85V+ *
60100200
osrednja knjižnica
PRIrnuKSKI DNEVNIK
ikk^na Plačana v gotovini rtt)o. postale I gruppo
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 273 (10.185)
TRST, sobota, 18. novembra 1978

PRIMORSKI DNEVNIK te začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam) »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
GOVORI VODITELJEV STRANK V TRIDENTU IN B0CNU
CRAXI ZAGROZIL Z UMIKOM PSI IZ NEUČINKOVITE VLADNE VEČINE
Zaccagnini odgovarja, da so sedanja ravnotežja nespremenljiva do novih parlamentarnih volitev
# VIDENI — Nedeljske deželne volitve na Tridentinskem in Juž-Tirolskem verjetno ne bodo, zaradi globokih različnosti teh dveh krajin, bistveno vplivale na trenutna politična ravnotežja in na te-'?> v katerih se nahaja vladna večina. So pa voditeljem strank dale 0«»ost, da pojasnijo svoja stališča do morebitne vladne krize oziro-i še enkrat poudarijo, kje so meje, preko katerih ne morejo iti. ^re za pomembna opozorila, ki
bila izrečena v Tridentu ali Boc-■ ’ vendar z namenom, da bi od-Predvsem v Rimu, kjer je ^^dsednik republike Pertini začel ojstven krog posvetovanj s tajni-. Političnih strank. Po srečanju s
KPI Berlinguerjem so s
, *nnala že napovedali skorajšnja jiecanja Pertinija z Zaccagninijem , Socialdemekratskim tajnikom Pie-Longom.
Verjetno bo najmočnejše odjeknil nsaeg tainika PSI Craxija, ki je ne-“Ponia premostil dosedanjo skraj-
Ustanovitev vzhodnoalpske delovne skupnosti
, ^ ponedeljek, 20. novem-afa, bodo v Benetkah ustalili vzhodnoalpsko delovno kupnost. Slovesnosti bodo pri-“°stvovali predstavniki vseh amteresiranih dežel, sicer RUrlanije - Julijske krajine, “etiečije, Slovenije, Hrvatske, gornje Avstrije, Koroške, Šta-J^rske, salzburškega območja 10 Bavarske.
.Namen skupnosti je pospeši-
delo'
izmenjavo informacij in šo-
lanje med prizadetimi de-
‘ lami, kolikor to pač sodi v Movo pristojnost. Področja ^isebojnega sodelovanja bo-A Predstavniki posameznih “®zel opredelili ob podpisu za-Bvoega protokola. Deželo Fur-j .li° * Julijsko krajino bo te-zastopal ^predsednik dežel-ega odbora Antonio Comelli.
'previdnost in zagrozil z izstopom
3- : -'.uiiosr m zagrozil z izsiu
č^stične stranke iz vladne ftial’ ?.e vlada ne bo dokazala vsaj Ha ° žjvljenjske volje in če se vlad-sin,iVf^*na ne bo usmerila h kon-vkbvnim ciljem.
, <Ce
dusp se bodo stvari vlekle tako, kot «ii je dejal Craxi, »bomo pri-
če'|enL spremeniti naš odnos do vla-°str tern je socialistični tajnik 6|iotn graial dejstvo, da je vlada ne-rj j~a> da jo rahljajo nenehni spodaj , jriinistri, kar iz dneva v 1» «utrjuje prepričanje, da nima Ce vladati Italiji*. ra^aXl ni štedil s kritikami tudi na £utit,. vtadne večine, saj v njej «ni jo n Prave solidarnosti*, pač pa IfUjjk Protno razjedajo nenehne po-
i.^atert
bCfU je Craxi naštel hude pro-vWn ltaLjansLe družbe, na katere 'tetre Veu>na ni bila sposobna dati tia ,Znih odgovorov: brezposelnost dija reforma vseučiliškega štu-*- 111 reforma javnih občil.
lfcAr Zadeva KPI pa je Craxi po-Čem.,00 Pripomnil, da ne razume, iz . ,, Se komunisti «skušajo izvleči Zav s prezirljivimi napadi na
.............n,.........................................................umi......iiiiiimiiikiii.■■■■......................................
socialiste*. PSI, dodaja Craxi, namerava tudi v bodoče «iskreno in brez slepomišenja povedati svoje misli, kar bi marali delati vsi na levici.*
Povsem drugačno interpretacijo sedanjega položaja daje v svojem posegu demokrščanski tajnik Zaccagnini. Predvsem je iz njegovega izvajanja jasno razvidno, da skuša v tej predkongresni fazi ohraniti notranjo enotnost v stranki. Od tod novi nepopustljivi toni in akcenti, ki spominjajo na nedavne izjave Forlanija. Zaccagnini je očitno spoznal, da ga je spopad in ponižanje Donat Cattina okrepil, vendar mora sedaj to moč izkoristiti, da si pridobi v stranki nove zaveznike. Tako je na primer poudaril, da je sedanja oblika sodelovanja (pri tem pa je jasno ločil odgovornosti KD, ki je na vladi, od ostalih strank, ki so samo v parlamentarni večini) »skrajna meja, na katero lahko KD pristane*. Vsaka sprememba političnega ravnotežja bi namreč terjala «volilno preverjenje*, skratka, vsaka sprememba je možna le po volitvah, naj bodo predhodne ali redne.
Komunistom, ki zadnje čase očitajo demokristjanom, da nočejo izvajati vladnega programa in skušajo v bistvu sprožiti vladno krizo, je Zaccagnini ostro odgovoril, da so vladni sporaziumi nujno splošni in jih je zato'pač treba «sproti prilagajati*. Od tod stališča krščanske demokracije, ki v parlamentu predlaga popravke k zakonu o kmetijski reformi. KPI je zato tajnik KD pozval, naj svoj vpliv zastavi v parlamentu, ne pa s pritiski na druge stranke. «Nikomur ni dovoljeno,* je zaključil Zaccagnini svoj poseg zrušiti sedanjega ravnotežja:* Slednji poziv velja nekako vsem: ljudem znotraj KD, kakor tudi drugim strankam večine, ki so nezadovoljne z razvojem vladne dejavnosti.
Medtem sq v Rimu odprli novo fronto polemik, ki zadeva imenovanja ravnateljev nekaterih pomembnih javnih in bančnih ustanov. Tajništvo KPI je sporočilo, da ne namerava sodelovati na napovedanih sestankih vladne večine, kjer naj bi soglasno izbirali ljudi za ta odgovorna mesta. Komunisti v bistvu nočejo sodelovati pri novi kotizaciji* mest, pač pa ponavljajo svoje načelno stališče, naj vlada predloži kandidature parlamentu v razpravo. Pri tem poudarja, da so pripravljeni sodelovati samo pri izbiri kandidatov, ki bedo na razpolago vladi in parlamentu.
Očitno je stališče uperjeno proti poskusom, da bi v okviru vladne večine ohranili stari način izbiranja voditeljev javnih in bančnih ustanov po strogo strankarskih in stru-jarskih ključih.
Na stališče komunističnega tajništva so prvi reagirali socialdemokrati, ki vladi predlagajo, naj imenuje zaenkrat tiste ravnatelje javnih ustanov, ki so «nesporni». (st.s.)
24-urna stavka železničarjev
RIM — Danes ob 21. uri se začne 24-urna stavka železničarjev, ki so vključeni v CGIL, CISL in UIL. še poprej pa se prične »bela stavka* vodilnih funkcionarjev državne uprave, ki jih ščiti avtonomni sindikat Dirstat; njihova stavka se zaključi šele 21. t.m.
NEW YORK — Danes odpotuje na tridnevni obisk v Angolo pomočnik ameriškega državnega tajnika Vancea Richard Moose. Imel bo vrsto razgovorov s predstavniki Netove revolucionarne vlade.
PREDSEDNIK REPUBLIKE PERTINI BO V TOREK SPREJEL ENOTNO DELEGACIJO SLOVENCEV V ITALIJI
RIM — Predsednik republike Sandro Pertini bo v torek ob
11. uri sprejel enotno predstavništvo Slovencev v Italiji, ki ga bo seznanilo z zahtevo po globalni zaščiti naših jezikovnih, kulturnih, družbenih in gospodarskih pravic.
V	odposlanstvu bodo senatorka Jelka Gerbec (KPI), dežel-, ni svetovalec Drago Štoka (SSk), Branko Pahor (PSI), predsednik SKGZ Boris Race, Damjan Paulin (SSO) ter Viljem čemo, Pavel Petričič in Marino Qualizza za kulturna društva Beneške Slovenije.
V	pismu, naslovljenem predsedniku republike, ki je varuh ustavne zakonitosti, ga slovenski predstavniki opozarjajo na nerešene probleme naše manjšine, ki je edina narodnostna skupnost v Italiji, za katero ni bil sprejet globalni zaščitni zakon.
Podpisniki pisma opozarjajo tudi na dejstvo, da v okviru osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo vlada ni sprejela zaščitnih ukrepov v korist manjšine. Ukrep, ki ga je predlagala, je namreč nasprotoval našim interesom in ga je zato na pritisk Slovencev in krajevnih uprav umaknila.
Posebna komisija, ki jo je imenoval Andreotti, pa sploh še ni pristopila k živim problemom in soočanju z zakonskimi osnutki, ki leže v parlamentu.
Zato bodo odposlanci Slovencev v Italiji zaprosili predsednika republike, naj poseže zato, da bi naša pereča vprašanja bila v najkrajšem času dokončno rešena.
SINOČI S SLAVNOSTNO AKADEMIJO
V Kopru proslavili 30-letnico obstoja Skupnosti Italijanov «A. Gramsci»
Slavnostni govor je imel predsednik Giovanni Miglioranza - Prispevek italijanske narodnosti v NOV in po vojni - Bogat kulturni spored
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiinmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUTRI DEŽELNE VOLITVE NA TRIDENTINSKEM-GORNJEM POADIŽJU
Narodnostno vprašanje in avtonomija v ospredju volilne kampanje v Bocnu
Polemika med KPI in SVP v izjavah komunističnega deželnega tajnika Gouthiera in južnotirolskega posl. Gamperja
(Od našega poročevalca)
BOČEN — Za vsakogar, ki je vajen burnih italijanskih volilnih kampanj, je Bočen pravo presenečenje. Mesto vzbuja površnemu opazovalcu vtis, da sploh ne doživlja volitev: skoraj nikjer zborovanj, nobenih avtomobilov, ki preko zvočnikov v i-menu te ali one ctranke pozivajo na shode, tla nit j tlakovana z, le-■trnki, Le tu pa tam opaziš kovinske table, namenjene volilni propagandi, z .redkih lepakov se kandidati smehljaj«^ ali pa se skušajo prikupiti volivcu s «poštenim» videzom.
Toplo jesensko sonce, ki vabi ljudi na ulice in v parke, ni premamilo strank, ki se raje oklepajo t adicije in prirejajo svoja zborovanja v zaprtih prostorih, ali pa, kot narekuje običaj, se odločajo za volilna kosila in večerje. Ne preseneča zato, da na ulici ne ujameš volilnega pogovora, da so ljudje dokaj mlačni do gosto-besedja politikov in le najvidnejši voditelji strank lahko računajo na dovolj obsežen krog poslušalcev.
In vendar je še pred . davnim tu vel močan piš nezadovoljstva, še zlasti med italijansko narodnostno skupnostjo, ki je obtoževala nemško govorečo večino, da s preostrim in pretogim tolmačenjem zakona o dvojezičnosti iri etničnem razmerju onesposablja vse javne, predvsem pa državne ustanove. Najbolj eklatanten je bil primer splošne bolnišnice, kjer je bil kirurški oddelek dalj časa paraliziran, ker niso našli a-nestezistov, ki bi znali oba jezika. Desnica, od misovcev do liberalcev, je takoj hotela priliti olja na ogenj in razpihati žerjavico negodovanja in nezadovoljstva v požar
krael in Egipt
^erno optimista
„TLL
*****
AVIV — Izraelski obramb-
er Weizman, ki se v Wa-
8ajagt|°nu udeležuje mirovnih po-
z egiptovskim odposlan-
"'Vom	-.	.
V dom S° ie včeraj začasno vrnil
'DVIhn lni ni
•oC°*tap- Jutri bo namreč pfi-bo t sci' vlade, med katero rai^ 'akajšnja izvršna oblast mo-he ''benda dokončno) izreči gle-
Setska a’, ki -naj 6a zavzame foto*:	delegacija v nadaljevanju
0KJanj z Egipčani t^O P0Vralku v Izrael je Weiž-lzrazil časnikarjem dobršno "j« tp0Ptlmizma, češ, saj pogaja-°b p s. ne morejo propasti ravno 'lovin-p obletnici Sadatovega zgo-per Aega potovanja v Izrael, si-'.skrA budi zato. ker si Egipčani
‘‘ da »uiru in ga ucjuu i>ku-K^eči kakor koli. Minister je fočljiJ.’ da obstoje trenutno sila bilo * Problemi, ki pa naj bi jih Sgi-j^osoče rešiti v kratkem; fa|j t "ni so mnenja, da bi mo-"aja 'faelci uskladiti umik s Sirkov . svobodnimi volitvami or-
kt q8 Samouprave v Cisjordaniji s doidi kairska vlada bi volitve
.8 K; 1
. ^'“benem oziru nadzorovala, l®v Preprečila morebitno ošibi
V*1
"sthiu Ce*° izjalovitev zakonitih *"0vno ’ Prizadevanj. Če bi mi-[■^bra PpRodbo podpisali 17. debili , 'n če bi se Izraelci umak-
'bfcSfjL Usedenega ozemlja devet
*°Vofin Pozneje, kakor je bilo do-0lhenjA10 v Čamp Davidu, bi se ^PteniK volitve lahko odvile že aie je *'a prihodnje leto. Nenazad-
egiptovskih načrtih orne-
|*v,m	-	,,	I IGLI lili V/i 11 v.
kšnc U(*> možnost ustanovitve ne
Ga,. *mini nalestinske države*
lanske« kolikor bi rešitev cisjor-*4. ((jgj Problema še ne dozore
VČERAJ POPOLDNE V TURINU
Teroristični atentat na turinskega arhitekta
Izdelal je načrt za preureditev bivše vojašnice «La Marmora», kjer je bil proces proti rdečim brigadam - V jutranjih urah trije rdeči brigadisti razorožili policijskega podčastnika
TURIN — Samozvani pripadniki i mora*. Naskočite tehnično osebje «borečih se proletarskih oddelkov* I zaporov, ki daje svojo strokovnost
(squadre proletarie di combattimen-to) so včeraj pozno popoldan težko ranili člana turinske urbanistične komisije KD arhitekta Maria Deor-solo.'
Nekaj pred 18. uro je skupina neznancev z nezakrinkanimi obrazi vdrla v urad Maria Deorsole v Ul. Cosseria v turinski Krimski četrti. Z orožjem v roki s0 strpali dva u-radnika v stranišče, arhitekta pa zvezali. Takoj nato so izstrelili vanj pet zaporednih strelov: v obe nadlahtnici in nogi, peti. najhujši strel pa mu je prebil prsni koš in se u-stavil v trebušni votlini. Atentatorji, točno število ni znano (trije ali štirje), so na steno napisali ime svoje organizacije, pod njim pa simbol srpa in kladiva ter zbežali iz poslopja. Težko ranjenega arhitekta so takoj prepeljali v bolnišnico. Mo-linette, kjer so si zdravniki pridržali prognozo.
Ob 19.05 je neznanec telefoniral turinski redakciji- agencije ANSA: «Tu boreči se proletarski oddelki. Sinoči ob 17.30 smo v Ul. Cosseria onesposobili arhitekta Maria Deor-solo, načrtovalca bunkerja «La Mar-
na razpolago kapitalu!* V tem mrač nem komunikeju je jasno poveda no, da je bila edina arhitektova krivda preureditev bivše vojašnice «La Marmora* za potrebe procesa proti rdečim brigadam od marca do junija letos.
Skrajneži pa so že zjutraj izvršili v Turinu »podvig*, ki pa ni povzročil hujšega, razen oteklino na glavi podčastnika železniške policije marešala Antonia di Tommasa. Podčastnik je bil namenjen v službo, ko so ga ob pol devetih v Ul. Bellardi obkolili trije oboroženi neznanci. Ko se jim je Tommaso uprl, so ga podrli s pištolinim ročajem in ga razorožili. Nekaj minut ka sne.je je neznanec telefoniral neki tiskovni agenciji in sporočil, da so podčastnika' razorožili pripadniki rdečih brigad.
Oba primera skrbno raziskujejo a-genti turinskega Digosa. Do sedaj je edini otipljivi rezultat odkritje avtomobila, S1 katerim so zbežali trije neznanci, ki so razorožili policijskega podčastnika, o atentatorjih, ki so hudo ranili arhitekta Maria Deorsolo, pa ni nobenih podatkov.
narodnostne mržnje. Naklep pa ji je spodletel, ker je levici zato uspelo preusmeriti tok nezadovoljstva na tvornejši tir soočanja in poskusov reševanja nekaterih najbolj žgočih problemov.
Kljub temu pa je narodnostno vprašanje skupaj z avtonomijo pokrajine in z vlogo dežele osrednja tema volilne kampanje, s katero se soočajo vse stranke.
Statut avtonomije bocenske pokrajine, ki je v veljavi od 1972. leta, predvideva uveljavitev etničnega razmerja v vseh javnih službah (dve tretjini nemških uslužbencev proti eni tretjini italijanskih, od italijanskih uslužbencev pa zahteva tudi dobro znanje nemščine). Dogaja pa se, da se nemško govoreče pre bivalstvo sploh ne udeležuje natečajev za državne službe, ker so plače v pokrajinski upravi veliko boljše, pa tudi turizem in trgovina dajeta možnost dobrega zaslužka, medtem ko italijansko prebivalstvo na splošno premalo zna nemščino, da bi lahko zmagalo na natečajih. Posledica je, da tudi najnujnejšim storitvam in službam, kot so bolnišnice, pošta ali železnice, grozi paraliza.
SVP, ki jo ima levica skupno s KD za glavnega krivca, se brani s trditvijo, ki jo je njeno poluradno glasilo «Dolomiten* razvilo v včerajšnji številki. List trdi, da so javne službe v Italiji na splošno v krizi in da se ta kriza pač odraža tudi v Gornjem Poadižju. Poleg tega pa očita italijanski skupnosti, da ni nikoli pokazala prave volje do učenja nemščina. Opazen je tudi strah, da se ne bi vrnili SDet k staremu, k raznarodovalnemu pritisku. »Današnja avtonomija — pravi poslanec SVP Gamper — nam sicer zagotavlja precejšnjo moč. Toda če bi se vzdušje v državi spremenilo, če bi prevladale stare sile in miselnost, bi država lahko z zgolj birokratskimi ovirami znatno razvodenila statut avtonomije in naša skupnost bi bila zopet ogrožena*.
Povsem nasprotnega mnenja je deželni sekretar KPI Anselmo Gou-thier, ki meni, da predolgo tolmačenje statuta vzbuja sovraštvo med tu živečima skupnostima, poleg tega, da onesposablja javno upravo. «Zato smo v tej prehodni fazi — pravi Gouthier — predlagali bolj prožno tolmačenje statuta in zakonov in obenem organizacijo tečajev, ki naj omogočijo italijanskemu prebivalstvu, da se dejansko nauči nemščine. Šola s svojimi zastarelimi programi in pedagoškimi prijemi tej nalogi ni kos. Pri tem pa gre opozoriti na znatno odgovornost pokrajinskega odbora SVP - KD, ki je v teh šestih letih zapravil priložnost, da bi pravilno izkoristili svoje primarne pristojnosti na področju šolstva.*
Precejšnje jabolko spora je v tem
okviru tudi vprašanje ustanovitve bocenske univerze. »Nočejo je — obtožuje Gouthier — ker se bojijo, da ne bi mogli več nadzorovati procesa političnega osveščanja mladine in zato raje vztrajajo pri starem ter pošiljajo mladino na bavarske univerze.*
Poslanec Gamper odločno zavrača to obtožbo. «Resnica je — pravi — da nam vsiljujejo stare modele univerze, ki so v Italiji v krizi. Poleg tega pa so vse dosedanje izkušnje mešanih dvojezičnih vseučilišč pokazale, da se ravnotežje kaj kmaiu prevesi na stran večinske ga naroda, in tudi univerza poštene, dasiravno ne namenoma, orodje raznarodovanja.*
Tudi v pogledu idejno nazorske in politične opredelitve nemške manjšine so pri SVP kategorični: potrebna je homogenost, kajti ideološka delitev je neki narodnostni skupnosti vselej škodljiva. Narodnostna zavest mora odločno prevladati nad politično, medtem ko je pravi odnos med njima zanje nemogoč. Kakšne vrste naj bo ta narodnostno - politična homogenost, pa izrecno pove strankin statut, ki dopušča kot skrajno levo krilo včlanjevanje socialdemokratsko usmerjenih kandidatov.
Tudi s tega vidika bo izid jutrišnjih volitev v Gornjem Poadižju zelo zanimiv, saj bo pokazal, ali je in v kolikšni meri je levica sposobna, da se s pravilneje zastavljenim vprašanjem ednosa med narodnostno in politično zavestjo ter VOJMIR TAVČAR
(Nadaljevanje na zadnji strani)
(Od našega dopisnika)
KOPER — V koprskem gledališču je bila nocoj slavnostna akademija v počastitev 30-letnice ustanovitve koprske Skupnosti Italijanov »Antonio Gramsci*. Pripadniki italijanske narodnostne skupnosti in tudi številni Slovenci so do zadnjega kotička napolnili gledališko dvorano, ki je bila za to priložnost še posebej' lepo okrašena. . Prisotni so bili tudi ugledni družbeno-politični delavci, med njimi predstavnika komisij za narodnostne skupnosti pri republiški skupščini in pri republiški konferenci socialistične zveze Geza Bačič in Jože Hartman, predsednik skupščine obalne skupnosti Alojz Ceglar, sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za obalno kraško območje Dino Pucer, predsednik koprske občinske skupščine Mario A-bram, predsednik italijanske unije za Istro in Reko Mario Bonita in številni drugi. Proslave se je udeležila tudi štiričlanska delegacija sosedne dolinske občine.
Slavnostni govor je imel predsednik Skupnosti Italijanov v Kopru Giovanni Miglioranza. Poudaril je, da so se pripadniki italijanske na rodnosti v slovenski in hrvatski I-stri ter na Reki že pred us.anovit-vijo kulturnih krožkov množično pri ključih narodnoosvobodilnemu gibanju. V aprilu 1944. leta so v bližini Rovinja ustanovili partizanski bataljon «Pino Budicin*. istega leta pa so tudi ustanovili italijansko unijo za Istro in Reko.
nov predsednik samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti Ennio Opassi. Pri tem je omenil predvsem pet predsednikov v tej skupnosti, ki so razen tega tudi veliko prispevali k vzpostavitvi dialoga z večinskim narodom ter se vseskozi zavzemali za ustvarjanje ozračja sožitja, spoštovanja in medsebojnega razumevanja. Poudaril je tudi njihov prispevek za dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo v duhu aktivnega miroljubnega sožitja. Priznanja za te zasluge so prejeli Matteo Scocir, Elia Crollini, Apollonio A-bram, Manlio Vidovich in Giovanni Miglioranza.
Pripadnikom italijanske narodnosti je k njihovemu prazniku pri-
srčno čestital tudi predsednik koprske občinske skupščine Mario A-bram.
V kulturnem delu programa so sodelovali: mešani pevski zbor to-
varne Tomos, mladinski pevski zbor Skupnosti Italijanov «Antonio Gramsci* pod vodstvom Silvia Stancicha, igralca italijanske drame z Reke Gianna De Poli in Raniero Brumi-ni ter član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Alojz Milič. Program je bil na visoki kvalitetni ravni in občinstvo je izvajalce nagradilo s pogostimi ovacijami. Zlasti močan vtis je naredilo na občinstvo petje pesmi v jezikih treh narodov, ki žive na tem področju, to je v slovenščini, hrvaščini in italijanščini.
L. O.
iiKmiiimimiimmiiMuiHiiiiiiiitmuiiimimiiiMiiMiiiiiiumimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiMitiiiim
PO IZČRPNIH POGOVORIH S TITOM
Ko je govoril o zgodovini Skupnosti Italijanov v Kopru, je povedal, da sega ustanovitev v leto 1948, čeprav so pripadniki italijanske narodnosti že takoj po letu 1945 organizirali razne kulturne in šolske dejavnosti. Italijanski kulturni krožek, kako« se je takrat imenoval, je začel svojo organizirano dejavnost s prepričanjem, da se tahko narodnostna skupnost
razvija in fcogatf samo, če je globoko 'ustavno vključena t* ifi*o'žbo, Pripadniki
:> -rse med veji t
v kateri živi -m dela. italijanske narodnosti so drugim udeležili tudi dveh takrat najpomembnejših akcij, gradnje proge šamac - Sarajevo in avtomobilske ceste bratstva in enotnosti.
Italijanski kulturni krožek, ki se je leta 1971 preimenoval v Skupnost Italijanov, je stalno razvijal nove organizacijske oblike delovanja, ki so omogočale vključevanje v vsa področja družbenega življenja, od občine pa vse do obale in republike. Tu je med drugim samoupravna interesna skupnost za kulturo in prosveto, tu je posebni zbor koprske občinske skupščine, ki se sestane, kadar delegati razpravljajo o specifičnih problemih narodnostne skupnosti, tu je široko razvita šolska mreža, pevske, recitatorske in druge skupine, itd.
Giovanni Miglioranza je na koncu poudaril tudi skrb večinskega naroda za narodnostno skupnost, ki se kaže med drugim tudi v doslednem spoštovanju načela dvojezičnosti.
Zatem je v kratkem nagovoru poudaril zasluge posameznikov za razvoj in napredek Skupnosti Italija-
Ceausescu zaključil obisk v Jugoslaviji
Poudarek na krepitvi dvostranskega sodelovanja
BEOGRAD — Romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceausescu je včeraj popoldne končal kratek prijateljski obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Beograda. Pred «Belim dvorom* na Dedinju se je od Ceausesca poslovil njegov gostitelj, predsednik Tito, do letališča pa ga je pospremil sekretar pred-sestava ZKJ Stane Dolanc.
Predsednika Tito in Ceausescu sta y£ergj nadaljevala in končala pogovore, začete v četrtek. Najatfcj

so se jima pridružili tudi njuni sodelavci. V teh razgovorih sp nadaljevali izčrpno izmenjavo mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih s področja mednarodnega delavskega gibanja, razpravljali pa so tudi o nadaljnjem napredku sodelovanja med državama. Kot pravijo v jugoslovanskih krogih, sta Tito in Ceausescu med drugim obravnavala položaj na Bližnjem vzhodu in na jugu Afrike, spregovorila pa sta tudi o odločni podpori, ki jo obe državi dajeta osvobodilnim gibanjem. Prav tako je stekla beseda o sodelovanju Jugoslavije in Romunije z evropskimi partnerji. Tanjugovo sporočilo nadalje pravi, da sta Tito in Ceausescu izmenjala mnenja tudi o mednarodnih gospodarskih odnosih. Med pogovori o sodelovanju s sosednjimi državami je predsednik Tito podčrtal stalno pripravljenost Jugoslavije, da razvija odnose in vsestransko dobro sosedsko sodelovanje z vsemi sosednjimi državami.
Po izrčrpni izmenjavi mnenj o mednarodnih temah sta državna in partijska voditelja Jugoslavije in Romunije posebno pozornost namenila dvostranskim odnosom. V tem okviru sta oba državnika prisluhnila
.....................................................im...................................
Andreotti in Forlani v Amanu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AM^N _______________ Predsednik vlade A i
OČETOV AVT0M0RIL SE HI USTAVIL PRI CESTNEM RL0KU
Karabinjerji smrtno ranili Metnega otroka
POTENZA — Včer:, je med streljanjem na cesti Potenza - Pietragal-la bil smrtno ranjen dveletni Angelo D'Andrea. Voznik avtomobila, Angelov oče, 38-letni Donato D’Andrea je peljal mimo cestnega bloka, ne da bi se ustavil. Zato so karabinjerji streljali proti avtomobilu in zadeli malega Angela v glavo Otroka so takoj pripeljali v bolnišnico v Pptenzo, a je bilo _ vse zaman.
Okoliščine tega dogodka so precej nejasne. Kot kaže, so bili v avtomobilu poleg Angela in njegovega očeta še njegova mati Carmela Man cino, brat Giorgio in še dva druga dečka. Baje je mati sedela zadaj z malim Angelom v naročju, ker je bil bolan. Peljali so ga namreč k zdravniku, od katerega so se prav kar vračali, ko je oče zapeljal mimo nesrečnega cestnega bloka. Donato
D'Andrea karabinjerjev sploh ni videl, bodisi ker je bil v skrbeh zaradi sina. bodisi ker je bila na cesti gosta megla.
Po mnenju karabinjerjev je zgle-dalo, da Donato D'Andrea beži in so zato tudi streljali. Vsekakor je sodstvo takoj uvedlo preiskavo, da bi razčišstilo nejasno ozadje, ki je privedlo do streljanja in se tako tra gično končalo, (ml) .»	■ ....
dreotti in zunanji minister Forlani sta včeraj y večernih urah dopotovala v Aman, kjer so ju na letališču pričakali številni člani jordanske vlade s predsednikom Badra-nom na čelu. Danes bodo na vrsti politični pogovori z Badranom, pa tudi s kraljem Huseinom in s prestolonaslednikom Hasanom.
Pred odhodom iz Kaira, kjer je imel včeraj daljši razgovor s predsednikom egiptovske vlade Kalilom, je Andreotti na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo zaradi srečanja s predsednikom Sadatom in izrazil podporo njegovim pobudam za rešitev bližnjevzhodne krize.
Na sliki: pogovor med Andreottijem in Kalilom. (Telefoto ANSA)
svojima predsednikoma vlad Veselimi Djuranoviču in Maneu Mane-scu, ki sta poročala o svojih ločenih pogovorih. Sporočila sta, da sta podrobno obravnavala jugoslovansko - romunsko gospodarska sodelovanje in podčrtala pomen večjih prizadevanj za povečanje blagovne menjave in napredek celotnega gospodarskega sodelovanja.
V nadaljevanju plenarnih pogovo-rov.ita bila Tito in Ceausescu obveščena, da je bilo včeraj dupoldne
sko sodelovanje. Ta odbor zdaj vodita zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar in podpredsednik romunske vlade Virgil Trofin. Obojestranska je bila ocena, da so bili piogovori o gospodarskem sodelovanju zelo vsebinski in da bodo o-mogočili hitrejši in bolj učinkovit napredek na tem področju. O ločenih pogovorih v zvezi z nekaterimi aktualnimi mednarodnimi vprašanji sta Titu in Ceausescu poročala tudi zunanja ministra Josip Vrhovec in Stefan Andrei.
Med jugoslovansko - romunskimi pogovori na najvišji ravni so z obeh strani izrekli zadovoljstvo nad srečanjem in pogovori, ki' jih v jugo-' slovanskih in v romunskih uradnih krogih štejejo za plodne in poudarjajo, da so potekali v zelo prisrčnem in toplem vzdušju. Tito in Ceausescu sta menila, do bodo njuni pogovori prispevali k nadaljnjemu u-spešnemu razvoju prijateljskega sodelovanja med državama in partijama. Tito je tudi opozoril, da so pogovori potrdili visoko stopnjo skladnosti stališč obeh strani glede obravnavanih vprašanj.
Po pogovorih je Tito priredil svojemu gostu kosilo, na katerem so bili tudi najbližji sodelavci obeh predsednikov. O obisku Ceausesca so v Beogradu sinoči objavili tudi skupno sporočilo, ki na široko povzema vsebino pogovorov in sprejeta stališča, ob koncu pa pravi, da je predsednik Nicolae Ceausescu povabil predsednika Tita na obisk v Romunijo in da je bilo to vabilo sprejeto z zadovoljstvom.
VLADO BARABAŠ
SFRJ ne bo izročila ZR Nemčiji četverice domnevnih teroristov
BEOGRAD — Jugoslavija ne bo izročila Zvezni republiki Nemčiji četverice zahodnonemških državljanov, ki so jih pred časom aretirali jugoslovanski varnostni organi, v Bonnu pa so zanje trdili, da pripadajo teroristom. Tanjug je' namreč včeraj objavil kratko sporočilo, v katerem je rečeno, da je beograjsko okrožno sodišče na podlagi u-streznih določil zakona o kazenskem postopku in potem ko je izpeljalo postopek, zaradi nezadostnih dokazov sprejelo sklep, s katerim zavrača prošnjo zveznega pravosodnega ministra ZR Nemčije za izročitev zahodnonemških državljanov Rolfa Clemensa Wagnerja, Brigite Mohnhaup, Petra Bnocka in Sieg-linde Hofmann. Sodišče je svoj sklep utemeljilo z ugotovitvijo, da niso izpolnjene zakonske predpostavke za izročitev. Ta sklep je, kot je nadalje rečeno v kratkem sporočilu, po uradni dolžnost' ocenilo vrhovno sodišče Srbije. Po zaslišanju javnega tožilca je ugotovilo, da je sklep pravilen in da temelji na zakonu, pa ga je kot takšnega potrdilo. S tem je sklep beograjskega okrožnega sodišča postal pravnomočen, četverico zahodnonemških državljanov pa so jugoslovanske oblasti izgnale kot nezaželene osebe, '
S SINOČNJE SEJE GLAVNEGA SVETA KZ
Prispevati k uspehu kmečke manifestacije
V četrtek bo na Trgu Goldoni govoril predsednik Alfonz Guštin - Pripravljalni sestanek v Križu
Velika kmečka deželna manifestacija, ki bo v našem mestu v četrtek, 23. t.m., mora biti priložnost, na kateri obdelovalci zemlje iz vseh pokrajin Furlanije - Julijske krajine z vso odločnostjo dopovejo pristojnim oblastem, ‘predvsem deželnim, a tudi državnim in krajevnim, da so se naveličali besed in da hočejo dejanja, ki naj jim pomagajo izvleči kmetijstvo iz krize in s tem pripomorejo k prebroditvi splošne krize, ki že dolgo pesti vse gospodarstvo. Kmetje s Tržaškega, pa tudi z Goriškega in iz Benečije bodo obenem zahtevali nujno uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki je pogoj tudi za njihovo gospodarsko enakopravnost in za nemoten razvoj. Posebnega pomena je dejstvo, da slovenske kmete pod pirajo pri tej zahtevi njihovi italijanski stanovski tovariši iz vse dežele, kar jih obenem obvezuje, da z množično udeležbo prispevajo k u-spehu manifestacije.
V teh stališčih je jedro včerajšnje razprave na seji glavnega sveta Kmečke zveze, na kateri so obravnavali zadnje organizacijske priprave na podlagi poročila tajnika Edija Bukavca. Pri tem so z zadovoljstvom ugotovili pozitiven odziv vseh občin in pokrajinske uprave z izrazi solidarnosti in stvarno podporo, ki so jo manifestacij’ zagotovile. Le tržaška občina sploh ni odgovorila na poziv kmečke organizacije, zaradi česar je glavni svet KZ sklenil zaprositi za sodelovanje načelnike svetovalskih skupin demokratičnih strank v tržaškem občinskem svetu.
Na seji so tudi odločili, da bo v imenu slovenskih kmetov na Trgu Goldoni spregovoril predsednik Alfonz Guštin in so določili dva zastopnika KZ v delegaciji, ki se bo sestala z deželnim in pokrajinskim odbornikom ob koncu manifestacije. Pred zaključkom sestanka je glavni svet izdelal še stališča KZ glede turističnega razvoja v nabrežinski c';čini in obravnaval vprašanja, ki so povezana z izvajanjem zakona Buccalossi. Pri tem je poveril tajništvu nalogo, da izdela s pomočjo strokovnjakov predloge za razbremenitev urbanizacijskih dajatev, ki bi jih morali plačati tudi kmetje v vaških jedrih.
Sinoči je bil hkrati v Križu javni sestanek v okviru priprav na manifestacijo, ki sta ga vodila, ob številni prisotnosti vaščanov, zastopnika Kmečke zveze dr. Boris Štre-kelj in Darko Križmančič. JJa ,sre* Čanju so obravnavali poleg specifičnih vprašanj, ki predstavljajo gesla četrtkove protestne manifestacije, tudi nekaj posebnih problemov kriškega kmetijskega področja. Prisotni so si zaželeli večjo zavzetost nabrežinske in zgoniške občine, na katerih ima večina kmetov svoja posestva in neposrednega posvetovanja z njimi pri izdelovanju urbanističnih načrtov. V zvezi z na-
povedano razširitvijo «trbiške» ceste v avtostrado so oa izrazili zaskrbljenost, da bi odrezali vasi od kmetijskih površin, zaradi česar so zahtevali, da uredijo ob gradnji primemo število nadvozov in podvozov.
Slovenska kulturno -gospodarska zveza
sporoča vsem članom glavnega odbora, da je za ponedeljek napovedana seja glavnega odbora iz tehničnih razlogov preložena na petek, 24. t.m., ob 20. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Odbornike prosimo za razumevanje.
5 SEJE GLAVNEGA ODBORA SSŠ
Rešeni zelo važni postavki za razvoj slovenskega šolstva
Zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti v vsej deželi avtonomen šolski razvoj
Glavni odbor Sindikata slovenske šole, zbran na seji 16. t.m., sprejema z zadoščenjem na znanje, da sta bili v teh dneh rešeni dve zelo važni postavki za razvoj slovenskega šolstva v Italiji. Po dolgih letih borbe zainteresiranih šolskih komponent slovenskih kulturnih in gospodarskih krogov, krajevnih u-stanov, političnih strank in njihovih predstavnikov ter vse slovenske javnosti, je bila končno priznana avtonomija poklicnemu zavodu za industrijo in obrtništvo s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Odbor meni, da je to prvi mali korak na poti, da se zagotovi slovenski narodnostni skupnosti v deželi Furlanija -Julijska krajina avtonomen šolski razvoj in možnost vsestranskega i-zobraževanja v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kot ji gre po državnih zakonih in po italijanski u-stavi v okviru reforme višje srednje šole, katera naj ji končno omogoči enakopravnost z večino.
Odbor Sindikata slovenske šole na-
dalje obvešča slovensko javnost, da je tudi zagotovljeno celodnevno delovanje v državnih otroških vrtcih s tem, da je ministrstvo za javno vzgojo pooblastilo šolsko skrbništvo v Trstu, da podvoji organik v vrtcih. Problem je bil rešen v sodelovanju s konfederalnimi sindikati, o-sebjem in zainteresiranima starši. Nerešeno ostaja vprašanje sistema-cije osebja bivše ustanove ONAIRC in odprta je še vrsta problemov, za katere so pristojne občinske u-prave (refekcija in zamenjava pomožnega osebja).
Odbor obvešča svoje člane, da je razpisan poseben natečaj za uspo sabljanje učnega osebja v državnih vrtcih. Interesentke — vzgojiteljice in asistentke — morajo vložili prošnje na šolsko skrbništvo do 7. decembra letos. Tečaj se bo začel najkasneje 3. 1. 1979 in se bo zaključil najkasneje 30. 6. 1979. Slovenski o-brazec za prošnje bo na razpolago na sedežu sindikata v torek, 21. novembra, med 15. in 16. uro.
SINOČI DRUGA LETOŠNJA PREMIERA SSG
GOLDONIJEVA KOMEDIJA «NERGAČ» BIČANJE ČLOVEŠKIH NAPAK
Komedija z vrsto dovtipov in komično karakterizacijo junakov

NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Jutri volitve za obnovitev zmodnih in razrednih svetov
Na nižjih in višjih srednjih šolah bodo starši volili svoje predstav, nike v razredne svete, medtem ko bodo dijaki na višjih srednjih šolah obnovili svoje predstavništvo v zavodnih in razrednih svetih
Jutri bodo starši in dijaki na podlagi šolskih delegiranih odlokov obnovili svoje predstavnike v razrednih in zavodnih svetih na višjih srednjih šolah. Kot je znano, delegirani odloki predvidevajo zavod-ni svet, katerega sestavljajo pred
Starši volijo tako, da na glasovnici, ki jo bodo prejeli od predstavnika volišča, napišejo samo ime in priimek (ali številko) enega izmed staršev tistega razreda, katerega obiskuje njihov sin ali hčerka. Če imajo starši več otrok na isti šoli,
stavniki dijakov, staršev, učnega I volijo za vsak razred posebej, in neučnega osebja ter ravnal J j za-1 Ker je v razrednih svetih večkrat voda. Mandatna doba zavednega j več .dijakov z istim priimkom, in sveta traja za svoje člane tri le-j ker imata oče in mati dijaka isti ta, razen za dijake, ki morajo vsa- i prjiroek, naj volivci napišejo na ko leto obnoviti svoje predstavni-! volilmco ime in priimek izbranega
ke. Razredne svete pa sestavljajo vsi razredni profesorji, po dva predstavnika dijakov in staršev, Starši in dijaki morajo v teh svetih vsako leto voliti svoje predstavnike. Na slovenskih višjih srednjih šolah bodo jutri dijaki volili svoje predstavnike v zavodne in razredne -svete, medtem	s&$i'oBtt&vHl
je predstavništvo 'te "V^Taaredflih svetih. Sarttb ha ' učiteljišči! <tAWro® Martin Slomšek* bodo morali starši opraviti tudi dodatne volitve v zavodni svet, ker je eden od treh predstavnikov staršev izpadel iz tega sveta in ga bodo morali sedaj
kandidata. Še bolj enostavno je, da napišejo tekočo številko, ki jo bodo dobili na priloženem seznamu kandidatov - volivcev. Vse to je potrebno, da se glasovnice ne razveljavijo.
Dijaki bodo na glasovnice za zavodni svet napisali številko, s katero je označena'“Usta, za katero bodo glasovali. IvJJražrfedne svete pa bodo napisali .ume in priimek ali številko, s katero*je označen so-razrednik, katerega bodo izbrali za kandidata.
Vsi volivci, starši in dijaki, naj prinesejo s seboj osebno izkaznico
od leta 1960 obnavljala vsako leto prošnjo na ministrstvo za šolstvo, da bi ustanovili v Miljah državni otroški vrtec. Z ukinitvijo ustanove ONAIRC sta bili končno dodeljeni dve sekciji, ki sta prej pripadali tej ustanovi, miljski občini.
Župan je v svojem govoru nadalje poudaril, da je občinska uprava vselej posvečala največjo pozornost ravno socialnim uslugam, in v tem o-kviru šolstvu. Zaenkrat pa so odprli samo eno sekcijo, ker je dovoljenje ministrstva prišlo zelo pozno. S prihodnjim šolskim letom pa bodo odprli še drugo sekcijo.
V 6. DEŽELNI KOMISIJI
zamenjati. Na slovenski strokovni j ah drug dokument, šoli pa bodo volitve opravili ka- Na slovenskih nižjih srednjih šo-
sneje.
KMEČKA ZVEZA
priredi
S POKROVITELJSTVOM OBČINE REPENTABOR
DANES, 18. NOVEMBRA 1978, OB 20.30 V OBČINSKI KOPALNICI V REPNU
JAVNI SHOD
o perečih vprašanjih krajevnega kmetijstva
—	Načrtovanje kmetijstva v okviru umne uporabe ozemlja
—	Problem razlastitev
—	Delovanje kmetijskega in gozdarskega nadzomištva
—	Reforma socialnega in zdravstvenega skrbstva
—	Uzakonitev globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji
SHODA SE BODO UDELEŽILI UPRAVITELJI REPENTABR-SKE OBČINE IN PREDSEDSTVO KMEČKE ZVEZE Vabljeni vsi kmetje in občani k številni udeležbi
lah bodo jutri starši volili svoje predstavnike v razredne svete, za katere traja mandatna doba eno leto. Lijaki tukaj ne pridejo v poštev, ker nimajo svojega predstavništva v zavodnem in razrednih | svetih kot se to dogaja na višjih ‘ srednjih šolah.
Volišča bodo na vseh teh slovenskih nižjih in srednjih šolah odprta od 8. do 20. ure.
Starši in dijaki naj se jutri polnoštevilno udeležijo volitev in s tem dokažejo skrb in zavzetost za slovensko šolo.
V	Miljah odprli državni otroški vrtec
V	Miljah so pred dnevi odprli prvi državni otroški vrtec v občini. Na slovesnosti, ki se je je med drugimi udeležil tudi župan Bordon, je bilo poudarjeno, da je občinska uprava
■iiiiMiiiiiiiiiiifluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivimHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiu
ZARADI STAVKE ŽELEZNIČARJEV
Nadomestne avtobusne vožnje
Štiriindvajseturna stavka od 21. ure danes do 21. ure jutri
Zaradi vsedržavne stavke, ki so jo oklicale železničarske organizacije SFI, SAUFI in SIUF in ki bo od 21. ure danes, 18. novembra, do 21. ure jutri, 19. novembra, bo uprava državnega železniškega podjetja organizirala nadomestne prevoze z avtobusi, seveda kolikor bo to mogoče.
Upirava državnega železniškega podjetja vsekakor svetuje potnikom naj potujejo samo v primeru skrajne potrebe, naj pazijo na sporočila, ki bodo razobešena na vseh postajah, sporoča obenem, da bodo odhodi in prihodi na trgih pred postajami, obenem pa poudarja, da bodo avtobusi, ki bodo vozili na progi Trst - Benetke ustavljali na postajah v Tržiču, Červinjanu, S. Giorgio di Nogaro, Latisani, Por togruaru, S. Dona di Piave, Me-strah na katerih je razobešen umik prihodov in odhodov.
Na krajevnih progah pa bodo avtobusi ustavljali na ”seh postajah, kjer so izobešeni urniki prihoda in odhoda.
Jutri, 19. novembra
Odhodi
Iz Trsta 6.40
7.40
9.40
11.40
12.40
14.40
16.40
17.40
18.40 Iz Benetk 5.40
6.40
8.40
9.40
11.40 IŽ.40
14.40
16.40
17.40
18.40
Prihodi
V Benetke 10.10 ”	11.10
”	13.10
"	15.10
”	16.10
”	18.10
”	20.10
”	21.10
”	22.10
9.10 10.10 12.10
13.10
15.10
16.10 18.10 20.10 21.10 22.10
V Trst
KRAJEVNE VOŽNJE Danes, 18. novembra
Proga Trst • PortoTuaro
Odhodi Iz Porto-
Prihodi
NADOMESTNE		gruara	21.30	V Trst	00.00
AVTOBUSNE VOŽNJE		Jutri, 19.	novembra		
Direktna ožnja				V Porto-	
Proga Trst - Benetke		Iz Trsta	13.45	gruaro	16.15
Danes, 18. novembra Odhodi	Prihodi		M	18.00 20.30	»»	20.30 23.00
Iz Trsta 20.40	V Benetke	0.10	Iz Porto-			
”	22.25	1.25	gruara	5.25	V Trst ’	7.55
Iz Benetk 21.40	v Trs*.	1.10	M	17.50	1»	2P-20
Proga Trst - Videm Danes, 18. novembra Iz Gorice	21.11	V Videm
”	21.25	V Trst
Iz Vidma	23.10
Jutri, 19. novembra
Iz Trsta	5.00	V Videm
•'	6.25
”	10.00
”	12.45
”	17.50
Iz Vidma 5.00 V Trst ”	7.35
”	13.20
”	18.05
22.00
22.40
1.20
7.30
8.55
12.30
15.15
20.20
7.30
10.05
15.50
20.35
Danes na Opčinah proslava
oktobrske revolucije
Sekcija KPI Opčine - Bani prireja danes ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah proslavo oktobrske revolucije. Na prireditvi bodo nastopili mešani pevski zbor »Primorec* iz Trebč pod vodstvom Cezarja Možine, moški pevski zbor »Tabor* z Opčin, ki ga vodi Sveto Grgič in recitatorji prosvetnega društva »Ta-bor», ki jih vodi Drago Gorup. Ob tej priložnosti bosta govorila Ravel Kodrič in Ugo Poli. Sledil bo ples.
olckj
Predloga KPI in PSI za družinske posvetovalnice
V šesti deželni komisiji, ki se je sestala pod predsedstvom odbornika Viginija, so razpravljali o dveh zakonskih predlogih, ki sta ju predstavili komunistična in socialistična skupina in ki zadevata deželno zakonodajo o družinskih posvetovalnicah. Predloga sta obrazložila komunistični svetovalec Tonel in socialist Zanfagnini. Oba zakonska osnutka imata namen povezati deželno zakonodajo z novim vsedržavnim zakonom, ki med drugim govori tudi o prekinitvi nosečnosti. Razprava bo na prihodnji seji.
DANES V KROŽKU SALVEMINI
Kongres tržaške zadružniške zveze
Tržaška federacija vsedržavne zadružniške zveze bo imela danes ob 15.30 na sedežu krožka Salvemini na Korzu Italia 12 svoj deseti kongres. Kongres ima še poseben pomen, saj bo prisotna jugoslovanska delegacija, v kateri bosta ing. Slavko Glinšek, član predsedstva zadružne zveze Slovenije ter ing. Ivo Jelačin, član Gospodarske zbornice SR Slovenije, ki se bo zjutraj med drugim sestal s predsednikom tržaške pokrajine Ghersijem.
Ljudski praznik v Pl. Madonnina
Avtonomna tržaška federacija KPI bo danes proslavljala 61. obletnico oktobrske revolucije z ljudskim praznikom v dvorani v Ul. Madonnina 19. Praznik se bo pričel ob 17, uri. Govoril bo deželni podtajnik partije Tullio Paiza. Nastopil bo zbor krožka ARCI od Sv. Jakoba - Pončane »Tina Mo-dotti*.
Sinoči je bilo v Kulturnem domu v Trstu druga letošnja premiera Stalnega slovenskega gledališča. U-prizorili so Goldonijevega *Nerga-čat, zgodbo o starem, vase zaverovanem skopuhu, ki misli, da mora sam o vsem odločati. Nergača obdaja skupina svojcev, služabnikov in snubec, ki jim z zvijačami uspe premagati gospodarjevo trmo. Goldoni je svojo komedijo popestril z vrsto dovtipov in dobro, komično karakterizacijo junakov. Komedija beneškega mojstra seveda ni samo zabavna, ampak pove marsikatero pikro na račun človeških napak. Poudariti je treba, da je naše gledališče uprizorilo Goldonija že večkrat. «Primorske zdrahe» so v Trstu uprizorili že leta 1948, kar pomeni, da ima prav naše gledališče veliko zaslug pri popularizaciji Goldonijevih komedij v slovenskem kulturnem prostoru.
Letošnjo izvedbo *N er gača* je režiral Adrijan Rustja. V vlogah so nastopili Jožico Lukeš (Todero oz. Nergač), Livio Bogateč (njegov sin Pellegrin), Lidija Kozlovič (Marco-lina, Pellegrinova žena), Miranda Caharija (njuna hči Zanetta). Stane Starešinič (Toderov upravnik De-siderio), Stojan Colja (Nicoletto, njegov sin), Bogdana Bratuž (Cedita, Marcolinina sobarica), Zlota Rodošek (vdova Fortunata), Aleš Valič (Fortunatin bratranec Mene-ghetto), Silvij Kobal (sluga Gre-gorio) in Dušan Jazbec (nosač Pa-squale). Sceno je pripravil Franc Vecchiet, kostume je izdelala Ma-riia Vidau. «Nergača» je v slovenščino prevedel Miroslav Košuta. Glasbo je za vredstavo napisal A-leksander Vodopivec, (am)
Dijaki zavoda Galvani pri tržaškem podžupanu
Podžupan tržaške občine dr. Gruber Bencova je včeraj sprejela delegacijo dijakov poklicnega zavoda industrijske in obrtniške smeri Galvani. Dijakom je Bencova zagotovila, da bo občina izvedla nujna popravila in tako omogočila, da se bo v šoli odvijal pouk nemoteno.
članov stranke in pripadnikov nekaterih ekoloških združenj.
Karabinjerji so morali namreč odnesti s strelišča kakih trideset o-seb, ki so nudile pasivni odpor, če so hoteli opraviti predpisano urjenje. Pri tem je bilo nekaj oseb laže poškodovanih.
doživljamo letošnjo jesen, niso zabeležili že 150 let. Prejšnji rekord, ki pa smo ga to jesen krepko prekoračili, je bil iz leta 1969, ko so lepa sončna vremena trajala kar 39 dni.
• Tržaška občina sporoča, da bodo do 31. decembra preselili muzejsko zbirko vojaškega zgodovinskega muzeja iz Ul. S. Maurizio 13 v Ul. Gam-bini 10. Da bi olajšali natovarjanje in raztovarjanje bo v Ul. Gambini začasno prepovedano parkiranje na strani sodih številk od hišne št. 8 do št. 12, v Ul. S. Maurizio pa bo prepovedano parkiranje od 8. do 17. u-re ob delavnikih v višini hišne številke 13.
Prvi požari suhljadi zaradi suhega vremena
Letošnjo jesen označujejo nenavadno suhi dnevi. Že 43 dni namreč ni padla nad našimi kraji ena sama kapljica dežja. To sicer čudovito, a nenavadno suho podnebje, sicer povzroča po drugi strani določene težave. To so v teh dneh občutili predvsem gasilci, ki so morali zaradi gozdnih požarov večkrat poseči.
Včeraj so posegli pri Sv. Sergiju, na Greti in v Ul. S. Pasquale. Pri njihovem delu so jim pomagali tudi prostovoljci.
Vremenoslovci pravijo, da takšnega vremenskega pojava, kakršnega
PREDLOŽITEV VAŽNEGA DOKUMENTA
INDUSTRIJO 0 PODROČJU ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA
Uresničevanje načrta bi ugodno vplivalo tako na raven zaposlovanja kot na proizvodnjo
• Jutri bo v cerkvi v Ulici Giu-stinelli 7 maša rimskokatoliške veroizpovedi v nemškem jeziku; ob isti uri bo v župnijski dvorani v Ul. S. Lazzaro 19 luteranski verski obred v nemščini. Ob 11. uri bo v cerkvi v Ul. delle Monache 3 anglikanski verski obred v angleškem jeziku.
• Tržaški župan Cecovini in odbornica za kulturo Gruber Benco sta včeraj sprejela ravnateljico tržaškega otroškega zbora Eddo Calvano. Podarila sta ji pečat iz 13. stoletja v priznanje za njeno dolgoletno kulturno delovanje.
Radikalci napovedujejo
t A5aijo'</ Tj-j* |
novo sodno prijavo
Radikalna stranka v Trstu je napovedala, da bo vložila prijavo pri sodnih oblasteh zaradi primerov nasilja, do katerega naj bi prišlo na vojaškem strelišču za krminsko goi med protestno manifestacijo
Za področje znanstvenega raziskovanja vlada predvsem v gospodarskih krogih v zadnjem času vedno več zanimanja. O tem se tudi vsak dan več govori. O tem vprašanju so se v teh dneh izrekli tudi industrijci Furlanije - Julijske krajine, ki so izdelali poseben dokument tir ga posredovali pristojnim oblastem v proučitev. Industrijci predvsem poudarjajo svoje veliko zanimanje za področje znanstveno -tehnološkega raziskovanja, ki ga predvideva dekret predsednika republike št. 102. Uresničevanje takšnega načrta bi do njihovem mnenju ugodno vplivalo tako na raven zaposlovanja, kot na proizvodnjo. V tem pogledu li prispevalo k tehnološkemu posodobljenju vsedržavnega proizvodnega sistema. Pri vsem tem na je treba posvetiti po mnenju industrijcev naše dežele veliko pozornost problemu prenašanja izsledkov raziskav na industrijski pro-i?vodni proces.’J V'‘'tem smislu je treba torej zaslbdbti&ti' aplikativni tip znanstvenega :in' tehnološkega raziskovanja.
Posebnega pomena bo znanstve no raziskovanje lahko za mala in srednja podjetja, ki si ne morejo privoščiti lastnega raziskovalnega aparata. Konzorcij, ki naj bi u-pravljal področje znanstvenega raziskovanja, bi moral biti po mne-
nju industrijcev pristojen za gradnjo in vzdrževanje objektov, za upravljanje teritorija in z njim povezanih storitev. Raziskovalni laboratoriji in inštituti pa bi morali u-živati vse olajšave, ki so predvidene za raziskovalne pobude na jugu države.
Veliko se v zadnjem času govori tudi o lokaciji teh raziskovalnih objektov. Na podlagi določenih študij naj bi jih namestili v predvideni industrijski coni na Krasu. V ta namen naj bi dodelili 100 do 250 hektarjev. Takšno rešitev je na svoji zadnji seji ugodno ocenilo tudi pokrajinsko vodstvo sindikalne organizacije UIL, kakor je razvidno iz njegovega včerajšnjega tiskovnega poročila.
iiiiiiMHmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiii
PO POROČILU PRISTOJNEGA ODBORNIKA NA ZADNJI SEJI
Center za ambientalno vzgojo po zamisli tržaške pokrajine
Za ureditev takega središča v Botaču bo navezala stike z dolinsko občinsko upravo
Na zadnji seji pokrajinskega odbora je odbornik za vprašanja ekologije Carbone poročal tudi o zamisli, da bi v Botaču pri Glinščici u-redili središče za ambientalno vzgojo. Pobuda naj bi se vključevala v splošnejši načrt za vzpostavitev u-rejenih vzgojnih struktur na Krasu, s smotrom, da bi poskrbeli za stalno zaščito njegovih značilnosti. V ta namen bi bilo treba uresničiti vrsto inštrumentov (publikacije, urejene in označene posebne poti, razstave), ki naj bi na enostaven način prispevale k organskemu vzgajanju ljudi. Glinščica ponuja, po mnenju odbornika, zaradi svojih značilnosti posebno primerno okolje za o-ranje ledine na poti k seznanjanju prebivalstva s kulturnimi vsebinami okolja. V zvezi s to zamislijo — se zaključuje sporočilo pokrajinske uprave — se je odbornik Carbone
Restavracija Furla.i - Repen-tabor obvešča javnost, da je z današnjim dnem ponovno odprla svoje prostore.
sestal pred kratkim z naturalistom prof. Poldinijem, v prihodnjih dneh bo pa skupaj z odbornikom za javno vzgojo Spadarom navezal stike z dolinsko občinsko upravo, da se dogovorijo o usklajevanju posameznih pobud na tem področju.
Žene dolinske občine za družinske posvetovalnice
Z.ne dolinske občir.?, zbrane na sestanku dne 15. novembra t.l., smo se razgovarjale o problemu družinskih posvetovalnic in smo po plodnem razgovoru ugotovile, da J: u-stanovitev take posvetovalnice nujno potrebna v najkrajšem možnem roku tudi v naši občini.
Sklenile smo, da bomo o tem problemu seznanile predvsem širok krog žena po naših vaseh in tudi o-stale občane.
Želimo, da naša občina skliče javno zborovanje, da seznani vse občane o važnosti te socialn. usluge.
SPOROČILO POTROŠNIKOM PLINA
ACEGA v zvezi z bližanjem zime ima za primerno, opozoriti potrošnike na nekatere glavne varnostne norme glede uporabe plina metana, norme, ki bi jih mogli takole strniti:
1.	Ne zapirajmo hermetično prostorov, v katerih so nameščene plinske naprave, da s tem zagotovimo dovolj zraka, ki je potreben pri izgorevanju. Poudarjamo, da je za izgorevanje enega kubičnega metra plina potrebnih približno 10 kubičnih metrov zraka.
2.	Prepričajmo se, če izpušni dimniki aparatov na plin (peči, bojlerji, ogrevalne peči) primerno vlečejo. Če ni tako, zaradi preozkega dimnika ali ker je ta zamašen, pride lahko do nepopolnega izgorevanja in do ustvarjanja ogljikovega monoksida, torej do hudo strupenega plina.
3.	Preverimo, če so plameni primerno regulirani in torej sinje barve.
4.	Preverimo, če je gumasta cev dobro pritrjena k pipi ter k priključku na aparat in da ni izrabljena ali razpokana.
5.	Preprečimo uhajanje plina, kajti ta pomešan z zrakom tvori eksplozivno mešanico. Zatorej v primeru, ko plin uhaja, ne prižigajmo plamenov in tudi ne električnih stikal, pač pa poskrbimo za prezračenje prostorov. V primeru pa, da vira uhajanja plina ne mn-> remo odkriti, sporočimo to ACEGA, ki bo poskrbela za pravočasno kontrolo (tel. 741-676 od 7.20 do 14. ure ter št 68-744 v neprekinjenem urniku).
Dve prometni nesreči
V	bližini motela Agip pri Devinu je prišlo včeraj zjutraj do čelnega trčenja med fiatom 500, s katerim se je v smeri Trsta vozil skupaj z '28-letno .Cailg .Manentfi. i;L D£yuia_33-letni Dario Favento iz Ul. Pinguente 7 ter renaultom goriške registracije, ki ga je v nasprotni smeri upravljal 27-letni Attilio Visintin iz Mavhinj 33. Pri trčenju sta se huje poškodovala Favento in Manentejeva, ki se bosta morala zaradi številnih udarcev in zlomov zdraviti približno mesec dni.
V	bolnišnico so v popoldanskih u-rah prepeljali še eno žrtev prometne nesreče. Gre za 25-'etnega delavca Silvia Stolfica iz Milj, ki se je pred miljsko ladjedelnico z vespo zaletel v opel 59-!etnega Antonia Straina iz Boljunca, ki ie prihajal iz ladjedelnice. Zaradi zloma ključnice in drugih poškodb se bo moral zdraviti dva meseca.
Smrt priletne ženske v vodnjaku
V Naselju sv. Sergija je včeraj globoko odjeknila vest, da je priletna ženska utonila v vodnjaku v bližini svojega doma. To se je pripetilo v dopoldanskih urah v Ul. Rosani 29, Nesrečna ženska pa je bila 79-letna Giuseppina Pregare vd. Montega. Po vsej verjetnosti gre za samomor. Pozneje so namreč našli listek, ki naj bi pričal o usodni odločitvi.
SLOVENSKI KLUB v Trstu
vas vaM v svoje prosto1*
Ul. sv. Frančiška 20/IL, na Pr’ vo jesensko torkovo srečanie' 21. novembra.
FRANC VECCHIET bo predstavil svojo najnovejkj grafično mapo, ki jo je ' Mednarodni center za grafika Benetkah, avtor pa jo je P®’ svetil prof. Avgustu Černigoju.
ZBOR GLASBENE MATICE
bo pod vodstvom Janka E81*3 nato nastopil s krajšim konc# tom del tržaških skladatelje^ Avtorji: Emil Adamič, Karel B®' štjančič, Ivan Grbec, Marij Kogoj, Pavle Merku, Mihael K® žanc, Breda šček, Ubald Vrabce.
Člane in prijatelje opozarjamo, da se bo večer začel točno 00 20.30.
NASLEDNJI TORKI
28. november: DILEME SUJ" VENSKE KULTURE V POVCV-NEM ČASU. Ob Jugoslovan; skem prazniku - Dnevu repubn ke, bo polemično govoril in se pogovarjal književnik in se<^5? direktor mariborske drame E® jan Štih.
5. december: POL LITRA ^ PAVCA. Humor Damirja Feigla bodo predstavili člani SSG ® sodelovanju harmonike.
12. december: BENEČIJA Dš NES. O sedanjem političnem b®-ju beneških Slovencev za prizn8 nje njihovih pravic bodo 8®v® rili Vbijem Černo, Pavel Petr cig in Marino Qualizza.
19. december: VEČER AVGUSTA ČERNIGOJA. Ob profesorjevi 80-letnici bomo čas, prostor in pozornost posvetili ustvarjalnemu nemiru umetnika.
Poziv bivšim učencem in učiteljem Ciril-Metodovih šol
Letos poteka 90 let od ustan°s'y, tve prve slovenske šole Družbe Cirila in Metoda v Trstu. Da f proslavi ta važna obletnica, f® j prvi vrsti poklicani bivši O?9® j in učitelji Ciril-Metodovih šol V Sv. Jakobu in na Akveiiotu. j
Zbrali se bomo v mali dvor Kulturnega doma v Ul. Petrom dne 10: decembra ob 17. uri. , u.
Pozivamo vse bivše učence m , čitelje, ki se mislijo srečanja.® ležiti; naj se javijo ustno ali P*sj y no Odseku za zgodovino pri N;S Trstu v UL Petronio 4 ali p*-nu štev>733086.
Nadalje se bivši ucenci in. ^ lji naprošajo;' da opišejo svoje gj, mine iz onih dni in jih do !>■ ^ cembra dostavijo Odseku za K vino pri NŠK v Ul. Petronio.
uči*®
Kvartet Alban Berg v ponedeljek v Rossett
Za koncertno sezono trža^jjj. koncertnega društva bo v P°n J1(J. Ijek, 20. novembra, ob 21. url’ rtet stopil v gledališču Rossetti kV. -Alban Berg s sodelovanjem A. Meunierja.
čeli^
IZGUBLJENA OČALA
V torek zjutraj sem zgubila --.j, naočnike za vid. Poštenega naJ81 prosim, da telefonira na št.
udi teU* 815332-
javni J**
Občina Milje, je razpisala J“,7p|ttri' tečaj z izpitom za 1 mesto , karja in 1 mesto šolskega j2. zapadlostjo 10. januarja	*L,vti«
uri. Zahteva se spričevalo °sn nJj šole. Za morebitne informacije ^ se zainteresirane osebe obrnejo personalni oddelek na občini.


Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 18. novembra MILKO
Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 9.24 — Luna vzide ob 19.45 in zatone ob 10.03 Jutri, NEDELJA, 19. novembra LIZA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,2 stopinje, najnižja 8,5, ob 13. uri 13,2 stopinje, zračni tlak 1032,5 mb ustaljen, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, veter 12 km na uro severoza-hodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. novembra 1978 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
Rodili so se: Stcfano Biagiolini, Laura Minen, Roberta Contento, Barbara Bernardini in Marco Por-lisi.
Umrli so: 80-letna Eugenia Brai-nich, 45-letna Gina Giorgesi por. Veljak, 53-letni Angelo Bidussi, 60-letna Gemma Ricci vd. Moretti, 75-letna Giovanna Mlika vd. Borsatti, 72-letni Giacomo Millo, 78-letna Matilde Sirca vd. Ronzani, 80-letna Giovanna Ferluga por. Maur, 46-letna Romana Marši por. Pisani, 81-letna Gemma Scuka vd. Brazzat-ti, 81-letna Mihela Tavčar vd. Tavčar, 77-letna Valena Baldas por. Suša, 97-letna Giuseppa Cok vd. Kjuder, 74-letna Maria Camelli vd. Riosasso.
(od 8.30 do 10. In od 16. do Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica T.
20.3®)

ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavarovance a, in ENPAS od 22. do 7. ure: ^ štev. 732-627.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Glnnastiea 6. Ul. Cavana 11. Uta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228-124;
tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001: Lg. sek: tel. 225-141 - Božje polje: nik:	tel. 225-596; Nabrežina: ,,e;
200-121; Sesljan: tel. 209-197; *8V tel. 213-137: Milje: tel. 27M24- ^
V	počastitev spomina odv.
neta Tončiča daruje Silvan r »j#, no 10.000 za sklad Sergija 7on ^ 5.000 za ŠZ Gaja in 5.000 lir 88
sl°8°.	,;iktorj8
V	počastitev spomina pok. *’jjjit Kralja, Frančiške Škrlj in Dragonija darujeta Solza in ^ Kralj 10.000 lir za PD Primož
Prijatelju prof. Josipu Tavč»rJ ie-družini Izreka ob težki Izgubi 8 (|(, re globoko sožalje družina Bcoe°
Ravnatelj, učno In neučno 0 DTTZ Žiga Zois Izrekajo koleg® Josipu Tavčarju ob Izgubi nia1® kreno sožalje.
Svojemu referentu Sergiju * lu In družini Izreka Iskreno 9 ob Izgubi druge nonc ZSšDl-
GORIŠKI DNEVNIK
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978-79
CARLO GOLDONI
NERGAČ
komedija v 3 dejanjih (2 delih) Prevod	Miroslav Košuta
Kostumi	Marija Vidau
Seena	Franc	Vecchiet
Lektor	Ana Mlakar
REŽIJA ADRIJAN RUSIJA
Danes, 18.	t.m., ob 16. uri
IZVEN ABONMAJA in ob 20.30 ABONMA RED B . prva sobota Po premieri
jutri, 19. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C • prva nedelja Po premieri
v sredo, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D • mladinski v sredo.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
V torek, 21. novembra, ob 15.30 in v četrtek, 23. novembra, ob 15.30
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
Gledališča
verdi
Jutri ob 16. uri četrta ponovitev Puccinijeve opere «Tosca». Vstopnice 80 Pa razpolago pri gledališki bla-gaini (tel. 31948).
* * •
ROSSETTI
Danes ob 18. uri red prosti in ob 20.30 red «druga sobota* «La du-euessa di Amalfi* Websterja, v iz-vedbi Teatra Stabile iz Turina. V abonmaju: kupon št. 2. Rezervacije 29 ostale ponovitve pri osrednji bla-Ssjni v Pasaži Protti 2. Predzadnja
Predstava.
Dd srede, 22. t.m., Athaydeva «La s'gnorina Margherita* z Anno Procle-mer- Režija Giorgia Albertazzija. Iz-''!jn abonmaja: abonenti od 30 do 20 ™st. Popusta. Rezervacije pri osred-ali blagajni v Pasaži Protti 2.
AVDITORIJ
Ranes, ob 20.30 in jutri ob 16, uri ^duje ponovitve recitala Jole Silvani *E1 triestin in carega». Režija F. Cri-VeRi- Za abonente izjemno 50 od sto ^usta. Rezervacije pri osrednji blatili'* v Pasaži Protti 2.
Danes, ob 10. uri »Marionette in “uerta*. Predstava za šole.
Koncerti
Šolske vesti
Mešani pevski zbor «MARIJ KOGOJ* iz Trsta priredi jutri, 19. t.m., ob 16. uri v cerkvi na Montuzzi
KONCERT
s sodelovanjem sopranistke ljubljanske Opere
VILME BUKOVČEVE Spremlja organistka MIRJAM TOZON iz Ljubljane Zbor vodi
NADA ŽERJAL-ZAGHET
Mali oglasi
Na pobudo Združenja staršev v Sv.
Križu in s pomočjo ljudske univerze v Trstu se organizira pripravljalni tečaj za nižji tečajni izpit (diplomo nižje srednje šole — 3. razred), ki se je začel v prostorih osnovne šole Albret Sirk v Sv. Križu v ponedeljek, 13. t.m. Za vpis in pojasnila telefonirajte na 220334 ali 220110.
Prosveta
Filatelistični odsek PD Lipa iz Bazovice sporoča, da bo danes, 18. t.m., od 15. do 16. ure srečanje filatelistov v Bazoviškem domu.
Razna obvestila
Mladinski krožek »Dolina* priredi jutri, 19. t.m., ob 16. uri hvaležnico, pri kateri mašuje škof Bellomi, ob 18. uri tradicionalno martinovanje s kulturnim sporedom, nagrajevanje vin in prosto zabavo. Vabljeni!
Izleti
Jetri, 19. t.m.. ob 11. uri bo ko-0rni orkester gledališča Verdi pred-Jejal v Avditoriju Vivaldijeve sklad-“e- Vstopnice so na razpolago pri Prednji blagajni v Pasaži Protti.
Kino
Cappella Underground 18.00 -20.00 - 22.00 «Gran bollito» Maura Bologninija. Igrajo Shelly Win-tfs, Laura Antonelli, Renato “ozzetto in Max von Sydow. Afiston 17.00 «Hi Mom» Robert De Niro. Barvni film.
1,8 16.00 «Pari e dispari*. Ter-rence Hill in Bud Spencer^ ..i. . t(Jen 15.30 «F.I.S.T.» Silvester Stal-one, Rod Steiger,,,,...	, ,,, ,
ea‘ee 16.00 «Sinfonia d’autunno*. "■grid Bergman in Liv Ullmann. Barvni film.
”»zionale 16.30-20.45 «Dottor Ziva-Omar Sharif, Julie Christie, Geraldine Chaplin. Barvni film. "fattacielo 16.30—22.15 «Squadra antimafia*. Režija Sergio Corbuc-{?• Enzo Cannavalč, Tomas Mi-pRan, Eli Wallach.
Xcclsior 16.00 «Grease» (Brillanti-aa). John Travolta in OLivia New-..:on John. Barvni film. n,'gnon 16.00-22.00 »L'alba dei falsi aei». Helmut Berger. Prepovedan 'gladini pod 14. letom. r'stalio 16.30 <tln cerca di Mr. Good-Rar». Diane Keaton. Prepovedan ^nUadini pod 18. letom. Barvni film. 'Nramuiatico 15.00 «1 piaceri pri-vati di mia moglie*. Prepovedan . niladinj pod 18. letom. Barvni film. "verno 16.00 «Vees, lo sciame che accide*. Barvni film.
Ur°ra 16.00 «2001 - Odissea nel-r 0 spazio*. Barvni film. apitol ]6.30 «Tre Simpatiche caro-gne». Prepovedan mladini pod 14.
Vli!101?1' barvni f*lm-'lorio Venelo 16.30 «Good bye amo-r® mio*. Richard Dryfuss, Malsha hi ason. Barvni film. eale 16.00 »Karate a Shangai*. Barvni film.
,	17.00 «Abissi». Robert Shaw,
•lacqueiine Bisset. Barvni film.
SPDT prireja jutri, 19. t.m., izlet na Kras. Zbirališče je na Ober-dankovem trgu (pred postajo avtobusa številka 25) ob 8.15 ali pa na Ključu ob 9. uri. Izlet bo potekal od Ključa po stopnicah proti Bazovici ter nato po razgledni cesti mimo Frlugov na Opčine in Prosek. Vabljeni vsi, posebno družine!
Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz občine Dolina priredi danes, 18, novembra, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu koncert moškega zbora SKUD »Svoboda* iz Kočevja pod vodstvom Ive Staniča ter instrumentalnega tria.
Vabljeni!
iniTjjo.-, s ,ows moJsn dora jr
V rprtfivjo l'vo” ot ?*»'r .j:, .- ■'........... -ifi’ i
KUPIM sliko slovenskega slikarja za 500.000 lir proti fakturi. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, šifra »Ljubitelj umetnosti*.
PRODAJAM zemljišče 2.900 kv. metrov pri avtocesti pri Križu.
MARKET S. Andrea v Štandrežu išče vajenca.
KUPIM knjige — Italija, zemljepisni pregled — Sodobna aritmetika, diagrami in osnove algebre, za srednjo šolo — Eksperimentalna geometrija za srednjo šolo. Tel od 8.30 do 12.30 na 54-390.
VW GOLF LS 1000 75 HP letnik 1976 v odličnem stanju prodam zaradi preselitve. Telefon (040) 826759.
IŠČEMO družino, ki bi sprejela gostilno v najem. Telefonirati na štev. 418395.
VINSKO PODJETJE Išče delavca z vozniškim dovoljenjem. Tel. urad 762286, dom 93689.
SLOVENSKA UPOKOJENKA, zdrava, srednjih let, brez otrok nudi slovenski družini pomoč v hiši dopoldan ali pa tudi popoldan. Govori hrvaško in nemško. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Poštena*.
ZBIRATE ZNAMKE? Potrebujete kla-sifikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg vseh e-ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar. filatelistična trgovina. Ul. Tor Bandena 5, TRST (za Questuro), tel. 68-152.
PRIVATNO ugodno prodam odlično ohranjen volvo 144 letnik 1973. Tel. 212417.
ZA GIBČNOST in v zabavo smo za telovadbo pravo. Vsak torek in petek ob 20.30 v dvorani pri »Zlatem pajku* v Gorici telovadba za odrasle.
POTREBUJEM kuharico v popoldanskih urah. Restavracija Sonja — Domio 47. TeL 820229.
CARLI VIRG1L1U sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68. 72 : 850 68; A 112 72; NSU 1200 72: mercedes 200 D 70; 124 coupe 1600 74: AR 1300 75: 1500 C 66; tunus 1300 73: 128 71; 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7. tel. 826084.
TRGOVINA s TV, radio, elektrogo-spodinjskimi stroji — Colja Aldo — Kontovel ,,J34,y tel. 225471, nudi v mesecu • * novembru po ugodnih cenah )5Vxljn ostale artikle.
/'~3-~
Priznano mednarodno avloprcvozniško podjetje
LA GO R IZI A N A
GORICA - UL Duca D Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
SORICA. Korzo Italija 76 tel. 81-032
U rsi
EKNOMEC
Ptw . L., fct w I l,w — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ

DELNIŠKA DRUŽBA
ki deluje na področju založništva na mednarodnih tržiščih VABI K SODELOVANJU VEC
propagandistov-istk
Za aktivno vkl|učitev v sektor prodale ekonomskopropagandnih storitev na področjih Itallle in Jugoslavije.
Kandidati ki bodo izbrani na podlagi osebnega kolokvi|a, bodo sprejeti na poskusno operativno delo ter jih bodo v začetni fazi usmerjali starejši propagandisti. Po poskusni dobi Tn na podlogi doseženih rezultatov bodo kandidati sprejeli samostojno delo na specifičnem segmentu tržišča.
Samostojno delo nudi možnost osebne uveljavitve, poklicnega napredovanja ter sposobnostim primeren osebni dohodek.
Idealni kandidati-tke moralo Imeti višjo srednjo šolo, starost med 20. in 28. letom, z aktivnim znanjem slovenščine in italijanščine, primernega nastopa in komunikativnega znača|a za kontakt s strankami ter smislom za grafiko in ekonomsko propagando.
Kandidati na| pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter podatki o morebitnih delovnih lzkušn|ah na:
Propagandist — C.P. 559 — 34100 TRST — Trieste
Na vse dopise, ki bodo prispeli do 30.11.1978, bo družba odgovorila v roku 1 meseca.
PD 181178
MED DELEGACIJAMI PETIH DEMOKRATIČNIH STRANK
Pogovori o izvajanju programskega sporazuma na pokrajini v Gorici
V znamenju pripravljenosti za dogovorjeno sodelovanje bodo ustanovili predvidenih pet komisij ter izvedli sklepe o psihiatrični politiki ■ Ponovno srečanje 22. novembra
Na sedežu krščanske demokracije v Gorici so se v četrtek zvečer sestale delegacije petih demokratičnih strank, ki sestavljajo večino na pokrajini. Te stranke (KD, KPI, PSI, PRI in PSDI) so omogočile izvolitev predsednika Silvana Pagure ter e-nobarvnega demokristjanskega odbora, ki ima nalogo upravljati programski sporazum, dosežen med strankami ustavnega loka. Krščansko demokracijo so na tem sestanku zastopali tajnik Longo, načelnik skupine Agati, predsednik Pagura, podpredsednik Lodi in odbornik Galas. Delegacija KPI je bila sestavljena iz naslednjih članov: pokrajinski tajnik Paiza ter svetovalca Pirelli in Padovan. PSI sta zastopala tajnik Trombetta in svetovalec Cej, delegacijo PSDI so sestavljali Dimani, Bressan in Lodatti, delegacijo PRI pa Semola, Degrassi in Drufuca. Na sestanku, ki so ga sklenili pozno zvečer, so se dogovorili, da bodo izvajanje programskega sporazuma znova preverili 22. novembra ob 17. uri.
Kakor smo izvedeli od udeležencev sestanka so se pogovarjali o nekaterih odločitvah pokrajinskega odbora, ki jih bo moral odobriti pokrajinski svet. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju ter so pokazali pripravljenost strank, da se sporazumno dogovorijo o pomembnih sklepih, predvsem pa o uresničevanju določil programskega sporazuma. S tem v zvezi so sklenili, da bo odbor v kratkem predlagal pokrajinskemu svetu sestavo petih komisij, ki bodo preučevale vprašanja zdravstva, osebja, javne vzgoje in kulture, gospodarstva ter izvajanje osimskih sporazumov. Podrobneje so se pogovarjali o uresničevanju zdravstvene reforme, zlasti z vidika potreb in skrbi za umobolne in za njihovo zdravljenje v okviru zdravljenja ostalih bolnikov. Pri tem so govorili o zdravljenju na domu, o odprtju oddelka za umske bolnike v splošni bolnišnici ter o osebju. Zajetno problematiko bodo preverili v pogovoru s sindikati. Pokrajinski odbor pa mora kar zadeva osebje poiskati ustrezno rešitev do konca tega leta.
Jutri volitve na osnovnih šolah
V vseh slovenskih osnovnih šolah v goriški pokrajini, to je v šolah go-riškega in doberdobskega okoliša b6a6HtM''<MUTve * v ntedrazredne svete. Volišči na vseh šolah bodp odprta od 8. do 20. ure. V teh svetih so avtomatično vsi učitelji, starši pa bodo volili v vsakem razredu svojega zastopnika, ki bo potem skupno z zastopniki vseh razredov sestavljal z učitelji medrazredni svet posamezne šole.
Prihodnjo nedeljo pa bodo na vrsti volitve v vseh slovenskih srednjih šolah v Gorici.
DELO JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE KOMISIJE
Dokončno zakoličena meja na goričkem področju
Popravki na področjih Brega (Brda), vzhodno od Gorice in južno od Vipave - Nova meja velja od 20. 11.
Že večkrat smo poročali, da so člani jugoslovansko-italijanske komisije delali že več kot leto dni na dokončni razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo in postavili več obmejnih kamnov vzdolž vse meje med Belo Pečjo in Lazaretom, že lani so prvo dokončno razmejitev opravili na področju vzhodno od Gorice, ker je bilo treba na tiste-i kraju izdelati dokončne načrte za gradnjo obmejnega postajališča. Pred kratkim so razmejitev dokončali na tržaškem področju. Sedaj je meja dokončna.
Goriška prefektva javlja, da stopi v ponedeljek 20. novembra v ve-
ljavo dokončna razmejitev in da bo treba odslej upoštevati na novo postavljene mejne kamne. Kar se tiče področja goriške pokrajine so bili vnešeni manjši popravki v zahodnih Brdih od mejnega kamna štev. 44 do mejnega kamna štev 45/6, to na področju naselja Breg, na področju južno od psihiatrične bolnišnice od mejnega kamna štev. 55/20 c do mejnega kamna 59/20 in na področju od Vipave do mejnega prehoda pri
Slovenska kulturno -gospodarska zveza
sporoča vsem članom glavnega odbora, da ,|e za ponedeljek napovedana seja glavnega odbora iz tehničnih razlogov preložena na petek, 24. t.m., ob 20. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Odbornike prosimo za razumevanje.
Devetakih od kamna 51/57 do mejnega kamna 62.
To so popravki na goriškem področju. Goriška prefektura javlja, da imajo italijanske in jugoslovanske obmejne sile nalogo, delati na tem, da se spoštuje popravljena mejna črta.
Prispevki
za kulturne revije
Do 31. decembra imajo čas založniki, ki izdajajo visoko kvalitetne kulturne revije, možnost zaprositi ministrstvo za kulturo in prireditve prispevek za Izdajanje teh revij. To na podlagi zakona štev. 428 z dne 1.8.1978, ki izpopolnjuje točke vsebovane v zakonu štev. 172 z dne 6. junija 1975. Podrobnejše informacije dajejo na prefekturi v Gorici.
• Zaradi tekmovanja v plavanju bodo občinski bazeni na Rojcah jutri dopoldne zaprti. Občinstvu bodo na razpolago šele v popoldanskem času. Uprava prosi za razumevanje.
GLASBENA MATICA
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ABONMAJSKA SEZONA 1978-79
Program: TRIO TARTINI iz Ljubljane; SLOVENSKI KVINTET TROBIL iz Ljubljane; ORKESTER, ZBOR in SOLISTI LJUBLJANSKE OPERE; KLAVIRSKI RECITAL MARINE HORAKOVE; PEVSKI ZBOR COLLEGIUM MUSICUM iz Beograda.
PRVI KONCERT BO V TOREK, 21. NOVEMBRA 1978, V PALAČI ATTEMS S TRIOM TARTINI.
Abonmaji: redni 8.000 lir, znižani 4.000 Ur. Posamezna vstopnica 2.000 lir, vstopnica za opero 3.000 Ur. Abonmaje lahko kupimo v pisarni SPZ, Ul. Malta 2 in v pisarni Arturja Koschute, UUca MameU 5.
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici
VABI NA
CECILIJ ANK O
KI BO V KATOLIŠKEM DOMU DREVI OB 20.30 IN JUTRI, 19. NOVEMBRA, OB 16. URI
Na nocojšnjem koncertu bodo nastopili: Dekliški zbor Devin, moški zbor Štmaver, Fantje izpod Grmade, mešani zbor štma-ver, Goriški dekliški zbor, Sovodenjski nonet, moški zbor «Brda*, Mešani komorni zbor iz Nove Gorice.
Jutri popoldne pa se bodo zvrstiU sledeči zbori: Dekliški zbor »Danica* z Vrha, mešani zbor «Hrast* iz Doberdoba, mešani zbor »Planinka* iz Ukev, mešani zbor «Rečan» iz Ljes v Beneški Sloveniji, ženski zbor «Lojze Bratuž*, mešani zbor Štandrež, ženski zbor »Triglav* iz Bukovice, mešani zbor »Lojze Bratuž*, moški zbor «Mirko Filej*.
Vstopnina 1000 lir, otroci 500 lir.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
V PONEDELJEK OB 13. UR!
SKUPŠČINA TEKSTILNIH DELAVCEV V SOVODNJAH
Na izredni seji občinskega sveta je sovo-denjski župan Ceščut napovedal ostavko
V ponedeljek ob 13. uri bo v sovodenjski tekstilni tovarni splošna delavska skupščina, ki jo skUcuje enotni sindikat CGIL, CISL. UIL. Na njej bodo osvetliU dosedanji potek dogajanj v obratu Manifattura Go-riziana ter se odločili za nadaljnjo akcijo.
Delavski kolektiv se je okoli vprašanja ali naj se nadaljuje zasedba ali pa naj se delavci vrnejo na delo, razdelil na dvoje ter prevladuje število tistih, Ki se ogrevajo za drugo rešitev. Včeraj popoldne so se sindikalisti ločeno pogovarjali z vsemi delavci ter prišli do sklepa, da je potrebno na demokratiče način zavarovati delavske interese, zara-c’:. katerih sindikati tudi delujejo.
Nedvomno gre za zapleten položaj, ki se je ustvaril-v taverni *jn tudi med delavstvom, kjer je predvsem igrala veliko vlogo : -skrbljenost delavcev za jutrišnji dan.
S tem v zvezi je prišlo do dokaj ostrih sporov, v katerih je polemika prešla meje dovoljenega. Pri tem so se nekateri listi in tudi sindikati obregnili ob sovodenjskega župana Jožefa češčuta, zaposlenega v tej tovarni.
Sinoči se je na izredni seji sestal sovodenjski občinski svet. Na seji naj bi razpravljali predvsem o razvoju položaja v tekstilni tovarni, kjer je zaposlenih veUko občanov, ter izrazili solidarnost z delavci. Prišlo pa je do nepričakovanega razpleta. Župan Jožef češčut je zaradi grobega obrekovanja s strani določenih sindikalnih in poUtičnih krogov — gonjo je bilo zaslediti tudi v krajevnem tisku — napovedal svoj odstop ter zapustil sejno dvorano. Sejo je nato vodil podžupan dr. Venceslav Devetak. Tako svetovalci večine kakor manjšine so soglasno zavrnili županovo ostavko. Prav tako so si bili enotni v oceni vsega dosedanjega delovanja Jožefa češčuta, ki je na čelu občine od njene ustanovitve pred 27. leti. Ob koncu seje pa so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo neupravičene nanade na župana, mu izraž.ajo solidarnost. Isto solidarnost izražajo tudi stavkajočim delavcem tovarne Manifattura Go-riziana.
V septembru in oktobru je goriška prefektura odvzela za razna časov na razdobja 27 vozniških dovoljenj. Štirinajst od teh so jih odvzeli šo-
iiiiinitiiiiiiiiiiiitmiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitMiiitiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiniti
ERSA PRED NOVO POMEMBNO NALOGO
Izgradnja središča za predelavo perutnine
Predviden strošek znaša 3,8 milijarde
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), H ima sedi.ž v Gorici, bo po nalogu in na račun zadruge rejcev perutnine in kuncev COOPA iz Vidma, zgradila specializirano središče za nakup, predelavo in prod-jo tovstnega mesa. Za izgradnjo je predviden strošek v višini 3,8 milijarde lir, središče pa bodo zgradili v kraju Partidor v neposredni bližini Vidma. Upravni odbor, ki se je te dni sestal na redni seji, je namreč sorejel rredloženi globalni načrt, ki ga bodo skušali zdaj v predvidenem roku urern' "J, z izkoriščanjem denarnih sredstev države, Evropske gospuaars . skupno sti in članov zadruge C OOP.,. Država bo prispevala 25 odstotkov na račun kapitala, vendar ne na skupni znesek investicije, ter določeno kvoto za obresti p i najetju potrebnih posojil. Evropska gospodarska skupnost bo prispevala prav tako 25 odstotkov na račun kapitala, 50 odstotkov pa bodo morali zbrati zadružniki. Gre nedvomno za gospo-
darsko upravičeno investicijo, ki bo odločilno prispevala k poživitvi dejavnosti vzreje perutnine in kuncev. Za to vrsto mesa je na italijanskem tržišču veliko popraševanje, domača proizvodnja pa je nezadostna.
Na seji upravnega sveta ustanove ERSA so sklenili nadalje, da bodo sušilnico za žito v San Quirinu pri Pordenonu zaupali v upravo zadrugi «Centro intercomunale di es-siccazione mais CIEM COOP». V doglednem času bodo dogradili še dva podobna objekta, ki ju bodo prav tako izročili v upravo zadrugi.
Na seji, ki je bila tokrat v izobraževalnem centru Villa Chiozza pri červinjanu, so odobrili tudi dodatni prispevek dvema zadružnima organizacijama zaradi večjih stro škov pri izgradnji zadružnih objektov. Kot zadnje so vzeli pretres prošnje za dodelitev jamstev na posojila zadružnih organizacij. Teh so odobrili za milijardo in 250 milijo nov lir.
ferjem, ki so povzročili smrtne nesreče ali take, ki so zahtevale težke poškodbe pri sopotnikih ali drugih šoferjih, ostale pa, ker imetniki dovoljenja ne odgovarjajo več zadevnim zakonskim predpisom.
Ženski iniciativni odbor se pripravlja na zimsko predavalno sezono. Začela se bo že prihodnji teden z nastopam ginekologa dr. Renata Pušnarja iz Nove Gorice, ki bo obravnaval nekatera specifična vprašanja v zvezi z družinskim načrtovanjem in prekinitvijo nosečnosti. Predavanje bo v sredo, 22. t.m., v klubu Simon Gregorčič v Gorici, ob 20. uri.
Za las ušli
katastrofi
Na ronskem letališču se je v četrtek zgodila manjša letalska nesreča, ki pa za las ni terjala smrtnih žrtev in ranjenih. Ob 16.30 bi moralo z letališča odleteti zasebno reaktivno letalo HB-VEV švicarske registracije, na Katerem so bile štiri osebe. Pilot je letalo usmeri' na vzletno stezo ter štartal. Tik preden pa bi se jeklena ptica morala odlepiti od steze, sta eksplodirali obe gumi. Menda se je pilot tega zavedal v poslednjem trenutku ter uspel letalo zadržati na tleh. Zaneslo ga je sicer v desno izven letališke steze, vendar hujših poslr ni bilo
Razna obvestila
Slovenski fotoklub »Skupina 75» pri redi jutri, 19. novembra 1978, celodnevni »fotografski* izlet v Chioggio Odhod z lastnimi avtomobili s Travnika v Gorici ob 7. uri. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije.
Sindikat slovenske šole sklicuje danes, 18. novembra, ob 11. uri v prostorih šole v Ul. Croce v Gorici, sestanek učiteljev doberdobskega in go riškega okrožja.
SINDIKALNA DELEGACIJA OBISKALA TRGOVINSKO ZBORNICO
Kako smotrno uporabiti sredstva «goriškega sklada»
Prednost imajo tiste gospodarske pobude, ki so širšega pomena za celotno gospodarstvo
Glede porazdelitve sredstev «go-riškega sklada*, ki naj bi šla predvsem za spodbujanje gospodarskih dejavnosti v pokrajini, je bilo v zadnjih mesecih nič koliko različnih mnenj.
Napadi na račun upravljanja omenjenih sredstev so se v zadnjem času še zaostrili. Menda je prav v takem ozračju dozorel sklep o obisku, ki so ga te dni opravili pri predsedniku goriške trgovinske zbornice, Deliu Lupieriju, predstavniki pokrajinske sindikalne zveze, Padovan, Petrali, Pini in Colleoni.
Predsednik Lupieii je sindikalne predstavnike seznanil, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, s trenutnim Stanjem sklada ter s kriteriji, ki jih razširjeni odbor trgovinske zbornice upošteva pri razdeljevanju sred-icSftSKs 5ri tem ie poslej pojasnil, da ni mogoče upoštevati vseh prošenj, temveč imajo prednost predvsem tisti načrti, ki so posebnega pomena za , celotno goriško gospodarstvo.
Na izrecno zahtevo predstavnikov sindikalne federacije je predsednik trgovinske zbornice posebej pojasnil dosedanje najpomembnejše posege v korist konzorcija za industrijsko cono. v korist goriške občine ter tr-žiškega pristanišča.
Lupieri je nadalje vnovič poudaril prizadevanja trgovinske zbornice za ureditev in razširitev dosedanjih sejemskih struktur, ki nr j služijo za še tesnejše povezovanje in blagovno menjavo med dvema različnima gospodarskima ureditvama. Predsednik trgovinske zbornice je nadalje poudaril, da si bodo tudi v prihod-
Starši ne pozabite obiskati TRADICIONALNI SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME danes med 15. in 18. uro na sedežu v Ulici Malta 2. O-benem boste lahko prijavili vašega otroka v tečaj smučanja.
Slovensko planinsko društvo
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA — Ul. Garzarolli 105 - Telefon 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUDING, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKA1 SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, VVINTEC, RFVAL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah.
nje prizadevali, da bi te strukture, v obdobju med različnimi sejemskimi manifestacijami, bile na razpolago skupnosti za prirejanje kulturnih, športnih in drugih prireditev.
Nastop pevca Claudia Lollija
Kulturno - rekreativni krožek AR Cl v Gorici prireja v ponedeljek, 20. novembra, ob 20.30 v veliki dvorani UGG nastop pevca Claudia Lollija. Svojo umetniško pot je kantavtor Lolli začel v Osterii delle Dame v Bologni, potem pa se uveljavil o gramofonski hiši EMI, kjer je posnel prve LP. Prešel je skozi obdobja polna osebnih stisk. Kot iz-razjfft politično angažiran človek se je ^priključil konzorciju za zvočno komuniciranje, h kateremu so se pridružile vse odrinjene hiše za izdelovanje gramofonskih plošč. Njegove pesmi govorijo o skupnih problemih mladih. Pogostoma se v njih pojavlja trg, ki simbolizira priložnost za stik med mladimi in premostitev njihove izolacije. Vstopnice prodajata agencija Appiani in knjižna zadruga <s.Srečanja». Vstopnina 1.500 lir.
Prireditve
Zenski iniciativni odbor vam . sredo, 22. t.m., ob 20. uri na predavanje ginekologa dr. Pušnarja. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič.
Kino
i.oricu
CORSO 17.15-22.00 »I 4 delToca sel-vaggia*. R. Burton, R. Moore. Barvni film.
VERDI 17.15—22.00 «Grease» (Brillan-tina). J. Travolta in Olivia Nevvton - John.
VITTORIA 18.30—22.00 «1 pomo gio-chi di donna Flor e i suoi due niariti*.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 »Capricom one*.
EXCELSIOR 16.30-21.30 «Formula 1 - febbre della velocita*.
A o ivi (iorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Rocky». Ameriški film.
SVOBODA 18.00 — 20.00 »Pocestnica*. Francoski film.
DESKLE 19.30 «Zadnja predstava Elvisa Presleya». Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA v GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10. tel. 25-76.
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
TELEX 46412 AGRIBANK
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
V GLEDALIŠČU «PREŠEREN» V BOLJUNCU NASTOPI ZBOR «SVOBODA» IZ KOČEVJA
DANES DOPOLDNE V NOVI GORICI
Srečanje nekdanjih borcev prve prekomorske brigade
Dolga pot iz južne Italije preko Dalmacije, Drvarja, Beograda, Srema do Trsta


V počastitev 35-letnice ustanovitve prve prekomorske brigade NOVJ bo v soboto, 18. novembra 1978 v Novi Gorici partizansko srečanje nekdanjih borcev brigade in svojcev padlih. Srečanje borcev prve prekomorske v Novi Gorici organizirajo tudi v počastitev 35-letnice priključitve slovenskega Primorja in Istre k SR Sloveniji in SR Hrvaški.
Prva prekomorska brigada je j ob formiranju 20. oktobra 1943 v I Carbonari imela štiri bataljone, štab brigade, intendanturo in ambulanto. Takrat je bil komandant brigade Savo čelebič, oficir še iz stare črnogorske vojske ter napreden antifašist. Politični komisar je bil znani predvojni komunist Ivo Martešič.
Ko so zavezniki 6. novembra 1943. internirali 14 članov političnega aktiva, med njimi tudi Savo Čebelica in Iva Martešiča, je bil za komandanta brigade imenovan Janez Kmet, za političnega komisarja pa španski borec in narodni heroj Stane Bobnar. Sekretarka partijskega komiteja taborišča v Carbonari in Gravini in med u-stanovitvijo prve prekomorske brigade je bila Vida Tomšič, edina članica CK KPS, ki se je znašla po kapitulaciji Italije sredi političnih dogodkov v južni Italiji.
Prvi in drugi bataljon sta bila 'slovenska, tretji je bil črnogorski, četrti pa hrvaški. Vsak bataljon je imel štiri čete ter ostale potrebne enote. Ko je brigada bila premeščena v Gravino 17. novem-
Nccoj bo v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu koncert amaterskega moškega pevskega zbora SKUD »Svoboda* iz Kočevja. Gostovanje, ki ga prireja Koordinacijski odbor prosvetnih društev iz občine Dolina, spada v okvir rednih kulturnih izmenjav med pobratenima občinama.
Kočevski zbor je nastal pred petimi leti po združitvi nekaterih že obstoječih zborov. V sedanji sestavi šteje 35 pevcev, priseljenih v Kočevje iz različnih krajev Slovenije. Profili le teh so najrazličnejši: delavci, tehniki, uslužbenci, inženirji itd. Zbor poje pretežno domače slovenske narodne in u-metne pesmi, pa tudi pesmi drugih jugoslovanstun in evropskih narodov. Poleg rednih letnih koncertov nastopa zbor na vseh slovesnostih v občini in po domovini. Prvič pa se je širši slovenski javnosti predstavil v prvi oddaji RTV Ljubljana: Od ranega jutra raste dan. Od vsega začetka ga nadvse uspešno vodi Ive Stanič.
Prepričani smo, da bo tudi pri nas žel priznanje, ki ga zasluži. Predvsem pa bo to priložnost, da se utrdijo prijateljske vezi med našimi pevci in zborom iz Kočevja. Poleg samostojnega koncerta, bedo naši gostje obiskali še nekatere zanimivosti na Krasu in v mestu, pred odhodom pa se bodo seznanili še z življenjem v Bregu.
Cerkev v cerkvi
Banatsko mestece Ečka nedaleč od Zrenjanina ima zanimivost, zaradi katere je postala pomembna tud; izven jugoslovanskih mejg. Gre za tamkajšnjo razmerama majhno rimskokatoliško cerkev ki je znana po tem, da so pred nekaj leti v njej odkrili zelo dragocena platna znanih flamskih mojstrov, platna, ki so jih ocenili kot največje tovrstne mojstrovine v tem delu sveta. Sedaj pa so odkrili še eno zanimivost v tej cerkvi. Prav na kraju, kjer stoji sedanja katoliška cerkev, je bila pred nedavnim, seveda zgodovinsko vzeto, še ena cerkev. Ker av-stro-ogrske oblasti niso dovolile rušiti stare rimskokatoliške cerkve, so verniki zgradili svoje novo svetišče okoli in nad staro cerkvijo. Tako se je stara cerkev, znašla v novi seveda večji cerkvi, nakar pa so staro cerkev vendarle zrušili. Znamenja stare cerkve pa so le ostala, kot so ostala velika dragocena olja, ki predstavljajo največje bogastvo te cerkve.
.............................................
Res vrhunska umetnost na letošnjih
Bratislavskih glasbenih svečanostih
Poleg domačih opernih gledališč so nastopili tudi gostje z Dunaja in iz Weimarja, ki ao uprizorili zelo zahtevno opero Coriolanus
Med opernimi predstavami v bratislavski Operi bi omenil vsaj štiri predstave, o katerih menim, da je vredno spregovoriti. To so Janačkova Katja Kabanova, Verdijeva Aida, obe v izvedbi ansambla bratislavske Opere, in gostujoči predstavi Jana Cikkera «Co-riolanus» v izvedbi vzhodnonemškega Narodnega gledališča iz Weimarja ter Donizettijev Don Pa-sguale v izvedbi dunajske Državne opere.
Opera slovenskega narodnega gledališča v Bratislavi, ki se je že proslavila tudi v Sloveniji z nekajkratnimi gostovanji, se je na letošnjem slovaškem festivalu Bratislavske glasbene svečanosti predstavila z nekaj opernimi u-prizoritvami, ki so naletele pri domačem in mednarodnem občinstvu na izreden odmev.
Mimo uprizoritev Suhonove opere Vihar, ki je tokrat doživela že četrtič premierno uprizoritev vselej v drugačni režijski, scenografski in kostumski postavitvi, in Janačkove Stvar Makropulos, = katerima smo se že seznanili oj)
gostovanju bratislavske Opere v Ljubljani in najnovejše uprizoritve Gounodevega Fausta, bi se zaustavili predvsem pri predstavah drugega dela festivala.
Čudovita Janačkova opera Katja Kabanova je v ljubilejnem Ja-načkovem letu, 50-letnici mojstrove smrti, doživela prav tako novo uprizoritev v interpretaciji priznanih umetnikov, dirigenta Viktorja Maleka, režiserja Branislava Kriške in v likovni obliki Ladislava Vychodila. Predstava je bila glasbeno tenkočutno predstavljena s psihološkimi finesami, ki jo očituje Janačkova široka slovanska duša, dočim je po režijski strani predstavila delo z nekaj iznajdljivih novih prijemov, odmaknjenih od tradicije.
Seveda se pri vseh teh poskusih včasih tudi kaj izjalovi. Tako so prva, druga in tretja slika šele tipale v novo smer in se dogajanje nikakor ni hotelo polnokrvno razviti, čeprav je bilo nekaj novih prijemov izredno plodovitih. Tudi likovno je bila domačija. matere Kabanove, čeprav
—I------>----
UDINE
ESPOSIZIONI
18./26. NOVEMBRA 1978 14. RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV
AGRIEST
V četrtek je v okviru proslav na petdesetletnici Radia Ljubljana in dvajsetletnici slovenske televizije nastopil na koprski TV tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra zapel dve partizanski pesmi ,eno slovensko in eno italijansko
meščanska, le preveč razkošna za trgovčevo podeželsko provin-cijsko hišo.
Liki, s katerimi so se zlasti odlikovali Katja Kabanova Eve De-poltove, mati Kabanova Olge Ha-nakove, Boris Petra Dvorskega, odličnega mladega tenorja, ki nastopa kot gost tudi v velikih o-pemih hišah kot v Metropolitan operi, Milanski Scali, Državni o-peri na Dunaju in v skoraj vseh opernih hišah vzhodnih držav, nadalje Varvara Marte Nitronove, Tichon gostujočega tenorja Vever-ke iz Brna in Dikoj Ondreja Ma-lachovskyga, so bili karakterno skrbno izoblikovani do psiholoških nadrobnosti, kar je brezdvomno zasluga režiserja Kriške, ki je zlasti drugi del predstave pripeljal v čudovito poetično nastrojenje, kakršnega sicer pričara tudi lepa in polnokrvna Janačkova glasba.
Zanimivo, nekonvencionalno odrsko podobo je Verdijevi Aidi režijsko in scensko s pomočjo scenografa Vladimira Suchaneka in kostumografinje Helene Vezakove izoblikoval režiser Julius Gyer-mek. Predstava je z mizanscensko iznajdljivostjo pričala o izredni Oi drski kultiviranosti, bila lepa in veličastna in smotrna. Tako psihološki zapleti posameznih oseb, kot množični prizori so bili iznajdljivo izoblikovani, daleč vstran od vsakdanje že kar prislovične navlake, ki se prav v Aidi kaj rada navleče. Tako je bila odrska podoba gledališko čista, ki je na enostaven način zmogla pričarati skrivnostni ambient starodavnega ambienta.
Po glasbeni strani je bila predstava pod taktirko Tibora Freša virtuozno izvedena s čudovitimi osmimi fanfaristi v slavnostnem prizoru. Tudi plesi v koreografiji Borisa Slovaka so bili duhovito in izvirno izvedeni z moško stru-mnostjo in žensko gracioznostjo,'brez staromodnih plesov zamorčkov. Pevsko in igralsko so prepričali zlasti Amneris Lube Baricove, Radames Františka Li-vore, Amonasro Juraja Hrubanta, dočim smo od bolgarske gostje Galine Savone v vlogi Aide pričakovali kaj več.
Veliko je bilo pričakovanje ob predstavi gostujočega opernega ansambla iz Weimarja z zadnjo o-pero slovaškega komponista Jana Cikkera Coriolanus. Delo, komponirano po istoimenski Shakespearovi tragediji, je bilo prvič prikazano na bratislavskem odru. Slovaško gledališče te opere namreč še ni uprizorilo. Je preveč zahtevna po režijski in scenski strani, glasbeno pa pevsko izredno težka za soliste, zbor in orkester, a tudi za poslušalca. Žal, po dramaturški strani, razdeljeni na štirinajst slik, zapušča bolj medel vtis, saj skoraj ni čutiti kake dramatične napetosti, ki bi pritegnila človeka v tok dogajanja.
Glasbeno je kot gost vveimarske Opere Coriolana naštudiral slovaški dirigent Ondrej Lenard in o-pravil izredno naporno delo precizni slogovni čistoti, dočim je opero zrežiral nemški režiser Erhard Wameke. Z veliko iznajdljivostjo
razno izoblikovanimi prizori v pridušena moderni scenografiji, ki jo je uspešno premagoval z odgovarjajočo odrsko razsvetljavo.
Solisti, preveč jih je, da bi jih našteval, in zbor so svoje pevske parte izvedli z občudovanja vredno pevsko kulturo in stilno čisto. Vsekakor zanimiv operni večer zmogljivosti vveimarske Opere in seznanitev z zadnjim delom sodobnega slovaškega komponista Jana Cikkerja, katerega novo opero Potres, ki jo je pravkar končal z zanimanjem pričakujejo na prihodnjem festivalu.
Nastop dunajske Državne opere je bil prvovrstni kulturni dogedek festivala. Dunajska Opera je namreč tokrat prvikrat po zadnji vojni nastopala v Bratislavi. Razumljivo je, da je bil njihov nastop ne samo kulturno političnega pomena, ampak tudi svojevrstno umetniško doživetje.
Po svetu proslavljena dunajska Državna opera se je predstavila z Donizettijevim Don Pasgualom v zasedbi mlajše generacije in ne samo na odru, ampak tudi v orkestru. Zato je predstava dihala mladostno svežino, seveda,^ izvrstnimi pevci in igralci, med,,katerimi sta briljirala zlasti vragoljasto živahna Norina, ki jo je igralsko šegavo in nagajivo ter pevsko čisto z zvonkim glasom podajala mlada in lepa Patricia Wise. Izvrsten Pasquale, v vseh nadrobnostih veselja in žalosti, je bil znani operni umetnik Oskar Czerwenka, dočim sta sproščenega in navihanega doktorja Malatesto in elegantnega zaljubljenega Ernesta likovno odgovarjajoče igrala in pela temperamentni baritonist Gottfried Hornik in prijeten lirski tenor Luigi Al-va. V iznajdljivi in gledališko e-fektni sceni Matjaža Kralja, čigar oče je bil znani predvojni slovenski igralec ljubljanske Drame Emil Kralj, je režiser Helge Thorna prikupno razvijal živahno igro posameznikov in jo povezal v simpatično ansambelsko igro ob spremljavi odličnega orkestra pod tenkočutnim dirigentom Gerhar-dom Deckertom.
Visok dosežek predstave je navdušil občinstvo, ki je po vsakem dejanju gromovito pozdravljalo visoko umetniško raven mladega ansambla dunajske Državne opere.
EMIL FRELIH
bra 1943, je bila tik pred odhodom v domovino izvršena reorganizacija in sta bila ustanovljena še peti in šesti bataljon. Takrat je brigada štela 2.800 mož.
Brigada je odpotovala v domovino v osmih ešalonih, skupaj 2058 borcev, in sicer od 25. novembra do 7. decembra 1943. Izkrcali so se na Visu, Hvaru in Korčuli. Prav takrat je nadaljnjih 500 borcev odšlo v strokovne enote, predvsem v mornarico in artilerijo. Okrog 300 borcev pa je bilo določenih za varnost in delo v taborišču Gravina, bolnišnici Gru-mo in jugoslovanske vojne delegacije.
Po prihodu na dalmatinske otoke je ponovno sledila reorganizacija. Tisti štirje bataljoni, ki so se izkrcali na otoku Korčuli, so poslej tvorili prvo prekomorsko brigado. Imenovan je bil nov štab. Komandant brigade je bil Marko Kapnic, politični komisar Dragotin Cmogorac, pomočnik političnega komisarja pa Marko Boba. Vsi trije so bili prvoborci.
Pred pričetkom borb na Korčuli je drugi bataljon odplul na otok Hvar, tako da so poslej ostali samo trije bataljoni, ki so nato sestavljali prvo prekomorsko brigado.
Drugi štirje pa, ki so bili na Visu, Hvaru, Braču in Šolti, so se pripravljali, da bodo kot druga prekomorska brigada odšli v Drvar, kjer se je takrat zadrževal vrhovni štab. V hudih bojih na Korčuli od 22. do 26. decembra 1943 so poleg borcev trinajste dalmatinske brigade, korčulanske-ga odreda in petega pomorskega operativnega sektorja sodelovali tudi borci prve prekomorske brigade. V borbah je padlo 300 borcev prve prekomorske brigade. Sledil je umik s Korčule na Vis in od tam so spet združeni, skupno sedem bataljonov, (medtem je prišel še nov bataljon iz Italije) pod poveljstvom Vlada Brosiča odpotovali v Drvar, kjer so jih razporedili v razne enote narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, v prvi proletarski korpus in v pri-štabne enote vrhovnega štaba.
Nadaljnja pot vodi borce obeh brigad skozi Bosno, Sandžak, Šu-madijo, Beograd, sremsko fronto vse do Trsta, kamor je maja 1945 bila poslana proslavljena prva proletarska divizija. Težke in dolge borbe so zahtevale ogromno žrtev. Veliko borcev je padlo še zlasti v borbah pri obrambi vrhovnega štaba 25. maja 1944 in pri proboju sremske fronte "12. aprila 1945 pri Šidu.
Na partizanskem Srečanju, ki bo v kinodvorani v Novi Gorici s pričetkom ob 10.30, bo govoril dr. France Hočevar prvi komandant partizanskega taborišča Gravina. V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali Briški oktet, recitatorji iz gimnazije iz Nove Gorice in drugi kulturniki. Nato bo prikazovanje dveh dokumentarnih filmov o življenju in delu tovariša Tita in filma" »Prekomorci*. Po partizanskem srečanju pa bo tovariško srečanje in skupno kosilo v Park hotelu v Novi Gorici.
ALBERT KLUN
ITALIJANSKA TV Prvi kanai
12.30	Ladakh — dokumentarec 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	21. festival otroške pesmi «ZECCHINO D’ORO*
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20 VVoobinda:
Izgon iz stanovanja TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	MAC AR IO PIU’
Ob 50-letnici gledališče dejavnosti Ermdnia Macaria. Prva oddaja
22.00	L’AMORE IN ITALIA Serijo šestih oddaj «L’amore in Italia* je pripravil Luigi Comencini, današnja prva oddaja pa nosi naslov »La donna e mia e ne faccio quel-lo che mi pare».
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Družina Robinson 7. epizoda
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Iz naših žepov
O potrošništvu in prispevanju
14.00	Odprta šola
Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
14.30	Dnevi Evrope
15.00	Rugby: ITALIJA - SZ, prenos iz Rima
17.00	Fred Bassetto:
Pogumni pes — risanka
17.05	Velika avantura:
Bitka Sama Houstona TV film
18.00	AlTinseguimento del Cava-liere Nero
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 — DRIBBLING Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	Zgodovina družine Straussovih — I. nadaljevanje
21.35	Filmi bratov Taviani «UN:UOMO DA BRUCIARE* Celovečerni film z Gian Mario Votonte
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.05	Stare japonske pravljice 8.20 čarobna žoga
8.30	Z besedo in sliko:
T. Pavček: ČENČARIJA
8.45	Trinajstletniki
9.15	Daljnogled	.
9.45	Trenutek vesoljske znanosti
10.35	Izbira študija in poklica: SLAVISTIKA
11.05	Noči in dnevi — TV nadalj-
12.00	Trimska televizija
14.35	Tisoč in ena arabska noč film
15.50	Nogomet:
SLOBODA (Tuzla) - PARTI-
17.45	Košarka: BORAC - BOSNA
19.30	DNEVNIK
20.00	William Shakespeare TV nadalj.
20.50	Moda za vas
21.00	Muppet show: Nancy Walker
21.30	HIŠA — film
23.55	Pogovor z gledalci
Koper
15.50	Nogomet
SLOBODA - PARTIZAN
19.30	Otroški kotiček Matematika v času — dok.
20.15	DNEVNIK
20.35	Mladi advokat: ŽRTVE TV film
21.30	Dosje našega časa:	, .
LETO 1952 (vojna v Indokiru in Koreji se nadaljuje, o. kongres KP Jugoslavije)
22.30	Črni pav celovečerni film
Zagreb
14.50	Program za otroke:
PET PLUS
20.00	Celovečerni film
22.45	Zabavni spored za konec tedna ŠVICA
17.55	Program za otroke
20.45	La ca’veglia
SEVERNA KAROLINA IN TOBAK
V Severni Karolini niti letos niso 16. novembra spoštovali »dneva nekajenja*, ki ga upoštevajo v vseh ZDA že vrsto let. To pa je za Severno Karolino povsem razumljivo, saj so tod največji tobačni nasadi v ZDA in na svetu. V letošnjem letu so tu pridelali 400 milijonov kilogramov tobaka v skupni vrednosti obilne milijarde dolarjev.
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro za naše;
8.05	Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Življenje besed; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Slovenske povojne rev/e v I-taliji; 14.30 Končno, sobota!; 15.35 Iz filmskega sveta; 16.35 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Alkestis, radijska igra;
18.45	Vera in naš čas.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15:30, 16.30, 18.30, 19:30 Poročila; 9.32 Hifi-magazine • 9.15 Poje Luciano Rossi; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.34 šest minut poznavalca; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.15 Popevka dneva;
14.00	LP tedna; 14.33 Ansambel Klaus Wunderlich; 14.45 Orkester Borghesi; 15.00 Koncert na trgu; 15.40 Vrstijo se popevke; 16.00 Pismo iz; 16.20 Flash v glasbi;
16.45	Jugoton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.32 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.35 Program z D. Moretti; 11.25 Ena dežela na enkrat: Sicilija; 12.10 Oddaja o gledališču; 12.30 Evropa, Evropa; 13.35 Ko narod poje;
14.05	L’eroe sul sofa, radij, priredba; 14.30 Popevke za mlade;
15.05	Govorni program; 15.55 Jaz, protagonist; 16.30 Srečanje z
VIP; 17.05 Jazz 78; 17.35 Zlat8 doba; 18.25 Schubert v Italiji! 19.35 Oddaja o medicini; 20.10 Oddaja z Michelejem Stranieroffl.
21.30	Zgodovina ital. radia; 22.1® Radio sballa; 23.08 Za lahko noc.
RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30. 15.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.0U in 7.55 Vprašanja Radio 2; 8.45 Kdo je umoril Baby-Gate?; 9-“* Lord Byron, radij, igra; 10.j* Telefonski pogovori; 10.12 Predstavljajo se diletanti; 11.00 PopeV; ke za vsakogar; 12.45 Ne, h* BBC!; 13.40 Romanca; 15.00 O-pereta' včeraj in danes; 15-4® Gran Varieta; 17.55 Zbori z vsega sveta; 18.10 Glasbeni program. 18133 Ital. sodobni glasbenik).
21.00	Koncert.
LJUBLJANA
5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 110°-12.00, 14.00, 15.00, 18.00/19.00 P°; ročila; 6.00 Dobro jutro, roj’ajd na tujem!; 6.20 Rekreacija; 6-su Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz na' ših sporedov; 8.08 Glasbena rnati_ neja; 9.05 Pionirski tednik; 9-3. Mladina poje; 10.15 - 11.00 Kdaj. kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Iz klavir-skega opusa Antonina Dvoraka (humoreske in mazurke); 1L«*| Po republikah in pokrajinah; U-/ Mi pojemo; 12.10 Godala v ritmu>
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ve-
seli domači napevi; 13.00 Danes do 13. ure; 14.05 Gremo v kr no; 14.45 S pevcem...;	15-.“u
Glasbeni intermezzo; 15.45 S knji*-nega trga; 16.00 »Vrtiljak*; Studio ob 17.00; 18.05 Od arije do arije; 18.30 Glasbena abeceda-19.35 Lahko nač, otroci!; 19.45 M^ nute z ansamblom Ati Soss; 20. W Kako se zabavamo Slovenci: 21 Uv Za prijetno razvedrilo: 21.30 '
23.00	Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset; 0.05 '
4.30	Nočni program - glasba.

miHM*
Pogovori o davkih
Postopno zaostrovanje zemljiških davščin
Kot je zemljiškim posestnikom dobro znan© po že trikrat izpolnjenih davčnih prijavah, bremenita zemljišča dve davščini in sicer davek na dominikalni in davek na a-grami dohodek. Prvi izvira iz gole posesti zemlje - kapitala, drugi pa iz dohodkov v zvezi z njenim obje skušal opero dinamizirati z iz- delovanjem.
..... ...............................................iiiiniiiiitiiHiiiiiiimmi.m.mi......im
Horoskop
OVEN (od 21. 3, do 20. 4.) Resno vzemite v poštev ponudbo, ki ste jo prejeli. Postavite si temelje za bodočo srečo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaši tekmeci vam ne bodo kos. V čustvenem pogledu bo neki ukrep najboljši.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izkoristite podporo, ki vam jo nudijo. Neko čustvo se bo še bolj o-krepilo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Varujte svoj ugled. Odločno se postavite po robu vsakomur, ki bi vas hotel zapostavljati. Prijeten večer.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pri svojem delu imejte vedno pred očmi več možnosti. Ne podcenjujte nasveta iskrene osebe.
DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) U-stvarile se bodo možnosti za rešitev perečih vprašanj. Ne vznemirjajte se za malenkosti.
TEHTNICA (od 23. 9. d0 23. 10.) Trenutek za vzpostavitev koristnih stikov. V odnosih do ljubljene o-sebe se opirajte na zdrav razum.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Informacije, ki jih boste prejeli, bodo omogočile boljše poslovanje. Širokosrčnost bo nagrajena.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dan bo razbigan, vendar se pazite pred presenečenji. Ne pozabite na obveznosti, ki ste jih prevzeli.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Obstaja nevarnost, da pride do zapletljajev. Čustveno zadoščenje v družini.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne obljubljajte ničesar, če ste pre več utrujeni. Privoščite si malo razvedrila.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dan bo izpolnjen z nepredvidenimi dogodki. Ne bodite preveč nezaupljivi.
V letih 1938/39 so bila zadnjič vsa zemljišča v državi »popisana*. Vsaki parceli je bil takrat določen domindkalni in agrarni dohodek. Parcela je potemtakem večji ali manjši kas zemlje, ki je last istega posestnika ali posestnikov in je obenem namenjen isti vrsti obdelovanja ali izkoriščanja (vinograd, travnik, gozd itd.). Vsaka kultura je razdeljena v več razredov pač po večji ali manjši donosnosti.
Od takrat je poteklo že štirideset let. Lastniške spremembe zaradi dedovanja ali kupoprodaje so se seveda spreminjale na zahtevo novih lastnikov, vendar se zlasti za zemljišča manjše vrednosti ni nobeden pobrigal za pravilno ureditev, čeprav so izdali v teku časa razne olajšave za cenejša prepisovanja.
Oba dohodka sta na zemljiškem katastru izražena v vrednosti, ki sta jo imela ob prvotni oceni. Vmes je bila vojna, ki je denar silno razvrednotila. V vsej povojni dobi smo priča vsakoletnemu pešanju vrednosti denarja zaradi inflacije.
Finančna uprava je zemljiške dohodke prilagajala novi vrednosti denarja. Po pravilih je tako posodabljanje vsaki dve leti na osnovi ustreznih množiteljev. Pravkar je finančni minister izdal dekret, po katerem je za 1. 1978 in 1978 predviden množitelj 90. Povišek znaša v primerjavi s prejšnjo mero za 50 odstotkov.
Če primerjamo vrednost denarja med 1938. in 1978. letom moramo priznati, da bi ne bil pretiran množitelj 300. Dejstvo pa je, da ima državna uprava v rezervi precejšnjo možnost za povišanje svojih dohodkov na račun nepremičnin. Politiko kolikor toliko zmernega obdavčevanja zemljišč je iskati v dozdevni skrbi vlad, ki so si sledile v povojni dobi za preprečevanje bega kmetovalcev s svojih kmetij v neprimerno boljše življenje industrijskega okolja.
Ista dozdevna skrb stranke vlad ne večine je narekovala tudi precej široko zasnovo pri podeljevanju pa kojnin. Rezultat take zasnove je ogromno število invalidninskih pokojnin, zlasti na Jugu, kmetom (na pol milijona redno upokojenih kmetovalcev je kar 2 milij. invalidsko upokojenih). Take politike ni prav nič preprečila opustitev obdelovanja zemlje, imela pa je in jo še i-ma v dejstvu, da si je na ta način največja stranka zagotovila široko volilno osnovo.
Vse kaže, da bo kmalu prišlo do ponovne znatne davčne poostritve, zlasti na področju nepremičninskih davkov iz raznih razlogov.
V pokojninskem sistemu kmečkega zavarovanja je prišlo namreč do velikanske vrzeli, ki se računa v tisočih milijard. Medtem ko so za trgovce in obrtnike takoj predvideli potrojitev socialnih prispevkov, so zaenkrat pri socialnem zavarova-
nju neposrednih obdelovalcev Pr ^ videli le majhen porast bremen, jih bodo naprtili prizadetim. ^ našnje še vedno zapo6taviJ ^ kmetijstvo bi ne preneslo, da . ogromne primanjkljaje krili izklJ no s prispevki zavarovanih. m Položaj državnih financ P® Liji ni tak, da bi si lahko Pri.Y°*nc. večje prispevke iz javnih ‘lM Prav zaradi tega so se že po.l® težnje, da bi potrebna sredstva pali iz znatnega povišanja agr®*’,^ ga dohodka. Na ta način, zatrt ^ jo zagovorniki take tendence, pravičnejše porazdelili bremen®‘g. cialnega zavarovanja med revnrt mi in bogatejšimi sloji kmetovale? g V predvidevanju poostritev, njih teče pogovor, svetujemo v^v,. zemljiškim posestnikom, da no pregledajo katastralni P^Lrti svoje posesti. Mnogo je Predj^l, sprememb na slabše zvrsti PaV,ro-Dokler je bila obdavčitev raZfr!n|g-prizadetim ni stroškov zem J.h
ma zmerna, se
čalo n.pr. nositi -JRHHH0P
merca za ureditev svojih Posy,j;|)* zadev. Ker je, katastralna s vgjo v precejšnjem neredu, zahtev zadevni postopki precejšnjo *® do časa.	ep
Sporedno s povišanjem e1"/ ge množitelja za zemljiške dav®® ^ prav tedaj pričakuje povišanje žiteljev za zgradbe raznih ka ^ rij. Točnejši bomo seveda pogledu, brž ko izide zadevni “ finančnega ministra.	q(
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
18. novembra 1978
Rokovnik novembrskih posvetovanj v Moskvi
Konec meseca se bodo zvrstita zasedanja plenuma CK KPSZ, vrhovnega sovjeta in komiteja varšavskega pakta
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 14. novembra — Tu so danes objavili, da bo ob koncu novembra v Moskvi redno zasedanje političnega kon-sultativnega komiteja držav podpisnic varšavskega pakta. Sklican je tudi vrhovni sovjet ZSSR, glede na običaje pa je pričakovati, da bo dva dni prej zasedal še centralni komite KP Sovjetske zveze.
Vrhovni sovjet bo zasedal 29. novembra, potemtakem je pričakovati, da bo partijski plenum kakšna dva dni pred tem in da bo politični kon-sultativni komite varšavskega pakta torej 30. novembra. Čeprav dnevnega reda zasedanja vrhovnega sovjeta niso objavili, lahko glede na čas sklepamo, da bo sprejel plan za naslednje leto in prora-čun. Partijski plemum pa bo Pred tem ocenil sedanji gospodarski položaj in notranjepolitični trenutek, pri čemer se kajpak ne bo mogel Izogniti oceni'sedanjega mednarodnega položaja, za katerega vlada tu splošna sodba, da je zaostren.
Zdaj je po vsej Sovjetski zvezi velika kampanja za študij knjige generalnega sekretarja partije Brežnjeva »Ledina«, ki je izšla prav v
^SPODREZAN
FRAK
Tunizijska vlada je z nelagodnostjo sprejela namen nedavnega arab-. skega vrha v Bagdadu, da bi sedež arabske lige začasno prenesli v Tunis, dokler »se stvari ne bodo razjasnile«.
V drugačnih časih bi pomenil tak sklep veliko zadoščenje za tunizijskega predsednika Burgibo, ki ga je arabska liga leta 1958 izključila, leta 1965 pa dala na indeks, ker se je zavzemal za razdelitev Palestine med Arabce in Žide.
Nemara najpomembnejši razlog tunizijske zadržanosti je bojazen vlade Hedija Nuire, da bi premestitev sedeža arabske lige deželo: Potegnila v »arabske igre<t: Tunizija se \e doslej modro izognila.
Kot poroča Jeune Afrique,« so v Tunisu naposled našli salomonsko rešitev: sedež bodo sprejeli... če se bodo s tem strinjale vse članice lige.
času, ko so objavili veliko zmago na žitni fronti — pridelali so čez 230 milijonov ton žita. Knjiga pa je v sedanjem trenutku pomembna zlasti zavoljo tega, ker je v njej avtor podrobno opisal, kako so v Kazahstanu prišli ao milijarde pudov žita. Pri tem je posebej poudarjen pomen kolektivnega vodenja, ki ne dopušča samovolje in iz-skakovanja, vrh tega pa je poudarjen tudi pomen strokovnega dela, saj je šlo takrat za dilemo, ali naj glede na takratne plane pospešeno pridelujejo žito ne glede na strokovno mnenje, se pravi ne glede na to, kaj se bo zgodilo z zemljo, ki čez leta izčrpana ne bo mogla več roditi. To je ena izmed izkušenj, ki velja tudi danes in v prenesenem pomenu za vse gospodarsko vodenje in odločanje.
Bo OPEČ podražil nafto?
Ob novem letu četrtletno prilagajanje cen — Za 2 do 3 odstotke več
CARACAS, 16. novembra (AP) — Venezuelski minister za energijo Valentin Heman-dez je -izjavil, da utegne OPEČ uvesti četrtletno podražitev nafte s 1. januarjem 1979, in sicer za 2 do 3 odstotke. Četrtletno prilagajanje cen nafte bi po njegovem mnenju omogočilo, da se odjemalci pripravijo na vplive, ki bi jih imela podražitev nafte, s tem pa bi se izognili špekulacijam, do kakršnih prihaja ob koncu vsakega leta,!' ko kupci v -pričakovanju podražitve kopičijo zaloge, i
Venezuelski štrokovnjafe so izračunali, da se je od zadnje podražitve nadte v decembru 1976. leta, ko je bila za saudsko surovo nafto določena cena 12,70 dolarja za sodček, kupna moč dolarja na svetovnih tržiščih znižala za 30 odstotkov.
Hkrati s tem teče še ena akcija: v partijskih organizacijah so se začele preverbe, volilne konference bi jim rekli. Na njih namreč ostro pregledujejo tudi kadrovske zasedbe in zamenjujejo vsakogar, ki ni dorasel nalogi, ki je postal mlačen tar ne dovolj odločen. Ob vsem tem je, kot je pisalo v »Pravdi-nem« uvodniku, pomembna enotnost partijskih kadrov, sprotno preverjanje partijno-sti vsakega posameznega člana in zaostrena odgovornost za izpolnjevanje postavljenih planov in nalog.
Prihodnje leto je četrto in predzadnje leto petletke. Že doslej je bilo večkrat opozorjeno v časnikih, da na nekaterih frontah zaostajajo. Zato je pričakovati, da bo plenum zaostril odgovornost za uresničevanje vseh postavljenih planov in da odstopanja ne more biti. Prav danes je bilo objavljeno »postanov-ljenje«, centralnega komiteja KP SZ in ministrskega sveta o preskrbi trga z blagom za otroke — od oblek in perila do igrač in otroških vozičkov ter koles. Ostro so grajana vsa gospodarska vodstva in ministrstva, ki so dopustila zmanjšanje proizvodnje teh izdelkov ter njihovo slabo kakovost. Podrobno so naštete naloge, ki jih je treba opraviti, da bi se položaj izboljšal in da bi otroci živeli bolje in udobneje.
Trdnejšo enotnost terjajo zadnje čase tudi v sami družini socialističnih dežel. To je razvidno tako iz govora premiera Kosigina kot obrambnega ministra Ustinova ob letošnji obletnici oktobrske revolucije. Razen tega pa je izšla kar cela serija člankov o proletarskem intemaciona. lizmu, ki pozivajo k strnitvi vrst v mednarodnem delavskem gibanju, ki ostro grajajo vsakršno revizionistično popuščanje in v katerih režejo kali vsakršnim pojavom nacionalne zaprtosti. V nekaterih člankih se pojavlja tudi teza, da je podpora Sovjetski zvezi najboljše potrdilo proletarskega i ntemaoionalizma.
Politični vrhovi se sestajajo v zapletenem mednarodnem položaju. Tu je splošno mnenje, da je trebaa. nekaj storiti, da bi gieije.,, ©opuščanj a mednarodne napetosti krenili kaj napneJo-da bi po zastoju podpisa »,SALT 2« vendarle še kje drugje pokazali kakšne pozitivne premike. Zato ne bi bilo prav nobeno presenečenje, če bi na konsultativnem sestanku sprejeli kakšne nove pobude v tej smeri.
VLADO JARC
Ulanfu ob Suezu in Dardanelah
V torek, 14. novembra je prišel na štiridnevni uradni obisk v Kairo podpredsednik kitajskega parlamenta Ulanfu, prvi kitajski funkcionar visokega ranga, ki je po osemnajstih letih (za Cu En-lajem) obiskal egiptovsko prestolnico. Ulanfu bo iz Kaira odpotoval v Kartum, od tam pa v Ankaro.
Obisk gre uvrščati v okvir kitajske globalne diplomacije, ne v kitajsko-egiptovsko bilateralo. Kitajska se namreč ne omejuje na to, da bi samo kritizirala sovjetsko po litiko v Afriki, marveč postavlja nasproti sovjetski dinamiki v Afriki svojo dinamiko: prve dni Junija, za časa krize v Shabi, je kitajski zunanji minster Huang Hua obiskal Kinshaso in jo podprl v »odporu proti sovjetsko-kubanski agresiji«, takoj za njim pa je prišla v Zaire kitajska vojaška misija z obljubo vojaške pomoči, h kateri so — tako so trdili po obisku Brzezinskega v Pekingu — prispevale svoj delež tudi Združene države. Avgusta letos pa sta se Huang Hua in libijski podpredsednik Ali Abdei Triki sporazumela o navezavi diplomatskih stikov brez običajne klavzule o Tajvanu (Taivan je sestavni del Kitajske) in brez antihegemonistične klavzule. Kitajska poteza v Zairu in v Tripoliju je bila sestavni del kitajske reakcije na »afriško« politiko ZSSR.
Tudi kitajsko-egiptovski odnosi so dobili novega vetra v jadra, ko Sovjetska zveza ni hotela dati Egiptu nadomestnih delov za sovjetsko orožje, predvsem za letala »mig«. Takrat so Kitajci ponudili, da pošljejo iskane rezervne dele, kar je pred dvema dnevoma znova spomnil kairski »Al Ah-ram«, ko je pisal o »nesebični kitajski pomoči«, in navrgel, da je Kitajska »vedno Podpirala iskrena egiptovska prizadevanja za mirno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu: Peking Je namreč v celoti podprl Sadatovo pot v Jeruzalem, kitajski tisk pa Je popolnoma Ignoriral takratno Izjavo libijskega premiera Džaluda, ki Je izrazil upanje, da bo »Kitajska spremenila svoj odnos do izdajalskega Sadata ...« V tem kontekstu Je obisk Ulanfuja v Kairu posredna, a izdatna politična podpora Egiptu, ki se je zaradi Washingtonskih pogajanj z Izraelom znašel v vrtincu hude, čeprav ni-ansirane kritike arabskih držav. Kitajska le namreč upostavila diplomatske odnose z Omanom, kar Je pozdravila celo Saudij-ska Arabija, ni pa Izključeno, da bo v krat kem prišlo do navezave diplomatskih stikov tudi med Pekingom In saudijskim dvorom. Zaskrbljenost za usodo Indijskega oceana se Je namreč občutno povečala spri čo trditev iz ameriških virov, da Je Sovjetska zveza po puču v Afganistanu (v Pe-
kingu je bil ocenjen kot prosovjetski) in po hudi krizi v Iranu vzpostavila pomorsko oporišče v vietnamskem pristanišču Cam Ranh, ki je bilo med vietnamsko vojno sidrišče za ameriško »sedmo ladjevje«.
Ulanfu je prišel v Kairo v imenu šefa kitajske države, kar že tako in tako močni delegaciji še zvišuje raven; v delegaciji so poleg namestnika kitajskega zunanjega ministra tudi številni strokovnjaki, na egiptovski strani pa poleg podpredsednika republike Mobaraka tudi višji oficirji egiptovske armade. Pripravljen je torej dekor m scenarij za podpis kitajsko-egiptovskega sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju, kakršnega je Kitajska junija lani sklenila s Sudanom.
Kot že omenjeno, bo Ulanfu iz Kaira odpotoval v Kartum, kjer se te dni mudi kitajska vojaška delegacija pod vodstvom na-namestnika načelnika generalštaba kitajskih oboroženih sil. Sef kitajske delegacije Ulanfu nosi za predsednika Nimeirija osebno poslanico predsednika Hua Kuo-fenga, tako da je njegovo pot v Sudan moč ocenjevati kot vračanje obiska, ki ga je junija lani Nimeirl opravil v Pekingu.
Zadnja etapa Ulanfujeve turneje bo Ankara. Kitajska je pokazala zanimanje za Turčijo že poleti, ko se je zunanji minister Huang Hua iz Zaira in Danske preko Turčije vračal domov. Ulanfu bo to zanimanje še potrdil, kajti Turčija ni samo država, ki kot sosed Sovjetske zveze bedi nad Dardanelami, prehodom iz Črnega morja v Sredozemlje, marveč sodi tudi med tiste države - kot Egipt in Sudan — ki jih je kubanska intervencija v Afriki močno vznemiri-in, ker vidijo za njo senco sovjetske diplomacije. Ena od Ulanfujevih nalog v vseh treh obiskanih prestolnicah bo nedvomno ta, da prepriča sobesednike, kako je Vietnam v Aziji tisto, kar je v Afriki — Kuba.
Širše območje Bližnjega vzhoda dobiva torej novo razsežnost. Po ameriško-sovjet ski komponenti, ki je upravnavala pravila igre v bližnjevzhodni krizi, dobiva še kom ponento sovjetsko-kitajske konfrontacije V sedanji fazi torej bližnjevzhodna kriza tii več samostojen subjekt mednarodne na petosti, marveč eno od trenutnih težišč globalne bitke za morske poti Indijskega oceana in Pacifika, ki se pritajeno začenja.
Lastniki vikendov pridelujejo sadje
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
VARŠAVA, 16. novembra — Svet organizacije, v katerem so se na Poljskem združili lastniki vikendov, se je zavzel, naj bi se nagleje povečevale površine, na katerih poljske družine grade svoje hišice z vrtovi in sadovnjaki, namenjene za oddih. Ta organizacija je ocenila, da bi bil tak ukrep družbeno koristen in da bi bilo »gibanje lastnikov vikendov« dolgoročnega pomena. O potrebi, da bi se nagleje povečevale površine, predvidene za počitniške hišice, je pred kratkim razpravljal tudi politbiro centralnega komiteja PZDP.
Na Poljskem že dolga leta skrbe za zemljišča, na katerih je moč zidati vikende, lokalni organi oblasti in sindikalne organizacije. Najprej so v bližini mest ali velikih podjetij določili zemljo za bodoče vikende, potlej pa jih razdelili na parcele, ki so jih dobile družine, zainteresirane za gradnjo. Parcele merijo po približno 500 kvadratnih metrov, družine pa so se morale ob nakupu obvezati, da bodo posadile na vrtovih sadno drevje in zelenjavo.
Zdaj ima 550.000 družin svoje vikende, ki jih na Poljskem imenujejo »djalke«, še 300.000 družin pa čaka nanje. Na parcelah, ki jih dobe, Poljaki postavijo po navadi majhno, leseno hišico, v kateri preživljajo proste ure in čas aktivne rekreacije. Menijo, da mimo prostih ur med tednom preživi letne dopuste v svojih »djalkah« približno 2 milijona ljudi.
Tako organizirano gibanje lastnikov vikendov potrjuje svojo družbeno koristnost. Letos so na primer lastniki vikendov kljub temu, da je bilo vreme nadvse neugodno, pridelali skoraj 450.000 ton sadja in zelenjave. Od tega je bilo 150.000 ton tržnih presežkov.	ZORAN ZLATANOVIC
Pot v kondorsko gnezdo Inkov
Machu Picchu, nekdanja utrdba za begunce: sto in sto teras za pridelovanje hrane, v mestu ostanki zbiralnikov za vodo, na vrhu pa je opazovalnica
Mfashington se usmerja k izboljšanju z ZSSR
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
CUZCO, novembra — Začelo se je že ob sedmih zjutraj, ko se je turistični vlak premaknil z železniške postaje v Cuzcu. Nato se je kakšne pol ure pomikal naprej in nazaj, pa spet naprej in nazaj, dokler se ni povzpel na tire visoko nad mestom in se po polževo usmeril proti dolini, ki vodi v podnožje slovitega Machu Picchuja, kamor so se pred stoletji zatekli Inki pred španskim prodorom.
pisano druščino je opaziti ljudi, ki so se napravili tako, ko da se odpravljajo v pisarno sredi velemesta, pretirano pedantna Japonec Čudi v planino ni mogel brez poslovnega kovčka, brez kravate okrog vratu, bele srajce in temnomodrega suknjiča ter elegantnih sivih hlač. O, pri vseh peklenščkih, med množico se prerivajo ženske, ki so se v te strmine napotile v čevljih z visokimi petami in bodo zaradi tega v pri. hodnjih urah doživljale Tan-talove muke, jutri pa sd bo-do na otekle in boleče gležnje in stopala polagale hladne obkladke.
Po kosilu začnejo vodiči zbirati svoje »čredice«. Naš vodič, simpatičen Perujec, ki ne more prikriti indijanskega porekla, privleče izza srajce indijansko piščal urueeno in se pred bolščečimi turisti postavi z melodijo »El Jon-dor passa«, ki jo mojstrsko izvabi iz piščali z ducat cevmi. Odpravimo se po Machu Picchuju, ki je dobil ime po planini, pomeni pa vrh vseh katerem so Inki kondorsko
gnezdo.
V mestu je prebivalo od tisoč do dva tisoč ljudi, med njimi večinoma ženske, to-
Vožnja od Cuzca do Machu Picchuja je zanimivost zase, tako zaradi pisane turistične druščine, med katero je seveda največ Američanov, nato pa Japoncev, Nemcev, Argentincev, Francozov, redkejši pa so Italijani, Mehičani, Britanci, da o drugih niti ne govorimo, domačih, perujskih turistov pa najbrž ni treba posebej naštevati. Druga zanimivost je pokrajina, ki spreminja podobo od gorskih višav do subtropske doline.
Med tri in pol ure trajajočo vožnjo v kakih 135 kilometrov oddaljeni kraj se podijo po vlaku natakarji, ki ponujajo potnikom kavo, čaj, coca-colo, fanto, bombone, čokolado, pivo, sendviče, turistične priročnike in celo okraske iz poldragih kamnov.
Po prvi jutranji čemernosti pogovor v najrazličnejših jezikih kmalu razživi in tudi oborožen spremljevalec, policist z zastarelim pihalnikom je videti kar zadovoljen.
V dolini se pojavijo večje kmetije, skrbno obdelana polja, na katerih je krompir pognal v cvetje, koruza pa je visoka že poldrugi meter.
Kakšne pol ure pred prihodom na železniško postajo Machu Picchu se po vlaku razpršijo vodiči, ki vsak svoji skupini pritajeno povedo, da je treba na železniški postaji čimprej pohiteti do prvega dosegljivega minibusa, na Machu Picchuju pa prav tako čimprej zasesti prvo doseglja-vr> uto v majhnem hotelu, sicer da ho zmanjkalo časa za ogled ostankov inkovskega mesta. Po teh navodilih se ozračje v vlaku takoj spremeni, ljudje začnejo grabiti po svoji prtljagi, hodniki se napolnijo z vrvežem, ob vratah je vedno večja gne&a.
Mimiibusi se hropeč ustavijo na vrhu in na vrsti je dir. ka za stole in za mize, kajti najprej si je treba privezati dušo, nato pa bomo grizli kolena med plezanjem po skoraj navpičnih pobočjih Machu Picchuja in med ogledom mestnih ostankov. Med
vrhov, na zgradili pravo
rej je bil Machu Picchi nekakšna utrdba za begunce, za katero nihče ne ve natančno, kdaj je nastala. V začetku našega stoletja je utrjeno mesto odkril ameriški profesor Bingham, ki je skupaj z drugimi strokovnjaki in domačini začel očiščevati Machu Picchu. Na strmem pobočju je na stotine teras, na katerih so Inki pri. delovali hrano, v mestu so ostanki zbiralnikov za vodo, velik skalnati simbol božanstva kondorja, ostanki cesar, ske palače, glavni trg s kamnitim obeliskom, na vrhu naselbine pa opazovalnica. Iz mesta vodi pot, pravzaprav kozja steza, protd Cuzcu, do koder so sli menda potrebovali pet dni hoda. Druga pot pelje na sosednji vrh s skoraj navpičnimi strminami, kjer so imeli Inki drugo opazovalnico, pod vrhom pa so zgradili nekaj te. ras, kjer so prav tako pri. dedovali živež. Ko se zazreš v te strmine, se ti zdi neverjetno, kako so sploh lahko prišli na te vrhove, še bolj neverjetno pa, kako so zmogli zgraditi ta arhitektonska čudesa strogih in harmoničnih oblik. In ko opazuješ ogromne kamnite sklade, težke tudi po več sto ton, ki so jih vgradili v templje in prebivališča, moraš pritr. diti vodiču, ki ponosno poudarja, da staroegipčanske piramide zbledijo v primer, javi s to gradbeniško in arhitektonsko genialnostjo.
AVGUST PUDGAR
Izid vmesnih volitev ni zmanjšal, temveč povečal možnosti za popuščanje — Carter pred odločilnimi izbirami
OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 15. novembra — Sodeč po tistem, kar sta Bela hiša in State Department baje sporočila Moskvi prek sovjetskega veleposlanika v Washiagtonu, izid ameriških volitev 1978 ni zmanjšal, temveč povečal možnosti, da se odnosi med velesilama usmerijo v mirnejše vode.
Sporočilo je vsaj na prvi pogled nekam nenavadno: večina analitikov sodi, da je bil poraz petih liberalnih senator, je. (Andersona v Minnesoti, Clarka v Iowi, Haskella v Coloradu, Mcptjrra v New Hampshiru in Hathawaya v državi Maine) poglavitni in hkrati edini pomembnejši do godek teh volitev, ki utegne imeti mednarodne posledice. Takoj so sklepali, da bo moral Jimmy Carter s kratkega seznama svojih zaveznikov v senatu, kar zadeva sporazum z ZSSR o najbolj- nevarnih vrstah orožja, črtati pet po: membnih imen. Pa ‘nč ’£č 'te? dokler ni jasno, kakšen bo odnos novih senatorjev do te ga vprašanja, je očitno, da bo usoda liberalne peterice, naklonjene sporazumevanju z ZSSR, v opomin senatorjem, ki naj bi kandidirali na volitvah leta 1980.
Pogoj za izvolitev 1980
Mnenje, da so se možnosti za SALT 2 poslabšale, so okrepile tudi govorice, da bo predsednik s tem sporazumom nemara nastopil pred kongresom, kjeT potrebuje o-bičajno večino in ne dvetre-tjinske, kakršna je , potrebna za potrditev v senatu, s tak. šnim korakom bi se seveda Jimmy Carter izpostavil očitkom, da je nemara podpisal nekaj, kar ni ravno v prid državi, če se ne upa potegova-ti za večino v močnem senatu. V nedeljo so o tem na televizijskem programu CBS vprašali neuradnega šefa predsednikove najožje okolice Hamiltona Jordana, ki je de ja.1: »Tudi te rešitve ne izključujemo.«
Sporočil o izidu volitev, ki so j'ih baje poslali iz Washing. tania v Moskvo, pa vendarle ne gTe prenaglo oceniti kot poskus, da bi položaj olep. šali. Kajti pri tem ne gre za
preštevanje senatorjev temveč za poglavitni ton zadnjih ameriških valitev.
Petero liberalnih senatorjev ni doživelo poraza zaradi stališč do sporazumevanja z ZSSR — ta tema se v tem primeru, pa tudi v drugih primerih sploh ni poja.ilp na ameriških volitvah 1978 Znova v strahu pred inflac, jo, so ameriški volilci na teh volitvah glasovali za kandida. te, ki so obljubljali, da jim bodo olajšali breme državnih davkov in zmanjšali izdatke za zvezno in druge dr-žavne blagajne.
Orožja niso orhemjaiit, ven-daT je za zdaj težko predvide-ti, kako bo Jimmy Carter v takšnem političnem vzdušju preživel čas do volitev leta 1980, če ne bo nekako zaje-zil tudi rasti teh izdatkov Matematično gledano Carter nima nobene možnosti, da bi brez tega dosegel svoje zunanjepolitične in domače cilje: če bo omejil proračunski primanjkljaj zvezne blagajne na 30 milijard dolarjev zaradi boja z inflacijo, kot obljublja, ne da bi pri tem posegel v izdatke za orožje, bo prisiljen drastično zmanjšati iz. datke za socialne programe, to pa bi še bolj spodkopalo že tako hudo prizadeto demokratsko stranko in drugega za drugim razjezilo dele koalicije, ki ga je leta 1976 pripeljala v Belo hišo. Z drugimi besedami, zajezitev oborože-vatne tekme za predsednika postaja eden poglavitnih pogojev za ponovno izvolitev leta 1980.
Ni pa še nobenega znamenja, da bi to začeli li tudi dejansko uresničevati Carter je pred kratkim v Kansas Cityju odločno dejal, da bo vztrajaj pri svoji ob. veznosti, da bo vojaški pr o-račun »realno« povečal za iki odstotke na leto. Po govoricah, ki jih je te dni slišali
iz administracije, pa je moč sklepati, da se je že razvnel spor o pomenu teh številk. Zataknilo se je baje zato, ker Pentagon sodi, da bi se moral celotni vojaški proračun povečati za ta odstotek, tisti, ki bi morali iz zvezne blagajne kriti razl‘5ne politične potrebe predsednika, pa baje trdijo, da to »udeva posamez-ne dele proračuna, namenje. nega vojski.
Nekateri pravijo, da je Jim-my Carter obljubil tolikšno zvišanje sredstev le za nakup orožja, drugi pa celo, da g-e le za del proračuna, namenjen silam v okviru atlantskega pakta. Naj je resnica takšna ali drugačna, očitno je, da ni bilo moč prizanesti orožju v okoliščinah, k?, naj bi predsednik po	zakrpal
luknjo v zvezni Jjlagajni (da bi se izkazal kot.-borec proti inflaciji), po drugi strani pa mora priskrbeti več sTedstev za Izrael (cena selitve s Sinaja), Egipt (Sadat zahteva Marshallov načrt za Egipt v znesku 11 milijard dolarjev) in različne domače socialne cilje, ki jih mora Izpolniti, če se noče popolnoma odtujiti od stranke.
Zdi se, da je prav ta »ki-
-jska karta« znamenje, ki kaže, kakšni so odnosi med ve'esilama. Po dolgih in srditih razpravah na vrhu so se odločili za nevtralno stališče do zahodnoevropskih po-Siltk voiaške opreme Kitajski. Medtem ko je stališče Washingtona do prodaje die. selskih turbin za ladje »nevtralno«, pa State Departe-ment po najnovejših vesteh nrrorotuje temu, da bi Velika Britanija prodala vojaška le tala Kitajski. Spričo dejstva, da so sovjetski funkcionarji pred nekaj dnevi dejali ameriškim komentatorjem, da ni vzroka, da bi se sporazume, vali o orožju in vojski v Evropi, »če bo to orožje odšlo na našo vzhodno fronto«, je to moč razumeti kot naj,pomembnejše znamenje, da Wa-shington upošteva sovjetske bojazni in se usmerja k bolj-šir- odnosom z ZSSR.
DRAGISA BOŠKOVIC
Kaj pomenijo čete
Velika skupina afriških držav je poslala v svet opozorilo, da kopiči Južna Afrika na severu Namibije, vzdolž meje z Angolo, kjer ima SWAPO večino svojih oporišč, velike vojaške sile in pripravlja nov vdor v Angolo. Veliko premeščanje južnoafriških čet so potrdili tudi v zahodnih prestolnicah. Najbrž ne more biti dvoma, da gre pri tem za novo potrdilo, da se Južna Afrika ne namerava ukloniti nedavnemu pozivu varnostnega sveta.
Minuli petek je namreč varnostni svet izglasoval resolucijo, s katero je zavrnil »notranjo rešitev« namibijskega vprašanja (Južna Afrika vztraja, da bodo volitve v Namibiji decembra letos brez nadzorstva Združenih narodov) in postavil južnoafriškemu premieru Bothi nov rok — 25. november — da začne v Namibiji sodelovati s svetovno organizacijo. Sicer, pravi resolucija, bo varnostni svet sprožil proti Pretorii »ustrezne ukrepe« (sankcije). Kaj namerava ob tem storiti Zahod, katerega preHlifafce V: VfijSP se glasosaajft osemenjeni resoluciji vzdržale?
2e prve reakcije iz Washingtona in od drugod kažejo, da bo predvsem nadaljeval napeto diplomatsko bitko, s katero skuša loviti kočljivo ravnotežje med vedno glasnejšimi zahtevami po sankcijah proti Pretorii ter gospodarskimi in strateškimi interesi, ki ga povezujejo z državo apartheida. Toda tudi zdajšnje glasovanje v varnostnem svetu potrjuje, da je manevrski prostor, po katerem se giblje, in čas, ki mu preostaja, vedno bolj omejen.
Široka diplomatska akcija, v kateri je prišlo do izredno koordinirane dejavnosti vrste zahodnih prestolnic, se je vsaj navidezno tesno približala uspešnemu vrhuncu letos spomladi, ko sta najprej Pretoria, potem pa tudi namibijsko osvobodilno gibanje SWAPO privolila, da postane Namibija neodvisna v skladu z načrtom zahodne peterice, ki so ga kasneje sprejeli tudi Združeni narodi, tako da je postal uradna politika svetovne organizacije do namibijskega vprašanja (po tem načrtu bi prišlo do volitev v Namibiji pod nadzorstvom ZN ob navzočnosti njihovih mirovnih sil). Sredi oktobra, natanko v času, ko je dotedanjega južnoafriškega premiera zamenjal Pieter Botha, je prišlo do ostrega zasuka, ki je potrdil mnenje številnih opazovalcev, da vodi Južna Afrika glede Namibije veliko cinično igro in da te svoje de faeto kolonije ne bo nikoli izpustila izpod neposredne kontrole: v Pretorii so izjavili, da bodo namibijske volitve letos decembra in da Združeni narodi na njih ne bodo sodelovali.
Tako so »kompromis« med drugimi ra-
zumele tudi afriške prestolnice in tako je prišlo do sedanjega zasedanja varnostnega sveta, ki je Pretorii oziroma Zahodu dalo sicer nov, kratkotrajen odlog, obenem pa jasno nakazalo, da se bodo morali v Washingtonu, Londonu, Parizu in drugod bržčas že 25. novembra soočiti z alternativo: glasovati za sankcije (ali pa se glasovanja vzdržati, kar bi pomenilo isto) ali pa jih preprečiti z vetom.
Sicer ni izključeno, da utegne varnostni svet spričo aktivnega prizadevanja Zahoda, da bi se tej dilemi izognil, glasovanje o sankcijah proti Pretorii tudi po izteku sedanjega ultimata znova odložiti, toda do odločitve bo v bližnji prihodnosti moralo priti — najkasneje takrat, ko se bo izkazalo, da Južna Afrika — po vsej verjetnosti — ne bo hotela v resnici privoliti v druge namibijske volitve. V vmesnem času si bo Washington, ki je nesporni voditelj vseh zahodnih akcij na afriškem jugu, brez dvoma na vso moč prizadeval »spraviti Pretorio k pameti«. Včerajšnja izjava predstavnice State Departmenta Jill Shuc-ker, da ZDA pričakujejo, da bo Pretoria izkoristila novo priložnost, ki se ji ponuja, in da »v nasprotnem primeru sankcije niso izključene«, jasno priča, kako so ZDA zainteresirane za rešitev namibijskega vprašanja, ki so ga hočeš nočeš napravile za preskusni kamen vse svoje afriške politike. Kot kaže tudi izjava State Departmenta, v tej politiki ne manjka poskusov pritiska na Pretorio, druga znamenja pa spet govorijo, da skuša Carterjeva administracija, nesposobna ali nepripravljena, da bi šla iz različnih razmislekov s politiko pritiska (v skrajni posledici glasovanja za sankcije) do konca, zdaj igrati na milejše strune. Na kratko naj bi šlo za to, da Bela hiša v svojih odnosih do Pretorie opušča prvotno, široko zasnovano moral-no-politično ofenzivo proti Južni Afriki in se vrača k pragmatični politiki povezovanja posameznih problemov. Konkretno: v zameno za Bothovo sodelovanje pri sprejemljivi rešitvi namibijskega vprašanja, bi se Washington nehal »vtikati« v samo bistvo vseh napetosti na afriškem Jugu — apartheid.
Izrael prodaja orožje deželam zelene celine
Mehiška socialistična stranka je uradno obtožila Tel Aviv • »Odskočna deska« za prodajo - Pošiljke Nikaragvi
OD NAŠEGA DOPISNIKA IZ MEHIKE
CIUDAD MEXICO, 16. novembra — Socialistična delavska stranka je uradno obtožila Izrael, da uporablja Mehiko kot »odskočno desko za čedalje večjo prodajo in razpečevanje svojega orožja v Latinski Ameriki«. Hkrati je obtožila Tel Aviv, da namerava v obratih skupne mehiško-izraelske to. varne vojaških letal na Jukatanskem polotoku .-estavljati tudi druge vrste orožja, ki naj bi ga potem pošiljali čedalje številnejšim odjemalcem v Srednji Ameriki.
Korupcijska afera na Kitajskem
Obtožen prvi sekretar province Honan — Prilaščanje javnega denarja
PEKING, 14. novembra (AFP) — Kitajska je doživela prvo javno korupcijsko afero. »Zen Min Zi Bao« je na pol prve strani obtožil namestnika prvega sekretarja province Honan (60 milijonov ljudi) Vang Vei-čuna, da si je protizakonito prilastil velike vsote javnega denarja. Gre za 940 milijonov Juanov, izhajajočih iz davkov, ter 600 milijonov Juanov dohodkov ali posojil, namenjenih ljud sirim komunam. Po obtožbi Je zadržal tudi ogromne količine premoga, cementa, traktorjev in drugega mate riala.
Obtožba bremeni Vang Vel čuana razsipništva na banke tih, dajanja dragocenih daril in razkošnega življenja. Z njim je obtožen tudi njegov sin, češ da se je okoriščal z očetovim položajem In se na široko ukvarjal s »črno borzo«.
V uradnem sporočilu, ki ga je socialistična delavska stranka poslala časopisju, je med drugim rečeno, da’ je Izrael pred petami meseci v Ciudad Mexicu ustanovil svoj centeir za prodajo orožja v Latinski Ameriki, njegovo pravo funkcijo pa je pred tukajšnjo vlado in javnost Jo prikril z nazivom »stalna misija aeronavtične industri te«.
Prostori te »misije« pa so veliko bolj podobni sodobni trdnjavi kot normalnim po
slavnim prostorom. V hodniku vas že pred dvigalom pričakajo oboroženi pripad nikd varnostnih sil in skrbno pregledajo vaše dokumente. Na obeh straneh vhoda so namestili kamere interne televizije, ki so ves čas vključene. Med obiskovalcem in »misijo« so težka jeklena vrata, ki se odpirajo od zno traj s pritiskom na električ ni gumb in omogočajo komaj 20 centimetrov širok prehod Vrata so debela in težka, podobna vratom tre
zorjev največjih svetovnih bank.
Od sedmega julija letos je za temi vrati skrit eden najpomembnejših izvoznih centrov izraelske industrije pod nedolžnim imenom »misija aeronavtične industrije«, čeprav je njen poglavitni in pravi namen izvoz in prodaja orožja v tem delu sveta.
Statistični podatki kažejo, da je Izrael v letu 1977 s prodajo tega arzenala smrti v tujini zaslužil okoli milijardo dolarjev, od tega okoli 300 milijonov dolarjev v Latinski Ameriki, ki je prva postala tarča washingtonske-ga embarga, v hipu ko je nova ameriška administracija začela to trgovino neposred no povezovati in pogojevati z demokratizacijo notranjih odnosov pri. svojih dolgolet nih in preizkušenih odjemal-
cih in zaveznikih.
Izrael Je seveda hitro izrabil to priložnost in takoj zapolnil »vrzel«, da bi kupčije čim bolje cvetele pa so za izraelskega veleposlanika v Mehiki Imenovali Hanana Ajmora, ld ga nekdanji izraelski obrambni minister Simon Perez v svoji knjigi »Naša vojna proti Arabcem« imenuje »glavnega protagonista izraelske ekspanzije v Afriki.« Z Mehičani so začeli pospešeno graditi skupno tovarno vojnih letal na Juka-tanu, naposled pa so v zvezi s tem ustanovili tudi »stalno misijo aeronavtične industrije«.
V Srednji in Južni Ameriki se že tokih osem let vojskujejo z izraelskim orožjem, trgovina z orožjem pa je dejansko vzcvetela šele v zad njih 12 mesecih, ko je v pra ksi začel velijati washington skl embargo (naj mimogrede omenimo, da so 90 odstotkov orožja, kf ga Tel Aviv prodaja v teh državah, izdelali po ameriški licenci). Na seznamu stalnih odjemalcev so Gvatemala, Honduras in Salvador, podobno je tudi s Čilom, zadnje čase pa se tudi Ekvador in Argentina močno zanimata za izraelsko orožje, zlasti za reaktivne iovce tipa »arava«.
Posebno in čedalje po-
membnejšo vlogo v teh transakcijah pa ima Nikaragva, katere diktatorski režim, ki mu že zmanjkuje tal pod no. gami, čedalje pogosteje kupuje v izraelski »veleblagovnici«. Julija letos sta iz Izraela v Nikaragvo pripluli dve ladji z orožjem in strelivom, pred 14 dnevi pa je Somo-zova nacionalna garda iz istega vira dobila nove vodene rakete, naiprave za protiletalsko topništvo, strojnice, minomete, oklopna in transportna vozila ter novo veliko zalogo goriva.
Kot zatrjuje revija »News-week«, je Izrael prodal to orožje Somozi, navzlic posredovanju ameriške in mehiške vlade, ki sta zahtevali, naj to pošiljko preprečijo. Mehiška socialistična delavska stranka pa zdaj zahteva od Portillove administracije, naj ugotovi, kaj je prava lunkci-ja izraelske »aeronavtične misije« v Ciudad Mexicu in v zvezi s tem sprejme »ustrezne sklepe«.
Brez dvoma bi takšen korak zaprl kanal, po katerem trenutno prihaja velika količina izraelskega orožja (napol zakonito, prek Mehike) v roke peščice najbolj kompromitiranih latinskoameri-ških diktatorjev.
SLOBODAN PAVLOVIČ
Več mnenj o »investicijski fronti"
Na Hrvaškem bo treba zagotoviti denar predvsem za začete gradnje
ZAGREB, 16. novembra (Tanjug) — V družbenem proizvodu SR Hrvaške so investicije udeležene z več kot 40 odstotki, kar je zgornja meja možnosti investiranja. Čeprav v republiki različno gledajo na ta problem, prevladuje mnenje, da položaj na široki »investicijski fronti« ni vznemirljiv m da ni nobene potrebe, da bi posegli po posebnih ukrepih, s katerimi bi te investicije omejevali.
Pač pa opozarjajo na to, da je treba zagotoviti sredstva, s katerimi bi izpeljali že začete investicije. Po najnovejših podatkih službe družbenega knjigovodstva se je namreč na dan 30. septembra v republiki gradilo 5.044 različnih objektov, kar je precej manj v primerjavi s 30. marcem, ko je bilo v gradnji okoli 7.500 objektov. Celotna vrednost tekočih investicij znaša 207 milijard dinarjev. Od tega pride 85 milijard na prekoračitve prvotnih investicijskih zneskov, od te vsote pa je 45,5 milijarde dinarjev še neza-gotovljenih.
Računajo, da bodo — v skladu z republiškim zakonom o zagotavljanju sredstev za gradnjo objektov — do konca tega meseca zagotovili vsaj del teh srestev. Kot menijo v republiškem zavodu za plan, sicer m potrebe po kakšnih posebnih ukrepih za omejevanje investicij, kar pa ne pomeni, da pri posameznih programih ne bodo naleteli na težave zaradi pomanjkanja sredstev, kar pomeni, da se bo dograditev nekaterih objektov tudi zavlekla.
V gospodarski zbornici SR Hrvaške se zavzemajo za to, da bi sedanjo razpoložljivo akumulacijo usmerili v najvažnejše programe za celotni razvoj republike. Gre za petdeset objektov, katerih posamična vrednost presega 500 milijonov dinarjev, v skupni predračunski vrednosti vseh investicij pa odpade nanje skoraj 60 odstotkov. Od skupno skoraj 6.000 objektov pa pride na 470 objektov 83 odstotkov celotne predračunske vrednosti investicij.
Po nekajletnem delu na tujem so metalurški modelarji doma
Pri Palovih so za mini tozd — Njihove obrtno-industrijske dejavnosti si zlepa ne omisli vsako podjetje kovinske stroke - Sodelovali bodo z Varstrojem
LENDAVA, 14. novembra — Pri Palovih v Gaberju, kjer sta se po očetovem zgledu oklenila poklica metalurških modelarjev tudi oba sinova, 29-letni Franc In leto mlajši Jože, bodo kmalu zabrneli stroji. Ce bo šlo vse po sreči, pravi oče Jože Pal, ki se bo kmalu srečal z Abrahamom, bodo veliko in sodobno opremljeno delavnico, ki so jo z združenimi močmi zasnovali, skupaj zgradili in financirali, odprli kmalu po prelomu leta. To bo prva delavnica te stroke na lem koncu Slovenije, saj se z metalurškim modelarstvom zlepa ne ukvarja tudi nobeno podjetje vse tja do Maribora.
Gre namreč za dokaj specifično obrtno - industrijsko dejavnost, ki si je tako po njeni namembnosti, še bolj pa zaradi visokih stroškov za tako naložbo in vzdrževa. nje, zlepa ne omisli vsako podjetje kovinske stroke. Končno tudi takih kadrov ni lahko najti, ker da smo pri usmerjanju mladine ta poklic hudo zanemarili.
Trije Pali, ki so začeli svojo pot metalurških modelarjev v ljubljanskem Litostroju, kjer so dobili kvalifikacijo, so po dolgem razmišlja-
nju zagrizli v jabolko, ki pa je zaradi načina financiranja novega podjetja dokaj kislo. Vanj so namreč vložili vse prihranke.
Ti pa po šestletnem delu v zahodhonemški tvrdki Sep-pmdslbeck v Ingolstadtu niso bili majhni. Saj samo rezkalni stroj stane milijon dinarjev, podobnih naprav pa je v delavnici več.
Na koncu s prihranki
»Zdaj smo resno načeli tudi naš »rezervni sklad« in nam
na vseh koncih zmanjkuje denarja,« de sicer v šali Jože Pal starejši. Vendar misli resno, ker so dejansko na koncu s prihranki, k sreči pa tudi z graditvijo in o-premo delavnice.
Predstavniki lendavskih ko-vinsko-predelovalnih podjetij, zlasti še Varstroja, s katerim nameravajo Palovi sodelovati, da so že nestrpni, ker Palovi še niso začeli z metalurškim modelarjenjem. Vendar pa jih nihče ne vpraša, kako bodo zmogli nekatere ovire do začetka proiz-
Nevsakdanji viri hrane
V vsaki jugoslovanski pokrajini bi v stiski našli užitne rastline in živali, vendar pa marsikaj še ni raziskano
SPLIT, 14. novembra — »Limona je že zdavnaj padla na izpitu. Kadar gre za vitamin C, ga je vse naokrog več kot pa v limoni,« zagotavlja inženir biologije Josip Bakič iz Splita. S sodelavci je raziskal in popisal rastline in živali vzdolž Jadrana, ki niso na vsakdanjem krožniku.
»Pomanjkanje vitamina C je med vojno prizadelo veliko borcev. Zaradi nepoznavanja gostoljubja narave so mnogi jedli celo jermenje, pa se je hrana tudi v najbolj težavnih okoliščinah ponujala kar sama,« pravi splitski biolog in razlaga, kje vse je mogoče v naravi najti vsak dan.
Čeprav limona slovi po tem, da je v njej prava zakladnica vitamina C, so rezultati raziskovalcev ta tako iskani sadež posadili v zadnjo klop:
»Sto gramov iglic bora ali jelke vsebuje 80 do 90 miligramov vitamina C, v 100 gramih šipka ga je celo 3.000 miligramov, pa tudi v 100 gramih Janeža je skoraj 70 miligramov vitamina C. V 100 gramih opevane limone
Milijarda Kwh
Pretočna prekopa ukrotila Neretvo — Jezovi in strojnice za novi elektrarni
MOSTAR, 16. novembra (Tanjug) — Skoraj tri mesece pred rokom so naši graditelji, na čelu t gradbenimi delavci »Konstruktorja« iz Splita, ukrotili Neretvo pri Grabovici in spe. Ijali njen tok skozi 69 metrov dolg pretočni prekop.
Nekaj podobnega so več kilometrov niže v smeri toka opravili te dni tudi delavci sarajevske »Hidrograd-nje«, ki so na gradbišču hidroelektrarne »Salakovac« zgradili 380 metrov dolg pretočni prekop.
S tem so omogočili, da se na teh naših velikih energetskih gradbiščih neovirano nadaljuje gradnja jezov in strojnic bodočih hidroelektrarn »Grabovica« in »Salakovac«, ki bosta, ko bo v začetku 1981. leta stekla pro. izvodnja, zagotavljali skupaj skoraj milijardo kWh električne energije na leto.
tlspešna in pravočasno končana gradnja prekopov — ki je med najzahtevnejši, mi deli v hidrotehniki — je najboljše poroštvo, kot je
rekel generalni direktor Hidroelektrarn na Neretvi inž. Sadi Cemalovič, da bodo tudi druga dela potekala s predvidenim tempom pa tudi nekoliko hitreje. Sklenili so že pogodbe o nabavi kompletne opreme za obe elektrarni, ki jo bosta poleg tujih podjetij izdelali tudi mariborska »Metalna« in SOZD »Rade Končar« iz Valjeva.
Trenutno pripravljajo in tudi že izvajajo dela na gradbišču hidroelektrarne »Mostar«, ki naj bi bila končana leta 1982.
Z zgraditvijo teh elektrarn bo v Hercegovini položen energetski temelj za uresničitev obsežnih programov razvoja industrije aluminija in gospodarstva v celoti.
pa je komaj 50 miligramov vitamina. In vendar je pomanjkanje prav tega vitamina mnoge hudo pestilo,« pra-vi ing. Josip Bakič ter našteva vrsto načinov, s katerimi je mogoče iz iglic, jane-ža in šipka, pa tudi iz nekaterih drugih rastlin »iztisniti« vitamin.
Špinača na travniku
Okrog in okrog je vse polno zelenjave, ki je povsem užitna, včasih pa celo okusnejša od rastlin, ki smo jih navajeni jesti. O koprivah je veliko znanega, splitski inženir pa predlaga tudi pokušnjo — deteljice:
»V Sloveniji, kjer je klima nekaj hladnejša kot na obali — tu namreč rastline kaj hitro olesenijo, so manj soč-nč'žn UlljJMl ♦Ma^-ra, odlična hrana. Nič drugače je ni treba pripraviti kot špinačo, saj 'ima tudi zelo podoben, skoraj bi lahko rekel enak okus. Zakaj vse doslej skoraj nikjer ni zašla na jedilnike, je težko reči, toda tudi hranilne vrednosti, ne le okus te zelo znane rastline, so enakovredne špinači in nekaterim drugim rastlinam, ki jih zelo radi goje in jedo v Primorju. Seveda pa je takšnih rastlin še veliko, v glavnem se da jesti vse povprek. Posvariti je treba le pred neke vrste divjim česnom, ki je lahko zelo strupen ...«
»Užitno je vse, kar ima noge in kar skače, tako je zapisano v starih knjigah,« pravi o živalih splitski biolog in dodaja, da so opisane kot hrana tudi ptice. »Iz verskih razlogov skoraj nikjer ne jedo živali, ki' se plazijo. Pa so tudi te užitne. Skoraj vse, tako tudi vse vrste polžev, ki imajo hišico. Golih polžev ne jedo nikjer tn jih tudi naša raziskovalna skupina ne priporoča niti v najhujši stiski. Zato pa je toliko bolj zanimivo konservira-nje polžev. V jamo namečeš plast polžev, nanjo plast zelenja, pa spet plast polžev in zelenja... Vse skupaj pre-
Prvi »študijski dnevi Mitje Gorjupa“
Svojevrstno in poglobljeno izobraževanje novinarjev naj bi postalo tradicionalno — V ospredju vsa aktualna vprašanja
LJUBLJANA, 15. novembra - Prihodn.fi teden, od 23. do 25. novembra, bodo na Brdu pri Kranju potekali »studijski dnevi Mitje Gorjupa«, posebna izobraževalna oblika za novinarje oziroma svojevrsten seminar, za katerega se je Društvo novinarjev Slovenije odločilo v letošnjem letu. hoteč z njim počastiti tudi spomin na pokojnega glavnega urednika Dela in uglednega družbenopolitičnega delavca Mitjo Gorjupa.
besedo predsednik skupščine SRS Milan
Mitja Gorjup je s svojo dejavnostjo in sposobnostjo zapustil v našem novinarstvu globoke sledi, ki so pomembne tudi za naslednje, ne le njegovo generacijo, zato bi DNS hotelo, da bi »Studijski dnevi« postati tradicionalni, je bilo rečeno danes na tiskovni konferenci, na kateri sta član predsedstva RK SZDL Lenart Šetinc in predsednik DNS Božo Kovač seznanila navzoče o vsebini in obsegu tega seminarja. Za zdaj kaže, da bo letos le-ta imel vsaj dva dela: osrednjega bodo predstavljala delovna srečanja, ki se bodo začela na Brdu 23. novembra, nekak uvodni del pa bo 10. srečanje pionirjev dopisnikov, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Osrednji del »Studijskih dni« je posve. čen tematiki, ki je ta čas v središču pozornosti novinarjev. Tako je prvega dne na programu tema »Demokratični pluralizem samoupravnih interesov im delegatski sistem«, o katerem bo imel uvodno
Kučan. Naslednji dan bodo novinarji obravnavali vprašanje »Mednarodna politika in marksistični pristop k analizi in pisanju o zadevah s tega področja«, uvodni referat pa bo podal sekretar Izvršnega komiteja CK ZKJ Stane Dolanc. Popoldan je posvečen obravnavi »Subjektivnega fak torja v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja«, temi, o kateri bo uvodoma govoril sekretar CK ZKS Franc Šetinc. Tretjega dne je na sporedu in v neposredni zvezi z znano akcijo SZDL tn Slavističnega društva Slovenije »Slovenščina v javnosti« obravnava zadeve »Slovenski jezik v novinarstvu«. Uvodno besedo bo imel podpredsednik RK SZDL Beno Zupančič.
Predvidevajo, da se bo »Studijskih dni Mitje Gorjupa« na Brdu udeleževalo po 130 novinarjev in gostov, razpravo in du ha z njih pa naj bi udeleženci prenesli v svoja uredništva.	J- H.
kriješ z zemljo. Polži se v takšni shrambi zaližejo, zato porabijo hrano iz črevesa in so iz takšne konzerve v vseh letnih časih zelo dobra beljakovinska hrana. Seveda pa jih je mogoče tudi posušiti in shraniti zmlete. Takšni so odlični za pripravo krepke juhe ...«
Vsaka pokrajina nudi svojo vrsto rastlinske in živalske hrane, vendar večina Jugoslavije v tem smislu še ni raziskana. Toda splitska ekipa je prepričana, da ni delčka jugoslovanskega ozemlja, ki ne bi nudil povsem užitnih »nadomestkov« za običajno hrano. Biologi so prepričani, da je mogoče povsod najti dovolj kalorične, beljakovinsko in vitaminsko begate hrane, da ne bi bilo treba prenašati ne lakote in se bati avitaminoze. Seveda pa je čas za spoznavanje narave zdaj in ne takrat, ko je takšno prehranjevanje nuja.
JOŽE..VE’
1TROVEC
*» a
vodnje.
»Ko smo spoznali, da nas želi domovina čimveč pritegniti nazaj iz tujine, in ko so nas seznanili z velikimi možnostmi za naše vključevanje v tako imenovano malo gospodarstvo, smo poskušali navdušiti za to naložbo tudi nekaj naših rojakov, ki delajo na tujem v tej stroki. Vendar zaman,« pravita Pa-lova sinova Jože in Franc. Nemška tvrdka, kjer so delali kot nadvse cenjeni delavci, bi sicer bila pripravljena sodelovati s Palovimi pri tej naložbi v okviru lendavskega Varstroja, vendar se možje niso mogli odločiti za tako pot.
»Taka naložba se nam je zdela preveč tvegana, zakaj mi želimo ostati samostojni, organizirali pa se bomo, čeprav se sliši malo čudno, kot prava temeljna organizacija,« razlagajo Palovi.
Takole pravijo:	deleži v
tej naložbi so znani in natanko opredeljeni, zato bodo v tem razmerju delili tudi ustvarjeni dohodek — seveda dosledno po vloženem delu.
Ni kaj reči — odločitev o taki poti do te velike naložbe je bila v Palovih rokah, čeprav jim je morda zdaj malo žal, da niso izkoristili vsaj nekaterih ugodnosti, kot na primer možnosti za najetje večjega kredita.
Sami izdelali rezkalnik
Vendar bi bila, kot pravijo, v tem primeru investicija precej večja, ker bi se zanašali na ta vir tudi pri nakupih drage strojne opreme. Tako pa so, v sili razmer, sami izdelali rezkalni stroj, najdražji del opreme, ter večji del drugih strojev.
»Predvsem se zanašamo na čvrsto pogodbeno sodelovanje z lendavskim Varstrojem. Metalurškim modelarjem,« je prepričan Pal, »zlepa ne bo zmanjkalo dela, saj kljub napredku varilne tehnike še lep čas nobeno podjetje kovinske stroke ne bo moglo shajati tako brez nas kot ne brez livarn.«
BORO BOROVIC -	"	** —. s*
Parkirnina za konja:
10 dinarjev
PRIZREN, novembra — Tudi Prizren je tako kot vsa kosovska mesta razgibalo industrijsko in poslovno prebujanje. V okolici enega izmed kulturnih središč pokrajine poganjajo tovarne in stanovanjska naselja kot gobe po dežju, toda enkrat na teden se tod čas ustavi. Na semanji dan pride v Prizren na obisk preteklost: na enakih hribovskih konjičih kot pred stoletji njihovi predniki prijezdijo v mesto trume konjenikov. Prihajajo iz okoliških vasi, pa tudi z nekaj ducatov kilometrov oddaljenih obronkov Sar-planine, da bi prodali to in kupili ono. Medtem ko se lastniki mudijo v mestu. jih štirinožni spremljevalci pričakujejo na posebnem »parkirnem prostoru«, ki ga je v ta namen uredila prizrenska občina. »Parkirnina« za dan je 10 dinarjev, na voljo pa je tudi kovač, da zamenja podkev ali onra-vi drugo servisno storitev.
Kakorkoli že, tudi tej prizrenski znamenitosti in vabi za turistična zijala se bržčas ne obeta dolgo življenje. Industrijski razmah bo stare običaje — tako kot povsod — zamenjal z novimi, konje pa z drugimi prevoznimi sredstvi.
Besedilo: DUŠAN SNOJ Slike: JANEZ PUKŠIC
•Ur
.gaar

OD Jwff 3l lOIiu. .


„Kričač“ živi dalje
Osrednja proslava jubilejev RTV Ljubljana — Medij za najširše družbeno dogovarj anje in kulturno oblikovanje
lis,.
LJUBLJANA, 16. novembra — Jubilejnih petdeset let slovenskega radia in dvajset let slovenske televizije je nocsj izzvenelo v svojem višku, v osrednji proslavi. Id je s pomočjo preko milijon radijskih in televizijskih sprejemnikov odprla vrata slovenske radijske in televizijske hiše poslušalcem in gledalcem širom po Sloveniji.
Proslave v studiu I se je udeležilo izredno veliko število najvidnejših predstavni kov našega političnega in kulturnega življenja, med njimi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS Milan Kučan, predsednik republiškega IS dr. Anton Vratuša, sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, predsednik republiške ga sveta ZSS Vinko Hafner, predsednik republiškega odbora ZZB NOVS Janez Vipotnik ter mnogi drugi, besedo ob tem jubileju pa je povzel predsednik RK SZDL in predsednik odbora za proslavo, Mitja Ribičič.
Fred pol stoletja se je iz
Najbolj
gledan
film
Bitko na Neretvi si je ogledalo 5.000.000 Jugoslovanov • 66 kopij ZDA
ZAGREB, 15. novembra (Tanjug) — Film »Bitka na Neretvi« je doslej najbolj gledana stvaritev domače (ilmske produkcije. Ogledalo sl ga je pet milijonov Jugoslovanov. Hkrati so »Bitko na Neretvi« prikazovali skoraj v vseh državah po svetu Med 110 tujimi stvaritvami je bila leta 1971 najbolj gle dan film na Japonskem. Iste ga leta je zasedla tudi drugo mesto na seznamu najbolj gledanih tujih filmov na Poljskem. V sosednji Romuniji si ga Je ogledalo pet mi lijonov ljudi, česar v tej državi ni dosegel še noben tuj film. V Italiji so prikazovali »Bitko na Neretvi« v 20. v Franciji v 25, v ZDA pa ce lo v 60 kopijah. V Buenos Airesu je bila na sporedu tri mesece. Film so prikazovali tudi na televizijskih zaslonih sedemindvajsetih držav.
radijskih sprejemnikov na Slovenskem oglasila kukavica, ki je pomenila za nas, je poudaril Mitja Ribičič, zna menje pomladi, znamenje živ ljenjske moči majhnega naroda, živega in polnega poguma, vrednega svojega mesta v družini jugoslovanskih narodov in narodov človeštva. Naš radio je doživljal s svojim narodom vso revolucionarno pot do osvoboditve, spodbujal je na valovih »Kričača« in »Radia OF«, prvega uradnega glasnika nove slovenske države, nove ljudske oblasti in kulturnega dejavni ka naše revolucije. Dvajset let ga že spremlja televizija, je nadaljeval Mitja Ribičič,
spremenila je način življenja, povezala vas z mestom, prodrla v operacijske dvorane in šole ter zrušila pregrade najrazličnejših vrst, preko nje si je znanstvena revolucija utrla naj hitrejšo pot med ljudi. Iz agitatorja, propagandista In prosvetljevalca se je RTV danes oblikovala v ne odtujljivo pravico samouprav ljalca do informiranja in po stala sredstvo samoupravnega sporazumevanja in družbene ga dogovarjanja.
Predsednik republike tova riš Tito je ob jubileju odli koval slovensko RTV z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, skupščina RTV pa je sklenila, kot je povedal njen predsednik Ante No. vak, letos prvič podeliti plakete RTV za zasluge pri razvoju radijske in televizijske dejavnosti in je zlati plaketi podelila predsedniku Titu in Edvardu Kardelju.
Filmsko znanje
V Celju tudi posvet o pomenu filmske vzgoje v usmerjenem izobraževanju
Ulice v mestu so skorajda . prekrite s praporčki v beli, rdeči in modri barvi, ki naznanjajo teden domačega fii- | ma, nanj opozarjajo vse izložbe z domiselnimi aranžma ji. Obstranska prizorišča prireditve, predvsem oba razstavna prostora s prikazi dejavnosti celjskega amater skega filma in karikaturami Darka Markoviča, so Živah no obiskana. Skratka, gre za filmski in s tem kulturni dogodek, ki smo ga res lahke veseli.
Zdi se, da vsaj za kroni-stične zapise ostajajo filmi kot takšni v ozadju: nič novega ni med njimi, vse smo spoznali in poskušali ovrednotiti že na puljskem testi valu, slovenski film letos pač ni mogel postreči z novost jo, čeprav se v Vibinih ate Ijejih pripravljata kar dve.
Zato so toliko bolj razveseljive razsežnosti, ki jih do-
sega teoretični del celjske prireditve. Po uvodni odprti debati o reviji Ekran so se v četrtek dopoldne nadaljevale s širokim sklicem slovenskih filmskih pedagogov, ki so se pomenili o dolžnostih in možnostih filmske vzgoje v procesu izobraževanja naše mlade generacije. Nič jokavega ni bilo v teh izmenjavah mnenj, nič tarnajočega nad zapostavljenostjo te vzgoje. V misli, kakršne so se Standardno vpletale prejšnja leta v to naše še eno »zamudmštvo«, so padla nova pogumna in spodbudna spoznanja, da je kljub sa morastništvu v tem pogledu mogoče marsikaj še ukreniti in zaradi opravljenega dela tudi zadolžiti vse, ki krojijo šolske Izobraževalne programe in Jim s krojem vred odmerjajo tudi materialni in moralni proračun.
STANKA GODNIČ
Mala (jugoslovanska) naftna kriza
Nafta in naftni derivati so se danes podražili. Po novem velja liter super bencina 9,15 dinarja, navadnega bencina 8,85 dinarja, kurilnega olja 3,80 dinarja, plinskega olja D, 6,90 dinarja, plinskega olja D2 6,80 dinarja in liter plinskega olja D3 6,75 dinarja.
Odločitev o podražitvi nafte in naftnih derivatov so narekovali trije vzroki: nizke cene, po katerih rafinerije prodajajo svoje izdelke, primanjkljaj v zveznem proračunu in premalo racionalna poraba tekočih goriv.
Rafinerije so že dolgo tožile, da z izkupičkom, ki ga dobijo od prodanih naftnih derivatov, ne morejo shajati in so zato glasno zahtevale višje cene. Kolikšna je ta upravičenost, lahko pokažejo primerjave.
Primerjava podatkov, ki jih tekoče objavlja Petroleum Times, dokazuje, da so pri nas cene, po katerih rafinerije prodajajo nafto, najnižje v Evropi. Tako na primer dobi pri nas proizvajalec za liter super bencina 2,951 dinarja, povprečno v Evropi pa velja pri proizvajalcu kupljen liter tega goriva 4,54 dinarja, (najnižje so cene v Italiji — 3,11 dinarja, najvišje pa na Danskem — 7,10 dinarja). Podobno je pri navadnem bencinu (domače cene, po katerih prodajajo rafinerije so 3,066 dinarja, povprečno v Evropi 4,84 dinarja), pri plinskem olju D, (2,712 dinarja pri nas, v Evropi 3.78 dinarja) in ostalih gorivih. Po tej strani je podražitev upravičena in nujna.
Ce primerjamo podatke o tem, koliko odteče od drobnoprodajne cene teh goriv za dajatve, marže, takse in podobno, je razlika med evropskim in našim povprečjem že manjša. Pri nas odtrgamo od cene, po kateri prodajamo super bencin, 4,085 dinarja (v Evropi povprečno 5,45 dinarja), pri navadnem bencinu 4,234 dinarja (evropsko povprečje 5,58 dinarja), pri plinskem olju D, pa l,68i> dinarja (v evropskih državah povprečno za 1,03 dinarja več) Podražitev je ta razmerja izenačila. Kako bodo delili ta denar, sicer ni povsem jasno. Ostane opravičilo, da se bo večina denarja stekla v zvezni proračun, porabili pa bi ga za pomoč tistemu delu gospodarstva, ki izvaža, ker naj bi prav iz te vreče jemali denar za izvozne premije.
Tretji namen pa je, da s podražitvijo skušamo zavreti porabo naftnih derivatov. Pora na naftnih goriv nam je ušla z vajeti, saj se pri nas vsako leto dvigne po 18-od-stotni stopnji, v razvitih evropskih državah pa naraste vsako leto za dobra 2 odstotka. Kljub temu pa pri nas porabimo sorazmerno manj nafte in naftnih derivatov kot povprečno v Evropi, saj lestvica, ki kaže, koliko surove nafte porabijo v posameznih evropskih deželah na prebivalca, postavlja Jugoslavijo na predzadnje mesto (pred Albanijo). Bolj kot rast, zaskrbljuje sestav porabe, saj pri nas porabimo mnogo več kurilnih olj za proizvodnjo električne energije, ogrevanje, izdelovanje tehnološke pare in pogon industrijskih obratov
kot v industrijsko razvitejših državah.
Te porabe nismo znali zajeziti. Tu je ekonomska politika naredila očitno, napako, ki jo skuša zdaj popravljati z višjimi cenami za ta goriva, ne pa tudi z drugimi ukrepi. Dovoljevala je namreč graditev takih naprav, ki so povsem odvisne od tekočih goriv. Ze z majhnim trudom — na primer dajanjem soglasij za gradnjo takih naprav — bi tako razraščanje lahko preprečili. Višje cene namreč niso najbolj ugoden instrument za brkljanje po drobovju gospodarstva. Lahko sicer preusmerijo tiste, ki gradnjo novih .industrijskih naprav šele načrtujejo, močno pa prizadenejo tiste, ki take naprave že imajo in jih zaradi višjih cen gotovo ne bodo vrgli v staro železo, pač pa kljub večjim stroškom izkoriščali še naprej, dokler se ne bodo naprave izplačale.
Gotovo je tudi, da podražitev ne bo zavrla porabo motornih goriv (bencina in plinskega olja), pač pa bo njene posledice čutiti drugače: zaradi večjih izdatkov za bencin bo padla kupna moč, saj bo ljudem ostalo manj denarja za nakup drugih izdelkov. Dokazovanje, da podobne podražitve v tujini niso bistveno vplivale na porabo, ne moremo upoštevati, saj je v industrijsko razvitih državah Zahodne Evrope zaradi nominalno višjih plač strošek za bencin sorazmerno manjši kot pri nas. Zmanjšala se bo poraba, kar lahko nekoliko zavre industrijsko rast. Ce upošteva mo, da bo podražitev nafte in derivatov povzročila tudi »malo verižno rast cen«, je misel o nižji industrijski rasti še bolj upravičena.
Poleg tega pa Je treba upoštevati, da Je s podražitvijo počila tudi os, na katero se je naslanjal precejšen del gospodarstva, ki je s svojimi izdelki iskal prostor za prodajo na tujih trgih. Zavoljo nizkih cen tekočih goriv, torej manjših proizvodnih stroškov, je ta del gospodarstva uspel še kolikortoliko tekmovati s proizvajalci iz drugih dežel, kadar mu ni več uspevala uveljavitev na podlagi večje storilnosti, boljše tehnologije, večjih izkoristkov — oziroma vsega tistega, kar imenujemo gospodarska učinkovitost.
Ob vsem tem se vsiljuje sklep, da je bila podražitev nafte in naftnih derivatov očitno nujna, saj s tako poceni energijo, kot smo jo imeli do sedaj, ni mogoče več shajati. Gotovo pa bo podražitev povzročila tudi negotovost v dobršnem delu našega gospodarstva in zahtevala iskanje novih možnih poti. Tu pa bi morala prevladovati treznost in učinkovitost. Napotkov Je več kot dovolj, saj se s podobnimi vprašanji v svetu ukvarjajo že več kot šest let.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
namizni tenis
NA MP JUGOSLAVIJE
Uspešna ekipa «plavih»
Tudi med posamezniki so se uveljavili ■ Nobe-toga Italijana med dvaintridesetimi najboljšimi
BOROVO — Včeraj se je nada-J ralo mednarodno namiznoteniško f enstvo Jugoslavije. Finalna e-J®a srečanja so bila šele pozno wer, izidi polfinalnih tekmovanj pa s« naslednji:
j,,. , MOŠKI Flavija A - Kitajska B 3:1 aJska A - Madžarska A 3:1 jn„ ,	ŽENSKE
“goslavija A . Kitajska B 3:2
v tu3 ^ ' Jugoslavija B 3:0 "oe finalni srečanji ekipnega snja sta se torej uvrstili y ekipi Jugoslavije in Kitajske, j .konkurenci posameznikov se je sr*i tnajstine finala prebilo 5 Ju-l^ovanov: Kneževič, Kukin, šur-ko ’■ ~*Par>eič in čordaš, medtem , je bil izločen jugoslovanski dr-S,. Prvak Kosanovič. Med 32 |0OIJsimi ni niti enega Italijana.
tekmi
Prvi
i°ŠARKA
V PRVOLIGAŠKEM PRVENSTVU
Iskra - Olimpija proti Kvarneru
vI)anes se državno košarkarsko pr l fvo prične tudi v Jugoslaviji. To
Wke °1 !)razni<-:en Jan «plave» ko-sv
se je v Manili proslavila težavni prvak. Najzanimivejša
sl0Vg 1 za osvojitev državnega na-drv. • Najnevarnejši tekmeci pa so (v A0* Prvaki Bosne iz Sarajeva šič , teolu ne bo igral Deliba-Bei)0Zat° 'ahko postane tudi Borac
i^arenl PIK____/-vi;____T
b!jaarenJ' Cibona in Olimpija iz Lju-.e’ ki se bo letos imenovala I-
skra.
4 letošnje;
m prvenstvu ne bo i-
koši ?aivečja zvezda jugoslovanske hi,Dražen Dalipagič, ki bo mo-‘ odslužiti vojaški rok. p aašnja srečanja: j.. ena zvezda — Beko feoplastika -Zadar '»ona - Metalac v ac — Bosna (tudi po TV)
Part?161’ ~ Iskra
«rtizan - Radnički FOE T * * *
di gansko državno prvenstvo nu-JUtri več zanimivih tekem. Iz-
b^t^° Predvsem trije dvoboji: Gani.. .' Emerson, Peru|'
»>n Billy - Sinudyne.
tj dligi bo moral Pagnossin pri-fifeia u h n°vih točk na račun Sa-ka a’ Hurlingham pa čaka zelo tež-rtirpz '°®a- Spoprijeti se mora na-Prv 2, močnim Pintijem, ki je Ij-ij601 kolu. premagi'
^gomet
Ružiči je premagala Betty Stove (Nizozemska) s 6:2, 6:2, Angležinja pa Avstralko Kerry Reid s 6:2, 3:6, '6:3. V polfinalu se bo Ružiči spoprijela z Nevratilovo (ČSSR), Wade pa z Evertovo (ZDA).
DANES NA PADRIČAH
Prijateljsko srečanje ZTT - Vjesnik Zagreb
Danes bo na Padričah nogometna tekma med novinarji zagrebškega Vjesnika in ekipo ZTT. Tekma se bo pričela ob 10.30.
To srečanje pa bo obenem lepa priložnost, da se vzpostavijo tesnejši prijateljski stiki med obema založni-škama hišama.
Vesna, ki je preteklo nedeljo igrala s svetoivansko Esperio (na sliki), se bo jutri pomerila z opensko najsterico Supercaffe, ki v dosedanjem delu prvenstva 3. amaters ke lige ni izpolnila pričakovanj

NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
V OSPREDJU DERBI PRIMORJE-GAJA
Vse naše ekipe v 2. AL bodo imele težko nalogo
2. AMATERSKA LIGA
Jutri' bo na sporedu deseto kolo, spet na
del
srečanju je argentinska
PLATA - V prija-
f^agala 2 (2:1).
ekipa Boca Juniors newyorški Cosmos s
^finalu tekmovanja za vater-ni r.Pkal prvakov je v Barcelo-2da slovaška ekipa Rude hve-Priimagala Pro Recco s 5:4.
L^NlS
tatta^.^DN — Italijan Adriano Pa-itiednaJe “Padel iz četrtine finala Po ar«inega turnirja v Londonu le „ ea urah igre, premagal ga ton <!nlreč Američan Dick Stock-biriiT .'3. 4:6, 8:6. Na istem tur-tdnraJf drugi Italijan Barazzutti tel jnRomuna Nastaseja s 6:3,
t.ia a5ase se je vrnil na tekmova-di n . trimesečni izključitvi, zara-tiidj 'tortnega vedenja na igrišču; *aj ie°<rat se ni vedel najbolje. «o, (. grozil celo glavnemu sodni-
K1 Sa	...j: __________________II
V T ,p.a ie tudi uradno opomnil, •tloris r,nale se je uvrstil tudi A-tojaun Gulikson, ki je odpravil Mayerja s 6:2, 6:2.
te^HO MIRAGE - V polfinala 4jfnar°dnega teniškega turnir-1ajbojj??ters», namenjenega vsem
"-'Oii'"	’ ••diRviijuitga »ovni
lJvt'stii-Slrn tenisarkam leta, sta se tennjjj) tudi Virginia Ružiči (Ro-
Virginia Wade (VB).
v katerem bo spet na programu derbi in sicer Primorje - Gaja.
Primorje - Gaja
Za ta dvoboj vlada izredno zanimanje, saj je končni izid zelo važen za obe enajsterici, ki se nahajata na spodnjem delu iestvice.
Primorje in Gaja sta izredno slabo startala. Prosečani so sicer prav v prejšnjem kolu prišli do prve prvenstvene zmage, vendar je njihov položaj na lestvici še vedno kritičen. Po nedeljskem porazu proti Giariz-zolam (četrtem zaporednem) pa je postal položaj Gaje na lestvici res dramatičen. Padriško - gropajska enajsterica se nahaja na samem repu lestvice, s štirimi točkami. Iz teh podatkov je razvidno, da bo jutri na Proseku borba za točke izredno napeta. Glede postave trener Mandanicci nima velikih problemov, saj ima na razpolago vse nogometaše. Težja naloga čaka trenerja Gaje Kozino. Prejšnjo nedeljo sta bila izključena Zuzich in Viviani, ki tako ne bosta mogla nastopati in zato bo moral Kozina ponovno spremeniti postavo. Kljub vsemu temu pa so predvidevanja za ta derbi (kot za vsak derbi) tvegana, kajti čeprav igra Primorje na domačih
pride v jfigi-.dgcbuu.-de vsakršnega izida.
Breg - S. Marco
Brežani bodo sprejeli v goste žilavo ekipo S. Marca, ki pride v Dolino po seriji petih zaporednih remijev. K temu bi lahko dodali še to, da so predstavniki S. Marca v tem prvenstvu klonili le enkrat in sicer v drugem kolu (1:4) proti Opicini, kar pomeni, da že sedem nedelj niso okusili poraza in so v tem prvensvu v gosteh še neporaženi. Čeprav to dela nekaj preglavic redstavnikom dolinske občine jih j nikakor ne straši. «Plavi» bodo prav gotovo proti S. Marcu zaigrali odločno in brez strahu. Nasprotnika bodo skušali presenetiti s hitro in odločno igro, vendar se ne bodo sme'i preveč odpreti v obrambi, 1 a iti nasprotnik bi to lahko izkoristil. Predvidevanja govore vsekakor za zmago Brega.
Primorec - Rosandra
Tudi Trebenci sprejmejo v goste nevarnega nasprotnika. Rosandra je v tem prvenstvu klonila le Zaulam. Sicer pa je ta ekipa zbrala pravo serijo remijev (šest, dvakrat pa so predstavniki Rosandre prišli tudi do zmage). Za podatek še to, da Rosandra v gosteh ni še klonila. To je torej jutrišnji nasprotnik Primorca, ki je po nedeljski zmagi nad Opici-no ponovno potrdil, da spada med močnejše ekipe tega prvenstva. Dvoboj v Trebčah se zato obeta izredno zanimiv. Prav gotovo bosta enajsterici prikazali lepo in učinkovito i?ro in po vsej verjetnosti bo tista,
ki bo bolj spretna v napadu, tudi zmagala. Ker pa Trebenci razpolagajo z dobrim in prodornim napadom so zato predvidevanja v njihovo korist.
Zarja - Aurisina
Bazovce čaka jutri naporen nastop. V goste sprejmejo Aurisino, ki je v zadnjih treh nastopih zapustila igrišče poražena in bo zato prišla v Bazovico s trdim namenom, da ostane neporažena. Vendar tudi Bazovci po zadnjih uspešnih nastopih, s katerimi se je ekipa povzpela na vrh lestvice, ne nameravajo igrati podrejene vloge. Ker se pa srečanje obeta precej naporno je razumljivo, da bo na igrišču precej živčnosti in bodo morali Bazovci zaigrati umirjeno, predvsem pa jim ne smejo popustiti živci, če jim bo to uspelo, smo prepričani, da bo vsaj eno točko Zarja jutri gotovo odnesla.
Juventina - Villesse
Čeprav Štandrežci igrajo na domačih tleh, imajo težko nalogo. Juventina je nšmreč v zadnjih treh nastopih poražena zapustila igrišča, kar je seveda nekoliko potrlo Mar-sonove varovance. Kaj pa nasprotnik? Po slabem startu si je ekipa Villesse prav v zadnjih nastopih znatno opomogla. V zadnjih štirih tekmah ie odnesla šest Jopk,. (dyfii zmagi in dva remija). To jasno dokazuje, da 88 [»ftdstavniki Villesse-ja nreboleli krizo, ki so jo imeli v začetku prvenstva. Upati je, da bodo tudi štandrežci kmalu premo: stili trenutno krizo. Seveda za to bi potrebovali zmago in na to računajo jutri.
3. AMATERSKA LIGA CGS - Kras
V osmem kolu tega prvenstva gre Kras v goste h ekipi CGS, katero so vsi prištevali med favorite. Enajsterica CGS pa je slabo startala in šele sedaj si je nekoliko opomogla, zato skuša nadoknaditi zamujeno. Gostovanje Krasa se obeta naporno, saj domačini odločno juriša-jo na zmago.
Vesna - Op. Supercaffe
Po dveh zaporednih remijih bo Vesna sprejela v goste nevarnega nasprotnika to je ekipo Op. Supercaffe, ki je lansko sezono izpadla iz 2. AL. Vsi so na začetku prvenstva predvidevali, da bodo Openci protagonisti letošnjega prvenstva. Resnici na ljubo pa Op Supercaffe do sedaj ni izpolnila pričakovanj.
S tem pa ni rečeno, da bo naloga Vesne lahka. Za Križane je važno, da ne podcenjujejo nasprotnika in zaigrajo odločno kot znajo, saj predvidevanji govore za zmago Vesne.
B. R.
Sovodnje - Pro Farra
Po nedeljskem delnem neuspehu v gosteh proti ekipi Libertasa iz Koprivnega bodo jutri slovenski nogometaši zopet nastopili pred domačim občinstvom in to proti enajsterici iz Fare, ki spada med boljše e-
kipe tega prvenstva. Sovodnje so bile v nedeljski tekmi zelo oškodovane s strani sodnika, ki je izključil Vižintina, ki bo v jutrišnjem kolu zaradi diskvalifikacije odsoten.
Res je, da bo jutrišnja naloga Sovodenjcev izredno zahtevna, kljub temu pa morajo nujno zmagati, saj lahko samo tako ostanejo v stiku z ekipami, ki zasedajo zgornji del lestvice.
Mladost Lib. Koprivno
Doberdobci bodo po nedeljskem neuspehu z enajsterico iz Podgore sprejeli v goste razmeroma šibko e-najsterico iz Koprivnega V jutrišnji tekmi bo v doberdobskih vrstah odsoten kapetan Ferletič zaradi diskvalifikacije, zato bo imel trener Barbana več težav pri sestavi sredine igrišča, saj je huje poškodovan tudi drugi vezni igralec Evgen Ferfolja. Mladost čaka torej naporno srečanje, remi pa bi bil po našem mnenju sprejemljiv za obe enajsterici.
' (fg)
Ascoli - Catanzaro		1	X
Atalanta -	Bologna	X	
Avellino -	Napoli	1	X
Fiorentina	- Verona	1	
Inter - Lazio		X	2
Juventus	- Torino	1	X
Vicenza -	Milan	X	2
Roma - Perugia		X	2
Brescia -	Genoa	1	X
Cagliari -	Pescara	X	
Palermo -	Varese	1	
Biellcse -	Reggiana	X	
Avezzano	- Anconitana	z	
T. — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— pni
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— pni
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
1
1
2
X
2
2
1
1
1
1
2
1
1
X
X
2
2
1
1
X
1
X
KOLESARSTVO
TROFEJA AL F0G0LAR
Adria si želi dežja
Lonjerski tekmovalci se namreč bolje znajdejo na težjih progah
V tretji etapi tekmovanja v ciklo-krosu za trofejo Al Fogolar se bodo najboljši krosisti iz Furlanije - Julijske krajine ter kolesarji iz Veneta jutri pomerili v Castionsu di Strada na 24 km dolgi progi preko travnikov in gmajn. Kolesarji bodo morali prevoziti 2,400 km dolgo traso desetkrat, proga pa je bolj komplicirana kot doslej, saj so etape iz nedelje v nedeljo bolj naporne.
Tudi tokrat ze bo na startu ob 10.30 v Castionsu predstavilo zastopništvo lonjerskega društva Adria v postavi čok, Cerasari, Petelin in Ruzzier, ki je doslej zapustilo precej dober vtis, predvsem kar se tiče požrtvovalnosti na nastopih. Lonjerski kolesarji upajo, da se bo vsaj kakšna izmed dirk odvijala v slabem vremenu, kjer bi lahko na blatnih progah nadoknadili pomanjkljivost nasproti najboljšim amaterjem: večjo pripravo v pešačenju proti visoki brzini na suhem cestišču in na trdni podlagi travnikov, ki jo lahko predstavijo Giacomini, Tar-lao in drugi. Doslej je bila trasa dirk speljana v glavnem po poljskih poteh in po asfaltu z redkimi ovirami, tako da tekmovalcem skoraj ni bilo treba stopiti s kolesa. Z napornejšimi trasami, kjer bi moralo biti več zaprek, pa bi morali tudi Lo-njerci priti na svoj račun.
Posebno vneto Da se ti pripravljajo na deželno prvenstvo, ki ga bo Adria priredila 8. decembra na Hudem letu. Vsak krog bo dolg 2510 metrov, tekmovalci pa bodo morali prevoziti deset krogov. Asfalta je bolj malo, le 400 metrov v vsakem krogu, drugo pa poteka vse po travnikih in po poljskih poteh, z vrsto naravnih in umetno postavljenih o-vir, tako da bo preizkušnja res trda, še trša pa v primeru slabega vremena.
R. Pečar
KOŠARKA
NA TURNIRJU V KOPRU
Jadran četrti
Italijanska skupnost v Kopru praznuje te dni 30. obletnico ustanovitve svojega krožka. Ob priložnosti tega pomembnega jubileja so voditelji tamkajšnje italijanske manjšinske skupnosti priredili več spominskih svečanosti kulturnega in

KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Naži, peterki med favpriti
V prvem kolu bo Bor igral z GMf Jadrati pa z Barcolauo
r ■
Tin*
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Danes oz. jutri se prične promocijsko prvenstvo, kjer bosta nastopali tudi dve naši ekipi, Bor in Jadran. Bor je že lani nastopal v tem prvenstvu in dosegel odlično četrto mesto. Jadranu pa je za las spodletelo napredovanje iz 1. divizije, vendar so ga nato (skupno z drugimi tremi ekipami) sprejeli v promocijsko prvenstvo zaradi pomanjkanja ekip. Letos so namreč sestavili skupino s samimi tržaškimi ekipami, medtem ko bodo goriške i-grale v drugi skupini.
Prav gotovo bosta naši dve moštvi odigrali vidno vlogo: nekateri so ju celo označili za favorita prvenstva, kar pa je mogoče le nekoliko pretirano. Jadran namreč u-spešno nastopa v mladinskem prvenstvu in bo zato moral včasih na igrišče brez svojih boljših mladincev. Pri Boru pa bo višja ali nižja uvrstitev predvsem odvisna od Petra Žerjala, ki je gonilna sila ekipe, a si je pred kratkim poškodoval koleno, če bo kmalu okreval, potem bo Bor prav gotovo startal na višja mesta razpredelnice.
V prvem kolu bo imel težjo nalogo Jadran, ki se bo spoprijel z vedno nevarno Barcolano. Barkovlja-ni so se letos ojačili z nekaterimi novimi «nakupis> in bodo prav gotovo v uvodnih tekmah (dokler se ne prične smučarska sezona) nevaren nasprotnik. Jadran bo sicer na-
stopi! t. vsemi, najboljšimi mladin-ilO, Kovačič, Jogan 1 (0:1), Bran-ci, manjkal pa bo veteran Peter dolin (0:2), Lozej, Košuta 2 (0:2), Starc, ki se je huje poškodoval. Ne-1 Semen 7 (1:2), Sedevčič D, Sedev-srečnemu Petru želimo, da bi kar |čič A., Žerjul. najhitreje okreval.	SODNIK: Ražem
Bor bo v prvem kolu igral z no- PON: Slavec vincem Grandi Motori. Perkovi va- PM: Breg 1:6; Bor 3:11. rovanci bi ne smeli imeti večjih l Zmagali so Mazzuccovi varovan-
težav z osvojitvijo zmage.
MLADINCI
Jadran bo v predzadnjem kolu prvega dela tega prvenstva igral proti tržaškemu Interju. Po tem, kar sta ekipi pokazali doslej, bi morali jadranovci, ki so še nepremagani, gladko odpraviti nasprotnika.
Mnogo težjo nalogo bo imel Bcr, saj se bo pomeril z ekipo Hurling-hama, ki je na drugem mestu lestvice in je pred začetkom prvenstva veljala za nespornega favorita za prvo mesto. Parovelovi varovanci so j po dveh začetnih uspehih zašli v manjšo krizo in verjetno bodo morali počakati še teden dni, da bodo dosegli tretjo zmago v prvenstvu.
Marko
MINIBASKET
PRVfcNSTVO Z & R Breg — Bor	21:26
BREG:	Korošec 4, Bavčar 9
(1:6), Prašelj, Žerjal 2, Slavec 2, Ražem 2, Kofol, Ota 2, Kocian, Vodopivec, Bandi.
BOR:	Krapež 6 (2:4), Tavčar
ci, ki so nekoliko boljše zaigrali kot Brežani. Semen je zaustavil Bregovega najvišjega igralca Korošca in Tavčar je z dolgimi meti večkrat zadel. Tako bo poleg prvouvrščenega Kontovela tudi Bor zastopal slovenske ekipe v boju za prvo mesto.
Max
PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Libertas	33:16
BOR: Lokar 15 (1:2), Civardi 7 (1:6), Pertot M. 4, Pertot B„ Fer-foglia M. 3 (1:2), Kovačič 4, Fer-foglia F., Turk. Trampuš, Hmeljak.
SODNIKA: Ličan in Girometta
PM: 3:10
V prijateljski tekmi je Bor z lahkoto odpravil ekipo Libertasa po precej lepi in borbeni igri. Borovci niso imeli težav v napadu, ampak obramba ni bila najboljša. Neustavljivi Lokar je večkrat s točnimi meti zadel koš. Libertas je vedno igral borbeno, tako da smo videli še precej lepo tekmo.
Med posamezniki bi pohvalili Lokarja ter Maksa Ferfoglio, čeprav so tudi ostali igrali lepo.
Max
poljudnega značaja. Med drugim so organizirali tudi košarkarski turnir.
Takoj naj povemo, da je turnir povsem uspel. Nastopile so štiri e-kipe in sicer reprezentanca italijanske skupnosti, absolventi ekonomske šole, reprezentanca slovenske koprske skupnosti, kot gost pa je igral Jadran iz Trsta. V prvi polfinalni tekmi so se pomerili predstavniki italijanske skupnosti in Jadran, v drugem srečanju pa ostali dve moštvi. Prisostvovali smo štirim res zanimivim in borbenim košarkarskim predstavam, ki so še bolj pripomogle k lepemu uspehu turnirja.
Ital. skupnost - Jadran 54:49 (25:29)
ITAL. SKUPNOST: Apollonio 10, Žaro 9 (1:5), Katonar 22, Jurij 8 (2:3), Markovič 5 (3:5), Mihevc in Orlando.
JADRAN: Ferluga, Danev 2, M. Vitez, Prašelj 12, I. Starc 5 (1:1), Piccini, Ban 20 (8:9), B. Vitez 10 (4:9).
Jadranovci so prišli v Koper brez treh standardnih igralcev: manjkala sta brata Sosič, poleg njiju pa ni igral niti kapetan Peter Starc, ki se je med treningom poškodoval.
Glavni namen Jadrana je tako postal predvsem želja po čimboljši igri, in da bi pustili dober vtis. V tem so tudi uspeli, saj so se močnim domačinom do kraja upirali. Imeli so sicer tudi lepo priložnost za zmago, katere pa niso znali primemo izkoristiti.
V drugem polfinalnem srečanju so «ekonomisti» premagali slovensko reprezentanco po dramatičnem fi-nišu s 64:62.
Slov. reprezentanca Kopra -Jadran 90:72 (40:48)
SRK: Samardžija 12 (4:6), Švonja 4, Matjašec 28 (4:5), Trček (3:6), Cvetičanin 29 (3:5), Tijardo-vič, Ugrin 2.
JADRAN: Ferluga 2, Danev 7 (1:6), M. Vitez 11 (1:3), I. Starc 6 (2:2), Prašelj 14 (6:20), Piccini, Ban 11 (3:5), B. Vitez 21 (3:4).
Jadranovci so tudi v finalu za 3. mesto poraženi zapustili igrišče. Končni rezultat je sicer previsoka kazen za jadranovce, ki so vodili do 28. minute. Potem pa se jih je polastila logična utrujenost in posledica tega je bila živčnost, ki je poražence pokopala v odločilnih trenutkih drugega dela.
Zmagovalec turnirja je bila reprezentanca italijanske manjšinske skupnosti, ki je v velikem finalu Pfl.,ogorčenem boju premagala absol-vpjte ekonomske šole z 82:80. —
Po komornem tumif jj| so se igralci -vsehr fltip- zbrali ra*sedežu italijanske skupnosti, kjer so jih voditelji te skupnosti iskreno pozdravili in se jim za prisotnost zahvalili. Sledila je zakuska, ki je dala vsem prisotnim možnost, da se spoprijateljijo.
I. S.
WASHINGTON — V četrtem nastopu na turneji po ZDA je kitajska državna reprezentanca osvojila tudi prvo zmago in to na račun univerze iz Georgetowna s 75 proti 69.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 18. novembra 1978
KOŠARKA
MLADINCI 17.00 v Dolini Bor - Hurlingham # * *
19.30	v Trstu, Športna palača Inter 1904 - Jadran
NOGOMET
KADETI
14.30	v Trstu, Campanelle Chiarbola - Primorec
14.30 v Trstu, Ul. Stock - Primorje
Flavia
16.15	v Trstu, Sv. Ivan S. Giovanni - Breg
NAJMLAJŠI 15.30 v Štandrežu
Juventina - Pro Farra CICIBANI
15.30 v Trstu, igrišče Soncinija Soncini - Primorje * * *
15.30	v Trstu, igrišče Giarizzol Giarizzole - Breg
JUTRI
NEDEUA, 19. novembra 1978
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
9.00	v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Jadran
* * *
15.00	v Trstu, Ul. della Valle Grandi Motori - Bor
* * *
10.30	v Krminu Mobilcasa - Dom PRIJATELJSKA TEKMA (dečki)
11.00	v Dolini Breg - Kontovel
NOGOMET
Z. AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku Primorje - Gaja
« * «
14.30 v Dolini
Breg - San Marco * * *
14.30 v Bazovici
Zarja - Aurisina « * •
14.30 v Trebčah
Primorec - Rosandra # # *
14.30 v štandrežu
Juventina - Villesse
3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost - Libertas Koprivno « « «
14.30 v Sovodnjah
Sovodnje - Pro Farra * * *
11.15	v Ribiškem naselju CGS - Kras
« * *
14.30	v Križu
Vesna - Opicina Supcreaffž NARAŠČAJNIKI
10.00	v Bazovici Zarja - Giarizzole
. ZAČETNIK!
9.0Crv Dolini >:
Breg - Domio
13.30	v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole - Primorje
* * •
11.00	v Gradišču
Itala S. Marco - Juventina NAJMLAJŠI
10.00	v, Dolini Breg - Giarizzole
KOLESARSTVO
TROFEJA AL FOGOLAR
10.30	v Castionsu Nastopa tudi Adria
-^r
Borova mladinska košarkarska ekipa
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
46.
‘e Jožica se še nikakor ne more sprijazniti z njim. 'j® bolj se ji vse tako zdi, da gospod Ogrinec le ne J® k njim ne zaradi njih otrok ne zaradi pokvarje r&dia; otrok je povsod dovolj, pokvarjenih radiov J tudi ne manjka, če se mu že tako hoče.
"e se zgodi, da gospoda Ogrinca kdaj le predolgo m, f vznemirjajo. In ko se nato spet prikaže, planejo nadenj:
hodite, gospod Ogrinec? Naš radio se zdaj že ^>ak drugi teden pokvari.*
^Ibjte si no,» se pohuduje gospod Ogrinec, kakor da se :Uc*i tej muhavosti starega radia. «Zdi se ni, da nalašč a,1> Nato se ozre po Dani in doda z rahlo zbadljivostma ni žaljiva: «Vse tako kaže. da se bom moral češče ?'ti pri vas in bom nekaterim že kar v nadlogo?« ,ana je obvisela na njem z očmi. Ve, kaj misli, ^zivate,. je rekla.
«adio ali vas?« je vprašal smehljajoč se.
^ba,» je odvrnila. «če mene ne boste mogli izzivati, Poskušali razdražiti radio.«
Tega bom kaj hitro,« ]e menil. *Le bojim se, da bo
utihnil, če ga bom preveč dražil.«
♦Ne smete tako napraviti,« so rekli otroci, ki niso vsega razumeli tako, kakor je treba, «da ne bi več pel! Kaj naj delamo brez muzike?«
Gledal jih je, spet Dano in spet otroke. Dejal je:
♦Kakšni ljubitelji glasbe!«
♦Pravljice imamo tudi radi,« so dejali otroci.
♦In v nedeljo, ko smo sami, poslušamo plošče po željah...«
♦Sami si morate kaj želeti.«
♦ Mami bomo za njen rojstni dan,« so odvrnili.
♦Pri tem vam bom pomagal,« je pritrdil.
Zapletel se je v razgovor z otroki, z mlajšimi seveda, ker je Jožica čepela brez besede nad svojimi nalogami, a ves čas opazovala in mrščila svoje mlado čelo.
Dana ga je gledala. Zdaj se je že tudi sama navadila na njegovo navzočnost. Ni mu mogla kaj očitati. Bil je dostojen, kakor še zlepa ni videla moškega. Do otrok je bil ljubezniv, da jo je presenečalo. Kar naprej se je ukvarjal z njimi. Vse jim je napravil: celo uro je sedel in kaj izrezoval ali risal, kar so si pač želeli. Potem spet je privlekel s sabo kakšno knjigo in jim jo razkazovali igral je z njimi šah, šel na sprehod, jim kaj kupil. Ni in ni mogla razumeti: kaj ga vodi k njim. Konec koncev je sprevidela, da se ne ozira po njej kaj zvedavo: po celo uro je presedel pri njih, popravljajoč radio, klepetal tudi z njo, toda ves čas se ni niti enkrat ozrl po njej. To njegovo vedenje jo je že vznemirjalo.
Potem se je že kar vsakih štirinajst dni oglasil pri njih, da je vsaj vprašal: «Kako pa vaš radio?«
♦Ne poje!« so mu razlagali mlajši trije. Že so spet sedli k aparatu, poslušali gospoda Ogrinca, kako si nekaj brunda.
Nekega dne pa je. gospod Ogrinec do kraja obupal nad radiom, kakor zdravnik prej ali slej obupa nad težko bolnim človekom. Njegova glava je nihala, dokler ni dejal žalostno, bolj žalostno, kakor bi to lahko rekel kateri Danin otrok: «Zdaj je konec!« Cez čas, ko ga je še nekoliko bezal, kakor murna iz luknjice, je zaključil resno: «Na kraju je. Generalna reparatura bi več stala, kakor je vreden. Nazadnje tudi to ne bi pomagalo.«
Otrokom je zaprlo sapo. Niso si mogli misliti, kako bo poslej, če radio ne bo več pel. Dano je bolj prevzela pjegova žalost kakor dejstvo samo, da namreč radio ne bo več pel. Ker pač ni nikjer zapisano, da morajo vsi revni otroci imet' svoj radio. Se na misel ji ni prišlo, da bi kupila novega. Zato ker za kaj takega ne bi nikdar spravila dovolj denarja.
♦Bomo pač brez njega.« je rekla Dana nazadnje. «Saj ga tudi drugod nimajo... kaj hočemo, če bomo kdaj zmogli, ga bomo kupili.«
Ta «če» mu je dovolj povedal: Dana se zaveda, kako je s tem, on pa je vedel skoraj še bolj. Vsakdanji kruh je bil prvo, potem je bila obleka. Še za to ni bilo denarja.
Gospodu Ogrincu se je sicer posrečilo — v aktovki je prinesel nekaj stvari za radio —, da ga je za čas spravil k življenju. Toda jeseni je radio zares za vselej utihnil. Ker pa so otroci sitnarili, se je Dana odločila, da ga jo dala vsa pregledati. «Ni vredno popravila,« so se izgovarjali v delavnici. «Star sistem... ni materiala zanj. In četudi bi bil — ne splača se.»
Zimo so prebili brez muzike. Gospod Ogrinec se je sicer še oglašal; ker pa ni imel nikakega dela, se ni dolgo mudil. Dvakrat vsega je šel z otroki na sprehod, ko ni bilo doma Dane, pa se spet kje zamudil.
♦Kar škoda, da se je pokvaril,« je nekoč dejal, 4co je bila Dana doma. »Zdaj vam nisem več potreben.«
♦Boste imeli vsaj manj dela,« je rekla ona.
♦Delo je različno,« je menil Ogrinec. «Je delo, ki človek želi, da ga sploh ne bi bilo ali vsaj kolikor najmanj,
1 in je delo, ki bi ga rad kar naprej opravljal. Poleg drugega bi vsekakor rad popravljal takle star radio! Vsa) vsak drugi teden!«
♦Čudno,« je tedaj rekla Dana zbadljivo, «da imate takšno veselje do starih radiov. Nisem mislila!« Zasmejal se je in ji odvrnil:
«Kakšno veselje neki pa! Najraje bi vso staro ropotijo tega sveta zagnal v globok prepad, da nihče ne hi več mogel do nje.« Nato je po kratkem premisleku nadaljeval: «Včasih mi blodijo po glavi vsakovrstne misli: kaj vse bi bilo treba pri nas spremeniti, mislim takšne preproste, vsakdanje stvari, ki jih tisoči in tisoči pogrešajo. Marsikaj bi že lahko zmogli tudi pri nas, a je včasih pot do tega neverjetno zapletena. Marsikateri šef in načelnik je navaden tepec in tudi škodljiv splošnosti. če kaj predložiš, ti pritrdijo, ta ali oni se celo navduši za stvar. Počasi pa vse odmre, utone v pozabo. So ljudje, ki mislijo, da mora biti še pezdec — ne zamerite! — v planu! če stvar ni posebej navedena, menijo, da zanjo še ni čas. Torej počakajmo, da pride v plani — Drugo so velike stvari, ki jih ne zmoremo, kupiti pa tudi nimamo za kaj, in drugo so drobnarije, ki bi jih gredoč lahko delali — industrija za hišo in žep, ali če hočete: obrt. Reci vajencu v mehanični delavnici, naj ti popravi to in to, že se bo namrdnil in začel govoriti o težki industriji. — Kakor vidite, nimam posebnega veselja š starinami, ki so brez vrednosti. —•
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linl|e)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00. letno 400.00 din. zo organizacije In podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Stran 8
18. novembra 1978
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS 61000 L|ubl|on» Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 fhrnj 18.800 lir Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozoiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnije-JuNis» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih 0 v Italili pri SPI.	.
član ;t«lii»'«k;fil zveze časopisnih založnikov FIEG^
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala in tiska
H
ZTT
Trst
GOVOR JAVNEGA TOŽILCA NA PROCESU V CATANZARU
SID POMAGAL GLAVNIM OBTOŽENCEM DA SO SE ZATEKLI NA VARNO V TUJINO
Povezava med obveščevalno službo in Giannettinijem le pesek v oči za kritje prevratniške dejavnosti celice iz Veneta
CATANZARO — Javni tožilec na procesu v Catanzaru Mariano Lombardi je včeraj že četrti dan zaporedoma nadaljeval svoja izvajanja, ne da bi se doslej še sploh dotaknil postavitve bombe na Trgu Fontana v Milanu. Potem ko je raztrgal alibije vseh obtožencev in ožigosal delovanje «urada za zaupne zadeve* notranjega ministrstva, ki je potisnil preiskavo na napačen tir, se je včeraj ustavil ob delovanju vojaške obveščevalne službe — SID, ki jo je direktno obtožil, da je na vse načine skušala obvarovati obtsžence pred obsodbo. Najprej je omogočila beg v tujino Giannettiniju, nato Marcu Pozzanu, končno pa je še skušala organizirati beg Giovannija Venture iz zapora v Monzi.
Sam bivši šef SID admiral Euge-nio Henke je celo na procesu skušal rešiti Giannettinija iz zagate ko je trdil, da mu je ta maja 1969 poslal poročilo o značaju in delovanju desničarskega in neofašističnega prevrata. Toda ta Henkejeva trditev — je dejal Lombardi — je brez vsakršne osnove. Pri tem je Henke izkoristil dejstvo, da je polkovnik Gasca, nekdanji načelnik oddelka D obveščevalne službe, medtem umrl in ga torej ni mogel direktno demantirati.
Javni tožilec se je nato vrnil k povezavam med tremi glavnimi obtoženci: Giannettinijem, Fredo in Ven-turo. Vez med obveščevalno službo in Giannettinijem je bila po Lom-bardijevem mnenju le pesek v oči za pokrivanje dejanskega značaja delovanja trojice, se pravi prevratniškega delovanja v Venetu.
In dejansko sta bila prav Freda Jn Ventura avtorja vseh najvažnejših terorističnih atentatov leta 1969. Dr. Lombardi je začel pri atentatu proti sedežu rektorata padovske u-
V Iranu občutijo pomanjkanje hrane
TEHERAN — Iranski vojaški režim je včeraj napel vse svoje sile, da mu je prvič od tragičnih dogodkov pred tedni uspelo spraviti na ulice ljudi, ki so nosili režimu naklonjene transparente in razkazovali slike članov ša-hove družine.
Bledikavi sprevodi pristašev šahove «bele revolucije*, skupine od 30 do 40 oseb, v veliki večini otrok in žensk, so se pomikali mimo tankov, o-klopnih vozil, goseničarjev in druge vojaške motorizacije, saj so v Iranu včeraj praznovali dan oboroženih sil. Vojaški izredni zakonik, ki prepoveduje sestajanje več kot dveh oseb, niso izvajali, da bi tujim dopisnikom dokazali šahovo priljubljenost. Televizijski posnetki pa so dovolj zgovorno dokazali, da mimohoda vojske ni nihče pozdravljal razen redkih izjem.
Za umetnim pročeljem «ljud-ske privrženosti* šahu pa prihajajo iz Irana vesti, da se stavkovna gibanja nadaljujejo, da je že pričelo primanjkovati hrane. Zaradi stavke carinikov so na meji s Turčijo in v pristaniščih ustavljene ogromne pošiljke živeža. I-ran je namreč skoraj v celoti odvisen od uvoza hrane, saj se je šahova agrarna reforma izjalovila, da je celo poslabšala nekdanje zaostalo fevdalno kmetijstvo, ki je kljub vsemu omogočalo celo izvoz. Namesto hrane pa je iransko prebivalstvo včeraj videlo najsodobnejšo vojaško tehnologijo, nenasitnega zmaja, ki žre iransko naftno bogastvo, (voc)
niverze 15. aprila 1969 in na osnovi sodnih aktov, pričevanj in delnih priznanj prišel do zaključka, da je atentat zakrivil Francu Freda ter da je pri njem sodeloval tudi Ventura. Isto velja za atentata proti milanskemu velesejmu in menjalnici milanske železniške postaje 25. aprila istega leta (za oba atentata so najprej obtožili anarhiste, ki pa so jih morali na procesu oprostiti), ter za atentat proti turinskemu skladišču 24. julija 1969. Lombardi je že napovedal, da je odgovornost pre vratnikov iz Veneta dokazana tudi kar se tiče atentatov na vlake 8. avgusta in končno za pokol na Trgu Fontana 12. decembra. O teh atentatih pa bo javni tožilec govoril v ponedeljek, ko se bo proces pred catanzarškim porotnim sodiščem nadaljeval. Svoje zaključke in zahteve po kaznih bo dr. Lombardi verjetno izrekel v torek ali v sredo.
(trn)
S ponedeljkom v obtoku nov stotisočak
RIM - S prihodnjim ponedeljkom, t.j. 20. novembra, bodo pričeli krožiti novi bankovci za sto tisoč lir, ki zaenkrat ne bJdo odpravili starih. toda jih le postopoma nadomestili.
Novi bankovec bo precej podoben po obliki sedanjemu najnovejšemu petdesettisočaku in bo dojiolnil serijo novih velikih bankovcev v ob-
toku. Kot vsi ostali, bo tudi ta vseboval navpično kovinsko nit.
V	Rimu se je pojavila nova prevratniška organizacija TAP
RIM — Raznim prevratniškim organizacijam se je pridružila še e-na, in sicer «TAP», kar pomeni «Teppisti Armati Portonaccio*. Tako so se namreč podpisali lopovi, ki so v pretekli noči razdejali otroške jasli v okraju Centocelle.
V	jasli so vdrli skozi stranska vrata in razdejali oddelek za do-
jenčke in medicinsko sobo, nakar so se lotili še drugih sob in jedilnice. Na koncu pa so spravili na kup klopi, katedre, mizice in drugi didaktični material ter vse skupaj zažgali. Na zidovih so pustili sledeče napise:
«Alunni svoboden ali pa bomo zažgali celotne jasli,* «deset, sto, tisoč mrtvih Morov, če Curcio ne bo osvobojen* in še «RB zaveznice NAP*. Vse te napise je spremljal podpis TAP.
V zadnjih časih je bilo že več rimskih vrtcev poškodovanih, a za podla dejanja si ni nihče prevzel odgovornosti, včeraj pa se je pojavila ta nova kratica in vse kaže, da se bo v bodoče še večkrat.
Argentinka naj lepša na svetu
LONDON — Črnooka 19-letna Argentinka Silvana Suarez je bila v četrtek zvečer v Royal Alber Hallu v Londonu kronana za svetovno lepotico leta 1978. Argentina je torej letos osvojila že drugi svetovni naslov; poleg najboljšega nogometnega moštva i-ma tudi najlepše dekle na svetu.
Lepa Silvana si sploh ni upala misliti, da bo osvojila ta laskavi naslov, saj ni bila med favoritinjami. Ko je zvedela, da je zmagala, je planila v jok. Vsak, kdor jo je videl, najsi bodi v resnici ali na televizijskem zaslonu, je takoj občutil do nje nagonsko simpatijo.
Silvana Suarez — študentka arhitekture, navdušuje se za klasični balet in Yogo — je izjavila, da bi rada postala filmska igralka. ček v znesku pet tisoč funtov šterlingov pa je poslala materi, ki živi v Cordobi, da bi tako pomagala družini, ki je — kot je sama povedala — izredno revna. (ml)
Na sliki (telefoto ANSA - UPI) novopečena «miss» nazdravlja fotografom.
PO PRVIH REZULTATIH TORKOVIH VOLITEV
Brazilska opozicija izboljšala položaj
Vodstvo v državi še vedno v rokah režimske stranke «ARENA»
RIO DE JANEIRO — Brazilska opozicija že slavi zmago, kljub temu, da niso še znani dokončni rezultati torkovih volitev za obnovo poslanske zbornice, dela senata in skupščin zveznih držav.
Preuranjeno zmagoslavje pa opravičujejo prvi rezultati z volišč, predvsem iz večjih mest, kjer edina opozicijska stranka «MDB» krepko prednjači pred režimsko stranko «ARE NA*. Vsekakor pa morebitna tesna zmaga, kot jo pričakujejo optimisti, ne bo spremenila razmerja sil na vodstvu te največje države Latinske Amerike. Ko je vojska pred leti ponovno prevzela oblast, je bila njena prva skrb, da spremeni volilni zakon, ki omogoča režimski politični grupaciji («ARENA»), da le s težavo zgubi vodstvo v državi. V
SAMOOBDAVCENJE
•*•*•*•*•*•*•*• • • f •
.•.v.v.v.v.v.
.•.v.v.v.v.v.
.•.v.v.v.v.v.
.v.v.v.v.v.*.
I FIZIČNE OSEBE
IRPEF
Predujem mora znašati 75 % davka za preteklo leto, pod pogojem, da slednji, po odštetju davka, odtegljajev in davč-piOrediJ&v.-. RrSSSfla vsoto 100.00QJjr; račun se izvrši jjp sledeči način (nanašajoč se na obrazec 740, ki smo ga predložili letos);
—	od zneska iz vrste 62 okvira N odštejemo znesek iz vrste 63 okvira N;
—	na tako dobljeno vsoto — seveda, če znaša več kot 100.000 lir — izračunamo 75 %, kot predujem za tekoče leto. Najnižje vplačilo na račun IRPEF torej ne more biti izpod zaokrožene vsote 76.000 lir, kar predstavlja 75 % vsote 101.000 lir.
Kolikor sta zakonca v juniju predložila skupno davčno prijavo, a nameravata sedaj svoje davčno stanje ločiti, bo mo-
NAČIN
Vplačilo se mora izvršiti pri pooblaščenem kreditnem zavodu, ki pa ni nujno, da je tisti, pri katerem je bil vplačan davek za samoobdavčenje v juniju letos.
Postopek je naslednji:
—	pri bančnem okencu se zahteva vzorec za vplačilo za IRPEF;
—	vzorec se izpolni v celoti, po možnosti tiskano in se pri

ral vsakdo napraviti naslednje:
a)	znesek, ki je označen v vrsti 48 okvira N, bo moral prišteti znesku v vrsti 55;
b)	tako dosezerio0Skupno vsoto bo moral odšteti od vsote v vrsti 60 okvira N;
c)	v primeru, če bo znesek presegel vsoto 100.000 lir, bo treba izračunati 75 % in vplačati ustrezno vsoto kot predujem.
Zakonca, ki izkoristita možnost, da vplačata predujem ločeno, bosta morala v letu 1979 predložiti avtonomne prijave za dohodke iz letošnjega leta.
Zgoraj navedena merila za določanje predujma nadomeščajo tista navodila, ki so bila navedena v točki 23, stran 14 navodil, ki so bila priložena obrazcu 740/78.
VPLAČANJA
tem pazi, da se navedeta točen datum vplačila in točen znesek; opozarjamo tudi, da je obvezna navedba davčne številke;
— ohraniti je trebg dve kopiji potrdila, ki ju izstavi kreditni zavod: eno kopijo bo treba priložiti davčni prijavi prihodnjega leta, drugo pa bo davčni obvezanec ohranil kot potrdilo o vplačanem davku.
PRAVNE DSEBE
IR P E G
Davkoplačevalci, ki so podvrženi plačevanju davka na dohodek pravnih oseb, katerih poslovanje ali poslovna doba sovpada s sončnim letom, so dolžni v teku novembia vplačati predujem v višini 75 % davka, ki so ga prijavili za prejšnje leto, kolikor ta, po odbitku davkov, odtegljajev in davčnih kreditov znaša več kot 40.000 lir.
Za druge subjekte zapade rok vplačila predujma v teku enajstega meseca poslovanja oziroma obdobja obratovanja, kolikor prijavljena vsota davka za prejšno poslovno dobo presega vsoto 40.000 lir.
NAČIN VPLAČANJA
Vplačilo se mora izvesti pri davčnem uradu davčnega domicila, ki izstavi ustrezno potrdilo, ki se bo priložilo prihodnji prijavi dohodkov.
Ce se vplačilo izvrši z vinkulirano položnico, se mora izvršiti vsaj šest dni pred iztekom roka za vplačilo pri davčnem uradu. V obeh primerih se mora navesti davčna številka.
FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE
ILOR
Predujem krajevnega davka na dohodke so dolžne plačati fizične osebe, družbe oseb ter njim enakovredne ustanove, ka kor tudi subjekti, ki so dolžni plačati davek na dohodek pravnih oseb (IRPEG). Predujem se nanaša na 75 % vsote, dolžne na naslov ILOR, kot je bil naveden v zadnji davčni prijavi, kolikor je ta vsota presegala 40.000 lir.
NAČIN VPLAČANJA
Fizične osebe in družbe oseb bodo morale ustrezni davek vplačati s formularjem kreditnega zavoda; davkoplačevalci, ki so dolžni plačati IRPEG, bodo morali izvršiti vplačilo pri pristojni davčni izterjevalnici.
_ wr>, :	„	;	SANKCIJE
ZAPOZNELO VPLAČILO
Čas vplačila poteka, redno, od 1. do 30. novembra (24. novembra za vplačila na poštni tekoči račun).
Za tistega, ki bo vplačal po tem roku, je predvidena:
—	3% dodatna pristojbina + 12% letnih obresti za vplačila v roku do vključno treh dni po zapadlosti;
—	15% dodatna pristojbina + 12% letnih obresti za vplačila po treh dneh zapadlosti. Kreditni zavodi ne bodo sprejemali vplačilo predu|mov po 31. decembru 1978.
NEPOPOLNO ALI NEIZVRSENO VPLAČILO
Za nelzvršena vplačila ali za vplačila izpod 75% dolžnega davka na osnovi zadnje davčne prijave je predvidena 15% dodatna pristojbina + 12% letnih obresti. Davkoplačevalec pa, ki na podlagi dohodkov letošnjega leta že lahko predvideva, da bo za leto 1978 (obrazec 740/79) prijavil davek, ki bo nižji od tistega, ki ga je prijavil za leto 1977 (obrazec 740/78), lahko vplača predujem v višini 75% zgoraj omenjenega manjšega davka, ne da bi moral plačati dodatne pristojbine in obresti.
DAVČNA ŠTEVILKA
Za opuščeno ali napačno navedbo davčne številke se predvideva denarna globa v višini od 50.000 do 1.000.000 lir.
vsakem primeru pa bi bila vojs vedno pripravljena, da «3PrfI?1fnL voljo ljudstva. Večina političnih pazovalcev pa trdi, da pomeni P<”f Čanje glasov opozicije temeljni P mik v političnem razvoju BraziUJ • Ljudstvo si želi sprememb, hoče ti soodgovorno pri gospodarski" razvoju, saj so bile dosedanje izb“|j zgrešene in so le poglobile Pre™:e med revnimi in bogatimi, kar J? kronična bolezen, ne samo v Bra liji, temveč v vsej Latinski Amen Vojska pa bo morala v dobršni m ri to upoštevati, posebno ker ne >n re opozicije obarvati z običajna1 temno rdečimi barvami, kot bi najraje delala. «MDB» je namr j skupek najrazličnejših ideologij liberalcev do populistov, v ntejl kot napredna komponenta Pr , L tudi neke vrste socialdemokrat skupina, kateri opazovalci n®™ vedujejo precejšnjo bodočnost.
Morebitni pozitivni razplet bra® skega položaja bi med draginj P"j menil preizkusni kamen za drug države Latinske Amerike, ki so pr? tako vkovane v spone vojaških ® tatur. Washingtonska vlada bi J* lahko sprijaznila z zmago P°se"? socialdemokracije, celo delni P°P? ližem bi lahko sprejela, odprto Pj ostane vprašanje zadržanja ye~?7 ameriških monopolov in multin?®7 nalnih družb, ki jim prav voj?s režimi, kot je brazilski, om0»*ri. mastne dobičke. Verjetno bo bog j ti severnoameriški žandar J}®^ kompromisno rešitev, da bo volk in koza cela. Samo po sebi je za Američane volk vsaka naPr®\ na pridobitev, ki količkaj diši P" socialni pravičnosti, (vcc)
Sovjetski tednik «Za rubežom» napada ljubljansko «Delo»
MOSKVA - Kot piše tiskovna *; gencija ANSA je včerajšnji sovj ski zunanjepolitični tednik «Za bežom* ostro polemiziral s pisanj® ljubljanskega Dela ob nedavn podpisu prijateljskega sporazum med SZ in Vietnamom. Za sovj®F~! tednik se je Delo pridružilo «zb heterogenih protisovjetskih nasP1™. nikov sovjetsko - vietnamskega razuma, ki ga vodi Peking*.
Dve smrtni žrtvi na «avtocesti sonca»
NEAPELJ - Predvčerajšnjim noči je prišlo na «avtocesti son; med Caserto Nord in Casertp Su*» verižnega trčenja, ki je terjalo 0 smrtni žrtvi in nekaj ranjene-/ Po vsej verjetnosti je do trčenja P* šlo zaradi goste megle.
Promet je bil dalj časa ustavi) in se le s težavo odvija.
Na kraj nesreče so prispeli ag ti prometne policije, ki skušajo n® malizirati položaj (več tovornjak in osebnih avtomobilov je bilo r škodovanih med trčenjem).
RIM — Italijanski zavod z® tistiko je objavil pregled promet , nesreč v prvem semestru leta 1 ^ iz katerega je razvidno, da je n®5 ■ manj in da so tudi manj hude. v P merjavi z istim obdobjem lans* ^ ieta se je število nesreč znižalo 6 odstotkov.
o Narodnostno
(Nadaljevanje s L stranO_^
z zavzemanjem za zbliževanje skupnosti ob upoštevanju nji• v narodnostne identitete, uveljavi okolju, ki ji je bilo tradicion®1 nasprotno.	mi
Poleg narodnostnega in z "J tesno povezano je elavno vpra?®je
nnnnnrln mn/4 otuonl/omi	•.
spopada med strankami, vPr^gle, seštevek obeh pokrajinskih sve
avtonomije pokrajin in vloge “"'jčni
1)8 >to”
SVP si želi večje avtonomije in ve
v kateri je deželni zbor mell"ot0v.
bistva-
jav'
jih pristojnosti na področju kulture, krajevne finance in '0j. nega reda in skuša v največji ni meri okrniti vlogo dežele podatek, da vsaka avtonomna krajina upravlja letno 400 lir, dežela pa le 20, pove koli ^ je «teža» teh teles), levica spoštovanju avtonomije obeh P°\,tj, jin skuša vrniti deželi pristojne ki jih ima, tudi zato, da bi PreL,)o čila, da bi Gornje Poadižje e® m izključno lovišče SVP, Trident>n.,e, pa lovišče krščanske demokra ^ Slednji stranki naj bi sklenil' ^ drugi tihi sporazum: kaže, (P® ,.jc ravno je osnovanost teh g°' ,r težko preverljiva) da naj bi L didat SVP da evropske volitve j didiral na listi KD, kjer naj to ’ edino možnost uveljavitve. .bmo domnevnemu dogovoru pripis"^e. poznavalci dejstvo, da se med .. danjo kampanjo stranki nista n ,g. dali, medtem ko sta si bili na _|, jevni ravni v preteklosti ob vol«1 vselej v laseh,	jno
Levica skuša razbiti to dVJ|jj monolitnost in tudi tako oni°8
med **
zbližan je ter poznavanje ma narodnima skupnostima. r** ‘g-litičnih volitvah 1976. leta je ta čelna politika imela precejšen ^ ziv. če ga bo tudi na sedanjih >> želnih, se bo za Gornje in za oba tu živeča naroda 010 začela nova doba.