IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36. telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnimi plačana v gotovini TEDNIK
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 27.000 lir. Za inozem stvo: letna naročnina 32.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70%
S E
T I M A N A L E
ŠT. 1621
TRST, ČETRTEK 19. NOVEMBRA 1987
LET. XXXVII.
Konferenca je dosegla svoj namen
Na pobudo slovenskih predstavnikov iz videmske pokrajine (iz Benečije, Rezije in j Kanalske doline) so predstavniki političnih in kulturnih organizacij, v katerih se udejstvujejo Slovenci v Italiji, priredili v ponedeljek, 16. t. ra., v Vidmu tiskovno konferenco, na katero so poleg predstavnikov tiska povabili tudi poslance, senatorje in deželne svetovalce iz Furlanije Julijske krajine. Bližnji povod za sklicanje takšne konference je dalo dejstvo, da je vlada črtala iz osnutka finančnega zakona za leto 1988 postavko, ki je predvidevala: finančna sredstva za izpolnjevanje obvez- j nosti v zvezi z zakonsko zaščito slovenske t narodne skupnosti v Italiji.
O trenutnem položaju slovenske manjšine je na tiskovni konferenci spregovoril dr. Ferruccio Clavora. Med drugim je o-stro grajal črtanje že omenjene postavke iz osnutka finančnega zakona, ker je to znak, da pri osrednji vladi ni volje za u-reditev slovenskega manjšinskega vprašanja. Govornik je zato v imenu vseh slovenskih predstavnikov zahteval, naj se v novi finančni zakon spet vključi postavka v zvezi z manjšinsko zaščito, vlada in parlament pa naj nadaljujeta razpravo o zakonski zaščiti slovenske manjšine in poskrbita, da se to vprašanje čimprej pošteno in pravično uredi. Dr. Clavora je omenil tudi vsoto iz letošnjega finančnega zakona — menda znaša 5,6 milijarde lir — in naglasil, da bi se ta lahko takoj potrošila za potrebe manjšine na kulturnem področju (v poštev prihaja predvsem Slovensko stalno gledališče).
Tiskovna konferenca je po mnenju prirediteljev dosegla svoj namen, saj so se je udeležili kvalificirani predstavniki vseh treh glavnih italijanskih strank (DC, PSI in PCI) in so nekateri — komunisti in socialisti — tudi živahno posegli v razpravo. Nudila se je torej priložnost, da so zlasti predstavniki zakonodajnih zbornic spoznali, kaj slovenska manjšina v Italiji zahteva in kako je ta manjšina enotna, kadar gre za njene temeljne koristi. Prav v tem tudi vidimo glavni pomen zadnje konference v Vidmu, ki je med drugimi jasno potrdila veljavnost načela enotnosti v raznolikosti, ki je in ostane ena temeljnih smernic v prizadevanjih naše manjšine za obstoj in vsestranski razvoj.
Evropski parlament za manjšinske pravice
Dne 30. oktobra letos je evropski parlament sprejel posebno resolucijo o jezikih in kulturah etničnih manjšin in dežel Evropske gospodarske skupnosti. Ta dokument je velikega pomena za vse manjšine v okviru EGS, zato je prav, da si ga na kratko ogledamo.
V uvodnem delu se dokument naslanja na predloge raznih manjšinskih evropskih poslancev. Med temi so zlasti Columbu (FSd’Az — skupna manjšinska lista v Italiji), na belgijska flamska poslanca v Kuij-pers (sestavljalec znanega dokumenta o tej problematiki )in Vandemeylebroucke, na še dva evropska poslanca iz Furlanije Julijske krajine (ta sta demokristjan Miz-zau in komunist Rossetti) ter na nekatere druge načelne listine, kot so npr. tista o deželnih jezikih in Listina o pravicah narodnih manjšin. Posebej še opozarja na načela o manjšinskih pravicah, ki so jih potrdili tako Združeni narodi kot Evropski j svet. Prav tako resolucija obžaluje dejstvo, j da Komisija (izvršni organ EGS, op. ur.) do sedaj še ni ničesar naredila za udejanjenje prej omenjenih resolucij.
Po tem uvodnem delu dokument preide na svoje predloge in zahteve, ki jih seveda naslavlja na izvršni organ EGS in na vladne organe posameznih držav-članic. Najprej zahteva, da države članice pravno priznajo svoje manjšine, nato pa naj iste
— če njihove ustave že načelno priznavajo manjšinsko zaščito — tudi dejansko u-resničijo ta načela. Nadalje podpira prizadevanja Evropskega sveta pri oblikovanju Evropske listine o deželnih in manjšinskih jezikih. V nadaljevanju se resolucija evropskih poslancev specifično zaustavlja ob problemih šolstva, upravnih in sodnih odnosov, javnih občil, kulture in gospodar-sko-socialne stvarnosti.
V šolskem okviru se dokument zavzema za uradno ustanovitev manjšinskih šol. Posebej se tudi tu poudarja potreba po vzgoji učnega kadra za omenjene šole. Nadalje dokument določa, da je treba poskrbeti za priznanje diplom in učnih naslovov posameznih držav članic in za medsebojno izmenjavo učnega osebja.
Važno poglavje predstavlja vprašanje rabe jezika. Tako naroča parlamentarna resolucija, naj države članice »zajamčijo neposredno z zakonskimi določili rabo deželnih in manjšinskih jezikov, v prvi vrsti v krajevnih upravah tistih stvarnosti, v katerih so prisotne manjšine, nato naj spremenijo določila državnih zakonodaj in diskriminacijske ukrepe v odnosu do manjšinskih jezikov, kot je izraženo v resoluciji evropskega parlamenta o poostrenju fašizma in rasizma v Evropi.« Prav tako naj se zajamči uporaba manjšinskega jezika v
nadaljevanje na 2. strani ■
Ni opravičil za neizpolnjevanje obvez
Nobeno utemeljevanje s finančnimi težavami ali varčevalnimi ukrepi ne more o-pravičiti črtanja postavke v novem finančnem zakonu, ki naj bi krila bodoči zakon o globalni zaščiti in druge ukrepe v korist Slovencev v Italiji. To stališče je potrdilo deželno tajništvo Slovenske skupnosti na svoji zadnji seji. Zaščita Slovencev je u-stavno načelo in mednarodna obveznost Italije, ki že štiri desetletja čaka na izpolnitev. Odpravljanje finančnega kritja je zato korak nazaj in dokaz slabe politične volje pristojnih oblasti.
Slovenska skupnost bo zato nadaljevala s pobudami za rešitev problema. Nanj je svojčas že opozorila manjšinske parlamentarce. To bo prišlo do izraza tudi s pobudami, ki so izraz akcijske enotnosti Slovencev v Italiji.
Na seji, ki jo je vodil deželni tajnik Jevnikar, je bilo poudarjeno, kako italijan-
ske oblasti zaostajajo za Evropskim parlamentom, ki je pred kratkim odobril jasno resolucijo o pravicah manjšin.
Načelnik svetovalske skupine Ssk v Kraški gorski skupnosti Tul je poročal o upravnem sporazumu, po katerem je tudi slovenska stranka udeležena v vodstvu te krajevne uprave, da bi čimbolj koristila domačemu prebivalstvu na Krasu. V u-pravnem odboru zastopata Ssk Alojz Tul in Branko Cernic.
Večji del seje je bil posvečen vprašanjem organizacijske krepitve Ssk v času pred izredno pomembnimi volitvami, ki bodo spomladi zajele deželni svet, pokrajinska sveta v Trstu in Gorici, tržaški občinski svet, rajonske svete na Tržaškem in še nekatere druge občine. Govor je bil o strankinem tisku, pobudah deželne svetovalske skupine Ssk, predstavitvi novega osnutka Ssk o globalni zaščiti, stikih s strankami manjšin in delu v deželni koaliciji.
Evropski parlament za manjšinske...
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 22. novembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9 00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Oblaki na potepu«; 11.45 Vera in naš čis;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13X0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nedi-ški zvon; 15.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
S PONEDELJEK, 23. novembra, ob; 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Zgodbe van-drovca, orjunaša in narodnega revolucionarja Lipe ta Kosca; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12 00 Ko mladost ni le norost' 12.30 Jezik mladih; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 CKrc-ški kotiček: Presodi - razsodil; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 41. nadaljevanje; 15.10 Poglejmo v mladostnikov svet; 15.40 Mi mladi: kje smo, kaj delarr.o, kako doživljamo; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.01 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
B TOREK, 24. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijs! i dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Zdravilne rastline in sadni sokovi; 12.00 Naša dobra stara kuhinja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbil; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim sonce«m, 42. nadaljevanje; 15.30 Kuharska potov-nica; 16.00 Gastronomska kultura skozi tisočletja;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Boris Pahor: »V labirintu«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
B SREDA, 25. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Bom naredu stazice« -oddaja iz Kanalske doline; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Zrcalce, zrcalce, povej!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 43. nadaljevanje; 15.30 V svetu knjige; 16.30 Ko zvezde zableščijo; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Tržaška pisma Vuka Ka-radžiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
B ČETRTEK, 26. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika: 10.00 Poročila in preg ed tiska; 12.00 Duško Jelinčič: Odhajanja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goričkem valu; 15.00 Bralni roman: Fran Šaleški H ž-gar: »Pod svobodnim soncem«, 44. nadaljevanje;
16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vokalna skupina »Canticum« iz Szegeda na Madžarskem; 18.00 »Krvavo polje, brezmjeno gorje!«, Prva svetovna vojna in begu. ci s soške fronte; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
B PETEK, 27. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika, 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.30 »Iz tišine glas« - pogovori z ustvarjalci;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14 10 O-troški kotiček: Po svetu z raketo, piše Vera Poljšak;
15.00 Bralni roman: Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«, 45. nadaljevanje; 16.00 »Krivi preroki«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
B SOBOTA, 28. novembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in preg'eJ tiska; 11.30 Človek in okolje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika: 14.10 »Rožice te čaninane«;
15.00 Drugi program; 17 00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Pozabljeni smeh. Janko Kersnik: »Berite novice«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj; Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg; na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
B nadaljevanje s 1. strani
decentraliziranih službah osrednje oblasti. Poleg tega naj se zagotovi uradna uporaba priimkov in krajevnih imen v zadevnih jezikih. Zanimiva je zahteva, da morajo tudi volilni seznami vsebovati krajevna in druga imena v jezikih manjšin.
V nadaljevanju se resolucija evropskega parlamenta zaustavlja ob zadevi javnih občil. Zahteva posebne oddaje za omenjene jezike, lastne programe z ustrezno finančno podporo, prav tako pa tudi vzgojo zadevnega osebja, posebej še časnikarjev. Kot zadnjo točko tega poglavja dokument zahteva, naj bo poskrbljeno za pridobivanje novih tehnologij v komunikacijah, u-poštevajoč tudi posamezne črkopise (cirilico, hebrejsko in grško pisavo itd.).
Na področju kulture se med drugim poudarja vloga inštitutov in ustanov za študij deželnih in manjšinskih jezikov, prav tako pa predlaga sestavo »splošnega inventarja« zadevnih jezikov. Nadalje zahteva uvedbo dubliranja v avdiovizivnih produkcijah ob zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev.
Na družbeno-gospodarskem področju se predlaga uporaba manjšinskih jezikov v javnih podjetjih (pošte), v bančnih uslugah in poštnih čekovnih računih, v etiketiranju proizvodov, v smerokazih, na cestnih napisih in prometnih znakih ter pri poimenovanju ulic. Poudarjena je tudi zahteva po obmejnem kulturnem sodelovanju. Ob
ski in slovenski pisatelji zbrali na pogovor z naslovom »Srbi in Slovenci«. Takšen pogovor se je včeraj nadaljeval v Beogradu in ga je obiskalo kakih 100 poslušalcev. Tema ni samo atraktivna, temveč tudi zares vznemirljiva in so se je pisate-i lji lotili z namenom, da bi nekoliko zaustavili — tako piše ljubljansko Delo — naraščajočo napetost med Srbijo in Slovenijo. 2e prvi govornik, Predrag Palavestra, je dejal, da je prvo srečanje, kljub obtožbam, izgovorjenim na srbskih partijskih forumih prispevalo k temu, da so se odnosi med Srbi in Slovenci premaknili s poulične ravni na civilizacijsko. Drago Jančar je v svojem nastopu zavračal dva očitka, izrečena v Ljubljani, in sicer: trditev o slovenskem »monolitu« in trditev o slovenski »srednje-evropskosti«. Za prvega je dejal, da glede na slovensko zgodovino nikakor ni utemeljen, v drugem pa ne vidi nič slabega. Tudi »Vuk se je šolal na Dunaju«, je dejal Jančar. Miloš Mikeln je poudaril, da zaveden Srb ali Slovenec nikakor ni slab Jugoslovan. Dimitri Rupel se je postavil na izhodišče, da je potrebno zapustiti zgodovinsko bojišče, se pravi pozabiti na nekatera dogajanja med obema svetovnima voj-
koncu še poziva države-članice, naj podprejo Evropski urad za manjšinske jezike.
Za vse to se obrača parlament na Ko-j misijo in jo vabi, naj upošteva te dejavnike manjšinskih jezikov in kultur tudi pri oblikovanju splošne politike EGS, posebej na političnem, kulturnem in šolskem področju. Poleg tega naj izoblikuje sistem posebnih štipendij za študijska potovanja, namenjena medsebojnemu poznavanju manjšin. V okviru evropske televizije naj se dodeli ustrezne oddaje za manjšinske kulture. Jasno je, da je za vse to potrebno primerno finančno kritje. V ta namen ob koncu dokumenta parlament zahteva konkretne ukrepe in predlaga za proračun leta 1988 vsaj vsoto v znesku enega milijona ECU v korist manjšinskih jezikov.
Resolucijo naj predsednik parlamenta izroči Komisiji, svetu ministrov, državnim in deželnim oblastem držav-članic ter posvetovalni skupščini Evropskega sveta in končno stalni konferenci krajevnih in deželnih uprav Evrope.
V tem je glavna vsebina resolucije, s katero je parlament v Strasburgu zahteval jasno besedo, predvsem pa dejanske ukrepe v korist manjšin od evropskih vlad. U-pajmo, da bo »beseda meso postala«!
—o—
Predsednik vlade Goria je odstopil, a mu je predsednik republike spet poveril nalogo, naj sestavi vlado.
njim strinjal tudi Slobodan Selenič, ki je dejal, da so mnogi očitki, in sicer z obeh strani, pravzaprav odveč. France Bučar je analiziral razloge za konflikte v luči družbene teorije in končal s spoznanjem, da je v naši večnacionalni situaciji lahko Jugoslavija kot država le tisti najmanjši skupni imenovalec, ki zagotavlja opravljanje nerazdružnih skupnih interesov. Ciril Zlobec je spregovoril o ustavi in dejal, da predlagane rešitve ne zadovoljujejo nikogar in se v glavnem strinjal z izvajanji Franceta Bučarja. V debato je posegel tudi znani pisatelj Dobriča Cosič, ki je svoj govor končal takole: »Če se ne ljubimo, kar je očitno, se lahko vsaj bolje spoznamo, in to je mogoče. Če pa se poznamo, se lahko tudi spoštujemo — in to bi bil idealen nadnacionalni odnos«.
Tako torej na zadnji okrogli mizi v Beogradu, za katero so sedeli slovenski in srbski pisatelji in ki je pomenila nadaljevanje pogovora, ki je bil na začetku oktobra v Ljubljani.
Te dni je bilo na obisku na Hrvaškem odposlanstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki ga je vodil Boris Race. Odposlanstvo je bilo gost SZDL Hrvatske.
Slovenci in Srbi - zanimiva in pomembna okrogla miza v Beogradu
V Beorgadu je bilo 13. t.m. nadaljeva-! nama, to je na dogajanja v stari Jugosla-nje srečanja, ki je bilo na sporedu v za- viji. V tej točki — ne pa v vseh — se je z četku oktobra v Ljubljani, kjer so se srb-
Koroški poslanec Karel Smolle med najbolj delavnimi
V eni zadnjih izdaj lista »Naš tednik« v Celovcu, glasila, ki je postalo v zadnjih letih na ravni obveščanja eno najboljših v slovenskem merilu, nam dr. B. Som-meregger, ki je sedaj poverjenik za tisk pri državnem poslancu Smolletu, poroča o njegovem političnem delu in javnih nastopil. Iz statistike lista »Wochenpresse« na Dunaju izhaja, da je K. Smolle med 183 poslanci v državnem zboru Avstrije po delavnosti na 11. mestu; to je daleč pred drugimi poslanci iz Koroške, če vidimo, da je med njimi naslednji poslanec ljudske stranke L. Fuchs šele na 127. mestu.
strani. Tajništvo centra vodita Marijan Pipp in Rihard Grilc; center skrbi za pojasnila, podatke, zlasti pa obveščanje politikov. Organizirajo sestanke z deželnimi glavarji, pred kratkim so imeli takšen sestanek z glavarjem Sp. Avstrije S. Lud-wigom.
V Celovcu je bilo srečanje z zastopniki tamkajšnje univerze, ki se odločno zavzemajo za izboljšanje dvojezičnega pouka. Smolle je trenutno najbolj iskan predavatelj, menda v celi Avstriji. V Linzu je bila okrogla miza, ali kakor v Avstriji pravijo, »Podiumdiskussion«. Navadno je to
Poslanec K. Smolle se je kljub veliki 1.iavno soočanje stališč zastopnikov različ-
obremenjenosti udeležil z zastopniki koro škoslovenskega Narodnega sveta zasedanja manjšin v kraju San Martin de Tour v tirolski Ladiniji, kjer se je srečal tudi s predstavniki Južnih Tirolcev. Le-ti so zaskrbljeni zlasti zaradi Smolletovih vprašanj v dunajskem parlamentu, koliko sredstev gre Južni Tirolski, in niso kot takšna sploh prikazana, ob dejstvu, da je avstrijska vlada namenila vsem manjšinam v Avstriji le 4,4 milijona šilingov za prihodnje leto.
Izmed vseh avstrijskih poslancev se je ravno Smolle najbolj zavzel za upoštevanje zahtev avstrijskih študentov, ker hoče vlada občutno okrniti ves avstrijski študijski sistem. Stavkalo in demonstriralo je proti takšnemu vladnemu sklepu okoli 170 tisoč avstrijskih študentov. Na znanem trgu Ballhausplatz na Dunaju je imel Smolle govor pred 15.00 študenti, ki so mu navdušeno ploskali. Uradna »Wiener Zeitung« od 23. vinotoka je na prvi strani prinesla članek o Smolletovi podpori študentom.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU
razpisuje
letno študijsko štipendijo v počastitev pokojnega gospoda Mihaela Flajbana.
Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987-88.
Izjemoma bo štipendija lahko podeljena tudi visokošolcem, ki že obiskujejo višje letnike univerze.
Rok za predložitev prošenj z vso dokumentacijo zapade 30. novembra 1987.
Za podrobnejša pojasnila o pravilniku naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, ul. Machiavelli 22, II. nadstropje, tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
nih strank o kakih političnih vprašanjih.
V novembru prireja kar 30 kulturnih društev teden avstrijskih manjšin. Smolle naj se spoprime na večerih, seveda konec tedna, z drugimi strankarji pred vso javnostjo o manjšinskih problemih. Na koliko takih večerov bo utegnil priti?
Njegov kolega na listi zelenih, štajerski poslanec Wabl, čigar nona je Slovenka, deluje po štajerskih predelih. V kotu ! V prihodnje se bo pokazalo, če bodo seda pri Radgoni, kjer je 13, svoj čas, povsem nja prizadevanja po boljši informiranosti slovenskih vasi, a danes brez ure sloven-' prinesla uspeh, da bodo tudi nemško govo-skega pouka v šoli, so se mladi prebudili.1 reči in ponemčeni spoznali, kakšne so nji-Ustanavljajo društvo z imenom »Clen 7 za hove korenine.
j Slovence na Štajerskem«. Vodi jih univ. ! prof. Gombocz v Gradcu.
Poslanec Smolle na novo razgibava Av-■ strijo, ki jo je že pred prvo svetovno voj-j no preplavila liberalna nemškonacionalna propaganda, ki je naredila iz Avstrijcev kar Nemce. Avstrijci danes sicer zavračajo to, da bi bili Nemci, kljub nemškemu jeziku, toda obveščevalni nemškonacional-ni stroj iz preteklosti je zapustil nemški model, ki ga ni mogoče zlahka prerasti. Za razliko od Švicarjev, ki so se ga znali u-braniti, čeprav jih večina govori nemško.
Nejasnost o lastni identiteti se kaže zlasti na Koroškem, kjer nikakor ne more priti do razčiščenja v pojmih. Nemškogo-voreči Korošci se imajo po tolikih letih nemškonacionalne propagande za Nemce, kar se zdi na prvi pogled preprosto: če govoriš nemško, si pač Nemec. Slovenski Korošci naj bi bili pač Slovani, ne Avstrijci, ker slednji so nemškogovoreči in le del naroda Nemcev. Da bi bili Avstrijci lahko tudi nenemški, si je za preprosto pamet, seveda ob nenehni nemškonacionalni ustni in tiskani propagandi, težko predstavljati.
Na Koroškem, ki pomeni začetek tako slovenske kot avstrijske državnosti, je klavrno zatonilo nekdanje jezikovno sožitje.
s.
V Centru za narodne manjšine, ki ga je še pred izvolitvijo za poslanca ustanovil Prav K. Smolle, se nenehno kopiči pošta. Vprašanja in pojasnila prihajajo od vseh
Klubi OZN v gosteh pri Mladinski sekciji Slovenske skupnosti
V soboto, 7., in v nedeljo, 8. novembra,' cije, ki je govoril o delovanju in ciljih orje 65 mladih pripadnikov Klubov Organi- ganizacije.
zacije združenih narodov iz Slovenije obi- Naslednja točka je bila ogled tržaške-skalo zamejstvo. Gostila jih je Mladinska ga mesta. Ogled je strokovno vodil prof. sekcija Slovenske skupnosti.	i	Samo Pahor, ki je mlade popeljal po po-
Klubi OZN so zelo razširjeni v Slove-1 »slovenskega Trsta«. Popoldne pa so niji. Večinoma delujejo v okviru šol. Le- se P°gov°rili o pomenu sredstev množič-tos praznujejo štiridesetletnico delovanja.! neMa obveščanja za Slovence v Italiji z Ob tem jubileju so organizirali številne odgovornima urednikoma slovenskih poro-prireditve. Osrednja proslava je bila v so- Radia Trst A dr. Dragom Legišo in Pri-boto, 24. oktobra, v Ljubljani v Cankar-1 morskega dnevnika Bogumilom Samso, jevem domu. Za svoje plodno delovanje so Srečanje je bilo v Peterlinovi dvorani, prejeli priznanje tajnika OZN Pereza De1 Na županstvu v Nabrežini je zvečer Cuellarja.	'	sprejel člane Klubov OZN župan devinsko-
Mladinska sekcija Ssk goji v okviru nah™ži?fe obči+ne Bojan Brezigar, sodelovanja z Zvezo socialistične mladine T NaslednJe -if v nedeljo, 8. novem-
sr • K1Ubi OZN-|^oPdUS romlt Isr11 GOnC°' °gied
Med drugim je sodelovala na zgorai orne- „	,	-ti
n:oni	„	,	■	••	IVA, I V novodograjem telovadnici ob Kato-
njem proslavi. V okviru prijateliskih sti- v-i j -	-	•	•	>,	.
id	,	.	i	,	v.	,	.	i	liskem domu je bilo srečanje z goriskim
kov je bilo domenjeno, da bo večja skupi-1 i -• i • ju -i o i j */r- n i j i.	... , n, ai'-Liiji i pokrajinskim odbornikom Ssk dr. Mirkom
na klubovcev prišla na obisk k Slovencem £	.....
v Italiji	,	Špacapanom, ki jim je govoril o politič-
I nem, kulturnem in športnem udejstvova-Obisk se je pričel na Repentabru, kjer nju Slovencev v Gorici, je gostom izrazil dobrodošlico tržaški taj- j Po obisku goriškega Kulturnega doma nik MS Ssk Marjan Brecelj. Repentabrski so se mladi odpeljali v Rezijo. Na Raven-župnik Tone Bedenčič pa jim je govoril o ci jih je pričakovala narečna pesnica Sil-zgodovini in pomenu, ki ga ima za tu ži- vana Paletti. Palettijeva je spregovorila o veče Slovence repentabrski grič. V Kraški svojem narečju, o navadah, o običajih ter hiši v Repnu je mlade pozdravil deželni o rezijanskih pravljicah.
tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. Seznanil jih je s sedanjim položajem Slo-
V Reziji so člani Klubov OZN zaključili obisk Slovencev v Italiji. Člani Mla-
vencev v Italiji ter z vlogo in pomenom dinske sekcije so se potrudili, da so jim
Slovenske skupnosti kot edine slovenske stranke v Italiji. Nato je spregovoril Damjan Terpin, deželni tajnik Mladinske sek-
podali čim bolj raznoliko podobo o življenju in krajih Slovencev v Italiji.
M. B.
Črkarska pravda danes
INTERPELACIJA ŽUPANU BREZIGARJU
Na osnovi državnega zakona številka 935 z dne 31.10.1966 imamo Slovenci v Italiji pravico, da pišemo svoje priimke in imena v slovenski abecedi. Dogaja pa se, da državna finančna uprava ne piše vselej slovenskih imen in priimkov v njihovi pravilni obliki. Osebno sem u-gotovil, da vsaj v nekaterih primerih opušča strešice na črkah Č, S in 2.
Vprašujem župana, ali nima za primerno:
1. da bi ugotovil, ali so tovrstna kršenja zakona 935/1966 razširjen pojav v državni finančni in drugih javnih upravah;
2. da bi v okviru svojih pristojnosti kaj u-krenil, da bi Slovenci v polnosti uživali pravice, ki jih določa že omenjeni državni zakon in ki temeljijo tudi v 22. členu republiške ustave.
Obrazložitev interpelacije
Osebno sem naletel na nekatere primere, v katerih državna uprava pri pisanju slovenskih imen in priimkov opušča strešice na črkah Č, S in 2. To sem ugotovil predvsem v davčnih izkaznicah, a tudi v drugih dokumentih. Kot pravim v sami interpelaciji, pa je to v nasprotju z državnim zakonom štev. 935 iz leta 1966 oziroma z njegovimi dopolnili. Na osnovi teh zakonskih določil imamo namreč Slovenci v Italiji pravico, da pišemo slovenska imena in priimke v svoji abecedi.
Gre za dokaj hudo kršenje zakona, saj v bistvu gre za nespoštovanje pravice do imena, se pravi pravice, ki jo sodobna juridična misel in še posebej italijansko pravoznanstvo uvrščata med temeljne pravice človekove osebnosti. (V italijanski zakonodaji pravico do imena v splošnejšem oziru urejajo predvsem členi 6, 7 in 8 Civilnega zakonika in, kot omenjam v interpelaciji, sama republiška ustava v svojem 22. členu.)
V tej kratki obrazložitvi interpelacije pa moram vsaj bežno omeniti še nekatere posebne razloge in okolnosti, zaradi katerih ima dosledno izvajanje pravice do imena odnosno že ome- { njenega zakona 935 iz leta 1966 še poseben po-j men v naših krajih. Kot znano, osebna imena in priimki imajo poleg denotativnih še celo vrsto konotativnih pomenov, ki omogočajo, da se določi kulturna in še posebej narodnostna pripadnost ljudi na osnovi njihovih imen in priimkov. Prav tega pa se je dobro zavedal fašizem, ki je v poskusu, da bi zbrisal vsako neitalijansko
prisotnost iz teh krajev, nasilno poitalijančil več sto tisoč slovenskih in hrvaških priimkov. In prav ta zgodovinska izkušnja z vso svojo tragičnostjo bi morala predstavljati pri nas še posebno in trajno spodbudo za dosledno izvajanje pravice, ki jo, kot rečeno, obstoječa zakonodaja natančno urejuje.
ODGOVOR ŽUPANA BREZIGARJA
Na izvajanja svetovalca Breclja je župan Brezigar na eni zadnjih sej odgovoril predvsem tako, da je občinski svet seznanil z vsebino pisma, ki ga je naslovil na tržaškega prefekta. Zupan v pismu opozarja, da mnogi uradi državne uprave ne spoštujejo že omenjenega zakona. Pri tem je omenil predvsem urade finančne uprave, ki izdajajo davčne izkaznice, urade notranjega ministrstva, ki izdajajo potne liste, prefekturne u-rade, ki izdajajo vozniška dovoljenja, urade ministrstva za prevoze, urade Socialnega skrbstva (INPS), ki izdajajo pokojninske knjižice, ter u-rade Krajevnih zdravstvenih enot.
2upan v nadaljevanju pisma pravi, da gre za grobo kršenje zakonitih pravih državljanov slovenskega jezika, kar predstavlja tudi hudo oviro pri opravljanju rednih upravnih poslov. Zato župan naproša prefekta, naj posreduje pri že omenjenih uradih, da se končno začnejo spoštovati zakonski predpisi.
—O—
DOLINSKA OBČINA IN ZAŠČITA
Na zadnji seji občinskega sveta v Dolini je župan Svab sporočil, da je prejel odgovore na soglasno resolucijo o zaščiti Slovencev v Italiji. Odgovore so poslali: tajništvo predsednika republike, predsednik vsedržavnega združenja italijanskih občin, senator Triglia, in predsednik senatne skupine Komunistične partije, senator Pecchioli.
Na isti seji je župan med drugim napovedal, da bo 22. t.m. »Prvi slalom odprte meje« v organizaciji tržaškega avtomobilskega kluba. Prireditev bo pod pokroviteljstvom dolinske občine in se bo odvijala med Dolino in Socerbom.
Občinski svet je dalje odobril letni prispevek raznim organizacijam na območju dolinske občine. Po seji pa se je občinski svet poslovil od generala Lallija, ki zapušča mesto tržaškega vojaškega poveljnika.
Umrl je profesor Janko Pertot
V Sežani je ob koncu prejšnjega tedna umrl Janko Pertot, znani in zaslužni profesor, organizator in vaditelj telesne vzgoje. Star je bil 91 let, po rodu pa je bil iz Barkovelj. Šolal se je najprej v domačem kraju in nato v Tolminu in Gorici. Po prvi svetovni vojni je živel in poučeval v Sloveniji, posebno na območju Ptuja, po zadnji vojni pa je v šolskem letu 1945-1946 poučeval na slovenski nižji srednji šoli v Trstu. Zatem se je preselil v Sežano, kjer' je postal ravnatelj novoustanovljene nižje gimnazije, nazadnje pa je do upokojitve leta 1972 poučeval na krajevni osemletki Srečko Kosovel.
Svoje življenje je posvetil telesni vzgoji in je bil tudi sam priznan telovadec.
Imel je pomembne funkcije pri Sokolu, s tem v zvezi pa je bil tudi večkrat na Češkem. V slovenščino je prevedel knjigo Karla Capka »Molčanje z Masarykom«. Rajni profesor Janko Pertot je svoje poklicno in tudi ostalo delo pojmoval kot sestavni del narodne zavednosti in dela za skupnost. Zato je tudi prejel veliko odlikovanj in priznanj.
Pogreb pokojnega Janka Pertota je bil 15. t.m. na pokopališču v Sežani.
—o—
V Kulturnem domu v Trstu bo v nedeljo, 22. t.m., redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Glavno poročilo bo prebral predsednik dr. Vito Svetina.
GRAFIKE ZORE KOREN ŠKERK
V GALERIJI T K
Od četrtka 19. novembra do 2. decembra si bomo v galeriji Tržaške knjigarne lahko ogledali zadnja dela Zore Koren Škerk, ki je uveljavljeno ime tržaške grafike. Kot je povedano v listu, ki spremlja razstavo, »grafični listi Zore Koren Škerk odlično dopolnjujejo široko paleto ustvarjanja tržaških umetnikov, ki pomeni nujen sestavni del likovne podobe široke regije... Veliko smo slišali o mediteranskem temperamentu, ki ga v slovensko ustvarjanje vnašajo tržaški umetniki. Morje s svojo širino, svojo odprtost v svet ... neposredna soseščina Krasa oblikuje s svojo strogo, kamnito lepoto v tržaških umetnikih še poseben tip "Mediteranca”, trpkejšega, kot ga poznamo pri zahodnih in južnih sosedih. Morje in kamen, hrepenenje v šir in čustvena priklenjenost na domača tla, zaznamujeta mentaliteto Lepe Vide, ki je eden izmed večnih simbolov slovenstva.
Oboje, se mi zdi, pravi Zoran Kržišnik, je značilen podtekst umetnosti Zore Koren Škerkove; toda njena poglavitna preoku-pacija je minevanje ...«.
Skavti se izpopolnjujejo
V okviru strokovnega izpopolnjevanja voditeljev prireja Slovenska zamejska skavtska organizacija v Trstu enodnevni tečaj. Srečanje bo v župnijskem domu v Dolini v nedeljo, 22. novembra, in se bo pričelo ob 9. uri. Štiri predvidena predavanja si bodo sledila v tem redu:
9.00	1. predavanje:
Marjan Jevnikar: Sodobnost Baden-Powel-love vzgojne metode
10.30 skupna udeležba pri župnijski sv. maši
11.30	2. predavanje:
Marijan Kravos: Civilna in kazenska odgovornost voditeljev
11.50 3. predavanje:
Franc Mozetič: Poteze skavtskega voditelja
13.00 premor za kosilo
15.00 4. predavanje:
Dino Del Savio: Osebno napredovanje v veji izvidnikov in vodnic, kot ga vidi AGESCI
Srečanje - tečaj se vključuje v sklop pobud, ki jih organizacija namerava izpeljati v prihodnjih letih in ki bodo imele kot glavni cilj kakovostni skok pri odgovornem vzgojnem delu med slovensko mladino v zamejstvu.
NOVA ZDRAVNIKA
Na medicinski fakulteti univerze v Veroni je pred dnevi diplomiral Goran Rustja iz Gorice.
Na medicinski fakulteti tržaške univerze pa je diplomiral Edi Košuta s Kontovela.
Za pomembni življenjski uspeh obema iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje Novi list.
—O—
Zbora beograjske zvezne skupščine sta z večino glasov odobrila program ukrepov, ki jih je predlagala zvezna vlada za boj proti inflaciji in gospodarsko stabilizacijo v državi. Delegati iz Slovenije in Hrvaške so bili proti, a so bili preglasovani. Kot prva posledica teh ukrepov so hude podražitve mnogih proizvodov in storitev, dinar pa je bil razvrednoten za 24,6 odstotka.
Dve izdaji Bratuževih pesmi
CECILIJANKA 1987
V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
V soboto, 21., in nedeljo, 22. novembra, bo v Katoliškem domu v Gorici 29. revija goriških pevskih zborov »Cecilij anka«. Skupno sodeluje dvajset zborov iz Goriške, Tržaške, Videmske, Koroške in iz Slovenije.
Letošnja »Cecilijanka« je posvečena skladateljema Mirku Fileju in Lojzetu Bratužu ob 25. in 50. obletnici smrti.
V soboto bodo nastopili: moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice, dekliški iz Šte-verjana, mešani italijanski zbor »Madrigalisti« iz Gorice, ženski zbor iz Sovodenj, mešani pevski zbor »Rupa-Peč«, Sovodenj-ska dekleta, mešani »F. B. Sedej« iz Ste-verjana, moški »A. Paglavec« iz Podgore in mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice.
V nedeljo pa bodo sodelovali: moški zbor Stmaver, mladinski mešani »Ojster-nik« iz Ukev, dekliški zbor slovenskega učiteljišča »S. Gregorčič«, pevska skupina »Števerjanci«, mešani zbor »Topničar« Trnovo, dekliški zbor Devin, mešani pevski zbor SKD »Peca« iz Globasnice na Koroškem, moški zbor »Provox« iz Nove Gorice, mešani pevski zbor »Standrež«, moški zbor »Fantje izpod Grmade« in mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba.
DELOVANJE STAREJŠIH SKAVTOV
IZ GORICE
Člani starejše starostne veje Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Gorice, t.i. roverji in popotnice, so se zbrali v soboto, 14. novembra, v Trebčah. V tem kraju so priredili slovesni sprejem novincev roverjev in popotnic v svojo sredo. Sam prestop novincev se je začel s sveto mašo, sredi katere so kandidati za prestop z obljubo potrdili svojo zvestobo skavtiz-ma in voljo za vestno udejstvovanje znotraj organizacije same ter naše slovenske stvarnosti, v zasledovanju Kristusovih naukov. V smislu gesla starejših skavtov »služiti«, je vsak izmed njih prebral in utemeljil svoje načrte in cilje za prihodnost. Sledila je slovesna podelitev simbolov tem novim roverjem in popotnicam in obnovitev skavtske obljube vseh prisotnih skavtov iz tržaške in goriške pokrajine.
Po obredu je zaživela prijetna družabnost, še zlasti ob prepevanju slovenskih narodnih in drugih skavtskih pesmi.
V petek, 20. novembra, bodo v Katoli-j ški knjigarni v Gorici, ob 17. uri, predstavili dve novi pesmarici Lojzeta Bratuža, ki sta ju izdali Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice in SKPD »Mirko Filej« iz Gorice.
Prvo, obsežnejšo pesmarico »Cerkvene pesmi« je izdalo Združenje cerkvenih pevskih zborov. Gre za dragoceno zbirko, saj so bile nekatere objavljene pesmi doslej neznane širšemu občinstvu. Druga zbirka je po obsegu sicer tanjša, a po vrednosti enako pomembna. Objavljenih je deset pesmi za moški zbor in še »Kraguljčki« za mešano pevsko zasedbo. Prav po tej slovi-
ZANIMIVO POLITIČNO SREČANJE
O TURŠKEM CIPRU V GORICI
V nedeljo, 15. t.m., so v Gorici priredili posebno konferenco ob četrti obletnici u-stave ciprske turške republike. Srečanje je bilo v Palače hotelu, priredile pa so ga Združenje za italijansko - turško ciprsko prijateljstvo, Italijansko - turška trgovinska zbornica v Rimu, Kmečka banka v Gorici in Studio Management Training. Moderator je bil goriški župan dr. Scarano, I ki je v začetku orisal nekatere skupne značilnosti današnjega Cipra in Gorice obenem, pa še zlasti skupne perspektive za odprto sodelovanje med narodi. Na zborovanju je bil prisoten tudi turški veleposlanik v Rimu Necdet Tezel. Govorili so med drugim razni vseučiliški profesorji iz Rima, Genove in Trsta, poleg teh pa še tajnik Evropskega sveta v Strasburgu, ki sledi razpravi o ciprskem vprašanju v evropskem merilu.
ZA SLOVENSKE ŠOLE
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici dne 13. novembra je svetovalec Ssk Damjan Paulin vprašal župana, kako je s sedanjim položajem slovenskih šol v Malem semenišču zlasti v zvezi z govoricami o domnevni preselitvi liceja zaradi univerzitetnih tečajev. Zupan je odgovoril, da do tega ne bo prišlo, ker so ugotovili, da v sedanji stavbi ni nobenega praznega prostora. Prve visokošolske tečaje bodo verjetno začasno začeli v kapucinski ulici (v prostorih italijanske osnovne šole).
ti Bratuževi priredbi nosi pesmarica tud' naslov, ki se torej glasi »Kraguljčki in druge priredbe ljudskih pesmi za mošk; zbor«.
SLOVENSKA KOMISIJA PRI KPI
Te dni se je v Čedadu sestala slovenska komisija pri deželnem vodstvu Italijanske komunistične partije. Obravnavala je položaj slovenske manjšine ter naloge komunistov. Govorili so Miloš Budin, senator Stojan Spetič, Jelka Gerbec, Pavel Petričič in Ivan Bratina. Komisija je odločno podprla pobudo beneških Slovencev, ki so sklicali tiskovno konferenco v Vidmu, da bi na njej seznanili javnost s problemi in pričakovanji Benečije. Slovenska komisija pri komunistični partiji — tako je rečeno v tiskovnem sporočilu — je mnenja, da bi se morala celotna slovenska manjšina, preko svojih organizacij, pridru žiti splošni stavki, ki so jo oklicale sindi kalne organizacije, da bi protestirale pro ti finančnemu zakonu in zahtevale njegovo korenito spremembo.
V soboto, 21. t.m., bo v Kulturnem domu v Gorici celovečerni koncert narodnozabavne glasbe. Nastopil bo
ALPSKI KVINTET
z Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem. Začetek ob 20.30.
ZASEDANJE AICCRE V VIDMU
Prejšnji teden je v Vidmu zasedal izvršni odbor deželne AICCRE (Svet evropskih občin in dežel) pod vodstvom novega predsednika P. Donada, ki je zamenjal dosedanjega predsednika Braido (ta je postal letos spomladi deželni odbornik). Na seji so odborniki med drugim razpravljali o delovnem načrtu za tekoče leto. Posebej je bilo sklenjeno, da se bo izvršni odbor v kratkem sestal s predsednikom deželne vlade in predsednikom deželnega sveta za obrazložitev letošnjih načrtov in pobud, posebej še za izglasovanje nekaterih de želnih zakonskih osnutkov v prid evrop skemu združevanju, ki že čakajo na raz pravo v deželni zbornici. Prav tako se tudi zavzemajo za izglasovanje ustreznega zakona, ki bi izražal težnje prebivalstva, krajevnih uprav in federalističnih gibanj v korist in za rast evropske kulture. V posebnem dokumentu se tudi poudarja pomen naše dežele s svojimi zgodovinskimi, kulturnimi in etničnimi posebnostmi, obenem pa še odprtost za mednarodno sodelovanje.
V Kulturnem domu v Gorici so v torek, 17. t.m., na tiskovni konferenci predstavili program delovanja v novi sezoni, ki je še sedma po vrstnem redu od otvoritve Doma jeseni leta 1981. O programu so spregovorili predsednica upravnega odbo ra ga. Nadja Komjanc in člana prof. Darko Bratina in Igor Komel.
»Večerni koncert« v Gorici
Tretji »Večerni koncert« pod okriljem KD1 Lipizer, ki smo ga poslušali 4. novembra v go- j riškem Avditoriju, je žel veliko odobravanja zaradi solidne profesionalnosti češkega simfonične-1 ga orkestra »Janaček« pod odlično taktirko diri-; genta Otokarja Trhlik. Po uverturi Italijanke' v Alžiru, ki so jo odigrali v klasičnem Rossinijevem duhu, je orkester podal Schumannov Koncert v A-molu op. 129 za čelo in orkester. To je kompleksna skladba, tako po formalni strukturi kakor po ideji, vendar dopušča čudovi- j te melodične linije, ki jih je čelist Bohuslav Pav-] las uveljavil s pojočim virtuozizmom.
Simfonija v enem tempu A. Brunija Tedeschi-ja — kratek pogled v modernost — je predstav-
ljala začetek drugega dela programa, ki se je zaključil s čudovito Mendelssohnovo simfonijo St. 4 »Italiano«.
To jc eno najlepših del nemškega skladatelja, ki v svojih melodijah skuša pričarati sončne pa-. norame in sinjino južnega neba: prav pri tej skladbi je najbolje izstopila muzikaličnost dirigenta, ki je drzno vodil orkester skozi Allegro vivace, Andante con moto, Con moto moderato in Saltarello.
Kar trojen je bil izvenprogramski del, ki ga je bilo deležno občinstvo: skladba za samo čelo, Bachova Arija in Ouverture iz Mozartove Figa-rove svatbe.
L. Q.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Drugi razdelek Gallusove zbirke »Opus musicum«
Muzikološki inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je držal napovedanih rokov in konec prejšnjega leta izdal drugi in tretji razdelek Gallusove zbirke motetov Opus musicum. Tokrat bomo spregovorili o drugem, ki je posvečen motetom, ki so jih prepevali za Božič, Novo leto in praznik Svetih treh kraljev. Motete je pregledal in prepisal Edo Škulj, ki je napisal tudi revizijsko poročilo. Pri revizijskem delu je uporabil prvo Gallusovo izdajo motetov iz leta 1586 v Pragi in ono, ki sta jo v letih 1899-1919 po izvirniku izdala Emil Bezecny in Josip Man-tuani. Uporabil pa je tudi delo Lucijana Marije Škerjanca Kompozicijska tehnika Jakoba Peteli-na-Gallusa. Uresničuje se torej namen Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da v sklopu zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae, izda celotni Gallusov opus Ta načrt je seveda znanstveno zasnovan, namenjen pa je tudi izvajalski praksi, kar je še posebej važno. Po predvidevanjih naj bi vsa Gallusova dela izdali do leta 1991.
Tokrat imamo v rokah drugi razdelek prvega zvezka Glasbenega dela, kot slovenimo latinski naslov Opus musicum. Gallus je svoje motete u-redil po liturgičnem letu. Prvi razdelek je bil posvečen adventnim skladbam, drugi pa motetom, ki so jih peli v božičnem času, kot nam pove latinski podnaslov »De Nativitate, Circum-cisione et Epiphania Domini«. Po revizijskem poročilu, v katerem Škulj filološko natančno obdela vsak motet posebej, sledi angleški prevod tega raziskovalnega dela. Nekaj faksimilov nam nato pokaže, kako je zgledal ta drugi razdelek v originalni, Gallusovi izdaji. Objavljeno je torej latinsko kazalo razdelka in nekaj taktov dveh objavljenih motetov.
Izdajatelji so tudi v tem drugem razdelku ostali zvesti prvi razvrstitvi po glasovni zmog-
ljivosti zborov. Moteti so prepisani v sodobne ključe, v violinski za sopran in alt, v violinski z označbo oktavnega znižanja za tenor in v basovski ključ. Vsaka skladba ima začetne takte, »incipite« za vsak glas, v izvirnih ključih, menzuri in notnih znakih. Sodobnim izvajalcem je seveda dopuščena izbira najustreznejše tonske višine. Svobodna je tudi izbira interpretacije motetov, še posebej glede agogike in dinamike.
Skupno je v tem razdelku objavljenih 38 motetov. Sest skladb tega razdelka je napisanih za moške oziroma ženske zbore. Gre za en osmero-glasni motet za dva zbora, en šest glasni in en pet glasni motet ter za tri štiriglasne skladbe, ki so bile napisane »ad aequalcs«. Večina objavljenih motetov je zaradi zahtevnosti bila le redkokdaj izvajana. Na Slovenskem je namreč le malo pevskih sestojev, ki bi lahko dovršeno iz-I vedlo te skladbe. 14 motetov je bilo napisanih I za dva ločena zbora, v slogu beneške šole. Edini j 12-glasni motet pa predvideva izvajanje treh zborov. V zbirki je 8 šestglasnih motetov, 7 motetov, ki so bili napisani za petglasni zbor ter 8 štiriglasnih skladb.
Skupno šteje ta drugi razdelek prvega zvezka 265 strani objavljenih motetov, ki bodo lahko o-bogatili repertoarje slovenskih pevskih zborov. Tudi ta razdelek je izšel v 1000 izvodih in ga interesenti lahko dobijo v ljubljanski trgovini muzikalij.
Tretji razdelek je tudi izšel konec lanskega leta v zbirki glasbenih spomenikov Slovenije, ki jo urejuje akademik Dragotin Cvetko. V njem so zbrani moteti, ki so jih peli od tretje pred-postne nedelje ter ves štiridesetdnevni post. Z njim se zaključuje prvi zvezek Gallusovega Opus musicum.
Teden domačega filma v Celju
V Celju se je s podelitvijo nagrad zaključil vsakoletni festival izvirnega slovenskega filmskega snovanja, v okviru katerega so predvajali šest celovečernih in več kratkometražnih filmov. Najvišje priznanje je uradna žirija prisodila filmu Francija Slaka, Hudodelci, posnetem po literarni predlogi Marjana Rožanca. Film je dobil še nekaj nagrad, in sicer za glasbeno spremljavo skupina Laibach, snemalec Boris Turkovič, scenograf Janez Kovič ter tonska mojstrica Hanna Preuss.
Igralec Brane Grubar je postal igralec leta, z uradno žirijo, ki ji je predsedovala Mila Kačič, so se strinjale tudi žirije Novega tednika, radia Celje in revije Stop. Grubar je bil nagrajen za vlogo Pinača v Galetovem filmu Ljubezen nam je vsem v pogubo. Za debitantko leta so izbrali Silvo Čušin za vlogo Lenke, prav tako v filmu režiserja Galeta in kot debitanta leta so nagradili Petra Berdona za vlogo v Slakovem filmu Hudodelci.
Med kratkometražnimi filmi je zmagal režiser Bogdan Mravlje s filmom o kiparju Vladi-miru Stovičku »Različne hitrosti časa«. Seznam
nagrajencev ne bi bil popoln, če ne bi omenili še študenta akademije Mileta Vilarja za študijski film Zima.
Filmski teden v Celju, osrednja manifestacija slovenske sedme umetnosti, je bil, kar zadeva kvantiteto, nad povprečjem. Tudi vse nagrade so podelili, a vendar se nam zdi, da bi morali številne uradne in neuradne žirije bolj varčevati s priznanji, kajti prav noben film se verjetno na prihodnjem festivalu v Pulju ne bo mogel enakovredno kosati z najboljšimi filmi iz drugih jugoslovanskih republik. Slovenski film zadnja leta očitno nazaduje. Za filmarje je bolj pomembno delati filme in si tako zagotoviti potrebna sredstva za preživetje kakor pa ustvariti umetniška dela. Pa tudi okoliščine in pogoji niso ravno najboljši za nastajanje vrhunskih filmskih umetnin.
Žarko Petan
Beri - širi - podpiraj
'»NOVI LIST"
Srečanje slavistov v Celovcu
Ob koncu meseca oktobra je bilo na celovški univerzi 5. srečanje slavistov, ki delujejo na vseučiliščih v Ljubljani in Celovcu. Obravnavali so zanimivo temo »Slovensko-nemški stiki v je-' ziku, kulturi in literaturi na Koroškem«. Sreča-| nje je odprl rektor celovške univerze, od ljubljanske strani pa je vodila skupina udeležencev voditeljica slavističnega inštituta Breda Pogorelc.
Na srečanju je bilo več zanimivih razprav; Herta Lausegger je npr. govorila o jeziku pastirske igre koroškega bukovnika Drabosnjaka, Teodor Domej pa o položaju slovenščine pri u-vajanju obveznega šolstva na Koroškem v letih 1774-1848. Posebno pozornost zaslužijo podatki, ki jih je iznesel S. Bonazza z univerze v Vidmu, tržaški domačin — dva pevca trubadurja, štajerski Ulrik Liechtenstein (1200-1275) in tirolski Oswald pl. Wolkenstein-Rodenegg (1367-1445) sta v svojih pesmih navajala slovenske besede in včasih celo stavke.
Štajerski pesnik Ulrik Liechtenstein je tisti trubadur, ki mu je koroško viteštvo na čelu z vojvodo Bernardom Spannheim izreklo leta 1227 znameniti pozdrav »Buga waz primi, gralva Ve-nus«, ko je potoval skozi deželo. Bil je doma iz Štajerske, iz predela ob gorenji Muri.
Vprašanje se v tem primeru postavlja, ali ga lahko štejemo tudi v slovensko literaturo, pisano v nemškem ali latinskem jeziku? Poljaki npr. štejejo dela v latinščini, ki so nastajala do srede srednjega veka in še čez na njih ozemlju, za poljsko literaturo v latinskem jeziku. Cerkveno-slovansko literaturo iz Panonije si prisvajajo Bolgari, kot bolgarsko literaturo zunaj Bolga-rije, pa tudi Čehi in Slovaki. Slovenski književni raziskovalci pa se kljub akademiji in univerzi že od prve vojne dalje še niso dokopali do pravih meril, ali naj bi cerkvenoslovansko književnost šteli za slovensko ali ne. Pred kratkim je bil v Književnih listih članek o nemški literaturi na Slovenskem za časa baroka. Verjetno bi bolj ustrezala oznaka: slovenska literatura v nemščini v obdobju baroka.
Književnost ni v prvi vrsti jezik, temveč u-metniški in kulturni izraz ustvarjalne moči. Če slovenski srednjeveški pisec piše latinsko, gre očitno za slovensko književnost v latinščini. Takšna so vsaj merila za ovrednotenje književne ustvarjalnosti pri drugih narodih.
Da je treba na književno ustvarjalnost gledati tudi preko zgolj jezikovnega okvira, ki je, znanstveno gledano, povsem nevzdržen, je že pred leti začrtal v svojem delu Latinska literatura na Slovenskem (Nova Gorica 1956) prof. Zdravko Jelinčič, kar je potem ponovil v izpopolnjeni izdaji (Toronto 1984). Iz te študije spoznamo številno izobraženstvo na Slovenskem, ki je pisalo latinsko, bodisi iz vrst plemstva kot iz vrst meščanstva, pa tudi izobražencev iz kmečkega sloja. Ena najbolj znamenitih je Herman Koroški (Hermannus de Carinthia), ki je v 12. stol. šel v Francijo in Španijo in leta 1141 prevajal iz arabščine v latinščino Koran, pa tudi Ptolo-mejevo delo o astronomiji Planiferius, katerega grški izvirnik je bil že davno izgubljen.
Resnična slika slovenskega književnega dela še ni odkrita in terja od odgovornih vsaj še nekaj truda, da jo prikažejo slovenski javnosti.
Sodobno kmetijstvo
Vrtičkarji v novembru na Primorskem
Sadimo zimsko čebulo, grah, korenček, peteršilj in zelje. Kjer se je ohladilo, pospravljamo zelenjavo za zimo. Ce uskladiščimo svežo zelenjavo, jo pozimi lahko u-porabljamo dosti dlje. Temperatura v kleti naj bo 4 do 5 stopinj. Korenovke, spravljene v pesku, ostanejo sveže za rabo tudi v manj primernih prostorih.
Za pospravljanje listne zelenjave naj bo v prostoru dovolj zračne vlage, ker sveža zelenjava vsebuje do 59% vode in če izgubi skladiščena zelenjava samo 4 do 5 odstotkov teže, se poslabša zlasti kakovost listne zelenjave, ki ovene.
Zelen paradižnik vložimo ali ga zavijemo v papir in spravimo v topel prostor, kjer bo dozorel do konca. Rastline radiča pan di zucchero, ki so razvile lepe glave, populimo in s korenino vred zavijemo v časopisni papir. Enako uskladiščimo glave kitajskega kapusa.
Korenine sort radiča za siljenje izkopljemo in skladiščimo v hladnem prostoru tako, da jih pozimi lahko postopoma vlagamo in silimo v toplih prostorih.
Korenine sorte Verona ali Castelfranco bodo tudi na prostem prezimili in razvili lepe rozete in glavice, čeprav jih pogosto napadejo miši, ki veliko korenin uničijo, tako da je posevek spomladi redek.
Peteršilja pospravimo v klet le toliko, kolikor ga nujno potrebujemo za zimo. Preostanek bo zelo dobrodošel spomladi. Črni koren lahko prezimi na prostem, kolikor ga ne rabimo.
Pomembno je, da novembra prelopata-mo vse prazne gredice, jih pognojimo s hlevskim gnojem in pustimo, da zima o-pravi svoje. Toplo gredo izpraznimo in pripravimo za prihodnje leto. Cevi obrišimo, zdrgnemo s smukcem ter zvite v kolobar spravimo v hladnem prostoru. Posebno skrbno moramo očistiti kosilnico za travo in škropilnico.
Ker je bil letošnji oktober precej deževen in marsikaterih del v okrasnem vrtu nismo mogli opraviti, bomo sedaj sadili, uredili trato in zavarovali rastline pred mrazom.
Ce vreme dovoli, lahko sadimo ali presajamo drevnine in trajnice. Pri sajenju grmovnic in drevja moramo najprej vedeti, kam in kako bomo rastline posadili. Najpogosteje, zlasti okrasno drevje, sadi-
mo prepogosto, preblizu hiše ali meje s sosedi. Zato moramo vedeti, kako visoko lahko zrastejo nekatera okrasna drevesa. Sadimo jih toliko narazen, da se bodo lahko čim bolje razvila. Za sadike, ki smo jih kupili v drevesnici, moramo izkopati tudi dovolj velike sadilne jame, ki morajo biti široke 60 do 100 cm, globoke pa 60 cm. Pred sajenjem jamo zasujemo do 2/3, na dno natresemo komposta ali dobro preperelega hlevskega gnoja in postavimo drevesni kol mladi sadiki za oporo. Po sajenju dobro zalijemo.
Se je čas za sajenje vrtnic. Pred sajenjem za dve uri namočimo sadike v ilovnato kašo. Pri sajenju pa pazimo, da jih posadimo dovolj globoko. Cepljeno mesto mora biti pokrito z zemljo. V jeseni saje-nih vrtnic ni treba krajšati, sadilno rez opravljamo le, če vrtnice sadimo spomladi. Sadimo tudi vse vrte čebulnic. Dalije večinoma še cveto vse do prvih slan. Njihove gomolje moramo izkopati in spraviti. Na gredah s trajnicami odstranimo odmrle cvetove in dele rastlin, zemljo pa prekrijemo z gnojem ali kompostom. Na stalno mesto presajamo dveletnice, rastline, ki bodo zacvetele spomladi.
Naj pogostejše so to mačehe ali marjetice. Trato še zadnjič pokosimo, travo pa uporabimo kot zastirko pod drevjem in grmovnicami.
Rastline, ki jih po navadi videvamo v slovenskih vrtovih, preživijo zimo brez poškodb. Med na pozebo občutljive rastline sodijo vedno zeleni listavci - lovorikovci, rododendroni, nekateri iglavci in vrtnice. Grmaste vrtnine zavarujemo tako, da ob vznožju grma prisujemo kompost ali gnoj, preostale dele rastline pa pokrijemo s slamo ali smrečjem. Zelo veliko rastlin ne moremo zavarovati. Večina rastlin se tudi po hujši pozebi dovolj hitro opomore.
Obrano in uskladiščeno sadje moramo prezračevati in pregledovati, posebno jesenske sorte.
Na Primorskem obiramo oljko in kakije. November je čas, ko začno v drevesnicah prodajati sadike drevja, kar pomeni, da moramo začeti saditi, če smo se odločili, da bomo povečali svoj sadni vrt.
Gnojenje s hlevskim gnojem v sadovnjaku je pomembno, gnojimo pa vsaka 4 leta. Odraslim drevesom z visokimi debli
dodamo najmanj 5 kg na kvadratni meter. Okrog drevesa ga potresemo v kolobarju, ki mora biti širši od drevesne krone. V strnjenih nasadih pa ga potresemo med vrste ali po vsej površini. Ce zemljo obdelujemo, ga zakopljemo v zemljo, sicer gnojimo čez dve leti tako, da skopljemo 20 do 30 cm širok jarek, vanj nasujemo hlevski gnoj, ki ga dobro potlačimo in zasujemo. Če gnojimo s hlevskim gnojem, bo drevo odlično raslo. Komposta za gnojenje potrebujemo dvakrat več kot hlevskega gnoja. Lahko si pomagamo tudi z mulčenjem, poleti s pokošeno travo in organskimi odpadki. Tako ostane zemlja hu-mozna, kar je najpomembnejše za rast in rodnost. Ce močno gnojimo z gnojili, do dajajmo čim manj umetnih gnojil. Koristno je, če vzorce, vzete na več mestih in iz več globin, damo na analizo. Ob analizi dobimo tudi navodila o tem, kakšno gnojenje je najbolj gospodarno. Zavarujmo drevje pred divjadjo in z apnenim bele-žem proti zmrzali.
Z. T.
Dela v vinogradu novembra
Ce so vremenske razmere ugodne, lahko opravimo globoko obdelavo zemlje. Obdelamo jo tako, da ostane v grobih kepah, ki čez zimo premrznejo, se prepojijo z vlago in zrakom, spomladi pa tudi s toploto. Zemljo obdelujemo, ko je primerno vlažna. Globoko rahljanje je mogoče opraviti ročno in strojno. Vse je odvisno od strmine in velikosti vinograda, od katere je odvisna tehnologija. Manjši vinogradniki obdelujejo bolj strma zemljišča, zato delajo ročno. Ročno rahljanje lahko opravimo z motiko, lopato ali vilami. Orodje zberemo glede na vrsto zemlje in ustaljen običaj v posameznem vinorodnem področju. V naših vinogradih je vedno pogostejša nega tal z zelenim pokrovom. Ta način je še zlasti priporočljiv v strmih vinogradih, kjer je izrazito površinsko odnašanje zemlje. Tu rahljamo zemljo samo v vrsti, medvrstni prostor pa je zatravljen in redno mulčen.
Pred jesensko obdelavo vinograd pognojimo s hlevskim gnojem ali mineralnimi gnojili, kar velja predvsem za težja tla. Tako potrebna hranila pravočasno dodamo koreninam. Izračunati moramo, kolikšne so zadostne količine posameznih hra-
dalje na 8. strani ■
Kaj pomeni danes boljševiška revolucija za Sovjetsko zvezo
ii.
Kar se govori na odprti sceni, jemlje dih. Toda socialna tla, kot se je izrazil Trocki, so se doslej komajda premaknila. Delavski razred ni stopil v ospredje perestrojke, ker ne zaupa spremembam, ker ne vidi, da bi se proizvajalne razmere izboljšale, ker odklanja večje delovno prizadevanje in se boji odrekanja potrošnji. In »uzurpatorji oblasti« se še oklepajo stare
zgodovinske podobe. Pretežna večina uradnih zgodovinarjev, ki so kariero začeli še v Stalinovi ponarejevalski delavnici, se zavija v molk.
V strokovnih in teoretskih glasilih, ki so prejšnje jubileje rdečega oktobra poveličevala že v začetku leta, je revolucija tokrat skoraj padla v vodo. Ker partijsko vodstvo ni enotno glede premagovanja preteklosti, doslej ni bilo direktiv.
Za disputom v ospredju teče prepir o nečem več kot samo doslej tako ozko razlaganih 70 letih od rdečega oktobra. V delih sovjetske elite si je utrla pot razširitev zavesti, ki s previdnim postavljanjem vprašanj pojem revolucije razširja na strukturni osrednji problem modernizacije Rusije. V resnici je že od 18. stoletja obstajala nadrejena zapoved državnega rezona, zapoved, ki se je vztrajno vsiljevala zaradi pripadnosti imperija Evropi — tako Romanovom kot revolucionarjem. To je bila naloga, da bi morali z orjaškimi i evrazijskimi razvojnimi prostori agrarne družbe brez mestnih cehov in meščanskih vrednostnih redov (»mestni zrak osvoba-
— Znaš, de me gre prou na smeh ke poslušam ta poročila od referenduma. Politiki jn sekretarji se veselijo, da je hlo za »ja« osemdeset pr stu, za »ne« pej samo dvajsti. Jn vsak zase se hvalejo, de so njeh
Stoletnica Levstikove smrti
V Retjah pri Velikih Laščah na Dolenjskem je bila v nedeljo, 15. t.m., slovesnost ob 100-let-nici smrti slovenskega pisatelja Frana Levstika. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl, ki je med drugim naglasil, da je bil Fran Levstik morda naj večji graditelj slovenske samozavesti, da je svoje življenje videl kot boj, ga pojmoval kot boj in ga tudi tako nenehno zagrizeno usmerjal. »Prvinski nagon ljudstva, iz katerega je izhajal, pa tudi zgodovinski nagon takratne meščanske in mladonacionalne Evrope mu je dopovedoval, je dejal govornik, da je treba svojo svobodo držati v lastnih rokah, da preživi po-gumnejši in močnejši, da je napočil čas, ko se ni mogoče ne skrivati ne izmikati. Ali si postavimo svoj dom z vsem, kar je na takem domu nujno in potrebno, ali pa ga ne bomo nikoli imeli. Treba je bilo visoko preseči prastari slovenski način obvladovanja usode, z nekakšno e-migracijo vase, prilagajanjem in nedržavnostjo, zato se je Levstik, je poudaril doktor Kmecl, z velikansko energijo in nadarjenostjo zagnal v graditev novega, sodobnega slovenstva, takšnega za 19. in 20. stoletje«.
Po krajšem kulturnem sporedu je Levstikov rojak, pisatelj Jože Javoršek, odkril njegov doprsni kip, ki je darilo kiparja Jakova Brvarja.
ja!«), brez doslednega trgovskega in obrtnega monopola kljub vsemu, izvesti tisto tehnično prilagoditev, ki jo je zahtevala ruska pozicija na stari celini.
Previdno odpiranje za daljnosežnejše problematiziranje je opravljeno zato, da bi lahko bolj brez predsodkov razpravljali o družbenih predpostavkah dolgoročne strukturne krize. Po tendenci se tak pristop približuje tistim razmišljanjem, ki jih je zgodovinar Dietrich Geyer v šestdesetih letih zapisal v svoji knjigi, eni najbolj pronicljivih v neskončni vrsti oktobrske literature.
»Tako caristična ministra Sergej Witte in Petr Stolpin kot stalinski planski komisarji,« piše Geyer v »Ruski revoluciji«, »so se ukvarjali s skupnim problemom, z
volivci narveč doprnesli za tisteh osemdeset pr stu. Jn de če je blo kej mejn volivcev, je blo zatu, ke je biu referendum novembra mesca jn ledje tega niso vajeni.
— Tudi meni se zdi, de če j eh tolko ni šlo volt, de se nimajo prou neč za veselt.
— Poglejmo številke nomalo zares: Vseh volivcev je blo nekej mejn ku 46 me-Ijonov. Če be vsi šli volt, be blo tu stu pr stu. Ma volt jeh je šlo samo trideset meljo-nov, če reč 65 pr stu. 35 pr stu al 16 melj onov pej niso šli nanka zraven. Jn za »ja« so glasovali samo tisti, ke so šli volt če reč 80 pr stu od trideset meljonov. Dvajsti pr stu od teh, če reč pet meljonov, je pej vo-tilo »ne«. Ma trinajst od stu od tisteh, ke so šli volt, niso volili al volili neveljavno.
— Mihec, meni se od teh meljonov kar meša jn ne zastopem neč. Dejmi povedat bol na kratko, kaku je ta reč!
— Prou. 35 pr stu jeh ni šlo volt. Ostane 65, ke so šli. Od teh je 8 pr stu volilo neveljavno. Ostane 58 pr stu. Od teh je 11 pr stu volilo »ne« jn taku ostane za »ja« 46 pr stu. Če reč, de samo 46 od stu volivcev je volilo »ja«. Če reč nanka polovica. Jemajo malo kej se veselt. Videš, taku je kadar operirajo sez odstotki. Ne pej 80 od stu!
— Ja, ja. Kadar se jegrajo sez odstotki, je koker ke rečejo od tiste fabrike, ke je nardila deset avtomobilov. Jn kadar jeh nardi dvajsti, rečejo, de je zvišala proizvodnjo za stu pr stu. Tista fabrika pej, ke jeh je nardila petstu, kadar jeh nardi pet-stupedeset, rečejo de je zvišala proizvodnjo samo za deset od stu.
— Al pej tista od golaža. Aden je jeu zelje, aden pej golaž. Ma po statistiki sta oba jedla segedinski golaž.
— Ja, videš, tudi ta referendum ni re-šu neč. Zatu ke stranke so se že začele med sabo pričkat zastran dnarja j n lahko bomo jemeli spet vladno krizo.
— Ma miljarde za ta referendum pej so šle. Bojo spet kej podražli.
— Sej ne znajo druzga.
—o—
V prostorih Espomega v Gorici bo 26. in 27. t.m. redno zasedanje Italjuga in Ju-gitala, se pravi mešanih gospodarskih zbornic iz obeh držav. Zasedanja bi se morala udeležiti tudi oba ministra za zunanjo trgovino Ruggiero in Krekič.
nalogo, ki je imela med letoma 1890 in 1930 popolno prioriteto in ki sega tudi čez cezura iz leta 1917: gre za to, da bi v kratkem času, s skrajno pospešitvijo, izvedli industrializacijo in modernizacijo zaostale agrarne dežele. V tem času so zaporedoma preizkusili protekcionistično, tržno-gospodarsko in socialistično pot tehnične preobrazbe.«
V dopolnilo je mogoče reči: ker ta družba ni poznala socialne in industrijske discipline v zahodnem smislu, ker boljševi-ki »socialistične poti« sploh niso vedeli, da je Marx na ekonomsko modernizacijo gledal kot na zgodovinsko funkcijo kapitalizma in da socialistov kot modernizatorjev ni predvidel — zato je Stalinova nova diktatura gnala Sovjetsko zvezo sicer v industrializacijo, ne pa tudi v graditev in-
DELA V VINOGRADU NOVEMBRA
■ nadaljevanje s 7. strani
nil. Na podlagi analize tal vsakih nekaj let ugotovimo založenost v tleh, upoštevamo pa tudi pričakovani pridelek in izkoristek gnojil. Navodila najdemo v priročnikih, lahko pa to opravijo tudi v laboratoriju ob analizi tal.
Ob obdelavi porežemo trsne korenine, to pa še posebej velja za mlade trse. Letos podsajene ali posajene trse zagrnemo, da jih zavarujemo pred mrazom in divjadjo, ki pozimi rada poškoduje mlade trse.
Ce cepljenke že imamo in je tudi zemlja primerna, lahko opravimo podsajanje že zdaj. Zamenjamo dotrajane stebre ali sidra pri žični opori.
Pri obnovi vinograda v drugem letniku lahko postavimo stebre. Če se pripravljamo na obnovo vinograda, storimo to pravočasno. Zadnji čas je za rigolanje. Pozabiti ne smemo na založno gnojenje pred rigolanjem. Načrtujemo nakup trsnih cepljenk, gnoja, komposta ali šote, kalija in ostalega materiala. Tudi letos imajo vse trsnice kakovostne sortne cepljenke za vinograde.
Ureditev vinograda je zelo draga, zato ne smemo varčevati. Cepljenke so drugod cenejše, vendar se napake pokažejo šele na začetku rodnosti. Grozdi so manjši, jagode so neenakomerno razvite, pojavlja se osipavanje. Zaradi neprimerne podlage propadajo trsi.
V tem času budno spremljamo dogajanje v kleti. Vsako posodo pregledamo vsaj dvakrat tedensko. Če so pri vrenju težave, moramo pravočasno ukrepati. Po končanem burnem vrenju sode dolijemo. Po končanem vrenju mlado vino primerno žveplamo. Potrebno količino žvepla približno ugotovimo z zračnim testom. Če pri mladem vinu nastanejo motnje, ki jim sami nismo kos, poiščimo strokovni nasvet brez odlašanja, ki bi bilo v škodo kakovosti vina. Naj pogostejša napaka je vonj po gnilih jajcih ali strokovno boekser. To o-troško napako vina odpravimo z zračnim pretokom in primernim žveplanjem. Pogosto mlado vino porjavi, kar se zgodi, če grozdje ni strokovno predelano in je žveplo uporabljeno nestrokovno, kar vse odpravimo s primernim in pravočasnim žveplanjem. Nekatera vina bo konec novembra treba že prvič pretočiti.
Z. T.
dustrijske družbe. In zato je Mihail Gorbačov danes znova pred klasičnim problemom nujno potrebne modernizacije brez ustreznih socioekonomskih predpostavk — modernizacije, zaradi katere mora Moskva vedno znova iskati tehnološko priključitev k zahodnim državam, da ne bi izgubila veljave kot svetovna sila.
Težkoindustrijski temelj, ki ga je postavil Stalin, ne drži več. Druga pot, ki jo je gruzijski diktator z uničenjem NEP na koncu sedmih boljševističnih reformnih let zasul, se zdaj spet pojavlja kot odrešilna pot. Kajti za to, da bi bila vključitev v obdobje mikroprocesorjev sploh še mogoča, je treba prebivalstvo prek lahke industrije izuriti v množični proizvodnji vrhunske tehnike.
nadaljevanje