Glas zaveznikov Leto II • St. 452 ormacijskii dneomiik A. I. S. Cena 5 lir TRST, sobota 7. decembra 1946 UREDNIŠTVO: Vi« S. Pelllco 8 • Telelon it 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (»irlna ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni In pravni oglasi L 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglaae sprejema izključno: S.P.I.. SocietA per la PubbUcitA in Italia, Trst ul. -'lvio Pelllco st. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 5; zaostale L. 10. Rokopisov ne vračamo. Sestanek zunanjih ministrov IUIMČIJA V RAZPRAVI Besedilo 5 pogodb gotovo do 10. jan. - Preučevanje 3 tedne Podpis verjetno v Parizu O RAZOROŽITVI NEW YORK, 7.decembra — Zunanji ministri so se sporazumeli o še vseh visečih vprašanjih 5 mirovnih pogodb, razen za nekatera manj važna tehnična vprašanja, ki jih bodo uredili izvedenci. Zunanji ministri, ki so tako zaključili delo za 5 mirovnih pogodb z bivšimi sovražnimi državami, so včeraj ob J 5.30 pričeli z razpravljanjem o nemškem vprašanju. Svet zunanjih ministrov je skle- nil, da bo poseben odbor, ki se bo sestal v New York izdelal dokončno besedilo mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko. Predvidevajo, da bo delo zaključeno do 10. januarja in da bodo nato besedilo poslali bivšim sovražnim državam, ki jih, lahko 3 tedne preučujejo. Zunanji ministri bodo podpisali mirovne pogodbe na kraju, kjer bo takrat zasedal Svet zunanjih ministrov, to je ver. Jetno v Parizu. Besedilo bo sestavljeno v angleščini, francoščini, ruščini in jezikih držav, ki jih bodo podpisale toda samo angleščino in ruščino bodo imeli za, Izvirno besedilo. Omejen odbor se bo še nadalje sestajal v New Yorku za sestavo ti. stih klavzul o tržaškem statutu, ki jih bo treba predložiti Varnostnemu svetu Združenih narodov. Edina točka, d kateri so se sporazumeli ministri, da ohranijo naj-večjo tajnost, je poročilo pomorskih Izvedencev, ki dbloča, katere pomorske edinice italijanske vojne mornarice morajo predati in kateri dr. žavi. Mislijo, da je ta tajnost zato, da preprečijo nevarnost, da bi jih potopili. Mislijo da bodo na prvem zasedanju danes o pogodbi z Nemčijo samo predhodno razpravljali o dnevnem redu dela in da tako pripravijo pot za zasedanje v pnne-na katerem bodo podrobneje preučevali nemško vprasanjč. Današnji predhodni sestane«, bo preučil dve listini, ki Jih je dal krožiti včeraj Byrnes in ki vsebujeta predlog za razgovore o Nemčiji v Ncw Yorku. Bevin je zahteval, da bi bilo sedanje dopoldne, ker mora popoldne odpotovati v Washington, kjer se bo zadržal dva dni. Jutri se bo razgovarjal s predsednikom Trumanom za siploJno izmenjavo vidikov 0 raznih nerešenih vprašanjih, ki zadevajo angloameriške interese, Dopisnik »Manchester Guardia-«a» iz New Yorka piše: »V Svetu Zunanjih ministrov vztraja Sovjetska zveza trdovratno na raznih vprašanjih postransko važnosti. Eno izmed njih se nanaša na pla-čanje predvidenega def clta tržaškega ozemlja. Zahodne sile menijo, da morajo Združeni narodi preskrbeti potrebne fonde, ki so preračunani na približno tri milijone funtov sterllngov na leto. Molotov nasprotno predlaga, da bi znesek dobil z obdavčenjem tržaških privatnih kapitalističnih podjetij. Prav tako se je Molotov uprl Bevinove-*nu predlogu, naj pošljejo v Trst odbor, ki naj bi ugotovil vsoto, ki bi bila potrebna za ta namen. O Trstu so se včeraj zunanji ministri zedinili, da bosta Jugoslavija in Italija zastopani pri upravi tržaških železnic. Reuterjev diplomatski dopisnik poro"a iz New Yorka: Danes zju . traj so imeli zunanji ministri prvo izmed dolgo pričakovanih razprav o mirovni pogodbi z Nemčijo. Danes bodo obravnavali le postopek. Skušali bodo določiti vrstni red razgovorov. Pričakujejo, da bosta Klavni predmet današnj.ih^razgovorov dve točki, to je kraj in čas konference o Nemčiji in drugič, ali naj vključijo v dnevni red bodočih razpravljanj tudi Avstrijo. V zvezi z določitvijo časa za reševanje osnovnih vprašanj o bodočnosti Nemčije sta dve težavi: nego-tovost, tedaj bo konec važnih razgovorov o Palestini v Londonu in negotovost, p0 sestavljena nova francoska vlada, ki ho lahko poslala opolnomočene zastopnike Francije na te razgovore. Zahodne velesile se strinjajo o važnosti čimprejšnje ureditve avstrijskega vprašanja. Vse je odvisno od tega, ali bo Sovjetska zveza pripravljena, da istočasno z nemškim vprašanjem rešujejo tudi avstrijsko vprašanje. Socialni, človečanski in kulturni odbor Združenih narodov je z 20 proti 9 glasovom zavr-nil 'predlog, ki so ga predložili Sovjeti za ustanovitev komisije, ki bi bila pooblaščena za izvedbo preiskav v begunskih taboriščih. Samo Francija, Egipt in Norveška so skupno s sovjetsko skupino fcUsovale za predlog, kil ga je so-vMski delegat Andrej Vižinsk sta- vil za imenovanje komisije, M naj preučuje trditev, da so še vedno kviisllngi v begunskih taboriščih. Med razpravljanjem sta britanski delegat Frank Besw;ck in1 gospa Rooseveltova grajala to, kar sta imenovala «sovjetsko spretnost stalnega ponavljanja trditev o razmerah v begunskih taboriščih*. Med razpravljanjem, ki je pred-hcdilo glasovanju, je ameriška delegatka gospa Roosevelt pojasnila, da se Združene države upirajo ustanovitvi predložene komisije zato, «ker bi preiskave take vrste morale storiti vojaške oblasti.* Ga. Roosevelt je omenila, da so izvedli preiskave, da bi doznali resnico o specifičnih obtožbah, po katerih naj bi begunska taborišča bila zatočišče izdajalcev in da naj po njih krožila tendenciozna propaganda proti vračanju v domovino. Na splošno — je nadaljevala ameriška delegatka — konkretna dejstva niso potrdila te obtožbe. Gospa Roosevelt je zaključila, rekoč, da po njenem mnenju zdaj ni vzroka, da bi ponovili takšne preiskave pod okriljem Združenih na rodov. Na razpravljanju pododbora političnega in varnostnega odbora o pravilniku za zmanjšanje oborožitve je sovjetski zastopnik Molotov pristal na ameriški dodatek k sovjetskemu predlogu za odstranitev atomskih orožij in drugih večjih orožij za množična uničevanja iz državnih oboroževalnih načrtov. Ameriški dodatek je zahteval takojšnjo ustanovitev mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo in drugimi tehničnimi odkritji, da bi zagotovili njihovo uporabo samo za mirnodobske namene. Molotov je izjavil, da je ameriški predlog n-ujnega značaja. Dejal je: *Ce bomo prepovedali uporabo atomska sile za vojne namene mislim, da bodo posvetili glavno pozornost uporabi atomske sile mirnodobske namene.* Po enournem razpravljanju so se sporazumeli za sledečo resolucijo: »Glavna skupščina priznava kot bistveno stvar zn splošno razorožitev in za zmanjšanje oborožitve hitro ustanovitev mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo in nad drugimi modernimi tehničnimi odkritji, da jih bodo uporabili samo za mirnodobske namene.* Sir Hartlay Sha-vvcross, minister Molotov in senator Connally so se strinjali, da mora Varnostni svet dati prednost poročilu komisije za atomsko silo. Molotov je izjavil, da je mednarodni sporazum nujen Tako senator Connally kakor sir Hartley Shawcross sta vztrajala, da se mora mednarodno nadzorstvo nanašati na vsa atomska neatcenska orožja. Sir Hartley Shavvcross je zagotovil Molotovu da ne bo nobenega odlašanja pri sprejetju ukrepov glede atomskih orožij. Po mnenju Velike Britanije, je dejal sir Hartley Shawcross, prepoved in nadzorstvo nista dve vzporedni, ampak isti zadevi. Velika Britanija ne bo hodila po stopinjah usodno preteklosti, ko so narodi dajali platonične izjave, namesto da bi prepovedali stvari in dejstva. Velika Britanija hoče zagotovila, da bodo izvajali pregled In nadzorstvo nad vsenii prepovedanimi orožji. Na vprašanje je Molotov izjavil, da se s tem strinja. Molotov je dejal, da mora biti brez dvoma mednarodno nadzorstvo nad vsenii večjimi rušilnimi orožji. Vendar zelo želi zagotovila, da Varnostni svet ne izgublja časa s sestavljanjem mednarodnega sporazuma za prepoved atomskih orožij. Zaradi tega želi samo preprosto resolucijo glede atomskih orožij. Varnostni svet bi lahko pripravil predloge za druga orožja. Sir Hartley Shavvcross je izjavil, da morda Molotov želi, naj Varnostni svet odloči o neatomskih orožjih. Povzel je besedo z veliko odločnostjo in poudarjal vsako besedo: «Kar se tiče atomskih orožij, je sovjetsko stališče jasno. Kar se pa tiče drugih vprašahj, sovjetsko stališče ni jasno, da ne rečem, da je popolnoma za. vito v temo. Ce minister Molotov misli, da so druga vprašanja podrobnosti, o katerih lahko odloči Varnostni svet, mu BOJI V GRČIJI Tsaldarisova izjava v New Yorka ATENE, 7. decembra. — Grške vladne čefe nadaljujejo Hitenje med gorovjem Paikos in Goroska blizu jugoslovanske meje. Poročajo, da so izvršili gveriljci 6 novih napadov v Te-saliji, Epiru, na Peloponezu in v Tralciji. Četa grške redne vojske je bila prisiljena umakniti se po težkih borbah z gveriljci pri neki pasi blizu Didimotichona ob turški meji v Trakiji. Gveriljci so napad izvršili le v sredo, ni pa bilo mogoče dobiti o tem obvestila zaradi pretrganih telefonskih zvez. Sest sto gveriljoev operira blizu grško-bolgarsko-turSIce meje v Trakiji. V osrednji Grbi ji (Tesaliji) pa so gveriljci prišli s planin v dolinske vasi, odkoder prebivalci belijo v Lariso. Tri sto gveriljoev je napadlo malo orožniško postajo v Kalabrgtas v osrednji Grčiji in zavzelo vas ter okoliške hribe. Kaj se je zgodilo s posadko, ki je bila v vasi, nihče na ve. V severni Makedoniji blizu Dojranskega jezera je 200 gverilj-cev prav tako napadlo orožniško I izjavil, da si kljub grški zahtevi, postajo, vendar so bili napadalciVnaj Varnostni svet preuči obmejne odbiti. ’ Nadaljnji napadi so bili incidente, kar bi Čil normalen poblisni Nigrite, 60 km severovzhodno | stopek, ni ha jasnem, če bo to od Soluna in na južnem Peloponezu, kjer so začele vladne bete z operacijami proti gveriljcem. Grški ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris je novinarjem izrazil upanje, da bo ločeno razpravljal z vsakim od štirih zunanjih ministrov o reparacijah Grčiji in pololaju, ki je nastal z obmejnimi incidenti med Grčijo in njenimi severnimi sosedi. Na tiskovni konferenci po svojem prihodu iz Evrope je Tsaldaris vprašanje rešeno v Varnostnem svetu, Svetu zunanjih ministrov, z ločenimi pogajanji ali v kakem drugem organu. Rekel je: eVažna stvar je ugotovitev resnice o tem, kar se dogaja vzdolž meja in da bi našli prijateljsko pot za ureditev nesoglasja. Edina pot za resnično rešitev tega vprašanja je nepristanska preiskava na licu mesta.» Tsaldaris je dejal, da so pred Ib meseci Grki zahtevali preiskavo. Ce tega niso storili, ni za to «odgovorna grška vlada*. Dodal je: «Položaj vzdolž meja postaja vsak dan nevarnejši. Okrog tisoč oseb je že bilo pobitih.» ZAPISKI Nemške ujetnike v Zahodni Evropi bodo'ŽALOSTNI DUNAJ poslali domov Zakon o podržavljenju v Jugoslaviji London, 7. decembra Beograjska radijska postaja je poročala, da je jugoslovanski parlament sprejel obširni zakon o pa državljenju, ki med drugim velja tudi za časopisje. Zakon določa podržavljanje vsega naravnega bogastva. Naglašajo, da bodo pri izvedbi industrializacije ter elektrifikacije Jugoslavije izključili dobičkarske interese »individualnih izkoriščevalcev* v splošno narodno bla. ginjo. V Jugoslaviji so izdali dolg seznam podjetij, ki spadajo pod zakon za podržavljanje, katerega so rudniki, petrolejska, cest na, železniška in letalska prevozna podjetja. Ta seznaTh obsega dalje kovinska in iplinska podjetja, želez, niške delavnice, ladjedelnice, električne centrale, kemične tovarne, tiskarne, cementne tovarne, lončarsko industrijo, tovarne za predelavo gumija, žage, gradbeni material, prehranjevalno industrijo, mineralne vodi, tobak, alkoholne pijače in rečno brodovje. Lastniki podržavljenih podjetij bedo dobili državne obveznice. Nobene odškodnine ne bodo plačali za podjetja, ki služijo socialnemu, je sprejela jugoslovanska narod-1 človečanskemu ali kulturnemu na-na skupščina. Na tem seznamu I menu RUDARSKA STAVKA London, 7. decemfcra Predsednik Truman bo v nedeljo govoril Američanom o rudarski stavki. Rudarje bo pozval, naj se vrnejo na delo, kljub neuspehu podobnih pozivov pri vseh prejšnjih stavkah. Dopisnik BBC misli, da so znaki, ki kažejo, da stavka ni priljubljena pri Američanih. Opaziti je tudi nagibe, da bi *e delavci radi vrnili na delo. Na prvi dan stavke je delalo samo 448 rudarjev, drugega dne pa že 792. V rudnikih, kjer delavci ne stavkajo v celoti — to so manjši rudniki — so na drugi dan stavke proizvajali 17% prejšnje ravni. Namestnik ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson je poudaril, da stavka 400.00U premogovnih rudarjev zelo neugodno vpliva na ameriški izvoz žita in drugih živil. Dodal je, da postajajo medna, rodne posledice k stavki vedno bolj vidne in zavzemajo vsak dan in vsako uro resnejši obseg. jaz zdaj odgovarjam: smo realisti in zato odločimo o stvari tukaj.» Ameriški zastopnik senator Tom Connally je izjavil, da se strinja z britanskim zastopnikom, da je sovjetski predlog za mednarodni sporazum o prepovedi atomskih orožij preveč ekskluziven ter bi moral vsebovati jamstva za mednarodno nadzorstvo in pregled. Connally je MARŠAL STALIN NA BOLEZENSKEM DOPUSTU Waahlngton, 7. decembra Verodostojni viri so objavili vest, da je generalisim Stalin že 6 tednov na odmoru, in sicer v zdravi-1 ličku Soči ob Črnem morju. Isti viri so odklonili dati komentar k nedavnim vestem, da se mu je zdravstveno stanje ponovno poslabšalo. Ameriški novinar Drevv Pearson je včeraj izjavil: «Stalin je pretrpel v novembru že drugi srčni napad ter se zdaj zdravi na Krimu. To so uradno javili zunanjemu mi. nistrstvu.* Funkcionar sovjetskega oddelka v zunanjem ministrstvu je sinoči odklonil, da bi bodisi potrdil ali zanikal, da so prejeli to poročilo. Reuter nadalje poroča: «Genera-llstim Stalin je star 68 let. Pravijo, da je prezgodaj ostarel, zaradi l.a-pora o vojnih letih. Njegova odsotnost na moskovski proslavi 29. let. niče sovjetske revolucije pretekli mesec je rodila novo Razglabljanje o njegovem zdravju.* NEW YORK, 7. decembra. — Zunanji minister Btjrnes je sporočil, da so Združene države prosile Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško naj vrnejo v Nemčijo 674-000 nemških vojnih ujetnikov, ki so jih zajele severnoameriške oborožene sile. Byrnes pravi v svoji izjavi, da je v zadnjih dneh vojne število vojnih ujetnikov tako narastlo, da je to povzročilo resne težave za bojno črto._________________________________ Zato so ameriški vojaški uradi poslali v omenjene države veliko število teh ujetnikov, da bi tam pazili nanje. Vlada Združenih držav zato čuti, da je odgovorna, da pridejo ti ljudje na svobodo. Omenjene vlade je tudi opozoril na ženevsko konvencijo, ki določa, da je treba ujetnike čimprej po končanih sovražnostih vrniti 'in da je zdaj prišel bas, ko je treba poskrbeti za njihovo vrnitev v Nemčijo. Prizadete evropske vlade naj bi postopoma izpuščale te ujetnike, tako da bi to delo opravile do 1. oktobra 1947. Belgija in Luksemburška sta izjavili, da lahko izvedeta repatriacijo teh ujetnikov do julija meseca. Tudi Nizozemska je izjavila da se strinja s tem načrtom, Poročevalec francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bi repatriacija vseh nemških vojnih ujetnikov t> Franciji, ki so jih zajele severnoameriške armade, kakor je to zahtevala ameriška vlada, imela «katastrofalne» učinke na francosko gospodarsko obnovo. V Franciji je vsega 620.000 nemških vojnih ujetnikov. 280.000 ujetnikovo dela na kmetijah, 40.000 v premogovnih rudnikih, ostali pa so zaposleni pri raznih drugih delih. V Belgiji je 40.000, na Nizozemskem 10.000, na Luksemburškem pa 4-000 nemških vojnih ujetnikov. Poročilo pravi, da nameravajo v kratkem spustiti na svobodo 96.000 nemških vojnih ujetnikov, ki so pod neposrednim nadzorstvom ameriških sil v Evropi. Iz Združenih držav so že repatriirali vse vojne ujetnike razen 153 Nemcev in 22 Italijanov, ki so ostali tam, keA^so v bolnišnicah, ali pa so bili disciplinsko kaznovani. SPANSKI PARTIZANI Madrid, 7. decembra Pri treh spopadih v bližini Malage v južni Spanji so bili v teku poizkusa izkrcanja nekaterih čolnov na špansko obalo- ubiti trije domnevni partizani in 4 stražarji mestne straže. ' V La Gali so smrtno zadeli mestnega stražarja in po odkritju čolna, ki je skušal pristati, so aretirali dve osebi. V nekem drugem pristanišču so smrtno zadeli 3 moške. medtem ko so se skušali izkrcati. Menijo, da so ti prišli iz severne Afrike. Tretji spoipad, med katerim so ubili 3 mestne stražarje, je bil na hribovitem področju v bližini doline Abdalagia blizu Malage, UNESCO Pariz, 7. decembra Za glavnega ravnatelja vzgojne, znanstvene in kulturne ustanove Združenih narodov (UNESCO) so imenovali za dobo dveh let britanskega znanstvenika dr. Jullana Huxleya. Dr. Huxley bo kot glavi ravnatelj ustanove UNESCO imel plačo 15.000 dolarjev na leto z dodatka1!)' 10.000 dolarjev za Izdatke. Dobro znani angleški biolog in pisatelj, 59 letni dr. Julian Huxley, je zavzemal položaj izvršnega tajnika pripravljalne komisije ustanove UNESCO od njene ustanovite, kil je bila pred letom dni. ŽIDOVSKI KONGRES Bazel, 7. decembra »Reuter* je iz verodostojnega vira izvedel, da so člani zidovske agencije na plenarnem zasedanju v Baslu, ki se je pričelo včeraj, preučevali popolno poročil^, ki Je dospelo iz Palestine, o izjavi visokega komisarja sira Alana Cun-ninghama Ben Zv! ju glede teroristične delavnosti In glede predlogov, ki so jih predložili vladi . SMRT DIPLOMATA New York, 7. decembra Med tem ko je sinoči na nekem sprejemu v hotelu »Plaza* grški poslanik Kimon Diamantopoulos razpravljal o političnih vprašanjih, se je nenadoma zgrudil mrtev. Za. dela ga je kap. ..TROJKA" Rim, 7. dečartora Poročevalec italijanskega zunanjega ministrstva je na tiskovni konferenci na vprašanje novinarjev po pojasnilih glede okrožnice šefa policije o organizaciji «Trojka» sporočil, da je zunanji minister Pietro Nenni napisal prijateljsko pismo notranjemu ministru Alcidu De Ga-speriju, v katerem je obrnil njegovo pozornost na nesmiselnost, dia vpletajo v stvar tujo vlado. KITAJSKI POLOŽAJ Nanking, 7. decembra Voditelj kitajskih komunističnih odposlancev za pogajanja z vlado general Cou En Lai je poslal gene. ralisirryu Cangkajšku noto, ki vsebuje pogoje za obnovitev razgovorov med Yenanom in osrednjo kitajsko vlado. Pogoji so: 1) razpust ustavodajne zbornice: 2) vzpostavitev razmesltve det na položaje, na katerih so bile 13. januarja. General Cou En Lai je izjavil v svojem sporočilu: «Z otvoritvijo narodne zbornice, ki jo upravlja le ena stranka, Je generalisim pcpol. noma odstranil možnost političnega posvetovanja, kot ga predvideva sporazum, ki so ga dosegli na konferenci.* Nevtralni opazovalci na Kitajskem so pesimistični glede položaja, v kolikor menijo, da ni nikak-Sne možnosti, da bi generalisim Cangkajšek sprejel zahteve komunistov. NOVI PREDSEDNIK ROMUNSKEGA PARLAMENTA Bukarešta, 7. decembra Včeraj šo objavili, da so znanega pisatelja in velikega mojstra ma-sonske lože Mihaila Sadoveanuja izvolili za predsednika parlamenta. Sadoveanu je bil 1931 predsednik ra uranskega senata. Vzhod in Zahod Govor južnoafriškega maršala Smutsa NEW YORK, 7. decembra. Južnoafriški ministrski predsednik Smuts je na kongresu ameriških industrijcev očrtal ostro nasprotje med «sovjetskim evangelijem» komunizma ter med «demokratskim humanizmom» Zahoda. Smuts je rekel, da me odgovarja dejstvom» izjava, ki jo je podal Stalin med vojno, da ruski «komunizem ni izvozno blago*. Smuts je označil komunizem kot «novo vero, nov človeški evangelij, ki naj bi ga križem, po vsem svetu širili z aktivno in uspešno propagando*. Dodal pa je, da pomeni komunistična propaganda in spletkarjenje med Vzhodom in Zahodom nekaj podobnega kot klic k orožju. «Kljub velikemu pesimizmu, ki Selitev v Argentino BUENOS AIRES, 7. decembra. — Argentinska vlada je sklenila ustanoviti «Argentinsko vselitveno delegacijo», ki bo poslovala v Rimu in Madridu. Na čelu rimske delegacije bo o. Jose elemente Silva, na čelu madridske pa g. Adolfo Schi-lingo. Vladni odlok ne omenja prejšnjih uradnih izjav argentinskega zunanjega ministrstva, da je poslanstvo o. Silve v Rimu samo v zvezi z repatriacijo argentinskih državljanov, ki ste iz Evrope želijo vrniti domov. cibn del Intercambio», o katerem Opazovalci so mnenja, da bo delegacija vodila to repatriacijo kot del svojih dolžnosti pri podpiranju dotoka novih življenjskih sil v to državo. Delno pomanjkanje tolmačenja odloka je nedavno v domačem tisku povzročilo domneve, da imu dodal, da Združene države ne mo- . nlada v načrtu preselitev 4 milijo-rejo pristati na izročitev vprašanja | nov Evropcev v prihodnjih petih Varnostnemu svetu, kjer grozi veto. Molotov je nato dejal, da nikoli ni nasprotoval vključitvi drugih glavnih orožij v sporazum. Spomnil je na svojo nedavno trditev, da bi morali veto izključiti iz mednarodnega pregleda in nadzorstva. letih. V kratkem bodo pričeli s prvo skupino te kvote, ki znaša 30.000 na mesec. Tega še niso pojasnili na nobenem uradnem viru (h zdi se, da nekateri precej pretiravajo v zvezi z določili, na katere se nanaša ta vladni odlok, zlnstituto Argentino de Promo- pravi odlok, da bo podprl in vodil nalogo delegacije, je danes sporočil, da bo število emigrantov v Argentini zaviselo od olajšav, ki jih bodo dale posamezne vlade in od možnosti argentinskih ladij, ki so posebej za to določene, ne ba bi pri tem zavirale delo drugih ladij. To prvo misijo je podprla ta ustanova skupno z argentinsko Narodno banko. Odlok pravi: «E migranti morajo biti doma iz držav, kjer so ustanovili misije za naseljevanje v Argentino.* Neuradno poročilo pravl, da bo ■delegacija danes s letalom odpotovala v Rim, sem ga videl v zvezi s sedanjimi mirovnimi načrti in politiko tako v Evropi kot v Ameriki, ne vidim dejanskega vzrolca za vznemirjenost. čas in potrpežljivost sta dobro zdravilo za bolezni sedanjosti.» Razlike političnega, gospodarskega in socialnega sistema same po sebi nikakor nujno ne vodijo do vojne — je rekel Smuts vendar pa bi svetoval svojim poslušalcem, naj bodo pripravljeni na dan znak preiti v vojaško pripravljenost. Smuts je obsodil «napadalno mednarodno propagando*, ki srno ji danes priča, rekoč, da nto ni le grdo obnašanje in preziranje drugih, ampak tudi tolikšna nestrpnost, ki se že bliža dejanskemu neprijateljstvu, katerega učinki zavzemajo zahrbtno obliko napada*. Smuts je nadalje rekel, da, so Američani s svojim demokratskim sistemom dosegli čudovit uspeh, vjitašanje pa je, kako bi hilo mogoče spraviti v sklad temeljni svobodni demokratski individualizem z novim svetovnim gospodarskim razvojem in s prevladujočimi zahtevami družbe do posameznika. Predložil je, naj bi služil britanski Commonuiealth kot most med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, kajti Comrnonrvealth je tkakor vi (Američani), povezan z načelom svobode in osebne pobude, bolj kot i>i pa ima urejeno socialno življenje, kar je evropska in vzhodna tradicija*. Smuts je rekel, da je demokratsko prepričanje, ki sloni na svobodni osebnosti, zboljši in trdnejši temelj za človeški napredek kot pa komunizem, ki hoče zadušiti posameznika in njegovo svobodno pobudo*. Zahodna demokratska miselnost pa se seveda ne sme zadovoljiti zgolj z zahtevanjem pravic, marveč utora tudi enako močno poudarjati dolžnosti, ebrez katerih ne more biti trajnih pravic*. VESTI V 1 STAVKU — Prckomornik «Queen Elizabeth* je zašel v silovit vihar in se je z ranjenci vrnil v angleško pristanišče Southampton. — Preki sod zahodne Makedonije je obsodil na smrt 14 vojakov in grških civilistov zaradi veleizdaje: 21 so jih obsodili na dosmrtno ječo, — Delegacija, ki jo je poslal v Haifong kitajski generalni konzul v Hanoju, je sporočila, da Je bilo pri bojih med francoskimi četami in anamitskimi silami, ubitih 50 kitajskih civilistov in 23 ranjenih. — Glavni stan britanske vojske v Nemčiji je naznanil, da so smrtno obsodbo proti bivšemu nacističnemu poveljniku na Norveškem Fal-kenhorstu izpremenili v 20 let Ječe. — Indijska vlada je izdala poročilo, da so izbruhnili neredi v Bombaju in okolici ter je bilo pet oseb ranjenih pri eksploziji v industrijskem mestu Ahmadabadu. — Teroristični napadi v Palestini se nadaljujejo in je bilo ranjenih pet britanskih vojakov, ko so njihov jeep pognali v zrak. — Več potnikov je bilo ubitih in ranjenih prt železniški nesreči severno od Hanovra. — Zidovsko odporniško gibanje »Haganah* je poslalo židovski odporniški organizaciji «Irgun Zwai Leumi* ultimat, v katerem jo pa živa, naj takoj preneha a teroriatič. nim delovanjem. Vprašanje ostankov nacizma je na Dunaju žalostna zadeva. Na splošno mislijo zavezniki, da tega vprašanja ne smejo skrivati, kajti s tem bi Dunajčanom pomagali, da pozabijo na naloge, ki so pred njimi. Dunajčani obtožujejo štiri zaveznike, ki imajo mesto zasedeno, da obnova tako počasi napreduje. V marsikakšnem, pogledu imajo prav. Dunajčani so začeli sovražiti tujce, kajti tujci so tisti, ki se jim na Dunaju najboljše godi. Sovjeti imajo zasedene «Grand Hotel*, «Hotel Imperial* in Hofburg, cesarsko paačo. Francozi so se vselili v Lobkowiczevo palačo ter so razvili zelo prisrčno in družabno življenje v okolici Marialulferstras-se. Britanski častniki plešejo v Kinskyjevi palači ter imajo urado v zlatu in srebru Schonbruna Ji njegovih vrtov. Američan! so prak-tičnejši in so se z uradi vselili v poslopje, kjer je bila nekoč Narodna banka. Vendar se pod tujo oblastjo In navzlic utrujenosti Dunajčanov stvari izboljšujeja Zasadili so nova semena. Veliko občinskih zgradb so že popravili, marsikatero izmed njih z zavezniško pomočjo. Po.zvod-nja se v večini področij počasi dviga, čeprav so Dunajčani doslej delali samo za obnovo. Tako n. pr. pričakujejo, da bo v kratkem da segla četrtino proizvodnje leta 1947 neka velika tovarna, ki je bila med vojno tež to poškodovana, iz katere so po osvoboditvi odnesli najboljše stroje in kjer so še pred nedavnim delavci organizirali stavko zaradi nezadostne prehrane. Črnoborzijanske cene so veliko nižje kot lani in šiling (t j. avstrijski denar) ljudje začenjajo upoštevati. Dostojne čevlje že da bite na odrezke v trgovinah. Življenje polje že tudi na kulturnem področju, v gledališču, operi in na koncertih. Sicer še nimajo Reinhardta (znamenitega režiserja), vendar je že povsod opažati nove poizkuse. Salzburški festival je bil resničen triumf. Višina festivala sicer ni bila takšna kot 1936, toda izvedba »Flgarove svatbe* in petje Hilde Konetzni v »Kavalirju z rožami* — masivne v glasu in postavi — sta bila tako dobra, kakor bi ju bilo mogoče najti na najboljših odrih. Na Dunaju predvajajo zdaj dve Mozartovi operi in delo angleškega sodobnika Pr:estleya. V dunajski operi ploskajo lačni študentje z najvišjih galerij svojim ljubljencem, kakor so to delali v starih časih. Po pravici: Hans Hotter, Paul Sohofler In Max Lorenz so njihove zvezde. Operni orkester je odličen, toda ima samo dva dirigenta. Eden izmed njiju ne sme nastopati, ker je bil nacist. Največje uspehe doživljajo umetniki, ki se bavijo s politiko. Pri tem pa je dunajska spretnost — ki jo je izrabil pokojni prof. Neurath ln katero so povsod po svetu posnemali — proizvedla v antifašistični izdaji to, kar bi morala Avstrija že zdavnaj poza. biti. Nacizem Je korumpiral mladino. Zdaj, ko nima nacizma, se veliko bavi s črno borzo ali pa z zločini. Vendar je veliko mladeničev. katerih imen ne najdemo v listih, ki pa se v resnici zanimajo ža to, kar je ustvaril svet, od katerega so bili odrezan:. Ta mladina piše, slika ln je prežeta z duhom sveta. Na tisoče mladeničev in mladenk je obiskalo angleško fn francosko razstavo sodobnega Slikarstva. Ljudje hočejo vedeti, kaj je moderno. Mladina želi, da bi vse to prišlo v Avstrijo. Pri tem pa nima zadostne podpore svojih učiteljev I in včasi celo odkrito nasprotovanje. Univerzo pogostoma napadajo, ker noče razumeti, da so se stvari tz-premenile. Vendar je pri vsem tem nekaj dobrega, kajti vidimo, da se mladina hoče učiti in priznava, da je preživela nedavno pretekla leta v zmota. Nekaj bo gotovo še iz te mladine. Danes še ne moremo povedati kaj bo in kdaj ba Odgovor zavisi od političnih in gospodarskih čini-teljev. Dunaj je še vedno mednarodno mesto, čeprav je danes Praga veliko pred njim. Praga je lepa in skoro nepoškodovana. Dunaj je poškodovan, toda še vedno lep. Dunaj ima še vedno svoje zvonike in kupole in nad vsemi kraljuje zvonik sv. Stefana, ki je ostal na čudežen način nepoškodovan med vsemi požari in ruševinami. Brez dvoma se bo veselje vrnilo na Dunaj. Človek gleda v bodočnost in pričakuje dan, ko bodo Dunajčani dobili več zaupanja sami vase ter bodo spet delali zgodovino, namesto, da jo prenašaja (Konec) — Istočasno z izpodletelim napadom na utrjeni sedež poveljnika britanskih sil v Palestini generala sira Evelyna Barkcrja, so Zidovski tei-oristi napadli dve policijski v o. jašnici v Rehaviji (židovska detrt V Jeruzalemu), FRANCOSKI PROTEST ZARADI SCHUMACHERJEVEGA OBISKA« London, T. decembra Francoski veleposlanik v Londo. nu Renč Massigli je odšel k siru Orme Sargentu, stalnemu načelniku britanskega zunanjega ministrstva, da stavi ugovor proti uradne, mu sprejemu, ki ga je priredila £ britanska vlada voditelju socialdemokratske stranke na britanskem zasedbenem področju dr. Kurtu Schumacherju. Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva, ki *o ga vprašali po stališču vlade glede na gori omenjene ugovore, je dejal, da voditelju nemške protlna-cistične stranke, ki je sam antina. cist in ima za seboj sijajen odpor prot; nacistom, ne morejo zanikati dovoljenja, da obišče Veliko Britanijo in mu je treba prirediti uradni sprejem. ŽENSKI KOTIČEK | 'P&etm jopic tia. dečka AMERIŠKE LADJE V PIREJU Atene, 7. decembra Včeraj so prispele v Pirej 4 amo-r ' ke vojne ladje pod poveljstvom vrhovnega poveljnika ameriških pomorskih sil v Sredozemlju kon-treadmirala Richarda H. Bierija. Te ladje so: 10.000 tonska križarka »Fargo*, 25.000 tonska letalonosilka »Randolph*, rušilec «Pcrry» tn izkrcevalna ladja »Donner*. PORENSKOAVESTFALSKA VLADA Herford, 7. decembra Nadzorstvena komisija je naznanila, da bodo ustoličili 12 člansko vlado v pokrajini Porenje-Weetfa-lija na britanskem zasedbenem področju v Nemčiji, ko bodo 1. januarja prenesli oblasti na nemške vlade v 4 pokrajinah britanskega področja. Predsednik vlade bo dr. Rudolf Amelutuccn, ministrski predsednik prejšnje pokrajinske uprave. Nova uprava bo štela 5 za. stopntkov krščanske demokratske zveze, 3 socialdemokrate, 1 komunista, 1 predstavnika umerjene sredine >n 1 predstavnika neodvisne demokratske stranke. Novi ministri bodo imeli oblast razpravljati o vprašanjih v zvezi s prehrano, ob-novo in drugimi zadevami, toda bodo podvrženi pravici veta s strani britanskega pokrajinskega komi. sarja. IZ SLOVENIJE (Spekulacija • krompirjem je zločin proti ljudstvu* je naslov članka, ki ga je objavila »Ljudska pravica* in v katerem razpravlja, da je večina slovenskih kmetov, to so mali kmetiči, hribovci, bajtarji, pa kmetje iz krajev, kjer so jih vse leto teple razne nadloge, razumela poziv za oddajo krompirja, čeprav se bodo sami le s težavo preživljali. Pisec članka pravi, da je na svoje oči opazoval nekatere hribovske j kmete v zgornji Savinjski dolini, i kako so, ne da bi jih kdo kaj dosti I nagovarjal, pripeljali krompir, ki ! so Si ga pritrgali od ust; odkupo-p> , j valoi so jih gledali s spoštovanjem. - I Bogata dolina pa je molčala. Sadje j in hmelj sta rodila. Tisočaki so lar TRŽAŠKA KRONIKA Seja pokrajinskega sveta s i. jan, bo obSina prevzela pogrebni zavod v svojo upravo Predsednik pokrajinskega sveta ing. Gandusio je ob otvoritvi seje preč’ital dve pismi. V prvem pismu, ki so ga podpisale «tržaške družine*, so pritožujejo zaradi slabih razmer v pripravljalnih šolah in pozivajo pokrajinski svet, naj posrednje pri ZVU, da bi delavnice omenjenih šot primerno opremili, da bi dosegli izobrazbo delavcev, ki bi odgovarjala tradicijam' mesta. V drugem pismu poroča 5' pristani- da Bela stavka V LADJEDELNICAH SV. MARKA Preložitev razprav BRITANSKA VOJSKA V MIRNEM ČASU London, 7. decembra Britansko vojno ministrstvo je Objavilo, da bo britanska teritorialna vojska štela 6 pehotnih dl-zivl, 2 oklepni diviziji ter 1 z letati prevažno divizijo poleg neodvisnih oklepnih zborov in pomožnih eflinic. To predstavlja znatno zmanjšanje števila pehotnih divizij v primerjavi s predvojnim časom. Poveljstvo letalstva bodo organizirali v pet skupin, od katerih bo vsaka razdeljena na brigade, tako redne kakor rezervne. Severna Irska Zbira rezervno armado, ki pa bo ostala na čisto prostovoljski osnovi. Obsegala bo eno pehotno brigado. ODKRITJE GROBIŠČA Varšava, 7. decembra V Fordomu pri Bydgoszczu (bivši poljski koridor) so odkrili o-gromno jamo s približno 50 tisoč trupli Poljakov, ki so jih poklali Nemci v lotu 1939. Ti u.pla bodo izkopali v prihodnji pomladi. TRUMAN O STAVKI Washiington, 7. decembra Predsednik Truman bo v nedeljo zvečer govoril o premogovni krizi. AVSTRIJSKI POSLANIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH VVashington, 7. decembra Novi avstrijski poslanik z Zdru-Zcn.h državah dr. Ludw.g Kle.n-■»achter je izročil svoja pover.lna pisma predsedniku Beli hiši. Trumanu v Dr. LUPU UMRL Buukarešta, 7. decembra V Bukarešti j« umrl dr. Nicolau Lupu, voditelj kmetske demokratske stranke in pisatelj raznih medicinskih knjig. Dr. Lupu, ki je preteklega Januarja izstopil iz narodne kmetske stranke dr. Julija Maniuja, je obnovil demokratsko kmetsko stranko, katero je sam ustanovil in deset let vod:l, ko je leta 1927 prekinil zveze v Maniujem. Zima je vsak dan bliže. Naznanja se nam z vsemi neprijtnimi posledicami: burjo, snegom in mrazom. Vremenski preroki pravijo, da bo letošnja posebno huda in je zato boljše, da se stasa pripravim nanjo, Ce kupite volm in sami napletete zimsko obleko in perilo, bo boljše In bolj trpežno kot kupljeno, pa tudi primernejše za ne preveč poln mošnjiček. \ Pleten jopič, ki ga vidite na naii sliki, je primeren za dečka 7 do 8 let, Ce kroj primerno povečate, pa tudi za odrastlega mota. Vzorec je enostaven, trpežen in se ne razvleče. Na prsih ima dva žepa, je brez ovratnika in zapet tesno ob vratu. Za jopič potrebujete 200 gramov debele volne — pet nitk — in pletilke St. 2 112. Vsi robovi so pleteni v vzorcu, ena leva, ena desna. Vzorec: Prvo vrsto pletete vso desno in sicer tako, da najprej prelete 2„ nato 1. petljo, obe prenesete na drugo pletilko; pletete nato 3. petljo, obe prenesete; itd., do konca vrste. Drugo vrsto pletete vso levo. Vedno ponavljajte ti dve vrsti. Za vzorec morate no-snuti vedno liho Število petelj. Hrbet: Nasnujte 70 petelj in pletite 5 cm za rob eno levo, eno desno. Nadaljujte v vzorcu tn takoj v prvi vrsti dodajte 12 petelj — J eno petljo pletete dve — da imate na pletilki 82 petelj. Pletite 20 cm v vzorcu in na vsaki strani dodajte krat po eno petljo na vsake i cm. Ko meri delo 25 cm, pričnite oblikovati rokovni Izrez. Snemite na vsaki strani enkrat 4 petlje in dvakrat po 2 petlji (8). V viSim 34 cm snemite za vratni izrez 30 petelj v sredini dela. Ostale petlje na obeh straneh snemajte za ramena v treh delih. in osemkrat po 1 petljo. V višini 37 cm snemite 27 petelj, ki so ostale za ramena v treh delih. Drugo polovico sprednjika pletite kakor prvo, le obratno in ne pozabite gumbnic na notranjem robu-prva gumbnica mora biti 1 cm od spodnjega roba — 3 cm Široka — drugv oddaljena 6 cm itd. Rokavi: Nasnujte 52 petelj in pletite 5 cm za rob eno levo, eno desno. Nadaljujte v vzorcu in ob vsaki strani dodajte vsaka 2 cm po eno potijo. Ko meri rokav 33 cm, začnite oblikovati ramo, tako da na začetku vsake vrste snamete po eno petljo na vsaki struni. V viiini 42 cm snemite ostalih 24 petelj skupaj. Gotove dele pollkajte z Vlažno krpo in ne prevročim likalnikom. Pazljivo sestavite ter sešijte z nevidnim vbodom. Pazite zlasti, da lepo izoblikujete ramena in rokave pod pazduhami. Ko ste jopič, setih, nasnujte ob vratu približuj 120 petelj in jih pletite eno levo, eno desno približno 2 cin. Ne pozabite gumbnicet Nekai nasvetov Za vas Neki francoski filozof je tako opisal optimista: eOptimist je človek, ki pravi: moj kozarec je na pol poln, ko je na pol prazen.z Ta stavek si velja zapomniti, ker vsebuje mnogo resnice. Vsak dogodek v vašem življenju lahlco opazujete z dveh strani. Najtežji udarci usode sc lahko obrnejo v vale dobro in obogatijo vašo notranjost. Sprednjik: Nasnujte 45 petelj in pletite 5 cm zn rob eno levo, enoi vaio lepoto desno. Za rob v sredini pletite pr-vih osem petelj vedno levo. Ko začnete plesti v vzorcu, dodajte v prvi vrsti 12 petelj. Pletite 20 &m v vzorcu in na zunanjem robu dodajte 4 krat po eno petljo na vsake 314 cm. Ko meri delo 25 cm, pričnite oblikovati rokovni izrez. Snemite na zunanjem robu enkrat 5 petelj, enkrat 3 petlje in enkrat 2 petlji. V tej viiini snemite 6 petelj od notranjega roba 22 petelj za žep. Odidite delo in na di~ugo pletilko nasnujete 22 petelj ter jih pletite, v navadnem vzorcu, eno vrsto desno, eno levo 6H cm visoko. Pritrdite ta kvadrat na odHetlh 22 petelj na sprednjlku. Na sprednjlku ponovno nasnujte 22.petelj in nadaljujte delo v vzorcu. V viiini 30 cm oblikujte' vratni izrez. Snemite najprej 12 petelj, trikrat po 2 petlji Za vaše zdravje Česen je dobro desinjekcijsko sredstvo. V času različnih epidemij, zlasti gripe, ne itedite z njim in ga dodajte vsaki hrani. Sirite nekaj strokov česna in ga dodajte solati. Da obvarujete nežno polt obraza in rok pred mrazom ter burjo, si pripravite naslednjo kremo: 50 gramov lanollm, 10 gr vazeline, 5 gr ihtijola. Za vaše otroke Kadar grajate otroke, obvladajte in ne kričite nanje. Uspeh bo mnogo boljši, če jih boste posvarili resno in mirno. Za vašefca moža Ne pozabite, da se možu zjutraj navadno mudi v službo ali na delo. Najbolj ga razjezi, če ne najde svojih stvari v redu, če potegne Iz predala nezakrpane nogavice ali srajce brez gumbov. Zato shranjujte njegove stvari vedno na isto mesto in vedno v redu zlikane in zakorpane. leteli v denarnice. »Počakajmo*, so dejali »cena bo »e rastla. Na pomlad, ko bo lakota ljudem iz ust kričala, bomo prodali krompir dvakrat, trikrat, dražje.* Pisec pravi, da siti lačnega ni nikoli razumel in to ne samo v Savinjski dolini in na Ptujskem in Ljubljanskem polju, ampak ta pregovor velja za vso Slovenijo. Tisti, ki so imeli najmanj krompirja, so ga oddali, tisti pa, ki ga imajo veliko, ga n so dali in tako n! bilo mogoče pri odkupu zbrati potrebne množine krompirja. Pred temi zakrknjenci se ustavi vsaka dobra beseda in vsako prepričevanje. Dopoveduj jim kar koli, razlagaj jim, da Je treba podpreti naš gospodarski načrt, toda vse je zaman. Vendar se bodo tudi ti ljudje morali zavedati, da je interes skupnosti nad vsem. Komur ta preprosta resnica ne gre v glavo, bo moral pač spoznati, da lastnina ni samopašna pravica, temveč predvsem služba skupnosti. Spoznati bo moral, ker mu bo po besedah nove uredbe dopovedala naša oblast, ki ni zato tukaj, da bi spreobračala z lep‘mi prepričeva-n,i in pridigami razne špekulante, ampak • bo temeljito kresnila, po nj hovih špekulacijah. Moti se, kdor misli, da bo smel na pomlad krompir dražje prodajati, ravno tako pa se moti. pravi pisec, če misli, da se bo igral z ljudsko oblastjo in z zakonom o nedovoljeni špekulaciji. Do 19. decembra mora biti izvršen popis vseh zalog. Popisali jih bodo Javno, vpričo vseh vaščanov na množičnih sestankih. Na teh sestankih bo vsak povedal, koliko zaloge še ima in koliko je pripravljen še oddati. Na teh sestankih bo poštena večina, ki je izpolnila svojo dolžnost, razgalla špekulante, ki bi skušali še v naprej zatajiti svoje zaloge, odbornike, ki dajejo takim izrodkom podporo, zadruge, ki so pozabile na svoje naloge, kramarje, ki bi hoteli verlžiti z ljudsko hrano. Kot smo preganjali špekulante v mestu, tako bomo zatrli tudi to nevarno gospodarsko sabotažo po obstoječih zakonskih predpisih. Zaradi pomanjkanja skladišč in nevarnosti mraza sedanje posamezne presežke ne bodo takoj odkupili in odpeljali, ampak jih bo moral vsak, kdor bo prijavil presežek, čuvati do odkuipa, dobil pa bo lahko takoj predujem. Ta ukrep ljudska, oblasti, pravi pisec, bodo pošteni delavni ljudje vasi in mesta z navdušenjem pozdravili. Navdušenje samo pa še ni dovolji. Pravico nove uredbe je treba uresničiti in zato bo prilika na množičnih sestankih. Končno vprašuje pisec vse slovensko delovno ljudstvo, če Je prav, da trpijo še take odbore, kot so v ptujskem okraju, kjer so bogati odborniki največja potuha in najslabši zgled vsej okolici. Ne, nikoli, odgovarja pisec, tor pravi, da je prepričevanj in dopovedovanja bilo dovolj in bi bilo take zakrknjene grešnika »o nadalje spreobračati isto, kot mrliče zdraviti. Odkopavanj« krompirja nam daja priliko, da razberemo zdravo od bolnega, črno od belega. Pisec zaključuje, da bo slovensko kmečko ljudstvb na prihod- škth delavcev, da leži prosti luki lzvestim količina drv za kurjavo, ki so last občine in namenjena prebivalstvu ter so izpostavljena vremenskim neprilikam, zato prosijo, naj jih spravijo pod streho. Odvetnik Gašper je poročal o predlaganem imenovanju mesta ravnatelja zn Javno čistočo, katerega bi morali zaupati inženirju s tehničnimi funkcijmi ter Je v imenu pravne upravne komisije poda! ugodno Izjavo za to. Svetnik Brac-ol je predložil, da bi samo za tekoče leto odobrili predlog občine za 5094 znižanje povprečka trošarine za parfumerije in je naglasil veliko škodo, ki jo utrpi občina zaradi težav pri izterjevanju sed;njega previsokega pavšaliranega davka. Zaradi tega se je 175 tržaških tvrdk odpovedalo prodaji parfumerijskih izdelkov in ostale do danes niso hotele plačati davka. Svet Je odobril predlog. Svetnik Bracca je nadalje poročal, da je občna sklenila s 1. januarjem prevzeti pogrebni zavod v svojo upravo. Zaželena bi bila uvedba enotnega razreda za pogrebe, toda ir zdaj se bo občina omejila na uvedbo 3 razredov za odrasle in 3 za otroke. Cene bodo naslednje: I. razred za odrasle 20.000. lir, II. razred 8.000 lir. III. razred 3.000 lir I. razred za otroke 10.000 lir, II. . razred 4.000 lir III. 2.000 lir. Maršal Mantganier; odpotoval Iz Julijske Krajine PREHRANA Razdeljevanje tobaka. V tednu od 9. do 15. t. m. bodo potrošniki dobili po 40 gr trinciata forte in 2 cigari Toacanl. Razen tega bedo brez nakaznic razdeljevali po 20 švicarskih cigaret. OPROSTITVE UNIVERZITETNIH PRISTOJBIN Z ukazom št. 239 je Zaveznika vojaška uprava potrdila za tekoče l?to oprostitev pristojbin in doklad, ki so jih odobrili za akademsko leto 1943-44 naslednje skupine univerzitetnih slušateljev: a) dijaki, ki pripadajo družinam, k! so utrpele težko škodo zaradi vojnih dogodkov; b) invalidi dela in pripadajoči družinam, katerih poglavar Je dela nezmožtn, ali je umrl zaradi nesreče pri delu; c) dijaki, pripadajoči družinam, katerih poglavar je bil zaposlen pri trgovski mornarici in interniran v nevtralni državi. Za ugotovitev omenjenih pogojev in za odločanje je pristojen rektor NABAVA PENICILINA Zdravstveni odsek Zavezniške vojaške uprave obvešča, da bo od D. decembra dalje občinski higienski urad prevzel nadzorstvo nad razdeljevanjem penicilina. Zaradi tega je treba zadevne obrazce, ki so jih podpisali zdravniki, predložiti higienskemu uradu v ulici Ca-vana št. 18, k; bo dal' pooblastilo za nabavo. Kot je znano, izdajajo potrebne obrazce lekarne v mestu. Poveljnik britanskega imperialnega glavnega stana marSal Montgomery Ala-meinski je končal svoje inšpekcijsko potovanje pri četah v Julijski krajini in je včeraj ob 10. uri odpotoval z letališča Campoformido j pri Vidmu. MarSal je uporabil vedno svojega bivanja na področju za obiske britanskih oddelkov in poveljnikov. Kot poročajo, je v četrtek popoldne obiskal tudi nekaj enot ameriSki sil. V četrtek so začeli tehnični nameščenci ladjedelnic Sv. Marka zaradi plač in notranje ureditve belo stavko, ki je trajala tudi včeraj ves dan. Nameščenci zahtevajo splošno povišanje plač v razmerju, ki ga j« treba še določiti, revizijo povišanja, za katero so se pogodili pred kratkim m preklic nekaterih ukazov za prestavitev v i nižjo stopnjo, ki jih je izdalo ravnateljstvo. Km- predse društvo sinoči n! sprejelo odposlanstva nameščencev, so se ti odločili za nadaljevanje stavke, dokler n« bodo ugodili njihovi m zahtevam. V NEDELJO ELEKTRIKA Zavezniška vojaška uprava poroča, da vprašanje prekinitev električnega toka ob nedeljah še preučujejo in zato jutri ne bo nobene omejitve. «8UPERCINE1MA» ZAPRT ZA TRI MESECE Poročevalski urad za Julijsko krajino sporoča, da so odvzeli kino-matografu »Supercinema* od včeraj dalje za tri mesece policijsko dovoljenje, ker je .prekršil odredbe, ki prepovedujejo prenapolnitev ki nodvoran. proti osumljenim razpečevalcem ponarejenih dinarjev Višje zavezniško sodišče je preložilo na prihodnji petek dve razpravi, in sicer proti trem obtožencem, da so skušali spraviti v promet pomrejene dinarje. Lucieno Gallitti in O mero Goos, se morata zagovarjati, ker sta skušala dne 2. oktobra 1946 v Trstu spraviti v promet ponarejeni denar, in to 45 bankovcev po 1CO0 d nar-Jev; Dorenico Samberazz! pa, kolje skušal 29. septembra 1493 v Trstu spraviti v promet 47 ponarejenih bankovcev po 1000 dinarjev. Na predlog branilcev Ferrare 'n Anruoscie, ki sta zahtevala odložitev, razprave, da bi mogli predložiti sodišču pisan ugovor uradi obsežnosti zadeve, je sodišče pod predsedstvom majorja D D. McColrra preložilo obe razpravi. OBVESTILO INVALIDOM Združenje invalidov in pohabljencev dela vabi vse svoje redne člane, naj ae Javijo v nedeljo 8. t. m, od 9. (do 11. ure na 3edcžu, v ulici Duca d’Aosta 12 zaradi obvestila novem razdeljevanju raznega blaga. I c Sv. Miklovž med goriškimi otroki Dve prireditvi Smrtna nesreča Včeraj ob 12.30 uri, se je v ulici Raffaello Sanzio pripetila smrtna nesreča. Žrtev je bila 17 le,na šivilja Romana Zanin Iz ulice Donatello 7. Ko je mladenka v bližini svoje hiše stopila iz tramvaja, jo je podrl tovorni avtomobil prevozno tvrdke Tauceri, ki ga je vozil šofer Mario Preprost. Zaradi prebite lobanje in notranjih poškodb je Zini. nova umrla takoj po prevozu v bolnišnico. Izjavo, da je Zaninovo podrl avtomobil ob izstopu iz tramvaja, je dal v bolnišnici Oliviero Turrl, ki je spremljal dekle v bolnišnico z nekim zasebnim avtomobilom. Truplo so položili v kapelo v ulici Pie. tž, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Obdarovanja v "Šolskih menzah -v gledališču Verdi Včeraj ob priliki sv. Miklavža so t> Gorici v vseh slovenskih in Italijanskih osnovnih Šolah in v vrtcih razdelili vsem otrokom poleg običajnega dnevnega obroka Se zavitek s sadjem, orehi in banboni ah s slaščico. Pobudo so dali predstojniki menz, ki jim je e varčnim gospodarjenjem uspelo doseči, da je otroke obiskal njihov veliki prijatelj sv. Miklavž. Na ta način je b!lo 5lt00 Solarjev deležnih obdarovanja. r.jih množičnih sestankih to brez oklevanja izvršbo. IZ JUGOSLAVIJE V nov) vladi LR Hrvatake Je zdaj tudi neka ženska, ki je postala finančni minister ter duhovnik mons. Svetozar- Rittlg, ki Je postal minister brez listnice. V novi vladi je dr. Vladmir BakarlČ ministrski predsednik, podpredsednika pa sta Franjo Gazi in Rade Pribičevtči ZADRŽANJE AVTOMOBILA «ALFA ROMEO* Včeraj zvečer Je proti 23. uri pollcljeki radijski avtomobil v ulici Cadorna ustavil avtomobil »Alfa Romeo* z evidenčno tablico MI 7794. Pri pregledu dokumentov so ugotovili, da ima prometna knjižica drugo oznako, in sicer TS 16175. Poleg tega niso b il v redu šoferjevi dokumenti, zaradi česar je polioija avtomobil zadržala, v svrho nadaljnjih poizvedb. V četrtek popoldne je Slovensko mladinsko gledališče v Gorici priredilo prisrčno Gržinčičevo igrico aMiklavž prihajav; igro je združilo z obdarovanjem otrok. Vendar pa obdarovanja zaradi prekratkega časa, ki so jim ga stavili na razpolago, niso mogli v celoti izvesti v slovesni obliki. Prostorno Verdijevo gledališče je občinstvo popolnotna napolnilo, seveda je bilo največ otrOk, saj ie bil ta ion njihov dan In njihov praznik. Tudi v igrici so nastopali skoraj sami otroci. Videti je bilo, da so otroci pod vodstvom odraslih temeljito naštudirali svoje vloge ter so nekateri pokazali res močen igralski talent. Izvrstno sta se odrezala parkeljčktt' Škrat uh n in Kosmatin. Zelo učinkovito je bilo tudi ljubko rajanje in prepevanje zbora angelčkov. Dejanje je spremljala živahna OrHnčičeva glasba, ki jo je lepo izvajal orkester pod vodstvom dirigenta Mirka Renerja. Nekaj posebnega pa je bile, odrska oprema. Zaradi učinkovitosti, sodobnosti in izvirnosti je ugajala predvsem scenerija v prvem in tretjem dejanju. V tretjecn. dejanju je nastopil Miklavž s svojim mogočim spremstvom ter po kratkem nagovoru pričel deliti darila. Otrokom so od veselja in napetega •pričakovanja lička, kor žarela, ko so na Miklavžev poziv prihajali ni oder po darila. Bilo je prijetno popoldne, ki bo go-rUkim malčkom še dolgo ostalo v spominu. Včeraj popoldne se Je sv. Miklavi vrnil v gledalilbe Verdi, kjer je dbdaroval 1300 otrok iz mesta. Praznovanje, ki so ga organizirale antifašistične organizacije, je privabilo v gledališče Verdi Številno občinstvo, med tem največ otrok, ki so z zanimanjem sledili sporedu v sloveni&ni in italijanščini, izpopolnjenem z baletnimi točkami in petjem. VtSek prireditve je bil, ko ie sv, MiklavZ stopil v parter in začel razdeljevati darila: 1000 zavojev s sadjem, slaSčloam’, igrača- nn in Šolskimi potrebščinami, ki so jih podarile antifašistične organizacije, ter Z00 zavojev, ki so jih dale družine otrok. Poseben zavoj so darovali 19 otrokom v osvobodilnem boju padlih partizanov. PREHRANA Zaloga monopolslUh Izdelkov v Gorici sporoča, da bodo dne 10. t. m. začeli razdeljevati obrok tobaka za prvo polov: c d decembra za per troanike v Gorici in dne 11. ter 12. za potrošnike v drugih občinah. Obrok tobaka je naslednji: 40 cigaret »Alfa*, 40 gr trinciatat ferte; 2 cigari Toscani. Brez nakaznic dobo razdeljevali švicarske cigarete. Tr! tatvine v vrednosti nad 1 miLian lir Neznanci so prej (njo noč na treh različnih krajih mesta ukradli en avtomobil, živila in denar v gotovini kakor tudi dragocenosti in oblačilne predmete. Tatovi, k: so se posluževali ponarejenih ključev in vitrihov, so se splazili v skladišče v ulici Cadorna 17. ki je last Majrcella Furlana, ter se polastili avtomobila znamke Fiat 1100 št. TS 16088, s 6 gumami, ki jo vreden 600.000 lir. V trgovini Carla Crescianija v ulici M. d'Aveglio 2 so zlikovci ukradli precej sladkorja, testenin, salam, sira, r.Za in čaja v skupn' vrednosti okrog 110.000 lir. Končno so tatovi tudi s pomočjo ponarejenih ključev in Vitriliov prišli v stanovanje Amabile RocheUi, ki stani: Je v ulici Donadonl 6 ter so »e polastila 500.000 lir v gotovini h nadaljnjih 70 000 lir v dragoceno stih In oblačilnih predmetih. 1 jl sredo je Malmgrcon rekovanjem. _ Saj se vam ni treba porečdi • je naenkrat dejal. — Dobro sem premisi''!: kadar se aito2ljo lepa dekleta, ustvarjajo s tem še večje nesreče. Ali je tako! — Ne, — je odgovorila odločno. — To ni tako. — To se pravi, da »te ravno taka, ko vse druge... Tu, skupaj z menoj »c boste lahko veliko naučili. Mnenja sem celo, da b. vi marali plačati meni, ne pa jaz vam... ker Jmate prednost, da delate in da s« učite v moji hiši. Toda to jc postranska stvar, vseeno vam bom plačal nočno službo dvojno. Vae kot sem obljubil.... — Komu? — je hitro vprašala. — Nadzorniku Murotovvu? Izraz Malmgrectt n/ega obraza se je v hipu spremenil. — Nadzornik Muratovr, sta deja- li? Je val prijatelj?..,. Nadzornik Muratow od kriminalne policije? — Glas mu Je postal trd in oater. — Ni moj prijatelj — j« užaljeno dejala Nina. — Voaj ne v smislu, v kakršnem st vi tolmačite. In potem že: ni več v službi. Odstopil je. Malmgrecnovo razburjenje je I* g milo ravno tako hitro, kot je priSlo. _ V oatalem pa, kaj me briga — j^ dejal vzvišeno. — Kaj res mislite, da me važi prijatelji tako zanimajo?... Dajte ml rajši ono knjigo... da, ono, ki je vezana v rdeče. Hvala; »'n zdaj lahko odidete, ker poSto mi oskrbi Wang Ho. Jutri pa bodite tu točno ob devetih. Malmgreen je dvakrat udaril z rekami in takoj, nato se je prika-za! Kitajec. _ wang Ho, spremi malo. Tudi za njeno plačo se odslej zanimaj ti. Pojasni' ji vBe, kar mora vedeti in znati in ponudi .11 skodelico čaja, ali kave ali kar že želi... — Na »videnje — Je dejala na, ko je videla, da Jo oni pozdravlja. — Pustite formalnosti; ne držim nanje. Kadar ste tu, ste tu. In kada.r niste več tu, se pravi, da st* odšli. Se nikoli nisem dejal: »na svidenje* ali »lahko noč* pisalnemu stroju ali mizi... Wang Ho, če dtkl’ca mislč,