PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI , Štev 1fifi !\ CV70\ Poštnina platana ° \.l G/ 7J Spedizione ln abbc GRAZIAN1 NA SVOBODI — POMENI NAJBOLJ GROBO IN NAJBOLJ NESRAMNO ŽALITEV VSEH BORCEV ZA OSVO. BODITEV ČLOVEŠTVA IZPOD FAŠISTIČNEGA IN NACISTIČNEGA JARMA, ŽALITEV, KI JO NANAŠA ZLASTI NAM SLOVENCEM DE GASPERIJEV KLEROFASISTICNI REŽIM KO V ISTI SAPI IZVAJA OBSODBE ZLOČINSKEGA POSEBNEGA TRIBUNALA! gotovini abbon. post. I. gr. TRST, petek 25. avgusta 1950 Cena 15 lij bjodovinslii dnevi za delavski razred osvobojenega Slovenskega Primorja Tov, P°hi$fyg srna cementa v Anhovem, tovarna likerjev v Ajdovščini, tovarna v Novi Gorici in idrijski rudnik živega srebra v rokah delavcev (Od našega dopisnika) Cf gqrica- 24- -Tudi Slovennt.raZr^d. osvobojenega 2S°dovin£ Bnra°ria doživlja ">8 na n j, dnev^ ko prevzemanju f1 zakona o uprav- de,avskihPs°veatSkih Pt°djetii P° sv°je roke ~ tovarne v Gorijkeinaivečjih Podjetjih na Anhovem 'J t0varni cementa v Ajdovš^n; °varni likerjev v •Edvam l- tovarni pohištva rici- V Noyi G°- delgvniVtK ne krogi so mne- ta„Vka skumf'ravana železniška 8 stavko 125.000 'cJLtri dni iaKtrjev’ ki tr*' - ^ paralizira j^kioenta VSf?a ameriškega S* ^viiaTo1^ industrije da ki in h’ • a so cPrcni-!** traiaii ^-,e;l0 stavki, ki ni 1 stavka ,g0; v primeru, , Zale t ,a ,dalJe trajala, bi lJ?«thm »S-riJe prenehati lii ^arjev bi ,08,13 rtavka že-ini -e tank 'Ufli ustavila Plarii.'n«®sa 687 _____ indikatov in ravnateljstvo železniških družb na sestanek, kjer bodo skušali doseči sporazum. Ce to ne bo uspelo, bo parlament, ki se bo' sestal y torek, prav gotovo pod-vzel stroge ukrepe« S^iev milijonov šah ^Iv' ki tra-ia h?- ie L ,pet!h manjših pro- G, i.Zvddm °??° vplivala na i>a>Aa l0 u *k,a' ce bo ,SraIe vesf ka stavka, I__________ > nbrat mdustrije zmani-jtddi h-1”..^ b.° trajala dol- Iz- bodo prenehati, sindikalni sveto- vodil Joh smuikaini fc?aiani Ste el man je St> » sindikati 16 preko ijfma V?,,"1 “spel najti spo-Dk 0 izjav« ?n ie ccl^lpPil Sv inia namen v tvri^Vka zaPleniti želez- p.a ie'da sp v Podal tozadevno iz- S8 že kanads,ra indu- Posledice stavke, ki se fUdi držav k' V vzhodnem t^Uti tw.L?°-,mon,H številni SSfe^issjsa1. s «>( sr fenkania dobav. morali številni rei , « _ j, i obrat in za--^8. V rJi rudarjev brez «&a dru-5vf1JU 80 bi,e medna-k^erai Za nikeh tovarne S? Sne " in «StnčWba. Prizadete zaradi > -*dn- dobav. l^9- *Vg££^P]k m sklical a^hta _izredno sejo par- ^ ie 5h spOTa. pri kate-rh^ničariS,0 Y bnrbo 125.000 dTwJ oltawi 50 hr ? P-n-i do med' zaseda- ki .na- enta stavljeni dv£?°blajx ' se sprejme zakon. ^ nadzorV'tado' da ponovno ?u]!hezduin; [ vo nad cenami P^i^r.bi imelo za re-bo^i. nam.banie. stavke. Stav- 1&555**« dahteroto uved-43mr?elovne«a tedna nJo'’ ker ,. fga ter zvišanje *VSJ° pPdražup živl5eni(1 na ;'Sf‘t s«™,™-«« ds’ t^d°'čutrir, as c stavko Md tofetže se govori ipnekod' organizirali INallace o politiki SZ NEW YORK, 24. — Henry Wallače piše v listu «New Lea-der» »Vedno sem upal in verjel, da Sovjetska zveza ne samo odkrito, pač pa niti tajno ne bo prekoračila meja. Moji upi pa so se zmanjšali, ko sem zvedel od članov Progresivne stranke češkega rodil, kar se •je zgodilo nekaterim njihovim sorodnikom lansko leto«. Wallace je pripomnil, da ga je to pismo prepričalo, da je polovica članov Progresivne stranke njegovega mnenja in da odobrava akcijo OZN na Koreji, toda da ie naletel na opozicijo med glavnimi voditelji. Acheson bo vodil delegacijo ZDApri OZN WASHINGTON, 24. — Na današnji tiskovni konferenci je predsednik Truman izjavil, da ni mogoče z gotovostjo predvidevati dneva, ko bo vojna na Koreji končana. Izjavil je tudi, da sedaj ne more povedati, ali bo znesek, ki ga je Kongres že zahteval za vojno na Koreji, zadosten za ves čas operacij. Dalje je Truman dejal, da mora imeti ameriška delegacija pri prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo načela v septembru, značaj dveh strank. Na tej skupščini bosta ZDA predstavljala Warren Au- stin in Eleonora Roosevelt, ki jima bodo pomagali demokratični senator John Sparkman, republikanski senator Henry Dulles ki je svetovalec Deana Achesona. Namestniki delegatov bodo bivši republikanski senator Sherman Cooper in državni podtajnik Ernest Gross. Truman je iudi pripomnil, da bo Acheson odpotoval v Flu-shirig Meadovvs, če bo to imel za potrebno. Glede posojila 10Q milijonov dolarjev Španiji ki ga je odobril ameriški Kongres, je Truman izjavil, da mora to posojilo dovoliti Španiji Eksportna - im. portna banka. Kongres pa hoče, da bi se to posojilo dalo iz fondov ECA. Medtem pa je mešan odbor ameriškega senata in predstavniške zbornice znova priporočal posojilo 62,500.000 Španiji. ( Trgovinska pogajanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo BERLIN, 24. — List «Tages-spiegel« prše, da so v teku razgovori za sklenitev medeonske-ga dogovora za 1 milijardo mark. Od 60 do .70% blaga, ki ga Zahodna Nemčija ddbavlja sovjetski coni, gre X Sovjetsko zvezo. List navaja nato dve jnoeni podjetji, ki • .. ^ mmmm T’*’ - r " •'Mu m ji Pogled na znamenito reko Naktong, ki že čez deset dni predstavlja največji del 200 km dolge korejske Ironte IZ SPOMINOV POK. TOV. VLADIMIRJA STOKE Ferdo, maščevali vas bomo! Dne 1• septembra se je pričela ialoigra. Popoldne so nas pripeljali po podzemskem hodniku naravnost iz zapora v klet sodne palače kot vole vklenjene po dva in dva. Ko smo bili vsi zbrani in ko smo pozdravili znance, se spoznali še z onimi, ki jih nismo poznali, je nastalo med nami iivah.no razpolo-ienje. Govorili smo o vsem mogočem, kakor da bi se pripravljali na zabavo in ne na proces. Spoznal sem Valentiča, Manfredo in še druge-Prvi in drugi dan razprave je potekal v debati med odvetniki, ki so nas zagovarjali in onimi, ki so nameravali zastopati prizadete stranke. Naposled je driavni pravd-nik ovrgel zahtevo prizadetih strank na podlagi določbe zakona, ki ne predvideva da bi se pred posebnim sodi- ščem branile koristi prizadetih. Zaman so si prizadevali, da bi nas prikazali kot popolnoma navadne zločince. Morda so celo dopustili razpravo samo zato, da bi nas odvetniki nesramno pso. vali. Zanje smo bili vse prej nego politični borci. Zasliševanje prit pa je bilo skoro zabavno. Ni je bilo priče, ki bi imela kaj povedati proti nam. Ko so končali z zasliševanjem prič in s čitanjem obtožnice, smo prišli na vrsto mi- Prvi je bil Slavko Bevk. Povedal je odkrito, da se smatra za Jugoslovana, da sicer ne sovraži nikogar, a da ljubi svojo domovino in da vse, kar je naredil, je naredil zgolj iz ljubezni do svojega naroda, ker smatra to za svojo sveto dolžnost- Andrej Manfreda je bil takrat ie nevarno bolan. Pljuča so mu bila resno napade- v Protestna brzojavka Cuenlaja, zunanjega ministra LR Kitajske iAZIJSKE SILE ZDA SE HIOMUO Milili S FORMOZE IN DRUGIH OZEMELJ, KI PRIPADAJO KITAJSKI Kitajsko ljudstvo je odločeno osvoboditi Formozo in druga ozerulja, ki pripadajo LR Kitajski - Varnostni svet je dolžan obsoditi vlado Združenih držav Amerike zaradi zločinskega dejanja, ki ga je izvršila z invazijo na kitajsko ozemlje ATENE, 24. — Jugoslavija se bo udeležila kongresa za vinogradništvo, ki bo v kratkem v Atenah. Aretiran poslanec v Gretji ATENE. 24. — Levičarski list trJ“nis^ifine partije pod jurisdikcijo prve. Posledice te-ga so se takoj čutile. V sami zahodnonemški part!ji So zač{/ li veliko čiščenje ((elementov, k i.GS° inag,njeni k sektaštvu, dnLim K in °Portunizmu» Z drugimi besedami so začeli preganjanje vseh, ki na “ter, ,L nac!m ukazujejo svoje ne-1a£fWn tV® s Polivko Dodre-a ,e?skoga delavskega gi-.Utike. PSom sovjetske J>o- Z druge strani pa so zahodne n^!e?C,:liranie zadeve Za-hodne Neimčije. Zaradi tega so na KF jn hkrati tudi na vse delavsko gibanje v Zahodni Nemčtji ojačile pritisk. Ostalo Pa ni sain0 prj tem. Biro ameriške visoke komisije v Frankfurtu je izdal prvega t. m. po- ročilo p tem, da so ameriški pokrajinski komisarji opozonlj šefe komunističnih partij vsake pokrajine, naj ne izvajajo sklepa berlinskega kongresa Enotne socialistične partije Nemčije. Fosebno je bilo naglašeno, naj ne izvajajo onega dela sklepa, ki se nanaša na ((izvajanje politike organiziranega odpora proti zahodnim okupatorjem in proti Adenauerjevemu režimu«. Dalje se v tem sporočilu poudarja, da so ((komunistični prvaki bil; obveščeni o tem. da bodo zahodne okupacijske oblasti zelo budno pazile na aktivnost KP na ozemlju federalne republike in da bodo partijski funkcionarji osebno odgovorni Za vsako akcijo komunistične partije, s katero se podpira politika odoora proti okupatorskim in nemškim oblastem«. Namerno dajanj« direktive iz vzhodnega Berlina, da «v Za-b°dni Nemčiji ni nihče več do zan pokoriti se okupacijskim oblastem«, je zelo poslabšalo že itak težki položai zahodno-nem-skega delavskega razreda, ki je podvržen istočasnemu pritisku vzhodno ■ nemških satelitov Kominforpia, zahodnih okupacijskih oblasti in domačih kapi-talistov. Sklepi, sprejeti v Berlinu ki se nanašajo na KP Nemčije’ so popolnoma na liniji današnje politike voditeljev komunistič-P°'dike dušenja naprednih sil na sploš-no posebno v onih državah obstaja možnost, da se te upre-’°danaJ")‘^VJetski hegemoni. *re?\ dli ' ,Bp.rlinski kon-gres j« dal materiala in spod-bodel okupacijske oblasti da StS” M'** n, delaj; na roko sovjetski politikf nrP minjanja delavskih aiba^ v drugih državah v orožje m iz vajanje heg-emonističnih ten dene Sovjetske zveze. Razen tega okupacijske oblasti sebnih*3 in ,z t Vi 'b ražun°v vodij« politiko k Hi je namen dušiti delavskih rti v vsej Nemčij'. 1 Zakaj... ? * — ZAKAJ kcminformistič-na «l’Unitd» ne pove vzrokov izključitve Liče Keršcvahj iz kominformistične frakcije KPl. — Naj odgovori Spa-daro, ki pravi, da se je v Rimu poleg čistega kominfor-mistiinega laganja, naučil tudi književne italijanščine, pa mu odgovor ne. bo težko napisati... * * # — ZAKAJ ne morejo tržaški kcminformisti predati v Trstu dnevno več kot 700 do 800 izvodov. Ulissejeve «l’Uni-ta» in zakaj ne povedo, koliko stane urejevanje, telefoniranje in vsakdanje prevažanje 2 avtomobili tega lista s posebno tržaško izdajo — iz Milana v Trst? In končno zakaj ne povedo, kdo vse te stroške plača? Trst lahko ostane brez kruha če vprašanje pekovskih delavcev ne bo rešeno Podle mahinacije kominformistov ler voditeljev DZ na škodo interesov pekovskih delavcev - Delodajalci še niso odgovorili na zahteve svojih uslužbencev umazane politične na- Koliko časa je že poteklo, odkar so se pekovski delavci in njih delodajalci sporazumeli glede nove delovne pogodbe; vse je kazalo, da je to vprašanje dokončno rešeno ter da bodo delavci deležni tistih izboljšanj, ki so bila v tej novi pogodbi predvidena. Toda ko je prišel čas, da bi delodajalci pričeli izvajati določbe nove delovne pogodbe, se je izkazalo, da se delodajalci z novo delovno pogodbo (ki so jo sami Članom delavskih zadrug Opozarjamo vse člane Delavskih zadrug, da zapade rok za izjavo o pristanku za povišanje zadružnega članskega deleža od 100 lir na 500 lir 31. avgusta t. 1. Javite se s svojo člansko knjižico in osebno izkaznico pri najbližji poslovalnici — trgovini Delavskih zadrug, kjer zahtevajte obrazec, ki ga izpolnite in podpišite, da na povišanje deleža pristajate. Kdor tega ne bo storil, ne bo imel volivne pravice na bodočem občnem zboru Delavskih zadrug. Sindikalne beležke Borba delavcev „Monfaggi meccanici” se še vedno nadaljuje - Ogorčenje pristaniških delavcev - Pogajanja v zvezi z vprašanjem uslužbencev INAM še niso zaključena Se vedno ni rešeno vprašanje delavcev zaposlenih pri tvrdki «Montaggi Meccanidi«. Kot smo že objavili, so delavci tega podjetja stopili v. stavkovno gibanje, ki se je v zadnjih dneh, zaradi nepopustljivega stališča delodajalcev, še zaostrilo. Delavci «Montaggi Meccanici« namreč zahtevajo izboljšanje plač ter s tem tudi življenjskih pogojev. Čeprav so njih zahteve utemeljene in upravičene, jih vodstvo podjetja noče sprejeti. Pogajanja so se v vseh teh dneh nadaljevala, ne da bi bil dosežen zaželen uspeh. Delavci tega podjetja so sklenili, da bodo svojo borbo še zaostrili, če bi vprašanje ne bilo tudi v prihodnjih dneh rešeno. • * * Med pristaniškimi delavci vlada v zadnjem času veliko nezadovoljstvo; izvedeli so nem-reč, da namerava urad vojaške uprave izdati nek nov pravilnik v zvezi z delovnim redom v pristanišču. Seveda ni bil glede tega vprtšanja obveščen nobeden izmed članov sindikalnih organizacij. Delavci so še tembolj razburjeni, ker ni bilo v vsem tem času rešeno niti vprašanje izboljšanja plač, nit; vprašanja izboljšanja delovnih pogojev. Sedaj pa stoji pred njimi nov problem, o katerem se odgovorne 0blasti sploh niso posvetovale s sindikalnimi predstavniki. Delavci so sklenili, da se V- prihodnjih dneh sestanejo ter razpravljajo tudi o tem vprašanju. * ■» * Pred dvema dnevoma so se ponovno nadaljevala pogajanja za rešitev spornega vprašanja uslužbencev bolniške blagajne INAM. Seji so prisostvovali tudi člani glavnega vodstvalNAM iz Italije. Kljub temu. da je bil to že tretji sestanek zainteresiranih strank, ni prišlo do zaželenega uspeha. V dstvG INAM namreč vztraja, da bi bilo popolnoma nemogoče govoriti o povišanju plač, dokler ne bi bijo rešeno finančno vprašanje zaveda samega. Uslužbenci seveda niso pripravljeni sprejeti stališča vodstva in tako se bodo prav gotovo pogajanja še nadaljevala. Obstaja pa le malo upanja, da bo vprašanje rešeno v korist prizadetih uslužbencev. podpisali) sploh ne strinjajo ter da jim zato niti ra jnisel ne pride, da bi se njenih določb držali. Tako so se pekovski delavci ponovno znašli v is tern položaju kot tedaj, ko nove delovne pogedbe še ni bilo. Nekaj časa so vodili pogajanja z delodajalci misleč da gre samo za nesporazum ter cv^ riti o izletu kulturni prir* ditvi itd, vabimo na sest* ' ki bo v ponedeljek 28. t. ■ ob 16. uri v Ul. R. Manna «• ODBOR ===== KINO —^ Excelsior. 16.00: »Našel sem z® življenje«. O Alabarda. 16.00: «Jim iz džunjk*' John Weissir.ull.er. J(j Armonia. 16.00: ((Nevihta Bengalijo«. Variete. Garibaldi. 15.30: ((Grešmca J morij«. netaia Ideale. 16.30: .((Zgodba 8' ^ Custer-ja», Olivia de Erroll Flynn. Impero. 16.00: «Vrtiljak». »gj, Italia. 16.00: »Prekrasna « Tyrone Povver, Gene T‘ < Vittorio Veneto. 16.00: «Z senca«, Dorothy Lamour. O .. ggstit Azzurro. 16.00: ((Zakonik ( Alan Ladd. -j.oO: Marconi. 16.00, na Pr0, L,a» ((Maščevalec bandita Je= ^ Massimo. 16.00: «Rdeče n ond Balkanom«. Gene Ra> ,0{iflP' Novo Cine. 16.00: «Sm f* ario. Venezia. »Junak ceste«, mage»-Vittoria. 19.45: »Slavolok Ingrid Bergman. J0.P' Ljudski vrt na prostem. J0j» »Tajnost Mary Harrison*. Blondell. tB 20.°“' Letni kino v Ul. F. Seve «Srce», Vittorio de S>c*'z, ne Letni kino Rojan. 19.45. Gatr) ga zvonijo zvonovi«, Cooper. . ,, Letni kino na Rotonin. «Trije dobri sinovi«, 0’Brien. LJUBLJANA,MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.) PETEK 25. 8. 1950 * 5.00: Jutranji pozdrav; 5.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 5.30: Veseli zvoki; 5.50: Jutranja telovadba; 6.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar; 6.10: Jugoslovanska narodna in umetna glasba. 12.00: Lahek opoldanski spored; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Pester popularen koncert -vmes ob 13.00: Odprimo pošto naših dopisnikov; 14.00: Lahko orkestralno" glasbo izvaja Stojan Ste-novic s svojo kapelo: 14.30: Govorna oddaja; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10: Fr. Liszt: Koncert za klavir in orkester v Es - duru. 18.00: Igra Orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lor-beka (Prenos iz Maribora); 18.30 Pojo slovanski zbori; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Pester spored slovenske narodne glasbe.. - Sodelujejo: Božo Grošelj, Avgust Stanko in Slov. vokalni kvintet: 20.20: Politični komentar Radia Beograd; T Claude Debussy: Morje, simfonična pesnitev; 20.40: Henr.v Barbus-se: Ogenj; 21.00: Za vsakogar nekaj: 22.20: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Glasba za ples; 22.45: Komorna ura (dela čeških skladateljev); 22.30: Poročila; 23.35: Konec oddaje. IZLETI adria-exphess 3. septembra izlet na REKO v ŠRocijansho fa11111 in AJDOVŠČIHO Mizarji podjetniki k0Ve’ "iti snoveI* ( pUtijDlIlIlM ■ kmetovalci! lesov, "• DSSkt l* kove, ------------------------- A0- vezanl V* šče, furnir, parkete •" nudi najugodneje : RS! viale Sonitf, jel. D^1 T H S T s, UL. TORRICELLI. s ’ , : : Tudi na obroke ZAGREBŠKI VELESEIEM BO OD 23.9 DO 8.10.1950 ADRIA EXPRESS ORGANIZIRA OBISK zagrebškega velesej***** V DNEII 22., 23. IN 24. SEPTEMBRA. VPISOVAN^ DO 5. SEPTEMBRA V PISARNI ADRIA EXPbESS kopališče Sv. NIKOLAJ KOPANJE — PLAZA — PLES — IGRE - B**'*' RESTAVRACIJA — KONCERT jAlv|i VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI PREMI POSTEL^-- ZVEZA PO MORJU > OB PRAZNIKIH ,, 1 Z T K S T a: ,.as »»•' ob 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.15, l«”” IZ SV. NIKOLAJA: ob 18.20, 19.20, 21.00, event. ob 22.00 OB DELAVNIKIH IZ TRSTA: 1S go Ob 7.00, 10.00, 10.15, 11.00, 12.30, 13.30, »» IZ SV. NIKOLAJA: ob 7.10, 17.30 18.30, 19.00 ^ AVTOBUSNA ZVEZA »tTdelavnikih In praznikih^ A„g, bušne postaje (postajališča Piazza ex impero, Zavije in Milje) lz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. 25. avgusta 1950 ruzmcg uredništva m uprave Primorskega dnevnika 2 e/e/ on 11-32 M.. Lorena di Pola" Tudi fcl so \h!-Sil° istrsk'h fašistov, *»mV,3.pred s'vopm Hud-h,Z *L’Arena di p°- koi£ t 0r je bil° PTiča- m Ita0 kot stek?l Pes v sm» ml -ZVefl s 6lank°m, ki dne 15. t. m. v riških Sfa2!J0l> okoliških go- rmMe?cev v Goric°- US0!C», .J te 1ašiste "“ša »'■mr« j ’. ?e “dogodek sam. «toJLf en dokaz več, da !l'itM,;°nujno prei ali ^Vinein liudstv° «- lir t P ne Sam° Za t^loZ%Tr VSdn° " it,tn sna.rodnost«o ie*ni0ktD°?Odek ie torzi «fc nelr a *c’ da mes‘"° sre-ie!j n<*e dezele spado mora biti mejo on- Je de- “L’Arena di le- Ma° y° ia stavek tako-"“"a tn“nj'ž minister * duševne Za\edati Pol «Qlo u G. 9a. sta»ja, ki j, l| *• objauli PT teil1 vožnjah, *** «Pr 2, , ‘t0p tislc- C!aJ Vsebt,ie kn, ■ ga dnevnika/, S!b“ w 2atnniU° dej’anie i2d«i-^ništm oblasti «- v Gorici se položaja je na• nistvn 4. 2«Cret ° 9a Iista ’■ e‘! m pre <"e se je na Go- lis(|1 t> itaWiPc>edati tlenje /tu uu* f*«ioy > „ aniI° Preko 12.000 zdm£enT’ da ss b*at-nnubi groien-Gončani V o 'Oenih namo m imperiali-10 ljudje tud- Slomnov- ima-Vati »4 vi J 1 pravico zalrte. y T'H W ”°.j' b0 budna in iei? ‘“di ži,,L “Se dežei« in s T?avljanov» italijanskih nas na Goriškem iztrebili. Prav oni, ki tvorijo tako imenovano ulstrsko revizionistično gibanje,,, katerega delovanje bi morale italijanske oblasti prepovedati, ker se to gibanje bori proti podpisu mirovne pogodbe, ki jo je italijanska vlada sprejela, zahtevajo od italijanske vlade, da ukine naše uredništvo v Gorici in da prepove širjenje našega lista v Italiji. Kar se pa tiče 12.000 esulov, ki so se nastanili na Goriškem, Pa lahko povemo, da so prišli na Goriško odjedat kruh in zaslužek Goričanom in s svojo prisotnostjo slabšajo že itak težki položaj goričkega delavstva. Gorica in okolica štejejo danes okrog 15.000 brezposelnih. To je rekord v italijanski republiki, ki postavlja Goriško na prvo mesto glede brezposelnosti. Goriškemu esulskemu glasilu želimo torej bolj mirne živce ter mu svetujemo naj se — če hoče da ga bo kdo bral — bavi tudi z vprašanjem, kako zaposliti tistih 15.000 brezposelnih Goričanov namesto da te brezposelne hujska proti nam — brez uspeha. Soor v Gradiški med trgovci in krošnjarji Občinski odbor v Gradiški je na svoji zadnji seji sklenil prepovedati krošnjarjem prodajo sadja in drugih predmetov široke potrošnje na tedenskem sobotnem trgu v Gradiški. Ob. einski odbor utemeljuje ta svoj ukrep na podlagi protesta ki ga ie prejel s strani domačih trgovcev kateri trdijo, da pred-stavljajo krošnjarji nevarnost za njihovo gospodarstvo. Proti temu ukrepu so se odločno postavili krošnjarji, ki uživaj0 podporo tudi velikega dela prebivalstva, ki sm3tra, da so tedenski trgi potrebni za uravnovešenje cen ir.- konkurence, ker bi trgovci v nasprotnem primeru lahko izkoriščali položaj in postavljali cene Po svoji volji. Vprašanje je precej resno in ga bo občinski svet obravnaval na prihodnji seji. MEDEJA - OBČINA ZASE Zupan iz Krmina sporoča, da bo objavljena na oglasni deski v občinski palači 15 dni zaporedoma zemljiška mapa novega zemljiškega področja Medeja. Gradnja vodovoda v vzhodni Furlaniji Vlada je izplačala prvo nakazilo 50 milijonov lir za začetek gradnje novega vodovoda v vzhodni Furlaniji. Nov vodovod bo dajal vodo Gradiški, Fari, Koprivi, Rcmansu, Marjanu in drugim manjšim naseljem omenjenih občin. Dela se bodo v kratkem pričela ln bodo zaposlila precejšnje število brezposelnih delavcev. Seja upravnega odbora goriške pokrajine V sredo je bila v Gorici seja upravnega odbora goriške pokrajine. Na seji je upravni odbor. sprejel številne sklepe za razna javna dela in gradnjo novih objektov v občinah Gorica, Tržič, Gradež, Gradiška. Fara, Fo-ljano, Sv. Kancjan, Zagraj, Ron-ki, Romans, Krmin in Doberdob. Poleg tega so bili obravnavani razni predlogi in druga vprašanja, ki zadevajo zaposleno osebje v pokrajinskih uradih in uradih raznih občin. Izpred sodišča 9101 V sredo se je pred okrajnim sodiščem v Gorici nadaljevala razprava, ki je bila večkrat prekanjena' proti 35-letnemu Francu' Consulu iz Francoville (Potenza) ki je obtožen, da je 24. februarja t. 1. v Gorici dobil 250.000 lir od nekega Karla Nanutd. Console je prevzel nalogo, da bo za ta denar pripeljal iz Kopra v Gorico dva Nanutova otroka, ki sta ostala materjo v Kopru, potem ko je oče zapustil družinsko streho Med obema je bil sklenjen sporazum, da bo Console vrnil denar, če ne bo pripeljal otrok. Ker Console ni izpolnil oblju- be in poleg tega, da ni pripeljal otrok v Gorico. troke čez mejo. Console je pustil otroke na bloku in se vrnil Pri zasliševanju jg Console |V Gorico. Sedaj je od Nanuta na široko pripovedoval, kako j zahteval, rnj mu da 250.000 lir je skušal biti «pošten», kar pa mu ni uspelo. Povedal je, da je dne 13. februarja srečal v Trstu nekega Silvija Codilla. Ta mu je obljubil 1 milijon lir, če pripelje iz Kopra v Gorico Na-nutove otroke. V Kopru je Console srečal Nanutov.o ženo, ki mu je izročila oba otroka. Nato Se je napotil proti Trstu. Na obmejnem bloku se je zadeva nekoliko zamotala. Po njegovih izjavah je nekdo zahteval 500.OuO lir, da pusti o- V tfllite m citalte /Ptimolhki dneimikl OBVESTILO BIVŠIM PARTIZANOM Odsek za bivše partizane v Gorici, Ul. Montesanto 42, obvešča vse bivše partizane in svojce padlih partizanov, ki so dobili priznanje komisije iz Rima, naj se takoj javijo na zgornji naslov glede prošnje za izplačilo denarne nagrade. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki niso še dobili omenjenega priznanja. Prinesejo naj s seboj potrdilo o službovanju v NOV in POJ. ter mu zagotovil, da bo gotovo pripeljal otroke. Medtem pa je mati ponovno prišla po svoje otroke na blok in jih odpeljala na dom v Koper. Ko se je Console vrnil k njej, mu ni hotela več izročiti otrok in jih je zadržala pri sebi. Obtoženca je zagovarjal odvetnik Devetak, ki je skušal prikazati svojega varovanca kot poštenega človeka, ki ‘si je «toliko prizadeval« da bi se o-troci «vrnili k očetu«. Po izpovedi raznih prič in zaključni besedi odvetnika, ki je zahteval za obtoženca popolno oprostitev, se je sodišče umaknilo na posvetovanje. Cez nekaj časa je sodišče ugotovilo, da je Franc Console zakrivil kaznivo dejanje in ga obsodilo na eno leto zapora, 24.000 lir globe, na vrnitev 250.000 lir in na 12.000 lir za poravnavo sodnijskih stroškov. V nedeljo v Doberdobu mladinski praznik Doberdobska mladina se z vnemo pripravlja na praznik kulture, ki bo dne 27. t. m. v Doberdobu. Na sporedu ima vse panoge, v katerih se udejstvuje, da si krepi in vežba telo in bistri svojega duha. Ob 17.30 bo otvoritev s telovadnim nastopom. Mladinci in mladinke nam bodo s prostimi vajami pokazali svojo telesno spretne/st in gibčnost. Naslednja točka bo balet. Simbolične vaje, ki so nekaka vmesna točka med telovadbo in plesom, so s svojimi lepimi kostumi, prožnimi gibi in mladostno sproščenostjo vedno priljubljene točke mladinskih nastopov. Prepričani smo, da nam bo tudi nedeljski spored ugajal. Za dramski nastop, ki bo zvečer, pa vlada med mladino posebno zanimanje in navdušenje. Kako tudi ne? Sedaj, ko so si ustanovili svojo igralsko družine in ko se dnevno vežbajo ter se z vso resnostjo pripravljajo na svoj prvi javni nastop, nestrpno pričakujejo, kakšen bo uspeh njihove igre. Ako se bodo gledalci ob njihovi igri zabavali in iz srca nasmejali, bo poplačan ves trud, ki ga imajo ti marljivi mladinci, ko se z vso resnostjo uče lepe in pravilne izgovarjave, odrskih gibov, kretenj in mimike. Posebne težave in preglavice jim dela zlasti jezik, saj so doma vajeni le narečja, ki se zlasti v izgovarjavi precej loči od pravilne knjižne slovenščine. Brez dvoma se bo doberdobska mladina po svojem prvem nastopu tako navdušila za dobro delo, dn se .bo v zimsketn času oprijela študija kake težje drame, s katero nas bo presenetila. Pester nedeljski program na lepem športnem igrišču, kateremu bo sledila prosta zabava s plesom, bo v nedeljo brez dvoma privabil v Doberdob tudi številne okoličane. S svojo udeležbo se bo občinstvo oddolžilo marljivi mladini in ji s tem dal vzpodbudo k nadaljnjemu resnemu delu. Prosvetno Mo ..JEZERO" iz Doberdoba priredi v nedeljo 27. t. m. ob 17.30 uri na športnem igrišču v Doberdobu 'in S p o r e dk 1. Proste vaje mladink in mladincev. 2. Ritmične vaje. 3. Trodejanka »Trije tički«. 4. Ples in prosta zabava. Ob tej priliki bo prvič nastopila mladinska dramska družina iz Doberdoba. KINO VERDI, 17: «Mornar Hanz« M. Mor.tez. VITTORIA, 17: «Steklena gora« V. Cortese. ESTIVO, 21.30: «K vragu slavnost« K. Auer. MODERNO, 17: «Velika ljubezen Jurija IV« J. Howard. EDEN, 17: «Junaki v senci« A, Laad. Rento v. 'fsuli m ,.J istrski faši- medlTJ n^ihovi somišlje-č' črniniJle;danes ^Padajo Pi- to' ne samo - A radi iztre~ k sploh 2 „lZ- riškega, am- * ki takr, e zemlie- Ljud- so Uti piSlii0 in tako pj-etl’ Poterak1 S° pred d.esetimi 1 reb‘fi b d S0 nas Poskusili >ej v rimorske vdrli še >!i, mor?v°Slaviio’ r°Pali, it ,5° naie ljudi’ *» 11° Proglasili za A 11(1 “se n/r'rajmo' Danes se elne trudiio dn hi a^°lvenH S pravilno izvedenim odkupom bomo zagotovili delovnemu ljudstvu redno in nemoteno preskrbo »it ^ umetno obrt >SL«ed nami S? Ms „ mi gosti, ki letu. oj5®,% tasi obali, so to i “prvi- malt l ta.-C0- 0brt v Ljubljani- ViJ 7 deA absolventov, >i*klet in 10 fantov^ z V^^L^rvi' maturanti ‘ 4 1 Ivaef“0stakm spremliavalca in mentorji ZaVoi »oučm Jkademska kiPar- &re?a*vic'V:“;ur3a ,ov' prof' ja velj’ oba i Pr0t Stane V°fu: ko« s6) skupin: Sarj,50, ‘rije na omenjenem mladih umetni- ^*ZeTdekti'dva ki-farjev VVf grafižarki <,?>o bivan Vnem P°' H?'11’ 'la Pr°iu?,.te?a je ujlbov le v Kopru r„, , ?a i® njihov c“m „,j, ° Po načelu 0baleW.lle sP°znajo lepote ^‘‘osti.V^ kulturne ri*V°J računP°S.ebno so Prišli n r.-asi bodoči moj- klParji in slikarji. v svojem pro- st: «er>, , 'Uda, da ir,en' rioi T v »voje TautraiinskpJ° izlete in išče-Jaka C e ni0‘ive. Ciki hdnesij^' ntŠi mIadi le. b?516 vtise s °i sv°ie šli a da ie t mesta in oba" P&sA’,'' vasi r°žn, *cah r.iso v tej ief?a izlehfcT’11 večje' 'CDo kjer hi . ! * po naših ‘Udi arhite),t občudovali pre-'i^žn^fe.Tam bi imeli ‘cbJ njihovih l‘Aanja kmeekih kbieakeDh‘Sl Perg0k p°-t ‘Zenitih oro(lja, zlasti ■ °rhia* m‘erjerov. ka] li ACancih'iAtA r'‘aSi umetniki po šfenju'nadal3eva- tej- e oba]e i, lzlet vzdolž *V0vinja pm^Pirana’ Po- PatUe do Reke k‘atKiia‘ni. se'5batpri sllkarii -US' a“r da bodA° k?pem° omeniti detv, , r-’aši umetnin "uti ""mu """"•m i......... Uprava za odkup v Kopru ki vodi letos vso akcijo odku pa sadja in zelenjave, je pred kratkim pričela tudi z odku pom žita. Po dosedanjih poročilih poteka ta v koprskem okraju prilično zadovoljivo, Številčni podatki nam pokazu-jejo, da smo odkupili do danes glede na plan 61 odst. belih žit Ce pogledamo naokoli po krajevnih ljudskih odborih našega okraja bomo morali priznati, da -je pri izvajanju odkupa tudi nekaj nedoslednosti. Tako se dogaja, da nekateri I krajevni LO ne polagajo važnosti na to, da bi pošiljali redna poročila o poteku . mlatve, oziroma da jih sploh ne pošiljajo. Dogaja se.tudi, da koptro-lorji, ki bi morali vsak dan dostavljati mlatilniške' liste na kra. jevne LO, se tega ne drži-jo ter čakajo s tem po več dni, kar povzroča zamudo pri dostavljanju poročil, zlasti pa pomanjkljivo evidenco odkupa. Krajevni LO, ki so odgovorni za pravilen i,n brezhiben potek odkupa žita, bodo morali v bodoče posvetiti več pažnje točnemu izvajanju navodil, ki jih prejemajo glede akcije odkupa. Značilno je, da je nad polovi: co krajevnih LQ že končalo z mlatvijo (med temi so tudi Škofije), da pa na primer rav. no ta krajevni LO ni še do danes na upravo za cdkup dostavil niti enega poročila. Toda Škofije niso edine, kajti takih primerov imamo več. Ti krajevni LO bodo morali za naprej dosledno izvajati linijo odkupa ter se zavedati, da je odvisen celoten uspeh odkupa safno iz doslednega izvajanja te akcije. Po drugi strani pa imamo krajevne LO, ki se sprva niso znašli, vendar so kasneje pošteno zagrabili za delo ter so v redu zaključili svoje odkupe. Med te krajevne LO spadata tudi Ankaran in Bertoki, ki sta imela največji odkup. Samn ta dva odbora sta namreč odkupila okoli 30 odst. žita od celotnega plana koprskega okrajnega LO. Pozabiti ne smemo na krajevni LO Strunjan, ki je čeprav pri majhnem odkupu vedno redno dostavljal vsa po. ročila , in ki je svoj odkup tu-1 di pravilno in brez napake dokončal. V naslednjem hočemo navesti nekaj podatkov 0 odkupu sadja in zelenjave. Ta odkup je bil v našem okraju zadovo. ljiv. Njegova realizacija nam pokaže, da smo pri odkupu jabolk dosegli 148 odst., hrušk 150 odst., pri odkupu breskev 162 odst. in zelenjave 108 odst. odkupnega načrta. S tem v zvezi bodo morali krajevni LO, ki so končali mlatev. vendar je niso zaklju-.čili odkupa žita, napeti vse sile in izvesti odkup. Pred vse so postavljene nove naloge, ki bedo zahtevale nove napore. Ce pomislimo, da je treba zagotoviti delovnemu ljudstvu redno in nemoteno preskrbo, se moramo oprijeti začrtanega de. la z vso voljo in vnemo! Izlet na Snežnik Ker želijo nekateri izletniki, da bi se iz Kopra odpeljali že v soboto popoldne, naj se vsak interesent priglasi v CENTRU TISKA in tam izjavi, ali želi odhod v soboto popoldne ali pa v nedeljo zjutraj. V soboto bi bil odhod ob 14. uri, v nedeljo pa ob 4.30. Na vsak način mora vsakdo, ki reflektira na prevoz položiti do petka zvečer znesek din 100. ker brez tega predujma prirediteljem ni mogoče naročiti vozila. Zenska obrtna šola Vpisovanje v prvi in drugi letnik ženske obrtne šole v Kopru bo 1., 2., 4. in 5. septembra v prostorih šole - Ulica Mario Brat-ti št. l-I. nadstropje od 9. do 12. ure. • ' Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 OKROŽNI PLENUM ZPP IN BIVŠIH POLITIČNIH PREGANJANCEV V nedeljo 27. avgusta se vrnejo otroci iz kolonij Prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. in sicer okoli 13. do 14. ure se bodo povrnili v Koper iz svojega letovanja tisti otroci, ki preživljajo počitnice v otroških kolonijah v Zgornji in Spodnji Šiški. V poštev pridejo zlasti otroci iz Kopra ter okoliških vasi. Vsega skupaj jih je nekaj nad 200. Istega dne, a šele pod večer pa se bodo vrnili otroci, ki so letovali v koloniji v Bovcu. Teh je približno 120 ter so večinoma iz Portoroža, Pirana, Sv. Lucije, Sečjol, Strunjana in Izole. 2e na tem mestu obveščamo starše, da so vsi otroci zdravi in da bodo zaupniki oddelka za socialno skrbstvo izposlovali, da bodo vsi otroci prepeljani iz Kopra naravnost na svoje domove. Razširjenje SlAU-odločilen korak za izvedbo velikih nalog V torek so se zbrati člani okrožnega odbora Zveže Primorskih partizanov in bivših političnih antifašističnih preganjancev na plensumi sestanek tega odbora. Po soglasnem sprejemu dnevnega reda ie podal tajnik IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Marija Glavina je izgubila osebno izkaznico na avtobusni postaji v Kopru. Prosi poštenega najditelja naj jo povrne na našo podružnico. Volitve ASIŽZ v Šmarjah Pred nekaj dnevi smo imeli v naši vasi volitve krajevne organizacije ASIZZ. Vas je bila ta dan izredno živa, žene so pripravljale volivno dvorano in značilno, ne samo volišče, vso vas so ob tej priliki okrasile. Poleg tega je odmevalo petje partizanskih pesmi, ki so jih pomagali peti tudi otroci. Točno ob določeni uri je bila volivna d-vorana polna žen. Tov. Ulčnik je pred pričetkom- volitev Pojasnil vsem navzočim politične novice, zastopnica okrožnega odbora ASIZZ pa je v klenih besedah podala sliko moči in pomena ženske organizacije, posebno pa je povzdignila demokratičnost volitev samih. Končno je pozvala volivke, naj si svobodno izberejo kot funkcionarke tiste tovarišice, katere poznajo in od katerih lahko pričakujejo, da bodo delavne in da bodo še bolj okrepile ugled krajevne organizacije ASIZZ. Volitve so se končale v najlepšem redu; najprej So izvolile naše žene za predsednico tov. Elviro Hrevatin, nato tajnico Marijo Prodan, končno pa še za članice odbora tov. Fr. Kocjančič, Dr. Germanis, Ano Hrvatin, Valerijo Predan, Dragico Prelc, Fr. An-drešič ter Stef. Hrvatin. — Volitev se je udeležilo 99 odst. članic domače ženske organizacije. Takoj po končanih volitvah je imet novoizvoljeni odbor svojo prvo sejo, pri kateri so si šmarske žene začrtale smernice in naloge svojega delovanja v prihodnjem poslovnem letu, tov. predsednica in tajnica pa sta volivkam izrekle zahvalo za izkazano zaupanje. Ob zvokih pesmi «!^-i nas je svoboda zasijala v jasen dan« so se naše. žene zadovoljno razšle. okrožnega odbora ZPP kratko poročilo o notranjem poslovanju organizacije. Pri tem - je poudaril, da je naloga odbornikov, da v prvi vrsti prediskuti-rajo pomen vključitve ZPp in nekaterih dirugih množičnih organizacij v SIAU - Ljudsko fronto, ki bi imela na tak način v svojih vrstah kompaktno vse množice delovnega ljudstva. Pri tem je tov. tajnik poudaril, da nekdanji bcrci iz NOB itak že stalno sodelujejo v Ljudski fronti, kar dokazujejo partizanski marši v Bujščini. partizansko taborjenje na Riža-ni in v Secjolah, pri čemer se je samo taborjenja na Rižani udeležilo 721 borcev jn aktivistov iz NOB. Ta združitev množičnih organizacij v SIAU -Ljudsko .fronto bo pociobna enotnemu nastopu vsega našega ljudstva v času NOB. ko so načelovali v osvobodilnem gibanju partizani. Enako bodo sedaj sitopilj na čelo vsega delovnega poleta za zgraditev blagostanja. V imenu političnih preganjancev je spregovoril f0v. Vatovec ter izjavil. da se tudi oni strinjajo s predlogom za že omenjeno združitev v SIAU -Ljudsko fronto. Tp bo samo olajšalo organizacijsko delo in vzporedilo delo dosedanjih posameznih organizacij pri izvajanju tedenskega, mesečnega in letnega plana SIAU - Ljudske fronte. Tako ZPP kakor tudi organizacija nekdanjih političnih preganjancev bosta sicer ohranili svojo organizacijsko avtonomijo, njihovo delo bo samo koordinirano po zamislih in načelih Fronte. Živahna,diskusija, ki se je nato vnela med člani okrožnega odbora ZPP in bivših političnih preganjancev je dovedla do popolnega soglasja glede vključitve S SIAU - Ljudsko fronto. Po vsem tem jg bila soglasno sprejeta zaključna resolucija, ki se glasi takole: ............................................................................................... i................................................................................. U »»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Okrožni plenum Zveze partizanov Istrskega okrožja, zbran na dan 23. t.m., je po proučitvi poročil in diskusij odobril naslednjo RESOLUCIJO Okrožni plenum Zveze partizanov za Istrsko okrožje ugotavlja vedno bolj naraščajočo aktivizacijo in mobilizacijo delovnih množic pri izgradnji socializma, kakor tudi vedno večji gospodarski napredek. Glede na to smatra, da je SIAU, kot osnovna organizacija, na kateri slor.i ljudska ‘oblast izpolnila’ svoje naloge, da pa ni mogla več zadostiti zahtevam, izvirajočim iz tega razvoja, ki se je pokazal na vseh poljih političnega, gospodarskega in socialnega življe-nja našega okrožja. Zato --..v,. . , . ,, POZDRAVLJA z navdušenjem sklep, s katerim se Zveza partizanov pridružuje veliki družini SIAU - Ljudske fror.-te, ki je politična organizacija vsega delovnega ljudstva. Plenum odobrava soglasno enotep program Fronte, ker vidi v njej izraz skupnih interesov našega slovenskega, italijanskega in hrvatske-ga prebivalstva, ki dela na iz gradnji boljše bodočnosti. Pri tej priliki plenum ZAGOTAVLJA, da bo kakor v preteklosti, ko je bilo treba v borbi protf nacifašizmu doprinesti brezštevilne žrtve in kri, nadaljevala svojo borbo v okviru SIAU Ljudske fronte za enotnost in bratstvo med tukaj živečimi narodi, da bo nadaljevala bor-bo za uresničenje letnega gospodarskega načrta, ki bo dvignil življenjsko raven naših delovnih množic. Zveza partizanov bo v SIAU - Ljudski fronti okrepila svojo vlogo borca na straži, ki ima v svojih vrstah najbolj vdane borce za ideale delovnega ljudstva, in ki bo s svojo delavnostjo na raznih delovnih objektih, v tovarnah in na podeželju okrepila s svojim političnim delom aktivizacijo in mobilizacijo širokih množic pri njihovem ustvarjalnem delu za socializem. Tako POZIVA svoje elane v okviru Fronte, naj podvojijo na vseh področjih svoje napore, da se bo socialistična zavest našega delovnega ljudstva, ki je v stalnem razvoju, uresničila v pridobitvah socialistične demokracije s tem, da bodo prešle tovarne v roke delavstva, da se bo še bolj razširilo in razmahni-lo zadružništvo, da se bo še nadalje demokratizirala ljudska oblast v borbi proti notranjim in zunanjim neprijate-ljem, v borbi proti birokraciji, kakor nam kažejo »zgledi ju-ostrostjo nar°dov. Po vsem tem plenum istočasno z vso ... , OBSOJA voditelje tako imenovanih «partizanov miru«, ki so navadno orodje protirevolucionarne in imperialistične politike biro-_ ra icmh kast ZSSR. Prav tj izkoriščajo čustva in razpoloženje množic za mir in jih hočejo privesti na pot vojne, seve-. jVi poii,ik? vplivnih sfer in državnih interesov nadvlade ZSSR. V zvezi z zgoraj obrazloženim .ODOBRAVA akcijo Jugoslovanskega odbora za obrambo miru in njegovo zadnjo resolucijo, v kateri vidi vsebovane vse potrebne elemente za borbo za dosego pravega miru na osnovi svobode enakopravnosti in neodvisnosti narodov. Končno POUDARJA Delo ljudske oblasti za izboljšanje zdravstva v Istrskem okrožju Nedvomno se je naša ljudska oblast znašla ob svojem nastopu med drugim tudi pred velikimi težkočami na področju zdravstva. Sedaj se trudi, da izboljša zdravstvene in higienske razmere vsaj v toliko, da zadosti najnujnejšim zahtevam. Tako urejuje v civilni bolnici v Piranu poseben oddelek za RoirOdnice. Ce pomislinib*, da imamo v tem mestu mnogo delavskih družin, dalje, da gravitirajo v' Piran številne okoliške vasi, potem bo novoustanovljeni porodniški oddelek o-mogočil nekaterim materam, da bodo lahko pričakovale porod in porodile v ugodnejših razmerah, kakor pa jim jih nudi da predstavlja sedanje razširjenje SIAU do tedaj, dokler ne bo predstavljala Ljudska fronta najširše organizacije delovnega ljudstva, odločilen korak za izvedbo velikih nalog in problemov, ki se postavljajo pred to organizacijo. Nadalie predstavlja najpravilnejšo organizacijsko rešitev za razvoj iniciativnosti in medsebojne podpore posameznih množičnih or ganizacij, pri čemer omogoča našemu delavstvu, da sodeluie na najbolj uspeseri način in v najširši obliki v borbi 7« i70-=H-njo socializma v našem okrožju. ^°DOVINSKI roman v borbi za izgrad- zato se je-polagoma umiril, [dveh gostov niso opazili in Vtem ko so kmetje tako po dolgem, ko se Blaž po na- ■ iiiiiii n m m n n im n n m..........i ni iiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiii iiilii n ii Hlinili.........milili ......... «r 25. d« ai? Tb " ?*avim la ni rekel? Jaz Ihi 1 Jaz *eiS1f> da jj 30 reke11 K“J V J Je> hro e VW' " ^Ijo Vid15' . ti ne - a r°Wan° VSak° ne’ Hit?r2lS knJ molls in t praz. deka1 v r. jaz te L dioSm prašal- A1‘ ‘‘Ubitt, amo tudi hvci Ali veš to?«. ves, hudiča U50lknlli m'sta-Hne*Do Blaži, »bU poleS 6i]an °sti turu0 mu ie ,iU5 Ze malo <*8a h ugovarjal, Cdo bo v. dra?U-»a na* Ca ljubil? bi ^tarno v UCe' kako se ni0 ^ veš! Hu- dič je naš sovražnik in mi moramo sovražnike ljubiti; zato moramo tudi hudiča ljubiti!«. Glasen smeh je odgovarjal Blaževemu dovtipu; le Slapar se je togotil, da vse to ni res. «Cakaj, te bom še nekaj vprašal«, nadaljuje Mozol «bom videl, veš li kaj ali nič. Povej mi, zakaj se je izgubljeni sin vrnil k dčetu?« «Greha se je kesal«, se odreže moško Slapar. ♦Kajpak lačen je bil«, se reži Mozol, «pajčevine so se mu po čre\" delale, tako je bilo pusto in prazno notri!«. Sedaj se je tudi Blažev nasprotnik smejal; izprevidel je, da Mozolovi učenosti v teoloških stvareh inl kos, in visoke stvari rešetali med seboj in je leščerba, nad mizo že prižgana, le slabo razsvetljevala izbo, je bil stopil počasi še en kmetski opravljen gost v krčmo ter se naglo ogledal po pivcih- Njegov pogled se je srečal s tujčevim, ki je sedel pri peči, in nato je stopil mož tiho, kakor je bil prišel, nazaj v vežo. Ko je imel vrata že na pol zaprta, je Cul Blažev glas in nato je še nekako hitreje potegnil duri za seboj. Takoj za njim pride oni gosposki človek ter plača svoj račun v veži. Pri tej priliki ugleda dekla, ki je denar prejela, kmeta, ki je bil tako z očmi pozval gosposkega gosta. «Kaj pa vi, Boječ, ali ne boste dali za en poliček?« ga ogovori. A Boječ, kajti ta je bil, se Se obme v vežnih vratih ter deje; «Drugikrat, drugikrat«, in izgine s tovarišem v temi- Pivci v sobi odhoda teh ključju obrne ter vidi, da je kot pri peči prazen, vpraša, je li 'kdo poznal tega človeka? «Menda je pisar z Brda, ka-li?« reče eden, «ravno tak je bil! Videl sem ga, ko sem desetino nesel tja«. ♦Tisti Boječ iz Radomelj je prišel ponj!« pristavi dekla, ki je pomivala kozarce pri oknu «Kaj, Boječ? Pisar? pa me ne pokličeš? Da bi te gosenica oblezla, tista strupena! Duša babja, zdajle bi jih imeli v pesteh, pa ti ne po-veš, da sta bila tukaj!« vpije srdito Blaž ter hoče iz krčme. Ureh ga hoče potisniti na stol nazaj, a Mozol je bil svojeglaven. «Na Kolovec grem, naravnost na Kolčvec! Sedajle jih oskrbnik morebiti se lahko ujame, če je tudi pozno in tema; na Koldvec, naravnost na Kol6vec! In jaz zaslužim denar, denar ti možje!« Oni so odmajevali ter stiskali rame k ušesom, le Ureh mu je glasno odgovarjal, a zastonj! Blaž vrže denar za račun na mizo ter odide. Bil je precej pijan in ravno zato je vročekrvno sodil, da, četudi o polnoči pride na Kolovec, mora tak^ novica, kakor jo ima sedaj, roditi obilen sad v podobi srebrnih tolarjev. Ko je v svoji jezi do rokovnjačev in lakomnosti po obljubljenem denarju korakal dalje, ni opazil, da se je takoj za njim izpod kozolca Hudmanove Jere zmuznil nekdo, ki mu je sledil sedaj kakor senca čez grič mimo cerkve in potem v dolino. Bil je bosopet človek, majhne postave, ki se je pa sedaj, ko je dospel na cesto, stisnil v kraj na travnik in s sključenim hrbtom tiho kakor maček šel za Blažpm. Bil je kakih trideset kora kov za njim- Tako sta dospela blizu o-vinka, kjeir so stali na desni pravim, Ureh, vam pravim, I in levi kraj pota stari jeseni. Tu se stisne skrivni zasledovalec v visoko travo ter zapiska glasno na prste, dvakrat zaporedoma. Mozol se obrne, a ko nič ne vidi noč ni bila ravno temna — hoče dalje; a vendar še enkrat nogo ustavi. Nekako čudno ga je bilo nakrat spreletelo; sam ni vedel kaj, a groza ga je bilo in ko blisk mu je šinila misel po glavi: «Kaj pa, ko bi bil to «spomin»? Obenem se je domislil «zdela« ,v jutru in postala mu je glava bistra, kakor bi ves dan ne bil videl vina. Plašno je pogledal še enkrat nazaj na travnik, a mirno in tiho je bilo vse «Vraga, ne bodi babjeve-rec, Blaž! Saj si zdelo zbil in ko bi ga tudi ne bil, to je za stare babe!« Ohrabril se je in stopil zopet urno naprej-Pa komaj je storil nekoliko korakov, sta se vzdignili na desni in levi izpod starih jesenov po dve črni postavi; in Blažu prileti debel kol, s silo zagnan, pod noge, da se IHIIIIIIIIIIIIIIIII je opotekel. Obenem so ga oni štirje obstopili; bili so bradati in po obrazu očrnjeni možje- Drugega orožja Blaž ni imel nego svoje pesti in pa neokreten pipec, ki ga je bliskoma potegnil iz žepa ter začel z njim kakor besen okrog sebe suvati in mahati. «Proč, hudiči pasjedlaka-sti«, je kričal na glas, «kdor mi blizu pride, mu preparam trebuh! Proč! stran!« Napadalci so ga bili molče obstopili in akoravno oboro, ženi s kratkimi kolči, vendar se sprvega nobeden ni upal v obližje Blaževega plpca. A ne dolgo, kajti oni tihotapnl Blažev zasledovalec je sinil bliskoma iz trave na cesto in se zaletel od zadaj Blažu pod noge, da se je z divjo kletvijo prevrnil po cesti. V istem trenutku ga je že držalo in tiščalo osem pesti za roke In noge in oni, ki ga je bil tako zavratno spravil k tlom pobere težak kol, ki je bil prvi priletel Blažu pod noge ter ga zavihti nad njim. (Nadaljevanje sledi.) Is Izole KONCERT ljubljanske mladinske godbe KUD „ Hinko Smrekar” V nedeljo 20. avgusta smo imeli v Izoli neobičajne goste. Obiskali so nas mladi godbeniki KUD «Hinko Smrekar» iz Ljubljane, katerih je nič manj kot 43. Sami mladi obrazi: Prebivalci so se že v ,tednu zanimali zanje in bili 'radovedni, kaj nam bodo nudili ti mladci, lzolani so bili tem bolj radovedni, ker so sami znani kot zelo muzikalni. Koncert je bil napovedan ob 18.30 uri toda ljudstvo je hitelo na Mazzinijev trg že predčasno, tako dg, je bil od 18. uri trg že ves napolnjen. Lahko rečemo, da se je za ta koncert zbralo skromna domača oskrba. Predvsem bodo porodnice pod stalnim nadzorstvom zdravnika, polec tega bo y porodnišnici poskrbljeno za popolno higieno in v slučaju potrebe za zdravniški poseg. Istočasno je našim oblastem mnogo na tem, da povečajo v piranski bolnici število postelj in s tem njeno kapaciteto. V ta namen bodo premestili iz bolnice 60 onemoglih starčkov in stark v poslopje samostana pred bolnico, kjer bo urejen poseben dom za onemogle. Nove prostore so vzele naše oblasti v najem. Na ta način bo povečala bolnica svojo kapaciteto za 60 postelj, poleg 10 postelj. ki bodo zaenkrat na razpolago v oddelku za porodnice, Ker smo ravno pri Piranu bo prav, čc omenimo še to, da bo v kratkem v posebnem paviljonu blizu bolnice urejeji moderen dečji dom, posebej pa otroške jasli. Obe ustanovi sta velikega pomena ravno Za Piran, kjer imamg številne žene, ki so zanoslene v tovarnah, podjetjih in uradih ter bodo na ta način podnevi v delovnih urah prepustile svoje otroke v oskrbo jasli, v dečjem domu bodo našli zatočišče zlasti otroci padljh borcev, revnih staršev in zanemarjeni otroci. V' dečjem domu in jaslih bo prostora za nekaj nad 60 otrok. Tudi bolnica v Kopru bo deloma izpopolnjena. Tako bo pričel že te dni poslovati docela na novo urejen medi-cinsko-diagnostični laboratorij, Li ga bo vodil dr. Luciano Ferfoglia, zdravnik za notranje bolezni. S to napravo bo gotovo nad 1500 poslušalcev. _ _ Kot prvo točko so ljubljanski koprska bolnica mnogo prido-mladi godbeniki zaigrali neko b“a- ker bo v težkih primerih Verdijevo skladbo. Melodioz- n°tuanjih obolenj dognana bo-nost njegove glasbe je privabi- lezen takoi v Knpru in ne bo la še nadaljnje poslušalce, tako !reba za dosego diagnoz* poši-da je bilo na trgu vse črno I ‘a‘‘ Preparatov preje v Trst ljudstva, mladega in starega. E-nako je navdušila domačine znana skladba «Al chiaro di luna» skladatelja Giorgia. Razume se, da Izolani niso varčeva | in čakati na zdravniške ugoto-I vitve. Posebno v nujnih slučajih je bila ta pot zelo nepri-pravna in v posameznih primerih morda celo usodna, z usta- li s ploskanjem, posebno ko so n°vitvijo diagnostičnega labo-spozhali, da ima jo pred seboj ra‘onja pa bo naše gospodar-godbenike. ki še z glasbo bavi- stv° Pridobilo tudi y tem, ker jo resno ter jo študirajo. Po ne b? treba izdajati za izvede-končanem koncertu, so bili mla- n? diagnoze plačil v tujih dedi godbeniki povabljeni v to- VIzab- varno na mal prigrizek. Toda , ®oInica v Kopru je pomanj-tudi tukaj se je nabralo polno k,Jlva tudj v toliko, da nima do ljudi in na njihovo prošnjo so danes tako imenovanega pedia-mladinci zaigrali še nekaj pe- J Ld^rrega, ali otroškega oddelka srni in partizanskih koračnic. *'udi ‘a Lo v kratkem otvorjem Bilo je, kot da se je pričel nov *ako da bo zadostoval zahte-koncert, toliko domačinov se vam Vsega našega okrožja. Ta je zopet zbralo na ulici. važen oddelek bo vodil zdrav- Ob slovesu se je tov. Beržan n'k specia)ist dr Branko Sala-Josip, predsednik slovenskega "T Liubljane. prosvetnega društva «Istra» v n n° smo P red otvoritvijo Izoli, zahvalil godbenikom za Veb posvctova!nic za noseče prelep užitek. Poudaril je da !?atere- Er!a od teh bo ustanov-izraža prav gotovo tudi čustva r? I ^°Pru in druRa v Izo-domačinov, Če jim kliče «Na I * ., P°slovale enkrat na Čim prejšnje svidenje,,. Izlet v Umag Ob priliki dneva Ljudske teh- rt n/i.bUiSki. okraJ- ki bi v teden. S pospešenim tempom pa delamo na ureditvi sanatorija za pljučne bolezni v Ankaranu Tudi ta ustanova je bila za nase okrožje prepotrebna. Glede del jo dne 27. t. m bo okratnl ot “ JS ^ b°.imela na razpela-bor Ljudske tehnike v Konru ar i Postelj smatramo, da bo Parnik bo odplul iz Kopra ob udarjati da bod^l P,°Spbei po' 7, iz Izole oj. 8, in „ Pirana ob LS ” k? h ° ^° mki v sa' ?■ Vrnil pa se bo iz Umaga 5e " ' \k‘ bo m°0erno urejen >sti večer ob 19. uri. b" oriznanih konfort' v oskr- Kakor smo že poročali bo ob cialistov. zdravnikov spe. ej priliki v Umagu dan Ljud- Na ta načiV, „ ske tehnike, pri katerem bodo so- polnjuje tudi 6 C°5a ® lzpo* delovali letaki z jadralnimi in higienskem L? zdravstve“° motornimi letali, padalci, jadral- največie«a Dome pri regati ‘er motociklisti. no prebivalstvo ^ "ie' 25. avgusta 19‘ monoroLiSTičnEGA privilegija sovjetske girohracije Vse to je očitno. In očitno je tembolj, če vemo, da je Lenin, ki mu pač niti na misel ni prišlo, da bi ne glede na mednarodni položaj, to se pravi, tudi v pogojih kapitalistične obkolitve, razpustil armado zmagovitega proletariata, da je Lenin, ki je v celoti sprejel Marksov in Engelsov nauk o državi in ga dalje razvil v sodobnih pogojih, poudaril: «...Ne smemo pozabljati, da je proletariatu potrebna država, ki odmj-ra...i> » govorih tovarišem«. Na XVIII. kongresu je Stalin resda govoril o odmiranju funkcije “vojaške dušitve v sami državi«, toda že takrat je odkril svoje revizionistično stališče, ko je v popolnem nasprotju z naukom klasikov marksizma-leninizma poudarjal, da se je ohranila in popolnoma razvila (to pomeni, d« se še nadalje razvija) “funkcija gospodarsko-organizacij-skega in vzgojno-kulturnega dela državnih organov«. V “odgovoru tovarišem« vztraja Stalin na krepitvi države na Naša Partija je nastopila .plošno, .to se pravi v vseh nje- proti poskusom, CK VKP (b), da bi jo prisilila sprejeti revizijo marksizpia-leninizma. Mi smo ostali zvesti tudi marksističnim načelom o razvoju socialistične države. V naši državi se uresničujejo zdaj velika načela graditve socialistične demokracije, ki so jih postavili Marx, Engels in Lenin. «Pri nas,« je rekel tovariš Tit/), nima sicer dr-iava nalogo, držati v podrejenosti manjšino izkoriščevalcev in sovražnikov nove Jugoslavije, vendar pa postopno odmira, ker njene funkcije, najprej gospodarske, postopno prehajajo v roke delovnih ljudi. Po marksistični znanosti je država produkt, ,razrednih konfliktov’ .kr) ne bo več koga, niti zakaj držati v podrejenosti- V čem je pri nas začetek odmiranja države? Navedel bom samo te-le primere. Prvič, decentralizacija državne uprave, zlasti gospodarstva. Drugič, izročanje tovarn in gospodarskih podjetij sploh v upravljanje delovnim kolektivom itd.» V razliko od Marxa, Engelsa In Lenina, različno od jugoslovanskih komunistov, ki stoje v nasprotju s sodobnimi revizionisti na pozicijah marksizma-leninizma, menijo in delajo Stalin in “sovjetski marksisti« drugače. Njim je potrebna država, ki ne odmira. To bazirati,JO je izTazil Stalin tudi na XVIII. kongresu VKP (b); v še bolj odkriti obliki pa jo je ponovil v svojih nedavnih «od- nih funkcijah, tudi v pogojih zmage socializma «V več državah«, to se pravi ko ne moremo več govoriti o kapitalistični obkolitvi v starem smislu besede, marveč samo o obstanku dveh sistemov družbene ureditve. Tokrat Stalin celo ne govori o odpadanju “funkcije vojaške dušitve« v sami Sovjetski zvezi, kar je popolnoma razumljivo, ker je povojna sovjetska praksa, zlasti nasproti vrsti, neruskih narodov, spremenila to idilično bajko z XVIII, kongresa VKP (b) v puh in prah. Prav tako Stalin tokrat ne poudarja krepitve in popolnega razvijanja dela organov državne oblasti v gospodarstvu in vzgoji, kar je tudi razumljivo, ker je prav ta «razvoj» najbolj občutjiva točka sovjetske stvarnosti, ker ob njem najlaže odkrijemo sadove revizije marksizma-leninizma. Ni težko uganiti, da se skriva za plahim dotikanjem vprašanja odmiranja države v okviru razprave o jezikoslovju na eni strani poskus prikriti lastno revizijo marksizma-leninizma, na drugi strani pa poskus kamuflirati in braniti privilegirane pozicije vladajoče birokratske kaste V Sovjetski zvezi. “Krepitev države«, kar pomeni v pogojih sovjetske stvarnosti krepitev privilegiranega birokratskega aparata na liniji čedalje večjega brezpravja delovnih množic, postavlja Stalin kot vprašanje krepitve posebno «voj:ske in obveščevalnih organov«, na pod- večini držav«. Kakor vidimo, privleče torej Stalin v obrambo obstanka in krepitve birokratskih monopolov v Sovjetski zvezi kot argument «več ciljev« in aludira posredno na tako imenovano “osvobodilno misijo« sovjetske armade in sovjetske obveščevalne službe. Toda prav ta argument je tako slab in nevzdržen, da se — v luči sodobne sovjetske prakse, ko gre za višje cilje — z vso Silo obrača proti samim “sovjetskim marksistom«. Praksa namreč (kaže, da se v socialistični državi, ko postane le-ta država, ki ne odmira, to se pravi skupaj s procesom stagnacije in okostenevanja birokratskega a-parata in njegovega spreminjanja v parazitsko vladajočo kasto, nujno mora razviti tudi proces spreminjanja vojske in varnostnih organov iz orožja v rokah revolucionarnega ljudstva v ljudstvu izneverjeno orožje v službi obrambe in razširjanja privilegijev birokratskih monopolov na račun demokratičnih koristi in ljudstva lastne ter ljudstev drugih držav. V takšnih pogojih odmira v sorazmerju s stagnacijo ali regresom v procesu razvoja sociali- MED TRTAMI-OB PROMETNEM KRIŽIŠČU SE DVIGA Sl AVBA VINSKE KLETI, KI JO BODO KMALU POKRILI- stične države osvobodilni revolucionarni značaj njenih organov sile. In narobe; kolikor na primer v pogojih takšnega mednarodnega položaja, ki zahteva krepitev organov nasilja, država odmira v svojih gospodarskih funkcijah, to se pravi, kolikor postaja upravljanje proizvodnje čedalje bolj stvar delovnih množic, toliko lahko ta proces samo okrepi osvobodilni, revolucionarni značaj njene vojske in varnostnih organov, to se pravi, da krepi nje same kot zaščito pridobitev revolucije, katere demokratična vsebina ne okraja, marveč se čedalje bolj razvija. To kaže primer Jugoslavije. Primer sovjetske prakse pa kaže, da se organi sile sčasoma, v pogojih stagnacije, spreminjajo iz o-rožja osvoboditve v orodje za zatiranje delčvnih množic lastne države in zaspžnjevanje drugih narodov. Stalinov nauk o odmiranju države je teoretična podlaga takšnega spreminjanja značaja socialistične države. In prav sodobna sovjetska praksa tako na področju notranjega razvoja kakor tudi na področju odnosov Sovjetske zveze nasproti drugim socialističnim državam najbolj dokazuje, da niti Stalinova teorija, niti “krepitev države« po njenem receptu ne koristi ciljem, s katerimi skušajo oboje opravičiti. DUŠAN BLAGOJEVIC (Konec) Moderna vinska klet v Škocjana pri Koprn bo velikega pomena za razvojni dvig istrskega vinarstva Cez nekaj dni bo pod streho ena največjih novih zgradb v Istrskem dkrožju, ogromna vinska klet v bližini bivle železniške postaje v Škocjanu pri Kopru. Veliko vinsko klet gradijo tudi v Umagu, toda koprska bo največja in najmo-derneje urejena. Vinogradništvo je V Istri najvažnejša panoga gospodarstva in ima y novih pogojih načrtnega gospodarstva možnost lepega razvoja, ki ni bil mogoč pod Italijo ko so istrski vinogradi propadali in so bdi kmetje v skrbeh kam z vinom. V Istri ne obstaja več problem, kam z vinom, vse gre v prodajo, im še več ga je treba za domačo uporabo in za izvoA Glavni problem je zdaj tipizacija vin in umno kletarstvo. Napaka istrskega vinogradništva je bilo dosedaj prav slabo kletarstvo. Redke so po Istri vzorne kleti pri posameznih kmetih. Bivši kolon kakor tudi mali in srednji kmet si ni mogel urediti modeme kleti, ker ni imel potrebnih sredstev, italijanska oblast in gospodarski krogi pa so ustanovitev večjih, moderno urejenih kleti y Istri zanemarjali in celo ovirali ter Evropsko lahkoatletsko prvenstvoi Francoza Ballv in Marie in Rusinja Bogdanova novi evropski nrvaki v leko na IDO m, IIP m z zaprekami in v skoku v višino BRUSELJ, 24. — Eri današnjem nadaljevanju evropskega lahkoatletskega prvenstva so si zopet trije tekmovalci priborili ponosni naslov evropskega prvaka. V SKOKU V. DALJINO je zmagala BOGDANOVA (SZ) s skokom 5,82 m in tako postala evropska prvakinja lagi česar, sklicujoč se na med-1 slede ji 2) Lust (Holancft 5,63 narodni položaj, poudarja, da m; 3) Ostredhal (Fin.) 5,57 m; je ta krepitev nujno potrebna, 4r CurtebChabot (Fr.) 5,38; 5) dokler “socializem ne zmaga v | Pierucci (It.) 5,34; 1Q) Koledin (FLRJ) 5,22; 13) Šumak (FLRJ) 5,05. Velik uspeh so danes dosegli Francozi, ki so si priborili dva naslova evropskega prvaka in sicer je MARIE zmagal v teku na 110 M Z ZAPREKAMI, BALLY pa v teku NA 100 M. Za Mariejem, ki je dosegel čas 14”6, so se zvrstili kot 2). Lund-berg (Sved.) 14”7; 3) Hildreth (Vel. Brit.) 15". Predstavnik Sovjetske zveze Bulančik, ki je IZ DNEVNIKA BRIGADIRJA tržaške mladinske delovne brigade 8. AVGUSTA — Z delom smo končali. Imeli smo slavnostno večerjo, na katero je prišel član glavnega štaba vseh mladinskih brigad, ki delajo na gradbišču študentskega naselja. Izročil nam je diplome, iz katerih je. razvidno, da smo postali dvakrat udarna brigada. Deset udarnikov imamo in deset pohvaljenih. Normo smo prekoračili povprečno za 188 odstotkov. Ponosen sem, da sem tudi jaz pripomogel k u-spehu brigade. 9. AVGUSTA — Sinoči smo odpotovali iz Zagreba za Zenico, kamor smo prišli danes zjutraj. Zenica je prvi objektiv našega študijskega potovanja. Ogromna železarna in jeklarna je vredna, da smo si jo ogledali. Plavži, manjše to-pilnice, strojna, dvorana, livarna, valjarna in drugi oddelki so se odpirali pred nami. Govorili smo z delavci, ki po nekaj urah dela presegajo normo in jo do konca osemurnega delavnika presežejo z blaznimi številkami. Gledal sem delavca, ki je neutrudno prijemal in odlagal velike kose surovega železa. «Vse za petletko«/ je zaklical, ne da bi le za. trenutek prenehal z delom. Načrti za dokončno dovršltev tovarne so velikanski. Tovarna bo do konca petletke trikrat večja po obsegu, zaradi modernizacije pa bo zaposlila manj ljudi, kakor jih ima danes Jugoslovani se lahko s ponosom ozirajo na eno izmed gigantskih del Titove petletke. Zvečer so nai sindikati povabili na kulturno prireditev in ples. Ljudje so nad vse prijazni in postrežljivi. 10 AVGUSTA — Danes smo v Sarajevu. Z avtobusi smo odšli s postaje v dijaški dom, kjer smo se umili in nekaj počivali. Nato ogled mesta. Zdi se mi, dfl je Sarajevo eno najlepših mest kar sem jih ke-daj videl. Zanimajo nas džamije in vitki minareti. Eno smo obiskali, nad petsto let je stara. Tudi neko pravoslavno cerkev iz 13. stoletja smo si ogledali. V cerkvi sq zanimive freske in muzej. V Sarajevu ■zdelujejo perzijske, preproge. Ogledali smo st primitivne statve, na katerih izdelujejo prekrasne preproge. Popoldne smo. il{ v arheološki in etno- grafski muzej, ter si ogledovali mesto. Skoda, da nimam denarja, kajti kupil bi rad kakšno stvarco iz žičnega srebra. Pa drugič. Se se bom vrnil v Sarajevo. 11. AVGUSTA — Samo štirideset nas je odšlo v Brezo. Drugi so ostali v Sarajevu, kajti avtobus je premajhen, da bi se lahko vsi stlačili vanj. Med potjo proti Brezi smo se ustavili v Kiseljaku, kjer izvira miperalna voda. Napili smo se je in meni je zelo ugajala. Tudi pri Visokem smo se ustavili in gledali kako strojijo kože. Človek mora i-meti otopel nos, da. lahko dalj časa vztraja v bližini. Breza je poznan rudnik premoga. Ogledovali smo si razne rudniške naprave, najbolj nas je pa vleklo k rovu, kjer dela Mija Sirotanovič, osemnajst-kratni udarnik — jugoslovanski Stahanov. Ni ga bilo v rovu, kajti odšel je v Sarajevo. Rudarji so nas povabili v svojo menzo na kosilo. Razgo-varjali smo se z njimi, dokler se niso vsi obrnili proti vratom. V menzo je. stopil okoli 45 let star moški, srednje postave širok in močan: Alija Sirota,novič. Nerodno mu je bilo ko nas je zagledal, toda kmalu nas je pozdravil, medtem ko smo mi skandirali, vzklikali in ploskali. Govorili smo z njim, vsakemu je prijazno odgovarjal na njegova vpraša- nja. — Predno smo odšli, je še vsakemu stisnil roko in v kratkem nagovoru dejal, naj povemo tržaški mladini vše, kar smo videli v Jugoslaviji: Če boste govorili resnico, potem boste povedali, da se v Jugoslaviji z neomaja-no silo gradi socializem», je dejal Alija Sirotanovič. Nazaj grede smo obiskali mladinsko taborišče, kjer so taborili mladi Bosanci. Lepo se imajo, kmalu se bomo tudi mi tako, ko bomo taborili na Gorenjskem. Tisti, ki so ostali v Sarajevu, so se kopali. Zal jim je bilo, ko stoo jim povedali da smo govorili z Alijo Sirotano-vičem. 12. AVGUSTA — Opoldne smo odpotovali iz Sarajeva. Neradi smo odšli iz tega Prekrasnega koščka Jugoslavije, kjer so. kraji in ljudje navdušili naše mladince. Po nekaj urah vožnje smo prišli v Jablanico, kjer se gradi ena največjih hidrocentral v Evropi. Najpreje smo si ogledali razne stavbe, nato projekte hidredentrale in gradbišče samo. Dela so ogromna. Majhne smo se počutili v primeri z ogromnim delom, ki ga naredi človek. Centralo bo upravljalo samo 60 ljudi. Ne morem razumeti, kako bo to mogoče. Neki italijanski inženir nam tolmači. Skušam razumeti, toda pojma nimam o teh zadevah. Zvemo, da dela pretejšnje število Itar lijanov na gradbišču. Govorili smo z njimi, pravijo da so zadovoljni. Z gradbišča smo videli kraje, kjer je bila IV-ofenziva in Titov glavni štab'. Spremljevalec nam je tolmačil kako je bilo. Nam na čast so na gradbišču priredili ples. Tov. Mesesnel se je v imenu štaba brigade zahvalil za prijazen sprejem. 13. AVG. - Zgodaj zjutraj, smo odpotovali v Dubrovnik, kamor smo prišli opoldne. Na kosilu smo bili v dijaškem domu nato smo si ogledali mesto in odšli na kopanje. Po tolikem času smo bili zopet p morju. Mesto je natlačeno turistov, ki so napolnili hotele ir\ privatne hiše do zadnjega kotička. Po mestu se opazijo priprave za šahovsko olimpiado. 14. AVGUSTA — Parnik «Si-pan» nas vozi v Split. Kosili smo na ladji, kajti v Split smo prispeli šele zvečer. Ogledovali smo si dalmatinsko obalo in lenarili. Tudi to nam je bilo potrebno, kajti neprestana vožnja utruja. 15. AVG. — Dopoldne smo si ogledali Dioklecijanovo palačo. Zlasti mi smo se zanjo zelo zanimali, kajti v glavi nam je ostalo še nekaj zgodovine V Splitu smo si kupili nekaj malenkostnih spominskih pred metov, ki jih prodajajo po ulicah. Popoldne smo se kopali. 16. AVG. — Ze navsezgodaj ‘smo se vkrcali na moderni parnik «Dalmacija». Na krovu smo se spoznali s člani neke holandske delovne brigade, ki prav tako kakor mi potuje na Reko. Zopet lenarimo in občudujemo dalmatinsko obalo. Na Reko smo prišli pozno zvečer. Večerjali smo nekje blizu nebotičnika, nato smo šli spat. 17. AVG. — S parnikom smo prišli z Reke v Pulj. Naša brigada se je nastanila v hotelih eLipas in «Miramar». Takoj po našem prihodu nas je italijanski krožek «Antonio Gram-sci» povabil na zakusko. Priredili so nam res prisrčen sprejem. Med zakusko je govoril predsednik krožka, ki je dejal, da je ponosen, ker lahko po- dravi dvakrat udarno, tržaško brigado. Ko je govoril o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji, je dejal, da Italijani uživajo vse pravice in da aktivno sodelujejo pri izgradnji socializma. Od naših sta govorila komandant brigade in tov. Mesesnel. Potem smo šli na večerjo, nato pa zopet v krožek, kjer je bil ples. Prav lepo. 18. AVG. — Danes smo si ogledali Pulj. Spremljevalec nam je govoril o zgodovini amfiteatra, Avgustovega svetišča itd■ Ogledali smo si neko tekstilno tovarno, tovarno čevljev in drugo. Razgovarjali smo se meščani in včasih vprašali, kako je s terorjem etitinovs. Smejali so se nam in rekli, naj le povemo v Trstu, kakšen teror smo videli, Popoldne kopanje. Zvečer smo bili na banketu. Zal nam je bilo, ker smo tako hitro odšli iz Pulja. 19. AVG. — Najpreje v Kanfanar. nato v Rovinj. Ogledovali smo si mesto, popoldne pa odšli na kopanje. Ponoči smo odpotovali v Divačo. Naša brigada se je ločila. Skoraj polovica brigadnikov je odšla nazaj v Trst. Eni imajo izpite, drugi delo itd. Težko snio se ločili od njih. Skupno smo delali, skupaj potovali in se zabavali. Sedaj pa nas ostane samo polovica. Skoda. Mi pa na Gorenjsko. 20. AVG. — Opoldne smo prišli v Ljubljano. V štiriredih in s harmoniko na čelu smo odkorakali po ljubljanskih ulicah. Zavili smo proti Slamiču, kjer je bilo za nas pripravljeno kosilo. Kakšno presenečenje. Za mizami je že sedelo krdelo tržaških “mulcev« in «mul», ki so prišli na taborjenje in so se nam priključili. Pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Popoldne smo spali, kajti za seboj smo imeli prečuto noč. Jutri pa v Kranjsko goro na taborjenj el včeraj pri predtekih dosegel čas 14"6, se je danes plasiral šele na šesto mesto. Tekači na 100 M so se morali danes pomeriti najprej v SE-MIFINALNIH tekih in končno v FINALU. Iz prve skupine so se plasirali v finale Italijan Leccese, Poljak Kiszka in Jugoslovan-Pecelj, medtem kq je izpadel sicer odlični Rus Kara-kulov. Iz druge skupine so prišli y finale Francoz Bally, ki je dosegel najboljši čas dneva 10”6, Rus Suharlev in Islandec Glausen, medtem ko je izpadel tudi Italijan Penna. V finalu je morala šele fotografija določiti točni vrstni red. Enak čas 10”7 so namreč dosegli kar štirje finalisti in sicer 1) Bally (Fr.); 2) Leccese (It.); 3) Su-harev (SZ); 4) Kiszka (Poljska); 5) Clausen (Island.) 10”8; Pecelj/FLRJ) 10’’8. Danes so se pričela predtekmovanja na 100 M ZA ZENSKE. Nastopila je med drugimi znana “leteča mati« Holand-ka Fanny Blankers-Koen, ki je v svoji skupini zmagala s časom 15”7. V drugi skupini je zmagala Rusinja Duhovič z 12”3 in v tretji skupini tudi prvi skupini je bila diskvalificirana Rusinja Malsina zaradi napačnega starta. Na 4Q0 M so bili danes semi-finalni teki. kjer je v prvi skupini zmagal Francoz Lunis s 47”8, v drugi pa Anglež Pugh z 48”6. Tekmovalci v predtekih na 1500 M. so bili razdeljeni na tri skupine. Za finale so se plaši rali iz vsake skupine prvi štirje. Tako je izpadel Jugoslovan Ceraj, ki je s časom 4'01”8 dosegel v svoji skupini šele peto mesto, medtem ko ie Francozu El Habrouku V tretji skupini zadostoval isti Sas za prvo mesto. Pač pa bo tekel v finalu Jugoslovan Otenhajmer, ki je v drugi skupini ^ dosegel tretje mesto s časom 3”55. V predtekih na 5000 m niso tekmovalci dosegli posebno do-' brih časov razen Finca Pesti 14’47”2. V finale sta se plasirala tudi Jugoslovana Pavlovič in Djuraškovič, Francoza Vernier irj Mimoun, drugi Finec Makela, Belgijca Theis in Reiff, Anglež 01ney, Šveda Karlsson in Al-bertson in pa seveda Ceh Za-topek. Za finale v skoku s palico Rusinja Sečenova z 12”4. V PIRT - TRAK NA MONTEBELLU Brata Mrak v Trstu V nedeljo popoldne bosta nastopila proti Avstrijcem, Italijanom in Tržačanom teren sam vsi dirkači, da se privadijo in da bodo vozili popoldne bolj gotovo. Upamo, da bo organizativni odbor lepše uredil rundo in bolje organiziral prvo pomoč v primeru nesreče, da se ne bo zgodilo kot Vinku Mraku pri zadnjih dirkah, ko ni bilo blizu kraja nesreče nikake avtoambu-lante in so se gledalci kakor tudi tisk razburjali in tudi ostro grajali ta nedostatek in brezbrižnost odbora. Ta šport je izredno nevaren in potrebno je ukreniti vse potrebno da se preprečijo nesreče in v primeri teh, da se nudi dirkaču kakor tudi ostalim morebitnim ranjencem hitra pomoč. Vsekakor upamo, da bo v nedeljo vse pripravljeno in da ne bo nobenih nesreč. Imena sodelujočih so sledeča: FRITZ DIRTL, JOSEF CHA-LUPA, HERMAN ROSSMANN, JOSEF KAMPER, JOSEF WAL. ■LA, GEORG MACH, KARL THONET, JOSEF SOBOTA, FRANZ FERSTL, JOSEF KUL-HAN, LEOPOLD KILLMEVER in KARL KILLMEVER (vsi z Dunaja); VINKO MRAK, SLAVKO MRAK (oba iz Ljubljane); ATTILIO DEMARCHI, UMBERTO BARBOLINI in GIORGIO BUSICO (vsi iz Trsta); GIROLAMO BON (Cor-mons); EZIO MATTIOLI, LUI-GI FANTUZZI, VALERIO FAU-CHIN, FERRUCCIO FEDELE (vsi iz Vidma), RUGGERO ZA-NOLLA (Tržič). Vstopnice za na dirko se dobijo v predprodaji v prodaljalni “Bigiletteria centrale« in na sedežu Tržanškega motokluba. so se plasirali naslednji tekmovalci, ki so preskočili 4 m; Ole. nius in Piironerj (Finska), Dhul-kevist in Lundberg (Švedska), Brynggeirsson (Island), Scheu-rer (Švica), Sillon in Breitman (Fr.), Kaas (Hol.) in Stjernild (Dar.ska). Ne da bi zagnala disk preko 50 m sta v predtekmovanju dosegla prvi dve mesti Italijana Consolini in Tosi (49,6m in 47,99 m), Kot peti se je plasiral v finale tudi Jugoslovan Žerjal z metom 45,27 m. V hoji na 10 km je zmagal Švicar Schvvab s časom 46’01”8. V pri današnjih predtekih rja 400 m z zaprekami je dosegel najboljši čas Rus Litnev s časom 53”4 in zmagal v tretji skupini. S 53”6 je v drugi skupini zmagal Italijan Filiput. V prvi skupini je zmagal Francoz Cross s 54 (drugi Missoni, It., 54”2) in v četrti Ar.glež Whittle 54"3. Jugoslovan Zupančič je s časom 55”4 prišel v tretji skupini na Šesto mesto. Desetobojci so danes odpravili polovico programa in sedaj vodi v klasifikaciji Islandec Clausen.s 4104 točkami. Sledi mu Sved Tannander s 3869, Frartcoz Heinrich 3792 itd. Jugoslovana Rebula in Marčelja sta na 12. in 13. mestu s 3110 in 3108 točkami. Za peteroboj so danes tekmovale ženske v metu krogle, v skoku v višino in v teku na 200 m. V metu krogle je zmagala Rusinja Točenova z metom 13,82 m. Naslednja tekmovalka je dosegla šele 11,23. Jugoslovanka Knezova je na devetem mestu z metom 9,75. Prav tako je na devetem mestu Knezova v teku na 200 m s časom 28”3, medtem ko je v tej disciplini zmagala Francozinja Ben Hamo s 26”1. V skoku v višino je zmagala Angležinja Crovvthe z 1,56 m, Knezova pa je skočila 1,50 m. V skupni klasifikaciji vodi Točenova s 1974 točk, 2) Ben Hamo (Fr.) 1861, 3) Modra, chova (CSR) 1860, 7) Knez (FLRJ) 1604. so rajši podpirali uvoz italijanskih vin. Sedaj je tudi v tem pogledu drugače. Nadomestiti je treba kar je bilo zamujenega in naglo korakati naprej, da se istrska vina dvignejo na ono višino, ki jo zaslužijo. Zato ljudska oblast v Istrskem okrožju podpira gradnjo modernih kleti, ki bodo v veliko korist skupnosti in posameznim producentom vina. Ogledali smo si novo zgradbo in dobili podatke, ki bodo prav gotovo zanimali naše čitatelje zlasti pa naže kmete iz cone A, ki bi tudi rabili svojo moderno klet in mnogo več skrbi od tukajšnjih oblasti za naše vinogradništvo. Tovariš stavbenik Serša Jože, ki je napravil osnovni projekt in osebno vodi dela, je strokovnjak za gradnjo kleti. Vljudno nam je razkazoval prostore in nam dal obširne podatke. Vinsko klet v Škocjanu pri Kopru gradi za podjetje «Vi-no-Koper» gradbeno podjetje »Edilit«. Stavba, ki je dolga 51 m. široka 41 in visoka 14 m se dviga ob prometnem križišču na zelo ugodnem položaju. Začetna dela so se pričela lansko pomlad. Mnogo zemlje je bilo treba izkopati, ker bo spodnji del popolnoma pod zemljo. Skopal; so okrog’ 24.000 kub. m materiala, z njim zasuli jarke, drugega pa odpeljali na koprski stadion. Prava gradbena dela so se začela 22. julija lanskega. leta a polaganjem temeljev, ki so zelo široki in močno zidani. Hitrejšo gradnjo je oviralo zlasti jesensko deževje jn stal no pomanjkanje delovne sile. Vsekakor pa računajo, dg bodo že za letošnjo trgatev lahko sprejeli prvo grozdje. Vse naprave in stroji ki so popolnoma novi in najmodernejši so že pripravljeni.. Zazidane površine bo skupno 3800 ifov. m, kamnitega zidovja 2800 kub. m, stro- stora, skladišče kletarskega rodja, stopnišče v prvo stropje in tovorno dviga0-daj bo pa prava klet. velike tonske cisterne po I do grmov, ena pa za 12 vago^ vina. V kleti bo seveda i^V ventilacija in stalna te ^ tura, kar je predpogoji bro kletarstvo. /id V prvem nadstropju 1 'OStOII® nad manipulacijskim P11 i upravni uradi, nato skl e ambalaže ter druga * dišča in cisterne za ^®anJ . 12 vagonov)- v prvem & atropju bodo tudi cis|e”'^( pokvarjena vina, ki ji prekuhavali za žganje, ?; V drugem nadstropju IŠ« irai in* ?a J ni> i« upravnimi prostori bo 1® jlf rij, poskušnja vina, r8^a(; stvo velika sindikalna * kjer bo tudi šola z® strokovnjake, poleg tega ^ dve stanovanji. V tem strop ju bo tudi prostor njekuho, skladišče Plete”^skf nipulacijski prostor, ter (oI za ohlajevanje žganja,Judeža prekipevanje vina, ^ lavo sadnih sokov, Vf steklr ter prostor za polnjen/ nic, naprava za k e ^ ve grozdnega soka, v sre i , lika vrelna klet, °Pr€.n'w 3.$ samimi lesenimi kadmi c, litrov vsaka, v ozadju ^g. za stiskalnico, repkanje je grozdja ter za fpr^orato^ grozdja, zraven r® 18 ^jjs za ' poskušnj.o grozdja, dalna rampa v kateri s a^j, na dva bazena za sPr*,IrUgi f grozdja, eden za črn° ,*“]( za belo grozdje, P° 8 vsak. Dostop do zadnje stra»> . cesti, ki pelje na » ftr Triban, tu bo tudi vel rišče za vozove ' ter tehtnica. Betonska- kletna P lošča lo močna in težka ker \X>r. ----------------------- v kva*» rala držati na vsak B . $ r meter 1600 kg teže. r- PRI IZDELOVANJU BETONSKE PLOSCE Z NO-«VAR ESE«. pi so vsi v železobetonu, skupna kuba-tura pa je 45.000 kub. m. Skupna površina stavbe in, dvorišča iznaša 11.000 kv. m. Projekt je napravljen tako, da se zgradba še lahko poveča in se lahko prizidata na sprednji strani še dva stranska trakta. Pred poslopjem bo veliko dvorišče za obračanje vozov, lepo urejen park z raznim sadnim drevjem in malim vzornim vinogradom.. Pročelje stavbe je obrnjeno proti Kopru, okrog irj okrog pa so plodne njivice koprskih kmetov in lepi vinogradi. Klet bo imela zmogljivost 350 vagonov vina. Dostop v stavbo je z glavne ceste preko velikega dvorišča. Pred zgradbo bo 3 metre široka rampa za nakladanje in razkladanje sodov. Na tem kraju bo edvez vina in drugih izdelkov, dovoz grozdja pa bo na zadnji strani t.b cesti ki pelje v Vanganel, Ob vhodu bo v pritličju manipulacijski prostor, kjer bodo tudi lahko polnili sode v slabem vremenu, dva odpremna pro- t*f .c »:j gradili na poseben n silci “Varese«, kar di izvrstno izol®01!0' smo že rekli je k na najmodernejši ,narna Cj vsa oprema poP.^f' Posebnost te kleti le gim tudi ta, da b0*5.0 ,r8 i*fi li talno vodo ki iz moA griča za hlajenje Pr posebno kanalizacija kom. ^ t;jf Odkupovali bodo s8 pri^j-je, ker kmetje nim^^JbL nih kleti in bo «8 }8 delek koprske kleti lstd sten. Poleg tipičneg®' belega in črnega v ,j tt kleti pridelovali ve. j vermut in vinske s° d , Nova vinska klet 1 ^ ^ pomen za istrsko ® 9, tjf in dvig vinogradm ^ ^ tudi velike važnosti in , novih strokovnjakov ^1 tar jev. V bližini v: - v sadjarska vinarska cjanu, katere učenci je„re'™ vedno priliko d® s.® m, l8 in praktično izpopo priklic. A VINKO MRAK V nedeljo bo na Montebellu velika mednarodna dirka, pri kateri bodo sodelovali znani mojstri dirt-traka, kot so sve tovrji prvak Dirtl s celo skupino priznanih avstrijskih vozačev, dalje brata Vinko in Slavko Mrak ter Italijani in Tržačani z Demarchijem na čelu. Dosedaj je že prijavljenih 29 dirkačev in zdi se, da seznam še ni končarz Tekači bodo tekli na znanih motorjih, kot so “Jap«, “Schne-weiss», «Rudge», «BMV», «Mat-chless«, «Triumph» itd. Znani dirkač Dirtl bo tekmoval na «Japu 500» in pa na “Schne-weissu 350». V nedeljo zjutraj pa bodo rja pripravljeni rundi na Montebellu poizkusili motorje in EVROPSKO PLAVALNO PRVENSTVO Dragocena zmaga Nizozemske nad Jugoslavijo v waterpoolu DUNAJ, 24. — Po današnjih predtekmovanjih na 400 m prosto so se plasirali v finale iz prve skupine Nemec Lehman, ki je preplaval 400 ni v času 4’53’T, Jugoslovan Marjan Sti-petič s 4'53"9 in Sved Oestrand s 4’58”4. Iz druge skupine pa Francoz Janny s časom 4’58”2 ter Francoz Boiteux in Holandec Tiemes. Ni pa prišel v finale Jugoslovan Mislav Stipe-tič, ki je v prvi skupini dosegel četrto mesto s časom 5’04"3. Francozinja Pelissard si je osvojila evropsko prvenstvo v skokih z 10 m stolpa. Evropsko prvenstvo v \vater-poolu se (e danes nadaljevalo s tremi tekmami, od katerih je bila najbolj važna tekma med Nizozemsko in Jugoslavijo. Zmagala ie Nizozemska s 6:3 jn sedai vodi z dvema točkama prednosti pred Jugoslavijo. Italija ie premagala Avstrijo s 6:4 (3:1) Švedska Pa Francijo s 5:1 (3:0). nVELA KLUB« V KOPRU VABI NA SESTANEK Pomorsko brodarsko društvo “Vela klub« v Kopru vabi vse svoje člane na društveni sestanek, ki bo danes 25. t. m. ob 18. uri v dvorani Aurore, Sestanka se lahko udeležijo tudi ljubitelji pomorskega - brodarskega športa. Plavalne mod Rovinjem 'n uSts ‘ V nedeljo dnej - 19. uri bosta šPor,1’ ,\ur°r pl' vinj« iz Rovinja mvežeroy Kopira priredila n8.1' d»»v valno tekmo zatr.jgi bodo njuni njU svoje moči v m m 200 m Pr^a , hrbtnem PluV?™aI1ju - ‘3? bodo te8 na 50 m v Poteg tega štafetah na 4xJ. iak° , Zadnja štafeta bo J vana mešana, (