Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 19. NOVEMBRA 1964 Leto XVI. — Štev. 46 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«. NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TELEFON 21-383
Ob predlogu novega zakona
o finansiranju družbeno političnih skupnosti
Ob prvih zametkih družbenih planov občin za prihodnje leto dobivajo vse bolj konkretno podobo tudi proračuni, ki jim gre čedalje izrazitejša vloga v zadovoljevanju osnovnih potreb občanov. V pogojih nadaljnje decentralizacije, ki prinaša družbeno političnim skupnostim nove pogoje gospodarjenja in razpolaganja z ustvarjenimi sredstvi, se seveda oblikujejo tudi novi kriteriji delitve proračunskega dohodka. O tem govori tudi predlog novega zakona o financiranju družbeno politične skupnosti, z njim pa je tesno povezan tudi predlog novega zakona o prispevkih in davkih.
Razumljivo, da sta oba predloga postala predmet živahnih razprav tudi v pomurskih občinah, kjer so zaradi dosedanjih skopih proračunov imeli čestokrat hude težave okrog zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb občanov in niso redki primeri, da so se posamezne službe, kot na primer šolstvo in zdravstvo, morale zaradi stiske s sredstvi utesniti v taki meri, da je kočljivo izstopalo vprašanje zadovoljevanja celo takih potreb, ki jih zagotavljata ustava in naša zakonodaja. Nič čudnega torej, da smo v teh slabše razvitih komunah še posebno občutljivi za vse spremembe v razporejanju proračunskih dohodkov.
Pogoje nove delitve, ki naj bi ob enotnem kriteriju izenačile komune in njhove obveznosti do širše skupnosti, pač glede na njihovo gospodarsko moč, sicer ocenjujemo vsestransko pozitivno tudi v Pomurju, čeprav v isti sapi ugotavljajo, da kljub novi delitvi tudi v bodoče ne bi mogli brez pomoči širše družbene skupnosti zadovoljiti z lastnimi sredstvi vseh družbenih potreb. To velja zlasti za šolstvo in zdravstvo, katerih normalni razvoj in delo sta bila že vsa minula leta v precepu zares skopih proračunov občin.
V	soboški občini, ki je zaradi razsežnosti terena in raznolikosti problemov pri razporejanju proračunskih sredstev v dokaj nezavidljivem položaju, ugotavljajo na primer, da bo po izpolnjenih obveznosti do zveze in republike ostalo občini vsega eno milijardo šest sto ‘milijonov dinarjev proračunskih sredstev, kar je za sto milijonov manj, kot v tem letu. Ker pa se proračunska sredstva občine v nobenem primeru ne bodo smela zmanjšati, seveda nastane vprašanje, kje najti nadomestilo za občinski proračun za prihodnje leto.
No, zadeva le ni tako kritična, kot kaže ta prikaz. Zakonodajalec je namreč v predlogu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti predvidel možnost dopolnjevanja proračunskih sredstev slabše razvitih komun iz republiških virov. Vendar po dosedanjih ugotovitvah v soboški občini ugotavljajo, da kriteriji takega dodatnega financiranja niso dovolj izoblikovani, zato menijo, da bi moral novi zakon precizirati udeležbo slabše razvitih komun bolj dosledno, ker bi sicer utegnilo priti v dokazovanju večjih proračunskih potreb za to ali ono proračunsko postavko do premalo utemeljenega in raznim vplivom podrejenega dopolnjevanja posameznih mani razvitih občin s strani republike.
V	dokaj specifičnem položaju je Pomurje tudi glede delitve proporcev pri oblikovanju cestnega sklada, ki je eden od preostalih obveznih skladov občin. Največ prigo-
vorov je okrog taks za vprežna vozila, ki jih v Pomurju ni malo in so dokaj pomembna postavka pri oblikovanju proračunskega dohodka. Občine bodo sicer vključile dosedanjo 20-odstotno udeležbo teh sredstev, ki jih je doslej dobival okraj, v svoj cestni sklad, vendar ostane nespremenjena udeležba republike v višini 50 odstotkov teh sredstev.
To delitveno razmerje 50 proti 50 za takso vprežnih vozil nikakor ne bi smelo obveljati, zakaj ta sredstva so občine namenile za namensko vzdrževanje cest IV. reda, ki so v Pomurju v izredno slabem stanju. Dolžina teh izredno pomembnih komunikacij znaša samo v soboški občini 217 kilometrov, zato ni čudno, da je bila občina prisiljena dodeliti v tem letu 15 milijonov dinarjev dodatnih sredstev za vzdrževanje cest TV. reda. Vendar so bila tudi ta sredstva minimalna in niso niti zdaleč zadoščala vsaj za najbolj nujna vzdrževalna dela na teh cestah.
Zatorej je povsem razumljiva zahteva, da bi pretežno kmetijskim občinam ostale takse za vprežna vozila v celoti, zakaj s predvidenim dohodkom občine v Pomurju ne bodo mogle iztrgati teh pomembnih kmetijskih poti nadaljnjemu propadanju.
Boro Borovič
Poslanci  bodo poročali
V soboto je bil v Lendavi razgovor članov občinskega odbora SZDL in republiških poslancev s področja lendavske občine. Republiške poslance so seznanili z zadnjimi pripravami na letne konference krajevnih organizacij, razpravljali pa so tudi o informiranosti občanov.
Dogovorili so se, da bo občinski odbor SZDL v krajšem času sklical širši politični aktiv, na katerem bi poslanci govorili o odnosith in položaju posameznih komun v republiki. Dotaknili pa bi se tudi vprašanj šolstva, javnih služb, socialne problematike (kako jo obravnavajo republiški organi), vprašanje neposrednih nalog za stabilizacijo gospodarstva in drugega.
PLAN ZA FINANSIRANJE DVOJEZIČNOSTI IZDELAN
Pretekli četrtek so se v Lendavi zbrali člani komisije za narodnostna vprašanja in na podlagi potreb v dvojezičnem šolstvu, javni upravi in kulturi izdelali načrt finansiranja za občini Murska Sobota in Lendava.
NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE M. SOBOTA
Znaten porast gospodarstva
V torek je bila seja občinske skupščine Murska Sobota, katere se je med ostalimi udeležil tudi član IS SRS Rudi Čačinovič. Odborniki obeh zborov so razpravljali o gibanju gospodarstva v devetih mesecih, ki je za 45% poraslo od lanskega celotnega dohodka v istem obdobju.
Največji porast je zabeležila industrija. V devetih mesecih je izpolnila letni plan z 78 odstotki. Industrija je izpolnila celoletno finančno obveznost z 72%, medtem, ko je fizično povečala proizvodnjo za 31,9 odstotkov. Gospodarske organizacije so v letošnjem letu realizirale skupno 16,306 milijard din celotnega dohodka, kar je za 5, 047 milijard več kot v istem času lani.
Ugotavljali so, da trgovina zaostaja za razvojem, da je potrebno v bodoče delati na tem, da se bo na našem področju razširila trgovska mreža modeme trgovine in bo občanom možen večji blagovni a sortiment. Pomembna za tukajšnjo področje je tudi obrt, ker predstavlja tretjo panogo v višini narodnega dohodka, zato bi bilo potrebno v bodoče proučiti, kako se v občini obravnavajo republiška priporočila o položaju obrtništva.
Pozitivno so na seji skupščine ocenili nekatera podjetja kot Mura, KIK Pomurka, ki se zelo dobro vključujejo v tuja tržišča, seveda bi bilo potrebno za ta podjetja pravočasno zagotoviti devizna sredstva, ki jih potrebujejo za nabavo reprodukcijskega materiala. Poročilo ni navajalo stanja v kmetijstvu, vendar so bili nekateri mnenja, da bi se morali obravnavati problemi odkupa zemljišč, kooperacija, odkup pridelkov in dragi.
Ugoden razvoj in gibanje gospodarstva pa še vedno zaostaja na določenem področju, tako lahko beležimo, da je v soboški občini povečanje blagovnega prometa za 23%, v republiškem merilu pa okrog 40%. Med ostalim so ugotovili tudi. da so sredstva za finansiranje kadrov izkoriščena 75%, kar narekuje, da morajo gospodarske organizacije do konca leta izkoristiti ostali del.
Odborniki iz Goričkega predela so pred skupščino postavili problematiko zdravstva na Goričkem, ki že dalj časa predstavlja resen problem tamkajšnjih občanov, ker ni redno organizirana preventivna zdravstvena služba. Gre za nabavo avtomobila, ki bi prevažal zdravnika v Križevce, kjer je bila prvotno zdravstvena postaja.
Zatem je uprava občinske skupščine predlagala predlog zazidalnega načrta v nekaterih soboških rajonih in v Beltincih. Toda odborniki se s tem predlogom niso strinjali, ker so bil mnenja, da mora predhodno v razpravo med volivce.
Spet novi blok v Murski Soboti. V gradnji jih je še več, toda še vedno ne dovolj
DANES NA ZASEDANJU OBEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE V RADGONI:
Davčne obveznosti kmetovalcev in obrtnikov
Danes dopoldne se bosta sestala v Radgoni oba zbora občinske skupščine. Na dnevnem redu seje je obravnava o gibanju gospodarstva v devetih mesecih 1964, poročilo sveta za industrijo in obrt o delu sveta, predlog spremembe odloka o določitvi ožjih gradbenih okolišev ter poročilo o odmeri davkov od kmetijstva in samostojnih poklicev. Skupščinska zbora sklepata tudi o ustanovitvi medobčinskega gozdnega sklada.
Iz poročila o gibanju gos- Uspešno je bilo poslovanje podarstva v devetih mesecih tudi radgonskega zdravilišča.
letošnjega leta je razvidno, da je industrijsko podjetje Elrad koncem septembra doseglo letni proizvodni plan skoraj v celoti, kljub temu, da so v podjetju skozi vse leto močno čutili pomanjkanje reprodukcijskega materiala, predvsem bakrene žice, aluminija, polistirola in poletilena. Radgonska opekarna je povečala v tem obdobju napram lanskemu letu svojo proizvodnjo za 27 odst., dočim so v Mesoizdelkih nekoliko v zaostanku glede dosežene planirane vrednosti proizvodnje, medtem ko so koncem septembra presegli plan izvoza že za 25 odst. Za kmetijstvo še ni na razpolago popolnih podatkov. V poročilih, ki so jih prejeli odborniki skupščine pred zasedanjem, so evidentirani le letošnji hektarski donosi, ki kažejo pri vseh kulturah boljše rezultate kot v lanskem letu.
Poročilo omenja tudi kritično stanje v gradbenem podjetju. Omenjeno je, da bi glede velikega števila dolžnikov lahko popravili z doslednejšo izterjavo. Celotnega plana gradbeno podjetje verjetno ne bo moglo doseči tudi zaradi omejevanja investicij.
V trgovini radgonske občine se je povečal promet v primerjavi z lanskim letom za 27 odst. in je znašal ob koncu septembra 916 milijonov dinarjev.
saj so bili v tej ustanovi ob koncu septembra po svojih finančnih rezultatih glede izpolnitve plana tik za radgonskim Elradom.
V analizi o odmeri in predpisovanju davkov na katastrski dohodek za leto 1964 je med drugim rečeno, da ni pravilnega razmerja med katastrskim dohodkom in dejanskimi donosi, kar izhaja iz zastarelega katastra. V letošnjem letu so finančni organi pri občini znižali v 291 prime-
rih davčne obveznosti onim kmetovalcem, ki niso zmožni za delo. Skupno so te olajšave znašale 553 tisoč dinarjev dohodnine in 1 milijon 861 tisoč občinske doklade. Te olajšave so v primerjavi z letom 1963 večje za 329 tisoč dinarjev. Zaradi nepravočasnega plačila davčnih obveznosti pa so zaračunali 1154 davčnim zavezancem s področja kmetijstva za 570 tisoč dinarjev zamudnih obresti, 369 tisoč opominskih stroškov in 444 tisoč dinarjev rubežnin.
Poročilo o odmeri davkov obrtnikov med drugim navaja, da je primernejši način obdavčevanja ugodno vplival na razvoj obrti, predvsem v onih panogah, ki so državljanu najbolj potrebne.
OB SEMINARJU ZA KLUBSKO DEJAVNOST
Klubi in življenje v njih
Ko smo pred leti veliko govorili in pisali o ustanavljanju klubov, ki naj bi bili zametki družbenih centrov na gotovem področju lahko danes ugotavljamo, da je bil le delno dosežen namen, ker ni delo v klubih potekalo načrtno. Tam pa, kjer so se potegovali za dodelitev sredstev, s katerimi bi opremili klube, niso vse organizacije podprle predlog in tako se stanje ni bistveno izboljšalo. Načrtno delo bi spravilo iz mrtve točke klubsko dejavnost in te to je tista gonilna sila, ki bi izpolnjevala programe ter skrbela za materialni položaj klubov. Seveda so še tu nastajali problemi zaradi pomanjkanja kadrov, ki bi usmerjali delo in prilagajali oblike strukturi prebivalstva.
Vendar ne gre posploševati, da klubska dejavnost ni ni-
kjer zaživela, saj so ponekod kar prijetno opremili klubske prostore in uvedli reden program dela. V Beltincih so klubski prostor opremili s televizorjem, gramofonom, šahi in tako je v večernih urah v teh prostorih kar prijetno. Po vsej verjetnosti je pogoj za dobro delo klubov sodelovanje med vsemi organizacijami in društvi v neki vasi. Tudi v Soboti so uredili klubske prostore, vendar življenje v njih ni najbolj razgibano. Edina oblika so plesi, ki se včasih zelo slabo končajo zaradi slabega obiska. Z namenom, da bi klubsko življenje v Pomurju zaživelo, je pred kratkim okrajni svet Zveze kulturno prosvetni društev organiziral seminar, katerega so se udeležili predstavniki krajevnih skupnosti iz celega Pomurja.
SEJA KOMITEJA ZKS LJUTOMER
Konference od 1. do 25. decembra
Na nedavni seji občinskega komiteja ZKS v Ljutomeru so obravnavali priprave na letne konference osnovnih organizacij ZKS v občini. Pripravljalni sestanki za konference
naj bi bili do 1. decembra, do 25. decembra.
Po mnenju komiteja je potrebno letne konference dobro pripraviti in oceniti, v kolikšni meri je organizacijam uspelo realizirati svoje progra-
konference pa naj bi končali
me. Konference naj bi izbrale za svojo razpravo osrednji problem, ki naj bi ga podrobno preanalizirali, ostalo nakazano problematiko pa naj bi obravnavali na sestankih v januarju. Do sredine januarja predvidevajo, da bodo osnovne organizacije pripravile tudi programe svojega dela v letu 1965.
Komite je obravnaval tudi priprave na večerno politično šolo za katero imajo doslej 28 prijav. Člani komiteja so bili mnenja, naj v delovnih organizacijah v čim večji meri omogočijo članom kolektiva obisk te šole.
VREME
ZA ČAS OD 19. DO 29. NOV.
Okrog 19. in nekako od 26. do 28. novembra padavine in sneg deloma do nižin. V ostalem izboljšanje in hladno.
Dr. V. M.
GORNJA RADGONA
   Spomladi festival bratstva in enotnosti
Vodstvo kulturno prosvetnih organizacij je na občnem zboru sprejelo obsežen program bodočega dela. Poudarek so dali 20. obletnici osvoboditve prihodnje leto, zato naj bodo vsi programi skrbno izbrani in pripravljeni. Na področju dramske dejavnosti bodo v tej delovni dobi izvedli občinsko revijo dramskih del, na področju glasbenega udejstvovanja pa revijo mladinskih in pionirskih pevskih zborov. V povezavi s svetoma za šolstvo ter prosveto in kulturo bodo pričele z organizirano filmsko vzgojo. Sekcije za estetsko humanistično vzgojo bodo poživele klubsko
življenje. Morda se bodo vzgledovale po metodah radenskega kluba, ki z iskanjem privlačnih oblik edini v občini organizirano dela skozi vse leto.
Občinska zveza bo organizirala seminar za šminkarje in za scenariste, za vzpostavitev tesnejših stikov med matično knjižnico pa posvetovanje knjižničarjev v zvezi z ureditvijo knjižničarske mreže Ker bo prihodnjo pomlad v Gornji Radgoni festival bratstva in enotnosti, bo občinski svet s svojimi zastopniki sodeloval tudi pri tej največji prireditvi leta.	Ika
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK«
Murska Sobota
Servisna delavnica »TOMOS - POTROŠNIK« sporoča mopedistom, da konzervira mopede za zimski čas in opravlja vse servisne preglede - v njihovo zadovoljstvo
Vljudno se priporoča servis »Tomos«!
OD TEDNA DO TEDNA
NEMIRNA LATINSKA AMERIKA
Po državnem prevratu v Boliviji, ki še vedno ni prinesel zadovoljivih rešitev in tudi novi režim še nima potrebne stabilnosti, ker so rudarji odklonili, da predajo orožje, prihajajo vesti o podobnih
prevratih tudi iz drugih držav Latinske Amerike. V Kolumbiji je nezadovoljstvo ljudstva s politiko vlade čedalje močnejše in v zadnjih dneh je položaj tako negotov, da je pričakovati državni udar. Te vesti potrjujejo tudi kolumbijski listi. Proti vladi so naslovljene težke obtožbe. Očitajo ji, da vojaki v boju proti upornikom pobijajo otroke in žene ter da je sklenila tajni vojaški sporazum z ZDA, po katerem lahko ameriške čete pomagajo kolumbijskim. 2e v torek je bilo potrjeno, da so vojaški poveljniki ustanovili vojaško junto, s čimer bi preprečili zmago levičarskih sil.
V Braziliji je nepričakovano prišlo do hude krize. Guverner države Goias je pozval ljudi na boj proti vladi in jih tudi oborožil, vladna vojska pa je krenila takoj v to državo, da bi »napravila red«. Tudi v Ekvadorju stranke groze z vstajo. Zahtevajo ustanovnega sistema, nove volitve in odstop junte. Ta je prevzela oblast pred 15 meseci. Stranke zahtevajo obnovo civilne vlade, če se pa to ne bo zgodilo, pa napovedujejo državljansko vojno. Zato je položaj zelo nestabilen in spopad med vojaškimi in političnimi voditelji se je izredno zaostril.
V Argentini pa je vse v znamenju spopada s peronisti in v pričakovanju vrnitve nekdanjega diktatorja Perona, ki je iz Madrida že pred dnevi odpotoval neznano kam. Peronisti so na tajnem sestanku pred dnevi sklenili, da bodo izvedli splošno mobilizacijo v stranki in so izdelali tudi konkreten načrt. Groze z uporom, če bo vlada preprečevala vrnitev Peronu. Kakor je znano, so se Peronovi vrnitvi uprli tudi vojaški krogi. Ne glede na izhod, pa je vlada predsednika Illea v zelo težkem položaju, ki ga ob-
remenjujejo tudi neuspehi v gospodarstvu.
ČIŠČENJE POLOŽAJA V SUDANU
V	afriški državi Sudanu se položaj čedalje bolj temeljito čisti. Ni ostalo le pri začetnih spremembah in zadnji dogodki so pokazali, da hočejo politične stranke temeljito urediti vprašanje vlade. Odstopil je tudi predsednik republike general Abud, kar se je že dalj časa pričakovalo in zaprosil za dovoljenje, da odpotuje v tujino. Vojaškim krogom je bila torej sicer postopoma, toda odločno in temeljito odvzeta oblast.
SPOPADI NA MEJI MED
IZRAELOM IN SIRIJO
V	nedeljo je zopet na meji med Sirijo in Izraelom prišlo do spopada. Ta že dolgo zelo nemirna mejna črta nekaj časa ni bila grozeča in po nekaterih znakih se je sodilo, da bo prišlo med obema državama do pomiritve, toda videti je, da se še vedno ni pomirila. O tem spo padu je na zahtevo obeh držav razpravljal tudi varnostni svet OZN.
PLENUM CK KP SZ
Skoraj natančno po enem mesecu po plenumu CK KPS Sovjetske zveze, na katerem je prišlo do sprememb v vodstvu Sovjetske zveze, se je spet sestal CK. Na tem plenumu so bili sprejeti prvi pomembnejši sklepi s področja notranje politike. Najpomembnejši je sklep o združitvi in dustrijskih in kmetijskih oblastnih in krajevnih partijskih organizacij. Sklep o razdelitvi partijskih organizacij na industrijske in kmetijske je bil sprejet pred dvema letoma na predlog Hruščova, vendar se ta oblika ni najbolje uveljavila, zato je bilo že dalj časa pričakovati združitev. Plenum je tudi sprejel več novih članov, izključil pa Adžubeja, zeta Hruščova in bivšega glavnega urednika Izvestij z obrazložitvijo, da je dopuščal napake v svojem delu.
PREVEČ NAČELNE RAZPRAVE
Z namenom analizirati delo letnih konferenc mladinskih aktivov, so se minulo nedeljo zbrali na razširjeni seji občinskega komiteja ZM Lendava predsedniki mladinskih aktivov in člani komiteja ter gostje.
O vsebini letnih konferenc je izčrpno poročal predsednik komiteja. Najbolj je opozarjal le na negativne stvari in pojave pri konferencah, kot so slabo pripravljeni referati, ki s svojim prepisanim leporečjem večkrat mlade na konferenci le dolgočasijo, prav redko pa stojijo na trdni opori lastnega dela in prikazovanju rešitev problemov. Pogostokrat je bilo v referatih povedano, da mladina nima interesa delati v organizaciji. Prav nasprotno so ugotovili člani komiteja, ki so prisostvovali konferencam. V
mladini je želja po delu v aktivu, vendar ta želja ne naleti vedno na pravega usmerjevalca, kar bi v vseh primerih moralo biti vodstvo aktiva. Zaradi nepravilnega kadrovanja v vodstvu je marsikateri aktiv ob letni konferenci moral priznati negativno bilanco. Letne konference mladinskih aktivov na osemletkah so bile bolje vodene. Diskusije so bile splošne, brez obravnave konkretnih vprašanj. Izvenele so preveč idealizirano. Diskutanti na nedeljskem plenumu so bili mnenja, da idealizacija na konferencah zavaja mladino, jo odmika od stvarnosti ter dopušča, da učenci govorijo samo tisto, za kar vedo, da jim ne more škodovati. Dosedanja praksa je pokazala, da je bil strah pred vzgojitelji upravičen, saj je »predrzen« diskutant svo-
je besede ponavadi obžaloval, ko ga je »vzoren« pedagog pred razredom osmešil ali pa mu vrnil s pristransko oceno.
V vaških aktivih je večkrat škripalo v vodstvu. Zaradi vse večjega odtoka mladih v in dustrijske centre in v zamejstvo, so nekateri mladinski aktivi večkrat letno menjali svojega predsednika. Tej slabosti se je ponekod pridružilo še ignoriranje mladinske organizacije s strani predstavnikov krajevnih skupnosti in drugih vaških organizacij, ki so sicer prisostvovale sestankom mladine, so pa dokaj resno postavljene predloge zavračali, namesto, da bi z nasveti mladim pomagali. Res, da so to samo posamezni primeri, toda prav ti zavirajo rast oblik dela v organizacij: mladih. Sodelovanje vaških organizacij, še posebej pa z
mladinsko, je za vsako vas izrednega pomena.
Dokaj življenske so bile konference v tovarniških aktivih. Konkretne razprave je bilo moč zaslediti na vsaki konferenci, so pa te premalo iskale rešitve problemov.
V razpravi na plenumu so se oglašali tudi gostje in bili mnenja, da je mladina tista, ki mora ustvariti dobre odnose med organizacijami. To lahko doseže s pravilnim kadrovanjem v krajevne odbore SZDL in svete krajevnih skupnosti. Nekateri so bili mnenja, da so oblike delovanja ZM zastarele. Morali bi iskati take, ki bi bile prilagojene današnji stopnji razvoja in naši stvarnosti. Da kadrovanje tudi letos ni bilo na primerni višini, priča slaba udeležba novih predstavnikov na plenumu. Gostje so predlagali, da bi bilo potrebno sklicati na vaseh širši krog predstavnikov družbeno političnih organizacij in se z njimi pomeniti o težavah mladih.
J. Šabjan
S PRVE DELOVNE KONFERENCE ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ
ZVEZA MORA DELOVATI AKTIVNEJE
Prejšnji četrtek je bila v Lendavi prva delovna konferenca Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine. Čeprav je bila že večkrat sklicana, doslej zaradi neudeležbe povabljenih ni mogla delovati. Tudi tokrat je bila udeležba precej okrnjena, vendar ne v toliki meri, da je ne bi mogli opraviti.
Med drugim so govorili o glasbeni dejavnosti in menili, da je za glasbeno vzgojo veliko interesentov, da pa primanjkuje glasbenih pedagogov. V okviru sedemletnega plana razvoja kulture v občini bo potrebno zagotoviti sredstva za šolanje glasbenih pedagogov. Kritizirali so klubsko dejavnost, ki ni nič drugega kot TV klubi, ti pa so samo sobe s televizorji. Skratka, klubska dejavnost je neorganizirana. Konferenca je bila mnenja, da bi bilo trebno formirati posebno komisijo, ki bi na podlagi izkušenj televizijskih klubov iz drugih krajev proučila možnosti za oživitev le-teh v lendavski občini.
Med najaktivnejše spada madžarska dramska skupina, ki se je uveljavila na vseh dramskih revijah do republiške, še posebej pa v zadnjem času z gostovanjem v nekaterih krajih na Madžarskem. Slabše deluje v Lendavi slovenska dramska skupina, kjer
že nekaj let beležijo stagnacijo. Zaradi slabega delovanja občinske zveze je večkrat prihajalo med društvi na vaseh in občinskim forumom do nesoglasij. Namreč, zveza ni pripravljala repertoarja načrtno. Društva so to izrabljala in segala po delih, ki v današnjem času občinstvu ne nudijo tistih dramskih kvalitet in vsebine, katero stopnja razvoja in poostreni kriterij občinstva zahtevajo. Potrebno bi bilo zagotoviti primerna sredstva
društvom, ki gojijo dramsko umetnost, za ureditev dvoran in jih tehnično opremiti. Večkrat se namreč dogaja, da pride v lendavski predel gostovat kaka dramska skupina ali gledališče pa zaradi neprimernih odrov ne more nastopiti drugje kot v Lendavi. Društva predvsem tista vaseh, si želijo več moralne podpore. In ne kot doslej, k so nemalokrat naletela na nerazumevanje. Potrebno bi jim bilo nuditi več strokovne pomoči, predvsem pri izbiri oderskih del. Tudi tu Zveza ni opravila svojega dela. Verjetno bo bolje v bodoče, ko bo za posamezne sezone pripravljala repertoar za celotno področje posebna komisija.
-jš-
    Javna tribuna
Če kje, potem lahko trdimo za radgonsko občino, da si javne tribune utirajo pot. Zadovoljiva udeležba na prejšnjih tribunah je verjetno najboljši znak, da občani vidijo v tej obliki dela res javno tribuno, ki je poklicana dajati ocene vsemu družbenemu dogajanju v nekem kraju. In če obveljajo ocene določenih vprašanj, izrečene na javni tribuni kot merilo za aktivnost in prizadevanja v vseh oblikah samoupravljanja, potem je lahko računati na še večjo aktivnost občanov na javnih tribunah. Kaže, da v radgonski občini so prisluhnili mnenjem občanov na javnih tribunah.
Tudi tokrat ni mogoče trditi, da ne bi bilo dovolj aktualnih vprašanj o katerih naj bi razpravljali na javnih tribunah. Predvsem volitve v skupščine na vseh nivojih morajo najti odmev na tribunah v analizah dosedanjega dela teh predstavniških teles. Zakaj tako slaba udeležba na zborih volivcev je eno izmed vprašanj, ki jih lahko povezujemo z delom skupščine, predvsem še zato. ker smo v statutu zelo obširno navedli kakšna je funkcija in naloga zbora volivcev. Naj pokaže razprava na tribuni ali so pomanjkljivosti v statutarnih določilih, ali je vzrok za neuspešne zbore volivcev v načinu obravnav na zborih in v postopkih, ki volivca ne zadovoljujejo in zainteresirajo, da bi s svojo udeležbo in razpravo na zboru volivcev vplival na ustvarjanje določenih stališč, ali pa gre zgolj za ukoreninjeni individualizem, ki pritegne volivca k javni razpravi samo takrat, če so na dnevnem redu vprašanja, ki prizadevajo njega kot posameznika in ne kot člana širše družbene skupnosti.
1.	DIZDAR M.: Koljena na madonu. Sarajevo, 1963.
2.	ILLÉS G.: Petöfi. Zagreb 1960.
3.	VULETIĆA.: Gramatika ili progonstvo. Sarajevo, 1961.
4.	SEKULIĆ D.: Grlom u jagode.
5.	RADOVANI Kosta A.: Izbor i predgovor Danijel Dragojević. Zagreb 1961.
6.	ŠOHAJ S.: Izbor i predgovor Grga Gamulin. Zagreb 1962.
7.	ŠIMUNOVIĆ F.: Izbor i predgovor Vera Kružić-Uchytil. Zagreb 1958.
8.	SVEČNJAK V.: Izbor i predgovor Josip Depolo. Zagreb 1959.
9.	GECAN V.: Izbor i predgovor Josip Ladović. Zagreb 1961.
10.	POSTRUŽNIK O.: Izbor i predgovor Grga Gamulin. Zagreb 1959.
11.	VAIĆ F.: Izbor i predgovor Radovan Ivančević. Zagreb 1957.
12.	PRIČA Z.: Izbor i predgovor Dragovan Šepić. Zagreb 1958.
13.	SABOLIĆ I.: Izbor i predgovor Marijan Arhanić. Zagreb 1960.
14.	BABIĆ L.: Izbor i predgovor Vinko Zlamalik. Zagreb 1960.
15.	HERMAN O.: Izbor i predgovor Boris Kelemen. Zagreb 1961.
16.	MURTIĆ E.: Izbor i predgovor Božo Bek. Zagreb 1958.
17.	KASTELANČIĆ A.: IZbor i predgovor Boris Vižintin. Zagreb 1961.
18.	PARAĆ V.: Izbor i predgovor Vesna Barbič. Zagreb 1961.
19.	DŽAMONJA D.: Izbor i predgovor Vera Pintarič Horvat. Zagreb 1960.
20.	VIRUS M.: Izbor i predgovor Mića Bašičević. Zagreb 1959.
21.	SULENTIĆ Z.: Izbor i predgovor Željko Grum. Zagreb 1959.
22.	MIŠE J.: Izbor i predgovor Vesna Jiroušek. Zagreb 1958.
23.	MOTIKA A.: Izbor i predgovor Dragovna Šepič. Zagreb 1957.
24.	PRIRUČNIK za zaštitu bilja. Beograd 1963.
25.	SZAKKIFEJEZÉSEK gyüjteménye. Budapest 1963.
26.	BOROJEVIĆ R.: Dnevnik majke. Beograd 1959.
27.	SPORTS dictionarv in seven languages: HÉTNYELVU sportszótar. Budapest 1960.
28.	TAHMIŠČIĆ H.: Kamerno veče poezije. Sarajevo 1962.
29.	BABIČ A.: Bosanski heretici. Sarajevo 1963.
30.	ROGER H.: Relegija i moral. Sarajevo 1961.
31.	REINACH S.: Orfeus. Sarajevo, 1960—1961.
32.	JAROSLAVSKIJ Emel'jan M.: Biblija za vjerenike i nevjerenike.
34.	FEUERBACH L.: Čovek i bog. Sarajevo 1962.
35.	ŽALICA M.: Ne crtaj đavola na zidu. Sarajevo 1962.
36.	ALEČKOVIĆ M.: Jutro. Sarajevo 1963.
37.	ONIČ F.: Iz vrtov ljubezni. Maribor 1963.
38.	KLAIĆ B.: Rječnik stranih riječi izraza i kratica. Zagreb 1962.
39.	SORE A.: Velenjska kotlina včeraj in danes. Celje 1963.
40.	FÉNYES L.: Fényes László könyve a Szerb harctérröl. Budapest 1961.
Plenum
  sindikata in SZDL
V Lendavi bo danes dopoldne skupni plenum občinske sindikalne organizacije in SZDL. Poleg članov občinskih vodstev se bodo plenuma udeležili tudi republiški poslanci in člani političnega aktiva.
Razpravljali bodo o predvolilnih pripravah in o delovanju občinske skupščine, ob koncu pa bodo še imenovali občinsko volilno komisijo.
Uveljavitev mladih
OB LETNI KONFERENCI ZMS V »MURI«
V nedeljo je mladina soboške tovarne oblačil, perila in pletenin položila obračun dela in si zadala nove naloge za obdobje enega leta. Na konferenci so poleg delegatov sodelovali tudi gostje iz Varteksa, Kamenskega in Naprijeda, člani okrajnega in občinskega komiteja Zveze mladine ter vodstva delovne organizacije.
V referatu, poročilu in razpravah lahko zasledimo, da se mladina te delovne organizacije srečuje z dosedaj nerešljivimi problemi, kot so družbena prehrana, stanovanja, dvig produktivnosti, iskanje notranjih rezerv; skratka s problemi, katerih rešitev je pogoj za boljši standard in lepšo prihodnost delovnih ljudi. Poudarili so, da mora vsak mladinec stremeti za strokovnim izpopolnjevanjem na delovnem mestu, vzporedno s
tem pa ne sme zanemarjati splošno družbeno ekonomsko izobraževanje. Ena tretina članov delavskega sveta je mladih, ki se več ali manj aktivno vključujejo v odločanje c vseh važnih in perečih problemih gospodarjenja.
Mladinci so na konferenci tudi izvolili novo vodstvo izmed najboljših članov, katere pa čaka odgovorna naloga, vzgoja mladih v dobre proizvajalce in upravljavce.
-er
NA ROB LETNE SKUPŠČINE PRLEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA
KDO GORA IN KDO MOHAMED
Če bi primerjali letno skupščino kluba z nekaterimi prejšnjimi, bi lahko rekli, da se je odlikovala; predvsem po ve. liki udeležbi, kar je treba pripisati kot uspeh aktivnosti vodstva kluba (o članstvu in o delu pri utrjevanju kluba je bilo govora na lanskoletni skupščini).
Lani je bila poudarjena tudi potreba po večjem sodelovanju med štipendisti in štipenditorji, zato je razumljivo, da je bilo to vprašanje eno osrednjih tudi na letošnji skupščini. Ni pretirano trditi, da je mogoče to sodelovanje označiti z znano prispodobo: — Če ne pride gora k Mohamedu... Bilo je v letošnjem letu nekaj razgovorov med štipendisti in štipenditorji, toda študenti so si jih zaželeli še več (vsaj na letni skupščini) zato bo prav, če jih vabijo tako občinski forumi kot tudi v podjetjih na zasedanja občinskih skupščin itd.
Na skupščini je bilo omenjeno, da razen v radenskem
zdravilišču, v ostalih podjetjih še niso našli pravega mesta pravilnikom za štipendiranje, smatrali pa so tudi za potrebno, da v bodoče prakso svojih štipendirancev urejajo povsod tako, da se bodo ti čim bolj spoznali s celotno organizacijo ustanove ali podjetja, da bodo pridobili v teh nekaj mesecih čim več praktičnih izkušenj. Skratka, prakso štipendista bi bilo potrebno jemati nekoliko resneje. Izrečena je bila tudi želja naj bi v klubu organizirali občasne razgovore s poslanci.
Torej, vrsta predlogov, katerih realizacija lahko vodi samo k izboljšanju dela kluba in k tesnejšemu povezovanju študentov z okoljem, v katerem bodo po končanem študiju delali. Potrebno je samo da klub kot vsi, ki jih vabijo tesneje sodelujejo.
K lanskoletni aktivnosti kluba je treba omeniti nekatere dejavnosti na področju družbenega življenja, saj so organizirali 6 izletov ter de-
lovno akcijo pri gradnji vodovoda pri Vidmu. Tudi za prihodnje leto nameravajo organizirati podobno delovno akcijo, pri kateri pa želijo seveda še večjo udeležbo kot lani.
Skupščina je sprejela vrsto zaključkov za delo v prihodnje. Težili bodo za tem, da bodo v diplomskih nalogah obravnavali aktualno tematiko obeh občin, prav tako so obljubili, da bodo pomagali pri vaseh. Med osrednje naloge pa poživljanju klubov v naših sodi izdaja zbornika, ki bi sicer moral že iziti. Na skupščini so za trdno sklenili, da bo zbornik pripravljen do marca prihodnje leto.
Letošnja skupščina Prleškega študentskega kluba, ki je bila pretekli četrtek v Ljubljani nalaga obveznosti tako klubu kakor tudi obema občinskima skupščinama in podjetjem.
Juš Makovec
KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV - KMETOVALCI IN
KOTEKS
TOBUS
LJUBLJANA
vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože znatno povišana, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS — TOBUS ali kmetijski zadrugi.
Poleg ugodnejše odkupne
cene smo vam pripravili tudi nagradna žrebanja z nad
3.000 lepimi nagradami.
Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože; ta potrdila vam namreč dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju. ŽREBANJA BODO 26. DECEMBRA 1964, 20. FEBRUARJA IN 20. APRILA
1965.
Rejci — prašičev, svetujemo vam še enkrat; oderite prav vse prašiče in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS — TOBUS!
2
POMURSKI VESTNIK, 19. nov. 1964
Z OBČNEGA ZBORA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ V MURSKI SOBOTI
Pozornost 20-letnici osvoboditve
Minuli četrtek je bil v Murski Soboti letni občni zbor kulturno prosvetnih organizacij soboške občine. Za zbor je značilna slaba udeležba, ki je že bila tudi ob prvem sklicu. Ta slaba udeležba je tudi precej vplivala na samo Živahnost občnega zbora.
V soboški občini deluje 23 samostojnih kulturno prosvetnih društev ter 13 sekcij pri organizacijah in društvih. V društvih imajo dokaj dobre programe in tudi skrbijo, da na kulturnih prireditvah prevladujejo dela s sodobno miselnostjo ter se prav redko zgodi, da bi prišla v program zastarela dela. V zadnjem obdobju je čedalje bolj opažati zelo razveseljiv pojav, da društva med seboj izmenjujejo gostovanja, kar nedvomno prispeva k temu. da je v posameznih krajih čedalje več prireditev. Vzporedno s tem pa se tudi skrbi, da so prireditve kvalitetnejše. Tudi v razpravi je bilo poudarjeno, da se naj v bodoče s to prakso nadaljuje. V nekaterih krajih pa si ljudje želijo, da bi prišle med njih tudi poklicne skupine predvsem z dramskimi deli.
Poseben problem predstavljajo v posameznih krajih prostori. V občini je sicer precej kulturnih domov, toda le za nekatere bi bilo to ime primerno. Pri več domovih ni urejeno niti lastništvo, dvorane niso dokončno urejene. Nihče jih tudi ne popravlja in tako mnogi postopoma propadajo. Za vzdrževanje tudi ni sredstev. Kulturne organizacije tudi ne morejo plačevati najemnin in zato najčešče služijo za skladišča v jeseni in tudi pozimi. Domovi bi morali preiti čimprej v pristojnost krajevnih skupnosti.
Med kulturnimi dejavnostimi sta bili na zboru obširno obdelani dve in sicer dramska ter glasbena. V dramski dejavnosti se pojavlja kot aktualen problem vzgoje režiserskega in šminkerskega kadra. Na občnem zboru sta prevladovali dve težnji. Zagovarjala
se je misel, da bi se naj režiserji izpopolnjevali na mariborskem tečaju, druga misel pa je bila, da bi bilo laže izvesti tečaj v Murski Soboti, čeprav je težko dobiti predavatelje. Zelo potreben bi pa bil tečaj za šminkerje, enako pa tudi tečaj, na katerem bi se udeleženci seznanili, kako s priročnimi sredstvi napraviti dobro in primemo sceno. Odrom tudi zelo primanjkujejo osnovni pripomočki. Občinski svet je iz svojih sred štev kupil nekaj in bo to tudi prizadevnejšim društvom razdelil. V občinskem merilu bo še nadalje delovala tudi posebna komisija, ki bo ocenjevala dramske uprizoritve in pomagala odpravljati razne slabosti.
Precej obširen je tudi program dela na glasbenem področju. Na zboru so bile sprejete le osnove za program ki ga bo konkretneje obdelal svet. Manj pa je bilo razprave o klubski dejavnosti, ki ji bo potrebno v bodoče posve-
titi izredno pozornost. Enako je bila tudi manj podrobna razprava o knjižničarstvu in filmski vzgoji.
Na občnem zboru je bilo tudi poudarjeno, da naj društva v svojem programu za prihodnje leto posvetijo posebno pozornost proslavljanju 20-letnice osvoboditve.
V novo zimo — v novi obleki in novem plašču!
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA - MARIBOR
Premalo knjig v naših knjižnicah
Ugotovitve o delovanju knjižnic v naših občinskih središčih kažejo, da bi bilo potrebno letno nakupiti v vsaki knjižnici po 1000 izvodov novih knjig. Toda v celotni Sloveniji dosega to številko od 62 knjižnic v občinskih središčih le 16 knjižnic. Veliko knjižnic si zaradi pomanjkanja sredstev ne more privoščiti letno 500 knjig. Glede na omenjeno stanje naših knjižnic seveda ni mogoče govoriti o večji pomoči, ki bi jo nudile matične knjižnice — v kolikor sploh izpolnjujejo pogoje za matično knjižnico — knjižnicam po vaseh.
V soboški občini je knjižničarstvo pravzaprav razvito zgolj v Murski Soboti, kjer obstoja poleg Študijske knjižnice še Ljudska knjižnica. Študijska knjižnica razpolaga z 18 tisoč zveski in je v lanskem letu nakupila skupno 2.377 knjig. Skupaj z obvezni-
mi primerki pa je knjižni fond v lanskem letu narastel za 6.527 knjig.
Ljutomerska knjižnica je postala matična šele pred kratkim. Vse doslej deluje v okviru Delavske univerze. Knjižnica se sicer dobro razvija, nima pa ustrezne opreme in knjižničarskega kadra. Trenutno razpolaga ljutomerska knjižnica s 7.200 knjigami.
Tudi knjižnica pri Delavski univerzi v Radgoni se uspešno razvija in ima pogoje, da postane matična. Temeljna knjižna zaloga v tej knjižnici znaša 4.900 knjig.
Naj omenimo še knjižnico v Lendavi, ki pa ima le okrog 1.000 knjig.
Lahko rečemo, da se v vseh omenjenih srečujejo z istimi problemi: pomanjkanje prostorov in kadrov kakor tudi sredstev za nemoteno delovanje. V lanskem letu so dobile vse pomurske knjižnice okrog 13 milijonov dinarjev, kar je glede na cene knjig zelo malo, saj stane v Sloveniji leposlovna knjiga povprečno nekaj nad 2.000 dinarjev. Pomanjkanje sredstev ima za posledico, da naše nekoliko večje knjižnice kupijo po en primerek samo nekaj več kot od dobre četrtine vseh izdanih knjig v Sloveniji.
Razen podatkov o številu knjižnih zveskov je za sodobno knjižnico važna tudi struktura knjižnega fonda v raz-
merju med leposlovnimi in poučnimi knjigami. Če bi izvzeli soboško študijsko knjižnico bi ugotovili, da je v ostalih knjižnicah okrog 10 odstotkov poučnih knjig, kar je zelo malo in kar kaže na to, da je naša knjižnica še vedno zgolj izposojevalnica zabavnega čtiva. To kaže na enostranskost naših knjižnic, ki bi morale imeti vsaj dobro tretjino knjižnega fonda poljudnoznanstvenih knjig, ki bi jih bralcem posredoval razgleden knjižničar, pri čemer je velikega pomena tudi svoboden pristop k knjigam in primerna čitalnica. Primemo čitalnico pa ima le Študijska knjižnica v Murski Soboti.
ZBOLJŠALI BODO UČNI USPEH
Prejšnji petek je mladinski aktiv na osemletki v Mačkovcih izvedel letno konferenco, na kateri so izvolili novo vodstvo in sprejeli okviren program dela za tekoče šolsko leto. Mladi so razpravljali o gradnji šolskega igrišča in na kakšen način bodo delali, da bo akcija uspešnejša. Spregovorili so tudi o tehnični delavnici in učnem uspehu ter sklenili, da se bodo v bodoče bolj učili in zboljšali učni uspeh.
  Z ljutomerske   gimnazije
Pred kratkim so si dijaki in profesorji ljutomerske gimnazije ogledali v mariborskem Narodnem gledališču Držičevo komedijo Dundo Maroje. Mnogi dijaki so bili tokrat prvič v gledališču. Prihodnjič si bodo ogledali operno predstavo.
Mladinska zadruga »Jože Kerenčič« na gimnaziji je na nedavnem občnem zboru ugotovila, da so v letošnjem letu pridelali več kot 300 kg črnega ribeza, 1500 kg koruze, precej fižola, zelja in druge zelenjave. Pridelek bodo porabili za mlečno kuhinjo. Mladi zadružniki gojijo tudi prašiča. Med letom so imeli več predavanj.
Mladinska univerza na gimnaziji je organizirala že več predavanj. Računajo, da bodo organizirali tudi šolo za življenje.
Mladinska organizacija na šoli je organizirala plesni tečaj. Pod vodstvom Franca Kolariča se uvajajo v plesno umetnost.
Mladinska organizacija pa se pripravlja tudi na 20-letnico osvoboditve. V avli gimnazije bodo odkrili spominsko ploščo vsem onim dijakom, ki so obiskovali nekoč meščansko šolo v Ljutomeru in so med vojno padli ali umrli v taborišču. Zato prosi mladinska organizacija svojce padlih, naj sporočijo podatke o bivših učencih šole ravnatelju gimnazije. Poseben program pripravlja gimnazijska mladina tudi za proslavo pred VIII. kongresom ZKJ.
Na gimnaziji deluje mladinski pevski zbor, ki ga vodi Ivan Vrbančič, aktiven pa je tudi mladinski orkester.
Te dni nameravajo ustanoviti na šoli še baletno in folklorno skupino.
prof. Drago Novak
Mladostni polet Prlekije
(LETNIK II., 1. ŠTEV.)
Mladina ljutomerske gimnazije tudi z letošnjim letom nadaljuje z izdajanjem svojega glasila Mladostni polet Prlekije; prav pred kratkim je izšla prva številka drugega letnika. Številni prispevki mladih sodelavcev revije obrav-
navajo počitnice, nekatere dogodke širšega pomena kot je bila na pr. obletnica Ljudske pravice v Polani, III. pomurski sejem v Radgoni, opisujejo svoje doživljaje, revijica pa je zaključena s kratkimi domislicami in šalami. V tej številki je objavljenih tudi več pesmi, posebno pozornost pa vzbuja grafična oprema, ki so jo prizadevno pripravili Anica Simonič, Marica Kuzmič in Janko Klun.
Posebno pozornost pa vzbudi v bralcu javna zahvala zbora delovne skupnosti na gimnaziji, naslovljena na nekatera ljutomerska in radgonska podjetja, ki so nakazala gimnaziji nekaj sredstev za nakup učil. Tehnostroj je prispeval 100 tisoč, Vesna Ljutomer 100, Invalidski zavod »Prlekija« 50, Sloga Radgona 30 in Kmetovalec Ljutomer 20 tisoč dinarjev.
Naj bi bilo podobnih zahval čim več tudi v prihodnjih številkah revije!	-jm
49. številka Radenskega vestnika
Pravkar je izšla 49. številka Radenskega vestnika, glasila delovnega kolektiva Radenska Slatina. Z uvodnim člankom ravnatelja podjetja Boga Verdeva, ob rojstnem dnevu naše republike, ki opozarja na velike stvari iz naše bližnje preteklosti, naj bi se seznanil sleherni član kolektiva, avtor pesmi Partizanov grob in Njegova vas, je Vinko Tirš, nekdanji zasavski partizan »Sultan« — Stane Keršič pa obuja spomine na Kisovec pri Zagorju.
Franc Sapač piše o rezultatih gospodarjenja v 9 mese-
cih, Mira Slavič o problemih na relaciji proizvodnja—potrošnja. Tine Sredenšek piše o uvajanju skrajšanega delovnega časa in odgovarja na vprašanja o pravicah letnega dopusta. Milica Paldauf se je lotila aktualne teme o delu predšolskega otroka, Franc Mohorko piše o triletnem delu gostinske šole v Radencih, gost iz Ljubljane, novinar Franc Vogrinec pa prijetno kramlja o izletu na Goričko. Pestro številko zaključujejo športni dogodki preteklega meseca.	Ika
S konference kulturnih organizacij v Murski Soboti
FOTOKINO KLUB LJUTOMER SE BO PREDSTAVIL JAVNOSTI Z RAZSTAVO
»Prlekija v objektivu«
V dneh od 28. nov. do 5. dec. bo priredil ljutomerski foto-kino klub razstavo fotografij in diapozitivov na temo: Prlekija v objektivu. Obiskovalcem razstave, ki bo v prostorih Delavske univerze, pa bodo vrteli tudi ozkotračne filme. Doslej se je prijavilo k sodelovanju že veliko število fotoamaterjev.
Klub pa vabi tudi one, ki se še niso odločili, da se oglasijo na Delavski univerzi, kjer dobijo vse potrebne informacije o pogojih za sodelovanje na razstavi. V poštev pride vsak dober posnetek, ki prikazuje pokrajino ali delovno razpoloženje naših ljudi.
Fotokino klub Ljutomer, ki je organizator razstave, posvečene letošnjemu prazniku republike in VIII. kongresu ZKJ, je bil ustanovljen šele letos spomladi. Kljub kratke-
mu času pa je razvil široko dejavnost in danes vključuje v svojih vrstah okrog 100 aktivnih fotoamaterjev. Doslej je klub organiziral 2 fotoamaterska tečaja, ki ju je obiskovalo
okrog 30 starejših in mlajših članov kluba. Pravkar pa pripravljajo poseben tečaj za gimnazijsko mladino in za učence osemletk v Ljutomeru in v Stročji vasi. V kratkem bodo pričeli tudi s tečajem za barvno tehniko.
Klub si je uredil laboratorij, nabavil povečevalnik in nekaj ostale opreme. Imajo tudi kamero in projektor za snemanje in projeciranje ozkega filma. Doslej so posneli konjske dirke, Prleško trgatev, ljutomerske ribnike, turistične zanimivosti Prlekije nekatere kraje v Prlekiji. Zaradi velikega zanimanja za delo v klubu je sedanji laboratorij premajhen, zato računajo, da bodo dobili večje prostore, v katerih bi uredili tudi laboratorij za barvno tehniko.
Na razstavi bodo sodelovali poleg drugih tudi fotoamaterji križevskega kluba in veržejske sekcije. Za najboljše fotografije je pripravil klub primerne nagrade, naše uredništvo pa se je odločilo, da bo objavilo pet najboljših fotografij v našem listu.
Gornja Radgona
DVE ŠOLI ZA ODRASLE
Skupaj z upravitelje osnovne šole je delavska univerza organizirala v Gornji Radgoni osnovno šolo za odrasle. V prvi tečaj, ki zajema 5. in 6. razred, se je vpisalo 22 zaposlenih delavcev, članov raznih kolektivov s področja radgonske občine, ki niso končali osnovne šole. Pogoj za vpis je starost 18. let. Prvi tečaj bodo predvidoma končali v 4 mesecih, nakar bodo lahko takoj nadaljevali z drugim tečajem, ki zajema 7. in 8. razred osnovne šole. Ker je za drugi tečaj veliko prijavljencev s kapelskega področja, bo delavska univerza razen v G. Radgoni organizirala šolo za odrasle tudi pri osnovni šoli na Kapeli, kjer bodo pričeli s predavanji že v drugi polovici novembra. Obe šoli za odrasle sta pod pedagoškim vodstvom matičnih osnovnih Šol.	Ika
Jesen ob Muri (Foto: S, Feuš)
 Bralci-bralcem v presojo
KRUH NAJ BO TUDI
PEČEN
Pred nedavnim me je pot vodila skozi Črensovce, kjer pa nisem niti malo pričakoval to, da bom deležen takega kruha, kot sem bil. V prodajalni, kjer je bila dokajšnja gneča, sem si razlagal in tudi je res, da imajo vaščani Črensovec edino prodajalno za kruh, povrh tega pa je še to, domači pek. Ker nas je bilo v družbi več, smo se domenili, da bomo kupili kilogram kruha. Dobil sem kruh, plačal ter šel. Po zunanjem licu smo z veseljem ugotovili, da je kruh res kvaliteten, toda ko smo kruh prerezali, smo morali svojo prejšnjo ugotovitev kmalu zamenjati za negativno, za peka Vaupotiča. Ugotovili smo, da kruh ni pečen, pač pa da je nekam, vsaj zdel se nam je, da je le na pol pečen. Ko smo ga še nadalje »analizirali«, smo tudi ugotovili, da če ga stisneš od strani, se sploh ni povrnil v svoje prvotno stanje.
Končno, da ne bi bili preveč ali v celoti le subjektivni, sem se odločil, da sem o kvaliteti kruha povprašal tudi nkaj vaščanov, ki so mi pa vsi z obupom povedali, da kruh ni dovolj pečen in da takega
kupujejo v tej prodajalni že precej časa. Škoda je bila le v tem, da je tovariš že kruh nekam »pospravil«, namreč, da bi svojo ugotovitev še potrdili s foto posnetkom.
Ob koncu se pa vprašamo, ali res ni pek pripravljen prepoznati, kdaj je kruh pečen in ali so s tako kvaliteto kruha njegovi odjemalci zadovoljni, saj oni plačajo kvaliteten kruh, ne pa takega, ki ni pečen.	xy
ALI JE TO PRAV?
Ob glavni cesti med Križevci in Veržejem je izkopana velika gramoznica, ki je vse leto polna vode. Pravijo, da dosega globina vode tudi do osem metrov. Pred nedavnim se je ob tej gramoznici pripetila tale nesreča. Marta Prelog in Ana Štuhec iz Križevec sta se peljali s kravjo vprego s polja. Pred gramoznico je krava nenadoma zavila proti jami, hoteč priti do vode. Le s skrajnim naporom se je posrečilo, da krava ni odvlekla voza v vodo, kar bi bilo za žival verjetno usodno. Vendar brez nezgode ni šlo. Ana Štuhec (73) si je ob tem zlomila roko.
Glede na to, da se podobni primeri lahko ponovijo s še
hujšimi posledicami, vprašujem, ali koristnik gramoznice ni obvezen vsaj od cestne strani gramoznico ograditi.
F. Prelog, Križevci
ZA PREMISLEK SZDL V MURSKI SOBOTI
Po navadi gre vsako anonimno pismo v koš, prosim pa, da ga kljub temu preberete.
Pišem vam kot forumu z vprašanjem, če ni sramotno, da imamo v naši Soboti le enega žagarja, katerega je treba čakati tudi en mesec, da pride žagat drva. Če se mu pa zameriš, ga pa sploh ni in pravi, da ima toliko dela, da bi lahko žagal vse dni in noči.
Predlagam, naj komunalno podjetje ali krajevna skupnost nabavi dobro žago, da bo naš socialistični sektor lahko zadovoljil potrebe nam vsem, ki tako težko čakamo na žagarja. Včasih je taka dela opravljala tudi zadruga.
S tovariškimi pozdravi!
Pismo je prišlo občinskemu odboru SZDL, ki ga je pa odstopil nam. Res je, da anonimnih pisem ne objavljamo, tokrat pa smo napravili izjemo, ker menimo, da predlog ni odveč in bi bilo potrebno o njem vsekakor razmisliti.
POMURSKI VESTNIK, 19. nov. 1964
3
Mladina v Mačkovcih gradi igrišče
V SOBOŠKI OBČINI
Mladina gradi igrišča
Še vrsto je osemletk, ki nimajo poleg šolskega poslopja primernih prostorov, telovadnic. To je povsem razumljivo tam. kjer so učilnice preuredili iz starih prostorov, vendar povsod ni tako, kajti tam, kjer so gradili nove šole brez telovadnic, je vrzel še večja, ker je večje število mladih brez sistematičnega pouka telesne vzgoje.
Nekatere šole na vasi si iz trenutne situacije pomagajo tako, da gradijo šolska igrišča. V Cankovi, Mačkovcih, Gradu in Petrovcih si mladi urejajo igrišča, kjer bodo v poletnih mesecih preživeli prenekatero športno popoldne.
Za takšne akcije so se ogrele tudi nekatere gospodarske organizacije, ki pomagajo pri delu. Lep primer sodelovanja, gospodarska organizacija-šola so izvedli v Mačkovcih, kjer tamkajšnja kmetijska enota pomagata opraviti težja zemelska dela pri gradnji športnega igrišča, medtem ko so učenci za proti uslugo brali grozdje. Za gradnjo igrišča v Mačkovcih je občinska skupščina odobrila 300 tisoč din,
S KONFERENCE MLADINE V PTT
Komaj dobre dve tretjini mladih uslužbencev PTT podjetja v Murski Soboti se je zbralo preteklo nedeljo na letni konferenci mladinskega aktiva. Zakaj tako slaba udeležba? Je vzrok morda to, da so razstreseni po vsem Pomurju? Niti ne! Konference se niso udeležili tudi tisti, ki živijo in delajo v centru. Skratka, graje vreden odnos posameznikov do organizacije.
Relativno mlad aktiv se ob zaključku medkonferenčne dobe ni mogel preveč pohvaliti z aktivnostjo. Lastnih izkušenj še nimajo. Te pa so potrebne prav aktivu PTT, saj so njihovi člani skoraj na vseh poštah v Pomurju, kar onemogoča pogostejše sestanke, ne onemogoča pa rednega individualnega kontaktiranja in zato ni opravičila za nedelavnost.
Aktiv se je letos nekoliko okrepil s prihodom mladih v tehnično službo. Tako bo na centru stalno večja skupina članov aktiva, zato pa tudi možnosti za delo večje. Ko so govorili o nalogah za prihodnje, so odobrili predlog, naj bi ustanovili foto klub, ki bi pomagal podjetju, s prisluženim denarjem pa še aktivu. Razen tega bo vsak član aktiva zadovoljil željam fotoamaterizma.
s katerimi bodo delno krili stroške gradnje. Vsa ostala lažja zemeljska dela bodo opravili učenci višjih letnikov po brigadah. Na dograjenem igrišču bo prostor za košarko, nogomet, odbojko in atletsko stezo. Predvidevajo, da bodo igrišče dogradili prihodnje leto.
OB ZADNJIH JESENSKIH DELIH
Koruza še ni potrgana
Zima je pred vrati, dela na polju so v največjem teku, zapoznela setev je ena osnovnih nalog vseh kmetijskih organizacij, da jo čim prej opravijo, ker je čas za setev. Vreme se je zboljšalo in dela so stekla.
Tako sedaj upajo, da bodo dela na poljih opravili. Na družbenih površinah so posejali okrog 50% površin, zasebni proizvajalci so posejali okrog 90% planiranih površin. Z razpoložljivo mehanizacijo predvidevajo, da bodo posejali še ostale površine, ker na traktor pride le še okrog 7 ha neposejanih površin. Gotovo pa bodo še tu in tam ostale površine, ki so še sedaj pod vodo ali pa je zemlja tako razmočena, da je ni mogoče obdelovati.
Z nič manjšo zaskrbljenostjo pred zimo kmetovalci pospravljajo koruzo, ki je v le-
tošnjem letu dala za 30% višji pridelek od lanskega. Zasebniki so že pospravili pridelek koruze, ki znaša za hibridno koruzo v storžih 62,4 stotov na ha, suhega zrnja pa 43,9 stotov na ha. Nekoliko slabši pridelek je bil pri kmetovalcih, ki so imeli posejano navadno koruzo, katera je v
storžih dala pridelek 51,6 stotov na ha, suhega zrnja pa 35,5 stotov. Na površinah v družbenem sektorju, na katerih je bil pridelek koruze boljši, še končni pridelek ni znan, ker še ponekod trgajo koruzo.
Večji pridelek koruze, ki ga predvidevajo, je še toliko bolj razveseljiv, ker se je zadnje čase živinoreja zelo razmahnila in so krmila neobhodno potrebna.
MED ŽELJAMI VAŠČANOV V MAČKOVCIH
Čimprej vodovod
Ena osrednjih teženj vaščanov v Mačkovcih je zgraditi vodovod, ki že dalj časa pred-
stavlja največji problem v tem kraju. Ugotovitve, da primanjkuje pitne vode in bojazen, da se ne bi ponovila epidemija tifusa, katera je že izbruhnila v Mačkovcih, postavlja pred občane pomembno nalogo, ki jo imajo v načrtu realizirati. Da se bo ta želja vaščanov uresničila, bo potrebno tesno sodelovanje vseh organizacij, da bodo zbrali potrebna sredstva.
Poleg osrednjega problema, vodovoda so na podružničnih sestankih KO SZDL člani razpravljali tudi o potrebah po gradnji nove šole. Sedanji položaj v mačkovski šoli res ni najbolj rožnat, saj se v učilnicah, ki so velike okrog 50 kvadratnih metrov zadržuje 45 učencev, kar ne ustreza pogojem za kvaliteten pouk in tudi nivo znanja učenca ni tak kot se pričakuje v reformirani šoli.
V KO SZDL v Mačkovcih, ki ima pet podružnic v vaseh Poznanovci, Prosečka vas, Otovci, Kuštanovci, Dankovci, je včlanjeno 45 odst. prebivalstva, medtem ko je v vasi Mačkovci od 271 prebivalcev vključenih v članstvo SZDL 85 odst. Na sestankih v pred-konferenčni dejavnosti so mnogo razpravljali, da se mora število članstva povečati.
Uspela konferenca
V Pince vasi so v soboto na konferenco krajevne organizacije SZDL povabili tudi nečlane in se skupno pomenili o pripravah na letno konferenco ter o bližnjih občinskih volitvah.
V razpravi pa so se dotaknili vaških problemov. Občani so menili, da je obdavčenje zemlje v obmejnem pasu previsoko, ker, po njihovem mnenju, na tistih parcelah zemlje ne morejo dovolj izkoristiti. Pripominjali so tudi k različni višini regresa, katerega daje občinska skupščina učencem za vsakodnevne vožnje z avtobusom v šolo.
Občani Pince vasi so letos s skupnimi močmi in denarnim prispevkom občinskega odbora SZDL po desetih letih dokončno uredili vaški dom.
PADEL S KOLESOM
Na dan 11. novembra se je dogodila v večernih urah huda prometna nesreča v vasi Černelavci na cesti pred zadružnim domom. S kolesa je padel Sapač Aleksander iz Predanovec. Ob tej priliki se je hudo poškodoval, dobil je pretres možganov, nakar je bil takoj prepeljan v soboško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Manj novih gradenj
Splošno gradbeno podjetje »Pomurje« se sestoji iz dveh obratov, opekarne v Puconcih in gradbenega obrata. Vrednostni plan za celo podjetje znaša eno milijardo v letu 1964. Realizacija tega plana je v devetih mesecih pokazala, da je bil dosežen s 780 milijoni. Gradbeni obrat je imel od 1 milijarde planiranih sredstev 910 milijonov, medtem ko je opekarna planirala 90 milijonov. Od teh planiranih sredstev je realiziranih v gradbenem obratu 116 milijonov, a v opekarni Puconci 64 milijonov.
Osebni prejemki so bili v podjetju lansko leto znatno nižji kot v letošnjem letu. S 1. aprilom so v opekarni dvignili osnovo osebnih dohodkov za 20%. Gradbeni obrat je začel izdelovati pravilnik o osebnih prejemkih, katerega imajo še sedaj v uporabi. Osebni prejemki v povprečju 9 mesecev, preračunani na 280 ur, znašajo v gradbenem obratu 33.272 din, v opekarni pa 29.603 din.
Z omejitvijo investicij se je že v letošnjem letu čutila rahla stagnacija dejavnosti v gradbeništvu. Pogodbene obveznosti. ki so bile prenešene iz lanskega leta, so znašale okrog 600 milijonov. Po sedanjih razpoložljivih podatkih pa predvidevajo, da bo prenos sredstev v drugo leto znašal le okrog 200 milijonov.
Ker je povpraševanje po gradbenem materialu vedno večje, sedanje kapacitete opekarne v Puconcih pa ne zadoščajo, zato podjetje predvideva rekonstrukcijo obrata. V letošnji zimi nameravajo vgraditi priprave, ki so potrebne za priključitev umetne sušilnice, katero nameravajo graditi v prihodnjem letu. Z dograditvijo sušilnice in notra-
njo preureditvijo se bo proizvodnja povečala za okrog 50 °/o.
Posebno skrb v podjetju posvečajo vzgoji tehničnega kadra. V bodoče imajo v načrtu izšolati čimveč delovodskih kadrov, ker teh primanjkuje.
PADEL IZ TOVORNEGA AVTOMOBILA
Na cesti II. reda, ki pelje skozi vas Selo, se je dogodila 10. novembra nesreča. Tega dne je tovorni avtomobil pripeljal lesni material za popravilo mostu. Iztovarjali so cestarji. Pri tem iztovarjanju pa je Kerčmar Janezu, cestarju iz Prosenjakovec na priklopniku spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Rešilni avtomobil ga je odpeljal v soboško bolnišnico, kjer so ga zadržali na zdravljenju.
Dne 12. novembra pa se je na istem mestu skoraj zgodila še večja nesreča. Ko so začeli cestarji s popravilom mostu in ko so stari tram hoteli zamenjati z novim, je cestarju Novak Jožefu iz Sela spodrsnilo tako, da je padel v nad dva in pol metra globok jarek k sreči pa izvzemši malih brazgotin ni bilo nič hujšega.
Mala kronika
ROSTVA:
Rodile so: Mihalič Julijana iz Kruplivnika — deklico, Bakan Jožefa iz Murskih Petrovec — dečka, Forjan Ema iz Lipovec — deklico, Sollubier Genovefa iz M. Sobote — deklico. Kolenko Matilda iz Ljutomera — deklico, Sinic Helena iz Veščice — deklico, Panker Olga iz Satahovec — deklico, Titan Marija iz M. Sobote — deklico, Pintarič Frančiška iz Ptujske ceste — dečka, Horvat Ana iz Turnišča — dečka, Tratnik Silva iz Črnec — deklico, Gomboc Marija iz Murske Sobote — dečka, Grahovec Kristina iz Lendave — deklico, Radosavljevič Jolanka iz Murske Sobote — dečka, Muhič Antonija iz Murske Sobote — dečka. Granfol Vera iz Kroga — dečka, Šabjan Julijana iz Dobrovnika — dečka, Cigan Verona iz Gornje Bistrice — dečka. Lainšček Marija iz Ižakovec — dečka, Barbarič Tončka iz Ljubljane — deklico, Rapoša olga iz Veržeja — dečka, Kolenc Irma iz Zgornje Bistrice — dečka, Ivajnščič Marjeta iz Roejec — dečka, Baranja Gizela iz Vadarec — dečka, Nikola Marjeta iz Tropovec — dečka, David Helena iz Lendavskih goric — deklico, Vinklar Terezija iz Ljubjana — deklico, Gajič Otilija iz Cankove — deklico, Jaklovič Katica
iz Doljnega Lakoša — deklico, Zrim Frida iz Gornjih Slaveč — deklico, Sečko Emilija iz M. Sobote — dečka. KONC ŽUŽANA iz Murske Sobote — deklico, Pozdereč Zlatka iz Ljutomera — deklico. Tkalčič Elizabeta iz Radenec — dečka. Štihec Terezija iz Tišine — dečka. Orvaj Vera iz Veržeja — deklico.
POROKE:
Poročili so se: Čuk Jakob kmet iz Hrastja Mota in Mesnarič Ema šivilja in Satahovec, Perkič Leopold mesar iz Bakovec in Mesarič Terezija bolniška strežnica iz Satahovec, Jager Horst inštalater iz Dunaja in Zavec Zmaga iz Sebeborec, Wajndorfer Koloman trgovski pomočnik iz Bakovec in Senčar Ana učiteljica iz Kroga, Pušenjak Alojz telefonski monter iz Cezanjevec in Hleb Terezija šivilja iz Murske Sobote, Kolar Alojz kemijski tehnik iz Murske Sobote m Herman Milojka predmetna učiteljica iz M. Sobote, Dr. Štefanec Alojz zdravnik iz Radenec in Baša Helena farmacevtka iz Tropovec.
SMRTI
Umrli so: Čižak Julijana stara 46 let iz Murske Sobote, Vogat Ana stara 66 let iz Šratovec, Trplan Jože star 23 let iz Sela.
PRED OBLETNICO PREKOMORSKIH BRIGAD
Naši borci pripovedujejo
Prihodnje leto v začetku julija bodo v Ilirske Bistrici in drugod proslavili dvajsetletnico naših prekomorskih brigad, v katerih so se borili tudi mnogi naši ljudje. Tokrat objavljamo kratek izvleček iz pripovedovanj dveh borcev 5. prekomorske brigade Franca Tarča iz Radenec in Franca Dunaja s Kapele.
FRANCA TARČA je danes upravnik ekonomske enote radgonskega kombinata v Radencih. Tistih dni, ko Je bil v 5. prekomorski brigadi, se takole spominja.
— Bil sem najprej v 2. Pohorskem bataljonu. Nov. 1943 so me Nemci ujeli, nato me je vojaško sodišče v Grazu obsodilo na 7 let zapora. Kot arestant sem delal tudi v Franciji, kjer so me avgusta 1944 zajeli Angleži in odpeljali na Škotsko. Bilo nas je tam okrog 1200 Jugoslovanov. Vsi oni. ki smo se odločili za prekomorsko brigado, smo dobili angleške uniforme in kmalu so nas z ladjami odpeljali v Neapelj, od koder smo se z vlakom prepeljali v našo bazo v Bariju. Tam so že formirali 5. prekomorsko brigado. Nato so nas prepeljali z ladjami nekatere v Split, druge v Šibenik. Okrog 28. dec. 1944 sem se v Splitu izkrcal z majhne jugoslovanske ladjice. Približno 14 dni smo vežbali, nato pa smo odšli peš proti
Zadru, kjer sem bil šest tednov v oficirskem tečaju. Nato smo šli čez Velebit v borbo.
Ob reki Liki smo se prvič srečali z Nemci in ustaši. V sklopu 4. armade smo zatem prodirali proti Gospiću, kjer smo doživeli prvi močnejši ognjeni krst. Peta prekomorska je od Gospića krenila proti Sloveniji. Pri Vinici smo prestopili na slovenska tla. Ljudje so nas sprejeli zelo prisrčno, saj je bilo v 5. prekomorski brigadi Čez tisoč Slovencev. Bil sem namestnik komandirja spremljevalne čete. Že pri Vinici smo šli takoj v boj in gnali Nemce ves dan do Stare žage. V Črmošnjicah je bila za tem brigada razformirana. Dodeljen sem bil prvi slovenski artilerijski brigadi kot obveščevalec. Čez Kočevje, Velike Lašče, Škofljico in Lavrico smo prodirali proti Ljubljani. V brigadi smo imeli dobre angleške topove.
Spominjam se dneva, ko smo zvedeli, da naj se pripravimo za pohod v Ljubljano. Obveščevalci smo se pripeljali v mesto s kolesi. Nikoli ne bom pozabil tega pohoda: mesto je bilo okrašeno. ljudje radostnih lic so nas obsipavali s cvetjem.«
FRANC DUNAJ je danes gostilničar na Kapeli. V svojem pripovedovanju se je podrobno spominjal predvsem bojev pri Gospiću.
— Neke noči sem dobil nalogo, da vodim svoj vod v pomoč našim enotam. Šli smo čez neki most na Liki. Ustaši so se umikali, toda večini to
ni uspelo . . . Nekaj dni za tem so 2. četa 3. bat. in 1. vod 1. čete 3. bat. prodirali proti nekemu gozdu, da ga
očistijo ustašev in Nemcev, kar je bilo važno za nadaljnja prodiranja proti Gospiću. Ko smo prišli do sredine gozda, se je neka dalmatinska brigada, ki je sodelovala pri tem čiščenju, iz neznanih razlogov začela umikati. ne da bi nam to sporočila. Tako smo se znašli v močnem ustaškem strojničnem ognju. Sprejeli smo bitko, toda morali smo se začeti umikati do roba gozda. Tam so nas že čakali ustaši, da bi nas obkolili. Toda niso se še utegnili utrditi, zato smo jih pošteno iznenadili. Pri tem
urniku je prišlo še do ene pomote. Borci 4. spremljevalne čete so pričeli pomotoma streljati namesto na ustaše na partizane. Imeli smo 8 mrtvih.
Čez teden dni smo spet napadli. Tokrat je bil naš cilj Gospić, kjer je bilo na tisoče ustašev. Naše poveljstvo je zahtevalo brezpogojno predajo. Ob pestih zjutraj so nam poslali ustaši na poziv na predajo naslednjo depešo: »Gospić neće nikada da padne. U tom momentu poslali smo našom poglavniku Anteju Paveliću u Zagreb depešo ako se ne oseča dovolino sigurnog u Zagrebu, neka dođe u Gospić.«
Toda ob 16.30 istega dne smo bili že v Gospiću. Podlo je najmanj 2 do 3 tisoč ustašev. Šest dni smo bili v mestu, nato smo krenili proti Vinici. Za tem se spominjam večjih bitk pri Semiču, pri Stari žagi in drugod. Slišali smo, da se ustaši in Nemci niso radi ustavljali tam, kjer se je pojavila 5. prekomorska brigada v kateri so sami mladi borci, prekaljeni v bojih.
Ko je bila v Črmošnjicah 5. prekomorska razformirana, sem bil dodeljen kot komandir 4. spremljevalni četi 11. ljubljanske udarne brigade. Mimo bojev pri Grčaricah, kjer smo se spoprijeli z esesovci, se spominjam bojev pri Ribnici in v Orlovi vasi blizu Ljubljane. Tam smo jurišali in kot komandir čete sem bil na čelu svoje enote. Ko sem bil že med Nemci. sem šele opazil, da sem sam. Začuda me niso ujeli. Dne 8. maja ponoči so nam nudili Nemci pred Ljubljano zadnji odpor. Ob dveh zjutraj 9. maja je topniški ogenj nenadoma prenehal in zjutraj smo krenili proti Ljubljani. Meže smo šli po ljubljanskih ulicah, kajti na nas se je sipalo cvetje. Po dolgem času sem zagledal na stopnišču ljubljanskega magistrata domačina: bil je Manko Golar. «
S proslave I. slovenske artilerijske brigade. S klobukom na glavi Franc Tarča
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 22. NOVEMBRA
7.55 Mladinska radijska igra; Aleksander Marodić: Neuklonjivi; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.; 10.00 Se pomnite tovariša . . .; Božidar Maslarić: Na široki fronti internacionalizma; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 15.05 Danes popoldne; 20.00 Naš nedeljski sestanek;
22.10	Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK, 23. NOVEMBRA
8.05	Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Za mlade radovedneže — Popotnik v Luksor; 9.25 Iz narodne zakladnice; 10.30 Naš podlistek E. W. Thompson: Prednost meja; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Štefan Bauman: Živinorejsko veterinarski zavod v Ptuju skrbi tudi za bike v pripuščanju; 14.05 S poti po Španiji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočnirajgledi — madžarska zabavna glasba; 18.45 Svet tehnike: Ing. V. Zupan: Naše kemične surovine; 20.00 Slovenski izvajalci s slovenskimi melodijami; 20.20 »Glasba in poezija« slovenske moderne;
22.10	Nočni akordi.
TOREK, 24. NOVEMBRA
8.05	Kvintet bratov Avsenik; 8.55 Radjska šola za srednjo stopnjo: To je naša domovina; 9.25 Dueti iz Mozartovih oper; 10.15 Glasbeni sejem;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Modic: Pred zimskim obrezovanjem sadnega drevja; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: V rojstnem mestu naše republike; 14.35 Pet minut za novo pesmico, J. Kuhar: Jaka se pa cmeri- 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra: Fred von Hoerschelmann — Solina; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Plesna glasba.
SREDA, 25. NOVEMBRA
8.05	Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.45 Pri domačih in tujih solistih; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Radijska kmečka univerza — Ing. Tilka Krivic: Kolebanje hektarskih pridelkov zaradi različnega vremena; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — To je naša domovina; 15.30 Slovenske narodne;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Ob 250 letnici rojstva Christopha Willibalda Glucka; 18.00 Roročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Naš razgovor;
20.00	Koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič; 20.20 Melodije ju-
goslovanskih skladateljev zabavne glasbe; 20.40 Giacomo Puccini: Manon Lescaut; 22.10 Za ljubitelje zabavnih zvokov.
ČETRTEK, 26. NOVEMBRA
8.05 Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; V rojstnem mestu naše republike; 9.25 »Glasbeni vedež«; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Furlan Zatirajte bolezni in škodljivcev pri vzgoji kumare in paradižnika v steklenkah; 14.05 Naši pevci v operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Čestitke za praznik; 15.40 Literarni sprehod. B. Hrabel: Biseri na dnu; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 22.10 Plesna glasba.
PETEK, 27. NOVEMBRA
8.35 Za vsakogar neka; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Čestitke za Dan republike; 9.35 Pet minut za novo pesmico Janez Bitenc: Dežek; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Mileva Kač: Problematika preskrbe s kemičnimi sredstvi; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ko sem srečal Slavico; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Čestitke k Dnevu republike; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavnih melodij; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedensko zunanje-politični pregled; 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 28. NOVEMBRA
8.05 Poje Šentjemejski oktet; 8.25 Jutranja glasbena srečanja (čestitke za 29. november); 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo; Ko sem srečal Slavico; 9.45 Četrt ure s harmmond orglami; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Černe: Naše izkušnje z osemenjevanjem svinj; 12.30 Pesmi iz partizanskih dni; 14.05 Iz BlItvžnüihs VTi7 D dgo rdgo rdgo go oper jugoslovanskih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Čestitajo vam . .	16.00
Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Razgovori z delegati za VIII. kongres; 18.30 Praznik mladosti; 20.00 Mladinska oddaja: .Modrostni zob; 21.00 »Z naših javnih radijskih oddaj«; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Radio
 Murska Sobota
PETEK, 20. novembra
15.00—	17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.15 Domača poročila, kronika, obvestila; 17.15—17.40 »Vsega po malem, za vsakogar nekaj« (napotki, reklame, vmes popevke in domače melodije); 17.40—18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
NEDELJA, 22. novembra
6.00—	9.05 Prenos sporeda RTV
Ljubljana; 9.05—10.00 Želeli ste, poslušajte; 10.00—11.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.30—12.00 »Na valu 202«;	12.00—12.45 Domača poročila,
»V nedeljo opoldne« (aktualnosti, mali koncert vokalnih ansamblov, reportaža »Z mikrofonom med občani« — tokrat odgovori na vprašanja občanov in vedro nedeljsko kramljanje; 12.45—13.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30—14.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.—15.00 Želeli ste, poslušajte; 15.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
TOREK, 24. novembra
15.00—	17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.15 Domača poročila, športne vesti, kronika, obvestila; 17.15—17.25 Zabavna glasba, vmes reklame; 17.25—17.30 Domače aktualnosti; 17.30—17.40 Minute za domače ansamble; 17.40—18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
4
POMURSKI VESTNIK, 19. nov. 1964
TRIJE DEŽNIKI - TRIJE DOBITNIKI
INDIP — Industrija dežnikov in pletenin iz Lendave je pripravila poslušalcem gospodarsko propagandne oddaje Radia Murska Sobota »Na valu 202« prijetno presenečenje: zvočno uganko »Dežnik v dežju« z lepimi nagradami.
Zvočno uganko so v tej priljubljeni oddaji predvajali trikrat. Po prvem predvajanju je pravilno rešitev poslala edino Francka Ovsenik iz Žepovec 17, po drugem in tretjem predvajanju pa je prispelo nad 50 rešitev, od katerih je bilo 31 pravilnih. Zvočna uganka je bila za nekatere poslušalce dokaj trd oreh, saj so na pr. zapisali, da je predstavljala blisk in grom, zvok vprežnega voza itd. V večini pa so kajpak bili tisti, ki so zvočni uganki bolj tenkočutno prisluhnili in dali pravilen odgovor »Dežnik v dežju« ali pa se vsaj zelo močno približali temu odgovoru. Na predlog Industrije dežnikov in pletenin v Lendavi pa smo vse te odgovore pri žrebanju tudi upoštevali.
da je po drugem predvajanju zvočne uganke že mislila, da iz nagrade ne bo nič. Lojzka Novak iz Ljutomera (slika 2) je zaželela Industriji dežnikov in pletenin iz Lendave še mnogo uspehov pri podobnih reklamno-propagandnih podvigih, ki so po njenem mišljenju zelo dostopni širokemu krogu potrošnikov, še mnogo uspehov. Olgica Križanič (slika 3) pa nam je postregla z malim vtisom pri poslušanju nedeljske gospodarsko-propagandne oddaje: prav tedaj je namreč na dvorišču stanovanjskega bloka vesila perilo, ko so sotovarišice v bloku zagnale vik: »Olgica, kaj neki si napravila, da so te imenovali v radiu?« In potem so se odprla vsa okna, da je lahko Olgica kar na dvorišču poslušala svojo melodijo.
Nagradno žrebanje je v soboto opravila posebna komisija. (na sliki) Kakor smo že zapisali, je po prvem predvajanju nagradne zvočne uganke poslala pravilno rešitev
samo Francka Ovsenik, zato jo je komisija upravičeno uvrstila v konkurenco za tri glavne nagrade brez predhodnega žrebanja. In končno je storil svoje še žreb in ji zasluženo prisodil prvo nagrado — zložljivi ženski modni dežnik. Drugo nagrado — ženski modni dežnik — je prejela Lojzka Novak iz »Zarje« v Ljutomeru, tretjo pa Olgica Križanič iz Velike Polane 109.
Kot zanimivost pa morda še to: pri žrebanju kajpak nismo vedeli, da sta prva in tretja nagrajenka v nekem smislu »Sobočanki«, saj je prva zaposlena v Tovarni oblačil, perila in pletenin »Mura« v Murski Soboti, druga pa
kot uslužbenka v Prometni sekciji Železniškega transportnega podjetja Maribor v Murski Soboti.
Zdaj, ko smo vam predstavili tri prve nagrajenke Industrije dežnikov in pletenin v Lendavi, naj še povemo, da so nagrade medtem že prejele. V ponedeljek sta jih osebno izročila tajnik in predsednica delavskega sveta lendavske INDIP.
Industrija dežnikov in pletenin iz Lendave pa ni pozabila niti na one, ki so poslali pravilne rešitve, pa tokrat niso bili izžrebani. Njim bo poslala po pošti tolažilne nagrade.
Prejeli jih bodo: Silva Vukan iz Moravec 62, Nada Nemec iz Kupšinec štev. 52, Nada Roškar iz Radgone, Apaška 1, Gabrijela Petkovič iz Murske Sobote, Kerenčičeva ulica, Mimika Gider s Tišine, Sidika Šiplič iz Murske Sobote, Zvezna ulica (blok), Sonja Petauer iz Murske Sobote, Stefana Kovača 5, Lojze Veberič iz Murske Sobote, Stefana Kovača 21, Ana Prelog iz Banovec 31, Anita Podkrajšek iz Ljutomera, Ormoška cesta, Marjan Gerenčer iz M. Sobote, Grajska 19, Marija Cipot iz M. Sobote, Lendavska 25, Terezija Veberič iz Selišč 10, Ivan Jug z Gibine, Karolina Železen iz Puževec, Pavlina Balažic (Pavlekova) iz Dokležovja 61, Anastazija Balažic, M. Sobota, Kidričeva, blok K 1, Katica Bakan iz Gančan 125, Davorin Sabotin iz M. Sobote, Zvezna 10, Marija Klemenčič iz M. Sobote, Grajska 18, Etelka Korpič iz M. Sobote, Prešernova 27, Vlado Vahtarič iz Zagreba, Rada Kolar iz M. Sobote, Štefana Kovača 13, Zoltan Zauneker iz M. Sobote, Kerenčičeva 7, Gizela Vlaj iz Mačkovec 18, Vera Horvat iz Nemčavec 2, Nevenka Dornik iz M. Sobote, Čopova 24 in Kristina Klemenčič iz Narodne banke M. Sobota.
Industrija dežnikov in pletenin iz Lendave se toplo zahvaljuje vsem reševalcem za sodelovanje in se jim priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki, ki so cenjenim potrošnikom na voljo v vseh večjih trgovinah v Pomurju in njeni specializirani trgovski poslovalnici v Lendavi.
Francko Ovsenik smo obiskali kar v njeni rojstni vasi — Žepovcih. Ko je prejemala nagrado (slika 1) je bila zelo presenečena. Povedala je,
KOMUNALNA BANKA
 MURSKA SOBOTA
OBČANI!
SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA IN NJENIH EKSPOZITURAH V LENDAVI IN LJUTOMERU
TEDENSKI KOLEDAR 
Petek, 20. novembra — Srečko Sobota, 21. novembra — Marija Nedelja, 22. novembra — Cilka Ponedeljek, 23. novembra — Klemen Torek, 24. novembra — Janez Sreda, 25. novembra — Katarina Četrtek, 26. novembra — Konrad
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA M. SOBOTA
20. novembra — dr. Mejačeva
21. novembra — dr. Vlajeva
22.	novembra — dr. Vlajeva
23.	novembra — dr. Rousova
24.	novembra — dr. Lopert
25.	novembra — dr. Gruškovnjak
26.	novembra — dr. Mejačeva
KINO
DELAVSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA — Jugoslovanski film »Kožara«. Predstave: 19. XI. ob 19. uri v Sebeborcih, 20. XI, ob 19. uri v Martinju, 21. XI. ob 17. uri v M. Soboti in ob 20. uri v Brezovcih, 22. XI. ob 15. uri pri Gradu in ob 19. uri v Martjancih. — Film »Norčije v operi«. Predstave: 20. XI. ob 19. uri v Križevcih v Prekmurju, 21. XI. ob 20. uri na Cankovi, 22. XI. ob 15. uri v Kuzmi in ob 19. uri v Tešanovcih.
BUČKOVCI — 21. in 22. novembra zapadno-nemški film:	»MRŽNJA
BREZ USMILJENJA«.
BELTINCI — 21. in 22. novembra mehiški film: »PESEM UPORNIKOV«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 21. in 22. novembra španski film: »MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM«. 25. novembra nemški film: »OD ALJASKE DO MEXIKA«.
LJUTOMER — 21. in 22. novembra ameriški vistavisionski western film: »KONJENIKI«.
25. in 26. novembra angleški film: »VSO DOLGO NOČ«.
KOLIŠČE »BOBRI« vsak dan domače specialitete; poleg prekmurskih kolin z bujto repo tudi piščanci, fazani, pečeni odojki itd. Točijo domača vina vseh vrst in poreklov. Ob sobotah in nedeljah plesna glasba. Posebne sobe za zaključene družbe.
GORNJA RADGONA — 20. novembra izredni egiptovski film: »ALŽIRKA DŽAMILA«.
SLATINA RADENCI — 21. in 22. novembra barvni film: »TONKA«.
26. novembra ameriški barvni film: »AVANTURE TOMA SAUERIA«.
LENDAVA — Od 20. do 22. novembra ameriški kinemaskopski film: »ŠEPETANJE NA BLAZINI«.
Od 24. do 25. novembra nemški film: »PARADA«.
MURSKA SOBOTA — 20. in 22. novembra ameriški kinemaskopski film: »ZLATO SEDMIH GRIČEV«. 21. in 22. novembra Jugoslovanska kinoteka — francoski barvni film: »NOTREDAMSKI ZVONAR«. Predstave: 21. nov. ob. 17. 30 in 20. uri in 22. nov. samo ob 10. uri. 23. in 24. novembra švedski film: »V KREMPLJIH VOHUNA«.
25. in 26. novembra jugoslovanski film: SKOPJE 1963«.
VERŽEJ — 21. in 22. novembra ameriški barvni kinemaskop. film: »SALAMON IN SABA«.
ŠALOVCI — 21. in 22. novembra ja-
ponski film: »LUKA ZADOVOLJSTVA«. ČRENSOVCI — 21. in 22. novembra domači film: »SOLUNSKI ATENTATORJI«.
 PRODAM
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na dve plošči, štedilnik na drva in kuhinjsko kredenco prodam. Edvard Stojko, Partizanska ul., M. Sobota.
M-835
HIŠO, takoj vseljivo, blizu Murske Sobote, ugodno prodam. Poizvedbe: Arhitekta Novaka 13. Murska Sobota.	M-836
DVOSEDEŽNI MOPED, domala nov, prodam. Ogled od 7. no 14. ure v Zavodu za zaposlovanje delavcev M. Sobota, po tem času pa v Sebeborcih št. 86.	M-839
VOLKSWAGEN, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi lista.	M-S44
SVINJO, plemensko, dve-letno, pripuščeno, prodam. Veščica 50, p. Murska Sobota.	M-848
SPALNICO prodam. Partizanska 25, Murska Sobota.
agencija
NOVE PRIKOLICE za osebne avtomobile »Fiat 600« ali težja vozila lahko naročite pri AGENCIJI, POSLOVALNICA PTUJ po ceni 120 do 160.000 din. Rok dobave 14 dni. Izdelava solidna, lepa oblika!
V BREZPLAČNO SKLADIŠČENJE sprejemamo motorna kolesa, mopede, stabilne motorje in druge kmetijske stroje. Prodaja zagotovljena!
Za svoje kupce potrebujemo večje število osebnih avtomobilov. AGENCIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 16, telefon 21-139.
 S O B E
SOBO, opremljeno, išče soliden fant, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista.	M-837
OPREMLJENO SOBO iščeta dijakinji. Naslov v upravi lista.	M-838
OPREMLJENO SOBO potrebujem takoj; plačam za 6 mesecev vnaprej. Naslov v upravi lista.	M-845
 dražbeni oklici
SODNA DRAŽBA nove hiše z dvema stanovanjima, gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj zemlje v
Spodnjih Ivanjcih bo v soboto, 28. novembra 1964 pri Občinskem sodišču v Gornji Radgoni ob 8. uri zjutraj, soba št. 6.
Najmanjši ponudek je 570.000 din, varščina pa 85.000 din.
Pojasnila daje odvetnik Berke v Lendavi.	M-833
 razno
OBVEŠČAM cenjeno občinstvo, da opravljam prevoze gramoza in ostalega materiala s tovornim avtomobilom (kiperjem). Možnost za usluge je takojšnja. Naročila sprejemam telefonično, telefon Rogaševci 3 ali pismeno: Alojz Bokan, avtoprevoznik, Jurij 31 p. Rogaševci.	M-840
GOSTILNA SIJARTO v Puconcih bo priredila v nedeljo, 22. novembra 1964 domače koline s plesno veselico. Vabljeni.	M-847
zaposlitve
GOSTINSKO PODJETJE »GROSUPELJČAN« GROSUPLJE potrebuje za svoje obrate
priučene ali kvalificirane kuharice in natakarice
Osebni dohodki po dogovoru, stanovanja so na razpolago.
„Agroservis“ — VAJENCA
Delovna organizacija »AGROSERVIS« MURSKA SOBOTA sprejme takoj v uk dva vajenca za avtoličarsko stroko
Pogoj: uspešno končana osemletka.
Interesenti se naj takoj javijo v upravi podjetja.
GOSPODINJSKO POMOČNICO za opravljanje 5 krav potrebujem. Plača po dogovoru in vsa oskrba. Stroške povrnem. Vprašati pri Francu Dolencu. Škofja Loka.	M-834
VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 7. DO 19. URE KAPELSKA VINA V MALOPRODAJI NA VG KAPELA
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega pokojnika
 Jožeta Terplana
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so mu podarili vence in ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo kolektivu »MURE« za njegovo požrtvovalno prizadevnost in vsem tovarišem osnovne organizacije ZK, ki so mu vedno stali ob strani.
Žalujoči: mama, sestra, brat z družino in Marija Kuster.
0—842
VŽK Ljutomer: DVA UPRAVNIKA
VINOGRADNIŠKO—ŽIVINOREJSKI	KOMBI-
NAT LJUTOMER razpisuje naslednja delovna mesta:
1. UPRAVNIKA POLJEDELSKO—ŽIVINOREJSKEGA OBRATA
2.	UPRAVNIKA MEŠALNICE MOČNIH KRMIL
Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba in najmanj 5-letna praksa ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 8-letna praksa v enaki dejavnosti.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE BODONCI razpisuje mesto
TAJNIKA
Nastop službe s 1. januarjem 1965. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov šole.
Delovna skupnost
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene mame
   HELENE HORVAT, roj. Kuzma
iz Murske Sobote, ulica Matije Gubca
Vsem, ki so jo spremljali k njenemu zadnjemu domu na soboškem pokopališču, ki so naši ljubi mami poklonili toliko prekrasnih vencev in cvetja kakor tudi častnemu gospodu župniku, seniorju evang. cerkve Hariju in društvu upokojencev za govor, pevcem pa za ganljivo lepo petje.
Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Za ustno in pismeno izraženo sožalje vsem in vsakemu posebej naša prisrčna zahvala.
Žalujoči: sinovi Karel, Ernest, Ludvik in Dezider.	O—846
pomurski VESTNIK  — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti -- List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Naročniški in oglasni oddelek; Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 - Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev - Tekoči račun pri NB v M Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 19. nov. 1964
5
TRG. PODJETJE na veliko in malo
»POTROŠNIK«
MURSKA SOBOTA
V prodajalni »Usnje«:
—	usnje vseh vrst
—	krponi
—	tapetniški
—	sedlarski in
—	čevljarski material
Toplo se vam priporoča kolektiv
MNENJA
ZAKAJ
LOVSKI DOM?
V zadnji številki »Pomurskega vestnika« t. j. v štev 45, je neznani dopisnik objavil na peti strani sliko lovskega doma v Lendavi in pripisal sledeče: »Lendavski lovci so si zgradili zelo lep in prostran dom. Te gradnje v Lendavi niso najbolj z zadovoljstvom sprejeli in so ugotavljali, da bi se sredstva lahko koristneje uporabila za druge prepotrebne stvari«.
Če ugotavlja dopisnik nezadovoljstvo posameznikov v Lendavi skoz njihovo »od oka« dano izjavo, nas lovce Lovske družine Petišovci žali. V kolikor je pa kdo od trezno mislečih premišljeno dal to izjavo, pa naj pod svojim imenom to izjavi ter se naj ne skriva za Lendavčani. Sicer je pa odveč vsako polemiziranje o tem. Raje podatek kako je do doma sploh prišlo.
Lovska družina Petišovci je ena od dobrih vzornih družin — kot jo ocenjuje Pomurska lovska zveza že leta in leta. To oceno si je družina pridobila na osnovi vseh uspehov, ki jih je imela od gojitve divjadi. urejenega administrativno finančnega poslovanja, primernega upravljanja, itd., itd.
Na osnovi takega stanja je družina gospodarsko sposobna tudi prevzeti relativno materialno breme in se je zato odločila za gradnjo lovskega doma. Gradnjo je začela z last-
nimi sredstvi, ki si jih je ustvarila z lovnim turizmom. Z minimalnimi sredstvi-posojilom, ki ga je dobila od stanovanjskega sklada ker je zgradila tudi enodružinsko stanovanje in 1 milijon posojila od občine t. j. iz sredstev za pospeševanje turizma, je postavila objekt, da se marsikdo čudi, kako so le to uspeli. To smo uspeli zato, ker je v nas bila moč dobre volje ob lastnih sredstvih, saj so člani delali udarniško dve leti od priprav pa vse do končne ureditve in žrtvovali nekaj tisoč prostovoljnih ur. Pred dogotovitvijo so še priskočili ribiči iz Lendave ter vložili prav tako svoja sredstva v ta dom, ki danes služi obojim z lepo sejno sobo, lepo okolico in lepo urejenim buffetom, v katerem se razvedrijo prebivalci bližnje in daljne okolice.
Torej Lendavčan, tisti, ki izražaš nezadovoljstvo in ugotavljaš, da bi se sredstva lahko koristneje uporabila za druge prepotrebne stvari, vidiš, da lovci nismo dobili niti dinarja dotacije. Vedi pa, da smo zgradili dom, kjer je posojila od skupne vrednosti le 30%, a 70% so sredstva lovcev in ribičev, a posebno lovcev, ki so dali tisoče prostovoljnih ur za ljudi, ki bodo lahko te prostore koristili od sejne dvorane, lepega vrta, ki bo prišel do izraza od spomladi do pozne jeseni in končno tudi v primernem buffetu, kjer te postrežejo z lovskimi specialitetami in pristno lendavsko kapljico. O tem bi se že lahko prepričal.
Čudimo se taki ironiji, namesto, da bi se razpisali vzemimo si vzgled po Lovski družini Petišovci.
UO LD Petišovci
Slovenska nogometna liga
Sobota: Hrastnik 2: 1
V	nedeljo sta se v prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige v M. Soboti pomerili moštvi Hrastnika in Sobote. Tekma je bila pri stanju 2:1 za Soboto v 82. minuti igre prekinjena.
Prvi nevaren napad so napravili domačini preko levega krila, vendar je centrirana žoga šla mimo gola. V protinapadu so imeli izredno priložnost gostje, da pridejo v vodstvo. Pred vratarjem Vrdjukom se je namreč znašel sam napadalec Hrastnika Ocepek, vendar je Vrdjuka odlično posredoval in odstranil nevarnost. V nadaljevanju igre je prevzela pobudo Sobota in bila do konca prvega polčasa v terenski premoči. Vrstili so se napadi in v 17. minuti je Sobota prišla v vodstvo. Maučecu je uspelo na levem krilu, da je preigral dva obrambna igralca Hrastnika in neubranljivo potresel mrežo. Tudi za tem je imela Sobota več zrelih priložnosti za gol. od katerih je izkoristila le eno v 40. minuti, ko je Glažar preigral srednjega krilca, nato pa še vratarja in žogo porinil v prazen gol ter tako povečal vodstvo Sobote na 2:0.
V	drugem polčasu se je položaj na igrišču zelo spremenil. Sobota je močno popustila, kar so hoteli izkoristiti fizično močnejši gostje in začeli igrati zelo ostro, včasih celo preostro. Rezultat tega je bil, da sta bila poškodovana Maučec in Horvat II. kasneje pa še Vrdjuka. V 69. minuti je pred golom Sobote nastala gneča, iz katere so gostje dosegli časten gol. To je dalo še več poleta gostom, ki so hoteli zmagati za vsako ceno.
Zato so igrali vedno bolj nervozno in grobo. V 71. minuti je moral sodnik izključiti iz igre igralca Hrastnika — Jagerja zaradi prigovarjanja. Igra se je v ostrem tempu nadaljevala in v 82. minuti so gostje dosegli gol iz pravega ofsid položaja, zaradi česar ga sodnik ni prizanl. Ob tej priliki so gostje hoteč vplivati na sodnika, da prizna gol, ostro protestirali, njihovo levo krilo Ocepek pa je hotel z njim celo fizično obračunati. Zato ga je sodnik tudi izključil iz igre. er pa ta ni hotel zapustiti igrišča in Ker pa ta ni hotel zapustiti igrišča in sodnika, niso pustili nadaljevati igro, je ta po triminutnem čakanju prekinil tekmo v 85. minuti. Ker je bila
tekma prekinjena zaradi igralcev Hrastnika, mora biti po pravilniku registrirana s 3:0 za Soboto. Tekmo je sodil Švajger iz Maribora.
TELOVADNICA V RADENCIH
V	letošnjem šolskem letu je bila telovadnica v Radencih dokončno izročena svojemu namenu. Opremljena je z vsem orodjem, pa tudi stranski prostori, slačilnice, kopalnice in sanitarije so urejene. Pogrešajo samo centralno kurjavo, ki pa se bo uredila skupno s prostori osnovne šole.
V	telovadnici, ki je pet dni stalno zasedena od učencev osnovne in gostinske šole ter članov Partizana od 8. do 18. ure, je vedno bolj živahno. V društvene aktivne vrste je sedaj vključenih 166 rednih telovadcev, od teh 60 do 70 odstotkov šolske in pošolske mladine. Največji odziv so pokazali pionirji in moški mladinci, najmanjši pa je pri mladinkah in članicah.
Kljub pomanjkanju vodnikov dosegajo radenski telovadci v telovadbi in športnih igrah lepe uspehe. V jesenskem delu pomurske košarkarske lige, ki je bil končan oktobra, se je radenska ekipa uvrstila na 4. mesto, enako mesto pa je zasedla tudi v okrajni rokometni ligi. Partizan Radenci se sedaj pripravlja za nastop v zimskem delu tekmovanja in pa na proslavo dneva republike, ko bodo nastopili vsi njegovi oddelki. Udeležili se bodo odbojkarskih turnirjev doma in v Gornji Radgoni. Partizan bo tudi to zimo uredil na košarkarskem igrišču drsališče, na Kapeli pa smučišče, ki bo prihodnje leto dobilo še vlečnico. Za mlade brodarje bo organiziral brodarski tečaj.
PRVENSTVO
V	NAMIZNEM TENISU
V	nedeljo je bilo v Mariboru republiško prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje in mladinke, katerega so se udeležili tudi pionirji iz Lendave in mladinci športnega društva Gojenec iz Murske Sobote. Samo nesrečni žreb je preprečil pionirjem Lendave, da se niso visoko plasirali, kljub temu, da so se štirje uvrstili med 16 najboljših pionirjev Slovenije. Velik uspeh so dosegli v dvojicah, kjer je par Frančeškin—Šimonič zasedel odlično tretje mesto. Tudi dvojica Šimonka—Šimonič in Raščan—Dvanajščak je dosegla lep uspeh z delitvijo petega do osmega mesta.
Med mladinci, kjer je bila udeležba in konkurenca največja, saj je tekmovalo nad 70 igralcev, je dosegel lep uspeh Žižek i z Murske Sobote, prav tako tudi dvojica Žižek—Žoldoš.
S seje tekmovalne komisije v Lendavi
MANJKA SODNIKOV
Tekmovalna komisija za nogomet pri občinski zvezi za telesno kulturo v Lendavi je v nedeljo imela svoj letni občni zbor. Predsednik tekmovalne komisije, tov. Jaklovič, je v uvodnih besedah omenil, da se je tekmovanje v občinski ligi Lendava do neke mere utrdilo tako po kvaliteti kot organizacijsko. Med drugim se je dotaknil tudi sodniškega kadra, ki trenutno predstavlja najbolj pereč problem omenjene organizacije.
Večina sodnikov, ki vodijo tekme v občinski ligi, je brez potrebnega izpita in rutine za sojenje ter tako velikokrat pride do neljubih incidentov na igriščih. Tekmovalna komisija je skupaj s sodniško organizacijo nogometne podzveze Murska Sobota organizirala letos spomladi v Lendavi tečaj za nogometne sodnike, toda odziv je bil skromen, da s tečajem niso mogli pričeti.
Da bi se tekmovanja v bodoče odvijala v najvišjem merilu, je vsekakor potrebno usposobiti nekoliko starejših nogometašev za nogometne sodnike. V zvezi s pionirskem tekmovanjem je tov. Jaklovič omenil, da je potrebno posvetiti več pozornosti naraščaju. Na področju lendavske komune je mnogo mladih talentiranih igralcev, ki se izgubljajo zaradi slabe športne politike zainteresiranih klubov in aktivov.
V razpravi so se predstavniki aktivov dotaknili problemov, ki so večinoma finančnega značaja. Tajnik občinske Zveze za telesno kulturo Lendava, tov. Šimonka, je v razpravi obljubil vsestransko pomoč občinske zveze sodelujočim aktivom.
Najlepše in najcenejše razvedrilo je knjiga. Zato izkoristite ugodno leto 1965:
—	POMURSKE ZALOŽBE
—	DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
—	ZALOŽBE »OBZORJA«
Vsa potrebna pojasnila in knjižni programi so vam na razpolago v Knjigarni »Dobra knjiga« Murska Sobota.
Na zalogi imamo veliko izbiro uvoženih računskih in pisalnih strojev.
GRADBENIK : VERŽEJ 2:1 (1:0)
Zaostala prvenstvena tekma Pomurske nogometne lige med Gradbenikom in Veržejem se je končala z minimalno zmago Gradbenika. Igralci Gradbenika so bili v rahli terenski premoči tekom vse igre, toda nespretni napadalci niso znali izkoristiti več zrelih priložnosti za gol. Oba gola za Gradbenik je dosegel Tarandek. S to zmago je Gradbeniku uspelo zadržati vodeči položaj na tabeli.
V predtekmi so mladinci Nafte in Veržeja igrali neodločeno 1:1 (1:0).
Nogometno moštvo Bakovec
NA KRAJU SEZONE — RAZGOVOR NA LETALIŠČU
Bo prihodnje leto več razumevanja za letalski šport v Pomurju
Center letalstva v Pomurju, če ga lahko tako imenujemo, naslov nosi tak in tudi takrat, ko se je ta klub ustanovil, je bil ustanovljen za vzgojo letalskih kadrov v Pomurju. Nekaj se je v tej smeri tudi naredilo, saj je šlo že skozi letalsko in padalsko šolo lepo število ljubiteljev tega športa. Za načrtno vzgojo in razvoj centra pa so potrebna sredstva, katerih pa primanjkuje. Poslopje je nedograjeno, letalo je staro in oprema ljudi tudi, tako da je redno in sistematično letenje vseh članov, čeravno Je aktivnih samo 19, onemogočeno. Pridobivati bi morali nove člane, vzgajati novi kader, ker v tej situaciji kot Je klub sedaj, lahko pričakujemo, da
bo nastala vrzel pri pomanjkanju kadra.
To je osnova: pridobiti članstvo in vzgojiti kader, iz katerega lahko izhajamo k vsem mogočim oblikam dejavnosti v letalstvu. Dotacija okrog treh milijonov, ki jo letalska šola dobi, le delno krije najnujnejše potrebe.
Nabaviti bi bilo potrebno nova letala, eno šolsko in eno za prevoz potnikov. Za oba hkrati verjetno ne bo sredstev, žalostne ugotovitve so te, da občine v Pomurju ne kažejo razumevanja za podporo tovrstne športne dejavnosti, ki bo v bližnji bodočnosti s primerno opremljenostjo služila tudi v gospodarske namene. Ka-
kor je znano, so za eno letalo, ki bo stalo 4 milijone, že delno odobrena sredstva, ki jih bo moral klub vračati. V prihodnje bodo letala dražja, ker bodo regresi s 75 odst. popustom ukinjeni.
Z nabavo letala za prevoz potnikov se bo tudi turizem v Pomurju povečal, ker bodo prometne zveze boljše. Se posebna novost so pomožna letališča, ki jih imajo v načrtu urediti. Zelo primeren prostor zato je v Lendavi in v Moravcih, kar bi še vzbudilo posebno pozornost domačih in tujih turistov. S prevozi pa bi se v klubsko blagajno stekala sredstva, s katerimi bi s časoma nabavili drugo letalo. Praksa drugod Je po-
kazala, da se letalo amortizira, poleg tega pa je še nekaj čistega zaslužka.
Že v letošnjem letu so avstrijski letalci iz Gradca izrazili željo, da bi radi vršili polete na letališču v Murski Soboti s svojimi letali in opremo, samo prostor in dovoljenje za lete bi plačali. Vodstvo kluba ni moglo želji avstrijskih turistov ugoditi, ker opremljenost prostorov v notranjosti ni primerna. Drugo leto imajo v načrtu urediti bife, kletne prostore in garaže. Ko bo notranjost in okolica urejena in če bodo nabavili novo letalo, ki bo obenem služilo za prevoz poslovnih občanov iz pomurskega okoliša, bo dolžnost turističnih delavcev in letalcev, da bodo vskladill delo, ker se bo ena dejavnost tesno prepletala z drugo. Lastna iznajdljivost in udarniško delo sta spremljala letalce v preteklem letu, zato lahko ugotavljajo sedaj, ko gre leto h kraju, da so kljub težavam, s katerimi so se srečevali, storili korak naprej pri svojem delu.
Še bi se pogovarjali, če ne bi zmagala notranjost letalcev, ki so že nestrpno pričakovali, kdaj pa kdaj se bo pojavil med vrati vedno dobre volje in pripravljen za razgovor vodja.
»Ti boš šlepal Srečko, samo ne previsoko in ne z veliko brzino. Obleči se. hladno tl bo . . .« tako je bilo slišati zadnja navodila upravnika šole preden so se pričeli vrstiti let za letom. Še nekaj časa sem opazoval izkušene pilote, kako so izvajali akrobacije in so se s pravo skromnostjo brez vsake bohotnosti in domišljavosti spuščali drug za drugim na zemljo, vsi v trdni prepričanosti, da jim bodo pri nabavi novih letal priskočili na pomoč tisti, ki jim sedaj ni veliko mar, ali se bo letalski šport razvijal dalje ali ne.
Posnet z letališča v Murski Soboti: potrebno je razumevanje in sredstva
Franc
Šrimpf
     beg v jutro
43
roman
Prvi udarec, ki mu ga je zadal beli papir, popisan s sovražnimi črkami, zlepljenimi v sovražne besede, je sedaj prestal. Bil je mirnejši in zopet je skušal zbrati misli. Predvsem eno, si je rekel: za nobeno ceno jim ne sme pokazati, da se boji, da ga je strah. Pokazati mora prezir in zanesljivost v besedah. Stati mora trdno in prisiliti kolena, da se mu ne bodo tresla. Potem ne sme moledovati in prositi za življenje, kajti jasno je, da bi bila vsaka prošnja zaman. On je že obsojen. Jutrišnja razprava je samo komedija, zgolj formalnost, za katero se sploh čudi, da mu jo bodo privoščili. Ali pa si jo želijo privoščiti sebi. Smrtno igro hočejo zaigrati do konca. Dobro: če hočejo igro, jim jo bo dal tudi on. Samo poguma mu je treba, mnogo poguma. V tej noči, ki mu še preostaja, si ga mora nabrati. Če ga ne bo imel zares, ga bo moral igrati. Saj bo vse skupaj samo igra. Toda tudi za igro je treba poguma. Če ga ne bo imel, ga bo moral igrati, in to bo še težje, kajti Bračko ni bil nikoli igralec. Igrati pogum bo torej zanj težje kakor biti v resnici pogumen. Bračko se je sicer zanašal nase. Vedel je, da ni bil nikoli strahopeten, četudi mu je včasih zmanjkalo poguma in drznosti. Toda, ali ni bila stvar z vlakom pogumna? In oba njegova bega? Nista bila pogumna? Do zdaj se še ni imel časa vprašati, ali je bilo to pogumno ali ne. Toda, zdaj, ko je iskal v sebi pogum, si je moral priznati, da je bilo pogumno.
V celici se je prižgala luč, medla kot leščerba. Kljub temu je pregnala sence in mrak. Nevidno in brez hrupa kakor so prišle, so sedaj sence izginile skozi zamreženo okno, da bi se zunaj spojile znova z njo, ki jih je rodila: z nočjo.
Toda Bračko skoraj ni opazil, da so se prejšnji gostje umaknili in da jih je zamenjal nov gost, slabotna svetloba iz petnajstvatne žarnice.
Sedaj se mu je prikradla v možgane čisto nova, sveža misel. Čudno, da še ni pomislil na to. Da bi prehitel krvnike, da bi sam storil, kar mislijo storiti oni. Bilo bi bolje in vse bi si prihranil s tem. Samo, kako? S čim? Nobene pripravne stvari nima, ničesar, pobrali so mu vse. Edino — če bi se z vso silo zaletel v zid, da bi mu počila lobanja ali da bi si zlomil vrat.
To je mislil in ni pogledal v nasprotno steno, kamor naj bi se zaletel. Ni pogledal, ker je že vedel, da tega ne bo napravil. Ne more napraviti, ker ne sme napraviti. Saj si je dejal pravkar, da mora biti pogumen pred njimi, da jim mora pokazati, da ga ni strah, da se ne boji. Če bi to napravil, na kar je mislil sedaj, bi jim s tem povedal jasno, da se je ustrašil vsega, razprave in sodbe in usmrtitve. Vsega. Kaj bi rekli znanci? Da se je zbal. In kaj bi rekla mati? Tudi tako. Ne mogla bi biti ponosna nanj, čeprav ne ve, kako je vse to tu težko in blaznogrozno. Tega ne more vedeti nihče. Samo on lahko ve in tisti, ki so že prestali. Toda tisti ne morejo povedati. Oni molče. Bračko tudi ne bo mogel povedati nikomur. Tudi on se bo spremenil v molk.
Zdaj je vedel, da se mora izpolniti vse, kar predvidevajo z njim. Mora se in nič ne sme ukrepati proti temu. Roke ima zvezane. Sicer bi bilo vse zaman, vse, kar je že prestal in kar prestaja zdaj. Sicer bi bila zaman njegova žrtev, je nenadoma pomislil, in njegova smrt bi bila zaman, ker bi se s tem njegova smrt spremenila samo v NJEGOVO smrt, osebno smrt, za katero morda ne bi zvedel nihče in vse bi ostalo bolj postranskega, osebnega pomena.
Bračku se je zvedril obraz. Čudno, da je potreboval tako dolgo, da se je dokopal do tega spoznanja. Mogoče je, da je vedel že prej, da je to vedelo njegovo srce. Le do njegovega razuma še ni prišlo. In se je torej pokazalo, da je srce močnejše od razuma in da je bolj pametno od pameti same.
Zdaj bi lahko pravzaprav zaspal, si je rekel, kajti dokopal se je do spoznanja.
Toda ni mu uspelo priklicati spanca.
Morda bi bilo bolje, če bi vstal, si je rekel.
Vstal je.
In hodel.
Stopil je po celici: štiri korake v dolžino, tri v širino. Tri v širino in štiri v dolžino. Prekleta luknja. Lahko bi delali celice nekoliko večje.
Tako je hodil uro, morda tudi več. In v tem času si je zasnoval obrambo, kako se bo branil, čeprav je vedel, da bo vse zaman. Toda, kljub temu.
Na pogradu kamor se je vlegel zatem, je vendar našel spanec.
Jutro ga je našlo budnega na postelji.
Najprej je pomislil na uro. Ko bi vsaj vedel, koliko je ura. Začutil je nervozo. Od časa do časa ga je spreletel srh po telesu. Skoraj točno v določenih presledkih, kakor da je v njem avtomat , ki upravlja s tem srhom. Trudil se je, da bi se umiril. Toda, ni se mu posrečilo, čeprav je zbral vso razpoložljivo voljo. To je neodvisno od moje volje, si je rekel. To dela telo samo, ki ve, ki čuti, da se bo nekaj zgodilo z njim. To se telo brani.
Ko bi vsaj vedel, koliko je ura. Prekleto čakanje. Ko ne bi bilo treba čakati. Naj že pridejo, naj že vendar pridejo, hudiči!
Potem je skoraj planil pokonci, ko je zaslišal rožljanje ključa v vratih. ZDAJ PRIHAJAJO!
ZDAJ!
ŽE!
Toda bil je samo ječar, ki mu je prinesel mlačno črno kavo. Postavil je skodelico kave predenj in hotel oditi.
»Koliko je ura?« ga je vprašal Bračko, čeprav ga sprva ni nameraval vprašati. Vendar ga je premagalo. Spet je bil nekdo drugi, ki je vprašal. Ne, ni bil Bračko, ki je vprašal, ni bil tisti Bračko, ki se je zarotil, da bo pogumen.
»Sedem,« je dobil odgovor že izza vrat, ki so se zapirala in odpirala za ječarjem.
Bračko je hlastno izpil kavo. Bila je črna voda. Izpil jo je, čeprav se mu je upirala. Zdaj je čutil, da ni več tako nestrpen, sedaj, ko je zvedel, koliko je ura. Torej, čez uro se bo začelo. Če bodo točni. In točni bodo, kolikor je poznal Nemce.
6
POMURSKI VESTNIK, 19. nov. 1964