■VI foStnina plačana v gotovini •» AA ., ***• pitale i gmppo Cena 400 lir sjkSKI dnevnik Leto xxxvn. Št 189 (11.011) TRST, torek, 11. avgusta 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* 7 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO VSEM SVETU Z ZASKRBLJENOSTJO KOMENTIRAJO NEPRIČAKOVAN SKLEP AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Reaganov sklep o izdelavi nevtronske bombe nov izziv prizadevanjem za mir v svetu Spor med obrambnim ministrom Weinbergerjem, «očetom» tega sklepa in državnim tajnikom Haigom, ki so mu bolj pri srcu odnosi z zavezniki - Zaradi kratkega dometa je bomba uporabna samo v Evropi - Protesti v Moskvi Pfotestn a manifestacija v Stuttgarta (ZRN) (Telefoto AP) jARADI SKLEPA O IZDELAVI NEVTRONSKE BOMBE Val zaskrbljenosti v zahodni Evropi Italijanske vlade ni nihče vprašal za mnenje, 0 sklepu pa je bila obveščena le nekaj ur preden so ga objavili -- ~ ? RlJlf — italijanska vlada je vče-t 1 uradno zanikala trditev, da so ,c ZDA predhodno posvetovale z v Zvezi z odločitvijo o iz-lavi nevtronske bombe. V tiskov-sm Por°čR“, fci pa je izdalo pred-»lnw° v^e \e rečeno, da te bila Spfa seznanjena s sklepom na omb m svoje ozemlje in da z .'talija, v tesnem sodelovanju f^upimi evropskimi zavezniki na-da l*Q vse• kar ie v njeni moči. s,oSe v najkrajšem času na pri-Tavnefl sproži akcija za , «JeW dogovorov o ravnovesju niJ,! vrst jedrskega orožja na na j-■P možni ravni. va je italijanski zunanji dtieer Colombo že včeraj dupol-"ouezal telefonske stike z nem-oa/f.' francoskim in britanskim zu-HieJlTn ministrstvom, da preverijo trojna stališča, nato pa se je linj:0 s predsednikom vlade Spado-o lem. s katerim 'sm razpravljala. rJf^Šcniih, ki izhajajo iz spoti ameriškega sklepa o izdela vtronske bombe*. tafjCer na je. kot je bilo pričako-tron prožil sklep o izdelavi nev-dj slce bombe val negativnih reak-žjjj V ttaliii. Komunisti so že vlo-v, 'čelado v parlamentu, po-k0i. negativno so zadevo ocenili. kaj .,e bilo pričakovati tudi radi-?He l’ snckilistični poslanec Aeca-Pr0ua je Poudaril, da ZDA aotovo jj^^aiajo nevtronsko bombo za tie * o Evropo, razen če Reagan ^efWco^ "° v°ino s Kanado ali z o ^^a.twno so reagirali na sklep doty,yavi nevtronske bombe tudi v sto}n' Vsek zahodnoevropskih pre His(el.Ca^4 Francoski obrambni mi *- rlernu ie poudaril, da ni sanje ZDA, rav m evropska bojišča, šen l!Ska Ploda je zantevala takoj-tem D°SVet članic pakta NATO o «o fJO^ošaniu. V Veliki Britaniji fcIoda r<®*. da je bila londonska gQn Predhodno seznanjena z Rea-sklonom. Ha na *hcbZm sklepom, da pa ni imel 0ovar- možnosti*, da se o tem no minj !a- Zahodnonemški zunanji t>oi>prier Genscher je v bistvu na-v&raj” Predlog. da se vkliuči tudi vir 'anie nevtronske bombe v ok S? jd*orožitvenih poaaiani med. dtmmuniiinmimninnnmuunnr OBRAMBNI MINISTER BO SPREJEL DELEGACIJO PRIZADETEGA PREBIVALSTVA Deljena mnenja o raketah na Siciliji: nevarnost za vso Italijo ali nujno zlo? RIM — Sklep vlade, da namesti «evroizstrelke» NATO na Siciliji, točneje v občini Comiso nedaleč od Raguse, še vedno močno razburja duhove, še posebno v prizadetih krajih, kjer že pripravljajo odgovor vladnim oblastem. Vendar vse kaže, da ta odgovor ne bo enoten. Raket blizu doma sicer nihče ne mara, vendar so se proti namestitvi raket »cruise* na zapuščenem letališču Magliocco na sestanku, ki je bil sinoči na županstvu v Comisu, odločno izrekli le komunisti in radikalci, katerim se je nato pridružil tudi predstavnik PSDI. Demokristjani in socialisti pa so zagovarjali tezo, da je sklep vlade nepreklicen in da torej ne kaže siliti z glavo v zid, ampak je treba raje izkoristiti pozitivne učinke, ki jih lahko prinese dotok ameriških dolarjev. Predstavniki KD in PSI so tudi poudarili, ( . je obramba pač nujno zlo in da .je treba na neki način uravnovesiti sedanjo premoč Sovjetske zveze in varšavskega pakta. Ob taki razdvojenosti je jasno, da na sestanku v Comisu niso sprejeli sklepov o posebnih protestnih akcijah, razen o obisku delegacije prizadetega prebivalstva k obrambne- mu ministru Lagoriu. Pač pa so sicilski radikalci napovedali vrsto bolj ali manj slikovitih pobud, kot na primer eno, da bi zapuščeno letališče Magliocco namesto v raketno bazo splemenili v »trg miru*. Polemike o namestitvi »evroizstrelkov* na Siciliji so seveda zelo vroče tudi v Rimu, še posebno med KPI in KD. Nekateri komunistični senatorji so v poslanskem vprašanju obrambnemu ministru obžalovali, da se vlada ni posvetovala s parlamentom, niti ne s prizadetim prebivalstvom, in da po drugi strani ni iz vladnih krogov nobene pobude na mednarodni ravni, ki bi lahko pospešila navezavo dialoga mpd NATO in varšavskim paktom o omejevanju strateškega oboroževanja v Evropi. Pa tudi predstavnik neodvisne levice Anderlini je polemično pripomnil, da se italijanska vlada vede kot tisti, ki hoče za vsako silo biti najbolj priden, saj zahodnonemška vlada na primer šc ni sprejela nobenih operativnih odločitev glede namestitve raket, pa čeprav je, podobno kot I-talija, pristala na namestitev «e-vroizstrelkov*. Bolj »pridna* od 1-talijanske vlade je edinole britanska vlada gospe Thatcher — Je dodal Anderlini — ki pa vsekakor predstavlja najbolj vojnohujskaško krilo tudi znotraj samega NATO pakta. V odgovor na te polemike pa je dal zelo žolčno izjavo sam de-mokrščanski tajnik Piccoli, ki je komunistom predvsem očital, da so molčali, ko je Sovjetska zveza krepila svoj vojaški potencial. Na koncu naj omenimo še komentar moskovske «Pravde», ki je sklep Spadolinijeve vlade označil kot »nevarnega in zaskrbljujočega*. Ob takem sklepu o namestitvi raket na Siciliji — meni sovjetski list — je nemogoče jemati resno izjave ministra Lagoria glede želje po pogajanjih o razoroževanju s SZ. Pravda očita tudi zahodnim državam, da kljub proglašenim načelom niso storile ničesar, da bi prispevale k temu, da bi pogajanja postala stvarnost. MADRID — Dnevnik »Diario 16* je včeraj zapisal, da je v teku reorganizacija španskih desničarskih sil. Izvežbani komandosi razpolagajo že več mesecev z orožjem, ki jim ga posreduje fašistična internacionala. OB STAVKI NADZORNIKOV ZRAČNEGA PROMETA VZHODNA OBALA ZDA IZOLIRANA OD EVROPE Odpovedani skoraj vsi poleti zaradi solidarnostnega bojkota kanadskih tehnikov NEW YORK - Politika »trde roke* predsednika Ronalda Reagana do zahtev ameriških nadzornikov zračnega prometa je včeraj praktično povzročila izolacijo ZDA od Evrope. Bolj kot stavka 12.000 ameriških tehnikov, ki traja že drugi teden, je sicer učinkovali solidarnost 2.200 kanadskih kolegov, ki so odklonili vsako sodelovanje pri nadziranju poletov med ZDA in Evropo, ki potekajo v dobršni meri nad obmejnim področjem med obema državama. Ameriška vladna uprava za letalski promet je bila zato včeraj prisiljena odpovedati skoraj vse polete na teh progah. Kanaaskim zračnim nadzornikom, ki se niso ustrašili groženj svoje vlade z odpusti, globalni in celo z zaporom, se je včeraj pridružilo tudi 300 portugalskih kolegov, ki so sklenili bojkotirati vse polete, ki povezujejo Evropo in ZDA. Njihova odločitev je posebej pomembna, ker z otočij Azorov in Madeire nadzorujejo širok zračni pas nad Atlantskim oceanom. V Franciji pa nadaljujejo solidarnostni bojkot le člani sociali- stičnega sindikata, medtem ko sta komunistični CGT in avtonomni SNCTA prekinila bojkot, češ da je minister za promet obljubil, da bo preveril ustreznost varnostnih u-krepov, ki jih zagotavljajo v ZDA s pomočjo vojaških nadzornikov, ki so zamenjali stavkajoče civilne, ki jih je Reagan enostavno odpustil. Italijanska državna letalska družba «Alitalia* je pa sporočila, da bodo njena letala redno vzdrževala zveze z vzhodno obalo ZDA, le da bodo poleti za 2 uri daljši, da se izognejo pasu, ki ga ne nadzorujejo kanadski tehniki. BEOGRAD — Z vojaškimi častmi so včeraj pokopali v Beogradu nameščenca jugoslovanskega veleposlaništva v Bruslju Stojana Djeriča, ki so ga ubili v Bruslju 4. avgusta. Jugoslovanske oblasti so prepričane, da je bil pokojnik žrtev političnega terorja. V svojem govoru ob grobu je visok funkcionar izjavil, da teroristično protijugoslovansko delovanje škoduje odnosom med Jugoslavijo in Belgijo. VARŠAVA — Kot pred. letom dni so oči Poljakov ponovno uprte v Gdansk, kjer se je včeraj začela seja vsedržavne koordinacijske komisije sindikata Solidarnost. Kljub pozitivnim znamenjem o spravitvi prisotnosti vladne delegacije se za-skrbljenot zaradi obojestranske radikalizacije stopnjuje tudi v pričakovanju današnjega plenuma CK Poljske združene delavske partije, kjer bi morali nakazati kratkoročno strategijo za prebroditev sedanjih družbenopolitičnih in gospodarskih težav. Včeraj v Gdansku so se skoraj vsi trudili, da ne bi preveč razburili duhove. Nad vsemi pa je kot mora ležal neuspeh četrtkovih pogajanj med vlado in Solidarnostjo. Vladni komunike, ki je enostransko obtoževal sindikat za neuspeh pri pogajanjih, je do. skrajnosti razburil sindikalno bazo, da so morali celo umirjeni voditelji obsoditi vladno zadržanje. Lech Walesa je tako obtožil vlado, da skuša streti Solidarnost. Eden od izvedencev v sindikalnih vrstah, ki je sodeloval na pogajanjih prof. Brostiislavv Ge-rpmek je ocenil vladni komunike kot primer iz najbolj mračnih let stalinizma. Kot rečeno se seje udeležuje vladna delegacija, ki jo vodi minister za sodelovanje š sindikatom Stanislavv Ciosek. Njena prisotnost bo vsekakor pozitivno vplivala na sam potek seje v Gdansku, ki bi se morala končati danes. Sindikat Solidarnost je včeraj zahteval, naj mu da 'vladna televizija na razpolago 30-minutni televizijski prenos današnje tiskovne konference Solidarnosti. Oblasti so včeraj pristale na zahtevo Lecha Walese, da bi po televiziji dal svojo verzijo pretrganih pogajanj z vlado, a določile so mu uro, ki je soupadala s sejo v Gdansku. Bržkone bodo na seji vsedržavne koordinacijske komisije Solidarnosti le nakazali morebitne rešitve v pričakovanju današnjih sklepov plenuma CK PZDP, kjer bi se morala izjasniti vloga med zmernimi in konservativnimi silami v partiji. Po poročanju zahodnih tiskovnih agencij pa se medtem stopnjuje vojaška pripravljenost sil varšavskega pakta ob mejah in v sami Poljski. Ko še niso končali pomorski manevri v Baltskem morju, so v Zgornji Šleziji že začele kopenjske vaje, ki jim prisostvuje vrhovni komandant sil varšavskega pakta sovjetski maršal Kulikov. Poljski primas msgr. Jožef Glemp pa je včeraj sestavil «misijo dobre volje*, ki bi lahko posredovala med sindikati in vlado. RIM — Danes bodo delavci in u-službenci turistične stroke stavkali 8 ur. Stavka, ki zadeva 800.000 nameščencev, je bila proglašena po neuspešnem posredovanju ministra Di Giesija Do konca meseca bo kategorija izvedla še 8 ur stavke, toda po Dre-soji deželnih organizacij. Ponovna vsedržavna 8-uma stavka pa je predvidena za 11. september. Sindikati obtožujejo ministra Di Giesija, da je prehitro prekinil svojo posredniško vlogo. (Telefoto AP) PARIZ — Prva skupina 57 Francozov, ki so prebivali v Iranu, je sinoči prispela v Pariz z letom iranske letalske družbe »Air Iran*. Letalo »boeing* je pristalo na letališču v Orlyju. Iz Teherana je poletelo s poldrugo uro zamude ter se je eno uro ustavilo na frankfurtskem letališču. V skupini francoskih državljanov, ki so se vrnili v domovino, sta bila tudi francoski veleposlanik v Iranu Guy Geor-ges in posebni odposlanec predsednika Mitterranda Paul Denis. Pričakujejo, da se bo naslednja skupina okoli 60 Francozov vrnila v domovino jutri. Upajo tudi, da bodo lahlm odšli tudi 4 potniki, ki jim včeraj iranske oblasti niso dovolile odhoda. Gre za tri poslovne osebe in za ženo nekega francoskega državljana, ki pa je iranska državljanka, katere potni list ni bil opremljen z iranskim izstopnim vizumom. Francoska vlada je pri vsej tej zadevi zelo zadržana. Predsednik Mitterrand je včeraj budno spremljal s svojimi sodelavci potek celotne operacije. Predvsem mu je pri srcu, da ne bi nastopile težave za vrnitev ostalih Francozov. V sporazumu med iranskimi o-blastmi in francoskimi diplomatskimi .predstavniki se jasno poudarja, da vrnitev francoskih državljanov v domovino ni povezana z iransko zahtevo po izročitvi Banisadra. Bombni atentati na predstavništva Izraela v tujini BEJRUT — Palestinska organizacija «15. maj* je včeraj prevzela odgovornost za nedelj-. ske atentate v Rimu, Atenah in na Dunaju. Trije atentati' niso povzročili človeških žrtev; pri atentatu proti izraelski letalski družbi »El Al* V Rimb sta bili dve osebi lažje ran je? ni, ena oseba je bila ranjena' v atentatu na izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, eksploziji dveh peklenskih strojev ob iz- ' raelskem veleposlaništvu' v 'A-tenah pa sta povzročili le materialno škodo. Vsekakor pa atentati vzbujajo precejšnjo zaskrbljenost, saj dokazujejo, da so po nekajletnem zatišju skrajne palestinske organizacije ponovno usmerile svojo dejavnost proti izraelskim predstavništvom in ustanovam na tujini. PLO odločno trdi. da nima nobenih stikov s temi skrajneži. V Izraelu so drugačnega mnenja in za zgled navajajo včerajšnji izgon predstavnika PLO na Dunaju Gha-sija Huseina, ki je bil baje vpleten v aretacijo dveh Palestincev, ki so ju prijeli na dunajskem letališču z večjo količino orožja in municije. Francija ni pretrgala diplomatskih vezi z Iranom, tada zmanjšala je svoje diplomatsko predstavništvo v Teheranu na na.miž.io raven. V Teheranu bosta ostala samo prvi svetnik veleposlaništva ter en vicekonzul z dvema uradnikoma. Danes nimajo diplomatskih odnosov s Teherapom ZDA, Kanada, Južna Afrika, Izrael in Filipini, Anglijo zastopa švedsko veleposlaništvo. Svo.ie diplomatsko predstavništvo so zmanjšale tudi Avstralija, Nova Zelandija. Južna Koreja. Včeraj .je ajatulah Homeini pozval po teheranskem radiu bivšega predsednika Banisadra, naj se skesa in vrne v domovino. Irance pa .je pozval naj ovadijo oblastem vse sovražnike islama, pa čeprav gre tudi za njihove najojje sorod? nike. t NEDELJSKA PROSLAVA 40, OBLETNICE OF V BOLJUNCU Vlada naj hitro uresniči obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti Slavnostni govor člana izvršnega odbora SKGZ Boga Samse - Pester kulturni program vaške mladine PRIREDILA GA JE ZGONISKA SEKCIJA SSK Uspeh «Našega praznika» v gozdičku v Koludrovci Bogat kulturni program - Govora Jožka Grudna in dr. Draga Stoke Res veliko število obiskovalcev, med katerimi je bila tudi jugoslovanski konzul Nevenka Kovačič, je v nedeljo prihitelo v hrastov gozdiček v Koludrovici, kjer so ob hudi vročini in soparici le našli malo osvežitve na »Našem prazniku*, ki ga je priredila sekcija Slovenske skupnosti zgoniške občine. Že zjutraj so številni udeleženci pokazali svojo spretnost v stari pastirski igri s kamnitimi škrlatni, popoldne pa je bil na sporedu bogat kulturni program. Najprej je godba na pihala s Proseka pod vodstvom Slavka Lukše uprizorila koncert, ki je vseboval številne skladbe, za tem je moški pevski zbor iz Divače, ki ga vodi Edi Race (po eno skladbo sta dirigirala tudi Ubald Vrabec in Tomaž Simčič) izvajal venček pesmi, vmes pa so se prepletale recitacije gledališkega umetnika Staneta Raztresena, ki je mojstrsko podal nekaj odlomkov iz slovenske lirike. Sledili so nagovori. Občinski svetovalec Jožko Gruden je naglasil, da letošnji praznik sovpada s tremi obletnicami, zahrbtno usmrtitvijo Lojzeta Bratuža, 40- V nedeljo proti večeru je bila v Boljuncu v sklopu enotedenskega poletnega praznika krajevne organizacije Zveze borcev - VZPI proslava 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Proslava se je pričela s sprevodom z »Gorice* do vaškega spomenika padlim partizanom, kjer so po krajši slovesnosti položili vence krajevnih organizacij. Nato se je sprevod nadaljeval do gledališča »France Prešeren*, kjer so odprli razstavo fotografij in dokumentov iz obdobja fašizma in druge svetovne vojne. »Namen razstave je prikazati razvoj organiziranega delovanja aktivistov NOB v naši vasi, ki je najprej spadala v peti ali dolinski rajon v okrožju slovenske Istre, nato pa v socerb-ski okraj južnoprimorskega okrožja,* je zbranim gostom, med katerimi je bil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Plečaš, dejala Marina Košuta. Ta razstava je šele začetek širše zasnovane akcije zbiranja dokumentarnega gradiva in pričevanj o prispevku te vasi v NOB, ki jo vodi Slava Slavec. Pripravili so jo v sodelovanju z Odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje. Na prijetno urejenem prireditvenem prostoru za gledališčem »F. Prešeren* se je slovesnost nadaljevala z govorom člana izvršnega odbora SKGZ Boga Samse. Po orisu pomdna OF tudi za Slovence v Italiji, je spregovoril o današnjih perečih problemih slovenske narodne skupnosti in prikazal možnosti za njihovo rešitev. »Novi predsednik italijanske vlade, republikanec Spa-dolini, je včeraj v Gorici ponovil obvezo vlade, da bo predložila parlamentu konkretne predloge za uresničitev globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Na izrecno vprašanje o časovnih rokih pa je Spadolini izjavil: »V svojem odgovoru v poslanski zbornici sem se obvezal, da se bom držal kratkih rokov, kolikor to dopušča zapletenost vprašanja. Vsekakor pa skušam vedno izpolni ti, kar obljubim.* Pričakujemo in zahtevamo, je dejal Samsa, da bodo te ponovno slovesno sprejete obljube v resnici izpolnjene, saj je res že skrajni čas, da se prično izvajati tolikokrat svečano proglašene obveze.* Po orisu dosedanjih prizadevanj za globalno zaščito je Samsa pouda ril: »Pri tem pa je treba ponovno podčrtati, da nismo in da ne moremo pristati na omejevanje naših bodočih pravic, niti na razdeljevanje slovenske manjšine na razne kategorije. Vsi predlogi, ki bi omejevali pravice, češ da so pretirane, ali ki bi delili slovensko manjšino na razne kategorije in ki ne odmerjajo pravic po potrebah manjšine, temveč po sodbi, kako bodo reagirali protislovenski krogi, so nesprejemljivi. Ta ko početje ni v duhu ustave, ni v duhu humanega sožitja in ne ustre za splošni demokratični ravni državljanov italijanske republike.* Zavedati pa se moramo, da »tudi naš sedanji boj za obstoj, razvoj, za kulturni, gospodarski in socialni na predek zahteva trdo organiziranost in povezanost. Zato smo zgradili skladen sistem najrazličnejših organizacij — prosvetnih, športnih, gospodarskih — ustvarili smo lastne u-stanove, znanstvenega in drugega značaja ter sistem obveščanja javnosti s pomočjo sodobnih sredstev, kot je že iz partizanskih časov izvirajoč Primorski dnevnik, kateremu so se pridružile razne oblike posredovanja vesti preko radia in televizije. Taka organiziranost nas krepi, prispeva k rasti naše samozavesti, utrjuje nas, da se branimo in nam pomaga v našem vsakdanjem boju za našo uveljavitev in enakopravnost.* V imenu tržaških aktivistov je nato spregovorila predsednica te organizacije Neva Lukeš. »Po koncu vojne*, je med drugim dejala govornica, »smo Slovenci vedeli, da se naš boj — boj za naše pravice ni končal. In tako smo z bojem nadaljevali ter bili v prvih vrstah tudi v borbah delavskega razreda za svoje pravice in za boljše delovne pogoje, za obrambo slovenske zemlje in seveda za obrambo demokracije na tem področju, kjer mejita dve državi, ki sta sklenili, da bosta v miru in sodelovanju reševali vse skupne probleme in utrdili medsebojne prijateljske vezi » Proslava se je končala s kulturnim programom vaške mladine, ki ga je sestavila Tatjana Turk. Mladina je na izviren način predstavila spomine, pričevanja in občutke domačinov, ki so sodelovali v NOB. Poletni praznik, ki bo traial do prihodnje nedelje, se .je nadaljeval •b glasbi »Veselih godcev.* (M) ■iniiiniiiiiiimiiM iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiimtitiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiaiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii VELIKI ŠMAREN TUDI LETOS V ZNAMENJU TRADICIJE Veliko ljudi bo zapustilo mesto in šlo na morje ali pa v hribe Meteorologi predvidevajo po četrtku lepo vreme - Na glavnih cestah bo veliko prometa, zaradi česar bodo morali biti vozniki previdni V Italiji so redki tisti, ki v tednu velikega šmarna delajo. Mesta se izpraznejo, kolone avtomobilov se vijejo proti morskim plažam in v gorska turistična središča. Pri nas gre veliko ljudi tudi v bližnjo Jugoslavijo, tako da beležimo dolge kolone na obmejnih prehodih. Številne izletnike in turiste zanima seveda najprej, kakšno bo vreme. Prejšnji teden smo tudi v našem mestu doživeli pravo avgustovsko vročino; živo srebro se je v urah največje toplote krepko premaknilo preko tridesetih stopinj. V nedeljo popoldan so se nad mestom in okolico zgrnili oblaki, padlo je tudi nekaj kapljic dežja. V noči med nedeljo in ponedeljkom pa se je vlila prava ploha; v Trstu je padlo preko štiri milimetre dežja. Oblaki, ki so se tudi včeraj zbirali nad vso našo deželo, pa ne smejo plašiti turistov, saj meteorologi predvidevajo, da bo za veliki šmaren vreme lepo in toplo. S četrtkom bi se morale vremenske motnje ponovno umakniti vročemu avgustovskemu soncu. Drugo vprašanje, ki skrbi tistega, ki se za veliki šmaren poda na pot. je če ne bo promet prehud. No, v tem smislu je nemogoče zapisati pomirjevalnih informacij. Tu- HIIUIIIIIIIlUniMlllllllimiHIIMMIimiKIMIMIIIIIIMIIMMHIinmillllll mr IZPAD ŠfVADRlSTlČNEEA ZNAČAJA Fašisti ponovno oskrunili osrednji spomenik v Dolini ' " ' -v • ;• •' x • DIUŽIMA SAilJJEL .. p: LICJAN JOSIP FE1LUG' II f' ■ II1 rov - TiC"'.-" FONT FO - VS ■ mm ■ -S AREL ' F0RAVS STANKO , ■ : '.}-0,■ .....A. y)/ A. -^1 o- - — Tako so fašistični mazači oskrunili osrednji spomenik padlim v NOB dolinske občine di preteklo soboto in nedeljo so se turisti in izletniki podali na u-lice v velikem številu. Iz Trsta so se ljudje podali v bližnja kopališča in v hribe pa še preko meje (tu so beležili dolge kolone j, v Istro in drugam. Včeraj je bil promet na glavnih cestah precejšen, vendar je potekal povsem normalno, pričakujejo pa, da bo pričela z jutrišnjim dnem tradicionalna ve-likošmama gužva. Za tiste, ki bodo ostali tudi za veliki šmaren na Tržaškem, naj povemo, da se lahko kopajo skoraj ob vsej obali, zaprto pa je kopališče Ausonia. Kdor ostane za veliki šmaren doma, se mora soočiti navadno tudi z neljubim dejstvom, da je veliko gostiln, restavracij in kavarn zaprtih, tako da večkrat ne veš, kam bi šel na kosilo. No, za letos je združenje gostincev zagotovilo, da v tem smislu ne bo problemov in da bo dovolj gostišč odprtih, saj ni prav, da se ne pomisli tudi na tiste, ki zaradi delovnih dolžnosti ali drugih razlogov ne gredo na dopust in na daljše izlete. Jasno je, da se bodo turisti v teh dnevih srečali tudi s težavami, kako kje najti prostor za prenočišče. Po turističnem padcu, ki so ga do sedaj utrpeli v najvažnejših turističnih središčih dežele Furlanije - Julijske krajine, so se stvari vsaj za nekaj časa popravile in skoraj povsod je že vse zasedeno. Ljudje gredo na počitnice kljub draginji, le da svoje bivanje pri morju ali v hribih skrajšajo. Veliki šmaren bo tako tudi letos potekal v duhu tradicije, ki zahteva, da ne ostanemo doma, čeprav je morda res, da najdemo v teh dnevih največ miru prav tu, posebno ga najdejo tisti srečneži, ki ne stanujejo v mestu, ampak v okolici... Od danes ni treba več plačevati zdravniških pregledov Na sinočnji sindikalni skupščini zdravnikov splošne medicine FIMMG so odločili, da bodo z današnjim dnem zdravniki ponovno začeli z neposredno oskrbo bolnikov in obolelih. Od danes torej ne bo treba več plačevati zdravniških pregledov v ambulantah in na domovih. Zdravniki splošne medicine so zahtevali takojšnje plačevanje svojih storitev po sindikalnem sporu, ki je nastal pred nekaj meseci. letnico organizirane vstaje slovenskega naroda in 40-letnico drugega tržaškega procesa, ki se je končal z usmrtitvijo slovenskih rodoljubov na Opčinah. Za tem je pozval vse demokratične sile, naj samostojno in enotno nastopijo za globalni zaščitni zakon, s katerim bomo postali enakovredni državljani. Po kratkem pozdravu Marije Fer-letičeve v imenu goriških rojakov, je deželni svetovalec dr. Drago Štoka obravnaval tri vprašanja. Pozitivno je ocenil zagotovila predsednika vlade Spadolinija, ki je v soboto sprejel v Gorici delegacijo Slovenske skupnosti in obljubil, da bo kmalu stekel postopek za priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Delegacija Slovenske skupnosti je predstavila ministrskemu predsedniku tudi spomenico s tremi bistvenimi zahtevami: čimprejšnjo o-dobritvijo zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, javne službe za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti in šole v slovenskem jeziku v Beneški Sloveniji. Kar se tiče predčasnih volitev v tržaški pokrajini in tržaški občini, je dr. Štoka dejal, da se jih Slovenska skupnost sicer ne veseli in da je njegova stranka napravila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi jih preprečila. Vendar — je nadaljeval govornik — se Slovenska skupnost ne boji volitev, ker je prepričana, da bodo znali slovenski volivci tudi prihodnjo pomlad nagraditi vse dosedanje dolgoletno delo in trud stranke z novimi glasovi Slovenski skupnosti. Zvečer je prisotne zabaval ansambel Iga Radoviča, »Naš praznik* pa se je končal sinoči ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Na Proseku prvi dan poletnega centra V prostorih otroškega vrtca na Proseku je včeraj pričel delovati slovenski poletni center, ki ga prireja tržaška občina. Center, ki ga vodi sedem animatork, obiskuje približno petdeset otrok iz mesta in naših okoliških vasi, ki jih bo vsak dan pripeljal na Prosek posebni avtobus. Prvi dan v poletnem centru so otroci izkoristili za medsebojno spoznavanje, popoldan pa so preživeli s prijetno igro »lov na zaklad*. Danes si bodo otroci ogledali Prosek in Kontovel. MED PRAZNIKI OB VELIKEM ŠMARNU Zanimive pobude za turistično ovrednotenje jame pri Briščikih Iz notranjosti jame pri Briščikih lllllllltlllllllllllMMIIIIHHmUMIIlUHmilll PRODUKTIVNOST SE NI ZMANJŠALA V okviru turističnih prireditev,,ki sovpadajo s časom velikega šmarna, bo jama pri Briščikih razsvetljena še s posebnimi reflektorji. V soboto, 15. avgusta, bo jama odprta za »■ glede tudi mimo običajnih urnikov, in sicer od 14. do 18.30, vstop 00 neprekinjen. Jamarji komisije za jame «Euge-nio Boegan* bodo obiskovalcem pokazali sodobne sisteme za spuste v jame. Sodobnost pomeni v tem primem tudi zvestobo «tradiciji». s«J se bodo jamarji spuščaj od vhoda v podzemsko dvorano celih 90 metrov z običajnimi lestvicami in 1 varovalnimi vrvmi. Letos bodo prvič odprli občinstvu tu-" visoki vhod v jamo, od koder se lahko gleda 90 metrov v globino, gre vsekakor za edinstven razgled v podzemlje. Ob vseh teh pobudah, da bi se povečalo zanimanje za jamo Pn Briščikih, bi si želeli še eno pobudo, in sicer to, da bi kažipote, razne tablice in pojasnila opremili se s slovenskimi napisi. Konec koncev niso Briščiki nekje na jugu Italije-O problemu smo poročali pred dnevi, ob novih pobudah pa potrjujemo naše ugotovitve o nujnosti dvojezičnih napisov. V tržaški luki precej dela kljub počitniškemu obdobju Za nekatere produktivne obrate je značilno in že skoraj samo po sebi umevno, da v počitniškem obdobju, še posebej pa v juliju in avgustu, zmanjšajo svojo produktivnost. Tega pa ne moremo trditi o tržaškem pristanišču, kjer je. nasprotno, vse živo in kjer v tem velikošmarnem tednu pričakujejo še veliko dela. Največ posla imajo v teh dneh na sedmem pomolu: včeraj dopoldne so bile ob pomolu zasidrane tri kontejnerske ladje in en trajekt, do konca tedna pa pričakujejo sedem kontejnerskih ladij in pet trajektov. V trgovinski luki pa so pristaniški delavci bili zaposleni na trinajstih ladjah: eno špansko ladjo so natovariali s tisoč tonami tračnic za Aleksandrijo v Egiptu. Jugoslovanska ladja je na-tovarjala neškodljive kemične izdelke v sodih, ki so bili namenjeni v Šanghaj. Neka druga jugoslovanska ladja pa je raztovarjala tisoč ton aluminijastih paličic, ki jih je pritovorila iz Črnega morja. Iz Sovjetske zveze so pričakovali ladjo s tovorom 3.000 ton železa za industrijski obrat Safau iz Vidma, danes pa pričakujejo zahodnonexn-ško enoto s tovorom kave m drugih eksotičnih pridelkov, ki prihajajo iz Colomba. V pristanišču torej ne manjka dela. kakor ga tudi ni manjkalo prejšnji teden, ko je v luko priplulo 28. odplulo pa 23 enot. Od danes dražja sol Danes se bo podražila sol, in sicer od 50 na 150 lir na kilogram. Kilogram navadne soli stane 300 lir, rafinirane 350, jodirane 400, kilogram soli »condor* pa 450 lir. ..........................um...... URESNIČILI NAJ BI JO V TREH, ŠTIRIH LETIH T Vsedržavni energetski načrt predvideva tudi izgradnjo premogovne luke v Trstu Uporabili naj bi površino družbe Esso Standard, ki bi jo v drugi fazi razširili na približno 37hektarov ■ Po sedanjih ocenah bi stroški znašali okrog 150 milijard lir Že od začetka leta se v krajevnih gospodarskih, pa tud; v političnih krogih precej govori o možnosti izgradnje premogovne luke v Trstu. Doslej je šlo le rk govorice in neuradne vesti, ki pa so kljub temu že dvignile val polemik: na eni strani stoje zagovorniki premogovnega terminala, ki menijo, da se bo s tem močno povečala pristaniška dejavnost, kar bo seveda koristilo celotni krajevni gospodarski stvarnosti, na drugi strani pa tisti politični, sindikalni in ekonomski krogi, ki poudarjajo, da je treba celotno zadevo temeljiteje proučiti. Doslej je bil torej govor le o neuradnih vesteh in glasovih: od včeraj dalje pa so te vesti postale uradne. Vlada je namreč v podrobnostih objavila vsebino energetskega načrta, ki med drugim predvideva tudi izgradnjo premogovne luke v Trstu. Energetski načrt podrobneje predvideva, da je za premogovne centrale predvidena izgradnja dveh premogovnih terminalov, od katerih bo eden v Trstu. osnutku predvideval izgradnjo več terminalov za tovorjenje premoga, k. bi jih zgradili v tistih lukah, kjer lahko pristajajo do 150 tisočtonske ladje; tem pogojem odgovarja v zgornjem Jadranu le tržaška luka, ki pa poleg tega lahko služi ne samo notranjim potrebam (za oskrbovanje central ENEL iz Tržiča, Porta Marghere, Fusine in Ravenne in za druge, predvsem industrijske potrebe v padski nižini), ampak bi lahko istočasno oskrbovala tudi Avstrijo in druge srednjeevropske države, v prvi vrsti ZRN. Po dosedanjih sondiranjih naj bi premogovno luko, zgradili na površini, ki jo že uporablja družba Esso Standard, razširili pa naj bi jo na približno 37 hektarov. Področje je že povezano z železniškim o-mrežjem in razpolaga z drugimi strukturami; premog bi v luko pri-važali samo z velikimi do 150-tisoč-tonskimi ladjami, raztovarjali pa b; ga z modernimi tehničnimi pripomočki. Premogovni terminal bi zgradili v več fazah; v prvi bi terminal uredili le na trenutno raz- Jasno je torej, da bo v prihodnje i položljivi površini (približno 12 hek-o tem vprašanju še veliko govora, tarov) in na kateri bi letno mani-Kako pa je sploh prišlo do te po- pulirali do pet milijonov ton premo-bude? Energetski načrt je že v Iga; z uresničitvijo druge faze pa Prejšnjo noč so fašistični provokatorji podlo oskrunili osrednji spomenik padlim za svobodo v Dolini, simbol boja in žrtev partizanov in aktivistov dolinske občine. Skrajneži, ki kljub nenehnim protestom naših ljudi in organizacij še vedno lahko nemoteno krožijo po naših vaseh, so izvedli provokacijo prav v dneh, ko se v Boljuncu odvija partizanski praznik posvečen 40-letnici ustanovitve OF. Uprava občine Dolina je z ogorčenjem sprejela vest o oskrumbi spomenika ter takoj posegla pri pri stojnih oblasteh, da takoj izsledijo krivce in jih pravično kaznujejo. Nadalje poziva občina Dolina vse občane naj stopnjujejo budnost, da se prepreči vsaka fašistična provokacija na območju občine Dolina. Oster protest nad ponovnim vandalskim dejanjem prihaja tudi iz vrst sekcije KPI občine Dolina, ki poziva vse člane, somišljenike in demokrate, naj z aktivno budnostjo in ob sodelovanju organov javne varnosti preprečijo take in podobne škvadristične izpade. Tudi ZZB iz Boljunca je sinoči obsodila podlo provokacijo, saj so na prazniku priredili protestno manifestacijo. Oskrumba spomenika je naperjena proti mirnemu sožitju tu živečih narodov, so poudarili v svoji protestni lajavi. V devinsko-nabrežinski občini dobre možnosti za nadaljnji razvoj turističnih dejavnosti Turistična sezona v tržaški vo-1 zi, ki tare italijansko turistično tn-krajini doživlja v teh dneh vrhu-1 dustrijo, je < to obmorsko središče nec predvsem zaradi tega, ker so naši kraji po svoji zemljepisni legi stičišče velikih turističnih poti za Jugoslavijo, Grčijo in druge vzhodne države. S primernim ovrednotenjem naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti, ki jih gotovo ne manjka, bi lahko tudi Trst s svojo okolico zasedal častno mesto na seznamu pomembnejših turističnih agencij severnoevropskih držav, predvsem nemških, ki vsako leto usmerjajo milijone turistov na Jug To kot vidimo se seda j zaradi številnih razlogov ne dogaja, morda pa bo v bližnji bodočnosti bolj premišljena turistična pilitika privabila n noše kraje večje število domačih in tujih obiskovalcev. Častno izjemo v tem ne preveč spodbudnem okviru predstavlja nedvomno Seslian s svojim lepim zalivom, polkrožno zarezo v sivem kraškem kamnu. Kljub splošni kri- v devinsko-nabrežinski občini ob držalo v primeru s prejšnjimi leti isto število gostov. To je gotovo nepričakovan podatek, če pomislimo, da so v Sesljanu v zadnjih dveh letih zaprli dva avtokampa in pa veliko kopališče *Caravel-la». Kljub temu pa se ljudje ne odrekajo kopanju v Sesljanskem zalivu, kjer je poleg proste plaže odprto le kopališče *Castelreagio» in letos je v ta namen zabeležili porast nedeljskih kopalcev, tudi ti stih, ki prihajajo z one strani meje številke, kot vidimo, torej zgovorno pričajo, da ima ta del Tržaškega zaliva perspeictivne možnosti za nadaljnji turistični razvoj in za uveljavitev svojih naravnih lepot. Kot nam je povedal devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk, pa so sedaj te perspektive morda odločilno vezane na razplet dogodkov okrog Mesijanskega zaliva v. luči norm in predlogov urbanističnega razvoja, ki jih je pred leti izdelala občina. Omenjene smernice za razvoj Sesljanskega zaliva je kot znano nato potrdila tudi tehnično-urbanistična komisija dežele Furlanije - Julijske krajine. Devinsko-nabrežinska občinska u-prava se ob turistični valorizaciji Sesljava in Devina že nekaj časa trudi tudi za dokončno ureditev naravnega bogastva ob izlivu Timave v bližini Štivana. Po naročilu občine so strokovnjaki specializirane zadruge sNaturstudio* izdelali podroben načrt za naravni park ob Timavi, ki ga je kasneje podprla tudi deželna uprava. Lepo urejene naravne znamenitosti bi gotovo predstavljale zanimivo turistično atrakcijo, ki bi jo lahko še obogatil ogled znamenite zgodovinske cerkvice v štivanu. Kaže pa. da se z ovrednotenjem narave vsi ne strinjajo soj si samo lahko na tak način razlagamo ravnanje tržaškega pristaniškega poveljstva, ki kljub nenehnim opozorilom in protestom občine, mirno izdaja koncesije za plovbo z manjšimi ladjami ob izlivu Timave. Zadruga *Naturstudio> si bo po naročilu uprave po vsej verjetnosti v bližnji bodočnosti prizadevala tudi za ureditev naravnega okolja gb znani kraški jami pri Slivnem. Tudi to predstavlja koristno pobudo za uveljavljanje turizma v devinsko-nabrežinski občini. Z razliko od obale, ki spada pod tržaško občino, je ostala obala pod naravnim predorom na obalni cesti vse do Sesljanskega zaliva skoraj povsem nedotaknjena, saj razpolagajo s koncesijo za uporabo plaže le nekateri javni lokali Tudi na tem področju se torej odpirajo lepe možnosti turističnega razvoja, seveda ob temeljnem upoštevanju naravnega in ambientalnega ravnotežja okolja, ki ga jasno določa zakon o. krnskih rezervatih, (st) bi se kapaciteta povečala na od deset do petnajst milijonov ton letno, kar naj bi sicer odgovarjalo doslej ugotovljenim italijanskim in avstrijskim potrebam. Stroški za izgradnjo celotnega terminala bi po sedanjih ocenah znašali okrog 150 milijard lir. Včeraj pa so družba Agip carbo-ne SpA (skupina ENI), zveza indu-strijcev FJK in pristaniška finančna družba Finporto že formalno ustanovile družbo Terminale Trieste SpA (pobudo zanjo jc dala tržaška avtonomna pristaniška ustanova), ki bo v kratkem roku ugotovila tehnično in gospodarsko uresničljivost premogovnega terminala zgornjega Jadrana. Na osnovi teh študij 'n potem ko bo prejela vsa potrebna dovoljenja, bo nova družba zgradila in upravljala terminal. Medtem pa je že prišla prva reakcija na to odločitev vlade. Predsednik pristaniške ustanove Michele Zanetti je izjavil, da bo premogovni terminal velike važnosti za pristanišče, ker se bo v njem močno povečal promet. Slike z letovanja v Zgornjih Gorjah V petek popoldne se je vrnila * počitnic iz Zgornjih Gorij pri i>tt" du 56 dečkov in deklic iz tržaškega zamejstva, ki so tam preživeli tri tedne v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine, počitnice pa organizirala Komisija za doraščajo-čo mladino pri SKGZ. Sobotna številka ljubljanskega *De-la* je objavila fotografijo naših za' mejskih otrok, uredništvo časopis* pa vabi čitatelje, seveda matere in očete otrok, naj izrežejo sli*0 iz Dela in na njej obkrožijo svojega otroka in nato sliko pošljejo f1* uredništvo lista s svojim natančni® naslovom in dobili bodo — zastonj — originalno fotografijo v velikosti 13x18 cm. Izrezano sliko iz časopisa naj pošljejo na naslov uredništva Dela, Tomšičeva 3, 61001 Ljubljana, p.p. 29. V spodnji kot ovojnice pa naj pripišejo »Moj otrok na vaši sliki*. V počastitev spomina Elvire Koren roj. i Gomišček daruje g05?? Albina de Maiti por. Baučer 30.00® lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem °' zemlju. V počastitev spomina Elvire Koren roj. Gomišček darujeta druži® Kodrič - šiškovič 15.000 za Glasbeno matico in 15.000 lir za Združe" nje aktivistov osvobodilnega gib®' nja na Tržaškem ozemlju. Ob L obletnici smrti Angela Žerjala daruje žena Antonia 10.000 *“ za Zvezo borcev - Boljunec. 01» pogrebu Gretel in Roberta P11' mossija darujejo pevci 40.500 lir r* KD F. Prešeren. , < Namesto cvetja na grob Alb®* Guština daruje Milan Purič lO.Om lir za TPPZ Pinko Tomažič. . V spomin na Cilko Bitežnik daruje družina Žetko 20.000 lir za Bef' cetov sklad. V spomin na mamo Jožeta Kor®" na darujeta Nada in Uča 30.000 1® za Bercetov sklad. V počastitev spomina Elvire K0" ren darujeta Zora in Libero Polo)8* 50.000 Ur za sklad Albina Bubnič«- Ob smrti Draga Curka izreka P1* zadeti družini in svojcem iskreB* sožalje družina Švab. Ob bridki izgubi Milka Puriča & rekajo iskreno sožalje svojcem K® Kraški dom, balinarska sekcij Kraški dom ter pevski zbor Sreč* Kumar. Ob izgubi Milka Puriča izrekaj prijatelji in prijateljice družini >5' kreno sožalje. Za vedno nas je zapustil naš dragi MILKO PURIČ Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnice na Repentabor. Žalostno vest sporočajo mama, oče, brata Rudolf in Mirko, svakinji Lucla In Marija, nečaka Andrea in Claudio ter drugo sorodstvo Repen, 11. avgusta 1981 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil DRAGO CURK (CUDRI) Pogreb bo jutri, 12. avgusta, ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči žena In sinova Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 11. avgusta 1981 ' ??• i. IH MEMOMM V ŽIRJAH UMRL DRAGO KOCJAN f V teh dneh smo se v žirjah pri tfcan' Polovili od cenjenega tova-jj® Dragota Kocjana. Zahrbtna Jj, fn od pomladi sem ni miro-U.f; Drago ji je 6. avgusta pod-Dri- YeUčastno je bilo slovo od latelja v žirjah, kjer se je Dra-P»dU pred 66 leti. Vzljubil je tj.0, zemljo in si v kmetijski ,, 1 Pridobil znanje, ki ga je stal-l »dopolnjeval z življenjskimi iz-snjami Kot zaveden Slovenec Je vključil v narodnoosvobodilni g'bante, aktivno je deloval v iai °nb ^ ter P° nalogah odhaja na Vipavsko, Goriško in območ-., “ivkg. Tako so se takrat ustvar-Ijj® Prijateljske vezi v sleherni aski vasi in s Slovenci onstran J* ob tistem delu morja, ki ga teko slikovito opeval Igo Gruden. j.° osvoboditvi se je Drago lotil stah na kmetiji 'n bil v prvih vr-(j*. Pri snovanju in razvoju za-Val n*-tva- V tem času so se sko-z a čvrste vezi z zadružniki v žj"dejstvu. Stalno je sodeloval z tn ‘H^jci v zamejstvu in se vgd-. udeleževal občnih zborov Kmeč-avoze za tržaško pokrajino. y brago je vse cj0 smrti ostal ak D ®n zadružnik. Srečamo ga v u-vnem odboru kmetijske zadru-jl.’, v zadružnem svetu in v delav-^ svetih kmetijskih organizacij. ZjSebej se je zavzemal za razvoj avstvenega jn pokojninskega za dot °Vania kmetov ter je aktivno SL°Val v Skupščini zavarovalne . Upnosti za obalno kraško območ dek Zavedal se je, da je za napre sip kmetijstva potrebna socialna (.™J®st kmetijskega proizvajal-c. • Drago je bil tudi med nosil-i razvoja krajevne samouprave. M?rai 12 let je - aktivno deloval kot kipnik Skupščine občine Sežana, Jr. je znal približati ...prflbleffle. in kmetijstva. Z veliko vne-^ 1 s katero se je loteval dela do-a na kmetiji, je opravlja’ tudi zaspane - ie mu odborniške funkcije. Neu * M v iskanju rešitev, ter t0 Jpai z ostalimi naprednimi kme-df žrtvoval ogromno časa za težbene funkcije. in u/bval je zaupanje med ljudmi je S| ustvaril krog delovnih tovari je, na celotnem Primorskem. Z um v Upravnem odboru Zadružnik 2V6ze Slovenije in kot predsed-8ov ^dzadružnega sveta je nje-Žive] *Cr°g aktivnosti ponovno za- ^°ve pobude na področju orga-l^^nja proizvodnje, nove tchno &ania. H biu a re^tve in proizvodni dosežki so 'riali vedno novih moči in idej d„l njlh°vo uveljavitev. Iz njegove . Irt m ti Knin kll/li Razstave kmetijstvu. Sodeloval je pri snovanju kmetijsko zemljiške skupnosti in pri razvoju veterinarske postaje v Sežani, kjer se je zavzemal za učinkovito zdravstveno preventivo in za zavarovanje plemenske živine. Posebno aktiven je bil v razvoju in jačenju hranilno kreditne službe, kjer je kot dober poznavalec razmer na vasi z izrednim občutkom presojal uporabo sredstev za investicijo. Kot predsednik živinorejskega odbora je deloval v skladu za pospe: ševanja kmetijstva, kjer je sam s svojimi proizvodnimi rezultati vplival na odločitve številnih rejcev za večjo proizvodnjo. Živinorejska kmetija v Žirjah je postala znana daleč na okrog po proizvodnji mleka in mesa. V skoraj 100-letni tradiciji reje sivorjavega goveda je nadaljeval delo svojega očeta - pionirja v uvajanju te pasme na Krasu. Veliko plemenskih telic, krav in bikcev je iz kmetije v Žirjah odšlo, v nove hleve širom po Sloveniji, v druge republike in pokrajine ter v izvoz. Ustvaril je kvalitetno čredo krav in telic, kakršno ima lahko le strokovnjak, ki je vse svoje znanje in delo posvetil živinoreji. Bogato znanje iz selekcije, rodovništva, reje in prehrane je posredoval vsem rejcem. Pri Kocjanovih je bila vedno polna hiša ljudi. • Prihajali so kmetje s Krasa, Vrhov, Brkinov, Vremske doline in zamejstva. Rezultati živinorejske kmetije v Žirjah so postali simboli nepremagljive volje in dela na skopi kraški zemlji. Drago je s svojim delom vlival pogum med rejci, kar je rojevalo nove vzore in pobude v proizvodnji. Veliko časa je Drago posvetil tudi skupinam kmetov, ki so prihajali iz ostalih območij Slovenije in drugih republik. On in njegova družina so zmeraj našli dovolj časa za lepo in prijazno besedo. Ta izredna človeška vrlina je vsakomur ob odhodu s kmetije ostala v spominu kot doživetje, ki ga lahko nudijo le ljudje, ki so tako ljubili zemljo in s svojim delom stalno »Na Gradu sv. Justa je še vedno odprta razstava «Perujsko zlato*. Obiskovalci si jo lahko ogledajo vsak dan od 10. do 19. ure. V občinski umetnostni galeriji v palači Costanzi je odprta antološka razstava del tržaškega slikarja G. Barisona. Razstavo je ob 50-letnici smrti tržaškega umetnika organiziral muzej Revoltella. Tržaška občina sporoča, da se bo do v tem mesecu v občinski umetnostni galeriji zvrstile naslednje razstave: od danes, 11. avgusta bodo razstavljena dela Laure Perez in Marcella Goitana, od jutri, 12. do 20. avgusta bo na vrsti ex tem-pore, od 21. do 28. avgusta bodo razstavljena dela Brune Bertotti -Frausinove in Lujgija Forginija ter od 29. avgusta do 6. septembra dela Renate Velicogna Bliznakoffove in Lucia Covre. Izleti Združenje Union - Podlunjer priredi enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite in sicer v Caserazzo dolina Pesarina, kjer bo praznik prijateljev. v naravi. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 danes in v petek od 17. do 19. ure. Telefonirati na št. (040) 64459 ali v večernih urah na št. (040) 732858. Odhod izpred sedeža dežele na Oberdankovem trgu ob 6.30. Razna obvestila SKD Tabor - Opčine. Vaje srednje in starejše folklorne skupine bodo v četrtek, 13. avgusta, ob 19. uri. Starše učencev osnovne šole Karel širok in bivše Donadoni ter vrtca v Dijaškem domu obveščamo, da bo taborjenje s kopanjem od 14. avgusta dalje. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 040/911119. V okviru «Poletnegr praznika* v Boljuncu se bodo odvijala tudi razna tekmovanja, na primer «briško!e in škopona*. Poleg tega se lahko javi vsakdo, ki zna igrati na stare harmonike. Kdor hi rad sodeloval pri omenjenih'tekmovanjih naj čimprej telefonira na št. 040/228188 vsak dan od 20. do 21 ure Zveza vojnih invalidov NOV ob vešča svoje člane, da bo urad za pri do 17 avgusta 1981. NŠK obvešča, da ho knjižnica za 1981. ODMEVI ONSTRAN MEJE NA SPADOLINIJEV GOVOR V GORICI Potrditev pomembne vloge mejnega prehoda na območju med Štandrežem in Vrtojbo V gradnjo raznih objektov na jugoslovanski strani prehoda so doslej vložili nad 33 milijard starih dinarjev - Zaželi so zidati tudi poslopje za gospodarske in turistične organizacije ■ Odprtje prehoda bo S. septembra? f Čestitke fioij^-KARNE V OKOLICI 165» && tel’ ji. : tel. 228 124; Bazovica: C“'65, Opčine: tel. 211001; ČZr,«-. ■ tel 'm I JI . n/,lie 225 141; Božje polje i Jl2l- c, 225 596; Nabrežina: tel. H 4 i Sesljan: tel 209 197; Žavlje: , J137; Milje: tel. 271124. , ©TvENA DEŽURNA služba Sl 7;toa„alužba od 20. do 8. ure i Un> • Predpraznična od 14. do toi '2 Praznična od 8. do 20. tel 68-441. Gledališča •lost "ustl ie 'zv'ra'a ,udi kritič-JZ dn lagodnosti in včasih po 'tega razreševanja problemov v ........................m................................... Danes, TOREK, 11. avgusta Sonf, ALEKSANDER 2(W,e v?ide ob 5.00 in zatone ob Ha F Dolžina dneva 14.20 — Lu ob 16 21 m zatone ob 1.50 Ju*«-i, SREDA, 12. avgusta , KLARA Vrtr_ - E 27, včcrai; najvišja temperatu ob stopinje, najn žja 20 stopinj, lOlo 5 Un stopinje, zračni tlak Vla„’a nib rahlo pada. brezvetrje, »o, * 64 odstotna, nebo skora j jas-fa rn rie skoraj mirno, temperatu °r.ia 24,2 stopinje. Rojstva in smrti SO SE: Alexandra Može. Ales? Marzari, Daniela Godina, lr° Mendizza, Luca Abbon-4m a: D;irj0 Moretti. Luca Nuvoli. A Va|enlino. helij'' SO: 66 letni Giovanni Ci 2“-letni Giampiero Leo, 80-s6DDin«atteo Frank 79 letna Giu letni p- Deteovich vd. Montesi. 78 hoarinCiacchi, 81-leini Kr Ndul- 'ar'an, 80 letna Stefania Ci •etui fi: ^4 let ni Nieoio Floridi 78 RMolo 'hisepoe Gregor! 60-letni Gi-tiirij 7.;a|ento. 801elnn Maria Tad letni Mariano Fonda. ftNE\'N/v SLUŽBA LEKARN . bfp, ("tl 8 30 do 20.30) izrini °IPd septembra 4. Ul. ^ Ul Commerciale 26, Trg (M 8 nP,r'la 6. Ul 13. in od 16. do 20.30) ' 'tettefontaue 39, Trg Unita 4. n°cna SLUŽBA lekarn Ul 5 (od 20.30 dalje) ’ aetteronlane 39, Trg Unitš 4. VERDI Drevi ob 20.30 bo na du četrta predstava opere «Tiha voda* («Acqua dieta*) skladatelja Giuseppa Pietrija. Glavni interpreti so: Daniela Mazzucato, Sandro Massimini, Maria Luredan, Anna Campori, Giampiero Becherelli, Wil-liam Matteuzzi, Orazio Bobbio, Gianfranco Saletta. Franco Jesu-rum, Fulvia Gasser in Giorgio Val-letta. Režiser in koreograf je Gino Landi. Orkester gledališča Verdi bo di rigiral Guerrino Gruber, novo postavitev po osnutkih Wilyja Orlan-dija so izdelali v delavnicah gledališča Verdi, kostume po osnutkih Sebastjana Soldatija pa sta izdelali krojačniei gledališča Verdi in Arrigo iz Milana. Včeraj je praznovala rojstni dan draga mama OLGA. Iz srca ji voščijo Loredana, Rosana, Luciano in Maurizio. Danes praznuje rojstni dan MARIJA KOŠUTA. Iskren« ji čestitajo mož Avguštin in hči Tanja. Včeraj je praznovala rojstni dan KATARINA KNEZ. Iskreno jt čestitajo Martina, Damjan in vsi, ki jo imajo radi. dokazovali, kaj zmorejo pridne roke Kmetje živinorejci in strokov- j prta do 2. septembra njaki smo tako izgubili delovnega tovariša, ki je razvoju živinoreje na Krasu posvetil vse svoje moči in znanje. Drago je vse to delo zmogel ob neizmernem deležu njegove družine, ki mu je zvesto stala ob strani v vseh delovnih naporih in zmagah. Za strokovni doprinos k razvoju živinoreje na Krasu mu gre velika zahvala. Drago je za delo v .NOB in \S zadružništvu prejel visoko državno odlikovanje in priznanje Zadružne zveze Slovenije. Za svoje rejsko delo je prejel na živinorejskih razsta- j vah številna priznan ja; prav tako' krasijo njegov dom številna priznanja za doseženo proizvodnjo mleka in mesa. Kmetje zadružniki smo izgubili moža. ki je kljub delu na kmetiji žrtvoval veliko časa za razvoj zadružne ideje od njenih začetkov do današnje družbeno organiz-irane proizvodnje. ki je nastala skozi razvoj samoupravnih odnosov, ki so se kalili od malih kmetijskih zadrug preko vseh procesov povezovanja kmetijstva s trgovino in turizmom na Krasu in v obalno kraški regiji. Drago se je vsakega dela loteval s prizadevanjem, zagnano se je lotil tudi letošnje setve spomladi. Zahrbtna bolezen ; -i je iztrgala svojim najdražjim. Ni uspel dočakati žetve in tiste lepe jeseni na Krasu, ki ponovno vabi kmeta k oranju, k svežim brazdam za naš vsakdanu kruh. STANKO RENČELJ Rodila se je TJAŠA Srečnim stari mami, staremu očetu in staršema iskreno čestitajo odbor in člani SK Devin Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Kino Ariston 21.30 (na prostem) «Gente comune*. Režija Robert Redford. T. Hutton D. Sutherland, M. Tyler • Moore. Eden Danes zaprto. tirattacielo 17.30— 22.00 «11 marato-neta*. D. Hoffman Prepovedan mladini pod 18 letom. Fenice Danes zaprto. Cristalio Danes zaprto. Aurora 17.00 «Saranno famosi*. Ca pitoI 18.00 «Pantera rosa*. Moderno 17.00—21.30 «Qualcuno vo-16 sul nido del cuculo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «La strana signora della grande časa*. Prepovedan mladini pod 14. letoip. Nazionale 16.00 «American porno stor.v*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Peccati di giovani mogli*. Prepovedan mla dini pod 18 letom. Radin Zaprto zaradi počitnic. Vitlorio Venelo 17.00 «Le notti di Sa tana*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «11 dormiglione*. Valmanra (poletni kino) 21.15 «Down town». PRODAM Renault R4 letnik 1976 prevoženih 59.000 km. Telefonirati v večernih urah na št. 040/ 413881. OSMICO je odprl Darko Starc-Kon-tovel 113. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Legiša-Kolmanovi, Mavhinje. Toči belo in črno vino. VREDNOSTNE papirje stare in brez vrednosti (delnice, obveznice) kupim. Alex Witula, C.P. 450 -40100 Bologna center, i IŠČEM stare slovenske knjige, iz-spore- dane v Trstu ali Gorici. Telefonirali na št. 040/54026. OSEMDESETLETNIK z ženo, bolan in skoraj paraliziran, išče stalno gospodinjsko pomočnico. Telefon 0481/30841. DNE 3 avgusta se je v Gabrovcu ali Zgoniku izgubil maček črno-bele barve. Kdor bi kaj vedel o njem, naj telefonira na št. 040/ 227310. Nudim bogato nagrado. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Toči belo in črno vino. PRODAJAM pitke jajčarice čiste pasme. Tomšič Sovodnje, Ulica Brenner št. 7. Telefon 0481 882064. SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijan sko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981. . mm ; BANOA Dl CRfcblTO Ol Tfll ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA « S. P. A. • ' TROT - ULICA F FIL.Zl TO - 10. 8. 1981 Ameriški dolar 1.210,- Funt »terling 2.240 — Irski funt šterling 1.800,- Švicarski frank 573.— Francoski frank 206.- Belgijski frank 29,- Nemška marka 495.- Avstrijski šiling 69,50 Kanadski dola- 995.— Holandski f.orin* 443 — Danska krona 155.— Švedska krona 230,- Norveška krona 195.— Dranmfi 20,- Mali dinar 30- Veliki dinar 29,50 V Novi Gorici in drugod v obmejnih krajih Jugoslavije so naletela na ugoden odmev izvajanja predsednika italijanske vlade Giovannija Spadolinija, ki jih je imel v soboto med obiskom v Gorici. Poudarjajo zlasti tiste dele iz njegovega govora oziroma izjav, ko se je zavzel za popolno izpolnitev Osimskih sporazumov, torej tudi za celovito zaščito Slovencev v Italiji. V tem kontekstu pa je Spadolini opozoril tudi na nujnost razvoja oziroma gradnje infrastrukturnih objektov ali naprav, kj naj omogočijo čimboljše povezave in sodelovanje med obmejnimi območji obeh držav. Vladni predsednik je pri tem posebej o-menil vlogo, ki jo bo lahko izvajal mednarodni mejni prehod na področju med Vrtojbo in Štandrežem. Na gradbišču, ki je sicer enoten kompleks, čeprav obsega tako jugoslovansko kot italijansko ozemlje, medtem pospešeno izvajajo dela pri gradnji raznih objektov. Na jugoslovanski strani mejnega prehoda so doslej zgradili 1.700 metrov dolgo povezovalno cesto, ki bo prehod {»vezala z obstoječim cestnim omrežjem v Šempetru, v pričakovanju materialnih možnosti za gradnjo avtoceste od Šempetra do Razdrtega, kjer bi se povezala z že obstoječo avtocesto proti Ljubljani. Nadalje je zgrajeno poslopje za obmejne policijske in carinske organe, pa ploščad za tovornjake pripravljene za carinjenje blaga. V zakUučni fazi je gradnja poslopja za špediterska podjetja. V njem bodo predstavništva devetih takih podjetij iz Nove Gorice, Ljubljane in iz drugih mest v Jugoslaviji. Začeli so nadalje zidati velik turistično poslovni objekt, ki bo namenjen za trgovine, banko ter druge službe in dejavnosti, ki bodo potrebne na novem me'nem prebodu. V njem bodo na primer debila prostore tudi predstavništva sedemnajstih avtoprevoznikih pod jetij iz vse Jugoslavije. Zidava objektov oziroma grad nia infrastruktur bo na jugoslovan ski strani mejnega prehoda trajala do leta 1895. Tako je izjavil pred sednik slovenske vlade Janez Zemljarič med nedavnim obiskom v Novi Gorici. Dela financirajo Zvezna uprava carin iz Beograda. Skupnost za ceste Slovenije, Republiški sekretariat za notranje zadeve Slovenije ter štirideset Podjetij 'z celotne Jugoslavije, ki so organizirane v posebni Poslovni skupnosti s sedežem v Novi Gorici. V gradnjo raznih objektov na jugoslovanski strani prehoda so doslej investirali okrog 33 milijard 300 milijonov starih dinarjev. Kot znano, naj bi nov mednarodni mejni prehod na območju med Vrtojbo in štandrežem slovesno odprli v soboto, 5. septembra. Prehod bo sodil med največje in najbolj funkcionalne v Evropi. Zadnja izmena letos v mladinskih delovnih brigadah V nedeljo se je na mladinskih delovnih akcijah republiškega znača- ja pričela tretja in zadnja letošnja izmena. Med akcije republiškega značaja sodi tudi MDA Kras 81, kjer so te dni pričeli delati brigadirji z Jesenic in iz Ljubljane. V prihodnjih dneh bodo pri graditvi kraškega vodovoda pomagali tudi mladinci iz zamejstva. Nekateri so se za udeležbo ii prijavili. V delovni brigadi bodo preživeli teden ali dva, ali pa samo nekaj dni. Vsakogar radi sprejmejo, so nam te dni sporočili iz vodstva MDA. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na sedežu MO SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. NA NJIH JE M0C DOBITI DIPLOMO OBVEZNE ŠCLE Tudi letos na šoli «lvon Trmko» tečaj 150 ar za odrasle ljudi V prejšnjem šolskem letu je bil tečrj precej obiskovan, rezultati so bili pozitivni Tudi letos bomo imeli slovenski in italijanski ljudje na Goriškem in v vsej državi možnost pridobiti diplomo 3. razreda nižje šole z večernimi tečaji, tako imenovanimi «lečaji 150 ur*. ' Že pred nekaj leti je enotna sin dikalna zveza dosegla od vlade in. delodajalcev, da imajo možnost o-drasli ljudje, v glavnem seveda že zaposleni, pridobiti z večernimi te čaji diplomo obvezne nižje srednje šole. Stroške za te tečaje je prevzela državna uprava. Taki tečaji so bili na italijanskih šolah Goriške že nekaj let, lani pa je prišlo do priredbe takega tečaja, tudi po zaslugi šolskih sindikatov, tudi na slovenski nižji srednji šoli «Ivan, Trinko*. Slovenski tečaj je imel. kar ugo- fmiiiiitiiiitfiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitaiuiiiiiiiiiiiHiiin PRIKAZALI SO ZNANE ITALIJANSKE FILME USPEŠEN ZAKLJUČEK SEZONE PREDVAJANJA FILMOV NA GRADU Veliko ljudi na večernih predstavah filmov, ki jim je bil Sergio Amidei sceno-graf ■ V soboto in nedeljo simpozij strokovnjakov o Amidejevem delovanju Velikokrat tožimo, da nimamo v poletnih večerih kam na kratek hladni oddih, razen če nočemo na vrt podeželne gostilne ali na kako šagro ali na kako nočno nogometno tekmo. Tako večina ljudi ostaja doma v komodnem naslanjaču in sledi vsakodnevnim televizijskim oddajam. Po zaslugi goriške občine so se Goričani tokrat odrekli tradicionalni večerni lenobi in ves teden v precej gostem številu, prihajali na Grad ter sledili predvajanju na prostem serije filmov, ki jim je bil scen' graf Sergio Amidei, po rodu iz Trsta; njegova mati pa je bila iz sosednega Solkana. Prihodu na Grad sla brez dvoma botrovala brezplačni vstop ter dejstvo, da so bile te filmske predstave na velikem dvorišču, nekdanjem zbirališču grajskih vojakov in vsemu temu dodajmo še dejstvo, da je bilo prav v prejšnjem tednu čez dan zelo vroče in so si zato mnogi zaželeli nekaj večernega hlada. Predstave ' so. bile torej, dobro obiskane, odziv publike vabilu občinske uprave je bil ugoden. Občinska uprava je tako zajela dve muhi na en mah. Ponovno je valorizirala precej zapuščeni in odmaknjeni grad, istočasno je priredila kvalitetni pregled del enega zelo znanih italijanskih filmskih vseh tujih valut •lllimillllUHIIItHItlltlHtiUllllllimilllllllllllllllllinMMIHIIItlllltHIillliHIIIIIMIIIHlIllllllltllimillllllltlllll) NA SKUPŠČINI V PODJCTJU DETROIT Ugodna ocena deželnega posega Morda jutri obnovitev proizvodnje Na skupščini izrazili tudi pomisleke glede nadaffn;e usode - Milijarda lir jamstev pomeni začasno rešitev ' Tovarna mora ostati v Tržiču Na včerajšnji skupščini so delavci tržiškega podjetja 'Detroit v bistvu ugodno ocenili poseg deželnega odbora za obnovitev proizvodnje v podjetju ter izplačilo zaostalih osebnih dohodkov, vendar so obenem izrazili tudi nekaj pomislekov glede nejasnosti deželnega načrta in glede nadaljnje usode podjetja. Čeprav bo milijarda lir jamstev, ki jih je odobrila dežela zadostovala za poravnavo zaostalih obveznosti do delavcev ter omogočila nakup surovin, ki so nujno po-irebne za obnovitev proizvodnje, pa ta sredstva ne zadostujejo za izhod iz krize na daljši rok. Brez dodatnih ukr:pov in jasnega načrta se bodo težave prav gotovo ponovile že čez nekaj mesecev, opozarjajo predstavniki sindikatov. Precej nejasnosti je tudi glede namenov družbe Zanussi. Kakšno vlogo naj bi imelo podjetje v sklopu Zanussijevih tovarn? Eno je gotovo, opozarjajo delavci in sindikati. Tovarna mora ostati v Tržiču, sicer vsi poskusi reševanja ne bi imeli smisla. Sindikati so na skupščini spet postavili zahtevo po obnovitvi proizvodnje v celoti. Predvidoma naj bi namreč stroje pognali že jutri, vendar je treba pred tem rešiti še nekaj vprašanj, predvsem glede surovin itd. V četrtek naj bi delavcem izplačali prvo akontacijo na račun zaostalih osebnih dohodkov (menda bo v višini enomesečnega dohodka) saldo pa bodo delavci prejeli v prihodnjem tednu. To velja vsekakor za tiste delavce, ki so v tem času redno delali, tisti ki so v dopolnilni blagajni namreč dobivajo odškodnino preko zavoda za socialno varstvo. Kriza v tržiškem obratu Detroit je, tako izgleda, začasno premeščena, zdaj si je treba prizadevati, da se čez nekaj mesecev ne bomo znašli na izhodiščnem položaju. PREKO RADIA NOVA GORICA Sodelovanje v oddaji Iz moje diskoteke Sodelavci Radia Nova Gorica vabijo k sodelovanju tudi poslušalce iz zamejstva y Italiji. Ta poziv velja zlasti mladim in tistim, ki zbirajo gramofonske plošče raznih vokalnih in instrumentalnih solistov ali ansamblov. Vsak zbiralec ima na voljo pol ure časa, da predstavi z besedilom plošče, ki jih potem radijska postaja tudi takoj predvaja. V poštev prihajata bodisi tako imenovana resna kot tudi zabavna glasba. Seveda mora zbiralec sam pripraviti besedilo s komentarjem, ki ga potem tudi sam prebere v mikrofon. Kdor bi želel tako sodelovati pri Radiu Nova Gorica, naj se osebno javi v uredništvu ustanove, v Novi Gorici, Leninova 10. Sedež je v središču mesta, poleg Zdravstvenega doma. Radiu pa je mogoče tudi predhodno najaviti svoj obisk, na telefonsko številko 24-312, ali pa 25-225 Za naše bralce iz Italije je seveda potrebno pred tern zavrteti karate-ristično številko, ki je, ko gre za pozive iz goriške pokrajine 003865. ustvarjalcev. Na občini so z uspehom zelo zadovoljni in pravijo, da bodo tudi za poletje 1982 pripravili nekaj podobnega. V zvezi s to retrospektivo filmov, pri izdelavi katerih je sodeloval tudi Amidei je bil v soboto popoldne in v nedeljo zjutraj na Gradu simpozij o Amideievem de lu. V Gorico so za to priliko prišli znani filmski ustvarjalci kot so Monicelli, Lizzani, Loy. Em-mer, Sordi, Age, S -arpelli, Rondo-lino, Brunetta, itd. Med publiko je vzbudil seveda največ zanimanja znani igralec Alberto Snrdi, ki so ga starejše oboževalke kar nblegovale, mladi pa so od njega zahtevali podpise na sliko ali kar na program prireditve. Snrdi se je sicer v Gorici zadržal le v soboto in marsikateri njegov častilec je ostal v nedeljo zjutTaj razočaran, ko je ugotovil, da je že zapustil naše mirno mestece. Težko bi bilo laikom spregovoriti o Amideievem delu. širša publika ne sledi scenografskemu delu, bolj jo zanima igra tega ali o-nega igralca in ne pomisli na delo, na ogromno delo velikega števila ljudi, ki stoji za končnim filmskim predvajanjem. So pa o Amideievem delu, o njegovih ideoloških spremembah, o njegovih odnosih z igralci in drugimi ljudmi iz filmskega sveta, govorili režiserji, scenografi, igralci, filmski kritiki. Za ljudi iz tega ožjega sveta je bil seveda vsak prispevek dragocen, vsakdo je poleg tega dodal še nekaj svojega. Iz raznih posegov je moč razbrati — to je najbrž za ljudi, ki se udejstvujejo na filmskem področiu čisto logično — da je bil Amidei svojstven tip, odprt do raznih ljudi in raznih potreb, vezan seveda tudi na poklicne potrebe v filmih z najrazličnejšo tematiko in v raznih zgodovinskih obdobjih italijanske države. Prilrkovalci iz Kanala zmagali v Podturnu Velikošmarni teden je čas tradicionalnega poletnega praznika v goriškem Podturnu Razne prireditve so na vrsti vsak dan. V nedeljo so imeli na vrsti v zvoniku tamkajšnje cerkve tekmovanje v pritrko-vanju. (Na tekmo je prišlo trinajst skurvin tako iz Slovenije kti iz Furlanije. Prvo mesto je zasedla sku-oina treh mladih pritrkovalcev iz Karala, med katerimi je bila ena trinajstletna deklica, Marjeta. Tudi drugo in tretje mesto so zasedli tekmovalci iz Slovenije in sicer drugo skupina iz Budam, tretje pa ona iz Podnanosa. Na četrtem mestu pa so bili tekmovalci iz furlanskega šlovrenca. Pokale so dobili poleg štirih omenjenih ekio tudi pritrkovalci iz Moša in Cerovega. Danes in v prihodnjih večerih NAD 3.000 KC POCINUIIH RIB MNOŽIČEN POGIN RIB V HUBLJU IN VIPAVI V teku sodna preiskava o eni največjih ekoloških katastrof v slovenskih rekah tavanje. Poglobljene preiskave bodo bodisi potrdile ali pa zavrnile to domnevo. Vzorce vodo iz zastrupljenega območja so poslali v analizo, vendar izvidi še niso znani. Medobčinska inšpektorica za vodno gospodarstvo v Novi Gorici Jasna šuklje pa je izjavila, da poginule ribe kažejo znake, ki so značilni za pomanjkanje kisika. Do množičnega pogina rib v Hublju in reki Vipavi bi torej prišlo tudi zaradi nizke gladine vode v sušnem obdobju, ko je živalskemu svetu v rekah primanjkovalo kisika. Preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Novi Gorici Borut Deisinger je včeraj uvedel preiskavo o vzrokih množičnega pogina rib v hudourniku Hubelj in v delu reke Vipave na območju občine Ajdovščina. Po prvih neuradnih ocenah je ob koncu prejšnjega tedna poginile veliko rib v skupni teži 3.000 kilogramov, kar predstavlja eno izmed doslej največjih ekoloških nesreč v slovenskih vodah. Zastrupljeno je bilo območje v dolžin, okrog 10 kilometrov struge Hublja in Vipave, šele podrobna preiskava bo ugotovila vzroke katastrofe, že zdaj pa se zdi. da je med razlogi lahko nepravilno delovanje novo čistilne naprave v Ajdovščini, ki sicer še nima uporabnega dovoljenja za obra- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Dežurna lekarna z dnevno in nočno službo je Pontoni Bassi, Raštel 52, telefon 83-349. tja do velikega šmarna pa bodo imeli vrsto drugih prireditev. Med temi omenimo vlečenje vrvi. staro o-bliko zabave na naših vaških ša-grah. Prijavijo se lahko skupine šestih tekmovalcev. Pobratenje filatelistov S. Daniela in Radovljice V Sa Danielu del Friuli, lepem mestecu v gornjem delu Furlanije, bodo imeli čez dva tedna, v sobota 29. avgusta, filatelistično razstavo, ki bo istočasno praznik pobratenja tamkajšnjih filatelistov z onimi iz Radovljice na Gorenjskem. Ob tej priliki bodo imeli na razpolago vsem, ki to želijo, tudi posebni poštni žig. Slovensko deželno gospodarsko združenje - Gorica obvešča člane in stranke, da bodo uradi zaprti od 10. do vključno 24. avgusta. Uprava Slovenskega dijaškega doma (Simon Gregorčič* v Gorici obvešča, da bodo od 24. 'avgusta dalje, do oddaje razpoložljivih mest, sprejemali vpis gojencev za šolsko leto 1981/82. Gojenci, 'ki so bivali v domu že lansko leto, naj potrdijo vpis. den in precejšen odziv. Vršil se je skozi vse šolsko leto, gojenci so sledili pouku vsak večer, razen sobot in nedelj, kar po 16 ur tedensko. Na šoli «Ivan Trinko* je tak tečaj obiskovalo 28 ljudi, 10 moških in 18 žensk; uspešno so tečaj zaključili' in napravili tudi izpito. Tečaj so obiskovali odrasli ljudje, ki niso iz enega ali drugega razloga mogli zaključili tretje nižje srednje šole (nekdaj ta ni bila niti obvezna, saj se je Obvezno šolanje zaključilo s petrazredno ljudsko šolo), ter tudi nekateri, ki so se šolali v Jugoslaviji ter jim ni bila tamkajšnja diploma v Italiji priznana. Poučevali sQ redni profesorji naše nižje srednje šole, pouk je obsegal vsa področja znanja, praktično vsega tistega, kar se uče dijaki nižje srednje šole. V teh dneh je področni svet enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL razdelil po tovarnah in drugih delovnih mestih letak, ki vabi na vpis na te tečaje tudi v prihodnjem šolskem letu 1981-82. V letaku vabijo na tečaje delavce in brezposelne ter tudi gospodinje, ki lahko najdejo vsak večer nekaj ur časa, da bi si pridobili znanje in za marsikoga tudi preveč potrebno in koristno diplomo obvezne šole. Brez te diplome te namreč danes v marsikatero službo sploh ne sprejmejo. Seveda bedo tudi ti tečaji na raznih šolah v Gorici (Ločnik) Kr-minu, Gradišču ob Soči in Tržiču. Tudi letos je spet na seznamu šol kjer bodo taki tečaji tudi slovenska nižja srednja šola «lvan Trinko*. Na tej šob je vpisovanje že odprto (tajništvo deluje tudi v počitniškem času) in bo trajalo d 21. septembra. Vsi, ki se za stvar zanimajo se lahko obrnejo za vsa potrebna pojasnila na tajništvo šole «Ivan Trinko* v Gorici, Drevored Alviano. V prodaji nova številka revije Iniziativa Lsoniina Te dni je v prodaji nova številka revije Iniziativa isontina, ki jo izdaja študijski center Rizzatti v Gorici. Ker sme pač sredi poletja, nič čudnega, če je dobršen del revij« namenjen obravnavi različnih vprašanj v zvezi s turizmom. Na to pravzaprav dpozarja že sam barvni ovitek na katerem je upodobljena gra-deška laguna z barbansko cerkvijo. Naj iz vsebine opozorimo na Mo-naiev članek o retrospektivni razstavi del slikarja Ivan- Čarga v Goriškem muzeju ter na članek o pokojnem tržaškem škofu Santinu izpod peresa F. Salimbenija V novi številki revije se oglaša tudi naš goriški rojak Miro Corsi s člankom s področja ekologije. iiiimtiiiiiMiiMHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiimiiiiitMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiM V NEDEU0 POPOLDNE NA GORIŠKEM Silovito neurje prizadelo Novo Gorico in Trnovski gozd Med dežjem padala tudi zelo debela toča - Ujma tokrat ni bistveno prizadela vinogradov v Brdih - Neurje presenetilo na stotine izletnikov v Trnovskem gozdu Prva avgustovska nevihta je prinesla kajpak precejšnjo osvežitev, nekatera območja na Goriškem, zlasti pa še del Trnovske piano-te pa je v nedeljo popoldne prizadelo tudi močno neurje s točo, ki je bila ponekod zelo debela. Pojav je bil izrazit na ožjem območju Nove Gorice, Solkana, Ajševice in Rožne doline na jugoslovanski strani meje. Precej škode je neurje povzročilo na obrobju Brd. Tako je v nekaterih vinogradih v Štmav-ru toča uničila okrog 50 odstotkov letošnjega pridelka, na bbžnjem Oslavju pa je škoda po nedeljskem neurju zelo omejena, saj so, ka kor so nam povedali včeraj domačini, padala le posamezna ledena zrna. Izrazitejši je bil pojav na področju Pevme in solkanskega polja. Izven nevihtnega področja so tokrat ostala goriška Brda. Popoldansko neurje je presenetilo na stotine nedeljskih izletnikov, ki so iskali hlad v obširnem Trnovskem gozdu. Področje je namreč zajela huda nevihta z dežjem, pomešanim s točo, ki je bila tudi tu precej debela in je poškodovala avtomobile, ki jih je zajela na parkirnih prostorih ali na cesti. Precej huda nevihta se je na Goriškem razvila tudi včeraj v prvih jutranjih urah, vendar toče ni bilo. Zaradi precejšnje ohladitve ozračja, je nevarnost za točo v prihodnjih dneh manjša. Z avtom v obcestni ždezobetonski drog Skoraj tri tedne se bo zdravil v tržiški bolnišnici 25-letni Eugenio Consolo iz Tržiča, Drevored San Marco 14. Včeraj zjutraj je s fiatom 128 v bbžini ronškega letališča trčil v železobetonski drog ob cesti. Menda je vzrok za nesrečo iskati v trenutni slabosti. Ukraden star avto Francesci Mazzo so neznanci v soboto ponoči ukradli fiat 850, ki g;, je parkirala v bližini stanovanja v Uljci Lorenzoni 2. Včeraj zjutraj ga je našla policijska obhodnica v Ul. Scaramuzza v Gorici. Nekaj podobnega sc je pripetilo tudi s fiatom 500, last Mirelle Perne, ki stanuje v isti Ul. Lorenzoni št. S. Vozilo so našli včeraj nedaleč od kraja, kjer je bilo ukradeno. Slovensko planinsko društvo v Go-* rici sporoča, da je zaradi bolezni nekaj oseb odpovedalo udeležbo na štiridnevnem avtobusnem izletu od 4. do 9. septembra in da je torej še nekaj mest na razpolago. Prijave sprejemajo na sedežu društva najkasneje do torka, 18. avgusta. Koncerti V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu bo drevi ob 21. uri koncert Kiihnovega pevskega zbora iz Prage. Vodi ga Pavel Kiihn. Kino Gorica CORSO 18.00—22.00 «4 mosche velluto grigio*. D. Argento. Pr povedan mladini pod 14. letom. VITTOR1A 18 00-22.00 «Bel!e, ei tiche. maliziose*. Prepovedan m) dini pod 18. letom. Trii d EXCELSIOR 18.00- 22 00 »Super se: movie*. Pn povedan mladini p< 18. letom. PRINCIPE 18 00 - 22 00 «Escalati< sessuale*. Prepovedan mladi pod 18. letom. /Voki Gorico in okolico SOČA 18.00—20.00 «žandar pn marsovcem*. Francoski film. SVOBODA 18.00—20.00 »Limonov sl doled*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Najbolj nori rally i svetu*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽI Danes ves dan in ponoči je v ’ ču dežurna lekarna Rismondo, E. Toti tel. 72-701. V DOBI IZREDNEGA PRITISKA NA PRIMORSKEM IN ŠE POSEBEJ V TRSTU UČITELJSKO DRUŠTVO ZA TRST IN OKOLICO JE OPRAVILO ZARES ZELO POMEMBNO VLOGO Izjemne razmere, v katerih je delovalo učiteljstvo - Ustanovitev društva leta 1906 Najbolj dejavni člani društva - Napredni učitelji sledili zgledu naprednejših sil v Avstriji Opisati delovanje slovenskega u-čiteljstva pomeni analizirati politično in kulturno zgodovino slovenskega ljudstva, kajti v vseh dobah je bilo slovensko učiteljstvo tesno povezano s svojim ljudstvom, z njim se je borilo, trpelo in neuklonljivo je branilo kulturne in zlasti šolske pravice slovenskega naroda. Če pogledamo v zgodovino slovenskega učiteljstva, se moramo najprej zaustaviti ob letnici 1774, ko je avstrijska cesarica Marija Terezija uvedla v šole na slovenskem ozemlju poučevanje slovenskega jezika. V tistih časih je živel slovenski učitelj v bednih razmerah. Neupoštevan, malo cenjen. slabo plačan učitelj je začutil potrebo po izboljšanju svojega položaja. Prav to hudo ekonomsko in socialno stanje je spodbudilo slovenske učitelje k združevanju. Tako je bila že leta 1860 v Ljubljani ustanovljena prva organizacija slovenskega učiteljstva «Društvo v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na Kranjskem*. Učiteljstvo se je o-benem zavedalo svoje pomanjkljive strokovne priprave in to je dalo povod za izdajanje prvega glasila slovenskega učiteljstva. »Učiteljski tovariš* jč začel izhajati 1. januarja 1861. leta. S šolskim zakonom iz leta 1869 se je položaj slovenskega učiteljstva izboljšal in to je pripomoglo Kljub hudi suši je v gornji Glinščici več hladne vode, da se v njej zares ohladiš tolmunov zelo čiste in (foto M. Magajna) ffiiiiiimiuMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiumiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimitHiiiiiiiiiniu ZDRAVNIKOVO MNENJE Nevarnosti prehrane v poletnih mesecih Posebno v vročih dneh, kakršne doživljamo zadnje čase, se kaj hitro lahko zgodi, da se nam hrana pokvari z vsemi posledicami V poletnih mesecih, ko postane topleje, je več možnosti za kvarjenje hrane. Že najmanjša napaka pri pripravi in shranjevanju hrane se nam lahko maščuje. Tako dostikrat beremo o zastrupitvah s sladoledom, s tortami, s pokvarjenimi klobasami, s hrenovkami, z zmletim mesom, pa tudi z drugo hrano. Zlasti v velikih kuhinjah hotelov in restavracij se že majhna nepazljivost v tej vročini lahko hitro maščuje. Medtem ko doma zboli le nekaj ljudi, če pride do okužbe hrane, ima vsaka napaka v velikih obratih za posledico masoven izbruh črevesnih obolenj. Naziv »zastrupi jen je s hrano* izvira iz napačne predstave, da povzroča uživanje pokvarjene hrane bolezen zaradi razpada hrane v strupene produkte. Danes vemo, da je taka hrana škodljiva zdravju zato, ker je okužena z raznimi klicami, predvsem s salmonelami in nekaterimi vrstami stafilokokov. Le ti se ob visokih temperaturah med 20 in 40° Celzija še posebno hitro množe. Znake bolezni povzročajo v resnici te klice in njihovi strupi, ne pa hrana sama. Najhitreje se v tej jioletnj vročini kvarijo mesne jedi. zlasti jedi iz zmletega mesa ter razne o-make. V večini primerov je okuženo že meso. Govedo in svinje pogosto bolujejo za salmoneloznimi infekcijami. Z njihovim mesom se lahko okužimo, če ga uživamo premalo kuhanega ali pečenega. Hrano pa pri pripravi lahko okuži tudi človek z umazanimi rokami, še posebno. če je sam izlgčevalec tovrstnih klic. V tako okuženi hrani je sprva premalo klic, da bi pm vzročile pri človeku znake bolezni. V primeru, da taka hrana stoji nekaj časa na toplem, se v njej klice hitro namnože do take stopnje, da postanejo z k človeka nevarne, šc zlasti velja to za otroka. Zato moramo biti še posebno previdni pri pripravi in shranjevanju hrane za otroka in to tem bolj, čim mlajši je. Najbolje je, da vso hrano za otroka pripravljamo sproti, ostanke pa raje zavržemo. Shranjevanje ostankov in ponovno pogrevanje je vedno tvegano, pa čeprav imamo hladilnik. Zlasti pri dojene Im, ki .je za črevesne infekcije še posebno občutljiv. Včasih so tovrstne klice razširjene tudi med domačo perutnino zlasti med racami in gosmi. Klice se naselijo tudi v njihovih jajcih. Ker se jajca uživajo neprekuhana v različnih kremah, v sladoledu in v majonezi, je tovrstna hrana prav tako pogosten vzrok črevesnih infekcij. Razen salmonel so pogosto povzročitelji tovrstnih infekcij tudi nekatere vrste stafilokokov. Nanje pomislimo predvsem tedaj, če sta glavna znaka bolezni bruhanje in slabost ne pa driska. Stafilokoki namreč izločajo poseben strup, ki močno draži želodec. Značilno za vse »zastrupitve s hrano* je, da zboli že kratek čas po zaužitju okužene hrane več ljudi, ki so to hrano jedli, z bruhanjem in drisko, počutijo se zelo slabo in imajo pogosto povišano telesno temperaturo. Bolezen traja le nekaj dni in večinoma ne potrebuje posebnega zdravljenja. Pri otroku pa se moramo zavedati, da lahkp takšne prebavne motnje kaj hitro privedejo do težke izsušitve organizma in do kvarnih posledic elektrolitskih motenj, ker izgublja otrok med drisko in bruhanjem poleg tekočine tudi življenjsko pomembne elektrolite kot so klor, kalij, natrij. Čim manjši je otrok, tem prej pride do tovrstnih motenj. Vse te infekcije, ki jih organizem odraslega obvlada , brez hujših težav, spravijo organizem otroka v prvih mesecih življenja lahko v nekaj urah na rob smrti. Zato je toliko pomembnejše dojenje 'v teh mesecih. Materino mleko je edino, ki ne vsebuje nevarnih kužnih klic, je lahko prebavljivo in zato ne obremenjuje otrokovih prebavnih sokov in ga zato ne tišči v -želodčku. Vsaj v poletnih mesecih bi ise morali, če se le da, izogniti odstavljanju dojenčka od prsi, pa bi se s tem izognili marsikateri neprijetnosti. Pri zdravljenju tovrstnih motenj velja pravilo, da moramo v prvi vrsti poskrbeti, da organizmu nadomestimo izgubljeno tekočino in elektrolite, s primerno dieto pa skušamo čim prej doseči normalizacijo blata. Če bolnik bruha, mu dajemo tekočino le po žličkah 10 do 15 žličk vsakih deset minut, odvisno od njegove starosti., Povsem zmotno je prepričanje, ki je ponekod med ljudmi še vedno zakoreninjeno, da bolniku, ki bruba, ne smemo dajati tekočine, £eš da bo itak vse izbruhal. Seveda bo vse izbruhal, če bo na dušek izpraznil poln kozarec. S potrpežljivostjo in s postopnim nadomeščanjem tekočine, pa uspeh ne bo izostal. Antibiotikov se pri tovrstnih infekcijah izogibljemo, ker uniči antibiotik tudi zaščitne bakterije v črevesju, to je normalno črevesno floro, ki predstavlja pravzaprav najmočnejši obrambni zid pred človeškemu zdravju škodljivimi klicami. ir. R. R. k razvoju učiteljskega gibanja. U-stanavljala so se nova učiteljska stanovska društva. Ta društva pa niso bila med seboj povezana in prav naraščajoči raznarodovalni pritisk je pospešil združevanje slovenskih učiteljskih društev. Tako je bila 22. in 23. aprila 1899 v Ljubljani ustanovljena «Zaveza slovenskih učiteljskih društev*, ki je združevala osemnajst učiteljskih društev. Slovensko učiteljstvo v Trstu pa takrat še ni imelo svoje organizacije, čeprav je sodelovalo v »Zavezi*. V razpravi o vprašanju, ali naj eno samo društvo združi vse učitelje z vsega slovenskega ozemlja, ali naj se ustanavljajo manjša društva, združena v zvezi, so se namreč slovenski tržaški učitelji zavzemali za eno osrednje učiteljsko društvo, ki naj bi zastopalo interese vsega slovenskega učiteljstva. Precej tržaških učiteljev je bilo včlanjenih v ljubljanskem »Slovenskem učiteljskem društvu*, skupina pa je delovala že od samega začetka v «Zavezi». Tako je bil ricmanjski učitelj Kristjan Bogateč član vodstva zveze, v letih 1896 do 1899 pa je bil celo podpredsednik. V odboru je bil od leta 1902 do 1907 Miroslav Anžlovar, učitelj v Boljuncu. Učiteljica Iva Sabadi-nova je bila leta 1907 izvoljena v zvezni odbor, dve leti kasneje pa kot druga tajnica Čeprav ni imel Trst še lastne u-čiteljske organizacije* je «Zaveza» kar dvakrat sklicala svojo skupščino prav v Trstu in to v letih 1891 ter 1902. Vse to je pripomoglo, da je bilo končno ustanovljeno «Učiteljsko društvo za Trst in okolico*. Ustanovni občni zbor je bil v nedeljo, 6. maja 1908 v prostorih Trgovsko-izobraževalnega društva. K društvu je pristopilo 70 tržaških učiteljev. Predsednik pripravljalnega odbora je bil svetoivanski učitelj Anton Grmek. Grmek je odklonil ponujeno mesto predsednika društva in na njegov predlog je bil izvoljen za predsednika učitelj Stipe Ferluga, ki je ostal na predsedniškem mestu vse do leta 1914. Njegovo mesto je nato prevzel učitelj Ferdo Kleinmayer. V prvem odboru tržaškega učiteljskega društva so bili naslednji učitelji in učiteljice: Ivan Furlani, Ferdo Kleinmayer, Jože Pertot, Anton Valentič, Marica Gregorič, Marica Kovač, Anica Scheimer in Evelina Valentič. V nadzornem odboru so bili: Ferdo Starc, Ida Posega in Iva Ijiabadin. Društvo si je začrtalo zelo obširen program. Skrbelo je za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, zavzemalo se je za stanovsko-poli-tična vprašanja, ustanavljalo je šo-larske in ljudske knjižnice, prirejalo je javna poljudna predavanja. Podpiralo je tudi resne nadarjene učence. Društvo pa je imelo še obrambno funkcijo; spodbijalo je raznarodovalni italijanski in germanski pritisk. Društvo je povezovalo v glavnem vse slovenske tržaške učitelje, ki so se ločili po svetovnih nazorih in političnem prepričanju. Ta politična diferenciacija pa ni omajala u-čiteljstva, ki se je zavedalo nujnosti enotne organizacije. Velik politični preobrat med učiteljstvom pa je povzročila zmaga delavskega razreda v Avstriji v boju za splošno in enako volilno pravico leta 1906 oziroma 1907. Napredni učitelji na Slovenskem Primorju so se končno zavedli, da se morajo politično osamosvojiti in da ne bodo več hlapci ne liberal- liliIIIlllllIIIIIIIS!!!!!!!llllllllllIIIIlitillltlllllltllllllllll Madžarski test-zgled morda dober tudi za nas BUDIMPEŠTA - V glavnem mestu Madžarske so pred dnevi najavili izredno, zares nenavadno anketo: na posebnem medicin- skem, psihološkem in sociološkem pregledu bodo obravnavali stanje skupine 47 šoferjev taksijev in avtobusov, ki so v svojem daljšem življenju opravili najmanj en milijon km poti, toda izključno v javnem prometu. Ker vemo, da poklicni šofer, pa naj gre za vozača v mestnem prometu ali za šoferja avtobusa, opravi na leto zelo veliko poti, bi ta test ne bil kaj posebnega, pa čeprav gre za ■ milijon km. Toda za to analizo pridejo v poštev le tisti šoferji mestnih prometnih sredstev in avtobusov, ki so opravili najmanj milijon kilometrov poti brez incidenta. Namen tega testa je, da sc u-gotovi »vzorec* šoferja, ki pri izvajanju svojega vsakdanjega dela ne povzroči prometne nesreče. Ne glede na to, da je zares čudež, če kak šofer, pa naj gre za vozača mestnega prometa ali šoferja avtobusnih linij, opravil milijon kilometrov brez incidenta, bodo tisti šoferji, ki bodo opravili ta test v ciklusu predavanj prenesli svoje izkušnje na svoje tovariše, torej na tisoče šoferjev, ki so nameščeni v mestnem prometu in na avtobusnih progah. Vsekakor gre za pobudo, ki bi bila dobrodošla tudi drugod, saj že zdavnaj ugotavljamo, da v prometnem kaosu, ki ga doživljamo v tako imenovanem razvitem svetu, primanjkuje ne le disciplina, pač pa tudi prav preprest element, ki mu lahko rečemo odgovornost vozača na cesti, na ulici. ne ne klerikalne stranke. V tem času pa so se gmotne razmere učiteljev poslabšale. Borba za kruli je zajela v letu 1913 učiteljstvo vseh narodov v Avstriji. Učitelji so zahtevali regulacijo plač. Misel politične osamosvojitve se je tako širila med nezadovoljnim učiteljstvom. Vzporedno s tem bojem je šlo tudi politično dozorevanje učiteljstva. Politični, zlasti sindikalni uspehi avstrijske socialne demokracije so utrdili prepričanje naprednih učiteljev, da je možno doseči boljši položaj le z bojem na strani delavstva. Pojavili so se prvi učitelji, ki so se začeli seznanjati s socializmom. Velikega pomena je bilo srečanje v delavskem domu v Trstu med naprednimi tržaškimi učitelji in socialistom dr. Henrikom Tumo, ki je bil takrat najpomembnejši progresivni javni delavec v Slovenskem Primorju. Tuma je učiteljem priporočal, naj začno seznanjati s socializmom nadarjene mladince in naj začno delovati v javnem življenju, med ljudstvom. Ta sestanek ni usmeril delo učiteljstva samo do I. svetovne vojne, ampak je bil odločilen tudi za čas po vojni, ko se je Slovensko Primorje znašlo pod Italijo. Seveda so ti učitelji »novostru-jarji* povzročili preplah med klerikalnimi in liberalnimi meščanskimi strankami in zato so že začele padati kritike. Tržaško narodno glasilo Edinost je leta 1914 napadlo predsednika tržaškega društva Ferda Kleinmaverja, ker je branil učitelje socialiste. Prva svetovna voina pa je popolnoma zamorila učiteljsko gibanje in prinesla je primorskim učiteljem nove težave. MARKA ŠKERK KOSMINA (Nadaljevanje sledi) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBUANI Strokovnjaki ocenili vseh 1422 vzorcev vin Na letošnjem, 27. mednarodnem vinogradniško-vinarskem sejmu v Ljubljani sodelujejo vinogradniki iz 24 držav V Ljubljani bo na Gospodarskem razstavišču od 31. avgusta do 6. septembra 27. mednarodni vino-gradniško-vinski sejem. Strokovno ocenjevanje pijač na mednarodnem vinogradniško-vinskem sejmu v Ljubljani je postala prava «o-limpiada* pijač, saj -pri ocenjevanju vin sodelujejo proizvajalci iz zelo oddaljenih držav, kot so, denimo Avstralija, Nova Zelanda, ZDA, Kanada in nekatere države Južne Amerike. S tem dajejo posebno priznanje ljubljanski prireditvi in njeni mednarodni ocenjevalni komisiji. Mednarodna ekipa degustatorjev v Ljubljani je pravkar končala o-cenjevanje vin in trdi, da je bila letošnja bera vinskih vzorcev z vsega sveta izjemno kakovostna, saj je bilo poslanih kar 1422 vzorcev iz 24 držav. Najbogateje je, kakor vsa leta dosedaj, zastopana Avstrija, ki je dala oceniti kar 325 vzorcev. Spodbudna pa je tudi ugotovitev, da v svetu še kar naprej raste zanimanje za mednarodno vinsko prireditev v Ljubljani, saj je na primer letos najbolj poraslo število poslanih vinskih vzorcev iz oddaljenih prekomorskih držav. To po mnenju številnih strokovnjakov pomeni, da je v svetu priznana visoka strokovna raven mednarodne ocenjevalne komisije in da so v Ljubljani pridobljena odličja v svetu visoko cenjena. In kateri so vinski šampioni 27. mednarodnega vingradniškega-vin-skega sejma Ljubljana 1981? Podelili so jih šest. Brez negativnih točk je ta naziv pripadel belemu polsuhemu polsladkemu vinu iz Avstrije z nazivom «Wel-schriesling 1976», italijanskemu rdečemu kabernetu letnika 1979, penečemu se vinu «Albige peter-sberg 1979» iz Zvezne republike aiiiiiiiiitivmiiiiiiaitiitiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimutuiiiiiiimiiiiiiiifiiHiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiHiimiiii Za rehabilitacijo srčnih bolnikov RADENCI — Klinični center Ljubljana in zdravilišče Radenska sta podpisala samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju na področju rehabilitacije bolnikov z boleznimi srca in ožilja. Zdravilišče Radenska je v zadnjih letih veliko vlagalo v zdravstveni standard bolnikov, zdravstveno opremo in v_£tiakavfje, .kadre. Notranjo organizacijo in programe dejavnosti je prilagodilo potrebam rehabilitacije bolnikov, predvsem srčnih. Po širini in po poglobljeni strokovnosti zdraviliških storitev je ta rehabilitacija že preraščala obseg dejavnosti klasičnega zdravljenja. Zato si je zdravilišče že več let prizadevalo, da bi se del strokovnih in nastavitvenih zmogljivosti izločil iz zdraviliške dejavnosti in v skladu s sodobno zdravstveno doktrino prerasel v center za rehabilitacijo srčnih bolnikov. Rehabilitacija teh bolnikov poteka po sedaj veljavnih predpisih za zdraviliško zdravljenje, kar pa je pogosto ovira. Zaradi administrativnih procedur srčni bolniki namreč večkrat zamudijo optimalni čas rehabilitacije in celo prekinejo z njo. Iz navedenih strokovnih razlogov sta klinični center Ljubljana in zdravilišče Radenska sklenila sporazum o trajnem sodelovanju. Cilj sporazuma je doseči neprekinjeno in sodobno zdravljenje srčnih in žilnih bolnikov. Zato bosta obe ustanovi okrepili strokovno sodelovanje zlasti pri izmenjavi in izpopolnjevanju kadrov, konzultacijah, skupni doktrini in na raziskovalnem področju. Nemčije, madžarskemu vinu »tokaji eszu 5 1964», portugalskemu «Dalva porto 1962» in jugoslovanskemu vinu »Župljanka 1979». Razen tega uglednega priznanja — vinski šampion 1981 — so podelili tudi številne velike zlate medalje. Mednarodna ocenjevalna komisija jih je največ podelila Avstriji, Jugoslaviji, Italiji in Portugalski. Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni GORNJA RADGONA — Od 21. do 30. avgusta bo v Gornji Radgoni Mednarodni kmetijsko - živilski sejem. Njegov program zajema celotno'področje kmetijske in živilske proizvodnje, pa tudi proizvodna sredstva, stroje, orodja, reprodukcijska sredstva in material, razstavo goveje živine, svinj in perutnine in ocenjevanje kmetijske mehanizacije. Na 50 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin — od teh je pokritih devet tisoč kvadratnih metrov — ki so že vsa razprodana, bo razstavljalo nad 600 jugoslovanskih razstavljalcev. Zaradi omejitvenih ukrepov pri uvozu o-preme bo letos nekoliko manj tujih razstavljalcev, in sicer 80 iz Italije, Madžarske, Avstrije, Švice, Nizozemske, Velike Britanije in Francije. Tujci bodo prikazali predvsem opremo, ki je zanimiva za agroživilstvo. Letos prvič sodeluje na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu novi konzorcij Agroslovenija, ki s področja agroživilstva združuje 80 slovenskih delovnih organizacij. Tudi tokrat bo na sejmu dan poseben poudarek pridobivanju hrane in nadaljnjemu razvoju semenarstva. Prikazali bodo celovit razvoj živinoreje v Sloveniji, od govedoreje in svinjereje do perutninstva. Prikazali bodo tudi nove vrste semenja, - detelje, trav, trsničarstva, drevesničarstva in okrasnega grmičevja. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo bo letos prvič razstavila slovenska vina. Slovenski mlekarji, predelovalci niesa in mesnih izdelkov ter pridelovalci vin bodojapleg »razstav priredili tudi vsakodnevne pokušnje svojih proizvodov. V času sejma bodo še številna strokovna posvetovanja, razgovori, demonstracije in degustacije. Pomembno mednarodno prireditev, ki jo je lani obiskalo nad 150 tisoč obiskovalcev iz vse Jugoslavije in tujine, bodo še popestrili dnevi čebelarjev, semenarjev, mlekarjev in zbor vinogradnikov, ki bodo pripravili strokovni posvet o sanaciji vinogradov ob pozebi. Seveda bodo tudi tokrat pripravili za obiskovalce sejma številne turistične prireditve. J. O. Tati m^phsdsilnka ti pom, kdaj lahko "v mih $v£$ah. URE MEDKRAJEVNIH ZVEZ * Triminutni poziv med Milanom in Palermom, brez davčnih bremenitev, stane poprečno L. 1020* v urah redne tarife in L. 560 v urah znižane tarife ponoči in ob praznikih. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 1 17.00 Sveže - sveže Dnevni program glasbe, prireditev in aktualnosti v neposrednem prenosu 17.05 Izgubljeni otoki - TV nadaljevanka 18.00 La frontiera del drago -TV nadaljevanka 19.00 Dick Barton, posebni agent - 1. epizoda 19.20 Mazinga «Z» - risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.40 Zadnji Cabriolet, po romanu A. Myrera - 3. nadaljevanje 22.00 Divja opera - 2. del 22.30 «Mister Fantasy» Ob koncu DNEVNIK 1 in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Vzgojna oddaja 17.00 Zadnji veliki mojstri jahalnega športa: ZDA - v deželi kavbojev Program za mladino 17.50 Pravljica 18.10 Dokumentarna oddaja 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Milord. vi ste na vrsti - 2. nadaljevanje Nocoj bodo predvajali drugo nadaljevanje z naslovom «Vražji terceto. Milord se odpravi v Chelens-sur-Marne, kjer se ponovno sreča s svojima tovarišema Bebertom in Zouzouom, ki ju napelje na to, da se mu pridružita v neki akciji. Ta trio ali tercet bo moral stopiti v stik s «Titanom». Medtem pa Milord vidi v neki reviji najavljen članek o njem in celo svoje fotografije. To se pravi, da je časnikarki iz Martinica Lilii vendarle uspelo . . . 19.40 DNEVNIK 2 20.40 Otok nasilja - film Thomas Mainvvaring z ženo Devon in dvema otrokoma ter s prijateljem Waytejem, ki so jih pravkar osvobodili suženjstva, dobi dovoljenje, da se smejo preseliti na neki otok jugovzhodno od Ka- - lifornije. Toda tu brata E-noch in Nicolas, ki sta po poklicu ribiča in ki že dolgo * živita v tem kraju, skušata Thomasa, Devon in ostale člane nove družbe pognati stran, Thomasa celo ubijejo. Njegova žena Devon pa kljub temu sklene, da bo ostala tu skupno s svojima otrokoma ter^z Waytejem. In nekega dne najdejo na obali brodolomca Jacoba Webbra. Ko ga nasitijo* ko ga oblečejo ' ih’ ko "selfl&ž 'odpočije, pokaže svojo nehvaležnost do gostiteljev s tem, da jim noče pomagati v Gdporu proti bratoma Enocbu in Nicolasu. Kot bi to ne bilo dovolj, sta brata - ribiča poklicala na pcmoč še «divjega mornarja* Kingstreena, ki se obveže. da bo ob pomoči nekaterih svojih pri.!ateliev pognal z otoka mirno družino, ki jo sestavljajo Devon, njuna dva otroka in prijatelj Wayte. In zgodi se, da v nekem spopadu obleži Wayte mrtev, tako da vdova Devon ostane na milost in nemilost sovražni tolpi 22.15 Tedenska oddaja o turizmu in prostem času , . Z naglim hidrogliserjem V svaldo Bevilacqua in Mar« Giovanna Elmi prispeta nekega dne tik pred čudovito otočje, kjer je voda čista kot je bila nekoč in kjer kopnega še ni prekril železoJie-ton. Smo pred otočjem Treni iti, to se pravi pred skupino otokov blizu pokrajino Foggia, nekoliko severno oj1 Gargana. V čiste vode otočja Tremiti se bo potop1« Eleonora Vallone, ljubiteljica naturizma in podvodnega športa. Nato pa bo v studiu govorila o soncu in sončenj« o zagorelosti in o zares porodnem življenju v lepi naravi. Končno bosta Bevn lacqua in Elmijeva imela so zaključno besedo o tem 23.00 DNEVNIK 2 - Zadnje vesu 23.15 Protestantizem Tretji kanal 19.15 DNEVNIK 3 - Deželne vesti 19.50 Antologija Delte, tedenska oddaja o znanosti in tehniki 20.10 Vzgojna oddaja 20.40 Torkov koncert 21.35 DNEVNIK 3 22.00 »Scrrisi e grida* 22.15 «Un maledetto imbroglio* ' film P. Germija . JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.40 Poročila 18.00 Beli delfin - risanka . 19.00 Gorska folklora: Turčija 19.35 Obzornik 19.45 Obramba in samozaščit* 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.00 Skupno .: Današnja oddaja Skupno, * jo pripravlja TV Priština sodelovanju z drugimi slovanskimi studii, bo toki govorila o vprašanju ene getike. TV Ljubljana je PP pravila reportažo o grad1! in zaključnih delih jedrs' elektrarne v Krškem in Pr spevek o sodelovanju S'0' : nije z drugimi republikam pri graditvi energetskih o jektov , _ 22.05 Colette: Claudine - TV na daljevanka 23.35 V znamenju ^ 23.50 Za lahko noč z Duom D0 kleva Kooer 17.30 Film - ponovitev v 19.00 Odprta meja - program slovenščini 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke 20.15 Stičišče ' Dve minuti 20.30 Prekleti grad - film 21.55 TV dnevnik 22.05 Ustvarjanje Titove Jug°s. vije - Dokumentarna oddar 23.05 Baletna oddaja Zagreb 19.15 Suncokrili - otroška oddaj 19.45 Zelen kabaret - narodna 21.00 Skupno - notranjepolitmna oddaja ŠVICA 18.35 Program za mladino 19.30 Risanke 20.40 TV film 21.40 Italijanski kanta vtorji: Enzo Jannacci TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; Radijski mozaik: 8.10 Danes bomo govorili o .. .; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; Poldnevniški razgledi: 11.30 Kulturne aktualnosti doma in v svetu - Četrtkova srečanja - Kratek skeč; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; Popoldanski program: 14.10 Motivi z malega zaslona; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Portreti; 15.50 Glasbeni avtomat; Razširjeni obzornik: 17.15 «Strahovi». Družinska drama v treh dejanjih. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za do bro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lu cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je....; 10.15 Skupina Gino Me-sccli; 10.32 Glasba; 10.35 Horo skop; 10.45 Mozaik, glasba in na sveti; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.15 Festival bar; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lahka glasba; 15.36 Prijetno popoldne; RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13 oo, i"/"; 19.00 Poročila; 6.00, 7.15, Glasbena kombinacija; 9.00, ‘"•jj «Radio anche nci»; 11.00 Jutr? . variete; 12.03 Ljubezen pomen*’ 13.15 Master; 14.25 Hipoteza; 15.0« Poletna popoldanska srečanja! 16.10 Rally; 16.30 La Bagar‘a: 17.03 Jeep, glasba in predsta ' 18.28 Otello Profazio in njeg pesmi; 19.15 Zgodovina jazz g«, be; 19.40 Tedenska oddaja nu, glasbi in gledališču; 20.25 f1 coj z...; 21.00 Operna glaSp' 21.30 Glasba in folklora; 22.00 , letne, povesti; 22.35 Glasbena daja. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, E-iS' 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, P'45 Srednji val 277.8 metra ali 1080 kilohertzov in 256,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 15.45 Novalis; 16.15 Glasbena oddaja; 16.45 Poje vokalna skupina Bratstvo; 17.00 En pesnik na teden: Gregory Corso; 17.30 Glasba; 17.32 Crash; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje Andy Gibb; 18.45 Klasična glasba; 19.15 Poje Ivano Fossati. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave; 8.15 Najava sporeda; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov: 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Iz zborovskega arhiva; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba. 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 - °o. Poletni dnevi: 9.05 Čarobne 'čjj rie - radijska nadaljevanka: ' Luna v vodnjaku; 11.32 VzgPUj oddaia; 11.53 Tisoč pesmi: 1 ' . Radijski kontakt; 13.41 Scun(L Track, glasba in kino: 15.0® . mogoči intevrjuji; 15.37 Italija^ počitnicah; 19.00, 19.50, 22.40 pimo za korak nazaj: star« P srni; 21.00 Koncert. LJUBLJANA ^ 7.30. 8.00, 9.00, 10.(K), 11.00. ^ 13.00, 15 00, 20.00 Poročila: ®L Iz naših sporedov; 8.45 Dobro J tro, otroci!; 9.08 Z glasbo v ^ ber dan: 9.30 Iz glasbenih šol- f. republiško tekmovanje Mar*1* 10.05 Z radiom na poti: 11-05, : zervirano za...; 12.05 Z Has $ opernimi pevci; 12.35 Znano ' priljubljeno; 13.10 Danes smo ■. brali; 13.30 Kmetijski »asV nh 13.40 Po domače; 14.00 Danes. 13. uri -. Iz naših krajev - «5 ših sporedov; 14.20 Zabavna h,(j5 ba; 14.30 Priporočajo vam...: ■'.j V korak z mladimi: 16.03 D°g s. ki in odmevi; 16.30 Zabavna F.u ba; 16.50 Radio danes, rad« tri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 SW“ ob 17.; 19.00 Sotočje; 19.45 ^ bena medigra; 20.25 Obvesti« « zabavna glasba; 20.35 Lahko ""JJ, otroci!; 20.45 Minute z ansamb, Slavka Žnidaršiča; 21.00 Slo .. ska zemlja v pesmi in 21.30 S solisti in ansambli slovanske radiotelevizije Lja .io na; 22.05 Radijska igra - '^e Kozinc: Oklepniki in rumena ta - Glasbena medigra; 2S.*9 naših sporedov: 23.30 Tipke in.f 5 dala; 24.05 Lirični utrinki: 24-popevkami po Jugoslaviji. MOTOCIKLIZEM VELIKA NAGRADA FINSKE Lucchinelli prvi v Imatri Zanesljivo je zmagal pred Američanom Mamolo Odločitev o svetovnem prvaku bo padla v nedeljo Anton Mang prvak tudi v razredu do 250 ccm IMATRA (Finska) — Marco Luc-VN p- osv°j‘l Prvo mesto na kn ,, ns^e 'n tako napravO še rak naprej po poti do svetovne-®a aaslova v razredu 500 ccm. italijanski pilot je bil od začetka konca dirke v vodstvu, tako da / , .nobenega, ki bi se mu zo-stavii in ga skušal prehiteti. *toncu dirke pa je mladi A-wican Randy Mamola, ki je dru-^ na skupni lestvici za Lucchinelli-5?°’. odločneje pritisnil na plin in In l- uvrst;>l na drugo mesto. pchinelli in Mamola čakata se-I J na VN švedske, ki bo v nede-Ve,v Anderstorpu. Favorit je se-bo vi ^uccbinelli, prav gotovo pa Mamola napravil vse, da se v “erstorpu uvrsti na prvo mesto. „ ahodnonemški motociklist Anton j. '''■nniiiri tovn^' ^ ie osvojil naslov sve-jj neSa prvaka v razredu 350 ccm, .v Imatri postal svetovni prvak i v razredu 250 ccm. ta l^nec Angel Nieto je zmagal v D] ,e .n 125 ccm. zmaga pa je le s] °niena. saj je Nieto osvojil na-svetovnega prvaka v tem ra-v Silverstonu. )£stni RED 25 ccm: J; ^ieto (šp. - minarelli) 48’13”6, 2 n6!"?3 hitrost 135,5 km na uro; ■ ttolle (Fr. - motobecane); 3. Vi-^ (It. - MBA). «0 ccm: mi« ,^an§ (ZRN - kawasaki) 47 2*Ut,31” 8. P-h. 143,7 km na uro; thiu e (Fr. - kawasaki); 3. Gui-*nabodet (Fr. - kavvasaki). "00 ccm: nl* lucchinelli (It. - suzuki) 48’05”, (šni I°1.4 km na uro; 2. Mamola i. A - suzuki); 3. Ballington (J. • ’ kavvasaki). LESTVICA ZA SP j25 ccm: v.;, Nieto (šp.) 140 (svetovni profit2) ?eggiani (It-) 89■' 3- Bian_ l>,n*iiiiiiii„„limllMlllllllflllllnlllllllmtlilllia L- t. _ L Atwar 2. Elvetico 1. Isonzo * 2. Draglia ‘ ~~ 1. Dalmodo 2. Porto Tolle 4. 1. Inky j 2. Napla ' ~~ L Fanaka « 2. Bakshish ■ "" 1. Fantino 2. Suntorv „ KVOTE: 2 2 2 1 X 1 1 2 1 1 1 1 H- 10- 16.176.400 lir 445.000 lir 35.000 lir 250 ccm: 1. Mang (ZRN) 132 (svetovni prvak); 2. Balde (Fr.) 86; 3. Lavado (Ven.) 56. 500 ccm: 1. Lucchinelli (It.) 103; 2. Mamola (ZDA) 94; 3. Roberts (ZDA) 74. AVTOMOBILIZEM RIM — Zdravstveno stanje bivšega italijanskega avtomobilskega asa Pietra Taruffi.ia, ki so ga operirali pred tednom dni, se stalno izboljšuje. 75-letni Taruffi, ki je bil zmagovalec tudi zadnje dirke «Mille miglia*, je včeraj že opravil prve korake, po napovedih zdravnikov pa bo bolnišnico lahko zapustil konec tega meseca P. Taruffi je v mladosti dirkal za tovarne Ferrari, Maserati. Mercedes, Alfa Romeo in druge. Dirkal je tudi na motociklih. Boutsen prvi FRANCORCHAMPS — Belgijec Thierry Boutsen je osvojil prvo mesto na VN Belgije v formuli 2. Bout- sen je tudi na prvem mestu na skupni lestvici s 34 točkami, pred Angležem Leesom in Švedom Elghom. Baldi evropski prvak KNUTSTORP (Švedska) - Italijanski pilot Mauro Baldi je osvojil naslov evropskega prvaka v formuli 3. TENIS Italija v finalu pokala Valerio BENETKE — Z zmagama proti Romuniji in Veliki Britaniji se je Italija uvrstila v finale teniškega «pokala Valerio*, na katerem nastopajo igralci, mlajši od 18 let. Finale bo od 13. do 15. tega meseca v Lezi. Italija je Veliko Britanijo odpravila z gladkim 5:0. V finale se je uvrstila tudi Španija, ki je v Playa De Aro s 3:2 premaga'a Sovjetsko zvezo. V kvalifikacijah zr nastop v finalu «pokala Valerio* pa je Jugoslavija doživela težak poraz proti Švedski (5:0). NOGOMET V prijateljski tekmi Udinese in Catanzaro igrala brez zadetkov ■v Številni gledalci s prikazano igro niso bili zadovoljni Udinese — Catanzaro 0:0 UDINESE: Della Corna (46. Bo-rin), Pancheri (78. Cossaro), Gero-lin, Papais (37. Fanesi), Cattaneo, Orlando, Causio, Pin, Cinello, Ora-zi, Miano (60. Trombetta) CATANZARO: Zaninelli, Sabadini, Ranieri (46. Menchini), Cascio-ne, Santarini, Celestini (60. Maio), Mauro, Braglia, Borghi (80. Pale-se) Sabato De Giorgis (60. Bivi.) SODNIK: Facchin iz Vidma. VIDEM — Udinese in Catanzaro sta se srečala v prijateljski tekmi v okviru predprvenstvenih priprav. To je bilo prvo medsebojno srečanje dveh prvoligašev v letošnji sezoni. Razumljivo je, da se je zato kljub vročini zbralo na videmskem stadionu kar 12.000 gledalcev, ki so zapustili stadion precej razočarani. Videmčanj so tekmo začeli precej dobro in so v prvih tridesetih minutah večkrat resno ogrozili vrata Catanzara. Posebno nevaren je bil mladi srednji napadalec Cinello. Na sredini igrišča pa sta mnogo pokazala požrtvovalni Causio in odlični Orazi. V obrambi je brazilski as Orlando pokazal vso svojo veščino, predvsem s tridesetmetrskimi podajami, ki so zaradi svoje točnosti navdušile številno občinstvo. Polagoma pa je Catanzaro vzel vajeti igre v svoje roke in obramba Vi-demčanov je imela mnogo dela, da bi zaustavila hitra in nevarna napadalca Borghi ja in De Giorgisa. V nedeljo so odigrali še več prijateljskih tekem v okviru priprav za bližnje prvenstvo. IZIDI Juventus A - Juventus B Modena - Avellino Jesi - Sambenedettpse Grosseto - Napoli Cattolica - Lazio Civitanovese - Ascoli Empoli - Fiorentina Trento - Sevilla Prato - Sampdoria Montecavoli - Reggiana Carpegna - Cesena Gubbio - Lecce Moggesg - Pistoiese Amaterska sel. * Verona 6:2 1:1 1:4 2 0:2 1 0:3 1:5 3 0:4 6 1:6 i :2 0:10 4Vm Ena najpomembnejših mednarodnih jadralnih regat, »AdmiraTs Cup», se bo danes zaključila v Plymouthu. Med udeleženkami te regate je tudi italijanska jadrnica Brava (na sliki) Foto AP) Urugvaj — Kolumbija 3:2 MONTEVIDEO - V kvalifikacijskem srečanju za SP je Urugvaj premagal Kolumbijo s 3:2. PLAVANJE NA EVROPSKEM PRVENSTVU 900 tekmovalcev SPLIT — Organizacijski odbor evropskega prvenstva v plavanju je sporočil, da se je za evropsko prvenstvo v Splitu prijavilo 900 tekmovalcev iz 27 držav. Švedska bo prisotna z 98 pred- stavniki (tekmovalci, trenerji, odborniki), ZRN z 91, Italija pa z 88 ljudmi. Za Jugoslavijo bo sodelovalo 79 ljudi. Poleg tega bo na EP več kot 220 novinarjev iz tujine in sto jugoslovanskih. SKOKI V VODO Tržačanka Aorova državna prvakinja GENOVA — Po osvojitvi državnega naslova v skoku z deske, je Domenico Rinaldi zmagal tudi v skoki s stolpa. V skoku z deske pa je prvo mesto in s tem državni naslov osvojila Tržačanka Giuliana Aor. V okviru istega tekmovanja je bilo na sporedu tudi srečanje med Italijo in Bolgarijo. «Azzurri» so bili odločno boljši, saj so zmagali kar z 31:15. TARRYTOWN (New York) - A-meriški boksar v težki kategoriji Renaldo Snipes je premagal po točkah Južnoafričana Gerrieja Cotzee-ja po točkah. KRASNODAR RO RA ZA NAŠE ČITATELJE Preporod ljubljanske Olimpije Tudi tretje kolo prve jugoslovanske lige ni bilo popolno. Odigrali so namreč le osem srečanj, medtem ko bo jutri tekma v Beogradu med Partizanom in Radničkim. Beograjčani so bili namreč zaposleni na mednarodnem turnirju v Španiji, kjer so osvojili tretje mesto. Derbi tretjega kola je bil v Zagrebu, kjer sta igrala domači Dinamo in splitski Hajduk. Za to srečanje je vladalo izredno zanimanje in na stadionu «Maksimir» se je zbralo kar 55.000 gledalcev. Zagrebčani so igrali brez svojega kapetana Zajca, vseeno pa so bili prepričani o zmagi. Po drugi strani tudi Hajdukovi nogometaši so skozi ves teden najavljali napadalno igro in pravo nogometno poslastico. Srečanje pa se je končalo brez zadetkov ob z vižgu razočaranih gledalcev. Poleg tega pa sta bila še dva nogometaša izključena: Bračun pri Dinamu in Zoran Vujovič pri Hajduku. Derbi prihodnjega kola bo bržkone v Splitu, kjer bosta igrala Hajduk in Velež. Sicer pa bo veljalo slediti tudi nekaterim ostalim srečan jem kot onemu v Zagrebu, kjer bo gostovala Olimpija. Zanimiv bo vsekakor tudi dvoboj med trenutno vodečima Vojvodino in Osijekom. IZIDI 3. KOLA Bolje je v tem kolu igrala Cr-vena zvezda, ki je visoko zmagala kar sredi Velela. Tri zadetke pa je dosegel Boško Djurovski, s čimer je tudi doslej med najboljšimi strelci prvenstva. Za pravi preporod je tokrat poskrbela ljubljanska Olimpija, ki je doma visoko odpravila Sarajevo. Kapetan Vili Ameršek ni samo odločilno vodil svoje moštvo, dosegel je tudi dva zadetka. Olimpijina zmaga pa bi bila lahko celo višja, ko bi ne sodnik spregledal povsem očitne enajstmetrovke. Po dveh slabih nastopih so torej Ljubljančani le pokazali dobro in učinkovito igro. Od ostalih srečanj velja omeniti pomembno zmago Osijeka nad Zagrebom ter prvi letošnji zmagi Budučnosti in Vardarja. Po tretjem kolu so na vrhu lestvice tri moštva: Hajduk, Vojvodina in Osijek. Za Spličane je bilo sicer pričakovati, da bodo že na startu na samem vrhu, tega pa nihče ni pričakoval za Novosadčane in Osiječane, ki so jih strokovnjaki pred prvenstvom celo u-vrščali v krog kandidatov za nazadovanje iz lige. Olimpija - Sarajevo 4:1 Velež - C. zvezda 2:4 Osijek - Zagreb 2:1 Budučnost - Beograd 4:2 Vardar - Teteks 3:1 Rreka - Vojvodina 1:1 Željezničar - S’oboda 1:1 Dinamo - Haiduk 0:0 Partizan - Radnički jutri LESTVICA Hajduk. Vojvodina in Osijek 5, Crvena zvezda 4, Rjieka, Olimpija, Vardar. Beograd. Dinamo in Slo-boda 3. Partizan, Radnički, Te-teks. Želiezničar, Budučnost in Velež 2. Zagreb in Saraievo 1. PRIHODNJE KOLO (16. 8.) Radnički - Beograd, Crvena zvezda - Budučnost, Ha'duk - Velež, Sloboda - Dinamo, Teteks - Želiezničar. Sars’evo - Vardar, Zagreb - Olimpiia (v petek), Vojvodina - Osijek, Partizan - Ri-jeka. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ATLETIKA PRED FINALOM EP V ZAGREBU Poljska in ZRN s skromnimi cilji Za obe reprezentanci sta Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija «nedoseg!jivi» W-, ■ asp__________ i®i i V pregledu atletskih ekip zagrebškega finala evropskega pokala sodita postavi Poljske in ZRN nedvomno tesno skupaj. Gre za dve državi z blestečo preteklostjo, ki sta si pred leti že lastili mesto takoj za ZDA in Sovjetsko zvezo v svetovnem merilu' in ki imata tudi v tekmovanjih za evropski pokal lepe izkušnje. Obe sta sicer trenutno pod nekdanjo- močjo in - to velja predvsem za zahodne Nemce, ki so v športnem pogledu ped težo družbene krize na splošno popustili. V moški konkurenci sta se obe ekipi srečali v Varšavi in se obe za las rpšili poloma Poljaki imajo v svojih vrstah več ""'onniiMiinmlMiimiimminiiiimiiiiii.....i.....m....min............................................................................................... Jadranje ADMIRAL’S CUP Na pragu aovega rekorda proge Glavni boj za zmago se je doslej bil med jadrnicama «KiaIoa» in «Condor» i^vmouth tek.____........... t^fo . ?P* je jadrnica «Kialoa», ka Na mednarodnem tekmovanju za «Admi- (Žj). ',oct' njen lastnik Jim Kilro.v Zavil ’ vfieraj ob 16.01 kot prva S^rog rta Fastnet, južno od Petj '■ ™a jadrnica, ki je vodila na zadnji regati tega tekmo-prispela dt rta Fastnet Sa