kulturnega doma v \ itanju. Zahvala pa gre tudi kulturni skupnosti Slovenske Konjice, ki v vse večje kraje po- šilja amaterska in poklicna gledališča ter dramske •skupine. SOniN KONKAO. predsednik ZKIH). Stranice LJUBEČNA: DEDEK MRAZ PRIHAJA v podružnični osnovni šoli v l.jubečiii bo v soboto dedek Mraz kar dvakrat obiskal otroke. Najprej bo obiskal učence šole. Po- poldan pa bo v prostorih šole obiskal š<' otroke delavcev v Ope- karnah Ljubečna. Po dolgih letih bodo otrokom pripravili tudi kra.jši kulturno zabavni program, \sakeiiiu pa bo dedek Mraz iz- ročil tudi darilni paket. M. UKKCL MATERINA SKRB PRED NOVIM LETOM ŽIVLJENJE NI JEČA Ze dalj časa se srečujeva in pripravljava na razgovor. Vem, da ni zaposlena, a je žena moža, ki dela v cinkarni. Vem tudi to, da je skrbno vzgojila svoje štiri otroke in da ji ti pomenijo vse na svetu. Zaradi njih je pustila službo in se posvetila njim. Ko sem jo obiskala, je Marija pospravljala stanovanje v cinkarniškem bloku. Že dve leti je v njem, pa se nanj še ni privadila. Sprva ni pustila do sebe, le o otrocih je govorila, jaz pa sem želela vedeti, kako živi z bornim denarjem, ki vsak mesec pride sku- paj. A pred nami so novoletni prazniki in ta- krat se vsak malo zmehča in trda skorja do- pusti, da se vidi pod njo. Zlasti, če je spodaj dovolj tistega, kar imenujemo srčna kultura in boj za obstanek. Zetin ogorek je v Mari- jinih rokah dogoreval, vmes pa so se zvrstiM spomini na mladost, ki jo je preživela Na okopih. Štirideset let se ne iabri- še tako kmalu, zlasti 6e so se vrstile slike življe- nja izmenično. Slabo, do- bro, zasliševanja gesta- povcev v njihovi hiši, sre- ča ob rojstvu sina in na- slednjih treh deklic. Ko so temne sence pre- krile njen zakon, je osta- la samo mati. In kot ma- ti mi je spregovorila, že- no pa je zatajila v sebi. Obvezana roka ni zakrila njenih finih potez, razkri. la pa mi je še eno stran Marijinega značaja. Ko jo je soisedov pes ugriznil, ga je vneto zagovorila, češ, »gotovo "ml je hotel voščiti srečno novo leto, pa je bil neroden.« Hu- momcst ni izgmila niti tedaj, ko je p>ovzdignila glas od bolečine, ki jo je stiskala za grlo. Mariji- na inteligenca prodra na dan ob vsaki misli, in že naprej ugane, kaj jo bom vprašala. REVOLTIRAJO ME NEGATIVNE STVARI »Novoletne reportaže o ljudeh naj bi bile vzpod- budne? Jaz se ne prito- žujem, čeprav so me zad- nje podražitve revoltirale. A ohranjam mir v sebi, ker le tako se da vzdrža- ti.« Koliko ima denarja, da preživlja družino? Sina Danjja ima že pri kru- hu, še vedno pa šola Moj- co, ki hodi v gimnaziijo ter Andrejo in Urško. Vse tri so že skoraj odrasla dekleta, ki življenje v dru- žini pojmujejo po svoje. Oče se v njihovo vzgojo ne vtika in jo prepušča ženi. Seštejeva denar, ki pride okoli prvega sku- paj in komaj naštejeva maksimalno vsoto 2.000 dinarjev. V njo je vklju- čena tudi socialna podpo- ra, ki jo Marija dobiva od krajevne skupnosti Dolgo polje že vrsto let. Majhna je, le 200 dinar- jev veUka, a Marija je srečna, da jo prejema, ker jo je velikokrat rešila iz hude stiske. Mož ji izro- či doklade in že smo z dohodki pri kraju. Vsako leto po.skrb:jo. da dobi še paket Rdečega križa in dobri sosedje se je veli- kokrat spomnijo. Ne pro- si, m njena navada. Zdaj si je celo poiskala varst- vo pri dnižini z malimi otroki. Pazila bo. Fantka in punčko, eno uro na dan pa bo tudi pospravljala ter tako zvečala družin- ski proračun. PODPORO MORAM ODPOVEDATI »Gim pride tovariš Ko- želj, mu moram poveda- ti, da ne bom več jema- la socialne podpore. Zdaj bom delala in tudi neka.j zaslužila. Moja Urška (nje- na najmlajša hči, ki je hudo bolna in jo že deset let vozi k zdravniku v Ljubljano), je že toliko samostojna, da bo tudi brez mene nekaj časa vzdržala. Sicer pa moji otroci niso razvajeni in vsak dinar, ki ga imajo, dajo meni. Tako so vzgo- jeni, da zgledamo ureje- na družina, ki ji ničesar ne manjka, če slišijo kaj slabega, ne bodo nikomur povedali. To je najboljša vzgoja, kar jih poznam. Denar bom ja vrnila, le kako naj bi pjtem vzga- jala otroke, ki iščejo v starših najboljše vzglede. 2elja ob novem letu ni- mam in nikoli ničesar ne planiram. Tako nisem ra- zočarana. Tudi o sebi ne- rada govorim in tudi pri- tožujem se ne. Tisti, ki so na istem kot jaz, ve- do, kako je živeti iz rok v usta, tisti pa, ki jim gre bolje pa me ne bi ni- ti razumeli. Otrok nisem siUla v šolo, a kar rine- jo. Rade se imamo med sabo in ta ljubezen nam daje poleta.« MARIJA KORENJAKa VA je končala gimnazijo v Celju, potem pa se je šolala na srednji tehnič- ni šoli v Ljubljani in po- stala kemijski tehnik. Bi- la je v službi v laborato- riju, a življenje jo je po stavilo na stranski tir. Ni razočarana, ker njena moč v njej nikoli ne dopusti obupa. Lačnih ust ni pre- nesla nikoli in tudi niko- li jih ne bo. Upa tudi, da so njeni otroci že doseg- li zeleno vejo ali pa se vsaj po pravi poti vzpe- njajo. Pomaga jim z lju- beznijo, z inteligenco, z materinskim nagonom, ki nikoli ne zataji. Stiske v družini obdrži zase in ta- ko je naučila tudi svoje otroke. Zlatolasi dekleti in kodrolaso Urško s fan- tovskim obnašanjem. Po- sebna ljubezen jo veže z njo. Prečute noči ob nje- nem vzglavju, nesreča, ki je terjala dodatne skrbi. Pred dvema letoma je njeno Urško povozil av- to in od takrat je skrb za njjo podesetorjena. PONOS — MOJE BOGASTVO Ničesar nimam, le svoj ponos in tega sa ne dam vzeti. To je tudi edino kar mi je še ostalo, ker včasih še resnica zataji. A tudi ta se čez leta izka- že, življenje me je o tem podučilo. Za življenje je najbolj važno, da ima člco- tem, ko sem bila že v Celju, sem se v Ljublja- no še vračala. Zaradi mu- zike in to ljubezen so sprejele moja dekleta, zlasti Mojca.« S ponosom mi je pokazala njene za klade, gramofonske plo- šče, ki jih vrti na rab- ljenem gramofonu, ki ga je dobila v poklon. Če ima nekdo nekaj resnično rad, potem že gleda, da ljubezen ne zastari. Moj- ca obožuje resno glasbo, Urška kolo, Andreja pa pisano besedo. Kadar ho- čejo uskladiti želje, - se vname tudi prepir, kot na primer ob Tednu do mačega filma. Mati bi gledala Vesno, ker je ve- liko igralcev v resnici po- znala. Mojca bi rada spo- znala kaj bolj svežega in Urška bi strmela v vojne prizore. Pa je rekla mati Marija odločno besedo in morale so jo poslušati. Le kdo je ne bi, ko pa je dobra kot kruh. sladka kot med in trdna kot gra- nit. Vse ob svojem času, je rekla ter me dudo mušno povabila na Zetin čik. ZDENKL'\ STOPAK 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 OKROGLA MIZA m^BC O SLO GLOBOKA ZAVEST O SAMOODGOVORNOSTI Franc Planine: »Splošna ljudska obramba ni nič drugega, kot jugoslovanski pristop k obrambi domovine!« To, da namenjamo v Jugoslaviji veliko pozornost na vseh področjih splošni ljudski obrambi domovine, ni nič novega. Ker pa smo pred dnevi praznovali triintrideseti rojstni dan naše armade, smo se v uredništvu odločili, da organiziramo »okroglo« mizo z delovnim naslovom »enotna obramba domovine«, kjer bi se pogovorili tako o SLO, kot o JLA oziroma njihovem skupnem nastopu v pripravi vseh za učinkovito in enotno obram- bo domovine v primeru napada morebitnega sovražnika. Za »okroglo« mizo so sedeli: Jaka Rojšek, Vaso Starovič, Vid Jerič, Boris Arzenšek, Avgust Jakše, Franc Planine, Aleksander Jakel, Milan Aksentijevič in Milan Vujlčlč ter s strani uredništva Jože Volfand, Drago Medved in Tone Vrabl. Avgust Jakše Aleksander Jekel Boris Drzenšek Srečanje v naši redakciji ni bilo zgolj priložnostno sre- čanje, kljub temu da je bilo pripravljeno pred Dnevom JLA, 22. decembrom. Zavest- no smo se odločili za delovni naslov »enotna obramba do- movine« in poleg predstavni- kov JLA povabili k sodelo- vanju vse tiste sile, ki sku- paj s pripadniki vojske tvo rijo celotno jedro splošne ljudske obrambe. To so predstavniki SLO, teritorial- ne obrambe, civilne zaščite, niladine, sveta za narodno obrambo, zveze borcev in drugih. Sfcipaj smo poskuša- li v nekaj več kot dveh urah spregovoriti o aktualnem in pomembnem področju, ki mu v Jugoslaviji — upraviče- no — posvečamo vso pozor- nost. Saj ne želimo, da nas bi morebitni sovražnik kdaj pričakal nepripravljene po- staviti se mu temeljito v bran in varovati tisto naj- dragocenejše, kar smo dobili po drugi svetovni vojni — svobodo in samoupravljanje delovnih ljudi. Dokaj obšir- no smo spregovorili tudi o novostih življenja v naših vo- jašnicah in o tem kako da- leč smo pri sodelovanju vo- jak — občan. Pa kako zago- toviti deficitarnost slovenske- ga starešinskega kadra in drugo. Milan Aksentijevič je po- udaril, da je osnovna novost v tem, da se vojska prilaga- ja življenju, delu in sodelo- vanju z občani. To sodelova- nje je v Celju zelo dobro razvito, preseglo pa je že tu- di občinske meje, saj sode- lujejo z občani Hrastnika, Velenja, šentjurske, šmarske in mozirske občine ter dru- gimi. To sodelovanje se kaže v dajanju stroko\Tiih nasve- tov, skupnem nastopu pri raznih spominskih akcijah, pomoč pri spravljanju letine, urejevanju komunalnih ob- jektov in odpravljanju ele- mentarnih nesreč (potres, požari, poplave in drugo). Vojska je sestavni del Celja in zato tudi vse mlade fan- te, ki pridejo v Celje služiti vojaški rok, najprej seznani- jo s Celjem, jih popeljejo v muzeje in na Stari grad ter v delovne organizacije. Prav slednji obiski so že krepko prerasli zgolj vljudnostno so- delovanje in se razvili v nuj- no potrebo, ki mladim fan- tom še kako koristi po po- vratku iz vojske v njihov kraj, kjer lahko razširjujejo znanje in spoznanje dobljeno med vojaškim rokom v Ce- lju. »Mi smo sestavni del Ce- lja in drugega vprašanja ni, kot dejstvo, da smo tu. Mno- ge starešine ostajajo za stal- no v Celju, prav tako tudi vojaki po odsluženem voja- škem roku. Vsako podjetje v Celju nas je sprejelo in ni- hče nam ni zaprl vrat.« Milan Vujičič je izrazil za- dovoljstvo, da se zglajuje razlika med vojsko na eni strani in občani na drugi. »Vsi smo kot ena armada in to je naše največje bogastvo in garancija, da nas nihče ne more presenetiti. Veseli me, ko vidim, da se občani zani- majo, kako je v vojski. To ni več tista »otroška rado- vednost«, ampak resno zani- manje in sodelovanje. Izred- no velike spremembe smo dosegli zlasti v zadnjih letih, ko .smo tudi v vojski druga- če zastavili delo, pač v duhu kompletnega dela vse domo- vine. Velike spremembe smo dosegli pri modernizaciji teh- ničnih sredstev, izboljšanju življenjskih pogojev vojakov itd. Vse to pozitivno vpliva tudi na rezultate, ki so več kot samo ugodni.« Jaka Rojšek je spregovoril o vse širšem odpiranju vrat vojašnic. »Včasih je bila ar- mada zaprta in težko je pri- šel civil v vojašnico. Armija je bila ustvarjena, zemlja opustošena. Vojaki so ležali na slamaricah. Zdaj je vse drugače. Danes lahko damo za vojsko, včasih nismo mo- gli. In zato tudi lahko poka- žemo vsakemu, kaj imamo.« Vid Jerič: »SLO v Jugosla- viji ni nobena novost. Kar spomnimo se druge svetovne vojne, ko je p>oleg vojske so- deloval sleherni pošteno mi- sleči človek proti okupator- ju za dosego svobode. Po vojni smo začeli resno delati, saj smo se zavedali, da sa- ma vojska ne more zagotovi- ti popolne varnosti, če ni zraven vse ljudstvo. Naše de- lo, smo prilagajali času. Tu- di agresor danes razpolaga z drugačnimi prijemi kot pred leti, zato se moramo tudi mi stalno prilagaja ci. Tudi armada je našla tu svoj položaj in se prilagaja naše- mu hotenju, ker samo sKu- paj pomenimo moč in strah za agresorja. Seveda pa še zdaleč nismo vsega dosegu. Kot se bodo razvijala tehnič- na sredstva, tako se bomo morah prilagajati tudi mi, če hočemo, da bomo uspeš- ni. Naš obrambni sistem do- polnjujemo z narodno zašči- to in družbeno zaščito, pred- vsem pa moramo razvijati zavest vsa.kega občana, da bo znal ceniti domovino in da se bo znal obnašati da- nes v miru in jutri v vojni.« Franc Planine: »SLO za mene ne pomeni drugega, kot jugoslovanski pristop k obrambi domovine in prav cbramba domovine je možna samo v enotni jugoslovanski skupnosti. Razveseljivo je, da je zavest o samoodgovor- nosti globoko prodrla med nas vse. Pri SLO nihče ne sme biti nerazporejen, vsak mora vedeti, kje mu je me- sto in kaj ter kako mora delati. Zavedati se moramo, da oborožena struktura SLO brez organiziranega civilnega dela ne more obstojati in zato vsak dan skupnega živ- ljenja pomeni stopničko do popolnega ,skupaj'.« Avgust Jakše: »Danes smo dejansko na poti podružab- Ijanja na tem pomembnem področju. V vse akte — od ustave do statutov krajevnih skupnosti — smo zapisali, kakšna je vloga posameznika v SLO. Prav zaradi takšne organiziranosti, ki pa jo je treba še prilagajati, utrjeva- ti in dopolnjevati na znan- stvenih spoznanjih, bo even- tuelnemu okupatorju težko. Da pa bomo dosegli popol- nost, je potrebna maksimalno pripravljenost sodelovanja nas vseh. Poleg tega se mi zdi izredno pomembno, da damo piri nas velik poudarek tudi civilni zaščiti. Njena glavna naloga je, da ohrani vse tisto, kar je potrebno za življenje, kot hrana, obleka, zdravila in drugo.« V nadaljevanju je sprego- voril o tem, da letos poteka trideset let, kar so se slo- venski mladinci "'napotili v Beograd in se vključili v vo- jaške šole. V zadnjih letih pa je situacija pri vključeva- nju mladih Slovencev v vo- jaške poklice vedno težja in se čuti precejšnja deficitar- nost. 8 odstotkov vsega vo- jaškega starešinskega kadra bi morali biti Slovenci, pa jih je komaj za nekaj več kot 2 odstotka. Vsi odgovor- ni v celjski občini — od sve- ta za narodno obrambo, zve- ze borcev, mladine, zavoda za zaposlovanje, šol, delovnih organizacij, družbeno — po- litičnih organizacij in drugih — so si zato zadah nalogo, da v naslednjih letih z ustreznimi akcijami usmerijo zadostno število mladih za vojaške poklice. Nanizal je tudi rezultate letošnjih naborov, ki se jih je udeležilo 941 mladih tan- tov, vojaških obveznikov. Za služenje vojaškega roka jih je bilo sposobnih 680 ali 73 odstotkov, za omejeno spo- sobne je komisija spoznala 112 nabornikov ali 12 odstot- kov, za začasno sposobne od 2 do 4 let 55 ali 6 odstotkov nabornikov in za nesposobne 86 nabornikov ali 9 odstot- kov! Zaskrbljujoč je zlasti zadnji podatek, ki je posle- dica različnih bolezni, kot zlatenice, duševnih bolezni, bolezni oči, dihal, ledvic in želodca, poškodbe po nesre- čah (prometnih in delovnih) ter veliko pomanjkanje te- lesne vzdržljivosti. Jaka Rojšek vidi vzroke za takžno stanje v veliki komo- diteti in standardu mladih, saj že skoraj nihče več ne zna hoditi, ker se poslužuje avtomobila. Vaso Starovič je opozoril predvsem na to, da moramo za to področje odgovarjati vsi, ne pa samo posamezni referenti, če bomo s takšno prakso nadaljevali, ne bomo dosegli uspehov, ampak bo- mo doživeli še hujše poraze. Utrditi je treba SLO v kra- jevnih skupnostih, kjer smo še premalo naredili. Delo po- sameznih krajevnih skupno- sti kot osnovnih celic naše- ga življenja pa je prav na tem področju izredno po- membno in dragoceno, zato ga je treba negovati, razvija- ti in utrjevati ter prilagajati času. Tudi glede vključeva- nja Slovencev v vojaške šo- le je tako kot že mnogi pred njim poudaril misel, da mo- ra to biti skrb vseh, ne pa samo tistih, ki naj bi za to področje odgovarjali »na pa- pirju«. Večjo pozornost je treba tudi posvetiti mladini v specializiranih organizaci- jah in jim nuditi ustrezno pomoč za njihov razvoj. Po- seben problem je vključeva- nje žensk v SLO, ki je še vedno nezadovoljivo. Ce go- vorimo, da je SLO skupek nas vseh, to potem velja tu- di za ženske, ki jim je treba dati opravljanje tistih nalog, ki so njim najbližje. V nadaljevanju naše »okro- gle« mize se je razvnela ži- vahna razprava o že toliko- krat omenjenem problemu — vključevanju Slovencev v vo- jaške šole. Kateri so pogla- vitni vzroki, ki »odvračajo« mlade Slovence od vključe- vanja v vojaške poklice? Na prvem mestu je vsekakor neustrezno poznavanje (tako staršev, kot njihovih otrok) vojaških šol in njihovega na- čina dela, sledijo oddalje- nost od domačega kraja (marsikdo bi šel, če bi bila vojaška akademija bližje), po končani akademiji več- kratno menjavanje delovnih mest (to je zdaj urejeno, saj lahko mlade starešine izbira- jo kraj službovanja v bližini svojega rojstnega ali domo- valnega kraja in tam ostane jo do konca službovanja), mnoge pa »odvrača« tudi »nepravilno formulirapa« di- ploma, ki jo dobijo na aka- demiji in s katero v primeru težje nesreče ne morajo ena- kovredno konkurirati v civil- ni službi s »civilno« diplomo. Jasno je, da so tu še drugi vzroki, kot težavnost in ve- I lika odgovornost poklica, na primer, vendar so zgoraj omenjeni med primarnimi. Na tem področju bo torej potrebnega še veliko sistema- tičnega dela, v katerem bodo zajeti vsi faktorji, če želimo, da bodo željeni rezultati vi- dni 63Z dve, tri ali več let. To je dolgotrajna akcija, ki zahteva celega človeka in to- rej bistvenih sprememb ta- koj ni mogoče pričakovati. Aleksander Jekel, predstav- nik mladine, je bil mnenja, da je mladina do sedaj na tem področju premalo nare- dila, ker »smo se preveč do- govarjali in premalo akcijsko delali. Vse preveč so še sre- čanj med vojaki in mladino zgolj priložnostnega značaja, recimo ob raznih spominskih svečanostih. Mislim, da bi bilo treba enakovr^iti voja- ški poklic s civilnim. Spro- stiti je treba delovne obvez- nosti, bolje plačati in urediti še nekatere druge stvari pa bo vsekakor bolje. Predvsem pa akcija ne sme biti kam- panjska.« Boris Arzenšek je sprego- voril o pomenu oborožene komponente (JLA) in neobo- rožene komponente (gospo- darski potencial, vloga druž- beno — političnih organizacij od ZK, SZDL, mladine, zveze borcev do krajevnih skupno- sti). Okrepiti je še treba vlogo zveze komunistov pri obrambnih pripravah. Doseči je treba, da bodo ljudje zna- li ceniti tisto, kar smo pri- dobili in da bodo znali razu- meti naš odnos do zunanjega sveta. Dosedaj opravljeno družbeno-politično delo da- bro poteka in je že precej prispevalo k borbeni priprav- ljenosti naših enot, vendar bo treba kljub temu še mar- sikaj narediti. »In borci so poklicani, da pri vsem tem z največjimi močmi pomaga- jo,« je menil Jaka Rojšek, Franc Planine pa ga je do- polnil, da moramo paziti predvsem na tri komponen- te: »Samoupravljanje, sploš- na ljudska obramba in člo- vek. Samo razviti samo- upravni odnosi v delovni or- ganizaciji izredno pozitivno vplivajo na človeka pri nje- govem gledanju na SLO. Za naše uspešno delo potrebuje- mo samostojno osebnost, ki jo pa gradi samoupravni si- stem.« Tudi Milan Aksentijevič je omenil, da v vojski razvijajo samoiniciativnost oseb, od starešin do vojakov, kajti »našo vojsko smo spremenili v šolo za morebitno bodočo vojno. Ljudi moramo uspo- sobiti in pripraviti. Budno spremljamo situacijo v svetu in temu se prilagajamo.« Marsikaj je v naši »okro- gli« mizi pod delovnim na- slovom »enotna obramba do- movine« ostalo nedorečenega. Prepričani pa smo, da smo vsaj delno osvetlili smisel enotnega nastopa na po- membnem področju, kot je splošna ljudska obramba. Vr- sta komponent vpliva na to, najpomembnejša komponenta pa je vsekakor človek. Zato smo s trenutnimi rezultati lahko povsem zadovoljni, saj vlada med vsemi globoka za- vest o samoodgovornosti. to pa je tudi porok za nadalj- nje dek). Tekst pripravil: TONE VRABL Foto: DiRAGO MEDVED Udeleženci okrogle mize št. 51—52, 26. december 1974 NOV! TEDNIK — stran 11 ZAHVALA ODBORU Redakcija Novega tednika in Radia Celje se iskre- no zahvaljuje vsem^ ki so kakorkoli pomagali pri us- pešni organizaciji Tedna domačega filma 74. Zahva- ljujemo se vsem članom organizacijskega odbora, še posebej pa Jožetu Lipniku, Damjanu Brvarju, Štefanu Zvižeju, Antonu Aškercu, Stanetu Hafnerju^ Stanetu Perčiču, Zdravku Božvčniku, Ivu Potočniku m Jože- tu Domjanu. Nepogrešljiva je bila beseda »spikerja« Mitje Umnika in sodelovanje filmskega igralca De- metra Bitenca, ki je prizadevno pomagal pri organi- zaciji srečanj z mladino na šolah in z delavci v Ko- vinotehni in EMO. Zahvaljujemo se tudi kolektivu hotela Evropa in še enkrat vsem delovnim organizacijam, ki so nam priskočile na pomoč z izrednim razumevanjem: Kovi- notehna kot glavni pokrovitelj in pokrovitelji posame- znih ekip, to so Moda, Gorenje, Tehnomercator, Tka- nina in Aero. S praktičnimi darili pa so sodelovali: TIM Laško, Volna Laško, Merx, KIL Liboje, Steklar- na Boris Kidrič Rogaška Slatina. Tehnomercator, To- varna volnenih odej Škofja vas, Libela, Etol, Center, Metka in Toper. Izredno naklonjeno je spremljala TDF 74 celjska temeljna kulturna skupnost in tudi kulturna skup- nost Slovenije, kar je organizacijski odbor spodbujalo v naporih za najboljšo izvedbo te pomembne kulturne manifestacije. Če ne bi bilo dobrega in iskrenega sodelovanja mnogih posameznikov in kolektivov v Celju in na celj- skem območju, čudovitega občinstva in razumevanja celjske občinske skupščine, vsega Celja, ki je živelo s prireditvijo, kar so dokazali tudi aranžerji trgovskih delovnih organizacij potem TDF 74 ne bi mogel us- peti. Zato — vsem in vsakomur še enkrat hvala in vabilo k sodelovanju pri TDF 75. Jože Volfand. predsednik organizacijskega odbora TDF 74 FILMSKA SREČANJA, je dejal režiser France Štiglic v Oelju smo imeli pri- ložnost videti v Tednu domačega filma retrospek- tivo filmioiv režiserja FRANCETA ŠTIGLICA, režiserja prvega slova- škega celovečernega pa tu- di njegovega filma »Na svoji zemlji«. To je bilo 1948. leta in od takrat do danes je ustvaril France štiglic še dvanajst celove- černih filmov. Prav gotovo tvorijo naj'kvalitetneijiši krog tega filmsikega opu- sa Dolina miru, Deveti krog in Balada o troben- ti in oblaku. V sledaijem je pokazal kot režiser tu- di izredno ustvarjalnost kot scenarist, saj je iskal kot »fiimsiki delavec« vr- sto nakazanih izraznih mo- žnosti v Kosmačevem tek- stu. Za slovenski film so že večkrat ugotovili, da ima v sebi vse polno ele- mentov, ki mu dajejo specifičn,o poetičnost. Ne- dvomno je režiser France štiglic dodal s svojim na- činom dela, s svojo »ba- ladnostjo« velik delež k tej oznaki slovenskega fil- ma. Zato smo ga tudi na- prosili za kratek pogovor v času, ko se je mudil v Celju ob Tednu domačega filma, da bi nam povedal kaj več o svoji ustvarjal- nosti, ker je občinstvo ob njegovi retrc nih stvari v naših ljudeh. To so primairni . odnosi med ljudmi, dokazi, kako si civilizacijska fnisel iz- bori pot med ljudi. — In še eno vprašanje bodočnosti — bodočnosti slovenskega filma? — Za razvoj bo nuijno potreben enoten koncept, repertoar, zagotovljena produkcija, teamsko delo. Na vsak način bo potre- ben kader. Zdaj je na aka- demiji samostojen odde- lek za film. Poudarjam pa, da je bil domači film premalo populariziran, premalo pozornosti mu je bilo posvečene^ tudi v časopisih in povsod dru- god. Drugače ga moramo družbeno ovrednotiti, pa si bo tudi sam lažje utiral doslej ne prelahko pot. DRAGO MEDVED SREČANJE V EMO v Tednu domačega filma je bilo drugo srečanje v organizaciji združene- ga dela v EMO. ZbraU so se ljubitelji sedme umetnosti in člani fotokluba Ljudske tehnike. Od filmske ekipe pa so bili režiserka Marika Milkovič, re- žiser Matjaž Klopčič, igralec Demeter Bitenc in snemalec-.Ivan Marinček. Delavce v EMO je najbolj zanimal repertoar in raavojne možnosti sloven- skega filma. Primerjali so v razgovoru dosedanjo slovensko filmsko proizvod- njo in pokazali dokaj odklonilno sta- lišče do sodobnih eksperimentov. Toda v celoti se s tem niso vsi strinjali, predvsem mlajši predstavniki ne. Če- prav je šlo v vsebini razprave za raz- korak med željami, pa je bilo vse sku- paj le enotno prizadevanje za jasnejšo podobo slovenskega filma in za angaži- ranost neposrednih proizvajalcev pri odločanju, kam bo vložen njihov di- nar na kulturnem področju. Razgovor v EMO je pokazal tudi to, da je tak- šnih tn podobnih srečanj vse premalo in da bi z večkratnim dialogom med »ustvarjalci in porabniki« našli marsi- katero skupno izhodišče pri nadalj- njem oblikovanju slovenskega almske- ga repertoarja. Zanj je seveda potreb- na zadostna proizvodnja filmov, ki so dragi, toda denar da neposredni proiz- vajalec in je zato nujen neposreden stik z njim. Letošnja izkušnja pogovo- rov v Kovinotehni in EMO je pokaza- la, da bomo prihodnje leto v IDF or- ganiziran še več takšnih pogovorov, najmanj v šestih OZD celjskega območ- ja. 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 CELJSKA SOLIDARNOST VMESTINJU To solidarnost je žal ro- dila nesreča, junijski potres. Akcija za pomoč po potresu prizadetemu območju je na- letela v Celju in njegovi ob- čini na izreden odziv. V Ce- lju je solidarnost namreč do- ma. Res je, da ni hrupna, zato pa toliko bolj iskrena, topla. Takšna je tudi akcija za zgraditev nove osnovne šole v Mestinju. To je dari- lo celjske občine temu čeda- lje močnejšemu industrijske- mu kraju v šmarski občini. Formalno se je akcija za- čela s položitvijo temeljnega kamna ob koncu oktobra. Dva meseca za tem je grad- bišče že toliko napredovalo, da objekt že pokrivajo. De- lo je prevzel celjski Ingrad. Z ljubeznijo in zavzetostjo. Ob robu novega in bodo- čega stanovanjskega naselja rase prikupno poslopje, šo- la. Zdaj jo je moč že spo- znati . in po zidovih ki silijo kvišku, po notranji razpore- ditvi in strehi tudi misli in hotenja mladega arhitekta Mirana Folutnika. Bo mar postal specialist za šole? Nova šola —- pa tudi prva v tem kraju — bo prinesla Mestinju nov življenjski utrip. Veselijo se je otroci, starši, težko pa jo pričakuje- jo tudi drugi, saj jim bo od- prla nove možnosti za kul- turno prosvetno, politično in družabno udejstvovanje. FRANC KLEMEN, šef sek- torja Ingrada za Kozjansko: Dela potekajo v redu. Za- mud ni. Oporni zid, ki je pravzaprav rešil lokalizacijo, je postavljen. S tem pa je odstranjena nevarnost plazu. Po pogodbi bi morali dela končati do dneva mladosti 1975. leta. Menim pa, da bo- mo z gradnjo končali dva meseca prej. Seveda, če se ne bo kaj nepredvidenega za- taknilo. Sicer pa, šola bo v novem šolskem letu že spre- jela svoje prve učence. To bo podružnična šola šmarske osemletke. Imela bo tri učilnice, prostor za var- stvo, kuhinjo in v sredini sto kvadratnih metrov velik večnamenski prostor. Poslopje bo izredno. Arhi- tekt Miran Polutnik je s skromnimi izraznimi sredstvi našel tisto, kar temu okolju ustreza. Arhitektura je eno- stavna, topla, štajerska in se lepo vsklajuje z okoljem. Iz- redna bo osvetlitev prosto- rov, da ne govorim o funk- cionalnosti. V Mestinju pa nismo sa- mo zaradi te gradnje. Tu je naša baza za Kozjansko in odtod se razpredajo naše ni- ti. Tu smo si uredili delovne in bivalne prostore ter skla- dišče. Od tod smo hodili v Imeno, kjer smo že končali s sanacijo štirih hiš, od tod tudi v Male in Velike Rodne nad Rogaško Slatino. Pa tu- di na Sladko goro in še kam. Začetek ni bil lahek, predvsem zaradi slabih cest. Spomladi bo dosti bolje. V Mestinju nas čaka še gasil- ski dom, prav tako v dolo- čeni meri celjska solidarno- stna akcija, in morda še trgo- vina in še kaj. Dela nam ne bo kmalu zmanjkalo. ANTONIJA GOBEC, gospo- din.ia: Veselimo se nove so- sede, šole. Čeprav sem že iz- ven skrbi za šolanje otrok, moja sta že odrasla, bo no- va šola velika pridobitev za kraj. In zlasti za najmlajše, saj bodo vanjo hodili le-ti. VOJKO BOŽIČ, učenec: Hodim v šesti b razred os- novne šole v Šmarju. Vsak dan sem na poti do šole in domov. To ni težko, ker nas vozi šolski avtobus. Navzlic temu se veselim nove šole, veselijo pa se je predvsem mlajši. Ker bodo imeli šolo doma, jim bo odpadla pot do Šmarja ali Lemberga. M. BOŽIČ Antonija Gobec Franc Klemen Vojko Božič (iradnja solidarnostne osno\Tie šole v Mestinju hitro napreduje. Na vrsti je že streha... DELEGATKA DOLGEGA POLJA: PREVEČ SE DROBIMO Upok.:ijem učteiljdca Bo- ža Svetek je kot delegat- ka splošnega zbora kra- jevne skupnostii Dolgo po- lje v Celju opozorila predvsem na razdroblje- nost pJGameznih tem, ki jih .sprož jo delegati, a nanje ne dJbijo direktne- ga odgovora. »Ce delegat na soji ob- činske skupščine sproži vprašanje, dobi le pis- meni odgovor. Mene pa zanima, kako je potem, če z odgovorom ni zado- voljen. Kam na.j se obr- ne in ka'.<.o naj ukrepa. Na prihodnji seji občin- ske skupščine bo priso- ten drug delegat in tudi on ima lahko pripravlje- no vprašanje, ne ve pa za prejšnjega delegata,« je v razgovoru razmišlja- la Boža Svetkova. O onesnaževanju okolja je na seji občinske skup- ščine že raapravljaJa ter zaiitevala, da se jaraost sezinani, kolikšna je še dopustna mera onesnaže- nega zraka v Celju. Od- ločno se je tudi zavzela, da se držijo urbanistične- ga načrta, ker so se že pojavila odstopanja. Na- črt za Dolg.j polje je na- pravljen tako, da bi pote- kala zazidava v obliki pahljače, vmesni prostor pa bi bili izpolnjen z ze- lenicami. Gradijo pa že bloke v Vnmčevi ulici in s tem že rušijo pn,'Otni sistem. Prav resno pa se misli delegatka Bcža Svetkova zavzeti za zrel repertoar Slovenskega ljudskega gle- dališča v Celju. Veliko pripomb je že slišala in tudi sama se ne ogreva za ekspe^rimentalno gle- dališče. Rada ima Finž- garja in Partljiča, drugim predstavam pa ne da pro- stora v svojem stcu. Je pa enako ogreta za kul- turo, okolje in zdravstvo in če bomo imeli takšne delgatke v naši skupšči- ni, potem ne bomo nikoli v zadregi, kadar jih bo- mo pooblastili, da bodo spregovorili namesto nas. Z. S. KONJICE: DELEGACIJA KONUSA Splošna delegacija Ko- nusove TOZD Konit Slo- venske Konjice, ki delegi- ra svoje delegate v skup- ščine samoupravnih in- teresnih skupnosti, šte.je 10 članov. Delegati splo- šne delegacije so: Rudi Konec, Karel Orož, Dra- go Ungar, Jože Rebcrnak, Franc Pišotek, Mari.)a Be- zenšek, 'Franc Bezenšek, Franc Pintarič, Franc Fi- javž in Stjepan Mihoci. D. S. ŽALEC: ZADNJA SEJA IS Včeraj se je zadnjič le- tos sestal izvršni svet žal- ske občinske skupščine. Seja je bila tokr^tt v pro- storih Garanta na Polze- li. Tuidi zato so člani v prvi točki prisluhnili po- ročilu o poslovnih dosež- kih, razvoju in načrtih Gara.nta, ki se s svojimi izdelki pohištvene indu- strije lepo uveljavlja. V nadaljevanju seje je sledila razprava o prora- čunu občine Žalec, ob koncu pa so člani izvrš- nega sveta spregovorili še 6 programu financiranja izgradnje tehniškega šol- skega centra v Celju. TGO GORENJE Tudi v tovarni gospo- dinjske opreme Go^renje v Velenju se temeljito pri- pravljajo na delovni pro- gram, ki ga bodo izvedh v prihodnjem letu. Ker so letošnji rezultati kljub najrazličnejšim težavam ugodni, pričakujejo tudi v priliodnjem letu ugoden start. Direktor TGO Go- renje Slavko Geratič nam je pred novoletnimi praz- niki postregel z nekateri- mi zanimivimi podatki o letošnjem poslovanju in programu ter o željah za prihodnje leto. »Proizvodni plan za to leto v višini 300 milijard starih din, je povsem za- dovoljiv. Izvozni plan pre- ko 60 milijard starih din je tudi dosežen. Ostanek dohodka pa je občutno manjši zaradi znanih pro- blemov gibanja cen na svetovnem tržišču in de- valvacije. Logično je, da pri tako velikem deležu izvoza v bitki na tujih tržiščih sami zelo težko prenašamo udarce, pose- bej še takrat, ko uvaža- mo z devalvacijo.« Katere pomembnejše us- pehe ste dosegii letos? Kako je z rezultati v pri- merjavi z lanskim letom in kje so se pojavile naj- večje težave? »Tak zaključek poslov- nega leta močno vpliva na planiranje v prihodnjem letu, ko bomo morali pro- izvodnjo povečati in pove- čati izvoz pri manjši re- produkcijski zmožnosti. Dosti rezerv iz prejšnjega leta smo porabili. Doseg- li smo sicer planirane efekte v proizvodnji in in- vesticijski izgradnji, toda mnogo dražje. Presek sko- zi materialne in investi- cijske cene je večji za več kot 30 odstotkov, kar smo pokrivali z večjimi napori pri delu, z varče- vanjem in porabo vseh rezerv. Prav gotovo pa vse težave letos rezultirajo skozi nenehno povišanje cen materialov na doma- čem in tujem tržišču. Pomembnejši uspehi pa so: notranje prestruktu- riranje v 9. TOZD, katere so dejansko zaživele in dokazale z učinki dela in boljši organizacji svojo fK>membnost pri smotr- nem gospodarjenju. Not- ranja ureditev v sodobni organizaciji dela Work — faktor in s tem višji re- zultati dela. Nadaljnja širitev proizvodnih prog- ramov izgradnje tovarne keramičnih plošč'c, sinte- tičnega marmorja, osvoji- tev proizvodnje zmrzoval- nih omar in pomivalnih strojev ter razširjanje programa skoraj vseh vej proizvodnje.« Vemo, da v podjetju ne razvijate samo proiz- vodn,je, ampak da isto- časno skrbite tudi za raz- voj življcn.jskih pogojev delavcev. Kaj lahko po- veste o tem? »V letošnjem letu je bi- la dejavnost pri izgradnji stanovanj zelo velika, ta- ko smo zgradili 181 sta- novanj, zastavili pa grad- njo 120 stanovanj, pove- čali mrežo avtobusnih pre- Slavko Geratič voziov, zgradili vrtec, o- mogočili sredstva za 100 servisnih kreditov za in- dividualne gradnje, da ne omenjamo velikih rasti osebnega in družbenega standarda zaposlenih.« V prihodnje leto stopa- mo sicer optimistično, vendar vsi skupaj v pre- cej težki situaciji. Kakq pri vas gledate na to in kaj pripravljate? »V priliodnje leto sto- pamo s programom 400 milijard starih din, od tega 85 milijonov ameri- ških dolarjev izvoza. Vse. kakor bo naša pot mno- go težja kot pretekla le- ta, že dejstvo, da so na- ša vlaganja v reproduk- cijska sredstva nižja, kot bi bilo to normalno, pove, da bomo morali zategniti pas. Pričakujemo pa, da bodo naši domači dobavi- telji sledili gibanjem cen na svetovnem tržišču in ne bo anomalij, kot da- nes, ko npr. cene uvoz- ne pločevine padajo, do- mače pa rastejo v razliki 40 odstotkov, kar ni osam- ljen primer. Monopolni položaj nekaterih vej do- m-3x5e industrije v skrajni konsekvenci direktno og- roža standard našega de- lavca, kar v nobenem pri- meru ne bomo dovolili, saj imamo vendar vsi enake interese za boljši jutri. In če je to v rokah social-stične skupnosti sa- moupravLjalcev, bo tak- šen, kot Sli ga želimo. Narediti moramo mnogo, graditi nove tovarne, pri nas imamo načrto\'ane tri. Se nadalje moramo razvijati integracij.ska gi- banja. Za standard delav- cev planiramo izgradnjo 120 stanovanj v Velenju in 20 v šmartnem ob Pa- ki, Sodelujeono pri izgrad- nji športne dvorane in skoraj vseh objektih družbenega standarda v občini. V prihodnje leto gledamo realno. Od druž- be le pričakujemo, da do- končno ustali zahteve, da umiri gibanje v cenah, predvsem pa, ker je že skrajni čas, določi nepre- klicno vse instrumente gospodarskih gibanj, med njimi carinske dajatve in rež me do izvoznih boni- tet itd. Tedaj bomo naše planirane naloge tudi v priihodnjem letu uspešno izpeljali, kot smo jih le- tos.« TONE VRABL Jt. 51—52. 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 13 TURISTIČNA RAZMIŠLJANJA Ko sva pred dnevi, več ali manj mimogrede, s predsed- nikom izvršnega sveta mozir- ske občinske skupščine Hu- bertom Herčkom govorila o turizmu v mozirski občini, zlasti pa v njenem skrajnem delu, je približno takole oce- nil stanje in vidike: »Res je, da je turizem za naše območje izredno po- membna gospodarska pano- ga. 2e doslej smo dosegli le- pe uspehe. Navzlic temu pa z njimi ne moremo biti po- vsem zadovoljni. Napravili bi lahko še več. Toda, tisto več, nas čaka zlasti zdaj. Moder- nizacija ceste v Logarsko do- lino bo ta alpski svet še bolj odprla in približala delovnim ljudem, turistom, izletnikom. Večji obisk pa bo hkrati opo- zoril, da so zmogljivosti v do- lini premajhne. Zato se bo- mo že jutri, pojutrišnjem sre- čali z \'prašanjem, kaj nare- diti, da narave . ne bomo oskrunili in da bomo vendar- le lahko sprejeli večje števi- lo obiskovalcev.« Logarska dolina in z njo vred celotna Gornja Savinj- ska dolina pa tudi svet ob Dreti se odpirata. Asfalt bo poslej privabil dosti več mo- toriziranih turistov in izlet- nikov kot jih je doslej slaba cesta. Vs^ krže, da bo cesta v celoti modernizirana jJri- hodnje leto. Domačini imajo zagotovilo, da bo republiški cestni sklad namenil za ta dela okoli 600 milijonov sta- rih dinarjev. Tako bo konč- no opravljeno veliko delo, na kfiterega so prebivalci Gor- nje Savinjske doline in vsi tisti, ki radi semkaj prihaja- jo na izlete, dopuste in po- dobno čakali dolgo vrsto let. Mokadam bo zamenjal asfalt. Turistični vidiki Gornje Sa- vinjske doline in zlasti še Lo- garske doline. Solčavskega pa tudi Luč in Ljubnega, Mozir- ja in sveta pod Menino pla- nino se bodo šele začeli od- pirati. Kaj napraviti? Odgovora na vprašanje trenutno ni, če- prav se vsi zavedajo in slu- tijo, kaj bi morali storiti. V teku je posebna študija, ki naj pokaže urbanistično reši- tev Logarske doline in sploh gornjega konca mozirske ob- čine. V tej zvezi bo padla tudi odločitev glede gradenj, zlasti turističnih. Naj bo tako ali drugače, turistične perspektive Gornje Savinjske doline so velike, zlasti 'Logarske. V tem pa se bodo srečali z novimi in sta- rimi naloeami, problemi. Se- danja zasedenost nočitvenih Svet pred Ljubnim ob Savinji. Zadaj zasnežena Raduha. zmogljivosti je v dolini več kot skromna. V povprečju manj kot 10 . odstotkov. To hkrati pomeni, da je kapa- citet dovolj, v povprečju se- veda, da pa se bo treba bolj zavzeti za to, da bodo bolj zasedene. Ali z drugimi be- sedami — turistično sezono bo treba podaljšati od seda- njih dveh na več mesecev, da ne zapišemo na celo leto. če je bilo doslej v prvem planu samo turizem v polet- nih mesecih, bo treba poslej prav tako misliti tudi na zim- ski čas. To še predvsem velja za Luče, Ljubno, Mozirje in Gornji grad. Temu primer- no bo treba urediti tudi no- čitvene zmogljivosti in še marsikaj drugega. Prizadevanja za uresniči- tev tega načrta so stekla. Po sklepu izvršnega sveta so v občini formirali poseben konzorcij, ki ga sestavljajo vsi, ki so tako ali drugače vezani na turistično dejav- nost. Pridobili so si ^udl prve izkušnje. Pogledi so torej jasni. Zdaj bo treba sile le združiti in jih postaviti na skupni imenovalec. Ta pa je — turizem skozi celo leto! Posebno mesto v tem pro- gramu ima kmečki turizem kot sestavni del turističnega gospodarstva. Pospeševalna služba pri gomjesavmjski kmetijski zadrugi je zaradi tega v veliki aktivnosti. Pre- usmeritev in specializacija kmetij odpira tudi nove mož- nosti v kmečkem turizmu. Cbčmska skupščma podpira to tradicijo, prav tako drugi činitelji. Turistična usmeritev lahko prinese marsikateri specializirani kmetiji pomem- ben vir dohodka. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je to delo donosno. V integralni del gornjesa- vinjskega turizma sodi tudi center na Golteh. Tu je in zasluži si enako pozornost kot turizem v dolini. Morda še večjo, saj lahko v marsi- čem prispeva k pov-ečani raz- gibanosti, obiskov in prome- tu v dolini. Golte doživljajo težke čase. Sneg se izogiba pobočjem pod Medvedjakom. Lanska zi- ma je bila kratka. Tudi le- tošnja bo krajša kot bi lahko bila. Zato bo manjkalo tudi v skupnem dohodku. Prav ta okolnost kaže, da problem Golt ni in ne more biti le obveznost kolektiva, ki ga^ upravlja, Izletnika, prav tako ne mozirske občine, marveč širše skupnosti. Z združenimi močmi bi lahko marsikaj ure- deli. Tudi z razumevanjem, čeprav ekonomska računica trenutno govori drugače in odganja misel na kakršno ko- li integracijo. Bodimo pošte- ni in zapišimo, da je tako, če bi bile Golte rentabilne, bi ženinov ne manjkalo. Si- cer se tudi na Golteh bije bitka za celoletno sezono. Le tako se bodo skopali iz te- žav in večne izgube. In končno, če že pišemo o turizmu v Gornji Savinjski dolini, je tu še planinstvo in planmski turizem. Izredno pomemben dejavnik. Razve- seljiva je ugotovitev, da je čedalje več ljudi, ki hodijo v gore. Hoja je spet postala potreba človeka da.našnjega časa. Zato bo treba v okvir turističnega obravnavanja Gornje Savinjske doline za- jeti tudi to dejavnost. To pa hkrati pomeni, da bodo ne- kaj investicij terjale tudi pla- ninske postojanke. Pi-va na- ložba bo bržčas na Klemen- škovi planini. Dolina ob Gornjem toku Savinje in ob Dreti se odpi- ra. Navzlic temu hoče zadr- žati svojo prvobitnost. To ne velja samo za Logarsko doli- no in Solčavsko, marveč prav tako za Robanov in Matkov kot, za ves tisti svet pod Sa- vinjskimi Alpami, ki ga p>o vsej pravici imenujemo biser naše zemlje. Naj tak tudi ostane. M. BOŽIČ Spomii) na Okrešelj, najlepšo krnico naših Alp, kjer je tudi lepa planinska koča — Fiischaufov dom. ^ . , DOBOVICHIK PRVAK v Domžalah je bilo republiško prvenstvo v streljanju z z:-afno puško in pištolo. Celjani so do- segli lep uspeh. Marjan Dobovič- nik je v kategoriji pištole osvo- jil pn'0 me-!o z novim republi- škim rekordom. Zadel je 379 kro- gov. S tem pa je premagal vse najboljše strelce s piStoio iz Ljubljane in Kranja. Strelci s puško so bili nekoliko slabši. Seršen je deseti s 358 krogi, Jager štirinajsti s 355 in Jeram dvajseti s 343 krogi. jk CELJE ZASTAL? železničarjem so se pri- družili delavci v cestnem potniškem prometu. V vsej Sloveniji, v okviru sestavljene organizacije združenega dela. Da bi opozorili na svoj ekonom- ski položaj, da bi pove- dali, da ob sedanjih cenah za avtobusni potniški pro- met ne morejo zagotoviti normalnega dela kolekti- vov. Ne gre za zahtevo po višjih cenah zaradi do- bičkov, marveč edinole zaradi normalnega poslo- vanja, zaradi razširjene reprodukcije, zaradi skla- dov, zaradi osebnih do- hodkov, standarda in še kaj. Zahteva je glasna in ute- meljena (katera le ni bi- la). V tem smislu je iz- zvenela tudi na zboru ko- lektiva celjskega Izletni- ka, ki je bil v nočnih urah od torka na sredo samo zato, da bi omogo- čili čim večjemu številu šoferjev in sprevodnikov udeležbo na njem. Začel se je ob desetih zvečer in končal kmalu po drugi uri po polnoči! Izletnikov položaj je te- žak. Ekonomski rezultati niso takšni kot so jih pri- čakovali. Akumulacija se je zmanjšala za okoli 15 odstotkov. Cene v potni- škem avtobusnem prome- tu ne dajejo dovolj sred- stev za formiranje skla- dov. Vrh tega so se moč- no FKDvečali materialni stroški. V desetih mesecih letos so samo za nafto po- trošili za okoli 370 mili- jonov več kot lani. Tu so še višje cene za avto pla- šče, dražji avtobusi, večje družbene in pogodbene obveznosti in še kaj. Njihova zahteva je po 32-odstotnem zvišanju cen v avtobusnem potniškem prometu. Analiza poslovanja ka- že, da so v vseh postav- kah zaenkrat dosegli ugo- dne rezultate, čeprav mi- nimalne, da pa je ostanek dohodka obtičal na indek- su 22! Vrh tega so tu osebni dohodki, ki so pod povprečjem. Sredstev za razširjeno reprodukcijo ni, vsaj ne v takšnem ob- segu, da bi zagotavljala normalen razvoj, tid. In vendar so pri Izlet- niku dobro gospodarili. O ..tem govorijo uspehi v vseh enotah. Le Golte so tra- dicionalno v izgubi. To dejstvo je znova sprožilo debato, aU naj breme te- ga centra nosi Izletnikov , kolektiv sam? In še več — rekli so, naj ga nosi tisti, ki jim je ta center vsilil! Izletnikovi uspehi so vi- dni. Samo letos 34 novih, modernih avtobusov. Za- starel vozni park je zdaj že preteklost. Začeli so z gradnjo mehanične delav- nice. Uredili so hotel Ce- leio, prav tako Celjsko kočo. Načrtov pa je še več. Med njimi tudi nuj- no potrebna avtobusna po- staja, da ne pišemo o 'programu, ki bi ga mo- rali uresničiti na Golteh pa tudi pri Celei, pri na- bavi novih avtobusov itd. Ali naj ta razširjena re- produkcija zastane, so se vprašali? Nalog pa s tem ni ko- nec. To je beneficiran de- lovni staž za šoferje, ka- tegorizacija mehanikov, izboljšanje delovnih po- gojev, vlaganja v družbe- ni standard itd. Skratka, s ceno v avto- busnem prometu je pvove- zanih nič koliko vprašanj. Težko jih je razporediti, prav tako rešiti, .še zlasti v trenutnem položaju. Vprašanja zahtevajo re~ šitev. V celoti, delno ali postopoma. To delo bo tudi preizkušnja za se- stavljeno organizacijo združenega dela. ki ima na dolgu še nekaj odprtih točk. Med njimi tudi . vsklajenost voznih redov, j In končno, rešitev tega spleta problemov j e odvis-' na od samoupravnega spo- razumevanja in dogovarja- nja. To delo na področju novih cen doživlja kratko krizo. Rešitev teh vpra- šanj zavisi tudi od dela in uveljavitve samouprav- nih interesnih skupnosti. Skratka, gre za vpraša- nja, ki jih ni moč izločiti iz samoupravnega dogo- varjanja, iz dela samo- upravne prakse. Le tu je mesto za njihovo rešitev! Tako je Izletnik odprl izredno pisana in zahtev- na vprašanja na pragu svoje 45-letnice. Tudi ta proslava, ki je bila ob .koncu minulega tedna,, je opozorila na uspešno pot, ki jo je ta celjski kolektiv prehodil v štirih deset- letjih in pol. M. B02IČ 14. stran — NOVI TEDNFK Št. 51—52. 26. Hprpmber 1974 CELJE: SPET HITER VZPON CELJSKEGA GOSPODARSTVA Delegati vseh treh zborov] celjske občinske skupščine se \ bodo na jutrišnji seji med ] drugim srečali s predlogom\ rtsoiucije o družbenoekonom-i ski politiki tn razvoju obči-^ ne v prihoanjem letu. ; četudi so predvidene stop-' nje ras;i nekolilto nižje od; le:ošnjih, se nam tudi pri-; hodnje leto obeta hiter' vzpon. To še posebej velja' za industrijsko proizvodnjo kot glavnega nosilca gospo-^ darskega m družbenega raz-« voja. Novi obrati v črni in! barvasti metalurgiji pa tudi? boljše izkoriščanje zmoglji--; vosti v predelovalni industri-^ ji so tisti temelji, na katerih; slonijo glavna predvidevanja.; To, K.ar je veljalo za letos,^ bo držalo tudi za naslednjei obdob'e. Celjsko gospodarst-1 vo preuaja iz Kriznega ob-' dobja m hitro napreduje.; Za;o je tudi delež njegovega; družbenega proizvoda v slo-i venskem merilu vse večji, i Gre za strm in hiter koraki naprej, ki bo značilen ludi: za naslednje obdobje. Razvojne ocene kažejo, da; se bo realni družbeni proiz-1 vod prihodnje leto povečaL za 8%, nommami za 33, za-^ tem industrijska proizvodnja; za 10, izvoz za 16, zaposle-^ nost za 2,5, produktivnost; dela za 5, realni osebni do-^ hodki na zaposlenega za 2 in- nominalni za 25"b. Investicije' v osnovna sredstva naj bi bi-j le prihodnje leto večja od le-| tcšnjih za 12%. j To so številke. Na videZi suhe pa vendar dovolj zgo-i vorne. Postavljene so na trd-j ne temelje, in ni bojazni, da; bi jih ne dosegli. Značilno je; to, da je v večini postavkah.; stopnja rasti celjskega go-j spodarstva močnejša cd re-, publiškega povprečja. Tudi' to govori o mostu celjskih^ gospodarskih prizadevanj vi slovenskem prostoru. • Po teh ocenah se bo izvozi povečal za 16«b, sicer pa bo: prav gotovo najmočnejši fak-i tor rasti proizvodnje. Več koti doslej bodo morale delovne; 0'•5an'za^ije napraviti za bolj^] še sodelovanje z deželami ra^^voju. ; Pomembna so merila gle-; de zaposlovanja novih de- lavcev. Letošnja stopnja (4%) je govorila o eksten- zivnosti zaposlovanja. Pri- hodnje leto napoveduje zmer- nejšo rast, sicer pa resoluci- ja nalaga delovnim organi- zacijam strožje kriterije gle- de zagotovitve osnovnih živ- ljenjskih in kulturnih pogo- jev, usposabljanja delavcev pa tudi glede njihovega druž- benega standarda. Večj- investicijska potroš- nja se v prvi vrsti nanaša ha nekatere pomembne ključne objekte kot na novo furnir- nico pn LIK Savinja, na to- varno traktorjev v železarni Store, na obrat za proizvod- njo klinK-T opeke v opekar- ni Ljubečra, *na rekonstruk- cijo žveplene kisline v cin- karni in 'le nazadnje na raz- širitev ' zlatarne z novim obratom Auree. V stanovanjskem gospo- darstvu pr čakujemo tudi na- slednje leto 500 novih stano- vanj v aružbenem sektorju. Pomemone so naloge na pod- ročju kmetijstva, tako glede zaščite zemljišč s kakovost- no zemljo, preureditve kme- tij kot tudi intenzif kacije proizvodnje. Novi koraki so predvideni v mlekarni in klavnici. Medtem ko bodo v prvem pr:meru že stekle pri- prave za gradnjo nove mle- karne, bo tudi klavnica pri- šla do dodatnih prostorov in hladilnice. Gradbeništvo je na pragu nujnih integracij in povezo- vanj v širšem prostoru. K zboljšanju cestnega potniške- ga prometa bo prispevala no- va mehanična delavnica Iz- letnika. Za trgovino je na- kazana graditev nove vele- blagovnice, prav tako samo- postrežnih trgovin v novih stanovanjskih soseskah. In končno gospodarski del resolucije opozarja na obrt, ki ima vse pogoje za okre- pitev tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Prvi in- tegracij: v gostinstvu znajo slediti še druge, sicer pa se bo moralo celjsko .gostinstvo lotiti izgradnje ustrezne sa- mopostrežne restavracije v Celju. MB PROTIPOŽARNA SKUPNOST VŽALCU v 2alcu so minuli teden ustanovili prvo proupožarno interesno skupnost na celjskem območju. Z ustanovitvijo ie interesne skupnosti so pričeli bolj organizirano delo na področju požarnega varstva s ciljem, da bi u.'^^nerjali in usklajevali požarno varstvo b splošnim in skupnim razvo- jem ter omogočili lažje zatiovoljcvanje potreb občanov po požarnem varstvu. Podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi protipo- žarne skupnosti so združili tudi z ustanovnim zborom skup- ščine SIS za požarno varstvo. Skupščina ima 45 delegatskih mest. 25 delegatskih mest je la zbor uporabnikov iz OZD in krajevnih skupno.sti, 20 mest pa za delegate gasilskih or- ganizacij v občini, teritorialnih in industrijskih gasilskih enot, občinske gasilske zveze in zavoda za požarno varnost. Izvolili so tudi že vodstvo skupščine. Predsednik skuijščine je postal FR.\NC JELIiN iz Tovarne nogavic Polzela, pred- sednik izvršilnega odbora skupnosti pa ANTON I'\\KCNIK iz Tekstilne tovarne Prebold. Samoupravni sporazum o usta- novitvi in kon.stituiranju skupščine SIS za požarno varstvo so že podpisali vsi podpisniki — predstavniki temel.jnih in drugih organizacij »družencga dela, krajevnih skupnosti in specializiranih — gasilskih — organizacij. B. STAMEJČIC OBISK PRI LUDVIKU CIZEJU Zemlja je kruta! Ali morda ne? Morda ta krutost ni le krutost. Morda je^resničnost. Resničnost vsakdana. Zemlja daje sama. Zemlja jemlje sama. Včasih da rada, včasih ji moraš trgati iz črevesja vsako bilko zase. Pridne roke terja zemlja. Dušo in telo, um in vsakodnevno garanje. A kljub vsemu je v njej nekaj, kar ne izpusti človeka. Kdor je od mladih nog duha! vonj zorane zemlje, le stežka ubežj njenemu klicu. Tudi Č9 zbeži, se vrača nazaj, četudi le za nekaj ur, nekaj zamahov z lopato, nekaj zoranih vrst . . . Zemlja terja pridne roke. Priklene jih nase in jih ne izpusti. Za družino Ludvika Ci- zeja seim slišal prvič pred meseci, ko me je prija- telj napotil na demon- stracijo kmetijskih stro- jev. Njihovo uporabnost so prikazali prav na zem- lji Ludvika Cizeja, ki ima res vzgledno posestvo. Te- daj sem bil nadvse pre- senečen, ko so mi pove- dali, da ostaja Ludvik Ci- zej na zemlji sam z že- no. Njuno posestvo men 10 hektarov. Pa vendar jima uspeva, da ga sama obdelata. Na Cizejev; zem- lji ni neobdelanih povr- šin. »Kako jima le uspe«? mi je tiste dni kljuvalo po gla- ' vi. Vedel sem, da sta na- kupila vsemogoče kmetij- ske stroje, s katerimi si pomagata. Toda, stroj je le stroj, ki brez človeške roke ni drugega kot kup železja, žic, vijakov, še bolj se je vprašanje za- vrtalo vame, ko sem vi- del, da je Ludvik Cizej invalid. V partizanih mu je zdrobilo desno dlan. Kako to, da kljub svo- ji samoti ostaja na zem- lji? Kako živita? Kako jima uspeva, da je njuno posestvo med najlepšimi v Savinjski dolini? Zakaj tudi onadva ne pobegneta s kmetije v tovarne, kot je to storilo toliko Savinj- čamov-pred njima? Ma^lokateremu je ta beg uspel. Malokdo je odšel v mosto in ubežal klicu zemlje. Veliko jih je, ki se znova in znova vračajo na kmetije, na čestokrat že opuščeno zemljo, popn- mejo za' plug^ brano, po- grabijo grablje ali vile, čeprav le za dan, popol- dne . . . Ludvik Cizej ni- ti ne poizkuša bežati. Saj ne bi mogel! že od roj- stva je imel veselje do zemlje, živina mu je po- menila več kot »sodček za mleko« ali »sočne zrezke«. Sedem otrok je bilfO v družini. Brat in pet sestra. Le on je os- tal na zemlji. Ostali so ubežali. Kdo ve. če uspeš- no? Ludvik Cizej nerad go- vori. Pravi, da ni za to. Nisem se strinjal z njim. Še posebej ne, ko* se je le nekoliko razgovoril. , »Kmet je nekaj poseb- nega«, pripoveduje. »Z no- benim poklicem ne moreš primarjati kmetovanja. Zemlja zahteva človekovo dušo in telo«. Res, rad moraš imeti vonj zoranih brazd, pripadati moraš cvetočemu sadnemu drev- ju, vonju hlevskega gno- ja. »Kdor ni takšen kmet, sploh ni' kmet! Dvoživka je. Dopoldne v tovarni, popoldne na zemlji. To ne gre. To je le zasilni iz- hod, da zemlji povsem ne ubežiš«. Ludvik Cizej je samo- stojen gospodar že 22 let. Težko je bilo začeti, pa saj je vsak začetek te- žak. Pomembno je, da imaš pred seboj cilj. Do- volj velik cilj, da si pri- pravljen zanj veliko žrtvo- vati, se mnogočemu odpo- vedati. Beseda od kmeto- vanja spet nanese na kme- ta. »Kako nebogljen je prav- zaprav kmet. Odvisen od zemlje, prirode ... A ta ni dovolj! Najbolj se je- zim, ko slišim, da sad- je, pšenica, koruza .... vse to raste samo. Take, je to, kot bi dejali, da voda sama dela elektriko, la zato tudi ne razumem poiitike cen v kmetij- stvu. Nepravična je do kmeta. Ce je letina dobra, cena pada. Po tej logiki bd morali v deževnih le- tih, ko je v-eliko vode, poceniti tudi elektriko . . . Veliko, veliko moraš zemlji dati, da ti to z obrestmi vrne. Potem pa pride nenadoma pozeba, toča ali suša, m celoletni trud je lahko zaman. Ven- dar obupati tedaj ne smeš. Najhuje je, če ne najdeš prave mere pn specializaciji. Preveč kul- tur ne smeš imeti, ker se ne izplača. Zgolj ena kultura ali panoga je pre- malo, saj slej ko preg za- ide v krizo. V ognju mo- raš imeti vsaj nekaj že- lez, da ti ob slabi letini ostane mleko, v mesni krizi sadje in podobno.« Pobaram ga po vseh strojih, ki jih premore. Ali niso predragi za eno družino. »Da, res je, stroji so dragi, prav tako priključ- ki. Sam vem, da se mi noben ne bo amortiziral v celoti. Premalo so v po- gonu in za stroj ni dob- ro, če stoji.« Kot ni dob- ro za zemljo, če ni pose- jana. Vendar sva z ženo sa- ma. In če hočeš na zem- lji ostati, jo negovati, kot zahteva in zasluži, rabiš stroje. 2e zato, ker sva sama in je brez strojev ne bi obdelala. Veste, težko je, a ni lepšega, ko vidiš, kako se tvoje delo spreminja v sad.« Da, lepše je to, kot v tovarni, kjer delavec ne spremlja vseskozi tisto, kar soustvarja. Vendar je napomo. Za kmeta ni ve- liko nedelj, ne pozna osemumega delovnika, za njegovo delo tudi ni us- trezne nagrade. »Tudi zato se kmetije prazmijo. Tudi zato! če- prav zemlji ne moreš ubežati. Bežiš in bežiš, a njen klic je vedno za te- boj«. BRANKO STAMEJČIC Takole je gospodarsko poslopje, v katerem imajo Cizejevi hlev. Enega najlepših, kar sem jih videi pri zasebnikih. v VSAK DOM NOVI TEDNIK št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 ZREČE Ko sem se nedavno tega pogovarjala s starim Doma sem iz Zreč, zato sem še to- liko bolj vesel hitrega razvo- ja našega kraja. Vendar bi rad poudaril tudi to, da ko- lektiv naše tovarne ne pri- speva veliko denarja samo za razvoj samega kraja Zreč, ampak pomaga urejevati tu- di okoliška naselja, posebej še tista, kjer prebivajo de- lavci Kovaške industrije. Ta- ko so krajani okoliških vasi na račun tesnega sodelova- nja s Kovaško industrijo in ::ometom popravili nekaj cest, dogradili vodovode. Kolekti- va obeh tovarn morata še na- prej tako sodelovati s kraji, od koder so njihovi delavci, saj tako vračata delavcem del tistega, kar so sami dali za razvoj obeh tovarn.« M.'\JDA GORJUP, članica delavskega sveta Cometa: »Kolektiva obeh tovarn se morata povezovati s krajem tako finančno, kot tudi stro- kovno. In dejala bi, da je ta povezava tekla v preteklih le- tih dokaj sinhronizirano. Do- kazi za to so več kot jasni m o njih ni treba posebej govoriti. Toda vseeno bi pou- darila naslednje: zanimivo je, da je denar, ki ga porabimo v Zrečah za zgraditev druž- benih objektov mnogo vred- nejši od denarja, denimo, v Konjicah. To pravim zato, ker smo letos postavili tu v Zrečah telovadno igrišče za 8 milijonov starih dinarjev, v Konjicah pa so res malce lepše igrišče postavili za ok- rog 16 milijonov starih di- narjev. Tako se vidi, da je denar veliko vrednejši tam, kjer ga plemenitijo prizade- vanja vseh krajanov.« MARTIN MRZDOVNIK, strojni ključavničar v Come- tu: »Obe tova.mi v Zrečah sta močno povezani s krajem. In delavci smo si vsa edini, da mora postati to povezova- nje v prihodnjih letih še tes- nejše. Zanimivo je tudi to, koliko sta zreška kolektiva namenila kulturi. Namreč, v Zrečah so skoraj čez noč zra- sle številne skulpture kipar- ja četkoviča, ki so na prvi pogled malce komplicirane za razumevanje, vendar pa so zreškim delavcem blizu, razumejo jih, ker so vse skulpture sestavljene iz mi- nulega dela zreških delavcev: iz brusov in odkovkov. In tu- di v bodoče moramo takšno obliko umetnosti, ki vznik- ne iz človekovega dela, še bolj gojiti.« PAVLA DRAME, upokojen- ka iz Zreč: »Leta 1M5 sem se preselila v Zreče in se ta- koj tudi zaposlila v Kovaški industriji. Ne morem vam z besedami opisati, v kakšnih razmerah smo tedaj delali in kakšne so bile tedaj Zre- če. Ena sama velika njiva so bile, hiš je bilo zelo malo in še tiste so bile umaknjene v hrib. Pa poglejte Zreče da- nes! Kakšna lepota! In to samo zaradi tolikšnega po- sluha dveh delovnih Kolekti- vov za probleme kraja.« CVETKA KOTNIK, doma iz Zreč: »Zreče so kot kraj vsak dan lepše. Vedno več je asfaltiranih cestišč, ..veli- ko je umetniških spomeni- kov, postavljena je nova šo- la, kmalu bodo Zreče dobile tudi nov vrtec. Seveda smo za vse to prispevali svoj de- lež tudi občani, ali v obliki samoprispevka ali še kako drugače, velik delež pa sta prispevala kolektiva Cometa in Kovaške industrije. Kra- jani upamo, da bo tako tudi v bodoče.« Načrtov imajo v Zrečah veliko, že v prihodnjem letu bodo uresničili enega večjih: zgradili bodo stanovanjski blok za delavce Kovaške in- dustrije in Cometa. Konec novembra letos sta namreč obe tovarni odprli nove pro- izvodne obrate, obe sta zapo- slili veliko novih delavcev, ki pa so brez stanovanj. In ker je med novimi delavci tudi veliko takih, ki so mla- di in imajo majhne otroke, bodo v Zrečah zgradili v prihodnjem letu nov vrtec. In ker . . . Da, v Zrečah je vse povezano v veliko celoto in to celoto po delčkih že oblikujejo, kajti v Zrečah ne kujejo le plač ... Damjana Stamejčič Anton Novak Jože Gorjup Majda Gorjup Martin Mrzdovnik Pavla Drame Cvetka Kotnik ŠE SO DOBRI LJUDJE 'V »Menimo, da smo lahko zadovoljni. Vsi kritični problemi v obeh, šmarski in šentjurski občini, so rešeni. Ni je družine, ki bi še živela pod šotori ali v slabih razmerah. Šole so več ali manj zgra- jene, pouk se odvija normalno, obnova doma počitka Jelšingrad je v pripravi, sredstva so zagotovljena. Kljub deževju smo vendarle dosegli veliko. Tudi tokrat slovenska solidarnost ni zatajila. Še več, izkazala se je več kot zadovoljivo. Sredstva, ki smo jih zbrali, smo morali porazdeliti zelo racionalno in še enkrat poudarjam, da je natolcevanje sleherno govoričenje, da zbrani denar ne gre na Kozjansko, da si zanj občinski in republi^ški ljudje kupujejo avtomobile. Vemo. da bomo morali še delati in da smo opravili na potresnem območju le najnujnejše ... « (Boris Mikoš, predsednik republiškega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Koz- janskem, Šentjur 17. decembra 1974) Do tistega dne, ko je p>od Rudnico zatreslo, da so se srnjaki prestrašili, je Osoj- nik živel tako, tako: toliko da ne iz rok v usta. Z Gelo si kaj dosti nista mogla pri- voščiti. Imela pa sta veliko, tristo let staro hišo, mogoč- no stavbo, ki nekako nehote spominja na grajsko žitnico Morda je to tudi kdaj bila. Ko je potres začrtal po hi- ši velike razpoke, sta z Osoj- ničko zatarnala. Nikakršne I>oti naprej ni bilo zanju, ni- kakršnega upa in obeta na bolje. Strmela sta v razpoke kot začarana . .. NAŠLI SO SE DOBRI LJUDJE Osojnikova negotovost ni trajala dolgo, morda le me- sec, dva. potem se je zganil družbeni mehanizem: obljub- ljeno jim je bilo, da bodo dobili posojilo, da zgrade novo hišo, da preženo strah Pri Osojnikovih je kmalu zaživelo. Dobila sta posojilo. tistih dvajset starih milijo- nov je nenadoma obarvalo prihodnost popolnoma dru- gače. Prišli so tudi delavci iz Dravskih elektrarn, začela sta kopati temelje, pomagali so domačini in temelji so bi- li kmalu izkopani. Osojnik je dan za dnem prebiral v časopisju vesti o slovenski solidarnosti. Bilo je kot pravljica. »Z Gelco sva bila čisto obupana, ja, kaj bomo pa zdaj, sva rekla in nisva ve- dela. Pa so se našli dobri ljudje. Veste, vi, da so še dobri ljudje na svetu. So Jaz sicer ne vem dosti o teh rečeh, žena vodi vse skupaj, jaz slabo vidim, samo štiri odstotke vida mi je še osta- lo, ampak moja Gelca je pridna.« Tako je dejal Osojnik in naslanjal hrbet sončnim žar- kom. Bil je sam. žena je od- šla v Celje po opravkih, sin Nande je v kmetijski šoli v Mariboru, hčerka Romana je poročena v Zagrebu. Za No- vo leto bodo prišli domov. Skupaj bodo praznovali Sil- vestrovo. Le malo je manjka lo pa bi praznovali v novi hiši, ki se že svetlika tik stare hiše in ob Pevčevi do- čiji. »Nekaj dinarjev smo pri- dali tudi mi, a bolj malo, saj veste, kako je. Denarja ni nikoli dovolj, ja. Ce ne bi bilo, no. kako se že to reče, tiste slovenske solidarnosti, ne vem, kako bi. Človek kar verjeti ne more, da je tako. Manjkajo nam okna pa vrata, ampak smrečico so nam dali na sleme že pred kakšnimi trinajstimi dnevi in ko se bo drugo leto malo otoplilo, bomo šli v novo hi- šo. Tako je imenitna, da je kaj, ja.« Osojnikova ne spita v do- mači hiši, v tristoletni stavbi, 2:a katero pravi Osojnik, da jo bodo menda obnovili, ker .je tako stara. Nekega dne so prišli ljudje, inteligentni ljud- je in so rekli, da je to zna- menita hiša in ne gre, da bi jo vrag vzel. Osojnik to ver- jame, ampak spati v njej si ne upa. Z Gelco spita na ko- zolcu, 'močno se pokrijeta, staknil je že prehlad, do vse- litve v novo hišo pva bosta vzdržala. PRIDNI SO BILI, DA JE LE KAJ »Nova hiša imenitno izgle- da, saj so jo tudi gradili pri- dno. Tisti ljudje, menda so bili iz Radgone, saj rekli so tako, so zares pridni delavci. Pa kaj ne bi bili. ja, moja Gelca jih je stregla ko male bogove. Vse kure smo pokla- li, bilo je hujše kot na go- stiji, ampak bajto pa le ima- mo. Ja.« Osojnik ne more prehvaliti graditeljev, iz njegovih ust gre sama hvala. »Ce bi bila Gelca doma. potem bi vam šele povedala, veste, ona je bolj zgovorna. Jaz sem se sicer tudi suk^l njega dni v bolj finih krogih, ampak zdaj sem star, ja.« Osojnik tudi ni pozabil, da bo nova hiša imela šest so- bic, da bo v njej toplo, da ne bo več strahu, da bo vse lepše in boljše. Zdaj, na sta- ra leta. se vse spreminja. Si- cer je res. da so se zadolžili. Obresti niso hude in Osojnik to ve. Pogovor se je bližal koncu. Osojnik je premleval besede in hvalil. Bil je zadovoljen, srečen, govoril je o novem letu pa o Silvestrovanju in o tem, da bo Nandek, ki štu- dira kmetijstvo, prevzel do- ma, kaj ne bi, z^emlje je do- volj, le pridne roke je treba, pa novo hišo bo imel. In slovenske solidarnosti ne bo pozabil. Tam okoli Olimja, kjer živi Osojnikova družina, so si že vsi postavili nove domačije. Smrečice veselo drhte v zim- skem vetru. MILENKO STRASEK Osojnik: Imamo jo, naša je ... 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 TEHNOMERCATOR CELJE Delitev na TOZD je omogočila celotnemu kolektivu hitrejšo rast, ki je niso zabeležili le v ugodnih poslovnih rezultatih, temveč tudi v odnosu do potrošnikov in do poslovnih partnerjev - To je neizpodbitno dejstvo, ki ga občutijo vsi zaposleni, tako v Tehnomercatorju, kot v temeljni organizaciji združenega dela Veleprodaja Ob zadnjih podražitvah je bilo mnogo ljudi, ki so menili, češ, trgovina je tista, ki jo drago plačujemo. Veliko celjsko trgovsko podjetje TEHNOMERCATOR je kljub enakim težkim pogojem gospodarjenja, kot ostale delovne organizacije zabeležilo letos vrsto uspehov. Čemu? Z veliko doslednostjo pri izpolnjevanju zastavljenih nalog! Z veliko požrtvovalnosti vsakega posameznika! Z veliko posluha do potreb potrošnika! Z veliko ... O poslovnih uspehih, samoupravljanju, delu sektorjev, mladih in komunistov smo govorili pred dnevi v temeljni organizaciji združenega dela »Veleprodaja«, ki ima sedež v Bukovem Žlaku. Rdeča nit pogovora pa je bila vključevanje temeljnih organizacij v sestavljeno organi- zacijo združenega dela kmetijstva in trgovine. Zato jim nismo postavljali posebnih vprašanj, ljudem, ki so v tej TOZD odločilno prispevali k dobrim, celo zelo dobrim rezultatom gospo- darjenja. Pred obiskom v TOZD Veleps-odaja smo po- vprašali po načrtih v prihodnjem letu glavnega direktorja Trgovskega pod- jetja TEHNOMERCATOR. STANKA SELŠKA: »Podjetje Tehnomerca- tor želi v prihodnjem le- tu v okviru sestavljene organizacije združenega dela kmetijstva, trgovine in proizvodnje povečati svojo dejavnost predvsem na obnvočju Slovenije, ta- koj zatem pa tudi ne gle- de na povezovanje v ož- jem smislu preko poslov- nih skupnosti navezati stike na celotnem trži- šču Jugoslavije. Predvsem pa je naš na- men, da se povežemo kar se da tesneje z r.o- vimi članicami SOZD nje oziroma dogradnje pogledu in v osebnem spoznavanju s kadri, ki sestavljajo novo SOZD. Z investicijsko dejav- nostjo bomo nadaljevali v okviru nainujnejših po- treb na področju izgrad- nje oziramo dogradnje skladišč za kemikalije in pa osnovne izgradnje ma- loprodaje v okviru sek- torja Šmartno ob Paki. Naj ob tej priložnosti zaželim vsem poslovnim prijateljem in sodelavcem srečno in veselo Novo le- to ter veliko osebne sre- če in poslovnih uspehov.« ZVONKO PERLIC, DIREKTOR TOZD VELEPRODAJA Kljub težjim pogojem gospodarjenja v letu 1974 (ti sio biU tudi za trgovi- no, predvsem pa za gro- sistično. ki je oskrbovala z določenim reprodukcij- skim materialom proizvo- dnjo), ki so bili evidentni predvsem v drugem pol- letju, medtem ko je bilo prvo polletje gospodarsko zelo ugodno, so uspeh; do- bri. Kljub znanim teža- vam, kot so nelikvidnost, večanje cen, itd. smo le- tos v fizičnem obsegu prodaje napravili odločilen korak naprej. Zakaj kljub temu uspehi? V drugi polovici tega leta smo pridobili nOve skladiščne prostore, in si- cer 8500 kvadratnih met- rov pokritih površin, kar ni veliko, vendar smo lah- ko sprostili na drugi stra- ni do sedaj zasedene mož- nosti in tako imeli večjii manvrski prostor. UstvariU smo optimalne pogoje za delo poslovne dejavnosti, to je za delo nabavno prodajne službe, ki je bila pred tem raz- bita po vsem mestu. Do- biU smo nove poslovne prostore in tako lahko še bolj skoncentrfrali naše moči. Intenzivno smo delali na naši novi organizaciji, saj je vse to zahtevalo tu- di samoupravne spremem- be. Trenutno še vedno de- lamo na celoviti organizi- ranosti, ki bo zaključena koncem leta. Racionalnejše poslovanje Menim, da bo nova or- ganizacija odločilno pris- pevala k racionalnejšemu poslovanju in zmanjšanju stroškov, za kar moramo poudariti, da tudi v tr- govini izredno hitro nara- ščajo, mnogo hitreje kot vsi drugi elementi. Ne- dvomno je iarednega po- mena tudi to, da smo iz- popolnili kadrovsko struk- turo predvsem v prodajno nabavni službi ter teren- sko prodajo in razširili te- ritorij grosistična prodaje. Jasno je, da bodo rezulta- ti vsega tega dela najbolj očitno evidentni šele leta 1975 in v bodočih letih. Pomembno mesto pri vsem tem zavzema pred- vsem skupen dogovor in obveznost iz meseca avgu- sta, ko smo to sprejeli in zajema tako delovno dis- ciplino pri manipulaciji z blagom, področje obvlado- vanja stroškov, finančne situacije, kadrov in nagra- jevanja, doseganje odstot- ka, organizacije in razvo- ja itd. Izredno "pomembno pa je dejstvo, da je trenutno v.izdelavi dolgoročni pro- gram razvoja Tehnomer- catorja, ki bo opredelil vlogo in naloge OZD za naslednjih 10 let. Dosledno upoštevanje vseh teh nalog, mislim da je lahko le to garancija uspeha, je prispevalo k dobrim rezultatom. Zato ni čudna želja, da vsem našim ljudem lahko česti- tamo za opravljeno delo, saj smo letos naredili og- romno takšnega, kar se bo v svetli luči pokazalo v prihodnjih letih. Važno je spoznanje, da nam je uspelo strniti vse sile in se tovariško dogo- voriti o nadaljnji poti, ki vodi v največjo kvaliteto. Ustava in dogovori po- stavljajo trgovino v nov položaj. Se že in se še bomo povezovali s proiz- vodnjo in transportom, s trgovino na malo, da bi ustvarili celovit proces, v katerem je najpomemb- nejša naloga grosdstične prodaje — dvigniti kvali- teto našega dela in zago- toviti hitrejši pretok bla- ga od proizvajalca k po- trošniku po čim krajši po- ti ter v čim večji količini in izbiri. Osnova je torej, potrošn'ku skupno s tr- govino na malo zagotovi- ti najbolj celovito ponud- bo. Mi in SOZD Kaj je pogojevalo naša razmišjlanja o vključeva- nju v SOZD? Dejstvo je, da se sedaj odločamo o pK>vezovanju. Ne samo us- tava, temveč tudi to. da smo bili razdrobljeni in razdvojeni, nas usmerja v takšno povezovanje. Na področju investiranja je bilo veliko dvotirnosti, premalo usklajevanja, po- slovni odnosi niso bili takšni kot bi lahko bih, tako da je to veliko pod- ročje dela, na katerem bo mogoče v prihodnje kva- litetno sodelovati. V posameznih OZD je dokaj skromna material- na baza v manjši meri po- gojevala oziroma ni nu- dila možnosti za kvalite- ten razvoj samoupravlja- nja. Osnovni motiv bomo do- segli s skupno akcijo in to z združenim delom, sred- stvi in z združevanjem zinanja (kadrov) — novo kvaliteto. Od tod pouda- rek na skupnem delu pov- sod tam, kjer bo skupen nastop najbolj potreben in bodo zato tudi rezulUti najbolj vidni: 1. skupna razvojna poli- tika 2. uisklajen in skupen nastop na poslovnem po- dročju 3. usklajervanje na po- diročiju investiranja in Stanko Selšek Emil Bah št. 51—52. 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran ^7\ 4. skupen nastop do bank. Od vseh teh investicij pa ie najpomembnejši za grosistični del Tehnomer- catorja usklajen in skupen nastop na poslovnem pod- ročju. Ekonomski in finančni razlogi združevanja so po- kazali, da je prav na tem področju znotraj SOZD tudi največ rer^rv. Nor- malno je, da postavljamo tUfdi vprašanje, kaj bodo imele posamezne OZD od tega. Ze sami motivi po- vezovanja so dovolj zgovo-- ren dokaz, da gre za novo kvaliteto, to pa sta pred- vsem usklajevanje m sku- pen nastop. Da bomo to dosegli pa je potrebno do- volj dobre volje, širine, in ne zaprtC'Sti in ozkosti, ampak optim.-zma m v ne- kem sm'slu tudi vizije o veličini in kvaliteti tega kar danes delam.o, vendar še temu ne m,cremo dati povsem konkretnih di- menzij . Seveda ima poleg teh skupnih ciljev naše pod- jetje kot celota in tudi TOZD Veleprodaja svoje lastne cilje: — utrditi naš položaj na trgu — okrepiti materialno ba- zo in omogočiti nadaljnji kvalitetni razvoj samoup- ravljanja — nadaljevati intenziven razvoj posameznih dejav- nosti — konkretneje pristopi- ti k akciji povezovanja in združevanja z drugimi OZD in TOZD na nivoju našega podjetja —hitreje spreminjati in vnašati v vsakodnevno de- lo sodobna spoznanja teh- nike in znanosti — krepiti vse oblike izo- braževanja, tako na de- lovnem mestu kot izven njega. Akcija pristopa za pove- zovanje v SO'ZD kmetij- stva, trgovine, gostinstva in turizma v Celju je v I>ol- nem teku. Trajala je od letos spomladi m je sedaj v zaključni fazi. V tem času smo se velikokrat pogovarjali o SOZD in prepričan sem, da bodo delovni ljudje sprejeli sa- moupravni sporazum, ki je najpomembnejši doku- ment SOZD. Moramo vedeti EMIL BAH, predsednik delavskega sveta TOZD Veleprodaja: Menim, da je osnova ra- zvitega samoupravljanja v tem, da se je vsak član kolektiva dosledno vklju- čil vanj, zato pa je bilo potrebno ustvariti pogoje. Delavec mora vedeti kaj se dogaja v TOZD in OZD, zato da lahko uvelja- vlja svoj glas preko vseh možnih oblik. Le dobra informiranost o vsem da- je vsakemu zaposlenemu možnost odločanja in za- upanja vase, da je dejan- sko sestavni del sa- moupravljanja tega pod- jetja. Želeli bi, da bi bil vsakdo izmed zaposlenih čimbcj aktiven, saj ugo- tavljamo, da tu niso vsi najbolj tvorno — pred- vsem po lastni krivdi — vključeni. Prav to aktivno tvornost vsakega posamez- nika pogrešamo in bo to v bodoče ena naših naj- pomembnejših nalog. Za- vedamo se, da če hočemo vestno delo, moramo tudi ljudi primerno nagrajeva- ti. Zato smo tudi na tem področju zastavili vse si- le, tako v okvira sporazu- ma kot finančnih možno- sti TOZD. V delavskem svetu so predstavniki vsake službe v TOZD, tako da lahko dejansko posredujejo in pozneje prenašajo naloge, stališča, sklepe ter naloge sprejete na zasedanjih de- lavskega sveta. Na vključevanje naše TOZD kot delčka v SOZD gledam zelo pozJtivno, ker bo prišla do izraza enotna poslovna politika in raci- onalnejše koriščenje vseh možnosti (od prostorov do raziskavo tržišča). Seveda pa TOZD ne bo zanema- ril lastnih ambicij, temveč jih bo prilagodil skupnim interesom SOZD. Delitev dela na sektorje JOŽE BRATIiNA, šef sektorja II: Sektorji, ki so biil usta- novljeni pred letom dni, so nedvomno izpolnili svo- jo vlogo, predvsem pa to velja za sektor III. Glede sektorja Ti pa je pomem- bno, da dosledno upošte- va racionalno koriščenje sredstev med poslovalni- cami. Čeprav so sektorji šele na začetku svoje po- ti, so se hitro konsolidira- li in je bil uspeh dokaj viden. Priprava akcije za SOZD je zelo pozitivna, saj bo prišlo do specializacije nekaterih strok in delitve dela, kar pa lahko prispe- va k izboljšanju organiza- cije dela in večji kvaliteti. STANE RUPNIK, šef sektorja I: S formiranjem TOZD je prišlo tudi do ustanavlja- nja sektorja I tn II po komercialni strani. Sektor I zajema elektroinstalacij- ski material, široko pot- rošnjo, akustiko, kovinsko galanterijo in di-slocirano poslovalnico v Mariboru, ki se ukvarja z elektroin- stalacijskim blagom. Sek- tor II je sestavil nekdanje poslovalnice s steklom, barvami, laki, kemikalija- mi in gradbenim materia- lom. V takem organizacij- skem sestavu je TOZD Veleprodaja imel možnost poenotiti nastop na jugo- slovanskem tržišču, dane so bile možnosti aktivira- nja vseh, ki se ukvarjajo v TOZD s prodajo, oskr- bovanjem tržišča in nje- govo obdelavo po zuna- njih sodelavcih. Z enotno komercialno politiko je bilo tudi lažje pravilno angažirati skromna obrat- na sredstva, saj vemo, da so se ta zaradi inflacije zelo skrčila.« Tudi kratko- ročni krediti niso bili za- dostni, zato je bilo nujno dosegati ko«ifrcntacijo v sektorjih. Sektorja I m II letos še nista dala tistih rezultatov, ki jih lahko pričakujemo, saj je leto 1974 pomenilo predvsem borbo za večjo realizacijo in reševanje podedovanih problemov. Ti so bili predvsem v skladiščenjii in odpremi blaga. Prav za- to je sektor III opravil veliko delo in tudi ustva- ril pogoje za boljše delo ostalih sektorjev. Pripravljamo se za še ; boljšo organiziranost, ; hkrati pa želimo temeljito , izboljšati kvalifikacijsko I strukturo prodajnega ose-1 bja ter tako z večjimi ' možnostmi nastopiti na tržišču. ■ SOZD zelo pozdravljam in menim, da bo poireona izredna coslednost zaradi dosege čim večjih efek- tov, manjših stroškov in racionalizacije. Vključe- vanje v SOZD v predvi- denih razmerah ne sme dajati občutka zaprtosti, temveč nenehne povezave TOZD in to ne samo s področij kot so predvide- na. MIRKO CHIBA, šef sei-i- torja III; Z reorganizacijo Tehno- mercator j a in ustanovitvi- jo TOZD se je funkcija — teža skladiščne službe, transporta in ekspedua ze- lo povečala. Zelo jasne opredelitve so sektorju III naložile innoge nove naloge. Skladiščenje m transporta in ekspedita ze- neposredno vezano na po- samezne poslovalnice, je sedaj skoncentrirano v sektorju II, to pa pome- ni bolje organizira.no, učinkovitejše in racional- nejše razpolaganje z druž- benimi sredstvi. S takšno koncentracijo služb skla- diščenja, transporta in ekspedita je tudi mnogo lažje načrtovati njihov razvoj ter s tem pridobiti najsodobnejše rezultate poslovanja in dela. Sestavljena organizac-ja združenega dela pomeni __velik^napredek in z moje- ga stališča tudi večjo mož- ^ nost koncentracije celjskih skladiščnih kapacitet. Ugodni pogoji MILAN LEVFbscEK, se- kretar OO ZK veieproaaje in predsednik samouprav- ne delavske kontrole: Pri vseh teh ug-cdniii rezulta- tih "je potrebno poudariti, vlogo mladih in komuni- . stov tako v Tehno-merca- torju kot v naših TOZD, saj je ta vloga zares veli- ka. To je tudi razumljivo, saj smo zelo mlad kolek- tiv. Čeprav snio ko t or- ganizacija ZK v TOZD številčno šibki, menim, da je bilo vseh 14 komu- nistov vzor ostalim. Sicer pa ni bila naša miselnost o kvaliteti dela, disciplini, lastna samo nam, temveč tudi vsem za-po«Ienim. V letu 1974 smo nare- dili občuten korak naprej v doslednem načrtovanju nalcg in delovnih obvezno- stih. Z ustanavljanjem TOZD smo dosegli boljšo delitev dela, večjo kva- liteto in boljše samoup- ravne odnose. Na nivoju Tehno-mercatorja smo že lani formirali ■ delavsko kontrolo, ki je zelo hitro zaživela, s celotno reor- ganizacijo pa smo organi- zirali delavsko kontrolo v TOZD. Prehod je nekoliko zavrl njeno delo, ki je zelo odgovorno, tako da je zopet zaživelo pravza- prav v drugi polovici tega leta. Menim, da že sama ustanovitev delavske kon- trole pomeni v delovnem in disciplinskem smislu zelo veliko. Rešili smo več primerov in lahko re- čem, da smo z našimi sta- lišči in odločitvami uspe- li.« STANE BOHINJC, pred- sednik aktiva mladih v veleprcdaji: »Kot že rečeno, smo zelo mlad kolektiv, zato bi tudi lahko pričakovali da smo izredno aktivni. Zal, temu ni tako. še ved- no je prisotna trditev do- kaj znana za mladinsko or- ganizacijo pred leti, da smo mladi ljudje vse pre- malo zainteresirani za do- gajanja okoli sebe. Sicer je res, da se vključujemo v razne akcije v okviru OZD, občine, m tudi dru- gih delovnih organizacij. Položaj mladega človeka v Tehno-mercatorju je do- ber, če pomislimo na vse možnosti, ki jih ima. Me- nim, da je najpomembnej- ša možnost, možnost izo- braževanja, saj je v naši TOZD še več takšnih, ki nimajo končane osemlet- ke. Omogočamo jim, da nadaljujejo svoje šolanje, enako kot tiistim, * ki se želijo še dodatno izobra- ževati na svojem delovnem mestu.« Vedno več potrošniku MIHA HLIŠ, predsed- nik osnovne organizacije sindikata: »Družbeni standard na- šega delavca se vidno iz- boljšuje. Lani smo pričeli še z aktivnejšim delom na področju izboljšanja delovnih pogojev, s tež- njo — manj fizičnega dela in več mehanizacije. La- hko rečem, da smo to do- segli že v začetku tega leta, namreč pridobili smo številnejšo in ncvo opremo, izboljšali pa tu- di naše delovne prostore. Dosegli smo tudi, da dobiva delavec pri po- daljšanem delovnem fosu kosilo, medtem ko je to- pla malica normalno vključena v redni delovni čas. še vedno so pro- blem stanovanja, zastavi- li pa smo vse sile, da bi čim preje uredili tudi ta problem. Značilno je tudi to, da smo pri selitvi v nove prostore v Buko- vem žlaku organizirali tu- di vsakodnevni avtobus, ki pripelje in odpelje de- lavce na delo. Moram reči, da je bil kolektiv na začetku raz- ličnega mnenja o SOZD, kot je pač temu tako, pred vsako občutnejšo spremembo. Zdaj, ko ve- do za kaj gre, menijo, da je to zelo koristno. Veseli smo, da bo pot od pro- izvajalcev do potrošnikov s tem čim krajša m čim cenejša. To pa je tudi osnovni namen, ki ga za- sledujemo vsi zaposleni pri nas.« Tako zapc&leni ¥ Tehno- mercatorjevi TOZD Vele- prodaja stopajo v Novo leto z ugodnimi rezultati, z željo, da bi tudi v pri- hodnjem letu lahko čim bolj zadovoljili potrošni- ke in poslovne partnerje na vseh področjih in na čim širšem območju. Stane Rupnikj Stane Bohinc Miiia Illiš Jože Bratina "Milan Levpiišček 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 OBČNI ZBOR Pred kratkim je imel mešani pevski zbor gim- nazije Celje pomemben občni zbor. Najprej smo pregledali delo in uspehe prejšnjega šolskega leta, od katerega je vredno predvsem omeniti turne- jo po češkoslovaški in do seženo 1. mesto na medna-, rodnem festivalu v bel gijskem mestu Neerpel- tu. Zadali pa smo si tudi nove naloge. 2e sedaj se temeljito pripravljamo na proslavo ob 30-letnici na- šega zbora in na mladin- ski pevski festival, ki bo naslednje leto v Celju. Redno bomo sodelovali na prireditvah ob kulturnih praznikih in obdržali še naprej tesne stike z de- kliškim zborom iz Vele- nja. V kratkem pričaku- jemo izid naše prve plo- šče, preko katere nas bo lahko spoznala še širša javnost. V avgustu leta 1975 imamo v programu študijsko letovanje, ki naj bi bilo hkrati priprava za ■ naslednje šolsko leto. Občnemu zboru je pri- sostvoval tudi Štefan 2vi- žej, -ki nam je v imenu ZKPO predal priznanje in denarno nagrado v vred- nosti 5000 din. Novo izvoljeni predsed- nik zbora Matjaž Lesjak se je v imenu vseh pev- cev zahvalil za to vzpod- budno priznanje. Zbor smo zaključili s sklepom, da se bomo čim- bolj potrudili pri uresni- čitvi zastavljenih nalog. Darja Jakhč Gimnazija Celje OKRASITEV OB NOVEM LETU Priznati moram, da ima mo v Celju zelo sposob- ne aranžerje, saj so iz- ložbe naših trgovin vedno lepo in okusno urejene in v tem pogledu prav nič ne zaostajamo za drugimi ev- ropskimi mesti. Le nekaj pogrešam: že nekaj let opažamo iste novoletne okraske, ki so razpeti pre ko celjskih ulic. .VInogi iz- med njih so že oolom- Ijeni, umazani in zato prav nič ne oznanjajo te- ga, čemur so bili name- njeni prvo leto. Predla- gam, da bi se aranžerji iz vseh trgovin domenili za skupen nastop ob novo- letni okrasitvi ulic in us- peh gotovo ne bi izostal. HERMAN MUSEC Celje POHVALA INGRADU v 49. številki Novega tednika smo brali anketo o zimskih težavah potres- nih poškodovancev. Ker ste v anketi objavili samo »črne slike«, vam sedaj pošiljamo še naše mnenje, čeprav v anketi nismo so- delovali. Dovohte, da vam pove- mo, da nam je gradbena operativa GIP ' Ingrad zgradila hišo C-2 do kletne plošče za končni znesek 70.000 din in da smo bili z njimi zelo zadovoljni. Vse .delo so namreč opra- vili v devetih delovnih dneh, istočasno pa so se zelo trudili, da bi še letos dogradili streho na me- stinjsko šolo. ANTON IN ELIZ.\BETA STIPLOVŠEK STRANJE ZAHVALE PO KONGRESU NT IN RC Dragi drugovi! Najlepše vam se zahva- ljujem na srdačnom go- stoprirrLst\-u in pomoči za vrijeme održavanja kon- gresa sindikata Slovenije u vašem gradu. Posebno se zahvaljujem drugu Se- ničaru. Ante Filipovič, Večernji list, Zagreb Spoštovani kolegi iz ■ uredništva Novega tednika " Ker se v naši nenehni poklicni naghci nikoli ne moremo niti pošteno po- sloviti, kaj šele zahvahti, se vam ob tej priložnosti ponovno v imenu celotne- ga moštva Televizije Lju- bljana, ki je spremljalo kongres v Celju, najpri- srčneje zahvaljujem za nenadkriljivo pozornost do našega bivanja v vaši sredini. Bili smo na vseh letošnjih kongresih, zato lahko rečemo, da nikjer nismo bih toliko dobrodo šh kot pri vas. Ob tem, ko se vam zahvaljujemo za nenehno skrb, pa se seveda sprašujemo, kdaj vam bomo to lahko vrni- li, seveda v upanju, da bo enkrat priložnost tudi za to. še posebna zahvala ve- lja tovarišu Milanu Seni- čarju. Upajmo, da nas je to skupno delo na kon- gresu in zabava ob njem. še bolj združilo v tovari- štvu, ki ga ga_^ želimo kre- piti ob^ pogostejših sreča- njih uredništev in ne sa- mo na kongresu. Tovariški pozdrav vsem! Urednik notranje-politi- čne redakcije TV Stane Grah Spoštovani Jure in Tvoji najbUžji sodelavci! Slučajno sem videl vašo novinarsko ekipo na zad- nji »plati« vašega »cajtn- ga«, pa sem si rekel — čestitaj tem ljubim fan- tom in seveda neznanim dekletfim k prazr.\ku. No, bolje bi rekel »za vesele popraznike«. Jure! Ne pozabi pozdra- viti vrlega Savinjčana Draga Medveda in vsem skupaj SREČNO!- S. Matelič SPAKEDRANKE ALI UDOMAČENKE v zvezi s člankom Beri Strmčnika pod naslovom »Regijsko posvetovanje o treh dokumentih«, ki je bilo objavljeno v Novem tedniku 25. novembra 1974 na četrti strani, vas pro- sim, da objavite sledeče: Tovariš Berni Strmček piše v Novem tedniku članek, v katerem pa je že v podnaslovu uporabil kar petkrat besede: regija, regionalni, regijski. V na- daljnjem besedilu je šti- rikrat uporabil besedo: re- gionalen. Beseda regija je za slovenski jezik zelo ža Ijiva, to je spakedranka germanskega izvora, ki jo je k nam prinesel nihče drug kot sam Hitler. Ob okupaciji štajerske dežele je namreč ukazal: »Ma- chen Sie mir diese Region wieder deutsch!« Sicer pa v omenjenem članku kar mrgoli tudi drugih spakedrank, kot so: kvantifikacija, informa- tika, kvahtativna, pohcen- trizma, koordinacije. Če se je pisec tega član ka šolal v tujini in se tam nalezel spoštovanja do tu- jih izrazov, bi se moral osvestiti, da piše za slo- venski časopis in zato ne bi smel rabiti takih spa- kedrank, saj jih je v kratkem članku uporabil kar 14. I>el sramote pa pade tudi na uredništvo časopisa, ki ni iz članka odstranilo spakedrank, ali pa piscu vrnilo članek. Da precejšen del odgo- vornosti nosi tudi ured ništvo, dokazuje nudi čla- nek na isti strani časopisa pod naslovom »Polzela«, kjer avtor tega članka v prvem odstavku iporab- Ija besedo: območje, v tretjem odstavku pa je uporabil spakedranko: re- gija. Franc Stojan. Žalec Resnično mi je žal. da so vas tako raz.jarlle ne- katere tu,ike, ki sem jih uporabil v svojem poro- čilu. Beseda »regija v nobenem primeru ni spa- kedranka ( to vam je dvakrat uspelo narediti iz mojega imena in priim- ka), temveč povsem udo- mačen izraz določene vse- bine. »Območje« m »regi- .ja«. to ni eno in isto. Tu- di ostale besede (ne re- čem, da se .jim ne bi bilo moč izogniti), so se danes že toliko udomačile, da njihova raba ni prepove- dana, nekatere pa je celo težko ustrezno posloveni- ti. Kar pa se l!itler,ja tiče, *lcpo pros'im, pustiva ga v miru!!! BERNI STRMCNIK AVTOBUSNA KONTROLA Ni mi všeč, kar se do- gaja na avtobusu, ki vozi v Savinjsko dolino. že precej časa se neka tova- rišica, ki se vozi na delo v Celje, vozi zastonj. Ta tovarišica ima tudi stalno svoj sedež, na tcaierega se ne sme nihče drug vsesti. Nad takšnim rav- nanjem sprevodnika in šoferja smo ostali potniki zelo ogorčeni. V zvezi z zadnjo stran- jo Novega tednika pa naj pripomnim, da ustemu, ki ga golota ne zanima, naj obrne časopis na dru- go stran in naj se ne spotika ob njo. • Bralec V. V. Savinjska dolina Odgovor: Dragi bralec iz Savinj- ske doline, v obširnem pismu, ki ste nam ga postali, ste nam podrob- no poirrfenovali vse ose- be, kraje in pod.jetja, sa- mi pa se niste niti pod- pisali, niti povedali, iz katerega kraja ste, zato je razumljivo, da vašega pisma nismo mogli obja- viti tako detajlno, kot ste to vi želeli. Drugič pa se le pogumno podpišite in mi vam bomo pismo ob- javili v celoti. JAMA V LUTERJIH? v eni izmed novembr- skih številk sem prebrala članek o jami, ki bi se naj nahajala nekje v bli- žini Ponikve in ki jo je neka bralka iz Luterij po- imenovala kar Lucifer. češ, Pekel da že tako imamo v Šempetru. Doma sem iz Ponikve Ln me ze- lo zanima, kje bi lahko bila ta jama. Jaz se je namreč nikakor nisem mo- gla domisliti, pa sem v mislih prebredla vse bliž- nje jame in prepade. Za- to prosim bralko iz Po- Sulci vznemirjajo »zeleno« kri celjskim ribičem. Odkar ne obratuje rudnik rjave.ga premoga v Zabukovici pri Žalcu, je Savinja do izliva Voglajne pod Starim gra- dom še dokaj čista reka. Ko bi vsaj taka ostala še v prihodnje, potem bi še marsikateri »kralj« obvisel na trnku. Tale »kraljica« rib, ki jo vidite na foto.grafiji, je merila v dolžino 81 cm, tehtala pa je več kot 7 kg. Ujel jo je član Ribiške družine iz Celja Ivo Leskovšek, in sicer v Liscah pod Petričkom. Sandi Iderman ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 12 30 LET OSVOBODITVE PIŠE: FRANJO FIJAVŽ Žandarji in politična pcilicija so šli od časa do časa, bolje povedano, po partizanskih akcijah, na »čiščenje« šmartnega Ln okoUce. V zapore so odpeljali vehko va- ščanov. Trije so bih ustreljeni, devet so jih odvedli v internacijo in od tam se štirje niso vrnili. Ko se je bila v šmartnem ob Dreti 9. avgusta 1944 oborožena borba z vermani, so bila požgana tri gospodarska po- .Silopja, stara stanovanjska hiša kmeta Zidam Martina in gospodarsko poslopje Slapnik Franca. Sredi okto- bra 1914 je vdrla v Šmartno policija z Vranskega. Po- žgana je bila vsa vas razen tistih hiš, kjer se je kak družinski član nahajal v nemški vojski, Vaščanom je uspelo rešiti nekaj hiš ob robu vasi in delno zaščititi redke stavbe v sredini naselja, da niso zgorele čisto do kraja. Med vojno je po,gorelo v šmartnem 64 hiš in go- spodarskih poslopij. V spomin medvojnim dogodkom so prebivalci vzidali na gasilskecn domu ploščo, po- svečeno spominu 32 padlim borcem, talcem in v ta- boriščih preminulim žrtvam. Okupatorjeve reprcsalije v Šmartnem ob Dreti Žandarji in politična policija so šli od časa do časa, bolje povedano po partizanskih akcijah, na »čiščenje« Šmartnega in okolice. V zapore so odpeljali veliko vaščanov. Trije so bili ustreljeni, devet so jih odvsdh v internacijo in od tam se štirje niso vrnili. Ko se je bila v šmartnem ob Dreti 9. avgusta 1844 oborožena borba z vermani, so bila p>ožgana tri gospodarska pM> slopja, stara stanovanjska hiša kmeta Zidam Martina in g('spodarsko poslopje Slapnik Franca. Sredi okto- bra 1944 je vdrla v osvobojeno Šmartno policija iz Vranskega. Požgana je bila vsa vas razen tistih hiš, kjer se je kak dmžinski član nahajal v nemški voj- ski. Vaščanom je uspelo rešiti nekaj hiš ob robu vasi in delno zaščititi redke stavbe v sredini naselja, da niso zgorele čisto do kraja. Med vojno je pogorelo v šmartnem (>4 hiš in go- spodarskih poslopij. V spomin medvojnim dogodkom so prebivalci vzidali na gasilskem domu ploščo, po- svečeno spominu 32 padlim borcem, talcem in v ta- borišču preminulim žrtvam. Prvi zaupniki in sodelavci osvobodilnega gibanja v Rečici ob Savinji .Okupatorjeva oblast je kaj kmalu po svojem pri- hodu zaprla nekaj kmetov, jih po tednu ali dveh izpu- stila, zaprla in odselila večje število prebivalcev in med njimi učiteljico in njenega moža— gozdarskega inženirja, trgOTOko družino, zaivarovalnega zastopnika, potem še župnika in kapla,na. Prve zanesljive ljudi, ki so v Rečica in njeni okolici spozmali zile namere okupatorja in se za'o opredelili za podtalno borbo proti njemu, je povezal v Ziiupni- ško mrežo Franc Skok, doma iz Brda pri šmartnem ob Dreti. Med zaiipn:ki so bili žimter Ivan, vulgo gor- nji Menčon, Dolinar Rudi, spodnji Menčon iz Šentjan- ža, Veninšek Ludvik in Jože, Jeraj Alojz, vulgo Slatin- šek iz Rečice, Završnik Jože, po domače Šteic iz Hom- ca, Bitenc iz Pobrežij, gostilničar Deleja iz Tmovca :n Vršnak, po domače Lešnik iz Homca. To je bilo v marcu 1942 leta, dočim je pričel odbor OF delovati v prvih dneh 1943, Nekateri od naštetih somišljenikciv OF so v na- slednjih mesecih in letih naredih marsikaj dobrega pohtičnim aktivistom in takrat še redkim partizanskim skupinam, katerim je bilo to področje kot prehodna pot iz Dobroveljskih hribov proti Mozirskim plaininam. Redki so postali pasivni, je b^l pa tudi kakšen med njimi, ki je na žalost postal okupatorjev ovaduh. Taborišče v Leski frati V Leski frati so se politični aktivisti zadrževali že od spomladi 1942. leta. Tu so imeli svoje taborišče in bunker, v katerem so se nahajali preko dneva in od- hajaU pod noč med ljudi po Savinjski in Zadreški dolini. Franc Skok .'\besinc, član prvega odbora OF za Re- čico ob Savinji in Brdo. it. 51—52. 26. december 1974 NOV! TEDNIK - Tudi letos so celjske ulice ož'iveIe v novoletnem IjHšču nikve, da se še enkrat oglasi Ln to jamo bolj na- tančno opiše, saj je sicer, tudi jamarji ne bodo na- šli. Milka Jurše Luterje, Ponikva ■ Odgovor: Upamo, da Je te vrstice prebrala tudi bralka iz i Ponikve ali iz okolice, ki je pisala o jami, za kate- ro zdaj vi sprašujete, kje bi mogla biti. Morda pa bo naneslo, da se bosta srečali sredi vasi in se o vsem pogovorile, tudi o tej jami. OB KONCU LETA Bliža se konec leta 1974 in želim vam sporočiti moje najlepše pozdrave in izraze priznanja ob dobro urejenem celjskem glasi- lu, ki je vsestransko pri- dobilo tako po vsebini kot obliki. Ob tem se spominjam časov pred več kot dvajsetimi leti, ko sem bil nekaj časa član uredniškega odbora »Celjskega tednika« in je bilo pri listu malo denar- ja m tudi malo sodelav- cev, list pa je prav zaradi tega pomanjkanja sred- stev stalno izhajal na dveh straneh. Bili so to težki časi, ki smo jih pri listu preživljali s težavo, a pogumno. Zdaj vidim da smo zelo dobro začr tali pot in da je čas dvaj setih in več let dokazal uspehe še lepših prizade vanj generacije, ki je de lo nadaljevala in ga tudi uspešno vodi. Sedaj imate pri listu lepo družino, ki skrbno in preudarno zbi ra gradivo, požrtvovalno dela in pripravlja vse to, kar potem bralci z vese- ljem prebiramo. Ob va- ših skupnih uspehih vam prav iskreno čestitam. Dovohte mi, da ob tej priložnosti navedem tudi nekaj predlogov za izbolj Savo lista. Predlagam, da bi uvedli posebno stran, ira kateri bi kratko in jedrnato spo- ročali bralcem vse dogod ke doma in po svetu, ki so se dogodili v enem tednu. Tako bi oili tudi bralci Novega tednika z vsemi novica.mi na teko- čem, list pa bi s 'em pri- dobil na kvaliteti. In še to! Na podoben način bi prikazali tudi kult.urno-prosvet.no doga- janje pri nas. Zelo po hvalno je. da ste uvedli pri listu feljtcn s stalno obliko in predlagam, da v tem smislu nadaljujete s. pisanjem reportaž, literar- nimi črticami, za katere bi angažirali predvsem celjske avtorje. Vsem članom redakcije želim srečno novo leto! prof. Albin Podjavoršek Odgovor: Tovariš profesor, hvala za prijazno pisemce, vzpodbudne besede, zani- mive predloge in vošč'do za novo leto. Vaše pred- loge bomo poskušali upo- števati, sicer pa .se bomo še naprej trudili, da bo Novi tednik všeč vsem na- šim bralcem. Tudi mi vam voščimo veselo in zdravo novo leto 197.") in vas vabimo, da se nam še večkrat oglasite. DRAGO LETO staro leto solze briše, ki po licih mu teko, gretiov svojih se sramuje, saj jih je precej bilo. Cene še naprej popravlja, misli, da prenizke so. Vsak naj se navadi, da debelo s sabo nosil bo inošnjo. Kaj je treba kavo jnti in sladkati /V> močno! Z žganjem moraš grlo poplakniti, pa bo vse kar lepše šlo. In če olje je predrago, zabeli jed si z mastjo. Saj ni važno kaj bo zdravje reklo, morda pa le ne bo ti' ikodilo. Rozika Ciologranc IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI GRIŽE Na seji Izvršnega sve- ta krajevne skupnosti Griže, ki je bila 22. de- cembra 1974, je bU glav- ni poudarek na komunal- ni problematiki v kraju in pogostitev ostarelih ob. čanov ob koncu leta. U- gotovljeno je bilo, da so prebivalci Pod Gozdni- kom krepko zastavili vse svoje sile v želji, da si uredijo cesto do svojih domov. Krajevna skup- nost je prvotno namenila za to cesto lO.tKJO din. To je bila samo vzpodbuda prebivalcem, ki so skle- nili, da letos uredijo ce- stišče, naslednje leto pa ga asfaltirajo. Letos so iz- kopali in oč-stili 2.825 m obcestnih jarkov, uredih 4.800 m bankin, očistili 20 propustov in 2.500 m cestišča posuli s 670 ku- bičnimi metri gramoza. Delali so 8 dni in opra- vili 1.160 prostovoljnih ur. Krajevna skupnost jim je zato namenila še na- slednjih 5.000 din, na po- moč jim je priskočila tu- di Minerva Zabukovica, ki ima veliko razumevanje . za pomoč kraju, kjer ima svoj sedež. Gozdno gospo- darstvo je za pomoč te- mu kraju prispevalo 13.000 din in Lovska dru- žina 2.500 din. Zbran de- nar je služil za nabavo materiala in prevozne stroške, delo pa je bilo, kot rečeno, opravljeno brezplačno. Za asfaltiranje so do se- daj zbrali 168.200 din, in sicer od devetinšestdese- tili zaposlenih na tem po- dročju. Najvišji prispevek je 8.000 din. Družina, kjer • so trije zaposleni, prispe- va 9.000 din. Kljub temu, da je pred- račun za dela 800.000 din, se mora takšna akcija podpreti, saj so krajani zbrali že skoraj eno četr- tino sredstev, pa tudi pri referendumu so bili med prvimi v -krajevni skup- nosti. Na seji je bilo tudi podano poi'očilo o uredit- vi 1.100 m vodovoda v spodnje Griže. Tudi tu ni šlo brez prostovoljnih pri- spevkov. Osemindvajset ljudi je zbralo 28.000 din Ln zfasulo vsak po 50 m jarka. D:i.govorjeno je tudi bi- lo, da se organizira po- gostitev ostarelih ljudi ob koncu leta, saj je na področju te krajevne skupnosti kar 195 kraja- nov starih nad 70 let. Or- ganizacijo pogostitve je prevzela OO RK Griže. Osnovna šola iz Griž -Ln pevsko dništvo pa bosta poskrbela za kratek kul- turni program. Krajevna skupnost Gri- že, bo za državna odliko- vanja, predlagala: Rafka Funkla, Tineta Zakonjž- ka, kot dolgoletna druž- benopolitična delavca, Ig- naca Mastnaka za ne- umorno Ln prizadevno de- lo v krajevni skupnosti Ln ob referendumu ter pro- stovoljno gasilsko društ- vo Zabukovica in Griže, za uspehe pri delu dru- štev in pri izgradnja ga- silskih domov. FRANC JEŽOVNIK, Griže POKLICNO USMERJANJE Redno prebiram Novi tednik, pri tem pa nikoli ne prezrem rubrike »Po- klicno usmerjanje«. Ta ru- brika je velika pridobitev za veliko bralcev, toda opažam, da v njej preveč pozabljate na nas, ki kon- čujemo srednje šole. Ver- jemite, da se je nam vča- sih zelo težko odločiti, kje in kako bi nadaljevali s šolanjem. Sem dijak ŠKIMC — štore in mi šolanje ne de- la težav, saj imam odličen uspeh, zato tudi mislim, da bi lahko šolanje na- daljeval, ker bi z višjo izobrazbo še bolj koiristil naši družbi. Toda zares ne vem, kam naj se vpišem in kakšne pogoje imam za vpis na določenih višjih in viso- kih šolah. Podobne prob- leme ima tudi veliko mo- jih sošolcev in vrstnikov na naši in tudi na dru- gih poklicnih šolah, saj nas je že v našem razredu vsaj polovica takih, ki bi radi nadaljevaU šolanje. Upam, da boste našli prostor v vaši rubriki tu- di za naše težave in vas prosim, da nam posveti- te nekaj vrstic. Dijak ŠKIMC Store Odgovor: Dragi dijak, hvala za opozorilo, ki si ga vse- kakor velja zapomniti in b(mio na vaše želje opo- zorili strokovnjaka, ki se ukvar.ja s poklicnim us- merjan.jem. Ker .je do kon- ca leta še veliko časa, ti svetujemo, da ta čas te- meljito izrabiš za učenje, da boš dosegel čim hol.i- ši uspeh, saj se ti {>otem ne bo težko \'pisuti na katerokoli višjo ali viso- ko šolo. ZADOVOLJEN SEM Dolžan sem vam s hva- ležnostjo sporočiti, da sem zelo zadovoljen z rubriko zdravnik svetuje in odgovarja. Mislim, da je tudi velika večina dru- gih bralcev zadovoljna z njo. kar sem že tudi sam ugot.ovil iz pogovorov z zjnanoi in prijatelji. Vaša zamisel, da ste to rubriko uvedli je zai^es izvrstna in vredna vse po- hvale, ki gre seveda v veliki meri tudi vsem zdravnikom, ki odgovar- jajo na naša vprašanja. Vaš bralec KRITIKA IN POHVALA v rubriki pisma bralcev, sem že večkrat zasledil kritiko okoli tega, da se p nekaterih obeinali zelo malo piše. Naj omenim le mozirsko občino. Bral- ci sicer tega ne bi smeli opaziti, ker je naročnina za Novi tednik povsod enaka, vendar pa je iz na- še občine bolj malo no- vic. Vem, da se za vsako številko Novega tednika zelo potrudite, da bi za- dovoljili večino bralcev, vendar vam žal, v našem primem to ne uspe naj- bolje. Samo za ilustracijo na- vajam list »Večer«, čeprav je Maribor geografsko bolj oddaljen kot Celje, veliko več piše o naših ljudeh in krajih. Glede ostaiih rubrik, naj povem, da so mi všeč in sem mmanja, da se je tednik zadnje čase precej popestril. Zanimiva je po- sebno zadnja stran. Ta- ko naj ostane še naprej. Zelo zanimiv in prijeten za branje je potopis glav- nega urednika )xV dvajse- tih dneh okoli sveta«. Te vrste reportaže so zares zelo zanimive za veliko večino bralcev. Upam, da bo prijetna in zabavna tu- di zadnja številka Novega tednika, da bomo lahko ob njej poizabili na ■ vse težave in tegobe iztekajo- čega se leta. Rad bi na- šel v njej veliko humor- ja, kakšno krajšo zgodbo tn še kaj prijetnega za zadnjo noč v tem letu. Bralec iz Savinjske dohne Odgovor: Dragi bralec, v prihod- njem letu se bomo vseka- kor bolj potrudili in bo- mo bolj pogosto prihaja- li v lepo Savinjsko doli- no, kar nam je letos za- radi pomanjkanja moči včasih spodletelo. Hvala Za prijetne pohvale in nmenja. z zadnjo številko v tem letu pa mislim, da boste zadovoljni. ŠE VEČ PODOBNIH REPORTAŽ Zdenka Stoparjeva, iskreno vam čestitam za nadvse uspelo reportažo: Dvakrat rojeni Primož! Ob priložnosti poiščite še več takih spreobrnjencev in družin, ki so trpele za- radi alkohola. Novi ted- nik bo s tem pridobil ve- liko bralcev. Bolnice za zdravljenje ailkoholikov so polne, prepolne in tre- ba bo nekaj ukreniti! Zdravljenju alkoholizma bi morala posvetiti naša družba še več denarja. Povsem raziumljivo je, da ljudje, ki prihajajo vinje- ni na svoja delovna me- sta, za našo družbo niso koristni in jim je treba čimprej pomagati. To so ljudje, ki cesto pridejo ob koncu meseca le po plačo, pa še ta jim kma- lu zdrsi po grlu. Veliko je po naših podjetjih ta- kih ljudi. Ti ljudje bi mo- rali nujno oditi na zdrav- ljenje v boi.nico, med zdravljenjem pa bi lahko na svoj način pripomog- li k izgradnji kakšnega prizidka bolnice, ki bi ga financirala skupnost. Ra- zen tega bi si ti ljudje pridobili tudi delovne na- vade, ki so jih v času po- pivanja ovrgli. Svojce zdravljenega alkoholika pa bi morala podpreti družba vsaj toliko časa, dokler ne bi bil alkoho- lik spet popolnoma zdrav in sposoben za delo. Po- trebnih je tudi še več klubov za zdravljene al- koholike. Tudi v moji družini smo imeli alkoholika. Pred šti- rimi leti sem prepričala moža, da je odšel .na zdravljenije. Vsi smo si oddahnili. Mož je doma le sitnaril, bil je zadi-rčen in prepirljiv, zmerjal je mene in otroke. Bilo je nevzdržno. Bilo je mučno mani, še bolj hudo je bi- lo zaradi otrok. Skoraj sem že obupala. Moža sem se bala in celo zdra- vniku nisem upala vse- ga povedati, ker sem se bala, da me ne bi razu- mel. Zdaj se je vse uredilo. Mož se je pozdravil, se- daj je abstinent. Vsi smo srečni, še posebno otro- ci. Vsi skupaj tudi red- no prebiramo vse članke v časopisih, ki jih napiše- jo ozdravljeni alk.jholiiki, njihove žene ali novinar- ji. Tudi to mu daje vo- ljo, da ostaja abstinent. Zdaj mi doma veliko po- ma,ga pri delu, kar se je prej porelkoma zgodilo. Pod težkim bremenom bi se skoraj zrušila in uto- pila v solzah. Vse bolj pogosto sem mislila na razvezo zakona. Toda vzdržala sem iu nI mi žal. Vse to je zdaj za mano. In še nekaj bi rada svetovaila: družba naj bi podražila alkohol, ne pa hrano. Abstinentom pa bi svetovala, da bi se izog- nili obiska vseh lokalov in naj ne hodijo ob robu prepada, da ne bodo pa- dli vanj. Vaša bralka TA NAŠA ŠOLA Ob otvoritvi šole v Gflovi vasi so pripravili tudi kulturni program, v katerem je še poseb- no izstopala pesem posvečena šoli, ki jo je napisala Tilčka Turk iz Tmave. Vsi skupno smo se res zavzeli, vse sile in moči napeli — zavestno — denarno in udarno, storili vse zares preudarno. Da naša šola Orla vas — spet dolini je v okras — res nekaj šlo navzkriž — pa nič zato — pouk pa le ima tu »naš drobiž«. Pridno bodo se učili — v veselje staršev — domovini — ostali zvesti in zavedni, »Slovenci hrabri«, zdaj še mali in preudarni. Le v slogi moč je! Ta prelepi rek bo vodil naše malčke preko vseh zaprek. In svetli zgledi padlih v borbi hudi vodili bodo jih v življenje in v šoli tudi. Prav vsem — vaščanom. občini, okoličanom, ki poskrbeli ste za prenovljeno šolo — iskrena hvala in obljuba sveta: »Mladina bo za lepo in pošteno vsa zavzeta!« — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE |) start j«kl< na konstrukcija radi>ikega mostu, se bo ob zgraditvi nove cesti', ki bo peljala iz Radeč v Krško, morala umakniti nove- mu amiirano-betonskemu mostu. Čeprav se zdaj včasih most pod bremenom težkih tovornjakov kar malo nevarno zaguga, .je vendarle edina vez Radečanora z levim bregom Savinje in žcltzniško postajo. Mateja Podjed sKaiio se je ic mogel prevrniti na ravni cesti? KaJco ga naj dvignem sam? Mi bo kdo pomagal?« Tako je modro v.al možak na cesti ob prevrnjjnim vozičku s senom. In posnetek? Na Mariborski cesti v telju. Nismo čakali, kako je rešil problem. Bržkone pa mu je kdo vendarle pomagal. Foto in tekst: Milan Brecl Minulo soboto so se udelfžUi pripadniki enot teritorialne ob- rambe občine Slovenske Konjice delovne akcije pri izgradnji Doma teritorialnih enot. V lepem vremenu so si veselo podajali opeko in kot bi mignil je bila streha bodoCt^ga doma na novo prekrila . . . ^ (Foto: V. LuSenc) Tudi v Žalcu so ob dnevu TLA pripravili sprejem za člane sveta Ka ljudsko obrambo pri skupščini občine, član Zveze rezervnih vojaških starešin, pripadnike teritorialnih enot in nekatere druge goste. V svojem govoru na sprejemu je predsednik občinske skup- ščine Vlado Gorišek med drugim dejal, da se teritorialna enota t občini lepo razvija, in da je strokovno ln moralno uspo.sobljena. Svečanemu govoru je sledila proslava, ki so jo pripravili sku- paj pripadniki naše armade ter učenci žalskih osnovnih šol, sode- loval pa je tudi oktet moškega komornega zbora iz Celja. KRM • ŠENTJUR: O ŠAHU IN POŠTI Seaiitjursiki šahOTOki kilinb, Ki delu- je v okviru TVD Paa-tizan in združu- je 40 šahiistov, je imel svojo letno konferenco, na kateri so ugotovili, da je bilo delo kluba v minulem letu plodno. Dvakrat tedeaisko šahirajo v mladinskem klubu, tedensko pa ima- jo tudi konsiutacijske partije z mla- dino. Za uspešnejši razvoj bodo na- bavili še demonstracijsko desko in šahovske ure. V novem poslovnem le- tu bo vodil klub povsem novi pomla- >eni odbor, ki uiia tudi referenta za mladinski šah. Pred dnevi sO pričeJi preurejati Senit.jurske poštne prostore. Vsi pri- tlični prostori stare občinske stavbe bodo posilmial služili pošti. Sedanja ATC (avtomatska telefomska centrala), ki ima le 160 št«v;]k, bo v pi-vi fazi povečana na 400 številk. Šentjur je telefonsko vozlišče za Grobelno, Gori- co pri Slivnici, Ponikvo, Svetelko, Vin- ski viii, Prevoje in Dreze, zato je se- danja centrala premajhna. Nova cen- trala bo gotCK^/a do konca 1. 75. Vpra- šanje zase je kabelsiko omrežje, ki ga v novih šentjurskih naselijdh ni. Prav s©daj, ko se trg kmumalno urejuje, bi morah misliti tudi na telefonsko omre- žje, ker brez bega nova centrala ne bo dosegla svojega smotra. # DVE DROBNi Podjetje TEHNOIMPEX iz Ljublja- ne, ki ima patronat nad osnovno šolo v Loki pri Žuismu, bo za novoletno jelko obdarovalo vse učence te šole, z darili v vrednosti 100 din na otroka. Podjetje MARLES iz Maribora, ki je zgradilo šolsko s^taivibo v Loki, pa bo prispevalo 3.000 diin za obdaritev. List Kmečki glas bo obdaril šolo in otroke z mladinskimi in leposloviaimi knjiga- mi v vrednosti 10.000 din. Modna hiša iz Ljublijane je povabila 40 otrok iz Koz,jansikega področja v Ljubljano, kjer bodo obdarovani. Kino Union jim bo niuidil filmisko predstavo, hotel Slon pa pogosti.tev. Podjeftje Sava film bo dalo kot d3^'lo nekaij ozkotračnih fil- mov, ki CToao nekak začetek občinske šolske kinoteke. Piondrska organizacija na osnovni šoli Šentjur deluje zelo živahno. Delajo v komisijah za učni uspeh, izvenšol- sko dejavnost in diagrame. Veliko skrb posvečajo čiščenju okolja ter urejeva- nju spominskih obeležij iz NOB. Po- leg doseganja dobrih učnih uspehov, ki jim je osiiovno vodilo, so zelo ak- ti\Tii v krožk.h, športu in prireditvah za jaATiost. ® ŠECTJUR: ŠOLA V SPOMIN Sklenjeno je, da dobi nova šola v Šentjurju ime junaka Pranja ^Mal- gaja, šentjurskega rojaka. Tako se bo Šentjur oddolžil njegovemu spominu. Prijetna je ta vest, zlasti še za nas, že maloštevilne njegove borce-prosto- voljce, ki smo z Malgajem 6. novem- bra 1918 odšli na Ko reško, da osvo- bodimo naše rojake. Kdo bi si mogel misliti talcrat, da bo ta hrabri junak že 6. maja 19il9., torej točno pol leta po prihodu na Koroško, končal svoje mlado življenje za ideale takratne mlade generacije, zlasti celjske. Primemo bi bilo, da bi šola oziro- ma občina Šentjur na šolski z^gradbi vzidala spominsko ploščo s kratkim opisom Pranja Malgaja, saj je malo verjetno, da bi dobil ta junak svoj spomenik v domačem kraju, kakor je to bilo pred leti pod predsedstvom se- daj že pokojne Svetine nameravano. Dr. E. Mejrk, Celje ^ UUBEČS^A: RAZLAGA URBANISTIČ- NEGA NAČRTA Pretekli teden so v Ljubečni poslu- šali razlago krajevnega urbanističnega načrta. Po dolgih letih pričakovanj je pred krajane postavljen načrt, ki jim prinaša vrsto pričakovanih prednosti. Komunalna urejenost in možnost več- jega vlaganja v infrastmkturo je ve- čino prebivalcev razveselila. Nekateri so urbani rešitvi Ljubečne nasproto- vali, žal je bilo med njimi mnogo takih, ki so bUi nenatančno seznanjeni z novostmi, ki jim jih načrt prinaša. Po učinkoviti razpravi pa je iz pro- storov krajevne skupnosti odšlo le ma- lo krajanov, ki v urbanističnem na- črtu niso vedeli njegove pomembnosti za kraj in za njihov nadaljni napredek. t ŠMARJE: PREMALO MLADIH Šmarska kultura je zadnje čase na- redila kar močne koraice, če upošte- vamo minimalna sredstva in pa se- veda, osredotočenost te kulture v cen- trih kot so Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli ter še ne- ka.tere manjše. Razveseljivo je dejstvo, da je kolikor toliko inočna pevska dejavnost, da obstaja nekaj pevskih zborov, ki pa so, žai, sestavljeni le iz starejšili pevcev m da je priliv mla- dih v te zbore preskromen. Doslej so bih v občini le pevski zbor v Rogaški Slatini, zdraviliški pevski zbor, ki je imel povrhu vsega probleme s pevo- vodjem, kar pa so končno le rešiU, na novo je ustanovljen pevski zbor v Šmarju pri Jelšah, ki zelo uspešno dela ter partizanski pevski zbor v Pilštajnu, ki pa je izrazita domena sta- rejših, kot s»io to zapisah že v eni prejšnjih štO"'-* našega časopisa. Po- leg navedenih uoorov obstajajo še zbo- ri v posameznih krajih, Ki pa ne ' dosegajo kvalitet zgoraj navedCiaUi. Skoraj vsi ti zbori se spopadajo s problemoni, kje dobiti pevovcdjo m so domala vsi vse preveč samumkli. Znr.€iinost teh pevskih zborov je, da so sestavljeni iz starejših pevcev, torej ijUoi, ki žs dolga leta pojejo in le tako uspejo obdržati zbor pri živ- ljenju. Delež mladih je mnogo mncgo premajhen. Nekaj podobnega se dov;..ja tudi z amatersKo gledališko dejavuustjo, ki je sic&r v občini dobro razvita, pri- merno dotirana, obogatena s seminar, ji, strokovno pomočjo m nasploh s pomočjo kulturne skupnosti. Vsekakor velja poudariti, da je v večini prcsvet- mh društev na terenu edina dejav- nost prav gledališka deja.vnoist. Tudi v teh gledaliških skupinaii imajo pri- mat starejši, vendar njihovo vlogo za spremembo od pevske dejavnosti, če- dalje bolj prevzemajo mladi. Da bi se ta dejavnost čimbolj raz- vila, predvidevajo na šmarski kultur- ni skupnosti nekake gledališke pod- mladke na osnovnih šolah, ki naj bi to tradicijo, sicer globoko zasidrano v šmarskih ljudeh, raizvijali in kvailiteitno dopoinjeva;h še naprej. Četudi sredstev ni ra^^Uu največ, lahko rečemo, da jih je piav za to osnovno dejavnost na področju kultu- re kar dovolj. Ker pač drugih kuiitur- nijh dejavnosit v občini ni, so sredstva porazdeljena na to, kar pač je. Iz tega seveda sledi sklep, da laliko dobe sredstva vsa društva, kli le hočejo in ki morejo delati. No, prosvetno icultuma dejavncist v občini je v drugi polovici leta nekcCi- ko zamrla, kar je zaradi jKiSleddc ne- davnega potresa povsem raizumfijivo, saj je bilo precej kulturnih domov, aili dvoran poškcvdovanih, delo v njih pa je bilo tako onemogočeno. Nekoliko bolje je bilo v južnem predelu občine, v Spodnjem Obsotelju in pa na Koz- janskem. Povedati je i,ri3ba, da se tam ta dejavnost pospešen*.« razvija in da m razlogov, da se ne bi še napre> Tu in tam, na primer v Lesičnem, dosegajo prav zadovoljive recaj-ltate, vsaj tako nekako nam je zagotovil tajnik kulitume skupnosti Šmarje pri Jelšah, France k Drobne. Zelo zanimivo je bilo srcičarnje gle- daliških igralcev z obiskovadci gledar liškega abonmaja Kozjansko, ki je v celO'ti UiSi>elo. Ta srečanja namoiT.va kultnima ski^ost še raz\djati in jih dcipoLnjevati v takšni meri, da bi po- stala traidioionalna in da bi tako trg PilStajn dobil nel^o novo obliko kul- turnega dogodka. S takšnimi novostmi nameravajo nada,.jo \mti, kak.šne pa naj bi bile te oblike, pa zaenicrat še ne vedo. V te oblike spada seveda tirii že v ideji zasnovani kozjanski ku!;tumli teden. Vsekakor pa bi nujno m.orali pritegniti večje š.tevilo mladih in jim dali mesto, ki jim v tem procesu ne- dvomno pripada. V šma.rski kultumi skupnosti me- nijo, da je bila letošnja ikulttir-n be.ra zadovoljiva in da takorekoč i-p.^te ia leta v leto, da pa je tudi pripravlje- noist ljudi če.daije večja, kar je seveda porok za dobro nadaljnje delo. MILENKO STRAŠEK UPOKOJENKA PRIJEl V domu upokojencev v La- škem živi skupaj s svojo mamo Mira Jezernik, upo- kojenka tekstilne stroke. I*ri- povedovala je o sebi, o svo- jem življenju v domu, o pro- blemih, ki se jim noben člo vek ne more izogniti, in o svojem »delovnem dnevu«. »Doma sem iz Laškega, tu, v domu živim skupaj z ma- mo. Kar prijetno je tukaj in nad ničemer se ne prito- žujem. Vehko mi pnameni, da je pri nas vedno toplo, starejši ljudje potrebujemo še več toplote, še posebno, ker smo večkrat bolni. In ko- palnica s toplo vodo! Mnogi izmed nas je prej sploh ni- smo imeli, zato nam zdaj še več pomeni. Čeprav sem upokojenka, imam tudi jaz svoj delovTii dan. Seveda se od ostalih ljudi, ki so redno zaposleni bistveno razlikuje, pa ven- dar . . . Treba je živeti neka- ko po voznem redu. Še po- sebej je to važno takrat, ko živi več ljudi, ki sčasoma po- stanejo ena sama veliKa dru- žina, skupaj. Tudi .kolektiv-: Posnetek je s predavanja i ške šolarje je najbolj zanin: Znano je, kako malo r vencev se odloča za voj2 oziroma šolanje na vojaški! davno tega smo ugotovili, i mladini bolj organizirano i| vojaške šole in jo navduš« jaški ix)klic. Tudi v žalsk tega močno zavedajo. Take budo sveta za ljudsko ol skupščini občine ustanovi delovno skupino za ušn aktiviranje mladine za vojs poklice. Skupina deluje v o^ nega akcijskega programa, no in ob pomoči družbe SREČNO 1975! nios oa ^m\d iio u.* ua a/ia^ia 00 aiios oa iHNia qo — aiios oa a>iNia qo — — aiios oo a o SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO «;OTLE fNO JE TU! tnii življenju se je treba iti prilagoditi. Jaz sem se nu načinu življenja kar TO privadila. Saj res, go- rila sem o »delovnem dne- K. Zjutraj ostanem malo e časa v postelji, potem rada vzamem v roko ka- ne dobro knjigo. Tako, da me razvedri, ne preveč na- peto. Kadar je lepo m son- čno vreme, greva z mamo na sprehod, da se naužijeva sve- žega zraka. Človek se zunaj v naravi razvedri in razgiba hkrati, to pa je nam starej- šim ljudem zelo potrebno. Imam tudi svojega konjička! Izdelujem narodne noše in vanje potem oblečem lutke. Precej sem jih že naredila. Nekaj jih podarim znancem in prijateljem, nekaj j^h pro- dam. Tako mi dan hitreje in bolj prijetno nune. Na žalost pa' me zadnje čase precej bolijo oči, kar me seveda pri takem delu zelo ovira. Zvečer gledamo televizijo, se pogovarjamo, nekateri igrajo šah, drugi pa sajno navija- mo za kakšno ekipo. Rada poslušam glasbo; v^šeč mi je lepa domača pesem m ved- no ji z veseljem prisluhnem. Zares, nič mi ne manjka v domu, če bi le bila malo bolj zdrava, pa bi bilo še veliko bolj prijetno.« Tekst in foto: Mateja Podjed V VOJAŠKI POKLIC lamembnosti in uporabnosti pehotnega orožja. Petrov- I mina. Idih Slo- poklic feolah. Že ibo treba Ustavljati |i za vo- Pbčini se ib na po- fubo pri iposebno lanje in » šole in hi poseb- ganizira- : K)litičnih organizacij, predvsem Zveze socialistič- ne mladine. Delu primerno tudi rezul- tati niso izostali. Samo leti>s so usmerili 8 kandidatov za vojaške šole, 4 med njimi so bili sprejeti. Ob dnevu JLA je delovna skupina pripravila na vseh matičnih šolah v žalski občini poseben program, s katerim so želeli mladim prikazati vojaški poklic in vojaške šole. Zavrteli so jim filme iz življenja vojakov in kadetov na akademijah, razstavili in prikazali orožje ter mla- dim spregovorili o vojaških poklicih. Ta akcija je trajala v občini ves mi- nuli teden. * -stab- ŠE ENA ŠOLA VEČ V ŠMARSKI OBČINI Šolski prosti)r v šmar.^ki občini sc veča takorckoč iz tedna T teden. Takšna ugotovitev naj bi veljala tudi za otvoriU'v no- voRa šolskega po.siopja v Pristavi, odnosno dokončanje tret.je faze gradn.je šole. Denar za novo šolo, ki stoji nedaleč od sta- hi je bila ob potre.su zelo po.škodovana, ,(e zbralo 24 mari- borskih podjetij. V za na.šo šolo namenjen denar jc vštet tudi solidannstni prispevek Kozjaiisk jnu. Ko /e govorimo o sredstvih za ?:ratlnjo nove šole, naj pove- do M' to da bo po otonali stala okoli 3,6 milijona dinarjev. Solo gnidi mariborski Marles, pouk pa se bo pntlvidoma začel že konec .januarja. l>soUljčajii u.stvarijo boljše možnosti za izobraževanje, .šola pa naj bo trajen spomenik ne s»m(> mariborske pač pa celotne slovenske solidamo8ti. V znak prijateljstva in sodelovanja sta se pobratili tudi kra- .ievni skupnosti JVidčetrtek in Jožica Flander iz Maribora. Obe krajevni skupnosti sta žc pred tem vzajemno sodelovali in pri tcni dosegli pomembne ln obojestranske koristi. MILENKO STRAiSEK ŠENTJUR NOVA STANOVANJA razdobju enega meseca sta bila predana v uporabo kar dva 24-stanovanjska blo- ka. Prvi je bil zgrajen s sredstvi samoupravne stano- vanjske skupnosti, drugega pa je financirala tovarna Al- pos. V gradnji je še en blok, ki bo pod streho čez 14 dni, vseljiv pa bo spomladi. S tem je blokovska gradnja v so- seski center končana in bo potrebno urediti le še oko- lico. Nova dva bloka sta lo- cirana med Pesnico m cesto preti Dramljam, kjer bodo v letu 1973 odprli tudi novo igrišče. E. RECNIK IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Občinska konferenca SZDL Šentjur je sprožila akcijo za pono-vno oživitev izobraževa- nja odraslih, ki je pred leti zaradi pomanjkanja finanč- nih sredstev prenehalo. Vsa sredstva za izobraževanje pri ustreznih institucijah bodo združili in pričeli s strokov- nim, splošnim in di~užbeno- političnim izobraževanjem. Prvi ciklus predavanj za mla- de komimiste bo že v me- secu januarju. Nadaljevali bo- do s predavanji in seminar- ji za člane delegacij samo- upravnih interesnih skupno- sti, člane delavske kontrole in vx)dstvene člane mladin- skih aktivov. šola za starše, kd je pred leti prenehala z delom, bo tako spet zaživela, prav tako pa tudi šola za življenje v mladinskih organizaciijah. DRUŠTVO INVALIDOV NI PROSTORA Ob koncu leta navadno vsi delamo obračune svojega de- la. Nekateri potem obesijo rezultate na velik zvon, dru- gi pa jih zaradi svoje skro- mnosti zamolči jo. K njim spada tudi Društvo invali- dov v Laškem. In kaj nam je o tem povedal predsednik društva Franci Zgajner? Kakšne akcije ste izpe- ljali letos? Društvo invalidov Laško je po večkratnih prizadevanjih začelo delati šele v preteklem letu. V društvo je vključenih preko 800 invalidov, mislim pa, da bomo kmalu imeli 1000 članov. V sedmih kra- jevnih skupnostih imamo organizirana poverjeništva, v ostalih pa jih šele priprav- ljamo. Preko teh poverjeni- štev vzpostavljamo živ stik s člani društva, tako da smo vedno sproti obveščeni s te- žavami posameznih članov. Pri društvu imamo tudi ko- misijo za pravna in druga posredovanja. Tako na raz- lične načine poma.ga članom in skupno s službo za druž- bene zadeve pri občinski skupščini Laško rešujemo njihove probleme. In težave društva? Trenutno je glavni pro- blem društveni prostor. Ni denarja. Vsa administrativna dela sedaj opravljamo člani UO po svojih domovih. Bolj se bi morali seznanjati s te- žavami posameznikov in jih skupno reševati, pa nimamo primernih prostorov. Kako živijo invalidi?« Skoraj polovico našega članstva predstavljajo invali- di brez pravnega statusa onemogle osebe. Njim je na- še društvo posvetilo največ- jo pozornost. Vključitev te- lesno in duševno prizadetih otrok v dmžbeno življenje in delo je naš osnovni cilj. Kako je z interesnimi de- javnostmi invalidov? Kljub finančnim težavam društva se zavedamo, da mo- ramo začeti tudi z interesni- mi dejavnostmi invalidov. Na športnem področju smo za- čeli s streljanjem in keglja- njem. Pri strfeljanju smo do- segli že nekaj vidnih uspehov v tekmovanju s sosednjimi društvi. V prihodnje moramo razširiti te dejavnosti. Kakšen pa je program va- šega dela? Akcijski program društva smo sestavili na osnovi po- treb naših članov in v krat- kem se glasi takole: »Stori- ti moramo čimveč v prid in- validov«. Program dela ^že našo pripravljenost, da pov- sod pomagamo. Uresničeva- nje takšnega programa pa ni samo naloga našega društva, temveč družbe kot celote. ANDREJ MAVRI MALA ANllE-iA BODOČNOST JE VERA ... je zapisal naš pesnik Oton Župančič. In da je res tako, je bilo čutiti v prijetnem razgovoru z mla- dimi iz Laškega, ki jih že ob zaključku tega leta pre- vevajo najlepše želje za naš lepši in boljši jutri. Nji- hova enotna in največja želja pa je: mir in sreča za vse ljudi na svettu. Leto se izteka, še nekaj dni, pa si bomo stisnili roke. Mladi Laščani pričaJ^ujejo nasled- nje leto z optimizmom, čeprav se zavedajo, da jih ča- kajo nove in morda še bolj odgovorne naloge. MAGDA NAPRET, pred- sednica osnovne oi-ganiza- cije ZSMS, osnovna šola Primoža Trubarja Laško: Želim, da bi mladi na naši šoli bolj a.ktivno in z večjo zavestjo izpolnje- vali vse naloge, ki si jih je zadala mladinska orga- nizacija. Saj bi potem ve- liko manj dela padlo na samo vodstvo organizaci- je, ki je sedaj preobre- menjeno. Ob koncu leta bomo imeli sestanek os- novne organizacije in že- Božo ŠOLA, predsednik ^^i^ OO ZSMS Volna Laško- ^^^^ ^^^^ sestanku Mladi v delovnih organa- ^"^^ s strani predavate- zaoijab se moramo Čia-n- ^'J^^- boilj organizirati v vseh strukturah dnižbenega življeaija in delovanja na- sploh, da bomo enotni pri uresničevanju sklepov vseh treh kongresov, zve- znih in republiških in da bi te sklepe uresničevaili v praksi, da bomo čim- prej prešli iz vizaje ko- muniizma v resnično ko- muinistično družbo. Leto, ki je že skoraj za nami, je biilo stabilizacijsko, ak- cjjisfco in solidaimoiSitno. Tanja KOS članica OO ZSMS Merx'Laško: Obiskujem šolo za bla- govni promet v Celju. Le- to, ki se irteka, je bdio zame dokaj uspešno in si oseibno žel^, da bi bilo tako tudi v naslednjem letu. Želim si, da bd us- pešno končala šolo in da bi dobila dobro zaposli- tev. Želim t;udi, da bi bi- lo manj konfliktov med Ijuidmi doma in sirom po svetu in da bi bilo nasle- dnje leto srečno in miir- Franc CESTNIK, pred- no. Da ne bd bilo slišati sednik' OO ZSMS, pivo- za lakoto, pomanjkanoa, vama Laško: voamo in sovraštva. Zame se je to leto, ki se iziteka, srečno zaklju- čilo. Čeprav imam velike težave s stanovanjem, ki je pereč pri številnih mo- jih vrstnikih. Vendar na- slednje leto pričakujem z optimizmom in želim, da bi v naslednjem letu sta- biLlizacija pokazala pozi- tivne rezuilitate. Da bi se pri nas v naslednjem, 1975. letu, bolj odrazile pozitivne spremembe ob združitvi v HP. Seveda želim vso srečo ^ ^ ^, vsem ljudem na svet-u, I^aga BiRKXJA£;ie, čdan posebno pa članom kole- izvršnega odbora OO ktiva Kvovame Laško. ZSMS, pivovarna Laško: Letošnje leto je bilo za- me, moram priajnati, ze- lo uspešno, sajj sem naire- dila diplomo in dobiila mesto pripravnika v la- ški pivovainnd. Želim, da bi uspešno opravila pri- pravniško dobo in da bi potem os.tala v kolektivu pivovarne, ki je zelo pri- jeten. V naksilednjem letu želim veiliko uspehov vsem člajiom delovnega kolak- tiva, ki me je sprejel medse, in mdr v domovi- ni in po vsem svetu. Tako mislijo, želijo in obljubljajo mladi Laščani ob koncu tega leta, ki je bilo za nekatere manj za druge bolj srečno in veselo. Mladi iz La.škega so pripravlje- ni v naslednjem letu še bolj poprijeti za delo v šolah, organizacijah tn delo\mih kolektivih, s katerimi živijo, delajo in načrt-ujejo skupaj z vsemi delovnimi ljudmi naš še boljši, še lepši — jutri. Stojijo na trdnih tleh in se zavedajo vseh svojih nalog, ki so si jih že zasta- vili za prihodnje leto. Tekst in foto: Mateja Podjed 22. stran — NOVI TEDNIK §t. 51—52, 26. december 1974 KMETIJSTVO RAZVITIM UGODNOSTI Čeprav smo na straneh našega časopisa bolj regij- sko »obarvani«, to velja tudi za kmetijsko stran, bo vendarle prav, da tokrat sežemo še malo dlje. v slo- i>e7iski prostor in pogledamo, kaj se pripravlja »na vr- hu« za naslednje leto in kakšne koristi bo imelo od tega naše, domače kmetijstvo. Komisija Izvršnega sveta SRS za pospeševanje raz- voja manj razvitih naj bi podpisala poseben družbeni dogovor o razvojni politiki za obdobje 1976—1980. Ta dogovor bi moral biti podpisan že naslednje leto. pod- pisniki pa bi bili izvršni svet. gospodarska zbornica, banke ter samoupravne interesne skupnosti s pordoč- ju gospodarstva in družbenih dejavnosti. V sporazumu^ bo natanko določeno, koliko denarja bo v tem obdob" ju šlo za ceste, šolstvo pa kmetijstvo^ skratka, za vse, kar je bistvenega pomena za hitrejši razvoj manj raz- vitih območij v Sloveniji. Tako je bilo rečeno pred nedavnim s strani članov komisije za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Sloveniji. Kaj bo ta sporazum prinašal in kakšna bo njegova usmeritev? Bo spremenil sedanjo situacijo v kmetij- stvu ali ne? Odgovor na to vprašanje je zaenkrat še težko dati, lahko pa predvidevamo, da bo kmetijstvo ]K>tegnilo od tega znatne koristi. Podpisniki sporazuma bodo, upoštevali proizvodne usmeritve v skladu s programom kmetijskih naložb v družbeno organizirani proizvodnji. Zavzemali se bodo tudi za enakomerno izkoriščanje celotnega razpolož- ljivega kmetijskega prostora in seveda potenciala. Spo- razum predvideva tudi večja vlaganja v enajstih ne- razvitih občinah, obmejnih, hribovitih in drugih manj razvitih območjih Slovenije. V poštev pridejo seveda tudi občitii šmMrje pri Jelšah in Šentjur, ki bostaime- li celo prednost pred drugimi. To pomeni, da bodo za ta območja veljali drugačni zakoni, mišljene so predvsem dobe odplačevanja kre- ditov in pa udeležba slovenskih bank, ki bo za pet od- stotkov večja kot drugod. Tudi odplačilna doba bo za štiri leta daljša kot na razvitih območjih. V prizadevanja za čimprejšnjo odpravo nerazvito- sti in seveda močnejše pospeševanje kmetijskih go- spodarstev bo nujno treba pritegniti še kapital tr- govine za izgradnjo skladišč in objektov za predela- vo. Prav taJco bo treba načrtno izpeljati melioracijo, kar bo povečalo obseg obdelovalne zemlje in čim bo- lje in racionalneje usposobiti kmetijsko pospeševalno službo. Vsekakor ukrepi, ki bodo z družbenim dogovorom dobili zakonsko podlago, s tem pa se bo najbrž pre- cej spremenilo tudi v kmetijskem gospodarstvu na nerazvitih območjih. K temu bi pridali še to, da bo nujno treba poskrbeti za dobro kadrovsko zasedbo, brez katere gotovo ne bo šlo. Prav tukaj pa smo še vedno šibki. MILENKO STRAŠEK MLADI V PREBOLDU ^1 S j M NOVI POTI Na pobudo poslovne eno- te Kmetijskega kombinata iz Žalca je bil pred šesti- mi leti ustanovljen v Pre- boldu Klub mladih zadruž- nikav, ki ga je sestavlja- lo sedemnajst mladih fan- tov in deklet kmečkega po- rekla. Žal pa je delo tega prizadevnega mladinskega aktiva žc po treh letih za- mrlo. Lani so v Preboldu us- tanovili nov aktiv, ki ,je začel delovati z vso paro. Mladi zadružniki iz Pre- bolda so sodelovali pri številnih akcijah v kraju in v občini. Letos spomla- di so uničevali divji hmelj, udeležili pa so se tudi različnih tekmovanj in kvizov v občinskem in republiškem merilu, na katerih so dosegli lepe re- zultate. Veliko pozornosti so mladi posvečali i;tobraže- vaiiju na kmetijskem pod- ročju, zato so se udeležili posebnih seminarjev, na katerih so poslušali pre- davanja o sodobnem na- činu kmetovanja ter o de- lu m življenju na kmetih. Še posebej pohvalno .je, da so mladi vsako leto or- ganizirali kuharski tečaj, ki se ga niso udeležila sa- mo dekleta, pač pa tudi fantje. Opis njihovega de- la pa ne bi bil popoln, če ne bi omenili tudi tega, da vsako leto sodelujejo na hmeljarskem prazniku s svojo princeso, poleg tega pa v tradicionalni povor- ki vedno prikažejo izseke iz značilnega hmeljarske- ga življenja. Pred kratkim je aktiv mladih zadružnikov iz Pre- bolda pripravil zabavni ve- čer, na katerega so pova- bili pevko Marjano Der- žaj. Prav z organizacijo takih prireditev, pa si pri- služijo denarce za razne izlete, zabave in ne nazad- nje za prirejanje raznih strokovnih predavanj. Na koncu velja poudari- ti tudi to, da so mladi zadružniki iz Prebolda pre- jeli za svoje delovanje že vrsto nagrad v republi- škem in občinskem meri- lu, za kar gre zahvala, kot sami pravijo, neumorne- mu predsedniku Ivanu Uplazniku in mentor.ju Francu Drči. JANEZ VEDENIK AKCIJA ŠTIRIH ČASOPISOV Pravijo, če je začetek slab, je po navadi konec dober. Podobno bi lahko trdili za solidarnostno akcijo štirih slovenskih časopisov (Kmeč- ki glas. Večer, Novi tednik, Naš čas). Namreč, prvo akcijo na Babni gori na Koz- janskem so spremljale teža- ve. Nagajalo je vreme, ki le bilo letos še posebej muha- sto. Zadnja akcija v letu 1974 v Lastniču pa je bila najbolje organizirana in vre- me je bilo z?elo naklonjeno. Bil je lep sončen dan. Medtem ko so po potresu na Kozjanskem obnavljali in gradili hiše in šole, je bila akcija štirih časopisov usmerjena v gradnjo vaških cest. Na Kozjanskem je še vse polno kolovozov kot edi- na prometna povezava s kmetijami, kmetije pa potre- bujejo urejene ceste, še zla- sti sedaj, ko se povsod gra- di in obnavlja. Razveseljivo je pri tem nekaj drugega. Primeru akcije štirih časopi- sov sta sledila Maribor in Hrastnik in nikjer ni rečeno, da ne bodo sledili še drugi, kajti akcija štirih slovenskih časopisov se v letu 1975 na- daljuje. V vseh štirih krajevnih skupnostih: Vinski vrh, Pre- vorje. Loka pri Žusmu in Polju ob Sotli, kjer so pote- kale delovne akcije, so ljud- je krajev Babna gora, 2egar, Hrastje, Lastnic akcijo štirih časopisov lepo sprejeli. Za- nje je to veliko pomenilo. Do- bili so ceste, to pa je njihovo življenje. čeprav so v Hrastju in Lastniču še ne- dokončane, bodo nadaljevali v letu 1975 skupno z drugimi akcijami štirih časopisov. Ob tem je treba opozoriti na iz- redno solidarnost slovenskih delovnih organizacij, saj je sodelovalo v tej akciji preko 30 delovnih organizacij si- rom Slovenije med njimi ze- lo veliko iz celjskega območ- ja. Tudi domače delovne organizacije so sodelovale, zlasti iz Rogaške Slatine in Šmarja, medtem ko je bil odziv šentjurskih slab. Pred dnevi je bila zaključ- na delovna akcija v Lastni- ču, ki jo je organizirala kra- jevna skupnost Polje ob So- tli v okviru solidarnostne ak- cije štirih slovenskih časopi- sov. Kako nujno so potrebo- Na zaključni delovni akciji v Lastniču je delalo mlado in staro. Na cesti se ,;e tisti dan zbialo več kot trideset domačinov in še od drugje so prišli na pomoč. vale v Lastniču kmetije ce- sto, se je videlo na akciji sa- mi. Ljudem so obrazi kar žareli od veselja. Akcije se je udeležilo preko 30 doma- činov, sodelovale pa so s to- vornjaki in traktorji delovne organizacije: cestno podjetje Celje, SGP Rog. Slatina, Do- nat in steklarna Boris Ki- drič iz Rog. Slatine ter Hme- zad — TOZD kmetijstvo Šmarje, s svojo delovno eno- to v Polju ob Sotli. Dan je bil sončen, polož- ni griči Lastnica so bili po- beljeni, tovornjaki pa so brneli po novem cestišču in vaška cesta se je kar sproti pomikala v hrib. Kolovoz se je umikal novi cesti. Od ča- sa do časa je bilo čuti pe- sem. Zdaj je zapela ena skupina, že takoj zanjo dru- ga. Pod udarci lopat in kram- pov so nastajali obcestni jarki. Na cestišču smo srečali predsednika krajevne skup- nosti Polje ob Sotli, Ivana Cagliča, ki nam je povedal nekaj zanimivosti teh krajev. Dejal je: »Vasi naše krajevne skupnosti so bile vsa leta odmaknjene in zapostavljene. Pomagamo si kar kakor ve- mo in znamo, občina nam skopo odmerja sredstva. Prav zaradi tega je toliko bolj dobrodošla vaša akcija. Nam ste veliko pomagali. Od tod je "bilo med vojno izseljenih 1.200 ljudi, sedaj jih je samo še 580, kar zgo- vorno priča, da se jih je po vojni zelo veliko od.selilo drugam. Kmetije so sposobne za sodobno km6':ova,nje, ven- dar brez cest je to nemogo- če. Možnosti zaposlitve ni, za- to bi naš kraj resnično po- treboval obrat, kjer bi se la- hko ljudje zaposlovali. Seve- da pa bi jih še kar precej lahko kmetovalo, če bi bili ugodnejši pogoji za sodobno kmetovanje. Poglejte, tale sadovnjak. To je last treh kmetov, ki pa ga opuščajo, ker ne morejo prodati jabolk, čeprav so plemenite sorte. To je velika škoda. Obljubili so nam, da bodo obnovili šolo. Radi bi se razvijali, pa sami ne zmo- remo.« Ob zaključku delovne akci- je je Jože Lužar, šofer celj- skega Cestnega podjetja de- jal: Akciji štirih časopisov smo se takoj odzvali in ka- kor vidite, sodelujejo tudi podjetja Iz Rog. Slatine in Šmarja. Takih akcij je treba še več, kajti vasi po Kozjan- skem potrebujejo predvsem ceste.« i'"ranc Sarlah, vodja delov- ne akcije: »S to cesto bomo povezali mnogo vasi in kme- tij. Občina je do problemov naših krajev večkrat gluha in nas zapostavlja, kakor vse obrobne kraje v občini. Za- nimivo je, da nam je občina dala le 200 tisoč starih di- narjev, medtem ko so vašča- ni Lastnica zbrali kar 1 mi- lijon starih dinarjev."^ In če upoštevamo še vaš prispe- vek, potem upam, da bomo v letu 1975 cesto lahko do Križan vrha dokončali.« Po akciji smo se zbrali na Juričanovi kmetiji. Zvečer so vaški fantje zapeli pod okni domačije. Že dolgo nisem čul kmečkih fantov tako lepo pe- ti, zato smo petje, toliko bolj občuteno poslušali. In nehote me je zaneslo v fan- tovska leta. Ničkolikokrat smo zapeli fantje na vasi, pred več kot dvemi deset- letji, še stari Juričan je od veselja zavriskal, ko se je vrtel z mladimi. Po novi cesti se je spreha- jal mesec. MILAN ŠTANCER UGODNEJŠA OCENA Nekoliko pesimistične na- povedi pred trgatvijo in po njej v virštajnskih goricah pa tudi drugod po šmarski občini so sedaj dobile le ma- lo bolj ohrabrujočo oodobo. Vina je sicer res manj, je tudi bolj kislo, kljub temu pa odstotek izgube zaradi de- ževja ni tolikšen, kot je bilo mišljeno. Tudi cena vina ni pretirana, četudi gre ?-a kva- litetno vino^ saj vinogradniki višrtajnskega območja gleda- jo na to bolj kot kdaj koli. Zelo malo je namreč mešane- ga vina, to je znanega roza vina, vprašanje pa le, kako bo vino šolo v promet. Se bodo tudi letos izkazali v Brežicah in odkupili letino po primernih cenah? Po zadnjih vesteh prodaja- jo v Virštajnu liter domače- ga vina od 10 dinarjev pa tja do 13. Glede na to, da je bilo lani vino v tem času okoli 10 dinarjev, cena nika- kor ni visoka. KOMISIJA ZA KMETIJSTVO Izvršni svet mozir- ske občinske skupščine je prisluhnil pobudi gornjeGavinjskih za- družnikov ter se odlo- čil formirati pose^bno komisijo za kmet:jstvo, ki bo delala pod okri- ljem odbora za gospo- darstvo. Tako je opo- zoril, da ima kmetijst- vo na tem območju po- sebno mesto in prav je, da ga spremlja in us- merja tudi poseben or- gan izvršnega sveta. it. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 DELA VČEVE NOVOLETNE ŽELJE Kdo ne pozna laške pivovarne in njenega proizvoda — zlatorumenega pi- va? še prav posebej pa poznajo to to- varno v Laškem delavci, ki so zapos- leni v njej, teh pa je kar 280. Stara je že ta laška pivovarna. Svoje koreni- ne je pognala prav na tem mestu leta 1938. Vojna vihra tudi njej ni priza- nesla. Zrušile so jo nemške bombe, to- da leta 1947 je pivovarna spet začela obratovati. Danes naredijo delavci, se- veda s pomočjo sodobne tehnologije in strojev, šeststo tisoč hektolitrov pi- va na leto. To leto se počasi, a vztrajno izteka. Pravzaprav se nam zdi, da je vsak na- slednji dan tega leta kar malo krajši od prejšnjega, v resnici pa je temu kriv le prednovoletni utrip, ki ge je naselil v vse ljudi; tudi v delavce v Pivovarni Laško. Prijetno je bilo kramljati z nji- mi, še posebej zato, ker so polni opti- mizma in ker smo videli, kako tesno so navezani na svojo tovarno v Laš- kem, ki jim za vsak dan odreže kos kruha. Ne pritožujejo se. Rezina kruha, pravijo, je dovolj velika, čeprav je vča- sih bela, včasih črna, spet drugič na- mazana z maslom. AVGUST AŠKERC je v pivovarni zaposlen že celih devetnajst let in pra- vi, da bo tu tudi ostal. Sedaj je na mestu varilca piva, a če je potreba, poprime tudi za vsako drugo delo. S svojo družinico živi na Lahovnem, .5 km iz Laškega. Pravi, da je z letom, ki se izteka zadovoljen, saj je dozidal hišo in speljal vanjo vodovod, ki je bil pri štiričlanski družini res nujno potre- ben. Žena mu doma gospodinji, fantka hodita v šolo, on gre vsak dan na de- lo v tovarno. Za leto 1975 pa si želi, da bi bili vsi njegovi zdravi in da bi v kolektivu na- šel toliko razumevanja, kot ga je do- slej. FANI VIŠNAR je delavka v stek- leničnici. Že šestnajst let prihaja toč- no ob šestr uri na delo v tovarno. Na- vezana je nanjo, tako kot vsi, ki so v njej zaposleni. »Tovarna nam daje kruh«, pravi Fani »in tega se v veliki večini vsi zavedamo. Meni in moji dru- žini in številnim drugim delavcem je tovarna priskrbela streho nad glavo, kar je za vsakega človeka velikega po- mena. Saj vemo, kako pomembno je, v kakšnem okolju in v kakšnih razme- rah živi naš delovni človek. Ce je za- dovoljen in srečen doma, bo tudi svoje- mu podjetju koristil po svojih naj- boljših močeh.« Fani ima moža, ki je že upokojen in dve hčeri. Ena si nabira znanje na medicinski šoli v Ljubljani, drugo je pot zanesla tja daleč v Avstralijo. Dru- go leto se morda že vrne iz tujine, iskreno upa Fani in potem bodo, če že ne skupaj, vsaj blizu. Da bi se zdrava in srečna vrnila nazaj v domovino, to je za prihodnje leto Fanina največja želja. Lepa. Skromna, materinska. In še pravi, da si želi, da bi bil mir pri nas in pov- sod na svetu, še posebej tam, kjer zdaj divjajo nepotrebne vojne. »Nam je pravzaprav zelo dobro, čeprav se res neprestano jezimo zaradi teh ne- srečnih cen, ki se kar naprej dvigajo. Ce ne more biti še bolje, kar si seveda vsak želi, potem si zaželimo, da no- beno na.slednje leto ne bi bilo slab- še od letošnjega.« ANTON OJSTRŠEK je delavec v Pi- vovarni že šest let. čeprav je še mlad, si je že ustvaril družino. Le s stano- vanjem je še zaenkrat te^^ko, ker živijo v stari in na pol razdrti bajti, ki je že kdo ve kdaj odslužila svojemu namenu. Toda on in njegova družinica se prihodnjega leta vesele. Tovarna je Antonu dodelila kredit, s katerim si bodo lahko začeli graditi novo hišo. Seveda bo potrebno še ve- liko njihovega truda in denarja, pre- den se bodo lahko povsem preselili. Pa bo potem bolj veselo! V sladarni je namestnik obratovod- ja KAREL BOLHA. V tovarno je pri- šel že leta 1949 in od takrat do danes, se spominja Karel, se je veliko spre- menilo. Proizvodnja se je izboljševala iz leta v leto, večalo se je število za- poslenih, modernejši je tehnološki po- stopek, boljšali in izpopolnjevali so se stroji. Razumljivo je, da se je v šest- indvajsetih letih marsikaj spremenilo in Karel je lahko še posebej ponosen, saj je eden redkih, ki so lahko na naj- bolj neposreden način spremljali po- tek in razvoj tovarne. Prehude skrbi Karla in njegovo dru- žino ne tarejo, vsaj zaenkrat ne in seveda si želi, da bi tako tudi ostalo. V naslednjem letu pa želi, da bi se njegovo podjetje še naprej tako dobro razvijalo, da bi kolektiv ostal tako pri- jeten, kot je sedaj, saj ve, da je z uspehom in napredkom kolektiva po- vezana usoda in sreča vseh zaposlenih. Tudi mi vam kličemo, dragi pivo- varji: SREČNO! Tekst in foto: MATE.J.A PODJED SREČNO 1975! Avgust Aškerc, Fani Višnar, Karel Bolha in Anton Ojsteršek št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 25 PAVLA mVAN KANGLICA Bila je vojna. Sleherni naš dom in sleherni kraj je dotlej že občutil tesnobo in grozoto vojne. Zdaj v pozni pomladi triinšti- ridesetega leta pa je drobna deklica naglo stopala po tiht gozdni poti. Ni se ozirala nazaj na križpotje, kjer so vojaki pregledovali dovolilnice m lju- dem dovoljevali pot naprej io vasi, ali jih zavračali. Moreča misel se je od odraslih prelivala tudi v otroška srca. Deklica se je spretno oddaljila iz območja stražarjev, tekla preko sa- motne jase nad rudnikom in zavila v gozd. Po bližnjici je hitela naprej in se ni ustavila niti ob velikem mrav- ljišču. Tam je včasih s suho vejo dre- zala v njegovo središče, občudovala vrvež velikih gozdnih mravelj m se umaknila šele tedaj, ko so mravlje gomtzljale že po njeni obutvi. Ni opa- zila niti veverice, ki je neugnano pre- skakovala z veje na vejo ter s koša- tim repkom in zvedavimi očmi po- gledovala v svoje gozdno kraliestvo. Ob robu kolovoza je deklica v roki krčevito držala svetlikajočo se pločevinasto kanglico, ki jo je mami naredil stric kovač, mojster za vse. Kanglico za mleko iz nove pločevine. Mojster kovač je zadnji kos plo- čevine skrbno hranil, pravzaprav že dolgo skrival za omaro. Nadlegovali so ga z raznimi svojimi potrebami, trgovine so bile prazne in pločevina je postala dragocena. »Hudi časi šele pridejo,« je vedno dejal, in zdaj so tisti najhujši časi pri- šli... Vojna je uničevala vse. Na sve- tu za človeka ni hujšega od vojne. Pa je stric kovač vendarle vrinesel novo kanglico. Z mamico sta tiho raz- pravljala, si na kraju segla c roke, potem pa je dejal mali Martini: »Zdaj imaš kanglico za mleko, ne bo se razbila kot se lahko steklenica. Srečno, Martina« In odšel je s trdimi koraki. Vsako sredo se je Martina napotila na oddaljeno kmetijo. Tam je,, dobila liter sladkega mleka, ki ga je odnaša- la v steklenici. Kanglice dotlej niso imeli, saj so pred Nemci morali zbe- žali v trdi noči preko vojaške meje, ki je delila domovino na dva dela, na dolenjsko stran. Ničesar niso mo- gli vzeti s seboj. Zavila jih le vase črna noč, slišalo se je le drsame pa- sje verige, za katero so se držali, ko so drug za drugim: očka, mamica, bra- tec in Martina rezali temo. Hitro so se oddaljevali od domačije, kjer se je že slišalo votlo drdranje bližajočih se vojaških tovormakov. V dolini so Nemci že vse Slovence iz- gnali z rodne zemlje in ko so <■> nekaj dni prej ogledovali tudi njihovo kme- tijo, so ustrelili psa čuvaja. Zaganjal se je vanje, saj je žival čutila sovra- žnika. Oče je odtrgal s strešnega žleba pasjo verigo, ki je bingljala v grozot- no praznino noči. »Ovij z verigo malega in dobro jo držite, da se v temi ne zgubimo! Gre- mo!« In šli so, le tako so se ubranili še bolj žalostne poti v taborišče. Kadar je deklica mislila na tiste dni pobega, je bila žalostna. V srcu jo je stiskalo in ni se mogla več igra- ti z bratcem. Knjigo pravljic, ki jo je ob pobegu še hitro vtaknUa v vrečo, je vrgla na polico. Zrla je nredse s sklonjeno glavico in bratec ie vpil: »Martina se kuja, noče se igrati!« Mama je molčala. Kot bi ji padla mrena z oči. je gledala v daljavo. V otroškem srcu pa je vrtala misel, le zakaj mamica in stric kovač utihneta, ko se jima približa, in se pogovarjata tako tiho, da ju ne razume. — Saj sem tudi iaz izgubila svoio posteljico, svoj lonček za mleko, svo- jo šolsko torbo, zajčke in vse knjige, je modrovala v sebi. Le zakaj ob njej šušljajo? — Hodtla sem ie v šolo m zdaj grem tako daleč sama po mleko, kruh, zelje in repo, da ne bomo še bolj lačni. Saj mama nima dovolilnice — se je trmasto upirala v sebi. Spomnila se je domačije in prete- klosti Vse svoje knjige, šolske in pravljične je nekoč zavila v ''deč pa- pir, ki je ležal za omaro in ga ie stric prinesel iz papirnice. Tam so izdelo- vali zastavice. Ko je izbruhnila vojna, so sosedovi na te pole rdečega papir- ja lepili nemški kljukasti križ, pa so jih kljub tem.u izgnali. V te rdeče papirje je zavijala sfDOje knjige, čeprav je bilo šole konec. Tudi te pravljice so bile dolgo zavite v tak rdeč papir, dokler jih ni mama ovila s papirnato vrečko. »Nevarno se jim zdi vse, kar je rdeče, celo ovitek.« je dejala zaskrb- ljeno in vznemirjeno, že nekajkrat so jim vojaki premetali borno s-obo, is- kali so partizane. Čez nekaj dni je deklica oba ovit- ka raztrgala in sežgala. In vravljice so gledale v svet brez obleke, tako kot otroci, ki jih je vojna pregnala z domačij. Mamica je molčala. In tako je zdaj hitela prvič z novo, lepo pločevinasto kanglico po mleko. — Le kako se bo smehljala gospodi- nja, ob pogledu na novo kanglico! Ne bo Se več jezila na steklenico in is- kala lijak. Kanglica se ne bo razbila, ima trden, širok pokrov. »Kanglico boš izročila vedno le go- spodinji Angeli,« ji je še pri vratih zabičala mama. —Zakaj le teti Angeli? Tudi stric Matevž je pri hiši in še bolj zgovoren je, si je mislila pametna Martina, re- kla pa ni besede. — Mamico je treba ubogati, je otrokom naročil očka takrat, ko so ga^ fašisti ponoči z drugimi vred od-- gnali v Italijo. Le kdaj se bo dragi očka vrnil, se je misel utrnila v de- klici. Teta Angela je novo kanglico obra- čala na vse strani in ni bila preveč presenečena niti zgovorna, kot je pri- čakovala Martina. »No, prav,« je dejala, se ozrla v deklico z zaskrbljenim pogledom in odšla s kanglico v hlev. Dolgo se ni vrnila. Martina se je medtem igrala z Mukijem, čuvarjem domačije. Vra- čajoč se iz hleva je teta zmajevala z glavo. — Otrok si še, je godla do hi- šnega praga, deklica pa je veselo od- hitela s polno kanglico mleka. Ko je nosila mleko v kanglici, je med potjo včasih srknila nekaj po- žirkov še toplega mleka. Ni se mogla ustavljati skušnjavi. — Le enk^-at, sa- mo enkrat bi se rada napila sladke- ga mleka in najedla kruha, je vse korpnelo v njej. . . in nagnila je glavo še za en sam požirek. — Zdaj pa nobenega požirka več! Tudi bratec in mama sta laZna! Trdno je zaprla pokrov kanglice in otipala kos kruha, ki ga ji je stisnila v žep kmetica, dobra teta Angela. Že nekaj dni so se odmevi stre- ljanja približevali kraju in mama je zato hotela sama do vasi po mleko. Dovolilntoe pa spet ni dobila. »Tudi vas bomo zaprli,« je rjovel ošabni oficir in jo-porinil skozi vežo. Zato je Martina ob še tako nevar- nem, mrzlem ali deževnem dnevu sa- ma odhitela s kanglico mimo stra- žarske zapornice, ovite z bodičasto ži- co, ki so jo stražili vojaki, rasisti s črno kapo. Na takšni kapi je mngljal velik cof. — S takim cofom bi se bratec lahko igral, ji je šinilo c gla- vo. Kako smešni so taki cofi! Voiaki vpijejo in cofi jim opletajo okoli gla- ve. Namuznila se je in pospešila ko- rak. Večkrat je morala pred ^rražarji dvigniti pokrov kanglice. Vse io hote- li videti m vedeti. Nekoč sO Se ob njenem porratku taki črni cofi kar usuli iz stražarnice, jo obkolili in vpili: »Si videla bandi- te, ja, ja?« Deklica je molčala in hitela naprej. Do svojega doma je prišla lahko le mimo stražarnice in vojaških barak. Mama je doma položila pokrov kan- glice v shrambo in zavrela mleko. Oba z bratcem sta ob skodeli slad- kega mleka bila srečna in kmalu sta legla k počitku. Mamica se mleka ni dotaknila. Zato je bilo mleka dovolj še za zajtrk. »Hudo je z nami. Vojna in lakota sta sestri. Nimamo več domovine in zato ne kruha, ne mleka. Očka ima tega še manj,« je zaihtela mama. Včasih je morala Martina kar ne-, nadoma s kanglico k teti Angeli. Te- daj je teta s kanglico hitro odšla v svojo veliko kmečko shrambo. Dolgo se ni vrnila. Vračajoč se brez mleka ji je položila v kanglico kos kruha in jo pogladila po laseh. — Hitro se vrni domov in ne ustavljaj se, ji je še naročila. Pes čuvaj jo je spremljal do razpotja in mahal z repom. Nekega dne, ko je sijalo še toplo sonce skozi modrino neba, je ob poti našla gobe lisičke. — Morda jih je še kaj je premišljala in usmerila korak v gozd ter postavila prazno kanglico med praprot in listje k obraslemu što- ru. Nestrpno je iskala gobe in se od-, daljevala od štora . .. Zašla je vedno globlje v gozd in vse okoli nje je bilo kot v pravljici. Ko je tako skrivnostno še- lestelo pod njenimi drobnimi koraki, se je zavedela, da na povratku m do- spela do prave stezice. Mračilo se je že, ko je še vedno zaman iskala kan- glico. Vsa utrujena je še komaj hodi- la, drsela po praproti, ustavljajoč se ob štorih, ki so bili vsi slični tiste- mu, h kateremu je odložila kanglico. V tihoti gozda ji je postalo te- snobno. Začelo se je somagal tudi pri tra- siranju poti, ki je že prvo le- to vzbudila veliko zanimanje tako med slovenskimi, kot tu- di hrvaškimi planinci. V svo- ji zbirki ima že bronast' m srebrni znak za spommski vzpon na Stol, prihodnje leto 24. februarja pa bo tja odšel še tretjič in poskušal osvo jiti še zlati znak. V »žepu« ima tudi transverzalo »Sut- jeske«, kjer je prehodu Tre- bevič (1510 m), Bijejašnico (2067 m), Treskavico (20«8 m). Zelen goro (1800 m) in dolino Sutjeske. Za razširjeno slo- vensko transverzalo mu še manjka samo 10 žigov! Ima tudi bralno značko Planinske zveze Slovenije (iz- polnil je pogoj, da je pre- bral tri knjige, izbral pa si je Steno, Med gorskimi re- ševalci ln Iz mojega nabrbtni- ka) ter bronasto, srebrno in zlato značko »Pionir plani- nec«, za katero je moral op- raviti najmanj 20 izletov, ki morajo biti potrjeni z žigi in podpisi vodnikov izleta. Pri tem je seveda obvezna še pi- onirska planinska šola, ki je Matjaž tudi ima. »Ko bom velik, bi bil rad pravi plezalec. Upam, da mi bo to uspelo. Gore so moj drugi dom poleg pravega do- ma in šole. Za vse to pa sem hvaležen staršema, mami in očetu. Rad hodim v gore, ker je tam mir, tako lepa tišina in ob vsakem srečanju nale- tiš na prijatelja, kar drugje ni navada. In Matjaž to ve. Osebno mu verjamem^ da lahko ve. Če- prav je mlad. Tekst in foto: Lojze Ojstep. šele 26. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 BATA ŽIVOJINOVIC Prišel je v Celje nena- doma in tako je tudi od- šel, zatem ko se je po- zdravil z gledalci filma Derviš in smrt. Odpotoval je v Tuhinj, kjer snema nov film. Ta kratek čas sem izkoristil za najin pogovor, ki je bil prije- ten, ker tudi Bata je pri- jeten sogovornik. — Naj prvo vprašanje na vezem kar na naslov: kaj je to igra? — Pa veš, ne morem odgovoriti na to vpraša- nje. Je sicer veliko va- riant, marsikdo je že dal kakšno znamenito izjavo o definiciji igre, toda no- bena še ni prava, človek se sam sprašuje, kaj je to, toda odgovora' ne naj- dem, vsaj celovitega ne. In če bi ga našel, je vpra- šanje, če bd me igra še tako privlačila kot doslej, ker resnično brez nje ne vem, kako bi živel. Sam sem bil že na srednjiigral- ski šoli v Novem Sadu pa pozneje na akademiji in Nušič bi rekel, da imam »osmcgodišnje na obrezo- vanje«. — Bata, zelo popularna osebnost si pri nas. čemu priprisuješ to? — Vsak igralec je več ali manj popularen. — Kako si izoblikuješ odnos do vloge? — Ta odnos je zelo va- žen, toda z leti, z izkuš- njo že vnaprej veš, kakš- na bo vloga. Meni se na primer ni zgodilo, da bi rekel med snemanjem re- žiserju: tega pa ne mo- rem narediti, tega ni v meni, nimam od kod vze- ti. To se mi ni zgodilo zaradi tega, ker dobro preštudiram scenarij, pre- den sprejmem vlogo. Igra- lec mora vedeti, v kaj se p>odaja, če sprejema snemanje pri filmu, ki je po svoji strokovni, obrtni plati zelo eksaktna umet- nost. — Torej, kakšne vloge ti najbolj ležijo? — Vidiš, so igralci, ki ti celo življenje ne bodo mogli zaigrati določene vloge. Vsaj dobro ne. Tu- di sam sem med njimi. Nekaj povsem drugega je ljuba Tadič, ki resnično lahko igra vse. — Zakaj te tako malo vidimo na TV ekranu? — So posebni vzroki.. A ne zaradi tega, ker bi bil sprt s televizijo. Samo imam svoje načelo o po- javljanju na televizijskem ekranu. Nekaterim igral- cem to škoduje, če ti pre- večkrat »pridejo v dnev- no sobo«. S filmom je drugače. V kino greš več ali manj zavestno in lju- di ne posiljuješ s svojo prisotnostjo,, ker so se odločili, da te gredo gle- dat. Ce te pa nekdo ve- čer za veperom gleda na TV pa še v kinu, boga- mi. .. — Tudi v slovenskem filmu te pogrešamo. — Vsako leto semv Pu- li. In vsako leto je prišel k meni štiglic, ki ga spo- štujem nad vsemi, pa mi pravi: Kaj Bato, letos bova pa skupaj delala. Leto mine, m:ne tudi ob- ljuba. No, na zadnji Puli pa spet pride in reče isto. Samo nasmehnil sem se. Pa pride čez tri mesece v Beograd s po- nudbo in tako sem sne- mal »Povest o dobrih lju- deh«. Me je pa sram, ker prej nisem prebral celega Kranjčevega romana. — Kakšen se ti zdi od- nos med našim in tujim filmom? — Nekateri ostro loču- jejo evropski film od ame- riškega. Ko sem se zad- njič pogovarjal z nekom, ki ima zelo dober vpogled v proizvodnjo ameriške- ga filma, sva govorila o tempu filma in prišla do spoznanja, da je ameriški hitrejši. Hudomušno mi je pojasnil to takole: ko mi v Ameriki montiramo film, stojimo pri montaž- ni mizi, vi v Beogradu pa sedite. Tako je minilo najine pol ure, prehitro, čeprav sva sedela v hotelu. Si- cer je zvečer na predsta- vitvi skušal reševati svoj položaj z mojim medved- jim priimkom, pa to je že druga zgodba, ki je to- krat ni v scenariju. Tekst in foto: DRAGO MEDVED Bata je v razgovoru zelo neposn^len, sicer pa smo takšnega vajeni tudi v filmih. Foto: D. M. CIGANKA ™ povest iz domačih hribov Urška ga je stresla iii jela oštevati: »Najprej piskaš in trobiš, da noriš ljudi m živino, zdaj pa žagaš in hrliš, da človek še svoje besede ne čuje.« »Aii je prišla Jerca?« je vprašal Cene napol v spanju. »Figo je prišla. Sploh ne pride ali pa šele, ko bo prepozno.« »Prepozno Jerca nikoli ni, rajši prezgodaj. Noge ima in ti gre, da bi se še z vlakom dala. Niti čevlfe ne da pri meni delati. Gotova pa je že doma in ^mrči v svoii postelji in že se je Cene obrnil in zasmrčal. Kar pa je za Jerco rekel, ni bilo čisto res. Jerca je bila več ko za dvajset ur hoje daleč od Bistrice. Sinoči je hitela na vlak v Maribor. Tu je prenočial pri neki znani branjevki, zjutraj pa je poiskala najprej tistega gospoda, ki je bil pred leti pri Št. Ožboltu za prvvtzorja. Ko je temu na kratko razložila, kaj jo je prignalo v mesto, jo ;e ta poslal s hlapcem h kaznilniškemu kuratu — in tako je stala ob devetih že pred ravnateljem mari- borske kaznilnice. Kratko in jasno mu je razlozda vso zadevo zaradi Pavle, ki jo je bila vzela za svojo, kako je to jin da je reč nujna. Ravnatelj je koj spoznal, da Jerca ni kaka taka klepetava ženska, in ji verjel. Nekaj je še vprašal, potem pa obljubil, da bo Silvestra, ki je v tej kaznilnici sedel, trdo prijel in skušal iz njega kaj izvleči. Naj bi prišla Jerca okoli poldne zopet sem v pisarno; tedaj bo morda že kaj izvedela. Uro nato sta pripeljala dva paznika Silvestra vkle- njenega v ravnateljevo pisarno. Silvester, ki mu je bila desnica pohabljena, je mrko pogledal ravnatelja in mla- dega pisarja za mizo. Tedaj je dejal ravnatelj sirogo: »Nov zločin je prišel na dan, ki si ga zagrešil pred triindvajsetimi leti. Zaradi tega boš šel na vislice.« Silvester je zlezel na kup. Strah in groza sta mu bi'a v očeh. »Umoril SI otroka,« je nadaljeval ravnatelj, »dveletno deklico, ki je bila dedinja velike kmetije.« Silvester se je začudil. Ves iz sebe je bil zaradi strašne obtožbe in je vzklUknil, ne da bi dovolj pre- mislil: »Ni res! Umoril je nisem.« »Ne taji!« je zagrmel ravnatelj, »oni drugi je ze pri- znal.« »Kateri drugi?« »To sam veš. Ti si spravil dekle v kraj, ti si kriv; oni je kriv le toliko, ker je vedel za tvoj zločin. Zcto ga tudi ne čaka najhujša kazen. Ti pa pojdeš na vi- slice!« »Prekleto!« je zaklel kaznjenec in postal rdeč on jeze; »stara mrM, ki je vse skuhal, bi se rad izmazal in mene potlačil... ali zdaj ne bom več tiho; vse bom povedal.« »Ali torej priznaš, da si jo umoril?« »Nikoli! Saj še živi, vsaj lani je še živela.« »Seveda, reči ti je lahko! Kdo ti naj verjame?« »Saj to dekle je Vanda ali — kakor jo zdaj kličejo: Pavla, tista, ki je lani na Ravnah služila in ki sem jo po nesreči oklal.« Ko je ravnatelj na videz neverno majal z jLavo. je Silvester na dolgo in široko pripovedoval, kako je bilo. ravnatelj pa mu je vmes še postavljal razna vprašanja. Pravil je, da je hotel Žagar po svojem jetičnem] bratu Juriju na vsak način prevzeti Osoje. Edino tistoi dekle, Jurijeva hčerka, mu je bila na poti; saj drugih] otrok Jurij ni imel. Zato je obljubil njemu. Silvestru,\ ki je bil tedaj pri Hriberniku za hlapca, da mu dal tisočak, če spravi otroka v kraj. On, Silvester, pa ni\ hotel, ker se ni maral z nedolžno krvjo omadeževati.] čez nekaj časa so prišli v tisti kraj cigani. Z njihovim^' poglavarjem se je menil Martin, tedanji Žagar in sedanji' Osojnih, naj bi cigani ugrabili dekle in jo odpeljali; dobro bi jih poplačal za to. Ciganom pa se je zdela ta reč prenevarna; vendar je obljubil, da odvede dekle, če mu jo pripelje v tabor. Tedaj je Martin njega. Sil- vestra, pregovoril, da je otroka na skrivaj odnesel k ciganom. Tem laže mu je to bilo. ker mu je pomagala Osojška dekla, s katero sta si bila dobra.« »Kako se piše ta dekla?« ga je prekinil ravnatelj. »Liza Koren. Ze dolga leta je omožena z nekim cestar- jem pri Gradcu.« Potem je Silvester pripovedoval dalje. Ko je ,nesel deklico k ciganom, je vrgel kos njene oblekce v vodo. Ta je obvisel v grmovju in tako ..o ljudje vercnmli, da je otrok zašel v vodo in utonil. Poli, ■ leta po tem dogodku je Jurij umrl in Osoje je podedo- val njegov mlajši brat Martin. O dekletu dolgo ?z? bilo ne sluha ne duha. Pred desetimi leti so se cigani zopet prikazali v bistriški okolici. Tedaj se je Osojnik ustra- šil in poslal njega, Silvestra, gledat, če je dekle še pri njih. Cigani so imeli novega poglavarja, ki so ga klicali za Mirka, stari pa je bil tudi še tu. Pokazali so mu dekle in ga spraševali po Osojniku. Gotovo so šli nadenj, da jim je moral spet kaj plačati. Silvester si je dekle dobro ogledal; ko pa mu je lani Osojnik pravil, da je prišla na čuden način na Ravne, in jo je tam spet videl, bi je skoraj ne bi spoznal. — Kaj se je po tistem ramušu na Ravnah, ko jo je oklal. z njo zgodilo, tega seveda ni vedel. Na kraju je še rekel, da lahko na vse to. kar je povedal, tudi priseže. Bilo pa je vse tako jasno, da o njegovih besedah nihče ni mogel kaj dvomiti. Pisar, ki je vso - Silvestrovo pripoved sproti za- pisoval, je izročil zapisnik ravnatelju in ta ga je na glas prebral, potem pa podpisal. Silvestra pa je dal odpeljati. Točno opoldne je prišla Jerca v ravnateljevo pisarno in bila vsa zadovoljna, ko je cula, kaj je Silvester povedal. Zahvalila se je ravnatelju in ga profila, naj ji da zapisnik prepisati, da bi ga vzela s seboj. Tej prošnji ravnatelj ni hotel ugoditi. Ko pa mu je dopovedala. da se jutri župan in najuglednejši kmet na Bistrici s hčerko tega goljufa ženi in da ga je treba te sramote in nesreče obvarovati, jo je uslišal; narekoval je pisarnju kratek posnetek tega, kar je Silvester izpovedal, to potrdil s podpisom in pe- čatom in izročil Jerci. S tem pisanjem je Jerca odšla in vsa nestrpna čakala na večerni vlak. Upala je, da bo ponoči že doma. Zgodila pa se je nesreča. Hudo deževje je na dveh krajih zasulo progo. Pač so tolažili potnike, da bo proga do osmih že popravljena in očiščena; pozneje pa so sporočili, da pred jutrom še ne bodo gotovi. Kaj naj bi bila počela? Vseeno ji je bilo, ali se pelje do pol pota in tam v kakem nezna- nem kraju v čakalnici precepi ali pa ostane tudi to noč še v Mariboru. Mahnila jo je na pošto, oddala tam br- zojavko ter počakala na jutranji vlak, ki jo je pripeljal ob pol osmih na domačo postajo, če poroke niso prelo- žili, potem bo prišla prepozno. Najela si je voz in vso pot naganjala voznika, naj hiti. št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNI!< — stran 27 Staša Gorenšek STAREGALETA Le še nekaj dni starega lete nam je preostalo in prav kmalu bomo z lepimi željami veselo nazdravili novemu. Mnogim že visijo v omarah lepe nove obleke in čakajo na svoj trenutek, nekaj se jih gotovo še šiva in dokončuje, mnoge pa imajo še vedno probleme s svojo silvestersko garderobo. Ce ste se odločile, da boste dočakale Novo leto kar v stari obleki, naj bo te nekoliko drugačna kot sicer in poskusit« najti v teh dneh še toliko časa, da jo polepšate in dopolnite. Nekaj se bo pa le Se dalo narediti. Predlogi so tu. Gotovo imate vsaj kak.šno boljšo, najbolje dolgo večerno obleko, ki pa ste se je že naveličale, ker je preveč enostavna in dolgočasna. Poiščite zanjo dotg svilen šal v ustrezni barvi, ki s: ga boste ob vratu zavezale ali spele z modno broško. Ce ima obleka vzorec, bo šal seveda enobarven. Obleka s poudarjenim pasom bo lepo dopolnjena z veliko zavezano pentljo. Nekoliko svečanejši vidaz pa boste do- segle s kratkmi brezrokavnikom oziroma bolerom, v katerega je vpletena svetleča nitka — lurex, in prav takšno čepico. Kar pogumno se odln<;ite za kak.šen primeren dodatek. Pa veselo silvestrovanje .in veliko lepega v novemjetul_____________ ..... ,^ , „ •. priporočamo če iščete dobra smučarska očala, vam svetujemo očaia UVEX, ki jih lahko kupite na športnem oddelku Veleblagovnice T. Cene: od 55,00 do 83,00 din. Praktična stojala za revije in časopise, na- rejena iz temnega lesa v rustikalnem stilu, prodajajo v trgovini Lesnina. Proizvajalec je Oprema Izola, cena pa 340,00 din. V veleblagovnici Tkanina lahko izberete na oddelku stekio-porcelan med ostalimi mo- dno oblikovanimi vazami tudi tole iz nenfi- ške keramike, ki stane 95,60 din. Za vaše najmlajše od treh let naprej bo zelo koristna igrača vrtiljak za spozna\'anja barv, ki ga Iz Holandije uvaža Mehar.-rtah- nika, prodajajo pa ga v veleUagovnici Tka- nina. Cena 50,50 din. 28. stran — NOVI TEDNIK St. 51—52, 26. december 1974 SJttiT NT liiiii^ TT^S CFi JE Konstituirana je telesno- kulturna skupnost Celje, ka- tere skupščino bo v nasled- njih štirih letih vodil Franc Gazvoda. Za podpredsednika je bil izvoljen Karel Jug, za zbor porabnikov Drago Mrav. lak, za zbor izvajalcev Janez Paul in za sekretarja Pavle Brkovac. Izvršni odbor bo vo- dil Tone Erjavec, medtem ko bo podpredsednik Franc Ramskugler, člani pa Tone Goršič, Peter Hribcrnik, Mir- ko Kolnik, Jože Lubej, Dar,ja Marolt, Mar.ian Nunčič, Sonja Ccvirk, Damjana Stamejčič in Thie Veber. Delegacijo delegatov za re- pu])liško telesnokulturno skupnost Slovenije bodo se. stavljali; Franc Gazvoda, To- ne Erjavec, Janez Paul, Ani- ca Vitanc in Franc Ramskug- ler. "Vili Končan se je ob kon- cu prvega zasedanja skupšči. ne TTKS Celje zahvalil dose- danjemu vodstvu, zlasti še predsedniku začasne skupšči- ne Francu Vitancu, za plod- no delo, ki so ga opravili v pripravljalnem obdobju ene- ga leta, tako da bo start no- vega vodstva veliko lažji in na dobrih temeljih. Zaradi obilice predlogov za spremembe v statutu in po. slovniku TTKS so se dele- gati dogovorili, da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji skupščine, da bi se ta- ko bolje pripravili in pro- učili predlagane spremembe. Na prvem zasedanju skupšči- ne TTKS Cel,je so tudi pre- gledali dosedanje delo in ga ocenili za uspešno, nato pa sprejeli program izhodišč za prihodnje leto. Program je tempiran tako, kot so si ga v osnovi zastavili že pred letom, saj temelji na treh os- novnih postavkah: delu te- meljne telesne vzgoje, šport- ni rekreaciji in tekmovalnem oz. kvalitetnem športu. Vsa- ka postavka ima svoj obširen prosvram, ki ga bo po na,j- boljSiJi močeh poskušala rea. lizirati in tako prispevati k nadaljnji kvantitetni kot tu- di seveda kvalitetni rasti te. lesne vzgoje v celjski obči- ni. Na prvem zasedanju skup- ščine so izrekli delegati tudi nezadovoljstvo nad nepiisot. nostjo predstavnikov republi- ške TTKS in predstavnikov ti- ska, radia in TV, saj je bil prisoten samo naš poročcva. lec. TONE VRABL IZ MOJE BELEZNICE Novoletna številka NT je pi-ed vami. Tudi športniki celjskega področja .si želijo ob koncu leta mnojjo. Skupaj z njimi tudi mi dup-sniki in sodelavci špo.rtnih strajii. Ob koncu, leta napi-avimo vodno xirto. Črto čez prehojeno pat. Ko mi je urednik športne stra- ni Tone Vrabl, naročil, naj malo pogledam po svojih dveh belež- nicah, tolilto namref napišem pre- ko 52 sobot in nedelj v letu. ni- sem imel težkega dela. Toda iz- bral sem le one dogodke, ki so mi ostali v spom-nu kot pre- lomnica nekega športnika, oziro- ma kot prelomnica dela v nekem kc'.€ktivu. Premalo je prostora, da bi laliko omenil vse u-pehe ali neuspehe, toda kljub temu se bom potrudil in izbral nekaj do- življajev, ki se jih Celjani radi spom.njajo, kajti doživljaji so ve- 2ani na tralicijo celjskega špor- ta, ki bije težak boj proti os- reSn^e-Tini športnemu s.-eaiiču v Slo- veniji, ki želi na raJun »prcvim- ce« kititi svoje uspehe. Prvi listi beležke so razvese- ljivi. Pišemo komaj nekaj dna noveiga leta, ko smo cd dsinje Brazilije dobili veselo ve)St. Peter Svet je sam v Sao Paolu in brez spremljevalca dosegel v no- voletnem teku lep uspsh. Uspeh katerega ni nihče .pričskoval. Us- peh, ki je bil prvi korak k us- pešnejši sezoni tega atleta v !&:_ tu 1974. Pozneje je samo stop- njeval svojo kakovost. Zmaga v Velenju, osvojitev balkanskega na- slova prvaka v krosu, visoka in gladka zmaga nad »vsemogočnim« kraljem naiših steza Korico. Se dobro se spominjam, da so no- vinarji bolj obkroževali poraže- nega Korico, kot 23nagovalca. To- da tudi na ta^-Lanu je Svet potr- dil svoje delio in trud trenerja Vaaiča. Nataša Urbančič se poiala/vlja. Kot najbo-ljša športnica Jugosla- vije in nosilka bronaste medalje iz Rinia. To je lep zaključek at- letske kariere te predvsem pre- dane atletinje KLadiva.rja. Uspeh atletov je liresenetil le odstop Mira Kocuvana. Verjetno bi lah- ko pisali danes mnogo več o at- letiki- in uspehih, tcda Miro je sedaj kot trener prav tako zelo pomemben v vrstah Kladivarja, Atletika ga ni izgubila. Ostal je zvest rdečemu tartanu. Bilo je nekje v mesecu febru- arju. Košarkarji so bili boj za obstanek v II. ligi. Poleg težav, ki so jih imeli, so večkrat na- vdušili. Tcda imeli - so sm,0'lo. Smolo, ki se imenuje sodniki. Slovenski sodniki, ki so v zad- njem zveznem tekmovanju največ- krat oškodovali ravno celjsko ekipo. Le zakaj? Se tako prisipe- 1 va k razvoju košarke. Mar ni že Olimpija postala povprečna ekipa, in zakaj ravno v »podeželju« sod- nikii iz metropole, rušite dolgo- letno delo entu,žia.>tov? Na to Celjiami verjetno ne bomo dobili nikdar odgovora. Odgovor lahko damo sami, da v pr.hodnjem le- tu uspemo na republiškem prven- stvu in se ponovno uvrstimo v zvezno 1 go. Rokometaši so dosegli mnogo. Dobili so nazaj občinstvo. Preko 2000 gledalcev na zadnjih tekmah pove, da je ta športaa panoga v Celju zelo priljubljena, Ncč čud- nega, V letu ri>75 praznujejo Ce- ljani 30-letnico obstoja in dela. Nekje si kitijo z usjjehi in začet- ki rokometa. Toda vsi pri tem pozabljajo, da je Celje prava zibtiljka rokometa. To bo potreb- no v prihodnjem letu še samo pokazati na igrišču. Mladi, ki stopajo na plan, morajo ob tre- nerjih Selešu in Goršiču na- praviti velik korak naprej. Vlado Bojcvič pa je kot reprezentant pravi zastopnik pravilnega dela celjskega rokometnega društva. Hokejisti imajo danes svoj dan. So v največjem zamahu dela. Us- pehi so skromni. Z mladimi niso napravili dovolj. Toda niočno po- mlajena ekipa se kali. Ob po- vratku Kerkoša, Brateca, Filipo- vič^ in Motoha lahko v prihod- nji sezoni prvič resno posežejo za najvišjim mestom v skupini B di-žavnega prvenstva. V Ljubljani se večki-at sliši: »V Celju stagnira hokej. Imajo led že sedem iet, toda nobenega uspeha.« Seveda tovariši v Ljub- ljani pozabljajo, da si Celje ni nikoli sposojevalD odličnih jese- niških hokejistov, da bi pokazali napredek. Vedno so igrali s svo- jimi igralci in lastnim kadrom. Brez večih hranarin in ostalih možnosti za vadbo. Celjski ho- kejist po šoli ali delu zaide na ledeno ploskev in to le enkrat na dan. Zato ni napredka. Ni bliskovitega napredka, ampak je napredek, ki daje možnost mla- dim, da se razvijajo in krepijo. Iz množične baae bo prišla tudi kakovost. In to zdrava kak-ovost. So mi je ostaio mnogo v be- liežnici. Odlično uspeli Skokov memoa-ial v Celju, vzorno tekmo- vanje smučarjev na Golteh, ne- srečen poTOiz nogometašev v Tr- bovljah, ko so izguljili prvo me- sto v republiški ligi, uspeh Jagra in Dobovičnika na republiškem strelskem pi-venstvu. Uspehi celj- skih kegljačev, posebno pa keg- Ijavk, kot so Ludvigova. Urhova in Marinčeva. Triperesna detelji- ca, ki je nastopila na svetovnem pi-venstvu in dosegla izreden us- peh. Se in še bi lahko beležil. Toda ob koncu lahko zabeležim le to: »Celje je malo. Nekdaj smo reklii, da je športno mesto. To smo letos potrdili. Tudi v rekre- aciji in Trim akcijah. Vse te ak- cije so se rojevale v Celju. Toda priznanja ni bilo. Nekateri so ocenil vse to kot vseslovenska akcija, pa čeravno je ideja ved- no prišla iz malega Celja. In ravno zaradi -tega moramo biti ponosni, da sjno .športniki Celja, kajti Celje im.-i in bo imelo v^fed-- no mesto v športnem prostoru Slovenije.« J. KUZMA ^y Novinarji iz vse Jugo- slavije, ki so glasovali za Sportske novosti, so iz- rali za najboljšo športni- co Jugoslavije v letoš- njem letu članico AD Kla- divar Natašo Urbanoič, ki je na evropskem pr- venstvu v Rimu osvoji- la bronasto medaljo. To je vsekakor lepo prizna- nje atletinji, ki je v le- tošnjem letu končaJa bogato športno kariero. Zveza letalskih organi- zacij Jugoslavije pa je iz- brala najboljšega šport- nika svoje organizacije. Zlatega orla je dobil Ce- ljan ing. Branko Leskov- šek za osvojeno tretje me- sto na evropskem prven- stvu v modelarstvna. V is- ti kategoriji je drugi Ce- ljan Stanko Fartelj od- ličen ' četrti. V kategoriji jadralnih letalcev pa si Celjana Marko Klinar in Črtomir Rojnik delita če- trto tn peto mesto. VrUm celjskim šport- nikom tudi naše čestitke z željo, da bi te uspehe ponovili in izboljšali še v prihodnjem letu. r KARATE PRIJATELJSKO SREČANJE Pred dnevi je bilo v dvorani nove osnovne šole v Rimskih To plicah drugo ekipno prijateljsko srečanje v počastitev dneva JLA. Udeležile so se ga ekipe Zagor- ja, Laškega, Novega mesfta, Prul ia Ljubljane, Postojne, Nove Go- rice, Rimskih Toplic in Celja. V flnahiom boju je ekipa Celja premagala ekipo Laškega z rezul- tatom 2:1. Za cel;:sko ekipo sta točke priborila tekmovalca Tram- šek in Maruša, ki tudi drugače nista izgubila nsbene boi-be na tem tekmovanju. Točko za \sSko ekipo je priboril Siljan po tem, ko je bil celj.ski tekmovalec Spi- Ijak diskvalificiran. Treba je pripomniti, da so na tem tekmovanju sodelovali samo klubi skupnosti JUGOKAI in to predvsem zaradi tega, ker se ni- so hoteli udeležiti absolutnega pr- venstva v počastitev dneva JLA v Trborljah, na katerem je so- deloval kot glavni sodnik Japonec Takakarki Tokukiza. To pa" pred- vsem iz ra,zloga, ker smatramo, da sodelovanje z ljudmi, ki si s karatejem služ/jo denar, poleg tega pa še ustvarjajo sovraštvo med karate klubi in s tem rned nami samimi; ni mogofe, apioh pa ne na takš?ii dan kot je 22. december, dan JLA. TONE MARUŠA ODLIČNO DELO Na skupščini ŠSD Polet na osnovni šoli ,v Sm.arju .pri Jelšah, ki ji je prisostvovalo blizu 500 pionirjev in pionirk in celoten učiteljski zbor, so mladi društveni funkcionarji razgrnili pred svojim članstvom razveseljive rezultate svojega dela. Društvo šte- je 43« akti-vnih članov. Kljub težavnim pogojem dela, saj je šola brez telovadnice, so razvili v posameznih sekcijah bogate oblike aktivnosti. V ospredju so tokrat planinci, ki jih je kar 122. Odilični mentorici .taka Jarjevec in Anica Skornik, planin- ski vodnici, neprenehoma skozi vse leto skrbita za organizacijo izletov z vzgojno vsebino (na Triglavu je bilo lelos že 36 pio- nirjev!), 40 jih tekmuje za znak pionir — planinec, na šoli pa -se vrstijo tudi planinska predavanja in tudi planiiiska šola. Z ra-ja« za novo, bogatejšo usme- ritev sindikalnih športnih iger v Celju! TONE VRABL PO PRVIH IGRAH DRUŽBENIH D EJA VNOSTI V CELJU Posii:'tck je s sprejema za udeležence sindikalnih športnih iger delavcev v dru/benih de- javnostih, ki so se med seboj pomerili v štirih panogah — kegljanju, odbojki, šalui in na- miznem tenisu, FOTO: BRANE STAMEJČIČ Prvak prvih sindikalnih športnih iger delavcev v družbenih dejavnostih je zasluženo postala ekipa osnovne šole Hudi- nja. Pre>dstavnik šole je sprejel pokal kot priznanje za do- sežen uspeh. rOTO: BRANE ST.AMEJCIC Vsem sodelavcem šport- ne strani v NT in šport- nega pregleda v RC ob koncu ieta hvala za so- ] delovanje in želja, da se le-to nadaljeje tudi v pri- hodnje. Naše želje: ure- sničitev vsega tiste- ga, kar bo pripomog'.T k nadaljnemu razvoju — se- veda kvalitetnemu — te- lesne vzgoje na celjskem področju. Pomagali bo- mo vsi, kajti le tako bo- mo uspeli. Sicer pa — SREČNO 75! št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 LJUBEZEN PO SVETU POTOLAZENA LJUBOSUMNOST So kraji, kjer je ekonom- ski odnos med ljudmi odvi- sen tudi od ljubezni. Ileki v Togu so že takšni patroni, da imajo tisti, ki imajo naj- več govedi, tudi največ žen. Tisti, ki nimajo govedi, so navadno tudi brez žene, brez ljubezni. Kdo ve, če so Ileki, velja- jo za lepo ljudstvo, sploh kdaj poznali občutek ljubo sumi j a in če jim beseda zve- stoba na področju ljubezni sploh kaj pomeni? Najbrž ne veliko, ker ga ni Ileka, ki bi se jezil, če mu žena skoči 5ez plot, razen seveda, če zape- Ijivec nima s čim potolažiti njegove jeze. Tolažba navad- no velja vsaj mlado govedo, zato ni čudno če kje kateri mož celo spodbuja svojo ženo k nezvestobi, seveda s pravšnjim zapeljivcem. Kdor ima več žena in če so mlade ter živahne, če so vrh tega še ekonomsko zbirčne, more kaj hitro še bolj obogateti. Stvar je namreč tako ureje- na, da kdor več ima, tudi več dobi. Nevesta pri Ilekih stane najmanj pet glav živi- ne. Ženi se lahko tisti, ki jih ima in lahko pJača. Tisti ki ima manj, težko pride do pe- tice, kajti vaške lepotice so zapeljiva skušnjava in že po- skrbijo, da mu prej katera zmanjka za tolažbo prevara- nemu soprogu, kot da bi čre- do povečal. Tako skrb in spretnost narekuje Ileškim ženskam tudi dejstvo, da že- na uživa pri možu večji ugled, bolj ko zna poskrbeti za prirastek v hlevu. Ileki so Pa nadvse obsedeni živi- norejci in se zato stvari ve- dno sučejo tako. da imajo bogati vedno več, revni ved- no manj. Ker pa vsi radi ljubijo, fantje komaj čakajo, da pridejo do goveda, ki ga potem v vročični ljubezenski noči enostavno zapravijo. Pa recite, če ljubezen ni ekonomska kategorija, tudi pri preprostih ljudstvih? V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (3) PISE: JOŽE VOLFAND in vojna, ki na vsa- kem koraku spominja, da je še ni konec. Pre- den zapišem nekaj več vtisov o nenavadni zgodbi o libanonskem zdravniku dr. Ban, še vedno ne morem mimo turistične ponudbe Bei- ruta. Kadarkoli sem se zaustavil ob ruševinah v BybIosu ali 3aa;be- ku, sem si pred očmi zarisal nekatera po- glavja iz knjige Zgodo- vina človeštva. Začetki civilizacije. Že 2000 let pred našim štetjem je v Byblosu neznano ljudstvo preizkušalo umetniške sposobnosti v bronu. Okraski, vrči, orožje... iz tistih ča- sov kraljevine brona. A ko smo se sredi vroče- ga novembra, sonce je premoglo celo 25 stop. Celzija, sprehajali med ruševinami feničanskih bivališč, kraljevskih grobnic, templjev in obeliskov... pa ko smo stali na odru rimskega amfiteatra... je resda pred nami vstajala dalj- na zgodovma ljudstev z obalnega pasu Sredo- zemskega morja. Ko- maj 39 km iz Beiruta! Pa smo videli enega najstarejših mest na svetu ali pravilneje — ruševine neke zgodovi- ne, ki je dahnila prve klice življenja, pravijo 5000 let pred našim štetjem. Naslednji dan smo se izognili obali in približ- no 1600 m nad morsko gladino, preko libanon- skega prelaza in na po- ti proti Siriji, sprva občudovali skrbno ne- govane sadne plantaže v gorah (libanonska ja- bolka slovijo kot naj- slajša na svetu), nato pa sredi rodovitnih polj prispeli v Baalbek. V starodavni, izredno pomembni religiozni center, kjer so Rimlja- ni zgradili impresivna svetišča v romanskem slogu s templi, ki so bili posvečeni Jupitru in Bakhu. Vsaka ruše- vina, vsak kamen, vsak detajl, od levje glave do monumentalne sim- fonije stebrov, pripove- duje svojo zgodbo. Za ljubitelje umetnostne zgodovine neprecenlji- va poslastica. Poklonili smo se pred veličastno človekovo ro- ko, pred krili njegove misli, ki so znale pri- čarati temu času dro- bec, v mnogočem nepo- jasnjen, nekdanjega živ- ljenja. A kljub temu zgodo- vina plačuje davek člo- vekovemu pogledu v ta in jutrišnji svet. Zato ni čudno, da je res filmsko privlačna preteklost obsedela v zadnji vrsti vprašanj, s katerimi smo zasuli vodiče. In čeprav ne morem popisati veliči- ne Byblosa in Baalbe- ka, moram povedati, da me je najčvrsteje pri- klenila k sebi libanon- ska zemlja. Življenje na ulici. Bazarji. Arabska živahnost in nevsakda- njost. Novica, da po- znajo Libanonci menda 20 vrst sadja, o kate- rem mi nismo prav nič vedeli. Nekateri naši tu- risti so zvedavo opazo- vali grozde še z-elenih banan na plantažah. A ko so zvedeli, da stane kg banan v skorajda, domovini tega južnega sadeža, po 750 starih din, jim je vzelo sapo. Tudi druge cene niso prirasle k tlom. Pivo stane okrog 1700 sta- rih din. Pijancev ni ali pa so zelo zelo redki. Z neverjetno naglico gradijo. Nemirni' Babi- lon. Turizem z jabolč- nimi dnevi, kar so tu- ristični iznadljivci po- • skušali tudi pri nas. Najmodernejši hoteli. Prijetna klima, čeprav jo kazijo vojni spopadi. Kamorkoli greste — v stari ali novi del Bei- nita, v lepo podzemsko jamo Jeita Grotta, v Anjar in S;don. na raz- gledne vožnje ob sredo- zemski obali ali po sre- diščni, stari beirutski uhci, po skritih, ozkih uličnih prehodih, med branjevci in gorami po- nujenega južnega sadja in povrtnin ter pisane- ga orientalskega blaga — turista spa-emlja ute- snjen občutek nevar- nosti. Nedaleč od Centre Ur- bain Starco, blizu oba- je, sva s kolegom prav na predvečer odhoda iz Beiruta odkrila veliko avtomobilsko razstavo najnovejših modelov ameri.ških avtomobil- skih firm — Buick, Chevrolet, General Mo- tors, Pontiac, meni ne- znani Astro III in dru- ge. Libanonci niso bili gluhi za prikaz smeta- ne avtomobilske indu- strije ZDA. Ampak pred v^hodom v razstavo so obiskovalce pričakali do zob oboroženi voja- ki. Z brzostrelkami. Ne le sredi mesta. Ameriško ambasado stražijo oklepna vozila. Zaradi varnosti ljudi ali pa... Kdo ve! Ni nemalo čudno, da je poskrbljeno za usluž- bence dežele, ki je v vseh vojnah odrezala dober kos pogače prav zavojevalcu. In je ime- la prste zraven v vseh bitkah na vročih tleh bližnjega vzhoda. Palestinska in ktird- ska taborišča v vsej brezsramni, goli revšči- ni najbolj pretresljivo govorijo o konfliktih in upanjih arabskega sve- ta. Smešna je ta politi- ka. Izraelci napadajo L'banon. ker pudi zato- čišče Palestincem, češ da njihovi komando« vdirajo na izraelsko ozemlje. Palestinci pa bi radi košček odvzete, izgubljene domovine. In ker hočejo svoj dom, ki so ga že imeli, ker hočejo odvreči s sebe plašč nomadskega živ- ljenja, morajo umirati dan za dnem v kolibah, lesenih podrtijah in slamnatih hišicah, ali sredi kraljevstva bed- nosti, zato, da bi mor- da lahko kdaj prišli na svoje. Gostujejo v dru- gi državi. Delajo naj- slabša dela. In se tol- čejo. Za izgubljeno domo- vino. Na vsakem koraku, iz slehernega arabske- ga napisa in skritega kotička preži nevarnost vojne. Na bližnjem vzhodu še ne bo tako kmalu miru brez raz- sodnih, modrih držav- niških odločitev. Zapisal .^em, da se mi je to stanje — ne voj- na ne mir — najbolj zapičilo v spomin, če spregledam Zdenkino in Mirjanino zgodbo, dveh jugoslovanskih de- klet, ki sta sami oziro- ma z družino odšli v vroča, rajski Libanon, kot so mislili njihovi, iskat drugačen svet sreče, ne morem nika- kor ne, pozabiti dr. Bal'a. Lažna, ekskluzivna in senzacionalna na,poved, kako je zdravnik Bal'a odkril zdravilo proti raku, je najbolj odjek- nila v Jugoslaviji. Naša ambasada še danes, ko je že znana resnica iz milnih mehurčkov, do- biva na kupe pisem in vprašanj občanov, kdaj se naj pridejo zdravit. Da išče zadnje upanje, ker jih rak pritiska k tlom. Naši, ki so videli v kakšnih nemogočih razmerah se naši paci- enti borijo za svoje ž.vljenje v bolniških so- bah, na tleh in v hod- nikih ob minimalni os- krbi brez posebnih zdravstvenih posegov za 300.000 starih din na dan, so jokali. Čakajoč na smrt. Z zadnjim upom, da jim zdravnik Bara, šarlatan in pre- varant, vrne življe-nje. Libanonsko združenje zdra\Tiikov je v dneh našega obiska sporoči- lo javnosti mnenje o zdravnikovih sposobno stih. O njegovih od.krit- jih brez zna.n«tve!no preverjenih dokazo\^ Prepozno. In morda tu- di brez haska. Kajti človek tudi za ceno .grozljive preizkušnje verjame v najtanjšo bil- ko življenja, če se jo lahko oprime. To sem razumel. Nisem pa ra- zumel, kako so bili prav Jugoslovani iz vseh kra- jev Jugoslavije tisti, ki so najbolj množično, navzlic astronomskim vsotam, pridrli v Bei- rut. Ne da bi se prej prepričali, kaj sploh lahko obljubi samoi^va- ni uničevalec raka, zdravnik Bara •.. Na svidenje, Beirut! Čaka nas nekaj več kot pet ur zračne vožnje do Bombaya. Zdenka Tanmir, inženir- ka paleontologije iz Zag- reba, ki se je poročila z Libanoncem — študen- tom, ki je študiral stroj- ništvo pri nas. VROČE ŠALE Mož se pritihotapi domov v zgodnjih jutranjih urah in se tiho, kar se da tiho, slači, žena ga izza priprtih vek opazuje in nenadoma vzklikne: — Kje imaš spodnje perilo, nesrečnež?! — A, ga ni. Saj sem vedel, da me bodo nekoč oropali, izdavi mož presenečeno. Sodnik vpraša pričo ženskega spola: — Koliko ste stari? Sledi zaklet molk. Sodnik: — Priča, svarim vas. Če ne boste odgovorili, bom povabil navzoče, da bodo ocenili vašo starost! ♦ — Trdim, da zmorejo ženske veliko večje boleči- ne kot moški. ' — Kako to veste, ste zdravnik? — Ne, trgovec s čevlji. Gospodinja novi podnajemnici: In ljubčkov v naše stanovanje tudi ne bo, se razumemo? Podnajemnica razumevajoče: Seveda, pri vaših le- tih ...? 34. stran — NOVI TEDNIK Št. 51—52, 26. december 1974 Leto se izteka. Ostalo je samo še nekaj dni in stopili bomo novim nalogam, novim uspehom in novim težavam naproti. Sklenili bomo leto z obračuni. Povrnili,se bomo na začetek letošnjega leta in ugotovili, kaj vse smo uspeli narediti, kaj smo dobro in kje slabo delali. Vedno je tako. Vsako leto. Povsod, še posebej pa po podjetjih. Obrtno gradbeno podjetje OBNOVA iz Celja se še posebej veseli svojega delovnega uspeha, saj se bo z novim letom preselilo v novo zgrajeno halo na Lavi. Gradbeno podjetje OB- NOVA je nastalo iz grad- benega servisa nekdanje stanovanjske uprave leta 1960. Kmalu pa so se k Obnovi priključila še dru- ga podjetja in nekateri servisi. Med 'prvimi sta se k Obnovi priključila obrata kamnoseštvo in pe- čarstvo, ki sta bila do le- ■ ta 1983 v sklopu podje- tja Ingrad. V naslednjem letu, se pravi leta 1964, se je k Obnovi priključilo lesno podjetje Lava, 1965 slikarstvo Dom, podjetje Dolomit iz Frankolovega, sei"vis stanovanjske skup- nosti Center in servis sta- novanjske skupnosti Dol- go polje. Od nastanka gradbenega podjetja Ob- nova je torej minilo že štirinajst let. V tem času je to podjetje premostilo veliko težav in slavilo šte- vilne delovne zmage. Prav v teh dneh, ko se že ne- kateri poslavljamo od le- ta 1974, pa slavi Obnova še eno delovno zmago. Na območju Lave, v podalj- šku nove Dečkove ceste, je Obnova odkupila 8000 kv. metrov zemljišča, na katerem namerava Obno- va postopoma zgraditi vse svoje obrate. En objekt, in sicer hala v velikosti 90x12 metrov, bo izgotov- Ijen prav v zadnjih dneh tega leta. V pritličje te hale se bodo v prvih dneh leta 1975 preselile meha- nične delavnice, skladi- šča za obrtne obrate in garaža za avtopark. V eta- ži pa so predvideni pro- stori za poslovne prosto- re, čez nekaj let bo Ob- nova zgradila na tem ob- sežnem območju hale za vse svoje obrate V Obnovi je sedaj zapo- slenih 450 ljudi in je raz- deljena na tri TOZD. To so TOZD — obrtni sektor 1, TOZD — obrtni sek- tor 2 in TOZD gradbeni sektor. Gradbeno podje- tje Obnova v glavnem iz- vaja zaključna dela v gradbeništvu. Tudi TOZD " gradbeni sektor še vse bolj specializira za izva- janja zaključnih del, kot so: izvedba fasad, izdela- ■va estrihov v objektu in oblaganje sten s plošča- mi iz gipsa. Gradbena operativa pa je prav tako specializirana za izgrad- njo stanovanjskih objek- ta, manjše novogradnje in pa adaptacije lokalov. Težišče Obnove pa je v TOZD 1 in 2, ki sta se specializirali za .zdelavo zaključnih del v gradbe- ništvu. Obrate za zaključ- na dela bo gradbeno po- djetje Obnova v nasled- njih letih še okrepilo, kaj- ti tehnološki postopki pri sami gradnji se -vedno bolj izpopolnjujejo, med- tem ko so zaključna dela ostala na skoraj isti raz- vojni stopnji. Prav zato bo treba posvečati obra- tom za zaključna dela v prihodnjih letih več po- zornosti. Posebno lepe uspehe je dosegla Obnova pri grad- nji stanovanj na območju Nove vasi, kjer je v re- kordnem času zgradila več stanovanjskih objek- tov. Stanovanj ni nikoh dovolj in le redko se zgo- di, da je kakšen stano- vanjski objekt zgrajen pred pcgodbenim ro- kom. Toda 24-stanovanj- ski stolpič v Novi vasi je bil tehnično prevzet dva meseca pred potekom ro- ka, kar je še posebej raz- veseljivo za vse tiste, ki se bodo lahko toliko prej vselili v nova stanovanja, ki po svoji funkcionalno- sti in tehnični izdelavi ne zaostajajo za drugimi naj- bolj priznanimi stanovanj- skimi podjetji. Tak uspeh pri stanovanjski gradnji pa je vsekakor y,idi po- sledica premišljenega pro- jekta, ki je bil izdelan v projektivnem oddelku Ob- nove. Naj naštejemo še neka- tere druge pomembne ob- jekte, ki jih je zgradilo gradbeno podjetje Obno- va v zadnjem obdobju. Pionirskega doma v Ulici 29. novembra so še po- sebno veseli šolarji, za naše najmlajše je zgradi- la Obnova vrtec na 'Dol- gem polju in samopo- strežno trgovino na Dol- gem polju. V glavnem pa nastopa Obnova kot ko- operant večjih gradbenih podjetij na celjskem po- dročju. Uspešno sodeluje z gradbenima podjetjema In- gradom in Gradisom, ra- zen tega pa še izvršuje zaključna dela na Ijul)- Ijanskem področju, v Za- savju, Slovenj Gradcu, Ve- lenju in v Rogaški Slati- ni. V zadnjem času pa se je zaradi povečane stano- vanjske gradnje orientira- la na celjski bazen. Tudi v prihodnjem ob- dobju si gradbeno podje- tje Obnova želi uspešno sodelovati z večjimi grad- benimi podjetji, posebej z gradbenim podjetjem In- grad, ki je z uvedbo so- dobne tehnologije posta- lo glavni proizvajalec sta- novanj na celjskem ob- močju, vendar pa mu pri- manjkujejo obrati za za- ključna dela, ki pa naj jih bi še naprej uspešno izgotavljalo gradbeno po- djetje Obnova iz Celja. Torej — res uspešno in delovno, s polno novosti v novo leto! št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — f^iran 35 LIP KONJICE: 25 LET DELA Lesno industrijsko po- djetje Slovenske Konjice je zraslo leta 1950 iz manjših razdrobljenih žag in mizarskih delavnic, saj sta bila žagarstvo in lesno predelovanlna dejavnost ena najstarejših tradicio- nalnih poklicnih usmeri- tev tamkajšnjega prebi- valstva. OZD LIP je letos torej na pragu pomemb- nega četrtstoletnega raz- voja in napredka. Iz skro- nmih začetmh delavnic se je LIP razvil v organiza- cijo združenega dela, ki združuje šest TOZD s skupno skoraj 1200 zapo- slenimi. TOZD so med seboj izvedle delitev dela in se specializirale glede na proizvodni program ce- lotnega podjetja. Delitev dela je takšna — — TOZD Slovenske Ko- njice izdeluje sedežno ko- sovno pohištvo iz bukve m bora ter vrata; — TOZD Oplotnica pro- izvaja okna z navoj nica- mi; — TOZD Poljčane izde- luje otroško pohištvo; — TOZD Slovenska Bi- strica kartonsko embala- žo, lesno embalažo in ko- operacijo s proizvajalci kmetijskih strojev in pri- kolic; — TOZD Vitanje izdelu- je okna brez navojnic; — TOZD Polskava pa vezana okna in omarno pohištvo. Ko je Lesno industrij- sko podjetje pričelo po specializaciji proizvodnje les plemenititi doma do končnih izdelkov, so po- stali njegovi izdelki na tržišču zelo iskani. Tako ni naključje, da so v po- djetju prodali vso za le- tos načrtovano proizvod- njo že lani. Pa tudi sicer je OZD LIP v tem letu zabeležila ugodne proiz- vodne rezultate. Tako znaša celotni dohodek po- djetja 225 milijonov di- narjev, ostanek dohodka 19 milijonov, amortizaci- ja 11 milijonov, p>ovpreč- ni osebni dohodek delav- cev pa je letos nad 2600 dinarjev. LIP je izvozil za 38 milijonov dinarjev bla- ga, investirali pa so 15 milijonov dinarjev. Za prihodnje, jubilejno leto velja, da bo to leto visoke tehnologije in ka- kovosti proizvodov ter še bogatejšega plemenitenja lesa. Tako računajo, da bodo povečali proizvodnjo otroškega pohištva za 25 odst., garnitur iz bukve za 12 odst., porast proiz- vodnje stavbnega pohištva računajo na 7 ali 8 od- stotkov, proizvodnjo vrat za 15 odst., kartonske em- balaže za 25 odst., žagar- stvo naj bi obdržalo letoš- nje dosežke, pri navojni- cah pa predvidevajo večjo povpraševanje po sklenje- ni popolni ponudbi oken in balkonskih vrat. Celot- ni dohodek bo po pred- videvanjih znašal prihod- nje leto 300 milijonov di- narjev, ostanek dohodka — 25 milijonov, amorti- zacija — 10 milijonov, iz- voz — 50 milijonov di- narjev, povprečni osebni dohodki zaposlenih pa bo- do znašali nad 3000 di- narjev. V enem letu se bodo zvrstile v vseh TOZD LIP Slovenske Konjice proslave ob 25-letnici ob- stoja podjetja. V temeljni organizaciji v Oplotnici bodo proslavljali že konec tega meseca, ko bodo po- delili tudi številna prizna- nja dolgoletnim delavcem. Že leta 1953 je namreč odprlo Lesno industrijsko podjetje v Oplotnici majh- no mizarsko delavnico, v kateri je bilo zaposlenih kakih 10 mizarjev. Delav- ci so v sklopu konjiškega pvodjetja sestavljali prvo kuhinjsko pohištvo. Leta 1955 in 1956 so se končno preusmerili na izdelova- nje stavbnega pohištva. že od vsega začetka so delali delavci oplotniškega obrata v zelo težkih pro- storskih pogojih. Vendar pa Lesno industrijsko po- djetje ni moglo zadostiti njihovi i>otrebi in posta- vitvi novega obrata v Oplotnici. Delavci zaradi tega niso obupali. Iz last- nih sredstev in s pomoč- jo sredstev ostalih TOZD so postavili nov proizvod- ni obrat za izdelovanje oken z navojnicami. Na- ložba je znašala 500 mi- lijonov dinarjev, zaradi modernejših strojev pa se je proizvodnja v dveh le- tih p>ovečala za 40 odst., pri istem številu zaposle- nih. Naj naštejemo še ne- kaj finančnih pokazate- ljev: vrednost prodaje je v letošnjem letu dosegla skoraj 5 milijard starih dinarjev, vrednost proiz- vodnje pa preko 6 mili- jard. Za prihodnje leto v TOZD Oplotnica račima- jo, da bodo proizvedli okrog 40—50 tisoč oken z navojnicami, še posebej pa se bo proizvodnja -dvigni- la bolj kot prejšnja leta zato, ker so kupili nov stroj za proizvodnjo pla- stičnih navojnic. OZD LIP je našla med našimi lesnoindustrijski- mi proizvajalci pomemb- no mesto, še posebej za- radi visoke stopnje ople- menitenja lesa, ki jo v svojih TOZD dosegajo. To lesno podjetje je vodilno tudi v kakovostni in koli- činski proizvodnji otro- škega pohištva, garnitur iz bora in stavbnega po- hištva nasploh. Da pa lah- ko dosega tako pomemb- ne rezultate, gre pohvala skrbno izbranemu progra- mu vsake TOZD posebej. Prednosti programiranega razvoja so se pokazale tu- di pri hitrem plasmaju novih izdelkov na doma- čem in tujem trgu, če- prav specializiran pro- gram ne izključuje na- daljnjega povezovanja OZD LIP s sosednjimi pod jetji v regiji ter v slo- venskem in jugoslovan- skem prostoru. Še pose- bej velja to za povezova- nje s proizvajalci surovin. LIP v številkah 1974 celotni dohodek — 225 milijonov dinarjev ostanek dohodka — 19 milijonov dinarjev amortizacija — 11 mili- jonov dinarjev poprečni OD — nad 2600 dinarjev izvoz — 38 milijonov investicije v OS — 15 milijonov dinarjev 1975 celotni dohodek — 300 milijonov dinarjev ostanek dohodka — 25 milijonov dinarjev amortizacija — 10 mili- jonov dinarjev izvoz — 50 milijonov dinarjev investicije v OS — 15 milijonov dinarjev poprečni OD — 3000 dinarjev Vsem delovnim ljudem in občanom želimo v novem letu 1975 obilo sreče in delovnih uspehov KOLEKTIV OZD LIP št. 51—52, 26. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 39 DOMAČA kRONIK^ PROMETNE NESREČE USTRAŠIL SE Ji: JOSU* JLRAK. ;U, \l CiisoMa pri Pre- gradi, je vozil za Itcduiio vozil skozi Bezovjp. Ojiazil jo, ila je za njim pripe- ljal iic/.nani loziiik in Jurak se je ust- ra.šil, tla se bo le-ta zaletel v njegov avlo, zato je nioCno zavil v levo, pa ga ,jc zaradi prevelike hitrosti zaneslo v desno na travnik, kjiT se je prevrnil na streho. Pri nesreči se je težje ranila sopotnica OTILMa FILIPOV. 31, iz Ro- ga.ške Slatine, na a\tomobilu pa je ško- de za 30.000 dinarjev. STEKLA JE PROTI DOMU FRANČIŠKA VAIITER. 7,', iz Tepanja, je hodila po levi struni ceste s skupino IJvšccv in pred domačo hišo nenadoma stekla čez ce,-.lo v trenulku, ko je mi- mo pripeljal z o.sebnini avtomobilom Ma- riborčan VLADI.MIR IIOKV.Vr, 2«. I.e-ta je zbil Valitcrjevo na prtljažnik avto- mobila, od tam pa je padla na rob c<^- ste in zaradi hudih poškodb med pre- vozom v cel.jsko T>oInl<-o umrla. PESC* JE POVOZIL VOJKO POIKiOILsEK, TI. iz šentru- perta, je vozil z ost-iinim avtomobilom !>kozi l.,alkovo «it.s, ko je nenadoma % njegove desne strani prečkal cestišče 42- Icini miVlAZ PLšMK iz Prepreč. Ob trčenju je pešca zbilo 30 metrov naprej, kjer je mrtev obležal na travniku. Voz- niku Podgoršku so odvzeli vozniško do- voljenje, ker je alkoskoj) pozelenel pre- ko polovice, pa tudi pronietne.na, ker je avtomobil nesposohcn za vožnjo. MRTEV TKAKIOIU.SI JOzE HOII.NJEC. «2, iz Bistrice ob Sotli, je vozil neregistriran traktor po kolovozni poti proti Srebrniku, Ko ,je jm;- Ijal po zelo strmem bregu navzgor, je verjetno nameraval prestaviti v nižjo prestavo, bil pa je neroden in se je prednji del traktorja dvignil ter prevr- nil nazaj in pokopal pod seboj Hohnje- ca, ki je zaradi budili iioškiKlb na kraju nesreče umrl. NA CliSTI JE OBKACAL VLADO POUC.OKsEK, 3(i, iz Brežic, je v Krški va.si dohitel 7-lelnega koledarja IZrt)KA VOLKA iz Krške vasi, ki je lik pred o.sebnim avtomobilom zavil v levo in se hotel obrniti, |ia gu je zbil na bankino. Najprej so ga odpel.jali v bre- žiško, nato pa v zagrebško bolnico, kjer je umrl. NEPREVIDEN PE6EC FRANC KROPEJ. 22, iz Bukove pri Konjicah, se je v Prelogab srečeval 8 tovornjakom in je zato za-scnčil luči. Ko pa jili je prižgal, jc na kratki raa- dalji pred .seboj zagledal l'KANC:.A JEV- SENIKA, tJl, iz Konjic, ki je bil na sredim ce.ste ob kolesu in jo jircčkal ta- koj izza tovornjaka, l-^ranc KrojM-j, ki .Je vozil s hitrostjo okoli iK> km/uro, ga je zbil, pri čemer se je Jcvšenak lako hu- do poškodoval, da je takoj umrl. VL.AK JE IJSEL IV.\N MLAKAR je vozil vlak pniU celj.ski železniški postaji in ko je pre- vozil nezavarovan prehod je po približ- no 10 metrih ustavil in po obvestilu kret- nika JOŽETA VEHOVARJA vlak (Mlklo- pil, leta pa .se je pomaknil nazaj in zadel prikolico tovorniaka. ki ga je vo- zil ANTON {;KS\R :« 7 Novega nu\sla. Nastalo je škode za 2.000 dinar.|ev. POBEfiNlL JE AU)JZ KL.M, šofer avtobusa, se je v Medlogu srečeval z drugim avtobusom, medtem pa ga .je pričel prehitevati voz- nik osebnega avtomoliila FRIC DROBNE, ki je zato tik pred avtobusom zavil v dj-sno m ga oplazil po levem prpdn.jem bl.atniku. Voznik Drobne nii kra,tu ne- sreče ni počakal, čeurav je povzročil škod«!, za dinarjev. NOVOLETNA KRONIKA PO HITRI NOVINARSKI PESNITVI In spet bo eno leto mimo! Kar čez noč njegov odhod, ga bo pogreznil v zgodovino, za družbo pajkom v kot. A, mi smo upniki, občani! Odfiaja, a si nismo bot! Je obetov polno prišlo lani, napol spolnilo jih — falot. Je reklo mlado, da zlasalo, bo našo infla-acijo. Obljubljalo, da privezalo, trdno bo stabilizacijo. Rotilo nas. da sapralot, cenam bo zavrlo tek. Pa se je kot Don Kihot z mlini bodlo celi vek. Pa hmelj je letos bil pod ceno, živina skor' za božji Ion. Je trikrat dražje vse leseno, a les pri kmetu pol zastonj! So jagode v dežju zorele, je sadja kakor toče b'lo. So reke mleka že šumele, za dinar pa vse bolj hudo. Tud' delavce je naplahtalo: »Ko ostarim, bo stanovanj, da z njimi vse se bo kepalo.« Pa brez strehe revežev ni manj. Smo tolkli bika, ubili vola, češ, zdaj bo vendar končno red, ko pride delavska kontrola, pa smo na istem kakor pred... ... obešena na paragrafe, kontrola, slamnat ta možic, še ni napravil prida zdrahe, revež šibkih je nožic. Pa sporazume smo kovali, republiške, občinske, hišne. Se kar najprej se TOZDOVALI, mciči trosili smo — odvisne. Je dolžno nam še leto staro, ohcet resda gromozansko. Kaj iz tega bo nastalo, firbec martra nas neznansko. Oštirji, kmetje, trgovina, naj bi nov postali par... Je mar težava še edina, najti pravšenj še oltar? Kak' zakon ta se bo obnesel seveda danes jasno ni... Savinjčan Gornji pa odnesel je pete takšni ohceti. Sest kongresov smo imeli, v republik' tri, v zvezi tri. Enega teh pa kar v Celji — zdaj gora nalog nam preti. Z ljubeznijo po svetu podkurili, smo prepir od Sotle pa do Rinke. Eni so hudi, drugi spet hvalili gole prsi kakšne črne domačinke. Oddaj smo radijskih vam natrosili, za dan žena — dostojno kot se sika, smo mamce z več otroki počastili, vam dali zgled — če še katero mika. Smo muziko vam leto vse vrteli — bogme, ni ga blizu tac'ga godca. Smo s filmarji vam firbce napolnili, če že mogli nismo vam želodca. Bahalo se je domišljavo, leto staro, takrat mlado. Mi smo vzklikali mu: Bravo! pa nas je za nos, za brado. Delavcem se je prilizovalo, da s prvo travo več mesa, jim na mize bo poslalo. Je čudna, glej, resnica ta!? škaf mesa lahko si skuha, kdor jerbas jurjev poln ima. Kmet pa škili — primojduha, kam teličke naj proda? Kmeta kmet za grlo grabi, čudna je ta kmečka muza. Bolj ko so zanj časi slabi, silažna dražja je koruza. Vse sorte smo dogovorili, da bo tako in spet tako! No, nekaj svio zares storili, in kar še ni, pač menda bo? Spomladi leto nam je vpilo: Dol! Zgine naj razlikovanje! Pa se na jesen je spomnilo, da uravnilovka je — pranje. A zdi se in najbrž tako je, če res bi vprašali mladino, tozdirali bi se v dvoje, za jutri močno domovino. Da ne pozabimo, seveda, obljubljenih zenitev kup. Premnoga zdaj se spreneveda, nevesta vseh obljub! Smo s standardom kar na tesno. Kak delavski pomoči plači, v Celji rešetali so kongresno?! A ukazali so cenam — skači! Huduiejo trgovci z novci, se na kritike o cenah. Saj vendar niso vsi artikli, zamotani v istih štrenah. če nove cene olja imamo- se kaviar ni podražil... A pralni prašek, za reklamo, Slovencem žepe je umil. Da, da, procese, ali pa potrese nam leto letošnje je nakopalo. In zdaj tako brez kazni jo odnese, a mlado bo v probleme pokopalo. IN ZDAJ ŠE MI Smo leto dni vam trosili novice, zapise, reportaže, komentarje, pa slike vmes — .še veselice — ceneno res — za male d'nar]e. Kako se stiet okrogli kaj obnaša smo malo v »cajtengah« pisali, pa smo zato, če že kdo vpraša, urednika okrog sveta poslali. Kaj naj še rečemo ob koncu leta? Če vsaj tolikšno, kot bilo je, če vsaj tolikšno sen zdaj obeta, porečemo čez leto — bilo lepo ie. In srečno vsem, ki so nam- zvesti! Srečno vsem, ki nas ne poznajo, pa kanijo nam v družbo sesti. Naj v letu novem srečo le poznajo! Po naročilu in zahtevi iif-pf^riJ^tA/a stihe kiepai: JUHE KrtASOVEC 51-52 NOVI TEDNIK - Glasilo ODčinskih organizacij Socialistične zveze deiuvnega ljudstva Celje Laško, Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pri Jelšati m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. p>oStm predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V Kongresa 10 - Giavn. m odgovorni urednik: Jože Voltand letmičrn urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Jure Krašovec Mateja Podjed Milan Seničar Damjana St.amejčič Brane Sf.amejčič. Zdenka Stopar, Milenico Strašek. Tone V rabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 2 dui - Celoletna naročnina 75 din polletna SI din Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - TelRl uredništvo 223 69 m 2;n-(>5 mali oglasi in naročnine 228-00