Kitajska republika.
Dopolnjeno je. Mandžurska dinastija je , odstopila od politične moči. kitajska država s svojimi štiristo milioni prebivalcev je postala republika. S tein se je izvršila revolucija velikanskega pomena in se uresničuje dejstvo, ki bi se bilo še pred nedavnim vsemu .svetu zdelo nemogoče in absurdno.
Ime kitajsko je veljalo po vsej Evropi za najmočnejši izraz vsega konservativnega in zaostalega, kitajska kita se je smatrala za simbol; najbolj zakrknjenega nazadnjaštva. Nekoliko Pretiravanja se je moralo ljubi stari Evropi, ki smatra v svoji čudoviti domišljiji vse druge dežele sveta za manj vredne in sebe za edino voditeljico v kulturi, že odpustiti. Ali tudi brez Pretiravanja je bila Kitajska država za zidom. Moderne ideje so prihajale tudi v Aziji do vezave. Japonsko se je v čudovito kratkem času prelevilo iz stare fevdalno absolutistične v, moderno kapitalistično ustavno državo. Peruja je vpeljala parlamentarno vlado. Ali Kioska. klasična dežela azijatske starodavne kulture., je ostala kakor ukleta.
Toda če so se državne oblike branile iz-Pfemembe. vendar ni moglo življenje v ogromni državi ostati tako kakor pred štiritisoč leti. ^obička iščoči kapitalizem je posegel tudi preko kitajskega zidu; krščanski misionarji so bi-njegovi prvi pionirji, križu je sledila puška, j-a duhovnikom in vojakom je prišel trgovec. J^ako naj bi se kapitalizem izognil deželi, v kateri so zanj pogoji tako krasni? Vsa produkcija starinska; novodobna industrija vrže la-JJko tisoč in tisoč predmetov na trg. ki so prebivalstvu še presenečenja. Blago, ki ga doma 2>v krst ne mara, ima tam v daljni tujini še ve-liko vrednost.
Mogočno se je razvila trgovina s Kitajsko. Ves evropski in aineričanski kapitalizem se je udeleževal te tekme. Nastale so kolonije. Juje države so jemale cele luke in kose deže-Ie »v najem«. In v Evropi se po glavnih me-stili že delali račune, kako si bodo razdelili to VeJikansko državo, ki je tako obsežna, da se
lačni volkovi lahko nasitijo, kadar jo razkosajo, čeprav jih je cela tolpa.
Ali Evropa ni mogla odpreti kitajskih vrat ako, da bi le sama lahko odašala svoje profite skoznje. Cim globokeje so kapitalistični rilci posegali v deželo, da izsesajo iz nje dobička, tembolj se je moral občutiti vpliv teh novih Pojavov. V interesu boljšega izkoriščanja je Oilo treba osnovati po deželi trgovske in industrijske postaje. Iz same skrbi za izveličanje k]tajskih duš so šle vzporedno s trgovino krščanske misije, z njimi so prihajale cerkve in šote. Množile so se prometne potrebe, gradile so se železnice.
Prav železnice so od nekdaj revolucionarna sredstva. Tudi na Kitajskem ni izostal njih vpliv. Zaradi povečanega prometa so navale, a same so povečavale promet. Razširjal ie boljinbolj. Tudi ladje iz dalnje tujine niso *e Prihajale v kitajske vode, temveč tudi oddajale iz njih. Odvažale so blago, denar, pa tudi ‘iudi. Kitajski kuli, ki je delal od zore do mraka 2a Pest riža, je bil pravi ideal kapitalističnega delavca. S kulijem, ki je šel stradat, da bi po tetih prinesel malo svotico domov, so pa od-najali na onih ladjah še drugi Kitajci, ki jih je j»nala znatiželjnost, največ v Ameriko, neko-ll^o^tudi v Evropo.
emile zola:
Rim.
(Dalje).
»Oh, dragi prijatelj, še nikoli nisem tako Jasno spoznal usodnosti gotovih nasprotij, še njkdar nisem tako dobro razumel, da napravi človek z najmehk*jšim srcem, z najbolj naivnost idočim razumom lahko sebe in druge
nesrečne.«
, Ali vrata so se zopet odprla, in sedaj je orez trkanja vstopil grof Prada. Naglo je popravil obiskovalca, ki je vstal, pa prijel očeta 2a roke in jih skrbno otipaval, če niso prevro-e ali premrzle.
»Pravkar prihajam iz Frascatija. Moral sem tam prenočiti; te ustavljene stavbe mi da-]ajo toliko opravka. Pravijo mi. da ste prebili s|ab0 noč.«
»Kaj še! Verjemi mi —«
»O, ne premotite me, ne!... Zakaj hočete na vsak način stanovati tukaj, brez vsake udobnosti? To ni nič za Vašo starost. Napravili bi n> tako veselje, če bi si izbrali ugodnejšo so-D°. kjer bi bolje spali«.
O	ne, o ne! Saj vem, da me imaš rad,
Oobri moj Luigi, ali prosim te. naj ima moja tara glava svojo voljo. Le tako sem srečen.«
Pierre je bil ves osupel, videč iskreno na-<nenje, ki je plamtelo iz pogledov mož, ko sta se gledala oko v oko. To se inu je zdelo neskončno ginljivo in prekrasno,, ker ju je ločilo ohko nasprotnih idej in dejanj, toliko sporov, Kl so povzročili moraličen prelom.
Z zanimanjem ju je primerjal. Grof Prada, manjši in bolj trščat, je imel enako energično, •nočno, s ščetinastimi črnimi lasmi poraslo glavo. enake odkritosrčne, nekoliko srepe oči kakor njegov oče. Lice z gostimi, močnimi brki |e bilo jasne barve. Ali usta so bila drugačna; . so bila usta z volčjim zobovjem, poželjiva m požrešna, lakomna plena, ustvarjena za ve-
Izpremembe so nastajale doma, novosti so prihajale iz tujine. In nove ideje so se zajedale v glave. Vzrokov nezadovoljnosti je bilo dovolj. Novo znanje jih je boljinbolj razlagalo. Spoznavanju so sledile zahteve. A za te so bila ušesa gluha. Vse je sililo v moderniziranje državnih razmer. Dvor pa se je upiral, obljuboval, pa ne izpoljnjeval, spletkaril in onegavil, pa šiloma pripravljal svoj propad.
Če bi bili v Pekingu pravočasno izpolnili mnogo manjše zahteve, se danes ne bi bilo treba cesarju umikati s prestola,. Samo kon-stitucionalno cesarstvo so hoteli imeti napredni elementi na Kitajskem. Volilna pravica in parlament bi bila zadostovala, pa bi bil cesar še dolgo lahko cesar, regent regent, in princi princi. Ali dvor je napovedoval parlamentarno vlado, namesto parlamenta so pa neprenehoma prihajale priprave, katerim ni nihče zaupal. Živo spominja ta proces na dogodke pred veliko francosko revolucijo, in v različnih variantah seje to že neštetokrat ponavljalo. Tudi z nedavno turško revolucijo je bilo tako. Abdul Hamid bi bil najbrže do konca svojih dni ostal vladajoči sultan, da niso bile vse njegove prisege zlagane, da ni za vsako njegovo obljubo tičal namen, da jo prelomi pri prvi priliki. Podcenjevanje ljudskega gibanja je stara napaka mogotcev.
Ko je potem izbruhnila revolucija, uprizorjena od resnih, krepkih, položaj poznavajočih ljudi, je bilo prepozno za kompromise. Dvor je poizkusil. Izdal je ustavo, kakršne nima vsa Evropa. Ali revolucija se ni dala z nobenimi koncesijami več zapeljati. Šla je naravnost proti cilju, in zdaj ga je dosegla.
Znamenita vstaja ta revolucija pač za vse čase. V ogromni državi, segajoči od Velikega oceana do srede Azije, od severnih sibirskih širin do tropičnih krajev, v razmeroma kratkem času, brez znatnega prelivanja krvi izvršena, se zaključuje z enostavno pogodbo. Dinastija dobi penzijo in odstopa. Država pa se izpreminja v republiko ...
Mnogo bi se Evropa lahko naučila ob tej grandiozni drami. Ali ne verjamemo, da se bo. Ne s teorijami, temveč z živimi potrebami se dela zgodovina. Tudi Mandžuri so imeli prilike dovolj, da bi se bili učili, pa se niso. Kar bo ljudstvo v Evropi hotelo doseči, bo moralo doseči s svojo močjo. Potreba bo poskrbela, da bo ustvarilo moč.
Ogrske homatije.
Današnja seja ogrskega državnega zbora bo na vsak način važna, morda celo odločilna za vso bližnjo bodočnost. Ministrski predsednik grof Khuen Hedervary pride takoj na začetku seje do besede in pove, kaj je opravil na Dunaju.
Dvakrat odkar je okreval, je bil Khuen v avstrijskem glavnem mestu, dvakrat ga je sprejel vladar, večkrat je razpravljal z avstrijsko vlado in s skupnimi ministri. Pred tednom je prinesel zahteve Košutove opozicije, grofa Appo-nyija in grofa Andrassyja na Dunaj. Domov se je takrat vrnil s praznimi rokami. V soboto je prišel zastopat svoje lastno stališče. O tem, kar je zdaj opravil, ne ve nihče kaj natančnega. Ne ve se niti za gotovo, kaj je pravzaprav zahteval. Ali ugiba se toliko, kakor da je bila v cesarjevem salonu cela kompanija dunajskih reporterjev.
čer po bitki, ko gre le še zato, da se ogrize zmaga drugih. Zato so tudi ljudje, če so slišali hvaliti njegove odkrite oči, odgovarjali: »Da, ali njegova usta mi niso všeč.« Noge so bile krepke, roke debele in prevelike, ali zelo lepe.
Pierre se je čudil, da je čisto tak, kakršnega je pričakoval. Poznal je dovolj natančno njegovo povest, da si je mogel sestaviti sliko junakovega sinu, ki je pokvaril zmago in ki liživa s polnimi usti od slavnega očetovega meča požeto letino. Posebno je opazoval, kako so bile popačene očetove kreposti, kako so se pri sinu izpremenile v grehe; najplemenitejše lastnosti so se izpridile, nesebična energija se je izvrgla v divjo pohlepnost, vojščak v grabljiv-ca, odkar so obmolknila velika čustva navdušenja, odkar ni bilo več bojev, temveč se je sredi nakopičenega plena v miru grabilo in požiralo. A junak, ohromeli, na negibčnost obsojeni oče, je moral gledati to izprijenost sina, z milioni do grla napolnjenega koristolovca.
Ali sedaj je Orlando predstavil Pierra.
»Gospod abbe Pierre Froment, o katerem sem ti pripovedoval — pisatelj knjige, ki sem ti jo dal čitati.«
Prada je bil zelo ljubezniv in je takoj začel Pierru govoriti o Rimu. Opravljal je to z inteligentno strastjo, kakor človek, ki hoče napraviti veliko, glavno mesto iz njega. Videl je izza drugega cesarstva izpremenjeni Pariz, izza nemških zmag povečani in polepšani Berlin, in če se Rim ne pridruži gibanju, če ne postane veliko mesto, v katerem more živeti velik narod, tedaj mu žuga po njegovem mnenju nagla smrt.
V	razvaline se drobeč muzej, ali pa preobnov-Ijeno, iz prahu se dvigajoče mesto.
Zelo zavzet, že skoraj podkupljen, je Pierre poslušal okretnega moža, ki ga je občaral s svojim bistrim, močnim duhom. Vedel je, kako spretno je opravil kupčijo z vilo Montefiori; obogatel je, kjer se je toliko drugih ugonobilo, ker je nedvomno že tisti hip videl neizogibno
Za nekatere točke je seveda lahko uganiti, kaj in kako. Pravijo, da ni Khuen dosegel nobene koncesije, s katero bi se kršila enotnost armade, torej nobene narodne in jezikovne koncesije in nobenih ogrskih državnih znakov. To je že verjetno, ker je ta mitološka »enotnost« armade strašna stvar »tabu«, po militarističnih nagonih celo glavni pogoj obstanka monarhije in uspehov na bojišču.
Vendar pripovedujejo nekateri, da je odšel Khuen vesel z Dunaja. Mogoče. Mogoče pa je to dokaz njegove nezadovoljnosti. Zvedelo se bo nemara že danes, ko pride Khuen do besede.
A kaj bo po današnji seji?
Volilne reforme Khuen menda ne prinaša s seboj. Torej bo Justhova stranka nadaljevala boj. Nacionalnih koncesij baje ne prinaša; torej bo tudi Košutova stranka nepomirljiva.
Mogoče je v tem položaju samo troje:
Prvo, da umakne vlada brambno reformo. Tega ne bo storila.
Drugo, da odstopi Khuen Hcdervary, s čimer se pa ne bi nič izpreinenilo, ker bi naletel njegov naslednik na enake težave kakor on.
Tretje, da razpusti državni zbor.
»Poučeni ljudje« trdijo, da bo to storil. Pravijo, da ima dekret že v žepu. Odtod menda njegovo veselo lice. Neverjetno ni, da stori to. Zakaj nekaj pač mora storiti. Ali kaj profitira z razpustom?
Medtem, ko ni državnega zbora, tudi ne pride brambna reforma nič naprej. In potem
— potem pridejo nove volitve, od katerih niti Khuen ne more pričakovati, da bi uničile vso o-pozicijo. In po volitvah bo ljubi Khuen tam, kjer je danes, brambna reforma pa tudi. Ogrskih homatij pa ne bo konec.
A na Dunaju ne razumejo, da jih ne more biti konec, dokler ne dobi ljudstvo na Ogrskem volilne pravice, dokler se hiša budimpeštanskih klik ne izpremeni v ljudski parlament. Na Dunaju so vedno ponosni na to, da ne razumejo, kar je najpotrebnejše.
Šolske družbe in drugo.
Piše dr. Josip Ferfolja.
(Nadaljevanje.)
Z drugimi problemi kot z narodnostnimi se naš narodnjak ne mara pečati, za te se bo brigal, kadar bo rešena domovina.
Za danes je vse nič: liberalec, klerikalec, protivladen, z vlado, opozicijonalen, lojalen, danes za konzumenta. jutri za agrarca, danes za militarizem, jutri proti njemu, vse za to, ker je v nevarnosti — »domovina«.
Samo v nečem je naš narodnjak stalen, v tem, da ne ljubi — socialistov. Ti so mu gledali Ie preveč v karte.. Proti njim je ustvaril svoje
— mrtvorojeno dete: narodne delavce. Pričakovani uspeh je sicer izostal ali nekaj polen je vendarle nametal narodnjak socialistom na pot.
Naš narodnjak hoče združiti delavca in delodajalca v imenu trobojnice k sodelovanju! Ogenj in voda, ta dva ne gresta skupaj, in če prideta skupaj, eden mora podleči.
Pričetek tega sodelovanja je bila narodnjaška »svoboda dela« — krumirstvo pri stavki težakov.
Proti socialistom in ne za slovenske delavce so se ustanovile »narodne« konzumne zadruge, tudi to se je maščevalo na narodnjaštvu sa-
katastrofo, ko je špekulacijska blaznost zaslepljevala še ves narod. Kljub temu je opazil na tem mogočnem, energičnem obrazu že znake utrujenosti, predčasne gube, viseče ustnice, kakor da se je naveličal boja sredi polomov okrog sebe, ki so izpodkopavali tla in žugali, da potegnejo v vrtincu tudi najtrdnejše premoženje za sabo. Pravili so, da je bil Prada zadnji čas večkrat resno v strahu; nič ni bilo več čvrsto, finančna kriza, ki je od dne do dne postajala hujša, lahko pogoltne vse. V tem neuglajenem sinu severne Italije se je pod mehkužnim, kvarnim vplivom Rima pripravljalo nekako propa-danje,razvijala počasna gniloba. Vse njegove pohote so bile tukaj planile, da dobe zadoščenja, in izčrpaval se je, nasičujoč vse — poželjenje po denarju, poželjenje po ženi. Odtod je prihajala velika, nema žalost Orlandova; zakaj videl je to naglo propadanje svojega osvojevalnega plemena, v tem ko se je Sacco, južni Italijan, kakor da ga podpira podnebje, kakor da je ustvarjen za ta pohotni zrak, za ta od solnca obžgana mesta, polna starinskega prahu, razvijal kakor prirodna vegetacija na tleh, prepojenih od zločinov zgodovine in polagoma grabil vse, moč in bogastvo — vse.
Izreklo se je Saccovo ime; oče je pravil sinu, da ga je obiskala Stefana. Smehljaje sta se pogledala, ne da bi bil ta ali oni napravil kakšno opazko. Raznašala se je govorica, da prejšnji poljedelski minister nemara ne bo takoj nadomeščen, temveč da bo začasno drug minister opravljal njegove posle in da se počaka na otvoritev zbornice.
Potem je prišla beseda na palačo Bocca-nera; s podvojenim zanimanjem je pazil Pierre.
'»(), v ulici Giulia stanujete!« je vzkliknil grof. »Tam spi res stari Rim v tišini preteklosti.«	.	-
Povsem preprosto ie govoril kardinalu in celo o Benedeti, o grofici, kakor je imeno-
mem. Zadruge so propadle, ker niso bile ustanovljene na gospodarskih, marveč na narodnjaških temeljih.
Narodnjak odlaga reševanje socialnih vprašanj za poznejše, boljše čase, ko ne bo več v nevarnosti »domovina«.
Za velike praznike je naš narodnjak tudi socialist. »Poglejte «, nam pravi, kadar je tako praznične volje, »»saj smo tudi mi v Narodnem domu socialisti, še boljši kot vi v Delavskem domu, pa vendar mi ne moremo iti z Vami,, ker ste taki pa taki, ker je ta ali oni izmed Vas to ali to naredil, ker Vi niste pravi socialisti«.
Večje hinavščine svet še ni videl: Kedo pa brani našim narodnjakom, da ne bi bili boljši socialisti kot smo mi, kedaj so pa prišli k nam, da bi nas učili boljšega socializma?
Iz teh izvajanj sledi, da ne smatram mirne prostovoljne asimilacije manjšinjskega naroda k narodu večine za nobeno nesrečo. Vprašanje je le, če in kje da je ta asimilacija izvedljiva. Kjer vlada kakšno nasilje, je taka asimilacija (tudi mirna) a priori izključena, kakor sem obrazložil v prejšnjih izvajanjih.
Ce bi se pa hoteli vsi Slovenci poitalijaniti ali ponemčiti, jaz ne bi bil prav nič nasproten temu. Stojim pa pred dejstvom, da so Slovenci nočejo raznaroditi, in tudi če bi hoteli, bi se niti ne mogli. Slovenski narod se mora kot tak razvijati dalje, ako noče postati cokla v napredku
—	drugih narodov.
Ravno tako je z našo slovensko socialno demokratično stranko, ona mora napredovati kot taka, ako noče ovirati splošni napredek socializma.
Slovenski živelj v Trstu se noče in tudi ne more več asimilirati italijanski večini, nego je naša socialistična dolžnost, združiti jedro tega slovenskega življa v naši stranki, napraviti močno našo slovensko socialno demokratično stranko v Trstu.
(Konec prihodnjič.)
Nemški liberalci.
Berolin, 12. februarja.
Ze pri volitvah se je izkazala nestalnost in neenotnost nacionalno liberalne stranke, ki ves čas ni prav vedela, ali naj se obrne na desno ali na levo. Sicer se pa sploh že dolgo bojujeta v tej stranki desno in levo krilo, med katerima je še nekoliko različnih političnih inštrumentov vmes. Na levem krilu stoje bolj demokratični elementi, ki mislijo, da ima stranka voditi liberalno politiko v zmislu onih načel, ki so se leta 1848. imenovala liberalna. Desnica pa je sestavljena iz zastopnikov kapitalistične buržoazije, in njej tiči neprenehoma strah pred rdečo pošastjo v kosteh. To krilo je v demokratičnih vprašanjih že davno nezanesljivo. Njemu ima nacionalnoliberalna stranka največ zahvaliti vse dosedanje izgube, ki je pa še vedno niso spametovale.
Tudi sedaj se je zaletela nacionalno liberalna stranka v zagato, iz katere bo težko najti izhod. Kakor je znano, je centrumaš dr. Spahn odložil predsedništvo državnega zbora, komaj da je bil izvoljen. Motivacija njegovega odstopa je znana. Da je šlo za intrigo, ni bilo dvomiti. Zdaj je spletkarija razodeta.
Ker se je postavil centrum na stališče, da sploh odklanja mesto v predsedništvu, bi bilo naravno, da se izvoli nacionalni liberalec za predsednika, ker se socialisti, ki bi imeli kot
val svojo ženo v razgovoru. Trudil se je, da ne pokaže nič jeae. Ali mladi duhovnik je čutil, da je drgetalo po njem, da je rana še krvavela in da je divjala togota. Poželjenje po ženi je izbruhnilo v njem s silo potrebe, ki je zahtevala nezamudno izpolnitev; to je bila tudi izpridena očetova čednost, bajna navdušenost, hiteča k cilju in goneča na nezavlačno delo. Zato se je bil po razmerju s kneginjo Flavijo, ko je hotel imeti Benedeto, božansko nečakinjo lepe tete, vdal v vse: V poroko, v boj s tem mladim dekletom, ki ga ni ljubilo, v gotovo nevarnost, da pomendra vse njeno življenje. Rajši bi bil zažgal Rim, kakor da bi se ji odpovedal. In zdaj je brez upanja in okrevanja, noseč v prsih venomer nanovo krvavečo rano, trpel ob zavesti, da je nikoli ni imel, da je bila njegova in da se mu je odrekla. Nikdar ji ni mogel odpustiti te sramote; rana je ostala na dnu njegove neutola-žene strasti, in ob najrahlejši sapici je zopet zaskelela. Pod korektno zunanjostjo tega moža se je skrival besen, ljubosumen in maščevalen, za zločin sposoben pohotnež.
»Gospodu abbžju je znana reč,« je zamrmral stari Orlando s svojim tužnim glasom.
Prada je napravil gesto, kakor da hoče reči, da je znana vsemu svetu.
»Oh oče, da Vas nisem ubogal, se ne bi bil dal nikoli pregovoriti za ta proces za razveljavljenje zakona! Tedaj bi se morala grofica že vrniti v zakonsko stanovanje in se mi danes ne bi mogla rogati s tem Darijem, s tem nečakom, s svojim ljubčkom.«
Orlando je hotel s kretnjo protestirati.
»Da, gotovo, oče. Zakaj pa mislite, da je utekla odtod, če ne zato, da lahko živi v svoji hiši v objemu svojega ljubimca? Palača v ulici Giulia s svojim kardinalom zakriva prav nedostojne reči.«
(Dalje prihodnjič.) .............  ^
ir ------------ :,
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. I (tiskarna L nadatr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne ir od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj hi praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n« • ■	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna » 4-50, mesečna K 1 ‘50; za Nemčijo celoletno K 21-0O; za • - ostalo inozemstvo in Ameriko oeloletno K 30'—.	: :
] Posamezne številke po 6 vin.
i
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko* ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici itev. 6, IL, fc uraduje za stranke od 8. do IS. dopoldne in od S. do 7. zveicv, Inserati: enostopna petitvrstioa 20 vin., pogojen prostor 26 vtki poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništm
Nefrankirana ali premalo trankirana pisma ae n« sprejemata.
—■—II.i- Reklamacije lista ao poštnine prosto. ■■■...........«■
V Ljubljani, v sredo dne 14. februarja 1912.	Leto	II.
najmočnejša stranka največ pravice, niso poganjal za to mesto. Tako je bilo tudi prvotno mnenje, in imenovala sta se kandidata princ Schonaich Carolath ter Paasche.
Naenkrat je prišlo nekaj vmes. Nacionalno liberalna stranka je v odsotnosti Paascheja sklenila, da odkloni vsako mesto v predsed-ništvu, vsled česar naj tudi Paasche, ki je bil izvoljen za drugega podpredsednika, odstopi. Zakaj? Pravijo, da so od začetka stali na stališču, da ne vstopijo v nobeno predsedništvo, ki bi bilo sestavljeno iz samih desničarjev, ali pa iz samih levičarjev. Ta izgovor je zelo nesrečen, ker mu je laž na čelu vžgana. Zakaj pri ožji volitvi med Spahnom in Beblom je večina nacionalnih liberalcev glasovala za Bebla. Iti takrat je bilo mogoče, da ne pride noben desničar v predsedništvo. Pomisleki so prišli šele pozneje, in znano je, kako so nastali. Sestava predsedništva je bila najbolj neprijetna vladi in pri glasovanju nacionalno liberalnega kluba je bilo čutiti njeno roko.
Če bo nacionalno liberalna stranka tako nadljevala, kakor je začela, ji ne bo treba dolgo čakati na polom. Njeni kandidatje niso bili voljeni zato. da pomagajo reševati črnomodri blok in če zdaj iz strahu pred vlado vendar tako ravnajo, se bo to pri drugih volitvah nad njimi krvavo maščevalo.	_
Jutri ima državni zbor sejo, ki se pa ne bo vršila. Podpredsednik sodrug Scheidemann jo bo na splošno željo strank takoj zaključil, ker sedaj ni misliti na delo, dokler ni rešena predsedniška kriza. V sredo je nova volitev. Socialni demokratje jo pričakujejo brez skrbi. Kljub vsem mahinacijam se ne spravi s sveta dejstvo. da so najmočnejša stranka v parlamentu in da jih nihče ne bo mogel ignorirati.
NOVICE.
* Realec — Izumitelj. V Hebu na severnem Češkem je zgradil realec Franc Cecil motor in ga dal patentirati. Motor funkcionira tako izborno, da je ponudila inozemska tvrdka mlademu izumitelju 17.000 kron, ako ji pripusti patent.
* Zrakoplovni poštni promet. Med nemškimi mesti Koln, Dilsseldorf in NeuGom otvorijo te dni prvo redno zrakoplovno zvezo za potnike in redni poštni promet. Podjetje ustanovita letalca Kleinle in dr. Hoos. Doslej razpolagata podjetnika s štirimi zrakoplovci in štirimi aparati.
* Ves polk v kasarnlškem zaporu. V Stanislavi so bili zadnji čas na dnevnem redu pretepi, ki se jih je posebno vneto udeleževal 14 dragonski polk. Divizijski poveljnik je zategadelj kaznoval vse polkovno moštvo do stražmeštra z enomesečnim kasarniškim zaporom. Polk nastopi zapor 1. marca in bo prost 1. aprila, ko odide v Olomuc.
* Semenlščnlkl stavkajo V lvovskem rusin-skem semenišču so pričeli rusinski semeniščniki z lakotno stavko. Stavkujočih služabnikov božjih je 205 in so izročili semeniškemu vodju spomenico, kjer zahtevajo odpust enajstih rusofilskih semeniščnikov. Pravijo, da hočejo nadaljevati z lakotno stavko tako dolgo, dokler ne odidejo ru-sofili iz semenišča. Vodja je izjavil, da zaključi semenišče, ako stavka ne pojenja.
* Pretep s sabljami. V Kečkemetu na Ogrskem je bil krvav dvoboj med nadporočnikom Antonom Szentessyjem in magistratnim oficialom Ludovikom Barno. Oficial je bil nevarno ranjen; nadporočnik ga je takoj v začetku z vso silo oplazil z ostrino čez glavo, da je zazijala globoka rana in se je zgrudil nezavesten. Umirajočega oficiala so prepeljali v mestno bolnico.
* Mlad zločinec. Pred draždanskim sodiščem za mlade zločince se je zagovarjal te dni 16 letni realec, ker je hotel zastrupiti svoje starše. Dsček je bil podedoval po stari materi 180 tisoč ma'k; dedšfino naj bi do njegove polnoletnosti opravljali njegovi starši. Dečku so starši izpolnili sleherno željo in dobil je velike svote denarja. M adi študent je vsled tega lahko užival jako razkošno življenje. Neki igralki je bil kupil nakit iz briljantov. Kot »stalni gost" v zabavnem lokalu Trocaderu na draždanski razstavi za zdravstvo je potrošil v pijančevanju ogromne
svote. Prirejal je tudi izlete na Dunaj, na Rivjero in v Monte Carlo — 16leten fant! Ako mu starši niso hoteli dati kolikor bi bil rad, je kradel srebrne posode in dragocenosti in jih prodajal. Ker pa je slednjič njegovo početje bilo celo popustljivim staršem odveč in mu niso hoteli dajati nikakega denarja, je mladi razkošnik sklenil, da zastrupi očeta in mater ter pride po tej poti do ogromne dedščine. Nalil je solne kisline v pivo, ki je bilo pripravljeno za starše; a dekla ga je opazila in naznanila oblastim, ki so mladeniča prijele. Izvedenci so izjavili, da je bil fant v času dejanja duševno zmeden (? I) in ga je sodišče zategadelj oprostilo.
* Smrt pri Igri. V Monte Carlu je igral Oger Klein, ki je bil pripotoval iz Budimpešte igro trente et quarente. Sreča mu je bila mila in je dobil 5000 frankov; v naslednjem hipu pa je nenadno omahnil na svojega soseda in umrl. Odnesli so ga iz igralne sobe in dognali, da ga je zadela kap. Dogodek je zbudil pozornost, ki pa je kmalu utonil v igralski strasti.
* Poplava na Španskem. V Sevili povodenj vedno bolj narašča. Prebivalstvo neprenehoma gradi in utrjuje jezove, da zadrži razburkane valove. Med ljudstvom je velika beda; okoli 15.000 delavcev je brez dela. Po pokrajinah so reke preplavile polja in vasi. V vasi Algabi se je potopila ladja, ki je pripeljala vaščanom živil; tri osebe so utonile. Dežuje neprenehoma.
* Klerikalne kupčije pri tripolltanskl pustolovščini. Vojni poročevalec socialističnega glasila »Avantija« poslanec sodrug Musatti poroča o novi in neverjetni nepoštenosti klerikalnega denarnega zavoda Banco di Roma. Kmalu po osvojitvi Tripolisa je poslala italijanska vlada večjo zalogo žita v Tripolis, da omeji bedo domačega prebivalstva; zaloga je obsegala 20.000 vreč pšenice po 64 kilogramov. Vojaške oblasti so žito pravilno razdelile; ko pa je bila polovica že razdana, je predlagal prejšnji konzul Pestalozza, da naj se razdeli namestu žita rajše moka. In izročili so okolo 10.000 vreč žita mlinu rimske banke, da ga zmelje. Mlin je žito tudi zmel, toda domačinom se ni razdelila moka iz tega žita, ampak klerikalna banka je nakupila neko nezdravo smradno snov in jo razdelila za »moko« med revno prebivalstvo. O tej imenitni klerikalni »moki« si bomo najložje napravili pravo sodbo, ako pomislimo, da je niti sestradani in lakote umirajoči Tripolitanci niso mogli uživati. In kaj je napravila patriotična banka z dobro moko? Prodala jo je nazaj za živila vojakom! Navdušenost italijanskih »patriotov« za roparski pohod je vedno bolj razumljiva, saj jim je vir prekrasnih špekulacij, kakor si jih plemenita kapitalistična duša le želeti more. »Avanti« poziva vlado najodločneje, da stori že konec tem lopovstvom kapitalističnih »patriotov«.
* Tuberkulozno zdravilišče na Salcbur-škem. Salcburški deželni zbor je sklenil, da ustanovi ljudsko zdravilišče za tuberkulozne bolnike. Doslej imamo v Avstriji samo dvoje takih prepotrebnih zdravilišč, v Allandu na Nižjem Avstrijskem in v Hčrgasu pri Gradcu, dočim jih imajo druge države, zlasti Nemčija celo vrsto. Treba bo tudi v Avstriji pričeti vendar že enkrat intenzivnejše obračati svojo skrb za potrebnejše stvari kakor pa je gradnja drednotov in vlivanje novih topov.
* Šestindvajset ljudi je zmrznilo. V išim-skem okraju pri Omsku na Ruskem je zmrznilo 26 ljudi.
* Pomlad ob požaru. Ze pred leti so opazovali nenavaden slučaj, da je v vrtu blizu požara več nasadov pognalo cvetove vzlic poznemu letnemu času; pozno pomlad je rodila gotovo huda vročina. Zadnjo jesen so ta redki pojav drugič opazovali, kakor nam priča poročilo o seji pariške družbe za biologijo. Bil je požar in na vrtovih, ki so bili najbliže ognju, je vročina vsa drevesa popolnoma uničila, ohranjena so ostala še le drevesa v razdalji najmanj 50 metrov. Mesec pozneje — bila je pozna jesen — so zablestela ta drevesa v pomladanskem cvetju. Krasen je bil pogled na pomlad prekipevajočega življenja sredi jesenske narave, ki se polagoma pogreza v zimsko spanje. Gvetele so hruške, ja-bolke, kostanji, španski bezeg in beli trn.
OSKAR WILDE:
Srečni princ.
(Konec.)
Ko se je zdanilo, je zletela na reko in se okopala. »Čuden pojav,« je dejal profesor oini-tologije, ki je koračil ravno čez most. »Lastovka po zimi!« Napisal je o tem dogodku časopisu dolgo pisanje. Vsi ljudje so govorili o njem, ampak pisanje je bilo tako učeno, da ga nihče ni razumel.
»Nocoj odidem v Egipt,« je dejala lastovka in bila vsa iz sebe. Obiskala je vse javne spomenike in nekaj časa počivala vrh cerkvenega zvonika. Kamor je prišla, povsod so čvrčali vrabiči in si šepetali: »Kakšen imeniten gost!< Veselila se je tega.
»Lastovka, lastovka, ljuba moja lastovka*« je dejal princ, »ali ne ostaneš še eno noč pri meni?«
»V Egiptu me že čakajo. Jutri lete prijateljice do drugega slapa. Tam leži povodni konj v visokem bičevju in na velikem granitnem prestolu počiva kralj Meinnon. Noč za tiočjo čuva zvezde in kedar zasije datiica, zavriska in onemi. In opoldne prihajajo žolti levi na vodo. Oči njih so kakor zeleni berili in njih tulenje je glasnejše od grmenja vode.«
»Lastovka, lastovka, ljuba moja lastovka,-; je dejal princ. »Daleč, daleč onkraj mesta vidim mladega človeka v podstrešni izbi. Sključen sedi nad pisalno mizo, pokrito čezinčez s papirji in v posodi poleg njega je šopek zvene-lih vijolic. Njegovi lasje so rjavi, kodravi ir Negove ustni so rdeče kakor granatno jabolko, njegove oči velike, sanjave. Za glediškega ravnatelja pripravlja delo, ampak mraz mu ne da delati. Ogenj je pošel na ognjišču in glad mu je izsesal sile.«
»Še eno noč ostanem pri tebi,« je dejala lastovka, ki je imela v resnici dobro srce, »ali naj mu nesem rubin?«
»Oh, rubina nimam nobenega več,« je dejal princ, »oči so vse moje bogastvo. Iz dragocenih safirjev so narejene, ki so jih pred tisočletji prinesli iz Indije. Izkljuj mi oko in nesi mu ga. Proda ga juvelirju, nakupi si živil in drv ter dokonča svoje delo.«
»Dragi princ,« je dejala lastovka, »tega ne storim!« In začela je jokati.
»Lastovka, lastovka, ljuba moja lastovka,« je dejal-princ, »stori kakor sem naročil.«
Lastovka je izkljuvala princu oko in zletela z njim v podstrešno izbo k študentu. Dohod je bil lahak, zakaj na strehi je bila velika luknja. Skozi luknjo je šinila in dospela v izbo. Mladi človek je bil zakopal svojo glavo v roke, pa ni slišal fofotanja kril, in ko se je ozrl, je našel žlahtni safir na oveneli vijolici.
»Ceniti so me začeli,« je vzkliknil. »Eden oboževalcev mi pošilja ta kamen. Sedaj dokončam začeto delo!« Ves srečen je bil.
Naslednji dan je odhitela lastovka v pristanišče, sedla na jambor velike ladje in opazovala kako vlečejo mornarji težke zaboje po vrveh izpod palubja. »V Egipt grem,« je klicala lastovka, ampak nihče se ni zmenil in ko je vzšla luna. se je vrnila k srečnemu princu.
»Po slovo sem prišla,« ga je pozdravila.
»Lastovka, lastovka, moja ljuba lastovka,« »ali ne ostaneš pri meni še eno noč?«
»Zima je,« je odgovorila lastovka, »in kmalu zapade sneg. V Egiptu pa sije gorko solnce in palme so zelene in krokodili leže v blatu in se leno ozirajo. Moje vrstnice si spletajo gnezda v templu Baalbekovem in rdeči in beli golobje jih opazujejo in dragi princ, zapuščam te, ampak ne pozabim te nikoli, in drugo pomlad ti prinesem lepa bisera namesto onih, ki si ju razdal. Rubin bo bolj rdeč od rdeče rože in safir bo sinji kakor široko morje.«
»Spodaj na trgu,« je dejal srečni princ, »stoji mala deklica in prodaja užigalice. Užiga-lice je stresla v cestni lijak in vse so pokončane. Doma jo oče pretepe, če mu ne prinese denarja,
Ljubljana in Kranjsko.
— Zakon o šolskem nadzorstvu je bil včeraj v deželnem zboru s klerikalnimi glasovi sprejet. S tem so napravili klerikalci zopet korak na poti, ki so jo že davno ubrali v šolskih vprašanjih. V prvi vrsti se jim imajo za novi zakon zahvaliti učitelji. Nadzorovanja bodo imeli dovolj, kakor vojak, ki ima od korporala do generala celo vrsto predpostavljenih. Učitelj se bo lahko čutil varnega, ker bo toliko varuhov pazilo nanj. Zato pa si dajo šomaštri — kajti pod klerikalno oblastjo bodo boljinbolj degradirani na ta nivo
—	lahko napraviti tesnejše telovnike; zakaj postranske zaslužke jim omejuje novi zakou, o kakšni regulaciji plače pa ni niti govora. Nič ne de, da imajo učitelji tudi svoje zastopnike med klerikalci. Biti Slomškar, se pravi imeti ključavnico na ustih.
— Proračunska razprava se je včeraj v deželnem zboru nadaljevala. Zanimiva je bila le toliko, da so liberalci in Nemci zapustili dvorano, kogje bila generalna debata končana, iii so klerikalci sami sklenili prehod v specialno debato. Potem je prišlo tudi do malega konflikta rned baronom Sctnvarzom in klerikalnim poslancem Hladnikom. Ta je namreč napadel žandarmerijo, češ da je pristranska proti klerikalcem. Baron Schvvarz je pa protestiral in dejal, da je treba pri takih obdolžitvah navajati imena in dejstva, da se lahko preiščejo. V tem ima baron Schwarz že prav; ali na drugi strani je pač že dosti dolgo deželni predsednik, da bi lahko poznal klerikalno taktiko in se ne čudil.
— Ožje volitve za obrtno sodišče v delavskem razredu so razpisane na nedeljo, dne 25. februarja 1912. Volitev se vrši v istih sekcijah in v istih volilnih krajih kakor glavna volitev. Ura začetka in zaključka volitev ter volišča se naznanijo pozneje. — Ožja volitev v razredu delodajalcev bo 27. februarja.
— II. maškaradni kongres je privabil preteklo soboto v Nar. dom veliko množico ljubljanskega delavstva. Ta predpustna prireditev se je res ljubljanskim sodrugorn in sodružicarn najbolj priljubila. Vesela mladina je plesala in rajala ob zvokih Slov. filharmonije do ranega jutra. Zrakoplovci so svoj napovedan prihod zaradi slabega vremena opustili, da ne bi ponesrečili, tripolitanski poročevalci so imeli obilo posla na bojišču, ker je ravno tisto noč Turek prav pošteno naklestil Italijane, vjeti Turki z ladje »Bregenz« pa niso mogli priti, , ker so jih Francozi malo prepozno spustili, da bi prišli še pravočasno v Ljubljano. Videli pa smo goste iz vseh strani sveta, kakor gališkega Žida, španskega bikoborca, ruskega mužika, turškega pašo, črnogorskega Nikito itd. Lični domini v raznobarvnih maskah pa so ščegetali radovednost tega in onega civilista. Največ smeha so zbudili očetje frančiškani, ki so se prelevili šele, ko jim je zmanjkalo duhana. Splošna radost je vladala na plesišču in večkrat je veselje prekipevalo po prostrani dvorani. Sodrug Dražil je aranžiral prav spretno figurirane plese, osobito četvorko, pri kateri je plesalo vsakokrat do sto parov. Za krepčila so skrbele naše vrle sodružice v paviljonih pod galerijo. Pod vodstvom sodružice Stvarnikove so nam pridno donašale cvetke in šopke sodružice Leni Jesenovec, Pavla Erbe-žnikova, Mici Jančigajeva in Zdravka Gerlo-vičeva. Okusno pustno pecivo je bilo pa na prodaj v paviljonu sodr. Michlerjeve, kateri so pomagale še Ivanka Smolnikova, Anica in Viktorija Hiti, Marija Jaševeceva, sestrice Koma-nove, Pav. Malogoj in druge. Vsem tem izreka veselični odbor za njih trud prav toplo zahvalo. Prav tako pa tudi sodružicarn Marjeti Kanciliji, Pepci Bizjakovi, sodr. Josipu Zupan in vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je ta prireditev tako lepo obnesla, da nam vsem o-stane v prijetnem spominu vsaj do prihodnjega predpusta, ko se bomo zopet tako lepo sešli, da se skupno razveselimo in preživimo par veselili uric v prijetni družbi. — Odbor kliče vsem: Na veselo snidenje v prihodnjem predpustu! —
Valčkov večer. Člani Slovenske Filharmonije prirede pod tem naslovom v pondeljek dne 19. t. ni. ob 8. uri zvečer svojo prvo plesno prireditev pod naslovom Valčkov večer. Na tem
plesu bo polnoštevilna Slovenska Filharmonija igrala najlepše valčke. Dirigiranje je iz naklonjenosti prevzel g. kapelnik Talich. Vstopnina 1 K Ker je ta prireditev za Ljubljano nekaj novega, a čisti dobiček namenjen podpornemu skladt Slovenske Filharmonije, ki je nudila že tolike umetniškega užitka a tudi zabave je pričakovati od strani ljubljanskega občinstva obilne u-deležbe.
— Strojevodje ces. kr. državne železnic!
prirede v soboto dne 17. februarja 1912 v gostilni gospe M. Celarc v Spodnji Šiški zabavni veit' Vstopnina 50 vin., ena dama prosta. Začetek ok 8. zvečer. Sodeluje godba na lok.
— Občni zbor Podružnice društva zeB' ljemerskih uradnikov na Kranjskem bo 9. marca t. 1. ob 8. zvečer v prostorih hotela Tratnik v Ljubljani, Sv Petra epsta, s sledečim dnevni® redom: 1. poročilo odbora, 2. odobrenje poslovnika, 3. volitev odbora, 4. volitev preglednikov, 5. slučajnosti. — V nedeljo dne 10. marca ob
10.	dop. kolegialni sestanek z event. predavanje® geom. in ing Drag. Gustinčiča istotam. Gg. kolege opozarjamo, da prosijo pravočasno za do-pust. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Gornik, zasebnica, 60 let, Rudolf Zajec, posestnikov sift 36 let, Ivan Jesrlič, dninar, 47 let, Gregor Grošelj, zasebnik, 27 let — vsi Radeckega cesta ij’ Marija WolfIing, mizarjeva hči, 2 meseca, Marije Terezije cesta 11; Peter Sitar, posestnik, 55^ Malija Ulčar, dninar, 61 let, Ivan Poženel, gostat 66 let, Franc Berlan, hlapec, 53 let, Stanko ZaM sin delavca, tri mesece, Ferdinand Jerančič, s*n tapetniškega pomočnika, 11 mesecev, Metod solnik, rejenček, 8 dni — vseli sedem v dežel111 bolnici.
— Okradena kmetica. Dne 11. t. m. je pr*' peljala kmetica Marija Peršinova iz Stožic 113 Vodnikov trg z ennovpiežnim vozom poljskih sade* žev. Ko je sadeže odkladala, je položila pod konj sko odejo na vozu hranilno knjižico z vlogo 3$ kron poleg zneska 600 kron, zavitega v žepni & b c. Ko je odšla Peršinova h košari, je zapeljal* iijena hči voz pod kostanje, kjer je opazila, <ja je izgubila bič. Šla ga je iskat, medtem pa ie ukradel neznan tat izpod odeje ves denar. Ko$c je hči vrnila in hotela vzeti hranilno knjižico i” denar, je s strahom opazila, da ni denarja nikje*-Vsa poizvedovanja za tatom so bila brezuspešn3-
— Poskusen samomor. Predsnočnjem j* šla po šentpeterskem nasipu ženska, ki se je bli; žjla Ljubljanici in govorila sama s sabo, da škof1 v vodo. Neznanko je slišala neka gospa, ki je zadržala samomorilko v tistem trenutku, ko se je h. tela pognati v hladne valove. Poklicali so straž' nika, ki je neznanko odvedel na stražnico. Ta«1 je izpovedala, da je Marija Jančarjeva iz Besnice in je prišla šele te dni iz bolnice. Nato jo le popadla besnost in si je trgala z zobmi oblek0 s telesa. Oddali so jo v opazovalnico.
— Elektrokinematograf »Ideal*. Danes 111 ju ri. Poldrugo uro trajajoči vojni posnetki. Naj' bolj zanimiva je eksekucija morilca častnika i<! 6 vojakov ter boj pri Bir-Tobiasu. Hladnokrvfl1 operateur je dobil za ta posnetek ogromno na' g ado. Na koncu velekomična slika, zbujajoča ve* likanski smeh. Priljubljeni Maks Linder zabava občinstvo do solz. »Maks žrtev bordoskega vina'-Prihodnja privlačnost drama „Življenska laž“ ^ velekomična ameriška burka „Poročni večer".
— Utonila je. Na Zgornjem Polju pri Kaj1*' mku je nesla 13letna Josipina Kotnikova kosil0 očetu, ki je delal v gozdu. Da si skrči pot, je krenilo dekle na bližnjico, ki je vodila preko brvi’ Ker je ni bilo domov, so jo šli iskat in so j° našli mrtvo ob brvi. Očividno je padla v vodo in utonila
— Skala se je utrgala. V sredo teden p°' poldne se je nad Rodinjaini in Smokučami vtf' gala visoko gori v pečeh skala; pravijo, da Je težka najmanj 6000 kil; pridrčala je mimo BreZ; niče, priletela v Novakov »stoli" in ga je več a** manj poškodovala. Zletela je nato čaz ŠtudenČice v Savo. Poškodovala je tudi tir pri železnici, tak° da je moral en vlak nazaj v Lesce.
— Novomeška podružnica »Vzajemnosti' je priredila v nedeljo 11. t. m. čajev popoldan pri katerem je sodrug Gregorc predaval o življf' nju in delovanju pisatelja Janeza Trdine, ki ie
in bridko plaka. Bosa je, brez nogavic in razo-glava. Izkljuj mi še drugo oko, daj ji ga, da je oče ne pretepe.«	_	•
»Že eno noč ostanem pri tebi,« je dejala lastovka, »ampak drugega očesa ti ne izkljujem, da ne oslepiš.«
»Lastovka, lastovka, moja ljuba lastovka,« je dejal princ, »stori kakor sem naročil.«
In lastovka je izkljuvala princu drugo oko in odletela z njim. Šinila je mimo deklice in spustila biser v njeno roko. »Kakšno čarobno steklo!« je vzkliknila deklica in smeje tekla domov.
Lastovka se je vrnila k princu. »Slep si,« je dejala, »zmerom ostanem pri tebi.«
»Ne ne, ljuba lastovka,« je dejal princ, »tvoja pot je v Egipt.«
»Zmerom ostanem pri tebi,« je dejala lastovka in zaspala princu na vznožju.
Prihodnji dan je sedela princu na rami in mu pravila zgodbe iz tujih dežel, ki jih je videla. Pripovedovala mu je o rdečih ibisih, ki stoje v dolgih vrstah na bregovih Nila in love zlate ribe s svojimi kljuni; o sfingi, ki je stara kakor zemlja in ki živi v puščavi in vse ve; o trgovcih, ki stopajo počasno poleg svojih kamel in svaljkajo ambro s prsti; o kralju mesečnih gora, ki je črn kakor ebenovina in ki obožuje velik kristal; o veliki zeleni kači, ki živi v palmovem deblu in ima dvajset svečenikov, kateri jo krmijo z medenimi štruklji; o pigmejah, ki veslajo na širokih ploščatih listih preko daljnega morja in se vojskujejo brez nehanja z metulji.
»Ljuba moja lastovka,« je dejal princ, »čudovite reči mi pripoveduješ, ampak še čudovitejša je beda mož in žena. Skrivnost reve je največja vseh skrivnosti. Vzdigni se kvišku, nad to mesto, in povej mi kaj vidiš.«
In lastovka je zletela nad veliko mesto in videla, kako bogati vživajo srečo v lepili stavbah, berače pred njih pragi. Zavila je v temne ulice in opazila blede obraze stradajočih otrok, ki so z begajočimi, izgubljenimi očmi strmeli v
črno cesto. Pod mostom sta ležala dva dečka’ drug drugemu v naročju, drug duugega ogr®' vajoča. »Kako sva zlakotena,« sta dejala-»Proč odtod!« je zavpil stražnik in odšla sta na dež.
In lastovka se je vrnila in pravila princi*' kar je videla.
»S čistim zlatom sem pokrit,« je dejal prit*^ »odkruši ga, listek za listkom. Razdeli ga sir°' makom. Živi ljudje menijo, da jih zlato sreči.«
Lastovka je odkljuvala Istek čistega zla1*1 za listkom, dokler ni princ popolnoma osivel-Listek čistega zlata za listkom je lastovka n0' sila revežem in obrazki otrok so postajali nati in smejali so se, igrali na cesti in kričal*-»Kruha nam ne manjka!«
Potem je zapadel sneg in za snegom je Prl' tisnil mraz. Ceste so izglodale kakor posrebrene, svetile se in lesketale, dolge ledene sveče ^ kakor kristalna bodala — so visele s streli ** otroci so bili zaviti v škrlataste plašče in so drsali po ledu. Uboga lastovka je prezebala pr dne do dne hujše, a od princa se ni hotela ločit*' preveč ga je ljubila. Pobirala je drobtine prctl pekovimi vratini, če ni bilo peka, in se grela f°' fetaje s perotmi.
Ampak naposled je bilo lastovki očito, d‘l se ji bliža smrt. 'Toliko sile je še imela, da je P°j letela princu na rame. »Pozdravljen, draŽ princ!« je zamrmrala, »daj, da ti poljubu* roko!«
»Veseli me, da greš končno v Egipt, Ijub^ moja lastovka!« je dejal princ. »Predolgo si s. zamudila tu. Ampak daj, poljubi me na ustn*< ljubim te!«	w
»Ne grem v Egipt,« je dejala lastovka. » domovanje smrti grem. Smrt je sestra spanca, kajne?« In lastovka je poljubila srečnega princ* na ustni in omahnila mrtva k njegovim nogam-
V	tem trenotku je nekaj počilo v sohi, kako^ da bi se nekaj raztreščilo. V resnici se je razpo'
V soboto VIII. velika mednarodna maškarada.
preživel drugo polovico svojega življenja v Novem mestu in od tu prepotoval razne kraje Dolenjske, pazno motreč življenje in mišljenje našega ljudstva, katerega je potem tako verno naslikal v svojih znamenitih in zanimivih »Bajkah in povestih o Gorjancih*.
Štajersko.
— V pijanosti. Blizu Stanelincev pri Zgornji Radgoni so pili lani 5. novembra fantje, med njimi sta bila tudi brata Josip in Anton Topol-nik. Nevtrudno so zvračali kozarce, v glavo jim je lezel vinski duh in kmalu so se sporekli. Fant Mihael Horvat, ki je bil še kolikor toliko pri razsodnosti, je vstal in odšel; njemu je sledilo že nekaj fantov. To pa je Josipa Topolnika, ki je imel piko na Horvata, tako razjezilo, da je pričel razbijati in razsajati in ga je moral gostilničar posaditi na hladno obenem z njegovim bratom. Topolnikova sta je zdaj ubrala za Horvatom, ga dohitela in ga obdelovala z nožem po glavi, hrbtu, plečih in roki. Dve rani sta bili težki, sedem lahkih. Obadva obtoženca sta trdila .pred mariborskim sodiščem, kjer sta se morala nagovarjati, da sta bila popolnoma pijana in se ne vesta ničesar spominjati. Sodišče tega ugovora ni vpoštevalo in je obsodilo Josipa Topolnika na osem mesecev težke ječe, Antona Topolnika pa na tri mesece navadne ječe.
— Sirov fant. Ivan Dolinar iz Velovlika v Ptujskem okraju je jako sirov fant. Dne 24 decembra lanskega leta je začel brez povoda s fantom Francetom Pichlerjem prepir, ga zagnal dvakrat ob tla in ga zabodel z nožem v hrbet. Sodišče v Mariboru ga je obsodilo na dvamesečno ječo.
— Kvarile! telegrafskih naprav. Pri Gornjem Gradu so bile telegrafične žice že parkrat tako pokvarjene, da je bilo brzojavljenje nemožno. Ali zlikovcev niso zasledili. Pred kratkim pa so 'Opazili orožniki šolske dečke, kako si dajo opraviti ob telegrafskih napravah. Eden dečkov je splezal do vrha in razbijal s kamnom po izolatorjih; drugi pa so gledali spodaj in radostno kriknili, kadar je bil izolator ubit. Zlikovci so tnje kmetski sinovi iz bližnje vasi; starši bodo niorali plačati precej veliko škodo.
iv. deželna konferenca na Goriškem.
(Konec.)
Sodrug dr. Tuma poroča o agrarnem vprašanju. Obžaluje, da so se morali odstraniti vsled neugodne železniške zveze ravno zastopniki kmečkih občin, vipavske doline in Krasa. ■Sklicuje se na statistične podatke v svojem Poročilu na 111. deželni konferenci. Tudi to vprašanje se je spravilo na dnevni red konference zaradi tega, da strankin zbor zavzame končno stališče. Slovensko prebivalstvo in posebej gorsko je v pretežni večini mali posestnik. Predlaga resolucijo, ki poživlja izvrševalni odbor j^ranke, da stavi to vprašanje na dnevni red bodočega strankinega zbora.
Sodr. Kopač omenja, da se je na strankinem |	zboru l. februarja 1909 izvolil poseben odbor,
naj agrarno vprašanje prouči. Člani tega odbora so med drugimi on in sodr. dr. Tuma. Mi-t	'levc se pridružuje mnenju poročevalca^
:	. Sledi poročilo sodr. dr. Dermota o časopis-
ju- Pozdravlja ustanovitev dnevnika »Zarje«, i	Ki je največja pridobitev za razvoj stranke. Za-
i	to pa je danes najaktualnejše delo za stranko,
delo za list. Člani naših organizacij se ga morajo lotiti z vso ljubeznijo in z neumorno vztrajnostjo. Na eni strani je treba zbrati razpisano
i	Klavnico, da bo list vstrezal lahko vsem zahte-
!	vam modernega dnevnika, na drugi strani pa je
treba še izdatno razširiti krog odjemalcev, ne Je da se listu ustvari čim trdnejša finančna podlaga, ampak tudi zato, da v čimvečji meri izkoristimo pomen dnevnika za socialistično propagando. Glede na strokovni list za poljedelce, ki ®i imel posredovati med delavci in njimi, je Ninenja, naj se prepusti rešitev strankinemu zporu, kedar se definitivno reši kmečko vprašanje. Priporoča »Naše zapiske«, ki sicer niso gla-?1*o stranke, pač pa imajo veliko vrednost za lz°brazbo strankarjev, in so pisani tako, da jih
C?o svinčeno srce na dvoje. Mraz je bil hudo hrupen.
Drugi dan zgodaj se je sprehajal župan spodaj iia trgu v družbi mestnih očetov. Dospevši 110 sohe se je ozrl nanjo.
»O moj Bog«, je dejal, »kako siromašno iz-Slcda srečni princ!«
»Silno siromašno!« so ponovili mestni očet--'e* k i so bili z županom vselej enih misli; stopili so bližje, da si stvar natančneje ogledajo.
»Rubin je padel iz ročaja, oči so proč in zla-a prevleka je zginila«, je dejal župan. »Tak je K°t berač«.
»Kot berač!« so pritrdili mestni očetje.
. »In tu mu leži še mrtva ptica pri nogah«, Je nadaljeval župan. »Razglasiti moramo, da pti-
ni dovoljeno tu umirati«. In mestni komisar Je zapisal sproženo misel.
Soho srečnega princa so sneli s podstavka.
»Ker ni več lepa, nima nobenega pomena ec«, je dejal profesor za zgodovino umetnosti.
Soho so potem v plavžu stopili in župan je klical sejo svetovalcev, da odločijo kam s ko-mo. »Napraviti moramo seveda drugo soho«, Je dejal, »mojo soho«.
. »Mojo soho!« so vpili mestni očetje in se J? sporekli. Ko sem zadnjikrat slišal o njih, 0 se še zmerom pričkali. n v »Čudno«, je dejal paznik pri plavžu. »To počeno srce se ne stopi v ognju, vrzimo ga v ,jaj«. Vrgli so ga na gnojišče, kjer je že ležala lnrtva lastovka.
»Prinesi mi najdragocenejše stvari iz me-*la«, je dejal Bog enemu izmed angelov. In an-*‘e‘ mu je prinesel svinčeno srce in mrtvo ptico. . »Dobro si pogodil«, je dejal Bog. »Zakaj v ajskem vrtu bo ta ptica prepevala od vekomaj o vekomaj in v mojem zlatem mestu me bo 'avil srečni princ«.
s haskom čita vsak, količkaj razumen delavec.
Sodr. Regent prporoča nabiranje obveznic za »Zarjo« ter omenja lepe uspehe, ki jih je razpečavanje obveznic v Trstu v razmeroma kratkem času rodilo.
Sodrug Srebrnič predlaga, da bi se odprla v »Zarji« tedenska kolona za Goriško, v kateri bi se poročalo o splošnem položaju, ker dopisi iz posameznih občin interesirajo le posamezne kraje.
Poročilo sodr. Dermota se vzame enoglasno na znanje.
Po odmoru komisija poroča o stavljenih predlogih ter predlaga sprejetev vseh resolucij.
K resoluciji o političnem položaju sodr. dr. Tuma je izključila komisija odstavek o separatizmu ter je namesto njega dodala: Strankin izvrševalni odbor se poziva, da postavi na dnevni red bodočega strankinega zbora vprašanje o separatizmu in centralizmu v avstrijski socialni demokraciji sploh.
K resoluciji o izobraževalni organizaciji dodaja: Izvrševalni odbor deželne organizacije ima pravico imeti zastopnika v nje centralnem odboru.
Predlaga potrditev računov. Odklanja predlog sodr. Komavljija k resoluciji Kopača: Vzame se poročilo na znanje ter se resolucija izroči bodočemu izvrševalnemu odboru za na-daljno postopanje, kateri naj da krajnim skupinam potrebna navodila.
Sprejme se dodatni predlog sodr. dr. Tuma k poročilu Štoifa o organizaciji stranke, ki se glasi:
Glede na to, da postaja gosodarski delo socialno demokratične stranke vedno bolj nujna zahteva, da spada med najvažnejše delovanje okrajnih organizacij razširjevanje tiska, brošur, in podpiranje strankarskih podjetij. Glede na to, da je treba za to gospodarskega gotovega stališča, priporoča se vsem krajnim in okrajnim organizacijam, izobraževalnim društvom, mladinskim organizacijam, da združno v vsakem kraju sestavijo gospodarski odsek, katerega naloga bi bila prejemati jamstvo za zaupno blago strankarskih podjetij t. j. brošur, listov, znamk, kolkov, razglednic, užigalic in enako.
Komisija predlaga za volitev v izvrševalni odbor sodr. Franca Cekovič, Antona Gorkič, Valentin Komavli, Alojzija Štolfa, dr. Henrika Tuma v Gorici, za kontrolo Ivana Arčon, Vrtojba, Ivana Cotič, Sovodnje, Petra Briško, Štan-drež, Ivana Bitežnik, Solkan, dr. Antona Dermota, Gorica.
Vsi predlogi komisije so bili soglasno odobreni.
V	slučajnostih predlaga sodr. Mihevc sledečo resolucijo: Današnja konferenca gorišKin slovenskih organizacij protestira najodločnejse proti vojnim hujskačem, kateri vedejo avstrijsko in italijansko ljudstvo za svoje špekulacij-ske koristi v nevarnost, ki preti pred vsem avstrijskemu in italijanskemu proletarijatu. Protestira proti klerikalnemu hujskanju ter ob enem izraža naj toplejše simpatije bratskemu italijanskemu proletarijatu.
Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Sodr. dr. Tuma predlaga sledečo resolucijo:
Deželna organizacija socialno demokratične stranke na Goriškem protestira proti malomarnosti poklicanih faktorjev v zadevi ureditve praznikov. Delavsko ljudstvo je eminentno vde-leženo pri vprašanju o določitvi praznikov, ker je sicer odvisno od volje delodajalcev, ali naj dela ali ne. Določitev praznikov ni ne vprašanje enega ali drugega škofa, in ne vprašanje katoliške cerkve, marveč je vprašanje javnosti, mezde in odpočitka. Sestavljanje koledarja ne more biti odvisno od kapric cerkvenih dostojanstvenikov, marveč mora biti urejeno za celo državo enako, Nesmiselno je, da delavci na Kranjskem in v Trstu praznujejo, na Goriškem pa morajo hoditi na delo, Nesmiselno je, da učitelji in uradniki na Kranjskem ob isti plači praznujejo, na Goriškem pa mora opravljati svojo službo. Naravnost rečeno pa je nagajivo, ako se red delavnih in prazničnih dni preminja tekom leta in ne glede na razmere v sosednjih deželah, s katerimi ima Goriško najožje gospodarske in socialne stike.
Zato poživlja vlado, da ukrene za enakomerno ureditev delavskih in prazničnih dni za celo Avstrijo enako in prepreči vsako samovoljno in kapriciozno poseganje cerkvenih oblasti v eminentno javno zadevo, pri kateri je v prvi vrsti vdeleženo delavno ljudstvo.
Sprejme se soglasno.
Predsednik pozdravi došlega zastopnika iz-vrševalnega odbora italijanske organizacije sodr. Josipa Tuntarja in zaključi konferenco ob pol 6. popoldne.___________________________________
Goriško.
—	Krajna organizacija v Nabrežini je imela dne 11. t. I. dobro obiskano konferenco, na kateri je poročal sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. Vsled ustanovitve društva »Vzajemnosti in nesporazumljenja, se je koncem leta 1911 razpustila krajna organizacija, meneč, da lahko politične posle odslej prevzame društvo Vzajemnost. Razpust krajne organizacije je slabo vplival na razmere med pristaši, vsled tega se se po deželni konferenci sklicali vsi pristaši na razgovor, da se pojasni položaj. Sodrug Tuma je poročal, da je deželna konferenca sklenila prepustiti izobraževalno organizacijo društvu Vzajemnost s sedežem v Nabrežini, da pa morajo ostati politične organizacije nedotaknjene. Pojasnil je pomen in in važnost politične organizacije v krajih, kjer ljudstvo ni dovolj politično izobraženo in to velja tudi za ves Kras. Le Nabrežina sama bi utegnila biti dobra, da se ustanovi samostojno politično društvo, ki bi skrbelo za politično agitacijo in organizacijo ter obenem izvrševala tudi izobraževalno in zabavno delo. Poročevalec je kazal na lepe uspehe, katere je ravno politična krajna organizacija žela za časa državnozborskih volitev 1911. Pojasnil je tudi razliko političnih in nepolitičnih društev in pozval nabrežinske sodruge, da zopet ustanove krajno organizacijo ter izvolijo nov odbor. Šele kadar bi se odpravila razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi po dr-
žavnem zakonu, utegne priti čas, da postanejo zaupne organizacije stranke nepotrebne. Po živahni debati, katere so se udeležili sodrugi Frandolič, Caharija, Cidin, Pertovt, Marica, se je izvolila posebna komisija, ki je predlagala sestavo novega odbora. Soglasno je bil izvoljen za predsednika sodrug Josip Marica, v odbor-p Angelj Pertot, Ivan Caharija, Lorene Caharija, Josip Caharija in Alojzij Colja. Po izvolitvi odbora je predsednik Marica pozval odbornike in pristaše na novo živahno delo. Sodrug Cidin je predlagal naj se izreče nezadovoljnost nad pisavo o šolskih družbah v Zarji, ker je nesocialistična. Sodrug Marica povdar-ja, da se delavec le uči iz polemike inteligentov sodrugov. Sodrug Tuma povdarja, da bi bilo neumestno vmešavati se v posle uredništva »Zarje«, poleg katerega je itak izvrševalni odbor stranke. Ako bi bila polemika še tako zgrešena, ima sodrug Marica docela prav, ko trdi, da se delavec, ki je politično že nekoliko izobražen, iz polemike le uči. Ako to ne velja za naraščaj, morajo krajne organizacije v prospeh »Zarje« in pouka pristašev polemiko izrabiti, da se oživi delovanje krajne organizacije.
Starši sodrugi naj se v rednem razgovoru med seboj udeležujejo polemike in v spornih točkah naj povzročijo predavanje dr. Ferfolje po eni strani, sodruga dr. Tume po drugi. V ustnem razgovoru in na interpelacije se stvar najbolje pojasni in sodrugi najbolje pouče. Na kratko razvije mnenje o šolskih družbah ter pojasni pojme vere, narodnosti, marksizma in stališče dr. Ferfolje. Polemika tlrja. Ferfolje je za vsakega socialista poučljiva, le da mora biti že sam si svesti, da socializem ni nasproten ne veri ne narodnosti, pač pa smatra kot silno težke sociologične pojave in zaraditega skuša, kolikor sploh mogoče izločiti iz političnega dela. Prograinatična točka vera je privatna stvar, vse narodnosti imajo pravico do obstanka, pa nimajo le taktičnega pomena, ampak so principijelne v toliko, ker je temeljni nauk marksizma in socializma, da je ekonomičen razvoj in posebej ekonomična osvoboditev delavskih mas podlaga vsakemu kulturnemu razvoju. Dokler delavske mase nimajo ekonomične in politične svobode, odvaja vsako vtikanje verskih in narodnostnih vprašanj pri političnem delu in pri politični organizaciji od cilja. Kakor hitro se delavec oddalji od ekonomičnega stališča. kakor hitro njegov boj ne gre, če ne izključno vsaj v prvi vrsti, za ekonomično in politično samostojnost, mora zaiti delavska stranka na stranpot. V tem tiči tudi nevarnost polemike, ko se ob enem ne poudarja bistvo marksizma in socializma. — Konferenca je tra-jla od 5. do 8. ter obeta pokazati v najkrajšem času bogate plodove.
I rst.
Politični odbor jugosl. soc. demokratične stranke ima v petek 10 . t. m. ob 8. in pol zvečer v Delavskem domu važno sejo. Odborniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno.
— Vsem sodrugom, ki so poravnali strankin davek za leto 1911, naznanja pol. odbor, da so izkaznice za leto 1912 že vse pripravljene in so sodrugi naprošeni, da pridejo ponje.
— Predavanje. Društvo »Ljudski oder« v Trstu priredi v soboto po pustu dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer predavanje »O principih socializma«. Predava naš znani socialistični pi-stelj Abditus. Na obilno udeležbo vabi že vnaprej Odbor »Ljudskega odra«.
— Društvo« Ljudski oder« v Trstu naznanja vsem svojim članom, da vsled selitve v nove prostore suspendira izposojevanje knjig za dobo od 15. februarja do 15. marca t. 1.
Vestnik organizacij.
Trbovlje. V četrtek dne 15. februarja 1912 ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu" važna diskusija; poročevalec sodr. Vekoslav Mrak iz Zagorja. Sodrugi, pridite v kar največjem številu.
Trbovlje. Sodrugi pevci, pozor! Redna vaja pevskega zbora bo v nedeljo dne 18. februarja t. 1., topot ob 9. do-poidne.
Trbovlje. V četrtek dne 22. februarja 1912 bo v .Delavskem domu* važna seja revirnega odbora Unije avstrijskih rudarjev, ki se prične ob 9. dopoldne. Zunanji člani revirnega odbora naj pridejo pravočasno v Trbovlje.
Umetnost in književnost.
—	Opereta. Čisto prav je, da se goji domač repertoar bolj nego prej. Zato je bilo tudi umestno, da so prišle Parmove »Caričine amacon-ke«, zopet na oder, dasi je o tem besedilu težko povedati veliko dobrega in bi Parma svoji melodiozni in v instrumentaciji zanimivi glasbi le koristil, če bi dobil človeka, ki bi mu vsaj z okusom popravil tekst. Ali če smo principielno zadovoljni z uprizarjanjem domačih del, smo principielno nezadovoljni s takimi uprizoritvami,, kakoršna je bila snočnja. To je bila vseskozi provincinalna predstava, in še po takem merilu slaba. Saj človek rad upošteva razmere, ali vsaka nemarnost se ne da opravičiti z »razmerami«. Premiera »Rusalka« je pokazala, da se da z dobrim okusom in s čvrsto voljo tudi pri nas inscenirati kaj boljšega. Tudi pri uprizoritvi velikega in resnično težkega Dvorakovega dela bi bili s to ali ono rečjo nezadovoljni, če se ne bi ozirali na omejene razmere; ali ravno v naših razmerah smo smatrali vso izvedbo za sijajno. Tako daleč pa ne morejo segati ob-ziri, da bi se z »razmerami« opravičevale take neokusnosti in površnosti, kakršne smo snoči gledali in poslušali. Predvsem se je kazala pri inscenaciji prava malomarnost. Življenja ni bilo na odru sploh nič, kakor da solisti in zbor uživali veronal pred nastopom. Medloba je bila tudi v orkestru. Ta predstava ni zadostovala niti za generalno skušnjo. Gdčna. Ihalerjeva (Zelena) je svojo partijo dobro izvršila, v splošni meglenosti pa se je morala tudi ta nekoliko razbliniti. Gd. Iličič (Feodor) je bil dober, a videli smo ga že boljšega. Ga. Foedranspergovo, ki je kakor ponavadi zadovoljivo pela, bi se morala vendar nekoliko potruditi, da si pridobi nekoliko več gibčnosti, zakaj oder ni koncertna dvorana. Gpa. Bukšekova je storila svojo dolžnost; saj ni kriva, da ni petje njena stvar, ali vidimo jo vendar rajši v prozi. Gd. Povhe je
kot žid tak kakor v vlogi velikega kneza; on igra vedno sebe. Ne vemo, če je libretist zagrešil nemško pačenje v njegovi vlogi. Kdorkoli ima to na vesti, je storil veliko neukusnost. Dvakrat bi človek že slišal »Gott der gerechte« ali pa »der ganze Mischpoch«, toda ves večer, pa še če igralec ne pozna »jidlanja« — to je malo prehudo. Gdoma. Križaju in Horskemu gre hvala, da sta pošteno pela in igrala, kakor se spodobi. Kar se tiče igre, se mora to reči tudi gdčni. Veri Danilovi in gdu. Molku. Govorjene vloge so imeli ga. Danilova, ter gda. Nučič in Danilo. Dobre maske, lep nastop, le da je gd. Danilo na suhem plaval. — Gd. skladatelj je bil navzoč pri predstavi.
„Vijesti“ Hrvatskega društva inžinira i arhitekta i Društva inženirjev v Ljubljani, 1. XXXIII., št. 2. imajo sledečo vsebino: ing Diag. Gustin-šič (Ljubljana): Agrarske operacije v Avstriji (s posebnim ozirom na Kranjsko); ing. Aleksander Kaiser (Budimpešta): Krov od armiranog betena ; ing Miroslav Kasal (Ljubljana): Vplivnice statično nedoločenih konstrukcij nekonstantnega prereza; K. G : Stropna konstrukcija paient Seidel. Društvene vijesti. Osebne vijesti. Paziično. Književnost. Pregled časopisa. Iz uredništva. Urednik za hrv. del: ing. Mijo pl. Philippovič, za slovenski: ing. Drag. Gustinčič (Ljubljana)
ZADNJE VESTI.
DELOVNI ČAS V NEPREKIDNIH OBRATIH.
Iz socialno-političnega pododseka.
Dunaj, 14. febr. Pododsek socialno-političnega odseka se je pod predsedstvom posl. Hanuscha posvetoval o samostojnih predlogih glede na delovni čas v neprekidnih obratih. Poročal je sodr. Seitz (soc. dem.) ki se je v svojih izvajanjih oziral na podatke urada za delovno statistiko o delovnem času v fabriških zavodih, iz katerih izhaja, da je v Avstriji nad 3000 neprekidnih obratov, ki zaposlujejo nad 100.000 delavcev. — V 95'/o zavodov je vpeljano ^urno delo; med delavci je nemajhno število mladostnih oseb izpod 18 let. ki imajo pogosto vseh 12 ur opraviti z ognjenim materialom. In pri vsem tem so v teli dvanajstih urah, ki pa ob premembi vrste narastejo celo na 18 ur, odmori vsled tehničnega napredka vse manjši. Mnogo delavcev mora opraviti svojo južino kar med delom, ali pa morajo med jedjo z napeto pozornostjo zasledovati mehanski proces, vsak trenotek pripravljeni, da posežejo vmes. Sodr. Seitz se je nato pečal podrobno z razmerami v plavžih in predlagal pododseku, da sprejme dr. Adlerjev zakonski načrt, ki določa da v obrtnih zavodih z neprekidniin delom delovni čas z odmori vred ne sme presegati 8 ur tekom 24 ur. Kot nadomestek za nedeljski počitek je priznati vsaj 24 uren počitek. Izjeme od te določbe nastopijo le ob prirodnih dogodkih ali nezgodah, ki ustavijo redno obratovanje. Vsi prestopki se kaznujejo z zaporom. Zoper izjemne določbe imajo strokovne organizacije pravico pritožbe.
Sovražniki osemurnega dela.
Predlog je najljutejše pobijal posl. dr. Licht, ki je dejal, da je zakonski načrt z ozirom na tujo konkurenco neizvedljiv Pozitivni, v paragrafe oblečeni Adlerjev načrt hoče nadomestiti z megleno resolucijo, pozivajočo vlado, da povzame iniciativo in stremi po dogovoru vseh držav bernske konvencije v tem vprašanju in da naredbenim potom uredi vprašanje odmorov, nedeljskega počitka in delovnega časa ob premembi »šilita«, v kolikor je odpomoč potrebna in v kolikor je delovni proces in konkurenčna sposobnost industrije dopušča. Zoper izvajanja posl. dr. Lichta je nstopil soc. dem. Reger, dočim je vladni zastopnik, sekcijski šef dr. Mataja izjavil, da se popolnoma strinja z njim, češ, da sta poslanca Seitz in Reger navajala same zglede iz t. zv. težke industrije. Splošno je industrija prešibka, da bi prenesla to novo breme. Proti predlogu sta tudi nacionalec FreiBler in klerikalec Pichler, češ da bi se vsled tega železo podražilo.
V zaključni besedi je posl. Seitz ovrgel vse argumente nasprotnikov in pododsek je poveril sestavo pismenega poročila za plenum poslancu Sejtzu.
Nato je posl. Seitz poročal o predlogu poslanca Bretschneiderja (soc. dem.) glede na
tovarniška stanovanja.
Namen predlogu je, da se izloči najemninska pogodba pri delavskih stanovanjih iz mezdne pogodbe. Poročevalec si je pridržal, da prevzame nekaj določb novega najemninskega prava, ki so ga predlagali isti predlagalci.
Odsek se je nato odgodil in se pismena poročila razdele članom. Razprave se nadaljujejo prihodnji teden.
IZ ODSEKA ZA DRŽAVNE USLUŽBENCE.
Dunaj, 13. februarja. Odsek za državne u-službence je dokončal razpravo o službeni pragmatiki in je razpravljal o službenem napredovanju kanceliskih pomočnikov in o plači kan-celiskih oficiantov. Poročevalec je predlagal, da se oficianti po 12 službenih letih uvrste v
11.	činovni razred. Sekcijski načelnik ualecki je nasprotoval temu predlogu iz finančnih taz-logov, pa tudi iz stališča discipline in je potolažil (?) pisarniške oficiante s tolažilom, da bo vlada z naj večjo dobrohotnostjo pretehtala njih zahteve in želje. Odsek je sklenil soglasno, da vzame zakonski načrt poročevalca Marckhla za podlago podrobne razprave, na kar je bil načrt sprejet. Popoldne je bila na vrsti predloga o poštnih uslužbencih.
1ZPOR OGRSKIH KOVINARJEV.
Budimpešta, 14. febr. Izvrševalni odbor kovinarskih podjetnikov je sklenil na plenarni seji izpreti 24. februarja vse delavce v tovarnah za stroje.
REKORD LLOYDOVEGA PARNIK A^
V	66 urah iz Egipta v Trst.
Trst, 14. februarja. Lloydov brzoparnik »Helenon« je prevozil pot iz Aleksandrije v,
B. Gotzl, Ljubljana
* -V*> ^	'*	•	'	•	'	- —»	*-------r-x	»	«	-----
skladišče oblek domačega Izdelka gospode in dečke. — Velika izbera to- bi zemskega blaga za obleke po meri.
Mostni trg st« 19« - Stari trg st« 8« Solidna postrežba* - Vedno nizke
Trst v 66 in pol urah in s tem dosegel rekord glede na brzino.
ZASTRUPLJENJE Z METILALKOHOLOM.
14 oseb zbolelo; dve umrli.
Szatmar, 13. tebruarja. Včeraj in danes so prenesli v tukajšnjo bolnico 14 oseb, ki so vse zbolele za znaki zastrupljenja z metilalkoholom. Dve osebi sta včeraj zvečer umrli v strašnih mukah.
PONAREJALCI DENARJA V GALICIJI.
Odkritje velike družbe.
Lvov, 14. februarja. Pri policijski reviziji na stanovanju dninarja Stasiuka so odkrili celo delavnico za ponarejanje denarja; zaplenili so 24 petkronskih falzifikatov in 104 ponarejene 20-vinarske novce. Policija je Stasiuka in njegovega sostanovalca Mikolajewicza zaprla; tudi o-stalim članom družbe je že na sledu.
SMRT RUDARJEV NA NEMŠKEM.
Osem mož mrtvih.
Konlgshfltte, 13. febr. V jami Litandra pri Črnem lesu je izbruhnil včeraj požar. Vse moštvo se je rešilo. Osmim osebam rešilnega moštva pa je ogenj odrezal povratek in so v dimu in plamenih prišli ob življenje.
Trije rudarji ubiti.
Neunklrchen, 13. febr. V zahodnem rovu jame .Reden" se je utrgala včeraj dopoldne vrv, ki je bila nanjo privezana kripa. Dvoje krip je zadelo druga ob drugo in so se prekolobarlle. Trije delavci so se ubili, dva sta bila težko in dva lahko ranjena.
KOLERA V ITALIJI MINILA.
Trst. 13. febr. Pomorska oblast je odredila, da odpadejo vse zdravstvene odredbe za prepre-čenje kolere proti blagu iz italijanskih pristanišč.
IZ TURČIJE.
Častniki In državni uradniki pri volitvah.
Solun, 14. febr. Ker se častniki v Skopijo aktivno udeležujejo agitacije za prihodnje volitve in ker so protestirali proti tozadevnemu ugovoru zbornega poveljnika, je vojni minister obnovil prepoved, da se častniki ne smejo vtikati v politične razmere, dovolil pa jim je izvrševanje volilne pravice. Tudi notranji minister je prepovedal dr žavnim uradnikom kandidaturo, ako popreje ne demisionirajo.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Praske.
Rim, 14 febr. Dne 11. t. m. so Turki Italijane dvakrat napadli pri Ajncari, Tadjuri in Gargarešu, Izgube so bile na obeh straneh. Dne 10. t. m. ponoči so Turki dvakrat naskočili Italijani pri D e mi, a so jih Italijani odbili. Dne 13. t. m. zjutraj so se Turki in Italijani parkrat spopadli; Turki so bili odbiti.
Turške utrdbe.
Rim, 14. febr. Vzhodno od Zanzurja so Turki in Arabci napravili močne utrdbe. Poizvedovala javljajo, da v ozadju dežele Turki povsod močno utrjujejo postojanke. Razentega so napravili med vsemi postojankami signalno zvezo, tako da je obrambna zveza strategično popolnoma zaključena.
Italijanski transport.
Rim, 14. febr. V bližnjih dneh odide nov italijanski transport vojnih potrebščin na tripoli-tansko bojišče in na Cirenajko. Transport ima med drugim 60 000 šrapnelov in 20.000 havbic ter prav toliko bomb.
Vznemirjenje v Tunisu.
Pariz, 14. febr. V Tunisu se domačini vedno bolj razburjajo proti Italijanom. Bojkotirajo italijanske trgovine in cestno železnico, ker ima v službi italijanske sprevodnike. Tramvaje morajo spremljati vojaški oddelki.
Turški kredit.
Carigrad, 14. febr. Včeraj je izšel uradni odlok, ki dovoljuje vojnemu ministru kredit v znesku ■ iljon funtov za slučaj izvenrednih dogodkov tekom leta; kredit predlože pozneje parlamentu v odobritev.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Cesarski edikt.
Peking, 13. februarja. Cesarski edikt pravi med drugim: Pretežna večina ljudstva je za republiko. Zategadelj prelagata cesar in cesarica vdova suveriniteto na ljudstvo in naročata Juanšikaju, naj ustanovi začasno republikansko vlado in obravnava z republikanci o ustanovitvi unije, ki naj združi v obliki velike republike Mandžure, Kitajce, Mongole, Mohamedan-ce in Tibetance.
Odobreni pogojt.
Peking, 13. februarja. Večina republikancev je sprejela naslednje pogoje: Cesar ohrani svoj naslov in dobi štiri miljone telov letne pokojnine, ki bo znašala po izvedeni brambni reformi štiri miljone dolarjev. Mandžurske pokojnine se plačujejo še nadalje. Verska prostost je zajamčena. Dvor začasno ostane v Pekingu in bo pozneje stanoval v poletni palači blizu Pekinga.
VSTAJA V MEHIKI.
Vlada brez moči.
Novi Jork, 14. februarja. Vstaja v Mehiki je splošna. Madero je brez moči. V Verakruzu so banditje privezali nemškega plantažnega posestnika Angeimanna na drevo in ga umorili na grozovit način.
Odgovorni urednik Fran B a 111.
Izdaja in aalaga taJoiba Zarje Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Zahvala.
Povodom veselice „ V z a j e m -nosti“ v Mostah, ki se je vršila dne 11. februarja t. 1. v Predovičevi restavraciji (pri Miškotu), izrekam cenj. prirediteljem in obiskovalcem iskreno zahvalo.
Z odličnim spoštovanjem
Mihael Smoljan,
gostilničar.
Želodčni liker
y u K „
je najboljše krepčilo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna Kdor ga ima,
Ima zdravje doma!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. „	„	4-80.
Naslov za naročila: »FLORIAN1*, Ljubljana.
v,
J
Postavno varovano.
Sprejme se takoj dobra izurjena
prodajalka
Povprašati je v pisarni ,.Konzumnega društva za Ljubljano in okolico1', v Spodnji Šiški štev. 56.
Nova knjiga!
Arcibašev: Slike iz revolucije.
V tej knjigi je zbranih več povest znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem.
Izvod stane 1 K 60 vinarjev po pošti 20 vinarjev več. Naroča se pri založniku Štefanu Klausu, Ljubljana, Krlževniška ul. 5 in pri vseh knjigarnah na Slovenskem. Denar sevpošilja naprej. Tudi znamke.
Kupujte „Zarjo“. TTafbilo
Prva slov.
zaloga čaja in ruma na debelo
v Ljubljani, Rožna ulica št. 41.
Priporoča: ČAJ v zavitkih, Clrll-Metodovo in mednarodno znamko. Nadalje vse vrste odprto blago; ruski, kitajski in cejlonski — čaj, po najnižjih cenah. —
Vzorci na razpolago!
Stanovanje
obstoječe iz
na
plesno veselico
katera se vrši na Debeli četrtek, dne 15. februarja 1912 v gostilni pri Pavšku, Martinova cesta 36. Začetek ob 8. zvečer.	Vstop prost.
Na obilno udeležbo vabita
Rozalija in Ivan Pavšek.
3 sob in pritiklin
se odda v Spodnji Šiški mirni stranki-VeČ pove uprava ,,Zarje“.
V najem se vzamejo
prodajalniški = prostori
v Ljubljani, v bližini glavne pošte. Ponudbe na poštni predal štev. 26.
Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v pr#sto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc-cacio st. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Čase rm a)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Baje, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Razpis zdravniške službe.
Pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani je oddati službo
blagajniškega zdravnika.
S to službo je spojena letna plača 2400 K in za obiske bolnikov izven teritorija ljubljanskega mesta po 40 vin. oddaljnine od vsakega kilometra ter prosta vožnja.
Prosilci imajo vložiti svoje prošnje do 20. februarja t. I.
pri podpisani blagajni.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
dne 13. februarja 1912.
Načelnik:
Pr. BsiartCL
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, _
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za nje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police banke .Slavije* so ne-
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
preskibljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti doDiceK svojim iimium. ^ivijensKe pouce Danite .stavijc- so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega oddelka K 2,495-719. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109.356-861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE" VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
%
Del. glavnica: K 8.000.000.
LgablJanška kreditna banka v Ljubljani.
---------- Stritarjeva	ulica	štev.	2,	(lastna	hiša).	---
Rez. fond nad K 800.000.
:F©<axvLSxaJLce v Spdjetu, Celo-7-cu, Trst-CL, Saxaj©T7”U., GS-oricl in CoIJvl,
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4'A'k