I

JANUAR # ST. 1

(Nadaljevanje s 1. strani)

delež te skupine v skupnih prora¬
čunskih izdatkih padel na 25 %■ V
primerjavi s skupnimi izdatki prora¬
čuna se je zmanjšal tudi delež izdat¬
kov »državne uprave« a je bil še
zmeraj večji od skupine »prosveta in
kultura« in je znašal 28,8 % od skup¬
nih izdatkov ali dobrih 129 milijo¬
nov. Proračunski izdatki so se v letu
1965 povečali v primerjavi z letom
1964 za 56%. Od skupno porablje¬
nih proračuskih sredstev je odpadlo
na dejovnosti »prosveta in kultura«
kar 36,2 %, kar znese 253 milijonov
in je za dva in polkrat več kot leta
1963 in za 122% več kot v I. 1964.
K povečanju teh sredstev, ki so krili
tudi redno šolstvo vseh vrst, je pri¬
pomogla tako večja možnost zbira¬
nja proračuskih dohodkov kot tudi
aktivnejši odnos upravnopolitičnih
faktorjev v komuni.

Pripomniti je treba, da je bilo
pred tem financiranje te dejavnosti
— posebno šolstva — dokaj skrom¬
no, da pa se je s tem obsegom
sredstev precej popravilo. Izdatki za
»državno upravo« so se v letu 1965
tudi povečali, vendar se je s 25 %
povečanjem izdatkov za to dejavnost
udeležba na skupnih proračuskih iz¬
datkih zmanjšala na 23,2 % in zna¬
ša približno 172 milijonov.

Tretjo večjo skupino proračunskih
izdatkov so v preteklih letih pred¬
stavljale »dotacije«. Leta 1963 smo
porabili za dotacije kar 10,7% vseh
proračuskih sredstev ali dobrih 35

milijonov dinarjev. Naslednje leto
tj. leta 1964 znašajo »dotacije« sko¬
raj 59 milijonov, kar je 12,2% vseh
proračuskih izdatkov. Leta 1965 pa
je delež »dotacij« v skupnih izdatkih
padel na 6% in je znašal 41 mili¬
jonov dinarjev.

Za socialno varstvo smo leta 1963

potrošili 8,9 % vseh proračuskih
sredstev, tj. nekaj nad 29 milijonov
din. V letu 1964 se je ta vrsta po¬
trošnje povečala za 35 %, v letu

1965 pa za 299 %, kar znaša 12,6%

vseh proračunskih izdatkov v tem le¬
tu in predstavlja skoraj 88 milijonov
dinarjev. V to skupino spadajo iz¬
datki za pomoč borcem NOB, osta¬
relim ljudem, žrtvam vojaškega ma¬
teriala, otrokom padlih borcev, za
defektno mladino, za pomoč nepre-
možnim dijakom in podobno.

V zadnjih dveh letih je bila v
proračunu precej velika udeležba
negospodarskih investicij. Tu gre
predvsem za financiranje objektov
družbenih služb. V letu 1965 smo iz
proračna izdali za negospodarske
investicije 79 milijonov dinarjev, kar
predstavlja 11,2% vseh proračun¬
skih izdatkov in je za 232 % več kot
smo za te namene potrošili I. 1964.

Iz tabele je tudi razvidno, da ne¬
katere vrste izdatkov npr. »obveze in
garancije«, »posredovanje v gospo¬
darstvu«, »komunalna dejavnost« in
še nekatere relativno stagnirajo ali
celo nazadujejo, kar je odnos spre¬
menjene vloge občine v komuni ozi¬

roma spremenjenega načina financi¬
ranja teh dejavnosti.

SREDSTVA PRORAČUNA ZA L. 1966

Na razpravah o proračunski po¬
trošnji v letu 1966 bomo morali
upoštevati take naloge in potrebe
dejavnosti, ki se financirajo iz pro¬
računa kot tudi sredstva, ki bodo
predvidoma zbrana za te namene. V
prvem delu tega sestavka smo ugo¬
tovili, da je bila rast proračunskih
izdatkov v zadnjih letih izredno hi¬
tra, saj so se izdatki proračuna od
329 milijonov v letu 1963 povzpeli
na skoraj 700 milijonov v letu 1965.

Gospodarska reforma ali bolje —
reforme, ki smo jo začeli izvajati v
drugi polovici lanskega leta — ima
velik vpliv tudi na področju izven
gospodarstva. Ena od osnovnih za¬
htev reforme je stabilizacija našega
gospodarstva in vključuje tudi ome¬
jitev nekaterih vrst potrošnje, pred¬
vsem investicijske, deloma pa tudi

splošne. To pomeni, da vnaprej ne
moremo več računati s tako hitrim
porastom proračunskih dohodkov kot
v zadnjih letih. Dohodki iz izdatki
proračuna bodo v večji meri odvisni
od razvoja gospodarske dejavnosti v
komuni. V tem letu predvidevamo,
da bomo po sedaj veljavnih instru¬
mentih delitve narodnega dohodka
zbrali od dejavnosti v naši občini v
proračun okrog 500 milijonov, kar
je znatno manj kot potrebujemo za
financiranje najosnovnejših dejavno¬
sti, ki so odvisne od proračuna. Za¬
to nam bo tudi v tem letu repub¬
lika odstopila 3 % prespevek od
osebnih dohodkov, kar bo predvido¬
ma zneslo 159 milijonov in dala do¬
tacije v višini 85 milijonov dinarjev.
Tako bodo po naših predvidevanjih
sredstva proračuna v letošnjem letu
za nekaj odstotkov večja kot v lan¬
skem letu. To pa bi moral biti okvir,
v katerem bomo lahko vgradili svoje
želje in potrebe. Gotovo bo vsota
zahtevkov in tudi dejanskih potreb
posameznih koristnikov občinskega
proračuna večja kot so predvidevali
dohodki, vendar so bodo naše po¬
trebe in želje morale korigirati do
višine predvidenih sredstev.

PREGLED PRORAČUNSKIri IZDATKOV ZA LETO 1963, 1964 IN 1965

Po namenu porabe so izdatki prikazani v 13 skupinah in sicer:

Lansko leto, posebej pa še po
reformi, smo pogosto razpravljali
o tem, kako bodo vplivale spre¬
membe gospodarskega sistema
na življenjski standard. Naši naj¬
vidnejši politični delavci so pred
reformo poudarjali, da je končni
cilj reforme zagotoviti enake po¬
goje gospodarjenja vseh delovnih
organizacij in stabilnost celotne¬
ga gospodarstva in s tem omo¬
gočiti povečanje rednega življenj¬
skega standarda delovnih lju¬
di, ki bo zasnovan na produktiv¬
nosti dela, delno pa na preusme¬
ritvi dela investicijske in splošne
potrošnje. Pri tem pa so zagotav¬
ljali, da se reforma ne sme izva¬
jati na račun že dosežene življenj¬
ske ravni.

Čeprav se ta navodila v prvih
mesecih po reformi niso v celoti
izvajala, ker je potekala revalori¬
zacija osebnih dohodkov v posa¬
meznih delovnih organizacijah

prepočasi, lahko v začetku letoš¬
njega leta ugotovimo, da je zvi¬
šanje cen po reformi skoraj po
vseh delovnih organizacijah kom¬
penzirano z višjimi osebnimi do¬
hodki. Življenjski stroški, ki so ta¬
koj po reformi rastli hitreje kot
so se povečavali osebni dohodki

zaposlenih, so se proti koncu le¬
ta umirili, medtem ko so osebni
dohodki v delovnih organizacijah
naraščali in ponekod daleč prese¬
gali porast cen. Ta naša ugotovi¬
tev pa ne velja enako za vse de¬
lovne organizacije v naši občini.
Nemalo zaposlenih še zmeraj pre¬
jema osebne dohodke, ki ne do¬
segajo niti 50.000 dinarjev, kar
predstavlja minimalen znesek, s
katerim naj bi si polno zaposlen
delavec omogočil še primeren stan¬
dard. Ta znesek — 50.000 dinar¬
jev — pa ne pomeni kategorične
zahteve od zunaj, naj delovne or¬
ganizacije povišajo osebne dohod¬
ke zaposlenih vsaj do te meje,
ampak je le orientacija za primer¬
ne ukrepe v proizvodnji in delit¬
vi, ki pa ne bi smela povzročiti
izenačevanja osebnih dohodkov
med kategorijami znotraj delovne
organizacije.

V naši občini je bilo lansko le¬
to zaposlenih v družbenem sek¬
torju nekaj nad 3.500 ljudi. V ča¬
su od reforme do konca leta 1965
je znašal povprečni osebni doho¬
dek na delavca 67.407 dinarjev
(republiško povprečje je okoli 70
tisoč dinarjev). Osebni dohodek
na zaposlenega v gospodarstvu je
znašal po reformi povprečno 65

tisoč 819 dinarjev, v negospodar¬
ski dejavnosti pa 79.903 dinarjev.
Povprečje osebnih dohodkov je bi¬
lo lani v primerjavi z letom 1964
za 29,4 odstotka večje in sicer v
gospodarstvu za 27,9, v negospo¬
darski dejavnosti pa za 40,9 od¬
stotka. Ta povprečja pa nam še
ne morejo dati prave slike o stan¬
dardu naših ljudi v občini. Že če
primerjamo osebne dohodke neka¬
terih večjih gospodarskih organi¬
zacij med seboj, nam njihova po¬
prečja pokažejo precej drugačno
stanje. Za primer vzemimo nekaj
gospodarskih organizacij z višji¬
mi povprečnimi osebnimi dohod¬
ki, kot je občinsko povprečje.

V eni je povprečje 131.875 din,
v drugi 92.175 din in v tretji 77
tisoč 675 din. Na drugi strani pa
je več gospodarskih organizacij,
ki so daleč izpod občinskega pov¬
prečja (65.818 dinarjev): v eni
47.107 din, v drugi 49.575 dinar¬
jev. Omenil sem, da se ta primer¬
java nanaša le na večje gospodar¬
ske organizacije; če pa bi upošte¬
vali vse delovne organizacije v
naši občini, bi bila odstopanja še
večja. Kakšne so stvarne razlike
v osebnih dohodkih med delovni¬
mi organizacijami, pa bi bolj na¬
tančno ugotovili, če bi primerjali

osebni dohodek delavcev enake
kategorije (poklica, profila, izo¬
brazbe, učinka) v različnih delov¬
nih organizacijah. Ker pa teh po¬
datkov še nimamo, smo navedli
podatke za celotno delovno orga¬
nizacijo.

Tako velike razlike povpreč¬
nih osebnih dohodkov izvirajo de¬
loma iz neenake produktivnosti
dela (tehnične opreme in tehnolo¬
gije sploh, kvalifikacijske struk¬
ture, organizacije dela in podob¬
no), in te razlike so v skladu z na¬
šimi principi delitve po delu, de¬
loma pa tudi z gospodarskim si¬
stemom, ki zaenkrat še ne priz¬
nava enaka merila za vse vrste
gospodarske aktivnosti. Na višino
prikazanih povprečij osebnih do¬
hodkov posameznih delovnih orga¬
nizacij vpliva tudi politika delitve
dohodka v sami delovni organiza¬
ciji. Delovna organizacija, ki na¬
merava razširiti ali izboljšati svo¬
je kapacitete in svojo tehnologijo
— za kar potrebuje določena
sredstva — bo morala dohodek, ki
ji ostane po poravnavi obvez do
družbe, razdeliti tako, da bo večji
del sredstev namenila za sklade,
tisti delovni organizaciji, ki pa ne
namerava investirati, bo ostalo
več sredstev za osebne dohodke.

SNEŽNIK

JANUAR m  ST. 1

Povzetek iz razprav 13. in 14.
skupne seje občinskega zbora in
zbora delovnih skupnosti občine
Ilirska Bistrica, ki sta bili dne 28.
decembra lani in 25. januarja le¬
tos.

Na 13. skupni seji občinskega
zbora in zbora delovnih skupno¬
sti so odoborniki obravnavali na¬
slednje zadeve:

1. Predlog odloka o spremembi
odloka o občinskem proračunu za
leto 1965;

2. Predlog odloka o začasnem
financiranju občinskega proraču¬
na za I. tromesečje 1966;

3. Predlog odloka o spremembi
odloka o uvedbi kontrole cen za
obrtne in gostinske storitve;

4. Predlog odloka o občinskem

prometnem davku;

5. Predlog odloka o odpravi
gozdnega sklada občine;

6. Predlog odloka o odstotku
sredstev, ki se izločijo iz sklada
skupne porabe za subvencionira¬
nje stanarine;

7. Predlog odloka o najvišji
stanarini za' stanovanja, ki jih
uporabljajo organizacije za gospo¬
darjenje s stanovanjskimi hišami;

8. Predlog odloka o amortizaci¬
ji stanovanjskih hiš;

9. Predlog odloka o potrditvi
sklepnih likvidacijskih bilanc;

10. Črpanje proračunske rezer¬
ve;

11. O volitvah in imenovanju.

Sprejet je bil odlok, ki določa,

da se bodo proračunski izdatki
skupščine občine Ilirska Bistrica
financirali v I. tromesečju 1966.
leta na podlagi trimesečnega pla¬
na, ki pa ne sme presegati 25 %
vseh sredstev, ki so bila razpore¬
jena v proračunu za leto 1965. Do¬
polnjen je bil že sprejeti odlok o
uvedbi kontrole za obrtne in go¬
stinske storitve tako, da morajo
obrtne gospodarske organizacije
oziroma samostojni obrtniki obve¬
stiti občinski upravni organ, pri¬
stojen za cene, o vsakem namera¬
vanem zvišanju cen obrtnih izdel¬
kov in storitev ter o cenah novih
izdelkov.

Zaradi določil 54. člena novega
republiškega zakona o gozdovih,
ki je začel veljati 12. 11. 1965 in
ki predvideva med drugim, da se
ukinejo gozdni skladi pri skupšči¬
nah občin in se le-ti prenesejo na
gozdna gospodarstva, ki bodo go¬
spodarila z gozdovi, sta oba zbora
sprejela sklep o ukinitvi gozdne¬
ga sklada občine Ilirska Bistrica
s 31. 12. 1965. Sredstva, ki so osta¬
la po zaključnem računu, pa se
bodo prenesla na biološko organi¬
zacijo gozdov iz 44. člena zakona
o gozdovih pri gozdnem gospodar¬
stvu v Postojni.

Sprejet je bil tudi predlog od¬
loka o najvišji stanarini za stano¬
vanja, ki jih uporabljajo organi¬
zacije za gospodarjenje s stano¬
vanjskimi hišami. Odlok predvide¬
va naslednje naj višje stanarine:

Nadalje so bili sprejeti še odloki
o amortizaciji stanovanjskih hiš,
o potrditvi sklepnih likvidacijskih
bilanc in odobreno je bilo črpanje
proračunske rezerve v znesku
624.789 starih dinarjev.

Na 14. redni seji občinskega zbo¬
ra in zbora delovnih skupnosti pa
so bile sprejete ali obravnavane
naslednje zadeve:

1. Poročilo o uspešnosti reševa¬
nja zadev borcev in invalidov
NOV;. .

2. Predlog odloka o spremem¬
bah in dopolnitvah odloka o pri¬
spevkih in davkih občanov;

3. Predlog odloka o prispevku
uporabo mestnega zemljišča;

0 zdravstvenem zavarovanju kmetov

(Nadaljevanje s 4. strani)

glede katere so nujni zdravniški po¬
segi v bolnišnici.

Kadar se zdravljenje bolezni iz
prejšnjega odstavka po 8 čl. plaču¬
je v breme sklada osnovnega zdrav¬
stvenega zavarovanja kmetov, gredo
tudi stroški prevoza z reševalnim vo¬
zilom v breme tega sklada.

Kadar mora zavarovana oseba za
zdravljenje bolezni ali poškodbe po
9. čl. neposredno plačati del stroš¬
kov sama, mora v enakem odstotku
plačati tudi del stroškov za prevoz
z reševalnimi vozilom.

KMETE-ZAVAROVANCE

OBVEŠČAMO:

1. Na območju naše občine bo¬
mo volili 4 člane v skupščino zdrav¬
stvenega zavarovanja kmetov.

2. Območje občine bo razdeljeno
na 4 volilne enote, ki bodo zajele
skupaj 1424 volivcev, oz. glavarjev,
skupno 3528 zavarovanih oseb.

3. Dan, kraj in čas sklica zbora
volivcev kmetov-zavarovancev bomo

objavili z osebnimi vabili, ki jih bo¬
do prejeli kmetje-zavarovanci, oz.
glavarji družin.

4. Poročila o finančnem stanju
sklada za leto 1965 in pojasnila gle¬
de izvajanja zakona bodo podali na
zborih člani volilne komisije in usluž¬
benci zavoda za socialno zavaro¬
vanje.

Informacije o predpisul prispevka
za zdravstveno zavarovanje kmetov
za leto 1965, o stanju sklada za le¬
to 1965 in porabi sredstev iz tega
sklada za leto 1965 za vsak posa¬
mezni kraj oz. za celotno območje
naše občine lahko dobite na vpo¬
gled pri predsedniku krajevnih od¬
borov SZDL.

VABIMO K POLNOŠTEVILNI UDE¬
LEŽBI, KER LE TAKO BODO KMET¬
JE-ZAVAROVANCI IN NJIHOVI ČLA¬
NI DRUŽIN SPOZNALI SVOJE SA¬
MOUPRAVNE PRAVICE IN DOLŽ¬
NOSTI OB PREHODU NA SAMOFI-
NANCIRANJE IN SAMOUPRAVLJA¬
NJE SKLADA ZDRAVSTVENEGA ZA¬
VAROVANJA KMETOV.

Občinski odbor SZDL

Ilirska Bistrica

4. Predlog odloka o urejanju in
oddajanju mestnega zemljišča;

5. Razprava o statutih gospodar¬
skih organizacij:

a) Ilirija, Ilirska Bistrica,

b) KZ »4. junij«, II. Bistrica,

c) Palma, Podgrad,

d) Lesonit, Ilirska Bistrica,

e) Sadje in zelenjava, Ilirska Bi¬
strica,

f) Komunalno podjetje, Ilirska
Bistrica,

g) Kino Svoboda, II. Bistrica,

h) Služba pravne pomoči, Ilirska
Bistrica,

i) Veterinarska postaja, Ilirska
Bistrica.

6. Razprava o načrtu in progra¬
mu podjetja Topol za prehod na
42-urni delovni teden.

Problematika borcev NOV občine

Ilirska Bistrica

Varstvo invalidov in borcev
NOV je v nenehnem razvoju in
izpopolnjevanju z rastjo našega
gospodarstva. Očiten premik v

skrbi za gmotni položaj borcev se

odraža v dopolnjevanju zakono¬
daje in sprejemanju drugih ukre¬
pov pri reševanju življenjskih
problemov borcev.

Vojaški vojni invalidi so imeli
določene uzakonjene pravice vsa
povojna leta, dočim so bili prob¬
lemi ostalih borcev prepuščeni ne¬
sistematičnemu občasnemu reše¬
vanju socialnih in zdravstvenih
vprašanj občini in drugim orga¬
nom.

Materialno stanje zaposlenih
borcev se je v zadnjem letu znat¬
no izboljšalo. Povprečni osebni do¬
hodki teh so nekoliko nad pov¬
prečjem osebnih dohodkov v de¬
lovnih organizacijah.

Še vedno pa prejema 12 borcev
manj kot 40.000 din mesečnih pre¬
jemkov. Ti so zaposleni pri raznih
podjetjih. V delovnih organizaci¬
jah se čestokrat izgovarjajo z mo-
tovacijo, da ti ljudje nimajo no¬
bene ali pa nizke kvalifikacije, da
so mnogi starejši, da čestokrat bo-
lujejo in podobno, vsled česar jih
ni mogoče uvrščati med tiste, ki
imajo odgovarjajočo izobrazbo in
je tudi iz drugih razlogov njihov
delovni učinek mnogo nižji od teh.
Ugotavljamo, da obstojajo še ne¬
katere tendence v delovnih skup¬
nostih, ki kažejo na to, da borce
zapostavljamo in da tudi v skladu
z že obstoječimi materialnimi
pogoji ne rešujejo njihovih zadev.

Ne bi bilo prav, da bi delovni
kolektivi čakali samo na to, da
bodo tem ljudem pomagali drugi.
Po nekaterih ugotovitvah je v de¬
lovnih organizacijah 26 delavcev-
borcev, ki imajo neprimerno de¬
lovno mesto. Za te primere naj bi
delovni kolektivi poiskali ustrez¬
ne rešitve, bodisi, da jim preskr¬
bijo ustrezno delovno mesto, bo¬
disi, da jim omogočijo prekvalifi¬
kacijo, če to želijo in imajo za to
pogoje. Zaradi odhajanja mladi¬
ne iz kmetijskih predelov v indu¬
strijo in drugam ostanejo mnogi
kmetje-borci sami na kmetijah. To
se dogaja največ v hribovitih na¬
seljih, od koder izhaja največ bor¬
cev in kjer so najtežji delovni po¬
goji. Mnogi so že starejši, bolni in
onemogli, da ne morejo več inten¬
zivno obdelovati svoje zemlje, ki
je že itak glede na lego in kva¬
liteto skromna.

Tako imajo v naselju Rjavče od
skupnih 30 družin samo v dveh
družinah otroke, v drugih so osta¬
li samo še starejši ljudje. Podob-
neprimere zasledimo tudi v drugih
naseljih.

V letu 1964 je bilo dodeljenih
kmetom-borcem le 17 priznaval¬
nin, letos do oktobra meseca pa
še 181 kmetom. Tako prejema se¬
daj priznavalnino 198 kmetov-bor-
cev ali 26,6 %  vseh kmetov-bor-
cev. Povprečje znaša 11.000 din,
kar je glede na dejanske potrebe
teh malo, če pa prištejemo k tej
vsoti še 4.000 din na posameznega,
ki se plačuje za zdravstveno za¬
varovanje, so skupni izdatki dokaj
večji. Komisija za reševanje za¬
dev borcev je zatorej mnenja, da
bi davčni organi kmetom borcem,
ki živijo v slabih ekonomskih raz¬
merah, nudili potrebne olajšave.

Upokojenih borcev v občini je
skupno 426.

Po podatkih, ki jih je posredo¬
valo Združenje upokojencev, ima¬
mo 41 upokojencev, ki dobivajo
manj kot 30.000 din pokojnine me¬
sečno. Od teh je 23, ki živijo v
težkih socialnih razmerah, zato
jim bo za izboljšanje njihovega
socialnega stanja potrebno dode¬
liti priznavalnine.

Zadeve vojaških vojnih invali¬
dov se urejajo po posebnih zvez¬
nih predpisih. Upravni organ za
invalidske zadeve in zadeve bor¬
cev pa opravlja vse upravne po¬
sle. Po sedanjem stanju je skup¬
no 486 invalidskih upravičencev,
od teh 152 osebnih in 334 družin¬
skih. Neposredno iz NOV je 89
osebnih in 251 družinskih invali¬
dov. Invalidski dodatek prejema
157 upravičencev ali 36,4 %.

Priznavalnino prejema poleg in¬
validskih prejemkov 42 invalidov.
Družinskih invalidov, ki prejema¬
jo le 1.200 din invalidnine meseč¬
no oziroma 14.400 po novih pred¬
pisih letno, imamo 205, samo iz
NOV jih je 156. Med temi je več
takih, ki bi z ureditvijo premo¬
ženjskih razmer lahko uveljavili
invalidski dodatek.

Osebni invalidi s težjimi teles¬
nimi okvarami so materialno pri¬
merno preskrbljeni, saj prejema
invalid I. skupine, ki je brez pre¬
moženja, 121.900 din mesečnih
prejemkov. Invalid II. skupine
prav tako brez premoženja preje¬
ma 62.300 din mesečno.

V letih 1962 in 1963 so bila pre¬
skrbljena stanovanja 22 zaposle¬
nim borcem, v lanskem in letoš¬
njem letu pa samo enemu. Po do¬
sedanjih ugotovitvah je ostalo ne¬
rešenih še 44 primerov. Skupščina
je dodelila nezaposlenim borcem
v zadnjih letih 10 stanovanj, 14
pa jih je še v gradnji in bodo do¬
končana v začetku leta 1966. Ne¬
rešenih bo torej ostalo še 28 pri¬
merov.

Za gradnjo stanovanj, ki so že
dodeljena in za tista, ki so še v
gradnji za nezaposlene borce, je
prispevala občinska skupščina
70,775.000 din, iz republiškega sta¬
novanjskega sklada pa smo pre¬
jeli 42,200.000 din.

Dokaj kritično je tudi stano¬
vanjsko vprašanje kmetov-borcev.
Do sedaj je ugotovljeno, da živi
66 kmetov-borcev s svojimi dru¬
žinami v skrajne nezdravih in ne¬
primernih stanovanjih. Potrebno
bo iskati tudi v občinskem merilu
za pomoč, bodisi z dodelitvijo
sredstev ali pa z dolgoročnim kre¬
ditom.

Občinska skupščina je leta 1965
zagotovila 37,000.000 din za pri-

(Nadaljevanje na 8. strani)

JANUAR

ST. 1

Iz rezultatov akcije PO (cenitev in pospravljene površine za leto

kmetijskih pridelkov) za leto 1965 1965 in 1964, da bomo na ta način vrtnin

Izredno slab je bil tudi donos

paradižnika, krompirja

Za dobro četrtino manjši je bil tu¬
di donos krmskih rastlin. Boljšo le¬
tino kot leta 1964 pa so dali pod-
sevki (za 8,9%) in travnati svet za
18,2. Tudi sadna letina je bila več¬
ja kot leta 1964. Donos sadja na eno
drevo se je v 1965. letu povečal

vam bomo povedali nekaj podatkov ugotovili, katere kmetijske kulture itd. Leta 1964 je bil donos krom- skoraj za trikrat, vendar je bila ka-

o letini v preteklem letu.

Da so naši kmetovalci v lanskem
letu pridelali manj kot leta 1964,
vedo tako proizvajalci sami kot
potrošniki, ki pridelke kupujejo in
morajo pri tem seči globoko v svoj
žep. V letu 1965 so se kmetjsk pri¬
delki v Sloveniji podražili za okoli
70 %. Za tako povečanje cen pa ni
kriva samo slabša letina, ampak
tudi spremenjeni položaj kmetijstva
po reformi. Ta spremenjeni položaj
moramo razumeti v glavnem tako,

da je družba priznala ustreznejše
cene kmetijskim proizvodom zato,

so lani dale manjši pridelek in za- pirja 195,8 q na hektar, lansko le- kovost sadja zelo slaba.

kaj je bil pridelek manjši. Pridelek to pa le 75.9 q na hektar, kar je le

Za zaključek bomo še navedli,

je namreč lahko manjši zaradi sla- 38,8 % donosa iz leta 1964. Za pe- koliko posameznih kultur smo pro-

be letine ali pa zaradi manjših za- tino manjši je bil tudi hektarski izvedli v zadnjih dveh letih. Pri-

sejanih površin oziroma posprav- donos žit. Posebno slab pridelek je delane količine, ki so odvisne od

1 j enih površin.

dal oves. Najboljše pa je obrodila pospravnih površin (tabela 1) in do-

Kmetijske pridelke bomo obrav- koruza

25,7 q na hektar, kar je nosa (tabela 2), so v zadnjih dveh

indeks 100 = 1964

navali v sedmih skupinah in sicer: za skoraj 3 q manj kot leta 1964. letih znašale:

1. Žita (rž, oves, ječmen, pšenica
in koruza).

2. Vrtnine (krompir, čisti nasadi
fižola, vrtno korenje, čebula, česen,
čisti nasadi graha, zelje, ohrovt,
paradižnik in ostale vrtnine).

3. Krmske rastline (črna detelja,

da bi vzpodbudila kmetijske proiz- lucerna za seno in seme, pitnik, ši¬
vaj alce k intenzivnejši proizvodnji laža, krmska pesa, korenje in dru-
tako prehrambenih kot industrij- ge krmske rastline).

skih kultur.

Kot smo že omenili, je namen
tega sestavka dati nekaj primer¬
jalnih podatkov o letini v letu 1965

4. Vmesni posevki (fižol med
krompirjem, koruza itd., buče in
podobno).

5. Podsevki (repa, pitnik in si¬

na območju občine Ilirska Bistrica. lažna koruza in tiste kulture, ki so

Kadar pravimo, da imamo slabo
letino, jo navadno v mislih primer¬
jamo s kakim drugim letom. Mi
bomo v nadaljevanju primerjali
skupni pridelek, odnos na hektar

sicer ze preje posejane, a se raz¬
vijajo po pospravitvi glavnega pri¬
delka).

6. Travnati svet (pridelava sena).

7. Sadje.

Primerjava pospravljenih površin in število sadnih dreves za

1964 — (leto 1964 = indeks 100)

leto

m

i

Če izzvamemo skupino »travnat žitarice. Po zasejanih površinah je

svet«, imamo v naši občini največ na drugem mestu oves, nato ječ-

površin za predelavo vrtnin — men itd. Pšenico smo v letu 1965

1.122 hektarov od leta 1964, lansko sejali le na 3 % ornih površin. V

leto za dobre 4 % več. Od teh povr- preteklem letu smo tudi. krmske
šin je odpadlo na krompir v letu rastline gojili na manjših površinah

kot leta 1964. Skoraj za polovco so
se skrčle površne posejane s pod-

1964 937 hektarov, lani pa 1.030
hektarov. Žita smo leta 1964 sejali
na 1.062 ha, lani pa na 1.077 hek- sevki; precej hektarov travnikov je

tara. Največ smo sejali koruze in je ostalo nepokošenih. Tudi število

sicer 1964. leta na 453 ha, nasled- rodnih dreves je bilo za eno petino

nje leto pa na 633 ha, kar je sko- manjše kot leta 1964. Za tako skr-

raj 39 % več kot leta 1964. Zanimi- čenje obdelanih

najbrž

vo je, da je bilo leta 1965 več po¬
vršin zasejanih s koruzo tudi po
drugih krajih naše države. Pridelo- nje sposobne delovne sile po naših

povrsm je
krivo neugodno vreme. Verjetno
pa gre pri tem tudi za pomanjka-

valci so namreč ugotovili, da se
jim bolj splača pridelovati koruzo,
ki ima ugodnejše cene kot druge

vaseh, saj je znano, da odhajajo

mladi v industrijske kraje ali v
šole.

Primerjava donosa na hektar in na sadno drevo za

(100

1964

smo v začetku tega sestavka manjši tudi zaradi tega, ker smo

slabšem

izkoriščali manj obdelovalnih povr-

1965, smo v glavnem mislili na šin. Iz druge tabele je razvidno, da
manjši donos. Prikazane številke so lani najbolje uspeli vmesni po¬
pa nam kažejo, da je pridelek sevki, predvsem fižol.

Če upoštevamo, da je neugodno količine kmetijskih pridelkov iz

vreme prizadelo tudi druga kme- drugih držav, posebno pšenice iz

tijska območja v državi, potem
nam je nekoliko bolj razumljivo,
zakaj moramo letos uvažati večje

iz Poljske in
kmetijske prid

V

se

Amerike, krompir
nekatere druge

G. P.

V I

V letu 1965 so industrijska podjetja, kmetijstvo in gozdarstvo re¬
alizirali letni plan izvoza s 85,2 %; v primerjavi z letom« 1964 je to za
15,6 % manj. Za primerjavo naj nam služi republiško poprečje, ki nam
pove, da je bil izvoz v letu 1965 za 24 % večji od izvoza v letu 1964.

Lesno predelovalna industrija je v občini najbolj razvita, zato je
tudi njen delež izvoza po načrtu znašal 68 %; realiziran je bil z 61 %
t.j. s 7 % pod planom celotnega izvoza ali 11 % pod planom lesne
industrije. |

Ostala industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, ki so bili v načrtu
zastopani z 32 % izvoza, so realizirali 23 % plana, kar pomeni 8,2 %
pod planom.

V prvem polletju je skupna realizacija izvoza znašala 48 %. Izvoz
se je nekoliko zmanjšal v III. četrtletju po nastopu gospodarske re¬
forme, Podjetja so iskala inozemska tržišča in izdelala vrsto proiz¬
vodov, ki jih bo lažje prodati na inozemskem trgu. Po tretjem četrt¬
letju vidimo, da so v tem nekatera podjetja v precejšnji meri tudi
uspela. To nam potrjuje podatek, da je znašal izvoz v III. četrtletju
20 % predvidenega letnega načrta, v zadnjem četrtletju pa je porastel
na 32 %. Na tak porast v zadnjem četrtletju je vplivala predvsem pro¬
daja melanitnih plošč, ki jih doslej v glavnem niso izvažali. V pri¬
merjavi z letom 1964 je lesna industrija kljub temu zaostala v izvozu
za 1,6 %. Vzroke temu lahko iščemo v slabi preskrbi z reprodukcij¬
skim materialom,, zlasti s tistim iz uvoza. Delno je vplivala na manjši
izvoz slaba oskrba s surovinami. Pomislimo le na les, ki ga občasno
ni bilo dovolj na zalogi.

Med lesnopredelovalnimi podjetji je najbolje realiziralo vred¬
nostni izvoz podjetje »Topol«, ki je preseglo letni načrt za 4,2%.
Boljši rezultati so bili doseženi v izvozu mleka. V prvih petih mesecih
leta 1965 ni TOK izvažal prehrambene, tehnične niti citronske kisline
in je znašala realizacija izvoza le 28 % letnega načrta. V naslednjih
sedmih mesecih pa so šli v izvoz tudi zgoraj navedeni proizvodi in

smo tako presegli letni načrt za 22,L%. Kmetijstvo je v skupnem
načrtu izvoza predstavljalo 18,8 %, realiziralo pa je le 9 % ali 48 %
lastnega izvoznega plana. V primerjavi z letom 1964 je bila realizacija
za 39 % manjša. Na tako majhno realizacijo je vplivala bolezen živine,
slinavka, ki je razsajala v zimi 1964/65. Drugi faktor, ki je vplival na
majhen izvoz, je ta, da je postala naša mesna proizvodnja tudi za
inozemski trg predraga; tu mislimo predvsem na Italijo. Tako ni bilo
zadnje mesece pred koncem leta skoraj nobenega izvoza. Inozemski
kupec se je preusmeril na tržišča vzhodnoevropskih držav.

V gozdarstvu je dosegel izvoz 94,5 % plana in je bil manjši kot
leta 1964. V občinskem merilu predstavlja plan izvoza 4,3%, a nje¬
gova realizacija 4,8%. Iz tega podatka je razvidno, da je gozdarstvo
doseglo boljšo realizacijo v primerjavi z drugimi panogami. Vzroki,
da ni gozdarstvo popolnoma realiziralo letnega načrta, so v tem, da
je imelo gozdarstvo zmanjšan plan poseka listavcev. Izvažali smo v
glavnem drva za kurjavo in celulozni les. Gozdne sortimente pa
potrebuje lesnopredelovalna industrija na bistriškem kakor tudi na
cerkniškem področju in je bilo treba v prvi vrsti kriti domačo po¬
trošnjo.

JANUAR m  ST. 1

I

I

7u

milili

«1111111

imun

minil

nmm

minil

imun

uiinn

imam

mi

nimn

V soboto, 15. januarja, smo pri¬
sostvovali proslavi velike zmage
naših delovnih ljudi. V proizvodni
dvorani tovarne stolov na Baču so
se zbrali proizvajalci, da bi prosla¬
vili izdelavo milijontega stola. De¬
lavcem so se pridružili tudi pred¬
stavniki matičnega podjetja ter
Predsednik občinske skupščine in
politični sekretar občinskega komi¬
teja ZK iz Ilirske Bistrice.

Iz uvodnega izvajanja vodje pro¬
izvodnje, tovariša Antona Tomšiča,
smo si zabeležili le najvažnejše po¬
datke:

Tovarna je pričela obratovati že
leta 1653. Redna proizvodnja pa je

lov, med katerimi so najbolj iska¬
ni moderni, v umetno usnje oble¬
čeni stoli z aluminijasto konstruk- *
cijo.

Ob koncu svojega izvajanja je
tovariš Tomšič poklonil milijonti
stol generalnemu direktorju tova¬
rišu Andreju Janežiču, ki je priza¬
devanja kolektiva na Baču označil
kot vzorna.

Iz njegovih besed je najtopleje
zvenelo njegovo osebno prizadeva¬
nje pri iskanju sredstev za gradnjo
novih proizvodnih prostorov na
Baču.

Ob koncu pa je v imenu občin¬
ske skupščine spregovoril predsed¬

»v.*/. v. # . v. v.v.v«

• • • • • • • • •••••• • • ••

• • • • • » t • •••.«•••••
• •••••••••••••••••

•  • • • » * •%»•*%**»**<
• •••••••••••••• •••

• • • • • » • • .• ••••••••'

Vodja proizvodnje, tovariš Anton Tomšič, obnavlja razvojno pot podjetja

stekla šele leta 1958, ko so izdelali
27 tisoč stolov, izključno za domači

trg.

Proizvodnja je naraščala iz leta v
^to in dosegla kulminacijo v letu
1965, ko so dosegli 205 tisoč stolov.

Razume se, da 55 proizvodnih ar¬
tiklov, ki so jih izdelovali v tem
delovnem obdobju, predstavlja le
del vseh vmesnih tipov.

Današnji proizvodni program to¬
varne obsega le 20 tipov raznih sto¬

nik Ivan Kukovec in članom kolek¬
tiva zaželel v bodoče še večjih uspe¬
hov kot so jih dosegli doslej.

Ob tem jubilejnem praznovanju
so organizirali tudi razstavo vseh
svojih izdelkov. Kljub temu, da ni¬
so mogli razstaviti svojih prvih iz¬
delkov, je viden neverjetno strm
vzpon kvalitete izdelkov. Ni čudno,
da so v letu 1964 več izvozili na za¬
hod, kot pa prodali doma, kajti so¬
lidno delo ob še solidne j ši kvaliteti

v.\\\y.vGv%v.v

*•••••••»

V •••••••#

.•_•••> -

• • • • • »•••••!

• • • • • «•

• • • • • •

r« ••••••• • •jr.

• ••••• • • • • • »v

5cXfi»Xv:*;y:v

9

Gostje in sodelavci v proizvodni dvorani ob poslušanju poročila o po¬
slovnih in proizvodnih uspehih obrata Javor

izdelka in primerni ceni najde kup¬
cev povsod.

Zavedajo se sicer, da so čedalje
višje cene vsem surovinam resna
ovira za prodajo na mednarodni
trg, vendar ne nepremostljiva. No¬
va proizvodna dvorana, izpopolnjen
tehnološki postopek in doslednejše
nagrajevanje po delu so momenti,
ki bodo prav gotovo vplivali na
lastno proizvodno ceno in s tem na
uspešnost nastopanja v mednarodni
konkurenci.

Obratovodja tovariš Dužnik je
stal ob strani in verjetno že koval

načrte za naprej, kajti bodimo si
odkriti: živel je s tovarno in je vsak
uspeh kolektiva tudi njegov uspeh.

Razprave pa so se še bolj razži¬
vele ob zakuski, ki so se je udele¬
žili skoraj vsi člani kolektiva in
gostje.

Svoje mesto so našli spomini naj¬
starejših sodelavcev in razni dogod¬
ki, povezani z življenjem in rastjo
tovarne in to je prav..

Ne smemo pozabiti hudih, slabih
časov. Ob spominu nanje bomo zna¬
li bolje ceniti nove pridobitve.

-ko


Razprave so bile najbolj razgibane ob zakuski

Stol z zaporedno številko 1,000.001 med drugimi izdelki tovarne

Kljub velikim izvoznim uspehom
kolektiv Lesonita ni uspel realizi¬
rati planiranega izvoznega plana.

Celoten izvoz Lesonita v letu 1965
je sicer znašal nad sedem tisoč ton,
kar predstavlja eno tretjino celotne
proizvodnje lesonita, vendar je pri¬
šlo do zastoja oziroma zamud pri
odpremi oplemenitenih plošč in me-
lanita.

Delno so temu krivi zunanji či-
nitelji, kot prepozna odobritev Ju¬
gobanke in podobno, delno pa, če¬
prav v manjši meri, notranji pro¬
izvodni pogoji.

Kljub majhnemu odstopanju od
planirane izvozne vrednosti je ko¬
lektiv Lesonita izvozil za 21 odstot¬
kov več kot v letu 1964.

Odpirajo pa se ravno v zadnjem
času nove možnosti prodaje ople¬
menitenega lesonita in melanita v
vzhodne države, za kar je kolektiv

zelo zainteresiran. Pogodbe so že
sklenjene s Sovjetsko zvezo in
Nemško demokratično republiko, iz
česar sklepamo, da bo realizacija
izvoza v letu 1966 znatno presegla
tisto iz preteklega leta.

Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat
mesečno. Izdaja ga občinski odbor
SZDL II. Bistrica — urejuje ured¬
niški odbor. Glavni in odgovorni
urednik J. Keuc, člani uredništva:
F. Munih, M. Lavrenčič, F. Fatur,
T. Gustinčič, I. Šuštar in M. Princ.
Tehnični urednik: J. Novak. Tisk
Kočevski tisk, Kočevje. Letna na¬
ročnina za tuzemstvo 6 ND, za
inozemstvo 25 ND. Tekoči račun
pri NB v Ilirski Bistrici številka:
602-141-608-96. Rokopisov in risb
ne vračamo. Naklada 4.000 izvo¬
dov.

SNEŽNIK

JANUAR # ST. 1

Kljub težavam, gospodarski re¬
formi in zmanjšanju marž pri neka¬
terih artiklih široke potrošnje je do¬
mače grosistično trgovsko podjetje
uspešno zaključilo poslovno leto
1965.

Svoj letni plan so presegli za 16,6
odstotka, v primerjavi z letom 1964
pa je bila realizacija celo za 30 od¬
stotkov večja.

Ta številka je sicer relativna,
kajti, če bi hoteli primerjati doho¬
dek s tistim v letu 1964, bi morali
najprej točno ugotoviti, koliko več
ali manj so prodali tistih izdelkov,
ki so se podražili. To pa niti ni to¬
liko važno.

Važnejše je morda trenutno to,
da vse kaže, da bomo že letos lah¬
ko kupovali v novi veleblagovnici
ob Vojkovem drevoredu.

Zaenkrat bi zgradili le 600 m 2  za¬
zidalne površine in bi se v nove
prostore preselile galanterija, mo¬
da in samopostrežna trgovina, po¬
zneje pa tudi papirnica in drugi
obrati podjetja.

Gradnja veleblagovnice je tem¬
bolj važna letos, ko vse kaže, da
bomo pričeli graditi tudi še letos
novo avtobusno postajo.

Obeta se nam torej dvoje novih
družbeno koristnih objektov: vele¬
blagovnica in avtobusna postaja.

-ko

Prihodnji teden bo delovni kolek¬
tiv Tovarne organskih kislin obrav¬
naval gospodarski načrt za leto
1966. Po tem načrtu predvidevamo
povečanje bruto proizvodnje za 8 %
v primerjavi z letom 1965 in za
48 % v primerjavi z letom 1964.
Produktivnost na vložena osnovna
sredstva in število zaposlenih bo
porasla za 9 %, pokazatelji poveča-
n]a ekonomičnosti in rentabilnosti
pa so še ugodnejši.

S tem gospodarskim načrtom
predvidevamo povečanje bruto pro¬
izvoda vseh proizvodnih enot razen
v obratu mlečne kisline, v katerem
bomo znatno znižali proizvodnjo
zaradi preusmeritve na kvalitetnej¬
šo, čisto mlečno kislino in znižanja
nakopičenih zalog, ter vinske kisli¬
ne, kjer proizvodnja ne bo veliko
presegla količine, dosežene v letu
1965.

V okviru gospodarskega načrta
je posebno skrbno pripravljen načrt
normativov in cen surovin in ma¬
teriala. Ugotavljamo namreč, da so
se cene surovin za našo proizvod¬
njo po reformi povečale za več kot
34%, kar predstavlja občutno bre¬
me, ki ga delovna skupnost lahko
prenese samo z zniževanjem stro¬
škov proizvodnje in prodaje. Cene
naših končnih proizvodov se po re¬
formi niso povečale, razen pri mle¬
ku in mlečnih izdelkih zaradi po¬
rasta odkupnih cen. Toda tudi tu
je izjema surovo maslo, ki ga pro¬
dajamo z občutno izgubo. Tudi v

tem letu ne predvidevamo nobene¬
ga porasta prodajnih cen.

Plan predvideva izvoz v višini

222.000 dolarjev in uvoz v višini

80.000 dolarjev. Razmerje med iz¬
vozom in uvozom bo torej 1 :0,36.
Izvažali bomo mlečno kislino, ete¬
rično olje in citronsko kislino. Med
uvoženimi artikli predstavljajo naj-
večji delež surovine za proizvodnjo
vinske kisline, ki je v lastnem ob¬
ratu ne proizvedemo v zadostni ko¬
ličini. Ta problem pa bo v bodoč¬
nosti rešen s postavitvijo lastnega
obrata za proizvodnjo tartrata v
Vršcu v Srbiji.

Celotni dohodek bomo delili ta¬
ko, da bo odpadlo na osebni doho¬
dek 66 % in 34 % na sklade, čeprav
smo imeli planirano razmerje de¬
litve za leto 1965 77 : 23. S tako po¬
stavljenim razmerjem delitve bi si
zagotovili najnujnejša sredstva za
razširjeno reprodukcijo, pri čemer
osebni dohodki ne bi smeli pred¬
stavljati večjega porasta v primer¬
javi z zadnjimi meseci leta 1965.
Planirani osebni dohodki na zapo¬
slenega bodo torej za 3 % večji kot
v mesecu decembru 1965.

Med nujnimi investicijami, ki se
jim v tem letu ne moremo izogniti,
je postavitev skladišča za vinske
droži, adaptacija stroja za pranje
in polnjenje steklenic mleka v mle¬
karni, dokončna ureditev obrata za
proizvodnjo citronske kisline in po¬
večanje zmogljivosti v kotlarni.

povabili

ob obnavljanju spominov je

minil

V petek, dne 28. januarja, se je
sestal upravni odbor Veterinarske
postaje v Ilirski Bistrici in razprav¬
ljal o zaključnem* računu in o po¬
slovnem uspehu zavoda za 1. 1965.
Iz podatkov zaključnega računa
ugotavljamo, da je veterinarska
postaja v preteklem letu zelo dobro
gospodarila, navzlic temu, da je tu¬
di njih prizadela slinavka in par¬
kljevka, saj so imeli pri zatiranju
teh bolezni precejšne izdatke. UO
je bil enotnega mnenja, da je tak
uspeh — imeli so namreč nekaj
nad tri milijone dinarjev čistega
dohodka — pripisovati izredni po¬
žrtvovalnosti zaposlenih na postaji,

ah vala

Vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem, ki so izrekli sožalje in
sočustvovali z nami ob težki iz¬
gubi naše drage mame in stare
mame

MARIJE BOŠTJANČIČ

ter io spremili na njeni zadnji po¬
ti, iskrena hvala. Enako tudi dr.
Antonu Grilcu, vsej duhovščini in
mag. Mici Tršar za pomoč in to¬
lažbo. Prav vsem topla hvala!

Žalujoči hči Tončka, por. Tre¬
beč, mož Stano ter vnuka Zmago
in Darjo.

saj pri svojem tako napornem delu
niso poznali ure in ne dneva in
praznika, če je bilo treba delo opra¬
viti. Upravni odbor je zategadelj iz¬
rekel posebno pohvalo predstavniku
veterinarske postaje, tov. Jakomi¬
nu in vsem tamkaj zaposlenim.
Direktor zavoda, dipl. veterinar to¬
variš Anton Jakomin se je vsem
članom upravnega odbora iskreno
zahvalil za vso skrb in pozornost
pri delu in naglasil, da je izredno
zadovoljen zaradi tako aktivnega
sodelovanja vseh članov upravnega
odbora.

Ob nenadomestljivi izgubi dra¬
gega moža in očeta

FRANCA ŠIRCELJA

se najlepše zahvaljujemo zdrav¬
stvenemu osebju in vsem, ki so
pokojniku v bolezni lajšali težke
dneve.

Posebej se zahvaljujemo kolek¬
tivu Tovarne organskih kislin, du¬
hovščini, številnim znancem in
prijateljem, dijakom 8. razreda,
darovalcem vencev in cvetja in
vsem, ki so pokojnika v tako veli¬
kem številu spremljali na njegovi

zadnji poti. Žalujoča žena Ivanka

z otrokoma Alenko in
Francijem in ostalo
sorodstvo

Tovarišici Perkovi ob odhoda

Kdo je ne pozna v bližnji in dalj¬
ni okolici? Nekaj tisoč jih bo, mla¬
dih ljudi, ki jim je v 20 letih dela
na nižji gimnaziji in pozneje v viš¬
jih razredih osnovne šole odpirala
poglede v tako zanimivi svet nara¬
ve in številk in jih zanesljivo vo¬
dila preko oslovskega mostu, ki ga
je postavil stari Pitagora s svojim
— večkrat nebodigatreba — izre¬
kom, ali jih uvajala v zakonitosti
tujega jezika, ki so same po sebi za
mladega človeka dokaj dolgočasne,
toda pri njeni uri so tudi te dobile
prijetno zunanjost. In koliko je nje¬
nih učencev — slušateljev večernih
šol in tečajev — ki so jim mnoge
ure ostale v neizbrisnem spominu!

Zrasla je s šolo, z učenci, s po¬
klicnimi tovariši, s starši, vedno

mlada, vselej pripravljena za šalo,
izredno vestna in zanesljiva delav¬
ka obsežnega znanja in tenkega po¬
sluha za notranji svet mladega člo¬
veka. In v zavest in srca teh mla¬
dih ljudi je z veliko vztrajnostjo
vcepljala občudovanje in ljubezen
do znanosti, tega najvišjega dosež¬
ka mislečega človeka.

Ko odhaja po 20 letih napornega
in odgovornega dela v zasluženi
pokoj, lahko rečemo, da je zapusti¬
lo njeno prizadevanje trajne sledo¬
ve v naši bistriški dolini. Če reče¬
mo v pokoj, ne mislimo v brezde¬
lje, ker tega tovarišica Perkova ne
pozna. Iz srca ji želimo, da bi v be¬
li Ljubljani, v krogu dragih svoj¬
cev, še dolga leta zadovoljno ži¬
vela!

i

Ob bridki izgubi naše dobre že¬
ne, mame in stare mame

MARIJE KOVAClC
iz Ilirske Bistrice, Cankarjeva 5

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki
so sočustvovali z nami v težkih
dneh. Posebno se zahvaljujemo za
pomoč v bolezni zdravnikom zdrav
stvenega doma v Ilirski Bistrici,
zdravnikom in bolniškemu osebju
splošne bolnišnice v Ankaranu in
sosedom.

Iskrena hvala duhovščini in
vsem, ki ste nam kakorkoli poma¬
gali, izrekli sožalje, darovali ven¬
ce ter jo spremili na njeni zadnji
poti.

Žalujoči mož, sinovi Tone, Pa- •
vel, Jože z družino, hčerke Marta,
Ivanka in Angela z družinama in
ostalo sorodstvo.