PRIMORSKI DNEVNIK KttS«S“I“VpPr'’“ Cena 60 lir Leto XXm. Št. 257 (6841) NOV USPEH SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV V OKVIRU RAZISKOVANJA VESOLJA «Kozmosa» brez posadke sta se avtomatično združila v vesolju ter sta se po treh urah in pol skupnega letenja ločila Ves potek operacije, ki so ji poveljevali z Zemlje, so znanstveniki opazovali na televizijskem zaslonu - Poskus je važen za poznejše graditve «vesoljskih ploščadi» in nadaljnje prodiranje v vesolje TRST, torek, 31. oktobra 1967 v MOSKVA, 30. — Agencija Tass je javila, da sta se dva so-jetska vesoljska satelita brez človeške posadke avtomatično v vesolju. Združila sta se «Kozmos 186», ki so ga izselili 27. oktobra, in «Kozmos 188», ki so ga izstrelili danes, o je prvikrat, ko so sovjetski znanstveniki izvršili tak poskus uruzitve v vesolju med sateliti brez posadke in poleg tega ^avtomatično. Kabini sta združeni nadaljevali---------------- “VoJ polet. Nadzorni radijski cen-er za telekomunikacije je dobil Revizijskih zaslonih slike o Peracijah za povezavo, ki so jih Peceljevali z Zemlje. «Kozmosa» “te se združila davi ob 10.20 po rednjeevropskem času s posebni-““ napravami za približevanje in Povezavo prek posebnih radijskih •teprav. Združeni kabini sta oble-eli Zemljo v času, ki gre od 88 00 97 minut. JF8*« je javila, da sta oba satelita delovala ter da je postopek «rešil zelo težaven teh-^steni, kar se tiče avtomatič-“Ptej-užUev v vesolju«. Pozneje sta se na povelje z Zem-«Kozmos 186» in «Kozmos 188» “a in sta bila postavljena na 15 50 raz^na Ura- Lomila sta se ob ure in pol po združitvi. Tass poudarja, da sta pred povezavo obe kabini izvršili vrsto zapletenih manevrov približevanja in iskanja, dokler se nista trdno združila in sta ostala združena tri ure in pol ter krožila po tiru z apoge-jem 286 km in perigejem 200 kilometrov. Tudi ločitev so na Zemlji opazovali po televiziji in z drugimi sistemi. Vsi sistemi, povezani z ločitvijo in z nadaljnjimi manevri so redno delovali. Satelita nadaljujeta sedaj svoj ločen polet in svoje poslanstvo vesoljskega raziskovanja. Tudi med skupnim poletom sta izvršila svoj program znanstvenega raziskovanja. Agencija Tass omenja možnost uporabljanja tega sistema pri poznejših graditvah ((vesoljskih plošča- Po moskovskem času, t.j. tri "U"'l.mn.... Niti letos se ne podeli Nobelova nagrada za mir Nobelovi nagrajenci za fiziko in kemijo STOCKHOLM, 30. — Švedska a-j^tehtija znanosti je odredila, da Nobelova nagrada za mir za te 7967 ne podeli. Kakor je zna-ni bila niti lani podeljena Noje naSrada za mir. Znesek, ki i bil namenjen za nagrado lani, j/*” uporabili takole: eno tretjino i, . ° v «Nobelov skladi), dve tret-Pn bodo izročili v «sklad nor- , Nobelovega odbora«. Zne-* letošnje nagrade je za sedaj razpolago pristojnemu odboru, uanes so podelili tudi Nobelovo za fiziko in za kemijo. gU? dobi ameriški profesor Hans rjtee, drugo pa zahodnonemški oiesor Manfred Eigen in angle-*te profesorja R.G.W. Morrish in '"0r» Porter. Bethe je bil nagrajen za sitih6 Prispevanje k teoriji jedr-krtfi reak°lJ in zlasti za svoja od-n.J se tičejo proizvodnje e- na zvezdahn. Bethe je 26. rjteričan, ki je dobil Nobelovo na-»jT10 za fiziko. Rodil se je 2. ju-&>»«1906 v Strassburgu. Nagrada h1ite 328.000 švedskih kron (pri-4110 milijonov lir). Vj tel- Manfred Eigen dobi polo-W na®rade za kemijo, ostalo po-So ,co Pa dobita angleška profe-v b' ®8en se je rodil leta 1927 “°chumu v Zahodni Nemčiji. Vod 6ta 1953 je nameščen pri za-p «Max Planck« v Goettingenu. ^r°f. Ronai(j G.W. Morrish se je 1965 l6ta 1897- °d leta 1937 d0 jih je v hribih ostala samo še kaka desetina. Zvedelo se je, da je bil v Boliviji okrog 30 oseb aretiranih z obtožbo, da so vzdrževali stike z gverilci na jugovzhodu države. Med aretiranci je tudi nekaj voditeljev sindikalne zdravniške konfederacije, med njimi dr. Rene Flores. Ta konfederacije je sporočila, da pomeni aretacija zdravnikov vladni represivni akt zaradi zahteve te organizacije, naj se poveča proračun za zdravstvo. Uradni krogi pa to trditev demantirajo, češ da je dokazano sodelovanje aretiranih zdravnikov z gverilci. Je bil profesor za kemijo in P1-! univerzi v Cambridgu, pteleso V6dn° d6la k0t honoraml leta Vo, ■ °1- George Porter se je rodil 1920 v Stainforthu v državi Kralj Husein v Bonnu BONN, 30. — Zahodnonemški predsednik Luebke je danes sprejel jordanskega kralja Huseina, ki je na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji, in se je z njim pogovarjal več časa. Popoldne se je Husein pogovarjal s kanclerjem Kiesinger-jem in z zunanjim ministrom Brandtom. Husein je predlagal bonski vladi, nai »zastavi svoj vpliv, da se doseže mirna rešitev krize na Srednjem vzhodu*. Po njegovem mnenju je treba to rešitev najti v najkrajšem času. Zatem je obrazložil Brandtu svoje ideje o rešitvi. Husein se je pogovarjal tudi o načrtih za razvoj v Jordaniji in je baje dobil zagotovilo, da bo Zah. Nemčija še dalje podpirala Jordanijo ter da bo dala na razpolago 50 milijonov mark za begunce. w!lshire- 0d leta 1966 ie Profesor tinv/Je in ravnatelj «Royal Institu-°n>> v Londonu. Poziv Mancsca * ANGELES, 30. — Predsednik je OZN Comeliu Manesco nas llral na trajno rešitev krize ho „rednjem vzhodu kot na izjem-k nuJen ^Selešu ^ Poudaril, da mora biti reši- isrei1 6n P1-013!0111- v govoru v Los notesu je romunski zunanji mite^ r Poudaril, da mora biti reši-r6si v skladu z življenjskimi inte-dai !seP narodov tega območja. Do-k6zar’ da 30 nedavnl dogodki po JamT ' da pomeni odlaganje ure ja takih situacij nevarnost, da “‘-anein ^ ‘Pejo kronične. Manesco bi j 0Pčaii vietnamsko vojno, ker ri0s. te lahko Izzvala nove m »Ut, h& m*r' vletnamu Je treba pu-Je jda sam sklepa o svoji usodi, Pltev ♦ Rudaril Je, da bi umak-dtiav pJte enot z ozemlja drugih boljZ *aPko precej prispevalo k lz-P>osrpn u Politične in moralne at-re v Evropi in sploh na svetu. Guevara ie umiral 24 ur hlJ^P^lD, 30. — Vrhovni povelj fiel^PPdvijskega letalstva general bij0 Pte Ardiles je izjavil, da je Che r; kubanskega revolucionarja teijj j*Uevare najprej zakopano, po-bl j.,98 izkopano in upepeljeno, «da ?a kr,R°V erob ne Postal božja pot Gejj PPtUniste Latinske Amerike)), v Matirijj6 prlSel na vladnl obisk (>Uevia* Je- «da je smrtni boj Che UltoJte trajal 24 ur; bolivijski he-'P hr?K^ zaradi slabega vremena teSjtjteovitega ozemlja niso mogli Ttt}ji življenja gverilskega vodjen. ®°iivni tudi' da so «gverilci v 1* Praktično premagani«, da din v vesolju. Kakor je znano, gre za to, da se postavijo v vesolje veliki laboratoriji, v katerih bi lahko delali ljudje in stroji za pošiljatev drugih ljudi in drugih strojev globlje v vesolje in na planete. Kakor je znano, je ameriškim vesoljcem že uspelo doseči združitev v vesolju med dvema kabinama «Gemini». Toda gre za bistveno razliko. V ameriškem je človeška posadka v vesoljski kabini zasledovala satelit in ga dohitela v vesolju. Sovjetski znanstveniki so danes dosegli isti rezultat z uporabo dveh ((inteligentnih« satelitov, ki sta bila opremljena z avtomatičnim sistemom zbliževanja in združitve. Ravnatelj observatorija v Jodrell Banku Bernard LowelI je izjavil, da dogodek meče značilno luč na prihodnje sovjetske vesoljske načrte. «To dejstvo, je dodal, potrjuje vtis, da nameravajo sovjeti graditi veliko ((vesoljsko ploščad« na tiru okoli Zemlje. Uporabljala bi se za astronomska opazovanja in eventualno kot sestavni del programa za pošiljatev človeka na Luno.« Predsednik sovjetske akademije znanosti Keldiš je odločno zanikal govorice, da bodo ob 50. obletnici oktobrske revolucije izstrelili v Sovjetski zvezi eno vesoljsko ladjo ali več s človeško posadko. Izjavil je, da ne bodo poslali v vesolje ob tej priložnosti nobenega človeka. Zanikal je tudi, da ima izstrelitev satelitov zadnjih dneh namen pripraviti polet ene ali več vesoljskih ladij s posadko. Pripomnil je, da bodo pred 7. novembrom, obletnico revolucije, izstrelili še druge «Koz-mose». Zatem je Keldiš izjavil, da sovjetski znanstveniki ne vedo, kaj se je zgodilo z vesoljsko sondo «Venus 4», potem ko je rahlo pristala na Veneri. Na neko drugo vprašanje je odgovoril, da ne more povedati, kdaj bo človek stopil na Venero, in je dodal, da je treba premagati še številne ovire, kar se tiče letenja vesoljskih ladij s posadko na druge planete. Profesor Vinogradov je izjavil, da po njegovem mnenju ni moč izključiti možnosti oblik organskega življenja na Veneri, čeprav drugačnega kakor na Zemlji. Po njegovem mnenju je Venera zelo verjetno pusta kamnita puščava rdečkaste barve, ki je lastna železnim oksidom. Dr. Iševski je izjavil, da je avtomatska postaja «Venus 4» v celoti izpolnila svoj program, in je dodal, da niso predvidena druga raziskovanja. Dr. Obukov je izjavil, da je na Veneri vreme ((oblačno, toda brez padavin«. Dalje je dejal, da na Veneri m horizonta v običajnem smislu besede. Opazovalec bi imel vtis, da je na dnu ogromne skodele. Kosiginov odgovor Alešu Beblerju o Vietnamu MOSKVA, 30. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je izjavil, da v sedanjem trenutku nasprotuje vsaki mednarodni konferenci o Vietnamu. V svojem odgovoru na pismo, ki mu ga je bil poslal predsednik svetovne zveze združenj za Združene narode, dr. Aleš Bebler, se Kosigin izreka proti vsaki mednarodni konferenci, ki bi se sestala sedaj v okviru ženevskih sporazumov iz leta 1954, da bi iskali rešitev v Vietnamu. Kosiginov odgovor omenja agencija Tass. Kosigin pravi, da «vse dotlej, dokler se bo nadaljevalo ameriško bombardiranje Severnega Vietnama, ne bi taka konferenca mogla imeti rezultatov, ki jih vse države sveta pričakujejo«. «Ideja o sklicanju konference v kakršni koli obliki, da bi neko število držav obravnavalo vietnamsko vprašanje, ob udeležbi predstavnikov sevemovietnamske republike in južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte, ne more v sedanjem trenutku, ko se spuščajo ameriške bombe na vietnamska tla, odpreti možnosti za konec vojne v Vietnamu,« piše Kosigin. Zatem poudarja Kosigin sovjetsko podporo hanojskim zahtevam za brezpogojni konec bombardiranja Severnega Vietnama, za umik ameriških sil iz Južnega Vietnama in za priznanje južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte. Tito sprejel italijanskega poslanika BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne v Belem dvoru novega italijanskega veleposlanika v Jugoslaviji Folca Trabalzo, ki mu je izročil poverilne listine. ATENE, 30. štirje civilni ministri grške vlade so nocoj odstopili. Predsednik vlade Kollias je sprejel ostavko vseh štirih ministrov. Niso znani razlogi ostavke in tudi ni znano, kdo bo nadomestil od-stopivše ministre. ŠE VEDNO POSVETOVANJA ČLANOV VARNOSTNEGA SVETA ZAR bo sprejela samo tako rešitev ki bo predvidevala umik izraelskih čet Sestreljeno izraelsko letalo nad Sirijo - Eškol je v parlamentu ponovil, da se izraelske sile ne bodo umaknile NEW YORK, 30. — Danes je bil nov sestanek desetih nestalnih članov varnostnega sveta OZN, ki se skušajo sporazumeti o resoluciji za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Toda niso se mogli sporazumeti in so sklenili, da se bodo zvečer ponovno sestali. Agencija Srednji vzhod je javila, da je ZAR nocoj zavrnila načrt kanadsko-danske resolucije. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu je obvestil kanadskega poslanika, da ZAR zavrača vsako resolucijo, ki ne bi omenila umika izraelskih čet z ozemlja, ki so ga zasedle 5. junija. Zatem je obvestil francoskega in japonskega poslanika o tem stališču. «A1 Ahram» piše, da je načrt indijske resolucije «na meji tega, kar ZAR lahko sprejme, da bi mogli doseči politično rešitev krize na Srednjem vzhodu*. List dodaja, da ZAR ni pripravljena storiti niti koraka več, «naj bo cena kakršna koli*. Zatem pravi, da bo odločilno za izid posvetovanj v varnostnem svetu stališče ZDA. Kakor se je zvedelo, predvideva indijski načrt poziv varnostnega sveta, naj Izrael umakne svoje čete na položaje, na katerih so bile 4. junija, naj se ukine vojno stanje na tem področju ter poudari pravica vseh držav do politične neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Izraelski radio je sporočil, da bo predsednik vlade Levi Eškol šel decembra v ZDA in se bo sestal s predsednikom Johnsonom. Jordanski list «A1 Difa* piše, da je ameriška politika glavni vzrok, zaradi katerega ni bilo moč najti v Združenih narodih sprejemljive rešitve. »ZDA, piše list, podpirajo izraelskega napadalca in se ne ozirajo na načela, ki jih vsebuje ameriška ustava. Politično zadržanje ZDA do krize se sploh ne ozira na pravice Arabcev. Tako ravnanje je nedopustno in Arabci morajo revidirati svoje odnose z ZDA.* Načelnik glavnega štaba Saudo-ve Arabije general Mutlak je izjavil tisku med drugim: «Naše če- MED SOBOTO IN NEDELJO SO ZASEDALI33 UR Po dolgotrajnih zasedanjih zbornice odobren ključni 22. člen zakona o deželah Ponovne polemike in različna stališča glede ostavke predsednika senata Merzagore - Zdravniki bolnišnic bodo nadaljevali stavko RIM, 30. — Nekaj po 14. uri je poslanska zbornica na tajnem glasovanju odobrila 22. člen zakonskega predloga o volitvah v deželne svete z enostavnim statutom, s čimer je zaključena razprava o najvažnejšem členu in slede samo še štirje členi, ki so izključno teh- ■ ničnega značaja. Do 13. ure je I pravo o zakonu, pa čeprav pozno zbornica zavrnila zadnji popra-vek in to po skupno 213 urah dejanskega zasedanja in je bilo to 194. tajno glasovanje. Pred glasovanjem o celotnem 22. členu je poslanec PSIUP Luzzatto predložil popravek, da bi črtali celoten drugi odstavek predloženega člena, ki se nanaša na obvezo, da bo parlament sprejel pred volitvami v poslansko zbornico še finančne zakone o deželah. Ta popravek je bil zavrnjen samo z glasovi večine, ker so se komunisti vzdržali. Predhodno je isti psiupovec predlagal tudi, da bi bile volitve v de žele že prihodnje leto, istočasno ko bodo volitve v parlament, pri čemer gre seveda samo za dežele z enostavnim statutom in bodo volitve v dežele s posebnim statutom (med katerimi je tudi dežela Furlanija Julijska krajina) prihodnje leto zadnjo nedeljo maja istočasno kot politične volitve. Tudi ta popravek je večina zavrnila. Poslanska zbornica je danes zelo naglo nadaljevala z odobritvijo 23. in 24. člena, nekaj dalj pa se je ustavila ob 25. členu, tako da je možno, da že danes zaključi raz- iiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii>iiiiiinniiiiiHiit|i"ll,l,i|lll,lll,luilll,,l,,lll,linill,ll,illl,,lll,lllllll,lllllllllllll,,lllllll,lllll"llllllll,lllll"llllini,llll,llllllillll>f Lord Chalfont je zanikal pripisane mu izjave Nekateri listi so pisali, da je Chalfont omenil možnost revizije britanske politike do zahoda, ee ne bi bila Velika Britanija sprejeta v skupno tržišče LONDON, 30. — V Londonu še dalje komentirajo izjave, ki se pripisujejo državnemu ministru v Fo-reign Officeu lordu Chalfontu, češ da Je napovedal možnost revizije angleške politike na zahodu, če ne bi Velika Britanija Mia sprejeta v zahodnoevropsko skupnost. Te trditve pa je Forelgn Office zanikal. Lord Chalfont je Imel v Lausanl med zasedanjem ministrov EFTA tiskovno konferenco za angleške časnikarje in je baje govoril o morebitnih alternativah za britansko politiko. Pariškemu tedniku «Parls Match« pa je Chalfont 27. oktobra v letalu na poti lz Lausane v Bruselj izjavil med drugim: ((Nismo predvideli nobene alternative, če ne bi bila Velika Britanija sprejeta v skupno tržišče, ker ne moremo verjeti, da bi sedanja pogajanja propadla. Seveda, če bi bili prisiljeni, bi iskali rešitev ob strani Evrope sedmih in Commonwealtha.» Lord Chalfont je mnenja, da sestanek v Luksemburgu «nl preveč spodbuden, pa tudi ne preveč nespodbuden. Ni bilo presenečenj; pričakovali smo, da bo francosko stališče togo«. Predstavnik zahodnonemške vlade von Hase Je sporočil, da je njegov namestnik Conrad Ahlers telefoniral danes lordu Chalfontu, ki je po telefonu izjavil, da so bile njegove pripombe o evropski poli- tiki popolnoma potvorjene. Lord Chalfont je izjavil, da prepisani mu komentarji prihajajo Iz kampanje notranje opozicije proti vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. Prosil je Ahlersa, naj sporoči vsebino telefonskega pogovora kanclerju Kiesingerju. Britanski tisk Je namreč pisal, da Je Chalfont Izjavil, da bi se Velika Britanija ločila od Evrope, če ne bi bila sprejeta v skupno tržišče, in je baje tudi omenil možnost umika britanskih čet iz Zahodne Nemčije, priznanje Vzhodne Nemčije ln začetka opuščanja obveznosti v Evropi. Von Hase je na številna vprašanja odgovoril, da njegova vlada ne pripisuje nobene politične važnosti tem novicam. Dodal je: «Te izjave, ki se pripisujejo lordu Chalfontu, so v Londonu jasno zanikali. Vemo, da take pripombe niso bile izrečene tu, in ne vidimo razloga, da bi jih upoštevali s političnega vidika. Z izrecnim pooblastilom kanclerja ln z izrecnim sklicevanjem na njegove privatne pogovore z V/ilsonom ponavljam, da gre za zgrešene pripombe z vseh vidikov.« Predstavnik je omenil, da se Je Kieslnger pogovarjal prejšnji teden z Wilsonom v Londonu. Izjavil je, tudi da so neutemeljene trditve o nesoglasjih med Kiesinger-Jem in zunanjim ministrom Brand- tom v zvezi z britansko zahtevo za sprejem v skupno tržišče. Francoski in tudi zahodnonemški tisk komentirata danes izjave, ki so jih pripisali Chalfontu. V Bonnu objavlja večina listov zanikanje Londona in Bonna brez komentarjev. »Neue Rhein Zeitung* pa komentira: »Zanikanje Londona in Bonna ne more zabrisati tega, kar je bilo mišljeno. Kamen, vržen v mlako, bo povzročil valove... Bistvo izjav Chalfonta, namišljenih ali dejanskih je, da je nevarnost razcepitve zahoda. Po našem mnenju sc tej s časom ne bomo mogli izogniti, če se Velika Britanija ne sprejme v gospodarsko skupnost... To zahteva od zvezne vlade jasnejše stališče do protibritanske politike generala de Gaulla.* V Londonu je Quintin Hogg, ki je notranji minister konservativne vlade v senci, izjavil, da je konec koncev Chalfont izrazil le to, kar mislijo številni Angleži. Papež bo operiran VATIKAN, 30. — Danes so prebrali časnikarjem sporočilo o zdravstvenem stanju papeža Pavla VI., ki prvikrat omenja, da bodo ra’ peža operirali. Sporočilo pravi, da je začel papež počivati kot pri; pravo za predvideno operacijo. Ni bil pa še določen dan operacije. v noč, najbolj verjetno pa bodo zakon dokončno odobrili jutri. Razprava o 22. členu je bila izredno dolga, saj je trajala med soboto in nedeljo nepretrgoma kar 33 ur, tako da je poslanska zbornica zasedala vso noč. Večina se namreč ni poslužila nobene možnosti, ki jo daje pravilnik, in je desni opoziciji pustila vse možnosti, da so govorili, kot so hoteli. Tako je misinski poslanec Almiran-te dosegel nov rekord, saj je govoril kar dobrih pet ur. Vendar pa so s tem naredili tudi v določeni meri «medvedjo uslugo*, ko je na primer liberalni prvak Mala-godi moral govoriti v nedeljo zjutraj ob 7. uri in to nekaj zaspanim poslancem in uslužbencem parlamenta. V ospredje političnega zanimanja prihaja stališče do ostavke predsednika senata Merzagore zaradi njegovega govora, ki ga vse skupine od KD proti levici označujejo najmanj za «kvalunkvistič-nega», in zaradi katerega so predsednika senata ostro kritizirali komunisti, desnica z liberalci in mi-sini pa mu seveda hrupno ploska. Predsednik vlade Moro se je v tej zvezi danes sestal s tajnikom stranke in predsednikom skupine KD v senatu Gavo, nato pa je imel tudi ločen razgovor s podpredsednikom vlade Nennijem. Gava je po sestanku dejal, da se bo v kratkem sestala skupina demokristjan-skih senatorjev in da se je KD odločila, da bo Merzagoro podprla. Kasneje je prišlo tudi do sestanka med Gavo in predsednikom socialistične skupine senatorjev sen. Zannierjem, ki je oprezno dejal, da ni dobro anticipirati stališča «na osnovi govoric o odstopu predsednika senata« in da socialisti niso za krizo predsedstva senata, ker so zainteresirani, da se nadaljuje obravnava važnih vprašanj, ki so pred obema zbornicama. Glede Merzagore pa pravi Zannier, da je treba ločevati med političnim dogodkom, ki ga predstavlja govor Merzagore, in med funkcionalnostjo senata, ki jo je Merzagora «vedno zagotavljal z energijo in sposobnostjo«, še pred tem sestankom so se sestali člani tajništva PSU skupno s senatorjem Zannierom in je kasneje namestnik tajnika Brodolini dejal novinarjem, da so govorili o predsedstvu senata. Položaj Je torej precej zapleten, čeprav so stališča postala že dokaj jasna. Merzagora resnično namerava dati ostavko, čeprav tega še formalno ni naredil in čeprav so tudi možnosti, da ostavke enostavno ne da in s tem formalno pride stvar z dnevnega reda. Po drugi plati pa se bo stvar precej zapletla, če bo Merzagora na prihodnji seji senata, ki je sklicana za 6. november, ostavko sporoči in če istočasno izjavi, da jo umakne, samo če celoten senat to zahteva, kar menda po nekaterih neuradnih vesteh namerava napraviti. V takem primeru je že povsem gotovo, da bodo komunisti glasovali proti zaupnici, socialisti pa bodo v resnih težavah, saj je njegov govor predstavljal napad predvsem na njih stališča in dejansko podporo skraj- Italije, da ustvari zaupanje južnih Tirolcev. Med pogajanji, ki so trajala več mesecev, je bila dosežena avtonomija, ki je vsebinsko najširša in ki je neprimerno ustreznejša, kot je bila do sedaj. Tudi glede r. vsi narodnih jamstev je bil dosežen določen sporazum, glede odprtih vprašanj pa je treba pogajanja nadaljevati. Tončič je nato izrecno pozval Italijo, da se pogajanja čimprej obnove. ni desnici. Tajniki vseh treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so skupno izjavili, da vlada še ni pozvala sindikalnih organizacij na razgovor o praktičnem izvajanju sporazuma glede plač javnih uradnikov, ki je bil sprejet pred sedmimi meseci. Kasneje se je izvedelo, da sta sklicala ministra Bosco in Colombo sestanek za 10. november. Medsindikalni odbor zdravnikov bolnišnic je sklenil nadaljevati stavko, kljub temu da je vlada sprejela v svoje breme dolgove zavarovalnih ustanov. Odbor pravi, da s tem še ni zagotovljeno, da bodo zdravniki v resnici prejeli, kar jim pripada, in da so zlasti zaskrbljeni, ker je komisija za zdravstvo v senatu bistveno spremenila člene zakonskega predloga o reformi bolnišnic na škodo zdravnikov. Tončič o Južni Tirolski DUNAJ, 30. — Avstrijski minister za zunanje zadeve Tončič-So-rinj je na svojo željo sprejel italijanskega veleposlanika Roberta Duccija, s katerim se je zadržal v razgovoru tri četrt ure. Zvečer je imel zunanji minister predavanje na sedežu avstrijskega združenja za zunanjo politiko in je obsežneje govoril tudi o vprašanju Južne Tirolske. Minister je dejal, I koj iskati. DDomnevajo, da gre za da gre v bistvu za vprašanje zau-1 nekega zidarja, ki pa ga časnikar-panja in da je predvsem dolžnost I ji nis° našli doma. iniiiiiiiiiMiiniftiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiititiiiiiiMimuinHiiiuiiiiiiiiitiiiiiiMHiiimiiimiiiiiiiimiiim Turistično sodelovanje med SFRJ in Norveško te, ki so sedaj na jordanskem o-zemlju, so razmeščene poleg drugih arabskih armad na fronti. O-premljene so z najmodernejšim o-rožjem in z vsem potrebnim materialom za izpolnjevanje svoje naloge.* Radio Damask je sporočil, da so sirska letala sestrelila danes izraelsko letalo, ki je skupno z drugi-mi tremi letelo davi nad sirskim ozemljem. Dodal je, da je spopad trajal nekaj minut in sirska letala so se nepoškodovana vrnila. Izraelski vojaški predstavnik pa je to zanikal. Danes je prispela v Port Said sovjetska pomožna vojna ladja in se pridružila štirim sovjetskim vojnim ladjam, ki so že v tem pristanišču. V Kairu je prišel danes tudi bivši ameriški tajnik za zaklad Robert Anderson na dvodnevni privaten obisk. Izraelski parlament je začel danes zimsko zasedanje. Predsednik vlade Levi Eškol je poudaril na-slednje: «Sedaj je naloga OZN doseči spoštovanje miru na Srednjem vzhodu. Po šestdnevni vojni je bila Sovjetska zveza vedno odgovorna za poslabšanje izraelsko arabske nape. tosti. Kljub simpatiji, ki jo uživa «v svobodnem svetu«, Izrael ve, da mora predvsem računati na svoje lastne sile In na sile židovske skup. nosti v tujini. Lojalnost in duh sodelovanja, ki so ga pokazali Arabci, izraelski državljani, dokazuje, da Židje in Arabci lahko živijo sporazumno in v miru. Integracija beguncev v Siriji, Iraku in drugih sosednih državah nikakor ne bo breme za te države, temveč bo o-krepila njih gospodarstvo. Izrael ne bo dopuščal preganjanja Židov v arabskih državah in zahteva, naj se izpustijo iz zaporov in naj jim dovoljijo, da zapustijo arabske države. Izrael bo še dalje krepil svojo obrambo, ne da bi pri tem zanemarjal najmanjšo možnost začetka mirovnega dvogovora s svojimi sosedi.« Eškol Je dalje izjavil med drugim: »Jasno je, da po šestdnevni vojni ne bo moč več vzpostaviti stanja, kakaršno je bilo pred 5. junijem.« Eškol je dalje izjavil, da mora OZN opustiti vsako pobudo, zaradi katere bi bilo za Izrael težko pogajati se o miru s svojimi sosedi. Ponovil je, da je Izrael pripravljeni začeti neposredna pogajanja z vsemi sosednimi državami ali pa z vsako posebej. Eškol je nato trdil, da je bilo le-RIM, 30. — Vodstvo «Totocalcio» ta 1949 dogovorjeno, da se črte o je včeraj javilo, da je bil ta teden premirju določijo samo na podlagi samo en dobitnik s 13 točk., di dobi 360.368.656 lir. Drugih 86 dobitnikov z 12 točkami dobi približno 4.190.300 lir. Skupni znesek, določen za dobitke je znašal 720.737.312 lir. Danes pa se je v Turinu oglasil v neki igralnici mladenič, ki je predložil listek, iz katerega Izhaja, da je zadel 13 točk. Pri pregledu pa so ugotovili, da je na matrici, zadetih samo sedem točk. V četrtek se bo sestala sedma komisija, da znova primerja listek z matrico. Srečni dobitnik je igral v Rimu v nekem baru v Ul. Olevano Romano. časnikarji so ga začeli ta- Dobitck 360 milijonov na «Totocalcio» BEOGRAD, 30. — Tekoča blagovna izmenjava in njena perspektiva so bili predmet razgovorov na prvi seji mešane jugoslovansko-norveške komisije, ki je danes pričela z delom v Beogradu. Do sestanka komisije Je prišlo neposredno po nedavnem, obisku norveškega predsednika vlade Pera Bortena, na katerem je bila obojestransko Izražena želja o napredku trgovinske izmenjave, posebno gospodarskega sodelovanja med obema državama. Na današnjem sestanku sta delegaciji ugotovili povečanje blagovne izmenjave med obema državama ln poudarili, da so možnosti za na-daljni razvoj te izmenjave in gospodarskega sodelovanja. Jugoslovanska stran je na današnjem sestanku posebno pokazala zanimanje za nadaljnji razvoj turističnega sodelovanja z Norveško in v zvezi s tem dala predlog o zgraditvi norveške turistične naselbine na Jadranu s kapaciteto 5000 postelj. Z norveške strani pa je padel predlog o ustanovitvi norveško • jugoslovanskega plovnega podjetja, ki bi se ukvarjalo s turističnimi storitvami med turistično sezono na Jadranu. Na seji so govorili tudi o možnosti industrijskega in znanstveno - tehničnega sodelovanja, posebno na področju ladjedelske industrije. niku sestanek strokovnjakov iz Angleške, Francije, Italije, švedske, Danske in Jugoslavije, ki kot zastopniki raznih firm iz omenjenih držav sodelujejo v uresničenju načrta Južni Jadran. Kot je znano, bodo v okviru tega načrta zgrajeni štirje regionalni načrti na področju od Hvara do Ulcinja in 12 podrobnih urbanističnih načrtov za najbolj znana turistična mesta na tem delu Jadrana, kot so Hvar Dubrovnik, Budva in druga. Dnevni red seje CK ZK Slovenije LJUBLJANA, 30. — Na dnevnem redu devete seje CK ZK Slovenije, ki bo na predlog izvršnega komiteja 14. novembra v Ljubljani, bo predlog priprav za šesti kongres ZK Slovenije, poročilo izvršnega komiteja In vseh komisij centralnega komiteja o delu med osmo in deveto sejo in idejno - politični aspekti izvajanja gospodarske reforme. V razpravi o proslavi 30-obletniee prihoda Tita na čelo zveze komunistov, oziroma KP Jugoslavije, so poudarili, da bi bilo potrebno po- pularizirati dosežke Zveze komuni Pod vodstvom inž. Adolfa Cibor-. stov pod Titovim vodstvom in sez-skega, ravnatelja načrta Južni Ja-1 nanjati, posebno mladino, z borbo dran se je danes pričel v Dubrov- j v zadnjih 30 letih. vojaških pogledov in nimajo »značaja meja*. »Arabske vlade, je nadaljeval Eškol, so vedno vztrajale na teh načelih in iz teh razlogov ima Izrael s političnega zakonitega vidika in z vidika varnosti pravico zajamčiti si ineje v okviru mirovne pogodbe.* Eškol je dodal: »Z obžalovanjem moram reči, da je francoska vlada dolga leta kazala veliko prijateljstvu do Izraela in globoko razumevanje za njegove potrebe po varnosti, toda je nenadoma menjala politiko do nas, ko je bila nevarnost, ki nam je grozila, najvič-ja. Upamo, da nam bo Francija znova pomagala in da bo razumela, da je upanje, da se doseže mir na tem delu sveta, v okrepitvi Izraela.* Govoril je zatem o »strupenih napadih Sovjetske zvf/e proti Izraelu* med razpravo v OZN. Eškol je pozval OZN in druge države, naj »ne iščejo temnih in brezpomembnih formul*, kakor so izjave o prenehanju vojnega stanja brez sklenitve prave mirovne pogodbe. Dejal je, da «take izjave lahko samo okrepijo tiste, ki so odločeni delati vojno*. Eškol je nato dejal, da je Izrael pripravljen sodelovati pri rešitvi vprašanja beguncev, »ki bi ga mogli in morali rešiti z mednarodnim ali regionalnim načrtovanjem*. O Jeruzalemu je izjavil, da je združitev mesta jamstvo za svete kraje in da je Izrael glede tega v stiku z verskimi oblastmi sveta. Dejal je zatem, da sabotažna in teroristična dejanja »spodbujata Sirija in Jordanija, ki morata prevzeti neposredno odgovornost*. Na koncu je dejal, da zaradi »vala o-borožitve*, ki jo dobivajo arabske države, mora Izrael skrbeti, »da ne bodo njegovi sovražniki prevladali, in mora ohraniti potrebno silo, da zmaga v morebitni vojni*. KAIRO, 30. — Newyorški dopisnik «A1 Ahramavi piše, da je Pentagon dobil poročila od svoje VI. flote v Sredozemlju, po katerih Je izraelski rušilec, «Eilat» v 24 urah pred potopitvijo najmanj štirikrat kršil egiptovske teritorialne vode. Zvedelo se je tudi, da je rušilec «EiIat» kršil egiptovske teritorialne vode vsak dan med ponedeljkom in soboto, ko je bil potopljen. V trenutku, ko so ga napadli egiptovski torpedni čolni, je bil «Eilat» 10 milj od egiptovskih položajev pri Port Saldu in 11 milj od Port Salda. Bil je vsekakor v egiptovskih teritorialnih vodah. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15, najniija 11.9, ob 19. url 12 stopinj, zračni tlak 1014.6 raste, vlaga 60 odst., veter severovzhodnik 18 km s sunki 36 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje. r ržaški dnevnik Danes, TOREK, 31. oktobra Bolfenk Sonce vzide ob 6.42 in zatone oh 16.55. Dolžina dneva 10.13. Luna vzide ob 4.05 'in zatone ob 16.03. Jutri, SHEDA, 1 novembra Vsi svet: V OKVIRU MEDNARODNEGA DNEVA VARČEVANJA Vrsta pobud Tržaške hranilnice v skupni vrednosti 34 milijonov lir 6 milijonov Kr za didaktični material za šole, 12 milijonov za študijske štipendije, dva sklada za 1.800.000 Ur za potrebne dijake - Posebne nagrade za varčevanje V okviru slovesnosti mednarodnega dneva varčevanja (31. oktobra), ki sovpada s pričetkom novega šolskega leta, je uprava Tržaške hranilnice sklenila uresničiti vrsto socialnih pobud v korist tukajšnje šole in dijakov, da bi tako okrepila varčevalno vzgojo. V prepričanju, da je treba mladini prikazati ne le koristi individualne narave, ki jih prinaša varčevanje, ampak tudi splošne kolektivne koristi, ki jih varčevanje s pomočjo hranilnice zagotavlja gospodarskim dejavnostim, podpornim prizadevanjem ter javnim dejavnostim, katerim posveča ustanova vsako leto dobršen del svojega dobička, je Tržaška hranilnica pripravila za letos vrsto pobud, katerih skupna vrednost bo dosegla 35 milijonov lir. Med temi pobudami zavzema zlasti vidno mesto vrsta posegov v korist tukajšnjih šol vseh vrst in stopenj, katerim je hranilnica namenila skupno 6 milijonov lir. Hranilnica bo šolam podelila najrazličnejši didaktični material; vrednost materiala, ki ga bo prejela vsaka šola, pa bo v razmerju s številom vpisanih dijakov in z njegovim gmotnim družinskim stanjem. Skrb za razdelitev prispevkov ,s katerimi naj se nakupi omenjeni didaktični material, bo hranilnica poverila ravnateljem prizadetih šol. Poleg posebnih študijskih štipendij po 400.000 lir, v skupni vrednosti 12 milijonov lir, ki jih je Tržaška hranilnica namenila dijaštvu, bo zavod ustanovil tudi dva poseb; na letna sklada v skupni višini 1.800.000 lir, iz katerih bodo podeljevali razne podpore potrebnim šoloobveznim dijakom, odnosno o-biskovalcem višjih srednjih šol. Hranilnica bo podeljevala podpore iz obeh skladov na podlagi priporočil, ki jih bo prejela od šolskih patronatov in ravnateljev. Omenjeni posegi Tržaške hranil; niče bodo prav gotovo vzbudili pri mladih ljudeh zanimanje za stvarno Koristnost varčevanja^ in hkrati zgovorno potrdili resničnost naukov, ki jim jih v tem pogledu podeljujejo profesorji in učitelji. Da bi še bolj tehtno prikazala koristnost varčevalne vzgoje, pa je hranilnica namenila osnovnim in srednjim šolam posebno vrsto pobud pod skupnim naslovom »Šola in varčevanje*. V smislu teh pobud bo ustanova dala na razpolago u-čiteljem in sri sorjem toliko kolikor je na------- Te nagrade bodo docenti razdelili med učence na podlagi naslednjih elementov: v prvem in drugem razredu osnovnih šol bodo učitelji izbrali najboljše risbe izdelane v času od 31. oktobra 1967 do 31. marca 1968, v 3., 4. in 5. razredu pa bodo nagrado po 2000 lir prejeli dijaki, ki bodo v istem času oddali najboljšo nalogo v italijanščini. Na srednjih šolah pa bodo profesorji podelili nagrade dijakom-varčevalcem, ki bodo konec drugega trimesečja dosegli najvišji red iz zgodovine in državljanske vzgoje. Posebno nagrado je hranilnica namenila 10 dijakom varčevalcem, ki obiskujejo 5. razred osnovne šole; in sicer enemu iz vsake šole, ki bo snisal najboljšo nalogo v italijanščini. Vsak izmed njih bo prejel nagrado 10.000 lir, srebrno medaljo in diplomo. Prav tako bo hranilnica podelila nagrado 10.000 lir, kolajno in diplomo 10 dijakom-varčevalcem, po enemu iz vsake šole, ki bodo opravili nižji tečajni izpit z oceno nad 8/10. Poleg tega bo hranilnica podeli-1 je delovanje duhu statuta in smo- la didaktičnim ravnateljstvom, ki bodo predložila 10 najboljših nalog, ali ki bodo dosegla najvišji odstotek dijakov varčevalcev, nagrado, ki jo bo predstavljal bon za nakup didaktičnih pripomočkov v višini najmanj 25.000 lir, odvisno od števila vpisanih dijakov. Posebne nagrade bodo prejeli tudi razredi o-snovnih šol, v katerih bodo vsi dijaki hkrati tudi varčevalci. Z navedenimi pobudami bo hranilnica še občutneje približala svo- trom šolskega pouka, hkrati pa nazorno prikazala socialni pomen varčevanja in pritegnila k sodelovanju dijake vseh tukajšnjih šol. Vsega skupaj bo v ta namen izdala 35 milijonov lir, kar zgovorno govori o tem, kakšen pomen pripisuje uprava zavoda varčevanju, temu najbolj zanesljivemu sredstvu za uveljavljanje tudi manjših zneskov in za njihovo koristno uporabljanje pri zasledovanju človečanskih in javno koristnih ciljev. lliiiliiiuiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SESTANEK PREDSTAVNIKOV SKGZ IN PSU Razgovor o posledicah gradnje «Grandi motori » Stališča SKGZ in obravnava o škodi neposredno prizadetim ter celotni slovenski manjšini - Odločna volja PSU za zaščito prizadetih in slovenske manjšine kot celote Včeraj so se na sedežu PSU na Trgu Goldoni sestali predstavniki Združene socialistične stranke in Slovenske kulturno gospodarske zve ze. Do sestanka je prišlo na pobudo SKGZ, da bi z Združeno socialistično stranko kot večinsko stranko, ki je glede teh vprašanj soodločala, obravnavali vprašanja, ki so povezana z gradnjo tovarne »Grandi Motori* v dolinski občini. Predsednik SKGZ Boris Race je omenil načelni pridržek zveze glede namestitve tovarne, odnosno nujnost dokumentirane ugotovitve tehničnih razlogov, ki so narekovali tako rešitev. Nato je ugotovil, da bo gradnja zasegla zemljišča, ki so najbolj dragocena za kmetijstvo, s čimer bo osnova za kmetijstvo ponovno prizadeta in bodo s tem prizadeti tudi številni slovenski kmetovalci. Predsednik SKGZ je v tej zvezi tudi omenil splošno škodo, ki bo na tak način prizadejana slovenskemu prebivalstvu kot celoti, in nevarnost za narodnostni značaj dolinske občine. Zato je omenil tudi vrsto ukrepov, ki jih morajo sprejeti oblasti za pravično rešitev vprašanj v korist neposredno prizadetih in v vsaj delno povrnitev škode vsej sloven- Sl°v tsrfeu * tol; do Pittoni dejal, da se socialisti vseh teh vprašanj dobro _ zavedajo in se je zahvalil za obsežno dokumentacijo SKGZ, ki bo služila za boljšo proučitev in za sprejetje u-streznih ukrepov v političnem o-kviru. Socialisti zagovarjajo gradnjo podjetja »Grandi Motori*, ker ustreza to podjetje interesom vse skupnosti na Tržaškem in predstavlja pravzaprav samo nadokna-denje za izgubo, ki jo bo imel Trst pri reorganizaciji ladjedelniške industrije. Pri tem pa socialisti podčrtujejo odločno voljo, da bodo zaščiteni interesi neposredno prizadetih malih lastnikov zemlje in slo; venske manjšine kot celote. V tej zvezi je tajnik PSU navedel neka tere ukrepe, ki jih pripravlja tržaška občina, stališče glede neposrednih pogajanj med EPIT in lastniki zemljišč, ter tudi nekatere druge načrte za okrepitev kmetijske dejavnosti na splošno. Celo-skupek vprašanj, ki jih je organsko obravnavati v okviru u-krepov, ki jih je treba sedaj ne mudoma sprejeti, kot tudi v okviru daljših perspektivnih načrtov. Pri tem je izrazil tajnik PSU Pittoni prepričanje, da bodo socialisti prevzeli stališče SKGZ, ker predstavlja organsko stališče v korist sle venskega prebivalstva ’ in ker gre za stališča, ki s tem odgovarjajo tudi temeljnim osnovam politike socialistične stranke glede zaščite interesov narodnostne manjšine. Loterijo bodo izžrebali v ponedeljek Polaganje vencev na spomenike padlih Kakor vsako leto, bodo tudi letos združenje partizanov ANPI, združenje političnih preganjancev ANPPIA in združenje političnih de. portirancev ANED 1. novembra po. ložila vence in cvetje v počastitev spomina padlih in žrtev za svobodo, in sicer: ob 10.15 v Ul. Ghega 10.30 v Ul. Massimo d’Azeglio 10.45 pri Sv. Justu 11.15 v Rižarni 11.30 na pokopališču pri Sv. ob ob ob ob Ani ob 12. na vojaškem pokopališču Tudi člani izvršnega odbora in včlanjenih organizacij Slovenske kulturno-gospodarske zveze bodo 1. novembra položili v mestu vence na grobove in spomenike padlih partizanov ter borcev za svobodo. Zbrali se bodo ob 9.30 uri zjutraj pred uredništvom Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 in nato položili vence, v Ul. Ghega, Ul. Massimo d’Azeglio, pri Sv. Justu, v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani, na grobe bazoviških junakov, narodnega heroja Pinka Tomažiča in partizanov ter končno na vojaškem pokopališču. Kot vsako leto bo tudi generalni konzulat SFR Jugoslavije v Trstu položil vence na partizanske grobo- ve na Tržaškem in na Goriškem ter na grobove jugoslovanskih internirancev v Gonarsu in v Viscu. 17 milijard posojila «Autovie Venetc» Na včerajšnji seji upravnega sveta «Autovie Venete» je predsednik Tonutti sporočil, da je veronski «Istituto di Credito Fondiario« pristal na to, da bi podelil družbi dol. goročno posojilo v višini 17 milijard lir, s katerim bo «Autovie Venete« speljala avto cesto Trst - Benetke do obvozne ceste pri Me-strah. V smislu sporazuma, ki je bil pravkar dosežen z omenjenim finančnim zavodom, in s katerim se je zaključila prva faza pogajanj, bo družba «Atovie Venete« lahko prejela ustrezna finančna sredstva kmalu potem, ko bo za posojilo zagotovila svoje jamstvo dežela Furlanija-Julijsska krajina, in ko bo država pridala še svoje dopolnilno jamstvo. S tem bo zagotovljeno finančno kritje za speljavo avto ceste Trst - Videm - Benetke, na vsej njeni dolžini. * Danes ob 20. uri bodo v Ljudskem domu v Miljah odprli razstavo knjige. Ob tej priložnosti bosta Giorgio Marži in Luigi Brusa-din govorila o knjigi »Hanoj pod bombami«. GLASBENA MATICA priredi danes, 31. t. m. ob 21. v Kulturnem domu koncert mestnega orkestra iz Dubrovnika Sorkočevič: SIMFONIJA št. 6 v D-duru Mozart: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v D-duru jamovič: KONCERTANTNI KVARTET v A-duru Škerl: Haydn: 5 SKLADB SIMFONIJA ZA KLARINET IN GODALA št. 49 «LA PASSIONE« v f-molu Dirigent ANTON NANUT Solista ALBERT KOCSIS (violinist iz Budimpešte) in PIETRO CAVALIERO (klarinet) Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom JUBILEJNA SEZONA 1967 68 v petek, 3. novembra ob 16. uri Ivo Bračič (Drama v treh dejanjih) V mali dvorani Kulturnega doma ZA PROSLAVO STOLETNICE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN JAKE ŠTOKE Jaka Štok« «, ANARHIST'» (Burka v dveh dejanjih) V petek, 3. novembra ob 21. uri Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Ker bo v soboto 4. novembra praznik (obletnica zmage), so odložili žrebanje državne loterije na ponedeljek 6. novembra. Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek splošne razprave o osnutku za nadzorstvo nad delovanjem zadrug Včeraj je spregovorilo pet svetovalcev - Danes se razprava nadaljuje ten skupek vpra predložila SKGZ, pa je treba ...................................."" SESTANEK UPRAVNEGA SVETA EPT Koristnost sodelovanja med deželo in turistično ustanovo Dežela bo podprla razne pobude, za katere se zavzema turistična ustanova - Nove gradnje na Krasu morajo biti v skladu z njihovo okolico 27. t.m. se je sestal upravni svetlnost je vedno večja. Glede proble-pokrajinske turistične ustanove, seji J mov,^ s ^ katerirn^^je ^eraanjen^Je bornik "za prevoze in turizem dr. Giacometti. Predsednik ustanove dr. Terpin je najprej omenil pozitivne rezultate sodelovanja med deželo in turistično ustanovo, nato pa je načel nekatera važna vprašanja, s katerimi se ustanova še posebej u-kvarja, kot so na primer odprtje igralnice, ustanovitev letoviščarske in turistične postojanke v miljski občini s pridobitvijo poslopja in parka bivšega Lazareta, ki je sedaj v vojaških rokah. Odv. Terpin je tudi poudaril nujnost večjih investicij deželnih sredstev za zasebne in javne pobude v tržaški pokrajini, saj so bili doslej prispevki za tržaško pokrajino porabljeni skoraj iz-ključno za šolski hotel ENALC, ka-terega zgraditev predstavlja zadostitev ne samo potrebam pokrajine, temveč vse dežele in celo države. Zaradi tega izključitev drugih turističnih pobud iz ugodnosti tega deželnega zakona nikakor ni upravičena. Prav tako je zahteval, da se vključi v deželni načrt poleg že predvidenih letališč v Aussa Como, v Lignanu, v Gorici in v Vidmu tudi turistično letališče na Proseku Deželni odbornik za turizem Giacometti je prav tako poudaril koristnost sodelovanja pokrajinske turistične ustanove z deželo, ki ni pogojeno v kakšnih posebnih interesih, kar je dokazal tudi poseg odv. Ter-pina v Londonu za skupno reklamno akcijo v Angliji z Alitalio in BEA za prihodnjo turistično sezono, za kar je izrekel javno priznanje. Nato je dr. Giacometti v kratkih obrisih prikazal bodoče obveze dežele na turističnem področju, katerega važ- zagotovil svojo podporo za njih čimprejšnjo rešitev, zagotovil pa je tudi zanimanje deželnega odborništva za prevoze in turizem, da bo dano na razpolago pomorsko državno področje, na katerem nameravata v skladu z navodili ministrstva za turizem in ministrstva za trgovinsko mornarico, pokrajinska turistična ustanova in Avtonomna letoviščar-ska in turistična ustanova v Trstu zgraditi dve javni kopališči. Upravni svet je odobril prizadevanja odv. Terpina za zaščito javnih lokalov na Krasu da se prepreči, da se pri njih obnavljanju in moderniziranju ne Di izgubljale, kot se žal že dogaja, njihove kraške značilnosti v kričečem nasprotju z okolico, ki jih obdaja, občinskemu odborniku za mestno policijo in nadzorstvo nad živili pa je izrazil željo, da bi se čimprej preselile s Trga Ponterosso vse tiste dejavnosti stojničarjev in krošnjarjev, ki sedaj povzročajo gnečo da se ohranijo samo stojnice cvetličark, za sadje in zelenjavo ter da se povrne trgu in kanalu njegov prvotni videz Ta ukrep pa bi dovoljeval tudi od prtje kakšne ceste Končno je upravni svet ustanove odobril priključitev tujske hiše v Sesljanu, ki je last ustanove, ses ljanski letoviščarski in turistični ustanovi. Pregledali so tudi razpis natečaja, ki ga je pripravila usta-'Vnnm n Na včerajšnji seji deželnega sveta so najprej odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev; zatem so odobrili zaposlitev nekaj državnih uslužbencev v deželni upravi, končno pa so razpravljali o dveh zakonskih osnutkih. Ostavka svetovalca Seme (KPI) pa ni prišla na vrsto, ker je zbolel in bil odsoten. Svetovalci so soglasno odbrili zakonski osnutek o spremembi zakona št. 15. od 18. avgusta 1963, ki vsebuje predpise o delovanju raznih komisij m drugih organov, ki delujejo pri deželni upravi. V bistvu gre za zvišanje nagrade (žetona) članom teh komisij in organov za udeležbo na posameznih sejah. Ta nagrada je znašala doslej 2.000 lir, odslej pa se bo zvišala na 3000 lir Člani komisij, ki niso v državni ali drug: javni službi, so dobivali poleg tega še 2.000 lir doklade, ki se sedaj tudi zviša na 3.000 lir. Ce ti člani slučajno bivajo izven kraja, kjer ima sedež komisija, pa dobivajo tako imenovano «misijsko doklado«, kakor jo določajo državni predpisi. Zatem je prišel na vrsto zakonski osnutek o zadružništvu in o nadzorstvu nad zadrugami. Pismeno poročilo k temu osnutku je pripravil svetovalec Mizzau. Poudaril je, da obravnava zakonski osnutek pravzaprav torišče nadzorstva nad zadrugami ter da bodo sprejeli zakon za njihov razvoj kasneje. Seveda je treba najprej upravičiti to nadzorstvo. Kot Je znano, imajo zadruge predvsem socialen značaj Hkrati pa delujejo na tržišču kot ' ia ter morajo zato ohraniti nova v skladu s skVpom prejšnjega upravnega sveta, za načrt za dve javni kopališči na Mlr-imar skem nabrežju. Po podrobni raz pravi je bil razpi3 soglasno odo bren, predsednik pa pooblaščen, da zadevo takoj izvede. podjetji tudi svojo gospodarsko funkcijo. Od prve zadruge, ki je bila ustanovljena leta 1844 v Franciji, se je zadružništvo globoko preobrazilo, vendar Je ohranilo svoji bistveni značilnosti: socialno in gospodarsko. Prva značilnost se nanaša na dejstvo, da združevanje oseb prevladuje nad kapitalom; druga pa na to, da se gospodarska značilnost tiče vseh podjetij, ki delujejo na tržišču K temu je treba dodati še eno značilnost, to je, da deluje zadruga na gospodarskem torišču v službi članov. Namen zadrug namreč ni dobiček, marveč so ugodnosti, ki jih imajo od delovanja zadrug njihovi člani pri nakupu, predelovanju izročenega blaga itd. Hkrati pa so te ugodnosti tudi gospodarskega značaja, zato Je treba pač vokviriti zadruge v gospodarski sektor. Razen tega pa imajo zadruge tudi stike z zunanjimi podjetji. Ker pa je za zasebna podjetja glavni namen pri-dobitništvo, za zadruge pa korist zadružnikov, je pač nujno, da Je zadruga v primeri z zasebnim podjetjem z gospodarskega stališča na slabšem. Zato ji mora pač javna oblast pomagati in jo podpreti, da Je zmožna na enakopravni podlagi konkurirati z zasebnim podjetjem. Zaradi tega so v vseh naprednih državah uvedli zakonodajo v prid zadrugam. Naša dežela je že sprejela nekaj ukrepov v korist zadružništvu, sedaj pa bo sprejela zakon o nadzorstvu nad zadrugami. Ce torej oblast zagotavlja zadrugam razne ugodnosti, mora tudi biti gotova, I da gre za resnične zadruge in ne za prikrita špekulativna podjetja. Pri nadzorstvu je treba ugotoviti, ali ima zadruga res vzajemne namene in značaj, ali predlaga pravočasno proračune in obračune, ali redno delujejo njeni organi itd. Seveda pa ne sme imeti nadzorstvo značaja pritiska in sitnarjenja, marveč sodelovanja, pomoči in posvetovanja. Poleg tega mora biti nadzorstvo demokratično. V ta namen se mora priznati zadrugam pravica, da izvolijo več članov deželne komisije za zadružništvo. Zakonski predlog predvideva u-stanovitev deželnega seznama zadrug, deželne komisije za zadružništvo in deželnega seznama nadzornikov. S tem se tudi vse zadruge rešijo bremen za nadzorstvo. V zvezi s tem so komunisti zahtevali, da se v deželno komisijo za zadružništvo vključijo tudi predstavniki manjšine. Poročevalec Mizzau je dejal, da si je pristojni odbornik pridržal pravico, da predloži spreminjevalni predlog k členu 13 zakonskega osnutka, da se zagotovi tudi zastopništvo manjšine, če se določenemu sektorju, zastopanemu v komisiji, dodelita več kot dva člana. V razpravi o zakonskem osnutku so včeraj spregovorili svetovalci Volpe (PSU), Morelli (MSI), Mor-purgo (PLI), Bergomas (KPI) in Uril (KD) Morpurgo Je dejal, da ima glede osnutka nekatere dvome in da se bo njegova skupina dokončno izrekla o njem kasneje. Bergomas je predvsem poudaril, da morajo voditi zadruge svojo gospodarsko in socialno politiko, da se morajo demokratično upravljati ter da morajo imeti člani možnost, da vplivajo na njihovo delovanje ne le po enkrat na leto preko občnih zborov, namreč skozi vse leto. De mokristjan Urli pa je poudaril človečansko in socialno vlogo zadrug, ki ne težijo za dobičkom in niso zato pridobitniške. Danes se bo splošna razprava na. daljevala. zahtevale, da se v Skednju namesti še ena učna moč, da bo mogoče otroke porazdeliti vsaj v tri razrede, kar bo vsekakor bolje odgovarjalo pedagoškim zahtevam odnosno ustreznejšemu pouku. Namestnik šolskega skrbnika je odgovoril, da se bo za stvar v odsotnosti obolelega šolskega skrbnika dr. Angiolettija zanimal, vendar pa ni dal mnogo upanja na rešitev perečega vprašanja. Vsekakor gre za zahtevo prizadetih mater, ki je v celoti upravičena, in s tem tudi za upravičeno za htevo vse slovenske javnosti. Nazionale 14.00 17.45 21,30 «11 dottor Zivago« Omar Shariff, Rod Steiger, Julie Christie. Excelslor 15.30 «C’era una volta« — Technicolor. Franscope. Sophia Loren, Omar Shariff, George VViison, Dolores Del Rio. Režija Carlo Pon-ti. Fenice 15.30 »Agente 007 si vive solo due volte« Technicolor. Panavision. Sean Connery. Edeu 16.00 «Due per la strada« Panavision color de lux. Audrey Hepburn, Albert Finney. Režija Stan-ley Donen Graitacielo 16.00 «Un italiano in A-menca« Technicolorscope. Alberto Sordi, Vittorio De Sica. Hit* (Ulica ban eranctscu štev I0J 16.00 «Lo scatenato« Technicolor. Vittorio Gassman, Martha Hyer, Gi-la Golan; režija Franco Indovina Alabarda 16.30 «Una ragazza tutta d’o-ro» Muzikaličen technicolor. Iva Za-nicchi, Patty Pravo Caterina Ca-selli. Filodrammatico 16.00 «Hombre» Technicolorscope. Paul Nevvman, Dyane Cilento. Moderno 16.00 «Matt Helm... non per-dona« Technicolor. Dean Martin, Alm Margareth. Cristallo 16.30 «Quattro bassotti per un danese« Technicolor. Walt Dis-ney, Dean Jones, Suzanne Pleshet-te. Capitol 16.00 «Bella di giorno« Tech-nicolor. Catherine Daneuve, Jean So rel. Prepovedano mladini pod 18. letom. Film je prejel letos nagrado Zlati lev« na filmskem festivalu v Benetkah. Garibaldi 16.00 «La pamtera rosa« — Technicolor. Aurora 16,30 «EIdorado» Technicolor. John Wayne, Robert Mitchum. Impero 15.30 «La bisbetlca domata« Technicolor. E. Taylor, Robert Burton. Astoria 16.30 «Le sette citti d’oro» Technicolorscope. Toni Queen, Richard Reyal. Astra Zaprto. Vittorio Veneto 16,00 «Okay Connery» Technicolorscope. Neli Connery, Daniela Bianchi. Ideale 16.00 «Come rubare la corona dTnghilterra« Technicolorscope. Ro-ger Braun. Abbazia 16.00 «Hawai» Technicolor. Richard Haris, Max von Sydown. Verdi Abonenti na operno sezono za rede A. B, C in D lahko prevzamejo a-bonmajske bloke pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988). Blagajna je na razpolago tudi novim prosilcem za a-bonmaje za sezono, ki se bo začela 9. nov. z Verdijevo opero «Falstaff». Teatro Stabtle Danes ob 20.30 za red C, v sredo ob 16.30 predstave Goldonijeve komedije «Lažnivec». V četrtek zaprto, v petek ob 20.30 predstava za red E. V galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. m 'ti I Krožek K a S I a pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil dr. Drago Gantar in se bo vršil novembra in decembra Vpisovanje traja do 9. novembra od 18. do 19. ure v Tržaški knjigami. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 30. oktobra 1967 se je v Trstu umrlo pa je 24 oseb. Priprave KPI za volilno kampanjo Matere iz Skednja na šolskem skrbništvu Pred dnevi so Dile matere otrok prvega in drugega razreda sloven- , „ drugegi ske osnovne šole iz Skednja pri namestniku šolskega skrbnika kateremu so obrazložile potrebo, da se osnovna šola v Skednju bolje organizira. Sedaj sta namreč tam samo dve učiteljici in gre torej za tipično dvorazrednico, tako da ** šola deljena nekako na polovico so v istem razredu otroci različnih let. Taka ureditev je bila v preteklosti do določene mere upravičena, ker je v zadnjih letih število otrok v tem šolskem zavodu v resnici padlo pod normalo, vendar pa se je sedaj položaj bistveno spremenil, saj je bilo tako lani kot letos, vpisanih v prvi razred zadovoljivo število otrok in lahko tudi na osnovi predvidevanj z gotovostjo predvidimo, da bo podobno tudi v naslednjih šolskih letih. Iz vseh teh razlogov so matere pokrajinski oaoor m pokrajinska nadzorna komisija KPI sta se sestala 14., 23. in 28. t.m. in sta razpravljala o poročilu senatorja Vidalija o volilni kampanji za po litične volitve 1968, na osnovi sklepov nedavnega sestanka CK KPI Po obširni razpravi, katere se je udeležilo 18 elanov, je bilo sprejeto Vidalijevo poročilo, ter sta bili izvoljeni komisija za volilni program in volilna komisija. Nato je bilo sklenjeno, da se bo pokrajinski odbor sestal U. novembra. Na tem sestanku bo podano poročilo v zvezi z deželno konferenco KPI, ki bo 18. in 19 novembra, ter bodo izvolili 45 delegatov tržaške federacije za omenjeno konferenco. rodito 12 otrok, UMRLI SO: 1 uro stara Xenia Carli, 80-letna Caterina Potleca por. Cro-sara. 57-letni Bruno Spolverini, 72-letna Rosa Daneu por. Škrjanec, 75-letna Ester Gante, 62-letni Romano Mercusa, 56-letna Rosa Diviacchl por. Cattunar, 61-letna Bianca Ziliotto, 74. letna Pierina Demarchi vd. di Carnil-lo, 70-letna Elvira Staffet-ta vd. Bon, 79-letna Marina Flaugnatt! 66-letna Bianca MUloch vd. Tomat, 67-letni E-doardo Vagnesi, 56-letni Giuseppe Per narcic, 58-letna Arnela Frinko poi Fabian, 58-leim Francesco Rumen, 82. letna Eugenia Vidotto por. Pacor, 71 letna Ida Tamaro por. Apollonlo, 58 letni Umberto Flego, 91-letna Mattea Zotfc vd. Giaconi, 73-letna Angela Piri cin vd. Maurl, 66-letni Romano Ban 57-letni Giulio Brodonej, 73-letnl Gio-van Battista Fortunati. OD TORKA 31. OKTOBRA DALJE BO tUžfS« posloval VELIKI DVORANI HOTE1A .PALAČE" R0ULETTE - BACCARA RESTAVRACIJA - NIGHT CLUB STRIP-TEASE MEDNARODNE ATRAKCIJE Razna obvestila Slovenska skupnost vabi na počastitev spomina padlih, ki bo 1. novembra od 10. do 12. ure v Ul. Ghega, na pokopališču pri Sv. Ani ob spomeniku bazoviških žrtev ter na Opčinah na pokopališču. SOŽALJE SPDT organizira 3., 4. m 5. novembra za člane in prijatelje tridnevni izlet v Dalmacijo z ogledom Zadra, obiskom čudovitih slapov Itrke ln starodavnega Šibenika Informacije in vpisovanje v Ul. Geppa 9. Opozarjamo, da je še nekaj mest na razpolago in da morajo vsi poravnati vozarimo do ponedeljka 30. t.m Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Mira Dovška daruje družina dr ing. Adolf Močnik 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Mirka Dovšaka darujeta Dujc In Ger-gič 6000 lir za Dijaško matico. Mali oglasi ' KUPIM knjigo «J. Nemec: Gramma-tlca della lingua slovena«. Telefonirati na upravo Usta. Ob izgubi zaslužnega prosvetni ga delavca Mirka Dovška izrek" družini in kriškim prosvetnim o* lavcem svoje sožalje. Slovenska prosvetna zvez* Prosvetni društvi ((Albert Sirk« «Vesna» sporočata, da Je prem«111 zaslužni prosvetni delavec Mirko Dovšak Ohranili ga bomo v trajnem sp0-minu. Naznanjamo žalostno vest, nas je nenadoma zapustil naš d oče in brat Leopold Zavadlav Pogreb pokojmka Do jutri, 1. n°. vembra ob 14.30, iz hiše žalosti n> domače pokopališče. Žalujoči hčerki, sest1* In drugi sorodniki Sempolaj, 31 oktobre 1967 DNEVNA sl (.Zr.A I.EKAHN (od (3 do Ib ure) AlTAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Miani, Drevored Mira-mare 117 (Barkovlje). NOČNA sl.liZKA I.EKAHN (ud 19 30 do 8 30> Dr Gmelner, Ul Giuila 14; Manzo-ni, Ul. Seltefontane 2; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; D’Ambrosl, Ul. Zorutli 19-c 29. t. m. je preminil naš dragi MIRKO DOVŠAK Pogreb dragega pokojnika bo danes, 31 t. m. ob 15.30, iz stanovanja v Sv. Križu št. 323. Žalostno vest sporočajo ŽENA, OTROCI, SNAHA ŽET IN VNUKI Žalovanju se pridružuje DRUŽINA ŠKERL ILL T C ATTt 0R0 VERDE % Kava za izredne prilike Zapustil nas je naš neutrudni in nenadomestljivi sodelavec MIRKO DOVŠAK Ohranili ga bomo v trajnem in nvaležnem spominu VODSTVO IN OSEBJE GRADBENEGA PODJETJA K. BANI C TRST V IrmLili DELAVSKIH ZADRUGAH Dne 30.10.1967 nas Je za vedno zapustil nadragi JOŽE DEVETAK Pogreb dragega pokojnika do v sredo, 1. novembra 196'« ob 15.30 iz hiše žalosti v Nabrežini na domače pokopališče. žalostno vest sporočajo žena IVANA, hčerka ALDA z dru žino ter drugo sorudstvo. Ji VESTI Z ONSTRAN MEJE Na koprski obali so dosegli v 9 mesecih 527 tisoč nočitev Na področju koprske obale ter na Sežanskem in Ilirskobistriškem so od januarja do septembra zamenjali 17 in pol milijona dolarjev Turistični strokovnjaki so napra-v ,, Prve analize o turističnih rezultatih na koprski obali za razdobje januar-september. Podatki so bojj razveseljivi, kot so mislili. V sedmih mesecih so zabeležili 527 “soc nočitev, to je le okrog 20 tisoč manj kot lani v enakem razdobju. Mnogi so namreč mislili, da se bo situacija na Bližnjem vzhodu Porazno odrazila na turistični pro-{Pet, podatki pa kažejo, da ni bilo pistvenega zmanjšanja. V avgustu jo septembru pa je bil turistični jjI'0oit't tako ugoden, da so dosegli * devetih mesecih skupaj lansko-ctno raven. Sorazmerno največji P°rdst nočitev je dosegla Izola, kar •e tu,dj razumljivo glede na nove zmogljivosti. Med tujimi gosti je ono največ Italijanov, sledijo Av-zahodni Nemci in Angleži. ~°sončnih finančnih pokazateljev o devetih mesecih še ni, kaže pa. da bodo ugodni. Samo na področju koprske obale ter na Sežan-~"em in Ilirskobistriškem so za-jnenjali od januarja do konca septembra 17 in pol milijona dolarjev, aar je Za okrog milijon in pol več Rot lani vse leto. * * * Povsod po Primorskem se zaee-jjjajp tradicionalne svečanosti počastitev spomina umrlih. Že vče-jp so bila pokopališča polna lju-m, ki so z jesenskim cvetjem kra- grobove. Kakor vsako leto so tudi letos poskrbele organizacije “'tezo borcev in druge družbenopolitične organizacije za ureditev jn okrasitev grobov padlih borcev m žrtev fašističnega terorja. V I-j‘°h je bila včeraj majhna sveča-nost pred spomenikom padlih. Predstavniki družbeno političnih orga-mzacij so položili vence, v kulturam sporedu pa sta sodelovala pevski zbor in godba na pihala. V terski Bistrici pripravljajo osred-fjjo svečanost jutri na Hribu svo-~°ue. Komemoracije in polaganje j?.ncev pripravljajo tudi v Ajdovci .te in v številnih drugih primor-skih krajih. * * * V Mirnu pri Novi Gorici so čez »dboto in nedeljo praznovali 20-let-luco ustanovitve tovarne čevljev uadran, hkrati pa 60-letnico začet-*a čevljarske obrti v tem kraju, pcvljarska zadruga, ki so jo v “tenu _ ustanovili leta 1907, je bila Tr^eč Prva te vrste v Sloveniji, tradicija se je potem nadaljevala, anes so izdelki Jadrana znani ne , amo v Jugoslaviji ampak tudi pre-ao meja. Na zadnji beograjski raz-?tevi modne obutve je tovarna do-Jtea kar dve najvišji priznanji za tedsko in otroško obutev. * * # četrtek se obeta Kopru pa ■pemben kulturno glasbeni dogo- Društvu prijateljev glasbe je t^jteeč uspel 6 organizirati gosta anje znanega mestnega simfonič-‘®ga orkestra iz Dubrovnika, ki a„.V0(H primorski rojak iz Kanala r-Jteti Nanut. Orkester se je zlasti rjavil s sodelovanjem na duhovniških poletnih igrah, zdaj pa it. n.a gostovanju po Jugoslaviji. j.°c°j (31. oktobra) bo nastopil tu-v Kulturnem domu v Trstu. Or-Aiuter spremlja kot gost violinist fteert Kocsis iz Budimpešte, ki i; ttvajal Mozr"-<-'" koncert za vio-p 4- 4. *•* v T^.tje Soča Koper je odprlo Sn>?vljarski ulici v Kopru še eno ^cializirano trgovino. V njej bo-Jr. Prodajali moško perilo in ple-j.mne. Preureditvena dela so ve-6 milijonov starih dinarjev, j^ojekte pa je napravil Investi bi-^noper. . .» Velik Postojnskem muzeju vzbuja skori° Pdzmrnost razstava Postojna VoiT steletja. Gre za prikaz ražnju? fiesta od leta 1600 do današ-zetvu. ■ • Najbolj zanimiv je izbor pTJrJviusko umetniških upodobitev tejne, predvsem iz 19. stoletja. Seja repentaborskega občinskega sveta V soboto zvečer je bila izredna seja repentaborskega občinskega sveta, ki je razpravljal o nekaterih nujnih upravnih zadevah. Predvsem je prišla na vrsto prošnja nekega tržaškega podjetnika za izgradnjo velikega modernega hleva za rejo prašičev pri Fernetičih. Podjetnik v svoji prošnji pravi, da bi zgradil hlev za 2000 prašičev, da bi bil hlev moderno urejen, da so pristojni organi in pokrajinski veterinar dali ugodno mnenje itd. O tem se je razvila živahna diskusija, v kateri so svetovalci izrazili svojo zaskrbljenost, če bi bil tako objekt zgrajen ob glavni cesti ter blizu hiš, in to na področju, kjer se razvija turizem. S tajnim glasovanjem so soglasno odbili prošnjo. Nato so odobrili izdatek 400.000 lir za ureditev športnega igrišča. Pripeljali bodo približno tisoč kub. m zemlje. Ko bo igrišče urejeno za prvo silo, tako da se bodo lahko že odigrale tekme, bo ustanova CONI prispevala za dokončno ureditev igrišča 1,5 mil. lir. Za ureditev športnega igrišča je občinska uprava zaprosila tudi deželo, da bi dala svoj prispevek. Deželna uprava je odobrila prisoe-vek v znesku 3,5 mil lir, občina pa bo prispevala še 1,5 mil lir. Vladni komisariat je ugodil prošnji občinske uprave in je dodelil izredno podporo v znesku 4 mil. lir za nujna javna dela. S tem denarjem bodo popravili podporne zidove ob cestah, kanalizacijo in tlak na nekaterih cestah. Občinski svet je ob koncu seje še odobril prispevek občine za podporo dijakom srednjih šol za nakup knjig in za prevoz. Skupni izdatek bo značal 290 tisoč lir. Občina bo prispevala 10 odst. dežela pa 90 odst. iiiiiiiiiiii!ii!iiiiiimiiimtiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiim>•«> . mm - m - m . . .. . ustreznih športnih naprav v Štandrežu Pregled delovanja v preteklem letu in načrti za tekoče leto - Izvolili so nov delovni odbor Pred nekaj dnevi je bil v prostorih prosvetnega društva «0. Zupančič« v štandrežu občni zbor domačega športnega društva «Juven-tina». Zborovanje je otvoril predsednik Dino Roner, ki je naprej pozdravil vse navzoče. V poročilu o poslovanju v preteklem poslovnem le- Sledile so volitve novega odbora, t zapel pa jim je zbor »Seghizzi«. Izvoljeni so bili Dino Roner za I Okroglo mizo je pripravila med-predsednika, Aldo Tabaj je bil i narodna organizacija, ki je pod prav tako ponovno potrjen za pod- okriljem UNESCO in evropskega predsednika, Giulio Vidoz za taj- sveta. Udeleženci so obiskali gra-nika ter Marij Čampa za blagajnika, j dove v Devinu, Venzonu, Osoppu, V odboru so še: Milan Pelicon, i Colleredu, Fojdi in Čedadu. Zelo Giorgio Corva, Danilo Silič, Marij Bordon, Franko Marvin, Rudi Ber- tu do 30. junija je navedel sez- i don, Danilo Klanjšček in Močilnik. nam dohodkov, ki so dosegli skupno 1.382.000 lir ter seznam stroškov, ki so znašali 1.282.200 lir. Prebitek v blagajni znaša torej ne kaj manj od 100 tisoč lir. Roner je nato predložil proračun stroškov za tekoče športno leto, ki predvideva 2.295.000 lir. Pri tem upajo, da bodo prejeli od deželne uprave prispevek 200 tisoč lir, za katerega bodo predložili prošnjo in potrebno dokumentacijo. Prav tako računajo na prispevek občinske uprave za plačilo najemnine za igrišče. Kar se bodočega delovnega pro grama tiče, nameravajo tudi pri hodnje leto julija pripraviti plesno zabavo na odprtem. Obnovili bodo tudi tekmovanje za pokal štan-drež, ki je letos odpadlo. Govora je bilo nadalje o še večji pritegnitvi mladine iz štandreža k športnemu delovanju. V ta namen nameravajo organizirati posebno odbojkarsko ekipo, ki bi lahko v najkrajšem času začela tudi s tekmovanji. Tajnik društva Vidoz je poročal članom o športnem sestanku lani novembra v župnijski dvorani v štandrežu, ki se ga je udeležil tudi zastopnik občine rag. Agati. Takrat je bilo govora tudi o mestnem regulacijskem načrtu, ki ne predvideva športnega igrišča za štandrež. Agati je zagotovil, da bodo tudi to Izvedli v okviru zelenih površin ter da bo občina rezervirala v ta namen 50 milijonov lir. Sklenili so, da bodo stopili v stike tudi z drugimi društvi in ustanovami iz štandreža, da bi skupaj poslali pismo županu in tako še bolj podkrepili svojo zahtevo po primernih športnih napravah v štandrežu. Ves zbor, ki se ga je udeležilo precejšnje število članov, je potekel v lepem delovnem vzdušju ;n vsi prisotni so pokazali veliko zanimanje za delo in napredek društva, zlasti pa njegovega športnega izživljanja. Izrekli so tudi željo, da bi k takemu delovanju pritegnili še več domače mladine. so bili presenečeni z obema gradovoma na Goriškem, še posebej s števerjanskim, ki so za njegovo Prireditev se je nadaljevala z nastopom orkestra, ki je zaigral nekaj poskočnic, zakonca Rojsko (žena je pela, mož pa jo je spremljal na harmoniko) sta predstavila slovensko narodno, medtem ko je Lipičar zapel tisto o «Enem starčku». Zanimivi so bili folklorni plesi «Mala polkica» iz Trente, «Pode-gajca»» z Vipavskega in «Do pas-si» iz koprske okolice. Plesalci so nato prikazali rezijske plese, ki so se do danes ohranili v tej dolini. Za zaključek je folklorna skupina zaplesala nekaj istrskih plesov in pa mariarski ples v lepih stiliziranih narodnih nošah. Plese je spremljal orkester, ki je bil dobro dopolnilo dogajanju na odru. Ob koncu prireditve se je napovedovalec Izidor Predan zahvalil za udeležbo na manifestaciji ki spada v okvir kulturnih odnosov med sosednjima republikama ter sosednjimi kraji in ljudmi, ljubitelji kulture in miru. Mladoletni ponovno v zaporu Policija iz Tržiča je aretirala in poslala v sodne zapore v Gorici 16-letnega S. A. hidravličnega delavca iz Tržiča. V noči od sobote na nedeljo je vlomil v avto trgovca Francesca Anastasija iz Tržiča ter odnesel iz njega med drugim tudi aktovko s 87.000 lirami. V nedeljo zjutraj je okradeni prijavil vlom policiji, ki je takoj osumila omenjenega S. A., ki je tiste dni prišel iz zapora v Trstu, kjer je prestal kazen zaradi neki drug presto, pek. Poklicali so ga na komisariat, padlih za svobodo, partizanov in političnih preganjancev. Svečanosti bodo na poljanah miru, pri sporne* nikih padlih, na krajih, kjer so po. lirični preganjanci dotrpeli svojo kalvarijo. Kot vsako leto bo tudi letos na Goriškem več spominskih svečanosti, ki jih prirejajo partizani in politični preganjanci. Osrednja sveča-nost bo na glavnem pokopališču v Gorici, kjer bodo Slovenska kulturno gospodarska zveza, mladina, ANPI, API položile vence na grobove padlih. Udeleženci svečanosti se bodo ob 10. uri zbrali na trgu v štandrežu, od koder bodo krenili na pokopališče. V števerjanu bo komemoracija za padlimi takoj po maši ob 11. uri. K spomeniku padlih bodo položili vence partizani iž števerjana, prosvetno društvo «Briški grič« ter delegacija Zveze borcev iz Kojskega v Goriških brdih. Pevski zbor bo ob tej priliki zapel dve pesmi. Udeleženci svečanosti bodo nato Ob 12. uri odšli v Gonjače, kjer bodo položili še tri vence k spomeniku padlih slovenskih in italijanskih partizanov v Brdih, zbor pa bo tudi tamkaj zapel dve žalostinki Predstavniki prosvetnega društva «Ivan Trinko» iz Čedada bodb položili šope rož na partizanske grobove na ookooališču v šent Lenar-du in v Matajurju. V šent Lenardu je pokopanih 13 partizanov, ki so pred 8. seotembrom 1943 padli v bitki pri Zamiru, v Matajurju na jih je pokopanih 11 ter šo padli v spopadu z nacisti v tej vasi. Partizani iz Pevme, z Oslavja in iz šent Mavra bodo položili venec ob 9. uri k spomeniku padlih, še pred tem pa bo generalni konzul v Trstu ing. Tepina položil venec na pokopališču. Sovodenjska občinska uprava bo položila venec k spomeniku pad!:h ob 11. uri. V občini Doberdob bo 'o partizani položili vence na grobo, ve in k spomenikom padlih (Na sliki prodaja krizantem pri pokritem trgu v Gorici). Protestna stavka v Solvay Včeraj dopoldne ob 10.15 do 12.15 je bila v tovarni Solvay protestna stavka delavcev proti zapori podjetja, ki je popolnoma uspela. Ob 10.30 je bilo pred tovarno sindikalno zborovanje, na katerem so govorili Ulian za CGIL, Padovan za CISL in Marchesan za UIL. Zbora vanje je poteklo mirno in v redu. %sumi« HO let odlične kvalitete ZA DOLGOLETNO ZAUPANJE OB 90-LETNICI 1 ^ ČOKOLADA GORENJKA I! PO ZNIŽANIH BONBONI BACCHUS BAR 1 CENAH: P BONBONI FRUCTUS BAR I! ^ ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI • POHITITE V NAŠO TRGOVINO severno stran uredili učinkovito i kjer je kmalu priznal tatvino, na razsvetljavo. | kar so ga aretirali. iiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Avtomobilista sta podrla pešca in kolesarja Električar je padel z lestve z višine 8 m Ko je hotel včeraj popoldne o-krog 15.30 ure 73-letni Bogomir Terpin, ki stanuje v Gorici Ul. Torriani 30, prečkati cesto v Drevoredu XX. septembra v Gorici, ga je pri hiši št. 142 s svojim avtom Volkswagen 29-letni Eugenio Primozig iz Gorice Ul. Vinci 5, ki je prihajal na cesto z nekega bližnjega dvorišča. Terpina so z avtom Zelenega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na desnem kolenu, verjetnega zloma desne stegnenice ter drugih Ogled gradov v Gorici in Števerjanu Udeleženci okrogle mize o gradnji strednjeveških grajskih utrdb, W so jo prejšnji teden priredili v Vidmu, so obiskali tudi Goriški I poškodb, grad in Formentinijev grad v štever. Sinoči okrog 18.30 ure so pri-janu, kjer so jim pripravili kosilo, | peljali v civilno bolnišnico 39-let- ........>■»»■»»»»....................................... Urnik trgovin za praznike Zimski urnik javnih lokalov Umik trgovin za dan mrtvih in dan oboroženih sil. Torek, 31. oktobra: vse trgovine se lahko zapirajo pol ure kasneje, mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. Dan mrtvih, 1. novembra: zaprte bodo vse trgovine, v dopoldanskih urah bodo odprte samo mlekarne in pekarne, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Četrtek, 2. novembra: vse trgovine bodo odprte ves dan. Petek, 3. novembra: trgovine so lahko odprte pol ure dlje, mesnice bodo odprte tudi med 16. in 20. uro, pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan. Sobota, 4. novembra, (dan obora Ženih sil): vse trgovine bodo ves dan zaprte, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Nedelja, 5. novembra: vse trgovine bodo zaprte ves dan, pekarne in mlekarne bodo odprte samo da poldne, mesnice bodo odprte med 7. in 11. uro. Ker sta v tednu med 29. okta brom in 5. novembrom kar dva praznika, trgovski lokali ne bodo zaprti zaradi tedenskega počitka. * * * Od 1. novembra letos do 14. maja 1968 bo veljal za javne lokale naslednji zimski umik: Vsi javni lokali se bodo odpirali ob 6. uri, zaprli pa se bodo takole: Restavracije, gostilne, kavarne, bari, prodajalne brezalkoholnih pijač se bodo zapirali ob 24. uri, gostilne s kuhinjo ob 23. url, osmice ob 21. uri. Rekreacijski krožki (Enal Cral. Acli itd.) se bodo zapirali v Ga rici ter občinah Gradež in Tržič ob 24. uri, v vaseh občine Gorica in ostalih občinah ob 23. uri; izjema so sobote, nedelje in prazniki, ko so lahko odprti do 24. ure. nega Silvana Toscanija iz Gorice Ul. Baiamonti 14. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve noge ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Toscani je izjavil, da se je malo prej peljal s kolesom po Ul. Garzarolli proti mestu ko ga je blizu kapelice podrl neznan avtomobilist, ki se je odpeljal dalje ne da bi se ustavil. Cestna policija sedaj išče avtomobilista, za ka terega pa ranjeni ni mogel dati točnejših podatkov. Za 15 dni so pridržali na zdravljenju 30-letnega delavca pri ENEL Giuseppa Brandolina iz Kaprive. Ko je bil okrog 14. ure na delu v Tržiču za svoje podjetje, mu je spodrsnilo na lestvi ter je padel z višine 8 m na cesto. Pri tem se je udaril v prsni koš In verjetno zlomil desni gleženj ter dobil tudi notranje poškodbe. Na delu v mizarski delavnici se je ranil z električnim svedrom mizar 42-letni Candido Vidoz iz Gorice Ul. Persoglia 20, na levi roki. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 8 dneh SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstava Jake Stoke »Anarhist« najavljena za danes v Kulturnem domu v Gorici je preložena na nedeljo, 5. novembra ob 16. uri. S skuterjem se je zaletel v skalo ob cesti pri Gabrjah Z vespo športnega tipa se je včeraj zjutraj nekaj pred 4. uro peljal iz Gorice proti Dolu 27-letni Mario Gergolet, doma iz štaran-cana. V bližini Gabrij, ali točneje pri km 13 je iz neznanih vzra kov izgubil kontrolo nad svojim vozilom, zavozil s ceste In zadel v skalo ob njej. Z avtom Želenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi trojne rane na lasišču, pretresa možganov in drugih poškodb. Karabinjerji iz Gabrij, ki so napravili zapisnik o nesreči, so ugotovili le manjšo škodo na skuterju. Gorica VERDI. 16.30: «Come le foglie al vento...», Rock Hudson in Lau-ren Bacall, ameriški barvni film. CORSO. 17.15: «E! Dorado«, J. Way-ne, R. Mitchum in A. Kolt. Arna. riški barvni film. MODERNISSIMO. 17.15-22: «11 sa. pore della pelle«, Lefteris Vour-nas in Floretta Žana, francoski črnabeli film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.30—21.30: «Duello nel mondo«, R Harrison in D. Boscherro. Barvni koprodukcijski film \ 1TTORIA. 17.15—21.30: « L’occh:o caldo del cielo«, R. Hudson, K. Douglas in D. Malone. Ameriški film v barvah. Tržič AZZURRO. 17—22: «E1 Ciorro«, R. Taylor in R. Monteros Barvni film. EXCELSIOR. 16—22: »La Bibbia«, A. Gardner, P O. Thoole in S. Boyd Kinemaskope v barvah rRINCIPE. 17.30-22: «Ange!ica av. venturierao, M. Mercier in n Ga lin. Kinemaskope v barvan. if onkc EXCELSIOR. Zaprto. RIO, 19—22: »Agente Joe VValker — operazione Estremo Oriente«, T. Kendail. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči e odprta lekarna AL CORSO Marzini na Korzu Italija 10 - tel 2443 ’ V TRŽIČU Danes ves dan m ponoCi je odprta v Tržiču lekarna »S NICOLO« dr. Giorgio Olivetti — Ul 1 Ma» gio 94 - tel 733-28 V RONKAH Danes ves dan in ponoči )e odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-ztene-^jVermeUan, Ul Garibaldi 3, le .ta Prispevajte DIJAŠKO MATiCOJ Vojaške služnosti v slovenskih občinah Vojaške služnosti poznamo Slovenci v Italiji že 43 let, saj jih je vpeljal najpoprej fašistični režim s kraljevskim odlom št. 11122 z dne 23. maja 1924. Sedanje vojaške služnosti v deželi Furlanija-Julijska krajina pa niso niti milejše niti manj obsežne. Ker živijo Slovenci posebno v občinah, ki leže v neposredni bliži državne meje, so posebno prizadeti po gospodarskih posledicah, ki jih povzročajo vojaške služnosti. V deželi Furlanija-Julijska krajina je 130 občin, ki jih bremenijo vojaške služnosti. Krajevne oblasti, zlasti parlamentarni politiki so si večkrat prizadevali, da bi vsaj omilili zakonske predpise, ki nalagajo vojaške služnosti, ker ni moč niti misliti, da bi v sedanjih razmerah lahko računali na odpravo teh služnosti. Zanimivo je dejstvo, da dve sosednji državi Avstrija in Jugoslavija, ki mejita na deželo Furlanija-Julijska krajina, vsaka s svojim posebnim družbenim sistemom, ne poznata nobenih vojaških služnosti in niti omejitve turističnega življenja, kakor na primer fotografiranja na celotnem njunem ozemlju, in seveda tudi na obmejnem ozemlju z Italijo. Tudi najnovejši obisk predsednika italijanske vlade Mora v Vidmu, dne 14. oktobra 1967 v palači Belgrado, so furlanski parlamentarci izkoristili, da bi ga opozorili na ta izredno težak gospodarski problem, ker obsežne vojaške služnosti na skoraj polovici celotne deželne ozemeljske površine onemogočajo pravo načrtovanje in povzročajo stalno ŠKOdo zasebnikom in še bolj skupnosti z razvrednotenjem velikanskih nepremičnin. Vsem je bilo jasno, da mora Aldo Moro samo eno odgovoriti, da ni moč odpraviti vojaških služnosti, ker gre za interese vojaške varnosti, ampak da je mogoče le objektivno proučiti in določiti, v katerih primerih je mogoče olajšati, po besedah samega predsednika vlade, breme, ki »tišči, brez opravičenega opravičila, deželno gospodarstvo.* V intervencijah za olajšanje nekaterih krajevnih služnosti se je izkazal posebno cedadski župan in senator Pelizzo, ki je kot nekdanji državni podtajnik za narodno obrambo pač dobro poznal ta problem in je zato pogosto interveniral v korist občin in tudi raznih gospodarskih skupin v čedad-skem okraju in tudi drugod po Fulaniji. O vsem tem so poročali časopisi, verjetno iz razumljivih razlogov državne varnosti tako, da se ni nikdar vedelo, v čem so bile te olajšave, ki jih je deloma dosegel Pelizzo, in seveda tudi ne kakšne, kolikere so te služnosti, ker bi se morda že točnejše obeleževanje in ugotavljanje teh služnosti, imelo za kršenje vojaških tajnosti. Javnost je le vedela, da so služnosti hude, ne pa zakaj so tako hude. Seveda je pri takih razmerah potem težko gospodariti in še težje načrtovati, kar se posebno pozna deželnemu idejnemu načrtu, kot so ga sporočili javnosti prek listov. Po vesteh, ki so jih javili tik pred najnovejšim obiskom predsednika vlade v Vidmu, naj bi bile tri vrste vojaških služnosti. Prva vrsta služnosti obsega 37 občin, druga 24 občin, tretja, najtežja pa 69 občin. Nekatere občine so prizadete od vseh treh vrst služnosti. Nobena slovenska občina v videmski pa tudi goriški pokrajini ni izvzeta, pa tudi ne narodnostno mešane občine. Prva vrsta vojaških služnosti obsega obmejna ozemlja. Na splošno podreja ta vrsta služnosti vse nepremično lastnino v obsežnem ozemeljskem okviru vojaški oblasti, ki ima pravno oblast, po lastni uvidevnosti, dovoliti ali pa odbiti «nulla osta* (pristanek) za kakršno koli vrsto sprememb v okolju. Vse zgradbe, tiste ki so že prej obstajale ali pa so bile dovoljene, so podvržene obveznosti, da jih lahko vojaške oblasti porušijo ali pa razlastijo, in zaradi tega, načelno, postanejo pravno nestalnega značaja. Možno je izplačilo odškodnine. Površina 37 občin, ki spada v to vrsto vojaških služnosti, znaša 2182 kvadratnih kilometrov ali pa 28 odst. deželne površine. Vse te občine spadajo tudi v Karnijsko skupnost in obsegajo torej vso Karnijo, Dolino Bele ali Železni kanal in pa Kanalsko dolino. Slovenska občina je Rezija, a narodnostno mešane občine so Pon-teba, Naborjet-Ovčja ves in Trbiž. Druga vrsta vojaških služnosti velja tudi za druga vojaško pomembna ozemlja. V deželi Furlanija-Julijska krajina so podvržena tej drugi vrsti vojaških služnosti občine v predalpskem in pred-hribovskem svetu. Gre za 24 občin s površino 939 kv. km, ali 21 odst. deželnega ozemlja. Tudi pri tej vrsti veljajo podobne obveznosti kot pri prvi vrsti. Lastniki morajo zaprostiti za »nul-la osta* vojaške oblasti, toda samo v primerih pomembnih zgradb. Vojaške oblasti pa lahko določijo, da jih morajo vprašati za dovoljenje tudi pri manjših spremembah ozemlja. Ta vrsta služnosti obsega jedro slovenskih občin Beneške Slovenije in narod nostno mešane občine. Tele so slovenske občine iz tega pasu vojaških služnosti: Dreka, Grmek, Brdo, Podbonesec, sv. Lenart, Špe-ter, Sovodnje, Sredn'e, Tipana. Narodnostno mešane občine pa so Ahten, Fojda, Prapotno, Tarčent, Tavorjana in Dolenje v goriških Brdih. Tretja vrsta vojaških služnosti je najtežja, saj podvrže ozemelj sko lastninsko površino posebnim vojaškim gradnjam in obrambnim delom ter prepoveduje lastnikom, da bi karkoli spremenili na svojem ozemlju. Lastniki morejo doseči od vojaških oblasti razveljavljenje obveznosti, toda nimajo pravice do nobene odškodnine v primeru , da sklenejo vojaške oblasti, da je treba porušiti novo sezidano zgradbo, ali pa da jo vojaške oblasti na kak način poškodujejo. V to vrsto posebnih vojaških omejitev spadajo določeni obrežni pasovi Tilmenta, Idrijce in Soče in del obmejnega pasu z Jugoslavijo. Gre za 68 občin s 302 kv. km površine. Vojaška oblast je medtem skrčila ozemlje, obremenjeno s to posebno vrsto služnosti, za 30 odst. in ga na novo vzpostavila na o-zemlju oglejske občine. Slovenske občine, ki jih bremenijo te vrste vojaških služnosti so: Brdo, Podbonesec, Rezija, Sv. Lenart, Speter, Tipana. Narodnostno mešane občine so: Ahten, Fojda, Naborjet-Ovčja ves, Ponteba, Tavorjana. V goriški pokrajini so prizadete te slovenske občine: Štever-jan in Savodnje, od narodnostno mešanih občin pa Gorica, Krmi n, Dolenje. Kar je najhuje pri tej tako težki vrsti vojaških služnosti, je dejstvo, da je prizadeto pri nekaterih občinah med Idrijco in Tilmentom okoli 50 odst. vse zemeljske površine. Če govorimo z brutalnim realizmom, potem moramo povedati, da je prebivalstvu iz tipično emigrantskih krajev vseeno, kaj se dogaja na njihovi zapuščeni zemlji. Hribovske zemlje in hribovskih starih hiš in hlehov po emigrantskih vaseh v Beneški Sloveniji pa nihče ne kupuje. Zato tudi vojaške služnosti v slovenskih hribovskih občinah ne povzročajo tiste škode, kot jo v ravninskih krajih, zlasti v industrijskih krajih okoli Manzana in drugih industrijskih središčih. Po množični e-migraciji in begu kmetov s podeželja ne morejo vojaške služnosti še bolj znižati cene že tako razvrednotene zemlje in kmečkih zgradb, kot jo je že emigracija in propad kmetijstva. Zasebniki imajo od vojaških služnosti v hribovskih emigrantskih krajih manj škode kot skupnosti, pa imenujmo te skupnosti Beneško Slovenijo, občine, pokrajino ali pa deželo, konsorclje in ustanove za gorsko gospodarstvo, za hidrološka dela in razna dolgoročna dela za izboljšavo kmetijstva. Posebno dežela, ta nova ustanova, ki hoče z načrtovanjem v deželnem obsegu spremeniti in reformirati dosedanje socialne in gospodarske strukture, ima pred seboj nepremakljivo klado vojaških služnosti. Tako je v manjši meri z vsemi drugimi ustanovami kolektivnega značaja. Ker je sleherna lastnina v krajih, kjer se še naprej širijo vojaške služnosti, pravno nestalnega značaja, ni misliti, da bi tako stanje omogočilo ostvarjanje perspektivnih načrtov za bodočnost. Velika industrijska podjetja Italije vidijo, kako se v Furlaniji že sedanja srednja in majhna industrijska podjetja otepajo z zaviralnimi formalnostmi vojaških služnosti, kako je vsako razširjanje obratov tvegano spričo čuječnosti organov, ki vodijo vojaške služnosti. Karnija, Beneška Slovenija, Železni kanal in posebno hudo vsa zemlja med Idrijco in Tilmentom ne vidijo skozi mrežo omejeval nih predpisov, ki motijo redni potek na trgu z nepremičninami, nobene prave prihodnosti. Huje kot Beneška Slovenija so pa prizadete slovenske in narodnostno mešane občine na Goriškem, ki jih emigracija še ni toliko spodjedla in kjer zemlja še ni toliko razvrednotena ter jo zato še bolj prizadenejo vojaške služnosti. Fašistični zakon iz leta 1924 je bil res diskriminacijski proti Slovencem in Hrvatom v takratni Julijski krajini, ker je udarjal predvsem po njihovi zemlji ob meji. Sedanje vojaške služnosti pa u-darjajo po vseh ozemljih dežele, predvsem pa po notranjem gorov ju Karnije in po predalpskih in predhribovskih krajih Furlanije in obmejnega Goriškega, torej brez razlike po furlanski in slovenski zemlji. Emigrantski kraji Furlanije, slovenski in furlanski, čutijo, da jim obstoj vojaških služnosti zatemnuje prihodnost, da bo zaradi njih težje ustanavljati delovna mesta v industriji. Zato so nujno na strani vseh političnih krogov v deželi, ki se borijo proti sedanjemu sistemu vojaških služnosti. A. K. Pred nocojšnjim koncertom dubrovniškega orkestra Dubrovnik, najbolj znano letoviško mesto ob vzhodnem Jadranu, ima staro glasbeno tradicijo, že leta 1930 je imel svoj ansambel. Toda prišla je vmes vojna z vsemi ustreznimi posledicami in novi ansambel, ki se bo nocoj predstavil tržaškemu občinstvu, datira iz povojne dobe, kajti nastal je takoj po končani vojni. V prvih letih po vojni pa je dubrovniški mestni orkester doživljal velike težave gmotnega in tudi drugačnega značaja. Predvsem je primanjkovalo kadrov, glasbenikov. Ko pa je bila organizirana v mestu glasbena šola, je bil ta problem rešen in tedaj se je kakovostni napredek ansambla stalno dvigal, vse do današnjih dni. K temu so pripomogli številni glasbeni delavci, med njim: Vinko Sa-grestan, Spiro Veselinovič, Zdravko Cobenzel, Klaro Miserit, dr. Krešimir Kovačevič in končno od leta 1959 naš rojak Anton Nanut, ki je v svojem skoraj desetletnem delu pripeljal ansambe' do zavidljive višine in je letos, 12. avgusta, priredil jubilejni — že 1000. koncert. Orkester je v svojem 20-letnem delovanju stalno bogatil svoj repertoar, tako da razpolaga sedaj s 100 simfonijami, nad 30 spremljavami za standardne solistične inštrumentalne koncerte strogo komornih del za godalni orkester in še posebej za pihala in za ostala standardna orkestralna dela. Dubrovniški mestni orkester izvaja klasična dela iz tuje in domače glasbene literature. Veliko pozornost posveča tudi Sorkočeviču in Jarnoviču, ki ju bomo danes ponovno predstavili tržaškemu občinstvu. Dubrovniški skladatelj Luka Sor-kočevič se je rodil v Dubrovniku leta 1734 kot potomec patricijske rodbine. Dubrovnik je bil tedaj še vedno močan kulturni center, ki je omogočal, da se je umetniško življenje razvijalo v ugodnejših razmerah kakor v drugih pokrajinah slovanskega juga. Prve glasbene nauke je mladi Lulca dobil v Dubrovniku, kasneje pa se je verjetno šolal v Italiji O njegovem življenju, ki se je tragično končalo 11.9.1789, ko je napravil sa- momor, nam ni dosti znanega. Zapustil pa je nekaj glasbenih del, ki so se ohranila v izvirniku ali v prepisih v biblioteki samostana «Malih bratov» v Dubrovniku. Njegov glasbeni opus ni obsežen, a je pomemben za razvoj hrvat-ske glasbe. Sem spada 6 simfonij, sonata za violino in klavir in vrsta vokalnih skladb. Sorkovičevičeva simfonija v d-duru vsebuje niz zanimivih glasbenih zamisli, ki jih odlikujeta iskrenost in neposrednost. Ivan Mane Jarnovič (1745-1804) se je v drugi polovici 18. stoletja pojavil v glasbenem svetu kot violinski virtuoz in skladatelj ter je njegovo ime kmalu zaslovelo po vsej Evropi. Bil je učenec ital. skladatelja Lollija. Dobro podkovanega v glasbi 1770 srečamo v v Parizu, kjer se z uspehom udejstvuje kot violinist, obenem pa ob- javi svoja prva dela Nekaj let kasneje postane član dvornega orkestra v Berlinu. Po krajšem bivanju v Varšavi se napoti v Petrograd. Bivanje v ruski prestolnici šteje v njegovo najbolj uspelo obdobje. Nemirni duh pa ga je znova napotil preko Evrope. Več let se je zadržal v Londonu in Berlinu. L. 1802 ga zopet srečamo v Petrogradu, kjer je 29.11.1834 umrl. ......................................................................................................................■■um........mi.............................................iiiiiiiiMiiimiiiimmiiimuiiimi.................niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii............................................ KLJUB STOLETNIM NAPOROM IN ŠTEVILNIM POSKUSOM Albanci so dobili abecedo šele pred šestdesetimi leti Prve beležke že pred 600 leti - Sestanek v Bitolju - Tri narečja V zadnjem času se v Albaniji piše manj kot se je pred letom in več. Človek ima vtis, kot da se vlada v Tirani ne »aeania vec, Kot se je prea časom in po nekaterih vesteh so se tudi njeni odnosi s sosednimi državami vsaj do neke meje izboljšali. Toda ne mislimo sedaj govoriti o Albaniji in njenih odnosih do sosednih držav ter o albanski politiki nasploh, pač pa se_ borno, ustavili pri Albancih kot takšnih in sicer v zvezi z nekim jubilejem, ki ga bodo Albanci slavili v začetku prihodnjega leta. Pravzaprav bodo Albanci v januarju prihodnjega leta slavili dva jubileja in sicer 500-letnico smrti legendarnega albanskega heroja Skenderbega in 60-letnico albanske abecede. Ustavimo se pri abecedi. Pot do albanske abecede je bila dolga m naporna, podobno kot je bila dolga in naporna pot do osvoboditve albanskega ljudstva. Pravzaprav ti dve poti tečeta nekako vzporedno, s to razliko, da je albansko ljudstvo prišlo do abecede nekaj prej kot do svobode, do svoje lastne države. Albanska abeceda je nastala 1908, albanska država pa 1912, ko se je Albanija osvobodila turškega jarma. Toda leto 1908., ki označuje nastanek albanske abecede, je dejansko le krona stoletnih teženj in naporov albanskih rodoljubov za skupno, za enotno albansko a-becedo. V središču enega izmed nekdanjih turških vilajetov (provinc), v sedanjem jugoslovanskem mestu Bitolj so se tajno, da bi turške oblasti ne vedele, zbrali tega leta številni albanski razumniki in rodoljubi na tako imenovani «Kongresi i Manastirit* (bitoljski kongres). Tu so predstavniki posameznih albanskih pokrajin in mest načeli vprašanje albanske abecede in po daljših IMIIIUIIIlIllilliliiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiH LIBRI E RIVISTE DTTALIA. Ras-segna bibliografica mensile. N. 210-211. Anno XIX. Agosto Set-tembre 1967. Prresidenza del Con-siglio dei Ministri. Servizi Infor-mazioni e Proprieta Letteraria. Roma. UH..................m.................III........... fliiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiMMiiiMiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaše zamisli se bodo izkazale kot pravilne. V družini ali družbi neplodna raz prava. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prvi uspe hi še ne pomenijo vsega, kot prva lastovka še ne pomen' pomladi. Nesporazum, ki bi ga ne bilo treba. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Po vršnost se včasih hudo maščuje. Pa zite. Ne stavite le na enega konja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vtikanje v tuje zadeve se pogosto drago plača. Vaši odnosi do bližnjih niso vedno korektni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Včasih si prevzamete tudi kako nalogo, ki ni vaša. V družbi a prijatelji se boste razvedrili. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne bi vam bilo treba nakopati si neprijetne obveznosti. Drugič pazite. Ljubo sumnost je povsem odveč. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Prvi vtisi še ne pomenijo da boste delo opravili z lahkoto. Srečali se 'boste s starim prijateljem. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Poslovni stiki znajo postati tudi burni. Kontrolirajte se. Razpoloženje ne bo najboljše. STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Na delu se boste izkazali ne bo pa tako v družbi. Omejite svoja po znanstva. KOZOROG tod 21.12. do 20.1.) 0-koli vas se nekaj plete Bodite bolj pozorni. Sebi in svoicem posvetite VGO CilSH VODNAR (od 21.1 ao 19.2.) Ni nujno, da ste vi prvi. Včasih je bolje hiti zadnji. Ljubljena oseba vas ceni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Čeprav predstojniki nad vami ne bodo navdušeni, si ne belite glave. Spoštujte tudi svoje nasprotnike. razpravah je bila z večino glasov sprejeta današnja albanska abeceda — latinica. Pi-i r.2 w treba veaeti, da je bilo pred tem že veliko poskusov, da bi se formirala albanska abeceda, da pa so Turki surovo kaznovali vsakogar, ki se je bil lotil te akcije. In vendar so bile prve šole, na katerih se je poučevalo v albanskem jeziku, že pred 80 leti. Leta 1887 so neki albanski prosvetni delavci skle-. nili in pod obliko grških odprli albanske šole ter v njih poučevali v albanskem jeziku. Albanska pisana beseda pa se omenja že mnogo mnogo prej. Že leta 1332 barski nadškof omenja pisano albansko besedo. Bil je to nadškof v Baru. ki je pisal o tem pod pseudonimom francoskega opata Broccarda. »Francoski opat* Broccard piše: «čeprav imajo Albanci povsem drugačen jezik od latinskega, v svojih knjigah vendarle uporabljajo latinske črke*. Podatki, ki nam jih posreduje ta «francoski opat*, nas opravičujejo v domnevi, da je bil albanski pisani jezik, pa čeprav v latinščini, v rabi že tedaj in to tako v cerkvene kot tudi v druge, to je posvetne namene. Po zapiskih slovitega zgodovinarja Marina Barletija in sicer v njegovem delu «Obleganje Skadra* je bilo okoli leta 1504 več albanskih verskih in tudi književnih del. Kot zanimivost bi mogli navesti tudi miniaturni besednjak albanskega jezika, ki ga je 1496. leta sestavil »svetovni potnik* Arnold von Harf. Sicer je bila prva večja knjiga, napisana v albanščini, in sicer Gjon Buzukuova »Mesha-ri» objavljena že leta 1555, toda v abecedi, ki jo je Buzukua uporabil pri svojem delu »Meshari*. zasledimo tudi nekatere črke bo-sančice. Prav tako je zanimivo, da je Dositej Obradovič, ko je živel kot učitelj v južni Albaniji (bilo je to 1768), predlagal Albancem, naj uporabijo za svoj jezik cirilico, kar so nekateri, vsaj začasno, tudi sprejeli. Do «Kongresi i Manastiri*, to se pravi do sestanka razumnikov in rodoljubov v sedanjem jugoslovanskem mestecu Bitolj, so Albanci uporabljali najrazličnejše abecede in sicer ločeno po pokrajinah, pod vplivom pač okolja, v katerem so živeli, ali pod vplivom sosedom. V nekaterih krajih so uporabljali latinico, drugod cirilico, pa tudi grške in celo arabske črke. In tako je prišlo do paradoksa, da so v dobi turške nadoblasti pripadniki istega naroda pisali v različnih abecedah. Albanski književnik, znani realist ajupi, je že 1898. leta v neki svoji razpravi vneto pozival rojake — seveda razumnike — naj ustvarijo ali sestavijo enotno abecedo. Podobno so se zavzemali za enotno abecedo tudi drugi albanski pisatelji, razumniki in radoljubi. Toda uspehov ni bilo. Vsaj takojšnjih ne, dokler niso dozoreli pogoji. Zaradi tega je bil sestanek razumnikov v Bitolju leta 1908 izredno pomemben zgodovinski datum za vse Albance in to ne glede na to ali živijo sedaj v Albaniji ali v Jugoslaviji, to je na Kosovu, v Metohiji, Makedoniji, Črni gori ali v sosedni Grčiji, ali pa v Kalabriji (Italija), v Besarabiji, ali v Turčiji. Toda s sprejetjem skupne abe- cede ni bilo rešeno tudi vprašanje skupnega jezika. Različni pravopisi, različna narečja opažamo v aibansKi književnosti še dolgo. V glavnem imamo opravka s tremi narečji in sicer s toskijskim narečjem, ki se uporablja na jugu, gegijskim narečjem, ki se u-porablja na severu ter z albasan-skim narečjem, ki se uporablja v srednji Albaniji. Toda čas in napori so odstranili tudi to anomalijo. Vtem ko je do zadnje vojne prevladovalo v književno- ■ sti in v javnem življenju alba-sansko narečje, to se pravi narečje srednje Albanije, se v zadnjih dveh desetletji« uveljavlja v knjižnem jeziku toskijski dialekt, to se pravi narečje južne Albanije. To narečje je bilo tudi uradno proglašeno za knjižni jezik Albanije. Tudi Albanci, ki živijo v Makedoniji in imajo svoje kulturno središče v Skopju, uporabljajo pravopis, ki so ga sestavili v Tirani kot osnovno vodilo albanskega knjižnega jezika. V tem narečju sta tudi dve albanski publikaciji, ki izhajata v Skopju. Na Kosovu in v Metohiji, z glavnim središčem v Prištini, ki je hkrati tudi najmočnejše kulturno središče albanske manjšine v Jugoslaviji, pa se držijo še vedno severnega to se pravi gegijskega albanskega dialekta in šele v zadnjem času so se lotili prehoda na toskijsko narečje, ki je, kot smo že rekli, bilo proglašeno za osnovo za albanski knjižni jezik. Italijanske ceste • V' so ze prenasicene Nova stroka: izvedenec za pomoč pri cestnih nesrečah RIM, 30. — Danes se je zaključila državna konferenca izvedencev za prometne incidente. Konference sta se udeležila tudi podtajnik za prevoze senator Florena in poslanec Vittorio Cervone. Senator Florena je tudi predlagatelj zakonskega načrta, ki predvideva, da se izvedenci za prometne incidente vključijo v svojo zbornico. Tu pa ne bomo pisali o novi strokovni zbornici, za katero menijo, da je zelo potrebna, ker zagotavlja ljudem, ki so v prometnih incidentih prizadeti, bolj strokovno varnostno pomoč, pač pa se bomo iKtaTili pri nekaterih podatkih o cestnem prometu v Italiji nasploh. Senator Florena je v svojem posegu, ob zaključku konference, rekel, da je leta 1952. torej ored 15 leti, krožilo po italijanskih ce stah v celoti okoli dva milijona motornih vozil, deset let pozneje, torej leta 1962, je bilo na italijanskih cestah že okoli 10 milijonov motornih vozil, to se pravi vseh vozil na motorni pogon, torej motornih koles, triciklov, avtomobilov, tovornjakov in take imenovanih industrijskih vozil. Leta 1964 se je število motornih vozil povečalo že na 11 milijonov 800 tisoč. V lanskem letu so Italijani potrošili za nakup novih ah rabljenih vozil 590 milijard lir. V svojem nadaljnjem izvajanju je senator Florena rekel, da no v razmeroma kratkem času krožile po italijanskih cestah že 18 milijonov motornih vozil to se pravi po eno vozilo na tri prebivaice ali po 60 na vsak kvadratni kilometer. Ob tem naglem napredovanju motorizacije pa smo priča tudi ustreznemu naraščanju prometnih incidentov. Res je sicer, da je Italija, kar zadeva omrežje avtomobilskih cest, že na drugem mestu v Evropi, takoj za Zahodno Nemčijo, toda z druge strani so italijanske ceste v splošnem prenasičene s prometom in v tem najdemo tudi enega izmed vzrokov za tolikšni «krvni davek*, ki ga pri nas zahteva motorizacija. Statistični podatki, ki ne dopuščajo ugovorov, pravijo, da je motorizacija tretji najpomembnejši vzrok smrti v Italiji. Največ smrti zahtevajo bolezni srca in ožilja, takoj za terni je rak, na tretjem mestu pa je — motorizacija. Svoja izvajanja je podtajnik za prevoze podkrepil s statističnimi podatki. Med drugim je glede tega povedal, da je bilo leta 1963 na italijanskih cestah 350 tisoč prometnih nesreč, tri leta kasneje se je število nesreč skrčilo na 308 tisoč. Če po eni strani smemo reči, da se je na račun raznih ukrepov število cestnih nesreč, kljub povečani motorizaciji, skrčilo, je tudi res, da se je število smrtnih žrtev medtem povečalo. Tako smo letos v samih šestih mesecih imeli že skoraj 5000 smrtnih primerov, kar je za obilna dva odst. vec kot v istem razdobju lanskega leta Senator Florena vključuie prav v to okolje novo stroko, to je izvedenca za prometne nesreče, ki naj bo s svojim znanjem na voljo vsem tistim. ki so kakor kol' prizadeti v tem. Po njegovem mnenju današnjemu uporabniku ceste ni dovolj, da je zavarovan, potreben mu je nasvet izvedenca, ki ga bo našel v tej novi zbornici. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - !1.35 Šopek slovenskih - 12.00 Iz slov. foklore - 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17 00 Orkester Casa-massima 17.20 Slovenščina 17.30 Ansambel Montoy - 17.40 Radijska univerza - 17.50 Zbor »Kras* iz Dola-Poljan - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Sopranistka Glo-ria Paulizza • 18.55 Orkester F. Slatkina 19.10 Plošče za vas -19.30 Znane melodije - 20.00 Šport 20.35 Kurt Weill: »Protagonist* in «Pritrjevalec» - v odmoru: »Pogled za kulise* - 22.30 Motivi, ki vam ugajajo - 22.45 črni cvet. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Istrski motivi - 14.15 Literarna oddaja - 14.40 Koncert «Arte viva* -(Merki) in De incontrera). TOREK, 31. OKTOBRA 1967 ročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.10 Offenbach, Chopin, Lehar - 10.05 Šola 10.35 in 11.00 Ura glasbe - 11.23 Zdravnikovo mnenje - 12.05 Kontrapunkt - 14.40 Ital. pesmi - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove francoske plošče 17.20 Roman - 17.35 interpretacije Chopina - 18.15 Glasba za mladino - 20.20 Frazzijeva opera «Kralj Lear*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Pesmi desetletja • 13.00 Rita in Teddy - 14.04 Juke box 15.00 Vrtiljak pesmi - 16.05 Rapsodija - 17.35 A. De Stefani: «11 sesto atto della signora dalle camelie* - 18.35 Enotni razred 20.35 Evropske narodne - 21.00 Poljudna znanost - 21.10 Jazz. III. program Koper 6.30, 7.30, i2.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 10.15 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci 12.00 in 13.00 Glasba po željah 13.40 Pevci lahke glasbe 14.00 Za mlade poslušalce - 14.15 Mladinski zbor 14 45 Za prijetno razpoloženje - 15.30 Operetna glasba - 16.30 Tretja stran 16.45 So pranistka N. Vidmar - 17.15 Orke stri - 17.40 Polke in valčki 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22 10 Ansam bel F. Tonanija. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- 10.00 Skladbe za klavičembalo - 10.20 Boccherini in Schubert -10.50 Brucknerjeva simf. štev. 5 - 12.10 Afrika in evropska gospodarska skupnost - 12.20 Stravinski: »Ognjeni ptič* - 12.45 Čelist Pablo Casals - 14 30 Gluck: »Orfej in Evridika* - 15.30 Sodobni skladatelji - 17.10 Anostijeve skladbe - 17.20 Angleščina • 18.30 Lahka glasba 18.45 Sodobna arhitektura - 19.15 Koncert - 21.00 Claudio Monteverdi. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 Informativna oddaja - 7.25 Informativna oddaja -8.08 Operna matineja - 8.55 Ra- dijska šola - 9.25 Slovenske narodne - 9.40 Otroški vrtec Ravne - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.15 Orkester Douglas - 12.00 Na današnji dan 12.10 Preludij in simfonietta 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalni ansambli - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Karol Pahor Bikoborba 14.25 Lahka glasba 15.40 V torek na svidenje! - 16.OO Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični orkester RTV : 18.00 Aktualnosti 18.15 Slov. in jug. zborovska glasba -18.45 ProL dr. B. Ziherl: Odmev oktobra v svetu 19.00 Lahko noč, otroci! 19 15 Glasbene razglednice - 20.00 A Hieng’ Cortesova vrnitev 21.00 Pesem godal 21.15 Deset glasov - 22.15 Jugoslovan ska glasba - 23.05 Narodne žalostne. Ital. televizija 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino 18.45 Nabožna oddaja - 19.10 Koncert komorne glasbe - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 T Rattignan: »Ločene mize* 22.30 New Vaude ville Band - 23 00 Dnevnik. II. kanal 21.00 DnevniK - 21 la TV pošta • 22.15 Kdo ti je dal vozniško do voljenje. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli 10.30 in 15.40 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe • 18.35 Galerija Jaki v Nazarjih - 18.50 Oktobrska revolucija in interna cionalizem v naši politiki 19.30 Obzornik 20.10 »Potnica*, film 21.10 Kulturna panorama • Poraba alkohola v številkah Dobra kapljica je bila Slovencu vedno všeč. Menda je bil prehod od nekdanje medice na vino zelo kratek in ni bila za to potrebna nobena dirigirana akcija ali kampanja. Da smo Slovenci dobri pivci, priča tudi dejstvo, da imamo menda več pesmi, ki opevajo vino, kot pa tistih, ki pojejo o ljubezni, ki je sicer najbolj priljubljen motiv narodnih pesmi. Zato bo menda vsakega Slovenca zanimalo, koliko kdo pije in kaj. Žal nimamo na razpolago statističnih podatkov, ki bi se nanašali samo na Slovence, pač pa razpolagamo s podatki za posamezne države in torej med temi za vso Jugoslavijo. Po teh podatkih sodeč pa nas — kot kaže — mnogi prekašajo. Kar zadeva žgane pijače, jih pride v Jugoslaviji skoraj 6 litrov in pol na prebivalca. Le Švedi in državljani Zahodne Nemčije so nekoliko pred Jugoslovani. Francoz spije žganih pijač okoli 5 litrov, Američan 4,5, Italijan in Anglež pa komaj po 2 litra na leto. Če je Jugoslavija, kar zadeva žgane pijače, med prvimi na vrhu, je glede vina nekako v zlati sredini. Po statističnih podatkih spije največ vina Francoz, na katerega pride v povprečju okoli 130 litrov na leto. Takoj za njim pride na vrsto Italijan, na katerega pride okoli 105 litrov. In spet je na vrsti Jugoslovan: toda tokrat je med Francozom in Italijanom na eni strani ter Jugoslovanom na drugi strani precejšnja razlika: Jugoslovan v povprečju spije le kakih 25 litrov vina na leto. Zato pa so drugi narodi, ki so vzeti v tem primeru v poštev, daleč za Jugoslovani. V Zahodni Nemčiji pride po 14 litrov vina na prebivalca, v Veliki Britaniji ga pride 5, na Švedskem le 4, v ZDA pa celo komaj 3,5. Kaj pa pivo? Največ piva spije v povprečju državljan Zahodne Nemčije, kjer pride po 110 litrov piva na človeka, na drugem me; stu je Velika Britanija s 85 litri piva na državljana. Na tretjem mestu so ZDA s 60 litri, na četrtem Francozi s 35, za njimi pridejo Švedi s 30, končno pridejo Jugoslovani, ki popijejo v povprečju po 14 litrov piva na leto, in zadnji med temi so Italijani, ki popijejo le po pet litrov piva na leto. Navedli smo nekaj podatkov, ki pa jemljejo v poštev le nekaj držav. Če bi upoštevali vse držav® na svetu, bi se razmerje verjetno nekoliko spremenilo, kajti m eo »vinskimi državami* imamo tudi Grčijo, Španijo in nekatere drug® države Sredozemlja. Kar pa zadeva žgane pijače je še cela vrsta držav s karibskega področja. Kar pa zadeva pivo, bi bilo treba vzeti v poštev še Češkoslovaško in nekatere druge države, ki prav tako nekaj pomenijo. IZ UMETNOSTNIH GALERU Dambrosije ve karikature in Straccov romanticizem Akvarelist Livio Dambrosi nas P upravičeno presenetil z razstot> karikatur v galeriji EN D AS. javlja se kot krepak risar izostr* nega opazovanca človeških lastni sti, dobrih in slvbih Med čm0' belimi risbami pa so tu še nenjj vadne plastike iz obarvanega pirja, kjer prednjačita ogromn glava boksar ia Bervenuttija _ w . slavnega pevca popevk Antoitjjj Odlične so karikature nekaterih žaških likovnikov poleg prizoroVJj mestnega življenja ulic polnih j®® kega numotja Ta doseže svoj v’šek s social" filozofske plati v velikih obar’ nili risbah *Drevo življenja». «‘!\f paganda» in »Za velik’ Trst*, k. vidimo puščavske ladje - karnl,lfi in »žerjave* ptiče medi na k0 nasajenih tržaških »melon*, ki ri. | stejo iz peska poleg mrtvih Nekateri listi so prav domiseln* škoda, da ni za Dumbrusija v /L stu satiričnega d sta kjer bi la"1 prišla šal iva ost do prave 1 Ijave. w Gugtietmo Shucca razstavijo ( pot svoje romantične pokrajine. Občinski galeriji So to kot 0 ■ čajno, obalni azgledi v nočni . šini, morja čiste sinjine z m°‘*'j jadrnicami, gore. neohsezm i21 iz pomladnin m jesenskih PolcraL-s cvetočimi' loi/i tei * listjem % stlanimi gozdnimi stezicami ki r križajo šumi jamči potočki pod * šatimi krošnnmi Skratka, PtJ nični užitek za skrite predele jr. rave ljubeče ljudi. Redke so cvetlic. Vsako razstave pa S''arra trff. poživi s kako likovni' - poslast1** Tokrat so na vrsti podolgovate Cj dobe vsaka s štirimt miniuturO raznih sadežev Posebnost Striu\ ve ustvarjalnosti je presllkm prirode z izredno natančnostjo jJJ, sameznoslt. ki je odlika dobrih j*, niaturistov. To pa je Stiacca bi‘ časa svojega bivanja na jC naju, kjer se je tudi izšolal ca je ostat dobi svojega u'ng.ii škega duraščanja zvest, z vesi „ karskim idealov■ *voje mlad°s^ ki je potekala ob koncu !»• S/i let ja. Zato se je v njegotnh d*Tj čas ustavil, da celo zdrknit "a y v dobo romanticizma Da pa r, j v Gradezu rojeni slikar doseli*1 j zadnjih petnajstih letih priindst, Stojan Corbatti 4-1, 50 odst., Valter Corbatti 4-2, 50 odst., Livio Pertot 2-1, 50 odst. Premalo metov. Odbite žoge: v obramb — Starc 13, Stojan Corbatti 2, Livio Pertot 2; v napadu — Starc 2, Livio Pertot 2, Valter Corbatti 1 Borovci so 13-krat izgubili žogo zaradi ekorakovz Zgrešili so 16 podaj. 6-krat so b'li v treh sekundan, napravili so dva prestopa. Osebne napake Valter Corbatti 2, Starc 3 (1 tehnična),! Stojan Corbatti 3, Livio Pertot 2, j Sandi Pertot 4, Štokelj 3. nillflllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlIHfllllllllllllltllllltlllllUllinitllllHIlUIIIIIIIIIIIHIIUUIIIIIIIIIHII bolnih branilcev Milinkoviča in Kle-cina. Kljub vsemu so se zagrizeno Drugi primorski zastopnik v republiški ligi je včeraj igral v Mariboru z železničarjem 1:1. Vsekakor sss.- vratarja Nenad’ea «Planirani» poraz proti Muri bo Koper hitro prebolel. Pred nogometaši stoji namreč vrsta pomembnih dogodkov, že v sredo ob 14 30 bodo sprejeli v goste odlično enajsterico tržaške Triestine. To oc prvo srečanje dveh zamejskih ekip m ljubitelji nogometa na slovenski obali z zanimanjem pričakujejo, če bo Kopru uspelo ponoviti ospene, ki jih je dosegel v Tržiču In v Vidmu (Koprčani so namreč kot gostje premagali CRDA in Udinese). Naslednji pomembni dogodPk bo prvenstveno srečanje z Novo Gor,-co v Kopru prihodnjo nedeljo. Ta primorski derby bo letos še posebno mikaven, saj je bila v prejšnjih solidirati ekipo. Domačini so dosegli vodstvo iz upravičeno dosojene enajstmetrovke, potem pa so prevzeli pobudo Goričani, ki so tudi sedem minut pred koncem izenačili. V zahodni skupini druge republiške lige je dosegel izreden uspeh Piran, ki je doma premagal odeče Zagorje z 2:0. To je bil prvi poraz Zagorja. Piran je tokrat predvsem z borbenostjo prekašal goste, hkrati pa smo videli tudi nekaj prav lepih akcij napada. Pri Piranu je treba pohvaliti celotno moštvo, zlasti pa še Perošo. _______ Proti slabi Beli krajini je Izola letih Nova Gorica precej boljša slavila visoko zmago 4:0. Zanimivo ta je opazil na desni’ strani nezava- in je zmagovala brez kakih poseb je, da je Izola že v prvih minutah rovanega Chiodinija in mu podal žogo. leva zveza pa je neubranljivo streljal v vrata Gostje so reagi rali brez velike gotovosti in le v 70’ je moral Princich lepo posredovati na strel Omizzola. V 75’ zadnja nevarnost za domačine, ko je Bittolo s prostega strela zadel drog. uk nih težav, medtem ko se letos obe- * dosegla vodstvo 1:0, potem pa so ta enakovredna igra in je Koper prevzeli pobudo gostje in bili vse glede na položaj na lestvic, n ob I srede drugega polčasa naimanj __ J -V .V, , rvn n lrrttjro/4 m rir, i nK :«... upoštevanju domačega igrišča celo v prednosti. Koper se bo v tem mesecu razen v prvenstvenih srečanjih pomeril še dvakrat z Izolo (12. in 26. XI ), osmega novembra pa bo igral v Kopru s prvoligaškim Bologna — Fiorentina (0:1) Brescia — Sampdoria (1:2) Mantova — Cagliari (0:1) Milan — Juventus (0:0) Napoli — Vicenza (1:1) Roma — Atalanta (1:1) Torino — Spal (1:0) Varese — Inter (1:0) Foggia — Padova (0:1) Livorno — Catanzaro (0:0) Piša — Perugia (2:1) Prato — Arezzo (0:0) Chieti — Lecce (0:0) KVOTE 13 — 360.308.656 lir 12 - 4.190.300 » 2 I. — L Honos X 2 2. Cloridano 1 X 2 2 2. — 1. Bernini 1 X 2. Asdrubale 2 X 3. — 1. Don Perignon X X 2. Old Crow 2 1 4. — 1. Pelopia X 1 2. VVellington X 2 5. — 1. Durandal 2 X 2. Fleur de Glacer 1 1 6. — 1. Positano 1 X 2. Garcii, de La Vega X X KVOTE 11 — 136.353 lir 10 - 14.863 » enakovredni. žal pa je gostujoč m igralcem kmalu zmanjkaio kondicije. Izola je proti koncu tekme bila popolen gospodar položaja in je dosegla še tri lepe zadetke. Ne glede na visoko zmago, je bil boljši del moštva obramba, v kateri so se odlikovali Fermo, Šenk in Valič. Zmaga v gosteh proti Tolminu je Tabor pripeljala v sam vrh lestvice in Sežanci Imajo po devetem kolu prav toliko točk kot Zagorje. Tekma v Tolminu je bila obojestransko borbena, na razmočenem igrišču pa so se bolje znašli gostje, predvsem kar zadeva učinkovitost napada. Značilno je, da Je Imel Tolmin celo rahlo terensko premoč, napadalci pa so vse preveč kompliciran. Poraz Nanosa proti Iliriji v Ljubljani je bil pričakovan, škoda je le, da so Postojnčani zapustili slab vtis zaradi neborbenosti. Domačini so bili v tako veliki premoči, da niti slab rezultat 8:0 ne bi bil nerealen. V nedeljo bo za Nanos zelo pomembno srečanje, ko se bo doma pomeril z Novim mestom, to je z neposrednim kandidatom za izpad I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Dinamo — Radnički 5:2 (3:0) Rijeka — Sarajevo 3:0 (2:0) Vojvodina — Maribor 1:0 (0:0) C. zvezda — Beograd 6:0 (4:0) Hajduk - Partizan 0:1 (0:0) Olimpija — Zagreb 1:0 (0:0) željezničar — Proleter 3:0 f2:0) Velež — Vardar 0:0 LESTVICA željezničar Dinamo Partizan C zvezda Hajduk Vardar Zagreb Rijeka Radnički Velež Proleter Olimpija Sarajevo Maribor Vojvodina Beograd 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 21:10 1810 11.7 19:10 16:13 13:12 20:18 19:18 13:20 8:10 11:14 10:13 14:14 16:22 9:13 8:22 Pari prihodnjega kola: Vardar -Dinamo, Proleter - Velež. Zagreb -želiezn’čav. Partizan - OlmpMa, B ' :;ad - Hajduk, Maribor C. . da, So :> > - Volvndina Rad- iči: - R -.•>• SLOVENSKA LIGA IZIDI Mura — Koper 2:0 (1:0) Hrastnik — Kovinar 2:2 (1:2) Triglav — Ljubljana 0:3 (0:1) Celje-Klad. — siavija 4:0 (2:0) Svoboda — Ruaa 3:4 ;0:2) železničar — N. Gorica 1:1 (0:0) LESTVICA II LIGA (ZAHOD) IZIDI Bratstvo — Rudar (L) 1:0 Šibenik — Varteks 4:0 Trešnjevka — Čelik 0:2 Sloboda — Osijek 1:0 Aluminij — Split 0:1 Belišče — Leotar 1:1 Famos - BSK 1:0 Rudar (K) — Lokomotiva 0:0 Borovo — Borac 3:0 LESTVICA Čelik 12 8 3 1 28:3 Sloboda 12 9 1 2 24:10 Famos 12 8 2 2 27:8 Rudar (L) 12 6 2 4 14:14 Split 12 5 3 4 20:23 Borac 12 5 3 4 12:18 Borovo 12 5 2 5 15:12 Bratstvo 12 5 2 5 20:19 Belišče 12 5 2 5 15:19 Rudar (K) 12 5 2 5 18:27 Osijek 12 4 3 5 14:10 Lokomotiva 12 4 3 5 9:13 Leotar 12 3 4 5 10:15 BSK 12 3 3 6 18:19 Šibenik 12 4 1 7 9:22 Varteks 12 3 2 7 16:24 Trešnjevka 12 3 2 7 16:26 Aluminij 12 2 2 8 12:25 (1:0) (2:0) (0:1) (0:0) (0:0) (1:0) (0:0) (1:0) Pari prihodnjega kola; Borac ira; Lo' m V va - Borovo, ar < > '.-eotar Famos, 5p’it Jr. šče. Os sk - Aluminij, Čelik - Sloboda. Varteks Trešnje.v-ka. Rudar (L) - Šebenik ZAHODNA CONSKA UGA IZIDI Ilirija — Nanos 4:0 (3:0) Izola — B. krajina 4:0 (1:0) Piran — Zagorje 2:0 (1:0) Litija — Slovan 0:2 (0:2) Tolmin .— Taoor 1:3 (1:1) Kamnik — Novo mesto 2:2 (2:0) SKUPINA D IZIDI Mariano — 'Itala 2:0 Edera — 'Vesna 2:1 Torriana — 'Libertas 3:2 Rosandra — 'S.P. Isonzo 4:0 'Sagrado — S. Canziano 2:1 'Turriaco — Farra 1:0 Romana — 'Romans 4:0 CRDA — S. Lorenzo 1:1 LESTVICA Torriana 4 3 10 7 3 7 Mariano 4 3 0 1 6 2 6 Itala 4 3 0 1 7 3 6 Libertas 4 2 I 1 8 4 5 Turriaco 4 1 3 0 5 4 5 Edera 4 2 1 1 3 3 5 Rosandra 4 2 0 2 10 4 4 Romans 4 1 2 1 6 5 4 Sagrado 4 2 0 2 6 5 4 Romana 4 2 0 2 7 10 4 S. Canziano 4 0 3 1 4 o 3 S.P. Isonzo 4 1 1 2 2 10 3 Farra 4 0 2 2 2 4 2 Vesna 4 0 2 2 3 5 O CRDA 4 0 2 2 3 8 2 S. Lorenzo 4 0 2 2 3 8 2 Prihodnje tekme (5. 11.) Mariano - Libertas. Sagrado -Vesna. Torriana - CRDA, Rosandra - Turriaco, Romana -S. P. d’Isonzo, S. Lorenzo - S. Canziano, Farra - Itala, Edera - Romans. mimo vrat, se je prvi polčas zaključil z vodstvom Edere V nadaljevanju so Križani ostro pritisnili, vendar preveč nevezano in prvi gol jim je prinesla šele enajstmetrovka, ki jo je Milič v 25’ realiziral. V 38’ se je Edera otresla pritiska in je sprožila protinapad. Obramba1 Vesne je preveč oklevala, prisebni . Braida pa je z močnim strelom ukanil Gardinija in dosegel zmago, ■ ki Jo tržaški nogometaši prav gotovo niso pričakovali. K. K. S. P. d’ Isonzo : Ros." Ilira 0:4 (0:1) Mura 9 6 3 0 28:b 15 LESTVICA Ljubljana 9 6 2 1 27:9 14 Zagorje 9 6 2 1 23:9 14 Koper 9 6 1 2 13.10 13 Taoor 9 6 2 1 19:14 14 Celje-Klad. 9 4 3 2 13:10 11 Ilirija 9 6 0 3 21:8 12 Slavija 9 3 3 3 9:11 9 Slovan 9 5 2 2 18:14 12 N. Gorica 9 2 4 3 9:8 8 Izola 9 4 2 3 16:11 10 Hrastnik 9 3 2 4 13:17 8 Piran 9 4 2 3 17:14 10 Triglav 9 2 3 4 9:13 7 Toimin 9 3 2 4 16:18 8 Zeltzn.čar 9 2 3 4 17:22 7 Litija 9 3 1 5 21:10 7 Kovinar 9 2 3 4 10:18 7 B. krajina 9 3 1 5 10:11 7 Rudar 9 2 1 6 13:34 5 Kamnik 9 2 1 6 13:19 5 Svoboda 9 1 2 6 13 20 4 Nanos 9 2 1 6 12:32 5 * • N. mesto 9 0 4 5 8:24 4 Pari prihodnjega kola: Koper - » » • Nova Gorica Rudar Železničar, Pari prihodnjega kola: Nanos . Slavija - Svoboda, Ljubljana Ce- Novo mesto, Tabor - Kamnik, Slo- Ije-Klad., Kovinar Triglav, Mura - van - Tolmin, Zagorje - Litija. Bela Hrastnik. krajina - Piran, Ilirija - Izola. S.P D1SONZO: Baiutti, Butti-gnon. Delpin, Bevilacqua, Braulin, Poian, Mauro, elemente, Ferletti, Donda, Gratton. ROSANDRA: Turk, Policardi, Zambon Benvenuti, Vignali, Lombardo, Bazzara, Moro. Vascotto-Beilanova, Riosa. SODNIK: Borgobello iz Rean« dei Roiale STRELCI: v 24' p.p Bazzara, v 24' d p Vascotto, v 40’ Moro, v 44 Beilanova Zaslužena zmaga Rosand r e v S-Plei dTsonzo. kjer so gostje prevladovali od začetka do konca tako tehnično kot atletsko. Nič čudnega torej, če so se vrnili domov z zmago, ki je sad boljše igre kot so jo prikazali domačini. Serijo golov je načel Bazzara v 24 p.p.. a šele v nadaljevanju so se napadalci razgibali ter popolnoma zmedli obrambo gostiteljev, ki je morala kloniti v 24’ pod strelom Vascotta, v 40’ po zaslugi Mora m končno eno minuto pred zaključkom. ko je Beilanova preigral o-brambo In brez težave poslal zadnjo žogo .dneva v mrežo. Kotov Je bilo 6:3 za domačine S. B- IIJA EH EN H L KG iiiSHiaial SREČANJA S SODOBNIKI (OtJIomki h knjige e Ljudje, leta, življenje») Osip Jemiljevič Mandeljštam Z Osipom Jemiljevičem sem se seznanil v Moskvi. Kasneje sva se pogosto srečavala v Kijevu — v kavarni nekega Grka v Sofijski ulici. Tam mi je prebral svoje pesmi o revoluciji: «V gluho dobo greješ ti, o sonce, sodnik-ljudstvo.» Videl sem ga tistega dne, ko je Rdeča armada zapuščala Kijev. (Pozneje je pripovedoval: «Ne prerokujejo cigančice lepoticam, ne igrajo violine v Trgovskem predelu, na Kreščatlku so konji popadali in vonjajo na smrt gosposke lipe. S poslednjim tramvajem so odhajali rdečearmejci iz mesta in mokri plašč je zavpil: «Mi se bomo še vrnili, da veste!«) Skupaj z njim sem preživel sam noč pogroma. Skupaj sva se napila žolča v Koktebelu. Skupaj sva se prebijala iz Tiflisa v Moskvo. Poleti 1934. sem ga iskal v Voronežu («Pusti me, daj mi, Voronež, zgubil me boš ali spustil skozi, spustil me boš ali’ vrnil Voronež — privid, Voronež — črni vran, Voronež — rezilo ostro«). Poslednjič sem ga videl spomladi 1938. leta v Moskvi. Oba sva se rodila 1891. leta. Osip Jemiljevič je bil dva tedna starejši od mene. Ko sem poslušal njegove pesmi, sem pogosto mislil, da je mnogo starejši in modrejši od mene. V življenju pa se mi je zdel kot otrok, muhav, hitro užaljen, nečimrn. Kako neznosen js, sem včasih pomislil in takoj dodal: Kako je ljubezniv! Pod nestalno zunanjostjo so se skrivale dobrota, človečnost in navdih. Bil je majhne rasti in slabotnega telesa. Čopasto glavo je metal nazaj. Ljubil je petelinov lik, ki s svojo pesmijo para noč pod zidovi Akropole. Tudi sam je bil podoben mlademu petelinu, kadar je s svojim basom zapel svečane ode. Vedno je sedel na robu stola in nenadoma kam odšel, sanjal o dobrem kosilu, delal fantastične načrte in začaral založnike. V Feodosiji je nekoč zbral bogate liberalce in jim strogo rekel: «Med poslednjo sodbo vas bodo vprašali — ali ste razumeli pesnika Mandeljštama. Vi boste odgovorili «ne». Vprašali vas bodo, ali ste ga hranili in če boste odgovorili «da» — vam bodo številni grehi odpuščeni.« V najtragičnejših trenutkih nas je razveseljeval s svojimi gazelami: «Zakaj večno pihaš v trobento, mladenič? Bolje bi bilo, če bi ležal v grobu, mladenič!« Tistemu, ki je prvič srečal Mandeljštama v sprejemnici založniških podjetij ali v kavarni, se je zdelo, da stoji pred njim najlahkomiselnejši človek, ki si ga je sploh mogoče predstavljati. Toda Mandeljštam je znal delati. Ni pisal pesmi za mizo — temveč na ulicah Moskve ali Leningrada, v stepi, v gorah Krima, Gruzije ali Armenije. O Danteju je pravil: «Koliko podplatov iz volovskega usnja in koliko sandal je ponosil Alighieri med svojim pesniškim delom, ko je potoval po kozjih stezah Italije.« Te besede predvsem zadevajo samega Mandeljštama. Njegove pesmi so nastajale iz vrstic, iz besed. Po stokrat je vse spremenil. V začetku jasna pesem, se je kasneje komplicirala, postajala skoraj nerazumljiva, včasih pa je postajala jasnejša. Osemvrstično pesem je dolgo nosil v duši, včasih mesece in mesece in vedno je bil začuden nad nastankom pesmi. Prva leta revolucije so številni njegov slovar in klasičen verz sprejemali kot nekaj arhaičnega: (rtzučil sem se vede slovesa v gologlavih nočnih jadikovanjih...« Meni se zdijo verzi zdaj čisto sodobni, Burjukove pesmi pa davek že zdav- naj izginuli modi. Mandeljštam je govoril: «Ideai popolne moškosti je pripravljen s stilom in praktičnimi zahtevami naše dobe. Vse je postalo težko in ogromno.« To ni bil niti kanon niti smer: «Ni treba ustvarjati nobene književne šole. Ne splača se izmišljati si svojo poetiko.« Mandeljštamov verz se je osvobodil, postal je lažji in prozornejši. Nekateri pesniki dojemajo svet avditivno, drugi pa vizualno. Blok je poslušal, Majakovski pa gledal. Mandeljštam je živel v različnih stihijah. Ko se je spominjal svojega detin-stva, je pisal: «V tistem času sem s takšno bolestno inten-zinvnostjo vzljubil Čajkovskega, da je bila ta ljubezen podobna želji junakinje Dostojevskega Netočke Nezvanovne, da bi slišala violinski koncert za požarom svilenih zaves. Široka, valovita, čista violinski lepa mesta Čajkovskega sem doumeval s sluhom izza bodoče ograde in pogosto sem trgal svojo obleko in do krvi praskal roke ter se pretikal brezplačno proti školjki orkestra...« O njegovem občutku za slikarstvo je moč soditi na podlagi nekaterih kitic, posvečenih tihožitju (bralec se takoj spomni na slike Končalovskega): «Umetnik nam je naslikal globoko nezavest španskega bezga in zvočne stopnice barv na platnu je razporedil kot kraste... Slutiti je gugalne deske, nedoslikane pajčolane in v tej somračni razvalini že gospodari čmrlj.« Midva sva se pogosto pogovarjala o slikarstvu. V dvajsetih letih so ga najbolj privlačevali stari beneški mojstri — Tintoretto in Tizian. Dobro je poznal francosko, italijansko in nemško poezijo. Razumeval je dežele, v katerih je tudi kratko bival. «Prosim žalosti in milosti od tebe, Francija, tvoje zemlje in resnice grlic tvojih in krivde pritlikavih vinogradnikov tvojih v njihovih zidanicah kot iz vate. V decembru je tvoj zrak ostrižen, užaljen, popadalo je inje...« Veliko let sem preživel v Franciji, toda bolje in točneje od tega ni mogoče ničesar reči.. Razmišljanja o čudoviti «otroški» italijanski fonetiki so presenečala Italijane, ki sem jim prevajal njegove verze iz «Razgovora o Danteju«. Pa vendar je bila največja strast Osipa Jemiljeviča ruski jezik, ruska poezija. «S celo vrsto zgodovinskih pogojev so se žive sile helenske kulture, odstopivši Zahod latinskim vplivom in kratko gostujoče v Bizantiniji — nerodovitnih, napotile v krilo ruskega jezika ter mu dale originalno skrivnost hvLenskega koncepta sveta, skrivnost svobodnega utelešenja — odtod je ruski jezik tudi postal ognjevito in zvonko meso...« Zavračal je simbolizem kot pojav, tuj ruski poeziji. «Baljmont je najmanj ruski izmed vseh pesnikov, tujski prevajalec je... Tujski predstavnik neobstoječe fon®-tične države.« Za Andreja Bjelega je rekel, da je ((bolesten in negativen pojav v življenju ruskega jezika...« (Pa vendar je Mandeljštam ljubil in spoštoval Andreja Bjelega. Po njegovi smrti je napisal nekaj čudovitih pesmi. «Tebi so navlažili tiaro — pokrivalo norcev, turkizni učitelj, mučitelj, gospo-dar, norec... Potapljač je dvignil metež kot sneg v Moskvi, nedojemljiv, dojemljiv, nejasen, zamršen, močan. Zbiralec prostranstva, ptič, ki je izpite položil, pisec, gizdalin, študentek. študent, kraguljček.«) Mandeljštam je z nežnostjo pisal 0 pesnikih Puškinove plejade, o Bloku, o svojih sodobnikih, o reki Kami, o stepi, o brezvodni in vroči Armeniji in 0 dragem, rodnem Leningradu. Spominjam se številnih njegovih verzov, ponavljam Jih kot magične besede in ko se ozrem v preteklost, se veselim, da sem živel skupaj z njim. Govoril sem o protislovju med njegovo lahkomiselnostjo v življenju in resnostjo v umetniškem ustvarjanju. Morda pa ni bilo nobenega protislovja? Osip Jemiljevič je v devet-najstem letu napisal članek o francoskem pesniku Francolsu Villonu in našel opravičilo za nejasno in uporniško biografij0 pesnika surovega stoletja. ((Nesrečni dijak« je na svoj način branil pesniško dostojanstvo. Mandeljštam je pisal o Danteju: ((Tisto, kar je za nas brezhibna kapuca in tako imenovani orlovski profil, to je bila znotraj v mukah premagan® nespretnost, čisto puškinska, kamerjunkerska borba za družben ugled in pesnikov socialni položaj.« iNaaaiievanje med*) IIKKItNIS! VU: TRSI - UL MUNTECUH1 6 II., TELEFON 93 81)8 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej’ . ’ . , 2«. itr ooiietna 1400 Ur celoletna ?.7U0 lir - SFRJ posamezna (tevtlka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starin dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - 11* ctpRi- adt , Lnbiiaoa Stari trg 3/1 eiefon 22-207 tekoči račun pr) i-uodm nank. v Mubljan) - 501 3-270 <)(■ 'Si (ena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno- ipravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali .g'ar 40 Ur beseda - Oglas) tržaške 10 &FRJ J goriške pokrajne se naročajo pri upravi - U vseh drugih «.kraji Ttallje pri »Societš Pubbllcitš I ta liana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst *wmorskj dnevnik - 7 - 31. oktobra 1967 43. SVETOVNI DAN VARČEVANJA 11 Tednarodni dan varčevanja, ki ga danes praznujemo in VI ki je 43. po vrsti, sovpada tudi letos v Italiji z za-ključnim dnevom «Tedna varčevanja«, za katerega dale leta 1960 pobudo italijanske hranilnice. Dvojni praznik feJ, ob katerem naj se nekoliko zamislimo, da si v pravi ci predočimo njegov pomen za naše «zasebno» gospodarstvo “ za gospodarstvo našega širšega občestva. Odkod tolišken pomen varčevanju in smislu za varčevanje, 1 zasebni vrlini, kateri so posvetili poseben dan ne le v zJem krajevnem ali državnem, temveč celo v svetovnem merilu? . ^ varčevanju lahko govorimo o zasebni vrlini le do neke in ° s*cromne mere, saj če smo previdni, če mislimo naprej m smS -^m° Za sv°j° bodočnost in za bodočnost svojih družin, o že na meji med zasebnim svetom in svetom širokega ob-estva, kateremu pripadamo, kakor hitro pa se sredstva, ki o jih spravili za to bodočnost, zlijejo s sredstvi, ki so jih istim namenom spravili drugi člani naše skupnosti, je pro-em varčevanja že zatrdno prestopil mejo zasebnega kroga postal problem široke socialne narave, gospodarski činitelj, ' J® naravnost nepogrešljivega pomena za napredek človeške hizbe. Ta velik pomen varčevanja nam morda ni vedno pred očmi, ko vlagamo na hranilno knjižico tedenski ali mesečni odrinek od svojih prejemkov, ki smo ga odtegnili neučakani potrošnji te ali one dobrine, da bi si zagotovili nekaj razpoložljivosti za bodočnost, ali na stara leta, vendar ni zato njegova vloga nič manjša. Pri denarnih zavodih, ki zbirajo te vloge, od skromnega tisočaka do srednjih in velikih depozitov, pa se ta sredstva združijo v obsežne denarne mase, ki jih banke potem spremenijo v posojila, kredite in investicije. Varčevanje je namreč res vrlina in lahko postane nadvse koristen gospo darski činitelj, kadar mu omogočimo, da postane sredstvo za nove proizvodnje in torej za večje splošno blagostanje, če mu damo možnost, da razširi obseg zaposlenosti in da dvigne višino narodnega dohodka. Brez takšnega varčevanja bi danes ne mogli imeti velikih industrij, železnic, električnih central, atomskih poletov in sploh vsega tega, kar je značilno za razvoj sodobne družbe in kar je hkrati osnova za razvoj, ki ga bo naša družba doživela v prihodnosti. Tudi v visoko razviti družbi, ki razpolaga s prvovrstnimi tehničnimi osnovami, predstavljajo spravljena sredstva torej kvas, brez katerega je sami družbi onemogočena vsakršna rast. To je steber, na katerega se opira narodno gospodarstvo, pred- pogoj za uresničitev vsakršnega gospodarskega ali socialnega načrta. Tudi petletni načrt za razvoj italijanskega gospodarstva, ki zasleduje med drugimi tudi socialne cilje, kakršno je postopno dviganje življenjskega standarda v državi, se opira na ta steber. Varčevanje namreč predstavlja finančno osnovo za celotno zgradbo petletnega načrta: za uresničitev programa bo potrebna masa 43.350 prištedenih milijard. Od tega, pravijo sestavljalci načrta, bo 5.250 milijard ali 12,1 odst. prispevala javna uprava iz svoje «javne štednje«, 38.100 milijard ali 87,9 odst. pa bodo prispevali zasebni vlagatelji. Ravno tako se pet letni načrt dežele Furlanije - Julijske krajine opira na steber, ki ga predstavlja varčevanje: v poglavju, kjer je govora o finansiranju razvojnega programa se namreč naglaša, da bo dežela v omenjenem razdobju investirala v produktivne in socialne namene okoli 500 milijard lir, in da bo 100—200 teh milijard prispeval javni sektor, preostalih 300—400 milijard pa zasebni sektor v deželi. Skupen obseg investicij pa bo v petletju 1966-70 dosegel 1.373 milijard lir, od katerih bo javni sektor prispeval 153 milijard (ali 11 odst.), preostalih 1.220 milijard pa bo prispeval zasebni sektor. Obseg varčevanja v deželi bo v tem času omogočilo, da se bo pri denarnih zavodih nabralo 1.373 milijard lir prištedenega denarja, od tega 954 čiste štednje in 419 milijard lir raznih odpisov. Sestavljalci deželnega načrta zatrdno računajo, da bo v prihodnjih letih vsak deželan spravil povprečno po 26,9 odst svojih razpoložljivosti, medtem ko računajo sestavljalci vsedržavnega načrta, da bo povprečno «nagnjenje k varčevanju« v okviru vse Italije doseglo 25 odst. razpoložljivih sredstev. Takšna sta torej važnost in pomen varčevanja. Toda nagnjenje k varčevanju m smisel za varčevanje se lahko razvijeta le v pogojih, ki iahko jamčijo za to, da ne bodo žrtve sedanjosti brez haska v prihodnosti. Nagnjenje k varčevanju morajo najvišje oblasti krepiti in bodriti predvsem tako, da zagotovijo gospodarsko stalnost, trdnost domače valute in primerne možnosti za naložbe; država bi morala sama dajati dober zgled varčevalcem tako, da bi sama povečala svoje nagnjenje k štednji, tako da bi lahko javni sektoi v večji men kakor doslej prispeval k splošnemu obsegu investicij na pridobitnih področjih. Predpogoj za vsak razvoj varčevanja pa je predvsem v stabilnosti domače valute, saj je v bistvu od tega odvisen bodisi razvoj samega varčevanja, kakor tudi razvoj produktivnih naložb in s tem tudi postopno dviganje življenjske ravni vsega prebivalstva. 31-10-1967 . DAN VARČEVANJA Assoclazlone fra le Cone dl Rtsparmio HaRane MILIJARD LIR novih prihrankov v enem letu pri CASSE Dl RISPARMIO in pri MONTI Dl CREDITO jibO nasiiii | ki rs:8l CASSA Dl RISPARMIO Dl ALESSANDRIA 56.285 milijonov CASSA Dl RISPARMIO ANCONITANA 21.996 milijonov 11 CASSA Dl RISPARMIO DELL'AQUILA 29.464 milijonov 20 CASSA Dl RISPARMIO Dl ASCOLI PIČENO 31.754 milijonov 20 CASSA Dl RISPARMIO Dl ASTI 77.428 milijonov 38 CASSA Dl RISPARMIO Dl PUGLIA 59.317 milijonov 64 CASSA Dl RISPARMIO Dl BIELLA 58.435 milijonov 28 CASSA CASSA Dl RISPARMIO IN BOLOGNA Dl RISPARMIO DELLA PROVINCIA Dl 164.431 milijonov 49 BOLZANO 91.851 milijonov 33 CASSA Dl RISPARMIO Dl BRA 16.172 milijonov 5 CASSA Dl RISPARMIO I MOLISANA 6.816 milijonov 6 CASSA Dl RISPARMIO Dl CARPI 17.404 milijonov 4 CASSA Dl RISPARMIO Dl CARRARA 17._ >7 milijonov 9 CASSA Dl RiSPARMIO Dl CENTO 21.974 milijonov 15 CASSA Dl RISPARMIO Dl CESENA 39.602 milijonov 21 CASSA Dl RISPARMIO DELLA PROVINCIA Dl CHIETI 30.123 milijonov 23 CASSA Dl R.SPAr.MiO Dl CITTA' Dl CASTELLO 11.772 milijonov 10 CASSA Dl RISPARMIO Dl CIVITAVECCHIA 7.034 milijonov 10 CASSA Di RISPARMIO Dl CALABRIA E Dl LUCANIA 152.324 milijonov 118 CASSA CASSA Dl RISPARMIO Dl RISPARMIO Dl CUNEO Dl FABRIANO E 88.486 milijonov 48 Dl PERUGIA Dl PESARO Dl PESCARA E Dl LORETO CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA Dl Dl Dl Dl Dl Dl Dl PIACENZA Dl PIŠA Dl PISTOIA E PESCIA DEPOSITI Dl PRATO Dl RAVENNA Dl REGGIO EMILIA Dl RIETI Dl RIMINI Dl ROMA SALERNITANA Dl SALUZZO DEL LA REPUBBLICA Dl SAN CUPRAMONTANA CASSA Dl RISPARMIO Dl FANO RISPARMIO Dl FERMO RiSPARMIO Dl FERRARA RISPARMIO Dl FIRENZE RiSPARMIO Dl FOLIGNO CASSA DEI RISPARMI Dl FORLI' CASSA Dl RISPARMIO Dl FOSSANO RIVPARMIO Dl GENOVA E IMPERIA RISPARMIO Dl GORIZIA RISPARMIO Dl IMOLA CASSA Dl RISPARMIO DELL'ISTRIA CASSA Dl RISPARMIO Dl JESI RISPARMIO Dl LIVORNO RISPARMIO Dl LORETO MARCHE RISPARMIO Dl LUCCA RISPARMIO Dl LUGO CASSA Dl RISPARMIO DEL LA PROVINCIA Dl MACERATA CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE CASSA Dl RISPARMIO E M Dl ČRED. SU PEGNO Dl MIRANDOLA CASSA Dl RISPARMIO Dl MODENA CASSA Dl RISPARMIO D! NARNI CASSA Dl RISPARMIO Ol ORVIETO CASSA Dl RiSPARMIO D! PADOVA E ROVIGO CASSA CENTRALE Dl RISPARMIO V E. PER LE PROV. SICILIANE CASSA Dl RISP. Dl PARMA E M. Dl ČRED. SU PEGNO Dl BUSSETO CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA CASSA Dl Dl Dl Dl Dl Dl Dl Dl Dl Dl Dl 12.246 milijonov 17 16.940 milijonov 14 25.309 milijonov 20 60.646 milijonov 30 336.415 milijonov 136 14.226 milijonov 10 37.479 milijonov 24 15.556 milijonov 5 260.177 milijonov 78 21.780 milijonov 10 29.763 milijonov 8 2.196 milijonov 1 28.167 milijonov 26 43.280 milijonov 29 4.650 milijonov 3 73.879 milijonov 44 23.355 milijonov 10 72.177 milijonov 55 1.197.300 milijonov 294 13.139 milijonov 7 70.084 milijonov 15 4.167 milijonov 5 6.589 milijonov 14 169.336 milijonov 73 336.814 milijonov 216 140.390 milijonov 47 CASSA Dl RISPARMIO CASSA Dl RISPARMIO CASSA Dl RISPARMIO APRUTINO CASSA Dl RISPARMIO Dl RISPARMIO Dl RISPARMIO CASSA Dl RISPARMI E CASSA Dl RISPARMIO RISPARMIO RISPARMIO RISPARMIO RISPARMIO RISPARMIO RISPARMIO CASSA Dl RISPARMIO MARINO CASSA Dl RISPARMIO Dl SAN MUMATO CASSA Dl RISPARMIO Dl SAVIGLIANO CASSA Dl RISPARMIO Dl SAVONA CASSA Dl RISPARMIO DELLA SPEZIA CASSA Dl RISPARMIO Dl SPOLETO CASSA Dl RISPARMIO DELLA PROVINCIA Dl TERAMO CASSA Dl RISPARMIO E M. Dl CREDITO SU PEGNO Dl TERNI CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO CASSA Dl RISPARMIO Dl TORTONA CASSA Dl RISPARMIO Dl TRENTO E ROVFRETO CASSA Dl RISPARMIO DELLA MARCA TRIVIGIANA CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE RISPARMIO Dl UDINE RISPARMIO Dl VENEZIA RISPARMIO Dl VERCELLI RISPARMIO Dl VERONA, VICENZA E BELLUNO CASSA Dl RISPARMIO Dl VIGEVANO CASSA Dl RISPARMIO Ol VIGNOLA CASSA Dl RISPARMIO DELLA PROV. Dl VITERBO CASSA Dl RISPARMIO Ol VOLTERRA BANCA DEL MONTE Ol BOLOGNA E Dl RAVENNA MONTE Dl CREDITO SU PEGNO E CASSA Dl RISP Dl FAENZA Dl LENDINARA Dl LUCCA Dl LUGO Dl MILANO U PEGNO «ORSINI» - 39.638 milijonov 63.265 milijonov 27.929 milijonov 95.970 milijonov 51.410 milijonov 61.989 milijonov 47.655 milijonov 59.385 milijonov 67.676 milijonov 21.906 milijonov 67.028 milijonov 312.785 milijonov 4.930 milijonov 15.110 milijonov 9.733 milijonov 40.512 milijonov 12.196 milijonov 42.362 milijonov 60.668 milijonov 8.255 milijonov 36.118 milijonov CASSA CASSA CASSA CASSA Dl Dl Dl Dl 16.131 61/.222 18.286 96.476 92.633 148.326 68.424 125.930 43.300 milijonov milijonov milijonov milijonov milijonov milijonov milijonov milijonov milijonov BANCA DEL MONTE BANCA DEL MONTE BANCA DEL MONTE BANCA DEL MONTE MONTE Dl CREDITO BENEVENTO BANCA DEL MONTE BANCA DEL MCNTE BANCA DEL MONTE Dl PARMA Dl CREDITO Dl PAVIA Dl ROVIGO 237.378 milijonov 22.435 milijonov 12.371 milijonov 20.160 milijonov 21.520 milijonov 82.885 milijonov 13.145 milijonov 1.649 milijonov 2.126 milijonov 3.563 milijonov 62.696 milijonov 3.944 milijonov 26. milijono' 30.029 milijonov 1.993 milijonov 25 34 28 32 17 28 25 28 25 101 8 10 5 24 4 24 27 13 24 7 179 13 35 29 18 25 47 28 114 6 4 27 30 35 3 1 2 2 I) 2 11 8 1 obveznice v obtoku obveznice v obtoku CASSA Dl RISPARMIO IN BOLOGNA CASSA Dl RISf ARMiO Ol CALABRIA E Dl LUCANIA CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIt LOMBARDE CASSA CENTRALE Dl RISPARMIO V. E. PER LE PROVINCIE SICILIANE 85.286 milijonov 1.420 milijonov 7.322 milijonov 1.138.487 milijonov 3.864 milijonov CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA ISTITUTC Dl CREDITO FONDIARIC MARCHIGIANO ISTITUTO Dl CRED»TO FONDIARIO DELLA REGIONE TRIDENTINA ISTITUTO Dl CREDITO FO NDIARIO DELLE VENEZIE 126.020 milijonov 34.085 milijonov 28.812 milijonov 181.490 milijonov Unca del Frliil SOČI ETA' PER AZIONI - FONDATA NEL 1872 BANKA POOBLAŠČENA ZA POSLOVANJE Z INOZEMSTVOM SEDE SOCIALE E DIREZIONE CENTRALE UDINE - Via Vittorio Veneto 20 SEDE CENTRALE Via Prefettura 11 - UDINE - Tel. 53551-2-3-4 - Telex 46152 - Friuiban AGENCIJE V MESTU UDINE: N. 1 - Viale Volontari delta Liberta 12/B (Piazzale Osoppo) Tel. 56288 N. 2 - Via Poscolle 8 (Piazza del Pollame) Tel. 56567 N. 3 - Via Roma 54 (Zona stazione ferroviaria) Tel. 57350 N. 4 - Via Pracchiuso 44 (Piazzale Cividale) Tel. 53700 GLAVNICA: REZERVE: L L L L 300.000.000 1.900.000.000 PODRUŽNICE: Artegna - Aviano - Azano X - Bibione (stagionale) - Buia - Caneva di Sacile - Casarsa della Delizia - Cervignano del Friuli - Cividale del Friuli - Codroipo - Concgliano - Cordenons - Cordovado - Cormons - Fa-gagna - Gemona del Friuli - Gorizia - Gradišča d'lsonzo - Grado - Lido di Jesolo - Latisana - Lignano Sabbiadoro - Maniago - Mereto di Tom-ba - Moggio Udinese - Monfalcone - Montereale Cellina - Mortegliano -Ovaro - Pagnacco - Palmanova - Paluzza - Pavia di Udine - Pieve di Cadore - Pontebba - Porcia - Pordenone - Portogruaro - Prata di Pordenone- Sacile - S. Daniele del Friuli - S. Dona di Piave - S. Giorgio di Livenza - S. Giorgio di Nogaro • S. Vito al Tagliamento - Spilim-bergo - Talmassons - Tarcento - Tarvisio - Tolmezzo - Torviscosa -Tricesimo - Trieste - Valvasone - Vittorio Veneto. IZPOSTAVE: Bibione (stagionale) - Caorle (stagionale) - Clauzetto - Faedis - Fonta-nafredda - Lignano Pineta (stagionale) - Meduno - Polcenigo - Travesio-Venzone. DAVČNE IZTERJEVALNICE: Aviano - Meduno - Moggio Udinese - Ovaro - Paluzza - Pontebba -Pordenone - S. Daniele del Friuli - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Tagliamento - Torviscosa. DENARNE VLOGE: NAD 94 MILIJARD UPRAVLJALNI SKLAD: NAD 112 MILIJARD umil GORICA UL. MORELLI, 14 TEL. 2206 Nudi ugodne pogoje za hranilne vloge 8 3% obrestno mero za učence in dijake CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE 125 LIT OD USTANOVITVI 1842 - 1967 Nastala leta 1842 s človekoljubnimi In humanitarnimi nameni in s prvenstveno vlogo ustanove za zbiranje prihrankov, je v svojem stoletnem delovanju prevzela značaj pravega kreditnega zavoda, vendar je bila njena dejavnost vedno navdihnjena po kriterijih splošnih koristi. Ker je bila priznana za avtonomno moralno ustanovo z lastno upravo in lastnim premoženjem, nima pridobitnih namenov. Dobiček, ki izhaja iz njenih kreditnih dejavnosti, se uporablja v podporne namene ter za večanje premoženjskih skladov. Od svoje ustanovitve je Cassa di Ri-sparmio dala v dobrodelne skupno nad 2,5 milijarde lir. Vloge, ki jih vedno bolj številni varčevalci zaupajo zavodu Cassa di Risparmio, ne ostajajo neplodno neizkoriščeni, pač pa se ponovno vračajo v tisočere krajevne pobude, še posebej v pobude javne koristi. Danes, 1. oktobra, slavi Cassa di Risparmio di Trieste, skupno s svojimi sorodnimi zavodi v Italiji in na vsem svetu 43. SVETOVNI DAN VARČEVANJA j-va bi primerno prosla-11 vila Mednarodni dan JLr varčevanja in da bi zbudila smisel za varčevanje zlasti pri naši šolski mladini, bo Tržaška kreditna banka tudi letos razdelile med dijake slovenskih enotnih srednjih šola na Tržaškem 30 hranilčkov z začetno spodbudno vlogo 1000 lir. Gre za pobudo, ki jo je banka prvič uvedla v lanskem letu. in ki ima kakor rečeno namen, da po eni strani nagradi pridnejše dijake in dijake, ki so se v preteklem letu posebno izkazali na področju štednje, ter da bi pri tistih ki še niso stopili na to pot, zbudila veselie in zanimanje za varčevanje. ciana LEPE STENE ■ V TAPETAH TRST -VIALE XX SETTEMBRE 38-b Ali je mogoče, da prisotnost moderne in sodobno opremljene trgovine vpliva v nekem smislu na navade ljudi? Eno je gotovo: odkar se tvrdka CIANO poslužuje gesla: tcZa lepe stene — papirnate tapete* se je poraba tega lepega materiala za notranjo opremo izredno dvignila. Za sodobno opremljen dom se dandanes zelo uporabljajo papirnate tapete za prevleko sten; seveda je pri izbiri na razpolago cela vrsta posebnih tapet odlične kvalitete. V zadnjem času se te uporabljajo tudi za kuhinjo in kopalnico, kar daje domu poseben ton elegance in osebnega okusa. V specializiranem oddelku tvrdke CIANO so na ogled vse novosti — dovolj je da prelistate albume. Osebje je na razpolago za vsak nasvet; razpolagamo tudi s specializiranimi delavci za dobro izvedbo del pri nalepljenju tapet. nova zbirka francoskih vzorcev EKSKLUZIVNO PRI NAS TAPETE V VSEH STILIH mm BANCA DI CRED1TO DI TRIESTE S. p. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.000.000 — VPLAČANIH LIR 300.000.000 SPREJEMAMO: Vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune — menice na inkaso NUDIMO: Kredite na tekočih računih — eskpomt menic — kratkoročna posojila — krožne čeke — vse druge bančne storitve v tuzemstvu | Dopisniki po vsej Italiji | SLUŽBA ZA ZBIRANJE PRIHRANKOV ZA OTROKE Staršem so v ta namen na razpolago posebni hranilčki našega zavoda. Dvigniti Jih morejo pr) naših okencih, kjer bodo prejeli tudi zadevne informacije. TRST Brzojavni naslov: Bankred UL. F. FILZI štev. 10 Tel. 38-101 — 38-045 CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA VSI BANČNI POSLI ZEMLJIŠKI - AGRARNI - OBRTNIŠKI KREDIT ROTACIJSKI SKLAD (Zakon št. 908 od 18. oktobra 1955) GLAVNI SEDEŽ: GORICA- ULICA CARDUCCI 2 MESTNE AGENCIJE: GORICA- ULICA CARDUCCI 2 in CORSO ITALIA 229 PODRUŽNICE: CORMONS - GRADIŠČA DTSONZO -GRADO - MONFALCONE - PIERIS-ROMANS DTSONZO - RONCH1 D El LEGIONARI IZTERJEVALNA SLUŽBA POKRAJINSKA BLAGAJNA IZTERJEVALNICE IN ZAKLADNICE: GORICA, CORMONS, GRADIŠČA DTSONZO, TARVISIO IN RAZNE USTANOVE VLOGE Z DNE 30 IX. 1967: 20 MILIJARD 815 MILIJONOV IME ZA PAMČENJE I POVERENJE: CAMEXCO - ITALARTS TRIESTE (ITPLY) VIR B.CELLINI N.3 TELEFONO 37.977 Piana Valmotia PAŽN1A NUDIMO VAM VELIKI IZBOR RAZNIH PREDMETA IZRADJENIH OD GARANTIRANO 18 karatnog ZLATA i drugih karatura kao: NARUKVICE, VERIŽICE, LANCI CE, NAUSNICE, ORUKVICE itd. po pošetnoj cjeni od Lit. 550 pa na više po gramu. ZUBNO ZLATO C PLOČICAMA GARANTIRANO 22 KARATA ŽENSKI I MUSKI RUCNI ZLATNI SATOVI D O X A 1 DRUGIH NAJPOZNATIJIH ŠVICARSKIH TVORNICA. RASPOLAŽEMO VELIKIM IZBOROM RAZNIH UKRASNIH PREDMETA ZA POKLONE UZ NAJPO VOLJNIJE CJENE. CAMEICO-ITALARTS TRST — VIA B. CELLINI 3 — TELEFON 37-977 150 metara od GLAVNE STANIČE — CORSO ITALIA 3 — TELEFON 61-248 Za preprodaoce i grosiste poseban popust CAM E XCO- ITALARTS DIRECT - EXPORTERS TRIESTE (ITALV) corso italia n i PO BOX 316 - TELEF 61248 Zet donosioce ovog oglasa 5 % popusta