Zgodaj*
Eatotižk cerkven list.
Danica izhaja vsak patek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.,~za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za eetert leta 1 gl ; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXII.
V Ijubljani 31. vinotoka 1879.
List 44.
Teziio dušam v vicah za njih god.
(Konec.)
Ako bi moj nemerodajni predlog bil všeč, Daj bi ■e podala sv. Očetu enakoglaseča prošnja, kakoršno je škof Frančišek predlagal Škotom, da naj bi jo podali av. Očeta. Ta prošnja se glasi v slovenski prestavi:
„Sveti Oče! Ker je katoliška Cerkev, navdihovana av. Duha, vedno učila, da so vice, in dušam tam pri-pertim morejo pomagati priprošnje vernih, posebno veljavna daritev sv. maše (Cone. Trid. aesa. 25. Decr. de parg.): zato je po sv. Avguštinu po vesoljni Cerkvi navada slovesno opravljati za mertve darove oltarja in molitve in miloščine.
„To priserčno skerb vernih so škofje dolžni podpirati, kakor so jo vselej pospeševali rimski papeži od-piraje ubogim dušam cerkvene zaklade, in dele privilegije za obletnice in za ss. maše pri p-ikopib pričo mer-iičev itd. Še veči Benedikt XIV, prebavni prednik Vaše Svetosti, so v pismu „quod expensis" 26. avg. 1. 1748 postavili nektere izglede ponavljevanja sv. maše sa mertve ter dostavili: To je rečeno le v dokaz, kako voljna je bila Cerkev sicer v obče prepovedano ponavljanje sv. maše dovoliti, kadar je slo pomoč preskerbeti vernim mertvim.
„V tem zmislu so tadi Benedikt XIV dovolili vsim mašnikom na Spanjskem in Portugalskem, da smejo vernih duš dan po trikrat maševati. Prav samo in edino v ta namen, ki je ganil tega papeža, da bi se vernih duš dan po pomnoženih priprošnjah vojskujoče Cerkve pomoglo dušam pripertim v vicab, podpisani... prosi Vašo Svetost, da bi privilegij, kterega so pohvaljeni Benedikt v navedenem pismu podelili mašnikom na Spanjskem in Portugalskem, blagovolila raztegniti na vesoljno Cerkev, da bi vsak mašnik, kjerkoli živeč, omenjeni dan vernih daš smel trikrat maševati.
„Toda oe samo ta vedno iskrena skerb Cerkve sa verne duše terpeče v vicah nas more nagibati, da rečeno prošnjo predložimo sv. Sedeža, ampak sili nas tudi še posebno raslog, da s tim pomočkom pomagajmo vernim mertvim.
„Znano je namreč, da od prejšnega stoletja dalje omersuje sveta ljubezen in so zato po vsem svetu in posebno po Evropi pobožne vstanove, obletnice in druge take priprošnje sa mertve vedno redkejše; iraven tega so se tudi prejšne vstanove sarad zapravljenja vstanov-nega premoženja ali zmanjšale ali tudi popolnoma po-
izgnbile. Prekucije tega veka niso škodovale samo vojskujoči Cerkvi, ampak so naredile prav veliko škodo premoženju, ki je bilo odločeno terpeči Cerkvi. Temu zmanjšanju priprošenj, ki Vaši Sveto-ti ni neznano, želi podpisani... nadomestek, zato podaja pričujočo ponižno prošnjo.
Gotovo je prav, da duhovnki skasujejo večo skerb dušam v vicah, ter jim pomorejo s pomnoženimi daritvami, ker omerzuje gorečnost vernih, in so mertvi sarad zmanjšanja vstanov oropani mnogih priprošenj, kterih so se poprej vdeleževali.
„Nebo in zemlja se veseli ssrad verske določbe Bresmadežnega Spočetja Marije Device in pa sato, ker so v novejšem časa rimski papeži mnogo junakov naše vere slovesno prišteli svetnikom. Dodeli tedaj, presveti Oče, dodeli dušam v vicab to veliko milost, za ktero vsi tako goreče prosimo: dovoli vsim mašnikom, da smejo vernih duš dan daritev sv. mase po trikrat obhajati.
„Pa še to, da bodo ta dan tudi verni pomnožili molitve, ter s svojimi priprošnjami pošiljali cerkvene zaklade v vice, blagovoli dovoliti popolnoma odpustek vsim, ki bodo ta dan obiskali svojo farno ali glavno cerkev „toties qaoties" (kolikorkrat bodo to storili, kakor je to dovoljeno v dotičnih cerkvah na Porcijunkuh).
„Duše vernih mertvib, preseljene v večni mir po daritvah oltarja in molitvi živih vernih, ter sprejete med nebeščane, bodo pred tronom Božjim postale naše be-sednice, da bo vojskujoča Cerkev s pomočjo številnejših posrednikov v mnogoterih bojih tega sveta koneČno vredna doseči zmago in mir."
Tako tedaj se glasi prošnja škofa Frančiška, v kteri je treba zdaj le nekaj besedi prenarediti zarad smerti Pija IX.
Take prošnje tedaj smejo napravIjati razun duhovščine tudi pobožne družbe in — menim — tudi pred-etojništva občin. Prošnja se sme spisati v kteremkoli jeziku, toraj tudi v slovenščini, vendar najpravše v latinskem jeziku (kakor se nahaja v „St. BenediktsStimmen", Heft 8. 1. 1879). Ako bi kdo bil negotov zarad odpošiljatve, bo gotovo častita katoliška družba v Ljubljani, ali vredmštvo „Zgod. Danice" blagovoljno posredovalo. (Radostno. Vr.)
Pa kaj se bom vtikal v to reč, bo morda ugovarjal marsikdo. Dragi bralec! kadar gre odverniti kako pretečo nesrečo ali si kaj prida pridobiti, takrat ne ugovarjaš, kaj se bom vtikal v to; vtakneš se šiloma v vse, kar bi ti moglo pomoči. Prav gotovo si pa pridobiš ve-
ljavnih prijateljev in besednikov s« dnine in telesne potrebe, ako kakorkoli pomagaš terpečim dušam k hitrejii rešitvi. Ako tega ne veruješ, prosim, beri zvesto katoliške časnike, ki se pečajo s cerkvenimi zadevami, in hitro boš spreoberojen.
Konečno ti priporočam še to le premišljevati. Posebno letos se je začela močno širiti pobožnost sa re-iitev terpečim duiam. Ali se ti ne dosdeva, da one pre jeto pomoč že povračujejo? Gotovo je, da so se letos cerkvene zadeve v obče sačele obrsčati na boljše. Mislim, kolikor več priproinjikov bomo imeli pred Bogom, toliko boljše bo sa nas in aa vesoljno sv. Cerkev.
Izraelcem je Bog prizanašal zarad priprošnje Mojzesa in Arona, Sodomi je želel prizanesti na prošnjo Abrahamovo; ali ne bo tudi nam in vsi sv. Cerkvi toliko bolj milostljiv in prizanašljiv, kolikor več Njegovih prijateljev si bomo pridobili za svoje priprošnjike?
Grča.
igralčev žalostni konec.
(Konec.)
Tako bridko, kakor zdaj,Jožkotu še nikoli ni bilo pri sercu. Obijubo: ,,vse bcm vbogai" stokrat ponavlja, in studi se mu nad igro, kakor nad kačo morivko, ki mu je očeta in mater spravila v prezgodnji grob, ter njemu napravila toliko nesreče.
Zdaj bil je Jožko sam sebi prepušen. Nima ga človeka, da bi bil zaoj tako skerben, kakor oče in mati. Ni še zadušena huda navada, ki ga je ob enem tako globoko v dolg zakopala, da ga poplačati mu je skoraj nemogoče.
Z Jerino smertjo se je pri Jurkovih vse predru-gačilo. Popotniki nimajo več tiste dobre in prijazne postrežbe; družina pogreša dobre in previdne gospodinje. Z eno besedo, z J\ co padel je tisti steber, ki pravi pregovor, da tri vogle hiše po konci derži. Jožko to dobro čuti, zatoraj sklene si poiskati ranjci materi v dobroti in skerbljivosti poaobno nevesto; in Anžetova Rotija je res verlo ranjco mater dobro nameatovala. Ljudje, zlasti bolj stari, sicer marsikaj pripovedujejo o igralcih sploh, in milujejo Kotijo, da se tudi ona utegne opeči, kakor se je že marsiktera opekla nad igralcem. Pa sej se Jožko že nekaj časa spet pametno obnaša. Igro, ki mu je toliko nesreč nakopala, je zapustil, ter se cel6 ljudje čudijo, kako da se je Jožko tako predelal.
Niso se ljudje nad Rotijo motili. Ona je v resnici verla gospodinja, ki lepo nadomestuje ranjco Jero. Popotniki se zopet hiše lastijo, družina in sosedje zelo čislajo in spoštujejo pošteno in pobožno gospodinjo. Z gospodinjo se kmalo začne boljšati in napredovati prej aelo zanemarjeno hišno stanje. Pri živini in na polji imata srečo, ktero množi čez kaj časa troje otročičev, ki so bili pohlevni in ljubeznjivi kakor angeljčki.
Bila sta srečna, in vse bi bilo dobro, da ni Jožko-vih nekdanjih prijateljev, ali bolje reči zapeljivcev. Dolgo časa se jim upira io si ne upa prelomiti obljube, ktero je umirajoči materi v pričo križanega Jezusa slovesno storil. Ali premalo ima serčnosti, — preslepijo ga na zadnje, ter začne po malem in vedno huje igrati.
Spet so začeli k njemu zahajati njegovi prejšni prijatelji igrat, vedno više, Jožko postane silno preder-aen igralec. Kedar enkrat zgubi, ne jenja, dokler ima še kak sold v žepu, misleč, da mora zgubljeno nazaj dobiti. Poslednjič igri kakor besen — noč in dan. Jožko poprej ni bil pijanec; ali zdaj, ko je spet asčel igrati, začne tudi popivati. Zlasti kedar zaigrA, da bi si pekočo
vest utopil, začne prav živinsko piti, in tako pije in pije, da na zadnje tudi pamet zapije. Koiiko pijan Človek brez potrebe potrati, dobro vé tisti, ki je imel s pijanci opraviti!
Vsa prošnja in lepo opominjevanje njegove žene je zastonj. Igralec postal je pijanec, in se več ne poboljša. Res, da obeta igro spet opustiti, pa nikoli ni mož-beseda. Vidi, da gre hišoo stanje rakovo pot; vidi, da je dolgá dan na dan več, in da dolžnikom že obresti ne more plačevati; vidi celó ženo in otroke v veliki revšini, in da bo po ti poti posestvo in vse premoženje prišlo na boben; vendar igralec igrá, pijanec pije. Da bi ga kdo pri igri ne motil, pobegne jo od doma, ter ga ni po več dni domú. Žena res se zastonj trudi in dela, kar je mogoče; mož pa cele noči igrá in pije. Posestvo gre v nič.
Nekdaj vname se med igralci hud boj. Zastran goljufije, ki jo eden izmed njih počenja, se tako stepó, da eden pri tisti priči mertev obleži. Bili so pozaperti ter v preiskavi. Nekaj bilo jih je po več lét v ječi. In če ga tudi Jožko ni bil ubil, mora vendar dolgo časa v preiskavi zapert biti. Nič pa se ni v ječi poboljšal. Izpušen je koj spet pri igri. In kam da se pride po poti igre, kletvinje, pijančevanja, to vsak vé. Ni še minulo dve leti, Mar so ga iz ječe izpustili, in vse njegovo premoženje, hiša in posestvo je šlo na boben. In kaj meniš, dragi bralec, kdo je vse to kupil? Kupec je Pavljač, boter Jožkov. Ničesar ni nesel seboj, ko je šel posveti dela iskat, kakor svoje pridne roke; vendar si je v malo letih toliko prislužil, da je kos Jožkovo posestvo kupiti. In, da ga je ravno on kupil, to je bila sreča za Jožkota. Zakaj, Pavljač mu ni pokazal duri, kakor bi bil skor vsak drug storil, temuč podari mu kovačnico io v nji Btanovanje do smerti.
Kako prav je zdaj za Jožkota, da se je bil kovačije naučil. Kje bi jemal kruha za petero ust, ko bi si ga ne znal prislužiti?
Imel je veliko veselje do kovačije in res se zdaj tudi pridno tega rokodelstva poprime. Ljudje hvalijo njegovo delo, in ima ga čez glavo. Spet bi bil lahko saj zadovoljen z ženo in otroci, — ko bi kvart ne bilo. Ali igre — le té on več ne opusti. Zato pa tudi ubogo Rotijo in njene otroke uboštvo in z njim druge nadloge od dné do dné huje stiskajo. Kar celi teden zasluži, v nedeljo, če ne poprej, skoro vse zakvartá in zapije. Žena sama si ne more pomagati. Otroci lačni prosijo jo kruha, pa ga jim nima dati; obleka se razterga, nima jim je s čem uapraviti nove; bolni so, ne more poskerbeti za zdravnika in ne more jim preskerbeti, česar jim je v bolezni potreba. O uboga R»tija! tako se godi ženi, ki je igralcu v zakon roko podala.
Sveti večer je. Ljudje si zgodaj pred nočjo delo-pust naredé, snažijo in se pripravljajo vredno praznovati Njega, čigar prihod so angelji na nebu oznanovali lju-dém, in kteri je nebeški mir na zemljo prinesel. Igralci v kerčmi še igrajo. Nastopi noč. Sinje nebo se lepše kot druge večere okinča. Celo čuk in sova se ne pre-derzneta z dolgočasnim svojim vikanjem motiti svete tihote; igralci v kerčmi pa le še igrajo in preklinjajo, da se sliši tudi iz hiše. Eoajst je ura. Posvečeni zvonovi veličastno ljudém oznanujejo, da so se v hiši Božji pričele molitve in se ura bliža, ob kteri se je rodil Zve-ličar svetá. Igrslci v tisti kerčmi še igrajo, pijejo in preklinjajo, da je ljudi strah in groza, čeravno jih je kerčmar že večkrat opominjal, da je čas nehati in v cerkev iti. Ker pa opominovanje ne zd¿, prisiljen je z gerdo spraviti jih na cesto. Ura se bliža polnoči. Ljudje, razun varhov, zbrani so v^hiši Božji in v goreči molitvi pričakujejo svete maše. Štirje pijanci se prepirajo in
kolnejo po cesti memo cerkv*. Vidi se, kakor bi ae natora sama grozila nad toliko gerdobijo, ker ae nebo prevleče z oblaki, prijetni vetnč spremeni se v strašen piš, ki raje dreveaa in kozolce podira. Tema nastane, da ae reč od reči ne loči, in se dalje pošlata kakor vidi. Pri cesti znamnje, na kterem visi podoba Križa-nega, edino daje neko milo rajsko svitlobo od sebe. Tri|e igralcev pobegnejo vsi plahi domu. Edini Jožko tava še po c^sti, kakor kdo, ki se mu je pamet zmešala. Mermr& in mermri sam sabo. Ne govori sicer glasnč, ali vendar za tenke ušesa dosti razumljivo. „Uh, uh — ti moj Bog!" tako večkrat ponavlja in mešavmčs bogokletne očitanja, kakor da bi bil Bog kriv njegove, pa žene in otrčk nesreče, ker je dopustil, da je pri igri zgubil ter nima svojim jutri nič dati, ko se bodo vsi drugi Božiča veselili. Peklenske misli ga vedno huje terpinčijo. Postoji. Hoče nazaj. „St6j! tod ni prav... Moram domu... Ne, ne smčm domu!" Pot pelje memo križa, kterega edinega v gosti temi neka nebeška, čez-natorna svitloba obdaja. Ne da bi pokleknil pred križ in skeaanje molil nad svojimi grehi, zopet mermrd in kriviči Boga svoje nesreče; tudi žoga, da nocoj se noče pred križem odkriti. Vede se sploh kakor na pol besni in hudobui in na pol nori in zmešani človek. Kadar je izbleknil bogokletne besede, ki si jih ne upamo ponavljati, kar neprevidoma drugačen glas zažene in stoka: „Jezus, Marija! uzel me bo — uzel me bo!" Spusti se v tčk in svoj pot kriči: „uzel me bo — uzel me bo!" Vea upehan priaopiha domu; trese se kakor šiba, plane v poateljo, — ali ne more se vpokojiti. „Jezus, Marija! zgubljen aem, vzel me bo — vzel me bo", to žene v enomer. Plane iz postelje ves razgaljen, dirja naravnost k Pavljaču, svojemu botru. Vse se ga prestraši. „Jože! Bog se smili.... kaj pa ti je?" ga vpraša Pavljač. Jožko: „brani me, brani, ob, vzel me bo, po meni je!" Še le po mn< gem pogovarjanji in tolaženji se Jožko malo vpokoji; vendar še včasi zažene atrašni glas: „uzel me bo, uzel!"
Kadar se dan atori, prosi Jožko, naj bi prišli goapod duhoven k njemu. Spovč se skesano, in spravi se s Bogom, ps tudi vidi se, da mu je hudo odleglo. In ker še včasih tisti strašni glas zažene, dajo mu gospod duhoven blagoslovljen križec ca vrat, da naj terdno zaupa v križanega Odrešenika, pred Čegar močjč morajo bežati mračne miali in hude nakazni, tudi Če bi bil hudobni duh sam. Zdaj Jožko pripoveduje, kako in kaj ae mu je bilo prigodilo Sveti večer. Berž, pravi, ko aem izrekel bogokletne besede... in sem bridki podobi Božji pčst nameril, grozovito zaberiizga unatran ceste, in ko se oarem v tisti kraj, o groza! zagledam velikanskega lovca v zeleni obleki. Iz ust šviga mu zelen plamen, in miga mi in kliče, da naj grem ž njim. Spustim se v tčk in mu hočem uiti, — pa vae zastonj, vedno mi je pred očmi.
Kdo nam popiše dušni atan tega nesrečnega Človeka? Kdo bo tajil, da hudobni duh toliko veči oblast dobi nad človeka, kolikor bolj se človek sam od svojega Boga odloči s pregrehami in izdajevanjem. In kdo bo ta.il, ako se je Jožku ob enem pri takem življenji pamet skalila, da je bil agoli sam tega kriv. Pokopane so bile duhovne in telesne moči ter ni bil več popolnoma zdrav. Delal je, ni več igral, tudi obnašanje njegovo je bilo spodbudoo. Ali, kakor rečeno, červ bolezni je oatal v duhu in v telesu.
Neko jutro ialečejo iz vode merliča. Ostsnki nesrečnega bili so Jožkovi. Ni povedano, kako se je bilo to zgodilo — po nesreči? v zmešanosti ? .... Koliko strahu in groze prestati morali so ne le žena in otroci, ampak tudi drugi ljudje, kdo bo to popisal?
Sodi mo po keršansko, da amert — kakor vae kaže — ni bila aamomorska, če tudi je bil vzrok v f reer jem življenji, kakoršnega Bog obvari vsacega človeka.
&. K.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Il Ljubljane. (PraŠanja pri duhovskih poskusnjah.) E theuiogia dogmatica: 1. In verbis Christi ad Petrum (Matth. 16, 18.): „Tu es Petrus, et super hanc petram aedificabo ecclesiam meam", contineri in nuce integrem doctrinam de ecclesia, exponatur. 2. Sacrificium eucba-risticum in sacria Uteris N. F. doceri, atque ex reali Christi in euchariatia praesentia neceasario sequi, pro-betur.
E theologia morali: 1. Qualia est interna peccati origo? quae sunt formae et gradus peccati interni? ad quam apeciem peccata interna sunt referenda? quaenam est gravitas eorum? — 2. Meditationis qua subsidii virtues utilitas ac modus illius rite inatituendae exponatur.
E jure ecclesiastico: 1. Data notione beneficii eccle-siastici et provisioois beneficii proponantur di*crimina provisions seu collations beneficii, dein vero exooratur, quomodo ilia proviso fiat. — 2. A vslide imvit apon-salia cum Bertha etc. (Casus solvendus.)
Thema pro expoaitione exegetico homiletca: Fiat exegetico-homiletica expositio pericoparum epistolae atque evangelii, quae leguntur dominie« septiroa post penteco-aten; nimirum epistolae ad Romanos 6, 29—23, et evangelii a. Mattbaei 7, 15-21.
Iz pastiratva: 1. Kako je spovedniku ravnati s po-vračljivimi grešniki? — 2. Kaj je vedeti duhovnemu pastirju o vpisovanji podeljenega kerata v kerstne bu kve? — 3. Ktere dolžnosti ima duhovni pastir do svojega duhovnega pomočnika?
Pridiga. Naj se napravi govor sa 18. nedeljo po Binkoštih po reku: „Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi". (Mat. 9, 3.) Vpeljava in sklep naj so popolno izdelata, izpeljava pa naj se le bogato osnuje.
Keršanski nauk: Učencem ljudskih šol naj se vprašaje razloži enajsti člen apostoljske vere: Vstajenje mesA.
Od Device larije ▼ Polju, 26. vinotoka. (Cerkvena slovesnost.) V Zadobrovi, podružnici Poljske fare, so si pridni srenjčani omislili novo zvonilo, vlito pri g. Ign. Hilzerji. Zvonovi imajo glasove e, gis, h; so prav dobro vbrsni in lepo pojč; tehtajo vsi skup 30 centov.
Veliki svon ima ime sv. Tomaža, patrona te cerkve in ima napis:
Nevera Tvoja me uči: „Da vstali Jezus res živi!"
Srednji ima ime sv. Marije in napis: Mati si nam bila, Mati si nam zdaj, Sprosi nam Premila: „Srečo — večni raj!"
Mali pa ima ime sv. Florijana in napia: Tvoja, Ijabi sv. Florijan pomoč, Naj ognja nam odganja moč: „V življenju in po smrti!"
V nedeljo amo sjutraj in ob 10 ondi imeli Božjo sužbo; ob 10 so nas počastili bivši Poljski, sdaj stolni kaplan č. g. Janes Porenta, ki ao z aziatenco prav ginljivo obhajali cerkveno opravilo in v prav podučoem ginljivem govoru razložili, kaj nas uče zvonovi. Prav lepa je bila slovesnost pred obilno zbrano verno množico. Pred cerkvijo je stal lep mlaj; na mlaju in na
svoniku v i »o ko «ta vihrali veliki zastavi, spodej na več	Prosijo in Rimom pa neko vteleseoo doverienost; vse
manjših, ktere so pridne dekleta lepo okinčale. Brali	to pa ni drnsegs kakor časnište nganke in domišljije,
smo tudi pri cerkvi slovesnosti primérne napise. Upi	jx j^^m. {Škofijske katoliške deške šole in Ško-
svonovi bodo veličsstno prepevali Bogú čsst in Zado-	-^ semeniSe j Qiavna «ola ima 7 rasredov, 4 začetne
brovski soseski klicali s nebés blagoslova božjega. Naj	^ 3 reéoe ah reajne> % osmerimi profesorji. Imele so
dobri Bog »totero povrača, kar so v Njegovo slavo da-	ondotne šoie to |et0 u¿encev 404, in sicer naj več Ogrov,
rovali sa svonove!	Nemcev, Rumunov, potlej Španjolov, Poljcev (17), Ce-
Spominjajo naj se pa tudi verniki, kaj jih učijo	hoy ,gx jn nekoliko Francosov, Bulgarov, Italijanov, 2
svonovi, vselej kadar jih slišijo peti. Tako bodo novi	Qerka x gerb ?Q ver¡ ^ b¡lo 278 katoličanov, 7 greko-
»vonovi res kskor novi aposteljm osnsnovalci Božje	riimUD0V> 21 protestantov, 33 jndov.
volje sedanjema in prihodnjim rodovom.	Veselo je, da is druzih šol raste počasi tudi gim-
Z fii. Gorenifikega 21. vinotoka. K. (Novi veliki	nasija, ki ima že 3 razrede, če tudi dozdaj še s malim
oltar in druqe naprave.) V Ratečah je v soboto pred	številom učencev. ^ . - SaIa . o
»rano priterkovsnje, n-naj^j.	JJ»^»f^Sj^ji
«1. oltar pr.sv. Trojice, > pravlepo i"-*»«	^«tT'íe ie v tem mesta katoliiko škofij.k»
isdelsl e. Jan. Vurnik is Radolice. ¿ato so aomaCi g.	,	d jj n_ __i j„u»..Wa
župnik 6. g Andr. Dremel) povabili sosednjega župnika	«ememie, k. .ma 2 oddelka, n«rrts 1. d.»bovško
. i / ' T. [.„t' A „ Mak.. V«,« duhov	men ie, in 2. mladeoiko semenige. Pervo je lansko leto
é. g. Andr. Volca .. Fui.o, 6. fr Mak« Veja, duhov.	, p08ledn¡e pa 15 gojencev, skupaj 26. Odgo-
ludi ljudstva se je L. .brni. dokaj! Po ginljivem bla-	P-
sesís 8kor.o°r^ sr	- 9 ¿ TMi 14,. k>tj«»> ^
prav lepo jn ginlj.vo pridigali pr.mérno novemu oltarju:	vale. dobro oskerbl.ene.
o presv. Trojici. — Tudi lansko leto so čast. g. fajmo-	rowT uuu™.;° V" ¡...j: ni{w«!k áJiJ
v piv«*. . o__: j„i;	ročila nrecei v začetku vvod o izreii. UliKanin deset
ster. če tudi že stan, pa vendar čversti m delavni, dali * , ' • Frc~r' w	_ , , . . ¡J__- . ..
kr* .^ítirin ker,tDio0-Bog
jih obrani in živi še mnogo let!	obravnave, da se vsakemu previdnemu človeku popir
Iz Rima, 23. se nam med drugim nasnanja, da med	smili, ki mora take ošabne in prasne baharije po svetu
dnevniki na Laškem je eden posebno malopridnih „L/ Ita-	nositi. Naj temu nasproti postavimo tukaj saj veči po-
lie". Ta potuhnjeni list, ki se štuii vmusovsti se v vse	snetek is člsnka bukareškega šolskega programa. Šolski
diplomatiške kroge v Evropi, je saklét sovražnik ksto-	vodjs piše:
liike Cerkve. In kako strupén je, kaže to, da v hlap-	O i zre j i.
čevstvu svojih gospodarjev kuje vedno nove laži in ob-	po ledn:¡ kruti vojskij ki je gibala vso Evropo,
rokovanja ter umišljene novice v škodo Cerkve 10 ka-	. aicer rožljan:e orož;a 0dbučalo in vsi ljudje koperné
toliškegaduhovstva. Ta list je prava prekucijska trobenta,	J mira me¿ nJarodi; Jvendar pa po V8jh deželah naše
glasilo rovarstva in svojih spačenih osnov po Italiji in	^ m{. go8podu;e 8iiov¡ta neka borba. Poglejmo
Evropi. En isgled, kako išejo vse na svoj mlin obračati	n& Fmcolko? ISLÍMío, Avstrijansko, Angleško, Belgijo,
je čisto priprost cogodek s P. U (ki je bil poprej zašel	ltaj¡. gploh y vge druge evropejtke deržave, - povsod
Ciccoiini izroči Njih Svetosti. Priljudnost sv. Očeta je	8t0\et: ampak tudi aa prihodnjost naših potomcev naj
zahtevala pisatelju pokazati kako dopadljivost, da je	vj&e tehtnosti> Boj ;e aa igrej0 mladine. In po vsi pra-
zapustil politiško stransko polje in se vernil na polje	yici ge Qa oliko mladine obrača tako čez mero velika
včde in vere. To dopadljivost in oserčevanje je kazalo	rno8t ¡n gre 8e na boj aoper vsaktere smote, ktere
nasnaniti s tem, da so sv. Oče želeli se kak drugi istis	koj. vg hu tako tehtnih prisadevanj utegnile ssderi-
omenjenega dela, - to pa bres kacega presnjega pre-	^ Zakg. •• tH regnice in »dravega meddružbin-
iskov^nja obsego tega dela, ker jim je bilo sa ta tre-	ske £ivijen;a kakor tudi sovražniki obojega so si v
nutek že to ljubo, da je C. svoje delo podvergel pre-	tcm%nih mi8cl: kdor ima S0|0 v rokah, je tudi lastnik
gledu cerkvene oblasti.	prihodnjosti in je svojim načelom že naprej pridobil
Liberalni časniki so si iz tega kdo vč kaj vse do-	Bmag0.
mišljevali, kovali spise o potovanji, obiskovanji, pogo-	Glavna borba pa, se vč, se verti krog tega, če naj
vori C. v Vatikanu; podtikovali so naj bolj hudovoljne	otrok v šoli prejme versko isrojo, ali ne. Eni terdijo,
reči, lažnjive tolmačenja, s tem namenom, da bi pripi-	da vera edino in samo zadeva družine, in ne šole;
sovali papežu namčre in osnove, ki jih nimajo, in sopet	drugi nasproti, ds otrok nsj se vse nauči v šoli, česar
da bi tako begali duhove malo mislečih, motili mnenje,	potrebuje ss prihodnjost, ksr naj ga vodi na njegovem
delali rsspore. Sploh ti hudobni ljudje, ker po poštenih	poznejšem potu življenja, po čimur naj se ravni v svo-
potih svojih peklenskih namenov ne morejo doseči, vedno	jjh družbinskih rasmersh do bližnjegs. In načela po-
vodo kalijo, da bi v kalnem lovili svoje ribe. Kdor dela	slednjih tudi mi naravnost poterjujemo; sakaj resnico
s takim nevrednim orožjem, da bi svoji reči smago pri-	govori sv. pismo: „A fructibus eorum cognoscetis eos
dobil, pravi „Osservatore Romano", je očitno, da ali	— Is njih sadu jih bote spoznali", in to velji tukaj,
njegova reč ima malo upanja izhajati, ali pa če tudi za	t0 je resnica, ki je nihče tajiti ne more, bodi kristjao
trenutek smaga, je smaga sama — sramota.	alj pogin.
„Italie" s tvojimi političnimi očali hoče viditi v	Stavimo torej prašanje: Kteri je bil dozdaj sad
Belgiji nevarnost sa cerkveno edinost, v pogajanji med	vSrske izreje, — in kteri je bil sad brezvirske šole t
Podajmo se namreč v duhu nasaj v tisti čas, ko je bil naš Gospod in Zveličar Jesua Kristus na svet prišel. Kam je bilo sašlo človeštvo, kakošno je bilo drožbinsko življenje po vsi aemlji? To je bilo samo-silstvo (despotisem), kakoršno bi sdaj (če tudi je pravica po mnosib krajih grosno t'ačena, vendar) po vsi Evropi sastonj iskali, neobmejena moč samoderžnega gospodarja, nepogojno pod?erženje vsih drusih človeških otrók pod njegovo voljo; sužnjost, pred kakoršno bi se serosili po sedsnjih (po keršanstvu omečenib) nazorih; hlapčevstvo, ki je v verige kovalo ne le telesa, ampak tudi duha, — kajti nihče ni smel verovati, česar poganski cesar ni veroval, ali pa se je moral trinoški smerti žertvovati *); nepoštovanje ženskega bitja, dase je sdravemu Človeškemu umu in pravi vrednosti pametne stvari moralo naravnost studiti; neobmejena prostost mesene počutnosti brez vsacega ozira na pravico bliž-njega (ravno to naše slepe modrijane in lažnjive svobodnjake podžiga zoper keršanstvo, ktero uči in zapoveduje treznost, čistost in modrost); dopuseno prilasto-vanje tujega blaga, samo da izmikavt in slepár ni bil zasačen; pa božje Češenje lastnih človeških dél: to so bile okolišine in stanje, s kakoršnimi se je pervim ozna-novalcem keršanstva pod zastavo ubožnosti in ponižnosti bilo vojskovati (in kar si sedanji prenasiteni sužnji po-čutnosti zopet nazaj želč).
In kakošni so bili vspéhi njihovega prizadevanjs ? Sli so po svetu, bres kscih pomočkov... brez strabú dospevali v same palače Cézarov, in akoravno so morali skoro vsi mučeniške smerti umreti, so vendar učili prevzetne gospodovavce, da tudi oni (mogočniki) so ljudje (ne bogovi, kakor so prilisovalci jim lagali, ali kakor novi pogani deržavi „božjo lastnost" prilastujejo), in da morajo tudi s svojimi podložnimi delati kakor z ljudmi. Kasali so jim besede aposteljnove: „In vi gospodje, storite jim (podložnim) ravno to (dobro), odjenjajte z žu-ganjem; zakaj véste, da njihov Gospod je tudi vaš Gospod v nebesih, in da pri Njem se ne gleda na veljavo osebe." Podložnim pa so saterjevali dolžno pokoršino, tisto pokoršino, ktero je svoboden, s pametjo obdarovan Človek dolžan svojemu predstojniku zarad blagra cele občine. In tako so osnanovali vzajemne družbinske razmere med vladarjem in deržavljani. Pa tudi to jim ni sadosti, temuč vse razmere v družini so popolnoma vrav-nali; razmére zakonskih, pri čemur so mnogoženstvo in sužnjost žene do čistega odpravili ter so ženi njeno spodobno družbinsko veljavno stanje za zmeraj zagotovili. Določili so vzajemne dolžnosti staršev do otrók in gospodarjev do služabnikov. Oklicevali so dolžnosti in savese ljudi med seboj, in tako so postavili podlago sa izgledno deržavo (Musterstaat), ktere vspéh bi le samo človeške strssti utegnile saderževati. I o zares, kljub divjemu napadanju barbarstva, kljub samosiloim namenom vsesvetnib gospodovavcev, kljub pogreznjenemu stanu priprostega rimljanskega deržavljana, kljub sramotnemu nagnjenju človekovemu k zvérskim pohotno-stim, se je vendar njim posrečilo, ali mar Še bolj njihovim naslednikom, da so vložili vse podlage sedanje olike; kajti po njih uku so samosilniki (despoti) prihajali mili gospodovavci, ki so misliii na blagor svojega ljudstva, in ne samo in izločno na svojo laBtno zložnost. Ñarodi so prihsjali svobodni in umni ljudje, ki sami sebe niso več cenili zgoli za tovorne živinčeta; družina
*) Učeni k mladine, ki se ponaša s svobodo, z oliko in védo, je boje naše slovenske mladenče begal, češ, sej so ce-aaiji le po postavi delali, ko so kristjane morili zarad vere; — in pa sej ni res, da bi jih bili toliko pokončali !... Človek, kteremu se keršanstvo začne merziti, postane zavetnik, -zagovornik naj ostudnišega trinoštva, naj sramotniši sužnjoati!
se je v novo povzdignila k lepo vravnanemu občinstva domačinov; sužnjost se je alagóme aatirala, in žensko bitje je bilo sopet postavljeno v svojo čast kakor devica, soproga, mati. Nihče ne more tajiti, da to je bil sad verske isreje, česar tudi naši naj hujši nasprotniki res ne tajé.
Pa ne ie sa vstanovljenje, ampak tudi sa ohranitev civilisacije služi in še bolj služi verska iareja; sakaj verska izreja v otročje seroa vsadi tiste čednosti, ktere so neogibno potreboe ss obstoj oliksnega življenja. Is-rejs navdá mlado serce s občutkom, kako da je človek pred večnim Sodnikom odgovoren sa svoje misli, šelje in djanja, — pred večnim Sodnikom, čigar očesu ne more ostati nič prikritega, in bres tega bi komaj kdaj bilo mogoče, da bi človek svojim raznim in velikrat pritežnim dolžnostim zadostoval. Vera otroku saterjuje, kako potreben je družbinaki red, vsled kterega eden zapoveduje in drugi pokoršino skasnje, in tako vera občinatvo obvaruje rogovilatva in upora. Verska isreja otroka napotuje, da staršem skasuje spodobno spoštovanje, starše pa sa vrača na njihovo naravno dolžnost, da z dobro izrejo vstanavljajo srečno prihodnjost svojim sinovom in hčeram, in po tej poti se blagor družbin-skemu življenju zagotavlja. Verska izreja mladino napeljuje, da naj bližnjega ljubi, se njegove lastine ne dotika, mu ne iše zarad lastne koristi škodovati, — ob kratkem, verska izreja zavrača na tisto naravno postavo, valed ktere mora bližnjega apoštovati, ceniti kskor sam aebe, in tako veraka izreja dela podlago k mirni in družbinski vzajemnosti med ljudmi. (Zares, kdor to dobroto verske odgoje prevdarja in zraven tega ie na to tisi, da naj se verski poduk v šoli skerčuje, verske vaje odpravljajo, ali celó is učilnic eno ali drugo odmakne ; taki nevreden berlavec naj bi se včasi v zerkalo pogledal, če ima se glavo na tilniku, ali mar kako šuplo tikvo na meBtu nje!)	(Konec sledi.)
DaSno zavetje.
Duša moja, kje si, kje prebivaš? Sreče stalne iščeš, mir želiš; Toda dokler v Bogu ne počivaš, Ti miru in sreče ne dobiš. Svet te vabi K družbi slabi, Dobro ti občta V hudo te saplčta 1 Vsaka atvar v zavetje svoje vtčka, Kadar hud sovražnik ji preti; Jelen v gosd beži, ko solnce speka, V svoj berlog lesica pribeži: Duša moja! Zavčt tvoja
Ni V pregrešnem svetu, Je le pri Očetu.
Grča.
Moji aéeniki.
Rožice dišeče, Kadar vidim vas cveteti; Tice žvergoleče, Kadar slišim vas šepeti: Žalost pride mi v aereé. Roža cvéte, tica poje, Stvarnika časti po svoje; Nanj poaabii človek sam! Ni te gross, — ni te sram? —
Stvar nevedna, roža, t ca! Stvarnika častiti, Ti si mi učiteljica: Me učiš Bogu služiti!
Grča.
Razgled po sveta.
V fflodeni na Laškem, kakor smo nedavno naznanili, se je pričel 21. vinotoka sloveč katoliški zbor. V cerkvi Marije D. Paradiške so imeli ondotni nadškof Jožef Marija Gnidi ob 8 sv. mašo in „Pridi sv. Duh" za srečni pričetek. Ob 10 potem so s kratko molitvijo in s keršanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus zborovanje pričeli. Zraven velike množice duhovnov in svetnih so bili pričujoči 4 škofje iz nadško-fije, kardinal nadškof iz Bolonje, kardinal škof iz Ve-rone, patrijarh iz Benedk in še 3 drugi nadškofje, pa 13 druzih šk<-fov.
Modeneški nadškof so pričeli ter so izrekli hvalo Jezusu, Zveličarj u duš, Začetniku sv. Cerkve, njenemu Stebru, ki nam je dal v tako nevarnem času dva velika papeža: Pija IX, sv. spomina, in Leona XIII blago vladajočega, kteri si pridobivajo začudovacje celo pri svojih sovražnikih. Hvali govornik še dalje Jezusa, ki je vedno obudoval braniteljev sv. Cerkve, in zdaj je zopet katoliškega duha v svetnih ljudeh zbudil, kar mnogo del razodeva, in zlaeti tudi katoliški zbori. (Zares, pri vsem framasonstvu ni kmali v kaki deželi toliko živo-katoliške inteligencije, kakor na Italijanskem, posebno tudi izmed juristov in druzih učenjakov; zato je zmaga sv. Cerkve ondi čisto gotova v kratkem.) V imenu mesta Modene je zahvalil katoliške Italijane, da so izvolili to mesto za svoj 5. shod. Govoreč o programu tega shoda med drugim priporoča usmiljenje in dobrot-nost; slasti naj zbor obrača oko na revni stan ubogih delavcev, ki so prišli ob delo brez svojega zadolženja in so potrebni telesne in duhovne milošinje, da se ob varujejo obupanja in pa rudečkarstvs.
Pri naslednji vstanovi zbora so bili izvoljeni: Častni predsednik nadškof sam: predsednik vojvod Salviati; podpredsedniki: komtur Jan. Aquaderni iz Bolonje, vitez Paganuzzi, markiz Sassoli TomOa, in še več druzih. Po vish volitvah je vsa velika množica vstala io novi predsednik je prebral papeževo pismo, pozdrav in blagoslov do zbora. Kaj lepo je to pismo, ki razodeva priserčno veselje sv. Očeta nad katoliškim shodom zarad mnozib krristi, ki se za katoliško reč is njega pričakujejo, posebno pa iz naprave okrajnih, šktfijskih in farnih katoliških odborov, ki so z veliko modrostjo (po vsem Laškem) vstanovljeci in se z mnogo previdnostjo gojijo in množijo. Le-ti so tudi ta novi včliki shod katoličanov osnovali, od kterega naj veselejšega sadu pričakujejo. Med drugim omenjajo, kako bode zbor po vsaki spodobni, od postAv ne prepovedani .n od papeža dopušeni poti iskal veljavo dobiti za starodavne papeževe pravice, v kterih so pomočki zoper tolike rane, vsekane Italiji. Vsak namreč, ki ni popolnoma neveden v zgodovini, lahko vč, koliko pomoč so papeži delili tej zemlji tudi v naj hujših okolišinah in koliko je vsled teh dobrčt dežela napredovala v oliki, v postavodajstvu, v polje delBtvu, v vedah in umetnostih, občnokoristoib napravah. Lastna slava in hvaležnost tedaj mora podžigati Italijanom blagoduŠDo prizadevanje, da se na novo k vsi moči povzdigne ce ota in po nost tiste verske in civilne svo bode, kakoršne camesttik Kristusov dokončno potrebuje, fla nr« redoma zversevati vse oddelke svoje nai više službe in skerbeti za resnično korist narodov. Z*kaj
tista prazna krinka svobode, ktero lisičji neki ljudje okjicujejo, ni nič druzega kakor pokrita zanjka k naj hujšim sužojim okovom, ktere sužnjosti težo narodi že okušajo, in se vsak trenutek še hujšega bojé. Poslednjič so sv. Oče podelili apostoljski blagoslov vsemu zbora za pravi blagor tega početja.
Po branji papeževega pisma so sašumeli živi slsvo-klici Leonu XIII in telegrsfirali so v Rim občutke vdanosti in zvestobe.
Pri popoldanski seji je govoril slavni govornik in poslanec baron D'Ondes Reggio. Pravdosrednik vit. Pa-ganussi pa je s vnetimi besedami priporočil, da kon-gresovo djanje naj se posveti presv. Jezusovemu Serca in Neomadežani Mariji D., kar je bilo z živo pohvalo sprejeto.
Novo-Lasko. Pri nekterih laskih ministrih opazuje „Osservat- Rom." to posebnost, da pri očitnih govorih ne mahajo po Cerkvi in fratrih, kar so prej imeli vselej navado, in pa da ministerstvo hoče odpraviti tako silo pristudeni mlinski davek. Pa ne eno in ne drugo se ne godi iz poboljsanja, ampak iz politike. Ministerstvo, že bolno rojeno, se trese in kima, — in če mlinski davek odpade, pride drugi ne mehkejši namesto njega, kajti libéra izera in rovarstvo hoče zapravljati, mora zapravljati in živi zgoli od zapravljanja. In tako je odpravljanje mlinskega davka gola slepija.
Prusko. (Šolsko.) Eden pomočkov, kterega se po-prijemajo sovražniki katoliške Cerkve, da bi jo zatirali, je tudi popačenje mladine s spačenim šolstvom. Ti prekanjeni farizeji hočejo ves nauk za mladino tako vrav-nati, da bi bil v vsem, kar koli je mogoče, v nasprotji s našo sv. vero. To skuša framasonstvo doseči po vsih deželah, zdaj posebno s tako imenovanimi mešanimi ali simultanskimi šolami, v ktere bi natepli otroke vsih vér-8tev skupaj, jim vcepili vnémarnost do lastne vere in jih učili neko vesoljno ali skupno verstvo, ki ni nič.
Na Pruskem je bil tisti po sreči zdaj prekucnjeni minister Falk napravil take zmešane šole, v kterih je katoliški otrok sedel zraven juda, protestanta, kalvina ali tudi golega brezvérca. Kolika nevarnost je to za otroke vérnih staršev, to je vsakemu očitno.
Po padcu ministra Falka je njegov naslednik Putt-kammer na znanje dal, da v tej reči je on druge misli kakor njegov prednik in da on priznâ cerkvi pravico: postaviti pravila, po kterih se je ravnati v nauku. Že je tudi pokazal sklep, da hoče konec storiti taki šolski mešanici nekemu poslanstvu iz mesta Elbinga, ktero je želelo tako mešano šolo. K zatrenju tacih katoliški Cerkvi nasprotnih šol bodo pripomogle tudi 7. vinotoka doversene volitve v pruski deželni zbor, ktere so katoličanom velik vpliv zagotovile.
Angleško. Dodan so časniki naznanjali, da je zopet eden angleških komisarjev naJutrovem bil zaklan, namreč v Nagall s-u v deželi Assam. Rod Nazemagaz je neki doveršil to morijo. Assam je dežela unkraj Gan-ges-a in meji z Bengalijo, Birmanijo in Kino. Verjetno je boje, da Anglija dobi vojsko z Assamci, ki se neki že pripravljajo na napad. Da Anglija v unih krajih nima veselih ur, kaže tudi to, ker previdnost je velevala, da iz Mandalay a in Bahmo a so se angleški komisarji umaknili. Nezmérno poželenje po persti in tujih deželah, brez višega namena, mora začeti skomino delati, in za mnrge stare pregrehe domà in na tujem šiba ne bo prizanesla.
Cvet in sad zveste motitve.
Zahvale.
St. 1. Za zadobljeno pomoč v zelo težavni zadevi na priprošnjo Marije, sv. Deodata in vernih daš v vicah naznanjam očitno zahvalo.
Iz Ljubljane, 26. vinotoka 1879.
Št. 2. Mučile ste me dve veliki nadlogi; ena dušna, draga telesna. Slišim pa, koliko milost dobivajo bratje in sestre N. lj. G. presv. Serca in tisti, ki se ji zaupno priporočajo, in zatečem se tudi jaz k Mariji in obljubim, če bom UBlišan, to v „Dan." naznaniti. In vsega sem bil rešen; več sem dosegel kot sem prosil. Zatorej očitno naznanjam priserčno zahvalo za veliko milost Mariji, ki mi jo je pri Bogu zadobila.
Fr. SlaviČ.
Št. 3. Dolgo časa sem bil zaradi nesreče, ktera me je zadela, močno otožen. V takem stanu se zatečem k „Naši Materi" in ji obljubim, ako mi milost zadobi, očitno zahvalo po „Danici" razglasiti in na Sveto goro iti. Io glej, milost in polajšanje zadobim. Toraj zakli-Čem naj serčniši „Ave Maria"!
Prošnje.
Dve osebi v prav hudi bolezni, ko nobeno zdravilo noče izdati, ste prav serčno priporočeni v bratovsko molitev. — Duhoven priporoča v bratovsko molitev neko posebno dobrodelno zadevo, da bi se dobro izšla. — Odprava treh hudih razväd in pregreh po slovenskih deželah. — Za zdravje in zadovoljnost v izvoljenem stanu se priporočam v bratovske molitve. — Hudo bolan mož se gorko priporoča v bratovsko molitev, da bi se ozdravil, če je Božja volja.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec listopad 1879.
I.	Glavni namen: Zmaga katoliške vere nad posvetnjaštvom.
II.	Posebni nameni:
3.	listopada. Spomin vsih vernih duš. Sv. Silvi ja, mati papeža Gregonja Vel. Priporoč.: Vse duše v vicah, posebno tiste, za ktere posebnih prošenj ni. Razširjanje velikodušnega sklepa za duše v vicah. Mir vesti.
4.	Sv. Karol Bor., nadškof v Milanu, t I. 1584. Priporoč.: Katoliški duhovni pastirji. Neko katoliško početje. Več skrivnih zadčv in pritežnost.
5.	Sv. Caharija, oče sv. Janeza Kerst. Priporoč: Spreobernjenje Jerdovratnih zakonskih. Otroci zanemarjenih družin. Čedno obnašanje v cerkvi.
6.	Sv. Lenart. Priporoč.: Samski stan. Zatrenje najhujših pregrčh naše dežele. Šolska mladina za strah Božji. Jetniki.
7.	Sv. Prosdocim, pervi škof in zavetnik Padove. Priporoč.: Razuzdani sinovi. Varstvo in zmaga pravice, posebno tudi v zborih in politiki. Zatrenje pijančevanja, posebno tudi obvarovanje otrčk pred kužnim žganjem.
8.	Ss. Sever, Severijan, Karpofor in Viktorio, bratje, imenovani „Cveteri kronani", od imena cerkve, kjer počivajo v Rimu. Mučeni so bili pod trinogom Dioklecijanom. Priporoč.: Stanovitnost mladih ljudi. Terjenje pravice. Na duši in na telesu terpeči.
9.	Tri in dvajseta nedelja po Bink. Evang.: Jezus obudi Jajrovo hččr. Varstvo M. D. Priporoč.: Keršan-ske device. Varstvo otroške nedolžnosti. Več spreober-njenj.
V	bratovšino Naie ljube Gospč presv. Serca se je vpisalo mesca avgusta 466, septembra pa 726 in oktobra 648 novih udov; število vsih dosdsj pri naši podružnici vpissnih udov je 86.117. Gotovo lepo število tistih Ma-rijnih otrčk, ki jo vsaki dan zjatraj in sveččr pozdravljajo s sladkimi besedami: O Naša ljuba GospA presv. Serca prosi za nas Boga!
V	ponedeljek, na včrnih daš dan, bo o poli šestih in o poli sedmih sv. maša sa vse mertve ude bratovšine „Naše ljube Gospč" pri njenem oltarji.
K „bratovšini Nade ljube Gospč presv. Serca'4.
Sv. Oče Leon XIII (kakor pišejo ,.Monatrosen" 5. zvez., 16. vinot.) so v pisma 4. kim. 1879 do včli-kega prednika misijonarjev presv. Serca v Issoudun-u pisali to le:
„Srečo ti vošimo, ljubljeni sin, da pobožna družba pod naslovom ,,N. Ij. Gospa presv. Serca" je bila tako dopadljiva Materi Božji, v ktere čast je od tvoje kon-gregacije vstanovljena, da se je v kratsem razširila po vesoljnem svetu in šteje že 15 milijonov družnikov.
Ta prečudna naglica in vsestranost v razširjanji'se more prištevati le nezmerno mogočni blagovoljnosti pre-svete Device, naj se ozira kdo na prijazno sprejetje, ki ga je družba našla pri vsih škofih, kteri so o nji sve-dili, ali na pohvale in duhovne dobrote, s kterimi je od le tega apostoljskega Stola odlikovana, ali na neštevilno množico uslišanj, s kterimi je bilo z nebes povračevano zaupanje vernikov, ki pod tem naslovom pomoči prosijo od Božje Matere...."
„Monatrosen" 'pristavljajo: „Te ljubeznjive besede sv. Očeta, o koncu kterih so vsim družnikom podelili svoj blagoslov, so pač naj lepše priporočilo molitvene družbe, sladko plačilo za goreče pospeševalce in resno opominovanje z vso močjo io zvestobo vdeleževati se in sodelati pri delu, ki so naj viši poglavar sv. Cerkve izrekli, da je tolikanj dopadljivo Materi Božji.
Veliko je število udov na Avstrijanskem in na Nemškem, pa vendar je še veliko opraviti, da bode N. lj. Gospa presv. Serca od vsih spoznana in češena. Delajmo z neutrudljivo gorečnostjo, dokler se iz ust vsih vernikov neprenehoma ne razlega glas:
Naša ljuba Gospd presv. Serca za nas Boga prosi!
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. (v prid dušam v vicah ) Ker ravno nastopa spomin vsih vernih duš, naj še enkrat omenimo novih bukev: „Pomoč dušam v vicah" od P. Hri-sogona M. Od 1. do 140. strani imajo bukvice premišljevanja o dušah v vicah za vse dni mesca listopada, ki je posvečen ubogim dušam v očisevahšu; nadalje do zadnje str. 320 so pa primerne molitve: jutranje in ve Černe, dvojne mašne, spovedne in obbajilne, več litanij itd., križev pot za duše v vicah, dnevnice zararjke.— Dobivajo se v katoliški dražbi (na starem tergu št. 13): prosto vezane po 50 kr., v platnu po 65 kr., v polusnji po 70 kr., vse v usnji po 75 kr., z zlatim obreskom po 1 gl. 10 kr. Kdor jih želi po pošti, naj 5 kr. pri-dene. Naj bodo torej vsim prijateljem duš v vicah v novo priporočene.
Tombola pretekle nedelje v katoliški družbi je dala 53 gl., in po odbitih stroških 32 gl. Pred sačetkom so prečast g. predsednik prošt dr. A. Jarc rasnotere reči poročevali o družbi itd., o čemur dragi pot kaj. Prav
vesela je bila obilno zbrana množica nedolžnega vedrila. Maj ta nekaj opomnimo. Ker ima družba mnoge stroške, torej je želeti, da bi vsi udje svojo letnino o pravem času donašaii. Marsikterim po deželi se pošiljajo bukvice, letnine pa ni od njih. Ravno sta v natisu dva zvezka, ki prideta skupaj ob enem na svitlo.
Večerni govori za moške ude in goste v katoliški družbi se pricnó prihodnjo sredo, 5. liatopada, ob 7 zvecér. Društvo vabi k obilnemu obiskovanju.
Dve tabli novega križevega pota, ki ga znani umetnik gosp. Miroslav Tomec izdeluje za Presko, ste viditi dodelani pri gospej Ani Uoibauerovi pred frančiškansko cerkvijo. Daroval bode ta lepi dar omenjeni cerkvi g. Mik. J a m ni k. G. umetnik dela, kolikor je moč, natančno po Senklavških postajah.
Personalstand der k. k. Behörden und Aemter im Herzogthume Krain 1880. Ta imenik, soatavljen od g. Fr. Gerkmana, je gotovo mnogim prav raben in korinten; škoda, da ni v slovenskem jesiku. Cena 25 sld. (s pošto 5 sld. več).
K „Gartenlaube" od zadnjič bodi pristavljeno še to le: Siavni Eng. Fiacher, ki v izverstnem delu „Die Grossmacht der Jugend- und Volksliteratur" prttresuje tiauče bukev, časnikov itd., o „Gartenlaube" (str. 563—64) pravi, da marsikteri spisi in BÜke žalijo in ranijo poštene katoličane in da tudi protestantje z naméro teh listov niso zadovoljni, če tudi imajo silo naročnikov. V kakošni razmeri )e do Avstrije, kaže to, da o svojem času so jo v Cislitavi morali prepovedati. In dalje pravi po besedi: „Wir wenden uns von dem Inhalte einiger dieser Jahrgänge mit allem uns zu Gebote stehenden Abscheu ab und erklären hiemit offen, dass wir ein derartiges Gebabren nach unseren leitenden Grudeätzen mit aller Entschiedenheit verwerfen..."
Zastran deljenja milosenj med pogorelce moramo
opomniti, da ie biio enekrati že slišati od več strani pritožbo, da zadevni odbori premalo gledajo na resnično potrebo in veči ubožnost ter morda bolj na velikost škode. Opomniti je po naši misli, da zbirke so milošinje, ki se ne dajejo premožnim ali celó bogatim, kteri si sami labko pomagajo, ampak potrebnim in ubožnim. — Res je, da je treba na razne okolišine ozir imeti, vendar vse tako, da je keršansko in po pravici.
Bohinska Bistrica, 19. vinot. (Poterdilo.) Zahvalno poterdim resnični prejem 24 gl. 30 kr. po „Danici" nabrane denarne podpore za zidanje naše nove cerkve. *) Bog naj obilno blagoslovi blage dobrotnike ter obudi še mnogo novih, ki naj se v svoji darežljivosti tudi Bistriške cerkve drage volje spominjajo.
J. Mesar, župnik.
Y Čeme bukve! Kakor se ljudje pritožujejo,so preteklo nedeljo v nekem oddelku mesta hlapčevsko delo opravljali. Smo mar v deželi Zulu-Kairov? (Ako se pa kterikrat kaj Ucega v kaki sili zgodi z visim duh. privoljenjem, je treba občinstvu naznaniti, da se ne godi pohujšanje.) V Terstu so pred nekimi leti tako začeli, in kaj je nasledek verskega zaničevanja v onem mestu? Te ant je policija zasačila tri mlade tatove, kterih rokodelstvo je: ljudém iz žepov denar krasti; nobeden teh potepuhov še nima 14 lét. V nedeljo je 20.etna tatica nekemu gospodu ravno mošnjiček z denarom iz žepa potegnila, ko jo je policaj zagrabil. Neki „lump" je To-mincu ra%no pred cerkvijo uro izmaknil in pobegnil.
*) Precej nato je zopet prišlo 5 gl., ki smo jih precej za unimi poslali, tedaj skup 29 gl. 30 kr.	Vr.
Tacih in še veliko strašnejših dogodb so polni teržaški listi. Kaj bo iz ljudi brez vere? „Posvečuj dan Gospodovi"
Novi misijon V Gazi v Sveti deželi. Te dni (29. vinotoka) je šel skoz Ljubljano v Sveto deželo tirolski misijonar č. g. Juri Gatt, ki bode z maroniškim duhovnom Abuna Nahmattalla-m v edinosti vstanovil nov katoliški misijon s šolo itd. v mestu Gazi, blizo srednjega morja. Izročili smo mu dotične zbirke, 21 gl. 50 kr., za ta misijon, pa tudi kar je zopet došlo za Ratisbona —
11	gold. 50 kr. — in nekaj malega za Sveto deželo iu za Božji grob v Jeruzalemu. — V svete kraje zdaj VBe pritiska, celó Amerikanci, zlasti protestantje iz Nemškega, in kraji okoli Jaffe so jim posebno po volji (Gaza je ne daleč od Jaffe); toraj so katoliške prizadevanja po unih krajih toliko bolj podpore vredne.
Poslednje novice. V deržavnem zboru Be bodo tehtne besede slišale zdaj, ko se začno govori o adresah, ktere bodete obe zbornici izročili Njih veličanstvu, in že se v ta namen odbirajo naj imenitniši govorniki. Potem pride na verato ceia množ opravil, pri kterih je upati, da jih bo zbor naglo reševal in ne s puhlimi besedami časa tratil, kar se v tacih zadevah dostikrat godi. — 28. t. m. je aekcijski načelnik Chertek razložil denarni deržavui stan za prihodnje leto in razkazal, da prihodkov bode 399 milijonov 995 tisuč 774 gl., izdajkov pa 412 milijonov 712 tisuč 917 gl.; tedaj primanjkljeja za
12	mil. 117 tisuč 143 gl. Hoče pa vlada tako gospodariti, da zato ne bo treba novega dolga delati in na prihodnje rodove butare nakladati. Loterija, karte, kolek pri plačnih poterdilib, visi colnina pri petroleju, viši davek pri žganih pijačah, 10 odstotkov pri vožnji ljudi na železnicah in parobrodih so viri, kteri imajo toliko dati, da ne bo treba novega dolga delati. Ko bi veči davek postavili na smodke in sploh tabak namesto na petrolej, bi narodom vse bolj vstregli.
Dobrotni darovi.
Za Vremske -pogorelce na Notranjskem: Z Brezovice po č. g. župniku 3 gl. — C. g. J. Demšar 5 gl.
—	Iz Žirovske fare po č. g. župniku 8 gl. — Iz Mekin po č. g. župniku 5 gl. — J. K. 20 sld.
Za pogorelce na Blatu v Žaliniški f ari: Iz Mekin po č. g. župniku 3 gl. — J. K. 20 sld.
Za pogorelce na Igu: Z Brezovice po č. g. župnika 2 gl. — J. K. 20 kr. - Č. g. A. Kukelj 1 gl.
Za pogorelce na Verhniki: Iz Mekin po č. g. župniku 2 g». — C. g. A. Kukelj 1 gl. — Z Brezovice po č. g. župniku 3 gl.
Za pogorelce v Terzinu: Z Brezovice po č. g. župniku 2 gl. — Č. g. A. Kukelj 1 gl. — Iz Mekin po 6. g. župniku 2 gl. - J. K. 20 sld.
Za pogorelce pri Sv. Trojici: J. K. 20 sld. Za katol. pogorelo cerkev v Sarajevu v Bosni: Po č. g. Gor. 70 std. — Z Brezovice po č. g. župn. 10 gl.
—	Micka Rus 1 gl. — Neimen. 5 gl. — V. P. 50 sld.
Za pogorelce v Sarajevu: Pn. gsp. Jože Jeram is Cirknega 6 gl. — Župnija Knežak o gl. 20 sld. — V. P. 50 sld.
Za naj bolj potrebne pogorelce: V. P. 1 gl. Za cerkev v DavČi: Ivan M. iz Šebrelj 1 gl. Za afrikanski misijon: L. Velkaverh 1 gl. Za mis. Gazo v Sveti deželi: Neim. 5 gl. Za stradajoče v južnem Tong-Kingu: Neimenovan-duhoven 5 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Joief BiaznifcrtVl nasledniki v Ljubljani.