Leto II. -r, gt. 2 - 30. marca 1961 Tak sodobni transport na skladišču žaganega lesa z viličarjem si želimo Z LETNE KONFERENCE SZDL NA BLEDU O delu lesne industrije v Triglavskem območju 8. februarja 1961 je bila na Bledu občinska konferenca SZDL. Na konferenci smo razpravljali o gospodarskih in družbenih problemih blejske občine. Med drugim smo izglasovali tudi resolucijo proti izgredom v Trstu. Po poročilih o delu v preteklem letu se je začela debata. di finalne proizvodnje se bi spre- Ker nas prvenstveno zanimajo perspektive lesne industrije, bi govoril o problemih, 'ki sta jih s tem v zvezi nanizala tov. Kržišnik, direktor LIP Bled in tovariš Svetina, sekretar Gozdnega gospodarstva Bled. Tov. Kržišnik, direktor LIP Bled je govoril o razvoju lesne industrije, ki zaradi primitivnih pogojev ni mogla dati dovolj proizvodov na trg. V bodoče bomo morali z ozirom na mednarodno gospodarsko situacijo prodreti na •trg z novimi sodobnimi proizvodi — predvsem pa z boljšo kvaliteto. To pa bomo dosegli z združevanjem in obnovo strojnega parka — vzporedno s tem bomo znižali proizvodne stroške in povišali narodni dohodek. Triglavsko gozdno področje je eno najmočnejših v Sloveniji, zato bi bila koncentracija lesne industrije v Bohinjski Bistrici in na Rečici najrealnejša. Z realizacijo rekonstrukcije se bo vrednost bruto produkta lesne industrije občine Bled dvignila na. 1 milijardo 600 milijonov. Predvidena rekonstrukcija pa bo izvedljiva s pomočjo okraja. Razmerje med proizvodi žaganega lesa in proizvo- menilo od 62 % : 38 % na 45 % in 65 % v korist finalne proizvodnje. Ta program bi moralo podpreti poleg zaiposl enih tudi vse ostalo prebivalstvo. Skupne interese lahko dosežemo le s sodelovanjem — je zaključil tov. Kržišnik. Ko sem prebirala časopis »TRIGLAVSKI LES«, sem mislila, da je izdajanje le-tegd zelo dobra ideja. V listu so osredotočene misli delovnih ljudi, prikazan je razvoj in delo ter perspektive celotne lesne industrije prelepega gorenjskega kota. Pred izdajo 'časopisa smo se večkrat spraševali, kako bi dobili kontakt s potekom dela v našem podjetju. Ali bi važne probleme obravnavali na sindikalnih sestankih; to je bilo težko zaradi pomanjkanja časa, službene odsotnosti nekaterih članov itd. »TRIGLAVSKI LES« vsebuje razgibano snov, tako iz strokov- Svetima Anton, sekretar GG Bled, je prav tauro .poudarjal koncentracijo lesne industrije. Govoril je tudi o odgovornosti posa-, meznikov, ki goitove stvari zavlačujejo. Dotaknil se je tudi mehanizacije v gozdovih in skrbi za delovnega človeka, ki mu je treba posvetiti čim več pozornosti. Vsak proizvajalec naj bo tudi upravljavec. Individualni interesi naj bodo povezani s kolektivnimi. Posamezne ekonom, enote naj bi bile nagrajene po učinku. Delavsko samoupravljanje naj bi se razširilo tudi ,po obratih. -And nega področja, kakor tudi iz ostalih. V njem ima vsakdo možnost izraziti svoje misli o temi, ki mu je najbolj pri srcu. Bliža se poletje in dovolj bomo imeli snovi za pisanje, na primer o vtisih na dopustu v našem počitniškem domu itd. Zaželeno bi bilo, da bi v listu, ki je res »‘naš« sodelovalo več žena, saj je dosti opažanj, ki bi jih žene. lahko zabeležile. Ce pomislimo, da só vsi članki časopisa »TRIGLAVSKI LES« delo naših ljucu, ga bomo radi prebirali in pripravili čimveč člankov. -ač Naš časopis naj bo ogledalo našega življenja in dela NAŠE PERSPEKTIVE Organi družbenega upravljanja v Bohinju so na seji Sveta za gospodarstvo ObLO Bohinj razpravljali o razvoju obrata LIO »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica. Karakteristika obstoječega stanja je, da je izvedba uspešne racionalizacije obratov na stari osnovi vsako leto manjša. O teh ugotovitvah je razpravljal tudi Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Bohinj (nekoliko mesecev prej je o tem tudi razpravljal Svet za gospodarstvo ObLO Bled). Povabljeni predstavnik našega podjetja je pojasnil članom Sveta, da podjetje predvideva še večjo koncentracijo predelave lesnih mas v triglavskem gozdnogospodarskem območju. Razdrobljenost primarne lesne industrije, ki bi ji bilo kot osnova lastništvo gozdov ali kakršnikoli drugi interesi, škoduje razvoju lesne industrije na tem območju. Zaradi tega organi delavskega upravljanja podjetja zagovarjajo mnenje, da bi se gozdnogospodarska območja ne delila. ’Vsi pogoji za sodelovanje med našim podjetjem in »Jelko« iz Radovljice so zreli, nastane le vprašanje, kako doseči za to sporazum. Predstavnik podjetja, ing. Alojz Vovnik, je prepričljivo pojasnil, da ima koncentracija surovine na enem mestu niz prednosti. — Pri večji koncentraciji so dani predvsem pogoji za predelavo. Postavitev močnejšega žagarskega obrata bi napravila konec mnogim žagam, ki niso sposobne sodobno in racionalno izkoriščati surovin. Svet za gospodarstvo se je strinjal, da ima v Bohinjski Bistrici obrat vse pogoje za nadaljni razvoj. Iz analize surovinske baze in analize lokacije je razvidno, da ima obrat zaledje s približno 32 tisoč kubičnimi metri hlodovine! V bohinjski Srednji vasi še vedno deluje žaga Kmetijske zadruge. — Po poročilu republiške strokovne komisije za vskladitev in razvoj lesnega gospodarstva, naj bi se ta žaga priključila k našemu obratu. Člani Sveta so obravnavali tudi medsebojni odnos teh dveh obratov oziroma v kateri smeri naj bi se razvijala lesna industrija v bohinjski Češnjici. Po ocenah v letu 1960 naj bi bruto produkt porastel: na obratu LIO »Tomaž Godec« 1960 poreko«. Ker je bila razprava posameznih članov Sveta precej lokalistična, posredujemo predvideni porast bruto produkta po rekonstrukciji po ocenah v letu 1960 tudi za območje občine Bled: 1960 poreko«. 100 340 10O 430 100 410 100 300 Žagan les 100 130 Gradbene plošče 100 850 Palete 0 750 Latjjjiski pod 100 270 Sredice 100 200 Zaboji 100 90 Rečica, Gorjana Žagan les Vrata Ladijski pod PaneLke Po rekonstrukciji bosta oba obrata z ozirom na bruto produkt _ približno enako močna. Po živahni razpravi je Svet za gospodarstvo sprejel določene predloge, in'sicer: Vsi obrati našega podjetja naj bi se razvijali enakomerno. V roku 2 mesecev naj bi strokovna komisija našega podjetja in žagarskega obrata KZ Srednja vas izdelala program vskladitve dejavnosti obeh obratov, ki naj bi se po možnosti združila. Predsednik delavskega sveta našega podjetja tov. Taler Niko je članom pojasnil mnenje organov delavskega upravljanja LIP Bled o rekonstrukciji podjetja. Mnenje centralnega delavskega sveta je, da bi se vsi obrati enakomerno razvijali. Po rekonstrukciji bo mogoče na teh obratih zaposliti mnoge nezaposlene ženske iz območja občine Bohinj in Bled. V bodoče je nujna mehanizacija krlišča, žagalnice in skladišča žaganega lesa. Za krlišče je potrebno nabaviti (transporterje, is katerimi bi bilo mogoče znatno zmanjšati čas za nakladanje in sortiranje; nujna je zgraditev sor-tirnega bazena. Za žagalnico je nujna zamenjava osnovnih strojev ter nabava strojev za čiščenje hlodovine, ti so zastareli in tudi popolnoma iztrošeni. — Za skladišče žaganega lesa se predvideva nabava viličarja ter ureditev skladišča za delo z viličarjem. Ker se bo predelava lesa povečala, je nujna razširitev predelovalnih obratov in nabava potrebne strojne opreme. Povečati bo potrebno prostor za družbeno prehrano in sanitarije. Svet za gospodarstvo je bil enotnega mnenja, da se pristojni organi na občinskem ljudskem odboru niso dovolj zanimali za razširitev te edine industrije v Bohinju. Taki kontakti med predstavniki podjetij in predstavniki občine pa bi bili zelo koristni zato, da se vskladijo želje in potrebe celotne komune. MF LIO »Tomaž Godec« v začetku rekonstrukcije Vera Svetina NAŠI OBRAZI Ob 8. marcu, prazniku žena, sva se srečali z najstarejšo aktivno *0, verjamem!* delavko v našem podjetju. Potem se je žena (poslovila in od- šla spet prebirat žamanje. Naša najstarejša aktivna dela v- spodinja vedno dovolj opraviti do- ob njenem odgovoru, naj mlaka, Marjeta Pintarjeva, je stara 61 ma. Pomagata pa mi hčerki, ki de- dina sodeluje pri samoupravljanju let. Na obratu v Gorjah ^sortira Ita v tovarni pletenin v Radovlji- podjetja in obrata, pa sem se moč-zamanje in naklada vagoncke za ci. Stari sta 23 in 22 Jet. Kar mi no zamtshla. V centralnem delav-sušilnico. Njen preddelavec Jan Ju- preostane casa počivam. Tudi skem svetu ni med 17 člani niti ene-rij mi je povedal, da je zelo spo- za sodelovanje v družbenih organi- ga mladinca in niti ene žene! V sobna in ji marsikateri mlajši de- zacijah sem prestara — nimam vec obratnem delavskem svetu v Gorjah lavec ni kos. veselja za take stvari. Stanovanje pa sodelujejo šemo 3 žene, čeprav Doma je iz okolice Velikih Lašč lma™o staro in zelo potrebno po- je ve£ bot polovico zaposlenih na in je do leta 1937 gospodinjila na Pravila-« y tem obratu — žena! Mladinci, ki kmečkem posestvu. Nato je odšla »Danes je praznik zena. Ga bo- sodelujejo v- organih družbenega na Gorenjsko, se omožila v Gor- *te praznovaà?« .............. ' ‘ " jah in gospodinjila ter vzgajala 2 »Seveda. Hcerfd mi bosta doma hčerki. Med vojno je bila 3 leta in- gospodinjili in bom počivala; prav ternirana na Bavarskem. Po vojni prileglo se bo.« se je vrnila domov, leta 1948 pa upravljanja so tudi samo 3, čeprav je večina novosprejetih delavcev mladincev! Razpravljajmo o vzrokih! Za dobro kvaliteto in lažje delo — dobro pripravljeno orodje — Naša slika prikazuje moderen brusilni stroj na obratu Rečica se je zaposlila na tedanji žagi v Gorjah. Leta 1952 je bila žaga ukinjena in odpuščenih je bilo precej delavcev; tudi Marjeta je ostala doma. 'Po rekonstrukciji pa bila tudi ona med prvimi na delo sprejetimi. »Kako ste zadovoljni z delom in zaslužkom? « »Delo sicer ni težko,« mi je odgovorila. »Sem pa nekoliko boleh- PRIPRAVA DELA Splošno o pripravi dela Priprava dela si v večini lesno industrijskih podjetij šele utira pri rekonstrukciji našega podjetja izdeluje enak artikel — kar pa pri pot. Razmeroma dobro organizirano pripravo dela ima samo nekaj je težišče na finalni predelavi. nas ni. podjetij finalne predelave lesa. S povečano proizvodnjo in več- Ako se obrati medsebojno razli- jim številom artiklov se težkoče kujejo po proizvodnih artiklih in Vzrok slabe organizacije pripra- pomožnega materiala in raznih organizacije in vodenja proizvod- delajo neodvisno eden od druge- na m menim, da za žensko mojih ve dela je pomanjkanje kadrov, drugih sredstev, ki so za izdelavo nje večajo. Zadnje čase se pri nas ga, ima prednost priprava dela na let delo na skladišču, kjer so de- kakor tudi to, da je bil marsikdo določenega artikla potrebna. precej govori o pomanjkljivostih obratih. Pri pripravi dela na obra- lovni pogoji zaradi vremenskih navajen pbrtniškega načina proiz- V razvoju industrijske proizvod- v proizvodnji. Pri tem pa pride- tih je sodelovanje s proizvodnjo razmer precej težki, ni preveč pri- vodnje. nje obstoja tendenca, da se vse več mo vedno do istega zaključka - boljše, kar je osnovna naloga primerno. Tudi zaslužek ni bil kdo ve Modernega podjetja si danes ne dela prepušča pripravi in se zato nimamo priprave dela. Čudno se prave dela. Če priprava dela ni- kako dober do lanske jeseni, ko še moremo zamisliti brez priprave povečuje število zaposlenih pri sliši, da takšno podjetje kot je na- ma točnega pregleda nad stanjem nismo bili soudeleženi pri sploš- dela. pripravi. S tem se delavca v pro- še, nima priprave dela — toda ta- surovine in drugega potrebnega nem preseganju norme. Sedaj je Organizacija podjetja, ki nima izvodnji vse bolj osvobaja težke- boljše, zaslužim Okoli 13.000 dinar- priprave dela, ne funkcionira pra- ga fizičnega dela. Delo pa se lah- jev na mesec; seveda tukaj ni všte- Vilno. Ravno priprava dela nam- ko vedno bolj mehanizira in avta plača nad tarifno postavko, reč izdaja dokumente o delu, brez tomatizira. Plača sicer z ozirom na opravljeno katerih je težko zajemanje proiz- Možnost racionalizacije in na- delo zadostuje, ne ustreza pa živ- vodnih stroškov, sestavljanje ana- predka proizvodnje je usmerjena na obratih, ljenjskim stroškom.« liz’ zaključkov o izkoriščanju ka- ravno na pripravo dela. Centralna ko je. materiala ter pregleda nad sta- Priprava dela je lahko central- njem posameznih strojev, ne mona — na direkciji, decentralizirana re najbolje opravljati svoje funk-po obratih ali pa obojna, to je cije. centralna na direkciji in obratna Zato mora biti priprava dela, če. hoče uspešno sodelovati s proiz-priprava'' dela ima vodnjo in največ koristiti obratu pacitet ter zaključkov o ekonomič- Kako je v našem podjetju? prednost v tem, ker se celotna in podjetju na obratih, nosti poslovnega podjetja. Finalna predelava lesa se v na- proizvodnja laže vodi. V poštev Osnovni princip priprave dela šem podjetju vedno bolj širi; tudi pride zlasti tam, kjer vse podjetje Ing. Blaževič Jordan je treba najprej dobro premisliti, • da bi se pozneje lahko delalo ekonomično. Bolj se izplača več časa pripravljati delo in ga nato ____ * , . hitreje opraviti, kakor pa delo več zna vsakdo. Tudi razumemo se kar časa vršiti brez predhodne pri-dobro. Mislim, da je bil poseben prave. V pripravi dela je zaposle-dogodeik požar, ki je iznenada iz- no par ljudi in delajo s svinčni-bruhnil na obratu. Tedaj smo se vsi kom, medtem ko proizvodno delo zelo prestrašili, toda k sreči ni bilo vršijo vsi delavci določenega od- Na zahtevo nekaterih članov de- sveta podjetja, ker so prav vsi datki o realizaciji žaganega lesa večje škode, ker so gasilci požar ta- delka ali obrata z vsemi stroji in laviskega sveta podjetja je bila na člani kolektiva zelo zainteresirani za export, ki znaša v primerjavi koj zadušili.« drugimi napravami. zadnji seji obravnavana problema- — kam in pod kakšnimi pogoji s planom 139, za dele barak 63, za »Kaj pa delavsko samoupravlja- Osnovna naloga priprave dela tika komercialnega poslovanja v prodajamo naše izdelke na domač gradbene plošče 80, za lesno moko nje pri vas?« Ste seznanjeni s skle- je, da vnaprej pripravi in pred- letu 1960. V splošnem vfelja mne- in inozemski trg. 243 in za vrata 0%. pi delavskega sveta in upravnega vidi vse, kar je potrebno za pro- nje, da bi se komercialna dejav- Komercialni sektor je v ta na- Na domačem trgu pa je bila do- ” '• ••• --..........i-i.-: nost našega podjetja večkrat ob- men pripravil izčrpno poročilo; sežena naslednja realizacija naših ravnavala na sejah delavskega Najprej so bili posredovani po- izdelkov: žagani les 261, ladijski pod 68, les- »Kaj menite o življenju in dejavnosti na obratu? Se spominjate kakšnega posebno zanimivega dogodka iz časa, ko ste zaposleni tukaj?« »Na obratu se opazi v vsakem oziru viden napredek, to lahko pri- Komercialna problematika podjetja pred DS odbora podjetja, oziroma s sklepi izvodnjo: delavskega sveta na obratu? In Va- j študij tehnološkega procesa, še osebno sodelovanje. « ki, je zbir vseh delovnih operacij, »O sklepih organov delavskega potrebnih za predelavo določene-samoupravljanja smo vedno sezna- ga artikla iz surovine v končni iz-njeni, saj so zapisniki razobešeni nj delek, vidnih mestih. Jaz slabo vidim, pa 2. izdelava normativov časa in mi povedo moji sodelavci o skle- materiala, pih, posebno o tistih, ki me bolj 3, izdelava predkalkulacij, . zanimajo. Pri upravljanju podjetja 4 ugotavljanje obremenitev de-odnosno obrata pa ne sodelujem; Jovnih mest, sem prestara za take stvari, to pre- g planiranje izdelavnega roka, puščam mladim!« »Kaj pa delate v prostem času? Sodelujete morda v družbenih organizacijah? Imate kakšnega »konjička?« In stanovanje, ste zadovoljim Z njim?« Ali imajo obratni delavski sveti res premalo pristojnosti? 6. vodenje evidence materiala, norm in izvršitve rokov izdelave, 7. naknadna kalkulacija in analiza stroškov proizvodnje. Pri tem odpade ob začetku iz-»V prostem času gospodinjim. Saj delave določenega artikla dirka za veste, da ima zaposlena žena in go- nabavo raznega orodja, surovin, na volna 112, sredice 123, panelke 126, zaboji 97, lesne vrvi 106, gradbene plošče 74, lema moka 101, vratna krila 137 %. Težišče razprave je bilo predvsem na proizvodnji in realizaciji montažnih gradbenih plošč. Zaradi večkrat nekoordiniranega dela med komercialno in tehnično službo smo zamudili v preteklem letu izredno ugodne priložnosti za prodajo tega proizvoda. Večkrat so bili temu krivi tudi objektivni razlogi. Kot že prej na strokovnem kolegiju, tako je tudi na delavskem svetu prišlo do izraza mnenje, naj se prouče zahteve in potrebe do- Fintarjeva Marjeta pri delu V razgovoru s posameznimi vodilnimi delavci naših obratov in s predstavniki sindikalnih organizacij večkrat slišimo, da naši obratni delavski sveti nimajo dovolj pristojnosti. Delno to drži, obratni delavski sveti pa sami verjetno niso seznanjeni s tem, kakšne pravice in dolžnosti imajo. Pravice in dolžnosti, ki bodo nanizane v nadaljevanju tega članka, so osnova za dosego pravice razdeljevanja ustvarjenih finančnih sredstev v bodočnosti, če se pravilno uporabljajo. Če bi obratni delavski svet upo- odrejati potrebne ukrepe. — Ali mačega in inozemskega trga po rablja! vse pravice in dolžnosti, obratni delavski svet obravnava raznih končnih izdelkih lesne in-ki so v naših pravilih že določene, gospodarjenje z osnovnimi sred- dustrije, ki bi jih lahko izdelova-bi po vsej verjetnosti lahko že na- stvi v obratu? Ali odreja kadrov- lo naše podjetje, upoštevajoč, da šel pravilno vsebino svojega dela, sko politiko obrata v okviru sploš- bomo v prihodnjih letih pò pred-ne pa da obravnava stvari, za ka- nih smernic? Ali odobrava plan videnem rekonstrukcijskem pro-terimi se velikokrat krijejo inte- dopustov in zasleduje njegovo re- gramu večjo količino lesa prederesi posameznikov ali ožje grupe alizacijo? Kaj je s pravilnikom o lali v končne produkte, ljudi. Naloga dela obratnega de- varnosti pri delu? Ali obravnava V razpravi so poudarili tudi 'lavskega sveta je sprejemati normativ zaščitnih sredstev? itd. problem rokov za oddajo proda-predlog letnih planov, mesečnega S tem člankom želimo doseči sa- nega blaga glede na proizvodne operativnega plana, nadalje osnu- mo to, naj bi člani našega kolek- pogoje, ki bi jih morala komer-tek tarifnega pravilnika in ostalih tiva razpravljali, kaj so obratni cialna služba upoštevati! pravilnikov o nagrajevanju, potr- delavski sveti do danes glede na- Ugotovljene so bile poleg dru-juje sistematizacijo novih delov- vodenega dosegli oziroma razprav- gega še posamezne pomanjkljivo-nih mest za nekvalificirana, pol- 1 j ali o posameznih dejavnostih v sti tako komercialnega poslovanja kvalificirana in kvalificirana de- našem podjetju. kot tudi proizvodnje, kar izvira še lovna mesta in odreja tarifno po- Upravni odbori • sindikalnih po- iz navodil poslovanja v preteklih stavko v okviru odnosov v tarif- družnic naj pregledajo dosedanje letih. Komercialni oziroma tehničnem pravilniku, odobrava spre- delo obratnih delavskih svetov. V ni oddelek bi morala po mnenju membo normativa delovne sile na naslednji številki pa bomo skušali članov delavskega sveta slediti obstoječih delovnih mestih, potr- pojasniti oziroma analizirati o vsem novim izkušnjam na po-juje norme ali spremembe ob- čem, s kakšnimi predlogi in ka- dročju teh dejavnosti, kajti vsa-stoječih norm v okviru obrata, ko so se izvajali sklepi obratnih ka statičnost in trdovratno zasto-obravnava analize izvršitve pia- delavskih. svetov. Znano nam je panje preminulih metod predstav-nov, to je količinskega, korišče- načelo, da moramo biti seznanje- lja samo oviro pri razvoju pod-nja kapacitet, koriščenje fonda ča- ni najprej z dolžnostmi, iz kale- jetja. sa, zastoje. Pri tem ima pravico rib izhajajo tudi naše pra /ice. -Zor- f v. ALI BOMO SPOSOBNI Pred kratkim je Zvezna ljudska skupščina sprejela na svojem zadnjem zasedanju 'kompleks ukrepov o nadaljnjem razvoju našega gospodarskega sistema, o metodah in pogojih gospodarjenja v celoti. Pri tem pa imajo centralno mesto vsekakor spremembe v sistemu delitve dohodka, ki bodo zaostrile vprašanje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti gospodarskih organizacij. Nov mehanizem je tak, da uvaja v življenje princip delitve po delovnih rezultatih. Zelo pomembno je, da se vsi člani našega delovnega kolektiva čimprej spoznajo z vsemi spremembami gospodarskega sistema. Ni namen tega sestavka, da bi tolmačil principe delitve, temveč predvsem prikazati kako priti do boljših delovnih rezultatov, kako ugotavljati in meriti naše uspehe in sposobnosti. Nas, neposredne proizvajalce bo seveda čevelj najbolj žulil pri samem delu, zato se bomo vse bolj pogosto spraševali, koliko je to delo produktivno, ekonomično in rentabilno'. Vse glasneje ponavljamo načela.: Brez večje produktivnosti ne bo večjega standarda, ali večja produktivnost bo doprinesla k večjemu uspehu podjetja, ali dvig produktivnosti pomeni dvig tvojega osebnega, dohodka. Vse to kaže, da je produktivnost nek zelo, zelo privlačen pojem, tako za' družbo, kakor za posameznika. Zato ne bi b:k> napak, ce se s tem pojmom malo pobliže in natančneje spoznamo. Vprašanie odgovornosti je prastaro vprašanje politične ekono-miie. Odgovor je tak, da je produktivnost tisto delo, ki 5e gospodarsko koristno in ki dobi v stvari telesni obstoj. Ce na žagi žagamo hlod, opravliamo vsekakor gosoo-darško koristno delo, ker so de-ke kot nov prizvod uporabno blago, ki ima določeno vrednost za gospodarstvo. Naše delo ie torej produktivno, ker ustvarja uporabne deske z vrednostjo in čimvečia bo vrednost, tem večja bo produktivnost. Vendar ne gre tu za celotno vrednost izdelka, temveč samo za vrednost, ki jo ustvarja živo delo. V produkcijskem procesu dodaja- mo k stari vrednosti ali minulem delu še novo vrednost ali žiyo delo. Poglejmo naš izdelek na obratu v Gorjah. Ce hočemo tu izdelati vrata, moramo imeti naslednje osnovne surovine: žagan les, furnir in lepilo. V vsako od teh surovin je bilo že vneseno delo, ki predstavlja vrednost. Te surovine pa bodo dobile dodatno vrednost, ko bo pristopil k njim delavec s svojo umsko in fizično sposobnostjo ter bo s pomočjo strojev obdelal les v letve in letvice, sestavil furnir za obloge, te elemente zlepil in stisnil ter jih končno obža-gal in zbrusil, da bi postali nov izdelek — vrata. V vseh teh fazah je prisostvovalo živo delo, ki je bilo edini glavni činitelj v ustvarjanju nove vrednosti. Rekli boste, da so pri izdelavi prisostvovale tudi surovine in stroji ter da smo morali delati pod streho, torej v stavbi; mar vendar niso tudi ti či-nitelji vplivali, da smo prišli do novega izdelka? Res je, nihče ne more zanikati njih sodelovanja, toda to sodelovanje je bilo samo sodelovanje in nič drugega; surovine in delovni pripomočki so jmeli le pomožno vlogo. Po vsem tem ostane le delo tisto, ki ustvarja novo vrednost in je torej tudi najbolj pravilno upoštevati predvsem delo pri raziskovanju in ugotavljanju produktivnosti. Ce torej govorimo o produktivnosti, mislimo na produktivnost dela, govorimo o večjih ail manjših uspehih v produktivnosti dela. Vprašanje je: kako je možno številčno izraziti produktivnost dela za posamezne konkretne primere ali na kratko, kako je možno1 produktivnost meriti. Stopnjo produktivnosti, ki je pravzaprav stopnja tehničnega učinka, bomo dobili, če bomo za neko- razdobje (dan, mesec, leto) zmerili obseg naše proizvodnje in to količino postavili v odnos z izmerjenimi produkcijskimi činitelji. lesu, bo to kubični meter žaganega lesa. Bolj zapleteno pa je določiti produkcijske činitelje, ker jih je cela-vrsta — objektivnih in takih, ki so rezultati stopnje razvitosti proizvajalnih sil. Naštejmo samo najvažnejše: — delovna sila (njena umska in fizična sposobnost; ni vseeno, kakšna je njend kvalifikacija); — tehnična opremljenost (s slabo opremo se bo delalo slabo, toda tudi z novo opremo se lahko dela slabo) ; — tehnična priprava dela (sposobna delovna sila bo brez prave moči, čeme bo poznala načrtnosti); — višina zdlog (enakomernost in •pravočasnost uporabe zalog večajo uspeh dela). Razne produkcijske činitelje je torej zelo težko, če že ne nemogoče izmeriti z eno samo mero. Več ali manj enostavno lahko izmerimo produkcijski čas (vloženo živo delo), ki je izdelek ustvarjala. Zato s stališča možnosti meritve zopet upoštevamo kot glavni činitelj produktivnost — delo, kar pa ni slučajno. Kajti le živo delo, fizično in umsko, ima svoje meje in ima zato lastnost, da registrira vsako spremembo ostalih proizvodnih činiteljev. Zato lahko rečemo, da je merjenje produktivnosti dela univerzalno merilo produktivnosti. LIO Gorje — vagonček za sušilnico je naložen S stališča ustvarjene vrednosti in s stališča možnosti dosledne meritve upoštevamo torej delo. — Zato je prikazovanje produktivnosti materiala, produktivnosti strojev, produktivnosti imovine tuja socialističnim glediščem. Te činitelje merimo pravilneje s stopnjo ekonomičnosti in stopnjo rentabilnosti. Dvig ekonomičnosti pomeni manjšanje materialnih stroškov na enoto proizvoda, pomeni čimboljše izkoriščanje surovine in strojev. Dvig produktivnosti pomeni manjšanje količine dela v enoti proizvoda, pomeni boljšo organizacijo dela in vse, kar je z njo povezano. V tem sestavku emo prikazali problem z načelne strani, s stališča razčiščevanja pojmov, da bi laže ocenili kasnejše podrobnejše obravnavanje produktivnosti v lesni industriji in našem podjetju nasploh. -pe 40 LET OBRATA GORJE Produk tivnost = produkcijska količina produkcijski činitelji Za produkcijsko količino smo si lahko hitro na jasnem, kaj predstavlja. Ce govorimo o žaganem Rekonstrukcija obrata Gorje — leta 1955. se obrat s primarno predelavo lesa spremeni v obrat s sekundarno, finalno predelavo. V zadnji številki Triglavskega lesa smo opisali razvoj obrata Gorje od njegovega nastanka v letu 1919. do leta 1954. Tega leta smo namreč naš obrat pričeli preurejati v obrat finalnih izdelkov. Leto 1954. je potekalo v prezidavah in nameščenju instalacij. — Decembra 1954 bi obrat že lahko pričel z novo proizvodnjo, vendar to ni bilo mogoče zaradi strojev. DIP Belišče jih namreč ni pravočasno dobavil. V mesecu februarju 1955 smo kljub začetnim težavam — sušilnice še niso dospele — pričeli z delno proizvodnjo sredic. Ni namen, da bi opisovali probleme, na katere je naletel kolektiv pri začetni proizvodnji. Omenil bi le to, da so bile težave velike in za uspehe, ki jih je obrat že v tem letu dosegel, se imamo zahvaliti le vztrajnosti in vestnosti zaposlenih. Obrat se je izpopolnjeval iz leta v leto. Kakor že omenjeno, je v letu 1955 naletel na težave pri proizvodnji sredic; nič boljša situacija ni bila v letu 1956, ko smo pričeli s proizvodnjo vrat. Bilo bi napak, če bi ne omenili kadrovskega vprašanja in pregledali, s kakšnim kadrom se je proizvodnja pričela. Ko je naš obrat kot žaga prenehal delovati, so z izjemo dveh delavcev ostali vsi na obratu in ves čas delali pri rekonstrukciji obrata oziroma so bili v pomoč Lesno industrijskemu obratu Rečica. S pričetkom nove proizvodn-je so se seznanili z novimi stroji in se vzporedno učili. Ko pa je proizvodnja delno stekla, smo zaposlili tudi novo delovno silo iz območja Go-rij in Bleda. Tudi ta ni bila vajena dela, ker je bila povečini to' njihova prva zaposlitev. Pomanjkljivo 'Obdelan tehnični del elaborata, če ga sploh lahko tako imenujemo, nam ni nudil napotkov k hitrejšemu osvajanju proizvodnje. Poleg tega tudi minimalna strojna oprema ni zadoščala večji proizvodnji. V letu 1956 smo pričeli s proizvodnjo vratnih kril. Nastale so nove težave, toda kljub temu se je dvignila produktivnost, zmanjšal se je čas, porabljen za enoto proizvoda in dosegli smo boljši ekonomski uspeh. Ako primerjamo proizvodnjo od leta 1955 do 1960 po enotnih planskih cenah iz leta 1960, nam primerjave dajo sledeče podatke: Skupni brutoprodukt 1955 1956 1957 1958 1959 1960 Index = 100 204 292 452 711 899 Brutoprodukt na 1 zaposlenega Index = 100 156 224 295 404 483 Zaposlena delovna sila povprečno Index = 100 130 130 153 176 186 Proizvodnja--sredic pa se je z ozirom na porabo časa na enoto proizvoda, za m3 gibala sledeče: Index = 1955 1956 1957 1958 1959 1960 100 86.1 68.5 58.9 40.3 40.1 Tudi organizaciji proizvodnje vrat se je posvečalo ogromno napora. To nam prikazuje naslednja primerjava: čas, porabljen za enoto proizvoda, to se pravi za kortlad vratnih kril Index = 1956 1957 100 77.3 1958 61.3 1959 53.8 1960 42.8 LIO Gorje sedaj Pri proizvodnji vrat smo dosegli skoraj iste normative, kakršne imajo zahodnonemške tovarne vratt. Pri izdelavi lepljenih sredic, na katere se prednja primerjava nanaša,, pa še vedno trošimo preveč časa z ozirom na ekonomski račun. To pa zato, ker je tehno- loški proces proizvodnje lepljenih sredic v bistvu predelava lesnih odpadkov. Tak proces pa zahteva zelo veliko ročnega dela. V letu 1960 smo pričeli tudi s proizvodnjo vezanih sredic — to je sredic, katerih površina ni lepljena, pač pa je vezana s papirnato vrvico. Ob primerjavi porabe časa za enoto vezanih sredic z lepljenimi sredicami vidimo, da je pri prvih čas za 25 % nižji. Kljub temu ti rezultati še niso zadovoljivi, ker še vedno presegamo časovne normative sredic, proizvedenih v modernejših postopkih. Pri rekonstrukciji obrata bo vsekakor treba misliti na modernizacijo- proizvodnega postopka sredic in na mehanizacijo proizvodnje vratnih kril, le boljši uspehi v bodočnosti morejo opravičiti rekonstrukcijo. Izdelavo panelnih plošč v tem izvajanju ne omenjam. Za proizvodnjo le-teh je v letu 1960 prvič zajet efektivni čas in -bo primerjava možna šele v naslednjem letu. Vzporedno z dviganjem storilnosti in boljše organizacije dela, so se analogno dvignile tudi plače. Naslednja tabela nam prikazuje povprečen zaslužek na enega zaposlenega: Index = 1955 1956 1957 1 958 1959 1960 100 HO 142 153 155 178 Iz primerjav je razvidno, da je bruto produkt rastel hitreje kakor osebni dohodki. Storilnost, ki je prikazana z zmanjšanjem porabe časa na enoto proizvoda, pa se giblje vzporedno s povečanjem osebnih dohodkov. Zaradi nepoznavanja delovnega procesa, predvsem pri mlajši delovni sili, zaradi neurejenih sanitarij in zaradi zelo otesnjeradh delovnih prostorov, je zadnja leta stanje nezgod in bolovanj zelo nihalo. Velik porast bolovanj in nezgod v letu 1958—1959 nas je prisilil, da smo organizirali razna 'predavanja o vzrokih bolezni in o prilagajanju in usposabljanju na delovnem mestu. Ta predavanja so bila v letu 1960, uspeh je bil pozitiven; nezgode so se znižale za 38 %. Bolovanja pa so kljub temu porasla za 25 %. Naslednja tabela nam prikazuje odsotnost z dela zaradi bolezni in nezgod. bolovanja meZigode 1956 100 100 1957 77 36 1958 116 133 1959 67 294 1960 92 173 Iz pokazateljev je razvidno, da moramo temu problemu v bodoče posvetiti vso pažnjo. ODS in HTZ komisija, ki sta o teh problemih obširno razpravljala, sta prišla do gotovih zaključkov, ki so jih posredovali CDS-u. Naraščajoča proizvodnja oziroma velike možnosti prodaje naših izdelkov, narekujejo nujno razširitev deiavniških prostorov. Le z izboljšanjem pogojev na. delovnem meistu in uvedbo proizvodnje po tekočem traku bo mogoče zmanjšati porabo časa odnofšno povečati delovno storilnost ter se tako približati normativom zahodnonemške industrije. Poleg proizvodnih rezultatov moramo omeniti tudi ostalo dejavnost našega obrata. Delo sindikatov, delavskih svetov, gasilcev in ostaPh organizacij bo opisano v nadaljevanju tega članka. P. J. Kako daleč smo z delom pri uvajanju ekonomskih enot Krlišče — ozko grlo na obratu Rečica Da bi delo pri reorganizaciji posameznih sektorjev in s tem v zvezi delo pri organizaciji oziroma uvedbi ekonomskih enot v našem podjetju uspešneje potekalo, smo sklenili pogodbo za sodelovanje z Zavodom za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela iz Kranja. Sestavljen je bil okvirni program dela, ki vsebuje: 1. Proučitev obstoječega stanja — organizacijske sheme podjetja, pregled funkcij in ohsega del organov oziroma enot podjetja, grobi postopek poslovanja, 2. Okvirno obravnavo sprememb organizacije ' in poslovanja podjetja z določitvijo ključnih delovnih mest v tehničnem sektorju, obravnavo osnovnih postopkov poslovanja s posebnim ozirom na uvajanje ekonomskih enot; 3. Organizacijo in poslovanje podjetja — preciziranje organizacijske sheme podjetja do delovnih PROBLEMATIKA LIO REČICA Obrat na Rečici je, kakor večina drugih obratov lesno industrijske stroke, zastarel in zelo slabo ter pomanjkljivo mehaniziran. Posebno kritična je ureditev sanitarije in skrbi za delavca na delovnem mestu. Zato sem se namenil, da opišem te pomanjkljivosti. Pričnem lahko kar pri prostoru, kamor stopi delavec že pred pričetkom dela. Ta prostor je garderoba in jedilnica, obenem; zabo-jama pa takega prostora sploh nima. Tu vlada nered in nesnaga. Nihče ne čisti omenjenih prostorov z izgovorom, da je za to delo najeta plačana čistilka. V našem obratu je zaposlena pretežno ženska delovna sila. Zato bi bilo nujno potrebno, da najdemo prostor za garderobo, ki bi bila ločena od moške. Imela naj bi primemo umivalnico s tušem in druge ženskam potrebne sanitarije. Da se ženske lahko preoblečejo, morajo prej poiskati skrito mesto za skladovnico desk ali kopo. Zelo bi nam bila potrebna tudi umivalnica in kopalnica, saj imamo sedaj edino pipo z mrzlo vodo v oddelku žage. Prostor za omenjene sanitarije bi lahko adaptirali v prejšnji strojnici, lokomobilo, ki sedaj stoji v tem prostoru, bi pa vskladiščili kam drugam. Zelo pereč problem Reorganizacija tehnično proizvodnega sektorja Zakaj je potrebna temeljita reorganizacija tega sektorja? Kako naj izgleda sektor po reorganizaciji? Podjetje prehaja na uvajanje ekonomskih enot. Zato so v podjetju nujno večje reorganizacije. Podjetje se važnosti teh reorganizacij v polni meri zaveda, zato jè pritegnilo k delu Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje reorganizacije dela v Kranju. O splošni reorganizaciji bi kaj več napisal v prihodnji številki našega glasila. V tem članku bi obravnaval samo tehnični sektor. Ta sektor je bil v našem podjetju cesto predmet kritike, ki je bila mnogokrat upravičena. V glavnem se je kritiziralo to, da je sektor kadrovsko preslabo zaseden, da v sektorju ni pravilne delitve dela, da se šef sektorja preveč izgublja v detajlih, da posveča sektor premalo pozornosti razvoju in rekonstrukciji podjetja in podobno. Te kritike so pokazale, da je treba izvesti gotove spremembe. Sedaj delamo siste-mat zacijo in temeljito reorganizacijo. To ni lahka naloga. Z oziram na specifičnost stroke in podjetja je tehnično službo težko organizirati. Najvažnejše pri vsej reorganizaciji je, da se čimprej organizira priprava dela. Že v prejšnji številki našega glasila je predsednik delavskega 'sveta opozoril, da močno ovira proizvodnjo slaba priprava dela, kar .popolnoma drži. Do sedaj ni bilo pri nas nikakršne priprave dela, čeprav nam je jasno, da brez dobre priprave tudi ni dobre in ekonomične proizvodnje; vsako delo je treba vnaprej pripraviti in planirati. V okviru sektorja je že osnovan razvojni oddelek. Ta oddelek bo pripravljali dokumentacijo, ki je potrebna za rekonstrukcijo. Skrbel bo za osvajanje novih proizvodov, izboljševal obstoječe tehnološke procese in projektiral nove. Cimprej je treba uvesti tehnično kontrolo. Brez dobre kontrole — medfazne, kakor tudi končne proizvodnje, ne moremo dati tržišču kvalitetnega izdelka. Potrebno je izboljšati nabavno službo. Nabavni referent mora vedeti, kaj proizvodnja rabi in kje dobiti najhitreje in najceneje potrebni material dobre kvalitete. Bolj bo treba skrbeti za to, da bodo zaloge reprodukcijskega materiala pravilne. Pred .sektorjem je kup nalog. Kako bo te naloge izvršil? Danea je že dobro znano, da najboljša organ.zacijska shema ni tista, ki pač najbolje odgovarja funkcijam podjetja, ampak tista, ki je tako postavljena, da vsak ve za svoje dolžnosti in odgovornosti. Vsakdo mora vedeti, komu za svoje delo odgovarja in kdo je odgovoren njemu za svoje delo. Težko je danes reči, kako bo sektor izgledal po izvršeni rekonstrukciji. Jasno pa je, da mora zajeti vso proizvodnjb, planiranje in probleme razvoja podjetja. Vprašanje je, kako vse to povezati, da bo sektor sposoben v bodoče Uspešno reševati vse probleme, ki se že danes postavljajo. Taka reorganizacija se ne more izvesti čez noč; potrebno bo mnogo študija in sistematičnega dela, pa nekaj dobre volje, da se bodo stvari uspešno uredile. Ing. A. V. je tudi ogrevanje garderobe — jedilnice — v skladišču, kjer ne moremo postaviti peči na žaganje zaradi požarne varnosti. Ogrevanje je zelo pomanjkljivo, saj Stoji v kotu ena sama električna pečica, ki ne zadostuje, saj se pri nijej lahko pogreje samo nekaj delavcev, prostor pa se ne ogreje, ker je z lesenimi stenami brez toplotne izolacije. Predlagal bi, da bi vgradili 2 električna fena v nasprotnih kotih. Vemo, da je tako ogrevanje cenejše in bolj ekonomično, ker se prostor hitreje ogreje zaradi kroženja in mešanja toplega zraka z mrzlim. Na skladišču so delavci podvrženi vsakim vremenskim neprilikam, zato so v deževnem vremenu dostikrat premočeni, nimajo pa nobenega prostora, kjer bi si lahko premočeno obleko posušili. Potrebno bi bilo, da se pri adaptaciji prej omenjene strojnice upošteva tudi prostor za sušilnico premočenih delovnih oblek in dežnih plaščev. Problem zase, ki tudi terja skorajšnjo rešitev, pa je lopa za žamanje. Prostor, kjer delavka odlaga razžagano žamanje je pozimi in poleti tako blaten, da se človek ugreza v blato, skoraj do gležnjev. Iz statistike je razvidno, da ženske, zaposlene pri vezanju odnosno iznašanju žamanja na prosto, največ bolujejo, in to upravičeno, saj je na takem delovnem mestu največja možnost prehlada in drugih obolenj, lp temu sledijo. Od vezanja in prenašanja razgreta delavka je stalno na prepihu, ker nosi žamanje na prosto, v slučaju slabega vremena pa celo na dež in sneg. Izgradnja lope ni noben finančni problem za podjetje, ki mu je skrb za delavca in njegovo zdravje prvo. Mnogo sitnosti in negodovanja nam v našem obratu povzifoča tudi fluktuacija delovne sile. Na delo pa sprejemamo delavce pod geslom, da je za delo na skladišču vse dobro. Prepričan sem, da mora vsako podjetje, ki hoče poslovati rentabilno, zaposliti primemo delovno silo. Skrajni čas je, da začnemo na to gledati bolj resno in stvarno. Misliti moramo tudi a to, da bomo v najkrajšem času rabili več strokovne in verzi-rane delovne sile, saj se bliža čas, ko bomo tudi v našem obratu začeli z rekonstrukcijo in mehanizacijo. Moderen obrat bo moral zaposliti tudi sposobno in zdravo delavno silo, zato začnimo že sedaj gledati na to, kakšno delovno silo bomo sprejeli in kako jo bomo obdržali. Važen činitelj, ki povzroča to nihanje delovne sile, je tudi toga tarifna politika obrata in podjetja. Splošno mnenje je, da se v našem obratu ne da do- seči boljšega mesta niti boljše plače kot jo dobiš prvi mesec zaposlitve. Če pogledamo, kakšne mesečne osebne dohodke prejema delavec ali delavka, zaposlen na skladišču pri raznih delih že več let, vidimo da ni skoraj nobene razlike. Dogodi pa se še celo tako, da dobi manj od nekoga, ki je komaj prišel. To pa upravičeno povzroča hudo kri pri ostali delovni silT. ~Žato bo treba temeljito razmisliti, kako zasnovati tarifno politiko in sam tarifni pravilnik, da bodo delavci imeli voljo in željo za čimboljše in čimagilnejše uveljavljanje. Ravno pravilna tarifna politika je tisto gonilo, ki delavca žene, da marljivo in pridno dela. Vsi omenjeni problemi pa so opisani samo na kratko in bi se o njih dalo še mnogo govoriti. Pa pustimo debato in poskušajmo te probleme in nepravilnosti čimbolj e rešiti v zadovoljstvo vseh nas. Vsi ti problemi se obravnavajo, ostanejo pa na obljubah. Pregovor pravi: »-Obljuba dela dolg«. Ce bo vse omenjeno vsaj delno rešeno, bo ta moj članek dosegel svoj namen. P. M. mest, orgamzaeijsKo utrchtev enot podjetja z določitvijo področja dela, pooblastil in odgovornosti, izdelavo organizacijskih postopkov z oblikovanjem strokovnih dejavnosti; 4. Postopek uvajanja ekonomskih enot — izdelava stroškovnika podjetja, določitev planskih cen materiala (polizdelkov, izdelkov), prevzem materiala, likvidatura, vskladiščenje in izdaja materiala, materialno knjigovodstvo, priprava proizvodnje, proizvodnja (ekonomske enote), obratovno knjigovodstvo, skladišče gotovih izdelkov, blagovno knjigovodstvo, fakturiranje, finančno knjigovodstvo, določitev rokov za izvršitev posameznih del in obračunov, izdelava osnutka oziroma okvirnega predloga za stimulativno nagrajevanj e. po ekonomskih enotah. Oblike dela: Točke 1, 2 in 3 — bodo izvedene v tesnem sodelovanju med Zavodom in podjetjem. Toč ka 4: Zavod bo izdelal: postopke in osnovne dokumentacije, podjetje pa bo sodelovalo pri postavljanju principov in operativno delalo pri zbiranju podatkov, tolmačenju in izvajanju. Informativni roki za izvedbo posameznih nalog so: Za dela pod točko 1, 2 in preciziranje organizacijske sheme podjetja do delovnih mest — pod točko 3. do 31. julija 1961, izdelava organizacijskih postopkov z oblikovanjem strokovnih dejavnosti bo zaključena do 31. decembra 1961, dela navedena v 4. točki pa bodo zaključena: osnove (osnovni postopki in dokumentacija) do 31. julija 1961, prečiščeni obračuni in izpopolnjevanje pa do 31. decembra 1961. Intenzivno se dela na ureditvi materialnega poslovanja. Postavljanje ' enotne nomenklature in planskih cen materiala bo predvidoma gotovo do konca meseca marca. Vzporedno s tem pa bomo rešili tudi ostalo, kar se nanaša na materialno poslovanje.' Franc Cuznar V mesecu februarju so odšli: iz obrata v Bohinjski Bistrici — Merljak Stanislava, skladiščna delavka, Sporazumna razrešitev, vzrok družinske razmere; Vuiak Mate, gradbeni delavec, lastna odpoved — namerava oditi v inozemstvo; Hiršen-felder Mara, pomoč, izdelovalca embalaže, sporazumna razrešitev — vzrok družinske razmere; Konavec Danica, vezalka žamanja, lastna odpoved — boljši delovni pogoji drugje; z ostalih delovnih enot podjetja ni odšel nihče, le iz obrata Soteska je bila premeščena na upra- vo podjetja St usek Viktorija, blagovna knjigovodkinja. Prišli pa so: na obrat v Bohinjsko Bistrico — Alidžič Ivanka, pomočnica izdelovalca embalaže; Bu-raizin Ivan, gradbeni delavec; — obrat Rečico: Lojak Gina, skladiščna delaVka; Jereb Ivana, skladiščna delavka; — na obrat Gorje: Cerkovnik Janez, za visokoturno krož-no žago‘ Dijak Lovrenc, strojni mizar; Stopar Ana in Bohinjc Iva, transportni delavski; na obrat Jesenice pa: Apostolov Blagoje, Petru-šič Ivo in Batljan Ivo, vsi skladiščni delavci. V. S. Iz proizvodnje v obratu Gorje je novega na tehnični šoli? matike tov. Torkar. Sestanka sta Določena sta bila dva redna iz-se udeležila tudi tov. direktor Kr- pitna roka: v juniju izpitni rok z žišnik Anton in tov. sekretar Bra- obveznim polaganjem treh pred-te Janko. metov in v septembru rok za osta- Sestanek je vodil ing. Slovndk. dva predmeta. Predavateljica slovenščine je predlagala, naj bi ob priliki organizirali ekskurzijo v Ljubljano, da bi si ogledali kakšno, razstavo koliko preizkusnih vprašanj. Popravni izpiti bi bili v novembru in januarju prihodnjega leta. Na izpitu bo spraševal vsak predavatelj svoj predmet pred izpitno komisijo. Po sestanku sta direktor ing. Bernavs in prof. Torkar prisostvovala predavanju iz kemije. Tov. direktor je postavil učencem ne- To je bil prvi obisk na naši šoli in zato smo imeli kar malo treme. Takih obiskov si še želimo. Ing. Blaževič Jordan Analiza kadrovske politike v naših podjetjih Organizacija in komunikacija Organizacija podjetja je problem, ki je na prvem mestu oziroma na enem prvih mest; prav tako je problem komunikacij. Dobro urejene komunikacije in dobra organizacija vplivajo na doseženo Moji prvi vtisi O LIP BLED V prejšnji številki našega časopisa smo se seznanili z osnovnimi problemi Tehnične šole za odrasle. Medtem so se pojavile nove težave: učenec, zaposlen pri Poslovni zvezi Radovljica, je izstopil iz šole. Opaža se tudi, da grupa 4 do 5 učencev precej pogosto izostaja od predavanj. Obiskovanje predavanj sicer ni obvezno, je pa priporočljivo, zato, da ne bi nastale težave pri pripravah posameznikov za izpite. Dne 9. marca je bil težko pričakovani sestanek s predavatelji lesne tehnične šole iz Ljubljane. Prišli so: tov. direktor Tehnične srednje šole, ing. Bernavs, predstojnik lesno industrijskega odseka ing. Slovnik in profesor mate- Vsak predavatelj je nakazal probleme, ki se pojavljajo pri njegovem predmetu. Pri tehnologiji je še vedno pomanjkanje učnih pripomočkov, podobni problemi so tudi pri slovenščini. Drugih posebnih problemov ni bilo. slik, dramsko predstavo ^in stavbe raznih slogov. To bi bilo z,elo koristno pri nadaljnjem pouku in pa dvigu splošne kolturne ravni učencev. produktivnost. Kaj sodijo anketiranci O1 važnosti organizacije, je razvidno iz naslednje tabele: Obrat Odgovori v % DA NE BREZ Tomaž Godec 88 8 4 Gorje 88 6 6 Rečica 88 10 2 Soteska 100 - — Jesenice 100 - — Direkcija 81 19 — Skupaj 88 8 4 Kljub nizkemu odstotku negativnih odgovorov bo na tem področju pri uvajanju ekonomskih enot precej intenzivnega dela. Najbolj problematična glede organizacije je še vedno direkcija, čeprav se je tudi tu stanje z ozirom na pretekla leta dosti izboljšalo. Delni napredek na tem področju je pogojen s seznanjanjem vodilnega kadra z organizacijo. Ker je pogosto premeščanje če» sto znak Slabe organizacije, smo Moji vtisi o LIP Bled so v splošnem zelo pozitivni. To se nanaša predvsem na primarno obdelavo, ki z ozirom na tradicijo ne predstavlja posebnih proizvodnih in komercialnih težav, saj je za ta proizvod povpraševanje večje od ponudbe. S tem pa je kritično vprašanje surovine, ki zlasti sedaj, ko govorimo o kooperaciji, predstavlja velik problem. Malo bolj kritično gledam na proizvodnjo finalnih izdelkov. Ta je v glavnem še v razvoju. Ker pa se v zvezi s tem predvideva re- z anketo vprašali, če delavce pogosto premeščajo. Tu se je stanje z ozirom na prejšnja leta poslabšalo, razen na direkciji, kjer je ostalo stanje neizpremenjeno. Dobili smo naslednje rezultate: Obrat Odgovori v % DA NE BREZ Tomaž Godec 78 21 1 Gorje 57 42 1 Rečica 80 18 2 , Soteska 83 17 — Jesenice 67 33 — Direkcija 100 - — Skupaj 76 23 1 Eden najbolj važnih problemov je organizacija in komunikacije, ki obsegajo celotno problematiko kroženja informacij, čemur se danes priznava velik vpliv na produktivnost in uspešnost dela. .Problem komunikacij je v enaki "meri problem personalne politike podjetja, kajti precej delavcev je prepričanih, da jih ovira pri delu neseznanjenoSt s predpisi podjetja. Pomanjkanje navodil oziroma premalo jasna navodila za delo najbolj ovira delavce v bohinj- konstrukcija obrata, je vprašanje, ali se zaenkrat splača vlagati sredstva in moči za organizacijo tovrstne proizvodnje. Kljub temu bi se pri pogojih finalne proizvodnje ustavil, malo bolj podrobno. V zadnji številki je tov. predsednik delavskega sveta komentiral med ostalim slabosti organizacije dela Organizacijo je mogoče utemeljiti z dejstvi, da je proizvodnja več ali manj obrtniškega značaja; mala naročila proizvodnjo v znatni meri ctežkočajo. Mislim pa, da bi z ozirom na novogradnje v oikraju Kranj ta proizvodnja lahko dobro napredovala. Ta proizvodnja bi morala vsaj do tri mesece vnaprej vedeti, kaj mora do določenega roka izdelati; Saj so termini edina možna pot za organizirano proizvodnjo. S tem je namreč tudi ostali del organizacije dela — dobava materiala in delovne sile mogoč brez posebnih težav. Po določenem obdobju bi se verjetno pri dobri organizaciji montažne skupine pokazala potreba, da bi vratna krila tudi površinsko obdelali z laki ali zato odgovarjajočimi folijami. Na organizacijo finalne proizvodnje po rekonstrukciji bi balo treba že sedaj misliti; če se bodo po dograditvi pokazale hibe, bo prepozno. Za vzgled naj nam bo sistematičnost, ki jo za stavbeno pohištvo, okna, pripravlja kombinat lesne industrije Logatec: Tudi proizvodnja gradbenih plošč je neutečena. Nujna bi bila s tern v zvezi poizkusna proizvodnja. Po mojem mnenju je nerealno, da bi bila cena gradbenih plošč višja od cene vezanih plošč. Tako namreč na domačem trgu ni mogoče pričakovati odziva za nakup tega sorazmerno enostavnega artikla. Danes ni malo podjetij v Jugoslaviji, ki bi znala pod istimi pogoji izdelovati cenejše, mogoče še kvalitetnejše plošče. Mi pa samo pomislimo, kaj bi pomenila nova hala, pripravljena za tovrstno proizvodnjo, brez naročila? V naslednji številki imam namen napisati nekaj o medsebojnih odnosih v našem podjetju. O medsebojnih odnosih je mogoče veliko razpravljati. Danes na to damo toliko, ker 'bi boljši medsebojni odnosi v veliki meri doprinesli k izboljšanju podjetja. Zupan Pavel * 1 Lavrič Jože, mojster žage in brusilnice v obratu »-Tomaž Godec«, je tudi slušatelj Tehniške srednje šole EKAJ MISLI O RAZVOJU GASILSTVA V BOHINJSKI BISTRICI 12. marca je bil redni letni občni zbor IGD »Tomaž Godec«, Bohinjska Bistrica, na katerem so kritično ocenili delo v preteklem letu, obenem pa so bile nakazane tudi smernice za bodoče delo. Društvo šteje 45 članov, od tega 6 žensk in 23 podpornih članov. Približno 15 odstotkov zaposlenih je gasilcev. Formirane so tri. moške desetine. Ženska je bila zaradi prenapornega dela ukinjena. Sedaj so ženske prevzele sanitetno službo. Društvo ima I častnika, 4 podčastnike ter sanitejca z ustreznim tečajem. Društvo je od ustanovitve do danes mnogo napredovalo, tako v strokovnem, kot na politično-ideo-loškem področju. Svoje izkušnje je pridobilo v številnih požarih; saj ni bilo požara, da ne bi naše društvo priskočilo na pomoč. Znanje pa si pridobiva tudi z rednimi vajami in vsakoletnimi izpiti. Vse premalo pa je v gasilske vrste vključene mladine. V glavnem so vsi člani starejši, ki se aktivno udejstvujejo že od ustanovitve društva. Do neke mere je razumljivo, da se mladina raje udejstvuje v drugih panogah — predvsem v športu, ker tam najde razvedrilo, ki ga v gasilstvu ni. Eden najvažnejših sklepov občnega zbora je bil, da se desetine izpopolnijo z mladimi gasilci; sta- rejši namreč odstopajo, nekaj mladih pa gre na odsluženje vojaškega roka. Želja članov je, da bi v bližini obrata naredili igrišče, ki bi služilb gasilskim vajam, kakor tudi športnemu izživljanju — predvsem strelski družini. Društvo se najbolj ukvarja s preventivnimi ukrepi. Vsi vemo, da je ob izbruhu požara v lesni industriji malo pomoči. Zato je treba vse potrebno prej ukreniti, da do tega ne pride. V ta namen je treba poostriti kontrolo nad kajenjem, zlasti v poletnih mesecih, ko je lesni prah popolnoma suh in najmanjša iskrica lahko zaneti požar. Vse vaje so ob nedeljah in elani tem zelo neradi prisostvujejo. Delavec je res samo ob nede--ljah prost in še takrat mora delati. Vsi so bili mnenja, naj bi se vaje plačevale. Proti koncu občnega zbora pa je prišel na vrsto tudi naš stari veteran Ford. Kljub temu, da je še vedno pokreten, je v primeru požara nezanesljiv. Upamo, da bomo kmalu lahko dobili nov gasil- ski avto. Vendar, če bi bohinjska podjetja prispevala gotov delež, bi ga veliko prej dobili. Če bi naše podjetje kupilo dostavni voz za mehanično delavnico, bi lahko ta voz služil tudi v gasilske namene. Vsem nam bi moralo biti jasno, da je poleg službe, gasilsko delo najvažnejše v lesni industriji, sicer nam požar lahko odvzame ves kruh. Cuko skem obratu. Problem obveščenosti, ki je bil v 'podjetju zelo pereč, smo rešili z izdajanjem lastnega časopisa »TRIGLAVSKI LES«. V podjetju je posebno kritična neobveščenost glede plana podjetja. Najmanj so sezmanjemi s planom podjetja v bohinjskem obratu Rečica. Seznanjenost s planom ni važna zaradi primoipov delavskega samoupravljanja, ampak zato, ker je delavec, ki pozna načrte podjetja, bolj zainteresiran za njihovo* izpolnjevanje; po posameznih oddelkih pa Člani Industrijskega gasilskega društva LIO »-T. G.« Boh. Bistrica lahko vzbudi med obrati zdrav tekmovalni duh. Pri vodilnih osebah je razumljivo obveščenost nekoliko boljša kot pri ostalih. Slabo pa so vodilne osebe obveščene zlasti o delitvi dohodka in krüko vpliva poslovanje podjetja na osebne dohodke zaposlenih. Na postavljeno vprašanje, »'kako so člani kolektiva seznanjeni s sklepi delavskega sveta«, je ugotovljeno: 1. da je med tistimi, ki so v podjetju zaposleni do enega leta največ takih, ki ne poznajo sklepov delavskega sveta; 2. tistih pa, ki poznajo sklepe delavskega sveta pa je največ od enega do treh let; 3. med takimi, ki deloma poznajo sklepe delavskega sveta je naivec takih, ki so zaposleni v podjetju preko treh let. Zaključek tega bi bil sledeč: Tisti, ki so zaposleni v podjetju manj od enega leta, še nimajo izgrajeno gruipno moralo in s tem v zvezi so manj zainteresirani, kaj in kako odločajo predstavniki grupe, ki jim pripadajo. Oni, ki so v podjetju od enega do treh let, so najbolj zainteresirani za to, kaj se Sklepa v imenu grupe in s tem v zvezi v njihovem imenu. Tisti pa, ki so zaposleni preko treh let, so pa že toliko domači, (Nadaljevanje na 6. str.) zbor sindikalne podružnice 1 vsT m n 7 fiAfipf// skim v nekem smislu slabši- Ni kl I « B III wa Aa Ws W» W » namreč naloga občnega zbora, da bi se spuščal v podrobnosti. Te Ze obširne priprave so dokazovale, da bo letošnji redni letni naloge naj prepusti novoizvolje-občni zbor sindikalne podružnice obrata »Tomaž Godec v Bohinjski nemu upravnemu odboru. Na ob-Bistrlci drugačen od vseh ostalih dosedanjih. Svečano okolje hotela enem zboru pa bi morali sprejeti »Jezero« in veliko število članov, ki so prispeli do 5. ure, ko se je res nekaj konstruktivnih in ob-občni zbor pričel, so vse to potrdili. širnih sklepov o bodočem delu. — Dotaknil se je tudi odnosov med Predsednik SP tov. Edo Krapež »Rečice«, ki se je pojavil na pod- delavci' in mojstri. Prav tako se je po otvoritvi pozdravil vse na- lagi podatkov iz načrta rekon- je dotaknil tudi nagrajevanja oz. vzoče goste in delegate. Občnemu strukcij, nikakor ni umesten, ker dodeljevanja premij. Danes smo zboru so poleg delegatov iz ostalih nam rekonstrukcijo narekuje le ria tem, da postavimo nov način ohratov prisostvovali tudi pred- čista ekonomska račuhica. nagrajevanja, pri katerem bodo stavniki SP gozdne uprave Boh. Glede bodoče serijske proizvod- uveljavljeni vsi činitelji, ki vpli-Bistrlca in predsednik republiške- nje gradbenih plošč, je poudaril, vajo na dejansko storilnost delav-ga odbora sindikata gozdnih in da smo večkrat edini proizvajalec ca _ lesnih delavcev Slovenije tovariš teh artiklov v državi, da so na tr- Občni zbor naj bi se širše do-Urh. _ gu velike potrebe po ploščah in takn.il tudi samoupravljanja, ka- Po izvolitvi organov občnega da moramo v bodočnosti čimbolj terega princip tudi v našem pod- X x__ j jetju ni še popolnoma uveljav- zbora so člani dosedanjega odbo- razviti tovrstno proizvodnjo. ra podali svoja poročila o delu, uspehih in neuspehih, ki jih je v preteklem letu podružnica obravnavala. Tudi odnose med Gozdno upra- ljen. vo in našim podjetjem 'bi morali Naš občni zbor je na koncu po-zboljšati. zdravil še predstavnik SP Gozdne V nadaljnji ' razpravi je tov. di- uPrave Boh. Bistrica tov. Alojz Tov. Ivan Robič je podal poro- rekt dal nekaj pojasnll 0 gko_ Iskra. Tudi on je govoril o odno- ilo rt nr*ni7VBHmi TOV AniPfl J -----X:______j čilo o proizvodnji, tov. Anica Burja pa finančno poročilo oziroma realizacijo za leto 1960. Z razpravo je prvi začel tov. direktor Anton Kržišnik. Pojasnil je široke možnosti, ki so se rajšnjem formiranju ekonomskih med njihovim in našim pod-enot oziroma obračunavanju po ietjem ter o principih, ki so jih ekonomskih enotah. K razpravi so se oglasili še ostali člani naše podružnice. Raz- zacele odpirati prav zadnja leta pravljali smo v glavnem o pro lesni industriji. Kako široke per- blemih delitve osebnih dohodkov, spektive bo imelo pri tem naše sprejeli ob razdeljevanju lesne mase. Želel je, da bi se sodelovanje še povečalo, ker bi bilo to le v našo skupno korist. S tem je bila razprava zaključena. I Ustanovni člani Ind. gasilskega društva »Gorjana« 28. januarja 1958 3 leta plodnega O©10 ^re<* trem’ isti je bilo ustanov-|jeno v uo Gorje industrijsko gasilsko društvo Nekai misli ie nndal tudi član n ,■* v -i Požar, ki je zajel del obrata snihkoh gasilskih pripomočkov Nekaj misli je podal tudi elan Po volitvah elanov novega uprav-. Go i decembra 1956 leta podjetje, bi moralo biti jasno nam republiškega odbora Zveze _smdi- nega in nadzornega odbora, je bil J vsem. Z letošnjim rekordnim le- katov gozdnih in lesnih delavcev občni zbor končan, torn prehajamo v novo obdobje tov. Urh. Dejal je, da je priso- Razdeljene so bile še nagrade, velikih rekonstrukcij. Črnogledi stvoval lanskemu občnemu zboru pokali in diplome našim najbolj- odnos do bodočega razvoja obrata in da je letošnji v primeri z lan- šim zimskim športnikom in šport- nicam. Sanitarije v LIO Gorje Nove sanitarije V obratu Gorje smo po večletnih pripravah zgradili nove sanitarije, ki so pričele služiti svojemu namenu v mesecu februarju 1961. Na lanskem občnem zboru Sin- čili prostor, pripravili načrte, prb-jetju, da se seznanjajo samo s ti- đikalne podružnice LIO Gorje je sili smo za lokacijsko in graclbe-st:mi sklepi, ki smatrajo, da so kila zelo živahna diskusija o vpra- no dovoljenje. Sanitarna inšpek-zanje važni. Na splošno se je tudi ganju sanitarij na našem obratu, cija je gradnjo sanitarnih prosto-to stanje z ozirom na pretekla Giani sindikata so1 posvetili temu rov odobrila in pričeli smo z doleta izboljšalo in je situacija na- problemu precej časa; saj so bile lom. (Nadaljevanje s 5. str.) da se za sklepe delavskega sveta zanimajo 'sicer bolj kot prvi, toda manj kot drugi, ker jim zadostuje že to, da so deloma seznanjeni s sklepi delavskega sveta. Zelo verjetno so že toliko domači v pod- je dal saj je imelo le približno 180 me-V letu 1957 vodstvenemu kadru trov C cevi in nekaj micnimakis obrata misliti, kako bi se prepre- aparatov. Ker pa je bilo vodstvo čili požari, ki bi na obratu na- podjetja uvidevno, se je društvo stali. Vodstvo obrata oz. podjetja lahko razvijalo in nabavljalo poter občinska gasilska zveza so fragno opremo. Z majhno zakusko in skromno sklenili, da se bo ustanovilo — Ob pregledu dosedanjega dela zabavo se je prijeten večer naše- PIGD. Društvo je bilo ob svoji smo ugotovili, da je bilo zadovo-ga kolektiva končal. A. Ž. ustanovitvi leta 1958 brez kakr- tfivo. Društvo je organiziralo v letu 1959 tečaj za izprašane gasilce. Nekaj članov je poslalo v gasilsko šolo v Medvode in si tako pridobilo tehnični kader, ki je zagotovilo za uspešen razvoj naše gasilske službe. Ker je obrat napredoval in se je tudi število zaposlenih povečalo, je bil tudi v letošnjem letu organiziran, skupaj s PIGD obrata Rečica, tečaj za dikatoe podružnice svoje uspehe piega obroka^ Nato je bito poročilo Ivanov gSkega^StvaÄ! in neuspehe. Po slovesni otvont- blagajnika, ki nam je v številkah ta roTM f r. nn aKt- + vi in pozdravih zastopnikov or- prikazal ves potek finančnega po- Rečica. Za omenjeni tečaj so pri-gamzacij ter direkcije LIP Bled, slovanja. Prikazan je bil tudi let- pravili razna predavanja so se zvrstili posamezni referati, m plan proizvodnje. Pregled tega ljaina z ba,rvnimi diapozitivi in fil-Najprej nam je tovariš predsed- poročila je, da smo glede rezanega mi Na zadnjem obönem zboru -e nik podal svoje poročilo o dose- 'lesa m usluznostnega razreza plan društvo sklen!ilo da bo tehnično danjem celoletnem delu. V njem nekoliko presegli, dočim smo pri usposobilo kader in ^ bo nab-so bili nanizani problemi pretek- ostalih proizvodih prišli nekoliko vilo dodatno opremo Spreiet ie pod planirano proizvodnjo. Ven- bÄ tudi sklep 0 tesnem s0delOva-dar so na taksen rezultat vplivali nju z GD obrata Rečica tako lede ralicni momenti kot: pomanjka- strokovnega izobraževanja, kakor tudi glede izvedbe praktičnih vaj. Občni zbor sindikalne podružnice LIO Rečica Kot vsako leto smo tudi letos lega leta; od tarifnega pravilnika, pregledali na občnem zboru sin- kvalifikacij, ekskurzij, pa do to- Mislimo, da bo naše gasilsko društvo tudi v letošnjem letu do-korist segl° lePe uspehe in s tem dokazalo, da je pripravljeno čuvati ljudsko imovinu. p. J. slednja: Seznanjenost s sklepi delavskega sveta v %: obrat deloma da ne brez Tomaž Godec 33 51 15 1 Gorje 12 84 2 2 Rečica 36 52 12 Soteska 8 9Ž — — Jesenice 7 47 46 - Direkcija 29 71 — Skupaj 28 59 12 1 provizorične sanitarije res porazne. — Sanitarni prostori, ki so bili zgrajeni že pred vojno, so bili majhni, pri popravilu obrata smo pa še te odstranili. Začasno smo postavili lesene provizorije, ki so Lansko leto smo z izkopavanjem pričeli. V letošnjem februarju pa so bile sanitarije dokončane in dane v uporabo. Vse delo smo izvršili v lastni režiji. nje delovne sile, surovin in izo» Stanki od dela. Izkoristek hlodovine je bil zelo dober. Razmerje zaposlenih v našem obratu je 5 7 % : 43 % \ moške delovne sile. Sledile so nove volitve. Izid volitev je bil naslednji : 7 ~ ---- kandidatov smO' izvolili v upravni odbor sindikalne podružnice, 3 dode Pa bomo morali reševati 'kandidate pa v nadzorni odbor stanovanjske probleme bolj na-že omenjene organizacije. ' črtno, če bomo1 hoteli obdržati Seznanili smo se z novimi smer- del?vno silo oziroma če govorimo Bicami dela v letu 1961. in sicer F dvlgu življenjskega standarda. glede žaganega lesa, zabojev in Zato bomo zgradili novo stano- ladijisjkeiga poda. Govora je bilo ^,a!njf ° bls0 montažnega značaja-___________________1_________________________ Pri tem smo govorih tudi o na- tudi o novem lesnoindustrijskem Pri gradnji sanitarij smo upo- 'kombinatu, kjer se bosta obrata govorih tudi o nagrajevanju po ekonomskih eno- 90 delavcem služili dve leti in pol. števali vse sanitarne predpise. — Rečica in Gorje združila. Vse leto bi se uvedl° s Vzdrževanje čistoče je bilo težko; Manjka še oprema kopalnic, kar se govori o rekonstrukciji, o za- Za izboljšanje stanja v pogledu organizacije in komunikacij je nujno urediti: 1. vos vodilni, predvsem pa srednji in nižji vodilni kader, se mora sproti seznanjati z modemi- 1. julijem za stalno pa v letu 1962. v poletnih mesecih se je razšir- upamo, da bo čimprej urejeno. — ledju hlodovine, o lokaciji zem- član RO sindikata lesnih delav-jal smrad, v zimskih pa je zmrzo- Člani kolektiva smo pri gradnji Ijišča itd. Vendar je nujno pot- cev, tovariš Urh, nam je povedal vaio. Zahtevi kolektiva, da se reši vsestransko pomagali, važnejša robno- navezati tesnejše stike z nekaj o odnosu med družbo in problem sanitarij, je prisluhnilo dela pri betoniranju smo nare- gozdnimi proizvajalci, tako da bo podjetjem. Ljudska skupščina LR tudi vodstvo podjetja. Sporazum- dili ob nedeljah, delno pa tudi ob njihova proizvodnja potekala nor- je izdala sklep o odpravi minino s tov. direktorjem smo dolo- delavnikih. P. J. maino. Investicijski proračun zna- malnega osebnega dohodka. Daja- ša. približno 45 do 46 milijonov tev podjetja družbi bi naj bila v dinarjev, tako1 da bi se z začetni- razmerju 85 : 15 % od prihranka mi deli rekonstrukcije lahko pri- podjetja. To je ravno obratno od čelo že letošnjo' pomlad. Ta sred- izvajanj prejšnjih let. stva bomo dobili iz vodnega vostmi, ki so nastale v teku zad-mi načeli organizacije vodenja njih mesecev prejšnjega leta in v l.t’adi ; začetku novega leta 1961. 2. mojstri in ostali vodilni ka- Izboljšave v LIO Rečica Začnimo 'kar z nekaterimi no- da take izboljšave ugodno vpliva- jo na razpoloženje delovne sile. Nekaj podobnega smo zgradili 'Sklada z lastnimi sredstvi, delno pa s sredstvi OLO Kranj. Naredili bomo dve cesti, k; bosta omogo- tudi za nakladanje vagonov z ža- čili nadaljnje gradnje. der v neposrednem pogovoru s svojimi podrejenimi, informirati o dogajanjih v podjetju; 3. uvesti je treba stalne iniciativne sestanke po grupah, ki jih Na rampi žaganega lesa smo zgradili nekaj metrov transportnega tira za ekonomi finejši prevoz primarno predelanega lesa. Za pravilno in racionalno izvedbo omenjenih graditev je poskrbel Med sedanjo sušilno lopo in 'železniško čuvajnico bomo zera-dili novo mehanizirano nakladalno lopo. S tem bomo razbremenili sedanjo sušilno' lopo' in vsa ostala Prispevali smo tudii na področju zimskega športa. Tončka Kobilica je bila v teku mladink v Črni na Koroškem druga, Francka Golob pa je v Bohinju na sankaških tekmah, . v skupini tekmovalk z manjem. Vsa ta dela srno opravili z lastno delovno silo, kar pa ni preveč oviralo tekoče produkcije. Prav tako si želimo v žagarskem oddelku boljši notranji dela bodo lažja in bolj ekono- transport. Predvideli smo nov vi- mična. pred izvedbo temo razgovora, ki omogočena hitrejša manipulacija seči transportni voziček za prevoz Diskutirali smo tudi o stano- nekoliko bolj poživljeno s tem, da bi tako lahko na področju infor- z žaganim lesom, dela se manj na- stranskega blaga pri primarni van jakem problemu, ki se bo vsaj se bodo vsi člani zanimali za vse- macij odigrali pozhivno vlogo. pomo in delovna sila je bolje iz- predelavi lesa. Merjenja in feon- delno uredil s hišo, ki smo jo stransko dak» in lastno rekreacijo. (Se nadaljuje) koriščena. Osebno sem mnenja, , (Nadaljevanje na 8. str.) kupili v Spodnjih Gorjah. V bo- Henzi treba skrbno pripraviti in določiti tovariš obratovodja. Tabo nam je navadnimi sanmi, dosegla 3; mesto. Po zaključku zbora podružnice LTO Rečica smo imeli zakusko. Občni Zbor je uspel. Želel bi pa, da bo delo sindikata za bodoče Najboljša športnica našega podjetja v družbi s tehničnim vodjem Sankaškega kluba Bohinj Zaključeno medobratno tekmovanje v zimsken športu Tekem v smučanju in sankanju se je udeležilo 131 tekmovalcev, od tega 26 žensk. SOS ženskemu spolu! Nerazumevanje vodstev sindikata v ostalih obratih. Naslov' najboljšega športnika LIP-a Bled je premočno osvojil Peter Šorli. Ekipni zmagovalec Remontni obrati LIO »Tomaž Godec«. Naslov najboljše športnice je osvojila Julka Strgar. Letošnja zimska -sezona je bila zelo pestra za člane našega -podjetja. V -naših vrstah imamo dobre športnike, slovenske prvake in člane državne reprezentance. Medobratno teikmovanje se je vršilo že tretje leto. Z razliko od drugih -let je bilo -letošnje najbolj množično. Sindikalna podružnica obrata »Tomaž Godec« je razpisala teikmovanje v veleslalomu, tekih, skokih, sankanju s tekmovalnimi, , navadnimi in samotežnitmi sanmi. Prijavilo se je 28 žensk in 103 moški. Zagrizena borba vseh nastopajočih se je odvijala ves .teden. Do zadnjega dne je prvak LIP-a vi-sel v zraku, jasno pa je bilo že po prvih disci,plimah, da bo eki-pni zmagovalec ekipa »Remontnih obratov«. Po smučiščih okrog obrata je bilo v dneh tekmovanja vse živo in polno ugibanji, kdo bo zmagal. SOS ,pri tekmovalkah! To vsekakor drži! Toliko žena in deklet je zaposlenih, od teh pa se samo mala peščica ukvarja s tako zdravim športom. Kaj narediti? Potrebno je, da se o takih stvareh obravnava na sestankih družbenopolitičnih organizacij, predtvsem pa na sestankih mladine, saj je le-ta v večini zaposlena v naših obratih. Naj ne bo več zimskega tekmovanja s tako slabo udeležbo žensk. -Če pogledamo startno listino, se nehote vprašamo-: »Obsta jata samo obrata »Rečica« in »Tomaž Godec«?« Po -p-rijavlienlh tekmovalcih bi odigovori-li pozitivno. Na vse nim reprezentantom Mencingerjem in Gregoričem. Le svoji daljši tekmovalni karieri se ima slednji zahvaliti, da je osvojil prvo mesto. Med starejšimi od 30. leta pa je bilo pričakovati, da bo zmagal Franc Bučar. Nastopilo je 7 tekmovalcev na 5 km dolgi progi. — Prav zanimivo je bilo pogledati tekmovalce. Niso tekmovali za uspeh, hoteli so mladim pokazati, dia šport ni samo uspeh, temveč tudi množičnost. In uspelo jim je. - Ža-1 pa so se na 3 km dolgi progi za ženske -pojavile samo tri tekmovalke, tako da slovenska prvakinja -lesnoindustrijcev ni imela prave konkurence. »Danes so -skoki. Poglejmo, kako se bodo poganjali čez most 25-metrske skakalnice naši najboljši! Tako se je govorilo po vsem obratu, ta. tisti, ki so bill prisotni, so lahko VideM borbo med bratoma Arh. Samo z 0,4 točke prednosti je zmagal starejši France. Pravi snežni metež je bil, ko so se tekmovalci pripravljali za tekmovanje v veleslalomu. Sami so morali pretlačiti progo, potem pa so se začeli spuščati drug za drugim. Težko je bi-lo postaviti favorita, saj so trije tekmovalci enakih sposobnosti in je le sreča pripomogla Marijanu Trojarju, da je zmagal pred svojim bratom Srečkom in Jožetom Arhom. In zopet rak rana -pri ženskah. Samo dve tekmovalki in še ti dve zelo izenačeni. Proti pričakovanju je zmagal Alojz Mencinger z malo razliko. Zenske pa so nastopile v največjem številu. Med osemnajstimi je uspela zmagati Fani Kožar pred znano Pirhovo. Do nedavnega so v bohinjskem kotu poznali samotežne sami samo za prevoz sena in drv iz višjih predelov. No, naši delavci in delavke so prekinili tradicijo. V dvoje so vozili po strmih poboč-jihjih, ravnini in ostrih ovinkih. Proga je bila -težka, saj je bilo treba -preteči tudi -lep kos ravnine in to je zelo vplivalo na končni rezultat. Pintar, s sovozačem tov. Odarjem, se je maščeval Šorliju, ki je vozil z Bučarjem. 131 tekmovalcev se je -borilo za prva mesta posamezno, za najboljšega Športnika podjetja in ekipnega zmagovalca. Nekim je to uspelo, drugim pa, kateri so se morali zadovoljiti s slabšimi mesti, bodo morali počakati na prihodnjo zimsko sezono. Rezultati Veleslalom — moški: 1. Marijan Trojar (rem. del.) 1:15,4; 2. Jože Arh (rem. del.) 1:17,4; 3. Srečo Trojar (sredice) 1:17,4. — Ženske: Anica Rozman (o,brat.) 18:49,2; 2. Julka Strgar (zaboj.) 1:05,4. Teki — do 30. leta starosti: 1. Franc Gregorič (rem. del) 34:21,0; 2. Tone Mencinger (-sklad.) 34:34,0; 3. Jože Pintar (rem. del.) 35:25,0 — nad 30 let starosti: 1. Franc Bučar (rem. del.) 26:35,0; 2. Alojz Mencinger (sredice) 28:20,3; 3. Janez Pikom (žaga) 32:59,8. — Ženske: 1. Anica Rozman (obrat.) 18:49,2; 2. Cilka Taler (žaga) 21:21,0; 3. Tončka Kobilica (Rečica) 23:30,0. Skoki: 1. Franc Arh (žaga) 183,2 (20, 18 m); 2. Jože Arh (rem..del.) 182,8 (19,5, 17,5 m); 3. Jože Pintar (rem. del. 182,1 (19,5, 19,5 m). Tudi mi smo bili Tako lepa je narava. Pomlad se bo vsak čas razbohotila v vsej svoji lepoti. In kaj je lepše kot pomlad in razigrana mladost. Mladina se pripravlja, da zavriska v pomlad in v strnjenih vrstah pokaže kaj zna. Spet je prišel čas formiranja delovnih brigad. Cesta Bratstva in enotnosti še ni gotova in čaka mladih udarnikov, da s pesmijo popeljejo njeno traso do konca mejnikov naše domovine. Kakšno je razpoloženje v brigadi, nam v naslednjem sestavku piše naša sodelavka. Tako kot že več let, so tudi lani odšle MDB na avtopu-t »Bratstvo-jedinstvo«. Poleg mnogih diru-gih brigad je Poleg mnogi-h drugih brigad je odšla 29. julija 1960 v Lesko-vac tudi 1. Loiška MDB »Jože Gregorčič«. Ta naša brigada je bila v glavnem sestavljena iz učencev industrijske stroke. Komandant in vodja -pa je bil do-ber in zaveden mladinec Metod Černetič iz Škofje Loke. Notica uredništva V prejšnji in sedanji številki našega časopisa lahko beremo o težavah in uspehih delovnega kolektiva lesnoindustrijskega obrata v Gorjah. Kaže, da se ta kolektiv živo zanima za svoje probleme in da je pravilno dojel namen našega časopisa. Uredniški odbor se je njegovega sodelovartja zelo razveselil! Vabimo kolektive vseh naših delovnih enot, da ta obrat posnemajo! Ko smo 31. julija ob 11. uuri izstopili iiz vlaka v bratski republiki, smo se 'zazrli po velikih ravninah, ki se tam razprostirajo. Razvili sm-o naš prapor ter z veselim srcem odkorakali v mla-din--slkb' naselje »Rade Končar«, kjer so nas p-rav lepo pozdravili odhajajoči brigadirji. S tem smo -nato začeli brigadirsko življenje- Razdelili so nas v ■grU-pe.. Jaz sem s tremi prijateljicami ostala v kuhinji. Skrbele -smo za red pri hrani, brigadirjem, -ki so- prihajali in odhajali na delo. Seveda pa nismo živeli samo ob delu. Imeli smo razne prireditve, zabave in plese. Najlepše se mi je zdelo, -ko smo- ip-lesali okrog tabornega ognja in se veselili naših uspehov, ki so- bili čedalje večji. Nekega dne- so- nas obiskali Afri kanci iz Agadirja, kjer jim je potres porušil mesto. Pri nas so ostali 3 dni. Mi -smo jih lepo zabavali in, ko so od-š-li, so povedali, da jih še nikjer niso tako lepo sprejeli. Kmalu nato je nastopilo tretje in zadnje čitanje dekade. Komandant naselja nam je z veselim srcem podal udarniške značke, diplome, pohvale in odlikovanja. Drug dan -smo izvedeli veselo novico o odh-o-du domov. Ločili smo se kljub temu zelo težko. Brigadirji, ki so osta-li v naselju, so nas lepo pozdravljali in marsikomu se je utrnila solza. Ločili smo se za vedno. 2. septembra smo se zopet zadovoljni in zdravi znašli doma. Z brigadirskim pozdravo-m »ho-ruk« — naprej v nove delovne zmage! Marija Krničar Šele tekmovanje v sankanju je bilo odločilno za točke posameznikov. Največ jih je zbral tov. Peter Šorli. — Na sliki v prijateljskem pomenku — in postal prvak prvak zimsko športnih medobratnih prireditev obrate je -bil poslan razpis tekmovanj, toda vodstva sindikalnih podružnic niso vzela za potrebno, da pošiljajo svoje člane — smučarje — na prvenstvo podjetja, tako da je -to potekalo v znamenju dvobo-ja, pa še to z nemogočo primerjavo. Organizatorji se zato upravičeno vprašujejo, zakaj tako slab odziv. Samo štirje tekmovalci iz ostalih obratov in direkcije, ja dokaz za zél-o, zelo slabo udejstvovanje v športu. Potem pa naj še govorimo »Šport krepi delovnega človeka!« Organizatorji so potrebne proge uredi-M v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Borbe so se pričele z »garaško« d-isciplino — tekom. — Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini. Do 30. leta starosti se j-e pomerilo na 8-km dolgi progi 14 tekmovalcev. Borba za prvo m-asto se j-e. vršila med sedanjim in ndkdanjim mladinskim držav- Najbolj pestro pa je bilo. tekmovanje v sankanju. Pomerilo se je 75 moških in 23 žensk. Proga je potekala iz vasi Ravne do obrata. Lepo je bila pripravljena in lah-ko smo pričakovali ostre borbe med znanimi tekmovalci iz vse Slovenije. Na tekmovalnih saneh je nastopilo 18 moških. Že po -prvem teku j-e bilo vi-d-eti, da bosta imela glavno besedo Šorli in Pintar. Tako se je tudi zgodilo. Po obeh tekih je imel najboljši čas Šorli pred Pintarjem. Presenetil pa je s svoiim tretjim mestom Janez Mencinger. Ženske pa so bde slabše zastopane, samo 5 tekmovalk je star-tato in med term Marica Rozman ni imela resne 'konkurence, tako da je z veliko predn-csHo zmagala -pred Ta-lerjevo in Zakraj škovo. 35 tekmovalcev se je pomerilo na navadnih -saneh po isti progi. Tekmovalne sanke — moški: 1. Peter Šorli (rem. del.) 4:39,8; 2. Jože Pintar (rem. del.) 4:45,2; 3. Janez Mencinger (ram. -del.) 4:47,4. — Zenske: 1. Matrica Rozman (sklad.) 5:02,2; 2. Cilka Ta-ler (žaga) 5:16,4; 3. Ljuba Zakrajšek (obrat.) 5:25,6. Navadne sanke - moški: 1. Alojz Mencinger (sredice) 6:27,5; 2. Peter Iskra (rem. del.) 6:28,0; 3. Franc Bučar (rem. del.) 6:34,8. — Zenske: 1. Fani Kožar (sklad.) 7:19,2; 2. Francka Pirih (sklad.) 7:20,8; 3. Francka Golob (Rečica) 7:25,1. Samotežne sani — moški: 1. Pintar — Odar (rem. del.) 8:32,2; 2. Šorli — Bučar (rem. del.) 8:41,0; 3. Gardener — Dijak (rem. del.) 8:43,2 ženske: 1. Smukav-ec — Andol-šek (Obrat.) 10:00,2; 2. Kožar — Zakrajšek 10:23,9; 3. Rozman — Pirih (sklad.) 10:31.1. Tako je bila zaključena športna manifestacija delavk in delavcev LIP Bled. Res škoda, da se niso tekmovanj udeležili še iz ostalih obratov. Nova vodstva sindikalnih podružnic pa n-aj v bodoče resno gledajo na športno izživljanje svojih članov . Med našimi sodelavci je tudi precej ljubiteljev gora L A RAZVEDRILO KRIŽANKA Z MAGIČNIM KVADRATOM TÉk er iz /6 b C d s S r b 7 2T F t 5"I 'H B F _____ 11 m pr \ 26 H d 30 3 39 bika; 50. dva samoglasnika; 51. glej 22. vodoravno, 52. vpiši v lik »ke«; 53. del besede »-Amper«; 54. 5., 20., 13., 19., 9., 18. in 1. črka abecede; 58. novitete; 61. vpiši »aku«; 62. tvorna oblika glagola; 63. prostor v hiši; 64. muslimanska vera; 65. posevki (obratno brez prve črke). Navpično: 1. neučen; 2. prvi del besede nekega tekstila; 3. tuje žensko ime; 4. francoska vojna luka ob Atlantiku (b je e); 5. daljša pesnitev; 6. razdobje (črke so v ne- pravem redu); 7. pol, azbesta; 8. začetnica priimka slovenskega skladatelja in celoten naslov njegovega dela; 9. prevozno sredstvo; 11. Staroslovanska pijača; 12-. os. zaimek (narobe); 14. seno druge košnje; 16. polt, rasa; 18. francoski pesnik; 24. če, ako (narobe); 26. osebni zaimek; 29. glej 32. vodoravno; 31. mene, os. zaimek; 35. dva samoglasnika; 36. priimek in zač. imena danskega pisatelja 1857 do 1912; 37. »Odsev«; 38. veznik ; 39. starogrška pokrajina na severnem delu peloponeza, znamka toaletnega mila in podobno; 40. kazalni zaimek; 42. dva énaka samoglasnika; 43. vojska (tujka); 46. svarim; 48. vezi, spone; 55. važna surovina v lesni industriji; 56. kurir; 57. če, ako; 58. nikalnica; 59. žuželka; 60. klic »na pomoč«. Magični kvadrat v sredini lika: a) Abo; b) prevara, goljufija; c) vodna žival (poman j sevalno); d) vrsta kave; e) del moške garderobe (črke so med seboj pomešane). REŠITEV UGANK IZ DRUGE ŠTEVILKE 1. Rešitev magičnega lika: 1. 1., 2. zid; 3. zopet; 4. LIP Bled; 5. Delta; 6. Teja; 7. d 2. Rešitev besedne uganke: Cepec 3. Rešitev globusa: Par ti z an — partizan 1,1 «2 O V.S \ib ib fid- iti H Sl jm F 59 ÓO B P ii 1TŠ~ Vodoravno: I. skupek niti; 5. opravljam neko delo, podiram; 9. osebni zaimek; 10. Julijin ljubimec; 13. kos hišne opreme (črke so med seboj pomešane); i5. telesno zdelan, slab; 17. ime naših cigaret; 19. slovenski tednik; 20. na j višja karta, 21. beseda, ki jo Primorci radi izgovarjajo; 22. račje oglašanje; 23. oranje; 24. poljska žival (mno- žina); 25. nekdanja turška dolžinska mera; 27. vzklik bolečine; 28. del ženske obleke; 30. najvažnejši človeški organ; 32. kmetijska zadruga (kratica); 33. grška črka; 34. rimska številka 6; 38. oslovski glas; 39. ameriški pritlikavi medved; 41. del pendanse; 44. kratica za neko mesto v FLRJ; 45. Aškerčeva socialna pesem, žensko ime; 47. orodje koscev; 49. dva soglas- Ker me je letošnji pust vrgel čisto iz tira, še zdaj večkrat zapojem katero, ko grem v taberh »Po jezeru bliz Triglava prej je luža kakor žaga«. Ker pa je ta pesem bolj kratka, sem zapel še ono ta mornarsko: »Piovi, mi piovi«, ker je v našem podjetju precej mornarjev in jo radi slišijo. Nato pa fliknem v pisarno in naložim Ljubo na krošnjo in ji preberem pravila tarifnega pravilnika — kako se obračunavajo dopusti. Se malo sem jo na krošnji poedm-cal, da bo bolj obdržala v glavi in jo posadil na tla, ker se mi je mu- SONČNI MRK V ZADRU Določili so me za vodjo astronomske grupe V. gimnazije v Ljubljani, ki si je šla ogledat sončni mrk v Zadar. Dan. pred sončnim mrkom je bilo nebo popolnoma oblačno. Hodili smo po Zadru, si ogledovali njegove zanimivosti in njegove ruševine še od vojne, ki jih pa (Nadaljevanje s 6. Str.) 3 leta plodnega dela strukcijska dela so bila že izvršena; izdelal jih je tov. Mencinger Marijan. Transportni voziček bo kmalu služil namenu. Upamo, da bo ta naprava veliko pripomogla k boljšemu izkoriščanju delovnega časa. V prihodnosti pa mislimo uvesti tudi »rolce« za hitrejši in lažji premik prizem. Seveda pa je pri tem velik problem premajhen prostor, kar se opaža pri vseh predvojnih žagah z zastarelo konstrukcijo. V kratkem bodo tudi ta merjenja izvršena. Upamo, da bomo tudi te nevšečnosti uspešno in sistematično rešili. 2e večkrat je bilo rečeno, da bo gradnja novega žagarskega obrata za dve leti preložena, ker bomo dali prednost sekundami predelavi lesa. Zato je nujno, da začnemo s takimi izboljšavami, če hočemo vsaj ta čas proizvajati blago dobre kvalitete, kar si želimo mi, kot tudi naši odjemalci. Sem mnenja .da ne bomo imeli kvalitetnega blaga, če ne bomo resno mislili na obstoječi strojni park. Urediti mislimo tudi jedilnico in nekaj tušev s tordo vodo. Prav tako bi bilo ootrehno nrsliti na vodovodno instalaci jo v obratu. M’Slim. da ni negospodarsko za-pravlianie denaria. če se investira osnovna sredstva v take namene. Vsekakor pa bo to prizadevanje veliko- pripomoglo k povišanju delovne storilnosti. Henzi kmalu ne bo več. Do sedaj so namreč gradili le bolj zunaj mesta, v zadnjem času so se pa krepko lotili teh ruševin in tam že rastejo novi bloki. Le včasih smo prav žalostno pogledali na nebo. Toda nikjer nič jasnega! Da nam ne bi radio napovedal za prihodnji dan lepo vreme, domačini, kar smo jih vprašali, tudi, potem bi res do konca obupali. Toda zvečer se je začelo jasniti, videli smo čudovit sončni zaton in nastopila je jasna noč brez oblakov. Se predino se je naredil dan smo bili že vsi pokonci. Mestno razsvetljavo je zamenjala jutranja zarja in nato je vzšlo sonce. Dva astronomska daljnogleda, več navadnih, več fotoaparatov, vse je bilo naravnano proti soncu. Med nas so se pomešali domačini in opazovali skozi naše daljnoglede. Točno ob napovedanem času je bil prvi kontakt. Z večjimi daljnogledi smo ta trenutek opazili.' V času med prvim in drugim kontaktom, t. j. do popolnega mrka, sem hotel, fotografirati vse, karkoli je bilo mogoče. V tem času smo morali gledati sonce s temnimi zaščitnimi stekli. Tik pred popolno pomračitvijo smo videli poseben pojav leteče sence. Sence so valovile kot nad vodo in to valovanje se je pomikalo proti za-padu. Nato pa je nastopil popolni sončni mrk. Trajal je 93 sekund. Poprejšnja napetost je popustila. Odstranil sem zaščitno steklo1 na daljnogledu in nekaj sekund opazoval prizor, ki ga nisem nikoli videl in ga tudi nikoli več ne bom: korono. Bleščečo sončno kroglo je zamenjala okrogla črna senca, Okoli nje pa čudovit sij korone. Skozi astronomski daljnogled sem razločno videl protuberance, t. j. ogromne izbruhe na soncu, ki presegajo .večkratno razdaljo Zemlja—Luna. Na nebu so se prižgale najmočnejše zvezde, ker je bilo tako mračno, da nisem videl številk na fotoaparatu. Minilo je 93 sekund. Pokazala se je tenka nitka sončnega roba, korona je izginila in sončni mrk je prišel v končno fazo. Polni lepih vtisov edinstvenega doživetja smo se vrnili domov. Egon Mihelič, učitelj na osemletki v Bohinjski Bistrici dilo do Ivana, da sem videl vsa njegova odlikovanja letošnje zimske sezone. Pred pisarno sem še pobožal stričev in atov avto. Zares lepe živalice ali stricov je še lepši. Ker pa je bil lep sončen dan, sem mimogrede portirjem očedil obleke, ker imata že tako slabe. Stopil sem s krošnjo do lesne volne in naložil tisto študentovsko trojko in jo prinesel do vagona, da so lahko videli, koliko so iztožili vagona. Podajali so mi nekaka tehnična poročila ali zaman, raje sem šel tolažit v zabo-jarno jokajoče žene in jim raztolmačil, da se tudi v žagi živi. Nato sem stopil na plač do maga-cina, vrgel še krošnjo noter, saj itak vse navskriž leži in jo skočil preko tira do Rakarja na dva deci ter sem tam počakal, da je zatulilo. Ko prideš v Bohinj, gor na žago se podaj, tam nakupiš si lahko ves lesen material. Ce ti kaj je za opravo, do podjetja stopi sam, če rad imel bi lepo balo, po želji desko boš izbral. Ce pa rad bi drobnarijo, v zabojarni jo dobiš, zaboje male al’ velike, lahko po želji naročiš. Ce imaš pa vrata slabe, nič ne beli si glave, hitro na Gorjano stopi, tam dobiš takoj nove. Tudi šport pri nas gojimo, čeprav je le lesen obrat, saj to je le za razvedrilo, zato goji prav vsak ga rad. Dosti bilo je že tekem in povsod smo zraven'b’li, kolk diplom pa smo dosegli, to spomlad se govori — kadar sneg skopni. Najbolj vnet je pač naš Ivan, vsakega športa se udeleži, kadar je pa treba štartat, ne zna navezat si smuči. Kar bilo nais je osličkov, vlekli smo kar peš sani, pri karavli bla je točka, saj tam vince se toči. Marsikaj bi še napisal, kaj podjetje vse ima al’ za krošnjo mal je placa, pa me urednik v kot’ ima. ZA BODIČARJA TONCLA Prav je in pošteno, da pohvali vsak se sam, ni pa nič iskreno, ker ne pove še drugih nam. Hvalnica se poje vneta, kaj dosegla vse je v Črni na Koroškem tam, Bohinjska športna četa. Ni pa nič rečeno, da dali smo vam mi progaša, to j’ pa Tončka naša. To pa ni pošteno, na Rečici strašno mi trpemo, ko Tončko gledamo užaloščeno. PRI VAJI Režiser igralcu: Več temperamenta, več temperamenta, tovariš Franci! V Vašem umiranju ni nobenega življenja! GRADBENA SEZONA Naša tajnica je nekega jutra z jezo ugotovila, da ji je nekdo raz-trgal trak na pisalnem stroju; po-rednež ga je razcefral na drobne kòsce. Ko je odprla pokrov na pisalnem stroju je spoznala, da je hotela miš rešiti stanovanjsko krizo. Uboga živalca je morala imeti dobre živce, saj se je gradnje gnezda lotila kar 3-krat. Potem pa jo je zapeljala slanina v nastavljeno past. OPRAVIČILO Moja hči Polonca je v šoli dva dni manjkala, ker je dobila majhnega bratca. Če bi se to prihodnji teden ponovilo, Vas prosim, da ji zamudo opravičite: TELEFON Knjigovodja: »Halo, kdo je tam?« »Tukaj Pavel Breskva!« Glas: »Osel, zakaj se pa ne oglasiš toliko časa?« Šef: »Kdo pa telefonira, tovariš knjigovodja? « Knjigovodja: »Ne vem, samo besedo »osel« sem slišal.« Šef: »A tako, potem pa to velja meni!« Šoferjeva žena si je omislila tale pripomoček za polnjenje gum Zadar — mesto v srednji Dalmaciji, ki je bilo med vojno skoraj do tal porušeno, se hitro obnavlja — Na sliki je prikazana gradnja 20-stanovanjskega bloka »TRIGLAVSKI LES«, glasilo delavnega kolektiva LIP Bled — Izdaja: LIP Bled — Odgovorni: glavni urednik Franc Mencinger — Uredniški odbor: Vera Svetina, Andrej Trojar, ing. Alojz Vovnik, Štefan Pangeršič, Janez Urankar, Stanko Ažman, Vukašin Kilibarda, Ferdo Tolar, Helena Rotman in Janez f BLEDE Stgre — Tehnični urednik: Franc Bajt — Tel. 954-15 Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju