Posamezne Storilke* Hatftdnr Din l*-> ob nedeljah Din 1*501 UREDNIŠTVO « «»h«S»v »«4-bora, Jurčičeva mL It A !■ •«*- Jtropfe Telefon loUnnb- '|L 278. UPRAVA eo nofteja * Jarči&rvi Na iulroč»J» Im denarja ao na ■nlffn. «- 1 DlJrmJal ■■ ■ a aanaTatn Leto: IVr - Številka Maribor, nedelja 2. septembra 1923, Radičijada. Maribor, Stre 1 septembra, Ko So til© potrjene vesEh <3ia je Radič s^ojo diplomatsko akcijo v .Veliki subo izrekli mnenje, da že i.nt -Anglija ne bo dala pridobiti za. m8, resmejSo akcijo proti naši državi. ® dpi je izjavil zunanji minister g. dr. inci<5, da je vlada dobila izjavo angle-b merodajnih faktorjev, da se Anglija jdo vmešavala v naše zadeve in da bo hi Radičevo agitacijo samo do neke ? meje. Podobno izjave je dobila 2 va ^udi iz Borisa in baje čeločzRima. k .° ^e’ da se Radič že seli iz Loti-ia sicer v Švico, kjer min je-zairng-TvV,n°va zvezda »diplomatskih« upov: narodov, V, oktobru Be jram-širši Svet Društva narodov inij ra '*pa’-da k° »Pravil v, njegov! pro-“di tudi vprašanje »hrvatsfce republi- W>vi R ga jč ltadič poslat ? db- ktezih j® vzbudilo V zagrebških WOgjk , v .‘Sanij čr*00 Veselje, .pripoveduje o ča-jSateK- id-j® priredila, neka angleška pr-, ^ (najbrž bo to gospa Gy6ril, mad* Wln, . Pisateljica, ki jo poročena z ne-jjfcndi živi v Londonu! i« piše — glej člaflek »Madžar-teeni^P^atlda v Angliji« V porfdftTjko Op ur.). Na tej čajanki je »Ti7tt^aa "Račfičenf bivši glavni* urednik (sedanji, glavni urednik ga je '•hugič enkrat:if{.ga prosil, naj ga fesad^. Q-dblžčo). V poročilu je Radič 9jJ je _ . ^ članek'»Dailv Expressa«, jem fIV°Ja izvajanja zaključil z mne-Kadač dela zavtepoatavitev aV-instal^^16 utoifarbije. To mnenje je V precej -tdčrio, tcer je Radič že 'izražal1 :«vWjo globoka žalost, da jj^billaosM- nSoMatrhija; M’‘je imela! ‘ ^»M ^načrt o tridltemu, po katerem S tridltemu, po katerem; gi ... ritodali NemCr, Madžari Ktvatfc isa tfactftii Slovencev, Čdhiov, fri drngih tiararirtvi, Rsdič je V, ' preVodu »Daily EvpreSSOVega« ^tfji paSUS.Sploh- izpustil, ker so he^, . Radičev »Bpeh.1 daJeko manjši Žate^j.o-^-PričafcoVnl. Angleži niso prl-Pfab večji' prestiž ijegtf Afl-ubglčŠka; oficijehla javMoSt i (J^;P°fetlM,;J«j»va,to jo je dal .’n0fc ^I«e§ki'd4p|bmmt iz Rima jartjo zelo oMaditi doeedaasje odrtoŠaje ’ sledečo-brzojavko: _ .’ . , Uied*D'aliio' ia Atiglijo. Ni celo izkljnče- »Ker (gTŠkSi. ocfeovo^ ritosSb - Mos °da ha -AiUgliia/ isam^ar preprečila] it ali- zatfovoljik ao dobile Italijanske čete us jhatsko okupacijo Krfa. ■fcaz,.d& zaaeAjo otok Krf. Ta okupacija Rini, 81, avgusta. Dane® ao dtalijatt- iErtU .sovražnih' nameoori vetidor pa bo eke-morcariško: Četo zasadte otok Krf. —, tvorila;‘garancijo za to, da .dobd ItaiSja Zasedba je 'bila izvršena brez odpora- in od Drči j a zahtevano zadoščenje** težkoč. Poveljnik mornarico je izobesil IVcSPt d zasedbi 'Ktfa jc nappaVila B® fflr-«tirdbi i/taEjunpko zastavo^ ki ao jo ibfe»graj^ke politične 'kroga 'fitocea vtii vSeritiVzočedadje pozdravilez Sl JautoAnt ItafijatiBkilkoraik amatraj« za’ (kršite tite jstmCrtr iz tepov. iSelar: »Balkan Balkancev*. [Vtis je -.teni Atene, 31 a-vguefa. Iz Krfa So došle riačitejši, ker se rnf nahajamo v prija- VeSti o italijanski okupaciji. Italijanski teljskemr razmerju z Girčijo ifi? je bila-rta- mfatffarji so streljali ha begunce in jih ša vftada mnenja, da je grški odgovor več ubili. Zgorelo je tudi Več poslopij, ipopoltirrma zadovoljivi Naša vlada bo za Rivn, 3L avgusta. Mussohtii je poslal sedaj čakata ha razvoj dogodkov iti; So v3em ftalijan^kiim' zastopstvom! v jtio-bio^ppcTvzela jffliOraflrih korakov. zematVo brzojavko, v kateri izjavlja, da W hosllužbertih krogih prevlad!« je J®- dkopacija Krfa ni akt sovražnosti, nfar-•zor, .Saije Italijo z okupacijo Krfa pose- Steč itd hoče Italija Samo zagotoviti, pro-gra-V.interosrto sfero [VeLike Britanije, Stiž iu teahifestirati krepko voljo, da‘ fcategi: .je Krf prtpaidal dolga leta'.in ki pe OdrtClra, dofcteir pe dobi zahtevanega' ga ^(.®vojčas odstopila Grčiji. Iz aSgieš- zadeščetij^ ' kiih Jlsiov ja razbrati, dat b[o [SJetfka BriH •-G^ torbica a m mflijardatof BORZA. -L : ( ’ Curih, 1, septembra. (Izv.) Sklephi ». avguste. SoprPgii«eee»B Pai^ 3U5, Beograd 6.-, Lortdoti Affgleza, ik» rojstvu Nearikf, je jfekdor y 3>49, Berlin 0.00852, Praga 1S.30, Milan ghtjefi’ pri izdajanja potnih tC&tovr brfr- 2J.45, Neivyork 554, Durfnj 0.0078, žig. K gwl 0!» rok ročno foribiCO, ,v kateri' je bilo lIOOTO, Budimpešta a03, Varšava 0.OO28, dcttarjai ih zlatnipe M^ednioisti 15Q nlih- ŠpfDa 5.10. IP-acfc š*. %.;g;.gggff. jSggei fakff^a ni postevada. 1848 Uti iti priZtiatii Radiča za enakovrednega faktorja z beograjsko vlado iti dinastijo; Taka akcija je izključena, ker za njo hi' realnih pogojev. .Vsaka vlada bO poprej dobro preVdarila riziko t^ko, akcije ia natančno proučila, za kaj gre. Ko bo i» vcdelal, kdo jo Radič in koko brezglavo politiko vodijo njegovi pristaši, ki m bili dve leti v Beogradu ministri; naslednje dve leti pa taje, da bi bilo državno ujodinjehje tudi za Hrvtate obvezno — ko bo to izvedela,- bo vtsaka evontuetoti zanforosi,rana inozcsniisSa vlada opustila donkičotsko akcije za hrvntskd republi-ko. Isto velja o Društvu narodtota', K '■efitekutivrte sile itak fi imm Nekaka -obnovitev Avstro-Ogrsko pa fil bila je dek daj hiTfeoča, če bi popolnoma gkrahira-la politika zmagovalcev im a®0 bi se' obnovilo stanje leta 1914. Kako j^ovi so taki upi, sta spoznala Frank iti, Sacfe Njuna usoda Čaka tudi Itediča. Sedaj j» le vprašanje, kedaj Bo bodo njegove mUH Se vzbudile iz repubEkanško bipnozei. -j (Vi »Journal deB Debatee-Zr dne 25. atig, je Spisal g. Fiei-re Bomua nVodnik o Rak dličevanS begu; Ta: pravh da je Itedič q Svojimi begom ttspravfl Velrfeo uSJuga beograjski vladi (ms grand' Serrice ant gouverrientent de Bel&rade). Zgodbriris uči, da emigranti, ki titeo privedli tojfli bajonetov, niso nikdaa* dajah nakcaW| S^oji domovini, Nato opisuje Radlčerre ITohličHo karijero, koustatira, ida bS |fi bdi Radič S Svojo politično močjo lahko •pridobil dalokioSežert VpliV na razmere j) •državi in haVaja dobesedno erbat iz njen govoga govora na boiougnJskam shodu dno 15. aprila, kjer bc j® kjat hfcVatSkS politik izjavil za Nmrtčijo. CSfea todl razno druge izjave; ki 80 karaktmSiačjTti 'za smCr Radičevo politika Končna,pravi franooBki pubEcist': »Preetepfvšii (rrietjiok jo Storil šef hrv, kmetske 'stranko enC izmed ortlh političmk pogreški, ki «o oe dado popraviti: da ibii jse bil izognil zah , poru, je postal begunec' ia zarotnik, M ja Vol-iati napraviti kojtipkrt skupno jat Sovražniki svoje domovine. G. Bašič se ja seldaj rešil ene skrbi in ho lažje dosegel •Sporazum B hrvatakimi! skupinaiml.-* Trezno ia logično je pikal o Radiči-jadi znani namški publicist g. Hermand Wertdel v »Prager Pressio'« z dne 28. avg, Stvarno zavrača Stališče nekaterih, nemških' listov, ki posvečajo iRadiču preveč pozornosti, opisuje njegovi strah pred zakonom iff pred atentati ter sklepa, di je Radič zapustil državo, ker je uvidel, da bi bil trtoral začeti z realrto- politiko, če bi hotel obvarovati stranko pred. raz-Ifrojenl Ker pa’ ttiu rti do pralrtičnega dela iti! Stvarnega udejstvovanja, ker trtu je potrebna negacija kakor rib'if voda, jo šeJ V inozemstvo, hoteč pa ta fltižia Vzdržati .iluzije iti) podaljšati .Sedanje stanje. Toda mož je prevelik rom'arttik, čo misli, da Se bodo Angiežd zaradi Radiča vmešavali v notranjo: politiko kraljevine SHS. —- G. Wcrtdel dobro .analizira elemente Radičeve demagogijo im ocenjuj1© njih' izvor irt veljavo. Problem, kf žuli Hrvate, jo za pravo isti kot ja problem Srbov iti! Slovencev: problem dobre uprave ijf Rkaddacije vojnih it( po-vpjnih rasanter. To eo trezni glasovi- o Radičijia®. !SPe« kaj pa jo Radič doisegel: o njem!, možu' neznatnega rod«, pretekloatt inl značaja, ki je kot dijak politične šote vf Eartert sanjal o velikem potitionanfi .vplrvn, o blostečt diploimutiški torijeri —* «* f®*® ftf* teligenttierrt, n skrajno neafalnenl irt rtC-dozorelem človeku pišejo sedaj čelo BVe-tovskliitsM. 'ki.bi aSm BC SfflSemait aseaa R< njegovega imena. Zati], %& njegovo častihlepnost je to uspeh, Kako pa bo Sodila o njem nova generacija, kako ho sodila bodoča hrvaitska in! jugoslovanska zgodovina in kako bo ta izdajalec Slovanstva zapisan v knjigi Slovanstva, to ni njegova stvar. Radi d se je postavil proti Masaryku; ali &ff bo zgodovina razvijala y, smeri, ki jo zastopa Ma£aryk }n zaradi katere je bil Masaryk emigrant, dokler je Radid pisal slavospeve Habsburgom1 in’ napovedoval razpad Anglije, ali pa se bo razvijala v Smeri, zaradi katere je sedaj Radič emigrant — to pokaže bodočnost. Masaryk je z idealnega in nravnega stališča veličina ifl reprezentant naroda, Radič pa je zakoten politik in' romantični pustolovec. Ali pa je tudi reprezentant Hrvatov? Mislimo, da je to ■abloda, trenuten' mrk, pooblauenje hr-Vatskega neba Vsekakor se Hrvati ne [morejo ponašati S predstaviteljem, ki je podoben zgovorrtemH branjevcu Ha trgu: vedno ima polne košare protislovij iffl zahrbtnosti. Letošnji 8. september v Ptuju. Dne 8. septembra tl. poteče 15. obletnica znanih dogodkov v Ptuju. Na praznik Male Gospojne leta 1908 bi se imela vršiti na vročih ptujskih tleh glavna skupščina Oiril-Metodove družbe. V nemških ini nemčurskih vrstah je nastal huronaki krik. »Izzivajo nas«, je zagrmelo po nemčurskih mestih in trgih. Nemci so smatrali, da je Ptuj tako trdno nemški, da pomeni slovensko zborovanje v tem mestu bojno napoved. Niso hoteli razumeti, da ima tudi mali narod take pravice kot veliki. Niso razumeli, da je yeo nemško delo na slovenski zemlji nasilje nad slabotnejšim narodom in’ strašno izzivanje, ki je narodnega Slovenca pretvorilo v najljutejšega sovražnika Hemštva. Izzivali so nas z nemčurstvom, S SuMerajnskimi šolami, s »Štajercem-«, m nemškimi uradniki, z nasilnimi volit-ivttmi v mestih in trgih. Neprenehoma So Mas tezi vali in žalili V dno duše. In ako smo vpili proti krivicam in se branili, so to smatrali za »poburto Sužnjev«, za hujskanje zoper državo in bogsigave-idl kaj vse. Ko So 8. septembra prihajali leta 1908 v Ptuj naši narodni prvobori-telii, naši odlični možje in dame, zastopniki vseh pokrajin m vseh slojev, jih je ptujska ttemško-nemčurska fakinaža napadla s koli in s kamenjem in’ pljuvala tpo njih. Neizmerno ogorčenje je šlo od Slovenca do Slovenca, od vasi do vasi, od mesta do mesta. Nemška in janičarska druhal je pogazila naše najosnovnejše pravice. In potem so nastaii ljubljanski dogodki: avstrijska birokracija je s pomočjo vojaštva zatrla narodno demonstracijo, prepovedala nam je protestirati »oper udarce, ki So v Ptuju bo- fenotus: ' Znanost in vera. (Konec). r Zelo zanimiva in dokaj originalna je [Veberjeva psihološka geneza verstva kot hrepenenja po sreči (VI«. poglavje). [Pisec razpravlja iiačrpno o korenu občo-iloveškega nagona po Sreči in razkriva psihološke peripetije, skozi katere s? je nagon po sreči razvil v najmočnejšo gibalno Silo verskega čustvovanja. Od tod Izhaja ideal maksimalne sreče, vera v popolno življenje, ki ga na tej zemlji ni, Id pa obstoji v človeško pojmovanem vesoljstvu; zato Si ga verujoči subjekt zamišlja onstran groba. Verskem® čustvovanju Se vedno pridružujejo tudi hedoH-Ski in estetični občutki; asketi na pr. čutijo ugodje, naslado v tem, kar bi drugemu1 zttačilo neugodje. Ta bi pripomnil, da je avtosugestavm moč prepričanja, združenega H bodenskimi občutjem olajšala krščanskim mučencem njih fizično trpljenje. Močan jo tudi estetičen moment. Krasna cerkev že sama na sebi dviga dušo nekam »v višave«. Mnogi katoliški konventiti Bo se baš pod vplivom bcdonv ‘ sko-estetičnih občutkov potopili v mistiko cdtaiskih skrivnosti (James, Rene, Verlaine i dr.) Vendar pa ocfeov&rjajoča vrednota primarno-religioznega čustvovanja »ni ,ne prijetnost, no lepota, ne Vrednost v navadnem pomenu besede in tudi ne res-|as$ca, temveč .(Heiligkoit, sanc- lestrio zaskeleli veS Harod. In da bi Ha-silniški režim1 še bolj pokazal, da ima za nas puške In topove, sima pa pravičnosti in enakopravnosti, so zagrmele puške in je tekla slovenska kri. Dva mladeniča — Lunder in Adamič — sta se vzgrudila mrtva Ha tla Takrat je nemški humoristični list prinesel sliko, da je slovenskemu narodu ura Ha dunajskem Ballplatzu odbila — dvanajst. Petnajst let je od teh dogodkov. V tem primeroma kratkem razdobju so se izvršile največje historične izpremembe, kar jih beleži zgodovina našega naroda. Prihod Slovencev v sedanja njihova bivališča in ustanovitev države, ki združuje Slovence, Hrvate in Srbe — to sta dva historična dogodka, ki sta si enaka po Svojem pomenu. Po petnajstih letih je bila popolnoma izpodbita nemška teorija o »gospodarskih« in »hlapčevskih« narodih; nemška nadutost, združena s pohlepom po slovenski zemlji, je bila kruto maščevana Vprašanje krivice in pravice, vprašanje malih narodov se je Teševalo na vseh evropskih bojiščih, kjer So se prvi kulturni narodi za-pada postavili proti imperijalizmu Nemcev in dveh nemških vladarskih rodbin': Hohenzollemcev iri Habsburgov, Da nes mora vsak trezno misleč Nemec priznati, da je Avstrijo razrušila ravno nemška nadutost; da So bili baš eni, ki so pljuvali no Slovencih, pravi rušitelji avstrijske države, ne pa Slovenci, ki so branili naravne človeške pravice itt državljanske Svoboščine. Dobro je storila usoda Sveta, da je razdejala gnilo državo, ki je streljala na državljane, boreče se za najosnovnejše človeške in' narodne pravice, ščitila pa je pri nas razne Ornige in' podobne izdajalce slovenskega imena, ki so se zavoljo denarja in časti vdinjali tujo zemlje lačnim Nemlcem. Danes smo svobodni in ujedirtjeni, in koliko bomo hoteli in’ znali storiti za našo jugoslovansko državo, toliko koristi bomo imeli od svobode in ujedinjenja. Itt še nekaj je danes: Ptujčani, ki so 8. septembra 1908 pljuvali po Slovencih', so danes ali sramotno zbežali ‘kakor nemčurski očak Ornig ali pa molče o svojih nekdanjih »junaštvih«. Po petnajstih letih — dne 8. 'sopteirt' bra tl. — priredi Ciril-Metodova družba v Ptuju letošnjo glavno skupščino. Iz1 brala si jo baš Ptuj, da tu proslavi tfr letnico historičnih doprodkov, Irl So toliko odmevali po vsej slovenski zemlji in bodrili Slovence k boju za pravico in Svobodo. Kot obmejni list smatramo za svojo dolžnost, da ponovno opozorimo Ha nacionalen’ pomen letošnje skupščine CMD v Ptuju in da zakličemo Vsem narodnim Slovencem: Malo Gospojno — 8. Septembra *— praznujmo v Ptuju. Rodi ta dan manifestacija Haše narodne zmage nad nem škim imperijalizmom in utrditev naše tu m), ki je med ostalimi vrednotami zopet lastna in' elementarna vrednota, vrednota par excellence (str. 161). V nadaljnih izvajanjih se dotika tranS-cedence predmetov, ki predstavlja »že načelno nedostopno stran vseh predmetov vsakega pravega spoznanja« (str. 163), s čemer je n jegova logično - psihološka analiza prešla na najvišji vrh, v tzv. »metafiziko«. »Transcedenca, kakor jo poj mu jem sami, je torej oni »nad« celokupnim vesoljstvom vseh predmetov stoječi pojav, ki nam je že načelno vsebinsko neznan in o katerem samem torej nič ne vemo in že načelno nič ne moremo vedeti, ki pa ga moramo ncobhod.no predpostavljati, ako naj bo občno človeško razliko vanje med »spoznavanjem« in »zmoto« vsaj idejno opravičeno (str. 163). »Reli-gijozno čustvovanje pa ima »za svoj objekt to trancedenco, to edino načelno neznanko sveta in življenja«. Ker pa se človešiko bitje ne zadovolji z neznankami, temveč jih skuša ali »ploh zatajiti (ateizem!) ali pa jim1 dati določeno Obliko, »znanko«, so se začele razvijati konfe-sije, ki izvirajo iz primarnega religioznega čustvovanja in kažejo, kako in koliko si je človek izgradil neznani Svet in ga uporabil za svoje idejne ali življenj ske potrebe. Religiozno čustvovanje je tedaj dvojno: primarno itt Sekundarno (str. 167). Primarno izvira neposredno iz dvojnega korena človeškega nagona po sreči in ima za Svoj predmet nadempi-rično neznanko. Sekundarno religiozno čustvovaij jo pa ni miselno, — %txanscedeja- Hacionalfie sloge napram nasprotniku, ki na tikem še vedno sanja o Dravi in Savi! Dr. Beneš in l^ussoSanf. V Rimu Sta se sestala dva znana državnika: češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš in italijanski ministrski predsednik Mussolini. Naša država je zainteresirana tako na češkoslovaški'QM)fc$i' ki kakor na italijanski, S ČeškosI2&. avgusta se je vrš\la seja Hrvat« siko zajednice. Tu so hoteli obsoditi de* lovauje dr. Mate Drinkoviča, ki ie ™ Dalmaciji razvil agitacijo prdi parla-1 mentami abstinenci in za realno polit1" ko. Večina zajedničarjev je baje bila izključitev. Nezadovoljni so tudi S P-Sa‘ njem »Obzora« in S stališčem1 nje£ove^a glavnega urednika dr. Dežmana. lzgj& da, da zajedničarje zapušča tudi “J Šurmiin, ld je te dni na brzojavno va)biW odpotoval v Zagreb, ne da 'bi bil obv# stil o tem' Hrvatsiko zajednico. Zajed®* čar ji so nadalje za to, da se Vrzeli* ki nastale v Hrv, bloku povodom zadn3® dogodkov, zakrpajo S franikovci, kli®*1 jo vso potrebno kvalifikacijo za V federalistični 'blWk. Nadalje piše »J**" ječ«, da se bo Hajbrže že to nedelj^J*! šila v Zagrebu konferenca z glav’® predsedstvom HRS1S, ki se je ndeb~7 tudi dr. Korošec in dr. Spaho ter Vte~ sedstvo frankovske in zajednič#^ stranke. Na tej konferenci bodo ohraniti federalistična blok pred nirn razkrojem. Dr. Korošee bo bil ukor, ker vodi posebno politiko. deralisti so klerikalcem zagrozili*.^ pošljejo v Slovenijo Bfc stotine hrv* kmetov za agitacijo proti dr. Ko^rv Tudi namestnik Cimfič ima od ske vlade misijo, da dela zal ragtaSfo*^ protiradičevske (Stranke, . * O atentatu Ha’ bolgarskega p8ai fca Daskalova, ki je bil izvršen ljo dne 26. tnt. vj Pragi, prittaSa Slovo« značifeo razkritje, da je Sofiji že 17. jnllija znano, o konfes,ije, je jasno: kakor ni iQ bo mogoče izruvati religioznosti, tako_^ ^ mogočo likvidirati konfesij. Slc('T,?^pjfl do pač spreminjale verska PreP^!j ali njih obstoj je dan že v člove® turL . ^ Dr. Veber prihaja k pravilne^ pu, da religiozna čustvovanja j,eteT' ■ ■ ibtran 6.. ti tzV, doBaVskb ntoHaThijo, ki *Bi tudi Avstrijo. Na čelu novo re-akc&jomame d-ržavo bi naj bil bavarski Prestolonaslednik Ruprccht. Haken-kreuzlerji izdali letake, v katerih podajo, da naj. bodo »čete pripravljeno za nagli napad«. * Težki spor tned Italijo la Grčijo -jSpo- ^ia na konflikt med Av^tro-Ogrsko ifl Šibijo 1. 1914 po Sarajevskem atentatu, 'talija^ j© stavila grški vladi -ultimat, fci izredno težke pogoje. Širom Ita-®3e Se vrše proti grške manifestacije, ki 80 bumejše, ker je Službeni fašizem ^elik prijatelj' šovinističnih geSel. Težko ^JJ&rtoviti, da je Grčija kaj kriva na ~®®rn italijanske razmejitvene komi si-36. Itailijami oči vidno pretiravaj** ker 8o prejšnjih let nerazpoloženi proti zlasti jim) tre ugaja Sedanji re-,n*< Italijani 9o na razne načine feifri-rpP0^’- Grkom itll jih skušali oško-_iwi grško albanski razmejitvi, napa so dobili od Veleposlaniške serenoe mamteJ za določitev meje. ^ihovio »objektivnost« dobro poznamo ?®a časa koroškega plebiscita; tem svo-®o ibfili) v Albani ji itn je že mtogo--* da j^( bn0 prebivalstvo zapeljano k ki ga je treba seveda odločno Grčijo Spremljajo po velikih' ifl dneh' same nesreče in nezgode. . razkrojena, Se mora na zu- g številnimi nasprotniki, ki ne Sredstev, kadar je prilika oško- # ikri X. ®r^:e državne interese. Največjo ^ V?P tej nesrečni situaciji nosi gr-^^•wdstVo aaarto, ki je igračka raznih tj. agogov in ;ge lahkomiselno zape-riskatifelejže pustolovščine. Dnevna kronika. ®°ŠT “ ~ ~ fiT® goworl o-odnošaj^h inr-Venov Ta' vidimo tlogič-1 Ser ,ngotovljonSib načeli _i'zvajani-jte raelo pregiedno fts »KfSSčrtr Mod *W«. feredJEO zanimivo je 01 1928-24 se otvori dne 12. septembra oib S. uri s službo božjo v Alojzijevi Cerkvi. Dne 13. septembra ob 8. uri je reden pouk. Dne 11. sept. popoldne ob 16. uri je vpisovanje lanskih dijakov v višje razrede in ponavljalcev; ob tej uri se tudi oglasijo učenci 1 razreda, ki so v juniju položili izpit za ta razred. Sprejemni izpiti za I. razred tistih učencev, ki Bo oglasijo za september, bodo istega dne, to je 11. sept. (v torek) od točno 1 ci velesejma opozarjajo. § Velika ljudska tombola še vrli! v- Ee* deljo dno 2. septembra tl. ob priliki gozdne veselice Prostovoljne požarne brambe ha Pobrežju. Tablica stati e 1 E in se dobi v predprodaji pri vseh cih na Pobrežju, kakor tudi popoldne ^ veseličnem prostoru. Tablice, ki s°. kupljene že za veselico dne 8. julija, jo seveda tokrat polno veljavo. M81** borčani vseh slojev se prav vljudno S®4 prosa jo, da posetijo to prireditev P°®a ne brambe, ker jo čisti dobiček njen za ttakup brizgalnega avtomom Dohod na veselični prostor je od ne ulice. Vstopnina 5 D, gasilci v kK>3 prosti. Izteč viha je prevzel g. HoW» ina priznano dobro vinsko kaplji^0. U mladino se bo priredil ples, 'boj s kon*0^ in več drugih zabav. Veselica v tem gozdu obljublja biti prav prije®^ Radi kontrole Se naj nosijo vstopi' vidljivo. — Za obilen1 obisk prosi f’ * selični odbor. § Legitimacije za Ljubljanski sejem se dobe pri ravnateljstvu borske tiskarne po 50 Din. § Legitimacije za Dunajski VelescJ^j Se dobe pri ravnateljstvu Marib°rS tiskarne po 25 Din. § Navodilo za Praški vel esejih, vrši od 2. do 9. Septembra Legitima^v stane 25 D, prištevši pristojbino za Kolkovanje za L razred 2 5K, za B* T , red 1 ČK, za III. razred —.50 čK. vožnja velja za vse Vlake osebne in vlake, izvzeti So samo ekspresni Osebe pod 18 let nimajo pravice do ^ ne vožnje. Popust je 33% ha čeho*1^ železnicah, ki velja od 28. avgusta septembra ter velja Samo po najb*1 ruti od bivališča poSet.nika. Pop®1 progah juž. železnice 50%. Vožnja prekiniti Samo enkrat v območju ® -želznic, Na podlagi legitimacije jjgj CSR kohzulati izdati vizum na -potni S 75% popustom. Legitimacije B0, tudi pri ravnateljstvu Mariborske ti*®; •ne dd., Maribor, Jurčičeva ulica 4. - § Legitimacije za graški veleSeje®’ ^ Se vrši v času od 1. do 9. šeptctf'^7^ Gradcu, »e dobe tudi pri ravflateto^ Mariborske tiskarne cL d., Maribor* ^ čičeva ulica 4. S to legitimacijo ini* posetnik pravico do 50% zhižafl ma, ter lahko z vozovnico osebneg® timacija velja kot vstopnica V ka potuje tudi v brzo-in D-vlakih- prostore. § Da omogočim Svojemu ^ daljovati študij na dunajskem 0^ vatoriju, bi rabil 5000 D za vpisnih0’ nino in' nakup obleke. Za pozneje« v , Afi&4 zevalne stroške upam’, da dobim1 no atij>endijo. Kot zastavo za izpofZ zileSek dam' klavir, ki je veliko ^ den. Slovenci, posebno pa Primof(\’ magajte mi! S tem omogočite nemu mladeniču in’ Sorojaku, da a# željeni cilj. Brez tega posojila je 11 ^ ljevanje študij nemogoče. Naslovi ^ varni »Jadran«. ^ Narodno gtedalB® Iz gledališke pisarne. Dame iri je, ki imajo smisel in zanimanj® dališče, in ki bi bili voljni bl^ pri gledaliških predstavah, naj 0j, govolijo zglasiti v gledališki Sokolstvo. ,rta o Sokol v Rušah' vabi vse P!p0^s\ja sokolstva na društveni nastop v gugah. dne 2. septembra tl ob 14. °riJ0bro P0-Sodeluje godba »Drave«. ?a „ ob pol" strežbo pri veselici je skriti0®?' noči vozi poseben vlak v ^ST1 Cete]ovai o Vse člane, telovadeče in ® ]croja; deče, kakor tudi one, ki nixa&v&dbi re" Se hujho poživlja k obvezm gr0(5o dovni vaji, ki se vTŠi v . :xx„ 5. septembra ob pol 20. "^.^Vscipliha drž. realke. Bratje, dokaži^«. dvorišču. 1 /Ja lir/i« rtJci/lJVC« iJladJCj u' - in iočaogt!. Zisiv^vol W8fiDorrx.'sipiemDM iyzs,' fSH-aar® ^Mariborske vesti. Maribar, 1, septembra 1923. ffi! OdHod g. polkovnika Drašklča. 'Jutri zapusti našo mesto poveljnik 45. tPešpoika g. polkovnik Pajita Draškič, ki p® 'bfiil premeščen y Zagreb. Z njim 3as opušča častnik odličnih sposobnosti in Velikega ugleda, ki si je tekom svojega bivanja v našemi mestu pridobil tudi ®ed .civilnim prebivalstvom mnogo simi-ipatij. Bil je vsekdar korekten vojak in •J0 6 Svojo ljudomdlo osebnostjo najlep-*® Predstavljal naš 45. pehotni polk, čir gaT Poveljnik je bik Spominjamo se zla-njegovega govora ha pirvi slavi 45. ffPSftolfca, kjer je javno posvedočdl svoje ^~r6Q0 in’ širokosrčno pojmovanje narodnega jedimstva, G. polkovnik ni živel jzoliramo od našega družabnega in kultnega življenja, temveč je tudi tu od-ca° predstavljal našo vojsko. Ceneč ®“k Pomen armade v dobi. notranjih sporov in zunanje negotovosti, zavedajoč ozkth vezi, ki vežejo vojsko z naro-izrekamo g. polkovniku Draškidu Priznanje. Obžalujemo, da zapušča obmejno mesto, bodi pa mu na no-' CTa mestu mila junaška srečal ŠkT i^>os^ov^tei večer g. polkovnika Dra-^ Danes v soboto zvečer po deveti i se vrši v restavraciji Narodnega . Prijateljski sestanek v slovo odha-Dr°xvIri,a Priljubljenemu g. polkovniku sškidu. Opozarjamo na to vse osebne aauce in prijatelje g. polkovnika. _ m Smrtna kosa. Sinoči je umrl v 1:nski ulici št. 37. g. Josip Hrašoveo v starosti 83 let. Pogreb, še vrši v j^Jtejo dne 2, septembra ob te. uri iz £~bM«šnice ha mestnem pokopališču v Obrežju, hra političnega društva! Raz- Prto1 ^ Se je vodila v časopisju, ni a°benega stvarnega pomisleka &arT ^lanovitev političnega društva za ^attio018^0 P^rajino. Zato dahes objaV-štya Povila, po katerih se odbori dru-opojjg^^avljajo. Pripravljalni odbor da £} Mse, ki se za društvo zanimajo, jei k6raMa^njo številko »Tabora« shranili 0fji M njej obsežena pravila, Srez-z°v haj se pripravijo za obseg Bre-lltvi ] °r 80 Predvideni po novi razde-^l®deč Tars^0V’ ^*° efl Sre3 Pa tvori jo rjv 'e Sestavljeni sodni okraji: 3- Ma- knlturfuh društev opozarja- pogj^g^ ® J0 »Ljudškai knjižnica« tekom ZbaSBfv bebavi la celo vrsto poljudho-nog, j.^b,knjig iz HajrazlSčuejših pa-nw^?° izvrstno in1 velezanlmivo Stih J^L ^™3ieflw predavanja po Mte-fcave v ^ Ravnokar Bo došla iž Vehe v- ilustrirane knjižice iz zna- te0 j ^bs-zblirke, ki bode posebno do-l«m 0S a nčitoljstvu, dijaštvu in osta-^Vop OSv0*‘I1iTn! delavcem!. Knjižnica rar ^ T® P°^re2e tud® ifflteligentohS z de-: Jf1 00 lahko ev. zglase tudi pismeno formacije. - Dr. R. + moro*. R^osihto, 'da Be Številno kodei v® k vsem prireditvam, V katerih jj, SK Orient iz Sušaka. ^tvo ^lstvo »Jadran« poziva Svoje čiatl- ^«ee» 06 udeleži tekem! fig zabavnega *>or y T6^reea P!riredi Slov. ŠE Mari- 2 JŠK Orient te Snšaka. tento mojatrf, ki rabijo pridne u^®,lce>» Se naprošajo, dia se ^la- so pri ti Vračarlc et Šorn v Jurčičevi ulici 1L, katera preskrbi brezplačno pridne fante za čas 3—4 let. Gre v prvi vrsti jja otroke, katerih stariši so žrtve Svetovna vojne. Jugoslovani, oddolžite ee tem žrtvam na ta način, da napravite iz njihovih otrok pridne mojstre! m Hotel Kosovo odprt dnevno ob 6. uri zjutraj. Srbska in primorska kuhinja. Sprejema abonente po 50 K dnevno na dobro domačo hrano. Štajerska in dalmatinska vina od 36 K dalje. Prostori renovfirani. Senčnat prahuprosti vrt. Sobe za tujce. Vsako soboto koncert. M Dramski odsek Jugoslovanske Ma-, tiče v Mariboru, ki bo pričel z delovanjem začetkom' septembra tl., vabi k pristopu vse one gospode in gospodične, ki imajo veselje in umevanje do dramske umetnosti. Z ozirom na važni prosvetni in narodni pomen tega delovanja Se nadeja gori imenovani odsek obilega odziva. Priglasi se sprejemajo od srede 29. avg. do sobote 1. Sept. med 19. in 2L uro v pisarni Jagodov. Matice, Sodna ulica 32. m Hotel HalbwidL Danes v nedeljo 2. septembra jutranji ih večerni koncert. Vstop prost. m Knjige, leposlovne In znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I. m Zcpet vlom' v »Ljudsko knjižnico«. Ze lansko leto je nekdo s ključem odprl vrata »Ljudske knjižnice« in odnesel raz vse omare platnena zagrinjala zn katera je potem trgovec Wor soh e daroval novo platno. Knjižnica je potem onremila vrata z Werthci.m-k 1 jučavnico. Prejšnji teden’ je prinesel nek mediclrtec v knjižnico na prodaj razne knjige a seznamom. Ker vodja knjižnice tni bil navzoč, bo pustili knjige na stolu do prihodnje nedelje. Pred to nedeljo pa je iz dotionega kupa zginilo nekaj ravno najboljših knjig s eeznamom vred. Medicinec Lukman pa- je ravno v tistih dneh Srečal nekega brezposelnega mladeniča Uršiča, ki je HeSel eno njegovih' Ljudski knjižnici izročenih' knjig. Trdil je, da aSu je bila v! »Ljudski knjižnici« izposojena. Hišnica v Narodnem domu pa je tudi tiste dni videla neznanega mladeniča zgodaj zjutraj v knjižnici, ki je trdil, da mora napisati za knjižnico hnjno pismo. O-moifjenega Uršiča, katerega naslov je medtem' iskala knjižnica, pa je videla tudi gostilničarka Narodnega domu noč Iti! darf smukati po Narodnem domu ter ga OVadila polioiji, ki ga je danes izsledila in aretirala. Obetfem mu je Irou-fiscirala kovček, ki ga je že imel Shranjenega V garderobi na kolodvoru. V kovčku je imel predvsem' 'celo Vrsto ključev it£ knjig, lasrt »Ljudske knjižnice« its »Društva rrvaribbrsk. akademikov«. Knjige Bo samo prvovrstne, ki Stanejo danes po ICO Din’., večino pa je že spravil v denar. Sumi Se, da je imel še nekoga kompunjoua. in) Izgubila) je Beka uboga žefia včeraj zvečer »a potu od kavarne »PromCnadla« V Tomšičevem! drevoredu in po Aleksandrovi Cesti proti Lajtersbergn črno usnjato žensko torbico S krog 1000 K VSe-bihe. V torbici je bil tudi zdravniški recept in neka vizitka. Ker je to veš mesečni zaslužek dotične ženfcke, ki mOra skrbeti tudi za dva Mala otroka, safači za njo izguba velik udarec. PošteB najditelj Be naproša, da odda torbico z de-Harjefttf V upravi našega lista proti pri-miecrtri fiagradd, ali pa pji policijskem Koffidsartjata. , • '1:. | J|-i. :j Kultura in umetnost Fras Žgur: PomlaJančki. V založbi Narodne knjigarne v* Gorici je izšla te dni zbirka Zgurjevih mladinskih pestmi »Pomladančkii« z okusnimi ilustracijami A. Černigoja. Lepa knjižica, katero posveča avtor Zupančiče ve-Mn CicibaBu, obsega 88 strani Malo osmcrke. V zadnjih letih’ je naše mla-dinJsko pesništvo izredno napredovalo; dobili smo celo vrsto Izvirnih domačih pesniških zbirk in' več zbirk prevodov. Zanimivo iu značilno pa je, da se z Mladinskim’ pesništvom pečajo pri nas večinoma Primorci. Tudi FraU 2gur je Primorec, vsaj sedaj, ko je tudi kranjski del Vipavske dolino priključeil Goriški HT ž njo vred Videmski provinci. Kdor bo dobil v roke te ljubke »Pomla-danjSte«, pa pe bo poaaal avtorja, jih ne bo razumel popolnoma in jiH tudi ne bo znal pravilno oceniti. Naš »a tj ek« Žgur, kakor Bo ga imenovali ijegovi sotrpini v; taborišču internirancev med svetovno vojno v Mitter-grabenu na Nižjeavstrijskomi, ni več mlad mož. Na hrbtu ima že precej križev, je pa telesno in duševno še vedno izredno čil, marljiv in delaven. Še bolj kakor njegovim križem in sivim lasem pa se boste začudili, če vam povem, da je avtor »Pomladančkov« vaški trgovec, pravzaprav kramar. Skoro brez višje izobrazbe, se jo Fran Žgur s svojo marljivostjo in izredno nadarjenostjo dvignil visoko pad svojo okolico in pričel že jako mlad zlagati pesmi ter jih objavljati v raznih mladinskih in literarnih časopisih. V njegovi gostoljubni hiši v Podragi pri Vipavi so je ustavil marsikateri slovenski literat in posetil našega Koljcova, kramarja-pesnika. Tudi naš sedanji general Rudolf Maister-Vo-janov, je v svojih mlajših letih bil Žgurjev gost v Podragi. Med vojno jo bil radi srbofilstva aretiran in preganjan ter interniran z drugimi slovenskimi nacijonalisti v Mittergrabenu. Ko so Italijani zasedli Vipavsko dolino, so ga tudi oni kmalu vtaknili v okove in gonili petem po raznih internatih v Srednji in južni Italiji. Končno so ga vendar izpustili in sedaj živi tiho v svoji trgovini v Podragi. Zanimiva je bila zgodbica z nekim italijanskim’ častnikom. Naduti Italijan je’ prišel Ob okupaciji v Žgurjevo hišo ln ko je videl, da naš Fran čita, se je začudil: »Kaj vi znat© čitati!« Žgur je pa; res na zunaj izglodal takrat tako, kakor da ne bi znal čitati. Italiaijn se je čudil, še bolj pa je zijal, ko mu je začel Žgur ocenjevati italijansko literaturo in posaMezne italijanske pesnike. Italijan je osramočeno priznal, da ne pozna svoje literature tako dobro kakor Žgur. Nazaduj® mu je pa pokazal še sVoja pesniška dela in' Italijan je potem pripovedoval »vojiM tovarišem, da Bo Ha Slovenskem kmetje 'bolj učeni kakor y Italiji profesorji. Mč manj ni bilo zanimivo Moje prvo Srečanje z Žgur jem. Kot mlad študent seMI V nekih počitnicah' po tretji ali če-ti-bi šoli, ne spominjam’ so več natančno, sklenil da ga obiščem. Napotila Sva Se po prašni cesti S tovarišem' Sošolcem’ v Podrago in stopila naravnost v njegovo trgovinico ter se mu predstavila. Ne malo pa je bilo moje začudenje, ko Mi j® izjavil, da mo že pozna, d‘a je čital že moje pesmi v »Domačem Prijatelju«. Do tedaj sem bil objavil kotmaj par drobnih pesmic s pravimi imenom, toda on je poznal Vsako slovensko pesem’, Vsakogar še tako mladega pesnika. V njegovi trgovini je vladal klasičen1 nered. Po kratkem pogovoru o literaturi in’ literatih fievoda, je začel vlačiti’ iz raznih predalov raztrgane papirje, ostani papirnatih vrečic, zavoje raznega blaga itd,, pa katerih je imel svoje najnovejše peSmi, ter nam jih začel čit atn. Mnogo svojih pesmi jo zložil Žgur v trgovini. Sedel je za prodajalno mizo in posBil, ko je prišla kaka ženica po Bol ali sladkor jo je prestregel, potem pa — pesnil dalje. Spesnil jie ogromno število P^md, ki pa večinoma leže še kod po njegovih predalih, ali pa je zavil vanjo sir. Zanimivi Bo njegovi kupleti, katerih bi 'bilo škoda, če bi Se izgubili in bi bilo priporočljivo, da bi jih izdal. Sedaj je izšla v Gorici njegova mladinska zbirka »Pomladanski«. Pesmi, zbrane v tej zbir-ki Bo res pomladanske, polne SolBea in Iskren© preprostosti, tako da jih’ S pridom čita lahko ne le Mladina, aMpak tudi odrasli Svet. Otroške, čiste, So te njegove pesimi, vendar pa je V njih skrito Marsikatero kleno zrno resnice in Marsikateri tožni vždih' radi trpke usode našega zasužnjenega BarOda V Italiji. — žgur j e vi »Pomladančki« zaslužijo, da bi jih' poznala yga naša javnost. - —O— x Hntetofske razglodiilce jugoSIoveH-ških’ velmož. Umetniška založba »Ažbe« v Maribora je ravnokar izdala prVo serijo razglednic jugosloV, zaslužnih Mož. Ze sama ideja j® razveseljiva Vsi narodi imajo razglednice S slikami svojih Sorodnih in kulturnih predstavi tel jev, razglednice, ki jih zlasti mladina kupuje v ogromneM številu. Pri Bas doslej takih’ razglednic ni bilo, izvzemši posamezne izdaje, ki pa so bile Večinoma aeokugno i-zdelape. Nova založba »Ažbe« Eamerava izdati vec Serij batih razgled« nic. Reprodukcij® so izvršen« V več bar« vab in eo zelo posrečene, pa prvi (»ogled prikupi ji ve. U ver jeni smo, da bo mJa* di-na rada posegala po njih in da jih bo* do kupovali tudi vsi drugi, ki sedaj dajaj-o denar za razglednice tujega iz« vora. Popularizirajmo slike naših vel« mež, kajti prav pravi hrvateki pesnik; »rod bo samo, koj si mrtve štuje, na pro« šlosti budučuost si snuje«. Kakor izve« mo, bo založba oddajala pet odstotkov čistega dobička v prid našim dijaškimi kuhinjam in menzam. — Prva fcerija obsega elike Bledečih pisateljev, državnikov iu narodnih preporoditeijev: Slovcn« ci: Aškerc, Cankar, Gregorčič, Tavčar; Hrvati: Gaj, Mažuranič, Šenoa, J. J. Strossmayer; Srbi: Vuk Karadžič, P. P, Njegoš, vojvoda Putnik in N. Pašič. Po« samezna razglednica stane 75 para. Vsa pojasnila daje Umetniško založništvo »Ažbe« v Mariboru, poštni predal 11. x Slika našega pesnika Stritarja. AJkad. slikar Fr. Sterle, vodja umetniške šole »Probu-da« je slikal našega preljub- 1 j enega pesnika Stritarja letos januarja v Aspangu. Slika je zelo dobro izpadla ter se pomnožila. V Mariboru ge dobi slika v knjigarni V. Weixl. x »Nova Evropa«. Sedma Številka »Nove Evrope«, ki je izšla dne 1. Septembra, je posvečena organizaciji »nn-anje Službe. V uvodniku podaja g. C. nekoliko splošnih opazk. G. dr. P. Mifckovič iz Geneve piše o vlogi vladarja v naši zunanji politika. Nemški poslanik v Beogradu g. von Keller je prispeval članek o organizaciji nemške zunanje službe, a g. M. Hoffinger, avstrijski poslanik v Beogradu, razvija pregled zunanje službe v avstrijski republiko. O romunski zunariji službi piše g. Č. 0. Članki ao aktu el-ni in zelo poučni. V ekonomskem pregledu piše g. dr. Ivo Belin o tujem! kapitalu v našem' gospodarstvu. Kot listek sledi črtica Ataše od 6. d. Nato nadaljuje g. Al. Jelačič svoja poročila o knjigah', posvečenih dragi ruski revoluciji. — »Nova Evropa« izhaja trikrat na mesec in je odlično urejevana revija. Priporočamo jo v Batroče vanje! V Mariboru daje vsa pojasnila fflovinar Božidar Borko, Jurčičeva ulica 4 j Šport : SK Orient (Sušak) : ISŠK MariBo*. Simpatični gosti nastopijo že danes v) nedeljo ob 17. uri proti »Mariboru«. Go« stovanjo naših Primorcev nasportnenS polju zasluži vso pozornost, Saj predstavljajo odlično športno družiijo, ki ja častno zastopala naš spori celo v Julijski VenecijL Moštvo goji hitro falr-jgro ter ne dopušča na polju neodločnosti, ampak jo zrla bliskovito izkoriščati im nasprotniku ustvarjati kritične Situacije- Pri vseh igralcih Be ugodno opaž* stalna orientacija v igri, ki jim marsikaj olajša. Povodom gostovanja se lahke pričakuje napeta borba dveh po sistem* igranja zelo različnih rivalov, nam) pa obljublja oster toda plemenit boj. Ker nastopa prihodnjo nedeljo »Maribor« že v prvenstvu z »Rapidom«, je to njegov zadnji resnejši prijateljski seStaaek, vi katerem se bode gotovo zrcalila njegova pripravnost, kajti to tekmovanje zahteva od njega precejšnjo pozornost. Pričakuje se Mntogobrojettf poset tega Vseskozi zelo interesantnega tekmovanja. Praga. Slavia : NuSelakij SK '4 : 0. Sla vda : Slovan (Dunaj) 3 : 1 (2 : 0). BrnO. Sparta (Praga) : Makkabi 5 : 1. Hamburg. Medmestna tekma reprezentanc Rotterdam' ': Hamburg je- končala v razMerju S : L Prvenstvo Jugoslavije. Prihodnjo nedeljo se pričnejo z tekmO GradjanSki (Zagreb) : Ilirija (Ljubljana) borbe prvakov vseh’ podsavezov za prvo oficijel-nO izvojevano prvenstvo Cele države. s Olimpijski dah. Dno 16. Beptembratl, priredi pod pokroviteljstvom! Nj. Vel. kralja Stoječi Jugoslovanski otiimpijski odbor po vsej državi Olimpijski dam VI Sloveniji izvede to prireditev Športna zveza, ter je čisti dohodek HaMeajeff ** Olimpijski fond za bodočo oKMpijodm ki fee vrši leta 1924 v Parizu. □ p ur n pp Podprimo .Jadransko Stražo'! doc □PP 0-0 nnPTTTTTTJUlJLl ^ SfciaSef'SL,, u&mm Maribor,--2r sgptambraM92S ^ gospodarstvo. g Bt^bra lctJna Sliv; v IJoSui iK&kVr »poroča trgovska ta obrtniška zbornica v, Sarajeva tukajšnji.1 zbornici, So obeti za okoli 400 Kubičnih’ SnVfcrtfv leSruK oSpaH-loov. Predmetni ogiHS je v pisarni trgov-iSke 5n' obrtniške zbornico y> Lj ubijanji ixl-torošentomi na vpogled. 1 jr Prodaja razftiti odpadkov. Prt o3-Baradem tC^ajšnJi zbornici, KroMU za ^ av&asta. 845> ječmen 270, oves letošnjo karavan jo feliv v, Boeni povolj-. _ ^orma 280, fižol novi 450, moka »0« ni. Pričakuje 8 lar 95.50; drahma 1.68 Diit □ □ □□□□□□□□□□m |e na|bo!13a zobna kre-M. JL Vi' ma> Dobi se povsod. □ □ Zanimivosti. Bolezni ia Bmrf v RnSiji. V Berlinu je predaval ruski zdraV-j nik dr. Gran o zdravstvenih razmerah v J Rusiji. Pred 8 meseci je bila Busija bas z zdravstvene strani v strašnem položajni. To je bila doiba nezaslišane lakote, epidemij in kanibalizma. Po računih Taraseviča ja umrlo za časa Svetovale vojno da za časa meščairfske vojne samo aa legarju (tifusu) približno 40 milijonov ljndi. Ta razširjenost je povzročila, da je prebivalstvo nekaterih krajev imuno proti tifnSu, pa zato tifus v splošnem! več ne ogroža RuSov. Kar Se tiče gladu, jo treba popraviti Veslt, da V Rusiji (Bi več gladu. Še vedno strada kakih 5 milijonov ljudi — na severovzhodni, V baskirSjki ini kirgižki republika, na Krimu in na Kavkazu, zlasti pa v Ferganski’ oblasti. Na mesto gladu ia legarja je stopila strašita razširjenost malarije. Med vojno se je malarija širila ^ ogromnem! obsegu in Sedanjo Btaaje se pravzaprav! navezuje 5ja vojne razmere. Postaje za zatiranje irfalarije So bile V revolucfij dneh opuščene in’ melLorativno delo Pr®^ kinjeno. Sedaj razsaja zlasti na deže i izv. tropična malarija. Boj proti težak, ker nedostaja kini na. TTigri jenicne razmero so v mestih' in’ na deželi brezr ur, n p Število lekarrl s'e je ?dlno zrtižalo. povrh tega pa jo na razpolago tako m'aW zdravil, da lahko posamezna lekarna po* Streže komaj 5—6 strankami na dan. N* vasi jo zopet razširjeno šušntorstvo, vraže dobivajo Svoj stari pomefl. Sedanjo razmero V Rusiji bodo zitanstveno zanimive posledice. Glad, n®* zadostna prehrana, Slabo preboiete ^ lezni, moralna propast iH razni drogt cH nitolji vplivajo tudi na biološko str®" naroda iia Bo bodo njih' učinki poznali 9 v hodečih rodovih. Z nlediciasko-biol kega vidika je pogled V bodočo zelo temen. Treba ho mnogo sistoniati ^ Hega dela, predeni ibodo nastopile ti®*, normalno razmere, pri katerih' g0 "e začeaja1 zdraVsftvenJi preporod. čuden mrlič. > ' .Te! iditi So V Mediji usfeviE agenti' nek sprevod, ker 'se jim; da z mrličem ni vSe V redu. pogrebni voz ter so prepričali, Vse v redu. Namesto mrliča eo krsti Sodčki »živega« žganja za 3000 dolarjev vredmo&ti. Šoferja ^ tirali ter ga izpustili pod jaulšaino*. dolarjev. Laistnik mrliča, Mr. WeiD®^v' ki se je tudi peljal s pogrebnimi V0®0*^ Se je mimo predal! policiji. »VaS da prevarrti niti aa ta BačitS«, j© < nialL Žganje je — kakor pravijo +*J®*', ravnost imenitno, kar ni pič čudd0^ kaijti kuhano je 'bilo še pred svetov®*! vojnio, ,}^j •ta*f; S vet la" Telefon št. 133. Telefon šf. 133. PODRUŽNICA: ttaSbor, Gosposka ulica 20, CENTRALA: LJUBLJANA, RIMSKA CESTA SL' 2 PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20 MESTNI TRG 25 Beograd Zagreb Tovarniška zaloga polnogumljastlh obročev, pnevmatika m vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-cevi, aato-delovin vsakovrstnega auto-raaterijala Na razpolago: Stiskalnica za montiranje polno* gumijastih obročev. ¥e!ika zaloga elektro-materijala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba. ie« Cene brez konkurence. ISll®! m S5ovan> deloma .trgo^J ^ S sposoben moški, statfP* B HS^ar^air^B moč s hitro pisavo, J* pisavo voznih listov se sprejme tako) v trajno sM™ v veliko tovarno. Začetna plača 6000 K. Pridu**' * sposobni dobe za novoletno darilo dvojno pia^... prijaznosti sprejme in da pojasnila do jutri, neoyL dopoldan tvrdka Fran Ogrizek, Vetrinjska ulica 1^ £ TOVARNA KAUDITOV I FR. ROZMAN g MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 57 priporoča vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih brezkonkurenčnih tovarn.. cenah! Z-ahtevajte cenike! 1831 VILI PODOBNA stt&ata r-gospodarsklnfl prostori, pripravnf za tovarno vsaM sti- • . misijonirano približno 2 orala zemlje prt hiši, primerna ttidi obrat z deželnimi pridelki,- v bližini mesta Ptu}, 6 mhiut 0^ leznRke postaje Hajdina, je radi preselitve takoj na prodaj, gatl pri lastniku Stefan Keltner, trgoveos črevesi, Hajdina pri Nova -trgovina Nova trgovina Vljudno naznanjam cenj. oBčinstvu, da otvoiJ® f. «M;'septembrom, v lastni hiši Orožnova -ufica4^ ■ Mariboru (nasproti Mestne hranilnice) TRGOVINOSSPECERUSKIfi IN KOLONUALNiM BLAGOM Imel bom vedno na zalogi najfln^Sb .fgaS^^1 ftfrovb^kavo^ vse vrste riža, olja, sladkorja, čoko,a<,e’ najflnejšo moko, 5aj, kakao, sveče, slivomjciV' razaa/čisttla ‘in vse drugo' specer^sko blaga. Jamčim za dobro blago 4n nizke cen®> ZagotavljfljfiS vedna naiscrtictoejSo t ptlpotoCam 1894 z-odlJEnlm spoštov^i6** A»mmn Nizke cene Gostilna „Prl lipi** Radvanje. V nedeljo, dne 2. t. ni Opravilna številka: 675/23-6 1891 Oraifesni oklic In poziv k napovedbl. Na predlog zahtevajoče stranke Alojzija Peklar, stav-binskega podjetnika v Krčevini 152 bo dne 20. septembra 1923 predp. ob 10. uri, pri tem sodišču dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Koroška cesta, vi. št. 65, označba nepremičnin: hiša št. 106 Koroška cesta z vrtom, cenilna vrednost 117.360 Din, najmanjši ponudek 58,680 Din. Pod najmanjšim ponud-kom se ne prodaje. Okrožno sodišče v Mariboru, kot zemljišnoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka. Na hipotečne upnike, posestnike kreditnih ali kavcijskih hipotek, nadalje glede davkov ter davščin na javne organe so naslonjeni na drugi strani tega oklica natisnjeni pazivi. Okrajno silite v Hom. obl IV., dne 10. avgusta 1923 IS faasbasgrSEES^^BI Pečeni m praženi piščanci, izvrsten Pekrčan, kakor mrzla in* topla jedila, 1906 A. In 3. Anderle za moške suknje (raglane), športne in druge obleke, damske plašče in kostume, kakor raznovrstno platno, šifone, izgotovljeno perilo, posteljne odeje, nogavice, svilene rute, šerpe, kravate, samovez-nice i. t. d. priporoča priznano najcenejša manufaktuma trgovina 1876 M. FELDIN, MARIBOR Grajski trg 1 Vetrinjska ulica. ^•vnl nameščenci, krojači in šivilje znaten JMidna postrežba 1 popust. Solidna postrežba! Novo! Novo! od 450 Din. naprej, najnorejSi rzorcl, prarkar došli. Velika izbira perila, klobukov, CoyljcT, dežnikor, palic, nahrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri 2595 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2, TRGOVCI POSETITE: VI. VZORČNI VELESEJM V PRAGI 2. - 9. SEPTEMBRA 1923 Aleksandrova cesta štev. 11 Delniška glavnica Din 50,000.000*— in rezerve preko Din 12,500.000'— Vloge čez Din 125,000.000 - Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrov* gik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota. Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Sesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Sama Fe. AFILIACIJE: lluteSjjanar Slovenska banka. Split: Dugoslavenska Industrijska banka d. d. fcucSapest: Balkan Bank r. t, Vaczl utca 35. 453 tarrsuje vsebantineposle naikuianfiieje Znižana vožnja na jugoslovenskih in Češkoslovaških železnicah. Znižana pristojbina za vizum. Direktni posebni vlaki med Prago in Ljubljano. 1696 Pojasnila daje: Ceškosivvaški konzulat v Ljubljani, Breg Sl* 8 Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3 Inženersko elektromehanicno MARIBOR Tržaška cesta 8 Aleksandrova 44 izvršuje in gradi vsakovrstne električne naprave za navad}*, vo in pogon, povija motorje, transformatorje itd. ima v zalogi vsakovrstni elektromaterijal ▼ največjih količinah. Ra skladišču je okoli 5000 kg bakrene iice, gole in omotane za vse napeljave. Razven tega se nahaja na skladliču eea. 30 elehtro-motorjev od 1 HP do 75 HP. Cena motorja 1 HP je Din* 2600.—, 2 HP je Din. 4600.— 3 HP j« Din. 6600.—, itd. Jamčimo za prvovrstni materijal ter smo vsled ugodnih zvez v prijetnem stanju,, razpečavati blago po najnižjih cenah. Tatelon 460 |g|gggr Prva Iugoslovenska tovarna 2aluzQ, rolet, lesenih fclBiJ; in Jeklenih oboknlc ^lN| G. SKRBKA nasiedsiika jif' bratje vsdakovec Tel.4-92, 23-19 mmm ILKA br. 40 fei«im>ni 1923. 4TIBO k«. Biran r. ...................................................................... ■■ ■•—•-A--«•.** m-iii ... i ■■ "r ,T, n iiiimi i ,,u VP $ B O K*; 'mirni Klub-Bar Dnevno ob 22, «ri 22. gostovanje umetniškega ansambla: M! b Ml ftaMssml Sntastb «18. CifillS mm * m Vstop prost. Rože se lahko rezervirajo. Hala oznanila. prodajalka in učenec se 1 sprejmejo v trgovino stekla Ivan Kovačii, Maribor, Ko-| roška cesta 10. 1872 Sfcrajmo so trgovska moč, | prodajalec' ali prodajalka kot : začetnik za trgovino z mete-nim blagom, veSča nekoliko j knjigovodstva in koresponden-j; ce ter madžarskega, jezika, k Ponudbo pod „8t. 1852* na [ npiavo tista, 1852 3—S praktlkanta(ittjo) s trgovsko 1 lelo, zmožnega slovenščine in f- nemščino v govoru in pisavi ! sprejme »Mirim*, tovama čo-f koiado in kakaoa v Maribora. 1902 2—1 N« stanovanje In hrano se sprejme dijak pri trgovski družini. Vporablja lahko gla-sovir. Naslov pove uprava »Tabora". 1880 Dva dijaka 5instTu ca znanje, čin prevratne mo vita tapetn!Skn dokoracijska in mizarska dela kakor tudi vsa popravila. — Tapetništvo In mizarstvo JagodK & Sajko Maribor, Rotovžkl trg S« Odlikovan! r zlato medajlo. — Sodniško zapriseženi izvedenci. 1434 Novo! Zaloga pohIStva. Novo! Pristopajte k Jugoslovenski v , Matici. Wiia©^s?a,ct v najbližji okolici mesta in najlepši legi proti gotovini na prodaj. Gosposka hiša s tremi sobam!, kuhinjo, stiskalnico kletjo, verando, vrtom in vinogrsj* sko hišo. Velikost 6 oralov od tega dva orala vinograda 3y2 orala sadovnjaka. Jentl, Kamnica. 1821 se na Štajerskem blizu Konjic. Obsega 24 ha g°z « njiv, travnikov in vinograda, 4 stanovanjske k‘®e,.ir viničariji, veliki umetni mlin, pekarno, polnojarffl^j električno centralo, veletrgovino z lesom in deželo1®., pridelki, tovarno za pohištvo in zaboje, vse s stroj in popolno pritiklino. Lega je ob železnici, ki se #■' di. Uporabiti se da vodna sila do 140 HP. Pokra)®, je bogata na lesu in vinu. Prodaja se vrši le vw* družinskih razmer. Informacije In posredovanje ^ notarska pisarna v Konjicah. 1877 Pisarniške lokale v Elbven-ski ulici ali v bližini išče tvrdke. Ponudbo na upravo lista pod „Najno“. 1887 Lovski pes na prodaj. Koseskega ulica Št. 4. 1889 Dam v najem Sago In mlin takoj. Franc Wernig, Sp. Ho če 69, 1885 Nova svilena ženska obleka ceno na prodaj. KoroSka cesta St. 48. 1888 2—1 M%tJenlČna brivnica se vsem j priporoča. Prvovrstna pestrež-ba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska popravila. Gene zmarne. Postrežba solidna. 1118 30-24 Izletniku se -priporoča gostilna Zvonka Mesarič v lop od. Selnici ob Dravi, žel. past, Rušo, 1587 10—4 čepice . po neverjetno niških cenah, srajcejlcravate, klobuke, nogavice, peramniao, robce in ostalo modno blago prodaja brez konkurence modna trgov. B. Veselinovič & Komp., Maribor, Gosposka ulica St. 26. 1605 Stavbenik sposoben v arhitekturi lo želeto beton, konstrukcijah, proračunih i. t. d. z 12 letno prakso išče stalnega mesta. (Absolvent dunajske stavbeno strokovno Sole in akademije.) Ponudbe pod »Stavbenik* na H. Sax, anon-čni zavod. Maribor. 1879 PODRUŽNICA II lil ¥ MARIBORU ČEMBALA ¥ LJUBLJANI Kontoristlrija, imažnfc: elov. 1 in nemškega jezika, išče kot ..začetnica službo* Fridla Lupša, PKoarska ulica 13. 1899 f ’ • lijak se (sprejme nA stanovanje in hrane. Naslov.; pftjrc uprava. 1901 *• V. • v" . -‘A * N« stanovanje inf Hrano sa | vzame dijakinja nižjega raz* p veda. Na. razpolago tudi gla-i’ sevir. Maistrcva ulica SL 23, j, JaKe. 1898 Sprojrtte so GljeTc na hrano j in stanovanje. Električna raz-i svefljava. Aleksandrova cesta >■' St. 44/11. nadstr. desno. 1895 Mj ^tbldTflhdljakmje-se spref : . mejo na stanova nje in dobro | “ t iamentnasto in ste. l Hrano. Stanovanje;električne« ’ razsvetljeno. Maribor, Gajeva \ulica 15, vrata 1». 190j| 1386 168S A. VIGEL Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščl nami, emajlirano, pločevinasto In ulito posodo* porce. lanasto, kamenlnasto in ste i tia Meto hlono robo. tia drobno Tpin. peiiisiis Peffip. !®le izvoumiho nizkih ce* nahv r. zalegi poliJStva M iffiaflfeor •{8uxlianovu Svoboden brezplačno Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split In Trst Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoče račune proti najugodnejšemu obrestovanju. Provaja vse v bančno stroko spadajoče transakcije in izvršuje posebno borzne naloge hitro in pod najkulantnejšimi pogoji. — Ima prvovrstne zveze v tu- in -inozemstvu. 25. 146 in 258. — Br scSavaE naslov: LJUBLJANSKA BANKAiC a Postni lekovnl računi: Ljubljana št. 11.258, Wien' štev. 180.041, Zagreb štev. .39.068. Praga,štev. 59.705. JU*". Vseh vrst vino, žganje, špirit iz ARKOVE TOVARNE tfafšraibaBit #6.7%,naIfiMjU« sirovi, sorljivi, vedno ma skladišču po naJniilSh cen»J g? d. g ‘ ' o. z. raureztnas ij«9 naoBjasinivEiiatas »es«. Generalno zastopstvo tovarna- „ARKO“, Zagreb « dEKSHAC : I^StOIIRL Tovarna šoirita. kvar , Iškerla, konjaka, etra. TRIPtE SGC UaUfSL r~AR KO C OGN A C MEPICINAI^ LastflŽlt iu izdajaj ^» Odgovorni lrrp^nit-. Kiidoll Palm. - Tiskai HtfariburiJ«,.ttekama A- di