Poštnina plačana v gotovini
Marfbtfr, petek 11. decembra 1958
Štev. 285. Leto 3£.
MARIBORSKI
©en®
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 11. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
t*
JUTRA
99
fkM&Ua
Posebno znamenje naše dobe je, da stopa množica kot činitelj javnega ir* družbenega življenja vedno bolj v ospredje. Ni to ona neorganizirana, skupaj znesena množica, marveč množica z neko skupno podzavestjo in strnjenostjo čustvovanja, volje in zavesti. Ta prodor množice v ospredje sodbnega življenja je napovedal že znani modroslovec in učenjak Hegel z besedami: Množice stopajo na plan!
V naši dobi opažamo dvoje okolnosti, ki se tičejo pojava množice. Povsod vidiš te množice. Zdi se, kakor da primanj-
Albert L mi britanski vladar
LONDON, 11. decembra. Ob 4. in pol popoldne je bila v spodnji zbornici pre-čitana izjava kralja Edvarda VIII., s katero se odpoveduje prestolu za sebe in svoje potomce. Na prestol pride yorški vojvoda, ki bo najbrže zasedel prestol kot kralj Albert I. Baldvvin je na včerajšnji seji parlamenta prečital sledeče poslovil-pisrao kralja Edvarda VIII.:
»Po dolgem in skrbnem premišljevanju sem se odločil, da se odpovem prestolu, na kate-
kuje prostora in kakor da je vse prenapolnjeno. Povsod množica. Po vlakih, ka- j rem sem nasledil svojega varnah, gostilnah, cestah, čakalnicah. očeta. In s tem vam Množica je bila že preje. Ni pa bila sporočam ta svoj kon-
tako vidna, tako izrazita kot celota. Bile so svojčas ustanove, lokali, prireditve, ki so predstavljale monopol višje družbe. Danes so ti monopoli, kakor ugotavlja znani španski filozof Jose Ortega y Gasset padli. Toda niso padli ti monopoli samo v družbenem življenju. Na političnem področju jih je prekucnilo že leto 184S in, kolikor je teh monopolov še ostalo, pa leto 1918. Življenjske in politične možnosti ter socialne predpravice, ki so bile pridržane pred francosko revolucijo in prevratnim letom 1848 gotovim družbenim slojem, so postale danes last povsod pričujoče množice. Nič čudnega: od VI. stoletja naprej pa do leta 1800 je bilo v Evropi 180 milijonov ljudi. Od leta 1800 do 1914 se je to število dvignilo od 180 na 460 milijonov. Kakor mogočen val in kakor silovita, brezbrež-na reka se je ta množica razlila na torišča vsega sodobnega življenja in mnogo-kje uveljavila svoj okus, svojo voljo, svoj življenjski stil in svoje navade. Pridobitve tehnike, politične ter socialne za-konodaje so postale last množice. Fako 'h bilo na primer še leta 1820 v Parizu komaj 10 kopalnic, dočim imamo danes v Parizu maiokatero palačo, ki bi sama ne razpolagala s tem številom kopalnic. Pridobitve zdravstvene, gradbene, socialne politike so prešle na vse sloje prebivalstva in so postale uporabna last množice. To pa ne pomeni nič drugega, kakor da se je zgodovinski in življenjski nivo zvišal. To je prva o k o 1 n o s t, ki jo °pažamo v sodobnem življenju.
Druga okolnost pa je pojav, da ^ravnava množica svoja čustva, svoje Poglede, svoje mišljenje po tirih in sfne-reh. kj mnogokrat niso skladni s pogledi ki naziranji ter stališčem vodilnih elitnih skupin. Vsa ta čudovita psihologija množeč se .je pokazala tc dni v Angliji, ko Se ie v zvezi z nameravano poroko kra-'ia Edvarda Vili. z gospo Simpsonovo razcepilo javno mnenje na dva tabora, loda zdi sc, da je množica, ta podzavest-"o, čustveno in miselno strnjena celota, s Svojimi simpatijami iti izrazi udanosti te” ljubezni na strani ljubljenega Edvarda. Malo je primerov v svetovni zgodo-vhii, kjer bi narod stal z izrazi simpatije jako tesno ob strani svojega kralja, kakor je stal te dni krize, pa naj se reši že kakorkoli, angleški narod ob strani svo-ieSa kralja Edvarda Vlil. Ta množica, dajeta v vseh plasteh naroda, vidi v abdikaciji Edvarda Vlil. nacionalno nesrečo. 2e se je v parlamentu tvorila pod v°dstvom VVinstona Churchilla skupina Pkolj 80 parlamentarcev, ki je v spodnji
čnoveljavni
sklep, k!
sera ga storil obenem z razlogi, ki so me vodili do tega sklepa. Mislim, da smem upati, da bom našel razumevanje pri svojih narodih za odločitev, kj sem jo sprejel in za razloge, ki so me do tega sklepa dovedF.
Nočem pri tej priliki razlagati svoja zasebna čustva. Toda rad bi po-vdarii, naj vsi pomislijo, da je breme, kj je težko ležalo na mojih ramenih kot vladarja, tako težko, da ga ie mogoče rosit samo v okoliščinah, ki so različne od onih, v katerih se sedaj nahajam. Mislim, da na krožnikov s
CANNES,
II
noben način nisem zanemarjal svoje dolžnosti, ki je leždla na meni, ko sem sta! v prvih vrstah javnega zanimanja, če sedaj izjavljam, da se sedaj popolnoma zavedam, da odslej ne morem več izpolnjevati te svoje težke dolžnosti s toliko učinkovitostjo, kakor bi bilo potrebno in kakor bi tudi mene osebno zadovoljilo.
Zaradi tega sem davi podpisa! listine, s katerimi se odpovedujem prestolu in ki se glasi: »Jaz Edvard VEL, kralj Velike Britanije, škotske in severne Irske ter vseh britanskih dominionov onstran morja ter cesar Indije s tem izjavljam svojo nepreklicno voljo, da se odpovem prestolu za se in za vse moje potomce in izražam željo, da naj bi ta listina o moj; odpovedi postala takoj veljavna. V dokaz za to sem s svojo lastno roko danes dne 10. decembra 1936 v prisotnosti prič, ki so na listi podpisane, s svojo lastno roko zapisal svoj podpis :Edvard Vlil. R. L Moj podpis te listine so kot priče videli moji trije bratje, vojvoda Yorškl, vojvoda Gloucesterski in vojvoda Kentski.«
LONDON. 11- decembra. Dosedanji kralj Edvard VIII. bo odslej nosil naslov vojvode Cormvalskega. Kakor se dozna-va, bo Edvard danes s posebnim letalom odpotoval v Cannes in bo nato potoval okrog sveta, da se za nekai časa popolnoma umakne iz angleške javnosti. Po- tankega maršala. tova| in živel bo pod imenom Edvard
Windsor. Danes dopoldne bo ponovna seja parlamenta in bo najbrže že danes proglašen vojvoda Vorški za angleškega kralja in vladarja britanskega imperija. Privzel bo ime kralja Alberta I. Njegova lOletna hčerka princesa Elizabeta, ljubljenka angleškega naroda, pa bo proglašena za prestolonaslednico. S tem je nad teden tri trajajoča ustavna kriza rešena. Vest o abdikaciji kralja Edvarda VIII. je povzročila v vsej javnosti silovit vtis. Množice so po ulicah prirejale ogromne manifestacije in vzklikale priljubljenemu Edvardu VIII.
LONDON, 11. dec. Silna zaskrbljenost je zavladala v vrstah londonskih krojačev, ker nimajo vzorcev za modo, saj je znano, da je po kralju Edvardi: VIII. močno prevladovala v moški modi športna linija. Sedaj pričakujejo vrnitev k staremu konvencionalnemu krojaškemu stila. Velike izgube so pretrpele tvornice oorcelana in kristala, ker so spričo predstoje-;'4h kronanskih svečanosti oskrbele veliko zalogo kraljevih kipov in sliko Edvarda VIII.
11. decembra. G. Roggers, lastnik vile, kjer se nahaja gospa Simpsonova, je izjavil, da ostane gospa Simp-sor.va v njegovi vili samo še do božiča.
LONDON, 11. decembra. Novi angleški krajj je bil rojen kot princ Albert Friderik Artur Jurij dne 14. decembra 1895 kot drugi sin kralja Jurija V. Določen za mornarico je postal v septembru 1913 mornariški kadet in je še istega leta potoval v zapadno Indijo. Udeležil se je tudi pomorske bitke pri Jiitlandu in je bil koncem leta 1917 prideljen mornariški sekciji kraljevega letalstva, pri kateri je od oktobra 1918 naprei vršil naloge pilota. Po končani vojni je študiral v Chambrigu zgodovino, narodno ekonomijo in državne vede. Junija 1920 ?e postal vojvoda Vorški, leta 1922 pa polkovnik polka East Yorkstire. Dne 26. aprila leta 1923 se je yorški vojvoda poročil z z !ady Elizabeto Margarito Bowes Lyon, hčerko Carla of Strathmore, katerega rodbina pripada najstarejšemu škotskemu plemstvu. Leta 1927 je potoval s svojo soprogo v Avstralijo. Ob smrti kralja Jurija V. dne 20. januarja 1936 je postal postal Edvard VIII. kralj, vojvoda yorški pa prestolonaslednik. Februarja tega leta je bil vojvoda yorški imenovan za odmirala.
Fčeraj vojvoda ycrški, danes kralj Albert I.
Organizacija obmejnih božičnic
Narodna vest nam narekuje, da imamo dolžnosti do naše obmejne šolske mladine. Zato ji prirejamo božičnice. Doslej je bilo vse to prepuščeno slučaju. Darovali so, ne da bi vedeli drug za drugega, posamezne organizacije zlasti društva, ki imajo narodno obrambo kot glavni ali vsaj kot delni namen, nadalje denarni zavodi, premožnejši in rodoljubni poedinci, pa tudi od banovine so prihajali prispevki. Obdarovane pa so bile šole, v koliko iii s kakšnimi razlogi ter priporočili so se oglašale. Vsi čutimo, da je treba to bolje urediti. Kar se severne meje tiče, ki je od Mežice do Dol: Lendave silno dolga, je Maribor nekako naravno središče in tuk. Ciril Metodova podružnica je pozvana, da s pritegnitvijo zastopnikov prizadetih organizacij prevzame organizacijo in evidenco teh božičnic. Na eni strani bo zbirala in kontrolirala vse prošnje, ki prihajajo od obmejnih šol in ki naj so konkretno utemeljene s številčnimi podatki in posebnimi željami, na drugi strani pa bo ta centrala sprejemala in porazdeljevala vse darove, pri tem vestno upoštevajoč izražene želje darovalcev. Taka regulacija narodne dobrodelnosti je potrebna zato, da ne ostane nobena šola praznih rok ali pa da ne dobi katera šola enkrat (v primeri z drugimi) preveč, drugič pa morda nič.
Na severni meji ie med našimi rojaki mnogo revščine, krivda zadeva deloma tudi nas. ker še nismo utegnili nuditi našim mejašem potrebnih pridobitnih možnosti. Zato poslušajmo, glas svoje vesti in darujmo! Posebno je priporočati, da si nekatere organizacije ali nekateri kraji v notranjosti izberejo kakšno obmejno šolo za svojo varovanko ter jo posebe obdarujejo, kakor so to storile mariborske srednje šole, n. pr. klasična gimnazija za šolo v Gradišču.
generala in le-
femufa kfdaiata 3dtmi$c
LONDON. 1L decembra. Reuter poro-1 nov funtov šterllngov, ki je bilo sklenjeno ča iz Pariza, da je Franclja izplačala Ve- februarja meseca tega leta.
Skl Britaniji posojilo v znesku 40 milijo-1
Odssk brezposelnih učiteljskih abiturijentov v Mariboru dela!
7,c nekaj let — odkar absolventi učiteljišč po dve, tri, štiri ali pet let čakajo na namestitev — obstojata v Ljubljam in Mariboru poleg stare učiteljske organizacije .IUU tudi njena odseka brezposelnih učiteljskih abiturijentov. Spričo dejstva, da naš je v Sloveniji še nad 700 nezaposlenih, je naša organizacija na vsak način umestna in potrebna. O morečih vplivih brezdelja je bilo zapisanih, žc mnogo potrebnih besed, danes pa bomo povedali, kako si skušamo to duhamo mo stanje omiliti. Odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov v Mariboru, ki. mu je Pedagoška centrala dala na razpolago svoj lokal, je s precejšnjim elanom pričel svoje delo: graditi čim točnejšo socialno sliko abiturijeitov, z željo, da bi merodajni či-nitelji pri njih nameščanju upoštevali predvsem starost in pa socialno stanje. Druga smer našega udejstvovanja pa ima povdarek na Čim širšem zajetju in razumevanju raznih duhovnih vrednot, da bi nas taka razgibanost obvarovala preteče otopelosti. V ta namen smo že priredili vrsto predavanj, ki so dokazala, da je v nas še vedno mnogo volje h prožnosti. Predavatelje izbiramo predvsem iz naših in učiteljskih vrst. V tej črti bo šlo naše delo tudi v bodoče na-
cev, ki je v
zbornici stavila zahtevo, da ne napravi - Edvardu Vlil. In tudi v navalu dopisov Baldwln nikakšnega raznim časopisom se lahko razbere glas,
Dredsodnik vlade !°raka brez vednosti in odobritve parlamenta. Pred palačo Buckingham je bilo ^dnje dni nešteto manifestacij množice,
mišljenje in želja množice. V najmanj 90% vseli teh dopisov se obsoja zadržanje angleške vlade ter sc izražajo sim-
ki ie vzklikala v svoji zvestobi kralju patija Edvardu Vlil.
Naj bo izhod iz londonske situacije že kakršenkoli. Londonski dogodki pa so. zgovoren dokaz vseh tistih čustev, ki tlijo v množici. Ni, da bi ta množica morala biti samo kruta, brezobzirna, destruktivna, kakor menijo razni teoretiki. Reakcija
množice v Angliji kaže, da odlikujejo množico lahko tudi vezi zvestobe, dobrote in udanosti.
Ne pozabi naročnine!
i
Stran 2.
tu«,, .:.AJt!atfi£8L..^i
Um stuuska pat v dtiovi z Sv. BaCfetUi—Radvanje
Zimski šport na Pohorju kaže vsako leto večji razmah ter je Pohorju pripomogel k popularizaciji ne samo v naši državi, temveč tudi daleč preko mej. Prijazne in z vsem dobro opremljene zimskošportne postojanke, udobni dostopi, krasni smuški tereni in ugodne snežne prilike zadovoljujejo še tako razvajenega smučarja. Kljub vsem tem ugodnostim ima Pohorje vendarle eno hibo, da so sestopi v smeri Maribora in Dravske doline, razen sestopa od Senjorjevega doma v Ribnico, zelo težki in za smučarje prestrmi. Da temu zlu kolikor toliko od-pomore, je Zimsko športna podzveza v Mariboru letos spomladi pokrenila akcijo. da se ublaži najbolj frekvenfiran sestop od Sv. Bolienka v Radvanje, ker ria ta sestop težijo smuška pota naših najbolj obiskovanih postojank Mariborske koče, Pohorskega doma in Ruške koče. Vodstvo podzveze se ni ustrašilo naporov -in materialnih izdatkov ter je v letošnjem poletju začelo realizirati zami-.sel smuške poti.
Danes pred začetkom zime je ta pot od Sv. Bolienka pa do Poštele gotova ter čaka samo na ugoden sneg, ki bo
omogočil prvi drzni smuk v dolino. Pot začne pri Sv. Bolfenku ter vodi najprej vodoravno skozi smrekov gozd. Na prvi poseki vzhodno Sv. Bolfenka na severnem pobočju preide v dokaj oster smuk, katerega ublaži prijeten iztek in prehod
v mlad gozdni nasad, kateremu sledi ponovni spust skozi redek bukov gozd. V blagi vijugi preide steza pod kapelico Sv. Antona na markirano severno pot ter so iste poslužuje do znanega razpotja in male jase imenovane »Kanta». Tu se loči smuška pot od severna poti ter preide v takozvani »smrekov spust« s precejšnim padcem, ki pa najde prekrasen iztek na širokem hrbtu »bukove jase«. Na prelomnici te jase zavije steza v blagem loku proti severu-zapadu, izogibajoč se tako v drzno zgrajeni serpentini strmi terenski zarezi. Na koncu te serpentine je dokaj oster zavoj, ki bo zahteval od smučarja spretnost in veščino. Od te »vražje serpentine« začne najlažji del proge, blag spust mimo razvaline nekdanje Betnavske bajte, po široki poti, ki jo deloma uporabljajo drvarji. Ko zavije drvarska pot v hrib, se smuška steza odcepi in seka skozi bukov gozd, v katerem začne zopet ostrejše padati. Preko županove jase smukne v ozko globačo ter se na koncu iste združi z običajno severno potjo. Iz tehničnih razlogov proga ne obdrži smeri te poti, ampak preide pri Lešnikovi frati na isto in v lahki vijugi doseže smrekov gozd, kjei ji omogoča široka posek strmejši spust do sankaške poti. Široka sankaška pot nudi dobro smuko, vendar po kratki stezi zapusti smuško pot ter preide na desno' po z velikimi težkočami zgrajenem prehodu v blago pobočje in lahek spust do
znamenite Poštele. Do tu je smuška pot gotova in uporabna za smuk.
Tehnične težkoče in nepredvidene zapreke so za letos nadaljno delo ustavile. V slučaju, da zima pred božičem ne bi še nastopila, se bodo morda dale te težkoče odstraniti in dograditi pot do končnega cilja. Od najvišje točke Poštele je pot projektirana po severnem pobočju Poštele do Habakuka, kjer bi v ostrem kotu zavila proti severu in bi našla udoben iztek nad travnik južno gostilna Pšunder v Radvanju, odkoder je ugodna avtobusna zveza z mestom. Kakor smo omenili je začasni konec poti nad Pošte-lo, od tod je le nekoliko metrov do markirane severne poti, ki vodi proti Habakuku (5 minut).
Smuška pot naše zimsko športne podzveze je v vsakem oziru dovršena. Spusti prehajajo vedno v ravne izteke, široke poseke in jase dajejo dovolj prostora. Pot ni nevarna kljub temu, da bo izsilila večje brzine. Kolikor je bilo zimsko športni podzvezi mogoče je pot uredila ter deloma planirala. Končna dograditev pa bo mogoča šele drugo leto, ker bo šele letošnja zima pokazala eventuelne ne-dostatke, ki se bodo k letu odstranili. Ča-stitati moramo naši zimsko športni podzvezi k tej prevažni smuški poti, ki je važna pridobitev za Pohorje in naše mesto ter bo sigurno pripomogla k še večjemu razmahu naše zimske turistike in našega tujskega prometa. — V-h.
prej. Sestajali se bomo vsak ponedeljek ob 15. uri in ob besedi merili moči in kresali misli. Za omiljenje socialnih ne-prilik vodimo nekako borzo dela in posredujemo članom razna vzgojiteljska mesta in instrukcijske ure. Tu se tudi obračamo do staršev, ki žele preskrbeti svojim otrokom vzgojitelja ali inštruktorja, s prošnjo, da sporoče svoje želje na naslov: Pedagoška centrala — abitu-rijentske zaposlitve, Maribor - učiteljišče.
Proslava »Prvega decembra«. Naš
obmejni trg je letošnji praznik Ujedinje-nja proslavil zelo svečano. Na predvečer je bila po trgu bakljada. Ves trg je bil okrašen z državnimi zastavami iti vsa okna so bila razsvetljena. Ob viharnem vzklikanju kralju in domovini se je povorka strnila pred občinsko hišo, kjer je navzoče nagovoril v imenu občine občinski tajnik g. Jugovič ter starosta Sokola br. inž. Pahernik, Godba je zaigrala državno himno, nakar so se udeleženci razšli. Na praznik Ujedi-njenja je bila ob 9. uri svečana služba božja. Popoldne je bila pri Brudermanu siavnostna sokolska akademija, kjer so
nastopili vsi oddelki z ličnimi vajami. Največ zaslug pri uspehu akademije imata vaditeljici s. N a t e k Gizela in s. Kranjc Tinka. Prvič jc nastopil novoustanovljeni mladinski pevski zbor pod vodstvom novega šolskega upravitelja br. Tomažiča, ki je zapel nekaj lepih pesmic, za kar je doživil viharne ovacije.
Karambol. Te dni sta trčila sredi trga motociklist g. Oto Zmork in neki avto. Radi usodnega trčenja ima gospod Zmork radi polomljenega motorja občutno škodo. Nesrečo je zakrivila huda poledica, tako da ne nosi nikdo od vozačev krivde.
Hovite g thutsk&fg
Osebna vest. Šolski upravitelj na Cve-nu je premeščen v Naraplje, srez Ptui, dočim še njegova žena, ki je učiteljica na Cvenu, ni razrešena službe. To je v srezu že drugi slučaj čudne premestitve zakoncev. V tem slučaju namreč človek ne ve, ali naj vzame deco s seboj ali pa n?j jo pusti. Kaj pa selitev?
Nova župnija. Štrigova župnija je imela doslej v svojem teritoriju vso občino. Z najnovejšo odločbo zagreb. nadškofije pa je dobilo Razkrižje svojo župnijo s sedežem v Razkrižju, ki jo bodo uprav-
ljali frančiškani, ki so je že prevzeli. Doslej je bil v Razkrižju samo vikariiat, ki so ga doslej upravljali salezijanci. Z odhodom salezijancev je ljudstvo izgubi'o slovenske duhovnike in dobilo hrvatske ljudstvo si želi slovenskih duhovnikov.
Želje vinogradnikov. Vinogradniki ljutomerskega sreza so intervenirali pri banski upravi s posebno delegacijo, ki je izročila banu svoje želje, obrazložene v spomenicah.
Lepa prireditev sokolske čete. Sokolska četa pri Sv. Duhu na Stari gori je oriredila preteklo nedeljo sijajno uspelo igro »Revček Andrejček« in sicer v dvorani Društva kmetskih fantov in deklet pri Sv. Jurju ob Ščavnici. K marljivemu delu naše čestitke! Le tako naprej!
Popravilo šole. šola v Stanetincih pri Štrigovi, ki jc bila v strašno slabem stanju, so sedaj temeljito popravili in povečali. Vsa dela so šla na račun občine; banovina je prispevala 15 tisoč Din. Največ zaslug za to, da se je ta šola sedaj uredila ima župan g. Kovač, ki si je s tem zopet postavil nov spomenik svojemu županovanju, saj ;e bil ponovno pri preteklih volitvah izvoljen za župana občine Štrigova.
Spcmnite se CMD!
Prijatelju Fran u PinterjU v SDomirt
Čudno je človeku, če se bliža hiši, kjer je živel in delal mož. ki je odšel, da se ne vrne več.... Polna je še njegove delavnosti in duha. V deževno kopreno sa je zastrla naša pokrajina v teh dneh in vse je bilo tako brezupno sivo, v naravi in človeku, da nisi vedel prav. ali slika v tebi porojena žalost vse tako si-' vo, ali je temačnost okolice vdrla vate. Morda oboje... V njegovi hiši je vladalo ■ vzdušje sončnega človeka, odkritosrčnega, z jasnim ciljem, poštenjaka. 37 let je | bil v službi na železnici. S svojo marlji-! vostjo in skromnostjo si je toliko prihranil, da si je kupil posestvo s hišico v našem Ribniškem selu ter jo imenoval , »Mirni dom«, kjer jc sedaj užival pokoj ob strani mu take drage živlienske družice. Kljub visoki starosti 76 M je še hodil moško ravno, ter še v družbi prav i rad povedal kako šaljivko ali pa zaigral na citre. Udeleževal se je tudi javnega in gospodarskega dela v bivši občini Kr-jčevina kot občinski svetnik. Koliko ne-| venljivih zaslug si je pri svojem neumornem in trudapolnem delu ta sivolasi starček pridobil zlasti za zgradbo Društvenega doma. Tiha njegova želja, da bi ga hodili prijatelji, sosedi in znanci kropit v Društveni -dom, se mu žal ni izpolnila. — Veroval je v prijateljstvo, a ne s slepim fanatizmom, temveč z ljubeznijo človeka, ki vidi odlike in napake, jih tehta, hvali in graja. Ko sem govoril'poslednjič z ■njim, se je razveselil mojega povabila, da prebijemo sveti večer skupno v prijateljskem krogu kakor vsako leto. Končno pa ga je vzela smrt iz naše srede.
Na njegovem vrtu venejo rože, ki jih je sam sadil in negoval s pozorno ljubeznijo. Še ga vidim s kakšnim veseljem in ponosom mi je ponudil marelice, ki jih je sam vzgojil. Sedaj pa so njegove rože na vrtu tonile v zimsko spanje in sanjajo zdaj skupaj z njim v deželi sanj — o večni pomladi.... — Ivan Cerinšek.
j V zgodnji grob. V Poljčane jc prispela nenadoma iz Ljubljane vest, da je v^ Šlaj-merjevem domu preminila gospa Tonca Ogoreutz, hčerka ugledne _ Laknerjeve rodbine iz Novega mesta. Žalostna vest je vse globoko presunila. Štiri leta je ži-: vela med nami. Ne bo je več k dragemu j soprogu, ne več k 15 letnemu sinu šesto-, šolcu in zaman bo čakala mamice 9 letna Doris. Bodi ji ohranjen svetel spomin.
Slabi časi.
Trgovec: »Kako pa s trgovino, prijatelj?«
Sejmar:	»Slabo! Na vsakem sejmu
imam nekaj stotakov izgube.«
Trgovec: »Od česa pa tedaj živiš, sirota?«
Sejmar: »Od tistih dni, ko ne grem na sejem.«
Fotografska razstava	i	Kako	ie	pravzaprav	prišlo do te raz-
stave?
izjavo: »Presenečen sem; to je treba glej Že dolgo so bili v Mariboru amaterji, dati, vsako sliko posebej uživati in dru-.ki so fotografirali in uživali tudi glas doge opozarjati na izredni užitek, ki ga nu-1 brili amaterjev. Tudi v njih je zrasla za-di ta razstava.« Banovinski arhivar prof. j vest, da je v skupnosti moč. Enake želje Baš: »Razstava prekaša vsa pričakova-
Na Miklavževo je Mariborčane obdari! Miklavž z izrednim darom. Prinesel
jc
razstavo fotografske umetnosti.
Po nedeljski otvoritvi so si gostje o-gledaii slike. Od slike do slike je raslo njih navdušenje in njih začudenje ni našlo mej. Kako tudi, saj Mariborčani do danes niso imeli prilike, gledati toliko izbrane lepote. Želeti bi le bilo, da se to navdušenje prenese na vso ostalo publiko in da prav vsi uživajo to, kar so uživali prvi gostje. Razstava res nudi priliko, ali so naši Mariborčani vredni, da se jim nudi nekaj sličnega.
Zanimive so izjave nekaterih obiskovalcev. Tako ni mogel mestni poveljnik general M. Milenkovič prehvaliti razstave. Poudarjal je zlasti pomen pošiljanje siik na inozemskih razstavah, kjer se ino /.emska inteligenca, gledaje te umetniško dovršene slike, mora in tudi zanima za kraje, ki nudijo fotografom — umetnikom toliko lepih motivov. Nerazdružno s tem pa je želja, obiskati te kraje. In ravno, tu leži oni praktični pomen takih slik, kijih mi premalo cenimo.
Predsednik umetniškega kluba »Brazdaj dr. Šorli je dal kratko, a značilno
nja. Ti umetniki nam več nudijo, kakor danes vsi drugi. Njihovo delo je neprecenljivo. Podpirati jili je treba na vseh koncih in krajih in jim omogočiti, da pričeto delo nadaljujejo in postavljene ideale dosežejo.
Akademski slikar Peteln: »Ob pogledu na te slike sem obupal nad svojo umetnostjo. Pustil bom čopiče in pričel fotografirati.«
Mariborski Fotoklub je rešil eno najtežavnejših vprašanj, ki se tiče primernega prostora za razstave s!ik. Do danes so vse umetniške razstave trpele največ radi neprimernih prostorov. A fotografi so drzno poglobili misel in jo izvedli. Narodni dom z galerijo je idealni prostor za takšne in slične razstave in glavna zasluga za to gre gotovo dr. Kacu, predsedniku Posojilnice, ki jc omogočil Fotoklubu, prirediti razstavo v teh prostorih, Izredno okusni aranžma, profinjene barve, domačnost prostorov sn klavne odlike teh prostorov.
in enaka ljubezen jih je združila in ustanovili so letos januarja meseca svoj Fotoklub. Kako pa naj klub afirmira svojo pravico obstoja, kako naj trka na vrata oblastev za prepotrebno moralno in posebno za gmotno pomoč, ako ne pokaže nečesa pozitivnega? Že več let ni bilo razstave, ki bi pokazala razvoj naše ju-goslov. ftografije. Klub je s to prvovrstno razstavo dokazal, da živi in da je voljan delati. Rečeno storjeno; komaj nekaj tednov delujoči odbor je razpisal razstavo. Takoj v začetku so pričele kapljati prijave, proti koncu vedno več in več. Tako se je nabralo več sto slik in silno težavno je bilo delo komisije, izbrati iztred došlih slik najboljše. Zbrati kakšnih 150 slik, ki so vsaka za sebe prava mojstrovina. Povdarjati pa je treba, da je med odklonjenimi slikami toliko še dobrih, da bi bila še druga razstava omogočena. Razstava je sedaj tu in Mariborčanom je dana s‘lno redka prilika, videti slike, ki so bile razstavljene po vseh svetovnih razstavah in ki so povsod odnesle prve nagrade. Te slike so ponesle
sloves slovenskih fotografov v svet in pokazale vsemu svetu, ka] imamo lepega doma in da Je tu dovel} ljudi, ki vedo to lepoto tudi ceniti.
Nekaj pa moramo povdarjati in ]«no pribiti: Slovenska fotografija tako dominira in je tako visoko nad ostalo, da je ne bodo morda nikoli dosegli. To se kaže tudi številčno: od 167 slik je preko 100 slik slovenskih avtorjev! Pri tem pa zavzamejo mariborski amaterji tako odlično mesto, da nismo tega nikoli pričakovali. Šele sedaj vemo, kaj imamo in smo prepričani da bodo ti naši amaterji ponesli sloves Maribora v širni svet in le njim se bomo imeli zahvaliti, če nas bodo čez nekoliko let poznali po vsem svetu. Amaterji bodo s svojimi umotvori na mednarodnih fotografskih razstavah mogoče napravili za naše kraje več reklame kakor ne vem koliko tujskopro-metnih prospektov. Že radi tega zasluži njih delo največjo pažnjo in še večje pomoči.
O razstavljenih slikah danes govoriti, je težko. Za to bomo izkoristili drugo priliko in skušali razčleniti glavne slike, kar bo sicer težka naloga, ker so skoraj vse glavne. Med tem časom pa naj pokažejo Mariborčani, kako znajo ceniti to, kar jim ti idealisti nudijo.
Franjo Pivka.
fkgt&š&ts&£ isc	u/tuits
'v
Stevi ne aretaciie v zvezi z radvanjsko faizifikatoisko afero
Kakor smo včeraj poročali, so studcn- Ic 200 komadov pripravljenega papirja, ški orožniki v Zgornjem Radvanju izšle- na katerega se je že na eni strani podili delavnico za ponarejevanje bankov- znal začetek izdelave 1000-dinarskih cev. V zvezi s tem odkritjem so orožniki bankovcev. Ves material, pripravljen za aretirali 47-letnega posestnika in delav-1 izdelavo bankovcev, so orožniki zaplenili ca tukajšnjih delavnic državnih železnic | ter deponirali pri občinskem uradu v Frica Kolmana, nadalje njegovo 37-letno Radvanju. Za pobeglim Rupnikom sc vrženo Ano Kolmanovo ter 64-letnega po- . šijo intenzivne poizvedbe in je bila za sestnika Franca Greifa iz Spodnjih Hoč, njim izdana tiralica. Najbrže se skriva dočim ic glavni krivec 67-letni fotograf , Rupnik nekje v mariborski okolici ter Franc Rupnik skupno z mesarskim po- je upati, da bo čimpreje padel v roke močnikom Mihaelom Medvedom pobeg- pravice.
'ul v trenotku, ko so orožniki napravili:	Mihaela	Medveda	so	orožniki	iztaknili
hišno preiskavo pri Kolmanovih.	na podlagi navedb njegove ljubice, ki sta-
Iz Sv. Barbare pa je prispelo danes nuje v Studencih. Medveda so sinoči od-poročilo, da so tamkajšnji orožniki are- dali v zapore tukajšnjega okrožnega so-
Nocoi se „mister poslavlja od narodov britanskega imperiia
tirali 33-Ietnega mesarskega pomočnika Mihaela Medveda, ki je osumljen, da je bil pomagač zloglasnega Franca Rupnika. ki si je uredi! v hiši posestnika Kolmana delavnico za ponarejanje bankovcev. Pri preiskavi so našli orožniki tudi
dišča. Aretirana Kolmanova je pri zaslišanju priznala, da je skupno z Greifom izročila Rupniku za nabavo raznih falsi-fikatorskih potrebščin okoli 30.000 Din. Vsi štirje aretiranci so bili izročeni sodišču.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Štefan Kostanjevec, kovač državnih železnic, Koroška cesta 62, in Ana Herga, kuharica, Ipavčeva ulica 38. — Anton Klemenčič, delavec, in An-'onija Ferk, viničarska hči, Počehova. — Ivan Koren, kamnosek, in Roza Breznik, šivilja, Aleksandrova cesta 11. — Rudolf Orthaber, ključavničar, in Marta Knez, šivilja, Praprotnikova ulica 23. — Albert Vostner, delavec, in Matilda Hunski, delavka, oba iz Sv. Ane. — Franc Predika-ka, posestniški sin, in Marija Motaln, posestniška hči, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. — Jožef Sivka, kovač državnih železnic, Studenci, in Marija Peruš, kuharica, Studenci. — Martin Ozimič, nadkurjač državnih železnic, Studenci, in Julijana Verhovnik, kuharica, Studenci. — Alojzij Štandeker, član Narodnega gledališča v Mariboru, Magdalenska ulica 44, in Jožefa Komac, zasebna uradnica, Koseskega ulica 119. — Franc Špindler, tkalec, Pobrežje, in Katarina Novosel, sobarica. Zagreb, sanatorij Brestovac. Bilo sre'no!
Kultur, gruštvo »Triglav« priredi 12. XII.
Miklavžev uešer
v »Narodnem domu«. Darila sprejema hišnik.______________________________ 6130
Iz sodne službe. Sodnik okrajnega sodišča g. Cvetko Ažman je napredoval v IV/1 položajno skupino.
Smrtna kosa. Preminil je višji poštni kontrolor Janko Firbas. Bil je blag mož, dobričina, pri svojih stanovskih tovariših priljubljen, v službi vzorno skrben in vesten. Pogreb bo danes ob 4. uri. V Počastitev njegovega spomina je na poslopju tukajšnje pošte razobešena žalna zastava. — V Kralja Matjaževi ulici 7 pa >- umrl v 72. letu svoje dobe tesa'- Blaž -St ern. Žalujočim toplo in iskreno sočutje!
Božične počitnice na šolah. Po odloku 'Ministrstva prosvete se bodo letošnje božične počitnice na vseh srednjih, meščanskih in osnovnih šolali, v kolikor spadajo pod kompetenco prosvetnega ministrstva, začele v sredo dne 23. t. m. "i končale v nedeljo 10. januarja.
h profesorske službe. Profesor na državni trgovski akademiji v Mariboru g. dr. Josip Celar je napredoval v VI. po-'°žajno skupino.
Novice z Ljudske univerze. Danes v betek ob 20. uri pripoveduje g. ravnatelj Finko Zor iz Ljubljane o svoji intere-santni alpinski turi, ki ga je vodila naj-1)rcj v Dolomite do Cortine d’Ampezzo, 'jato čez 2500 m visoke gorske prelaze Carersee v Božen in Meran. Po
ri
Ije
"itzgauski dolini nas predavatelj pope-
v Švico in sicer najprej po krasnem
l/Mgandinu v St, Moritz iz Ponte Resina;
Julijski prelaz v Andermat, odtod k yerwa1dstattskemu jezeru v Luzern. Zii-jJcH in do Bodenskega jezera. Na južnem ■hvarskem pa obiščemo kraljevske gradove Tegernsko in Kraljevo jezero in se VrPerno ob Zellskem jezeru po novi Gross ^‘oeknerski cesti nazaj v domovino. Opojna se. da je opremljeno predavanje z 2"edno lepimi, koloriranimi slikami.
Iz učiteljske službe. Upokojena je učiteljica Angela Reismanova v Mariboru.
Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom prosi vse primorske rojake, ki imajo kako priložnostno delo (sekanje drv, kopanje vrta, čiščenje parketov itd.) za naše brezposelne, da se obrnejo na pisarno Gregorčičeva ul. 26, telefon 29-70, ki jim takoj preskrbi primerno delavno moč. Podpirajte nas!- — Odbor.
Okradena učenka. Z ozirom na notico pod tem naslovom dne 9. t. m. nam sporoča vodstvo dotične šole, da ni glede •tega osumljena nobena učenka.
Sokol Maribor II, Pobrežje, priredi v nedeljo 13. decembra 1936 telovadno akademijo v dvorani br. Renčl.ia na Pobrežju. Začetek točno ob 19. (7.) uri. ^ridite! Zdravo!
Župni smučarski tečaj na Pesku, Pohorje. Vršil se bo od 26. t. m. do vključno 2. januarja 1937. Ker potrebujemo vedno več smučarskih vodnikov, apeliramo na vse edinice, da prijavijo vsaj enega udeleženca. Tečaj bo ločen za izvežbane smučarje in začetnike. Stroški za prenočišče in prehrano znašajo 215 Din za ves tečaj. Predvidenih je 5 prostih mest za revnejše edinice. Prijave, kakor tudi prošnje za prosta mesta je poslati načel-ništvu župe do 18. decembra. Tečaj se bo vršil na Pesku, najlepšem predelu našega Pohorja, kjer se bo vsak navžil krasot narave, kar bo sigurno odtehtalo materialne stroške. Zdravo! — Načelništvo župe Maribor.
Kdor kupi pri nas, kupi ugodno!
V. WEI3Um NflBIBOIS
Smučarji pozor! Tridnevne smuške izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mali nitz in	sama	znana zimsko-
športna zbirališča, priredi za Božič in Novo leto Mestni avtobusni promet. Radi doseženih ugodnih zaključkov s hoteli, so cene za izlete z vso oskrbo izredno nizke tako da jih vsak zmore. — Prijave sprejema samo še do 15. decembra vodoMro avtelmsnerrn podjetja, Pii narniška 9, tel. 24—71 in Prometna pisarna na Glavnem trgu 26, tel. 22—75, kjer dobite tudi vse nadaljne informacije. Zasigurajtc si mesto pravočasno, ker jc število udeležencev omejeno, zanimanje oa jako veliko.
V dobi vedno večjega zanimanja za tu-ristiko bo izredno privlačno predavanje o razvoju alpinčzma in o naših gorskih
LONDON, 11. decembra. V soboto se sestane v palači St. James angleški kronski svet, da razpravlja o zasedbi prestola po yorškem vojvodu. Ni še gotovo, ali bo yorški vojvoda prevzel ime Albert
I.	ali Jurij VI. Glede tega bo odločil kronski svet. Oficielna razglasitev novega kralja bo v Londonu prihodnji četrtek po »lordu majorju«. Princeslnja Elizabeta, starejša hčerka novega kralja, še ni bila imenovana za vvaleško princeso. Danes ob 15. se sestane spodnja zbornica, da priseže novemu kralju, in sicer ustmeno in pismeno. Istočasno se sestane k prisegi tudi zgornja zbornica. Vojska in mornarica bosta še v teku današnjega dne zapriseženi. Parlamenti vseh dominionov so se sklicali za danes k zasedanju.
LONDON, 11. decembra. Bivši kralj Edvard bo takoj po formalni likvidaciji zakona o prestolni spremembi odpotoval v inozemstvo. Iz Forta Belvedere se že spravljajo veliki kovčegi na c roydonsko letališče, kjer je privatno letalo bivšega kralja pripravljeno za odlet. Če sprejmeta danes spodnja in gornja ztoor-
*-~TT“—— mil«™ »  .....
ftkta
Kino llnion. Danes zadnjič »Cirkus Saran«. V sobto sijajen dunajski film »Njeni Ijubavniki«.
velikanih, ki se vrši v soboto 12. t. m. ob 16. uri popoldne v dvorani Ljudske univerze. Predava s krasnimi skioptični-mi slikami znani naš hribolazec g. Dušan Vodeb. Vstopnina od 1 do 4 dinarjev.
Sokol Maribor III. ponovi Nušičevo veseloigro »Navaden človek« v nedeljo 13. decembra ob 16. uri v krčevinski šoli. Prvič je imela predstava sijajen uspeh. Upamo, da pridejo vsi zamudniki k drugi predstavi.
Če§Jcy klub. V soboto dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani hotela »Novi svet« (pri Povodniku), Jurčičeva ulica, prijateljski sestanek z našimi rojaki iz Zagreba. Ob tej priliki se bodo predvajali tudi filmi. Vstop je prost, prosimo, da se te prireditve vsi rojaki polnoštevilno udeležijo. Prijatelji Čehov, dobrodošli! — Odbor.
Mariborski pododbor UROIR poziva vse rezervne oficirje, ki žele legitimacijo za 50?« popust pri 6kratni enosmerni vožnji na železnicah, da se takoj, najkasneje pa do 20. t. m. prijavijo podpisanemu pododboru. Prijavi je priložiti sliko v izmeri 6x9. Rezervni oficirji iz Maribora sc lahko prijavijo osebno v Gosposki ulici 9.
Potnikovo vremensko poročilo 11. decembra 1936: Ruška koča, 7. ura: —3°, megla, mirno, 40 cm pršiča, smuka dobra. Senjorjev dom, 7. ura: — 1°, jasno, mirno. 40 cm pršiča na podlagi 10 cm. Pohorski dom, 7. ura:	—2°. megleno,
mirno, 30 cm pršiča.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Mirno vneme, po večini oblačno, poneči mraz, podnevi po večini nad ničlo, na jugu padavine.
Nočno lekarniško službo imata danes Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu.
Štorklja na državnem mostu. Na državnem mostu se je nenadoma v porodnih krčih zgrudila na tla 261etna Marija Bračičeva iz Rogoze. Poklicali so takoj
Mesto dnjgesa mera! umreti
Zopet je padla žrtev podivjanosti. V tukajšnji splošni bolnišnici je sinoči umrl 60-letni posestnik Franc Pavlič, doma iz Žic pri Sv. Ani v Slov. goricah. Pred dnevi je bil v Ptuju na sejmu, pa so ga vračajočega se domov napadli nekateri mlajši ljudje in ga s poleni obtolkli po vsem telesu, da je zadobil smrtnonosne poškodbe po glavi, rokah in nogah, katerim je sinoči podlegel Uvedla -e j«' stroga ter intenzivna preiskava v svrho
ugotovitve glavnega krivca. Kakor poročajo, je bil napad namenjen neki drugi osebi, pa je pokojni* Franc Pavlič, ki se jc slučajno znašel dotičnega dne na cesti, po nesrečnem naključju postal žrtev napada. Sicer pa bo še preiskava dognala, v koliko odgovarjajo resnici izpovedbe nekaterih prič, da je šlo le za usodno pomoto in nesrečno naključje. Za danes popoldne je odrejena sodna obdukcija Pavličevega trupla.
smea zakon glede spremembe na prestolu, se bo bivši kralj kot privatna oseba zahvalil preko vseh angleških radijskih postaj narodom britanskega imperija. Predvidoma se bo to zgodilo drevi ob
11.	uri srednjeevropskega časa.
LONDON, 11. decembra. Po enourni prekinitvi se »e včeraj spodnja zbornica zopet sestala k nadaljnjemu obravnavanju zakona o prestolni spremembi. Zakon vsebuje določbo, da se kralj Edvard VIB. zase in vse svoje potomce ter nepreklicno odpoveduje angleškemu prestolu in da odlaga istočasno kali vse častne nazive. Kralj bo prevzel ime mi-ster Edvard Wimdsor. Verjetno je, da ga bo ’ novi krafi imenoval za angleškega peera ali za cornwaiskega vojvodo. V novem zakonu izpade označba defen-sor tideL, to je branilec vere, ki je še pripadala dosedanjemu kralju. T udi izpade določba iz leta 1722, v smislu katere sinejo kraRevi princi sklepati svoie zakone le s pristankom vlade. Ta sprememba se izvrši, da se za kralja Edvarda odstrani poslednja ovira glede rtšegov . poroke z gospo Simpsonovo.
KNEZ NAMESTNIK ZOPET V BEOGRADU.
Sinoči ob 20.30 se je vrnil v Beograd po enomesečnem "bivanju v Londona knez namestnik Pavle. Na topčiderski železniški postaji so ga svečano sprejeli.
mariborske reševalce, ki so Bračičevo odpremili v porodnišnico, kjer je rodila takoj zatem krepkega .fantka.
_ V znamenj« krize... Torbar Martin Šterbal je prijavil policiji, da mu je doslej še neznani zlikovec odnesel preteklo noč iz drvarnice na Meljski cesti 2 okrog 500 kg premoga ter večjo količino žaganih bukovih drv. Policija vrši poizvedbe.
Črepinko-Januš obsojena. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 371etnega delavca Franca Črepinka iz Pobrežja pri Mariboru na tri leta robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker je dne 4. novembra 1935 vlomil v restavracijo v Poljčanah ter odnesel gostilničarki Frančiški Žnidarjevi za okoli 5000 dinarjev jestvin, vina, žganja, likerjev itd. in ker je dne 14. januarja t, 1. vlomil v trgovino Ljudmile Klavore v Zgornjem Radvanju ter ob tej priliki ukradel in odnesel za 12.000 dinarjev raznega blaga. Soobtožen je bil tudi 34letni delavec Josip Januš iz Peker, da je bil pri vlomu v trgovino Klavorove udeležen, ter je bil radi tega obsojen na 6 mesecev strogega zapora/pogojno za dobo 4 let. Januš se je pri razpravi zagovarjal, da ie bil v silni stiski, ker ima skrbeti za 9 otrok v starosti 3 mesecev do 14 let.
Ilovi frizerski ssies HraHč
v hiši Trgovskega doma, zraven kina »Union«, se priporoča.	62?.?
REPERTOAR:
Potek, 11. decembra: Zaprto.
Sobota, 12. decembra ob 20. uri: »Baron Trenk«. Red C.
Nedelja, 13. decembra ob 15. uri: »Prva legija«. Globoko znižane cene. Zadnjič. --.Ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Zmžane cene.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Pri žrebanju S. razreda, 33. kola, dne 10. decembra so bili izžrebani sledeči dobitki;
Din 40.000: 12409 Din 10.000: 4387)
Din 8.000: 29368 5,»44 05930 30797 98448 Dni 5.000 : 7694 15044 24040 42673 50751 7150,1 80991 88118 99075
Din 2.000:	389	997n	14755	26259 27381
54117 51651 55490 71085 73841 7;,019 n’164 82398 88495.
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25.
3tran 4.
Mariborski »Ve čer n Ik« Jutr?
Mariboru, dne
11. XII. 1936.
£?s3BBI33EKS2
Sofijske jeMoUje
£efd Uasitka se aeftd pub/tuja v ženska
Vsa Bolgarija, a lmjbolj njena presto-lica Sofija, stoji v pričakovanju nenavadnega procesa, ki je izzval veliko zanimanje zlasti v medicinskih krogih. Kakor se zdi bo ta proces še mnogo senza-cionelnejši nego je bila zadeva sportaši-nje »Zdenke Koubkove«.
V tem slučaju gre za bančnega uradnika Vasilka Stojanova, ki je uvedel sodno postopanje proti nekemu sofijskemu kirurgu. Leta 1928 so klicali namreč tega Vasilka Vasilko, ker je bil tedaj še lepa in mlada študentka trgovske akademije. Neki zdravnik je ugotovil pri Vasilki gotove znake, ki so dokazovali, da se bo mlada študentka v najkrajšem času prelevila v moškega. Potrebna pa je bila za to operacija. Mlada Vasilka si je zaželela postati moški im se podvrgla operaciji. Vse se je lepo razvija!ov kakor je
to sam kirurg že vnaprej predvideval.
Ni trajalo dolgo, ko se je lepa Vasilka spremenila v Čednega mladeniča. Novopečeni moški se je svojemu novemu »moškemu« položaju kaj kmalu prilagodil in se je, kakor se lahko iz vsega sklepa, v novem stanju prav izborno počutil. Razvoj in preobrazba iz ženskega v moškega je šel svojo naravno pot in ni preteklo mnogo časa, ko je dobil lepi Vasilko tudi brado in brke. Do preteklega leta ;e bilo vse v redu. Tu so se pa začeli nenadno pojavljali novi znaki meta-marfoze. Vasilko je izgubil brado in postal nevrasteničen, začutil je v sebi, da se zopet pretvarja v žensko. Pokazala se je potreba ponovne operacije. Lepi Vasilko pa je • zahteval od zdravnika-ki-rurga, da izvrši to operacijo brezplačno v prepričanju, da je zdravnik, ki je izvr-
šil prvo in drugo operacijo dolžan izvršiti tudi tretjo in to brezplačno, ker je prav sigurno bila njegova prvotna diagnoza napačna. Kirurg pa se je postavil na stališče, da je od prve operacije poteklo že osem let in da se po takem razdobju lahko smatra operirančevo stanje kot povsem ustaljeno in utrjeno. Sodišče v Sofiji stoji potemtakem pred rešitvijo težkega problema, ki ga doslej še ni imelo in kakršnega ne beleži zgodovina ostalih svetovnih sodišč. Radi tega pričakujejo Bolgari izid tega procesa z največjim zanimanjem ne samo v medicinskih, temveč tudi v pravnih krogih, da ne govorimo o vsej bolgarski javnosti. Nemogoče je vnaprej izreči, kakšna bo končna odločitev sodišča in kdo bo v tem procesu zmagal: lepa Vasilka ali njen kirurg.
Delegata mariborskega okrožja LNP na občnem zboru JNS gg. Jošti in Konič odpotujeta danes zvečer v Beograd, kjer bosta prisostvovala občnemu zboru JNS, kj bo v nedeljo 13. t. m. Delegata bosta skušala doseči ustanovitev Mariborskega nogometnega podsaveza.
SK Siavija : FC Graz 7:0. V sredo popoldne se je vršila v Varaždinu nogometna tekma med FC Cirazom in SK Slavijo, ki se je končala s> katastrofalnim porazom gostov.
SiiidtUskc
Tkalec Gustl je umrl! Ta novica se je raznesla včeraj po Studencih. Kdo ga ni poznal? Bil je originalna osebnost v Studencih, ki je kaj rad zabaval, posebno deco, ki ga je dobro poznala, kakor pred leti v Mariboru znanega »šponhakl-na«, samo s to razliko, da ta ni hodil izven studenškega rajona. Po poklicu je bil čevljar. Umrl je nenadoma.
If ktatiesivu Žene
»Vražje ženske" v davninah preteklosti
iUUuiitGUG AtfNfUt
Vozne olajšave. Zagreb, 13. decem-
bra, skupščina težkoatletskega Saveza. Polovična vožnja za delegate v času od 10. do 16. XII. na podlagi železniške legitimacije a Din 2. — Beograd, 13.
decembra, skupščina jug. nogometnega Saveza. Polovična vožnja za delegate v
času od 10. do 16. XII. na podlagi železniške legitimacije a Din 2. — Avstrija,
v zimski sezoni do 31. marca 1937, po Tdnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) 60?« popusta pri povratku in 30% pri izletih na avstrijskih železnicah. Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic po originalnih in znižanih cenah, preskrba yi/,, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, preskrba klirinških mark, nabava potovalnih lir itd. pri »Put-niku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22, 21-29 in »Putniku«, Celje, Aleksandrov Irg 1, tel. 119.
O marsikaterem ženskem poklicu današnje dobe mislimo, da je nastal šele v najnovejši dobi, kar pa ne odgovarja resnici. Vsaj pri ženskih poklicih ne.
Poglejmo na primer zdravstvo. Zgodovina nam pripoveduje o nekaterih zdravnicah že v starem veku. Prva zdravnica, ki nam jo omenja zgodovina, je bila Grkinja Aspazia. Ni nam pa še povsem natančno znano, če je ta zdravnica identična z Grkinjo Aspazio, ki je bila Periklejeva ljubimka. Vse zdravniške spise te prve zdravnice je zbral neki grški zdravnik v letu 543 po Kristusu. Ta zdravnica je bila prva specialistka za kozmetiko. Tudi žena kralja Karije in kasnejša njegova naslednica Artemisia, ki je zgradila sloviti mavzolej, ki je bil pravi čudež starega veka, je bila isto-tako zdravnica. Ljudi je zdravila z raznimi zelišči in travami. Znana egipčanska kraljica Kleopatra, ljubimka Cezarja in Antonija, je spisala obširno knjigo o kozmetiki, ki pa na žalost ni bila ohranjena poznejšim rodovom. Kleopatra je preizkuševala učinek vinskega alkoholnega strupa na svojih sužnjih. Tako nam vsaj pripovedujeta Plutarh in Plinij. Neki Antohi iz Lukijskega gradu Tlosa je bilo že v tedanji dobi izstavljeno spričevalo zdravniške usposobljenosti, ki ji je bilo izstavljeno na podlagi uspele zdravniške prakse. Rimska pokrajina med Monte Velia Ekvinila in Sibura je bila še posebno znana po »vražjih ženskah«, k&terih imena nam je ohranil Horac. Med temi imeni najdemo znano zastrupljevalko Lu-kusto, od katere je nakupila Agripina strupene glive, » katerimi je usmrtila svojega moža in svojega strica cesarja Klavdija. Tu najdemo tudi imeni Cezondje in Salpe. Kakor pravijo, imajo v Firenzi še danes rokopis neke znane žene Sotine, v katerem se opisujejo porodne bolečine in mrzlica porodnic. Značilno za tedanjo dobo in tedanje razmere je to, da so bile prave zdravnice potisnjene v ozadje, ker so morale "biti vse zdravnice včlanjene
v svojem, zdravniškem društvu in so morale imeti za izvrševanje zdravniškega poklica posebne koncesije. Ime zdravnice, ki je bila že takrat znana po uspešnem zdravilu proti padavici, je žal izginilo iz seznama zgodovine. Nič matij slavna in znana je bila tudi neka Fabula Libika, ki je uspešno zdravila kostne in vodenične bolezni. Dvorski zdravnik cesarja Valerijana II. omenja neko Salvino Viktorio kot izkušeno in spretno zdravnico ženskih bolezni. Te zdravnice so bile zelo ugledale in so jim podeljevali celo plemiške naslove.
V 10. stoletju je bila ustanovljena v Salernu zdravniška šola, v kateri so bile tudi zdravniške kandidatinje. Prva slavna zdravnica iz te šole je bila speciali-stinja za ženske bolezni znana Tortula. Spisala je knjigo, ki je bila prva popol-
nejša knjiga o zdravstvu, v kateri najdemo vsemogoče recepte za parfem, za nego in barvanje las itd. Prva predstavnica kirurgije tedanje dobe je neka Frančiška de Romana, ki je dobila dne 10. julija 1321 prvo dovoljenje za izvrševanje kirurgične prakse. Iz vsega navedenega vidimo, da gre medicinska in kirurgična usposobljenost žen-zdravnic v stari in srednji vek in da so se ženske udejstvovale uspešno že dolgo pred nami na obeh poljih zdravstvene vede. Zdravniški poklic, ki si ga izbirajo tudi mnoge sodobne žene, ni torej potemtakem nič novega*
Dobro se je odrezal.
Neki domišljavec je poiskusil nekoč v družbi omalovaževati znanega zdravnika bakteriologa. Ko je bil ravno v razgovoru ž njim, mu je stavil to vprašanje: »Dovoljujem si vprašati vas, če ste še vedno živinozdravnik?« Zdravnik mu odvrne:, »Da, zakaj pa vprašate, ali ste morda bolni?«
Ura.
Mali oglasi
Razno
POJEDINA KLOBAS
j~ternih, krvavih in mesenih, domače koline v soboto in nedeljo v gostilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ul. 54. Nekrep J. M. 6202
DANES
kakor tudi vsaki petek najrazličnejše, sveže morske ribe v gostilni Dalmacija«, M;Ijska 38. .1. Kapitanovih. 6211
JiALO!
V soboto, dne 12. decembra vsi v gostilno Lenčke Stražar na pojedino izvrstnih klobas! Za dobro kapljico je tudi preskrbljeno. Vabi gostilničarka. 6203
HRANILNO KNJIGO
za ca. 20.000 Din Mestne hranilnice v Mariboru kupim. Po nudbo pod »Takoj plačilo« na upravo lista.	6183
REZAN LES
popolnoma suh, vse vrsti deske po Din 300-— 1 m1 samo v lesni trgovini Albina Čeha. Maribor. Betnavska ul. 4.	6207
Telesni zdravnik Friderika Viljema IV. je bil nekoč gosi: neke dame, ki je rada izzivala prepire in ki je bila v govoru izredno zbadljiva. Prizanesla ni nikomur. Tako se je lotila tudi tega zdravnika, da se je slednjemu zdelo vse odveč. Obrnil se je k dami z besedami: »Milostljiva gospa, povedati vam moram, da sliči moja oseba uri. Kadar jo navijemo, takrat gre.« Po teh besedah je, ne da bi se bil poslovil, zapustil hišo gostoljubne dame.
Iilustrierte Zeitung, št. 4786 je posvečena lOOletnici rojstva velikega nemškega slikarja, umetnika in mojstra Franca Lenbacha, stvaritelja mnogih pomembnih slik in portretov. Navedeni zvezek vsebuje poleg nekaterih izrazitih njegovih portretov in številnih drugih aktualnih slik tudi poučna članka o tem umetniku izpod peresa Aleksandra Heilmeyerja in Lolo von Lenbacha. Razen tega vsebuje številka tudi druge zanimive prispevke in članke, med drugim članek dr. Helbiga o kultu mrtvecev na otoku Sumatri. Številka je izredno pestra in bogata.
Danes in jutri izvrstne jeter-ne in krvave KLOBASE domače koline pri »Zlatem konju«. Vetrinjska 4. Vljudno vabi Nekrep.	6201
Dnevno sveže
MORSKE RIBE
— danes zvečer rakov rižoto. prvovrstno vino iz otoka Visa. Vsako soboto in nedeljo koncert. Restavracija »Novi svet«.___________________6206
V GRAJSKI KLETI
velika izbira morskih rib, rakov rižoto, ocvrti škampi, sanpicro zrezek, polenovke, brancini, cevoli, barboni. sardele;____________________0216
BRZOJAV!
Danes pojedina svežih morskih rib, skarpenov. brodeto s polento, grongo. sanpiero, csvoli. brancino. barboni, skombri na rešetki, kalamari, moli. male ribice. Gostilna Vice), Rotovški trg 8.	6208
Posest
HIŠICA Z VRTOM
za Din 12.000 naprodaj'
Rojsk. krov. • Tška cesta št. 4. zraven gostilne Žohar. 6204
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddam. Jurčičeva ul. 93, pij} gozdu, Studenci.	6205
S cesoeskefa ftteslo&a v Uoatuta
76
Šarlotini zakladi na dnu morja.
Par mesecev .ie tega, ko je odplul proti obali Virginije poseben parnik, da dvigne leta 1911 potopljeni parnik »Merida«.
Iz New Yorka so tedaj poročali v širni svet sledečo zanimive informacije: ob prihodu tega parnika se poživlja spomin na zanimivo poglavje svetovne zgodovine.' Nikdo ne ve, kako se naziva ta parnik. Edino ime Ray Hansen je znano in to zadošča kot zamstvo, da ima ta ekspedicija roke in noge. Saj je potapljač Ray Hanseu tisti skrivnostni mož, k' ie v tem oziru rešil že najtežje pro-
bleme, če je bilo treba kaj oteti morskim globinam. Topot išče in stika za dragulji in dragocenostmi bivše mehiške cesarice Šarlote. Po ustrelitvi cesarja Maksimilijana je mehiška vlada proglasila lastnino pokojnega Maksimilijana kot njegovo zasebno last. Blazna Šarlota, ki je do leta 1927 visela med temo in svetlobo, ni bila radi omračenossiti uma v stanju, da bi sc potegovala za razne dra gocenosti, .ki so bile proglašene kot Maksimilijanova zasebna last. Ni se mogla ničesar več spomniti, kaj je bilo njenega ali Maksimilijanovega.
Lela so potekala in šele leta 1911 je mehiška vlada odredila izročitev raznih
dragocenosti zakonitim lastnikom. Vse tc dragocenosti so radi tega spravili na parnik »Merida«, ki naj bi ta dragoceni tovor prepeljal najpreje v New York, nato pa v Evropo.
»Merida« hrani ogromne vrednosti.
Toda zgodilo se je, tako so se glasila poročila, da je »Merido« zatekel vihar in da se je potopila. Nič ni točno znanega, kje jo tisto mesto, kjer je Merido doletela katastrofa. Poročila so 9e glasila na kratko: nekje ob obali Virginije.
To, kar se sedaj dogaja tam ob tisti o-bali, je poslednji odmev mehiške tragedije. Potapljač Ray Hansen naj bi pretaknil morske globine in skušal prodreti do ostankov »Meride« na dnu morja. Pripoveduje se, da gre za bajno vrednost potopljenih zakladov, ki se tehtajo z vrednostjo okoli 300 milijonov dinarjev. Nič ni torej čudnega, če je bilo že več
poskusov, da bi se »Merida« našla te* »izpraznila«, četudi je mesto njene katastrofe še precej nedoločeno. Toda vs® ekspedicije, ki so doslej krožile in križarile ob virginijski obali, so sestojale pi'6* težuo od raznih pustolovcev in iskalcev sreče, ki so zaupali srečnemu naključjii* Ray Hansen ... pa je resnejši, vztrajnejši, realnejši. hladni, zdravi računi so ga mogli napotiti k temu, da se je odločil za to ekspedicijo ob virginijski obali, ki krije tako dragocen^ zaklade. Njegova ladja ie o-premljena z najmodernejšimi potaplja-šklmi sredstvi, s kakršnimi se ne mor^ ponašati niti znana reševalna in potap* ljaška ter ekspedicijska ladja ». ki je na delu okoli »Lusitanie«. Na Han' senovi ladji je mnogo izvirnih pripra * ki jih je sam zasnoval ter konstruiral ^ ki slonijo na njegovih bogatih potapljaš kih izkušnjah.________________________
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
srestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru