KR ALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
8.
kos.
V LJUBLJANI, dne 28. januarja 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
54. Uredba o samostalni upravi državnih monopolov kraljevine Jugoslavije.
55. Izpremembe in dopolnitve pravilnika dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Beogradu.
56. Popravek v seznamku klimatskih in turističnih krajev.
57. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
54.
Na osnovi člena 10. zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895. v zvezi z naredbami poznejših zakonov o državnih posojilih in § 2. zakona o državnih monopolih se uredba o samostalni monopolni upravi z dne 23. julija 1895. po pristanku ministrskega sveta z dne 16. decembra 1932. in monopolne uprave z dne
30.	septembra 1932. izpreminja in se glasi:
uredba
o samostalni upravi državnih monopolov kraljevine Jugoslavije.*
§ i.
Naloga in sedež monopolne uprave.
Samostalna uprava državnih monopolov kraljevine Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu okrajšano »monopolna uprava«) s sedežem v Beogradu upravlja državne monopole in razpolaga z državnimi dohodki po zakonu o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895., po zakonih o državnih posojilih, za katera je anuitetna služba poverjena monopolni upravi, in po zakonu o državnih monopolih z dne 5. decembra 1931.**
I.
Upravni nadzorni odbor.
§ 2.
(4) Na čelu monopolne uprave stoji upravni odbor samostalno uprave državnih monopolov (v nadaljnjem besedilu okrajšano »upravni odbor«), ki ima 12 članov.
(2)	V upravni odbor spadajo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	novembra 1932., št. 254/XCV11/686.
** »Službeni list« št. 70/6 iz 1. 1932.
A.	po svojem položaju:
1. guverner Narodne banke kraljevine Jugoslavije;
2. prvi viceguverner Narodne banke;
3. generalni direktor uprave državnih monopolov;
B. s postavitvijo s kraljevim ukazom:
1. sedem državljanov kraljevine Jugoslavije, ki jih predlaga ministru za finance upravni odbor, in to za vsako mesto po dva kandidata;
2. dva člana, ki ju predlagajo neglede na državljanstvo tisti imetniki obveznic državnih dolgov, katerim je ta pravica priznana z zakoni o državnih posojilih.
(:|) Predstavnikom upniških skupin iz predhodnega odstavka traja članstvo v upravnem odboru, dokler se ne postavijo na osnovi novega predloga novi predstavniki, ostalim sedmim članom pa štiri leta od dne kraljevega ukaza o postavitvi. Član, ki mu je rok iztekel, sme biti iznova postavljen.
(4)	Če guverner ali viceguverner Narodne banke ne sprejme ali če oba ne sprejmeta članstva v upravnem odboru ali če da eden izmed njiju ali če podasta oba ostavko na članstvo, se popolnita njih mesti s člani namestniki po odredbah odstavka (2), B., točke 1., tega paragrafa. Guverner, odnosno prvi viceguverner Narodne banke, ki sta podala ostavko na članstvo ali nista sprejela članstva v upravnem odboru, smeta zavzeti svoja mesta v upravnem odboru šele po pristanku upravnega odbora in po odobritvi ministra za finance. V tem primeru kakor tudi, če sprejme novo postavljeni guverner ali viceguverner članstvo v upravnem odboru, prestane članstvo njihovim namestnikom.
§ 3.
Predsedništvo upravnega odbora.
(*) Predsednik upravnega odbora je guverner, podpredsednik pa prvi viceguverner Narodne banke.
(-’) Predsednika nadomesluje podpredsednik, če sta pa oba zadržana, ju nadomestuje po letih najstarejši član državljan kraljevine Jugoslavije.
(3)	V primeru iz odstavka (4) predhodnega paragrafa voli upravni odbor s tajnim glasovanjem in z večino glasov izmed članov iz § 2., odstavka (2), B., točke 1-, predsednika, odnosno podpredsednika.
§ 4.
Pristojnost in področje upravnega odbora.
(') Upravni odbor upravlja in razpolaga z dohodki zastavljenih monopolov do zneska, ki je potreben za redno anuitetno službo, zavarovano z monopolnimi dohodki. Kolikor monopolni dohodki ne bi za ta namen zadoščali, razpolaga upravni odbor tudi z drugimi zastavljenimi državnimi dohodki, ki so dejani ali bodo dejani pod njegovo upravo.
(-) Upravni odbor je v mejah zakonskih odredb na-kazovalec za razbodke, določene s proračunom, za izdatke iz obratne glavnice in iz fondov monopolne uprave in je pristojen za vsa vprašanja,, ki se tičejo upravljanja državnih monopolov, zlasti pa, da:
1.	izvršuje zakone, pogodbe.in konvencije o državnih posojilih, kolikor je njihova anuitetna služba poverjena monopolni upravi in izdaja uredbe, pravilnike in predpise za uveljavljanje zako iških odredb, kolikor za njih izdajanje ni pristojen minister za finance;
‘2. odloča o ustanovitvi novih, ukinitvi, spojitvi, delitvi in premestitvi obstoječih monopolnih uradov in ustanov in njih oddelkov, odsekov in razdelkov, kakor tudi o izmenjavi pogodb o nabavah, nakupih, delih in zakupih;
3. razpisuje in odobruje licitacije, sklepa pogodbe o nabavah, nakupih, delih in zakupih v državi in na tujem, odloča o postavitvi in vzdrževanju monopolnih zgradb in naprav, o pridobivanju, zamenjavi in prodaji nepremičnin kakor tudi o prodaji premične imovine monopolne uprave;
4. določa podpore monopolnim uslužbencem, delavcem in njihovim rodbinam, predpisuje s pravilnikom prejemanje podpore za delavce ob njih nesposobnosti za delo kakor tudi za rodbine umrlih delavcev, določa povračila in nagrade monopolnim uslužbencem in delavcem kakor tudi osebam, ki so izvršili za monopolno upgavo na njeno zahtevo kakšno delo;
5. odloča o službenih potovanjih svojih članov v državi in izven države kakor tudi o službenih potovanjih monopolnih uslužbencev v inozemstvo;
, 6. odobruje viremente, letne končne račune, inventarje in preglede kakor tudi oddajanje in izknjiževauje tobačnih izdelkov za poskusno pušenje in reprezentacijo;
7. podaja ministru za finance proračunski predlog dohodkov in razhodkov monopolne uprave za prihodnje leto, predloge o postavitvi, razporedu, premestitvi, napredovanju. upokojitvi in odpustitvi monopolnih uradnikov in uradniških pripravnikov, zakonske predloge za ureditev poedinih vprašanj državnih monopolov in predlaga ministru za finance osebe za Člane kontrolne komisije po zakonu o taksah;
8. izbira izvedence, poverjenike in pooblaščence za poedine posle, odreja iz svoje sredine ožje odbore za proučevanje' poedinih vprašanj in predmetov in člane za pregled monopolnih ustanov;
9. izdaja odredbe za čim primernejše pobijanje monopolnih kaznivih dejanj in razpravlja iri rešuje po pripombah nadzornega odbora pri monopolni upravi (v nadaljnjem besedilu okrajšano »nadzorni odbor«),
(-1) Posebej spada v pristojnost upravnega odbora po odredbah zakona o državnih monopolih, da:
1.	vodi pogajanja in izdaja odločbe o posojilih za Investicije in za povečanje obratne glavnice in jih sklepa (§ 3. m. z.),
2. predlaga ustanovitev novih fondov [§ 4., odstavek (-)	m. z.] in ukinitev obstoječih;
3.	sklepa o nakupu državnih ali po	državi	zajam-
čenih vrednostnih papirjev iz gotovine skladov, izvzemši gotovino fonda po členu 13. zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895. (§ 5. m. z.);
4. predlaga ministru za finance podrobnejše odredbe za izplačevanje denarja iz fonda za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj, kakor tudi za upravljanje tega fonda [§ 6., odstavek (-'), m. z.];
5. podaja predloge ministru za finance o višini monopolnih taks in prodajnih cen monopolnih predmetov [§§ 7., odstavek (‘), 8., odstavek (3), G3., odstavek (‘),
78.,	odstavek (•), 81., 93. in 100. m. z.];
6. predpiše pogoje za izdajanje poediničnih ali občih dovolitev za uvoz monopoliziranih predmetov |§ 10., odstavek (’), m. z.];
7.	sklepa o odkupu zasebnih tvornic	in	delavnic za
proizvajanje monopoliziranih predmetov	[§	13.,	odsta-
vek (‘), m. z.];
• 8. določa krajine, kjer se sme saditi tobak, število rastlin, ki se smejo zasaditi tako za potrebe monopolne uprave kakor za izvoz, kakor tudi način in pogoje za odkup tobaka, zasajenega za monopolno upraVo (§§ 17. in 50. m. z.);
9.	prepoveduje saditev tobaka za eno ali več let v krajini, za katero se ugotovi, da večje število sadilcev namerno ne izroča tobaka, proizvedenega za monopolno upravo ali za izvoz, odnosno v krajinah, kjer je tobačna rastlina okužena z boleznijo (§ 33. m. z.);
10. določa višino predjemov tistim sadilcem, ki sade tobak za monopolno upravo [§ 34., odstavek ('), m. z.];
11. odreja komisije za odkup tobaka [§ 35., odstavek ('), m. z.];
12. določa odstotek za prihodnjo fermentacijsko izgubo. ki se mora odbijati ob odkupu od teže odkupljenega tobaka [§ 40., odstavek (‘), m. z.];
13. odreja nagrade članom odkupnih komisij in njihovemu pomožnemu osebju kakor tudi uslužbencem, odposlanim zaradi poslov pri odkupu tobaka (§47. m. z.);
14. predpisuje pravilnik za obračunanje fermentacij-skega, skladiščnega in transportnega upadka (§49. m. z.);
15. podaljšuje roke za predajo tobaka, proizvedenega za izvoz j§ 56., odstavek (8), m. z.];
16. odloča o vrstah tobačnih izdelkov, njihovi sestavi, načinu predelovanja in vkladanju in o njihovi teži [§ 63., odstavek (*), m. z.];
17. odloča o prodaji tobačnih odpadkov in odobruje zasebnikom njih predelavo za kmetijske in industrijske namene (§ 64. m. z.);
18. določa prodajne okoliše tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in soli in dajo. tiste okoliše, kjer monopolna uprava ne vrši neposredne prodaje, v zakup (§§ 66 in 89. m. z.):
19. predlaga ministru za finance pogoje in jamstva za oddajanje tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja in soli na up (§§ 67. in 90. m. z.);
20. predpisuje pravilnik o mali prodaji monopoliziranih predmetov [§§ 70., odstavek ('), 78., odstavek (-), in 89.. odstavek (*). m. z.];
21. podaja predloge ministru za finance o odstotku za male prodajalce kakor tudi o proviziji ostalim osebam za prodajanje monopoliziranih predmetov v državi in na tujem (§ 73. m. z );
22 sklepa o otvananju vzornih nrodajalnic domačih in tujih tobačnih izdelkov (§ 74,-m. z.);
23. poverja proizvajanje cigaretnega papirja za potrebe v državi zasebnim tvornicam in predpisuje pogoje za to l§ 76., odstavek (-’), m. z.];
24. predpisuje tehnična svojstva za svilnati papir, podoben cigaretnemu papirju, ki se da izdelovati v državi, in predlaga ministru za finance tehnična svojstva in pogoje, po katerih se sme svilnati papir, podoben cigaretnemu papirju, uvažati (§ 79. m. z.);
25. odobruje zasebnim podjetnikom proizvajanje, uvažanje in prodajanje vžigalic, vžigalnikov, kresilnikov in kremenov za njih prižiganje [§ 80., odstavek ('-’), m. z.];
26. izdaja predpise za dajanje specialnih dovolitev za malo prodajo vžigalnikov in kresilnikov iz navadne kovine kakor tudi za uvoz vžigalnikov iz dragocenih kovin [tj 84., odstavka (2) in (■’), m. z.];
27. predpisuje pogoje za uporabo prirodnih slanic za industrijske namene (§ 78. m. z.);
28. oddaja krajinam, kjer je to potrebno, posebne vrste soli za hrano v zdravstvene namene in odloča o načinu predelovanja take soli (§ 88. m. z.);
29. dovoljuje uvoz soli za specialne namene ob odrejenih pogojih in po plačilu znižane monopolne takse kakor tudi dovoljuje prodajo soli, ki se proizvaja v državi za gospodarske namene po znižani ceni (§ 91. m. z.);
30. predpisuje način denaturiranja in pogoje za uporabo denaturirane soli in petroleja [§§ 92., odstavek (l), in 97. m. z.];	,
31. predpisuje pogoje za uvoz, izdelovanje in prodajanje petroleja po privatnih podjetjih (§ 95. m. z.), kakor tudi tehnične pogoje in svojstva, ki jim mora ustrezati petrolej, uvožen ali proizveden v državi (§ 96. m. z.);
32. predpisuje pogoje za odobritev svobodnih hra-nišč za petrolej (§ 98. m. z.);
83. predlaga ministru za finance pogoje in jamstva za kreditiranje monopolnih taks domačim rafinerijam [§ 99., odstavek (3), m. z.];
34. predlaga ministru za finance, naj se ustavi poslovanje zadrug sadilcev tobaka za izvoz kakor tudi zasebnih tvornic, odnosno delavnic monopoliziranih predmetov (g 107 m. z.);
35. v poedinih primerih odredi posebnega odposlanca za preiskovanje monopolnih kaznivih dejanj (§ 118. ni. z.).
§ 5.
Vrhovni nadzor ministrstva za finance.
(*) Vrhovni nadzor nad monopolno upravo vrši minister za finance, ki ima tudi pravico, prisostvovati osebno sejam upravnega odbora.
(2) Minister za finance ima pri monopolni upravi svojega odposlanca (v nadaljnjem besedilu okrajšano: »odposlanec«), ki je finančni konceptni uradnik vsaj Hi skupine, 2. stopnje, in ki ga postavlja minister sam. ce se s to postavitvijo ne izpremeni skupina in ne povzroči premestitev. Odposlanec prisostvuje sejam upravnega odbora, po potrebi pa tudi sejani ožjih odborov [§ 4, odstavek (s), točka 8.]. Odposlanec ima pravico, zahtevati in dajati potrebna pojasnila in obvestila. Odposlanec j e poročevalec ministra za finance za posle državnih monopolov. Predlaga ministru za finance v odobritev odločbe in predloge upravnega odbora, za katere je take odobritve treba.
(■'*) Ministru za finance predloži uprava državnih monopolov mesečne preglede o prejemkih in izdatkih monopolne uprave, letne končne račune z bilanco in imo-
vinskim* izkazom kakor tudi' ostale preglede, ki jih zahteva.
§ e-
Odločbe, ki je zanje treba višje odobritve.
(*) Z odobritvijo ministra za finance postanejo pravnomočne:
I.	odločbe (rešitve) upravnega odbora kot nakazo-valca po razhodkih preko 500.000 dinarjev;
II.	odločbe iz § 4., odstavka (-’), te uredbe:
1. po točkah 2. in 4.;
2. po točki 5. za potovanja v inozemstvo;
3. po točki 3., če prestopa vrednost, za katero gre, 500.000 dinarjev;
III.	odločbe iz 4., odstavka (:i), te uredbe:
1. po točkah 1., 8., 9., 13., 18., 22., 23., 25., 27.,
29.,	31. in 32.;
2. po točkah 3., 7. in 17., če preseza vrednost 500.000 dinarjev.
(2) Če gre za redne in nujne nabave, nakupe, dela, zakupe ali prodaje, se smatra, da je minister za finance odobril odločbo upravnega odbora in se ta sme izvršili, ako ni izdal drugačne rešitve najdalj v 10 dneh od dne predaje odločbe odposlancu, odnosno pri ponudbah, vezanih z rokom, pred iztekom tega roka. Take odločbe morajo biti označene z vidnim napisom »Nujno, rok...«; odposlanec pa jih mora vrniti monopolni upravi v roku s poročilom, da minister za finance po njih nasprotne rešitve ni izdal.
§ 7.
Odločbe upravnega odbora.
(') Upravni odbor sklepa svoje odločbe v sejah. Seje sklicuje predsednik po potrebi, mora pa sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj tri člani upravnega odbora.
(*) Dnevni red sestavi generalni direktor in ga vroči članom upravnega odbora pred sejo. Izvzemši nujne primere, se sme odločati v sejah samo o predmetih, ki so na dnevnem redu.
(:1) O vsaki sojj se vodi zapisnik.
(4) Prva točka dnevnega reda je čitanje zapisnika prejšnje seje. Ko se zapisnik odobri ali popravi, ga podpišejo člani upravnega odbora, odposlanec in zapisnikar odbora, ki so bili prisotni pri tej seji. Predsednik sme izpremeniti vrstni red pri reševanju poedinih točk dnevnega reda.
(5) O poedinih predmetih dnevnega reda se odloča na osnovi referata generalnega direktorja, odnosno njegovega pomočnika ali posebnega referenta.
(e) Odločbe upravnega odbora se smejo skleniti samo. če je prisotnih vsaj pet članov upravnega odbora.
(7) Upravni odbor sklepa z večino glasov. Če so glasovi enako porazdeljeni, odloči glas predsednikov.
(s) Vsak Član upravnega odbora mora glasovati. Član upravnega odbora, ki ima ločeno mnenje, mora to svoje ločeno mnenje v seji obrazložiti. Mnenje se vpiše v zapisnik ali se doda zapisniku kot priloga, če je predloženo pismeno.
(•) Odposlancu in predstavnikom upniških skupin se daje prepis sejnega zapisnika.'
§ 8.
Predstavnik monopolno iinravo.
C) Predstavnik monopolne uprave nasproti oblastveni in drugim osebam je predsednik ali podpredsed-
nik, ob njiju odsotnosti pa dežurni elan ali za to posebej pooblaščeni član upravnega odbora, obenem z generalnim direktorjem ali njegovim pomočnikom. Za poedine primere sme odrediti upravni odbor za predstavnika monopolne uprave samo eno osebo, ki se ji izda pismeno pooblastilo.
(2)	0 vseli pravnih {Kislih, iz katerih nastajajo obveznosti za monopolno upravo, se mora sestaviti pismen akt, ki je zanjo obvezen, ko postavita en član upravnega odbora in generalni direktor ali njegov pooblaščenec, odnosno namestnik pod njen naziv svoj podpis.
(:|) Upravni odbor sme za poedine pravne posle, iz katerih nastajajo obveznosti za monopolno upravo, pooblastiti poedine monopolne uradnike ali druge osebe.
(4) Monopolni uslužbenci, ki opravljajo blagajniško službo, dobivajo za to pismeno pooblastilo ob svoji postavitvi in v začetku vsakega koledarskega leta. To pooblastilo kakor tudi njih podpisi morajo biti na vidnem kraju v blagajniških prostorih javno razgrnjeni.
§ 9-
Dežurni Član upravnega odbora.
j1) Vsak delavnik v mesecu vrši službo pri upravi državnih monopolov po en član upravnega odbora; ta služba je v tem, da hkratu z generalnim direktorjem državnih monopolov ali njegovim pomočnikom, odnosno namestnikom:
1. podpisuje spise, s katerimi se izvršujejo ali pred-lože ministru za finance v odobritev odločbe upravnega odbora, kakor tudi vse ostale spise in zaveze, za katere predpiše upravni odbor ta način podpisovanja;
2. sklepa in podpisuje pogodbe o nakupu, nabavah, delih, zakupih in prodajah monopolne uprave in izdaja rešitve o izknjiževanju monopolne premične imovine in dohodkov, in to do zneska, do katerega ga po svoji pristojnosti upravni odbor pooblasti.
(s) Razen tega predseduje dežurni član komisijam za odpiranje ponudb za monopolne nakupe, nabave, dela, zakupe in prodaje in overavlja o tem sestavljene zapisnike.
§ io.
Nadzorni odbor in njegova sestava.
(‘) Pri monopolni upravi obstoji nadzorni odbor petih članov.
(*) Člane nadzornega odbora postavlja minister za finance iz dvojnega števila kandidatov, ki jih predlaga upravni odbor izmed poznavalcev monopolne, državne računske ali knjigovodstvene službe. Člani nadzornega odbora se postavljajo za dobo dveh let; smejo biti na iznova postavljeni.
(*) Člani nadzornega odbora volijo izmed sebe predsednika in podpredsednika; zapisnikarja za voditev zapisnika pa odreja generalni direktor izmed monopolnih uradnikov.
(*) Nadzorni odbor mora najmanj enkrat na mesec preglešdati poslovanje knjigovodstva in blagajne in pregledati in overoviti letni končni račun.
(5) Nadzorni odbor sme imeti sejo, če so prisotni vsaj trije člani. Na poslovanje nadzornega odbora se uporabljajo ustrezno odredbe § 7- te uredbe.
(•) Zapisnik o svojih sejah predlaga nadzorni odbor upravnemu odboru.
§ 11.
Končni račun.
C) Poslovno leto monopolne uprave se sklada z državnim proračunskim letom.
(-) Upravni odbor predloži najdalj v treh mesecih po izteku računskega leta letni končni račun ministru za finance in glavni kontroli.
§ 12.
Nagrade in povračila.
j1) Vsakemu obeh predstavnikov upniških skupin v upravnem odboru pripada kot letna nagrada V? od 4%o od 85®/« ostvarjenih čistih monopolnih dohodkov.
(2) Ostalim članom upravnega odbora, članom nadzornega odbora kakor tudi osebam, ki prisostvujejo po službeni dolžnosti ali na vabilo sejam upravnega odbora, ožjih odborov ali nadzornega odbora, pripada nagrada od vsake seje. Članom upravnega odbora'pripada razen tega nagrada za dežurstvo in za potovanja po službenih poslih monopolne uprave. Višino teh nagrad določa upravni odbor, odobruje jo pa minister za finance.
(3) Izplačila nagrad in povračil po odstavkih (') in (2) se morajo postaviti v proračun monopolne uprave.
II.
Uprava državnih monopolov.
§ 13.
Področje.
(‘) Posle monopolne uprave vrši uprava državnih monopolov (v nadaljnjem besedilu okrajšano »uprava«); uprava proučuje vsa vprašanja in predmete, ki spadajo v področje upravnega odbora, pripravlja o njih poročila in predloge upravnemu odboru, izvršuje njegove odločbe in ga stalno obvešča o stanju poslov monopolne uprave.
(2) V področje uprave spada zlasti; voditev celotno monopolne administracije in nadzor nad vsemi monopolnimi uslužbenci in ustanovami; skrb za proizvajanje, nabave in nakupe, predelovanje, prodajanje in izvažanje monopolnih predmetov; vršitev službe po državnih posojilih, za katera so monopolni dohodki zastavljeni; pripravljanje predlogov zakonov, uredb in pravilnikov o organizaciji in izpopolnjevanju monopolne službe; sestavljanje in izvrševanje proračuna dohodkov in razhodknv kakor tudi sestavljanje in objavljanje končnih računov in poslovbega poročila.
8 14.
Generalni direktor uprave državnih monopolov.
(') Upravi načeluje generalni direktor, ki se poslavlja s kraljevim ukazom na predlog ministra za finance po izberi in predlogu upravnega odbora izmed monopolnih ali finančnih konceptnih uradnikov z diplomo pravne, ekonomsko-finanČne, ekonomsko-komercialne ali tehniške fakultete ali visoke strokovne šole fakultetne veljave.
(2) Dolžnosti generalnega direktorja so zlasti, da:
1. podaja upravnemu odboru' poročila s svojim mnenjem in predlogom o predmetih, ki spadajo v pristojnost upravnega odbora;
2. izvršuje pravnomočne odločbe upravnega odbora;
3. poroča ministru za finance, na njegov poziv ali če se pokaže potreba, o načelnih in važnejših vprašanjih monopolne uprave;
d
4. organizira informativno službo o proučevanju načina in uspeha poslovanja po vseh monopolnih predmetih v državi in v inozemstvu in dajo obvestila za javnost;
5. izdaja in podpisuje polnoveljavno odločbe in rešitve za ministra za finance in za upravni odbor za »jiju pristojnost po njunih posebnih pooblastitvah;
6. podpisuje hkratu z dežurnim članom upravnega odbora vse spise o pravnih poslih, s katerimi se ustanavljajo za monopolno upravo obveznosti, kakor tudi vse spise o pravnomočnih odločbah upravnega odbora;
7. postavlja, povišuje, premešča in odpušča zvaniČ-nike, služitelje in dnevničarje po § 108., odstavkih (*) in C), in § 163., odstavku (4), zakona o uradnikih;
8. določa področje poedinim monopolnim uslužbencem.
§ 15.
Pomočnika generalnega direktorja uprave državnih i	monopolov.
(') Generalnega direktorja podpirata v poslovanju dva pomočnika, ki se postavljata ustrezno odredbam § 14., odstavka ('), te uredbe.
(-) Pri postavitvi pomočnikov je treba gledati, da je eden iz pravne, drugi pa iz tehniške, odnosno komercialne stroke, kakor 'je pač generalni direktor iz ene, druge ali tretje stroke.
(:|) Pomočnika vodita posle in vršita nadzor nad oddelki uprave po področju, ki ga jima določi generalni direktor.
(') Pomočnika smeta za generalnega direktorja sklepati in pravnoveljavno podpisovati odločbe in rešitve iz njegove pristojnosti, kolikor ju on za to pooblasti.
(■■’) Če je generalni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomestuje v izvrševanju dolžnosti po činu višji pomočnik, če je pa ta odsoten ali zadržan, drugi pomočnik, če sta pa oba odsotna ali zadržana, po činu najstarejši uradnik.
(") Če je eden pomočnikov odsoten ali zadržan, ga nadomestuje veljavno drugi, če pa sta oba odsotna ali zadržana, vrši dolžnost izmed prisotnih po činu najvišji uradnik.
(7) Pravice in dolžnosti, predpisane s to uredbo ali s |>osebnim pooblastilom za generalnega direktorja in /.a njegova pomočnika, prehajajo, če so odsotni ali zadržani, na njihove namestnike.
C) Pomočnika prisostvujeta kot referenta sejam Upravnega odbora in predlagata poročila o predmetih svojega področja, katerih generalni direktor ni sebi pridržal.
§ 16.
Delitev upravo.
C) Uprava državnih monopolov se deli na oddelke, oddelki pa na odseke.
(s) Razen tega obstoje v središčih proizvajanja tobaka kot posebni uradi monopolni inšpektorati, ki so Upravi neposredno podrejeni.
§ 17.
Starešina oddelka.
C) Oddelku načeluje starešina z zvanjem višjega n'onopolnega svetnika, ki mu je podrejeno vse osebje 1°ga oddelka. Starešina vodi posle svojega oddelka, spro-žuje vprašanja zaradi sodobnega izpopolnjevanja, upro-
stitve in izboljševanja služb, vrši nadzor nad odseki svojega oddelka, skrbi za zakonito in umno poslovanje in je odgovoren za posle oddelka.
(2)	Starešine oddelka smejo za generalnega direktorja odločati in polnoveljavno podpisovati odločbe in rešitve iz njegove pristojnosti, kolikor jih on za to pooblasti.
O1) Če je starešina oddelka odsoten ali zadržan, ga nadomestuje po činu najstarejši šef odseka; v tem primeru preidejo nanj vse pravice in dolžnosti starešine, katerega nadomestuje.
S 18.
Odsekom načelujejo monopolni višji svetniki ali sv etniki kot šefi odseka. Ti so praviloma neposredno podrejeni starešinam oddelkov in odgovorni za vse posle svojega odseka.
tj 19.
Oddelki.
Uprava državnih monopolov se deli na:
I.	obči oddelek;
II.	oddelek za proizvajanje tobaka;
III. oddelek za predelovanje;
IV. oddelek za prodajo;
V. oddelek za računovodstvo.
tj 20.
Obči oddelek.	,
(•) Obči oddelek vodi posle obče administracije. Oddelek pripravlja in izdeluje predloge zakonov, uredb, pravilnikov in navodil, skrbi, da so vsi normativni predpisi med seboj v skladu in v skladu z občim ustrojem uprave in z ostalimi zakoni. Skrbi za enotnost in skladnost občega poslovanja monopolne uprave, vodi evidenco o vseh normativnih predpisih in jih priobčuje ostalim oddelkom in odsekom, uradom in ustanovam, opozarjaje na zvezo z njihovim poslovanjem.
(-) Obči oddelek izdeluje poslovnik (poslovni red) za upravo, za njene urade in ustanove in skrbi za njih točno in pravočasno uporabo.
(:1) Obči oddelek zbira, proučuje, ureja in pripravlja za publikacijo podatke o monopolni stroki v službi, tudi tiste, ki jih izdelujejo strokovni oddelki in odseki.
(1)	Obči oddelek vodi evidenco o službenih razmerjih monopolnih uslužbencev in delavcev.
(•'■) Obči oddelek opravlja tudi vse ostale posle, ki ne spadajo v kakšen drugi oddelek.
(") Obči oddelek se deli na:
1. administrativni odsek;
2. personalni odsek (za državne uslužbence in delavce) ;
3. statistični odsek in informativno-publicistični odsek.
S 21.
Pravno zastopanje.
Za pravno zastopanje monopolne uprave v vseh spornih poslih pred sodnimi in ostalimi oblastvi, po veljavnih zakonih, obstoji pravni referent monopolne uprave Oddaja mnenje o vseh pravnih vprašanjih, zlasti v vseh poslih, s katerimi monopolna uprava prevzema obveznosti in pridobiva pravice. Pregleduje s pravne strani vse pogoje in pogodbe za nakupe, nabave in dela in jih spravlja z zakonskimi predpisi v sklad.
§ 22.
Oddelek za proizvajanje tobaka.
(') Oddelek za proizvajanje tobaka vodi, upravlja in nadzira posle, ki se tičejo saditve, odkupa, spravljanja, fermentacije in urejanja tobaka.
Oddelek za proizvajanje tobaka se deli na:
1. odsek za saditev in odkup tobaka;
2. odsek za spravljanje, fermentacijo in urejanje tobaka.
§ 23.
Oddelek za predelovanje.
(‘) Oddelek za predelovanje vodi, upravlja in nadzira predelovanje tobaka in izdelovanje tobačnih izdelkov kakor tudi proizvajanje ostalih monopoliziranih predmetov v državni in zasebni režiji in skrbi za monopolne tehniške naprave in zgradbe.
(-) Oddelek za predelovanje se deli na:
1.	odsek za predelovanje	tobaka:
2.	odsek za proizvajanje	soli in	ostalih	monopoli-
ziranih predmetov;
3. tehniški odsek;
4. kemijski laboratorij.
g 24.
(*) Oddelek za prodajo opravlja, vodi in nadzira vse posle,	ki se tičejo prodajanja	monopoliziranih	predmetov v	državi in na tujem.
(-’) Oddelek za prodajo se deli na:
1. odsek za prodajo tobaka, cigaretnega papirja in vžigalic v državi in za izvoz tobaka in tobačnih izdelkov:
2. odsek za prodajo soli in ostalih monopoliziranih predmetov.
§ 25.
Oddelek za računovodstvo.
(‘) Oddelek za računovodstvo opravlja, vodi in nad z?ra posle računovodstva, knjigovodstva, likvidature in blagajniške službe, zlasti posle za sestavo in izvrševanje proračuna monopolnih razhodkov in dohodkov, evidenco o monopolni nepremični in premični imovini in anuitetni službi za zunanja posojila.
(2)	Oddelek za računovodstvo se deli na:
1. odsek za računovodstvo in blagajno;
2. odsek glavnega knjigovodstva;
3. bankovni odsek;
4. ekonomat.
§ 20.
Razdelki (referati).
Upravni odbor srne po potrebi službe ustanoviti razdelke (referate), poverjene referentom, ki so neposredno podrejeni generalnemu direktorju, pomočniku ali starešini oddelka.
§ 27.
Medsebojna razmerja uradov, ustanov, oddelkov in odsekov.
(') Monopolni uradi in ustanove se smejo ustanav Ijati, ukinjati, premeščati, spajati in deliti z odločbo upravnega odbora in po odobritvi ministra zf^ finance. Trav to velja tudi za oddelke in odseke uprave.
(2)	V krajih, kjer so razni monopolni uradi in ustanove, podrndi lahko upravni odbor vse ali njih več enemu starešini.
(■') Oddelki in odseki uprave niso posebni uradi, ampak sestavljajo vsi enoto, ki zahteva, da se opravljajo posli skladno, enotno, umno in ekspeditivno, pri čemer je gledati, da se uporabljajo delovna moč in materialna sredstva kar najvarčneje. Po potrebi mora opravljati tudi višji uslužbenec neodložljive posle nižjega uslužbenca, odnosno uslužbenec enega oddelka posle uslužbenca drugega oddelka.
§ 28.
Monopolni inšpektorati.
(') V središčih proizvajanja tobaka obstoje monopolni inšpektorati. Njihovo območje in sedež določa minister za finance na predlog upravnega odbora.
(-) V pristojnost monopolnih inšpektoratov spadajo posli, ki se nanašajo na saditev, odkup, spravljanje, fermentacijo, urejanje in izvoz tobaka in ki jih jim odredi monopolna uprava.
(3)	Inšpektoratu načeluje višji monopolni svetnik ali monopolni svetnik.
III.
Ustanove monopolne uprave.
§ 20.
Zavodi za kulturo tobaka in poskusne postaje.
(‘) Zaradi pospeševanja saditve tobaka z znanstvenim in praktičnim raziskavanjem v kakovostnem in ko-likostnem pogledu, za poučevanje sadilcev tobaka in za pripravljanje strokovnega pomladka za tobačno proizvajanje obstoje zavodi za kulturo tobaka s podrejenimi tobačnimi poskusnimi postajami.
(-') Zavodu načeluje direktor z zvanjern višjega monopolnega svetnika ali monopolnega svetnika.
(3)	Število in sedež zavodov in tobačnih poskusnih postaj odreja upravni odbor, odobruje jih pa minister za finance.
§ 20. ‘
Tobačne postaje.
(') Tobačne postaje vodijo nadzor nad sajenjem tobaka v svojem okolišu, sprejemajo odkupljeni tobak v fermentacijo in urejanje, predlagajo poročila o stanju tobačne kulture in opravljajo vse tiste posle, ki jim jih uprava naloži.
(2) Pri postajali se sestavljajo občasne komisije za odkup Ijibaka.
(3) Tobačni postaji načeluje šef postaje z zvanjern, uvrščenim od VII. do IV. skupine uradniškega zakona.
§ 31.
Tobačne tvoruice.
0) TobaSpe tvoruice predelujejo tobak in izdelujejo po predpisih uprave tobačne izdelke za porabo v državi in na tujem.
(2)	Tvornici načeluje direktor z zvanjern višjega monopolnega svetnika ali monopolnega svetnika.
§ 32.
Soline (solovarniee).
(') Soline proizvajajo sol po tehničnih predpisih, ki jih izdaja uprava.
(2)	Solini načeluje direktor z zvanjern višjega monopolnega svetnika ali monopolnega svetnika.
§ 33.
Državna markarnica.
0)	Državna markarnica izdeluje vse vrsle znamk, taksnih vrednotnic, monopoliziranih vrednostnih papirjev in ostalih državnih vrednostnih papirjev in kolkov, ki jih izdaja država.
(-’) Državna markarnica vrši vse druge posle grafič-no-tiskarske stroke na osnovi odločbe upravnega odbora in po naredbali uprave.
(3)	Državni markarnici načeluje direktor z zvanjem višjega monopolnega svetnika ali monopolnega svetnika.
§ 34.
Prodajna monopolna založišča.
(l)	Prodajna monopolna založišča vrše prodajo monopoliziranih predmetov kakor tudi ostale posle, ki jih jim uprava določi.
(“) Založišču načeluje šel z zvanjem višjega monopolnega kontrolorja ali monopolnega kontrolorja.
§ 35.
Monopolne ekspoziture in podjetja v inozemstvu.
(*) Ekspoziture so ustanove, ki zbirajo podatke o tržnih razmerah in o možnosti plasiranja tobaka in tobačnih izdelkov v inozemstvu in podajajp poročila in predloge upravi.
(■) Monopolne ekspoziture in podjetja smejo posredovati prodajo tobaka in tobačnih izdelkov v inozemstvu in opravljati tudi vse tiste posle, za ka,tere jih s posebno rešitvijo upravni odbor pooblasti.
§ 36.
Vzorčne monopolne prodajalne.
(‘) Vzorčnp prodajalne prodajajo domače tobačne izdelke in tiste tuje tobačne izdelke, katerih prodajo odobri upravni odbor.
(-’) Vzorčne prodajalne se smejo ustanoviti v velikih mestih in v mestih z večjim tujskim prometom.
(3)	Vzorčne prodajalne se smejo odstopiti tudi zasebnikom po posebnih predpisih in pogodbah.
§ 37.
Razdelitev in pristojnost ustanov monopolne uprave.
(*) Razdelitev in pristojnost poedinih ustanov iz
§§ 29. do 36. te uredbe predpisuje upravni odbor s poslovniki.
(-’) Starešine ustanov iz predhodnega odstavka smejo odločbe in rešitve izdajati in jih pravnoveljavno podpisovati, kolikor jih za to pooblasti generalni direktor.
§ 38.
Na položaje, omenjene v §§ 17., 18., 21. in 28. do 34., vrši postavitve minister za finance na predlog upravnega odbora [§ 4., odstavek (3), točka 7.], kolikor se s teni ne izpreminja skupina in ne povzroči premestitev.
§ 39.
Monopolni delavci.
(’) Monopolni delavci so tiste osebe, ki so sprejele na delo in zaposlene v monopolnih ustanovah, niso pa Postavljene po zakonu o uradnikih, neglede na posel, ki ga upravljajo, in na to, kako dolgo so zaposlene.
(2)	Pravice in dolžnosti in vsa ostala delovna razmerja monopolnih delavcev se uravnavajo s pravilniki, ki jih po predlogu upravnega odbora izdaja minister za finance.
(:l) Monopolni delavci morajo bili zavarovani za bolezen in nezgode, stalni in začasni tudi za onemoglost, starost in smrt ali po zakonu o zavarovanju delavcev ali pa po specialnih pravilnikih, ki jih po predlogu upravnega odbora izdaja minister za finance.
IV.
Prehodne odredbe.
§ 40.
(') Članstvo v upravnem in nadzornem odboru kakor tudi v komisiji po členu 36. zakona o taksah še ne smatra za zaposlitev po § 57. finančnega zakona za leto 1932./1933.
Sedanjim članom upravnega in nadzornega odbora velja članstvo do izteka zakonskega roka po dosedanjih predpisih.
§ 41.
Plače, položaj, kvalifikacija in napredovanje uradnikov in uslužbencev monopolne uprave se uravnavajo z zakonom o uradnikih kakor tudi z zakonom o uporabi zakona o organizaciji finančne uprave na uslužbence državnih monopolov.
§ 42.
V proračunskem letu 1932./1933. se izplačujejo nagrade in povračila po tej uredbi iz partije 3. proračuna razhodkov uprave državnih monopolov za 1. 1932./1933., in to: iz pozicije 1 nagrade predstavnikom upniških odborov [§ 12., odstavek (*)]; iz pozicije 2 nagrade za seje upravnega odbora [§ 12., odstavek (*)] ostalim članom upravnega odbora kakor tudi osebam, ki prisostvujejo po službeni dolžnosti ali na vabilo sejam upravnega odbora; iz pozicije 3 povračila za dežurstvo [§ 12., odstavek (*)]; iz pozicije 4 nagrade za seje nadzornega odbora [§ 12., odstavek (-’)]; iz pozicije 5 nagrade od sej ožjili odborov [§ 4., odstavek (s), točka 8.] kakor tudi nagrade in povračila po § 4., odstavku (3), točki 4., te uredbe.
V.
Končno odredbe.
§ 43.
(*) Oddelek za državne dolgove in državni kredit v ministrstvu za finance je oproščen poslov po onih državnih dolgovih, ki so na osnovi zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895. in poznejših zakonov o državnih posojilih izrečno na monopolno upravo preneseni.
(2)	Oddelku iz predhodnega odstavka predloži uprava polletne preglede, iz katerih se mora videti, koliko in kdaj je kaj izdano na razdolžitev in koliko še ostane neporavnanega od vsake poedine vrste državnih dolgov, za katere je anuitetna služba poverjena monopolni upravi.
§ 44.
(*) Ta uredba stopi v veljavo in dobi zakonsko moč na dan, ko se razglasi 'v »Službenih novinah«, in to na osnovi člena 10., odstavka ('), zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895.. ki se glasi: »Upravni odbor nove monopolne uprave upravlja pbpolnoma sa-
mostalno monopole in določene dohodke, kakor se to predpiše z uredbo, ki jo izdela upravni odbor. Ta uredba monopolne uprave ima zakonsko moč, ko jo vlada Njegovega Veličanstva kralja odobri, in tako odobrena uredba se ne sme izpreminjati brez pristanka vlade in monopolne uprave.<
(■) Ko stopi ta uredba v moč, prestane veljati uredba o samostalni monopolni upravi z dne 23. junija 1895. z vsemi svojimi izpremembami in dopolnitvami.
V Beogradu, dne 25. oktobra 1932.
Minister za finance Predsednik ministrskega dr. Mil. II. Do rde v ir s. r.	sveta
(Sledijo podpisi ostalih	dr.	M.	Srškič	s.	r.
ministrov.)
55.
Na osnovi § 1. zakona o univerzah in člena 214. obče univerzitetne uredbe predpisujem te-le
izpremenibe in dopolnitve
pravilnika dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Beogradu P. br. 1350 z dne 16. januarja 1032., objavljenega v »Službenih novinah« z dne 18. januarja 1932., ter izprememb in dopolnitev tega pravilnika z dne 7. marca 1932., objavljenih v »Službenih novinah« št. 63 z dne 18. marca 1932.*
i	Člen	1.
V členu 2. izprememb in dopolnitev v pravilniku dijaškega doma kralja Aleksandra I v Beogradu z dne
7.	marca 1932.** se iz prem in ja zadnji stavek:	Le	izje-
moma ...« in se glasi:
s Po pokazani potrebi se lahko sprejmejo V dom tudi učenci z dobrim uspehom če so primernega vedenja in če izda o tem odločijo minister za prosveto.
Člen 2.
Tretji stavek v členu 13. pravilnika dijaškega doma P. br. 1350/1932.*** se črta.
Člen 3.
Člen 16. pravilnika dijaškega doma P. br. 1350/1932.*** se izpremitija in se glasi
»Ceno za popoino vzdrževanje (stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, pranje in hrano) dijakov v domu določa upravni odbor v začetku vsakega šolskega leia. Denar polagajo dijaki v začetku vsakega meseca.
Člen 4.
Te izpremenibe in dopolnitve dobe obvezno moč, ko se razglase v Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 9. decembra 1932.; P. br. 19.520
Minister za prosveto rli. Radenko Stankovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	decembra 1932.. št. 395/CX/763.
** »Službeni list št. 261/25 iz I. 1932.
*** »Službeni lisk št. 121/9 iz i. 1932.
56.
Klimatski in turistični kraji."
Z odločbo gospoda ministra za trgovino in industrijo
II.	št. (v izv. ni navedena) se črta iz službenega seznamka klimatskih in turističnih krajev** Planina, občina Št. Jošt, srez L j u b 1 j a n a; v seznamek pa se vpiše kraj. Planina pri Sevnici, občina Planina, srez Brežice.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo.
57.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 281 z dne 2. decembra 1932.
Z odlokom ministra za promet z dne 12. novembra 1932. so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po zakonu, iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani: Senekovič Josip, strojevodja Vlil. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Trdina Jožef, strojevodja Vlil. položajne skupine s
3.	periodskim poviškom; Osterc Peter, vlakovodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom; Samuda Ivan, vlakovodja Vlil. položajne skupine s
3.	periodskim poviškom in Drovenik Frančišek, pomožni strojevodja X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom.
številka 282 z dne 3. decembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15 novembra 1932., štev. 70.701/1., je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, dr. Kern Ferdo, direktor državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani v IV. položajni skupi n i 2. stopnje.
Z odlokom ministra za promet z dne 18. novembra 1932., P. t. štev. 99908, je bila premeščena po potrebi službe v istem svojstvu v pošto in telegraf Središče ob Dravi Štok Pavla, p. t. manipulant X. položajna skupine pošte in telegrafa Murska Sobota.
t
Z odlokom ministra za promet z dne 25. oktobra 1932. je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu, Pot Karol, preinikalni vodja VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 23. novembra 1932. je bil postavljen na prošnjo za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Kamniku Z muc Anton, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Celju.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	januarja 1933.. št. 2/1/5.
** »Službeni liste iz 1. 1931., str. 822.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Liubliaui: nien uredstuvnik: Otmar Micindek v Liubliani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 8. IV. letnika z dne 28. januarja 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. G675/4G	188
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. decembra do 31. decembra 1932
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
Skupina tiluznih bolezni.
1
Brežice .««.«••.
Celje ............
Dolnja Lendava . . •
Gornjigrad............
Kamnik...............
Kranj ................
Kočevje .......
Krško............  .	.
Litija................
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Maribor levi breg . Murska Sobota . . . .
Radovljica ...........
Slovenjsradec . . . . Šmarje ori Jelšab_,_
Vsega
5t 3 11	1	42
Griža. — Dysenteria.
Ošpice. — Morbilli.
Celje (mesto) ......
• •••!«••*
Krško ................
®marje pri Jelšab ....
CM
23
o ►
Kočevje 	 Murska Sobota		1 2		1	—	1 1
Vsesa . . . Skrlatinka. — S	3|-| 1 Scarlatinn.				2
Celje 		5	—	1			4
Celje (mesto)	1	—	1	—	—
Dolnja Lendava . , , , .	1	—	—	—	1
Kamnik		1			1			—
Kram 			—	3	—	—	3
	4	—	3	- _	1
Konjice ..........	1	—	—			1
Laško			1			—			1
Litija 			0	—	_	__	6
Ljubljana (srez) ....	2	1	1	1	1
Ljubljana (mesto) . • .	11	1	_			12
Maribor levi breg . . .	13	1	3	—	11
Novo .mesto 		2	—	2				
Ptuj . 				1							1
Slovenjgradec		1	-		-	1
Vsega	49	6	12	1	42
Vsega
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epideinica. p,ul.................. I	ll-l	11 — I —
.Vsega ... | l|—| 11 — 1 —
Srez	Ostali	o _ o v = o ■•g z °	Ozdraveli	Umrli	Ostanejo j| v oskrbi
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice * .........	21	8	14	1	14
	f>	2	1			6
Celje (mesto) ......	4	2	3			3
Dolnja Lendava .....	4		1	1	4
Gornjigrad		—	3	—	1	2
Kamnik			2	3	2			■3
Kranj			22	3	4	1	20
Kočevje 			L	—	—			1
Konjice ..........	—	3	1	1	1
Kršk		21	3	3			21
Laško ...........	1	b	2	—	4
Litija ...........	2	—	—			2
Logatec ..........	12	10	4	1	17
Ljubljana (srez) ....	33	2< 8	17	2	34
Ljubljana (mesto) . . .	11		10			9
Ljutomer		4	3	4	-	3
Maribor desni breg • •	io	12	9	1	1/
Maribor levi breg . . .	16	9	11			14
Maribor (mesto) ....	11	6	■ 7			10
Metlika		 .	2	—	—	—	2
Murska Sobota		2	2	1			3
	8	—	3			5
Prevalje 		6	7	4	1	8
Ptuj 		11	4	11	1	3
Ptui (mesto) .......	3	1	3	—	1
Radovljica ........	22	2	20			4
Slovenjgradec ......	9	1	8	—	2
Šmarje pri Jelsan t. . .	14	—	6	—	9
Vsega . . . Šen. — Erya	262 ipel	119 as	148	11	222
Brežice 			l	—	—		1
Celje (mesto) ......	1	—	1			1
	l	—	—			
Dolnja Lendava .....	2	—	1			1
Kamnik		—	1	—			1
Krani 			1	1	—			
Konjice		—	1	—			1
Krško 		2	—	1			1
Laško . 				1	—	1			—
Logatec ..........	2	—	2			—
Ljubljana (mesto) . . .	—	1	—	—	1
Maribor desni breg . .	1	—	1			—
Maribor levi breg . . .		—	2			—
Maribor (mesto) ....	2	2	2			2
Metlika		1	—	1			—
Novo mesto .......	4	1	1			4
Prevalie ........	1	—	—			1
Radovljica .......	1	—	—			1
Slovenjgradec ......	1	1	—			2
Šmarje pri Jelšab ....	1	1	—	1	1
Vsega .	25	9	13	1	20
Krčevita odrevenelost. -Maribor desni breg 1 1		- Teta -I '		1U8. 1	
Vsega	lj	-I	1	-1	—
Otrpnjenje tilnika. — ne uta.	Polyomyelitis				
Celje ...........	3	—	1	—	2
Dolnja Lendava .....	1		—	—	1
Kočevje . . 				1	—*	1	—	■—
	2	1	1	—	2 1
Litija				—	1	—	—	
Logatec			1			—	■—~	1
Maribor levi breg . . .	1			—		1
Murska Sobota ....	1	—	i	—*	
Novo mesto ....	2			—	—	
Vsega ... j t2 j			4j	-1 10	
Srez	Ostali	Na novo oboleli	> C3 U T3 N O	Umrli j	Ostanejo j v oskrbi |
Otročičua vročica. —		Sepsis			
puerperalis.					
Litija		1	—	—	—	i
Ljubljana (srez) ....	2	—	1	—	i
Prevalje		1	—	1	—	—
Vsega . . .	4	—	2	—	2
Norice. — Variceliac.					
Pt’i			13	7	14			6
Ptuj (mesto) 		4	2	4	—	2
Vsega . . .	17	9	18		8
Ljubljana, dne 7. januarja 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
III./5. 620/1.	261
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 23. januarja 1933.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami;kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Brežice: Zakot (Zakot 1 dv.).
Steklina:
Murska Sobota: Zenkovci (Zenkovci 1 dvorec).
Konjske garje:
Logatec: Rakek (Rakek 1 dv.).
Mehurčasti izpuščaj goved:
Maribor desni breg: Činžat (Fala 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Brežice: Brežice (Brežice 2 dv.). Konjice; Oplotnica (Malahorna 2 dv., Mar-kačica ‘2 dv.), Skomarje (Skomarje 1 dvorec). Kranj: Križe (Golnik 1 dv.). Krško: Cerklje (Brod 1 dv., Vel. Mra-ševo 2 dv.). Krško (Ardro 2 dv., Gor. Pijavsko 1 dv.). Ljubljana: Polhovgra-dec (Prapreče 1 dv.). Ljutomer: Grlova (Banovci 3 dv.), štrigova (Štrigova 6 dvorcev). Maribor desni breg: Bistrica pri Limbušu (Bistrica pri Limbušu 1 dvorec). Loka (Loka 1 dv.). Ruše (Ruše 3 dvorci), Slivnica (Slivnica 1 dv.). Maribor levi breg: Jelovec (Jelovec 1 dvorec), Košaki (Košaki, Meljski hrib in Dol. Počehova po 1 dv.), Sp. Jakobski dol (Slatenek 1 dv.). Sv. Peter (Vodole in Malečnik po 1 dv.). Prevalje: Cina (Črna 6 dv.. Pristava 1 dv.), Pre-
valje (Dobja vas in Farna vas po 1 dv.), Tolsti vrh (Dobrije 1 dv.),Trbonje (Trbo-njo 1 dvorec). Radovljica: Dovje (Mojstrana 4 dvorci). Kranjska gora (Kranjska gora 6 dv.). Srednja vas (Stare Fužine 2 dvorca).
Svinjska rdečica: Ljutomer: Ključarovci (Ključarovci 1 dvorec).
Gniloba čebelne zalege: Ljutomer: C ven (Gor. Krap je 1 dvorec), Lukavci (Lukavci 1 dvorec). Murska Sobota: Predanovci (Predanovci 2 dvorca).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. januarja 1933.
*
It No. 22G0/1.	229
Razglas.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani namerava podaljšati klančino na železniški postaji v Škofji Loki. Na njeno prošnjo se razpisuje o tem na podstavi ministrske uaredbe od 25. januarja 1879, avstrij. drž. zakona štev. 19 in zakona od 18. februarja 1878, avstr, drž. zak. št. 30 politični obhod v zvezi z razlastitveno razpravo za delno razlastitev zemljišč pare. št. 762, 751/2,750/2, 736/2, 737/2, 733/2, 732, 712, 707/2,713/2 in 700/2 kat. obč. Stari dvor, ki so potrebna v gornji namen odnosno za preložitev javne poti v žel. km 82-168 do km 82-323.
Komisijska razprava se izvrši v četrtek dne 9. februarja 1933 s sestankom komisije ob 8. uri na imenovani železniški postaji.
Seznamek prizadetih zemljišč in do-tični načrti so od dneva objave tega razglasa v občini Stari Loki pa do dne
8.	februarja 1933 razgrnjeni pri občinskem uradu prednje občine, kjer jih morejo udeleženci med uradnimi urami v pogledati.
Do dne 7. februarja 1933 lahko vloži vsak udeleženec pri sreski izpostavi v Škofji Loki usten ali pismen ugovor zoper nameravano gradnjo in zahtevano razlastitev; najkesneje pa se morejo taki ugovori prijaviti ustno ali pismeno vodji razprave do njenega zaključka.
Poznejši ugovori bi se v smislu § 15., odst. 4., cit. zakona ne mogli upoštevati.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. januarja 1933.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: dr. Starč s. r.
*
VIII. No. 6871/2.	235-2—1
Razglas.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. namerava podaljšati elektrovod visoke napetosti do hiše g. Šoperja v Hrastniku. Podrobnosti projekta so razvidne iz predloženih načrtov.
O tem projektu se na podstavi §§ 110, in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst.
3.,	gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
v torek, dne 7. februarja 1933. s sestankom komisije ob 15-30 pri Kemični tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozi%i nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. januarja 1933.
Po pooblastilu bana načelnik
oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn s. r.
*
V.	No. 76/15.	174—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijskih del na Muri v notranji progi 1932/33
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 4. februarja 1933 ob 11. uri dop.
v prostorih hidrotehničnega odseka v Ljubljani, Stari trg 34/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na vpogled med uradnimi urami v pisarni hidroteh ničnega odseka, Ljubljana, Stari trg št. 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 470.057-32.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji 'J »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 17. januarja 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Cw a 14/38—2.	246
Oklic.
Perkotu Francu, posestniku v Malni Račni štev. 16 na Dolenjskem, sedaj neznanega bivališča, je vročiti menično tožbo z dne 9. januarja 1933. opravilna št C\v a 14/33—1, radi Din 13.900-— in Din 6470'— s pripadki.
Ker je bivališče Perkota Frana neznano, se 11111 postavlja za skrbnika na čin v obrambo njegovih pravic gosp. dr. Modic Ivan, odvetnik v Ljubljani.
Ta skrbnik bo zastopal imenovanega v navedeni pravdni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi pri sodniji ali si ne imenuje pooblaščenca.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
dne 21. januarja 1933.
*
Preds. 149 — 13/20—8.	228
Razglas.
Okrožno sodišče v Celju poziva v smislu § 19. zakona o notarjih vse one, ki imajo na kavciji bivšega notarskega namestnika v Dol. Lendavi Janka Globočnika zastavno pravico, ali vobče pravico do poravnave iz te kavcije, da v roku 2 mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku t*ega roka sodišče neglede na njih zahtevke izreklo, da je položena imovina prenehala služiti za kavcijo.
Prcdscdništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 24. januarja 1933.
*
R 18/33—1.	233
Oklic.
Na predlog Bolite Jožefa iz Vojne vasi 13/27 je bila s sklepom z dne 17. januarja 1933, R 18/33—1, dovoljena uvedba amortizacije na zemljiščih Bolite Jožefa, Vojna vas št. 13/27, preje Majerle Antona, istotam št. 27, vi. štev. 245, k. o. Loka ter 318 in 766, k. o. Črnomelj, temeljem prisojila z dne 17, oktobra 1902., št. A 37/13, v prid Majerle Ane, Vojna vas 27, v znesku 150 K s prip. vknjiže-ne terjatve.
Radi tega se pozivljejo vsi, ki imajo Zahtevke na to terjatev, da prijavijo svoje zahtevke najkesneje do 15. februarja 1934. pri podpisanem sodišču, ker bo to sicer po brezuspešnem izteku roka na prosilčevo zahtevo izreklo amortizacijo vknjižbe kakor tudi vpisov, ki se nanašajo na to vknjižbo in obenem njih izbris.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. I.,
dne 17. januarja 1933.
*
C 18/33—1.	243
Oklic.
Tožeča stranka Naglič Franc, posestnik, Sp. Brnik št, 1, ki ga zastopa dr. Žvokelj D., advokat v Kamniku, je vložila proti toženi stranki pok. Staretu Andreju, posestniku, Sp. Brnik šL_ radi ugotovitve lastnine k opr. štev. C 18/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil ua 2. marca 1933 ob poldesetih dop-pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana.
Ker še ni bila podana priglasitev dedičem k toženi ležeči zapuščini, se postavlja g. Lap France, posestnik v Nasovičah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne poda priglasitev dedičem.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 19. januarja 1933.
*
A 71/32—20. '	239—3—1
Poklic dediča neznanega
1 •	1 • v v
bivališča.
Pavs Marija iz Gor. Brezovice 21 je dne 4. maja 1932 umrla. Poslednja volja se ni našla.
Gazvoda Janez, zapustnice brat, čigar bivališče ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Likarjem Josipom iz Kostanjevice, ki je bil odsotnemu postavljen za skrbnika.
Okrajno sodišče Kostanjevica,
dne 31. decembra 1932.
❖
Ne 109/33—1.	232
Amortizacija.
Na prošnjo Kužnik Julijane, vžitkarica iz Stavčevasi štev. 1, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki so prosilki baje zgoreli, ter se njih eventualni imejitelj pozivlje, da uveljavi tekom 3 mesecev, t j. do 19. aprila 1933., počenši z 19. januarjem 1933. svoje pravice. Sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
1. Hranilno vložna knjižica št. 4761 Posojilnice r. z. z n. z. v Žužemberku z vk>go 97 Din 69 par, glaseč se na ime Kužnik Franca iz Stavčevasi št. 1;
2. Hranilno vložna knjižica št. 3915 iste posojilnice, z vlogo 1020 Din 36 par, glaseč se na ime Kužnik Julijane iz Stavčevasi št. 1;
3. Hranilno vložna knjižica št. 4167 iste posojilnice, z vlogo 406 Din 71 par, glaseč se na ime Kužnik Julijane iz Stavčevasi št. 1.
Okrajno sodišče v Žužemberku,
dne 19. januarja 1933.
*
E 1194/32—12.	254
Sklep.
V izvršilni stvari zahtevajoče stranke uj\ Vovka Jankota, advokata na Jesenicah, zoper zavezano stranko Rozman Adolfa iz Kamenj, radi Din 1405-— s Pcipadki se izvršba z dražbo nepremična zemljiška knjiga Savica, vi. št. 325 ln 351, ki jo je dovolilo okrajno sodišče v Radovljici s sklepom z dne 12. avgu-1932 opr. št. E 1194/32-2, po smislu s 200/3 ir. ustavlja. Pred potekom pol
leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje. •
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 21. januarja i933.
*
E 977/32-8.	231
Dražbeni oklic.
Dne 13. februarja 1933. ob devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Poljane, vi. št. 219, 191 (hiša in zemljišča).
Cenilna vrednost: Din 14.548'—.
Najmanjši ponudek: Din 9699'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 11. januarja 1933.
❖
E 1041/32—5.	257
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1 933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolga Vas, vi. št. 743 in 735.
Cenilna vrednost: Din 1800'—.
Najmanjši ponudek: Din 900-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava, dne 13. januarja 1933.
*
E IX 4441/32—10.	259
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. februarja 19 3 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. k. o. Pekre, vi. št. 232; 2. Spodnje Radvanje, vi. št. 462;
3.	Spod. Radvanje, vi. št. 460.
Cenilna vrednost: adl. Din 94.242'75; ad 2. Din 65.871'—; in ad 3. Din 40.555.
Vrednost pritikline: ad 1. Din 5195'—, ad 2. Din 2655'— (ki so zgoraj vštete).
Najmanjši ponudek: ad 1. 62.828'50 dinarjev, ad 2. Din 43.9^4— in ad 3. Din 27.036-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 20. decembra 1932.
*
E Va 2677/32-12.	248
Dražbeni oklic.
A. Dne 1. marca 1933 ob devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba sledečih nepremičnin brez vsakih pritiklin:
Kapucinsko predmestje, vi. št. 108, hiša z vrtom, cenilna vrednost dinarjev 810.000'—, najmanjši ponudek dinarjev 405.000'—;
Trnovsko predmestje, vi. št. 1548, hiša z vrtom, cenilna vrednost dinarjev 410.000'—, najmanjši ponudek dinarjev 205.000—.
B. Dne 2. marca 1933. ob osmih pri podpisanem sodišču v sobi št. 16:
Črnuče, vi. št. 226, hiša z gospodarskim poslopjem, drvarnico in vrtom, cenilna vrednost Din 142.600'—, najmanjši ponudek Din 95.100'—;
Črnuče, Vi. št. 237, njiva, cenilna vrednost Din 6300—, najmanjši ponudek Din 4200—;
Črnuče, vi. št. 45. To zemljišče se proda na dražbi po 28 parcelnih skupinah, ki so razvidne iz razglasa na sodni deski, Vse te parcelne skupine so cenjene na Din 707.320— in vsota najmanjših ponudkov znaša Din 471.590'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 17. januarja 1933.
*
E 807/32-8.	206
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Zreče, vi. št 7.
Cenilna vrednost: Din 50.93720.
Vrednost pritikline Din 1600'—.
Najmanjši ponudek: Din 41.291-46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II.,
dne 13 januarja 1933.
*
E 969/32—8.	207
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velenje, vi. št. 495, 108.
Cenilna vrednost: Din 99.248-—.
Najmanjši ponudek: Din 66.165-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku ored začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj,
dne 10. januarja 1933.
E IV. 3620/32.	193
Dražbeni oklic.
Dno 3. m a r c a 1 9 3 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lobnica, vi. št. 2.
Cenilna vrednost: Din 140.809-55.
Vrednost pritikline: Din 16.725-—.
Najmanjši ponudek: Din 93.873’04.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 12. januarja 1933.
&
E 1346/32—7.	.	180
Dražbeni oklic.
Dne 3. m a r c a 1933. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Kapla, vi. štev. 51.
Cenilna vrednost: Din 131.530-60.
Vrednost pritikline: Din 8700-—.
Najmanjši ponudek: Din 87.687-25.
Vadij znaša Din 13.153-25 in ga je položiti v gotovini ali v državnih in vrednostnih papirjih, ki se vzamejo v račun po kurzu ljubljanske borze na dan dražbe ali/ pa v vložnih knjižicah regulativnih hranilnic iz Dravske banovine ali posojilnic-zadrug Dravske banovine.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenberg,
dne 24. decembra 1932.
E IV 3758/32-6.	242
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 1933. ob desetih bo pri
podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 932.
Cenilna vrednost: Din 17.008—.
Najmanjši ponudek: Din 8504-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 17. januarja 1933.
*
E 888/32—7.	158
Dražbeni oklic.
Na predlog zahtevajoče stranke županstva občine Fara bo dne 4. marca 1933. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 3, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Fara, vi. štev. 40, hiša št. 5 v Slavskem lazu s pripadajočimi zemljiškimi parcelami in solastninskimi pravicami vse do 2/..ink.
Cenilna vrednost Din 4210-—.
Najmanjši ponudek Din 2807-—.
Varščina Din 412-—.
Pod najmanjšim pcnudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 13. januarja 1933.
*
E IX 4185/32-12.	258
Dražbeni oklic.
Dne 6. marca 1933 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Koroška vrata, vi. štev. 177.
Cenilna vrednost: Din 117.631-50.
Najmanjši ponudek:'Din 60.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražJbe. je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.
dne 4. januarja 1933.
*
E 803/32—11.	198
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hrašenski Rački vrh, vi. štev. 26.
Cenilna vrednost: Din 9.008-—. Najmanjši ponudek: Din 6.003-33. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 19. januarja 1933.
*
E IV 3482/32-7.	241
Dražbeni oklic.
l)ne 8. marca 1933. ob devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k o. Rače, vi. št. 163.
Cenilna vrednost: Din 33.668-60. Vrednost pritikline: Din 218-—. Najmanjši ponudek: Din 22.445 72. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku ored začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 27. decembra 1932.
*
E IV 3254/32-6.	240
Dražbeni oklic.
Dne 17. marca 1933. ob devetih bo
pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Studenci, vi. št. 564.
Cenilna vrednost: Din 63.490-—. Najmanjši ponudek: Din 40.326-68. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, k: je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. decembra 1932.
*
E 605/32—6.	252
Dražbeni oklic.
Dne 18. marca 1938. ob p o ^ desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Marko, polovico vi. št. 132. Cenilna vrednost: Din 16.293-—. Najmanjši ponudek: Din 10862	.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe.
je priglasiti sodišču naipozneje pri draz-
benem naroku ored začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavita glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri verL
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem,
dne 14. januarja 1933.
•X;
E 1083/32—9.	255
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. marca 1 93 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 194.
Cenilna vrednost: a) poslopja Din 939.820-—, b) zemljišča Din 56.780-—.
Vrednost pritikline: Din 6327-—.
Najmanjši ponudek: Din 668.618-—.
Vadij znaša Din 100.292-— v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici,
dne 21. januarja 1933.
tfc
E 1433/32.	233
Dražbeni oklic.
Dne 27. marca 1933. ob pol devetih
bo pri podpisanem .sodišču v sobi št. 6 dražba zavezancu lastne polovice nepremičnine: zemlj. knjiga Sv. JanžII, vi. št. 72.
Cenilna vrednost: Din 50.838-20.
Vrednost pritikline: Din 575-—.
Najmanjši ponudek: Din 33.892-12.
Vadij Din 5083-80 je položiti bodisi v gotovini, bodisi v domačih na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v ka-terih se smejo po tozadevnih predpisih, veljajočih o tem, nalagati novci varovancev, ali pa v vložnih knjižicah kake domače hranilnice ali domače posojilnice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu,
dne 19. januarja 1933.
Konkurzni razglasi
s 5/25—129.	203
123.
Odprava kortkurza.
Prezadolženec: Steiner Anton, most* bi tesarski mojster v Ljubljani.
Knnkurz, ki jo bil razglašen s sklepom opravilna štev. S 5/25—1 o imo-
vini prezadolženca, se odpravlja, ker jo bila razdeljena vsa masa po § 139. k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1932.
*
S 16/32—45.	237
124.
Sklep.
Konkurzna zadeva Premelč Ivana, trgovca v Zagorju.
Ker je prezadolženec Premelč Ivan predlog za sklenitev prisilne poravnave umaknil, se na dan 15. februarja 1933 razpisani narok za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi preklicuje in obenem odreja s sklepom z dne
19.	novembra 1932. dovoljena sodna odsvojitev v konk. maso spadajočih premičnin z javno dražbo na dan 6. februarja 1933. ob 10. uri na mestu samem v Zagorju, v hiši št. 152.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. I.,
dne 23. januarja 1933.
Sa 3/33—2.	247
125.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imoviai Draga Bahuna, mizarskega mojstra in lastnika pogrebnega zavoda, in Neže Bahun, posestnice, obeh na Jesenicah, Gosposvetska c. 51.
Poravnalni sodnik: dr.Bregar Stanko, starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori.
Poravnalni upravnik:	dr.	Stanovnik
Aleš, odvetnik na Jesenicah.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dne
4.	marca 1933. ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 26. februarja 1933. na okr. sodišču v Kranjski gori.
Dc^ 'no sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. januarja 1933.
*
Sa 39/32-40.	197
126.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva: Surovinska zadruga čevljarjev, regist. zadruga z omejeno zavezo v Celju.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki dne 16. januarja 1933. in kd določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava prvenstveno, v celoti plačati v 14 dneh po pravo-mečnosti poravnave, a ostali upniki dobijo 70 % kvoto, plačljivo v 16 enakih brezobrestnih mesečnih obrokih med 1. in 15. v mesecu, počenši dva meseca po sprejemu poravnave.
Okrožno kot poravnulno sodišče v Colju, odd. I.,
dne 17. januarja 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 580.	253
Razglas.
Lov občine Koče, Kočevje, Livold, Mozelj, Nemška loka, Polom, Sv. Gregor se bo oddajal v zakup na javni draži d za dobo 5 let. t. j. od 1. aprila 1933. do
31.	marca 1938.
Dražba se bo vršila
dne 17. februarja 1933. pri sreskem načelstvu v Kočevju, soba št. 6., kjer se lahko pogledajo dražbeni pogoji: in sicer za Koče ob 14 9. uri, za Kočevje ob 8. uri, za Mozelj ob 1410 uri. za Nemško loko ob 10. uri, za Polom ob 1411. uri, za Sv. Gregor ob 11. uri, za Livold ob 1412. uri.
Sresko načelstvo v Kočevju, dne 24. januarja 1933.
Sreski načelnik;
Platzcr s. r.
•j.
T. No. 120/1—F.	215	a	2—1
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državno cesto v območju tehničnega razdelka sreskegn načelstva v Kranju.
V smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 19. januarja 1933. št. V. No. 229/1 razpisuje tehnični razdelek v Kranju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah' z dne
16.	februarja 1922. in pravilnika z dne
25.	novembra 1921. prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza za državne ceste št. 2 in št. 51.
Licitacija se bo vršila: dne 23. februarja 1933. v pisarni tehničnega razdelka za progo drž. ceste št. 2 od km 634 do 663-5;
dne 24. februarja 1933. pri županstvu na Jesenicah za progo drž. ceste št. 2 od km 663-5 do 709-999;
dne 25. februarja 1933. na županstvu v Tržiču za progo drž. ceste ši. 51 od km 0-0 do km 21920.
Vse natančnejše pogoje glej prilogo »Službenega lista« št. 7 z, dne 25. januarja 1933.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 21. januarja 1933.
V.	No. 11V1933.	213	a	2—1
Razpis
ustne licitacije za dobavo gramora za proge med km 497-106 do 577 dr avne ceste štev 2 in med km 779-113 do 808.666 državne ceste štev. 28.
Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V No 229/1 z dne 19. januarja 1933. razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, objavljenih
v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, objavljenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921., javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za zgoraj označene proge državnih cest.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek, dne 27. februarja t. 1. ob devetih v občinski pisarni v Kostanjevici za proge med km 497-106 do 534-5 državne ceste štev. 2;
v torek dne 28. februarja t. 1. ob desetih v pisarni tehničnega razdelka za proge med km 534-5 do 562-5 drž. ceste štev. 2 in med km 793 do 808-666 drž. ceste štev. 28;
v sredo dne 1. marca t. 1. ob desetih v občinski pisarni v Trebnjem za proge med km 562-5 do 577 drž. ceste št. 2;
v četrtek dne 2. marca t. 1. ob dveh popoldne v občinski pisarni v Metliki za proge med km 779-413 do 793 drž. ceste št. 28.
Vse natančnejše pogoje glej prilogo k »Službenemu listu« št. 7 z dne 25. januarja 1933.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 21. januarja 1933.
Štev. 78.	144—3—3
Razpis dobave.
Na podstavi čl. 59, 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu ter pravilni ka za izvrševanje odredb tega zakona (B pogodbe in nabave) se razpisuje za dobo od 1. aprila do 30. septembra 1933. za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu prva' pismena ofertalna licitacija za dobavo naslednjih živilskih potrebščin:
1. mesa in mesnih izdelkov ter slanine,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. vseh vrst kruha.
4. špecerijskega blaga.
5. mleka in mlečnih izdelkov.
Licitacija se bo vršila v sredo dne
22.	februarja 1933 ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Poljanski nasip 52.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika L N.«, morajo dospeti najkesne'e do pričetka licitacije v roke dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na iraž-bene in dobavne pogoje Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri blagajni zavoda. Licitacijski komisiji mora predložiti, potrdile o plačanih davkih in dra žiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno in dobavno dobo c* 1. aprila do
30.	septembra 1933.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1933.
Unrava i»olniee za duševne bolezni
Ljubljana — Studenec v Ljubljani.
Št. 246/1.	250
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na drž. cestah št. 2, 49, 50 in 52.
Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 19. januarja 1933., V. No. 229/1, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na nastopnih progah državnih cest:
I. Državna cesta št. 2.
km 577-0 —582-5	iz kamnoloma Kušarje		300	m3	V	znesku	Din	18.000—
km 582-5 —586-0	99	„ Griže	300	11	99	11	99	18.000—
km 586-0 —592 5	99	„ Draga	460	11	11	11	99	27.600—
km 592-5 —598-0	99	„ Peščenjek	250	11	11	11	99	15.000—
km 598-0 —603-5	11	„ Grosuplje	360	11	11	11	99	23.400—
km 603-5 —614-0	11	„ Lanišče	900	11	11	11	99	63.000—
km 614-0 —618-304	11	„ Lanišče	500	11	11	11	99	47.500—
km 618-304—619-330	11	„ Podutik	360	11	11	11	99	34.200—
km 620.850—625-0	11	„ Podutik	360	11	11	11	99	31.320—
km 625-0 —634-0	11	„ Preska	800	11	11	11	99	76.000—
		II. Državna cesta št. 49.						
km 0-0— 5-0 iz kamnoloma Šinkovec (Podutik) 600				m3	v	znesku	Din	66.000—
km 5-0—16-0 „	11	Šinkovec	850	11	5»	11	99	72.250—
km 16-0—22-0 „	11	Močilnik	300	11	11	11	99	24.000—
km 22-0—29-0 „	11	Raskovec	280	11	11	11	99	22.400—
km 29-0—34 0 „	11	Žgavec	400	11	11	11	99	32.000—
km- 34-0—44-4 „	11	Garčarevski vrh	340	49	11	11	99	27.200—
		Ul. Državna cesta št. 50.						
km 0-966— 7-0 iz kamnoloma Podutik (Trzin)			800	m3	v	znesku	Din	88 000—
km 7-0 —14-0 „	11	Trzin	900	11	99	11	99	85.500—
km 14-0 —19’0 „	11	Podrečje	500	11	11	11	99	45.000—
km 19-0 —28.0 „	11	Rebro	700	11	11	11	99	31.500—
km 28-0 —33-0 „	11	Zadraga	300	11	11	11	99	13.500—
km 33 0 —38’0 „	11	Zavrh	300	11	11	11	99	13-500—
		IV. Državna cesta št. 52.						
km 0-0— 9-0 iz kamnoloma Pijava gorica			600	m3	v	znesku	Din	38.400—
km 9-0—17-0 „	11	Podgora	350	11	11	9»	99	21.000—
km 17-0—260 „	11	Retje	500	11	11	99	99	31.500—
km 26-0—37"0 „	11	Žlebič	900	11	11	99	99	56.700—
km 37-0—500 „	11	Dolenja vas 1200		11	11	99	99	76.800—
km 50-0—64 0 „	11	Štalcerski hrib 1200		11	11	99	99	76.800—
km 64-0—73-0 „	11	Kaptol	500	11	11	99	9»	30.000—
km 73 0—82-548,,	11	Krkovo	450	11	11	99	99	28.350—
c)
č)
Licitacija se bo vršila:
a)	za	progo drž.	ceste	št.	2:	km 598-0—634-0	ter
b)	za	progo drž.	ceste	št.	49:	km 0-0—22-0
dne 27. februarja 1933 v pisarni tehničnega razdelka,
za	progo drž.	ceste	št.	50:	km 0966—38-0	ter
za	progo drž.	ceste	št.	52:	km 0-0 —37-0
dne 28. februarja 1933 v pisarni tehničnega razdelka;t
d) za progo drž. ceste št. 2: km 577-0—598-0
dne 2. marca 1933 v občinski pisarni v Višnjigori;
e) za progo drž. ceste št. 49: km 22-0—44-4
dne 3. marca 1933 v občinski pisarni v Dol. Logatcu;
f) za progo drž. ceste št. 52: km 37-0—82-548
dne 4. marca 1933 v občinski pisarni v Kočevju, s pričetkom vsakokrat ob 9. uri dopoldne.
Pojasnila o dražbenih in dobavnih pogojih dobijo interesenti v uradnih urah pri tehničnem razdelku Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Vsak ponudnik mora pred licitacijo podpisati izjavo, da pristaja na dražbene in dobavne pogoje ter predložiti predsedniku komisije potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih v tekočem trimesečju in priznanico o vloženi 10 °/o-ni kavciji, odmerjeni po proračunski vsoti. Oproščeni so od vložitve kavcije le mali posestniki, ki predlože uradno potrdilo pristojnega županstva. da so povsem zanesljivi.
Kavcijo je vložiti pt-i blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani najpozneje do 25 februarja 1933.
Kavcija more obstojati iz gotovine, iz državnih in od države garantiranih obveznic ali garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88. zak.
205 a—2—1
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—110 državne ceste št. 50.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 19. januarja 1933., V. No. 229/1. prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progah km 38—110 državne ceste št. 50.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v torek, dne 28. februarja, sredo, dne 1. marca in četrtek, dne 2. marca 1933.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« in v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine« z dne 25. januarja 1933., pril. št. 7, kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sre-skih načelstev v Celju, Ljubljani, Mariboru, Kranju in Novgm mestu.
Sresko načelstvo v Celju, dne 21. januarja 1933.
Štev. 2G4/E-K.	251
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo električnega materiala.
Seznam materiala in dobavni pogoji se dobijo v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne, Krekov trg št. 10/11.
Ponudbe je vposlati do 9. februarja 1933.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske
v Ljubljani, dne 25. januarja 1933.
Štev. 21/33.	263
Razglas.
Na podstavi § 43. zakona z dne 23. av-Kusta 1877. Kranj. dež. zak. št. 14 in §8 1. in 4. zakona z dne 10. aprila 1881. 1' ranj. dež. zak. št. 8 je proračun dohodkov in stroškov Glavnega odbora v<>dne zadruge za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani razpoložen v Času
°d 30. januarja ilo 14. februarja 1933.
T1a vpogled vsem interesentom pri načelstvu Glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg 3/1, med uradnimi urami od ?• do 3. ure popoldne ter vsako sredo m soboto od 11. do 12. ure dopoldne in Pri odbornikih Glavnega odbora za njihova okoliša.
y tem času je vložiti tudi morebitne Prigovore pri načelniku Glavnega odbora za obdelovanje ljub. barja.
*
Istočasno so razpoloženi pri načelstvu Glavnega odbora tudi računi dohodkov in stroškov v letu 1932.
Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje barja v Ljubljani,
dne 25. januarja 1933.
*
Narodna banka 249 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. januarja 1933.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.946,285.924.77 (—21,857.845-53) Devize, ki niso v podlogi 12,810.241-91 (-f-10,753.844'12) Kovani novec v niklju 149.882.269-50 (— 1,386.803--) Posojila . . 2.414,745.622-73 (—16,603.621-45) Vrednostni
papirji . .	15.451.200-—
Prejšnji predujmi državi 1.809,420.463-79 (-j-	512.894	16)
Začasni pred ujmi gl. drž.
blagajni .	600.000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 58,099.080-85 Vrednosti ostalih fondov ...	7,949.864-72
Nepremičnine ... .	155,116.745-65(4-	167.177-01)
Razna aktiva	38,457.234-51 (4~	562.360-69)
7.208.218.648-43
Pasiva,	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	73,931.304-65
Ostali fondi	8,660.091-84
Novčanioe v
obtoku . . 4.658,094.600-— (—66,215.370-—) Obveze na
pokaz . .	876.934.946-72	(4-20,035.894-811
Obveze z rokom . . . 1.414,150.622-82 (4-16,483.569 12) Razna pasiva 96,447.082-40 (4- 1,843.912-07)
7.208.218.648-43
Obtok in ob
veze . . . 5.435,029.546-72 Celotno kritje . . . 35*81 °/o Kritje v zlatu . . . 32-40°/,
Obrestna mera:
po eskomptu	1%%
00 lom bardu »»••.« , « , 0%
*
Štev. 99/33.	230
Objava.
Gospod dr. V a d 11 a 1 Ludvik, advokat v Murski Soboti, javlja z vlogo
de pr. 17. januarja 1933 štev. 99/33, da namerava preseliti svojo pisarno v Tržič. Odbor Advokatske komore v Ljubljani je dovolil preselitev in skrajšal selitveni rok po § 34. adv. zakona na 1. februarja 1933.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1933. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko 1. r.
Razne objave
236
Vabilo na občni zbor.
Redni občni zbor »Obrtniške samopomoči«, reg. pom. blagajne v Ljubljani, se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja 1933. ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica štev. 10 (pritličje, desno), s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav in poročilo predsednika.
2. Čitanje zapisnika zadnjsga občnega zbora.
3. Poročilo blagajnika in revizorjev.
4. Izprememba in potrditev pravil.
5. Nadomestna volitev za dva namestnika odbornikov.
6. Raznoterosti in predlogi.
Če bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem mestu neglede na število-članov.
Odbor.
*
245
Vabilo na III. redni občni zbor delničarjev firme Rude in kovine d. d. s sedežem v Ljubljani,
ki bo
v sredo, dne 15. februarja 1933. ob pol enajstih dopoldne v sejni sobi firme Rude in kovine d. d. v Ljubljani, Masa-rykova cesta 12.
Dnevni red:
1. Predložitev bilance za poslovno leto 1931. in poslovnega poročila za isti čas.
2. Poročilo računskih preglednikov.
3. Sklepanje o uporabi čistega dobička za poslovno leto 1931.
4. Volitev 2 računskih preglednikov in 2 njiju namestnikov.
Po § 22. družb, pravil morajo položiti delničarji, da si pridobe pravico glasovanja, najmanj 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki jim izda za položene delnice ustrezne legitimacije. Vsakih 10 delnic ima na občnem zboru en glas (§ 21. Statutov).
V Ljubljani, dne 25. januarja 1933.
Upravni svet tvrdke Rude in kovine d. d. v Ljubljani.
o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
Dobava gramoza mora biti izvršena brezpogojno do 30. septembra 1933.
Kr. banska uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo gramoza neglede na višino ponudenih enotnih cen, kakor tudi dobavo zvišati, znižati ali sploh ukiniti.
Ponudniki morajo ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani,
dne 26. januarja 1933.
T. No. 130/2—1933.
NARODKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Izguba	Račun dobička in izgube dne 31. decembra 1932.				Dobiček
Stroški	 Amortizacije	 Dvomljive terjatve .... Čisti dobiček Din 23,983.226-22 Od tega: 5% rezervnemu fondu po 21. 7 zakona	 Državi po 21. 7 zakona . Delničarjem po 21. 37 zakona 		1,199.161-31 4.189.642-19 18,594.422-72	49,718.796-93 7,815.570-48 50,813.302-57 23.983.226-22	Obresti od menic	 Obresti od posojil na zastave . Dohodki od naložbe v inozemstvu 	 Plačane odpisane terjatve . . Razni dohodki			100,525.122-48 23,064.086-88 1,333.167-47 321.776-59 7,086.742-78
		132.330.896-20			182,330.896-20
Po sklepu upravnega odbora z dne 22. de'cembra 1932. smo p< 'pisani pregledali prednji račun dobička in izgube, ga primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, da je v vretn točen in pravilen.
V Beogradu. 5. januarja 1933.
šef knjigovodstva:
Drag. Dragojevič s. r.
Na podstavi 21. 34 in 53 zakona o Narodni banki in 21. 59 statutov je nadzorstveni odbor pregledal prednji ra2un dobička in izgube in ga odobrava, ko je ugotovil, da je pravilen.
V Beogradu, dne o. januarja 1933.
Člani upravnega odbora: Kih. K. sonda .Tov. T. Markovič Dr. Ferd. Gramberg St. Stefanovič
Imp* ina
Člani nadzorstvenega odbora:
Žika Jankovič	S. Godevac
Ljub. M. Mihailovič	T. Panič
Solornon A. Koen	Drag. V. Gavrovič
Predsednik:
D. J. Živadiuovič
Bilanca z dne 31
-'rrrrrrrrrrrrrrr
Podloga:
zlato v blagajnah in v inozemstvu ..................\
novec v tujem denarji/. •
devize.....................
Devize, ki niso v podlogi .	.
Kovani novec:
v srebru in niklju . . . Posojila:
na menice..................
na vrednostne papirje . . Vrednostni papirji .	.	.	.
Prčjšnji predujmi državi: znesek pred zaključkom . po odbitku deleža države pri zaslužku Narodne
banke....................
Začasni predujmi glavni državni blagajni ....................
Vrednosti rezervnega fonda . Vrednosti fonda za amortizacija nepremičnin...................
Vrednosti bančnih fondov: zn zidanje založišča . . za podpiranje kmetijstva, za podpiranje kmetijske književnosti . . . . Vrednosti pokojninskega fonda
Nepremičnine....................
Zavod za izdelovanje bankovcev ............................
Pohištvo in oprema . . . .
Ura njlni depoziti..............
Depoziti no raznih računih in kavcijah  ......................
1.700.826.408-00
805.746-80
200,502.331439
2.111,974.154-13 344.803.126-30
1.812,810.152-23
4,189.042-19
2.112.450-—
335.854-42
201.560-30
100.337.747-39 4 1,341.104-31
1.968,134.486-55
1.993.808-90
139.915.283-—
2.456,837.280-43
15.451.200-—
1.808,620.510-04
GOO,090.000 -58.099.080-85
5,300.000-—
2,6 49.804-72 21.665.102-04
130,678.912-40
3,473.819-79
29,098.290--
2.837.459.837-62
10.099.377.482-34
decembra 1932.		Dolg
Glavnica	 Bankovci v obtoku .... Obveznosti na pokaz: državne terjatve .... žlro-računi	 razni računi 		13,514.646-18 384,715.966-71 299,629.312-20	180,000.000-— 4.772,717-850-— 697.859.925-09
Obveznosti z rokom .... Rezervni fond	 Fond za amortizacijo nepremičnin 	 Bančni fondi: za zidanje založišča . . za podpiranje kmetijstva. za podpiranje kmetijske književnosti .... za dopolnitev dividende •	2,288.881-61 339.313-52 210.304-80 64.070-79	1.459,433.736-04 73,839.592-65 5,757.483-02 2,902.570-72
Pokojninski fond bančnega osebja	 Položite!ii hranilnih depozitov Položite!ii depozitov po raznih računih in kavcijah . . . Dobiček za razdelitev delničarjem 			21.713.767-28 29,098.296-- 2.837,453,837-62 18,594.422-72
i /		
		10.099.377.482-34 _
Sef knjigovodstva: Drag. Dragnjevič s. r.
Obtok in a vista obveznice Din 5.470,577.775-09
Skupno kritje..................... 35-97%
K-itje, v zlatu...................32"18%
Po sklepu upravnega odbora z dne '22, decembra 1932. smo	Na	podstavi	21.	34 in 53 zakona o Narodni banki in 21. 59
podpisani pregledali gornjo bilanco, jo primerjali z glavnimi in	Statutov je nadzorstveni odbor pregledal gornjo bilanco in in
vzporednimi knjigami in našli, da je v vsem točna in pravilna.	odobrava, ko je ugotovil, da je pravilna.
V Beogradu, dne 5. januarja 1933.	V	Beogradu,	5.	januarja	1933.
Člani nadzorstvenega odbora:	Predsednik:
Člani upravnega odbora: Mih. Iv. Sonda Jnv T. Markovič Dr. Ford. Gramberg St. Stefanovič
Žika Jankovič Ljub. M. Mihailovič Solomun A. Koen
S. Goilevuc T. Panič
Drag. V. Gavrovič
D. J. Živadinovič
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. MichMek v Ljubljani.