!>2. številk:».
Trst, v suboto 22. aprila 1 V.lt).
'IV&ij XXIV.
„Edinost"
iilinja dvnkrnt nti	dan. razmi nedelj in
prHznikov, zjutraj	in zvečer oh 7. uri.
O (»oTie.leljkih iti	po praznikih ialiajii oh uri zjutraj.
Naročnina /miA* ; Ohe izilHiiji rut leto , . . gM. 2|- — Z« shhio večerno iz<Ihiije	12-—
'/jR pol letu. četrt letu in trn mesec rH/merno.
Naročnino je plačevati tiaprej. Na naročite brez priloftene naročnin« hp uprava ne i>rira.
Na drobno »e prodajajo v Trstu /-jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 livč.; poneileljske '/jutranje Številke po 8 nvd. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon 4tv. M70.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
«e računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim po puntam. IVmlana, osmrtnice in javne zahvale, <lo-nmči ourtani inl. «e raStinajo po pi»tro<lhi.
Ywi ilopiai naj se poSiljajo uredništvu. Nefraukovani dopisi se ne npfejemajo. liokopisi ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ostane »prejema tipritvnlfttvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
TrediilAtvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pfavtiišlv«, od-priivulStvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molin piceolo Stv. .'I, II. nadslr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Gudnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Solil ograd 21. Predlog ustavnega odseka, d« deželni zbor izreče prepričanje, da je jezikovne naredbe treba razveljaviti in da se pogodba z Ogersko mora skleniti ustavnim potom, je bil vspre-jet jednoglasno.
Solil ourad 21. Deželni zbor se je zaključil.
I trn sel J 21. Mednarodna konferenen v uravnavo uvoza alkohola in prodaje pijač iz špirita v Afriki jo tnkaj včeraj pričela zborovati. Na konferenci je zastopanih enajst vlasti.
Pariz 21. ()fieijelna nota policijske prefekture izjavlja na podlagi preiskave, ki jo je policijski prefekt vodil osebno, da je popolnoma neresnična vest, tla bi se bili pojavili kaki slučaji kuge v Parizu.
Londoil 21. Kakor poroča »Morning Post« iz Pariza so se po inicijativi ruskega carja /n pridela posvetovanja med Anglijo in Rusijo o kore-janskcm vprašanju in o varstvu severno vshodnega obrežja kitajskega proti Japonu in Nemčiji, nadalje o kitajskih železnicah, o ustanovljenju evropskih kolonij na Kitajskem, o afganistanski meji, o perzijskem vprašanju in o popolni oprostitvi Perzije vsakega tujega umeševatija, nadalje o siriškeni vprašanju, <la se Anglija popolnoma odpove politiki, ki bi utegnila imeti jednake cilje, kakor baje začasno znsedenje otoka Cipra; konečno o zabranjen j u vsa-cega tujega umeševanjft na Kreti in o neodvisnosti Abesinije ter o urejenju egiptovsko-ahesinske meje. Rusija želi, da se razprav udeleži tudi Francija.
Cesarska beseda in laška dejanja.
Ko je v Ženevi onega usodnega dne 10. septembra minolega leta poživenjen zlodejeo zabol ostrino svojega bodala v« blago srce plemenite žene in nnjljudomileje vladarice ter soproge v i težkega vladarja našega, zgrozil se je ves svet, kjer le bi-jejo res človeška srca, in hitel je, da imperatorju-mučeni k u izjavi svoje sočutje na nnjgroznojem udarcu, ki more zadeti zvestega in ljubečega soproga. V tej državi sami pa je prišlo do impozantnih in elementarnih pojavov onega čutstvovanja, ki s tisočerimi vezmi spaja dinastijo s podaniki. To je bilo tolikih pojavov iskrene ljubezni, srčnega sočutja in nepremične zvestobe, da je kar strmel ves ostali svet. In cesar sam je povedal svojim podanikom v priprosti ali tem ganljiveji besedi, da so mu bili ti dokazi sočutja vernih podanikov balzam v krvaveče srce, da so mu bili opora, ob kateri se je mogel zopet dvigniti nad nesrečo, srečno prebiti grozni udarec ter nadaljevati v izvrševanju svoje težavne vladarske dolžnosti.
Par mesecev potem, povodom cesarjevega jubileja, je došla narodom, živečim pod varstvom žezla Habsburžanov, zopet prilika, da so vnovič manifo-etovali svoje čustvovanje do prestola. Čustva uda-nosti so bila ista, ali akordi so zveneli drugače. V mesecu septembru so bili akordi globoke srčno žalosti, sočutja v dnevih grozne nesreče; povodom jubileja pa so bili akordi slavnostni, izrazujoči radost in veselje na milosti božji, ki je dovolila modremu vladarju, da je ob nenavadni svežosti te-
lesa in duha doživel dan jubileja, redek in nenavaden v življenju vladarjev.
Splošnim pojavom radosti in sočutstvovanja so se pridružili — kako bi moglo biti drugače?: tudi zakonodajni zastopi posamičnih pokrajin, deželni zbori, kakor prvi predstavitelji prebivalstva, ki jih je izvolilo.*
A sedaj, povodom otvoritvenih sej tega zasedanja deželnozborskega, je došla vsem deželnim zastopom iskrena cesarska zahvala. Taka zahvala je došla tudi deželnemu zboru istrskemu. To zahvalo smo priobčili tudi v našem listu, rekši, da je to znamenit pojav toliko po svoji vnanjosti, kolikor po svoji vsebini.
To sporočilo cesarjevo je došlo deželnemu zboru istrskemu tudi v našem jeziku in je bil tekst lastnoročno podpisan od Njeg. Veličanstva tudi v našem jeziku. X lastno svojo roko je zapisal cesar : F r a n j o Josip 1.
Že ta vnanjost je svečana manitestaeija s prestola doli : o strogo konstitueijonalnem mišljenju vladarjevem in o trdni volji Njegovi, biti prvim čuvarjem osnovnih zakonov države, zakonov o brezpogojni jednakopravnom narodov. Slovanska beseda s prestola doli deželnemu zboru istrskemu je slovesna izjava o ekzistenci Slovanov v Istri!!
In kar je izrečeno že v formi cesarjevega sporočila, jo dobilo svečano sankcijo tudi v besedilu istega.
Cesar govori o »svojih zvestih narodih» in izjavlja s tem, da so mu vsi jednako ljubi in tudi jednakoveljavni ter da ne postavlja nobenega nad druge in nobenega pod druge. Se pregnantneje je izraženo to v odstavku, ki govori o pravicah pojedinčev, »ki so z a j a nič one v državnih osnovnih zakonih*, in o ravnopravnosti narodov. V zadnjem odstavku sporočila je logičen zaključek iz poprej rečenega. V h i smo jednakopravni, pojedinci in narodi, zakoni veljajo za vseh jednako; v teh zakonih je zajamčena vsem jednaka pravica. V /m i slu tega uzakonjenega načela brezpogojne jednakopravnosti poklada vladar deželnemu zboru na srce, naj se — krnj vseh razlik v ine-nenju — povspne do ukupnega in zložnega dela, oprtega na pravico in na mejsebojno spoštovanje!
Taka je bila beseda cesarjeva. Vzvišena, zares knežja beseda, najlepši izgled državljanom s prestola doli,
A kakov odgovor so dala laška dejanja na tako cesarsko besedo? Dogodki v drugi seji deželnega zbora v Kopru nam dajejo dovoljno pojasnila. Cesarjevo sporočilo jo gotovo našlo radostnega odmeva povsodi, kjer bivajo poštena srca, ali srca italijanske večine niso bila pristopna očetovsko ljubeči in svareči besedi cesarjevi. Povsodi so z iskreno hvaležnostjo vsprejeli tako blagovostje s prestola, razun onih, katerim je bilo namenjeno v prvi vrsti! Cesar jim je govoril o mejsebojnem spoštovanju, a oni so se rogali tej kardinalni zahtevi za družabno življenje že v isti hip, ko je zastopnik vlade čital v našem jeziku isto cesarjevo sporočilo!
Cesar jim je govoril v prisrčnih akordih o jednaki pravici in o jednakopravnosti vseh, a oni so zastopnike večine prebivalstva brutalno izključili iz vseh komisij in jim s tem odvzeli možnost zastopanja koristi večega dela prebivalstva dežele. Je-li si je možno misliti nasilneji atentat na tisto
jednako pravico vseh, o kateri je govoril vladar v svojem sporočilu ? 1 Ne! Zato smemo reči, da je postopanje laške večine deželnega zbora istrskega direkten odpor proti najpravičneji in mi j mod rej i besedi, ki more priti iz ust vladarjevih, a oni so že v naslednji seji uprizarjali orgije in gazili v blato — načelo jednakopravnosti kar kriči do neba tem bolj, ker je cclo večina prebivalstva ona, kateri nočejo priznati ne le jednake, ampak nikake pravice sploh.
In čo se •/. ogorčenimi čutstvi obračamo od take zbornice, ki nima vrstnice na svetu, kaj naj pa rečemo še le o vedenju moža, ki predseduje tej zbornici, moža, ki nimalo ne spoštuje onih zakonov obzirnosti in objektivnosti, ki veljajo predsednikom vseli zbornic. Vemo, da so tudi predsedniki strankarji, saj so izišli iz jedne strank v zbornici. Vemo, da bi bila najkriviČneja zahteva ta, ako bi hoteli, da parlamentarec, čim je bil izvoljen predsednikom, vrzi od sebe svoja načela, svoje prepričanje in svoje simpatije! Tega no more, ako ni umazan brezznačajnež. Ali nekaj druzega je smeti zahtevati od njega: da ga ni za trenotek ne zapušča zavest, da je poklican, da on čuva v zbornici parlamentarna načela, parlamentarno svobodo in tudi p a r 1 a m e n t a r n o d o s toj n o s t. Njemu je dolžnost trdno držati za vajeti, ako vidi, da ekstempo-rirajo kateri vročekrvni zastopniki, njemu je dolžnost, da brani pravice tudi političnemu nasprotniku, njemu je dolžnost, da razvija neizprosno energijo, ako vidi, da se kateremu poslancu krati svoboda govora, a še posebno tedaj, ako vidi, tla lio-č e j o nepoklicani te r o r i z o vati t o a 1 i on o stranko zbornice! Ce meje udaril nasprotni bojevni k-poslanec, to bi se še potrpelo, ali če ne najdem nikake obrambe pri onem, ki bi moral biti nekak sodnik, potem seveda ni druge poti, nego jo ona, katero je ubral dr. Trinajstie v drugi seji. Zaklical je predsedniku : Preneham, ker ne umete svoje dolžnosti! Sedaj ste svobodni!
Pod takim predsednikom v takih razmerah je pač nemožno manjšini, da bi vršila svoje pravo in svojo dolžnost.
Pa nuj-le rohnijo in besnfc. .Mi vemo, da smo tu in <la imamo svoje pravo. Tej svoji ekzistenci in temu pravu svojemu na tej zemlji se ne od povemo nikdar in tem manje odslej, ko sta naša ekzistcnca in naše pravo zadobila vnovič svojo sankcijo s prestola doli.
Politični pregled.
TRST, 22. aprila 189». Iz deželnih zborov. Deželni zbor tržaški je imel sinoči svojo IV. javno sejo. Posl. Ven-tura se jo oglasil z interpelacijo, v kateri je povdarjal potrebo, tla se povspeši dovoljenje vlade za najetje posojila onih 12 milijonov za javne zgradbe. Deželni glavar je pojasnil na to vse one korake, ki so storili v tem pogledu. Tudi on sam je priporočal toliko na deželni vladi kolikor na Dunaju.
Posl. V o n e z i n n je poročal o načrtu zakona za prcustrojho javnega dobrotvorstva in oskrbovanja ubožcev. Vnela se je daljša razprava, v katero je .posegnil tudi vladni zastopnik vitez .1 e 11 in a r. Poslednji je izražal pomisleke proti temu, da bi se novi »kongregaciji poverilo nadzorstvo nad dose-
danjimi dobrt »tvornimi društvi, ker bi se s tein t kišilii privatna prava. Venezian je na to pobijal na razsežno izvajanja govornikova. Zakon se je vsprejel v H. čitanju.
O dogodkih v deželnem zboru i'ntrckem je prineslii zadnja NaAa Sloga« tulminanten čla-nek, v katerem slika zadrego vlade in pehanje Italijanov, ki vsi skupaj ne vedo, kaj l>i počeli s tem nesrečnim deželnim z!»orom. Sicer pa — tako pravi »Slog;!« moramo zapisati v dobro tudi to 1 preseljevanje deželnega zbora. Jedno z;i drugim mo- | rajo istrska mesteca prejeti krst slovenskih iili | hrvatskih govorov. To je za nas dobiček: s tem si naš jezik otvarja pot povsodi. Italijani mislijo, <l:i se svojo brutalnostjo prisilijo nase po-slanee, da ne bodo govorili hrvatski. Varajo se. < )ni (Italijani) so ž«' preti jednajstimi leti kričali in vriščali na Hrvate in jim žugali, da jih vržejo iz te dežele, ali njih grožnje so jim ostale v grlu in 1 ostanejo jim tudi v prihodnjei To je bilo ravno 1 blizo Kopra, na vodi rižanski.
Jako — Čudna veat. Pod tem naslovom piše dunajska »Reiohs\vehr« z ozirom na vest, da hočejo v deželnem zboru tržaškem prečkati 0110 ■ pismo, ki je jo pisal predsednik italijanski komori, j g. Zanardelli, županu tržaškemu, Dompierijn :
Kar se tega dostaje, upamo, da je še sredstev, s katerimi se prepreči deželnemu zboru tržaškemu, postavljati se nad zakon. Sieer pn verujemo prav radi, da je konfiskacija vzbudila mučno vagledovanje — in pravimo: mučno za vsakega Avstrijca. — Postopanje tržaškega župana dra. Dompierija zasluži res najostrožje in najodločneje zavrnitve. Celo v Avstriji je bilo dosedaj nečuveno, dii bi se kaka tuzemska korporacija ali oseba s kal tim opozieijonelnim pojavom proti domači vladi ■ obračala do predsednika tujega parlamenta, ozi- i roma, da bi 11111 pošiljala o tem prave oficijelne i objave. Županu tržaškemu in njega poznanim ožjim somišljenikom gre žalostna slava, da so na najhuji način kršili ne le vsako patrijotiško čutstvo, ampak tudi nnjprimitivneje dolžnosti politiške dostojnosti. Tržaški gospodje » o se z o p e t e n-krat pokazal,i v pravi luči in je dobro, da smo zopet enkrat opozorjeni na to, kako stojimo žnjimi prav za prav. Kar pa se tiče predsednika italijanske komore, je pa že smeti pričakovati pojasnila o njegovem postopanju. Gospod Zannrdeli ve gotovo ceniti in u važe v a ti vrednost zavezništva njegove domovine z Avstro-<)gersko. Prav zato je pričakovati od njega zadovoljivega komentarja k tej — da povemo še enkrat — jako čudni vesti.
Trentinsko vprašanje Torej utegne biti vendar-le kruha iz te moke. Pogajanja med laškimi in nemškimi zaupniki se prično prihodnji teden. Teh konferenc se bode udeležilo 7 nemških konservativcev, 4 nemški li' eraloi in 4 Italijani. Poslednji so postali mehkeji, ker je baje vlada pripravljena od-jenjati tudi v tem, da se bodoči italijanski kuriji v deželnem zboru tirolskem pripozna pravica določanja proračuna za njih del dežele.
Mi smo rekli že svojedobno, da s<5 slovenskega stališča ne oporekamo taki rešitvi tren ti n-skega vprašanja, ker smo tega menenja, tla tega, česar so vredni tirolski Italijani, so vredni tudi 11. pr. štajerski Slovenci. Vstvarjen ho torej dobrodošel prejudie.
K položaju. Sedaj potrjajo tudi »Narodni Listv», da je sekeijski načelnik Stummer res že izdelal jezikovni zakon za Češko, ki se ima oktro-virati na podlagi i; 14. Po tem načrtu naj bi se dežela razdelila 11a f) pasov: čisto češkega, čisto nemškega, pretežno češkega, pretežno nemškega in jezikovno mešanega. V obeh jednojezičnih pasih naj bi bilo uradovanje jednojezično, a v češkem češko, v nemškem nemško, toda na vsakem uradu naj bi bil po jeden uradnik, vešč drugemu deželnemu jeziku, ki naj bi oskrboval občevanje z drugo narodnostjo in korespondenco v drugem deželnem jeziku. — V pretežno jednojezičnih okrajih, v katerem bi se načelno uradovalo v jednom jeziku, se bo pa od večega števila uradnikov zahtevalo poznanje obeh deželnih jezikov, in sicer bo moralo biti število taci h uradnikov v razmerju z številom manjšine. — V jezikovno mešanih okrajih bo uredovanje dvojezično. Jezikovno mešani okraji pa bi bili tisti, kjer manjšina jedne narodnosti znaša 25°/0.
«Narod u i Listy» pa povdarjajo že sedaj, da vlada nima pravice za izdanje takega zakona na
I m hI lagi S 14. Istotako da nima državni zbor — kateremu bi se moral predložiti ta načrt v odobrenje — pravice, sklepati splošni jezikovni zakon za vso državo. V ril u tega pa tla bi Stummerjev načrt kršil i; 19. osnovnih zakonov, kajti isti ne bi določil narodne jednakopravnosti, a m po k le reeipro-citefo, vzajemnost.
V	obrambo alovenakega bogosluienja
Tudi ziiderski »Narodni list« potrja, da so bili 11a konferenci v Zadru malone vsi škofje zložni v tem, dii se je treba možko zavzeti za obstanek glago-liee ter stoletne rabe hrvatskega jezika na pevanju listov in evangelija o praznikih ; in to v korist cerkve, pravice in miru naroda. Sporazumljenje škofov dii jamči za dober vspeh in za skorajšnje pomirjenje razdraženih duhov. — Isti list javlja, tli! se je deželni odbor dalmatinski obrnil naravnost tlo kardinala Rninpolla v Rimu za obrambo gla-goliee in stoletne rabe hrvatskega jezika na nedeljskem čitanju listov in evangelija po katoliških cerkvah v Dalmaciji. Ta odbor da hoče zastaviti ves svoj upliv na obrambo narodnih svetinj. Bog le daj zaželj enega vspeha za to sveto stvar!
Domače vesti.
Italijanski kralj in — urednik »Plc-
eola<. K vesti, tla se je na kongresu novinarjev v Kimu kralj Humbert kaj prijazno razgovarjal z urednikom našega tržaškega »Pieoola«, da se obvesti o tržaških in istrskih razmerah, opaža »Naša Sloga«: Kralju Humbertu je seveda svobodno vse ono, kur je svobodno vsakemu drugemu človeku; no, da-li mil je pa svobodno kakor zavezniku našega cesarja in kralja utikati se — in bodisi samo z besedo — v naše sršenovo gnezdo (ki se drugače imenuje neznosno stanje v Primorju), to naj presodijo nepristranski čitatelji.
•OssPHutore trleatino« in slovenščina! Pišejo nam : Oprostite, gospod urednik, da Vas nadlegujem s takimi — malenkostmi ; toda ne pozabite, tla iz malega raste — veliko!
Sinoči sem pogledal v »naš« »Osse rva tore« v nndeji, da se je morda vendar kaj — poboljšal!
Varal sem se. V enem sodnih oglasov, se-I stoječem iz 2H vrst in pol vrst, sem naštel, da bi moralo biti — H6 akcentov, ali po »Piecolovo«: j »pip«, toda našel sem jih — — —-le 1H, reci i osemnajst!!
Mislil sem naprositi tiskarno »Edinosti«, naj j bi ona posodila ali prodala ubogi Llovdovi tiskarni I nekoliko onih obrabljenih »pip«, ki bi zadostovale vsaj za silo in dotlej, tla si Llovd opomore toliko, da dokupi toliko novih »pip«, kolikor jih potrebuje!
Da bodo videli čitatelji, krfko slovenščino nam tiska »Osservntore« — tiska pravimo, ker ne ve-! rujemo, da bi na sodiščih pisali takov jezik — naj 1mi ponatisnjen tu jeden teh ediktov. Izbral pa nisem najbolj kričečega, ampak najkrajšega, tla ne bom kratil preveč prostora Vašemu listu s tem našim »Osservatore«. Edikt se glasi : i Oprav, številka E f>lfi—7 1)8.	2759.
Cstarifrr dražbenega postopanja.
Na zahteva nje erkve sv. Miklavža v Maulii-nje-h gledal nepremakljn v vložku st 47 gruntovnice Mauhinje uvedeno dražbeno postopanje se je — ustavilo - - odložilo, in zato st! ni (5. aprila 1899 pred poldne ob 91/* uri določenega dražbenega obroka.
C. k. okrajna sodnija v Komnu odd. I dne 0. 4. 1899.
Čestiti čitatelj, divi se takemu uradnemu j jeziku !
V	včerajšnji številki omenjenega lista je tudi stenografični (??) zapisnik prve seje deželnega zbora istrskega. Vladni zastopnik je pozdravil poslance manjšine tudi v hrvatskem jeziku. I11 prav to je zamolčal vladni »Osservatore«. Jaz bi rekel, da hotd, kajti to pa je omenjal, da se je cesarski reskript prečita! tudi v hrvatskem jeziku. Ker vem, da je dotičnomu vladnemu zastopniku ležeče na tem, tla se objavi vse tako, kakor je bilo, ga poživljam, nuj poskrbi, tla »Osservatore« popolni, kar je izostalo po — neljubi pomoti!	Sitne ž.
Lahom v izgled, Slovencem v čast! Pišejo nam : Včeraj smo čitali v cenjeni »Edinosti« notico o fanatizmu, ki veje v taboru naših nasprotnikov. Družine, ki so nekdaj veljale za konserva-tince, ali po domače rečeno — zmerne, so danes
branijo sprejemeti slovenske kuharice v svoje služIl !
Da pokažemo, kako vse drugače se postopa od naše (barbarske) strani, hočem navesti cn sam konkreten slučaj.
»Delavsko podporno društvo« vrši lepo človekoljubno tlelo s tena, tla — ne po dolžnosti, ampak iz usmiljenja podpira po nekaj bolj revnih udov svojih pok. členov, tako, da jim tlaja od '2 do <> gld. na mesec, Letos je pet takih nesrečnih družin, ki vdobivajo mesečne podpore od tega društva. .Med temi je tudi vdova se šestimi otroci, katere mož je bil Tržačan.
To društvo je uvaževalo veliko bedo, vladajočo v tej nesrečni družini, ter je, ne glede na to, da manjši otioci niti ne umejo slovenski, določilo najvišo podporo, kolikor je le »ploh moglo in smelo. Kaj tacega hi nasprotniki gotovo ne storili za katerega naših. Izvedši o podeljeni jej podpori, jo izjavili! uboga žena, da hoče napeti vse moči v to, da se njeni otroci pri uče jeziku svojih dobrotnikov.
Ne da bi jo bil kdo silil ali nagovarjal, je sklenila, da ho odslej svoje otroke pošiljala v slovensko šolo in ne več v italijansko, ker jo spoznala, kje so usmiljena in človekoljubna srca.
Denimo, da bi naš človek prosil podpore v kakem nasprotnem društvu in tla bi odborniki takega društva izvedeli, da se v prosilčevi družini govori — slovenski, kaj mislite, tla bi prosilec vdobil podporo? Ne in ne, ker v njih je strast že davno udušila sleherni človekoljubni čut.
Kje Je hilllianiteta { Pišejo nam : V zavodu sv. Nikolaja je iskalo pribežališča že mnogo deklet, ki so bile nevarno bolne, in sicer vse na isti bolezni — bruhale so kri. Stvar me je zanimala in sem poizvedovala t) vzrokih temu vznemirljivemu pojavu. Moja poizvedovanja so me uverila, da se naše služkinje najbolj kvarijo z čiščenjem in likanjem parketov. Človeka more res srce boleti, ko vidi, kako hirajo dekleta v cvetju svojih let. Jedno tako devojko sem spremila v bolnišnico. A tam som videla kar celo vrsto takih nesrečnic, ki vzdihujejo radi — trdosrčnosti svojih gospodarjev. Pomisliti treba, da je v Trstu hiš, ki imajo jako mnogo sob s parketi. In čiščenje takih sob — ki je mučno iu težko za vsakega možkega — mora opravljati šibka ženska. Kje je tu človekoljubje, kje humaniteta? To je res nečuveno, da se le iz gole sebičnosti na tak način izkoriščajo telesne sile šibke žensko. Te mladenke so mi pravih., da morajo dan na dan vlačiti napravo za likanje parketov. To je prehudo.
Družba sv. Nikolaja si je nadela nalogo, tla skrbi tudi za telesno zdravje svojih varvank. Obračam se torej do onih, katerim je na srcu ljudska blaginja, naj vplivajo kjer morejo, da so ne bodo uboge služkinje uporabljale za tlela, ki presegajo njih telesne moči in jim torej ubijajo zdravje. Morda bi tudi gg. državni poslanci lahko dosegli toliko, da bi tudi poklicane oblasti obrnile svojti pozornost temu vprašanju. Hvaležne bi jim bile mladenke in hvaležen bi jim moral biti narod. Ne pozabimo, da v Trstu imamo tisoče deklet iz vseh slovenskih krajev, ki nimajo nikogar tu, ki bi se brigal za njih telesno in dušno zdravje. Brigaj mo se mi zanje! Saj se dandanes celo močneji mož k i hranijo pred preobremenjevanjem z dolom, kamo-li ženska, kije veliko slabeje konstitucije! I11 rekla sem že, da tudi državi jo dolžnost, da skrbi za siromašno že^ko, saj je tudi ženska tlel države in menda ne uajuevaŽDeji!
Gotovo: služkinji jo dolžnost, tla koristi gospodarjem z delom svojih rok, ali tega ne sme zahtevati od nje nikdo, tla bi morala žrtvovati tudi svoje zdravje. Taka zahteva je nehumanim, je znak grde brezčutnosti. Taka brezvestnost je atentat ne lo 11a žensko samo, ampak na človeško družbo sploh ; saj vemo vendar, kako nalogo je naložil stvarnik ženski v človeštvu.
Z m ago s 1 a v a. Odlikovanje. Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah je imenovalo na svojem izrednem občnem zboru, vršivšem se v sredo dne 19. t. m., g. Hrabra Raž m a častnim členom društva, in to v priznanje zaslug, ki si jih je stekel ta vrli rodoljub za »Adrijo« se svojim požrtvovalnim in neumornim delovanjem.
Pevsko društvo »Adrija« v HarkovIJali priredi jutri, kakor že javljeno, jako zanimiv koncertni večer, na katerem bodo sodelovali možki in
ženski abor, diletantje in glasita. Začetek točno ol» f>. in |>ol uri popoludne. Cisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov za krasno novo društveno zastavo. Ker imajo sedaj vrhu tega v »Narodnem domu« v Barkovljah krasno veliko dvorano in se tam točijo prav dobra vina, bo torej jutri tržaškim in okoličanskim Slovencem najlepši izlet prav v Barkovlje.
Z« Izlet ženske podružnice družbe sv. Cirilu lil Metoda k sv. Iranu. Marsikdo je zmajal tako nekako neverno r. glavo, prehravši minolo soboto notico o namerjani veselici ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Češ: kak izlet bo neki to k sv. Ivanu?! Zagotavljam pa vse one neverneže, da tacega izleta ni še bilo iz Trsta. Kajti društveni vrt pri Sv. Ivanu ho spremenjen v Evropo, a vsaka miza bo drugo slovansko mesto. Kdor so torej udeleži tega izleta, ho mahoma ali v Pragi ali Petrogradu, ali v Zagrebu ali v Ljubljani, ali pa, če se mu ne bo ljubilo nikamor, ostane kar v Trstu. Kar bo še druzega lepega, Vam sporočim prihodnjič. Vse naenkrat bilo bi preveč meni pisati, a Vam čitati. Pridite torej, pokažite svoje rodoljubje, svojo požrtvovalnost, ko gre za našo sveto stvar!
(Slovenke; zvezek 8 prinaša sledečo vsebino: Mokriška : Pozdrav — pesem. — Dolenc: V hladnici sem slišal ... — pesem. — Češki spisal L. Ceoh: Signorina GioventiV Zorana: Zimske skrbi — pesem. «Z»: Telegratistka. Desimira : Breza — pesem. — Ivanka A.: Žensko vprašanje. — Sreče tirjnš. — Bogomila: Misli mlade. — Književnost in umetnost. — Kazno. — Doma.
Pogozdovanje Krasa lepo napreduje. K -kor posnemamo iz uradnih podatkov, se je lani v davčnih občinah Bistrica, Šembije, Selce, Palčje, .lasen in Staravas 11HKJ ha = 192-D3 oralov na novo pogozdilo, in 2111'01 ha = 402'4o oralov nasadov popravilo. — Za ta dela se je porabilo 2,6ti»i.lMMJ sadik črnega borovca, lil.000 sadik belega borovca, 2300 jelovih in 7(1.000 mecesnovih sadik ter 49 h) semena za podsetev. Dotični troški so znašali 10.070 gld. 40 nč. Ves svet, kar se ga je pogozdilo na Krasu od leta 187t>. ob državnih in deželnih troških meri 1480-81 ha 2589*48 oralov; porabili pa so za to 23,689.280 tadik. VVe pogozditve se nahajajo v dobrem stanju.
l/i KieitiailJ nam pišejo: V »Edinosti* sein čital, da so iz poznane tržaške fahrica de apetito lovili tudi v Kicmanjih podpise za svoj protest proti točenju okolice -— v katero pa mi niti ne spadamo — od mesta. No, bodite pomirjeni; mi Kicmanjci smo preveč previdni ljudje, da bi hodili na limanico vsakemu sleparskemu agitatorju. Pa ne le preveč previdni smo, ampak tudi preveč rodoljubni, da bi se dajali loviti v take mreže. Mi smo dobri sosedje Lonjercem in ljubimo svoj narod kakor ga oni. Iz kratka, mi se ne damo zavajati od nikogar v nobeno stvar, ki bi mogla škodovati našim bratom v tržaški okolici. Mi Istrani in vi Tržačani smo sodrugi v trpljenju in hočemo ostati sodrugi tudi v# boju in v — naši konečni zmagi. Živela naša zložnost!
Javna zalivala. Udove Barbara Comici, Uršula Lazar in Cotič ter Anton Tomažič, so nas naprosili, da v njih imenu izrečemo srčno zahvalo slavnemu »Delniškemu podpornemu društvu« za podeljene jim mesečne podpore. Rečeni kličejo: Bog vsega močni naj Vam poplača, dobre delavske duše, ki ste nas vsaj deloma rešili iz grozne bčde, za kar Vam bomo hvaležni do groba, mi in naši revni otročiči. Molili hodemo, naj nebo rosi svoj blagoslov na Vas in na društvo, ki tako lepo skrbi za svojo revne ljudi. Nobene prilike ne zamudimo, da ne bi priporočali tega vzor-društva vsem, ki prihajajo v dotiko z nami.
Kako človek postane nesrečen £ Poročevalec nam piše: Včeraj se je neki mož spri se svojo boljšo polovico in šel je — pit!
Sinoči okolo 11. uro j0 i)jl0f jco je redar čul upitje v nekem lokalu v ulici Cordaiuoli. Šel je tja in opomnil veseljake, naj bodo mirni, ker je že ura pozna. Ko je pa redar odšel in so se vrata zaprla za njim, je nekdo izustil te-le besede: »Adesso vien, se ti že bon, maoaco stupido« in redar se je povrnil ter aretiral dotičnika. Mož se je upiral temu in ker ga redar sam ni mogel -ukrotiti, sta mu prišla v pomoč dva narednika, katera je pa mož zagnal na tla. '1 retji je hotel pomagati neki krčmar, toda tega je pijani človek ugriznil in ostal
je zo}»et v rokah samega redarja. (Do tu poroča gosp. e. k. redarstveni nadzornik.)
Sedaj pa }>ovom, kar sem videl sam. Prišedši iz kavarne »Commercio« sem opazil gručo ljudi in čul upitje v ulici t Cordaiuoli«. Šel sem tja, da vidim, kako se ruvata redar in pijani človek. Redar je držal hčer pijanca, kateri je bilo 10 do 12 let. Redarju v pomoč sta pristopila dva človeka in tako so pri ti rali pijanca v ulico »Lavatojo«. Tu se je pijanec obrnil in ker ni videl svoje hčerke, je začel upiti, kje da je »min Ha« (moja hči)?! Redar je postopal prav človekoljubno, ne pa tako ostala dva pomagača, ki sta začela biti po pijancu. Ta se je vrgel na tla, pomagača po njem : on, pijanec je pa začel brcati redarja, ker mu je bil ravno pri nogah.
Videči to postopanje, smo se vmešali jaz in še dva delavca ter odgnali napadalce, pijanec je pa, vdohivši zopet hčerko, odšel prilično mirno se samim redarjem.
Boje se, da bi zopet utegnila nastati kaka neprilika, šel som za aretiraneem, a ker me je redar prosil, naj mu pomagam, sem lepo prijel pijanca za roko, prosč ga naj bo miren, ker drugače ga Čaka nesreča, osobito pa še, ker je oče petih otrok (!) In res je šel mirno.
fz-|>red dež. sodišča. 35-letni Karol Spongia je stal včeraj prod sodniki, zatožen javnega nasilstva, storjenega s tem, da je v noči dno 20. marca na trgu v Miljah zmerjal stražarja z »brigantoma«, se jima upiral, ko sta ga hotela aretovati ter metal kamenje nanju. Uvažujć, da je bil pijan, so mu prisodili le 4 mesece ječe.
Nadalje so je vršila razprava proti 2(>letnemu Frideriku Slezaku iz Pulja radi tatvine. Sodniki pa so ga spoznali nekrivim.
Različne vesti.
Organizacija beračev. Berači v Filadolfiji so se zjedinili v zvezo, kateri jo namen, da odpravi »nepošteno konkurenco«. Mesto hočejo razdeliti v okraje za beračenje in vsakemu beraču bo odka-zano njegovo okrožje. Vsaki člen mora plačati mal letni donesek in ako so mu primeri, da ga zapro radi beračenja, plača društvo globo, ki ga zadene. Ako se kakšen berač brani pristopiti društvu, se v njegov okraj takoj odpošlje mnogo konkurentov. Ako pa to ne bi pomagalo, pojdejo dobro oblečeni berači na policijo, da izposlujejo, da se dotični zapre.
Ljudje, ki žive brez soli. »Brez soli ni možno živeti!« slišimo često govoriti. Dejstvo pa je, da ni samo mnogo rodov, ki sploh ne poznajo naše kuhinjske soli, nego da je cel6 takih, ki se naravnost branijo rabiti sol za jedila. Takih zaničevalcev soli je po vsej zemlji; nahajamo jih v Sibiriji kakor v Afriki, v Ameriki kakor v Avstraliji. Torej ni dvomiti, da more človek pod vsakim podnebjem živeti brez soli. Seveda se ista dovaja v telo na drug način, z hrano.
Koliko stane agitacija za Oreyfusa. Nekipa-
rižki list je izračunil, da so Zidje potrošili ogromno denarja za osvobojenje stotnika Drevfusa. Izračunil je, da je došlo v ta namen iz Angležke: 15 milijonov frankov, iz Nemčije 12'/h milijonov frankov, iz Švice 1,300.000 frankov, od rumunskih Židov 650.000 frankov, od španjskih Židov 400.000 frankov.
Brat izzval brata na dvoboj. V Debreczinu se je te dni dogodil nečuven slučaj, da je brat pozval brata na dvoboj. Pozval pa je stareji brat mlajšega. Mlajši brat je sprejel poziv. Ko je mati zaznala o tej sramoti je pozvala oba brata k sebi, da ju spravi. Po dolgi duševni borbi je stareji brat mlajšemu podal roko v spravo, katero je mlajši ganjen sprejel. Mati je zbolela vsled razburjenosti.
Mesto pogorelo, v Carigrad je došlo poročilo, da je mesto Angora v Mali Aziji (36.000 prebivalcev) dne 5. t. m. popolnoma pogorelo. Požar je nastal na trgu za obleko in se silno naglo razširil na vse strani. Ker mesto ni imelo gasilcev, je požar mogel razsajati celili osem ur. Skoda znaša nad milijon goldinarjev.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadoje veati.)
Koper 22. (Deželni zbor.) Današnja seja se je pričela ob II. uri 21 minut. Itilo je navzočih 11' italijanskih poslancev, vštevši dež, glavarja.
Slovenski in hrvatski poslanci niso doSli. Tajnik
Costantini je čital zapisnik zadnje seje. V istem je omenjeno glede govora dr. Dinka Trinajstima v zadnji seji: puri a lungo in lina lingua slava ter da se je seja morala prekiniti. <> vseh ostalih prizorih no omenja zapisnik ničesar.
Po neki opazki po.d. Seampicchio je dež. glavar opominjal občinstvo radi preburnega pritrjevanja, ker to da moti razpravo, zastopnike časnikov pa radi krivega poročanja. Posl. Ventrela je in-terpoliral predsednika, da-li so poslanci manjšino opravičili današnjo odsotnost?! Predsednik je odgovoril, da ne ve ničesar, in da upa, da pridejo s parnikom o poludne. Ventrela je menil, da se to jemlje na znanje in naj se proti poslancem manjšine postopa po pravilniku, na kar je predsednik izjavil, da je to stvar predsedništva. Prečitalo so je poročilo finančnega odseka. Sprejel so je predlog za ustanovitev deželnega tehniškega urada z 4 uradniki. Seja so jo zaključila ob 1. uri in p >l. Prihodnja seja so naznani pismeno.
Praga 22. Deželni zbor ni dovolil, da bi so postopalo proti poslancu Rartoku radi utikavanja v poslovanje kontrolnega shoda. Tekom razprave je povdarjal namestnik, da je v vojski nemški jezik potreben kakor sredstvo za sporazumevanje mod različnimi narodi in je svaril, naj so z narodnimi prepiri ne stavljajo v nevarnost koristi državo.
Pari/22. »Figaro« objavlja izpovedi strokovnjakov v pisavi. Te izpovedi niso v soglasju med seboj.
Wradee 22. (Dež. zbor.) Slovenski poslanci niso došli. Posl. Hagenhofer se je pritoževal radi postopanja s katoliškimi konservativci o volitvah v odseke. Na to so tudi katoliški kon-seivativci zapustili dvorano. Zbornica jo postala nesklepčna in seja se je morala odložiti.
Opava 22, Deželni zbor jo razpravljal o odgovoru deželnega predsednika na interpolacijo radi jezikovnih naredeb. Vsprejela se je resolucija, zahtevajoča, naj se vestno spoštuje nemški jezik v vseh strokah sodne uprave v deželi in naj so no ukrene ničesar, no da bi so poprej zaslišal deželni zbor za njega monenjo.
Pari/. 22. Glasom poročil iz Braugkoka se o med Francijo in Siatnom doseglo sporazumljenje.
Pari/ 22. »Figaro» hoče vedeti, da italijansko brodovje prihodnje jeseni obišče Toulon.
Zahvala.
Podpisani odbor se najtopleje zahvaljuje tamburaškomu zboru, igralkam in igralcem, domaČemu ljudstvu, onim Tržačanom in vsem drugim iz diugih okrajev, ki so prisostvovali naši veselici, posebno nekaterim trgovcem, ki nikdar ne izostanejo od naših zabav in ki vedno tudi dejanstveno podpirajo našo društvo, dalje tudi onim, kateri so »mod nekaterimi »Kolaši« nabrali 4 krone in 20 stot., ker se niso osebno mogli udeležiti naše veselice, in vsem ostalim, ki so na kakoršnikoli način pripomogli k sijajnemu uspehu naše veselico.
Odbor pevskega društva „Velesile" v Štednju.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
Otl
Alessanflro Levi Miuzi v Trstu.
Piaz/.a Kosari o Ž te v. 2.
(Šolsko poslopje).
liogat izbor v tapctarijali, zrcalih in slikali. Ilustrirali cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo so na brod aH železnico, brez tla hi so za to kaj zaračunalo.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, r ssun v drugih navedenih tohakaruah, tudi
najužnem kolodvoru.
Službo
v kaki trgovski ali odvetniški pisarni išče i/o-bražen Slovence /. lepo pisavo in vsestranskimi praktičnimi izkušnjami, vešč poleg slovenskega tudi nemškemu in hrvatskemu jerikn. Dotični laliko nastopi službo takoj. Blagovoljnih iionudoh se prosi na vG. H. 56" poste restante Trst, glavna pošta.
Pomladansko zdrav lijene,
ZDRAVLJENJE KRVI
raj „Tisoče mi cvet" 4 >1 i I leliori
t isii kri ter je izvrstno sredstvo proti onim »lučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju iti hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 60 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za f>.~> nvč. v markah ilopošlje ne franko.
Našemu si. občinstvu!
Podpisani naznanjam, da imam v ulici Conti Štv. 2 dobro urejeno in z vsem potrebnim kakor moko, shidčicami itd. založeno
pekarno. TK
Kruli pečem po 3 krat na dan ter ga pošiljam na zahtevo na dom. — Sprejemam tudi domače testo v peko.
Z vsem spoštovanjem
Ivan Pahor.
Peronospora
brizgalnica
Na vsaki sesalki so vlite besedi; »Xon plus ultra *.
()pisi brezplačno. Kjer ni zastopstva, naj se naroča
Fflpi KirasMratoc
Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Maleanton štv. 2.
Bogat izbor čevljev
m iiosjKMlr, ^'osjm' i 11 otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
Iz Rlehterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče unizilo
dobiva hc po 40 11 ve., 70 nvČ. in 1 gld. po vseli le-karnali. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domaće sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varslvenolmamko „Sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Riclilerjeva Lekarna pri zlatem levu v Pragi.
C. Klemt.
Tovarna za zatvornlee (•lalousleu)
Braun&u na Bavarskem.
Priporoča svoja 6-kratno odlikovana novovrstna lesena zastirala (Houleaux), zutvoruice in ohok-nice na valjček. — Cenik gratis.
Agentje
{ privatne odjemalce se iščejo. ^

Cvet Kroti trganju. IŠČe Se
Liniment caspici).
Preisku-uno mazilo — odpravlja bolečine pri kostiboiu, ganju in revmatiamn. — Kna steklenira z navodilo« "si nv Razpošilja 1. obratno pošto najmanje dve ste ki. niči
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj"
Pli. Mr. M. Lensteku v l.iuidjjiiii.
čevljarski učenec, ki je že nekoliko priučen. Sprejme tra
takoj Josip Kolb. ulica Sette Fontane št. 2.
Velika hiša
„A G EIC O L"
Patent T. 49 1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
nt/topljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti na, Istre, Goriške in pri tu k. poljedeljski družbi izkušeno kot uspešno sredsivo z zatiran jem vseh parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obči« ki okužnjejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, knko rabiti >A g r i e o It, ua željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Zastop in zaloga na (ioriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici. Veliki trg 16. na dvorišču.
G.
dvorni založnik
Nj. svetosti
papeža Leona XIII.
lekarnar pri angelju
v v Ljubljaiii, Dunajska cesta
Železnato vino
Kemične analize odličnih atrokovn Jakov, kateri so v
železnatem vinu,
lekarnarja Pioooll-J* v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter «la-jejo največje poroštva za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, Bloke suhe in boleliavc otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. 11. naročniki.	III.
Vase blagorodje!
Pošljite mi s poštnim povzetjem osem polliterskih steklenic železnatega vina, ker se ob novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehom.
J o ž e f (.' e r 11 k o, župnik. Vuhreil na Štajarskem, 17. januvarja 1H!)1>.
v Motovunu zraven slovečib škoeijanskih jam, .'! ure od Trsta in 1 , ure boda od Železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Heka-Tmt, r. dvema kuhinjema, z d vem i obširnimi podzemeljskimi kleti mi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
na prodaj
Prodaše tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in fitacunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domaČimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi p;i imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohištvo z vrtom in parkom vred, dalo bi >e tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača.
po 15	nvČ.
„	24	„
,,	19	„
„	28	„
,,	2(5	„
„	10	„ ir»
Tvrdka M. AITE
Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
1.rHojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo pro<lajalnico z mnogobrojnom povsem novim blagom po brez,konkurenčnih cenah :
Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garant'rane . . . . ........
FinI perkal za srajce.........
Oxford, barve garantirane.......
Franoozkl aateni..........
Piquet, barvan in bel za obleke .... Perkalin za podloge v vseh barvali .... Blago močno za podloge v vseh barvah . . ... Blago za ženske obleke dvojna širina od 2.1 nvč. naprej
,, ,, moike obleke Širina loO cm. „ !M> „ Alpagaa firnl za ženske obleke velik
izbor............„50 „ „
Kotenina...........„18
„ bela...........21 „
Navidezno platno .........15
Platno čisto laneno . . . ......22
m	,. za rjuhe dvojna širina „ 45
| Mulolin bel prve vrsti.......
I Chiffon za srajce........
Srajoe za gospode, velik izbor belih in
barvane.......... ,
Srajoe za gospe.........
Moderci, zadnji kroj.........dO » n
iJT Velik izbor 1B trakov, čipk, bordur, vezenj, svile ln različnih garnitur ter vseh drobnarij za iivilje in modistlnje. — Vsprejemajo se naročbe možkih oblek po meri ln najniijlh oenah.
Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah
u; 18
!M>
50

mr Vse stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mhitilniee, mlini za žito, stiskalnice (prešel za vino in sadje različnih sestav. — »Sanioreznicc jako lahko za Koniti in po zelo zmernih celiah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske utrojo. prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in spričevala zastonj.	||/s Praterstrasse.
Iščem zastopnikov I — Čuvati se je ponarejanj !
aooofxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: „THE GRE E HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktivu društva <1<> 31. decembra 1807............Kron 1 "»0.1)1)7,579*__
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1807..... » 28.823,875'__
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanku društva (1K4H.) .	» 343.800,007'_
V letu 1807. izdanih 74(5s polic zu glavnico od....... » 07.381,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse drugo informacije dopošljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopstvo v Trstu.	r
Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
2HF" Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovale i.
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: