j/tMERiSK/t Domovi im/i I Esa a rn^T ^ - ■— NO. 172 ’ , AMcmcAN.iN tpimr ' in iAi«$uA®« mms ^aHoiud »ni teterastiMUl Ciieuiktkrn CLEVELANiD OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1970 SiOVINIAM srnino ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Nekaj samo za oži ob oblekici revolucije I Libija je obhajala pretekli teden prvo obletnico svoje revolucije, ki je namesto starega kralja Idrisa postavila na čelo države skupino mladih, neizkušenih častnikov, ki imajo svoj vzor v Naserju. TRIPOLI, Lib. — Za prvo obletnico so tu priredili vojaško Parado, ki naj bi pokazala vse-oiu svetu, da se je Libija ponov-no okrepila in bo sposobna igrati v bodoče večjo vlogo v arabskem svetu. Tako so se prikazala na nebu tudi štiri Mirage jet letala, prva pošiljka od 110, ki jih je Libija kupila v Franciji za svoj vojno letalstvo. Poznavalci položaja trdijo, da so bila to francoska letala, ki so jim nadeli libijske oznake za čas pa-rade. Ko je bila ta mimo, so se letala vrnila domov in dobila zopet svoje francoske znake. Med tem, ko je libijsko letal-stvo šele v začetku organizaci-lei je vojska že korak dalje. Pretekli mesec je dobila iz Sovjetske zveze večje količine tež-koga orožja. Tega so pripeljale v pristanišča Tripolija, Benga-zlja in Tobruka sovjetske ladje ^ ga tam predale libijskim vojaškim silam. Med drugim je dobila Libija 180 novih ruskih tankov T-54 in T-55, večje število topov vseh vrst, protiletalsko or°žje in vozila. Libija gradi svoje oborožene sile z vso možno naglico, ima pa Pri tem dosti težav, kajti odstavljeni kralj Idris se za obo-rožene sile ni posebno gnal, je raJše denar, ki ga dobiva dežela od izkoriščanja bogatih petro-ojskih ležišč, uporabil v gospo-arski in socialni napredek svojo dežele. Gospodarstvo Libije pod no-^*rn vojaškim režimom, na ka-erega čelu je 28 let stari pol-, °ynik Muammar Kaddafi, ne aže posebnega napredka, četu-1 ima letno od izkoriščanja pe-r°lejskih ležišč 1.6 bilijona do-variev dohodka. Glavni vzrok je noizkušenosti vojakov v gospodarskih poslih in nerazume-a^je resničnih potreb prebival-Va v zvezi z razvojem dežele. Nixona pripombe o Zahodni Beli hiši” ne motijo SAN CLEMENTE, Calif. — eprav je “Zahodna Bela hiša” tuSa.V ^aljive liste, na karika- slhn ^ V Pripombe Wa- kn o“0rLcev> ki jim predsedni-srVo bivanje v Kaliforniji ni po č CU’ Je Predsednik Nixon odlo-n Preživeti vsako leto po ne-l tednov skupaj tam. jegova okolica pravi, da Ni hi R. r6 le pri,*a bivanje v rod-da ahforniji, ampak da smatra, km m,U to Politično več koristi, Ve sk°duje. Vse zahodne drža- strin6 Z “Zahodno Bel0 hišo’ Vremensk prerok pravi: Lelno oblačno, soparno z možnostjo neviht. Najvišja temperama okoli 86. Novi grobovi Frances M. Baraga V St. Augustine Nursing Manor je umrla 87 let stara Frances M. Baraga, rojena v Št. Rupertu v Mirnski fari na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA I. 1908 v Thomas, W. Va., od tam pa se je preselila 1. 1921 v Cleveland kot vdova. Mož Anton ji je umrl 1. 1919. Živela je v slovenski senklerski okolici, od 1925 do 1944 na 1043 E. 62 St. Tedaj je plinska eksplozija uničila njihov dom. Bila je mati Anthonyja, rev. Francis M., ki je umrl 1. 1969 kot župnik pri Sv. Lovrencu, potem ko je služboval na raznih slovenskih farah v clevelandski škofiji, in Mrs. William (Mary) Buehner (Lyndhurst), 7-krat stara mati, 5-krat pramati in sestra pok. Marije Meserko (v Slov.). Pokojna je bila članica St. Agnes Lodge of Catholic Knights of Ohio, Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ, Društva sv. Magdalene št. 162 KSKJ, Tretjega reda sv. Frančiška in dolgo tudi Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 5. pop. do 9. zv., jutri pa od 2. do 4. in od 7. do 9. Frank Gradisher V Grant bolnišnici v Colum-busu je umrl v soboto 67 let stari Frank Gradisher s 6107 Charles Ave., Parma, O., brat Juliusa, Harryja (S. Monica, Calif.) in Josephine Bolek. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani in je prišel v ZDA še kot otrok. Bil je gluhonem in je delal zadnjih 25 let, predno je šel v pokoj, za Scoop in Reliance Electric Co. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Isadore Vacka V nedeljo je umrl na svojem domu na 1109 E. 63 St. 77 let stari Isadore Vacka, rojen v Daruvarju v Jugoslaviji, mož Marije, roj. Karda, oče Louisa J. Vacka, Mrs. Alfred Root (Penna) in Mrs. George Plescia, 7-krat stari oče, enkrat praoče. Zadnje vesti SANTIAGO, Čile. — Pri volitvah pretekli petek je zmagal marksistični socialist Salvador Allende Gossens, ki ga je podpirala Komunistična partija in kateri je izjavljal, da bo Čile reorganiziral po vzgledu Castrove Kube. Dobil je 1,075,616 glasov, njegov desničarski tekmec bivši predsednik republike Alessandri 'je dobil 1,036,278 glasov, krščanski demokrat Tomič pa 824,849 glasov. Ker ni nihče od treh kandidatov dobil potrebne absolutne večine, bo predsednika izvolil parlament na skupni seji obeh zbornic 24. oktobra. Nobena od treh skupin nima v parlamentu večine. Allende ima za seboj 83 od 200 članov, Tomič 74, Alessan-dri pa 43. Za enkrat kaže, da bo Tomič podpiral Allendeja, toda pristaši Alessandrija se trudijo na vse načine, da bi izvolitev Allendeja preprečili. VATIKAN. — Papež je sprejel odstop bostonskega nadškofa kardinala R. Cushinga in mu imenoval naslednika. Cushing je odstopil zaradi starosti in bolehnosti. TEL AVIV, Izr. — Predsednica vlade Golda Meir je izjavila, da se Izrael ne bo umaknil od Sueškega prekopa, dokler ne bo sklenjeen z Egiptom mir, pa naj pride, kar hoče. Pogreb je danes zjutraj ob 10. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. na Lake View pokopališče. John Milatovic Na domu svoje hčere, 151 E. 226 St., je po dolgi bolezni umrl 78 let stari John Milatovic, rojen na Hrvaškem, od koder je Ameriški umik iz Južne Koreje skrbi Japonsko TOKIO, Jap. — Japonska bi se rada znebila ameriškega vojaštva na Okinavi, pa v precejšnji meri tudi na svojih lastnih tleh na domačem otočju. Združene države so odločene v smislu Nixonove doktrine tudi res umakniti večji del svojega vojaštva domov. Na vrsto ne bo prišlo le vojaštvo na Japonskem, ampak tudi v Južni Koreji in to celo najprej. Umik ameriškega vojaštva Tokiu ni prav nič po volji. V ameriških četah v Južni Koreji so japonski vojaški vodniki, ki se zavedajo, da bo morala Japonska postopno prevzeti sama skrb za svojo narodno obrambo, videli trdno desno krilo svoje o-brambe. Če bo to z. odhodom a-meriških vojaških sil iz Južne Koreje oslabljeno, bo treba poskrbeti za njegovo okrepitev od drugod. To pomeni za Japonsko večje obveznosti, večji napor in seveda tudi večje stroške. Japonska ima z ZDA vojaško pogodbo o skupni obrambi, ki je Japonski omogočila, da je v preteklih 25 letih trošila večji del svojega dohodka za pospeševanje gospodarstva, sedaj bo morala le odmeriti večji odstotek svojega narodnega dohodka za narodno obrambo. ZDA so v glavnem odgovorne le še za o-brambo Japonske pred napadom z jedrskim orožjem, pred napadi z običajnim orožjem se naj bi varovala sama. ------o----- Pred B 52 imajo v ZSSR še vedno spoštovanje WASHINGTON, D.C. — Ame-prišel v ZDA 1. 1906, vdovec po jrjški vojaški strokovnjaki, ki so 1. 1939 umrli ženi Mary, roj. se udeleževali razgovorov o o- ARABSKI GVERILCI GROZE Z RAZSTRELITVIJO LETAL Od v nedeljo ugrabljenih treih potniških letal, je bilo B-747 Pan American Airlines razstreljeno v Kairu, potem ko so potniki in moštvo letalo zapustili, letali Swissair in TWA pa sta ujeti pod stražo sredi puščave kakih 20 milj od Amana v Jordaniji, Ugrabitelji zahtevajo izpustitev svojih prijetih tovarišev v Švici, Zahodni Nemčiji, Britaniji in v Izraelu. Zagrozili so, da bodo zajeti letali razstrelili s potniki in moštvom vred, če ne bodo njihove zahteve izpolnjene do jutri zvečer ob 11. WASHINGTON, D.C. V prvega razreda in dalje v letal- Berzin, oče Mrs. Joseph Nainin-ger in Mrs. Walter Hamon, 4-krat praoče. Bil je član W.o.W. No. 281 in ADZ št. 27. Zaposlen je bil 44 let do upokojitve 1953 pri N.Y. Central RR. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče sv. Pavla v Euclidu. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. mejitvi atomskega oboroževanja na Dunaju (SALT), trdijo, da so dobili vtis, da se Rusi bolj boje 500 ameriških B-52 strateških bombnikov, kot pa obrambe pred medcelinskimi raketami, ki jo imajo ZDA v gradnji. Treba je vedeti, da predstavlja teh 500 bombnikov strašno udarno silo 2,500 jedrskih bomb, torej večjo od medcelinskih raket, ki po trenutno sposobine nedeljo so skupine palestinskih gverilcev, pripadnikov “Ljudske fronte za osvoboditev Palestine”, skušale istočasno ugrabiti 4 potniška jet letala namenjena iz Evrope v Ameriko. Tri u-grabitve so uspele, četrta pa je propadla, ko so ugrabitelja v jet letalu izraelske letalske družbe El Al ukrotili. Letalo B-747 so ugrabili nad Amsterdamom in ga prisilili k poletu v Beirut, od tam pa v Kairo, kjer so ga nekaj minut potem, ko so ga zapustili potniki in moštvo, pognali v zrak v znak “protesta proti a-meriškemu mirovnemu posredovanju na Srednjem vzhodu”. Letalo, ki stane 23 milijonov dolarjev, je z izjemo repa in dela kril popolnoma uničeno. Bilo je zavarovano tudi za tak slučaj. Zavarovalnice se sedaj posvetujejo, kako bi zavarovanja preuredila, da bi jim v bodoče ne bilo treba kriti takija “nesreč”. Letalo Swissair so ugrabili kmalu potem, ko je zapustilo letališče Kloten pri Zuerichu. Letalo TWA so ugrabili po odletu z letališča pri Frankfurtu na Meni. Letalo Pan American so ugrabitelji dobili v svoje roke kmalu po odletu z letališča Amsterdama na Nizozemskem. Od tam je odletalo tudi izraelsko letalo, ki so se ga ugrabitelji hoteli polastiti nad Britanijo. V izraelskh letalih je običajno oborožena straža. Ko je sko kabino, ga je stražar v letalu prijel in ustrelil. Njegovo pomočnico, ki je imela v vsaki roki po eno ročno bombo, so srečno ukrotili, ne da bi bombi eksplodirali. Bila naj bi to Leila Khaled, ki je bila soudeležena pri ugrabitvi letala TWA v Rimu lansko poletje. Potniki Pan American letala so srečno sinoči preko Rima prileteli v New York in predsednik Pan American Airlines je ob njihovem sprejemu dejal, da se je obrnil na Egipt za vso možno pomoč potnikom, ki jo je ta tudi res nudil. Letali Swissair \in TWA so ugrabitelji vodili k pristanku na posebnem, zasilnem letališču, ki so ga sami zgradili in pripravili kakih 25 milj od Amana, glavnega mesta Jordanije. Letališče so palestinski gverilci že preje zavarovali od vseh’ strani. Ko sta letali pristali, so morali vsi p.otniki ostati v njih. Nato so jih postopno pregledali in ugotovili njihovo državljanstvo. Včeraj so pustili žene in otroke z izjemo izraelskih iz letal v mesto Aman, kjer so se nastanile v hotelu. Ugrabitelji zahtevajo izpustitev svojih tovarišev v Švici, Zahodni Nemčiji, Britaniji in Izraelu. Švica ima v zaporu tri gverilce, ki so napadli izraelsko letalo v Zuerichu 18. februarja 1969, Zahodna Nemčija tri Pooblastilna in nakazilna zakonodaja sta zastareli pa po W A S H I NGTON, D.C. — Naš proračunski sistem pozna dve vrsti zakonodaje: pooblastilno in nakazilno. Pooblastilna daje javni upravi podatke, na katere zneske lahko računa pri izvrševanju proračuna, nakazilna zakonodaja določa zneske podrobno posameznih posta vkah. Svoj čas je bil ta sistem kar dober, ker je nalagal zakonodajnim telesom moralno obvezo, da so pazili, da niso prenapeli izdatkov nad gospodarske zmožnosti dežele. Nakazilni zakon je politike obvezoval, da so pravilno razdeljevali, kar so določili za izdatke. Ves ta sistem je seveda temeljil na nekdanjih pojmih o vestnosti, o čutu za odgovornost, o potrebi previdne presoje gospodarske zmogljivosti. Takrat je bil načeloma zavrnjen vsak izdatek, ki bi presegal zmogljivost narodnega gospodarstva. To so bila načela, ki so omogočala politiko uravnovešenih proračunov. Kadar je primanjkovalo denarja, je moralo vskočiti najemanje posojil, pri čemur so pa zopet bodoči upniki imeli svojo besedo. Tudi oni so odločevali, ali bo gospodarstvo premoglo plačevanja vseh davčnih bremen, posebno tistih, ki so izvirala iz posojil. Tisti časi so že daleč za nami. Moralna povezanost med pooblastilnimi in nakazilnimi zakoni je postala čisto zrahljana. Noben politik več ne misli, ali bo gospodarstvo res premoglo vsa bremena naka-zilnih zakonov, in to ravno takrat, ko glasuje o njih. Takrat prevladuje mišljenje, da bo pač treba omejiti nakazil-ne zakone, ako ne bo dosti denarja. Ali bodo ostali pooblastilni zakoni kar na papirju, dokler ne pride čas, da bo več denarja na razpolago. S tem je moralna povezanost pooblastilnih in naka-zilnih zakonov postala igrača političnih bojev in debat. S tem je tudi padla moralna o-snova sedanjega javnega fi-načnega sistema, posebno pri federaciji in državah, precej manj pa pri občinah. Posledice čutimo na vseh koncih in krajih. Kolikokrat se na primer dogaja, da Kongres kar po svoje glasuje o nakazilnih zakonih. Včasih vnaša večje vsote od tistih v pooblastilnih, včasih pa manjše. Pooblastilni zakoni so postali formalnost za federacijo. Saj fedracija nikoli ne ve, kako se bodo glasili nakazilni zakoni. Drugačna je slika pri odnosih med federacijo in državami. Federacija odreja za podpore državam navadno obilne zneske v pooblastilnih zakonih, zato pa te zneske omejuje pri nakazilnih. Državne uprave torej nikoli ne vedo, koliko bodo dobile od federacije, naj bodo v nakazilnih zakonih napisane te ali one številke. To spravlja seveda državne proračune v stanje prave loterije. Guvernerjem ne preostaja drugega kot jeza, ki jo stresajo nad federacijo na svojih sestankih, kar so tudi storili na svojem zadnjem zasedanju v Lake of the Ozarks. Tam so na primer mogli u-gotoviti, da je federacija vključila med 1. 1698 in 1970 196 programov za podpiranje džavnih izdatkov. Tako so se namreč glasili federalni pooblastilni zakoni, dočim je pa v nakazilne zakone prišlo le 80 %' denarnih zneskov, ki so jih navajali pooblastilni zakoni. Guvernerji so pri pregledu federalnih proračunov našli celo vrsto izdatkov, ki bi bili lahko popolnoma izpadli, ker pomenijo nepotrebno trošenje federalnega denarja. Pomanjkanje spoštovanja dane federalne besede v pooblastilnih zakonih se je posebno razpaslo v dobi demokratske “velike narodne skupnosti” in po njej. V pooblastilnih zakonih je bilo vključenih vse polno zneskov, ki so ostali na papirju. Služili so režimu za politično propagano, kar pa ni zavrlo takega političnega razvoja, da imajo danes republikanci kar 32 guvernerjev, demokrat j e pa le 18. Predsednik Nixon je že par-krat napovedal boj tej praksi in v duhu tega boja tudi veti-ral zakone. Sedanja praksa se je že tako globoko zajedla v kongresno tradicijo, da ne smemo upati, da bi jo Nixon mogel prelomiti že letos, posebno še zato, ko smo v letu kongresnih volitev in ko vsak kongresni kandidat misli le na svojo politično bodočnost, ne pa na sanacijo kongresne poštenosti. ugrabitelj skočil na noge in se palestinske gverilce, ki so v hotel pognati proti prostoru letošnjem februarju napadli pot-=;s====:^=========:====== nike izraelskega letala na leta- ponesti na cilje le 1,800 jedrskih’Eritanija pa LeUo Khaledi ki je orn ' s svojim tovarišem hotela ugra- biti izraelsko letalo v nedeljo, pa jima ni uspelo. V Izraelu je večje število palestinkih gverilcev, ki jih vse hočejo dobiti v zameno za osvoboditev potnikov zajetih dveh letal. Prav tako zahtevajo izpustitev dveh Alžir-cev, ki jih je Izrael prijel na britanskem letalu, ko je pretekli mesec pristalo v Izraelu. “Ljudska fronta za osvoboditev Palestine”, katere člani so ugrabili letala, je marksistično usmerjena in je od vseh najbolj zagrizena. Njen vodnik je zdravnik G. Habash. Izvedla je že več ugrabitev letal in napadov na nje. Njeno grožnjo, da bo obe letali pognala v zrak s potniki in moštvi vred, je treba vzeti resno. V Švici in Zahodni Nemčiji so se odločili zahteve ugrabiteljev izpolniti, v Veliki Britaniji bo vlada danes odločila o tem, v Izraelu pa so zahtevo že odklonili in pozivajo tudi ostale, naj je ne vdajo izsiljevanju. V New Yorku je včeraj državni tajnik W. Rogers razgovarjal s poslaniki Švice, Zahodne Nemčije, Velike Britanije in Izraela o zahtevah ugrabiteljev. Kasneje je bilo objavljeno, da je Švica na zahtevo ugrabiteljev pristala, Zahodna Nemčija še ni dokončno odločena, Velika Britanija pa da je zahtevo odklonila. Ugrabitelji so izjavili, da Iz Clevelanda in okolice RAZNAŠALCA IŠČEMO Uprava Ameriške Domovine nujno išče laznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-.nann, Kenwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepa prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad ista: 431-0628. Mali Šmaren— Danes je Mali Šmaren, Rojstvo preblažene Device Marije. Ni zapovedan praznik, pa smo ga včasih v Sloveniji prav prisrčno proslavili. Vsem Marijam, ki danes godujejo iskrene čestitke! Sestanek— Jutri ob 7.30 bo v St. Francis Auditorium na 71 St. in Myron Ave. sestanek za prebivalce senklersko-norwoodske okolice. Organizatorji nujno vabijo k obravnavi skupnih soseskinih vprašanj in načrtov. Nastopi “Slakov” lepo obiskani— V petek zvečer so organizatorji nastopov Slakovega ansambla v Clevelandu pripravili v prizidku SND na St. Clair Avenue sprejem, ki se ga je udeležilo okoli 200 ljudi, predvsem člani organizacijskega ko-miteta, nekaj predstavnikov časopisja, radia in televizije ter uglednih posameznikov, med njimi mestnih odbornikov E. Turka in J. Cimpermana. Ta dva sta predložila v mestnem svetu posebno resolucijo v pozdrav obiska Slakovega ansambla v Clevelandu. Mestni svet je to resolucijo sprejel in E. Turk jo je v petek zvečer na sprejemu prebral. Nastopi ansambla so bili v vseh treh dneh odlično obiskani in sprejeti z velikim zadovoljstvom. K molitvi— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri, v sredo, ob dveh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlo Frances Baraga, v četrtek pa k njenemu pogrebu. Tri eskadrile ZDA bodo zapustile Južni Vietnam SAIGON, J. Viet. — Tri eskadrile lovskih letal Marinškega zbora bodo v kratkem zapustile Južni Vietnam in se vrnile v ZDA. Napovedujejo, da bosta skoro odšla iz Južnega Vietnama tudi dva od treh polkov 1. marinske divizije, katere o-peracije omenjene tri eskadrile podpirajo. Porast prebivalstva v ZDA v letih 1960-70 11.7% WASHINGTON, D.C. — I še nedokončnih podatkih ima, ZDA okoli 205 milijonov preb valcev, 11.7% več kot pred leti. ne zahtevajo izpustitve Sirhana Sirhana, morilca sen. R. F. Ken-nedyja junija 1968. Ko se vlade prizadetih držav pogajajo in posvetujejo, ali naj zahtevam ugrabiteljev ustrežejo ali ne, stojita obe letali sredi puščave v Jordaniji pod stražo gverilcev, ki so pa obkoljeni od oddelkov redne jordanijske vojske. Ti se ne upajo nič ukreniti proti gverilcem, ker ti groze, da bodo letali rajše rastrelili, kot pa dopustili, da bi jih redna vojska dobila v roke. V obeh letalih je okoli 180 ljudi. Ameriška Domovina ji gt Ti a ■ p j bil? Jt. Clur Av«du» — 431-0628 — Cl«valand, OMo 44101 iNational and International Circulation ^ublishv^l daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Vditur: Mary Debevoc NAROČNINA: »- Združene države: $18.00 na leto; $».00 n pol leta; $5.00 xa I m«m» aiA Kanado In dežele Izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za $ mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: ni ted States: $15.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.0fl tor 3 months ^»nada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tor 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO t3 No. 172 Tuesday, Sept. 8, 1970 Šola v ogledalu koncila V verskem listu “Družina” od 30. avgusta 1970, ki izhaja v Ljubljani, je škof Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko takole razložil vprašanje šole in njene vloge v vzgoji krščanskih otrok v ogledalu drugega vatikanskega koncila. •n Drugi vatikanski koncil je obravnaval verska vprašanja pod dušnopastirskim vidikom. Posebej je sestavil izjavo o krščanski vzgoji in o duhovniški vzgoji. Marsikaj se nanaša na šolo tudi v izjavi o verski svobodi ter pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu. Odlok o krščanski vzgoji pripisuje šoli med vzgojnimi sredstvi posebno pomembno mesto. Šola ima izreden pomen za umski, moralni in društveni razvoj učencev; goji duha tovarištva in prijateljstva, skupnosti in solidarnosti. Učencem odpira pogled na kulturni svet, domač in tuj, vrašča jih v dediščino kulturnih in socialnih dobrin lastnega naroda. S šolo morajo najprej sodelovati starši. Vloga staršev je v nadaljnjem besedilu še bolj nagla-šena; “Starši, ki imajo prvo in neodtujljivo dolžnost in pravico vzgajati svoje otroke, morajo biti zares svobodni v izbiri šole. Javna oblast, ki je dolžna varovati in braniti svoboščine državljanov, mora v skrbi za delivno pravičnost paziti, da bodo javne podpore razdeljene tako, da bodo mogli starši svojim otrokom izbirati šole po svoji vesti, popolnoma svobodno” (KV 6, 1). * Besedilo je jasno. Starši so dali otroku življenje, hranijo ga, oblačijo ga, vzgajajo ga. Od njih prejema otrok jezik, narodnost, običaje in tudi versko opredeljenost. Brez posebnih razlogov nimata pravice vtikati se v družinske zadeve ne država ne Cerkev. Ta primer nastopi npr., če starši ne splonjujejo svoje dolžnosti ali jih ne morejo. Naravno je, da se otrok vzgaja v veri staršev. Cerkev je vedno vsajv načelu obsojala vsako nasilje pri širjenju vere, čeprav se dejansko, žal, nekateri svetni in cerkveni predstavniki tega niso držali. V času šolanja se mladini najbolj obiskuje njen svetovni nazor, njeno versko mišljenje in življenje. Zato imajo starši pravico izbirati šolo za svoje otroke, da jih izročajo tistim, v katere imajo največ zaupanja, da jih bodo vzgojili v njihovem duhu. Po mnogih državah imajo državljani na voljo različne šole; nekatere so splošne ali državne, druge pa verske, ki pa imajo enake pravice. Tam starši lahko svobodno izbirajo šole. Ponekod država plačuje tudi verske šole, da le izpolnjujejo potrebne pogoje; drugod daje samo nekaj pomoči, spet drugod pa naravnost za-branjuje vsako pomoč. Koncil stoji na stališču, da verni starši ne bi smeli biti prikrajšaniz novimi dajatvami, če iz-bero versko šolo. To svobodo katoliških staršev koncil še bolj potrdi z naslednjim stavkom: “Država... ne sme izvajati nad šolstvom nobenega monopola, ki nasprotuje vrojenim pravi cam človeške osebe, napredku in širjenju kulture, mirnemu sožitju državljanov in pluralizmu, ki dandanes obstaja v mnogih državah” (KV 6, 2). Na kakšne vrojene pravice tukaj koncil misli? Brez dvoma na to, da “staršem pripada pravica, da po svojem lastnem verskem prepričanju določajo, kakšna naj bo verska vzgoja njihovih otrok” (VS 5). Pojav ideološkega pluralizma je danes precej splošen. V naši državi (Jugoslaviji) je registriranih preko 60 raznih verskih skupnosti, od katerih so najmočnejše; pravoslavna, katoliška in muslimanska. V SFRJ je vsekakor tudi precej številna skupnost tistih, ki izpovedujejo dialektični materializem, ki ga je učil Marks, in so glede vere ateisti. Naša država (Jugoslavija) je torej ideološko pluralistična. Kako naj bo zavarovana pravica staršev, da sami določajo versko vzgojo svojih otrok pri nas, ko obstajajo samo državne šole? V danih razmerah je pravica vseh staršev še najbolj zavarovana, da se v šoli spoštuje versko prepričanje vsakega učenca odnosno vseh staršev. Koncil sam je obsodil zlorabo vere ali uporabo nelojalnih sredstev za širjenje vere. Ta obsodba zadeva tudi nas duhovnike, kadar bi hoteli s silo, s pretnjami ali z obljubljanjem materialnih dobrin pridobiti pripadnike drugačnega nazora za katoliško vero. Človek se nehote vpraša, ali so podvrženi možnosti take zlorabe samo pripadniki katoliške vere ali pa tudi ljudje drugih svetovno-nazorskih prepričanj? Kdor ima večjo moč in višji položaj, tisti je najbolj izpostavljen taki nevarnosti. Tudi pripadniki dia- J kAj >fcAVl TOMB I HMB* JOLIET, IH. — V soboto teden po Porcij unkuli smo sedeli na Juretovem vrtu jaz, Nick in Nace iz Rockdale, ki je prišel Jureta obiskat. Toplo popoldne je bilo in Jure je prav pred mojim prihodom tja prinesel ducat kangljic piva, s katerim nam je postregel. Prilegel se je. Ko je Nick posrkal in zvrnil prvo kangljico, se je tako obliznil, kakor da v svojem življenju še ni imel kaj takega v ustih. Sam pri sebi sem mislil, to je pa Nicku ustreglo. In res mu je, mi je pozneje sam to priznal. Govorili smo o obhajanjih Porcijunkul v preteklosti v naših mladih letih tam v lepi, vedno proti soncu obrnjeni Belo-krajini. Res, nekoč je bilo luštno, ko smo bili mladi. Še Bara je pristavila svoje mnenje o preteklih mladih letih: “Ej, ej, mlada leta so bila lepa,” je poudarila. “Nismo imeli vsega toliko kakor tu, ampak mladost smo imeli, zdravje, svežost in s tem pa veselje do vsega. Nismo razbijali in vpili, kakor mladi delajo zdaj tu v Amerik in tudi drugod, saj če bi, bi brezovke pele po naših hrbtih. Veste možički, revna in skromna je bila naša lepa Belokrajina, ampak prijazna. Ko v duhu večkrat gledam v njen obraz, se mi zdi, da noben kraj na svetu, vsaj za mene ne, nima lepšega obraza, kakor moj rojstni kraj v Belokrajini. Ob teh besedah se ji je na licu bralo, da je bila kar nekam ginjena. Doli po predpasnik je segla in si obrisala oči. Vidite, tako nosijo v svojih srcih čustva in spomine na svoje lepe slovenske kraje, kjer so se rodile naše Slovenke. Cast jim! Barina pripomba, ki jo je pristavila k našim pogovorom, je še Jureta prešinila z neko sočutnostjo. Malo bolj tiho je zamrmral: “To je bilo nekoč, zdaj ni več tako. Cas je vse spremenil, pa ne preveč dobri ljudje, ki jim je čas vrgel v naročja reševanje težkoč in sitnosti sedanjih časov. Po kratkem presledku o tem smo krenili k drugim vprašanjem in zadevam sedanjih časov. Jih ni malo, ampak vse preveč in kričeče so. še vse bolj kakor mladi škorci, ko se iz vale in pričakujejo črvičkov v gnezdu. * DRUGE ZADEVE PRI NAS IN OKROG NAS. — Jure je o-menil pri tem našem sestanku, lektičnega materializma ali ateisti morejo v tem pogrešiti. Za naše šole je v danih razmerah edina možna rešitev ta, da se v šolskih učbenikih kakor tudi pri šolski razlagi ravna strogo korektno do vseh veroizpovedi, enako kakor do ateistov. Država zagotavlja svobodo vsem državljanom, naj imajo kakršnokoli versko opredelitev, ki ne ogroža državne skupnosti; a sama ne vsiljuje nobene. Nekaj podobnega je v državnih šolah po večini evropskih držav in izven našega kontinenta. Šole so svetovnonazorsko nevtralne in uče spoštovati vsako iskreno prepričanje. Morda bi kdo prigovarjal takemu nevtralizmu, ki naj bo enako oddaljen od dialektičnega materializma (ateizma) kot od krščanstva in drugih ver s tem ugovorom, da je ateizem znanstveni nazor, medtem ko verski nazori niso. Na ta ugovor bi odgovoril samo tole: Kako naj sodimo o vernih znanstvenikih, ki jih tudi danes ne manjka? Ali naj rečemo, da so samo namišljeni znanstveniki? Ali jim s takim ocenjevanjem ne bi delali krivice? Ali ne bi škodovali znanosti, če bi ji vzeli včasih tako odlične predstavnike? Verni znanstveniki dokazujejo vsaj to, da vera znanosti ne nasprotuje. Vsa zgodovina nam dokazuje, da je nasilno vsiljevanje ene ideologoje proti volji drugih, prinašalo človeštvu nesrečo in katastrofe. BESEDA IZ NARODA sovali, da naj bi zvezna administracija v Washingtonu kontrolirala višine cen in plač. Do tega prepričanja, da je po potrebno, so prišli zastopniki v kongresu, ker cene vsem gredo vedno navzgor, tako plače, to pa inflacije in draginje ne ustavlja, ampak množi naprej in naprej. Predsednik Nixon se s tem ne strinja, da naj bi administracija diktirala in določala plače in cene. Zato v te zadeve dosti ne posega, le omenja jih tako naokrog, kaj odločnega pa ne svetuje. Glede tega mu srednji sloji zamerijo. Češ, da vse le vele-magnatom prepušča, da na rešijo ekonomske zadeve, kakor najbolje vedo, da bo za vse prav. Nekateri celo omenjajo, zakaj tako stališče zavzema. Mnenja so, da zato, ker tiste struje, ki hočejo imeti v takih gospodarskih zadevah proste roke, so ga podpirale pri izvolitvi v zadnjih volitvah, o pa, da se morda ne želi njim zameriti, zato zavzema taka stališča. Vse mogoče. Pri vsem pa le ostane nerešeno vprašanje, kam bomo s tako politiko privozili? Yes, kam? V kakih sitnostih in težavah bodo v teh okoliščinah ostali mali in srednji sloji? Vprašanje? Vprašanje in vprašanje? Kdo ga more pojasniti? Seveda, za vse so pojasnila — ampak kakšna? * ŠE NEKAJ IZ ZADNJIH PAR LET. — Zanimive, ampak nič preveč kake hvalevredne po- več načrtov, ki bi jih bil gotovo treba kje skočiti na pomoč, ta-skušal uveljaviti, da mu ni tra- ^oj priskoči rad g. Janez. Mičo gična usoda prekrižala račune. Časi pa so L. B. Johnsona prinesli na površje. Kdor zna brati med vrsticami, O’Donnelleve o-membe precej povedo. Letošnje volitve kongresnikov in senatorjev bodo tudi nadvse zanimive. Stare politične igre med Jugom in Severom se bodo ponovile. Po volitvah znajo zapihati druge sape, posebno, če bosta moč in vpliv republikancev narastla. pa je izučen v dobri službi pri gospa Mici Hrenova ji je stregla. Ne smem pozabiti tudi do-Dre Francke Opekove, pri kate- rudniku, za kratek čas pa gre rj večkrat prenočim, in pa pri- rad k g. Kuntaru, ki ga je izučil jazne Kepičeve družine, ki me v kitari. Vsakdo pozna tudi go- je peljala na romanje v Le- spo Kuntarovo, ki rada pomaga potrebnim in se prikaže, ko človek najmanj misli na njeno do- Lojze Gregorič s tremi otroci v mont. Iz Lemonta sta me peljala g. Po Minnesoti in Milwaukeeju JOLIET, 111. — Vsakdo gre rad pogledat svoje prvo službeno mesto. V Ameriki sem najprej delala v Milwaukeeju in v bolnici usmiljenih sester. Kar lepe spomine sem si ohranila od bolnikov. Sicer je bilo delo precej naporno, a ko me je vprašala sestra, ali imam rada bolnike, sem ji veselo pritrdila. Vsaka malenkost, ki sem jo komu naredila, je bila tako cenjena, da mi je še zdravnik rekel: “Bolniki vas imajo zares radi.” Vsako nedeljo pa sem bila gost dobre Svetličeve družine, a pozabiti tudi ne smem gospe in g. Levičarja, ki sta me pogosto povabila na večerjo, ker sem prišla utrujena iz bolnice. Ko me je čez pol leta povabil č. g. J. Dolšina, naj bi prišla učit slovensko šolo na Gilbert v Minnesoto, sem se rada odzvala in učila dve leti, ko je umrl moj brat. Rada sem učila na Gilbertu in Pinevillu, kjer me je zvezalo globoko prijateljstvo, saj sem šla do zdaj še vsako leto pogledat tja, kjer sta pokopana brat Gustelj in svakinja Angela. Počitnice pa prebijam pri najboljših prijateljih — pri Mariji in Metodu Menartu na Evelethu. Tam mi je doZdaj vsako leto odstopil svojo sobo njihov sinček Tonček. Navadno obiščem več družin. Z Grudnovo družino me veže prijateljstvo, ki izhaja še iz Brezovice pri Ljubljani, kjer je bila moja prva učiteljska služba. Z Remškarj^vo mamo sva se na Gilbertu večkrat menili o domačiji, ki jo je pustila tam, a se vrnila po več letih, ker jo je vleklo tja, kamor še ptica rada poleti, kjer je bil njen rodni krov. Ker je bil tudi letos moj od-počitek na Evelethu in upam, da tudi zadnji, se moram iskreno zahvaliti vsem, ki so me tako prijazno sprejeli. Ga. Anica hvale nimajo razna politična ba-'Tušarjeva me je vsako leto po-rantanja med našimi nekaterimi vabila v svoj prijazni dom, kjer političnimi voditelji, o katerih se srečam z njeno prijazno ta-smo smatrali, da jih je nam čas ščo, z mamo, možem in otroki, prinesel, kakor kak “blagoslov” Vsi so tako domači, čudim se od nekod. Tale zadeva se tiče Tomažku, ki je že toliko bolezni (če je resnična, kakor je poro- prestal, pa se zna kljub temu čana?) pokojnega predsednika tak premagovati, ne toži in ima J. F. Kennedy j a in L. B. John- vedno tako prijazen nasmeh. To sona. Oba sta predsedovala in družino res vodi globoka vera, vodila naše ZDA od 1. 1961 do saj marsikdo bere v misijon-^ggg j skem časopisu, kakšna msijorn Zanimivo je tole: Oba bivša ska delavka je dobra gospa A- predsednika sta bila, predno sta niča ter gilberške in biwabiške bila izvoljena kot predsednika, družine. zvezna senatorja. Oseba, ki o Med potjo z Eveletha se rada tem pripoveduje, je bivši pred- ustavim pri Skalkovih. Gospa je sedniški pomočnik K. O’Don- v službi v Starostnem domu na nell. Ta pravi, da je pokojni J. Virginiji, ima lepo družino. En F. Kennedy zato gledal, da je bil sin je že učitelj, drugi študira na listi za podpredsednika ZDA za živinozdravnika, dvojčka: sin L. B. Johnson, ker je bil kot te- in hčerka pa sta letos z odliko danji senator po njegovi dolgo- končala srednjo šolo in bosta letni službi v njegovem položa- študirala naprej. Ga. Skalkova ju kot starosta vodja senata. To je bila moja učenka v Dol. Lopove mnogo. !gatcu in je prišla k svoji teti o- Komentator. ki o tem komen- koli 1. 1936 na Eveleth. Menar-tira, omenja, da oba omenjena tovi in Skalkovi so v sorodu, bivša predsednika preje v sena- Metod in ga. Skalkova sta brat tu sta bolj malo soglašala drug m sestra — oba Logatčana, Mi-z drugim v raznih političnih za- ci, Metodova žena, pa je doma devah. Razlogi so v tem, da za- od Ribnice in tako dobra, da se stopniki z juga in severa imajo ji ne morem zadosti zahvaliti, navadno vedno med seboj na- ^ onček je ravno obhajal 12. roj-sprotne politične ideje. A ob stni dan in vsakdo ga občuduje, predsedniških volitvah pa glav- ker dobremu očku tako rad poni kandidat navadno vedno maga pri delu, letos je tudi maš-sprejme na svoj voz kakega ta- ni strežnik pri g. Pirkoviču, kega, da potem v družbi z njim Na Gilbertu je torej Grudno-vozi. Politika je pač politika, va družina s lepim domom, ki da so poslanci v kongresu gla- J. F. Kennedy je seveda imel Sa krase kmečki nageljni. Če je bro srce. Na Gilbertu imata krasen dom, okrašen s slovenskimi nageljni, moja dobra prijatelja gospa Ivka in g. Avgust -Kovač. Kako se človek dobro počuti pri takih prijateljih, kjer se lahko odkrito pogovori. Naj ne pozabim še presenečenja zadnjo nedeljo na Evelethu. Povabljena sem bila na Virginijski park. Moji dobri prijatelji z Gilberta so imeli piknik v tem parku. Povabili so tudi Menartove in mene. Ne vem, kdo je bil povzročitelj, a zdi se mi, da sta bila gospa Rezi in Andrej Pučko, oba srčno dobra. Srečala sem se z njimi, Sodnikovim, Tušarjevimi, Perčičevimi. Lani sem že občudovala dve mlajši hčerki, kako sta izurjeni poleg šole v šivanju in nemščina jima je šla kar odlično. Na Gilbertu sem imela dobre pri jatelje Bajdatove, škorjančeve in Seškove, ki sem jim učils pred leti njihove dobre otroke Tudi gospa Ivka in njena sestra ga. Grudnova sta prišli na piknik. Tudi na Evelethu imam že nekaj dobrih znancev še iz časa ko sem obiskovala rajno svakinjo v Nursery Home, tako gospo hčerko Tušarjeve mame in še sosedo Menartovih. Vsem se lepo zahvalim za prijaznost, nekateri so me povabili na avto na poti iz cerkve. V Milwaukeeju imam mnog« dobrih prijateljev. Pri Rozinov družini sem bila pred leti 7 mesecev. Takrat sem poučevala ol sobotah slovensko šolo. Še vedno se spominjam dobrih učen cev: Jakoševega, Mejačevih, Rozinovih fantov, ki so prihiteli k meni z Metko, ko sem prišla v nedeljo, 23. avg., na piknik a Triglavski park. Spominjam sc dobrega Strmškovega Karlija Tam me vedno tako prijazno sprejmejo. In Kunovarjev Janez je že prišel domov iz Vietnama kjer je prebil več let. Z Mojco ki je zdaj v službi v frizerskem salonu, sta hodila v slovenske šolo. Pa dobrih deklet — Limo-nijeve in Bambičeve ne bom pozabila, ki sta bili res izvrstni u-čenki in ne moreta pozabiti lepe Slovenije, ki sta jo letos obiskali. Pri Svetličevih se srečamo z Bredo, njenim možem in sinkoma: Markom ter Gregcem Pri obeh družinah — Svetličevi in Butnarjevi občudujem lepe vrtove. Vesela sem bila, ko sem srečala prijaznega g. Kralja, ki vodi slovenski radio, spoznala sem tudi go. Dovičevo družino in povedala, da je bil njihov rajni očka moj dober učenec v Logatcu. G. Dušan in Milena sta mi pokazala slovenske ciklame, ki jih imata na gričku, ter teloh kjer imajo poletno hišico in del jezera. Pri Butinarjevih je bilo letos mnogo planik in enciana. Jože pa goji na domu nešteto rib, včasih mu pravim, da bi se izkazal marsikdaj v šoli, ko bi povabil dijake in jim razlagal kako goji in zdravi ribe. Pri Levičarjevih občudujem že drugo leto krasen dom skoro sredi gozda. Njihov Janez in Jože Butinar sta me prišla iskat v Joliet. Vedno občudujem lepo Janezovo slovenščino, saj pa tu di strogi očka in dobra mama skrbita, da se goji lepa materina govorica kot tudi pri Svetlič-Čebaškovih. Spomnila sem se tudi nekdanje Rifelnove male hčerke, ki je ravno začela slovensko šolo, ko sem se že poslavljala z Milwaukeeja. še mnogo dobrih znancev sem srečala v Milwaukeeju, tako tudi Hrenovo Marijo, ki ima z možem in tremi otročiči prijazen Chicago na bus v Duluth. Pridružila sta se še dobra prijatelja g. Martin in ga. Vera Globočnik iz Denverja. Spoznali smo se še v Trstu, kjer je učil g. Martin in je ga. Vera še hodila v trgovsko akademijo. Tržačanov ne pozabim, saj sem prebila tam naj lepše ure v šoli pri Sv. Jako-3U. Do Dulutha smo se peljali in nikdar ne bom pozabila te dobre dvojice. Kdo mi pa omogoča vse, kar me doleti dobrega, pa ne smem povedati, a moji mnogi prijatelji dobro poznajo go. Lojzko in g. Stankota, zato naj bo ljubi Bog njih bogato plačilo. Lojzka Verbič P. Odilo pri Mariji na Brezjah LJUBLJANA, Slov. — Sreč-io sem dospel v domovino. Vozil sem se v eroplanu in mi je vzelo 9 ur do Brnika. Vožnja lepa, prijetna. Ljudje v Sloveniji prijazni. Naredil sem obiske po samostanih in bil v škofiji. Dan pred Vnebovzetjem sem bil na Brezjah pri Mariji. Maševal sem za srečo in zdravje vseh naročnikov Slomškove plošče. Vključil sem one, ki so naročili ploščo ali ki jo še bodo. Eno sem pustil na Brezjah in smo poslušali med obedom. Kar strmeli so vsi, ko so ploščo poslušali. Po maši sem v cerkvi povedal, za kaj sem maševal in sem jih :udi opozoril, da bom eno ploščo daroval mariborskemu škofu dr. Držečniku, ki bi dal napraviti ploščo tudi za Slovence v domovini; ljudje so bili zelo veseli in o prišli k meni, če jim lahko cakšno ploščo odstopim. Seveda lisem mogel ustreči njihovi žeji, ker sem vzel s seboj le nekaj ilošč. Potolažil sem jih, naj po-rpe, da jih bodo dobili pozneje, zato se zdi, da smo še tako potrebe, žal pa moramo dosti-d3leč od resnične obnove. krat vse načrte, ki jih imamo ^a vendar pot do obnove ni pustiti ob strani, ker nimamo težka. Vsakdo naj bi se lotil sa- sredstev, da bi jih realizirali, ftio ene same osebe: SAMEGA i cez nekaj mesecev bom moral SEBE! prevzeti novo misijonsko posto- —— ijanko, ki naj bi postala stalna Zopet bomo romali zadnja nedelja v mesecu okto-j bru bo pa misijonska. V župniji Marije Pomagaj bo velika misijonska prireditev: k u p u j t e vstopnice in darujte darila! Bog plačaj! Misijonski por. VEČER VESELJA IN DRUŽABNOSTI Jesen prihaja v deželo in z njo dolgi večeri, kratki dnevi. Šole se odpirajo, življenje stopa zopet v redni tir., ,počitniškega razpoloženja je konec. Začenja se zbiranje po dvoranah. Tudi Slovenski dom na 864 Pape Ave. je odprl svoja vrata. Njegova postojanka. Prvo, kar bom moral jepa dvorana vabi, vabi in vabi. ’ ' ' V soboto, 26. septembra, bo hivo Opr dades odgovarjam. lvo pismo in poslani ček ($56). |Cesnika. S tem denarjem je popra viču jem se, da vam šele pr avl j al porušene kolibe in ku- - ^ — Res nisem dy0§el Preje, kar sem bil zadnja a tedna kar preveč zaposlen. as misijonski krožek je eden aJboljših slovenskih krožkov, paj $500.00. e o počitnicah se sestajate in'suh. Iz Švice so mi pomagali, da ^ u* fares neprekinjeno delate ^sem si kupil mobilet, ki je zelo v korist vesoljne Cerkve še poval riž za otroke in bolnike (gobavce). Sam sem potrosil dnevih najhujše stiske za riž za reveže in druge stvari: vse sku-Tako sem bil tudi „—------------po- ebej pa slovenske Cerkve — nvala vam mene, Vse ostale slovenske misijonarje za vaše delo. Kakor vem, da podpirate tudi praktičen za prodiranje v notranjost dežele, kjer ni cest Lahek je in dovolj močan, da rine tudi po najhujšem blatu. Cez reko ga lahko prepeljem na P° svetu. V tem oziru ste Kanad- 'pirogi. Naj omenim še moj vrt Odbor Slovenci iz Ontarija vsako le- začeti je gotovo gradnja misi-te romamo na grobove kanad-jonske hiše; ko bo to končano, prvi banket v tej sezoni. Vsi skih mučencev v Midland. Zdi pa solidno cerkvico, ker zdajš- obiskovalci prijetnih večerov v Se nam, da bi nam nekaj veli- nja je lesena in slaba. Ce bom Slovenskem domu, ne zamudite kega in zelo važnega manjkalo, dobil kaj pomoči od kod, bo šlo, de prilike. Znano je že, da tam te bi tega romanja ne bilo. In drugače pa bom moral delati 'dobro postrežejo, da imajo dobre teko tudi je. Romanje smo za- kaj zasilnega, kar pa stanje v |kuharice in prvovrstne pijače, teli tisti, ki nas je Bog rešil po- misijonu ne bo zboljšalo in kas- I'Vstopnice so že naprodaj pri k°lja pred 25 leti. Tedaj nam je neje je nevarnost, da se taka odbornikih Društva Slovenski bilo življenje tako rekoč podar-postojanka popolnoma opusti. dom. Na veselo snidenje torej! Jeno znova brez naših zaslug. Veste veliko pomeni, če je v ° naselitvi v novi domovini kraju misijonska hiša in cerkev bam je bilo mnogokaj navrže- — neka rezidenca tam misi-bsga. Vsakdo je lahko čutil nad jonsko delo že ima temelje, če-Seboj in nad svojimi božji bla- prav samo šele iz betona pa goslov. Ali ni vsled tega zem- to je potrebno. Tukaj zelo veliko te, kjer je tekla mučeniška kri dežuje in ne veste kaj pomeni Pred 300 leti, najbolj primeren imeti streho nad glavo! v1’aj, da vsako leto skupaj re-j Napisal sem nekaj o mojih cemo; “Bog bodi zahvaljen!” Ne bližnjih načrtih. Pišete pa mi odrnakni svojega varstva od naj vam povem tudi kaj o svojih nas!” [uspehih, če jih že kaj imam. Ni- Slovensko romanje bo letos v sem še dolgo tukaj — od meseca bedel j 0) 13. septembra. Sv. ma- februarja, pa vendar ne morem Sa bo ob 12h, prej pa prilika za reči, da sem do zdaj stal s pre-Sp°ved. Nasvidenje torej na križanimi rokami. Morda je moj grobovih kanadskih mučencev! največji uspeh dosežen prav s Por. peresom. Ko sem prišel na otok, ____ sc ljudje silno trpeli zaradi cik- ^IISIJONARJEVO DELO IN 'iona in strašne povodnji. Otroci Njegovi NAČRTI... |so bili lačni,’bolezni je bilo več Slovenski misijon na Madaga- kot sicer. Pisal sem domov, pisal S arJu raste in se veča. Pri tem som v Švico znancem. Iz Jugo-VsaJ nekaj zaleže tudi pomoč, ki slavije sem uspel dobiti pomoč te pošiljajo Slovenci iz KanadeJod mednarodnega fonda “Lačni tejonar p. Stanko Cikanek se [otrok” v hrani za $10,000.00. ^ tej pomoči zelo pohvalno izra- Pomoč mora z letalom kmalu jte Takole piše in obenem raz-'priti na otok. Iz Švice sem dobil °^ tedi svoje delo ter načrte. Ipomoč v znesku $1,300.00 za Hvala vam za vaše ljubez- [misijonsko postojanko Silvota Pred časom mi je prišla v roke knjiga Zgodovina dobrovske fare, ki je bila izdana leta 1893. Torej še pred mojim rojstvom. To knjigo mi je poslal moj brat Bernard iz Avstralije. Kako je zašla tja in kje jo je brat dobil, ne vem. Nisem ga vprašal. Spisal je knjigo duhovnik Anton Lesjak. Rojen je bil 1. 1857 v Zatični, št. 40, in bil posvečen v mašnika leta 1884 “od mil. g. tržaškega škofa dr. Ivana Glavi-ne, ker je bila v Ljubljani tedaj vakatura.” Prvo mašo je zapel v avgustu istega leta v veličastni, nekdaj samostanski cistercijanski cerkvi v Zatični na Dolenjskem. V letu 1889 je bil poslan na Dobrovo, kjer je več let služboval in izdal najprej malo knjižico za romarje “Stara božja pot Marije Device na Dobrovi pri Ljubljani”, nato pa še večjo knjigo s 175 stranmi z zelo zanimivo farno zgodovino. V knjigi poseže daleč nazaj, prav v čase rimske dobe, ko so Ljubljano oblegale tri legije - 18,000 mož rimske vojske. Pa vzemimo iz knjige nekaj najvažnejše in zanimive zgodovine: “Dragocen biser dobrovske fare se sme po pravici imenovati njena starodavna božjepotna cerkev Matere Božje, v nebo vzete. Kraj, kjer sedaj stoji farna cerkev, je zgodovinsko važen že iz prejšnjih časov, predno je bilo na rov, je našel, kar je zapisal sam, nad dvajset kosov opeke za tlak, kakor tudi razvaline nekdanje opekarne. Ta opeka je bila nad dve pedi dolga in podrugo ped široka. Gospod Zupanc si je prihranil sedem kosov te opeke. Nedaleč od tu, malo zgoraj, se še sedaj pravi v “Glinih jamah” in posestniku ondi pri “Glinar-ju”. Brez dvoma so tu kopali glino, iz katere so delali to opeko. Vprašajmo sedaj, kdo je imel tu opekarno? Tu v okolici ni ni-kakega tako starinskega in velikega zidovja, da bi kazalo radi tega napravljati opekarne. Tudi prvotna cerkev ni bila tolika. Iz tega lahko sklepamo, da so že Rimljani na tem kraju izdelovali opeko, katere so veliko porabili v stari Emoni (Ljubljani) za razne stavbe, pri utrjevanju mesta, za vodovode itd. Prvo naselbino v naših krajih — Emono — je ustanovil že cesar Avgust 1. 34 pred Kristusom. V smrtnem letu tega cesarja, 1. 14 po Kr. je bilo podjarmlje-je planinskih dežel povsem dovršeno. Leta 16 po Kr. so bile okrog Ljubljane že tri legije, to je 18,000 rimskih vojakov. (Valvasor XIV., str. 126.) Rimljanov na Dobrovi nas spominja tudi “Partica” — rimska utrdba, na katerem griču sedaj stoji hru-ševska cerkev — dobrovska po družnica. sedaj poslopje in posestvo pri “Potokarju”, še sedaj se najdejo ondi kosi opeke. Vidi se v tem, da je zgodovinopisec, ki je sestavil to knjigo, porabil vse možnosti, ter se v vsem potrudil, da bi bilo poročilo čimbolj natančno in resnično. Tako pripoveduje tudi o legendi, ki se že stoletja vzdržuje med ljudstvom tamkajšnje okolice — o bogati graščakinji, ki je imela svoj grad na hribu nad vasjo Razori. Ta graščakinja je nekega dne znesla vso zlatnino, srebrino in bisere na sonce pred grad in izrekla bogokletne besede: “Glej, Mati Božja dobrovska — in se ozirala doli proti Marijini kapeli — jaz sem bogatejša in mogočnejša kakor Ti tam doli.” Na te drzne besede se je grad stresel, sesul in se z graščakinjo in njenim bogastvom vred pogreznil v zemljo. Ta hrib se še danes imenuje “Na Gradišču”. Iz tega povzamemo, da je bila ta graščakinja poganka in se je mogoče tam gori še kaka boginja častila. Pa je Marija s pogreznje-njem tega gradu premagala pogansko temo. To nas zopet opravičuje, da stavimo začetek te cerkve in božje poti, če ne preje, v začetek desetega stoletja, kakor omenja stari zgodovinar Talničar. Tu bi se mogoče kdo, ki mu je svetovna, oziroma cerkvena zgodovina neznana, z začudenjem vprašal: Kaj je šele tako pozno v naše kraje — našim dedom — prisijala luč resnice in moč sv. evangelija? Predaleč bi pripeljalo, če bi hoteli tu razložiti, kako se je po naših krajih razširjala sv. vera. Zato naj bo Britski znanstvenik dvomi v smisel množične izobrazbe LONDON, Vel. Brit. —Nobelov nagrajenec Alexander Todd se je izrazil proti množičnemu šolanju na visokih šolah, ki da ni niti potrebno niti zaželjeno. Zavzel se je za akademski “izbor”, za “elito”, ker je potrebno le majhno število resničnih znanstvenikov, zato pa večje število tehnikov, ki naj ideje in zamisli “elite” izvajajo in razpletajo. Vežbati one, ki naj vodijo v znanosti in tehnologiji, na isti in enako obsežni način s tistimi, ki bodo vršili le posle tehnikov, je napačno in bo zato več škodovalo, kot koristilo. Vsi z visoko izobrazbo, ki ne bodo dobili primernega posla, bodo nezadovoljni in bodo nezadovoljstvo sejali tudi okoli sebe ter tako postali nesreča za družbo. Lord A. Todd je dejal, da so univerze v Veliki Britaniji dosegle že prevelik obseg. -----o----- Vprašanje ameriških vojnih ujetnikov se ne premakne WASHINGTON, D.C. — Tre-5 nutno je 457 Amerikancev v vojnem ujetništvu v Severnem Vietnamu, 1,092 pa je pogrešanih. Stiki z vojnimi ujetniki v Severnem Vietnamu so omejeni, njihovi gospodarji se v tem pogledu ne držijo mednarodnih določil. Nekaj časa so celo grozili, da jih bodo kot vojne zločince stavili pred sodišče. Vojni ujetniki so namreč skoraj izključno pripadniki letalskih sil ZDA, ki so bili sestreljeni nad povedano samo mimogrede, da' Severnim Vietnamom. se je v naših krajih sv. vera razširjala že v 1. stoletju. Leta 284 je med drugim neki mladenič — Pelagij po imenu — za sv. vero Od časa rimskega gospodstva pretrpel m u č e n i š k o smrt v Ljubljani (Emoni). (Letopis, STOLP IZ HLEBČKOV — V Hong Kongu, britanski koloniji ob obali Kitajske, imajo vsake leto poseben “hlebčkov” festival. Ob tej priložnosti postavljajo visoke stolpe iz samih hlebčkov. V temle na stiki jih je 2000 in stolp je visok 60 čevljev. O polnoči na dan festivala se otroci počeno po drogovih okoli stolpa in segajo po hlebčkih. po naši deželi pa do časa, ko je bila postavljena prva kapelica na tem kraju, je minilo več sto let. Opekarne so se razsule, nalivi so' jih zasuli z zemljo in znak preteklosti je zginil. Grmovje in gozd sta prekrila ta kraj. — Kdaj si je Marija zbrala tukaj svoje svetišče? Kdaj je bila postavljena prva kapelica? Poglejmo, kaj nam o tem začetku poročajo zgodovinopisci in ustno izročilo: — Neumrljivi domovinoljub Valvasor omenja to božjo pot na dveh mestih v svoji knjigi. Imenuje jo eno haj-starejših cerkev v vsej deželi kranjski. Ravno tako pravi tudi Jurij pl. Talničar v svoji “Epi-tomechronologiae C a r n i o lae” prastaro svetišče Marijino. Ta pisatelj nam pove, da stavijo za-začetek tej cerkvi v leto 970. Le žal, da nam ne pove, na kaj se opira to poročilo? Jernej Zupanc, eden prvih vikarjev na Dobrovi, je v kroniko zapisal, da so najbrž Franki, ki so bili že kristjani, pozidali prvo kapelo, v kateri so imeli maše, ko so žgali opeko na Dobrovi. Pozidali so mesto ob desni strani Ljubljanice do Karlovih vrat namreč, ko so prišli v deželo. Ta misel bi bila izvrstna. A moti se pisec o času, v katerem so prišli Franki v našo deželo. Po njegovem mnenju bi prišli Franki šele v 12. stoletju na Kranjsko; ko pa vendar vemo, da je prišla Kranjska pod oblast Karla Velikega že v letu 788, in 1. 911 so izumrli Karolin-gi. Da bi prišli do boljšega prepričanja, so se pisci te zgodovine obrnili do stroko vijaka v tej zadevi, p. n. g. prof. Muellnerja, kustosa, muzejskega. On jim je povedal, da Franki opeke niso rabili, še manj pa žgali. Drugič se pa opeka, najdena na Dobrovi, popolnoma ujema z obliko rimske opeke, katere več kosov str. 196.) V četrtem stoletju je imela Ljubljana že svojega škofa in koncem istega stoletja že tudi redovnike in skoraj gotovo tudi redovnice, kakor je razvidno iz nekega pisma, katerega Vlada ZDA poskuša na vse načine zvedeti vsaj za imena vseh ujetnikov, da bi vedeli njih sorodniki, pri čem so. Tudi to ji doslej ni uspelo. Večina privatnih poskusov v tem pogledu ni bila nič bolj uspešna. Prav tako ne tuja vladna posredovanja. Bivši astronavt Frank Borman, ki se je po naročilu vlade ZDA zavzemal pri raznih nevtralnih in pri Hanoiu naklonje- jim je pisal sv. Hieronim 1. 390.jnte vtedah za ameriške vojne u (Dimitz L, str. 43, in Letopis,' ietnike v Severnem Vietnamu, str. 171-175). Pa je prišla doba'le bil povsod prijazno sprejet in preseljevanja narodov. V petem'30 mu obljubili “vso pomoč”, in šestem stoletju so divjali raz.!vendar je pretekli teden po poni barbarski narodi prav po na- vra^ku domov izjavil, da “ni ve-ših deželah. Pustošili so domove ^ko opravil ’. in zemljo, razdirali cvetoča me- ------o—------ sta, morili prebivalstvo, požigali: Izrael izvaža orožje in plenili ter skoraj uničili kr-j TEL AVIV, Izr. — Tu računa-ščansko vero. Le tu in tam se je' jo, da bo Izrael tekom letošnje- še ohranila. (Dalje sledi) Televizijski Rasisipi pomagaj® predsednikom WASHINGTON, D.C. — Ali'inov doIarjev. in koliko koristijo predsednikom ZDA njihovi nastopi na televiziji? O tem vprašanju se je vnela vroča debata, ki dejansko še sedaj ni popolnoma končana. Med tem je Harrisov zavod sam skušal dognati resnico. Analiziral je televizijske nastope predsednikov Kennedyja, Johnsona in Nixona in v vseh treh slučajih dognal, da je 5-15 odstotkov poslušalcev menjalo svoje mnenje potem, ko so poslušali, kaj je predsednik govo- ga leta izvozil v razne države orožja, streliva in elektronskih naprav v skupni vrednosti 50 milijonov dolarjev. V vseh preteklih 20 letih je ta industrija izvozila skupno le za 70 milijo- dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, lahko stanuje pri nas ali pride dnevno; 4 solski otroci, vse moderne udobnosti. Mora govoriti angleško. Kličite po 6 uri 247-4592. —(172) MALI OGLASI ‘“l0: « povrfinTS . 3 SpaI- Pensilvanija. Za pojasnila kli- (175) navijalo pri vsakem med tremi I. predsedniki. Dodati je treba, da p103™1’ V. es to velja največ za žunanjo poli-1v.^n.S1„^3niaa' tiko predsednikov, pri notranji C e' politiki so poslušalci ostali velikokrat pri svojem stališču. Ni pravila brez izjeme. Ken-nedy, Johnson in Nixon so morali doživeti, da jim tudi nastopi niso pomagali do pričakovanega uspeha. Na splošno Harrisova preiska- Farma naprodaj ša s Springfield, Prijatelj Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68tR St.; 361-4112 Sostanovalca išče Slovenski upokojenec išče sebi primernega moškega, da bi va potrjuje stališče, da mora tu- hranijo v deželnem muzeju. O-'di opozicija imeti svojo besedo [z njim delil svoj dom na zahodni pekarne so imeli Rimljani tudi na televizji, kadar to dobroto iz-'strani Clevelanda. Kličite zvena Brezovici, na kraju,, kjer je rablja tudi Bela hiša. čer: 281-5435. (175)a LUIS GOLOMA: * MALENKOSTI L In kakor bi ura nad dvorno palačo hotela jiovečati Curriti nemir, je udarila v tistem trenutku tričetrt na dve. Villame-lon je podal roko markizi Val-divieso in jo vedel po širokih stopnicah, Currita pa je stopala za njim ob strani debeloglavega Apisa. Navzočnost Martinezova na dvoru je vzbujala pozornost. Odkar je bil padel don Amadeo, od tistega časa ni bil prestopil Martinez praga dvorne palače. Da prihaja ob taki slovesnosti— in četudi samo kot radovednež — to je dajalo Jakobovemu vstopu v grandezzo poseben sijaj, poseben pomen ... Počasi sta stopala Currita in Martinez, tupatam sta malo govorila z znanci. Ob puerti de la Saleta ju je že čakal Villame-lon, nevoljen, nemiren. “Ampak, Curra za božjo voljo! Povsod postajaš, veš! — In Jakoba še ni! Gotovo pride prepozno! Ti! Poišči si dober sedež; pojdita z Martinezom! Me razumeš, Curra!... Če boš tako počasna, ne boš videla niti Jakoba, niti mene! — Pojdi! — Ob dveh se začne! Prepozno bo! — Sedaj pa stojim tukaj ... Prišel bo prepozno!” V zadnjem tremutku je prihitel Jakob po hodniku. Beli plašč viteza santiagnista mu je valoval čep ramena in pokrival slikovito uniformo sevillskega maestranta. Villamelon mu ni pustil časa, da bi si oddahnil. Komaj je utegnil ljubeznivo pogledati Currito in stisniti roko Martinezu, že ga je tiral nepotrpežljivi boter skozi vrata salete. Tam so čakali grandi, ki so se prišli pokrit pred kraljem, in njihovi botri, — pestra slika živobarvnih uniforem in narodnih noš. Kakor je slovesnost pokriva- jnja pred kraljem sedaj v navadi, jo je uredil kralj Karol V. To pravico so imeli dotedaj vsi plemiči; Karol V. pa jo je omejil na dvanajst plemičev prve vrste, ki so jih imenovali od tistega časa “grandi”. Od tistikrat se je spored slovesnosti le malo izpremenil. Vršil se je običajno v antecameri de los reyes, v krasno slikani kraljevi preddvorani, ki tvori obširen četverokotnik in naredi na vsakega posetnika resnoveli-časten vtis. Iz dvorane na desno se pride na balkone nad Plažo de la Ar-meria, na levo v notranje prostore palače, naravnost pa vodijo steklena vrata v camaro, v kraljevo stanovanje. Izvzemši vrata v Saleto so bila vsa druga vrata odprta, zastrta s težkimi preprogami; tukaj so stali in se pehali v gostih gručah gledavci, pa sorodniki in prijatelji grandov ter čakali na slovesnost. Pred vrati v kraljevo stanovanje je stala miza, pokrita z bogatim pregrinjalom iz rdečega žameta, in poleg nje velik naslonjač za kralja. Točno ob dveh so se odprla vrata kraljeve sobe in kralj je vstopil v spremstvu majordoma in že pokritih grandov. Oblečen je bil v generalsko uniformo in je nosil v roki svoj, triogelni klobuk. Usedel se je in se pokril in za njim so se pokrili njegovi spremljevavci in so ga obstopili. Slovesnost se je pričela. Kraljevi tajnik je odprl velika vrata v Saleto in zaklical: “Senor markiz de Beuhacel!” Mlad častnik je vstopil; oblečen je bil v uniformo topničar-skega kapitana. Na desni ga je spremljal sivolas starec v uniformi armadnega admirala, na levi mu je stopal majordomo. Starec je bil duk de Algar, CHICAGO, ILL. HELP WANTED MAINTENANCE MECHANICS Career opportunity. Rapidly expanding Plastic Injection Molding Plant selecting an effective operating, team. If you are qualified, energetic and bursting for a challenge join a progressive organization now. Steady employment, hospitalization insurance and other liberal benefits. Write or call: (914)—948-5457 TIROS PLASTICS CORP. 543 Tarrytown Road White Plains, New York 10607 (172) Immediate Opening SEWING MACHINE OPERATORS Permanent. Exp. on gowns. Air-cond. 1 Blk. from Union Station. PH. 263-5978 INJECTION MOLDING Supervisor, 3rd Shift Rapidly expanding Plastic Injection Molding Plant selecting an effective operating team. If you are qualified, energetic and bursting for a challenge join a progressive organization now. Steady employment, hospitalization insurance and other liberal benefits. 4 -ii ; Write or call: (914) — 948-5457 TIROS PLASTICS CORP. 543 Tarrytown Road White Plains, New York 10607 | CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE ARIZONA LAND SALE — CHEAP E-Z Terms. 10 Acres $1,995. Utility avail. Lk. HAVASU AREA. Invest for big fast profit or retirement. Brokers invited. Owner here. 724-3068 (172) RIVER FOREST $67,500, 3 flat. By Owner. 5% large rm. each unit Close to schls, shpg. trans. Lot 50x 201. v 407 Park Ave. — 366-0573 HORNER PARK AREA—$79,500 3 APT. CUSTOM EXTRA DELUX. Ez. care, all elec. All air cond., 1-3 harms., 1-2 bdrms., 2 baths; 1 bdrm. Ind. htg., 2% car elec, eye att. gar., many extras inch 1 rm. and bath, office. 10 yrs. Owner. Appt. 267-9779 11 - 14 acres of land with 8 income units. Call Edith Luce — MA 3-2350 days, TR 2-3969 evenings. (173) Clarendon Hills — 3 bdr. All electric ranch % stone & red wood. Patio, full bsmt. 2 c-att. gar. lOOx 240’ lot. Owner. Upper $30s. FA 3-5250 bef. noon — after 4 PM 494-3314 (173) BUSINESS OPPORTUNITY GIFT & CARD SHOP—BY OWNER Special Floral Arrangements. Well Est. in excellent neighborhood. Steady trade, Open 7 days. Inch Liv. Qtrs. Illness forces sale. 889-6074 r (172) I* (172) ded mlademu markizu in boter njegov pri slavnosti pokrivanja. Na glavi je nosil klobuk-triogel-nik. Mladenič pa je prišel še odkrit, nosil je svoj triogelnik v roki, in njegovo nekoliko zagorelo lice je kazalo odločne, pri-stnošpanske poteze; črne, žive oči so pričale o jeklenem značaju junaškega rodu. Ponosno je vstopil in občudo-valno in priznalno so zašepetali navzoči. Poklonila sta se, sredi dvorane drugič, pred kraljem tretjič; nato sta pozdravila grande na desni in levi kraljevi in ti so se jima odkrili v pozdrav. Stari duk in majordomo sta stopila za korak nazaj in mladi grande je stal sam pred kraljem. Po vojaško ga je pozdravfi kralj in mu rekel: “Markiz de Beuhacel, pokrij se in govori!” Markiz se je pokril, se obrnil h kralju ter, kakor običajno, v kratkih potezah orisal slavno zgodovino svojega rodu: Njegov rod da se je začel z junakom Fortunom de Torres, padel je v alcazar ju de Jerez, z zobmi je držal zastavo svojega kralja, ker je ni mogel več držati z rokama — bili sta mu odsekani. Boječi glas mladega topničarja se je polagoma ojačil, kakor da bi polnili njegovo dušo z junaštvom slavni čini, ki jih je pripovedoval, in rahlo se mu je glas tresel, ko je pravil o bitki pri Trafalgarju. Tam da se je junaško boril njegov ded, njegov boter tukajle, edini da se je vrnil iz bitke izmed treh sinov... “Tudi moj oče,” je nadaljeval, “je služil Vašemu Veličanstvu v armadi in jaz sem potegnil svoj meč prvikrat v bitki pri Alcolei; in zvest sporočilom svojega rodu Vam prisegam danes kot grande, kar sem Vam prisegel kot vojak . ..” Mladi junak je prijel za ročaj svojega meča. Vsi so videli, da mu manjka dveh prstov, — odbila mu jih je fcija granata v bitki pri Alcolei. Beuhacel je končal. Tihota je zavladala po širni dvorani, znak spoštovanja in občudovanja do junaškega rodu. Mladi častnik je pokleknil pred kralja na eno koleno in mu je poljubil roko, pozdravil je grande in se s svojim dedom postavil med nje. Skoda, da se slovesnost ni končala s tem junaškim potomcem junaškega rodu! Tajnik je zopet odprl vrata v Saleto, kjer so bili zbrani grandi, in je zaklical: “Senor markiz de Sabadell!” Pojavil se je Villamelon, slovesen, ponosen, z ravnim, že nekoliko debelim vratom. Za roko je vodil Jakoba, vzor lepega, krepkega, elegantnega moža. Vitki, krepko vzrasli stas mu je odevala suknja živordeče barve, kakršno so nosili vitezi santiag-nisti, krasili so jo srebrni obšivi, črez prsi si je bil pripel širok trak, svetli škornji in triogelnik z velikim peresom so izpopolnjevali njegovo pestro uniformo. Villamelon je izpustil roko svojega varovanca in je stopil par korakov nazaj. Možato se je tam postavil in srepo gledal veliki nos na sliki Karola III., ki je visela ravpo pred njim, od časa do časa pa je pogledoval kradoma po navzočih in si mislil: “Gledajo me; lep moram biti.” Jakob je stal sam pred kraljem. Čutil je lahno tesnobo. Vedel je, da položaj zanj ni ugoden; a pogum mu je vzrastel in vrnila se mu je drznost. Ozrl se je naokrog s pogledom, ki naj bi bil ponosen in jasen, pa je bil samo predrzen in izzivajoč. Za zastori so se stikali radovedneži. Currita je stala v prvih vrstah in požtfala Jakoba z očmi. Martinez je bil zadaj in ni videl ničesar. Tembolj pazno in skrbno pa je poslušal, nemiren je bil in je grizel ročaj svoje palice. Za vrati kraljeve sobe je za-šuštela svila... Pravili so poz- neje, da je od tam kraljica opazovala slovesnost. Grandi so iztegovali vratove, da bi videli Jakoba ... Govor mladega Beuhacela jim je naslikal živo sliko pravega granda, jim povedal, da gran-dezza sicer ne zahteva, da bi bil vsak plemič veleum, vsak grande polbog, vsak slavni mož svetnik ... ali zavedali so se, in zgled junaškega Beuhacela jim je narekoval z zapovedovalno silo, da je grandezza čast, pa obenem tudi dolžnost, da mora grande dajati dober zgled v svojem mišljenju, v besedah, v dejanju, v vsem življenju, da mora zastaviti svoj meč in svoj um, kadar gre za čast naroda, da mora imeti čut za kaj drugega ko za samo nasladnost, da mora stremiti za višjim ko samo za zabavami, da mora braniti pre- stol in državo, kadar se maje... Še je bil živ vtis, ki ga je nanje naredil plemeniti Beuhacel in ki jim je dvignil duha in ganil srce... Zgled Jakoba pa naj bi jim pokazal, kaj postane grandezza, ako odsevajo žarki njene slave iz luže, ako jo otemni pregreha, jo oblati nizkotno mišljenje, ako pozabi na svojo čast in se postavi v službo kakega Martineza, ki hoče opreti nanjo svojo peto, da bi se povzpel kvišku, — ko pa bo prišel do cilja, do vrhunca svoje brezstidnosti in brezobzirnosti, pa mu bo dal oslovsko brco ... najsramotnejšo ... (Dalje prihodnjič) — Letala so prevzela nekako eno četrtino potniškega prometa med oddaljenejšimi mesti v naši deželi. SEPTEMBER M‘Š23|l24S26 mimni T1 Jftlifa: l!i!2 17118] 59 KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 13. — Zelena dolina priredi na svojih prostorih “Vinsko trgatev”. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 20. — SND na Maple Heights priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Društvo SPB Cleveland priredi letno romanje v Frank, Ohio OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — “Noč v Sloveniji” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 + Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. •k Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. •fc Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 nrna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. SOVRAŽNIKOV BUNKER — Marine Gary Taylor iz Havre, Mont., je odkril sovražnikov hunker v Vietnamu in si ga šel bližje ogledat. Na sliki ga vidimo, kako se zado-vnlinn smeii iz nieaa. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. 31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 8. — LILIJA poda igro v Slovenskem Domu na Holmes Ave- 14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukeeju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 15. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer. 28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu. 29. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. DECEMBER 6. — Pevski zbor Planina poda koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. FEBRUAR 6 — “Roaring 20’s” v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. 7. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. MAREC 6 — Večerja in ples kluba upokojencev na Waterloo Rd. 28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. GRDIN0VA P0GREB8A ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDI0TA v (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.SJKJ.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME b..^......^.............................................................. .....................m MESTO .............m............*......*....*........*..........«.........«............mm DRŽAVA •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e CODE čas ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 / Mej stari naslov: ............................ Moj novi naslov: .............. MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO