- 'f u
• .J

"S V J >ž?ol
2pssl
L
I	1
:*SSS*$»»St$Sp
Konec
šolskega leta
v
OJ olsko leto 1962-1963 je za nami. Učenci in dijaki že j~*~' uživajo počitnice, razen kandidatov, ki te dni zaključujejo zrelostne izpite. Zaradi tela ne moremo še imeti dokončnih podatkov o učnih uspehih na vseh šolah. Iz podatkov, ki so nam znani, in iz dosedanjega poteka zrelostnih izpitov pa bi lahko sklepali, da so letošnji učni uspehi povprečno taki kot lani. Na nekaterih šolah je opaziti malenkostno nazadovanje, na drugih pa napredek. Vsekakor pa lahko trdimo, da je slovanska šola v preteklem šolskem letu dosegla nekaj lepih
uspehov, za kar imajo zaslugo požrtvovalni šolniki in pridni učenci. Tako lahko z zadovoljstvom omenimo I. natečaj in razstavo risb otrok od 6. do 14. leta starosti, izreden uspeh niale slovenske učenke Marize Škrk na mednarodnem natečaju za otroške risbe, ki je odnesla kar dve zlati kolajni za dve prvi nagradi, zelo uspeli, čeprav kratek, seminar za otroške vrtnarice, ki ga je organizirala Prosvetna zveza, ter koristna predavanja za šolnike, ki jih je organiziral pedagoški odsek Sindikata slovenske šole v Trstu. Razen tega naj omenimo tudi, da sta bila letos prvič imenovana dva slovenska predsednika komisij za zrelostne izpite, kar nam utrjuje upanje, da se bo po tej poti nadaljevalo in da bodo na pristojnem mestu končno uvideli potrebo in nujnost, da se za slovenske srednje šole imenuje slovensko nadzorno osebje.
Prav tako lahko z veseljem ugotavljamo, da dijaki iz slovenskih šol, zlasti iz strokov-nih, vedno laže dobijo primerno zaposlitev; vedno več je primerov, da jih tudi italijanska Podjetja iščejo in vabijo celo še preden dokončajo šolanje.
Pri tem pa moramo pripomniti. da se glede zaposlitve slovenskih dijakov in študentov Pri raznih občinskih in državnih upravah ter podjetjih ni še nič spremenilo. Pristojne šolske oblasti so v preteklem šolskem letu rešile nekaj manjših zadev in ugodile nekaterim Potrebam slovenskega šolstva, vendar pa niso še rešena glavna vprašanja, ki so osnovnega Pomena. Neštetokrat smo o teh vprašanjih pisali ; posredovali 80 parlamentarci, ustanove, stranke in delegacije. Vsakikrat so dobili obljube, a je ostalo vse pri obljubah. Zdi se, kakor da bi bili pred zadevo, ki je človek ne more rešiti. Večkrat Se nam vsiljuje prepričanje, da gre za ljudi, ki imajo gluha Ušesa. Star pregovor pa pravi,
| da ga ni bolj gluhega od tistega, ki noče slišati. Pri tem nam j zvenijo besede iz enciklike «Pa-cem in terris» glede narodnih manjšin, obenem pa občutimo grenko razočaranje, da so tudi papeževi nauki bob ob steno. In to celo pri ljudeh, ki se sicer trkajo na prša, da so verni katoličani in spoštujejo cerkvene zapovedi. Razen papeževih jasnih besed imamo še u-stavo, mednarodne sporazume in izrecen zakon za slovensko šolo. Kaj bi še hoteli?
Zakon o slovenskem šolstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu 9.10.1961 je še hrom, ker ni zadevnih zakonskih predpisov, da bi se začel izvajati. Zaradi tega niso slovenske šole še juridično ustanovljene z vsemi posledicami, ki iz tega sledijo. Zaradi tega nimajo slovenske šole svojega organika in niso razpisani natečaji za službena mesta.
Z odloki predsednika republike so bile sicer juridično ustanovljene nekatere srednje šole v Trstu in Gorici, toda dekreti niso še uveljavljeni, ker je zadeva obtičala na računskem dvoru. To vprašanje je osnovnega pomena za slovensko šolo, zlasti pa za slovenske šolnike, ki so zaradi tega hudo prizadeti.
Z novim šoslkim letom se bo začela uveljavljati šolska reforma, ki določa enotno srednjo šolo. Ta reforma bo seveda zajela tudi slovensko šolo. Zaradi tega je nujno potrebno, in to še posebno poudarjamo, da se čim prej izdajo dekreti o ustanovitvi vseh slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Prav pri tem vprašanju bodo pristojne oblasti dokazale svojo dobro voljo in namen do slovenske etnične skupine v Italiji.
Glede izvajanja zakona za slovensko šolo in šolske reforme moramo poudariti, da morajo pristojne oblasti upoštevati predloge in zahteve, ki so jih slovenske ustanove in organizacije ter poslanka Marija Bernetič pred dnevi predložile. Ne bomo jih takrat ponovno naštevali, ker smo jih že večkrat obrazložili.
Slovenska šola ne more in ne sme stopiti v novo šolsko leto obremenjena z osnovnimi problemi, ki niso še rešeni, a so za njen obstoj in uspešno delovanje življenjskega pomena. Res je sicer, da imamo zdaj počitnice in prehodno vlado, toda zadeva je tako stara in dozorela, obenem pa nujna, da jo je treba na vsak način rešiti v teh mesecih.
A. BUBNIČ
...................................................................................................................."■■■■mn............................................................................................................................................................................................................l■^■■■■l.■M«■l■■■M■l, ■■■■■■....
Sovjetsko-kitajski razgovori dejansko zaključeni?
Delegaciji sta se verjetno sporazumeli za nadaljevanje pogajanj v prihodnosti, ker sta doslej baje le ponovno potrdili svoja stališča - «Pravda» objavlja odgovor CK KP ZSSR
Pismo Hruščova Russellu o prispevku SZ za čete OZN
MOSKVA, 13. — Sovjetska in kitajska delegacija se danes dopoldne nista sestali; sestali sta se šele v popoldanskih urah in razgovor je trajal tri ure.
Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je moč smatrati kitajsko-sovjetske razgovore za zaključene in da ti razgovori niso privedli do nobenega rezultata. Po mnenju istih virov je zelo verjetno, da sta se obe delegaciji sporazumeli za obnovitev pogajanj v prihodnosti.
Nekaj minut potem, ko je kitajska delegacija zapustila popoldne «Dom sprejemov», po sestanku s sovjetsko delegacijo, je prišel v Dom podpredsednik sovjetske vlade Mikojan verjetno zato, da bi s Suslovom in drugimi člani sovjetske delegacije proučil poslednji razvoj pogajanj o ideološkem sporu med Moskvo in Pekingom.
Isti viri izražajo mnenje, da bo jutri nov sestanek med obema delegacijama, v začetku prihodnjega tedna pa se bo kitajska delegacija vrnila v Peking. Jutrišnji sestanek bo le formalnega značaja.
V poznih večernih urah Je Tass javila, da bo jutrišnja «Pravda» priobčila pismo centralnega komiteja KP Kitajske sovjetski komunistični partiji, hkrati z odprtim pismom centralnega komiteja KP SZ partijskim organizacijam in vsem komunistom SZ. Tass daje izvleček tega dokumenta, ki potrjuje resnost Ideološkega spora med sovjetskimi in kitajskimi komunisti, obtožuje kitajsko komunistično partijo, da poslabšuje položaj in poudarja, da so se vodi-
telji KP Kitajske odločili zoperstaviti svojo posebno politično linijo «splošni stvari komunističnega gibanja» in da skušajo «vsiliti svojo voljo in svoja hudo zgrešena stališča glede glavnih vprašanj našega časa». V odprtem pismu se hkrati zatrjuje, da pismo centralnega komiteja KP Kitajske vsebuje «samovoljno tolmačenje izjav in sklepov sestankov v Moskvi leta 1957 in 1960», ki da so jim kitajski komunisti popačili smisel.
Spričo okoliščine, da ni bilo objavljeno še nobeno uradno sporočilo o razgovorih, je moč postaviti le nekatere domneve: opazovalci v Moskvi menijo, da ima največ verjetnosti domneva, da sta se obe delegaciji omejili le na ponovno potrditev svojih stališč in da niso načeli nobenega konkretnega vprašanja. Sporazuma niso mogli doseči baje niti glede dnevnega reda. Vzdušje med razgovori pa je bilo baje vendarle relativno pomirljivo. Obe strani sta baje vztrajali na potrebi, da se doseže razčiščenje, preden bi sklicali mednarodno konferenco komunističnih partij, hkrati so baje dosegli sporazum glede no-
vega dvostranskega sestanka, ki bo v bližnji prihodnosti v Pekingu.
Posredno potrdilo o zaključku sovjetsko - kitajskih razgovorov vidijo politični opazovalci tudi v uvodniku, ki ga glasilo KP Kitajske «Ljudski dnevnik» objavlja v svoji današnji številki v zvezi s DOtekom teh razgovorov. V tem uvodniku se sicer dolže sovjetski ' voditelji, da so odgovorni za poslabšanje napetosti med obema partijama, vendar pa se pripominja, da bi ideološka nesoglasja mogli rešiti na nekem novem sestanku, češ, kar ni moč rešiti danes, je moč rešiti jutri; kar ni moč rešiti letos, bi utegnili rešiti prihodnje leto. Tudi v odgovoru centralnega komiteja KP SZ, ki ga bo objavila «Pravda», bodo sicer zavrnili obtožbe Kitajcev. vendar pa ne bodo napadli ostro niti kitajske partije niti poedinih njenih voditeljev. Odgovor bo pustil odprta vrata za nadaljevanje razgovorov med obema partijama.
V odgovoru na pismo, ki mu ga je poslal angleški filozof lord Bertrand Russell, v katerem je obžaloval, da sovjetska vlada ne bo dala več svojega finančnega prispevka OZN, Hruščov obsoja med drugim «željo zahodnih velesil, da bi uporabile Združene narode za smotre hladne vojne« in označuje to željo za
enega razlogov sedanjih finančnih težkoč te mednarodne organizacije. Hruščov pravi v svojem odgovoru, da ni potrebno podčrtati dejstva, da Sovjetska zveza želj živeti v miru in prijateljstvu z vsemi narodi in izraža željo, da bi OZN še nadalje uspešno vršila svoje poslanstvo in se razvila v sredstvo za utrditev miru in sodelovanja med državami. Tako imenovana finančna kriza je po njegovem v bistvu politična in ne finančna zadeva, in je tudi neposreden rezultat dejstva, da zahodne velesile «sistematično kršijo listino OZN». Hruščov obsoja tudi «mehanično večinsko glasovanje» Zahoda, ki ga uporabljajo za ustanovitev «tako imenovanih oboroženih sil OZN», ki jih nato pošljejo v Kongo in na Srednji vzhod. Hruščov nato izjavlja: «Vztrajati na tem, da naj miroljubne dežele plačujejo posledice dejanj napadalcev in kolonialistov, bi pomenilo podpirati agresijo, podpirati kolonialno politiko in vmešavanje v notranje zadeve Organiz. združenih narodov.» Hruščov poudarja na koncu, da se je Sovjetska zveza borila in da se bo še nadalje borila proti vsakršnemu poskusu, da bi uporabili ime Združenih narodov in njeno zastavo za smotre, ki nimajo nič skupnega s listino OZN.
Prizor z razdeljevanja nagrad učencem slovenskih šol ob zaključku šolskega leta
Realnost
sporazuma
Posebni odposlanci sovjetske, a-meriške in britanske vlade bodo na svojem prvem sestanku v Moskvi obravnavali take osnutke sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov, ki bi utegnili doživeti neuspeh le, če bi to želela ta ali ona izmed udeleženk pogajanj. Po predlogu sovjetskega premiera Hruščova, da bi v primeru, te ne bo dosežen sporazum o končni prepovedi vseh atomskih in vodi-kovih eksplozij, sklenili vsaj dogovor o prepovedi eksplozij v o-zratju, na zemlji in pod vodo — je postala stvarnost hitre rešitve še očitnejša.
Seveda tak delni sporazum o jedrskih poskusih ne bi bil idealna rešitev (celo prepoved vseh dksplozij brez izjeme bi bila le delna rešitev, saj ne bi preprečeval a proizvodnje jedrskega orožja, pa tudi ne zmanjšala obstoječih zalog), toda spričo pomanjkanja boljšega, bi to utegnil biti dober začetek. Ponudbo sovjetskega premiera moramo razumeti predvsem kot izraz dobre volje in želje, da bi zagotovil uspeh moskovskega sestanka. Hruščov je t udi ob tej priložnosti sprejel predlog zahodnih sil, kot je pred nekaj meseci privolil v načelo «inšpekcije na kraju samem» in tako prepustil zahodnim udeležencem pri pogovorih, da se izjasnijo o lastni zamisli. V tem smislu tudi predlog o sklenitvi nenapadalne pogodbe med Atlantskim in Varšavskim paktom, ki naj bi ga po mnenju premiera Hruščova sklenili hkrati z delnim sporazumom o jedrskih poskusih — ni povsem enostranska, izključno sovjetska pobuda. Čeprav se je ta pobuda najprej pojavila na sovjetski strani, se je «vračala» v obliki predlogov zahodnih državnikov. Belgijski zunanji minister in nekdanji generalni sekretar Atlantskega pakta Paul Henry Spaak — ki je pred trojnimi pogovori obiskal Soujetsko zvezo, — se je izrekel že sredi maja za sklenitev nenapadalnega pakta. Stežka bi verjeli, da je Spaak govoril le v svojem imenu, še prav posebno, če vemo, da po nekaterih znamenjih sodeč misel o takem paktu ni tuja niti načrtovalcem ameriške zunanje politike. Končno tudi prve reakcije na nedavni govor Hruščova na Zahodu — vštevši ameriška mnenja, da bi lahko nenapadalni pakt nadomestili z nekakšnimi slovesni-mi izjavami, da se nobena stran ne bo zatekla k napadu — dokazujejo, da gre za idejo, ki je že močno prodrla na področje bolj praktičnih političnih razprav. Vsekakor že vse tisto, kar je do zdaj v javnosti znano kot dosje moskovskih udeležencev pogajanj — predlogi o popolni ali delni pre-
povedi jedrskih poskusov, predlogi o ukrepih, kako preprečiti «razširitev» atomskega in vodikovega orožja, nenapadalni pakt «M nekakšna alternativa temu paktu — vsebuje dovolj stičnih točk, da bi upravičeno lahko pričakovali neke vidne rezultate.
Pri tem je gotovo, da vsa dejstva v zvezi s stiki med Vzhodom in Zahodom, predvsem v zvezi s sovjetsko-ameriškimi stiki, niso znana in, da so bržčas resni razlogi tako relativni optimizem, ki ga kažejo na tej kot na drugi strani, kakor tudi za vidno vzdržnost in vljudnost v večini javnih izjav. Sicer pa so izkušnje pokazale, da takih znamenj ne smemo precenjevati, vendar ni nikaržnih razlogov, da jih ne bi omenili prt vsakem objektivnem proučevanju
Toda, če sedanji mednarodni položaj in nekatere izjave, dane pred temi pogovori (zlasti predlogi premiera Hruščova in besede predsednika Kennedyja v korist tega, da bi «na novo proučili » ameriško politiko do Sovjetske zveze) dajejo povod za neki optimizem, je točno tudi to, da je nadaljnji razvoj mednarodnih razmer močno odvisen od izida moskovskega srečanja. Obdobje sorazmerne «pomiritve» traja že nekaj mesecev, toda vsaj za zdaj se ta tendenca ne opira na take praktične ukrepe, ki bi lahko z večjo zanesljivostjo jamčili, da se bo ta smer nadaljevala. Taka spodbuda bi moral biti predvsem sporazum o prepovedi jedrskih poskusov, ki pa je vsekakor že v zamudi. Vlade, katerih zastopniki se bodo sešli v Moskvi, prevzamejo v tej zvezi izjemno odgovornost, kajti gotovo je, da svet ne bi mogel sprejeti ali opravičiti nekakršnega izgovora za neuspeh. Seveda bodo s posebno pozornostjo pričakovali prve izjave ameriškega in britanskega zastopnika saj je stališče njunih vlad veliko bolj nejasno od sovjetskega. Ti dve vladi še «dolgujeta» ustrezen odgovor tako na sovjetsko koncesijo v zvezi z inšpekcijo, kot tudi na zadnji, pravzaprav zahodno-sovjetski predlog o delni prepovedi poskusov.
Očitno je, da se moskovski pogovori ne bodo omejili samo na jedrske poskuse, kar je zelo dobro. Opozorili so že na to, da bi morali hkrati z reševanjem te prve točke «dnevnega reda» pogajanj začeti tudi vsestransko raziskovati prihodnji korak, ki naj bi omogočil nadaljnje zmanjšanje napetosti. Toda od teh pogovorov predvsem pričakujemo potrditev, da je dosežena prva, pa čeprav skromna rešitev. To je upravičena in redka zahteva. Q
(Iz glasila ZKJ «Komunist»)
DANES
Tudi danes prevladuje,k> v svetovnem časopisju vesti in komentarji o dveh dogodkih, ki sta izred-ne mednarodne važnosti: sedanja sovjetsko-kilajska pogajanja in začetek jutrišnjih sovjetsko-angio-ameriških pogajanj za prekinitev jedrskih poskusov.
Sovjetskokitajski razgovori so —-kot vse kaže — bili včeraj dejansko zaključeni. Trdi se, da bo prišlo sicer danes do ponovnega sestanka. ki pa bo zgolj formalnega značaja. Seveda tudi danes ni mogoče povedati nič določenega, ker potekajo razgovori v tajnosti. Vendar pa se domneva, da sta obe delegaciji doslej le potrdili svoja znana stališča in da nista načeli nobenega konkretnega vprašanja ; nekateri trdijo, da se nista sporazumeli niti o dnevnem redu. Vendar pa zaključek ne bo brez slehernega izhoda, ker bosta baje delegaciji sklenili, da se bodo razgovori — kot svetuje pekinški tisk — nadaljevali nekdaj pozneje. Kot znamenje, da so se razgovori dejansko zaključili, se smatra tudi objava v današnji «Pravdi» kitajskega pisma od 14. junija in odprtega pisma CK KP ZSSR kot odgovor nanj.
Ameriški delegat za jutrišnjo moskovsko konferenco Averell I laminari pa je v Londonu z lordom Hailshamom razčistil vprašanje skupnega stališča in bosta verjetno danes odpotovala v Moskvo. Miroljubni svet se začetka teh pogajanj veseli, le stari Adenauer in de Gaulle ne. Toda kanclerjevo nasprotovanje zaradi njegovega bližnjega odstopa, ni tako zaskrbljujoče kot de Gaullovo, čeprav zahodno-ncmški tisk poudarja, da bi sporazum med Vzhodom in Zahodom predstavljal v sedanjem položaju dokončno potrditev razdelitev Nemčije. De Gaullov «ne» pa prikriva dejansko njegovo zadrego, v kateri bi se znašel, če hi kljub moskovskemu sporazumu hotel nadaljevati s svojimi .jedrskimi po-skusi. Toda francoski tisk poudarja, da se zdi, da hoče hiti francoska vlada vendarle «manj nepopustljiva» in da se bo sčasoma vključila v razgovor med Vzhodom in Zahodom.

JUTRI SE ZAČNEJO TROJNI ATOMSKI RAZGOVORI V MOSKVI
Le Adenauer in de Gaulle ne želita sestanku uspeha
Za Bonn bi sporazum med Vzhodom in Zahodom pomenil potrditev razdelitve Nemčije, de Gaulle pa bi bil v zadregi, če bi kljub sporazumu med tremi hotel z jedrskimi poskusi nadaljevati
Averell Haifiman, delegat ZDA na jutrišnjih pogajanjih v Moskvi za prekinitev jedrskih poskusov
NEW YORK, 13. — Jutri se začne v Moskvi konferenca med delegacijami ZDA. Velike Britanije in ZSSR, na kateri bodo skušali doseči sporazum o delni ukinitvi jedrskih poskusov. To je prvi uspeh Kennedyjeve «strategije miru». Ta strategija pa naleti na nasprotovavnja in kritike tako v obeh ameriških strankah in v zahodnem zavezništvu samem, še preden je mogla dokazati neko ko list v odnosih med Vzhodom ln Zahodom. V ameriških vladnih krogih ne skrivajo dejstva,
da je moč sedaj že odkrito govoriti o precej jasnem nasprotovanju Bonna in Pariza perspektivi neke obveze o nenapadanju, tudi v raznih omiljenih oblikah, ki ne bi bile vegane na ohranitev statusa quo v srednji Evropi. Nemško nasprotovanje pa zaskrblja manj od francoskega nasprotovanja, ker se smatra, da ;t povezano z osebo kanclerja A-denauerja, ne pa z bonskim poetičnim vodstvom v celoti. Na-sprotovanje Pariza pa utegne imeti bolj daljnosežen učinek v nadaljnjem razvoju, ki bi ga mogli in morali imeti stiki z Moskvo, vsaj kakor to upa Kennedy. Izražajo namreč bojazen, da bi de Gaulle mogel uveljavitj v okvi-ru NATO podobno pravico veta, kakor jo je uporabil v okviru evropske gospodarske skupnosti, da bi zaprl pot Veliki Britaniji v evropsko skupno tržišče.
Se pred kakšnim dnevom so mislili, da se nesoglasje de Gaulla glede obnovitve dialoga med Zahodom in Moskvo omejuje le na stališče Francije po morebitnem podpisu sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov, vendar pa se je po razgovoru med Ruskem in tranco'kim veleposlanikom v ZDA Alphandom izvedelo, da gre za nasprotovanje Francije vsakršni opliki nenapadalnega pakta; kljub temu pa diplomatski opazovalci menijo, da ta de Gaullov «ne» • prikriva dejansko njegovo nasprotovanje prepovedi jedrskih poskusov, ker bi bila Francija, v primeru, da bi v Moskvi dosegli sporazum o ukinitvi jedrskih poskusov, v precejšnji zadregi, če bi hotela nadaljevati s svojimi jedrskimi poskusi.
Najuglednejši ameriški tisk pa je še nadalje naklonjen obnovitvi dialoga med Zahodom in Moskvo, odobrava Kennedyjev govor na ameriški univerzi v New Yorku, v katerem je podčrtal potrebo po novi politiki v odnosih s Sovjetsko zvezo in izraža menje, da Kennedy uveljavlja to svojo novo politiko s spretnostjo in modrostjo.
Nemški tisk pa komentira z odkrito skepso bližnji sestanek pred-» stavnikov treh velesil v Moskvi
trditev staiusa quo, t.j. razdelitev Nemčije. Pridržki pretežne večine komentatorjev zadevajo zlasti morebitna pogajanja za sklenitev ne-napalnega pakta med NATO in varšavsko vojaško zvezo. «Frankfurter Allgemeine Zeitung» piše med drugim, da bi bila pogajanja za sklenitev takega pakta že vnaprej «diskvalificirana» in da bi imela le «propagandistični značaj». List hkrati zatrjuje, da nenapadalni pakt ne bi bil nič drugega kot «jamstvo za status quo» in bi «zapečatil razkosanje Nemčije». Tudi neodvisni «General An-zeiger» poudarja, da more priti za sedaj do sporazuma med Vzhodom in Zahodom le na temelju sedanje razdelitve sil in da je moč zaradi tega pričakovati «po-k<ipanje mnogih nemških pričakovanj».
Vzhodnonemško časopisje posveča mnogo manj prostora komentarjem o morebitnem trojnem sporazumu za ukinitev jedrskih poskusov. Uradni bilten socialdemokratske stranke pripominja s tem v zvezi, da «že samo dejstvo, da je prišlo do sestanka v Moskvi, dokazuje, da je v ozračju neka določena popustljivost».
V francoskih političnih krogih pa prevladuje določen optimizem glede perspektive uspeha trojnih razgovorov v Moskvi, medtem ko se stopnjuje vtis, da hoče biti francoska vlada manj nepopustljiva v svojem zadržanju in da se bo skušala prej ali slej vključiti v dialog med Vzhodom in Zahodom. Spričo teh perspektiv, se v francoskih političnih krogih postavlja vprašanje, ali ne bo pariška vlada moralno obvezana podpisati sporazuma o ukinitvi jedrskih poskusov, ker bi se Francija sicer znašla v povsem nevzdržni izolaciji. Po mnenju uglednega lista «Le Monde» govorita v bistvu dva činitelja v prid pozitivnega zaključka moskovske konference: predvsem nedavni tehnični napredek, zaradi katerega ni več odločujočega pomena vprašanje nadzorstva nad nepodzemeljskimi jedrskimi poskusi, po drugi plati pa sta Kennedy in Hruščov vedno bolj zaskrbljena zaradi nevarnosti «razmnoževanja» jedrskega orožja, v kateri vidijo največjo nevarnost za mir.
Celo golistični «La Nation» izraža v svojem današnjem uvodniku stališča, ki so v precejšnjem na-
vedno dvomi v uspeh teh pogajanj, vendar pa ta dvom ne izključuje upanja v pozitiven zaključen moskovske konference.
V zvezi s tem razvojem dosedanjega stališča francoske vlade, vlada precejšnje zanimanje za tiskovno konferenco, ki jo bo imel de Gaulle 29. t.m.
«Talise» se je potopila pogrešajo 41 potnikov
DŽAKARTA, 13. — Indonezijska potniška ladja «Talise» se je potopila na odprtem morju v bližini otoka Biaro v celebeškem morju: 41 potnikov pogrešajo, rešilo pa se jih je šest. Tiskovna agencija «Anatara» ne’Javlja nobenih podatkov o vzrokih potopitve.
Pompidou v Turčijo
PARIZ, 13. — Predsednik francoske vlade Pompidou odpotuje jutri skupno z zunanjim ministrom Cou-ve de Murvillom v Ankaro. To je prvič, da gre Pompidou na obisk v tujino in prvič sploh, da pred-
sednik francoske vlade obišče Turčijo. Obisk bo trajal do 21. t. m.
Ben Bela odgovarja Bclkacemu Krimu
ALZIR, 13. — Predsednik Ben Bela je danes na nekem zborovanju v vzhodnem Alžiru izjavil, da bi Belkacem Krim, bivši podpredsednik začasne alžirske vlade, «hotel ustvariti iz Alžirije drugo Katango». Belkacem Krim, ki je sedaj v Svici, je namreč objavil v pariškem «Le Monde» izjavo, v kateri je kritiziral Ben Belo in pozival Alžirce, naj obnovijo borbo za enotnost. Ben Bela je v omenjenem govoru izjavil, da je Krim njegov politični nasprotnik.
NA PREDLOG SFRJ
Prekinjeni razgovori Beograd-Bonn
BEOGRAD, 13. — Po sporočilu iz državnega tajništva za zunanje zadeve so bili danes na predlog Jugoslavije prekinjeni razgovori med Jugoslavijo in Zahodno Nemči-
jo, ki so se pričeli 18. junija v Beogradu in nadaljevali 28. junija v Muenchenu.
Jugoslovanska delegacija je predložila prekinitev pogajanj, ker je ugotovila, da za-hodnonemška vlada ne kaže potrebne pripravljenosti za rešitev osnovnih vprašanj s področja trgovinske izmenjave in plačanja odškodnine žrtvam nacističnega preganjanja.
Demonstracije v Veliki Britaniji proti iraški vladi
LONDON, 13. - Iraški študenti v Londonu so danes demonstrirali po mestnih ulicah v znak protesta proti ira-ki vladi in njeni nasilni politiki proti Kurdom. Med študenti je bila večina Kurdov.
Po mnenju pripravljalnega odbora, ki je organiziral demonstracijo, Je v iraških zaporih okrog 14.000 političnih Jetnikov. Demonstranti so zahtevali, naj angleška vlada vpliva na iraško vlado, da bi prenehala z vojaškimi operacijami proti Kurdom.
iiiiiiiiiiiiiiiiiifMiinHiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMimiiMiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiimiiMiiHiiiiii
Segni obišče Zahodno Nemčijo BI. t. m.
U Tant je včeraj odpotoval v New York
'V
Glasilo PSI o sovjetsko-kitajskih razgovorih - Čestitke Hrustova Leoneju
RIM, 13. — Danes je bilo sporočeno, da bo predsednik republike Segni v spremstvu zunanjega ministra Piccionija obiskal Zahodno Nemčijo 31. t.m., in sicer najprej Dachau, kjer bo skupaj s predsednikom zah odnonemške republike prisostvoval otvoritvi spominskega templja- Naslednjega dne bo
ter ponovil svojo misel, da se utegnejo velesile «jutri strniti o-krog Evrope, okrog ZDA, okrog ZSSR in okrog vzhodnih držav».
nik prejel brzojavno čestitko Hru. ščova, v kateri izraža «upanje, da se bodo odnosi med našima državama razvijali v korist naših ljudstev in v korist miru na vsem svetu». Na to brzojavko se je Leo-one brzojavno zahvalil in tudi on izrazil željo po «nadaljnjem razvoju vzajemnih odnosov in v ko-
Generalni tajnik OZN je med svojim uradnim obiskom v Italiji obiskal tudi Florenco, kjer ga vidimo z županom La Piro, ki je U Tantu izročil pergament o imenovanju u-glcdnega gosta za častnega florentinskega meščana
Italija
Pozneje pa se je U Tant po ra-' rist bajnega miru»
;	..1	1 : 1   __ ;     1	„	Ič n 4 p nn n	rvoroA
diu zahvalil za sprejem med svojim obiskom v Italiji. Ob tej priliki je odgovarjal tudi na nekatera vprašanja in v zvezi s trojnimi razgovori v Moskvi dejal, da ima vtis, da se je od njegovega odhoda iz New Yorka mednarodni položaj zboljšal. Nato je dejal:
«Od konca druge svetovne vojne so bogati postali bogatejši, siromašni pa še bolj ubogi. 2e to povzroča, da je položaj bolj nevaren in eksploziven kot pa razdelitev sveta zaradi ideoloških razlogov. Evropa danes lahko poma-j,‘svetu ne samo Mora ga manj razvitim državam in jat ”	.	.	•
zaupam evropskim vladam, da si bodo postavile prav to za enega glavnih smotrov. Toda slabo bo, če se bo gospodarska okrepitev Evrope usmerila na slepe in eks-kluzivistične poti.»
Medtem ko je že včeraj Leo-nejeva vlada začela z rednim de-
Kot smo že poročali, se bo se. nat sestal v ponedeljek in začel
o kampanjo «razlage sedanje-
šlansk’5 zgbornirinjU	‘o’Vedsed' i "*s'^meli^zbo^vanirvVurinS'
slanski zbornici, je njen predsed- Firencahi Milanu in drugih me-
z razpravo o proračunih štirih gospodarskih ministrstev, ki so jih v zadevnih komisijah že proučili. Poslanska zbornica pa se bo sestala v sredo.
Od delovanja političnih strank je treba v prvi vrsti ugotoviti, da do nameravanega izstopa predstavnikov Fanfanijeve struje lz sedanjega vodstva KD ne bo prišlo. Baje «e je Fanfani s svojimi pristaši odločil za ta sklep po nasvetu ne samo Mora, temveč tudi Saragata in Nennijevih pristašev, ki so prepričani, da bi taka Fanfanijeva poteza koristila pristašem Lombardija.
Pač pa so demokristjani z današnjim sestankom svojih pokrajinskih funkcionarjev začeli s široko kampanjo «razlage sedanjega
in izraža bojazen, da bi sporazum sprotju z njegovim dosedanjim med Vzhodom in Zahodom pred-1 gledanjem na trojna pogajanja v stavljal v sedanjem položaju po. Moskvi. V uvodniku se sicer še
Mastrella obsojen na 20 let zapora
Arietta Artioli na eno leto in poi, Anna Maria Tomaselli pa na eno leto zapora
odšel v Bonn, kjer bo ostal tudi 1. in 2. avgusta kot gost predsednika Zahodne Nemčije.
V Rim se bo vrnil 3. avgusta zjutraj. Segnija bo spremljala tudi njegova soproga Laura.
Medtem pa je z letalom odpotoval v New York z milanskega letališča, po zaključenem uradnem obisku v Italiji, geneialni tajnik OZN U Tant. Pred em si je ugledni gost ogledal v Turinu med drugim tudi tovarno Fiat.
Ob zaključku svojega obiska je dal nekaj izjav novinarjem. Med drugim je povedal, da še nima dovolj elementov, da bi mogel predvideti, ali se bodò prihodnjega zasedanja generalne skupščine OZN udeležili predsedniki vlad Sovjetske zveze ali drugih držav.
Se prav posebej je izrazil željo, da bi se uspešno končali trojni razgovori o jedrskih poskusih v Moskvi. Dodal je, da je treba zelo veliko važnost pripisati sovjetsko-kitajskim odnosom. Izjavil je, dn gleda v prihodnost z zaupanjem
intuì,miiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHMiimiiiiiiiimiiHiMii,n,iHiiiiiniiiiiiiiiifiiiiuiiM,im 1 »rih, kjer so demokristj'anski prvaki vseh struj tolmačili nujnost sedanje Leonejeve vlade, dorotej-ski govorniki pa so pri tem napadali zlasti komuniste, medtem ko so levičarski demokristjani poudarjali bolj nujnost čimprejšnje obnove vlade levega centra.
«Avanti» objavlja v jutrišnji številki članek, ki je posvečen sovjet-sko-kitajskim razgovorom v Moskvi in se vprašuje, v kaki meri lahko ti razgovori vplivajo na trojne Jedrske razgovore, ki se bodo začeli prav tako v Moskvi v ponedeljek. Po mnenju lista je upati na dober rezultat pogajanj zaradi tega, ker «ne obstaja več vprašanje, kdo od obeh je močnejši, kajti oba se zavedata, da sta dovolj močna, da lahko uničita svojega tekmeca in skupaj propadeta.» Prav iz tega «se poraja upanje, da bo prišlo vsaj do prvega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov.»
Freeman obišče Vzhod
WASHINGTON, 13. — Ameriški državni tajnik za kmetijstvo je odpotoval danes iz Washingtona na obisk nekaterih držav vzhodne Evrope; obiskal bo ZSSR, Poljsko, Romunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo.
PO VOJAŠKEM UDARU V EKVADORJU
Demonstracije v Quitti
Proti demonstrantom je nastopilo vojaštvo s tanki ■ Mrtvih ni bilo
QUITO, 13. — Ekvadorska vojska, ki je v četrtek ponoči izvedla državni udar in strmoglavila vlado predsednika Arosemene in ga izgnala v Panamo, kjer je dobil politično zavetišče.
Vojaški udar je posledica pol-drugoletnega pritiska desničarskih krogov, ki jim ni bilo všeč, da je Arosemena vodil politiko razširitve trgovinskih odnosov s socialističnimi državami in politiko nevmešavanja v notranje zadeve Kube. Skladno s to politiko je ekvadorska delegacija glasovala proti izključitvi Kube iz organizacije ameriških držav. To je bilo na konferenci teh držav januarja lani v Punta del Este. Takoj po tej konferenci se je pritisk
TERNI, 13. — Sodišče v Ter-niju je danes po 42 razpravah izreklo obsodbo proti Cesaru Mastrelli in njegovim soobtožencem. Mastrello je sodišče obsodilo skupno na 20 let ječe, 1.800.000 lir denarne kazni, tri leta policijskega nadzorstva po prestani kazni in na dosmrtno prepoved sprejema v javne službe. Ker Je že 3 mesecev odsedel in so mu eno leto odpustili na podlagi amnestije, bo moral Mastrella odsedeti še 18 let in 4 mesece v zaporu. Obsodili so ga zaradi trajnega prisvajanja državnega denarja, trajnih sleparij, ponarejanja javnih dokumentov, dajanja lažnih podatkov ter uničenja dokumentov.
Njegovo ženo Aletto Artelli lo obsodili na 18 mesecev zaradi hranjenja ukradenega denarja, njegovo prijateljico Anno Mario Tomaselli pa na eno leto zapora zaradi istega prekrška. Obe pa so izpustili na svobodo, ker so jima na podlagi amnestije odšteli leto dni zapora, poleg tega pa sta bili že ostali čas v priporu, tako da se Tomasel-lijeva ne bo vrnila v ječo. čeprav so ji odrekli pogojnost neke prejšnje obsodbe za 8 mesecev.
Obtoženega Alberta Tattinja je sodišče obsodilo pogojno na 8 mesecev, Quinta Nerija pa je oprostilo obtožbe hranjenja u-kradenega denarja.
Mastrello je obsodba zelo pretresla in v jetniški bolnici so mu dali injekcijo za okrepitev srca. Njegova žena se je oddahnila, ko je zvedela, da jo bodo izpustili iz zapora ter se je nato takoj srečala z otrokoma Anno Mario in Robertom. Anna Maria Tomaselli, ki je bila v bolnišnici zaradi srčnega napada, je prosila, da jo pošljejo takoj domov. Dejala je, Ja bo v Rimu zopet odprla svojo modno trgovino. Tako se je torej končala «zadeva Mastrella», ki je dvignila toliko prahu in razburila duhove v Italiji. Menijo namreč, da je Mastrella, ki je bi] carinski funkcionar, oškodoval državo kar za 1 milijardo lir.
Sporazum o sindikalnem
sodelovanju
med SFRJ in (SSR
BEOGRAD, 13. — V skupnem ---------..j-.-
sporočilu, ki je bilo dane« objav- • delegacij.
ljeno ob končanem obisku predsednika centralnega sveta češkoslovaških sindikatov Františka Zupke v Jugoslaviji se ugotavlja, da sta predsednika centralnih svetov Češkoslovaške in Jugoslavije v svojih razgovorih potrdila privrženost svojih organizacij politiki miroljubne koeksistence, podprla protikolonialistič-no politiko in narodnoosvobodilna gibanja na svetu, obsodila neo-kolonialistične in druge oblike vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov ter izrazila solidarnost z napori, da se pomaga državam v razvoju.
V	razgovorih je bila ugotovljena enakost osnovnih ciljev, za katere se borijo delavci Jugoslavije in Češkoslovaške, kar predstavlja osnovo za razvoj medsebojnega sodelovanja. «Dosedanje sodelovanje, se poudarja v poročilu, je dalo pozitivne rezultate in je bilo obojestransko koristno, s čimer so ustvarjeni neobhodni pogoji za vsestransko nadaljevanje razvoja sodelovanja».
V	skladu z zgornjo ugotovitvijo sta predsednika Vukmanovič in Zupka podpisala sporazum o bodočem sodelovanju, ki na dolgoročni osnovi določa področje medsebojnega spoznavanja, izmenjavo izkušenj in oblike sodelovanja. Med drugim se predvideva izmenjava študijskih skupin in
desničarskih sil povečal, tako da je moral Arosemena prekiniti diplomatske odnose s Kubo, poljsko
in Češkoslovaško ter rekonstruirati vlado.
Vojaško junto sestavljajo štirje polkovniki, od katerih je eden notranji minister, drugi minister za javna dela, tretji obrambni minister, Ganadara pa je le njen član. Junti predseduje kapitan Ramon Castro Jijon. Junta je prepovedala komunistično partijo. Junta vodi pogajanja z raznimi političnimi strankami za sestavo koalicijske vlade.
V deželi vlada obsedno stanje: junta je ukinila ustavna jamstva, uvedla cenzuro na tisk, mi-litarizirala vse javne služnosti, prepovedala zborovanja več kot pet oseb, podredila vojaški juris-dikciji civilne oblasti in uvedla preki sod za vse, ki bi se skušali upreti sedanjemu stanju; ukinila je pravico do stavke in opozorila sindikalne voditelje, da bodo osebno odgovorni za vsakršno motnjo na delu.
Včeraj so po ulicah glavnega mesta demonstrirali proti vojaškemu udaru. Proti demonstrantom je nastopilo vojaštvo s tanki, ki ie streljalo v zrak. Mrtvih ni bilo. Po zatrjevanju vojaške junte vlada sedaj v Quitu popoln mir.
BEOGRAD, 13. — Z odkritjem spomenikov, spominskih plošč in polaganjem vencev na grobove padlih in s kulturno-umetniškimi prireditvami je republika Črna gora proslavila danes svoj nacio. nalni praznik 20. obletnico oborožene vstaje črnogorskega ljudstva proti okupatorju. Osrednja proslava je bila v Zabljaku pod Durmitorjem, kjer so odkrili spomenik 2400 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja tega področja.
Kot smo že poročali, je prejšnji teden v Ljubljani umrl ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk, ki so ga v petek svečano pokopali. Pogreb je vodil eagrebški nadškof dr. Franjo Šeper
Prejšnji teden je Leonejeva enobarvna demokristjanska «poslovna» vlada prejela zaupnico tudi v poslanski zbornici. Kakor v senatu teden pred tem, so za zaupnico glasovali samo demokristjanski poslanci in seveda njihovih glasov ne bi bilo dovolj, če se ne bi 119 socialističnih, socialdemokratskih, republikanskih, monarhističnih, južnotirotskih ter en valdo-stanski poslanec glasovanja vzdržali s tem da so pred glasovanjem zapustili dvorano. Proti pa so glasovali komunistični, liberalni in misovski poslanci. Diskusija je v poslanski zbornici pred glasovanjem trajala dva dni, ni prinesla nič bistveno novega. Prav tako ni nič novega povedal v svojem odgovoru diskutantom predsednik vlade Leone, razen da je precej poudaril dejstvo, da je ena izmed strank levega centra glasovala za njegovo vlado ter da so se ostale tri stranke levega centra glasovanja vzdržale, kar desnica označuje kot nekako «poletno» nadaljevanje politike Fanfanijeve vlade.
Takoj po sprejeti zaupnici je Leone sklical sejo ministrskega sveta in vlada je začela z rednim delom: odobrila je štiri zakonske osnutke ,ki ne presegajo okvirja normalne uprave, ker si je vlada sama omejila — kot smo že poročali — obseg svojih nalog in tudi čas trajanja, ki bo segal do meseca novembra, ko bodo predvidoma odobreni proračuni ministrstev, kar je hkrati glavna naloga nove vlade. Predlogi teh proračunov so že pred parlamentom in finančne komisije v senatu so jih že začele proučevati, senat sam pa bo začel o njih razpravo jutri. Nato jih bodo proučile komisije v poslanski zbornici, ki so se ustanovile prejšnji teden. Njene vodilne organe so sestavili na podlagi dogovora med strankami levega centra, kar je tudi značilno v smislu zgoraj omenjenega Leonejevega poudarka. Tako je predsednik komisije za zunanje zadeve postal Saragat, predsednik komisije za zaklad pa bivši prora, čunski minister republikanec La Malfa, medlem ko sta dva socialista postala predsednika pravosodne komisije in komisije za industrijo.
Sovjetsko-kitajski razgovori v Moskvi
V	tem tednu sta se sovjetska in | kitajska delegacija sestali v sobo- I to, ponedeljek, sredo in petek; I v torek in četrtek pa se nista ; sestali na zahtevo kitajske dele- ' gadje, ki je hotela dobiti novu navodila iz Pekinga, lz uradnih virov ni moč dobiti nobenih poročil o poteku razgovorov, vendar prevladuje mnenje, da so dosedanji sestanki zadevali v glavnem vprašanje dnevnega reda, diskusije o glavnih vprašanjih pa baje še niso začeli.
V	tem tednu se je hkrati nadaljevala polemika po časopisju med sovjetsko in kitajsko komunistično partijo, sobotna številka glasila KP Kitajske «Ljudskega dnevnika» pa je objavila uvodnik v zvezi z moskovsko konferenco o ideološkem s poru med obema partijama, ki je izredno značilen. V tem uvodniku se namreč obsoja okoliščina, da skuša sovjetska komunistična partija, po mnenju kitajske komunistične partije, poslabšati odnose med obema partijama in državama, hkrati pa se poudarja, da ni to prava pot za premostitev ideoloških nesoglasij, ki so — po mnenju kitajske komunistične partije zelo resna in zadevajo naslednje vprašanje : «Ali je treba uveljaviti temeljna načela marksizma-leninizma, ali jih ni treba uveljaviti; ali je treba sprejeti revolucionarna načela moskovske izjave iz leta 1957 in ma infesta 81 komunističnih partij iz leta I960, ali jih ni treba sprejeti?». S tem v zvezi se «Ljudski dnevnik» vprašuje; «Ali centralni komite KP SZ smatra, da ima pravico monopolizirati tolmačenje izjave iz leta 1957 in manifesta iz leta mn?»
Glasilo KP Kitajske pripominja nato, da «je treba razumeti, da ni moč zaustaviti idej niti rešiti nesoglasij z diktati in ukazi. Dejstvo, da se smatra lastne predloge za dokončne in da se odreka drugim pravica, da govorijo, ne vodi nikamor. V preteklosti so bili ljudje, ki so zagrešili tako norost, toda vedno jim je spodletelo».
Ko poudarja potrebo po enakopravnih odnosih med komunističnimi partijami «Ljudski dnevnik» zaključuje: «Ce nesoglasij ni moč reši ti danes, morejo počakati do jutri: če jih ni moč rešiti letos, morejo počakati do prihodnjega leta. Kitajska komunistična partija je potrpežljiva. Povedali smo ie z vso potrebno resnostjo, da obe partiji morata proučiti sporna vprašanja na bratski način v celoti in v podrobnostih. Glede točk, o katerih je možno takojšnje soglasje, je moč skleniti sporazum; kar zadeva druga vprašanja, jih je moč odložiti u perspektivi prihodnje rešitvi. Ce ni moč izčrpu-ti diskusije na enem zasedanju, je moč imeti več sestankov in naši partiji morata imeti še druge dvostranske sestanke». Na koncu
se zatrjuje, da je kitajska delegacija dobila navodila, da naj ne štedi z napori, da se doseže sporazum med obema partijama.
Tristranski razgovori o ukinitvi jedrskih poskusov
Jutri se bouo začeli v Moskvi razgovori med delegacijami Z DA, Velike Britanije in ZSSR, na katerih bodo skušali doseči sporazum o ukinitvi jedrskih poskusov. Znano je že, da ta sporazum ne bo obsegal vseh jedrskih poskusov, ampak le poskuse v visokem ozračju, v zraku in podmorske eksplozije; podzemeljski jedrski poskusi so za sedaj izključeni, ker obstaja nesoglasje med Vzhodom in Zahodom glede potrebe nadzorstva nad temi eksplozijami: Zahod zatrjuje, da je taka kontrola potrebna na kraju samem, medtem ko SZ zatrjuje, da je taka kontrola odveč, ker je podzemeljsko jedrsko eksplozijo moč ugotoviti tudi na razdaljo in da je ni 'moč zamenjati s potresnim sunkom.
V splošnem prevladuje mnenje, da bodo v Moskvi vendarle dosegli sporazum o delni ukinitvi jedrskih poskusov, četudi se zdi, da SZ povezuje sklenitev tega spo. razuma s sklenitvijo pakta o nenapadanju med NÀTO in varšavsko vojaško zvezo. Glede tega si še niso povsem na jasnem, ker Hruščov o tem ni govoril izrecno; povizanest o teh dveh vprašanjih je podčrtal le podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, vendar ni moč niti po tej izjavi vedeti; ali gre pri tem za uradno stališče sovjetske vlade. V zahodnih krogih prevladuje mnenje, da bi povezanost med obema vprašanjema le kompromitirala sklenitev spo-lazuma o ukinitvi jedrskih posku-
m(m! ZEZ in Vel. Britanijo
Presenetljiva zrnata Italijana Frinolij nad Nemcem Janžem (400 m oviri
ENSCEDE, 13. — Po prvem dnevu atletskega feesteroboja Nemčija-Francija - Italija - Belgija - Nizozemska - Švica, vodi Nemčija pred Francijo in Italijo. Po točkah je vrstni red naslednji:
Nemčija 73, Francija 58, Italija 49, Nizozemska 35, Švica 33, Belgija 30.
V disciplinah na programu prvega dne so Nemci zmagali šestkrat, Francozi trikrat in Italijani dvakrat, Nemci pa vodijo tudi v deseteroboju.
REZULTATI:
400 m ovire: 1. Frinoli (It.) 52”1, 2. Janz (Nem.) 52”5, 3. Van Praagh (Fr.) 53”, 4. Geeroms (B.) 54"1, 5. Beyeler (S.) 54”9, 6. Van Zant (N.) 55’2.
100 m: 1. Delecour (F.) 10”7, 2. Gamper (Nem.) 10"9,	3. Ottolina
10”9, 4. Smith (Niz.) 11”1, 5. Hoen-ger (š.) 11”1, 6. Rous (S.) ll”2.
400 m: 1. Boccardo (F.) 47”0, 2. Reszke (Nem.) 47”i, 3. Van Her-pen (Niz.) 74”4 (nizozemski rek.), 4. Desclous (Š.) 47’’7, 5. Fraschini (It.) 48”1, 6. Declerck (B.) 48”1.
800 m: 1. Kinder (Nem.) 1’51”0, 2. Lurot (F.) 1’51”0, 3 Van Uden (Niz.) 1’51’T,	4. Roeckaerts (B.)
r51”5, 5. Bianchi (It.) 1'51”6, 6. Jager (S.) 1’51”7.
Krogla:	1. Meconi (It.) 17,69, 2.
Urbach (Nem.) 17,38,	3. Colnard
(Fr.) 17,20, 4. Szostak (B.) 16.00, 5. Van de Kruk (Niz.) 15,01, 6. Jošt (S.) 13,63.
5000 m: 1. Bernard (Fr.) 14'06”8, 2. Fricke (Nem.) 1418”6, 3. Lee-naerts (B.)	14’26”6,	4. Delnoye
(Niz.) 14’37”8, 5. Rizzo (It.) 14’52”4, 6. Jolzer (S.) 14’54”2.
Kopje: 1. Salamon (Nem.) 76,19, 2 Warlburg (S.) 74,30, 3. Syrovat,-sky (F.)	72,80, 4 Radman (It.)
70,46, 5. Van de 'fevden (Niz.) 64,91, 6. Didden (B.) 64.09.
4x100 m:	1. Nemčija (Ulanska,
Gamper, Hebauf, Enredlein) 40”1, 2. Francija 40”6, 3. Italija 40”6, 4. Nizozemska 41”1, 5. Švica 41”9, 6. Belgija 41 ”9.
Daljina: 1. Klein (Nem.) 7,72, 2. De Winter (Niz.) 7,56, 3. Piras (It.) 7,39, 4. Salmon (B.) 7,37, 5. Veron (Fr.) 7,12,	6. Zuberbuechler (S.)
7,05.
Palica: 1. Schmelz (Nem.) 4,50, 2. Barras (Š.) 4,40, 3. Gras (F.) 4,30, 4. Scaglia (It.) 4,30, 5. Coppejans (B.) 4,20, 6. Wijsen (Niz.) 4,20.
Maraton:	1. Wedeking (Nem.)
2.25’41”4, 2. De Florentiis (It.) 2 uri
29'26”4, 3. Vaccele (S.) 2.31’48”8, 4. Gau (S.) 2.31’58”6.
V deseteroboju vodi po treh disciplinah (100 m, daljina, krogla) vodi Nemec Walde s 2434 točkami, 2. Haldorf (Nem.) 2380, 3. Kammer-beeck (Niz.) 2367, 4. Antonucci (It.) 2350, 5. Von Moltke (Nem.) 2349.
sov, vendar pa so zahodne vele• sile pripravljene proučiti to vprašanje takoj po sklenitvi sporazuma o ukinitvi jedrskih sporazumov, ne v obliki pakta, ampak v obliki miroljubne izjave.
V zahodnih diplomatskih krogih se povezuje usoda tristranske konference v Moskvi s potekom In zaključkom razgovorov med sovjet-sl;o in kitajsko delegacijo, ki so sedaj v Moskvi, in na katerih skušajo poravnat i zelo resna ideološka nesoglasja med obema komunističnima partijama : po mnenju teh krogov so večje možnosti za sklenitev sporazuma o ukinitvi jedrskih poskusov, če bo so-vjetsko-kitajsko ideološko nesoglasje v bistvu ostalo nerešeno, kakor pa če bi premostili to nesoglasje (kar pa je zelo malo verjetno). Opozarjamo či tatclje na zanimiv komentar o jutrišnjih trojnih razgovorih v glasilu ZKJ, ki ga objavljamo na prvi strani našega dnevnika.
Preokrct v odnosih
Na zasedanju min.sirskega sveta zahodnoevropske zveze (ZEZ), ki je bilo v četrtek v Bruslju, so dosegli važen sporazum, Francija se je namreč omehčala in pristala na posvetovanja med ZEZ in Veliko Britanijo. Ta posvetovanja bodo na vsake tri mesece in na njih bodo prisotni predstavniki komisije evropske gospodarske skupnosti, ko bodo razpravljali o vprašanjih gospodarskega značaja, ki bi zadevali Veliko Britanijo in evropsko skupnost. Ta sporazum ocenjujejo kot začetek novega razdobja med evropskim skupnim tržiščem in Veliko Britanijo, kar bo v daljši perspektivi privedlo do vključitve Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost.
ATLETSKI SESTEIIOBOJ V ENSCHEDE
Po prvem dnevu Nemčija pred Frantilo in Italijo
Italija B vodi v Ascoli Piceno
ASCOLI PICENO, 13. — Po pr vem dnevu atletskega troboja Itali ja B Grčija Avstrija je stanje po točkah naslednje:
Italija - Avstrija 46:42, Italija - Gr čij.i 51:37, Grčija - Avstrija 48:40.
Boljši rezultati: daljina — Berto lozzi (It.) 7,50; 110 m ovire — Cor nacchia (It.) 14”3; 100 m — Gian nastasio (It.) 10”5
TENIS NA ŠVEDSKEM
Jovanovič premagal prvaka Winibledona
BAASTAD, 13. — Jugoslovan B ro Jovanovič je v polfinalu medn rodnega teni kega prvenstvu pi magai letošnjega zmagovalca Wii liledona Amerikanca McKinleva 0:4, 3:6, 3:6, 7:5, 6:3.
Drugi finalist Je Šved Lundquii ki je premagal rojaka Schmida 6:2, 6:1, 6:4.
Italijanka Teresa Riedl se je u\ stila v finale z zmago nad švedln Gurdun Rosin z 9:7, 7:5.
ATLETIKA
Pennel - 5.10 v skoku s palico
LONDON, 13. — V okviru britanskih atletskih iger je Amerikanec John Pennel postavil nov svetovni rekord v skoku s palico. Preskočil je 5,10 m. Prejšnji rekord je imel Amerikanec Brian Sternberg s 5,078, na koncu 1. 1962 pa je pripadal Fincu Nikuli s 4,94.
V okviru istega tekmovanja Je bil v hoji na 2 milji Italijan Pamich drugi za Angležem Matthewsom. Anglež je dosegel čas 13T8”2, Fe mlch pa 13’41”4.
NEDELJSKO
BRANJE
U/'if/ ft'tiiicin
Jan Drda
Jan Drda je že leta 1940 zaslovel z delom MESTECE NA DLANI. Zbirlka črtic NEM A BARIKADA iz leta 1946 pa pomeni preokret v sobodni češki prozi. Tematika te zbirke je svet malega človeka, ki v pogojih okupacjie, nenehno pričujoč v odporu proti okupatorju, v nekem smislu spreminja pojem herojstva. To herojstvo je preprosto, pobija se iz ljubezni do človeka in iz odpora proti nasilju in zločinu. Ljudje se ga niti n e zavedajo. Črtica VIŠJI PRINCIP iz NEME BARIKADE je služila za scenarij filmu z istim naslovom, ki ga je kritika ocenila kot mojstrovino sodobne češke filmske umetnosti.
V oguljeni nepolikani obleki •tarinskega kroja, z licem na katerem so črne koze razpredle «voje satovje, s torbo prepolno klasikov iz katerih je, zanesen od lepote tekstov, recitiral dolge atolpce in pri tem pozabljal na čudno neskladje med svojim hreščečim glasom in melodiko •pevov, je bil v očeh sedimošol-eev na moč smešna pojava. In kakor na vseh službenih mestih ■voje dvajsetletne profesorske prakse so mu tudi tukaj nadeli oadhnek. VIŠJI PRINCIP je bil že tretji dan po svojem prvem «čnem nastopu, nekajurni razlagi latinskih in grških tekstov in vzdevek je za kratkotrajno dobo zasenčil njegovo pravo ime.
«Vilšji princip... hm... to je modalno načelo, ki vam ga polagam na srce... ki vas mora voditi in čuvati pred tem, da bi počeli kake smešne podlosti... Na primer prepisovanje naloge od svojega soseda...» Tako je tistega dne govoril iznad vijoličastih beležnic za latinske naloge.
Nekaj dni pred ikoncem šolskega leta je pripravljal latinsko nalogo, ki naj bi kronala letni uspeh sedmega razreda in se tako poglobil v delo, da je vse ostalo življenje in dogodki v svetu, ki je v tistih dneh trepetal v grozi — šlo neopazno mimo njega. Prišel je dan pismenega izpita iz latinskega jezika. In Prav takrat, ko se je njegov koščati in s črnilom večno zamazani kazalec dvignil in naznanil, da bo začel z narekom — ENUN-TIATIONEM PRIMAM — je ne-pričakovano trkanje na vrata pretrgalo tišino, ki je zavladala v učilnici. Vstopil je ravnatelj zavoda in se, smrtnobled, kakor da premaguje srčni napad, naslonil na vrata. Počasi je zamahnil z roko, naj sedejo.
«O, Spartanci! Prihajam od Termopil...» je RySanek šepnil sosedu Moučki in premagoval nemir, ki ga je obšel. Moučka ga ni slišal. Podzavestno je vtaknil pero v črnilnik in ga nato prav tako podzavestno odložil na rob beležnice, da se je zakotalilo po papirju in zarisalo po .njem temne lise,
«Havslka... Moučka... RySanek... Pridite z mano!» je ravnatelj poklical s trudnim glasom. Kolega VISU PRINCIP, čigar kazalec pripravljen za narek je obvisel v ^raku, ga je osuplo pogledal:
«Gospod ravnatelj! Pravkar se pripravljamo na latinsko nalogo... Zato, v imenu višjega principa... Ne morem pogrešati teh dijakov...» se je odločno uprl.
Fantje so zbegani vstali in s Pogledom poromali po obrazih svojih tovarišev, kakor bi tu bila zapisana njihova usoda. Vsi trije so se spomnili ostre diskusije v plavalnem bazenu prejšnjega dne Rjnšanek, najzgovornejši med njimi, je tiho dejal: «Tako. Zdaj se začenja tista na suhem».
Ravnatelj je z muko prenašal Prizor. Umaknil se je na hodnik ih kolega VISIJ PRINCIP, ki se je Razburil, ker so mu odpeljali tri najboljše dijake in ga prikrajša-h za latinski izdelek, katerega je z otroiko znatiželjo veselil vnaprej, je mahajoč z rokami $topil za njim.
Havelka, Moučka in Rjnšanek so krenili proti vratom in zagledali <vojo usodo: pred velikim oknom ®a hodniku so mrko stale tri postave v zelenorjavih kožnatih »laščih. Moučka se je ozrl nazaj ^ začudenim pogledom, nepripravljen na kaj takega in med sošolci iskal odgovor na strašno Vprašanje. Na čelu so mu zablestele debele znojne kaplje.
Franta Havelka se je vrnil do svoje klopi in z neuračunano kretnjo poklopil črnilnik, nakar je naglo stopil k Ryéaneku... odšli so, ne da bi še enkrat pogledali nazaj. Brez slovesa. Vrata, s» se za njimi zaloputnila in hladen srh je spreletel tiste, ki so ostali.
Bil je junij 1942.
Kolega VIŠJI PRINCIP se je vrnil v razred, Kolena so se mu šibila in komaj je prišel dò katedra. Padel je na 'stol. Sklonil visoko izbrazdano čelo med koščene prste in z nespoznavnim, skoraj otroškim glasom zatarnal:
«Nezaslišano... nezaslišano-»
Potem je naglo vstal in s pogledom, v katerem je tlela zla slutnja, gledal v oči, ki,so bile uprte vanj in zajecljal:
«Vaše... vaše... sošolce... so aretirali... Kakšen absurden nesporazum... Moje... moje... dijake...»
Okrog sedmih zvečer je ulični razglas, ki je dnevno prinašal imena ustreljenih, ker so odobravali atentat, povedal strahotno vest; František Havelka, Karel Moučka. Vladimir Rvšaifek...
Naslednje jutro so se profesorji ob sedmih zbirali v zbornici. Junijsko sonce je sijalo na veliko konferenčno mizo. Komaj zaznavni prašni delci s<j .lebdeli v sončnih pramenih. Dvhjset ljči-di, ki jih je obvestilo v razglasu težko prizadelo, se je opotekalo v tej svetlobi kakor v najgloblij temi. Prihod vsakega naslednjega je samo večal njihov občutek nemoči. Profesor češkega jezika, Kaltner, črnolas fant z mračnim izrazom, ki je pisal domoljubne stihe o dvajsetosmen oktobru, je stal med oknoma in prestrezal snop žarkov. Nenedoma je zagrabil za stolov naslanjač, kakor bi iskal oporo mislim, ki so se zbirale za njegovim nizkim čelom.
V zanosu vizije, ravnodušen do razkošnega jutranjega sprita, ki se je razlivalo okrog njega in slepilo oči, je začel histerično vpiti:
«Evo vam sadove vašega upora! Vse nas bodo postrelili! Tako kakor v Taboru!»
Ravnatelj je samo vzdihnil in premagoval stični napad. Vsi o-
stali so tudi molčali, še dihali so komaj. Le profesor zgodovine, stari molčavec, je zbralsvo"je sile in se pripravil, da nekaj pove. Iz torbe je potegnil skrbno zložene papirje, vzel v roke list in ga razgrnil na mizi. Z glasom, katerega omlednosti ni,r mogel pregnati niti strah, je šačel:
«Gospodje kolegi! Mnenja sem, da moramo brezpogojno in neodložljivo poslati našo izjavo vdane lojalnosti gospodu državnemu tajniku in gospodu ministru Ma-rovcu. Tako sem si dovolil stilizirati jo in...»
V mučni tišini je prebral kà-kih dvajset vrst, ki so prekipevale od izrazov vdanosti in poslušnosti, vzel nalivno pero, potisnil list pred najstarejšega člana profesorskega Zbora in ga z uslužno gesto naprosil, naj podpiše.
Stari profesor je preudarno prebral vsebino in list je zletel na tla:
«Star sem», je dejal. «Ne gre, da bi lagal pri mojih letih.. » ;
In tako je bilo potem sklenjeno, da bodo za sedmošolceVse- I stavili izjavo, ki odločne obsoja nerazumljivo dejanje aodijakov in ta naj se potem ‘iapiše v razredno knjigo.
A kdo jim bo to povedal za-boga?
Profesor Kaltner in zgodovinar sta istočasno rekla;
«Razumljivo, da bo to storil njihov razrednik».
Oddahnili so si. VIŠJI PRIN-
CIP j« molče gledal v členke svojih sklenjenih rok. Razrednik sedmega je bil on.
JlakSna smrtna tišina za vrati s (številko VII- Se včeraj je iz razreda odmevalo živahno ropo-taije in kramljanje. VIŠJI FjlINClP je vstopil, A tisti, ki tu sedijo v klopeh niše več ti|ti od včeraj. Povsem drugi so. Loči jih nejasno, zaznava le po Privajenem redu v svojin možganih; kajti, vsi so v minuli noči s trojico prebredli Stiks...
Profesor se je spustil na stol, učenci so posedli kakor stroji. To sploh ni več sedmi razred, to ni več skupnost. Vsak ód njih se je zaprl vase. Njegov jaz je ujet v mreže strahu. Ali mržnje?
Profesorjev glas je drhtel, težko je dihal. Zato je vstal. V siromašni in ponošeni obleki, ki je na njem visela kot cunja, v hlačah skozi katere so silila ostra kolena, je stari nelepi samec stopil do roba katedra:
«Profesorski zbor...» Ovratnik ga je dušil in moral je zajeti sapo. «Profesorski zbor mi je poveril nalogo... da... hm... včerajšnji žalostni primer... postavim na... hm... pravo mesto... Z vidika torej... z vidika višjega moralnega principa..»
V tistem trenutku je bilo šti. rideset oči uprtih vanj. Kakor, da je stara in obrabljena fraza nenadoma dobila prizvok nove, strašne vsebine. Kakor, da je med njim in dijaki zazijal pre-
pad. Ali pa... Z mučnim naporom je spet zajel sapo in kakor potapljajoči, ki mu voda sili v grlo, zakričal:
« ..Z vidika višjega moralnega principa... vam lahko povem samo eno: Uboj tirana ni zločin!»
Napetost je popustila. Spro. stil se je, v glavi je bila spet jasnost. Razločno je sedaj videl vsakega izmed dvajsetih dijakov, ki jih je vodil od petega dalje: dobri in mirni, spletkarji in naivni, resnicoljubi in lainiki, marljivi in leni, zahrbtni in odkriti... Morda je prav med njimi tisti, ki je izdal Ryšane-ka... Morda bo dober nasvet ali nepremagljiva zavist, Ki vlada med njimi, sedaj obrodila nove sadove! A kljub vsemu -- kdo bi lagal v obraz? Začutil je skelečo potrebo, da prav pred njimi izreče besede, ki jih je že štiri in dvajset ur tlačil v sebi in jih z muko požiral zjutraj v zbornici. Z njimi se mora odkupiti. Z mirnim in tihim glasom se je popolnoma predal v roke svojega razreda:
«Tako torej... Jaz odobravam atentat na Heydricha!»
Tako. Zdaj je povedal vse. Okrenil se je h katedru, sedel in odprl razredno knjigo. Pero je zaškrtalo... Izv klopi se je oglasil domači ropot...
VIŠJI PRINCIP je počasi dvignil glavo. Dvajset sedmošolcev je stalo pred njim mirno in ponosno, s plameni v očeh.
, Prevedla Jasna Kosmina
Koledar letnih prireditev koprske turistične sezone
29. t m. začetek IV. jugoslovanskega folklornega festivala
S. Prokofjev: Kamniti cvetu baletna pripovedka. Baletni arisambel SNG Ljubljana.
Cilj istrske regate.
«Lezginka» državni baletno-folklorni ansambel s Kavkaza (SSSR).
Prvenstvo slovenske lige v plavanju. «Evropa pleše» ansambel «Kasporg oa — Goes, Holandija, «Solleftea Hembygdsgille», Švedska — Folklorna skupina TD Portorož. Ponedeljek 22. Postojna; «Lučnicn», ansambel plesov in pesmi CSSR, Bratislava.
«Lučnica». ansambel plesov in pesmi CSSh, Bratislava.
Sejem predmetov ljudske uporabne umetnosti.
Nedelja 14. Koper:
Ponedeljek 15. Koper: Sreda 17. Koper:
Nedelja 21. Koper; Sreda 24. Portorož:
Torek 23. Izola:
Nedelja 28. Portorož:
IV. jugoslovanski folklorni festival
Iz češkega filma «IKARIA XBI» režiserja Jindriha Polaka: Pogled na Beli planet. Film je najresnejši kandidat za prvo nagrado (sZlata kozmična ladja») na tržaškem festivalu znanstveno-fantastičnih filmov

OB FESTIVALU, RAZSTAVI IN SESTANKU V TRSTU
UtVI! li lili
lu
Znanstvena fantastika
•f
novo izrazno sredstvo
Angleži in Rusi so na tem področju avantgardisti
Danes se v Trstu zaključi Prvi festival znanstveno-fanta-stičnega filma. V okviru tega festivala, ki je prvi tovrstni festival na sOetu, so se vršile razne manifestacije. Med temi je bila zelo zanimiva razstava znanstveno fantastične knjige in pa Mednarodni sestanek pisateljev in režiserjev, ki so debatirali o problemih tega novega izraznega sredstva, ki je že zadobilo svoje določeno lice.
V dobi vesoljskih poletov, ko
se je človeštvo že privadilo čudežem znanosti in tehnike, je fantastičnost, ki se od vekomaj skriva v duši, zado-bila realnejšo obliko. Imamo že iz prastarih časov mite in legende, ki jih je ljudska fantazija obdelala v obliki svojih sanjarjenj in hrepenenj po skrivnem svetu. Ikarov polet
z voščenimi peruti proti soncu in njegov padec lahko smatramo kot eno prvih fantastičnih zgodb ; danes ni to več mit, samo je razlika v tem, da je danes človek zamenjal voščene peruti z jeklenimi. Ce je torej stari ljudski bajeslovni svet bil plod le fantazije, danes lahko uklenemo to fantazijo v okvir čudovitega
«Icarus, Mongolfier, Wright» ameriški znaustveno-fantaetiòni film režiserja Jolesa Engela
vzpona znanstvenih in tehničnih iznajb.
Znanstvena fantastika se torej nahaja v sredini med resničnostjo in fantazijo; med bodočnostjo, kot si jo lahko danes predstavljamo z možnostjo vesoljskih poletov na Luno in pa med nekakšnim hipotetičnim novim življenjem v oddaljenih ozvezdjih, kjer mogoče živijo drugi ljudje.
Kinematografija je lahko v tem smislu odlično izrazno sredstvo, toda je to istočasno zelo težavno, kajti izhodiščna točka mora biti znanstvena podlaga. Na področju znanstvene fantastike ima film s svojo zelo dovršeno tehniko možnost, da ustvari tudi dovršen ambient. Toda v smislu prave znanstvene fantastike so se danes filmi povečini izkazali znanstveno neutemeljeni, ker se zgodbe kretajo povečini v nekakšnem primitivnem svetu strašnih pošasti, ki so primernejša srednjeveškemu svetu, ne pa človeku dvajsetega stoletja. To je fantazija grozotnosti, ne pa znanstvena fantastika, ki mora graditi svoje temelje v pridobitvah moderne znanosti in iz te preiti v svet fantazije, človek bo rad zaplaval v bodoči svet, kjer se bodo lahko uresničile njegove «utopije», toda prav znanstvena fantastika mora utemeljiti to bodočnost na resni podlagi in ne na grozotnih sanjah bolnih ljudi. Rekli bi, da morajo taki filmi družiti v sebi pridobitev in točnost znanstvenikov z govorom pesniške duše.
Največji mojstri v tem smislu so Angleži in Rusi, ki imajo za seboj že veliko literarno tradicijo. Wells in Orwell sta že v začetku tega
L11IIIllm..................................................................................................mm.........................................................
iiiiiimiimiiiiitiiiiiHiiiiinimiiiiiiniiniimM
statistov zapis Laz’r v Sežani, v Piranu in v Kopru
Laz’r, Mandaljena in vsa «kom-Panija» SG se je zopet vrnila v Trst po tridnevnem gostova-,nju po Primorski, z Držičevo zabavno komedijo LA’R SP D KLANCA.
Verjetno bo naše bralce zanimala zunanja in notranja plat tega gostovanja. Zato, pa nekaj telegrafske kronike.
Četrtek, 4. julija — SEŽANA.
Predstava je napovedana za 8. uro. Ansambel SG pride v Sežano že zelo zgodaj. Po kratkem premoru so vse restavracije, slaščičarne in bari napolnjeni z igralci, režiserji, delavci in statisti SG, ki skušajo premagati .nervozo s kozarcem vode, piva, mleka... pa tudi domačega kra-škega terana.
, 7. je ura. Ansambel je že v svojih improviziranih slačilnicah. jNekdo ponavlja tekst, statisti se Pozabavajo z dekleti (statistkami). Vse vre. 8. je ura. Ploskanje »ežanskega občinstva na nogometnem igrišču, kjer igramo, tolčo v ušesa. Godba zaigra prve mote. Prvi žarek reflektorja po-sijt aa oder, ves ansambel stoji
pred sežansko publiko, se ji priklanja in slednjič odide. Prične se dejanje.
Ob polnoči se z voščilom «mi vsi pej vam voščimo ano ljepo, srječno jen veselo lahku nuč!» zaključi zabavna Držičeva komedija. Ploskanj« in ploskanje... Nat-o je večerja. Po večerji pa vsi v Trst z avtobusi in avtomobili.
Petek, 5. julija — TRST (prosto)
Sobota, 6. julija — PIRAN Začetek predstave so napovedali za 21. Toda po «naši točnosti bomo verjetno pričeli ob 21,30. No, nič zato. piranska plaža, piransko morje in njegove «zanimivosti» vabijo na popoldanski oddih. Te prilike res nihče ne izgubi. Celo Laz’r, ki se ženi z Mandaljeno, je pozabil na «hudičevo žensko» in hiti v morje. Najbolj živi pa so seveda statisti... Eh, mladost..., Oder je že postavljen, tudi slačilnice so bolje urejene. Ljudje že prihajajo, ker ne marajo izgubiti edinstvene prilike: našega Laz’r-ja sp’d klanca. Se nekaj sko-
kov z bele čeri v zeleno morje... potem pa na večerjo. Glavna hrana; čevapčiči. Jesti ali ne jesti? Ni problemov. Vsi jih jedo, potem ko jih zalijejo z dobrim pivom. Eh, eh... zadosti. Cez pol ure se prične predstava. Ura je namreč 8,30. V 20 minutah so vsi pripravljeni; violina zaigra, Katarinca prične svojo «filaštro-fo», prične se dejanje skoraj brez zamude. Ura je namreč 21.10. Med predstavo pa se «za zavesami» nadaljuje popoldanska zabava. Nekateri se ne morejo vdati misli, da bi se ločili od prelepe piranske plaže ter njenega morja. Zato še nekaj pljuskov. Zopet zaključek predstave. Občinstva dvakrat toliko kot v Sežani.
Uspeh; brez komentarja.
Nekateri prespijo v Piranu, drugi gredo v Koper, tretji pa z avtobusom v Trst. V nedeljo je nemreč predstava v Kopru.
Nedelja, 7. julija — KOPER.
Ko je prispela prva skupina našega ansambla iz Trsta v Koper (okoli 13.) so še pripravlja-
li oder in sceno, No, saj je treba razumeti. Naši fantje so morali namreč podreti oder v Piranu, ga prenesti v Koper ter ga tam montirati. Dolgo in naporno delo. Naša «kompanija» (po Laz'rsko), kot sem rekel, je prispela v Koper prej kot bi si kdo pričakoval. Ali je bila skrb za predstavo? Tudi! Toda tudi morje je dajalo preglavice. Vsa kopališča so bila nabita. Nič zato. Pogum na odru. Do 20,30 (točno) smo imeli prosto. Potem pa takoj v koprsko gledališče «G. Verdi» kjer smo sl zamenjali obleke našega stoletja s tistimi pred 400 leti. Po raznih ulicah (kakšen labirint!) smo prispeli za oder ob cerkvi na Titovem trgu. Zopet začetek. Ljudje ploskajo ob vsaki «forte laz’rski besedi». Tu pa tam moti predstavo frfotanje koprskih golobov. Toda nič zato. Predstava se nadaljuje. Smeha je vedno več in več. Zaključek drugega dejanja pomeni zaključek igre in tudi k°nčni zaključek XVIII. sezone.
Koliko je bilo ljudi, boste izpraševali. Naj vam pove dejstvo, da je bil Titov trg poln do zadnjega kotička. Celo loka-
li, ki obkrožajo trg so bili polni občinstva. V številkah... trikrat toliko kot v Piranu.
Po predstavi smo bili seveda deležni burnega aplavza prijaznih Koprčanov, katere bomo o-hranili še mnogo časa v spominu.
Konec predstave... konec sezone: Vsi se poslavjamo ter želimo eden drugemu prijetne počitnice. Tajnica SG pa opozarja na predstave v Ljubljani.
«26. vsi v Ljubljano s prvim avtobusom...» Toda le malokdo posluša. Vsi so trudni po vožnji, predstavi... pa tudi po «morski» zabavi.
Tako smo zaključili našo kratko, toda nadvse prijetno in zanimivo turnejo po Primorski. Naš Laz’r sp'd klanca je doživel povsod, v Sežani, v Piranu in tudi y Kopru, nepričakovan u-speh. Toda kot smo že javili, Laz’r sp’d klanca ne bò umrl. 27. in 28. avgusta bo gostoval na 11. poletnih kulturnih prireditvah v Križankah v Ljubljani.
Medtem pa vsem (po lazar-sko); «Uso duobro!»
SEBG1J VERČ
stoletja začela obdelovati temo bodočnosti; ne smemo pa pozabiti «Utopije» Alekseja Tolstoja in drugih sovjetskih pisateljev, pa čeprav so bežali s temi svojimi romani pred realnostjo v svet svoje fantazije.
Američani so Izrabili povečini spektakularno plat te nove kinematografije in so preplavili svet z vrsto filmov, ki kvarijo okus sodobni publiki; Angleži in Rusi pa gradijo na resnejši podlagi, pa čeprav niso tako plodni kot oni.
Kakšna bo bodočnost te nove zvrsti? Verjetno se bo človek v stalnem razvoju znanosti in tehnike vedno bolj oddaljeval od fantastike; mogoče bo socialno vprašanje zadobilo novo lice, ko bo civilizacija avtomatov uresničena v novi družbi, ki jo človek tako strašno sanja sredi še zmerom neverjetno krivične realnosti dvajsetega stoletja.
FILIBERT BENEDETIC
Ponedeljek 29. Piran;
Torek 30. Izola:
Torek 30. Ankaran:
Torek 30. Portorož: Sreda 31. Portorož:
pleti
AVGUST:
Četrtek 1. Koper:
Petek 2. Izola: Petek 2. Portorož: Petek 2. Piran: Sobota 3. Koper:
Nedelja 4. Koper: Ponedeljek 5. Koper: Sobota 10. Portorož: Nedelja II. Lipica: Petek 16. Koper:
Sobota 17. Kaper
Petek 23. Portorož:
Nedelja 23. Koper:
Četrtek 29. Portorož:
Sobota 31. Portorož:
SEPTEMBER: Nedelja 1. Portorož:
Nedelja 1. Koper:
Sobota 7. Portorož:
Slovesna otvoritev nZemlja ■ Hovak -(Skupine slovenske izvirne folklore).
*Kolo mladosti», izbrani jugoslovanski folklorni ansambli, Makedonija: Kud »Ponče Pešec», Kumanovo Hrvatska:	Kud «Joža
Vlahovič», Zagreb.
«Kolo mladosti», izbrani jugoslovanski folklorni ansambli.
Bosna in Hercegovina:
Kud «Proleter», Sarajevo.
Srbija:
Kud «Abrašecič», Beograd.
«Oslički na startui, dirke osličkov.
«Mladost - Ritem - Ples - Pesemi zaključna revija Izbranih jugoslovanskih amaterskih ansamblov:
Kud «Pance Pešev». Kumanovo.
Kud «Proleter», Sarajevo.
Kud «Joža Vlahovič», Beograd.
AFS «France Marolt», Ljubljana.
Nastopa nad 200 plesalcev — prenos za TV.
Festivalski gost:
«Rapsodija», državni folklorno-plesni ansambel Romunije, Bukarešta.
«Taneč», Skopje.
«Lado», Zagreb.
«Kolo», Beograd.
Jugoslavija pleše in poje».
Zaključna revija IV. jugoslovanskega folklornega festivala.
Uvod: AFS «France Marolt».
Kolo - Lado Taneč.
Prenos za jugoslovansko TV in Evrovizijo. Folklorna noč.
Waterpolo, republiško, mladinsko prvenstvo.
Portoroška noč.
Tradicionalni jahalni in vozni turnir.
G. Donizzetti:
«Lucia di Lammermoor», opera. Solisti, zbor in orkester. Opera iz Rima.
G. Puccini:
«Tosca». Solisti, zbor in orkester Opere iz
Rima.
Adria-Coup, mednarodno padalsko prvenstvo do 1. IX.
Pionirsko prvenstvo SFRJ v plavanju (2b. do 28. VIII.).
«Avstrija pleše in poje», Salzburger Volks-hochschule, Trachtenmusik Kapelle.
«Oslički na startu», dlfke osličkov.
Zaključek Adria-Coupa. Skozi s padali na cilj v morju
«AIpe-Adria», zabavna revija alpskih in dal. matinskih popevk.
Ansambel «Zadovoljni Kranjci» in «Dalmacija». Zaključek poletnih prireditev. Mednarodno avto-moto dirke za nagrado Primorske. «Prix du Litora!» 63.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiimiiiiiiiimiimiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiim-iuiiiiiiiiiu
ALOJZ RAVBAR S PROSEKA, AVTOR KNJIGE NOVEL
IZ VIHARNIH DNI
Ko sem dobil v roke knjigo z naslovom «Iz viharnih dni», ki jo je nedavno izdala založba BOREC, sem bil presenečen, ko sem ugotovil, da je njen avtor Alojz Ravbar doma s Proseka, odkoder izviram tudi sam. Mislil sem, da pač poznam precej Prosečanov, toda za pisatelja Alojza Ravbarja res nisem vedel, čeprav sem njegovo ime večkrat srečal na straneh Primorskega dnevnika. Se bolj pa sem bil presenečen, ko sem kasneje zvedel, da sva si celo precej v sorodu, Čeprav se ne poznava. In tako s posebno toplimi čustvi pišem tole poročilo o knjigi proseškega rojaka, o katerem bodo sicer bralci izvedeli lahko tudi sledeče:
Na primer to, da se je Alojz Ravbar rodil na Proseku leta 1912. Ker kot drugi primorski fantje ni imel možnosti, da bi po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje, se je zaposlil v nekem tržaškem hotelu. Razen tega se je marljivo učil tujih jezikov. Kot antifašist je leta 1930 ilegalno prišel v staro Jugoslavijo, odkoder je odšel v Francijo. Kasneje se je spet vrnil v Jugoslavijo in deloval med primorskimi emigranti. 2e leta 194] je začel sodelovati z Osvobodilno fronto, spomladi leta 1943 pa je odšel v partizane, Kot tak se je boril na Dolenjskem, Gorenjskem in Primorskem, v Jugoslovanski ljudski armadi pa je ostal tudi po osvoboditvi, dokler ni bil leta 1952 invalidsko upokojen.
Alojz Ravbar je začel pisati že pred vojno in je bila njegova komedija sprejeta celo na repertoar ljubljanske Drame, kjer pa j* uprizoritev preprečila vojna. Po osvoboditvi se Ravbar udejstvuje predvsem kot publicist in že vrsto iet objavlja krajše m daljše črtice, reportaže in druge sestavke v raznih revijah ter časopisih. Napisal je tudi dokumentarno knjigo Vatikan in fašizem, ki pa m doživela objave, čeprav je bila že sprejeta v založniški program.
V’ knjigi «Iz viharnih dni» je Alojz Ravbar zbral in objavil deset svojih novel, ki tvorijo zajetno knjigo skoraj 400 strani. Snov teh novel je pisatelj zajel iz vojnega časa, predvsem iz partizanskega življenja, posegel pa je tudi v svet aktivistov, nemških taborišč in med belogardistične izdajalce. V njegovih novelah nastopajo predvsem partizani, pri čemer so mu po-seono pri srcu ženski liki. Nadalje nastopajo aktivisti, politični delavci, obveščevalci, nemci, domobranci in drugi izdajalci. Snov Ravbarjevih novel je torej močno pestra in avtorju je treba priznati, da so njegove zgodbe same na sebi
zanimivo napisane in privlačne. V njih je bilo fabuliranje, obilo zanimivih zgodb in raznovrstnih dogajanj, ki bralca pritegnejo. Res je, da iz njih kaj posebno novega ne zvemo, ker smo pač novele in črtice s podobno tematiko že brali. Nekaj bistveno novega v Ravbarjevih novelah torej m. posebno še, ker se avtor tudi v oblikovnem pogledu drži ustaljenih smeri. Morda pri nekaterih zgodbah mott tudi to, da so novele celo preveč razgibane in da je v njih celo preveč zunanjega dogajanja, pa zato manj poglobljenosti, ki bi si jo včasih želeti, pa čeprav moramo priznati, da skuša avtor prodreti tudi v notranjost junakov, ki jih opisuje. Zahte-nejšemu bralcu tudi ne bo všeč, da posamezni dogodki nastopajo kar nenadoma, brez prave notranje utemeljenosti, bolj po pisateljevi volji, ket pa po notranji nujnosti. Toda prav zgodbe same, čeprav kot rečeno ne predstavljajo nečesa bistveno novega, so po svoji zanimivosti poglavitne odlike Ravbarjevega pisanja. Priznati je treba da je Ravbar predvsem odličen fabulist. ki zna pripovedovati lepo in zanimivo m zna vzbuditi bralčevo pozornost. Morda moti prt tem čmobelo slikanje junakov, kakor tudi dejstvo, da ostajam nekateri liki neprepričljivi, premalo življenjski in premalo poglobljeni. Zato tudi dogodki sami ne izvirajo toliko t konfliktov med ljudmi, n« toliko iz notranje nuje kot bolj po s ili pisateljeve pripovedi
Toda * tem pa smo o Ravbarju in njegovem pisanju izčrpali vso kritično stran njegovega pisanja. Njegove novele imajo iniogo lepih in dobrih strani Poleg primerne kompozicije lepega jezika, so te zgodbe predvsem zanimive življenjske in tudi prepričljive. Posebno tiste ki so zajete iz samega partizanskega življenja in katerim se pozna, da so pristno doživete m da je v njih košček avtorja samega. Pisateljevo zanimivo pripovedovanje z napetimi dogodki, ki uh prepričljivo sliko pred bralcem, bo kljub temu, da pogrešamo poglobljenosti pripovedi, hvaležno branje zlasti za tiste bralce ki uživajo ob somih zgodbah. Je pa razen tega v teh Ravbarjevih lepo napisanih novelah košček pristnega dogajanja v vojnem času, tako da bodo te, s posluhom umetniškega oblikovanja zapisane pripovedi, ohranile tudi svoje trajno dokumentarno vrednost.
Zato gre za lepo knjigo Alojzu Ravbarju vsa priznanje.
Sl. Ru.
Ud U5U
UJ12U
fij
"■'fV 1 !!>V' v1 '*V! 1 " W !“
WéJmmrni
ve
RAZBURJENJE ZARADI ENEGA SAMEGA «A»
Zvišanje komornega tona orkestrov povzročilo celo vrsto zapletljajev
Dva največja ameriška orkestra sta zvišala ton na 442 tresljajev na sekudno, kar dela preglavice pevcem in tovarnarjem glasbil
Med ameriškimi glasbeniki, posebno pa še med tovarnarji raznih instrumentov, je vest, da sta dva največja ameriška orkestra — NewyorSka filharmonija in Bostonski simfonični orkester — sklenila zase povišati komorni ton na 442 tresljajev na sekundo.
Kaj pa je pravzaprav komorni ton? Imenuje se «a» in je šesta stopnja diatonične lestvice, ki se začenja s «c». Višina tega «a» je bila določena z mednarodnimi sporazumi in ima 435 tresljajev na sekundo. Po tem komornem tonu se uglašujejo vsi solistični in orkestralni instrumenti po vsem svetu. Komorni ton «a» daje tudi uglaševalna naprava dia-pazon ali glasbene vilice.
Komorni ton uporabljajo dirigenti in pevovodje, kot tudi izdelovalci vseh vrst glasbenih instrumentov. Po tem tonu se ravnajo tudi radijske postaje in tovarne gramofonskih plošč. Na Dunaju, ki že od nekdaj slovi po številnih glasbenikih, imajo celo' posebno telefonsko številko, ki oddaja izključno komorni ton «a».
Ako ne bi tako določili viši- | temeljnega tona vendarle ne-
i k nmnrnpjffl. tnnfl n o Ki	iroir a	i i n t ^ 11 Dwìntnxi
ne komornega tona, ne bi mogli skupno izvajati nobenih glasbenih del ne z instrumenti ne s petjem.
2al pa se, podobno kot pri mnogih zadevah, kjer je potrebno mednarodno sodelovanje, soglasje in sporazumevanje, tudi glede določitve natančne višine komornega tona, niso dolgo mogli zediniti glasbeniki po svetu. Znano je, da je še pred 200 leti bil ta ton precej nižji, saj je imel komaj 400 tresljajev na sekundo. O tem so se prepričali strokovnjaki, ko so preizkušali razne instrumente, ki so še o-hranjeni po muzejih. Tako n. pr. igrajo flavte iz dobe Ludvika XIV., ki so spravljene v pariškem muzeju, za cel ton nižje, kot sedanje.
Vsem glasbenikom je pač že od nekdaj dobro znano, da je zvok lepši, sijajnejši in učinkovitejši, čim više je uglašen. In zato so komorni ton uglaševali vedno više in više. In to se dogaja pravzaprav še dandanes. Večkrat so si sicer nekateri prizadevali, da bi to nenehno spreminjanje višine
Eliana Demoulin iz Metza ima ko mai 16 let, pa so jo že v Nici izvolili za «miss sinje obale»
kako zaustavili. Pristaši tega stališča so se trudili, da bi dosegli to z mednarodnim sporazumom, ki bi obvezoval ves glasbeni svet. No, končno se je le posrečilo, da se je leta 1885. na Dunaju sestala mednarodna konferenca za uglaše-vanje. Na tej konferenci so se nazadnje zedinili glede števila tresljajev, ki naj bi jih imel komorni ton. Ta konferenca je dokončno odločila, da ima komorni ton 435 tresljajev na sekundo. «To mora veljati za vse države in za vse večne čase!» so sklenili.
Vendar pa se vsi le niso hoteli podrediti temu sporazumu. Se kar naprej so ravnali po svoje. To je trajalo tako dolgo, da je nazadnje moral leta 1920. «Ameriški urad za standarde» registrirati, da ima komorni ton 440 tresljajev na sekundo. Kasneje so to višino komornega tona sprejeli celo ponekod v Evropi.
Tedaj se je zdelo, da je s tem ta zadeva dokončno u-rejena in da je ta višina skrajna meja, preko katere ni moč. Sedaj pa ta vest o sklepu obeh ameriških orkestrov, da bodo povečali števno tresljajev še za dva! Razumljivo, da je ta vest sprožila val protestov, zlasti pri izdelovalcih klavirjev. Strune v klavirju se namreč ne dajo tako lahko napenjati kot na godalih. In če bo obveljala ta odločitev povsod po svetu, bodo morali številne klavirje velike vrednosti, odstraniti iz koncertnih dvoran.
Sicer pa 442 tresljajev ni do sedaj največje število. Nekateri evropski orkestri so ga že prej presegli. Dunajski filharmonični orkester npr. uglašuje svoje instrumente na komorni ton s 448 tresljaji na sekundo. V Evropi tega, kakor se zdi, ne jemljejo pre-tragično, čeprav tudi to ni bilo brez protestov. Ugovarjali so posebno pevci dunajske državne Opere, zatrjujoč, da je to vendarle preveč. «človeško grlo je, nazadnje, vendarle občutljivejše kot so strune ali les!» so zatrjevali. Temu v resnici ni moč ugovarjati Poznavalci to potrjujejo in navajajo za primer, da zaradi tolikšnega zvišanja komornega tona, zmorejo pevci dandanes le z največjo težavo celo take arije, ki so jih še pred sto leti z lahkoto odpeli. Razumljivo je tudi, da ni kvaliteta takšnega petja več takšna, a tudi zmogljivosti in sposobnosti pevcev so občutno manjše. A vrh tega se pevci s tem še mnogo hitreje izčrpajo.
Toda, kljub vsemu se le zdi, da ne bodo vsi ti, čeprav še tako utemeljeni ugovori, prav
nič zalegli in da bo nazadnje le obveljala odločitev pobudnikov povišanja komornega tona pri obeh ameriških orkestrih. Nič jim niso mar vse navedene težave in neprijetnosti ter s tem povezane posledice. Njih glavni namen je pač doseči čim večji učinek pri poslušalcih.
Neki ameriški tovarnar klavirjev je o takem ravnanju omenjenih orkestrov dejal takole:
«Ameriški orkestri bi pač raai tekmovali v zvočnih učinkih s sodobnimi gramofonskimi napravami!»
Če bo vse to v resnici obveljalo, in vse kaže, da bo, ne bodo ogroženi le tovarnarji glasbil, posebno klavirjev, marveč bodo s tem prizadeti tudi vsi lastniki klavirjev. Neki uglaševalec in zelo dober poznavalec klavirjev, je dal o tern naslednjo razlago:
«Napetost strun v klavirju znaša že sedaj okoli 20 ton. Ako bo komorni ton še višji, bc pač treba strune še močneje napeti. To pa more imeti tudi kaj neprijetne posledice. Saj se utegne zgoditi, da pri takem pretiranem napenjanju strun klavir tudi — eksplodira!»
KRIŽANKA
ABCDEFGH I JK t M N 0
			r											
														
														
														
				S9	■									
						s								
														
														
mmmm	MM	_												
VODORAVNO: 1. majhna ladja na jadra — igralec smešnih vlog, 2. glavno mesto Etiopije
—	enocelična žival, 3. okras moškega lica — odsek na koordinatni osi pri kristalih. 4. gibanje po zraku — sto kvadratnih metrov — kdor koga pooblasti, 5. pokrajina v Vietnamu — rečne struge — ljudska pritrdilni-ca, 6. mučilna naprava — strahopeten umik. bezanje, 7, videz, slepilo, varanje čutov — avtomobilska oznaka Karlovac
—	pečati, 8. pokrajina v vzhodni Libiji — indijski državnik (Krišna), 9. ime ruske plesalke Pavlove — bodeč plevel — brzojavka.
NAVPIČNO:	A. velika elek-
trarna na Neretvi, B. hormon v nadledvični žlezi, C. neomejena in neodgovorna oblast, samovlada, D. začetnici umetniškega imena slovenskega skladatelja Friderika Sirce — deli pohištva, E. vrsta močnega usnja za rokavice — dvorana za predvajanje filmov, F. reka v Srbiji —
za Ahilom naj znamenitejši grški junak pred Trojo, G. gora v vzhodni Srbiji — listje, ki ga pokladamo živini, H. utopistič-ni Mencingerjev roman — avtomobilska oznaka Kutine, I. ime dveh kontinentov, J. ljubkovalno žensko ime, K. stranica v pravokotnem trikotniku — osebni zaimek, L. zadnja črka grškega alfabeta — del obleke, M merska enota — moško ime (Albin), N. okrajšava za «ibidem» — črno. gorski pesnik in vladika (Peter Petrovič), O. mogočna starove-ška mestna država v severni Afriki.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Ivangrad — navada, 2. Kamerun — Kobarid, 3. olivin — Sarajevo, 4. ZE — ALODIJ - sr-nar, 5. Ant — anas Ana. 6. etamin — Akaba — c, 7. diletant -- Brkini, 8. enota — Arno — Enej, 9. rana — Clair — rama.
NAVPIČNO: G. A(lfred), N(o-bel).
IZ AVTOMOBILSKEGA SVETA
Še nekaj nasvetov o ravnanju z novimi avtomobili
BREZ BESED
Zadnjič smo pisali, kako moramo upravljati z novim vozilom. Rekli smo, da motor vtekamo, da se vse nove ploskve batov, valjev in ležajev dobro izgladijo in medsebojno priležejo. Z vte-kanjem dosežemo zrcalno gladke ploskve. Istočasno odstranimo s tem iz motorja drobne kovinske delce in opilke, ki so kljub skrbnemu očiščenju ostali v njem od brušenja in obdelovanja ploskev ter tudi od samega vtekanja.
Rekli smo, da moramo pri prvih 500 km rabiti posebno olje za vtekanje.
Znamko tega olja nam določi ] sama tovarna in po navadi je ' tako olje že v karteju. Posebno olje pa prilijemo tudi v bencin. Rekli smo tudi, da smemo voziti le v določenih hitrostnih mejah in ne prepočasi, ter paziti, da se motor preveč ne segreje.
Ko smo prevozili prvih 500 km in so nam v odgovorni servisni postaji stroj pregledali, nam zamenjali olje ter odtrgali garancijski kupon, je najbolj važno
delo, ki zahteva največ potrpljenja in pazljivosti, že za nami. Zdaj se prične druga faza vtekanja našega vozila.
V naslednjih tisoč kilometrih bomo povišali hitrostno mejo, vendar bomo tudi v tej dobi pazili, da se držimo tovarniških nasvetov. Sicer bomo tu pa tam že smeli poskusiti z večjimi hi-trostimi. Tako bomo na primer smeli prekoračiti normo, seveda le na krajših progah, ko bomo vozili na ravnem ali bolje na lahko navzdol nagnjenem vozišču. Pri tem pa moramo od časa do časa dvigniti nogo s pedala za plin, da se motor «odpočije». Novopečeni vozniki kaj radi gredo kam na izlet in često si izberejo za to gorska pobočja. Vendar z novim vozilom ni priporočljivo zavoziti v gore in sploh je bolje da za časa prvih 1500 km ne naložimo na avtomobil prevelikih bremen.
Zadnja doba rodiranja gre nekako od 1500 do 3000 km. Zdaj bomo morali večkrat poskusiti zmogljivost svojega stroja in se držati najvišjih norm. Vendar bomo morali pri tem pazljivo proučevati, kako delujejo motor, menjalnik, zavore in vsi ostali organi in kako odgovarjajo na naše ukaze.
Morda se nas bo loteval dvom, ali smo pravilno upravljali. Prvi odgovor nam bo lahko dal motor sam s majhnim poskusom.
Dovolj je, da zapeljemo na ravno cesto in tam poženemo vozilo do določene hitrosti, recimo 70 km/h. Ko smo to hitrost dosegli, obdržimo na pedalu za plin stalen tlak. Če opazimo, da število vrtljajev motorja polagoma raste in motor uglašeno «poje», smemo pozitivno odgovarjati temu svojemu vprašanju. Končni odgovor in končno oceno na način vtekanja pa bo izrekel motor sam; če bo zdržal veliko kilometrov, preden bo zahteval kako resnejše popravilo, pomeni, da smo to svojo prvo nalogo rešili uspešno.
Pri vtekanju novega ali obnovljenega stroja pride lahko, na srečo dandanes prav redko, do večjih nevšečnosti. Tako se zna zgoditi, da se motor preveč segreje, zaradi česar premer batov naraste in le-ti se prilepijo na stene valjev.
Da se termi izognemo, mòra-mo, brž ko občutimo, da motor sopiha in teče manj sproščeno, ustaviti vozilo. Motor naj teče dalje vendar ne z najmanjšim številov vrtljajev, ker v tem primeru nam ventilator ne dovaja dovolj zraka za hlajenje stroja in notranja toplota motorja naglo naraste ter se bati blokirajo v ceveh.
Posebno pažnjo moramo nuditi tudi zavoram. V začetni dobi ne smemo, razen če nismo k temu prisiljeni, ravnati z njim preostro, če bomo pazili tudi na to, se bodo drsne ploskve oblog in zavornega bobna pravilno izpilile in naše življenje bo vsaj v tem pogledu na varnem.
Ko smo v servisni postaji pustili že tretji garancijski kupon, je naše vozilo že pripravljeno za nadaljnjo rabo, seveda če smo vtekanje pravilno izvršili, in naša naloga je pri kraju.
Vendar pomnimo: s pravilnim vtekanjem zagotovimo dolgo življenjsko dobo in lepo obratovanje stroja. Z nepravilnim in ma lomarnim vtekanjem pa stroj uničimo, še preden je zaživel, i Zle posledice se potem pokažejo ] kaj kmalu.	1
V Trenti
snemajo nov film
Pred nekaj dnevi so začeli snemati v Trenti, nedaleč od izvira Soče, prvi slovenski celovečerni film z delovnim naslovom «Kekec». Venaar ne gre za novo verzijo filma o Kekcu, ki so ga posneli pred leti, temveč je to povsem nova zgodba, v kateri nastopajo Kekec (Velimir Gjurin), Rožle (Martin Mele), Mojca (Blanka Florjane), Pehta (Ruša Bojčeva), oče Skalar (Bert Sotlar), mati Skalarjeva (Marija Goriič) in berač (Stane Sever). Reiiser je Jote Gale, direktor Dušan Povh, scenarij je po Vandotu napisal Janez Ribič, snemalec je Ivan Belec, direktor fotografije Ivan Marinšek, glasbo je pa napisal Marjan Vodopivec. Več kakor dve tretjim filma bodo posneli v naravi (Trenta, Log pod Mangartom), ostalo pa v ateljejih. Štiridesetčlanska ekipa se je u-taborila v Trenti in je stalno na preti za soncem, ki se med hribi zdaj pojavi, zdaj spet naglo zgubi. Premiero so napovedali za november.
Mrve in drobiž
* P
RAVO nasprotje 95-letni diplomantki pa je 17-letni John Relvery. fant je vstopil v šolo, še preden je dosegel po zakonu dovoljeno starost. Vse šole je zlahka končal. Nazadnje se je vpisal na kemijsko fakulteto londonske univerze. In te dni Je na tej fakulteti tudi diplomiral. John Belvery je verjetno najmlajši diplomat v Evropi. Ali morda celo na vsem svetu?
☆ K
RESNICE so žuželke, ki so znane posebno v tem, ker se o mraku in ponoči svetijo. V poletnih večerih je moč videti te drobne žuželke, ko živahno letajo in kadar jih je mnogo, je njih svetleče migotanje zelo lepo videti. Učenjaki pa še niso do kraja raziskali skrivnosti svetlobe, ki jo oddajo kresnice. Zato še vedno proučujejo to naravno čudo. A v ta namen morajo imeti na razpolago žuželke. In raziskovalni zavod ameriške univerze v Baltimoru je nedavno pozval vse, ki se za to zanimajo, da bi šli na lov na te žuželke inr jih prinesli v zavod. Vsem tem «lovcem» so obljubili 10 centov nagrade za vsak gram kresnic. Poleg tega pa so jim dali na razpolago tudi posebne mrežice, da bodo laže lovili in več ujeli.
ISČANCI so zelo ljubke živalice. Posebno pa jih cenijo sladokusci po vsem svetu. Zato je reja piščancev včasih nadvse donosna. Rejci prodajo piščance v domači deželi, a jih tudi izvažajo. To pa store največkrat po zakoniti poti. Redko se zgodi, da bi piščance izvažali na tuje po tihotapski poti. No, oni dan pa se je tudi to primerilo. Holandskim tihotapcem se je posrečilo prepeljati mimo financarjev kar 11 tisoč piščancev v Zahodno Nemčijo. Ko so pa že bili na mestu, so tihotapce zajeli. Takoj so ukazali, da morajo odpeljati te ljubke živalice nazaj tja, od koder so jih pripeljali. Toda holandske oblasti ne dovolijo tega in se branijo sprejeti «nemške piščance». In tako so se nemški cariniki odločili, da bodo nedolžne in nič krive piščance pobili. Vendar pa ne bodo storili tega surovo in kruto, marveč «na human način».
O TUDENTJE v pakistanski prestolnici Karači, so kot ’Ù' O Povs°d po svetu, dobili nalogo iz matematike. Toda niso naloge končali, temveč so liste, na katere bi morala biti napisana, vsi do zadnjega raztrgali. Potem so vstali in z glasnimi protesti zapustili univerzo. Študentje so namreč trdili, da so bile naloge pretežke, zato jih niso mogli napraviti. Zelo preprosta rešitev, kaj ne?
STRICI se človek ne more sam. Se niso izumili takega stroja. No, doslej pa, tako pravijo, bo menda tudi to mogoče. V Ameriki (kje pa drugje!), je nekdo menda vendarle izumil sila pripraven strojček, s katerim si bo mogel vsakdo po volji in z lahkoto ostriči kar sam lase.
* S
TORKLJE poznamo po tem, ker «prinašajo otroke». Sicer pa se pri nas ne zadržujejo. Drugače pa je na severu. Tam si napravljajo tudi gnezdo, v katerem zredijo svoj zarod. Štorklja si izbere po navadi prostor za gnezdenje kar so da na visokem : stolp, zvonik, zid, drevo, dimnik... Tudi tam blizu Gradca si je nedavno izbral štorkljin par za svoje gnezdo dimnik neke pekarne. Pridno sta znašala «on in ona» vse, kar je potrebno za dom njunih mladičev. 2e sta bila skoro pri kraju z delom, ko je opazil pek, da njegova peč ne deluje. Dim se je, namesto da bi šel skozi dimnik, valil po pekarni. In ko si je ogledal dimnik od zunaj, je koj spoznal, zakaj se dimnik «punta». Poklical je gasilce. Ko so prišli, so brž postavili dolgo lestev in splezali do vrha dimnika. A niso razdrli štorkljinega gnezda, temveč so pod vrhom napravili drugo luknjo za — dim.
OLG je treba plačati, ne? A, kako je to težko! In če upnik dolžnika poter j a za vračilo, je morda celo užaljen. Miss Isabell Penny je bila tudi taka. Ko bi morala plačati delo, ki ga je naročila arhitektu v New Yorku, se za to še zmenila ni. Zato jo je arhitekt tožil. Potem je bila Miss Isabell užaljena in si je izmislila kaj svojevrstno maščevanje. Prišla Je v arhitektov urad z obilno vrečo v naročju. Tam jo je brez besede odvezala in na sredo pisarne se je usul drobiž. Sami centi. 35.848 jih Je bilo. Kajti arhitektov honorar je znašal 358,48 dolarja. Duhovito, kajne?
JUBITELJI kaktej imajo y Frankfurtu posebno društvo. 2e 40 let. V proslavo tega jubileja so priredili razstavo kaktej. Med temi so razstavili tudi slovečo kaktejo «Princesa noči», ki cvete samo ponoči in sicer eno samo uro. Tudi redkost.
E KATERI ljudje imajo čudovit spomin. Tudi Charles Welkeooed, brivec iz Pretorije v Južnoafriški uniji ga ima. Oni dan je poterjal samega Winstone Churchilla za 1 šiling in 6 penijev, ki mu jih je bil dolžan še od leta 1899. Takrat Je bil sir Winston tam doli častnik in vojni dopisnik. Nekoč mu Je menda za britje in striženje pozabil plačati! No, sedaj bo najbrž le poravnal svoj dolg.
EBELICE so koristne in pridne žuželke. A tudi hude. Včasih so lahko tudi smrtno nevarne. V francoskem mestu Avignonu so te dni razkladali železničarji iz vagona čebelje panje. Po nerodnosti je en panj zdrknil delavcem iz rok in se preklal. Hudo razdražene živalice so začelja uhajati skozi luknjo in jele srdito pikati vse, ki so bili tam okoli. Povzročile so pravcato paniko. Reševalci so le z veliko težavo rešili nesrečne železničarje. Tri od njih pa so odpeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki zelo trudijo, da bi jim rešili življenje.

■ A ■ II
Veljaven od 14. do 20. julija
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ta teden boste bolj slabe volje, toda morat^ se brzdati, sicer boste zapravili neko lepo priliko. Skušajte biti nepristranski, kajti s tem boste okrepili odnose s svojimi bližnjimi. Kar se čustvenih odnosov tiče, je čas zelo primeren. Srečna dneva petek in sobota, neugoden torek.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Srečali boste zelo prijazne in prisrčne ljudi, tako da bo teden kar vesel in boste pozabili na vse svoje tegobe. Tudi v družini boste izravnali spore. Izboljšali boste odnose tudi z nekimi prijatelji iz tujine, čakajo vas obiski in ugodne novice. Tudi na delu pojde vse gladko.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20, 6.) Splošne prilike so ugodne Srečali boste zani mive ljudi in družbi se boste ob šali naravnost sijajno. Zanima nje boste vzbujali prav pri vseh. Samo v družini bodo ne ke male razpoke. Izboljšali bo ste tudi odnose z neko osebo, s katero ste se pred kratkim
sprli.
22.	7.) Ne boste
preveč zadovoljni s sedanjim položajem in morda je tega kriva tudi nostal-neki osebi, ki Je zelo daleč. Ta teden še ne boste uresničili svojih načrtov, ker bodo nastale neke ovire. Toda ne bodite zaskrbljeni, ker prihodnji teden se bodo stvari o-brnile na bolje.
LEV (od 23. 7. do 22. *.) čakajo vas spremembe. Želeli boste videti nove o-braze in poznati nove ljudi. Okrepili boste odnošaje, ki ste jih pred kratkim navezali, čustveno življenje bo zelo ugodno potekalo. Ko ste v družbi, ne omenjajte niti svojih uspehov niti svojih tegob.
DEVICA (od 23. 8.
do 22, 9.) Sli boste na izlet s prijaznimi in veselimi ljudmi. Imeli boste mnogo uspeha, boste zadovoljni in se boste tudi moralno počutili dobro. Ne boste se le dobro razumeli z družbo, marveč boste čutili tudi globoko duševno sorodnost. Morda boste srečali tudi nove ljudi.
TEHTNICA (od 23 do 23. 10.) Odno z ljudmi posta jajo nekoliko nape ti. Včasih boste ne koliko razočarani toda gre za prehodno občut je. Položaj se bo popravil in postali boste celo prijazni in simpatični. Na vsak način se ne smete predajati raznim muham. Bodite vedno mož na svojem mestu!
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11). So nekatere okoliščine, zaradi katerih je vaše zasebno življenje precej napeto. Obstajajo težnje po nesporazumih in ljubosumju, ki so najbrž posledica prevelike strastnosti. Ne bodite prezahtevni z osebo, ki vam je blizu. Bodite vztrajni, ko se nečesa lotite.
ìjuai.
---- TE
(B
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Preživljate zelo srečno dobo, ki je tudi ugodna za utrditev vašega položaja, če se niste vezani, pojdite v družbo, ki vam bo omogočila nova spoznanja. Sedaj je primeren čas, da začnete misliti na resne in trajne vezi. Osebe, ki so že vezane, bodo poglobile ljubezenska čustva.
(od 22. 1.) Se-zasebni nekoliko za-mor-
da odvisno od vaše nestrpnosti in od vaše potrebe, da se osamite. Skušajte doseči, da ne bodo nastali iz tega vašega razpoloženja nesporazumi, ki utegnejo kvarno vplivati na vašo bodočnost. Pojdite v družbo s prijatelji.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Priredite kakšen zabavni večer s prijatelji. Sprejmite tudi morebitna povabila na kakšno zabavo. Bodite prijazni z vsemi in imeli boste možnost potovanqj in obiskov pri znancih. Nekatere nepričakovane o-vire vas zavirajo pri delu. U-godna dneva petek in sobota.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Teden je pri-^ ' meren za obiske pri *1 prijateljih in so-sodnikih, ki se že niso dolgo videli. Potrebni ste družbe, toda pokažite ljudem svoje boljšo stran in ne bodite vedno nasproti vsem čemerni. Tudi drugi ljudje potrebujejo vašega razumevanja in bodril. Srečna sreda.





; ■







K»;.;.;.*-;.;.;.;.;.;.;
TEDEN
Glavna pozornost javnosti na Tržaškem je bila v preteklem tednu posvečena živahni in včasih tudi ostri razpravi, ki se je razvila v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu v zvezi s letošnjima proračunoma.
Na osnovi dosedanje razprave, ki se je v preteklem tednu dejansko zaključila, saj so do sedaj že govorili predstavniki vseh strank, je razvidno, da bo večina svetovalcev v obeh svetih glasovala proti proračunu, če ne pride v zadnjem trenutku do kakega presenečenja. Komunisti in socialisti so že jasno povedali, da za takšna proračuna, kakršna sta ju pripravila občinski in pokrajinski odbor, ne morejo glasovati. Pri tem pa se dve levičarski stranki v svoji ostri kritiki na račun demo-kristjanski upraviteljev nista o-mejili samo na upravno-finanč-ni del proračunov, še posebno so njuni predstavniki poudarili vprašanje pravic slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Tri tem so ugotovili, da se demokristjani še vedno upirajo priznati Slovencem pravice, ki jim po vseh človeških zakonih pripadajo. Prav tako je v tržaškem občinskem svetu zahteval spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev, svetovalec Skupne slovenske liste.
Med preteklim tednom so bili na Tržaškem še drugi važni dogodki, ki so vzbudili v javnosti zanimanje. Tako so v Padričah preteklo nedeljo priredili veliko proslavo 1100-let-nice prihoda v naše kraje bratov Cirila in Metoda. Proslave se Je udeležila velika množica ljudi. V cerkvici, ki je posvečena dvema bratoma so peli mašo in pesem «Sv. Cirila in Metoda» pokojnega skladatelja Venturinija. Popoldne pa je bil na prostem bogat kulturni program, na katerem so nastopili združeni tržaški pevski zbori, moški pevski zbor z Goriškega, govorniki in slovenski dijaki.
Predstavniki Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, ANPI, ANPPIA, FIAP, zveze političnih preganjancev in zveze deportirancev, ter nekateri člani odporniškega gibanja, so se pogovorili o primerni proslavi 20. ,rQbJetnice padca fašizma, ki bo 25. julija. Dogovorili so se, da bodo za to važno proslavo, ki se ne bo omejila samo na 25. julij, priredili javno zborovanje na Trgu sv. Jakoba, obisk Rižarne in drugih krajev mučenja antifašistov, srečanje bivših borcev in antifašistov itd. Podeželske občinske uprave so že sklenile, da bodo priredile na županstvih sprejem bivših borcev, invalidov, preganjencev, internirancev, vdov in sirot. O-menjene organizacije bodo predlagale tudi tržaškemu županu, naj priredi podoben sprejem.
Na višjih slovenskih šolah se te dni zaključujejo zrelostni izpiti in se nadaljuje vpisovanje v prvi razred nove enotne srednje šole.
Pred tržaškimi porotniki pa se je med tednom začela razprava proti Mariu Primiju, ki je lani jeseni umoril lastno štirinajstletno sestrično. Primiju preti dosmrtna ječa. Proces pa so preložili za nedoločen čas, ker bodo obtoženca pregledali psihiatri, ki morajo ugotoviti, ali Je obtoženec zmožen pravilnega presojanja in hotenja.
Spor na tekstilnem sektorju je v polovici tega tedna doživel nenaden preokret. Posredniško vlogo med sindikati in Tognel-lom, ki je doslej opravljal go-riški prefekt, je prevzel Delle Fave, minister za delo. Prva pogajanja med spornima strankama bodo v torek 16. julija v Rimu. Na njih bodo skušali rešiti spor, ki zadeva celotno Tognellovo tekstilno skupino. Medtem se še vedno nadaljuje bela stavka v podgorski tekstilni tovarni, v tekstilni tovarni v Ronkah pa stavka vsaka izmena po eno uro in pol.
V zvezi s tekstilnim sporom so občinski svetovalci treh delavskih strank, komunisti, socialisti in socialdemokrati, zahtevali v svojih resolucijah od go-riškega župana sklicanje občinskega sveta, da bi povedali svoja stališče do tega vprašanja. Seja bo Jutri ob 21. uri. Na njej bod odobrili tudi načrt in stroške za izgradnjo betonske plošče nad potokom Kornom, ki teče skozi otroško igrišče.
Goriško županstvo je podelilo podporni ustanovi ECA milijon lir, da bi jih razdelila najbolj potrebnim družinam teks-stilnih delavk in delavcev, ki zaradi tri tedne trajajoče stavke niso prejeli mezde. Sindikalni organizaciji FIOT-CGIL ih CISL-tessili sestavljata sezname najpotrebnejših družin.
Goriško okrožno sodišče je Pred dnevi obsodilo še enega ponarejevalca masla. Tokrat je sedel na zatožni klopi trgovec Giuseppe Bulian, lastnik Cremerie Isontine v Ul. Cappuccini. Obsodilo ga je na pol mi-jijona lir globe zaradi sleparije v trgovini, popolnoma pa o-nTostilo obtožbe, da se je pri
izdelovanju masla posluževal škodljivih in zdravju nevarnih snovi.
Goriška prosvetna društva so pripravila za letošnje poletje zelo pester program zabavnih in kulturnih prireditev. Vrsto teh prireditev je otvorilo prosvetno društvo «Skala» v Ga-brjah, kjer so mladinci s svojo pridnostjo pokazali, da imajo najboljšo voljo oživeti domače prosvetno društvo, v katerem so se zelo aktivno udejstvovali njihovi očetje in matere po prvi svetovni vojni.
Včeraj, danes in jutri so na vrsti člani prosvetnega društva «Briški grič» v Steverjanu, naslednji ted*5n pa bo pripadal štandrežcem. Števerjanci prirejajo tridnevni ples s koncertom pevskih zborov s Tržaškega in Goriškega, ki bo danes opoldne, in razstavo kmečkih strojev.
CEROVLJE
Končno je občina začela z bolj temeljito popravo poti, od pokrajinske ceste Sesljan-Mavhinje do vasi. Smemo upati, da bo v doglednem času prišla na vrsto tudi pot proti Mavhinjam, ki se je vozila tako izogibajo.
S kmetijskimi proizvodi so težave : slaba letina — ni pridelka, dobra letina — nizka cena. oziroma težave za njih vnovčenje. Tako je z mlekom. Ne moremo vsega spečati niti po nizki ceni (55 lir liter).
Na naši osnovni šoli je bil slab učni uspeh. Starši in učiteljstvo pripisujejo krivdo večkratni menjavi učiteljstva, ki je nadomeščalo obolelo učiteljico Sedmak.
V SOBOTO IN NEDELJO M REPENTABRU
Praznik terana in pršuta
Na razstavi najboljši pridelek * Zakaj je prireditev na Repentabru in ne v Repnu ■ Na prazniku bo sodelovala godba na pibala iz Trsta
Po vinskih razstavah v Miljah, Dolini in Nabrežini, ki so se že uveljavile, pride zdaj na vrsto Repentabor. V soboto, 20. t.m., bo namreč na Repentabru, in sicer na Poklonu ob cesti, ki pelje k repen taborski cerkvi, otvoritev Praznika terana in kraškega pršuta. Praznik se bo seveda nadaljeval v nedeljo, ko bo prav gotovo dosegel svoj višek. Ta prvi praznik terana in pršuta prireja Pokrajinska turistična u-stanova skupno z repentabor-sko občino. Na razstavi terana sodeluje 10 domačih vinogradnikov. Vino so že izbrali m ga spravili v steklenice, prav tako pa so si prireditelji že poskrbeli pršut. Najboljši teran bodo seveda nagradili.
Otvoritev praznika bo v soboto ob 19.30. Tako pri otvoritvi, kakor tudi v nedeljo dopoldne, popoldne in zvečer bo igrala godba na pihala iz Trsta.
Najprej je bilo govora, da bodo ta praznik priredili v Repnu, toda prostor, ki bi za to lahko prišel v poštev, ni najbolj primeren in bi imeli precej stroškov, da bi ga uredili. Zato so izbrali bolj primeren prostor na Poklonu, ki ga ni treba več kot toliko urejati, ima pa tudi senco.
Tudi primeren čas za praznik terana so dobro izbrali. Zdaj je teran najbolj okusen in se najbolj prileže, posebno pa, če je zraven kraški pršut z domačim kruhom.
Teran ne potrebuje slavo-
iiiiiiiitiiitiiiiiimiiiiHimiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiMiiiiiii
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V Učji naj bo mednarodni blok
v preteklosti šmo M večkrat obravnavali problem, na katerega se danes spet povračamo, ker smo mnenja, da je neobhodno potrebno spremeniti obmejni prehod v Učji v blok prve kategorije, ker se bo samo na ta način zapuščena in revna Učja mogla poživiti in se okrepiti tudi turizem v Terski dolini, ki je danes šele v povojih.
Kot znano, obstaja v Učji že obmejni blok druge kategorije, katerega se morejo posluževati samo prebivalci deset kilometrskega obmejnega pasu. To je velika škoda, da ni dostopen prehod vsem, kajti ta prehod direktno povezuje Tersko dolino z Bovškim kotom in gornjo Soško dolino.
Zadnje čase so se med pristojnimi organi že začela razvijati pogajanja, da bi postala Učja blok prve kategorije in kaže, da pogajanja ugodno potekajo, ostaja le odprto vprašanje, kje najti primeren prostor za gradnjo carinskih uradov. Cesta, ki vodi po Terski dolini, je dobra, saj je asfaltirana tja do Muzcev, treba bi jo bilo urediti še naprej do meje in seveda tudi na jugoslovanski strani, da bi se mogla vzpostaviti redna avtobusna proga.
Z nekoliko dobre volje se bc dalo vse rešiti in tako se bo mogla tudi Učja, ki je ena najbolj zapraščenih vasi videmske pokrajine, rešiti izolacije in si tudi ekonomsko nekoliko opomoči. Kakšne koristi prinašajo obmejni prehodi prve kategorije vemo vsi, koliko so si opomogle na primer vasi okoli Šturce v Nadiški dolini ali pa drugi kraji v Kanalski dolini in na Goriškem.
Prehoda v Učji se bodo lahko posluževali ne samo domači turisti, ampak tudi tujci, največ Avstrijci, ker bodo gotovo raje šli na Bovško in potem proti Predelu v Kanalsko dolino skozi Učjo, kot da bi se nazaj vračali zopet po isti poti. Na ta način se bo pospešil torej ne samo lokalni ampak tudi mednarodni turizem.
Furlanski ravnini. Z deli bodo pričeli v kratkem in bodo tudi kmalu končana, saj je Cenebola oddaljena od Padklapa, od koder bodo asfaltirali cesto, samo 6 kilometrov
SESLJAN
Kljub ne posebno prijetnemu vremenu, je naše turistično področje v juniju obiskalo lepo število turistov, tukajšnjih in inozemskih, saj je bilo okrog 15 tisoč nočnin. Turistični urad ima z velikim številom prijav polno posla. Plaža je v sončnih dneh nabito polna. Kako pa bo ob navalu v naslednjih tednih? Če se bo uresničila napoved nekaterih vremenoslovcev, bo poletje vroče in kopalcev na pretek. Vsekakor pa njih število leto za letom raste in nastavlja več vprašanj, ki pa so vsa laže rešljiva od vprašanja razširitve in ureditve plaže.
Od 22. junija dalje je z naše železniške postaje (od vsakega vlaka) do obale avtobusna zveza.
spevov. Na našem ozemlju imamo razna vina, ki jih znamo ceniti na vinskih razstavah v Miljah, Dolini in Nabrežini. Imamo pa tudi nekoliko terana. Zato je bil skrajni čas, da je prišlo do tega praznika in poudarka tej izvrstni in zdravilni kapljici, ki bo prav gotovo privabila v soboto in nedeljo lepo število gostov na Repentabor.
Nagrajeni vinogradniki iz nabrežinske občine
LONJER
Vse je presunila smrt niti dve leti stare Arijane Foraus, ki je utonila v vedru vode, ko je hotela rešiti svojo igračko. Vsi vaščani sočustvujejo s hudo prizadetimi starši in svojci ter jih skušajo potolažiti. Hudo je bilo vsem in tesno pri srcu, ko so ljubko Arijanico v nedeljo nesli v mali beli krsti na katinarsko pokopališče, kjer so grobek prekrili z venci in cvetjem.
Živahno in srčkano dekletce so vsi imeli radi, zato se jim zdi skoraj nemogče, da jim jo je smrt kar tako iztrgala iz rok.
Arijanici pojejo zdaj svojo pesem škergati, da ne sliši obupanega joka svoje mamice. S cvetjem pokrita gomila naj ji bo miren grobek za zlate sanje; mami, očetu, sestrici in svojcem pa izrekamo globoko sožalje.
NABREŽINA
V nedeljski številki od 30. junija je vaš list pravilno povedal, kaj je bil občinski urad v fašistični eri in kaj je in mora biti danes. Odgovarjati mora interesom občanov. Praksa kaže, da pri nas še ni tako; to sklepamo, razen drugih tudi iz tega-le primera: Nekemu priletnemu občanu — delovnemu upokojencu — je občinska podporna ustanova odvzela redno mesečno podporo, čeprav se njegovo gmotno stanje ni spremenilo na bolje. Mož je vprašal po vzroku odpovedi in pojasnil svoje razmere. Dobil je tiskovino za ponovno prošnjo. Tiskovina je bila v italijanščini, ki je on ne obvlada. Ker ni razumel vprašanj, se je moral obrniti na nekoga, ki zna italijansko.
Ali Je to potrebno in kakor koli utemeljeno? Gotovo ne! Gre predvsem za spoštovanje načela jezikovne enakopravnosti. Ali ni tiskovin za občane slovenske narodnosti? Ce so, zakaj se jih ne uporablja? Ne moremo uvrstiti te zadeve med malenkosti, ker ni malenkost prav no *;no vprašanje, ki se tiče naše narodne manjšine, pa naj je še tako majhno.
Pokrajinski urad za združene kmetijske dajatve (Contributi agricoli unificati) je te dni začel razpošiljati neposrednim ob' delovalcem zemlje, kolonom m spolovinarjem obvestilo, v katerem so zapisani podatki, ki so jih ugotovili za leto 1962 glede
Asfaltirana cesta v Čencbole
Skoraj nam ni bilo mogoče verjeti, ko smo slišali praviti, da bo kmalu mogoče priti do Čenebole, vasi, ki leži skoraj 700 m visoko v hribih nad Fojdo, po asfaltirarti cesti. Nismo mogli verjeti zaradi tega, ker je sedanji dostop do Cene-bole zelo težaven prav zaradi slabe, jamaste, razrite in zanemarjene ceste.
Občinska uprava namerava valorizirati v turistične namene vse gorske vasi komuna, ki so v resnici prav privlačne, le u-dobnosti ne bo našel v njih noben turist, če izključimo dobro vodo, zrak ter lep razgled po
•tlllHIHIIIIIIIIIHMIIIIimilimifHIHIimiHIIIUUlMIlIHlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllHUllllllllllllHlllllIHIIIIIMHtmi
S PRIREDITEV NA GORIŠKEM
V ponedeljek je odšlo k vojakom 9 standreških mladincev. Prijatelji iz vasi so jih pospremili do železniške postaje v Tržiču. Kakor je raz-
vidno S slike, lih le hita kap ppflnn Hmivha
Prosvetno društvo «Skala» v Gabrjah, je spet zaživelo po zaslugi skupine požrtvovalnih in delovnih mladincev. Za začetek so poskusili s plesom. Organizatorji so od samega začetka mislili na lažjo obliko prireditve. Prihodnje leto pa bodo, tudi to imajo v načrtu, združili s plesom še ljudsko-prosvetni program. Na sliki vidimo skupino parov, ki so se spopadli v «briškoli»
bolniškega zavarovanja in pokojnine neposrednih obdelovalcev in spolovinarjev ter kolonov. Te podatke so ugotovili na podlagi predloženih prijav jx>- ! sameznikov in po poizvedovanjih omenjenega urada.	|
Zdaj pošiljajo omenjena obvestila samo kmetom, spolovinarjem in kolonom, za katere so določili dajatve za lansko leto do 15. junija, ostalim pa jih bodo poslali pozneje.
Ce podatki, ki so navedeni v obvestilu, niso v skladu s podatki, ki so bili navedeni v prijavi, se lahko vloži priziv v roku 30 dni od sprejema obvestila na za. devno komisijo pri omenjenem pokrajinskem uradu. Tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov zaradi tega opozarjata vse svoje člane na to zadevo in jih vabita na svoj sedež, kjer Jim bodo nudili vsa potrebna pojasnila in pomoč.
Skupina vinogradnikov z nabrežinskim županom
SEMPOLAJ
Imeli smo nekaj dni razrvan del pokrajinske ceste, Ki teče skozi vas in vaško pot. Teh popravil in stroškov bi ne bilo, če bi kraški vodovod deloval v redu, oziroma če bi cevi ob stičiščih ne propuščale znatne količine vode. A kot marsikatero javno delo spada tudi on k delovnim invalidom; ie pač iz one dobe, ko so od gospodarske «prosperitete» pod anglo-ameri-ško upravo največ požela brezvestna podjetja. Tržaško delovno ljudstvo pa mora to bolezen zdraviti in jo tudi drago pia-čevati, saj je vzdolž vodovodne napeljave polno takih bolnih mest, ki bodo vodovodnemu konzorciju še delale preglavice.
Kot vse pokrajinske ceste našega ozemlja, je tudi cesta Nabrežina - Sempolaj vedno bolj prometna in ob nedeljah z vozili večkrat natrpana. Boleha pa na nedostatkih (ovinki, cestišče), ki jih bo cestna uprava morala prej ali slej odpraviti. Skozi našo vas je urejena za potrebe iz časa, ko so jo uredili; njeni stranski jarki niso v skladu s prometom, niti ne kažejo, da bi bila cesta primerno vzdrževana. V jarkih se bohotijo trave in pleveli, kot ob kolovozih. Skrajni čas je, da se to očisti.
Na drugi vinski razstavi v Nabrežini je bil nagrajen za črno vino z drugo nagrado (zlata kolajna in škropilnica) naš vaščan Rado Kosmina. To posredno pove, da ima Sempolaj dobre pogoje tudi za črnino.
liiiliiiimilllltlllilllillliilllllllililillllilliilliliiidllNi
NAŠE KORENINE
JUST KALAN
«če mi zdravje ne bo obrnilo hrbta in če delo ne bo zmanjkalo, računam, da bom delal ie deset let», tako mi je odgovoril stric Just, na moje vprašanje, koliko let misli še delati, kajti Just Katalan šteje danes devetinosemdeset let.
Rojen je bil leta 1874 na Greti in je hodil od tam dve leti v oddaljeno barkovljansko šolo■ Na moje vprašanje, kdo ga je spremljal na tako dolgi poti, je stric Just tako odgovoril: čemu neki? Saj takrat je bilo po «Beli cesti», kakor smo pravili današnji Proseški cesti, prav malo ali nič prometa. Do razpotja pri «Stari šanci», ko krene pot proti Tabru, smo srečali le nekaj vozov, ki so peljali v tržaško mesto ohrovt in nekaj drugih s senom. Takrat se je človek lahko vlegel na sredo ceste in ni bilo nevarnosti, da bi ga kdo povozil. Saj so prihajali otroci iz daljnega Boveda v otroški vrtec na Greti, ko so bili še mlajši od nas, saj so šteli največ pet let. Tudi oni niso poznali spremstva.»
Just Katalan izhaja iz družine, ki je imela osem otrok, zato pa je rekel svoji ženi, da jih bo morala imeti vsaj devet, da bo delala čast Katala-novi družini. In tako se je tudi zgodilo. Stric Just pravi, da ni posebno zabavno pripraviti trikrat na dan po devet kosov kruha in napolniti devet krožnikov, zato pa je bilo treba pošteno pljuniti v roke in izdelati vsaj štiri žimnice na dan.
Zanimivo je, ko pravi stric Just, da ima sina, ki je starejši od njega. Ker poznam že dolgo let strica Justa kot izrednega hudomušneža, sem čakal, da mi sam pojasni to čudno zadevo, ko je sin starejši od o-četa. «Nič čudnega ni pri tem šmentu» mi je rekel stric Just. «Imam namreč sina, ki je že nekaj let v pokoju, jaz pa moram še delati in tako mislim, da imam popolnoma prav, če tako trdim, ker, kakor je meni znano, gredo v pokoj le
Kakor smo že poročali, je bila v ponedeljek pozno popoldne v restavraciji «Pri 7 palčkih» v Sesljanu svečana razdelitev diplom in nagrad vinogradnikom, ki so se udeležili 2. vinske razstave v Nabrežini.
Svečanosti so se med drugimi udeležili tudi prof. dr. Zat-ta, ravnatelj urada za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu, tajnik KZ ter strokovnjaki kmetijskega nadzorništva. Zbranim nagrajencem in gostom so na kratko govorili o pomenu in uspehu razstave nabrežinski župan, dr.. Radillo, dr. Baša in prof. Zatta, ki je izrazil željo in prepričanje, da bi si vinske razstave sledile še mnogo let.
Nato so razdelili diplome in nagrade ter je sledila mala zakuska, pri kateri so seveda postregli z vini, ki so bila nagra jena.
NAGRADE ZA BELA VINA
Prvi nagrado (zlato kolajno ir zaboj likerjev Stock) je dobil Lambert Pertot iz Nabrežine 88, drugo nagrado (zlato kolajno in Škropilnico) Josip Marušič iz Slivnega 19, tretjo pa Avgust Radetič iz Medje vasi 10 (srebrnp kolajno, enoletno naročnino na Primorski dnevnik in zavoj cigaret).
NAGRADE ZA ČRNA VINA
Prvo nagrado (zlato kolajno in radio aparat) je dobil Franc Sem ec iz Prečnika 5, drugo (zla to kolajno in škropilnico) Rado Kosmina iz Sempolaja 30, tretjo pa Alojz Merkuža iz Trnovce 6 (srebrno kolajno in servise za britje.
Posebno nagrado (zlato plaketo) ie dobil Avgust Radetič iz Medje vasi 10.
Avgust Radetič je dobil posebno nagrado za odličen merlot, ki je bilo edino vino te vrste na razstavi. Radetič je znan tudi kot največji vinogradnik v nabrežinski občini, saj pridela nad 100 hi vina, ima pa tudi lepo urejeno klet in zna ravnati z vinom.
NAGRADE ZA UDELEŽBO
Nagrade za udeležbo na raz-1 stavi so dobili: Mirko Radovič
iz Nabrežine 67 (zavoj kave ini	Avgust Radetič
................................1111,1.„1111111...........mn.........mnmninri.....
Svojevrstna cvetličarja pri Sv. Ani
stari ljudje, medtem ko morajo mlajši še delati.
Že petinsedemdeset let se u-kvarja stric Just s česalnikom, ki služi za česanje volne, a je slavil osemdeseto letnico dela že pred dvema letoma, kajti, kakor pravi on, se je začel učiti tapetniškega poklica, ko mu je bilo štirinajst let, a delati je začel že s svojim sedmim letom.
Današnje življenje ga ne posebno veseli. Stric Just pravi: «Kakšno je to življenje, ko ni več uši, bolh in stenic? Saj bodo v kratkem izginile tudi muhe. Prišli so avtomobili, vlaki, zrakoplovi, podmornice in toliko drugega. Vse drvi od jutra do večera, ko pa se vrnejo ljudje domov, si stavijo mrzle obkladke, ker jih boli glava in preden gredo k počitku, použijejo nekaj kroglic, da lahko zaspijo. Vsega tega mi nismo nikdar poznali in ne poznamo niti danes».
Stricu Justu želimo, da bi se mu izpolnila želja živeti še deset let in najti tudi delo, tako da bo dodal dosedanjim tisoč izdelanim žimnicam še drugih tri tisoč.
R. P-
prt), Franc Legiša iz šempol*-ja 48 (zavoj kave in prt), Just Terčon iz Slivnega 22 (hladilno torbo in 2 steklenici vermuta), Mirko Briščak iz Praprota 19 (prt in steklenico Buton), Karle Dol jak iz Praprota 26 (4000 lir), Venceslav Legisa iz Mav-hinj 15 ( 4000 lir), Hilarij Zi-darič iz Praprota 24 ( 4000 lir), Avgust Caharija iz Nabrežine 62 (4000 lir) in Turlvik Pipan iz Mavhinja 43 (4000 lir).
Razna darila za nagrade so prispevali:	Kmetijsko	nadzor*
ništvo (zlato kolajno), pokra* jinska uprava (zlato kolajno in tri srebrne), Pokrajinska turistična ustanova (dve zlati kolajni), Tržaška posojilnica in hranilnica (zlato in srebrno kolajno), Kmetijski konzorcij (škropilnico), Kmetijska zadruga (škropilnico), tovarna Stock (zaboj likerjev), drogerija Giu-ricich iz Nabrežine (servis za britje Gilette), trgovina Fran-ceschin iz Nabrežine (radio a-parat), Rado Špan iz Nabrežine (tri prte), Stanislav Devetak iz Nabrežine (potovalni servis), Coca-Cola (hladilno torbo), papirnica v Stivami (10.000 lir), podjetje Gorlato (10.000 lir), bar Sinigoi iz Nabrežine (zavoj cigaret in steklenico Buton), Delavska zadruga (2 steklenici vermuta), Renato Jazbec iz Na-brežine (žogo za nogomet), trgovinska zbornica (*>v-’-»to) in uprava Primorskega dnevnika (enoletno brezplačno naročnino na Primorski dnevnik) žogo za nogemet so podarili kraškemu moštvu, ki je naato-palo proti nogometni ekipi ladjedelnice iz Tržiča.
■I
V	mali in prijazni hišici v Stari Istrski ulici štev. 16 rasejo in cvetejo lepe vrtnice, nageljni, tulipani in razne cvetlice skozi vse leto in ne potrebujejo zemlje, vode in sonca. Niti ne ovenejo, a ne dišijo po vrtnicah, nageljnih itd. Zdijo se resnične, od blizu pa vidiš, da so iz svile. Izdelujeta jih dva prava mojstra, Marcel Figel, ki se s tem ukvarja že 40 let, in Uo-cio Stefani, ki se je v nekaj letih tako izpopolnil, da tekmuje s svojim učiteljem. Oba sta velika ljubitelja cvetlic in jih gojita pred svojim domom; njuna ljubezen do cvetlic pa prihaja do izraza tudi pri njunem delu. Zato so njuni izdelki tako lepi. Njuno umetno cvetje in kombinacije že poznajo tudi v tujini. Ni redek primer, da se pred malo hišico ustavi luksuzen avto in iz njega stopi dama, ki je izvedela za to «tovarno» cvetlic, ki ne usahnejo. Tako so lepi šopi romali že v Pariz, London, Beograd in celo v Ameriko.
V	izložbah največjih tržaških trgovin uporabljajo aranžerji večinoma njune izdelke. To pride do izraza zlasti za božične in novoletne praznike, pa tudi ob začetku pomladanske in jesenske prodajne sezone. Marsikomu, ki gre mimo izložb, pritegnejo pozornost lepa cvetoča veja man-deljna ali breskve, cvetlična
dekoracija, ali šop. «Umetna cvetličarja» imata tudi svojega trgovskega potnika, ki nabira naročila po vseh večjih italijanskih mestih.
Delo sicer ni naporno, toda zahtevno, mastnih dobičkov pa ni. V mali hišici je kot v ateljeju kakšnega slikarja. Povsod barve in čopiči. Ko imata pred seboj naravni vzorec, si ga dobro ogledata, nato pripravita odgovarjajočo barvo, pobarva-
ta belo svilo, izrežeta liste in napravita barvne odtenke. Ko so listi suhi, jih začneta sestavljati in zvijati, dokler nimata v roki pravo kopijo naravnega vzorca. Proti konou leta imata precej dela a ©• kraški in kombinacijami, pri katerih prideta do izraza fantazija in domiselnost. Upoštevati, ali uganiti morata okus in zahteve kupcev, in tudi modo, ki je zelo muhasta.
Ponosen je na svoje izdelke
«nsfflraBafc
Vrem* včeraj: n-aj-visja temperatura 26.5, najnižja 17.7, ob 19. uri 24.4; zračni mak 1013.1 -talen, vla-'te 69 odst., veter 9 km severoza-h<>Uniik, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 14. Jul Ja
Frane	j
Sonce vzide oh 4.27 in zatone.ob 19.54. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 0.17 i.n zatone ob 12.47
Jutri, PONEDELJEK, 15. julija
Justa
FRED ZAKLJUČKOM SPORA MED VRTNARJI IN OBČINSKO UPRAVO
Razlastitev pri Spodnji Magdaleni ne bo Občinska komisija sprejela ugovore vrtnarjev
Zemljišča pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami bodo črtali iz načrta za zasego zemljišč za zidanje ljudskih stanovanj ■ Toma primerno bodo spremenili tudi splošni regulacijski načrt in to področje iz «B-E» v «F» (poikmetijsko področje)
Na mednarodnem prehodu Pesek-Kozina odprto novo, moderno obmejno poslopje
Otvoritvi so prisostvovali predstavniki jugoslovanskih oblasti in carinske, uprave - Aon* objekt so si ogledali tudi predstavniki italijanskih obmejnih organov
eraj smo zvedeli, da je ko-a občinskega sveta, ki je bita namen imenovana, prouči, prašanje zemljišč za gradnjo kih hiš pri Spodnji Magdale. ni pod Rovtami (Kpbci, Kvarta, tH*ra triperija, Mrčes in ttuben) ih sklenila, da se upoštevajo ugovori prizadetih vrtnarjev ter pri-ombe raznih ustanov in organ:-bij. Tako bodo to področje med t Scarlicchio, Ul. Flavio in Mrožno avtomobilsko cesto, ki zajema 406.887 kv. metrov površine, črtali iz načrta za nova naselja, obenem pa bodo spremeni, lì splošni regulacijski načrt in to področje iz «B-E» v «F» (polkme-iijsko področje). S tem seveda odpade tudi nevarnost razlastit-\% zemljišč, hiš itd., ki je pretila lastnikom in vrtnarjem na tem področju. Vrtnarstvo, ki je prav tu najbolj intenzivno razvito, se bo torej ohranilo in v prihodno-»ti še bolj razvijalo.
Omenjena komisija bo v prihod, njih dneh svoj sklep sporočila občinskemu svetu, ki ga bo pmav gotovo odobril, saj so v komisiji zaatopniki vseh skupin v občinskem svetu.
Vrtnarji so torej dosegli lep uspeh v borbi za svoj obstanek. Iskreno jim čestitamo in jim želimo, da bi s svojim delom dosegli vedno večje uspehe.
Kakor smo že poročali, je prvotni sklep Občinskega sveta, da se tudi področje Spodnje Magdalene pod Rovtami vključi v načrt za gradnjo ljudskih hiš, povzročil veliko zaskrbljenost prizadetih vrtnarjev, ki so predložili svoje ugovore. Pri tem so jih podprle Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov ter ustanove, ki se u-kvarjajo s kmetijstvom. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta poslali županu, generalnemu vladnemu komisarju in trgovinski zbornici obširno pismo z utemeljenimi pripombami. Delegacija prizadetih vrtnarjev je bila na županstvu, na vladnem generalnem Komisariatu in trgovinski zborni, ci. Ko so v občinski upravi videli toliko ugovorov in spoznali, da so ob strani vrtnarjev razne ustanove in vse javno mnenje, so sklenili, da se zadeva ponovno prouči. Komisija občinskega sveta ni mogla mimo utemeljenih ugovorov in dejstev, ki narekujejo dolžnost, da se na omenjenem področju o-hrani vrtnarstvo, ki zalaga naše mesto s svežo zelenjavo in povrtnino. Kakor smo že poudarili, ne gre v tem primeru za morebitne špekulacije. Vrtnarji, ki so vložili v dolgih letih ves svoj -trud in znatna sredstva, želijo nadaljevati s svojim delom, zato so neutemeljeni očitki, da so se uorli načrtu za gradnjo ljudskih hiš iz špekulativnih namenov. Ce ae bo mesto zares tako širilo, bomo še vedno imeli na razpolago j
«nei m a vm n	VAIVI Is 1 r-n n	nn	neon n in’ 1
področje pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami pa bo zares kot zelena oaza v mestnem vrvežu.
Tudi včeraj stavka tržiških delavcev
Delavci iz Tržiča in drugih krajev v njegovem okolišu, ki so jih iz tržiških ladjedelnic za stalno premestili v tržaško ladjedelnico Sv. Marka in v Tovarno strojev ter jim s prvim julijem odvzeli doklado za ločeno gospodinjstvo oziroma dnevnice, so bili ves teden v stav-
kovnem gibanju in so tudi včeraj ves dan stavkali. Prišli niso namreč sploh na delo. Gre za 330 delavcev, ki se že dolgo borijo in ki bodo zgubili z ukinitvijo omenjene doklade okrog 20.000 lir na mesec. K temu je treba dodati še veliko izgubo časa do prihoda na delo in nazaj domov po delu.
Seja repentaborskega občinskega sveta
Včeraj je bila na Repentabru izredna seja tamkajšnjega občinske-
ga sveta.
Na njej so razpravljali o razstavi terana in pršuta, ki bo v soboto in nedeljo v repentaborski občini. Pokrajinska turistična ustanova je že dala nalepiti lepake, da bo razstava na Colu. Občinski svet pa je v smislu prejšnjega sklepa drugačnega mnenja in večina svetovalcev se je izrekla za to, da bi bila razstava v gostilni Olge Križman v Velikem Repnu. Pokrajinska turistična ustanova bo dala dokončni odgovor jutri. Svetovalci so tudi zahtevali, naj bodo na steklenicah terana dvojezični napisi in ne samo italijanski, kot je to v namenu turistične ustanove.
.............................................................
JUTRI SKUPŠČINA NA SEDEŽU NOVE DELAVSKE ZBORNICE CCIL
V četrtek bo 24-urna stavka delavcev gradbene stroke
S stavko bodo podkrepili zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe na podlagi delavskih zahtev
Jugoslovanski in italijanski predstavniki obmejnih organov ob novem obmejnemu poslopju na jugoslovanski strani
Jutri ob 18.30 bo v dvorani «Di Vittorio» v Ul. Pondares 8 skupščina sindikalnih aktivistov gradbene stroke, včlanjenih v Novo delavsko zbornico CGIL. Na skupščini bodo razpravljali o pripravah za 24-urno stavko gradbenih delavcev, ki so jo napovedale vse tri osrednje sindikalne organizacije za četrtek 18. t. m. S stavko hočejo sindikalne organizacije prisiliti Vsedržavno združenje gradbenih podjetjnikov, da se začnejo pogajati s sindikati za sklenitev nove delovne pogodbe na podlagi delavskih zahtev.
Sindikalne organizacije so namreč prve dni ^nija preklicale staro delovno pogodbo, ki zapade 31. decembra ter so se pripravile na borbo, ki jih čaka. FILLEA-CGIL pa je tudi pripravila seznam zahtev, ki bodo služile kot osnova za pogajanja, ko bodo delodajalci pristali nanje. Glavne zahteve so naslednje:
Zagotovljena minimalna mezda. V ta namen naj se ustanovi poseben sklad v celotno breme podjetij, ki ga bo upravljala blagajna gradbincev. Ta sklad naj bi omogočil delavcem, ki bodo izgubili dneve in ure dela neodvisno od lastne volje (zaradi suspenzije, brezposelnosti, bolezni, nezgode itd.), da dobe vsaj 85 odstotkov izgubljene mezde.
Ureditev akordnega dela z razpredelnicami enotnih tarif v pokrajinskem okviru z možnostjo prilagoditve po posameznih podjetjih in gradbiščih. Ustanovitve nagrad za
Skrčenje delovnega urnika na 40 ur na teden z večjim skrajšanjem za delavce, ki delajo v predorih ali v posebnih prostorih s stisnjenim zrakom. Delovni teden naj se skrči tako, da bodo gradbeni delavci ob sobotah popoldne prosti.
Blagajna gradbincev naj bo poleg sedanjih nalog upravljala tudi sklad za minimalno jamčeno mezdo in od-trgavala sindikalne prispevke. Nadalje naj se določi zanjo vsedržavni pravilnik.
Preuredijo in poenostavijo naj se kvalifikacije. Poleg sedanjih kategorij, naj se uvede še ena (peta) izven kategorij specializiranih delavcev. Vanjo naj se vključijo delavci s posebno specializacijo bodisi v gradbeništvu kakor tudi na področju gradbenih strojev. Mezdna razmerja naj bodo naslednja: navadni težak 100, specializirani težak 110, kvalificirani delavec 125, specializirani delavec 140 in visoko specializirani delavec 150. To pomeni, da bi znašala mezda visoko specializiranega delavca polovico (50 odstotkov) več kot plača navadnega težaka.
V osnovno mezdo naj se vključi posebna doklada in doklada za obrabo oblek in osebnih prevoznih sredstev. Odpravijo naj se razlike med mezdami delavcev, ki so starejši od 20 let in delavci med 18. in 20. leti starosti. Mezde naj se zvišajo za 20 odstotkov.
Za vse doklade za posebna dela naj se uvede enotna tarifa. Ker so
primerna zemljišča za gradnje; ' storilnost.
..........................hhiihihihhhiihuimhhhiiihihhhhhiih.inumi.....................im,
IZPRED TRŽtŠKECU P0MIMM SODIŠČA
Škapina mladih obtožencev oproščena obtožbe ropa zaradi pomanjkanja dokazov
S tem se je celotno obtožilno gradivo razblinilo skoraj v nič - Nekaj obsodb zaradi tatvin • Kljub temu pa še vedno ostaja resno vprašanje mladinskega kriminala
Tudi obravnava proti devetim, zaprti zaradi kakih drugih prekr-mladeničem, ki so bili obtoženi škov. V zaporu bodo potemtakem ropov, tatvin in drugih prekr- ostali samo še Giorgini, Godina in škov (na zatožni klopi sta sede-, Fazio in še tile le za razmero-la tudi dva obtoženca, ki šta bi- j ma kratko razdobje, la obtožena le nenravnih dejanj j Sam predsednik porotnega so-ter zato nista, bila v priporu), se dišča dr. Rossi je v določenem trenutku dejal nekemu zagovorniku,
je razblinila v nič.
Porotno sodišče (predsednik Rossi, tožilec Ballerini, zapisnikar Strippoli, obramba Nardi, Morge-ra, Fischer Tamaro, Amedeo, Vinciguerra, Antonini, Borgna, Ugles-sich, Bologna, Girometta) je včeraj po triurnem posvetovanju o-prostilo obtožence obtožbe ropa zaradi pomanjkanja dokazov ter je obsodilo le nekaj obtožencev zaradi raznih tatvin.
Porotniki so spoznali Ranallija, Giorginija, Godino, Fazia, Mtio-ticha za krive tatvine, ki jč vpisana v obtožnici na št. 1 pod črko g, Ranallija tatvine pod št. 1 črki b in c in končno Furlana tatvine pod št. 2 črka b. Vsem obtožencem pa so priznali olajševalno okoliščino, ki jo predvideva člen 62 kazenskega zakona (št. 4), ker so povzročili svojim žrtvam razmeroma nizko škodo.
Zato so obsodili: Furlana Lucia na 6 mesecev zapora ter 25.000 lir globe; kazen je pogojna; Ranallija Luigija, upoštevajoč olajševalno okoliščino mladoletnosti, na 2 leti zapora in 50.000 lir globe; kazen je pogojna; Giorginija Gianfranca na 2 leti in 60 tisoč lir glabe, a pomilostili so mu eno leto zaporne kazni ter celotno globo! Poleg tega so porotniki ukinil kazenski postopek v zvezi z nezakonito nošnjo orožja zaradi anitfestije; Godino Alda na 2 leti lin 60.000 lir globe, pomilostili so t mu eno leto zaporne kazni in celbtno globo; Fazia Giuseppa, upjbitevajoč olajševalno okoliščino miMoletnosti in obtežilno okoliščino, da je bil mladenič že kaznovan, na 2 leti zapora in 60.000 lir globe. Pritiče pa mu pomilostitev enega leta zaporne kazni in celotne globe; Miloticha Simone-ja, upoštevajoč olajševalno okoliščino mladoletnosti, na 1 leto in 4 mesece zapora ter 40.000 lir globe, kazen je pogojna. Vsi tile mladeniči bodo morali skupno poravnati sodnijske stroške.
Omenjene obtožence, kakor tudi Muciaccio, Candelo in Potossi-ja so sodniki oprostili ostalih ob-toB», se pravi ropov, zaradi pomanjkanja dokazov. Proti Sciaceli in Mineju so ukinili postopek zaradi amnestije.
Spričo tega so porotniki ukazali, naj izpustijo iz zapora Furlana, Ranallija, Miloticha, Muciaccio, Potossija in Candelo, če ji'«o
da mu pač porotniki ne morejo pomagati, ker so sami prejeli «brezobličen» dokazni material. Odvetnik Nardi, ki je včeraj zagovarjal Ranallija, je celo menil da se je preiskava prehitro za ključila, kajti, če bi se nadaljevala, bi utegnila priti na površje imena cenjenih in spoštovanih ljudi, družinskih očetov, ki za kulisami navidezne poštenosti in častitljivosti skrivajo svoj nravni propad.
Kljub tej oprostitvi pa je jasno, da problem mladinskega kriminala obstaja še nadalje. Obstaja pa še posebej tista specifična oblika kriminalnosti, ki se odigrava v podzemeljskem svetu spolnih izprijencev. Prav tekom te obravnave je prišlo na dan, da je število homoseksualcev v Trstu izredno visoko: baje okoli 4.000. Jasno je, da bodo morale oblasti, politične sile in družbene organizacije napeti vse svoje da se prepreči hujše raz-
sile
» _ ... T . .
krajanje družabnega tkiva ter da se ozdravi, kar se še da ozdraviti.
Samomor
občinskega uslužbenca
Včeraj okrog enajstih so policijski agenti komisariata na Opčinah potruljirali v okolici vojaškega športnega igrišča. Ob igrišču v bližnjem gozdiču so nenadoma zagledali grozovit prizor. Na nekem boru je viselo truplo moškega, ki je imel približno 60 let. Agenti so takoj obvestili znanstveni oddelek kvesture, katerega uslužbenci so prihiteli na kraj skupaj s sodnim zdravnikom dr. Niccolinijem. Policisti so medtem sneli truplo z bora in ga položili na travo. Dr. Niccolini je po pregledu trupla ugotovil, da je smrt nastopila že pred desetimi dnevi zaradi zadušitve.
Ker je bilo truplo že v razpadajočem stanju, so ga prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer so pri umrlem našli tudi dokumente. Iz raznih papirjev in dokumentov tržaške občine, ki so jih našli v neki usnjeni aktovki, ki je ležala nekaj metrov od bora, na katerem je viselo truplo, so agenti sklepali, da je neznanec 60-letni občinski uslužbenec Gio-
tv, i,f i. !-<*inll r doma
že pred dvema tednoma. V notesu z zapiski je bilo celo njegovo ime «Nino Bis». Njihove domneve so bile potrjene, ko so v mrtvašnici pregledali tudi do-kumente, ki jih je mrtvec imel pn sebi.
Na tračnicah se je spotaknil
Včeraj zjutraj se je ponesrečil na delu 45-letni Guido Zaleteo iz Vidma, Ul. Zamplcco 53, ki je u-služben v Italsider. Nekaj po deseti uri je Zaleteo prenašal železen drog in ko je šel čez tračnice, se je spotaknil in padel. Pri tem se je hudo ranil v levo uho in si prerezal ušesno mečico. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu.
gradbeni delavci glede periodičnih poviškov v posebnem položaju, saj često menjajo delodajalca in imajo le malo možnosti, da te poviške sploh dobe, naj se zviša odpravnina, tako da bo znašala za vsak mesec dela 10 ur mezd«. V primeri lastne odpovedi delu, naj se zniža odpovedni rok za polovico.
Kar se sindikalnih pravic tiče naj se prizna sindikat na kraju dela, naj se priznajo predstavnikom sindikata kratki plačani dopusti za njih delovanje ter naj se prizna pravica do organiziranja, do izterjevanja sindikalnih prispevkov, do dostopa sindikalistov na gradbišča itd. Končno vsebujejo zahteve tudi ureditev pristojnosti pokrajinskih sindikatov za sklepanje pokrajinskih dopolnilnih pogodb.
Finančne straže aretirale šest tihotapcev
V noči med 10. in 11. julijem so finančne straže s sodelovanjem policijskih oblasti, ki so pa. truljirale s policijskimi čolni po Tržaškem zalivu, ustavile mo-ribisiki čoln, ki je prevažal 140 kg tujih cigaret. Financarji so_ aretirali 6 članov posadke ri-bi.ške ladje zaradi tihotapstva ter zaplenili tovor. Finančne oblasti niso hotele povedati imen aretirancev, ker še vodijo preiskavo, da bi izsledili druge osebe, *ki se ukvarjajo s tihotapstvom ali celo vodiijo razne tihotapske skupine.
Ko je vozil težko natovorjen tovornik po Bazoviški cesti, se je šofer nenadoma prestrašil, ker je opazil, da se je pod težo udrla cesta ter da se je tovornik ne varno nagnil čez rob cestišča. To se je zgodilo pri hiši št. 42. Šofer je takoj telefonsko obvestil gasilce, ki so na kraj nevsakdanje nesreče prišli z žerjavom. Z jeklenimi vrvmi ter škripci so privezali tovornik, ker je pretila nevarnost, da se zvrne po pobočju.
Vinjen je vozil motor
43-letni Mirko Cociani iz Ul. dei Vigneti 39 je predvčerajšnjim zvečer obiskal nekaj gostiln in se potem vračal domov na svojem motorju precej vinjen. Okrog ene ure ponoči je vozil po Saliti	Zugnano	in	ko	je do-
spel do hišne št. 3/a, je trčil v taksi TS	32693, ki	ga	je	iz na-
sprotne smeri privozil 60-letni Marcello	Giovanni	iz	Ul.	Piero
della Francesca 7. Zaradi trčenja se je Cociani prevrnil in ranil v brado. Na kraj nesreče so prihiteli	agenti letečega	oddel-
ka policije in bolničarji RK, ki so Cocianija prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili potrebno pomoč.
Na mednarodnem obmejnem pre hodu Pesek - Kozina je bil včeraj dopoldne odprt nov objekt, ki so ga zgradile jugoslovanske oblasti namesto dosedanjega starega bloka na Krvavem potoku. Novo obmejno poslopje je najmoderneje urejeno. Cestišči, ki vodita mimo poslopja, sta pokriti, tako da se potnikom ne bo več treba bati dežja, saj se sedaj vse obmejne formalnosti opravijo na pokritem prostoru. Nedvomno je novo poslopje najmodernejše na vsej jugoslovanski meji, a tudi v Evropi je malo takih, ki bi se lahko primerjala z novim kozin-skim prehodom. Edini nedostatek novega prehoda, ki je sedaj neprimerno bližji italijanskemu, kot je bil prejšpji, je, da nima bifeja. Toda upati je, da bo tudi to vprašanje rešeno v doglednem času.
Slavnostni otvoritvi novega ob-mejnega poslopja so prisostvovali številni predstavniki jugoslovanskih oblasti, med njimi predsednik odbora skupščine SRS za notranje zadeve Vlado Kadunc, sekretar SRS za notranje zadeve Riko Kolenc, načelnik uprave ZS SFJ Karel Forte, predsednik OLO Koper Eržen, sekretar KZK Koper Božič, načelnik v upravi carine SFRJ Dušan Ljuborevič, predsednik občine Sežana Mahnič in obmejni organi poverjeništva in carine.
Slavnost se je začela z dviganjem jugoslovanske državne zastave, potem pa je predsednik sežanske občine odprl zapornico prvemu avtomobilistu, ki je privozil iz Trsta. Sledila je zakuska, potem pa so jugoslovanski predstavniki zapustili blok in se odpeljali proti Kopru.
Ob 12. uri pa je šef poverjeništva za kontrolo mednarodnega potniškega prometa za jugoslovansko-
si ogledajo novo obmejno poslopje. Vabilu sta se poleg drugih predstavnikov odzvala tudi načelnik oddelka italijanske obmejne policije dr. Pattarino ter kap. finančnih straž Bogaro, medtem ko so z jugoslovanske strani bili prisotni obmejni organi iz Sežane In Kopra. Po ogledu poslopja je bila zakuska, med katero so se obmejni organi obeh držav zadržali v prijateljskem razgovoru.
Nedvomno bo obmejni prehod
Kozina z novim poslopjem mnogo prispeval k hitrejšemu razvoju turističnega prometa. Medtem ko je leta 1955 potovalo skozi ta blok 193.341 turistov z 26.088 vozili, jih je lani bilo že 645.343 s 106.096 vozili, v prvih šestih mesecih letos pa so zabeležili 307.682 prehodov turistov in že 72.921 vozil. Pripomniti je treba, da se 75 odst. tega prometa nanaša praktično na poletne mesece, ko so na bloku dolge vrste tujih avtomobilov in avtobusov.
Hillu IH M linilillllll II lllllllllltll IH 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111»
ZAKLJUČEK FESTIVALA O FANTASTIČNEM FILMU
Včeraj ameriški dan Danes razdelitev nagrad
Sinoči so na festivalu predvajali film ZDA «X — človek z rentgenskimi očmi», v režiji Ro-gerja Cormana in pa kratkome-tražno zgodbo «I car us, Mongolfier, Wright», isto tako ZDA, v režiji Julesa Engela, prevzeto iz povesti Rapa Bradburyja,
Sinočnji večer je bil v celoti posvečen ZDA, ki pa so na tem festivalu razočarale, saj ne «Pritlikavci v napadu», ki smo ga videli v četrtek, niti sinočnji film nista vredna, da se predvajata na kakem filmskem festivalu.
Junak sinočnje zgodbe, doktor James Xavier, pripravlja radioaktivni preparat «X», ki naj bi omogočil človeškemu očesu, da vidi skozi materijo; poskusi se na opici posrečijo, toda nihče mu ne
abil svoje italijanske kolege, da I su se odpira pred očmi nov svet,
......»mHIIHIHHHIIIHIIIimillllllimilllllllllllllllllllllllHHIIIIItlllllHHIIIIIII....
SMRTNA NESREČA Nfl OPČINAH
Zidar padel s strehe in bil na mestu mrtev
Vest o smrtni nesreči, ki se je dogodila na Qpcinah, je globoko odjeknila včeraj popoldne v me. stu. 49-letni zidar Ferdinando Bologna iz Salite di Gretta 14 je padel s strehe z višine J5 metrov in treščil na cementni podstavek hiše št. 45 v Narodni ulici na Op-čipah.
Bologna je včeraj popoldne o-krog 17. ure popravljal streho na prej omenjeni stavbi. Tam je bil postavljen tram dolg približno 3 metre v podstrešje. Druga tretji, na trama je bila naslonjena na dimnik, tako da je konec štrlel navzven, kijer je bil pritrjen škripec, s pomočjo katerega so Bolo-gnevi delovni tovariši dvigali vrče ometa; To delo je Bologna o. pravljal že neštetokrat, tudi včeraj je Čakal na malto, ki jo je v vrču, težkem približno 15 kg, dvigal njegov delovni tovariš. Bologna je bil na robu strehe in se je naslonil na tram, ki pa je bil trhel. Naenkrat se je tram preio- | mil in Bologna je izgubil ravno- I
težje. Skušal se je oprijeti, toda bilo je že prepozno in strmogla-i J?, T	Sri padcu si je
zlomu lobanjo in si povzročil notranje poškodbe, tako da je bil na mestu mrtev. Tovariši so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Na kraj pesreče so prišli tudi agenti komisariata na Opčinah in sodni zdravnik dr. Niccolini:	ki	je po ugotovitvi
smrti naročil, da se truplo prepe-ije v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Avtomobilske miši uporabljajo sedaj nov sistem, da kradejo razne stvari iz avtomobilov. 41-letni Silvano Gatti je včeraj ponoči pustil svoj avto Fiat 600 v bližini stanovanja v Ul. R. Manna 8. Neznanec ali neznanci so s silo odprli deflektor na desnih vratih in iz avtomobila odnesli transistor «Zeuth 500» ter fotografski aparat «Rolleiflex».
....................milili.....I.......................................IIIHIIH..»Hill..Illuminili.............................MM.........
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
13. Julija 1963 se je v Trstu rodilo 14 0trak, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 62-ic-t.ni Giuliano Con-
tento, 80-letni Giovanni Silvestri, 67.
2£«“sss-.~ssa «s srarart ? tv.'-
Bere a rie h, 83-letn-a Giovanna Smilo- !	S?-' ~hanJk Carl° Pre®hel
vič vd. Cavo.
OKLICI: uradnik Giorgio Belletti in gospodinja Almira Bembl, geometer Sergio Vigi-ni in kinjigovodikimja Elvia Trampuš, mizar Sergio Borghese In gospodinja Lidia Frausi-n, uradnik Araldo Lippolls Ln gospodinja Ondina Zorn, trgovec Bruno Rocco in učiteljica Loredana Umer, pometač Livio Bani in gospodinja I .-ore dan a Skerk, uradnik Angelo Ferri in učiteljica Maria Concetta Ali, uradnik Alberto Pugliese In natakarica Elda Gašperini, ind. izvedenec Vittorio Soldatich in učiteljica Anna Maria Quarantotto, komercialni doktor Paolo Valenti In študentka A-driana Bellini, zdravnik Angelo Raffaele Currado in učiteljica Aurelia Spessot, pek Ermanno Zida ri in prodajalka Sida Pattai, železničar Leonardo Stocco in gospod nja Ester Giu-ressi, prodajalec Giovanni Bresciani in šivilja Carmela Sega, poštar
Včeraj-danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2; Picclola. Ul. Orianl 2; Alla Salu te Ul. Giulia 1; Serravano Trg Cavana 1; G. Papa, Ul. Felluga 46.
toda V nadaljevanju bolečega poskusa vid pronica že skozi zidovje in skozi svinec. Okrog njega se vrtijo sami okostnjaki, tako da si mora zabraniti oči z debelimi svinčenimi lečami. Po naključju nehote ubije svojega prijatelja in beži pred policijo; v nekem cirkusu ga uporabljajo kot vedeževalca in ga izkoriščajo, toda njegova zaročenka ga reši. On sam podi še naprej poskus na samem sebi in ko spet beži pred policijo izgubi naočnike, tako da lahko še razloči samo spektralne kontraste čuddvilih barvnih odtenkov. Končno obsodbo mu da protestantski pastor v neki cerkvi, kamor je po naključju pribežal: «Vade retro satana!» zakriči nanj, in to zaradi tega, ker človek rie sme prekoračiti božjih tajn. Ker se niti v tem trenutku on ne poniža in brani svoj izum, po katerem se mu bodo odprle zemeljske globine in bo njegov pogled proniknil lahko v sredino same zemlje, zaključek vidimo v blaznem vrtiljaku žgočih barv, kamor so tonile njegove oči,
S‘bak, nejasen zaključek, melodramatična rešitev osrednjega dela filma, ko vidi dr. James nage ljudi (ples) in pa njegov beg v cirkus, ki je spet nekako smešno mazohističen, mogoče sam0 spektakularen iz komercialnih razlago spravijo film med standardno hollywoodsko produkcijo Edina pozitivna nota je v tehnični rešitvi nekaterih barvnih efektov; škoda, da je zanimiva idejna tematika ostala le v kali.
Danes zvečer bodo izven konkurence predvajali zanimivo fran-cosko komedijo na Tobu znanstve• ne fantastike in s tem bodo tudi zaključili ta prvi festival, ki je kljub mnogim organizacijskim težavam nedvomno zabeležil dober uspeh, tako da lahko že sedaj pri-č kujemo za prihodnje leto še več-jc mednarodno zanimanje Mednarodna iirija petih bo danes zvečer dodelila nagrade
Kino /V -
Nazionale 16.00 «Signora di lusso» Ro-sallmJ Russel, Jack HawkinS.
Arcobaleno 14.30 «Cavalca vaquero» Technicolor. Robert Taylor. Ava Gardner.
Fenice 16.00 «Il castello maledetto» Eastmancolor. Tom Postoti, Janet-te Scott. Prepovedano mladimi.
Excelsior 16.00 «Racconti destate». Eastfnancolor. Alberto Sordi, Marcello Mastroianmi,
Grattacielo 16.00 «Il cambio della guardia» Fernamdel, G% Cervi.
Supercinema Mednarodna revija film, ske umetnosti. Ob 15.00 «ti mare» U. Orbimi, F. Prevost.
Alabarda 15.00 «Africa sexy». Technicolor. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 15.00 «li passo del diavolo» Robert Taylor.
Aurora 15.00 «Sentieri selvaggi».
Cristallo 15.30 «Matrimonio di convenienza», «L’uomo che non era nessuno». Krimimaillke,
Capital 15.30 «Anima nera» Nadia Tiiiler. Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.30 «Il sepolto vivo». — Technicolor. Ray Mi-land.
Massim-o 14.30 «Bill il bandito» — Technicolor. Anthony Dexter.
Impero 15.00 «South Pacific».
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astoria 15.00 «La carica dei Kyber» Technicolor. Tyrone Power, Terry Moore.
Astra 15.30 «Marcita o crepa».
Vittorio Veneto 15.15 «Caccia al tenente» Technicolor. Jim H-utton, Paula Preritis.
Abbazia 14.30 «Giullio Cesare contro i pirati» Gordon Mi-tohel. Technicolor.
Marconi 14.30 «Il promontorio delia paura» Gregory Pečk. Prepovedano mladimi.
Ideale 14.30 «Due samurai e cento geishe». Technicolor. Franco Franchi, Oiccio In-grasia.
KINO NA PROSTEM
Skedenj 20.30 «Dalla terrazza». Technicolor. Paul Newma-nn.
Marconi 20.15 «Il promontorio dell» pau-ra» Gregory Pečk. Prepovedano mladimi.
Satellite 20.30 «Venere in visone». Scopecoior, Elizabeth Taylor, La-vrenc-e Harvey.
Mali oglasi
V* ■*. r ,'• >
KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške ip otroke p0 najnlžjlb cenah v Trstu, dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor-zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem Jeziku.
POKRIVANJE PODOV in podi lz
plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje, preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst. žimnice za kopanje od 3900 lir dalje, žimnice iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir delte dobite pri «ITALPLAST», Trst, Trg Ospedale 6, tel, 95-919.
mizarje In vajence sprejme takoj mizarska delavnica RICX3A, Ulica s. Maurizio 13. Tel. 93-787.
TRPOVINA mešanega biaga sprejme dva vajence od 15 do 17 let- Naslov
na upravi lista, Ulica S. Fraiicescp 20. Tel. 37-338.
ISC9Mo DEKLETA Za lahka d-e-la, bivajoče v okolici Opčin. Dobra plača Ponudbe -pisat-i: Casella postate 2001 Fabbrica Cartotecnica, Opčine.
STROJEPISNO DELO sprejmem na dom. Lavrenčič — tel. 733038.
SLOVENSKO PODJETJE išče Za V Milan uradn-ico z znanjem slov., Itali j . in po možnosti tudi srbohrvaščine. Plača Po dogovoru. Nastop službe takoj ali najkasneje l. septembra. Ponudbe poslati na oglasni oddelek «Primorskega dnevnika» v Ulico S. Francesco 20, pod šifro «Ta-koj».
Prireditve na Koprskem
DANES 14. t. m. ob 21. uri na Titovem trgu v Kopru S. Prokofjev:
«KAMNITI CVET» (baletni ansambel SNG — Ljubljana)
URARNA - ZLATARNA
LAURENTI
l'rst. Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240
Bogata 17hira ur in zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE
Poseben popust !
i-n uradnica Gemma Bavčar, delavec Giulio Varim in delavka Melitta Ravalico, uradnik Mario Pizzioli in prodajalka Santina Di Maria, pom. kapitan G-iovan-n-i Pipam in uradnica An-na-maria Verni, tiskar Mauro Ber ton in tiskarka Maria Pia Cristallo, uradnik Riccardo Zerial in u-radnicia Luciana Chiostergi, delavec Alcide Sofia ln gospodinja Maria Arsa, mehanik V-a-lerio Verzier ln gospodinja Maddalena Magnan, mehanik Guido Gi ra-ldi in natakarica Dima Franzon-i, uradnik Adalberto Stasi i-n uradnica Gi-a-nna Busalto, zlatar Alfredo Skerlaval In gospodinja Anna Sardo, šofer Umberto Vaici ln gospodinja Bruna Jez, bri-ver Rocco Romanelli In frizerka Carmela Valente, delavec Mario Vatto-van-i in gospodinja Giuseppa Tonin, pomorščak Lucio Zorzin in prodajalka Giuliana Marsche, prodajalec Giovanni Seri! in natakarica El-ia-na Del Piero, mehanik Nicola Tauraso in gospodinja Maria Žabar, sprevodnik Umberto Lavagnlni in fizlo'era-pistka Severina Mogavero, uradni-k Giorgio Perco l,n uradnica Marisa Sussa. kovač Ermanno Virnerl tn šivilja Mirella Perozzl. težak Guido Zanier In delavka Maria Rlr-rardl, stražar iav-ne varnosti Ro'arlo C-allucclo in gospodinja Emilia Medos, fotograf Dario Cossovel in knjl-govezka Tereslna Fri lo, zidar Sergio Ceppi in de’avka Fra-nra Glraldi. zdrav Ik Teodoro Lovrenčič 'n uradnica Gradella Prlbet-tl. Luigi M-a-nei-erl in Rina Longh-l-n, Michele Cerra tn Marta Angela For-
seo, odvetnik Angelo Piero Pasino in univ. študentka Nicoletta Miicoli, nata-k-ar Giorgio Braicovich in gospodinja Pierina Kravanja, delavec Silvano Gnezda in upokojenka Emilia Volta-n, univ. študent Gaetano Brescia in uradnica Paola Borzon-i, delavec Carlo Del Gallo In gospodinja Angela Leschlutta, mehanik Franco Ci-uik i-n prodajalka Lidia Larrhcr mehanik Paolo Rizzi in gospodinja Frane-esca Zernone. men-an-k Benho Dussion in tkalka Ron-a Biloslavo, častnik A.urelio Tagliabile im gospodinja M-arta De Libero, uradnik Fiorio Skerk In uradnica Maria Cristiani, ura-dn-;,k Franco Petellm In prodajalka Nerlna Za-lateo, industrijski izvedenec Paolo Cecrhl In u-radn-ica Eletta Marcuzzi. varilec Vinicio Ugri-n in delavka Maria Bruna Odlm-al, sprevodnik Romano Franza in delavka Luciana Vittori, barisi Silvio Ro-dePa in gospodinja Lidia D’Isan-to. študent Bruno Mosch-iatl in esteti »tka Flavia Grill, mehanik Oliviero Purgar in fka-lka Gilda Zua-n-elli, delavec Stello Pulin in delavka Caterina Loprei-ato, karabinjer Michele Legrottaglie i-n gospodinja Maria Grazia Romani, Sebast.ia-no Fruianu In Caterina Scarno tramvajski uslužbenec Giovanni Lascioli In prodajalka M-arta Teresa Miot, u-radn-kk Ludovico Roseo in uradnica Rossana Serdo, podčastnik finance Donato Carmen In učiteljica Mirella Rea. uradnik Marino Zacchigna i-n uradnica Grazia Corva, trgovec Riccardo Calzi tn uradnica Silva Trevisani. Panilo Castellarin In Maria Resweber.
LEKARNE ODPRTE DANES
Biasole-tto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bem-inl 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; Mililo, Ul, Buonarroti 11; Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan); dr. Mani, Barkovlje in Nicoli, Skedenj.
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MIILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA 36	11
80
71
4
81
64
47
59
11
31
29
84
48
24
54
6
89
71
24
44
ENALOTTO
X 2 2 122 XXI XIX Kvote:	edina dvanajstlca dobi
25.956.000 lir; enajstice 389.300 lir; desetice 64 890 lir.
V
R
E
v
C
E
vsakovrstne in platno iz jute dobite pri tvrdki:
Ugo Margon
TRST
Ul. Fonderia 10 Telefon 90-720
Slovensko planinsko društvo priredi 21. julija izlet v Planico z vzponom ha Srednjo Pončo, v Kranjsko goro, na Vitranc in Ci-pernik. Vpisovanje v Ulici Geppa št. 9/II. v uradnih urah.
Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. Julija 1963 izlet v Gozd Martuljek in v Vintgar. Vpisovanje v prostorih prosvetnega društva, Via di Servola št. 124/1. vsak dan od 20,30 do 21.30 razen ob sobotah in nedeljah
Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi za člane in prijatelje društva dne 4. avgusta t.l enodnevni izlet v Velenje In okolico
Vpisovanje v prostorih društva na stadionu «Prv. maj» dnevno, razen sobote, od 20.30 do 22. ure ter v ne-deljj od 10 do 12. ure.
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist
za ustne in zobne bolezni asistent
na zobodravniški univerzitetni kliniki
v P A U OV I Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul, Carducci Ul. Milano Telefon 68-349
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ti-Kt-lll. «v. Frinii lAka tčO Tbloloii «1.792
N O V O :
Rolph Oppenhejm:
Tujec v Indiji	L 1170
J. Vidmar:
Srečanje z zgodovino L 1130
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega očeta in moža
Antona Boleta
se iskreno zahvaljujemo. <
Žalujoči: žena, sinovi in nečaki Trst, 14.VII.1963.
Narodna In študijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 15. julija do 16. avgusta.
Slovenska kulturno • gospodarska zveza ln Slovenska prosvetna zveza obveščata, da imata v juliju in avgustu uradne ure od 8. do 14.
ZAHVALA
Globoko ganjeni se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ko nas je kruta usoda za vedno ločila od naše ljubljene
ARIANE FORAUS
Posebna zahvala darovalcem cvetja, g. župniku Miklavcu ter vsem, ki so našo nepozabno Ariano spremili do prerane-
Družine FORAUS, KR12MANCIC in COK Lonier - Dolina, 14.VII.1963.

>o
obveščamo, da smo priložili današ-
nji številki položnice. Na ta način
najlaže poravnate zaostalo naroč- Oprava
nino, nam pa prihranite veliko dela. PRIMORSKEGA _________________________ DNEVNIKA
V BORGO S. SERGIO je naprodaj zaradi odhoda trgovina skupno z licenco za tehnične predmete, električne in gospodinjske aparate, sanitarije itd. Naslov na upravi lista Ulica S. Francesco 20 — Tel. 37-338.
AUTOFORNITURE
CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Fiat menjalniki, amortizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto
FRANČEŠKIN MIRO -
GLAVNI TRG (enter)
trgovina z električnimi predmeti
ili HLADILNIKI ELEKTRIČNI
- IN PLINSKI ŠTEDILNIKI PRALNI STROJI ::! RADIO in TELEVIZORJI
LESTENCI
H! ELEKTRIČNI MATERIAL ZA INSTALACIJE
!!! PROIZVODI
PRIZNANIH ZNAMK
PLAČILNE OLAJŠAVE
mite na Vncù
mi
predvaja danes M. t. m. ob 16. in 20. uri na prostem Columbia Panavision barvni film:
Igrajo:
CHARLTON HESTON YVETTE MIMIEUX GEORGE CHAKIRIS FRANCE NUYEN JAMES DARREN
V ponedeljek, 15. t. m. ob 18. in 20. url na prostem ponovitev filma:	« I L DOMINATORE»
KINO PROSEK-K O N TO VEL
predvaja danes 14. t. m. ob 16. uri barvni film:
DAGLI APENNINI ALLE ANDE
(Od Apeninov do Andov)
Ganljiva zgodba, posneta po pripovedovanju EDMONDA DE AMICISA z igralko ELEONORO ROSSI DRAGO in FAUSTOM TOZZIJEM
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 16. uri Columbia film:
AFFITTA
CAMERE
Vesela in dramatična komedija
Igrajo: KIM NOVAK, JAK LEMMON in FRED ASTAIRE
PCLETNI KINO «SATEllITE»—,
BORGO S. SERGIO — ob začetku avtobusa it. 21
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 20.30 Cinemascope barvni Metro film:
VENERE IN VISONE
Igrajo: ELIZABETH TAYLOR, LAURENCE HARVEY in EDDIE FISHER
PREDEN GRESTE NA DOPUST SE NAROČITE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Telefonirajte na št. 37-338
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400,—
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne Sole pri Sv. Ivanu, Ul-tca Caravaggio 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred enotne srednje Sole za dijake, ki so v poletnem roku zaključili 5. razred osnovne Sole pričelo 1. julija 1963 In se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake, ki 1-majo popravne izpite se vpisovanje za isto enotno srednjo Solo zaključi 25. septembra 1963.
Ravnateljstvo državne srednje Sole, Ul. Frausin 12. Trst (Sv. Jakob) sporoča, da Je čas za vpisovanje v 1. ra/re n do 25 julija. Tajništvo Je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. strokovne industrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. julija 1963 v tajništvu.
Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole, predložijo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami; rojstni list, potrdilo o cepljenju in precepljenju, spričevalo 5. razreda osnovne šo. !e. Vzorec za prošnjo dobijo v tajništvu šole.
Ravnateljstvo Industrijske strokovne -Soie v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole od 1. do 25. Julija 1963 vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Ulica Montonino 8-III.j sporoča, da se vrši redno vpisovanje za I. razred enotne srednje šole in za ostale razrede do 2S, julija t.l.; za učence, ki Imajo popravne Izpite, pa zapade rok dne 25. septembra t.l. Učenke ln u-čencl, ki se vpišejo v 1. razred e-notne srednje šole, morilo predložiti predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole, kakor tudi rojstni list in potrdilo o precepljenju.
Ravnateljstvo strokovne šole v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za I. razred nižje srednje šole v Dolini vsak dan od 9. do 12. ure na tajništvu šole do vključno 25. Julija.
Revno tako se vrši vpisovanje za IL in III. razred strok. šole.
USPEHI VAZNE ZDRAVSTVENE USTANOVE
Obračun prvih šest mesecev Zelenega križa v Gorici
S sedmimi rešilnimi Vozovi so nudili pomot 2.883 osebam ter prevozili 41.891 km
V prvi polovici tega leta (ja- ( vozov so izvršili za ostale zdrav-nuar — komec junija) je goriški stvene potrebe, ki niso zgoraj o-Zeleni križ opravil nadvse pomembno vlogo v zdravstveni službi. V tem času je prepeljal 2883
oseb v bolnico, na dom in v druga zdravilišča ter prevozil s svojimi rešilnimi vozovi 41.891 kilo-mttrov.
Uslužbenci Zelenega križa so nudili brezplačno pomoč poškodovanim meščanom v Gorici, kakor tudi prebivalcem ostalih krajev pokrajine v 522 primerih in pri tem prevozili 4003 km Člani Zelenega križa v mestu in v pokrajini so bili deležni 679 prevozov v dolžini 7336 km. Prvo pomoč je osebje te ustanove nudilo v svoji ambulanti 3179 pacientom.
V nadaljnjem bomo navedli točen opis vseh prevozov kakor tu-dj vzroke. Zaradi nenadne slabosti so opravili 147 previzov, žara-di hudih prometnih nesreč 97, zaradi lažjih prometnih nesreč pa 94 prevozov, zaradi poškodb, ki so si jih prizadejali na delu 'v podjetju, na cesti ali doma so odpeljali v bolnico ali pa tudi samo na Zeleni križ 182 oseb. Prevoze so nudili 74 umobolnim osebam ter dvema, ki sta se zadušila. Za zdravniško ali nujno kirurško pomoč so opravili 2130 prevozov, za porodniške namene pa 105. 52 pre.
menjene. Jeklena pljuča, ki si jih je ustanova nabavila pred nekaj leti, so v prvi polovici tega leta rabili kar 9670-krat. Potovalne knjižnice Zelenega križa se je po-služilo 877 čitateljev, ki so si izposodili 2672 knjig.
Vozni park je sestavljen iz šestih rešilnih voz, od katerih je eden stalno na razpolago civilni bolnišnici v Krminu, Ustanovo z uspehom vodi prefekturni komisar cav. Alfredo Fantuzzi, direk-torsce posle pa opravlja Giuseppe Volpi. Sanitarni ravnatelj in predsednik odbora je dr. Antonio Galliani. Korpus prostovoljnih bolničarjev je sestavljen iz 56 o-seb, katerim poveljuje Gabrio del Torre, pomagata pa mu namestnika komandanta Magnarin Valeria-no in Guido Santi.
Ze popraj smo omenili, da so se tehnične naprave goriškega Zelenega križa izpopolnile z nabavo tako imenovanih jeklenih pljuč, ki so premične in jih lahko po potrebi odpeljejo na kateri koli kraj nesreče. Uporabljajo jih predvsem za utopljence, osebe, ki jih je ožgala elektrika, za primere zadušitve in za otroško paralizo. V prvi polovici tega leta se je vozni park povečal z novim
rešilpim avtomobilom Fiat 1500, izdelek karoserijske delavnice Fis-sore, ki je opremljen z najmodernejšimi tehničnimi napiavami za pomoč bolnikom.
V ustanovi je vpisanih 3417 dru-žin, 25 šol in 23 podjetij, ki so si na takšen način ustvarile neke vrste pogodbeno stanje za prvo pomoč ponesrečenim šolarjem ali delavcem.

25. julija zaključek vpisovanja v I. gimnazijo
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici v Ul. Randaccio sporoča, da traja vpisovanje do 2t. julija. Pojasnila daje tajništvo šo. le'.
Dva izleta SPD iz Gorice v Karnijo in Ljubljano
Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v nedeljo 28. julija avtobusni družinski izlet po Karniji ipreko Tolmezza, Forni a Voltri, Lorenzaga in Passo della Mauria. Odhod izpred kavarne Bratuš v Gorici ob 5.30, iz Pod-gore ob 5.45. Vožnja za člane 1100, za nečlane 1200 lir. Vpisovanje se vrši pri društvenem odborniku Arturu Košuti v agenciji «Elio», Ul. Mameli št. 8 do vključno 30. julija.
Drugi enodnevni avtobusni izlet s skupnim potnim listom priredi SPD v nedeljo 25. avgusta po Jugoslaviji, in sicer v Predjamski grad pri Postojni, v Ljub. ljano in iški Vintgar pod Krimom. Odhod izpred kavarne Bratuš ob 5.30, iz Podgore ob 5.45. Vožnja za 6lanè 1800, za nečlane 1900 lir. Vpisovanje se vrši pri društvenem odborniku Arturu Košuti v agenciji «Elio», Ul. Ma-meli 8, do vključno 31. julija. Pri vpisu morajo zainteresirani prinesti s seboj osebno izkaznico.
GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA
Delavti iz ladjedelnice v Tržiču včeraj demonstrirali v Gorici
Potekel je 18. dan bele stavke tekstilnih delavcev v Podgori - 16. in 17. julija stavka šoferjev avto. kusnih prog . 18. julija stavka gradbenih delavcev
Včeraj je potekel osemnajsti dan bele stavke v Podgori, kjer je ravnateljstvo zapustilo obrat. V Ronkah se stavka nadaljuje poldrugo uro za vsako izmeno. Včeraj dopoldne so delavci CRDA iz Tržiča, ki stavkajo zaradi odvzema dnevnice za delo v Trstu, prišli demonstrirat v Gorico. Najprej go se ustavili pred podgorsko tekstilno tovarno in skupno s stavkajočimi delavkami sestavili povorko, ki je šla po mestnih ulicah na Travnik. Delegacijo delavcev CRDA je sprejel viceprefekt dr. Loricchio in jim sporočil, da prefektura spremlja spor in bo posredovala na pristojnem mestu, da se zaključi brez škode za delavce. Sprejeli so tudi delegacijo tekstilnih delavk. Povorka je nato odšla pred pokrajinsko palačo, kjer jo je sprejel predsednik dr. Chientaroli, V torek odide v Rim, kjer bo podprl stvar ladjedelni-ških delavcev. Dr. Chientaroli je sprejel tudi delegacijo tekstilnih delavk.
Skoraj po vseh središčih gori-ške pokrajine zbirajo darove v denarju in blagu, da bi pomagali
najbolj prizadetim delavkam v Podgori. Občinske podporne ustanove sprejemajo številne prošnje za pomoč v živežu. Jutri ob 7.30 bo pred tekstilno tovarno v Podgori ponovno zborovanje. Sindikalne organizacije pa so se sestale v zvezi s pogajanji, ki bodo v torek 16. julija ob 18. uri na ministrstvu za delo v Rimu, da določijo stališče, ki ga bodo na njih zagovarjale.
Včeraj je organizacija gradbenikov ANCE predlagala odložitev pogajanj za predčasno obnovo vsedržavne delovne pogodbe. CGIL, CISL in UIL so proglasile za četrtek 18. julija vsedržavno 24-urno stavko gradbenih delavcev. FILLEA-CGIL vabi gradbene delavce, da se udeležijo skupščine stavkajočih, ki bo ta dan ob 9.30 v Ljudskem domu v Gradiški.
16, in 17. julija bo 48-urna stavka, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije, ker so se razbila vsedržavna pogajanja za obnovo delovne pogodbe delavcev na avtobusnih progah. Na Gariškrm bodo stavkali šoferji podjetij Ribi, Gradese in Bonežzi.
NEDEUA, 14. JULIJA 1963 II. program
o.w.	M- 7.45: Jutranja glasba; 9.00: Odda-
ste; 9.00: Kmetijska oddaja; 10.00:	Ja za ženske; 10.00: Glasbeni leteči
Maša nato Orkester Johnny Dou- krožnik; 10.35: Glasba za praznični
dan; 11.35: Pevci; 12.10: Plošče tedna; 13.40: Glasbena revija; 14.00:
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali bo-
Glas; 11.15: Oddaja za najmlajše;
12.00:	Slovenska nabožna pesem;	______ ____
12.30: Glasba po željah; 13.30: Glas- Orkestri tedna; 14.30: Teden aktiial-
ba po željah: 14,45: Na klavir igra Charlie Kunz; 15.00: Ansambli Con-vers, Flecsus in Azzola; 15.20: Portret v miniaturi; 15.40: Jam sessioni 16.00: Dela velikih mojstrov; 17.00: Popoldanski ples; 18.00: Kino klub; 18.30: Godalni orkestri; 19.00: Pojeta Curtls ln Modugno; 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30: Dunajske melodije; 20.00: Sport; 20,30; Znani motivi; 21.00:	Folklora; 21.30:
Skladbe za godala; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: PleSite z nami; 23.00: Politonska glasba.
oostl; 15.15: Program za avtomobiliste; 16.00: Tour de France; 17.00: Glasba in šport; 18.35: Vaši izbranci; 19.50: Tour de France; 20.35: Sama glasba; 21.00; Športna nedelja; 21.35: Evropa poje.
III. program
17.05:	Skladbe Franka Martina;
immm
nes popoldne; 19.05: Glasbene razglednice 20,00: «Pod lipco zeleno..,»; 20.40:	Orkester Rafaele; 20,50:
Športna poročila; 21.00: Galerija opernih likov; 22.15: Skupni program JRT — studio Zagreb; 23.05: Zaplešimo.
Ital. televizija
10.15:	Kmetijska oddaja; 16.00:
Tour de France 18.00: Program za najmlajše; 19.00: TV priredba: «Seznam povabljencev ;	19.30:	Televi-
zijska farsa «Rešite mojega sina»; 20,15: Spori; 20.30: Dnevnik; 21.05: Gogoi: «Mrtve duše» r- H. nad.; 22.30: Biagijeva anketa «Na vzhodu
18.00: N.F, Simpson: «Un tintinniti nekaj novega»; 23.10: Športna ne-risuonante»; 19.00: Angleška glas- delja In dnevnik.
9.30:	Kmetijska
Plošče.
oddaja; 12.00:
ba srednjega veka; 19.15: Češkoslovaško slovstvo; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Mozartove skladbe; 21.20: P. Metastasi — F. Di Mayo: «Ipermestra».
Koper
Slovenija
5.00: Dobro Jutro!; 6.30: Napotki za turiste; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.50: Papandopulo: Prvi stavek, Moderato, Iz Sonate za violo ln klavir; 9.05: Naši poslušalci čestitajo; 10.00: Se pomnite, tovariš...:
5.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8,40: Domače viže; 9.00: Naša reportaža;
9.15: Zabavni zvoki; 9.45:	Zbor
«Franc Zgonik» iz Branika; ,10.00:
Prenos RL; 10.30:	Operne arie;
11.00: Velika planinska pot; 11.15:	I
Poje R. Anthony; 11.30: Glasbeni	I Hitra	■i«>»rnvil»
program; 12.10 in 12.50: Glasba po	■	"	(»«pravila
željah: 12.37: Zunanjepolitični pregled; 13.40: Glasba po željah; 15.15:
Domače pesmi In melodije; 16.00:
Prenos RL; 19.00: Orkester Impal-lomeni; 19.30: Prenos RL; 22.15 in 22.45: Plesna glasba; 22.37: Športna nedelja; 23.00: Prenos, RL.
n
in prudaja TV aparatov pralnih strojev elektrogospodin jakih predmetov
icucija, 6J.uu; riciiua, rvti.	■
Nacionalni program I sladic TRE VIS AN
n-	„„ ,1,1 mer il h R Iti I ^	g Nlcolò 21,	24.018
oddaja; 9.00: Nabožna glasba; n.00: I PoPrav^a- Vie Delle Milizie 3,
Za sam orkester; 11,25: Roditeljski I	telefon štev 76-276
krožek: 14 00: Pianist Dino Anco- •
6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Ital. pesmi In plesi; 8.30: Kmetijska oddaja; 9.00: Nabožna glasba; 11.00: Za sam orkester; 11,25: Roditeljski krožek; 14.00: Pianist Dino Ancona; 14.30 in 15.15: Glasba pod vedrim nebom; 16.30: Verdijeva opera «Trubadur»; 18.30: Plesna glasba; 19.15: Športni dnevnik; 20.25: Th. Wilda: «Il ponte di San Luis Rey»; — I. nad.; 21.00: Radijska križanka; 22.00:	Luči in sence;
22.15: Komorna glasba.
16-276 I
■■OT»
10.30:	Pisan glasbeni dopoldan:
11.30:	Nedeljska reportaža; 11.50:
Melodije za dober tek; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13,15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Koncert; 14.15: Operni koncert; 15.15: Zabavna glasba; 15.30—19.00: Da-
ORUGl KANAL
18.00: Dreiser: «Ameriška tragedija» — II. nad.; 19.20: Rotocalchi in poltrona; 21,05: Dnevnik; 21.15: Rossinijeva opera: «La pietra del paragone».
PONEDELJEK 15. JULIJA
18.30:	Program za najmlajše;
20.00: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05 Italijansko Izseljevanje v ZDA; 22.05: TV priredba: «Racconti di O’Henry»; 22.35: Koncert komorne glasbe; 23.10: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Seca, Al-vares — Buridan: «Il boia di Siviglia»; 22.35: Japonska pisava; 22.55: Športne vesti.
Jug. tolovizija
10.00:	Kmetijska oddaja; 14.30:
Mednarodno tekmovanje v kajak-slalomu — prenos iz Tacna pri Ljubljani; 16.00:	Kolesarsko tek-
movanje «Tour de France» — finale; 19.30: «V kanjonu Neretve» — reportaža studia Sarajevo; 20.00; TV dnevnik; 20.45:	«Vreži njeno
Ime s ponosom» — angleški celovečerni film; 22.15: Poročila.
PONEDELJEK 15. JULIJA
19.30: Naši sončni dnevi — na o-Osku v ljub. živalskem vrtu; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Tedenski šport ni pregled; 20.45: Luigi Pirandel lo «Zara» — komična enodejanka : 21.45: Poro«!«.
Vpisovanje v slovensko srednjo šolo v Dl. Croce
Ravnateljstvo Državne strokovne šole s slovenskim učnim jezikom s sedečem v Gorici, Ul. Croce 3 sporoča, da se vrši vpisovanje v I. razred nove srednje šole in v II. ter III. razred strokovne šole vsak dan od 9. do 12. ure.
Za dijake, ki so izdelali v poletnem roku, se bo vpisovanje zaključilo 25. t. m., za one, ki 'imajo popravne izpite, pa 20. septembra.
Iskra zažgala silos za žaganje v Marianu
Žaga v lesnem industrijskem podjetju Montiglio v Marianu je včeraj povzročila iskro. Sesalec jo je skupno z žaganjem povlekel v silos, kjer je nastal požar. Uničil je žaganje s silosom vred. Škodo cenijo na okoli pol milijona lir. Nesreča se je zgodila oi 6.30, gasilci pa so požar pogasil) nekaj pred 10. uro.
ŠEJUTRI NA VPOGLED NA PROTOKOLNEM URADU
Dodatni seznam plačevalcev družinskega davka v Gorici
Objavljamo imena meščanov, katerih obdavčljiva osnova presega milijon flr - 20 milijonov znaša dohodek družinskega davka
Na goriškem občinskem proto. Norberto, zoboziravnik 1.400 000; kolnem uradu so še jutri na vpo-, Gregorig Giovanni, trgove- 1.00 0*30; g ed davkoplačevalcem in občin- j Grusovin Edoardo, avtoprevozmi-stvu dopolnilni seznami prve se- j tvo 1.500.000; Kodermac Luigi, tr* rije občinskih davkov za leto 1963. : govec 1/00 000; Kuehnel Carmen, Davek je plačljiv v treh obrokih, ■ por. D'Atri, bar 1 200 000. od katerih zapade prvi 10. avgu- I Luzzato Guerrini Luigi, odvet-sta. Med temi seznami so štirje, nik 1.700 0 0; Manz/ni Giovanni,
Motociklist v avtomobil na ovinku v Grojni
Včeraj ob 13. uri se je na ovinku v Grojni, kjer se odcepi cesta v Steverjan, zaletel v avtomobil motociklist, 21-letni Claudio Sar-tori iz Medee. Pri trčenju se je globoko ranil v leva meča in se potolkel po raznih delih telesa. Najprej so ga odpeljali v sanatorij sv. Justa, od tod pa z avtomobilom v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
ki zadevajo družinski davek. V njih je vpisanih 3499 meščanov, ki so se sporazumeli s pristojnim uradom za obdavčljivi zaslužek. Vsi ti davkoplačevalci zaslužijo v enem letu eno milijardo 327 milijonov lir, piačali pa bodo 20.120.000 lir davka, lz tega seznama smo vzeli imena davkoplačevalcev, katerih obdavčljiva osnova presega milijon lir,
Attems Douglas, posestnik milijon 300.000; Azzano Gaetano, trgovec 1.600.000; Baresi odv. Silvano I.COO.OjO; Beltrami Giuseppe, trgovski agent 1.20.000; Bigarini A-nita, vd. Temil 1.200.000:	Bigot
Giovanni, trgovec 6 000.000; Bi-siach Mario, slaščičar 1.500.000; B-'ssaldi Enrico, uradnik 3.2OO.OO0; E'essi odv. Tullio 1.000.000; Bombì Virgilio, trgovec 1.100.G00; Cipolla Ada, vd. Marini 1.100.000; Cocea-ni Bruno, mehanik 1.000.000; Co-ciancig Antonio, trgovec 1.800 000; Collenzini Antonio, industrijec 1.200.000; Collini Isidoro, trgovec 1.400.000; Cossar Italo, zobozdravnik 1.300.000; Cumar Clementina, hotelirka 1.400.000; De Colle Antonio, trgovec 1.900.000; Delpin Giovanni, trgovec 1.000.000: Donati Umberto, optik 3.000.000; Fon-tanin Virgilio, zdravnik 1.800.000; Fornasin Mario, zdravnik 2.500.000; Franco Igor, zdravnik 2.100000; Francovig Maria, vd. Leghissa, mesnica 1.000.000; Frsnzotti Giuliano, inženir 1.800.000; Gaier Virgilio, industrijec 1.800.000; Gaier Vittorio, industrijec 2.000.000; Gan-dolfi Benito, trgovec 5.500.000; Gandolfi Pio, uradnik 1.200.000; Genovese Rodolfo, zdravnik 2 milijona 200.000; Geromet Antonio, drogerija 1.700.000; Graziato Gel-serino, inženir 2.300.000; Grazina
Vceraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 7. do 13. Julija se je v gori-ški občini rodilo 29 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 4 in oklicev 22.
ROJSTVA: Giorgio Cechet, Antonella Čerin, Alessandra Mtceu, Laura Peressini, Cinzia Pegorer, Alessandra Bulfoni, Cinzia Iadarola, Fabio Bernes, Clauda! Zamparo, Valentina Tosetto, Massimo Toselll, Patrizia Lurgo, Igor Gomiscek, Marco Casavola, Stefano Fattor, Paola Trevisan, Simon Cevdek, Claudia Dizorz, Rosanna Zel, Alberto Bortolotti, Paolo Toros, Andrea Bazzocchi, Rosanna Strelll, Fabio Princi, Cinzia Zottola, Elisabetta Lupi, Edoardo Bordin, Nicoletta Spagnut, Marino Musina.
SMRTI: gospodinja 81-letna Luigia Blasutti, vd. Malfatti, mehanik 54-letni Egidio Glessi, trgovec 74-letni Giovanni Vuga, upokojenec 83-letni Eugenio Zorzon, šolska nadzornica 51-letna Bruna Gorlan, por. De Rocco, duhovnik 69-letni Francesco Trampu.
POROKE:	karabinjer Carmelo
Benedetto in slaščičarka Irene Gentile, mehanik Giovanni Negro m vrtnarica Vittoria Cuccurullo, šofer Gianfranco Revello in gospodinja Pasqualina Gressini, uradnik Raffaelle Rocco in uradnica Orso-la Ballaben.
OKLICI: uradnik Giorgio Nicolet-
ti in frizerka Olimpia Obit, gradbenik Ivaldi Tomasln ln trgovska pomočnica Edda Perco, zdravnik kirurg dr. Amedeo Zerbinatl in u-čiteljica Maria Damiani, uradnik Alberto Berchicci in uradnica Romana Simonelll, mizar Andriano Boschin in tekstilka Lidia Andrian, zimar Pietro Paoluzzi in gospodinja Giovanna Coretti, mesar Gilberto Fabbronl in prodajalka Nives Paulin, industrijski izvedenec Giorgio Falcone in knjigovodkinja Laura Mezzanobile, zapriseženi stražnik Falenga in tekstilka Bernarda Kenda, mehanik Antonio Montagner ln uradnica Franca Medeot, delavec Aldo Cominotto in gospodinja Maria Comelli, tubist Livio Bregant in tekstilka Bruna Biasiol, trgovec Gaetano Azzano in tekstilka Graziella Nardin, sobopleskar Arnaldo Supperi in gospodinja Elena Deve-tag, mehanik Michele Candeloro in tekstilka Liliana Tonut, tekstilec Claudio Bulfoni ln uradnica Marta Vidmar, uradnik Marco Del Neri in uradnica Eugenia Scaramelli, mehanik Ivano Perin in gospodinja Norma Maddalena, mehanik Nicola Tauraso in gospodinja Maria Žabar, uradnik Antonio Komvli in tekstilka Emma Morandin, oficir ital. vojske Aldo Dl Blase in učiteljica Maria Campellone, strugar Karel Primožič in Rasarla D’Ales sandro.
PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» priredi na «DVORU» še danes in jutri, 14. in 15. julija
PLES V ŠTEVERJANU
Igral bo izvrsten orkester s popevkarji. Ples bo vsak večer od 20. ure dalje. Na razpolago bodo priznana briška vina, nealkoholne pijače ln prigrizek.
DANES 14. julija ob 17. uri bo v prijetni senci zabavišča
KONCERT PEVSKIH ZBOROV s Tržaškega ln Goriškega
Nastopili bodo zbori Prosek-Kontovel, Dol-Poljane, Vrh In Steverjan ter instrumentalni trlo s pevko iz Steverjana
Vseskozi bo odprta razstava KMETIJSKIH STROJEV
ČEVAPČIČI
PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ZUPANČIČ» priredi
I PL ES
Ìj!.:iu:i:!iU:::::iiiiiUin!::ii;i::<:-!
na nogometnem Igrišču SS Juventini v oiundrežu
Sobota, 20. julija ob 20. do 1. po polnoči Nedelja, 21. julija od 20. do 1. po polnoči Ponedeljek, 22. Julija od 20. do 24. ure
V nedelje, 21. julija se bo točno ob 18. url začel
FESTIVAL SLOVENSKIH POPEVK
Bifé bo založen z raznovrstnimi ribami, vinom, pivom in brezalkoholnimi pijačami
GEZ EN TEDEN NA SVIDENJE V STANDRE2U PRI GORICI !
zdravnik 1 300.000; Mermoij» T»» n!a, zdravnica 1/00 00'; Miseri A-driano, trgovec 1.600 000; Miseri Mario, trgovec 1.600 000; Olivi Norberto 1.050.000:	Pressin Redento,
pekarna 1.300.000' P erazzi Vladimiro, trgovec 1.300.000; Pontoni Valneo. pomorščak 1.000 001; Po* zati G;no, prevoznik 1 000 00O; Principe Renato, zdravnik, 2 000 0<M); Prinzi E'eonora, učiteljica 1,000.000; Rossi Silvio, okulist 1.300 000; San* P'ero Matteo, zobozdravnik milijon 600.000; Se'enati inž. Guido, motnemporio 2.200 000: Vida Rio-cardo, drogerija 1.100 000; Bardi Manfredo, trgovec 1 000.000:	Bar-
tolomei Fgone, lekarnar 1.300AV); Bramo Giuseppe, trgovec J/TOOK); Bressan Augusto, trgovec 1.000 000; Bressan Mario, mesnica 1.200 000: B'isolini Giambattista, lekarnar l.O^OfrO; Capparoni Aldo, hnte'ir 1 VO/OOO:	Carella Giorgio, zdrav-
nik 1.500.000; Carone Bruno, industrijec UFO 000; Černigoj Darinka 1.060.600; Cornei Vittorio, trgovec 1.400 / 00; Cremonese Natale milijon; Culot Damiano, drogerija 2 milijona 500.000; Cumar Maria, vd, Cumar 1.000.000; De Nicolo Gaetano, kavarna 1.800.000; Franco Giovanni, trgovec 3 200 000; Furlani Silvio, trgovec 1.500.000; Gru-sovin Maria, v . Zottar 1,700.000; Kocjančič Floriano, geometer milijon 500.000; Krainer Fausta, por. Masenza 1.600 / 00; Krpan Cario, trgovec 1 200.000; Krpan Ivan» trgovec 1 .*00.000; Kufahl Walter, slanine 1.206.060; Kusterie Giovanni, avtoprevoznik 2.400.000; Kustar-le Giustino, avtoprevoznik 2 milijona 7CO.OOO.
La Face dr. Giuseppe, poštni ravnatelj 1.100.000; Levetzov Lan-tieri Carlo, posestnik 1.5O0.C00; Marega dr, Bruno, trgovec 1.900.000; Martellani Milano, lekarnar milijon 300 000; Mervič Vittoria, vd. Milioni 1.300.000; Mizzon Giovanni, industrijec 2.500.000; Mizzon Guido, uradnik 1.000.000; Moncaro Luigi, trgovec 1.800.000; Monoib Vittorio, tekstilni ravnatelj 3 milijone 25OC00; Morassi Mario, trgovec 1.800.000:	Moruzzi Benito,
trgovec 1.800.000; Movia Antonietta, pivovarna «Šport» 1.400400; Musini dr. Bruno 1.000.000; Musini Ettore, tehnični tiskarski ravnatelj 1.000.000; Nibrant Augusto, u-voznik 1000.000; Nibrant dr. Guido, živinozdravnik 1.000.000; Nor-bedo Natale, gradbenik 1.500.000; Novelli Alfredo, restavracijr milijon 400.000-, Oliva, rag. Rodolfo 1.000.000; Oppieri Livio, učitelj 1.000 000; Papi» inž Federico milijon; Pascono Primo, mehanik 1.200.000: Pellizon Fernando milijon; Petruzziello Michele, bar milijon: Piciulin Mario, mesnica milijon 600.000.
Počitniški tečaj za popravne izpite v dijaškem domu
V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v ponedeljek 5. avgusta ob 0.30. Starši prizadetih otrok »e lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure.
r Gorici
VERDI. 15.30: «I gangster non muoiono nel loro letto», Tet Suni Tanba In D. Juma. Japonski črno-beli film Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
CORSO. 15.00: «La tela di ragno», G. Liohns in J Justin. Angleški barvni film. Zadnja predatava ob 22. uri.
VITTORIA. 15 00: «Il delfino verde». Lana Turner in Van Heflin. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 2130.
CENTRALE4. 15.00: «Il capitano dl ferro», G. Rojo m B Steel. Ameriški barvni film v cmemascopu. Zadnia predstava ob 21.30.
r Iršiču
NAZIONALE. «Zorro e i tre moschettieri», Josè Greci in Maria Grazia Spina. Barvni film.
EXCKLSIOR. «Coktail per un cadavere», lames Stewart. Barvni film režiserja Alfreda Hitchcocka.
AZZURRO. «Le quattro verità», Monica Vitti, Sylva Kosclna, Rossano Brazzi in Lesile Caron.
PRINCIPE. «Magnifica ossessione», Rock Hudson, Jane Wiman ln Barbara Rush Barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel, 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici nàj-višjo temperaturo 28,8 stopinj« ob 11.30, najnižjo 13,8 stopinje ob 8. uri. Povprečne dnevne vlage j« bflo 65 odstotkov.
Najtanjša ura, ki obstaja - milimetrska -
SUPER ŠVICARSKE MARKE
(®
TDAGIW0L

SUPER THIN
LUIS D’OR

:::::::::

:::::::::::::::::::::::
20. ETAPA DIRKE «TOUR DE FRANCE»
De Breuker (Del.) zmagal v predzadnji etapi Toura
Nobenih sprememb v splošnem vrstnem redu
TROYES, 13. Predzadnji s splošne lestvice Belgijec De Breuker ai je privoščil skromno zadoščenje v predzadnji etapi letošnjega «Toura» in zmagal v šprintu pred jvojima rojakoma Van Geneug-denom in Derbovenom, Anquetil je seveda ohranil rumeno majico.
V dežju je startalo 76 kolesarjev in kmalu po startu so se začeli pobegi, ki pa so jih Anquetilovi spremljevalci skrbno nadzorovali. Zaradi slabe ceste so bili številni kolesarji žrtve raznih defektov, vendar jim je počasen tempo omogočil, da so brez težav ohranili zvezo z glavnino.
Nekaj več živahnosti sta vnesla v dirko pri 142. km Daems in Eve-raert, katerima se je 4 km nato pridružil še Van Looy. Toda tudi ta poskus je propadel predvsem zaradi dežja, ki je onemogočal vsak resnejši pobeg. Tako je bila 2o km pred ciljem vsa glavnina še vedno skupaj, nekoliko pa se je povečala hitrost. Ko je manjkalo do cilja samo še 10 km, je nenadoma potegnil Van Geneugden. Derboven in De Breuker pa sta se mu takoj pridružila. Vsi trije so složno vozili do zadnjih metrov, ko si je De Breuker izbojeval zmago v sprintu, medtem ko se je v sprintu glavnine uveljavil nezadržni Van Looy, ki si je tako Se povečal prednost v splošni lestvici po točkah.
Vrstni red v 20. etapi Besancon-Troyes (233,500 km):
1. De Breuker (Bel.) 6.20'fi” (z odbitkom 6.19’6”); 2. Van Geneudgen (Bel.) 6.20*6” (z odbitkom 6.19’36”); 3. Derboven (Bel.) 6.20T0”; 4. Van Looy (Bel.) 8.20’22”;	5. Deheyt
(Bel.); 6. Bailetti (It.); 7. Graczyk (Fr.); 8. Ongenae (Bel.); 9. Aeren-houts (Bel.); 10. Van Schill (Bel.); 11. Hellemans (Bel.); 12 Daems (Bel.); 13. Guernieri (It.); 14. Simon (Bel.); 15. Mahe (Fr.); 16. Le-langue. (Bel.); 17. Verhaegen (Bel.); 18. J. Groussard (Fr.); 19. San Eme-terio (Sp.), vsi s časom Van Looya.
SPLOŠNI VRSTNI RED PO 20. ETAPI:
1.	Anquetil (Fr.) 108.23’44”
2.	Bahamontes (Šp.) z zaost. 3’35"
3.	Perez-Frances (šp.) 10T4”
4.	Lebaube (Fr.) 11’55”
5.	A. Desmet (Bel.) 15’
6.	Soler (Šp.) 15’04”
7.	Fontona (It.) 15’27”
8.	Poulidor (Fr.) 18’46”
9.	.Junkermann (Nem.) 18*53”
10. Van Looy (Bel.) 20*24” itd.
Nove prijave za dirko Trst-Opčine
Za tradicionalno avtomobilsko dirko «Trst-Opčine» prihajajo vedno nove prijave. Med italijanskimi piloti se je že prijavil Lualdi,
mi Piloti !
ki bo dirkal s svojo Ferrari 3 1. V isti kategoriji bo nastopil tudi Tržačan Ferraro, med ostalimi pa še Nicolosi, Pinedo in Colombo, medtem ko je predvidena tudi prijava Pagliarinija. Med inozemskimi piloti pa je najavljena udeležba Roserja, Schorna, Koeniga, Martellanza, Kaufmanna, Kohlwei-sa, Gingia, Zuegga in Kiwisha, medtem ko bosta angleška vozila Lotus, La Lola itd. vozila med drugimi tudi izkušena pilota Williams in Fletcher.
Poleg ostalih avtomobilskih znamk je predvidena tudi udeležba avtomobilov Porsch, Osca, Sinica, Abarth 1300, Giulietta SZ in potem cela vrsta turističnih avtomobilov Siteyr Puch, Fiat, BMW, DKW, MG, Abarth, Flavia, Flaminia, Mercedes, Alfa itd.
13. ETAPA DIRKE «-TOUR DE L’AVENIR»
Tretja zmaga Meliko va (SZ) v predzadnji etapi (194 km)
Jugoslavija v splošni lestvici za eno mesto naprej (8.)
I
★	HOTEL -
★	TURIST
★	LJUBLJANA
Dalmatinova 13, tel. 37-110
Hotel, ima moderna ležišča, dobro kuhinjo in zmerne cene
hotel «ADRIA» ankarah
Telefon 741-12
nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano in izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo «LAZARET»
Hotel restavracija «LUCIJA» v Portorožu
vabi na odlično kuhinjo in izbrane pijače OBIŠČITE NAŠ NOČNI BAR V PIRANU, ODPRT JE VSAK DAN OD 23. URE DALJE. — MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM
SPL0SNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje z
modernimi tovorno ladjami
potniškimi
redno pruno Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Rljeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 11.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba» Piran, Zupančičeva ulica 24. In na naše agente po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran	Telexi: 035—22, 035—23
Telefoni: 72-170 do 72-177

«T AP» TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE
poslovnega združenja gostinskih in turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje agencije in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem
TROYES, 13. — Sovjetski kolesar Melikov je danes dosegel svojo tretjo zmago na «Tour de 1’Ave-nir». Kot v Lons le Saunier je tudi tokrat prehitel na cilju Italijana in sicer Maina.
Etapa se je začela z vrsto napadov. Najbolj aktiven je bil Poljak Kowalski, ki pa je uspel šele pri četrtem poskusu, ko je zapustil glavnino in ko sta mu sledila samo Švicar Maggi in Belgijec De Munster. V kratkem sta se jim pridružila Rus Melikov in Anglež Hithen. Vsa petorica je nato v hitri vožnji povečala svoj naskok,
ZOPET NEKAJ NEURADNIH NOVIC
Bandini /L bo branit mrežo nove Triestine?
Bari ponuja 50 milijonov za Vitali ja? Napadalec Pise Bona k Triestini?
Zopet novice iz poluradnih virov okrog Triestine... Zadeva z nakupom novega vratarja, ki naj bi zamenjal Mezzija, je še zavita v tajnost, čeprav se je krog imen nujno zožil. Pogajanja s Tranijem za Lamio-Caiputa so se razbila. Trani je za svojega mladega vratarja zahteval nič manj kot 40 milijonov lir, na kar vodstvo Triestine seveda ni moglo pristati. V teku pogajanj so se baje nakazale tudi možnosti kompromiso tako, da bi Trani dal Lamia-Caputa za Vargliena II. in Demenio in z dodatkom 7 milijonov lir. Tudi ta predlog ni bil sprejemljiv, posebno še, ker naj bi novi trener Triestine Montanari imel določene pomisleke o sposobnosti in izkušenosti Lamie-Caputa.
Tako je menda na predlog samega Montanarija skočilo v o-spredje ime rezervnega Spalovega vratarja Patregnanija. Pogajanja za njegov angažma so menda še vedno aktualna, čeprav se je medtem kar naenkrat pojavilo tudi ime Bandinija II., kot tretjega kandidata za varuha Triestinine mreže. Bandini II. je mlajši brat Bandinija I., ki je do pred tremi leti branil pri Triestini. Zrastel je pri Sambenedettese in ima 25 let. Tudi zanj naj bi trener Montanari izrekel ugodno mnenje. Po vsem tem je skoraj gotovo, da bo izbira
pač padla med Patregnanijem in Bandinijem II., kar bi v obeh primerih bilo zadovoljivo.
Toliko glede obrambe. Kar se rapada tiče, pa naj bi se po nekaterih vesteh Triestina zanimala za desno zvezo Pise Bono, ki je star 27 let. Pogoji za njegov odkup niso znani,
Govori se tudi, da se je Bari ponovno začel zanimati za branilca Triestine Vitalija. Triestina zahteva zanj menda 60 milijonov lir, Bari pa naj bi bil baje pripravljen dati «samo» 50 milijonov. Razlika med zahtevo in ponudbo ni tako velika, da ne bi moglo priti do sporazuma.
Zvedelo se je tudi, da namerava dati Triestina pogojeno prostost Risosu, Bizaiu, Orlandu in Szokeju, popolno prostost pa Bra-chu, ki pa je baje izrazil željo, da bi vsaj še za eno sezono ostal pri Triestini, kateri bi v primeru prodaje Vitalija utegnil še dobro služiti.
Novic je torej precej, čeprav no. bena ni uradna. Na vsak način pa se hitro približuje zaključek skrajnega roka za kupo-prodajno kampanjo, in v teh dneh bo moral tehnični direktor Cotta v sodelovanju s trenerjem Montanarijem in vodstvom Triestine sprejeti dokončne odločitve.
Jtoi&l
Confini
Dfr'ito'tlfZ
________tel. 6138,-
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja. istrske specialitete
Dnevno godba ln ples
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna g&sba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru
ki je kmalu dosegel 2*43’’. V na-jij slednjih kilometrih je skupina poi|| zaslugi španskih, švicarskih in so-::: vjetskih kolesarjev povečala tem-::: po, tako da se je do 94. km na-jj: skok petih ubežnikov zmanjšal S: na 1*40”	II!
Po okrepčevališču v Chatillonjj: sur Seine sta se pri 125. km ubež-j:: nikom pridružila še Garcia in- Vani::
Kreuningen, pri 150. km pa še::;"
Mendiburu, Maino, El Goyrch, Je-;;; sus in Cerepovič. Glavnina je za-jji ostala za 3‘15”, toda njen zaosta-ij; nek se je nato še povečal in Fran-;;; cija je izgubila prvo mesto v ekip-|jj‘ ni splošni lestvici.	« vir
V zadnjih 30 km je zpašal zao-.*;| stanek glavnine za ubežniki že 4'jjj in etapa je bila praktično odloče-iij na. Na dirkališču v Troyesu je ko-H? vjetski kolesar Melikov gladko;:: premagal Italijqna Maina za glavnina pa je dosegla cilj 3’59” nato v Zandegujem na čelu. Fran-::: coz Zimmermann je ohranil rume.;;; no majico.	j;;
VRSTNI RED v 13. ETAPI GRAY-ijj TROYES (194 km):
1. Melikov (SZ) 4,31’20” (z odbit ;;; kom 4.30’50”, 2. Maino (Italija) 4 ure:::
31*21” (z odbitkom 4,31*06”, 3. Eliji Courch (Mar.) 4,31*21”, 4. Van Kreu-jjj ningen (Niz.), 5. Maggi (Svi.), 6.1;:
De Munster (Bel.), 7. Cerepovičj-j (SZ), 8. Hitehen (V.B.), 9. Jesus m (Port.) 4,31*23”, 10. Mendiburu (Šp.)ij: il. Kowalski (Pol.), 12. Garcia (Sp.),-||
4,31*26”, 13. Zandegù (It.) 4.35*19”, ;;.
SPLOSNI VRSTNI RED po 13.IIÌ
Tlmermaan (F,) 50,1909 .faAND HOTEL TOPLICE
2.	Delisle (Fr.) z zaostankom 3*09”,;;:
3.	Maurer (Svi.) 3*14”, 4. Mugnaini;;:
(It.) 3*58”, 5. Vyncke (Bel.) 4*04”,lij	odprto celo leto, lastno kopali-
6. Garcia (Sp.) 6*46”, 7. Aives (Port.)ij;............................
8*35”, 8. Aimar (Fr.) 11*56”, 9. Sil-;;; va (Port.) 12*31”, 10. Momene (Šp.)-i;
15*07”, 11. Tous (Šp.) 15*54”, 12. Ste-jjr fanoni (It.) 17*52”, 13. Massi (It.):::
20*32”, 14. Vastiau (Bel.) 23*51”, 15.11!
Maino (It.) 24*23”, 16. Hoban (V.B.);;j 27*35”, 17. Olizarenko (SZ) 50,47*05*’::; z zaost. 27*56”, 18. Saguardy (Sp.)!::
28*12”, 19. Kapitanov (SZ) 29*08”,!::
20. Mendes (Šp.) 31*25”.	;j;
EKIPNI VRSTNI RED:	;;j
	
	
	
	
	
OBIŠČITE NAJLEPSE PODZEMSKO ČUDO NA SVETU
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri.
Izredni obiski po dogovoru z upravo
«AVTOPROMET» - Gorica
nudi potnikom ln turistom prijeten ln hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
HOTEL «JELOVICA» - BLED - TEL. 316
HOTEL* «ZORA»* IZOLA •
s svojim obratom
«BELVEDERE»
nad Izolo priporoča novi MOTEL restavracijo In av-tokamplng
HOTEL PALAČE PORTOROŽ

priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah
Hotel TRIGLAV Koper
Telef. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giusterno z olimpijskim bazenom ln restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki
n . n Tyr NOVA gorica,
☆ Jr A R K ™di udobne s°-
be po zmernih rr g~\ rji wp T cenah. Prvoraz-Jtl 1 Hi Li redna kuhinja -Ples v četrtek,
(ZORICA Ples vsak dan ra-l/t/JiiL/l zen ponedeljka-
HOTEL «SLON«
LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, ki Jih nu. dl mo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom ln večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih ln mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 30-641-44.
HOTEL «VIPAVA» v viravi se priporoča
BLED Telef. 222, 223, 224
šče s čolni, termalno kopališče. Pred ln po sezoni znižane cene
PARK HOTEL - BLED
Telet. 284, 338 • 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» - Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono.
1. Španija 150.58*20”; 2. Francija:.-151.05*29”; 3. Portugalska 151.14*26” ;!ll „	,	n, »
4. Itali|a 151.18*08”; 5. Belgija lil. ■■ Hotel «l\RIM» - Bled 45*02”; 6. Švica 151.59*38”; 7. SZ:::
152.00*31”; 8. Jugoslavija 153.48*32” ;l|j 9. Maroko 154.26*51”; 10. Bolgarija;;;
154.51*31”; 11. Poljska 156.07*16”.	:=•
PLAVANJE
■I
Telef. 415 in 419 Se tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi in tujimi jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe.
Obiščite znana zdravilišča v Sloveniji
ROGAŠKA SLATINA — zdravi bolezni želodca in prebavil
DOBRNA — zdravi ženske bolezni
LAŠKO — specialno za rehabilitacijo invalidov
Informacije pri Turističnih uradih ali upravah zdravilišč omenjenih krajev. Cena pensiona 1800-2400 dinarjev.
Vodilno turistično in avtobusno podjetje v Sloveniji
Generalna direkcija v Ljubljani, Dvoržakova 11 poslovalnice v Mariboru, Celju, Šentilu, Ljubljani (tri poslovalnice), na Bledu, Jesenicah, v Postojni, Kopru, Sežani, Fernetičih, Piranu, Portorožu, Opatiji, Sisku, £agrebu in Dubrovniku.
PAS
KOMPAS izvršuje vse vrste turističnih uslug — stalna krožna potovanja z avtobusi po Jugoslaviji — v vsaki poslovalnici MENJALNICA tujih valut
k
Gostilna «Maček»
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-17
Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obisk!
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt
GRAND HOTEL UNION
LJUBI,JANA, Miklošičeva št. 1 Tel 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk
BLACKPOOL, 13. — Škot Me Gregor je postavil nov svetovni rekord v plavanju na 110 yardov prosto s časom 54”4, ki je za 6 desetink sekunde boljši od prejšnjega rekorda Avstralca Jui.na De-vitta. Cas 54”4 predstavlja tudi nov evropski rekord na 100 m prosto.
R. E. D.A.T. A.
MADALOSSO
v Testu. Ul Torrebian
ci 26 vogal
XXX Ottobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PKKMAFI.EX — One ugodne
Trst. Ul. t. Severo št. 5 b — Tel. 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) J, Aa Fe A ln vse elektroavto predmete in nadomestna dele
Novi lastnik LISJAK (LISIANI) se vljudno priporoča
JOŽE V ERO AN:
OdMAREZIG do MADRIDA
13.
Dve nedelji kasneje je bil pri Sv. Antonu ples. čeprav je t vas oddaljena dobro uro hoda od Popeter, sem vendar »1 tudi jaz tla. Mladina ie veselo plesaia in prepevala Slomške narodne pesmi. Tedaj so prihiteli v vas štirje kara-injerji, za njimi pa šest domačih fašistov s svojim zloglas-im kolovodio Jakominom Karmelom na čelu. Ta je bil znan aivač in pretepač. Zavarovan od karabinjerjev, je planil s roj imi pajdaši na plesišče in zatulil:
«Tu je Italija in slovensko petje je prepovedano!»
Nato so črnuhi udarili po mladincih in jih pregnali s lesišča. Med pretepenimi fanti sta bila tudi Rudolf Marsič l Ivan Dobrinja iz Loparja. Bila sta odločna fanta in poni-inja in klofut nista mogla kar tako požreti.
Karabinjerji in fašisti so posedli v gostilni k dolgi mizi. bolo so pili, tulili fašistično himno in izzivali.
«Na.i le tuliio. barabe, saj dolgo ne bodo!» sta se oglasila [arsič in Dobrinja poleg mene. «Ti se pa v to stvar nikar e mešaj- Preveč te imajo na Diki, lahko te še zaprejo ali celo bijejo. Bova že sama opravila.»
Umaknil sem se za nekaj korakov in oprezoval. Ko je legel
na zemljo mrak, je iznenada počil strel. V gostilni je nastal krik in vik. Nekdo je zavpil:
«Jakomin se je zgrudil!»
Zadet je bil v glavo, vendar samo ranjen- Smrtonosno kroglo je dobil šele 15 let kasneje, ko je bil likvidiran v času NOB leta 1943 kot narodni izdajavec.
Drugi dan sta bila Marsič in Dobrinja aretirana. Osumljena sta bila, da sta streljala na fašista. Kljub temu, da so ju 15 dni in noči zastraševali in pretepali, pa nista ničesar priznala. Zaradi pomanjkanja dokazov so ju morali izpustiti.
, Prav tisti dan pa so aretirali tudi mene. Slučajno smo se srečali na policiji. Marsič mi je pomežiknil, kar je pomenilo, da je vse v redu in da nista ničesar izdala.
Komaj sem bil v zaporu, že se je raznesla po mestu vest, da se jim je le posrečilo dobiti pravega krivca. Prepričani so bili, da sem streljal na fašista Karmela jaz in nihče drug.
V zaporu me je sprejel sam ravnatelj jetnišnice. Takoj je poklical dva paznika in jima zabičal, naj strogo pazita, da ne spregovori z menoj nihče niti besedice. Odpeljala sta me v najhujšo celico — v temnico. Celica je bila pod zemljo. Dolga je bila poldrugi, Široka pa en meter. V njej je bila popolna tema, s stropa pa je neprestano kapljala voda. Na tleh je bila luža. Nog nisem mogel stegniti. Moja dnevna hrana: 400 gramov črnega, plesnivega kruha in liter vode. Nič drugega.
Vsak večer so prišli pome in me peljali na koprsko policijo. Zasliševanje, pretepanje in mučenje je trajalo vso noč-Bil sem v navzkrižnem ognju. Štirje policaji so me neutrudno obdelovali.
«Zdaj pa lepo po pravici povej, zakaj si streljal na Karmela.»
«Jaz že nisem' streljal.»
«Bolje bo zate, če vse lepo priznaš, mi tako in tako vse
vemo.»
«Zakaj me pa potem vprašujete?»
«Radi bi vedeli, kam si skril puško.»
«Jaz sploh ne vem za nobeno puško.»
«Morda pa je pozabil. Dajta bratca,» — se je obrhi! na policaja — «oplazita ga malo po glavi, mogoče se mu kaj zasvita, mogoče se mu vrne spomin!»
Začeli so mlatiti: najprej dva, potem vsi štirje. Mlatili so me po glavi, po obrazu in po vsem telesu Stisnil sem zobe, da ne bi tulil. Eno oko ml je zateklo, iz nosa se mi je pocedila kri.
Tudi sami so bili vsi prepoteni Za hip so odnehali.
«Se ti je vrnil spomin? Kam si skril puško?»
«Ne vem za nobeno puško!»
«Si streljal — da ali ne?»
«Nisem.»
«Ce nisi'bil ti, kdo je torej streljal?»
«Ne vem.»
«Morda se boš le spomnil!»
Trije so me držali, Četrti se mi je bližal z gorečo svečo.
«Kdo je bil?»
«Ne vem!»
Policaj se ml je grozeče približal s svečo.
«Ime! Ime!»
Jaz sem molčal.
«Ti bomo že razvezali jezik!»
Začeli so mi žgati nohte, da je zacvrčalo in zasmrdelo po žganem mesu in kosti- V groznih mukah sem se otepal. V skrajni sili sem skrči! noge in brcnil mučitelja, da se je opotekel in se mu je zakotalila sveča po tlen. Tedaj so se vrgli spet vsi name Onesvestil sem se. Nato so me oblivali z mrzlo vodo Ko sem se zavedel, so nadaljevali z mučenjem. To je trajalo vso noč do jutra. Zjutraj so me odpeljali spet v temnico.
Tako so me mučili osem noči zaporedoma.
Ko Je bilo vse zaman, so me poslali v drugo celico, kjer je bila trojica jetnikov, med njimi tudi neki provokator. Brž sem ga zavohal in bil skrajno previden.
Po petnajstih dneh so me izpustili. Nekaj dni sem ostal doma, obiskal prijatelje, nato pa sem jo mahnil spet v Trst, V mesto pa nisem šel več kot Vergan, temveč kot Mali Gabrič. Novo osebno izkaznico mi je preskrbel Rožič, svetoval pa mi je naj se preselim ralši v Milje. Tako sem tudi storil. V Miljah sem se naselil pod ilegalnim imenom. Tam sem imel stalno zvezo s Pobegom. Največkrat sva se sestajala kar v brivnici na trgu.
V ILEGALI
Teror fašističnih oblasti v slovenski Istri se je čedalje večal. Višek je dosegel v septembru 1928- Tedaj so patruljirali karabinjerji in fašistični miličniki po vaseh ter pretepali in preganjali fante, ki so prepevali slovenske pesmi ali pa samo govorili slovensko Cesto so karabinjerji in fašisti prisluškovali celo ponoči pod okni, ali ne govorijo morda v hiši slovensko. Spominjam se, da so v septembru 1928 aretirali in zaprli štiri mladince samo zato, ker so se pogovarjali po slovensko.
Ni čudo, da je ljudem kdaj pa kdaj zavrela kri in so se uprti. Nekega večera so bile napadene fašistične in karabinjerske patrulje v treh občinah hkrati: v Marezigah, Dekanih in v Buzetu. Med Popetrami in Laporjem je bil en karabinjer ranjen, pri Črnem kalu pa sta bila dva ubita.
Od tedaj vsaj ponoči niso hodili več prisluškovat pod okna.
(Nadaljevanje sledu
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 - II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel. St. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej; četrtletna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za t-LRJ: aDIT, DZS, Ljubljana, stritaneva ulica 3 -1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno- ipravni 150, osmrtnice 120 lir. - Mali oglasi 30 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročalo pri’ upravi
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst