Novosti iz znanosti in tehnike Uporaba avtomatov Industrija edalje bolj izkoria avlomate Posebflii stjoiji, k'. J*hko zamie-Bija.jo lovekavo iiba!tniJh delov. Txoautn.i terraometer Ima prav tako stereairon. Bolnik ga dene v asta kot cigareto in ter-niometer v treli sekundah poka-e njegovo telesno temperaturo. TfclbviMijslcu celefan, razsvet-Jjava, ki se sama regulira, kuhal-ni iBroj, ki pripravi "jedilo v ne-kaj sdkundaih, vse to oi ve uto-pija. Sioreaitroin uravnava razsvet-ijavo, ko se znirai. K.o zunaj de-uje m ko je mrano, s vsa okna aivtomacino zaprejo a v sobi oscane svetio kot prej, e-prav ni nikjer videti arnac. Ste-ne in strap so izdclana 12 svetlih ploioic, ki so ipokr.te s plasrjo fosforncga prahu, ki izareva enakomerno svetiobo. Vse to je bilo molno lehnino iz.peljatd tu-di iprej, toda s pomojo dosu dal-^".h pievo-dnikov in velikih cevi. bele sedaj pa je to mono doseii l ibkejim todtom z uporabo ste-leatd-ona. Avtomatski kontrolor Kotvtroini aipairait, ki deiu)e na elektronaki bazu, lahko popolno-mj kontrolira p.roizvodnjo na te-kaera traku, Id pa neomejeino itev^lo aperaoij v kaiknem .pro-izvo*lneim procesu. Ker zdruuje vc funikcije konrrole, za katere je je, ki aa-n)e moncira.jo bate, vigalmike fitd. Paprej je bilo treba za iz-delaivo anega mctorja 796 ur Llo- izgovoricno Steviio na paip'r. Lahko priiga in ugaluje lu, slu-ii za avtomafino elektrioo od-p;Tan,je vrait M. Aipa.rat do!a po nastednjem na-du: da b! povelje razumel in ga izvril, ga mora poprej slia-ti. Sluna funkoija ne ipredstav-ija nikakrrath tehn;aLh tav. Vsak niiikrafon lahko spreijme zvacne vailove -n jiih spremeni v elekrrine, katore potetn aprejme Zaradi uporabe avtomata vodi en delavec cel oddelek tovarne vekovega de!a, sedaij pa samo 120 aparat Odri. Prvi korak k ra-ur. Treba pa je upotevaoi veijo zumcvamju ie analiea govora. Iz-koli^ino dela, kii je porrebna za govorjeni glas je sestavljen ia. montao srrojev. Neka tavarna gramofonsikih -pio je aivK>matiziLra.la dve nad-strop;; v vajvh odidekih, medtom ko tretjegi n'.. Na treojeira nad-stropju dela 250 delavcev v dvo-rani, ki je polna neipriijetaiega voaja zaradi iiparevanja gume in ki-sline. Obleeal v umazane oble-' ke delajo pri sti^alnicah, fci ipo-V7.roc.ajo zagluJujo ropot. Na dj^ugem nadstropju delajo samo 4 delavoi na 16 srrajih. De!a.voi so isto obleenj, a scroji tiho brmi-jo. Stroji so naimodernejJe kon-struko:je> pogoji dela so zelo pn-jettiis proizvodrija pa je dvalkrat vcja kakor tista, kjerdela 250 dc- , Lavcev. Razen tega je cudl kako-vost balja. PapoJno avtomatiiK) uprav-Ijanje uporabliaijo v tiscih objek-tih, kjer se atomAa energija uipo-rablja v mi',rno.dobnc namene. V n;ih uporabLjajo taiko imenovano plejbck nipravo, ki dela na te-, mlju elekrroma.gnetiinih jekilenih! trakov. SpeolaJriii delavec na''iprej opraivi vse operacije, ki fih mo-( r.i izvrk! stroj, pri iemet se vo delo obelci na posebnem traku. Poz.nejc Kroi tono ponavi iste giibe, kadairkoJ,? se trak premakne. Pisaraiki robot Ta robot >e pravzaiprav eilck-trrac lahko na usono za-poved ykl;aii r doloen sti\>j. Uporafalj*)p ga pri telefo-no. kjjer vkljuiuije po&IScim apa-1 rac in Muaci artomainino dskai moogiJi valov, kaiterlh intenzite-ta se med asom manja. Ta glas se v Odpiiju razsravlja sko-zJ dvanajst raz.!.niih ce^diil v posamezne pogostnostne trakove. ' (Dvainajst trakov po 300 hercov daje pmtrebno podroje, kn za-dostuje za govomi jeziik s 3.500 herci). Potem se izmeri, kaitera in-tenziteta odpade na posameztvi trak in kako se mcrijki v teku a-sa. Taiko je na primer ra.zdel.vtev intenz.:tete ?.a glas . diruga&a, kaikor za glas o aii za kaken soglasnik. Za razumevainije fczJka ]e po-leg razloceyan,ja vsaikega glauu po-trebno tudli znanj pomena spre-jotega glasu. To zjianje vsetnj-j spomin Odrija. Ta del apa-rata scsta/i iz elekcroaskega stro- ja za raunanje, v katerem se la-ustaivlja razdeKtev imtenzkece na dvanajst trakov ra vse glasove, ki jdJi Odri laliko razume. {Pr-v-otrti obseg njegovega razuimcva-n.fa se ]e omejeval na IrevJkc od 0 do 9 v aaglekem jezika). Ra-unski stroj sedaj primerja spre-jcito ftnforinacjjo, b'. sesroji iz giasu sprejerega po tmkrofonu, z informacijo, ki fo e rsetmje r trakorih. Ta stroi izrauna, kate-ra razmestiitev inrenzjtete se naj-boj-j striinja s sprejerim glasom ia todaj da glasen odgovor na pri-mer s tem, da prige doloeno heriilko. Recimo, ce izgovor.mo tevilko 9, tedaj prige sveriUto Jtev. 9. Odri danes lahko s posebnim zbaralcem izgovarja 16 razjinih glasor. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
ERROR - PAGE NOT FOUND


We are sorry but the page you are looking for does not exist.
Please, use the SEARCH BOX to find the material you are looking for.


Books
Periodicals
Manuscripts
Images
Music
Maps