Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 1& gld., la pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld za icden	Naročnino »n oznanila (i na era te) »sprejema npravnlStvo ln ekspedicija t
mesec 1 gld 40 kr. "	>	„Katol. TIskarni" Kopitarjeve uliee »t. 2.
„ , , . „ ,, V administraciji prejeman velja:	f	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld.	t
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	I	Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Posamne Številke po 7 kr.	Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-it e v. 74.
Štev. 194.
V Ljubljani, v soboto 27. avgusta 1898.
Letnilc XXVI
Ceško-katoliški shod v Pragi.
(Konec.)
V sredo se je vršilo prvo sklepajoče zborovanje. Navdušenje med zborovalci postaja vedno večje. V začetku zborovanja je predlagal kanonik K u c h i n k a na podlagi prejšnjih posvetovanj sledeče resolucije: 1. Visoka škofijstva se udano prosijo, da posvete na slovesen način vso deželo Češko božjemu srcu Jezusovemu. 2. Zborovalci zahtevajo, da se vrne papežu svetna oblast. 3. Cesarjev jubilej naj se povsod kolikor mogoče slovesno praznuje. 4. Protestujejo proti Husovcmu spomeniku v Pragi sploh, v Materi božji posvečenem Starem mestu posebej. 5. Potreba verske šole in kršč. nauka na obrtnih in nadaljevalnih šolah. 6. Zborovalci zahtevajo za delavce popolno volilno pravico, celodnevni počitek oh nedeljah in praznikih, ženske in deklice naj ne delajo po noči pri trgovini in industriji, upeljava delav. zbornic, odborov i. t. d. 7. Kazširijo naj so pravice zadrug, kakor je bilo to pri nekdanjih cehib. 8. Naj se krepko pobija moderna brezbožna filozofija in 9. teorija Lombrozova, ki zanikuje prosto voljo. 10. Potreba katoliškega časopisja. 11. Dolžnosti katoličanov do njih časopisja. — Vse resolucije so bile navdušeno sprejete.
Posamezni odseki so jako pridno zborovali. Udeležba je bila velika. Popoldne so imeli zborovalci molitveno uro s pridigo v semenišni cerkvi.
Zvečer ob šestih se je otvorilo tretje slavnostno zborovanje. Škof dr. Riha je omenjal s posebnim veseljem dobro obiskane molitvene ure ; potem je povdarjal, kako taki veličastni katoliški
sbodi pišejo pogubnim brezverskim sistemom na steno »mane tekel«, ter je končal z besedami, ki naj bodo naše geslo: »Sloga, ljubezen in je-dinost«.
V imenu litomeriškega škofa je pozdravil zbor semeniški vodja K o r d A č, ki je mej drugim dejal : Jedino združilno sredstvo mej Čehi in Nemci naj bode katoliška Avstrija pod vodstvom habsburške hišo in nobenega druzega, habsburške hiše z geslom: Pravica in pravičnost!
Potem je govoril jako navdušeno vrednik P. Kollar v imenu ogerskih Slovakov. To bi ne bil, je dejal govornik, nikak češko slovanski shod, ako bi ne donele tudi slovaške besede. Prištevamo sc čehom, od katerih upamo pomoči, slovaški narod je pa ostal zvest tudi katoliški veri in trdno zida vse na Boga. Ceško-slovanski narod ne bodo poginil, pravična njegova stvar mora zmagati. Potem izroča govornik shodu pozdrave bednega svojega slovaškega naroda, ki prosi veliki češki narod, naj kakor doslej ša nadalje ohrani ljubezen do njega. Nepopisno navdušenost vzbudile so te besede.
Na to je nastopil prvi slavnostni govornik državni poslanec dr. Anton Sto jan. Govoril jc obširno o važnosti časopisja za katoliško organizacijo. Njegov jedrnati, večkrat nekoliko šaljivo nadahnjeni govor je žel obilo pohvale.
Za njim je govoril vrednik Vik o temi: »Iz letnikov krščanske ljubezni« in na to dr. Horsky o dolžnostih delodajalcev do delavcev po okrožnici papeža Leona XIII. Obema so zborovalci živahno pritrjevali. Končalo se je zborovanje zvečer o polu desetih.
V četrtek jo bilo zadnjo zborovanje. Navdušenje je prikipelo ta dan do vrhunca, in vsakdo je le tesnega srca mislil na uro ločitve.
Govoril je pomožni škof praški, msgr. Ka-lous, ter povedal, da jo pred odhodom na shod prosil Mater Božjo, naj vzame katoliški shod v svoje pokroviteljstvo. Prošnja je bila uslišana: Shod se je začel ob veseli udeležbi, nadaljuje se navdušeno in zmagovito se bode končal.
Potem so pozdravili shod: v imenu olomuško nadškof ije kanonik Pa nek, v imenu kraljevo-graške dekan dr. Frvdek, v imenu dunajskih Cehov kolarski pomočnik P a vek, in iz Rima jo prihitel dr. Kašpar, ki je pojasnoval žalostno stanje papeževo. Govorili so še kaplan Ti-chovsky, kmet Ječny, ki je priporočal geslo »svoji k svojim«, in zapisnikar šimon.
Potem so nastopili slavnostni govorniki: dr. Neuschl »o ženskem vprašanju«, Rybniček »o krščanskem socijalizmu in narodnosti«, in profesor Havrdnck »c ideji krščanske resnice v češki zgodovini«.
Kardinal Schonborn je na to prečital brzojavko kardinala Rampolle, v kateri se sveti oče zahvalja za izjave udanosti in spoštovanja, ter podeli zborovalcem papežev apostolski blagoslov. — Zapeli so še koral »Svaty Vaclave«, na kar je predsednik grof SchHnborn zaključil shod. Mej po-pevanjem pesmi »Kde domov muj ?« so ostavili dvorano. Skupnega banketa se je udeležilo do 150 oseb.
Prišlo je na shod nebroj brzojavnih pozdravov, med njimi tudi nekaj iz slovenskih krajev.
<■ LISTEK.
Najnovejši katehet.
Gospod Ivan Hribar, če smo prav poučeni, poleg druzih poslov župan deželnega glavnega mesta Ljubljane, čutil je v sebi poklic, razlagati zbranim dijakom veronauk. Postal je torej nekak novodoben katehet.
Ako pravimo novodoben, napravili smo gospodu Ivanu Hribarju prav nezaslužen poklon, kajti verski nazori, katere je razlagal dne 20. avgusta 1898 pri banketu sedečim dijakom, so prastare mumije liberalnih fraz. »Slovenski Narod« z dne 22. avgusta t. 1. namreč poroča, da je gospod župan ob omenjeni priliki rekel, »da bi se on ne bil protivil, ako bi se povdarjala krščanska ideja, ker tej nihče ne nasprotuje, krščanska ideja se v nas morda celo premalo poudarja, dočim se povdarja katoliška že preveč?«
Da je to poročilo »Naroda« pristno, o tem utemeljeno dvomiti ne moremo, saj poroča o jednem svojih pristašev, govornik sam pa do danes še ni popravil dotičnega poročila v nobenej točki.
Gospod župan torej pravi, da bi se on nikakor ne protivil krščanskej ideji, ko bi se bila povdarjala pri zborovanju dijakov. Povdarjala pa se jc takrat katoliška ideja, gospod župan se pro-
tivi dotičnim izvajanjem , protivi se torej katoli-škej ideji. Katoliško in krščansko, to je gospodu Ivanu Hribarju dvojno.
To prastaro frazo rabilo so do sedaj vse verske ločine. Rabil pa je to frazo posebno rad tudi liberalizem. Iz liberalne orožnice pobral je to frazo gospod Ivan Hribar, jo malo zlikal in veselo udrihal inter pocula z njo po klerikalcih. Tako se dandanes zelo lahko, pa tudi po ceni dobi priznanje in slava, osobito pri polnej čaši. Pohlep po hipnej slavi, po minuti burnega ploskanja in hrupnega pritrjevanja zapeljal je tudi gospoda Ivana Hribarja, da je opustil navadno previdnost in izustil besede, katere bi mogoče sicer bil zamolčal iz razlogov taktike.
Krščansko in katoliško naj si nasprotujeta? Katoliško naj ne bode krščansko? Kedar povdar-jamo katoličanstvo, ali ne povdarjamo takrat tudi krščanstva? Ali je razun katoličanstva še kako krščanstvo, ustanovljeno od božjega ustanovnika?
Resnica je samo ena, samo eno veroizpove-danje more biti torej resnično. Ali nima ravno katoliška cerkev vseh znakov resničnosti ? Ali ni edina? Edina je v nauku, bogoslužju, zakramentih, avtoriteti in poglavarju. Ali ni sveta? Navaja svoje člene k svetosti, njeno bogoslužje in njeni zakramenti čistijo in posvečujejo človeka, katoliška cerkev posvečuje svoje vernike. Ali ni splošna? Ustanovljena je za vse ljudi, za vse narode. Ali
ni apostolska? Uči isto, kar so učili apostoli, deli iste zakramente kot so jih delili apostoli, njeni škofje so pravi nasledniki apostolov.
Kristus govori le o eni cerkvi, katero je ustanovil in katere ne bodejo porušile peklenske moči.
Ali je torej krščanstvo kaj druzega kot katoličanstvo ?
Frazo o različnosti krščanstva in katoličanstva zamoremo samo umeti, ako se vglobimo v fraze-ologijo liberalizma.
Temu je krščanstvo — mir in sprava. Mir liberalcem, da delajo in učijo, kar jim drago, sprava z liberalci, da se jim udaš in podvržeš. Katoličan, ki dela tako, je liberalcem kristijan, ako pa svojo cerkev ljubi in jo brani, potem je nespravljiv, mračen katolik.
Da se besede gospoda Ivana Hribarja dajo razlagati in umevati le potom liberalne frazeolo-gije, ali smo mi temu krivi? Nekateri pravijo, da pri nas ni liberalizma. Mi pa gotovo ne! Saj se prikazuje ob vsakej priliki, v javnem življenji, v časopisju in tudi pri banketih.
Prikazen, da se ravno pri banketih največ govori, tudi ne najboljše, da se razlagati le tako, da so poslušalci po tečnih jedilih in dobri pijači tako okrepčani, da baš ob takih prilikah lahko prenesejo vse. In na to greši marsikdo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. avgusta.
Na <j odb eno vprašanje avstrijski in ogerski vladi dela velike skrbi in vroče dni. Z Dunaja v Išel, iz Išla v Budimpešto in zopet na Dunaj prenašajo ministri svoje predloge in protipredloge.. Mažarski listi kličejo baronu Banffyju: Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen! Ista pesem odmeva grofu Thunu na uho. Bili so te dni kritični dnovi. Zavarovalni agent Košut sam je iz Napolja prihitel v »Magyar Orszag«, da je vladi kriza za hrbtom. Včeraj popoludne je kocka pala. Oficijozna poročila so sicer kratka in suhoparna, toda sklepati je mogoče, da so se obestranski ministri v četrtek srečali sredi pota. Sicer so še v podrobnih vprašanjih mala nasprotja, posebno glede avstro-ogerske banke in užitninskega davka, v obče pa so si ministri na večer prijateljski segli v roke ter razšli na svidenje danes, ko sta oba ministeiska predsednika cesarju poročala o sklepih, da jih potrdi. Dočim piše »N. Fr. Pr.«, da je mnogo od-jenjal grof Thun, toži »Mag. Orszag« o preteči nevarnosti za mažarsko državo, pišoč : »Mi smo igro zgubili in zguba je velika, morda osodepolna v gospodarskem in političnem oziru; mi zgubljamo na premoženju in pravicah«. Kdo bi verjel tem obupnim klicem ? Še pri vsaki nagodbi so Mažari bili na dobičku, držeč se starega svojega načela: Zahtevaj več, nego upaš doseči! In isto so dosegli v neki meri tudi sedaj. Četudi se je baje baron Banl'fy udal za kvoto 35%, je prvič ta kvota za Ogersko najmanj za 5% prenizka, drugič pa dobe na drugi strani dovolj in preveč odškodnine. Ker pa se baron Banffy drži »zakona«, zahteva, da naj avstrijski parlament izvoli kvotno deputacijo, da z ogersko formalno sklepa o kvoti. Vsled tega bode avstrijska vlada sklicala državni zbor, ki bode volil novo kvotno deputacijo. Včeraj je bil ministerski svet, ki je določil dan, kedaj se snide državni zbor. Pač ni treba naglašati, da se obestranski deputaciji ne bodeta zjedinili v kvoti in da bode morala določiti krona.
Kaj nas boli? Pod tem naslovom je »Va-terland« objavil daljši dopis iz Inomosta. Mej drugim pravi dopisnik: Kar nas boli, je, da moramo gledati, kako jedna stranka brezozirno izrablja žalostni položaj države, med prebivalstvom vzbuja nezaupnost do Avstrije ter ruši ljubezen do dinastije. In boli nas to tem huje, ker vlada križem drži roke nasproti nemškim radikalcem in ker celo c. kr. uradniki pospešujejo to nemško-nacijonalno gibanje. Vse kaže, kakor da bi se vlada bala nasprotovati nemškoradikalnim agitacijam proti cesarju in državi. Tu bi trebalo močne in odločne roke! Najboljši možje že ne vedo, kaj pomeni ta prijenljivost nasproti tem izgredom. Ali je morda res, kar je rekel neki odlični politik, da je v Avstriji laglje biti izdajica, nego patrijot ? Trdno dinastiško čustvo je pogoj obstanka in moči države, ker nikjer ni tako ozko zvezana usoda države z dinastijo. Dinastija je vedno nad vsemi na-
rodnimi in političnimi vprašanji. Zato treba odločno zatreti vsako protidinastiško gibanje.
„Zarota v Karlovih Varih". Na Ma-žarskem je poletna vročina zvalila že mnogo tolstih rac v časniških pisarnah. Kakor smo že omenili, je »Magyar Orszag« zasačil nevarne »zarotnike v Karlovih Varih« proti dualizmu, rekše Mažarom. V Karlovih Varih so se baje sošli agitatorji raznih narodnostij, ki hočejo na Ogerskem oživotvoriti federalizem. V to »zaroto« so baje zapleteni Rumuni, Cehi, Slovaki, Hrvatje itd. Osrednje vodstvo je magyar ember iztaknil na Dunaju, koder se zbirajo s krinkami ponočni strahovi iz mladočeškega in antisemitskega tabora. Podružnica je dalje v Pragi, koder zbira niti državni poslanec dr. Dyk, ki se gotovo v pest smeje, ko čita te izrodke vrele domišljije. Brat njegov, Ivan Dyk, je v zvezi z Jugoslovani. Tretje zarotišče je v Bukareštu. Na jesen pa vzbukne — pamet ma-žarskemu petelinu, ki vabi take race. Oglaša se pač slaba vest, ki Košutovcem kljuje srce od mraka do dne.
Italijanski liberalni listi se liudujejo nad nemškimi katoliki, ki so v Kreieldu na shodu ponovili zahtevo, da Italija vrne papežu njegove dežele. »Tribuna« naglaša, da so katoliška društva državi nevarna in da Italija ne sme dalje trpeti, da se tujci vtikajo v italijanske stvari. Ko bi »Tribuna« odločevala, bi že davno sv. očetu odvzeli še Vatikan, Avstriji pa italijanske neod-rešence.
Španci so imeli samo letos prvih šest mesecev na Kubi blizu 450 milijonov peset ali blizu 193 milijonov goldinarjev troškov. — Sedaj se vračajo vojaki v domovino, raztrgani, sestradani in bolni. Vsak dan umrje nekaj vojakov. Revščina bode še le z vsakim dnem večja.
V Sudanu se Angleži pripravljajo za odlo-čivno bitko. Angleški poveljnik Kitschener je 17. t. m. sam se prepričal, da so derviši, katerih je bilo do 12.000, zapustili postojanko Šabluko. Zato je ukazal, da anglo-egipčanske čete takoj zasedejo to utrjeno mesto, kjer zbere te dni vso svojo armado. Pri Omdurmanu utegne biti 3. ali 4. septembra odločivni dan, ker ondi se zbero vse ka-lifove čete, ki štejejo do 50.000 mož s tremi Kruppovimi baterijami; večji oddelek je oborožen tudi z novejšimi puškami. Abdullahi je za vse slučaje že odposlal svoje žensko spremstvo in druge zaklade v Darlur, kamor sam zbeži, ako ga Angleži naklestijo.
Cerkveni letopis.
Poavečenje cerkve in velikega altarja na Goričici.
(Konec.)
Pred duhovniško hišo stal jc priprosti slavolok z besedama :
Veselo sprejeti.
Odtod je korakala duhovščina s knezoškolom k šotoru, da opravi svoje molitve, in potem se je pričelo posvečevanje cerkve in velikega altarja, ki je trajalo blizo tri ure. Po dokončanem tem
Njegova mati.
Spisal Ivan Grada r.
Ledeno jutro je ležalo na Prelesju. Drevje je bilo omotano s svetlim belim ivjem; mrzla jesenska megla je visela v zraku, da so se dvigala poslopja ob cesti nejasno in v razblinjenih obrisih. Zapihal ni najmanjši veter, — povsod je dihala hladna, skoro nenaravna tišina. Zdaj pa zdaj so zaškripala kaka vrata in tesno zavita, sključena postava je hitela čez cesto.
Matičevka je stopila na prag s težko, nerodno košaro v roki. Zamežikala je z očmi ter si popravila ruto za vratom.
»E — kdo bi si mislil, da je tako mraz; prišlo je kar čez noč . . .«
»Mati, ali pridete še pred temo, da nas ne bo strah?«
Za krilo se je je držala hčerka, bosa, s ku-Stravimi lasmi in zaspanim obrazom.
»To je gotuvo ... Glej, da bote mirni in da se ne bote prepirali . . . Pristavi lonec že ob de-in da ne pozabiš osoliti . . . Hu, kakšen uira/ ; n^ hodi na cesto !«
Po vasi je bilo še vse mirno. Ali iz dimnikov se je Icidilo; ženske so pripravljale delavcem zajutrek časih je zakričal na klevu petelin s hri-
pavim, zategnjenim glasom, stresel z glavo ter se vrnil v toplo zatišje.
»Matičevka, kam pa Vi tako zgodaj, — in natovorjeni ?«
»V Ljubljano, Guljanka, v Ljubljano . . . Pogledat, kaj dela fant; — dobro je, da mi je prišlo to na misel . . . nesem mu lansko suknjo, da ne zmrzne, siromak . . . Kako se je naredilo, za Boga, kakor bi z nožem rezal v obraz . . .«
»Da, Vi ste srečna mati, Vi Matičevka . . . kdor ima tako veselje s svojimi otroci, lahko mu je vsako delo . .. Kaj pojde voznik že tako zgodaj ?«
»E — jaz ga ne bom čakala; škoda je tistih trideset krajcarjev, če si jih že moram odtrgati od ust, dam jih rajša svojemu fantu . . . revež trpi toliko in nobenega veselja nima . . .«
»Težko bo, težko ; pot ni tako kratka, kakor bi si kdo mislil . . . za mlade noge bi morda še bila, a Vi, — kaj si jo upate zmagati ?«
»Človek prestane veliko, pa naj prestane še to. Z Bogom, Guljanka!
Zadnje nizke koče so izginile polagoma v megli in pred njo se jc razgrnilo široko polje, iz katerega se je dvigalo samo tu pa tam samotno drevo. Od brzojavnih žic je viselo ivje, ki jc včasih zatrepetalo in padalo na tla, kadar je priletel
opravilu so stopili mil. knez in škoi na lečo, ter v izbornih in navdušenih besedah izrekli najpo-pred svoje začudenje nad lepoto te cerkve, pohvalili stariše in gospodarje, da so toliko prostovoljno žrtovali za cerkev, posebno pa so pohvalili mladenče in dekleta, ki so pri izpraševanjih darovali velikansko svoto čez 4000 gld. Potem so razlagali pomen in obrede posvečevanja cerkve in navduševali ljudi, da naj pridno zahajajo v to cerkev in naj se trdno držijo Jezusa, ki bo v presv. Rešnjem Telesu vedno med nami in njegovega nauka. Prosili so stariše, da naj vzgajajo svoje otroke na katoliški podlagi, in se rahlo dotaknili žalostnega prizora, ki se je te dni vršil v beli Ljubljani, ko je namreč večina zbranih vse-učiliščnikov zavrgla katoliško podlago. Vkljub neznosni vročini je bila cerkev čudo natlačena in vse je sledilo z največjo pazljivostjo višjipastirski besedi. Na to je bilo darovanje in slednjič sv. maša, ki so jo Bogu vsemogočnemu darovali za vse dobrotnike naše cerkve presvetli knez in škof v navzočnosti 22 duhovnov.
Pobožnega ljudstva je bilo neštevilno veliko, ves prijazni griček je bil obsejan z ljudmi, ker niso mogli vsi v cerkev. Krasen pogled I Tikoma cerkve na vshodni strani je bil slavolok : Haduj se Marija Svojega častilca!
Ravno tako na južni strani z napisom: Vsi se veselimo Ker svojega škofa slavimo!
Oba slavoloka sta bila jako mično in umno sostavljena. Po opravljeni peturni cerkveni slovesnosti, podali so se Presvitli z vso duhovščino v župnišče, kjer jih je gosp. benelicijat po truda-polnem naporu skromno pogostil. Ob štirih so imeli milostljivi gospod knez in škof pete litanije v obilni azistenci.
Zdaj pa je naša sveta dolžnost, da se še jedenkrat kar mogoče lepo zahvalimo Ijubeznji-vemu in ljubljenemu knezu in škofu za trud, požrtvovalnost, prekrasni govor in za njihovo lju-beznjivost. Bog Jih živi in ohrani še prav mnogo let v čvrstem zdravju! Vsaj so se tudi Presvetli nam zahvalili na leči za lepi vsprejem in za vzorni red v cerkvi in zunaj cerkve.
Nadalje nas veže dolžnost svojo prisrčno zahvalo izreči gg. pevcem, ki so med posvečeva-njem prepevali psalme in druge molitve več kot tri ure. V prvi vrsti P. Hugolinu in provincijalu P. Konstantinu, kaplanu gosp. T. Rožniku in bo-goslovcu Fr. Pengavu. Bog plačaj stotero! Prijateljska hvala tudi gg. tovarišem, sošolcem našega beneficijata, ki so se njegovemu povabilu tako radi [odzvali, gg. P. Konstantinu in Hugolinu, prof. dr. Svetini, katehetu Sarabonu, župniku Ko-larju.
Posebno lepa hvala in zahvala našemu gosp. nadžupniku I. Zorcu, ki nas je počastil in blage in dobre volje vstrajal do konca. Hvala tudi drugim duhovnom, ki so poveličevali našo slavnost. Hvala slednjič našemu gasilnemu in veteranskemu društvu, ki sta vzdrževala vzorni red v cerkvi in
zmrzel vrabec, začivkal z zaspanim glasom ter odhitel za tovariši.
Matičevka je začutila, da so ji roke odreve-nele in zatekle od mraza; prsti se niso dali stegniti in suha koža se je nabirala v trde plave gube. Zdelo se ji je, da ji je leglo na obraz nekaj težkega, ledenega, oči pa ji je zatiralo mrzlo ivje.
»Kako ga mora zebsti, siromaka . .. samo da bi se ne jezil, ker sem predolgo odlašala. . . .«
Vzdihnila je; na misel ji je prišlo, kako je prosila krojača, naj počaka za plačilo . .. »Ej, mati Matičevka, jaz moram živeti; suknja ostane pri meni ... jaz moram imeti svoj denar . . .« In Matičevka je šla in prodala svojo nedeljsko obleko; resnica je sicer, da ji je ostala potem samo še jedna jedina, precej obnošena in devetkrat popravljena, — a kako bi se dalo drugače pomagati ?
Megle so se pričele vzdigovati. A ob jednem je zapihal od severa rezek veter, da je zaječalo in zadrhtelo v zraku. Izza vzhodnih hribov je zasijala mrtva, hladna svetloba.
»Ali ne bote vstopili za trenotek, Matičevka ? Vsa zavita ste v ivje ... da ne zmrznete na potu . . .«
zunaj cerkve, kakor tudi domžalski godbi, ki je vstrajno svirala pri sprevodu in med obedom. To je bil dan, ki ga je Gospod naredil in katerega mi nikoli pozabili ne bomo.
Slovstvo.
Na razstanku. Slovenski osmošolci. Cena 1 gl. — Veselo znamenje je, da mladeniči, hrepeneči po izobrazbi, nastopajo samozavestno pred svet s plodom svojega duha. S pesmicami se tu ne ba-vimo dalje, tudi »silhuete« pustimo ter se ozrimo na oba daljša Bpisa. V povesti »Brez vesla« Ivan Prijatelj biča ono brezznačajnost nekih politikov, ki se postavijo pod okrilje kake stranke samo zato, da bi dosegli kak mandat. Če se jim ne izpolni ta zahteva, čutijo takoj potrebo novega lista in nove stranke, katera naj jih povzdigne na ščit. Če izpodleti tudi to, potem se užaljeni umaknejo s pozorišča, češ: Slovenci so nehvaležni. Zraven se ozre večkrat na socijalno demokracijo, na dekadentizem itd. Sploh smo s snovjo te povesti zadovoljni. Ugajala nam je tudi Frančiška G r i v c a razprava o ruskem realizmu. Pisatelj je dobro premislil realistično strujo; vidi se, da je imel pri rokah tudi dobre vire. Zahteva zmerni trezni realizem, obsoja naturalizem in dekadentizem. Pravi, da nekateri slovenski realisti le zato segajo po francoskih lascivnih vzgledih, ker jim bolj ugaja francoska lahkomiselnost, nego ruska resnost. Soglašamo.	x.
Tedenski koledar.
Nedelja, 28. avgusta: 13. pobink.; evang.: Jezus ozdravi deset gobavih. Luk. 17. Srce Marijino. — Ponedeljek, 29. avgusta: Obglavlje-nje Janeza Krstnika. — Torek, 30. avgusta: Roza Limanska, dev. — Sreda, 31. avgusta: Rajmund, sp. — Četrtek, 1. septembra: Egidij, opat. — Petek, 2. septembra: Štelan, kralj. — Sobota, 3. septemb. : Evfemija in Doroteja, dev. muč. — Lunin spre min: Ščip ali polna luna 31. avg. ob 11. uri 56 min. zvečer. — Musica sacra: V nedeljo dne 28. avgusta: V stolni cerkvi: Mašo zložil Feliks Uhl, graduale A. Foerster, olTertorium Jurij Wesselak. — V mestni župni cerkvi sv. Jakoba: Mašo zložil Feliks Uhl, graduale Anton Foerster, olTertorium J. B. Treš.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. avgusta.
(Presvetli cesar) je daroval za morsko kopališče v Gradežu 300 gld., za pogorelco v Gaber-čah pa 500 gld. iz zasebne blagajne.
(Shod slovenskih velikošolcev.) Še le v četrtek je prišel »Narod« do sape, ki so mu jo zaprli do-godljaji na dijaškem shodu in vzlasti na komerzu pretekle sobote. Po stari navadi zaganja se v naš list z vso znano surovostjo očitajoč nam nesramne laži, obrekovanje, zavijanja in mnogo druzih lepih lastnostij. Vse to pa ne polemizujoč z nami radi
stvari same, kateri ne privošči niti besedice, ampak jedino le radi osebnosti j. V svojem poročilu o dijaškem shodu smo omenjali tudi gospo dr. Tavčarjevo. Imenovana gospa je »Narod« v četrtek pooblastila objaviti, da ona njej v našem ponedeljskem poročilu podtikanih be-sedij ni govorila, da je naša trditev popolnoma neresnična in od konca do kraja izmišljena. In tudi jurist K. Vodušek je čutil potrebo, pod častno besedo v »Nar.« izjaviti, da on ni bil tisti liberalni dijak, ki je imel z gospo dr. Tavčarjevo od nas navedeni pogovor. To oboje nam je dalo povod, da smo tekom včerajšnega dne od svojega poročevalca zahtevali pojasnil. Dognali smo, da se je inkriminirani pogovor v resnici vršil med gospo dr. Tavčarjevo in juristom K. Vodušekom, da je gospa dr. Tavčarjeva proti slednjemu, ki je bil sila razburjen, dejala: »Najbolje je, če se te ljudi v miru pusti«, da je Vodušek odgovoril: »To so kakor stekli psi«, in da mu je g. dr. Tavčarjeva odvrnila: »Še bolj jih je treba v miru pustiti kakor stekle pse«. Toliko torej resnici na ljubo spopolnimo ponedeljsko poročilo. Iz tega dvogovora je spoznati, da gospa dr. Tavčarjeva ni imela namena žaliti delavstva, marveč je le hotela pomiriti razburjenega jurista Vodušek-a ter ponovila za juristom Voduškom za delavce tako skrajno žaljive besede. To mi radi konstatujemo, ker nam ni bilo nikakor v mislih poniževati v našem listu imenovano gospo, dokaz temu, da nismo objavili nam že v pondeljek znanih besed, s katerimi je gospa dr. Tavčarjeva glasno očitala krščanski mislečim dijakom, da so razdivjani in brezznačaj ni, kar je gotovo skrajno žaljivo za dijake, ki so tako dostojno, stvarno in zna-čajno stali na braniku za sklepe vseslovenskega shoda, katere so liberalni dijaki zatajili, ker ne marajo za krščanski temelj, ki se povdarja tudi v sklepih vseslovenskega shoda. — »Narod« nam očita, da na jurista K. Vodušeka izjavo nismo odgovorili. Glede tega izjavimo, da nam je eden izmed gospodov, v katerih imenu je jurist Vodušek izjavljal, takoj drugi dan sporočil, da on sicer res ni slišal, da bi bila gospa dr. Tavčarjeva izgovorila citirane besede, da pa tudi jurist Vodušek ni bil od njega pooblaščen svoje izjave objavljati v »Narodu«. Na take piškave izjave pač ni vredno odgovarjati. Za vse te trditve imamo priče na razpolago. — Sedaj naj pa vsakdo sodi, kje sta laž in zavijanje; jurist K. Vodušek naj pa gleda sam , kako bo obveljala njegova — častna beseda!
(»Farovški štipendisti«) je najnovejši epiteton ornans, ki ga je »Slov. Nar.« nadel našim vrlim kat. mislečim akademikom, menda radi tega, ker so, dasi tako »neznatna strančica«, imeli pogum, z jasno in odločno besedo braniti svoje pošteno katoliško in slovensko prepričanje. Ta psovka naj bi zakrila kričečo nagoto pomanjkanja stvarnih ugovorov proti temeljitim argumentacijam katol. dijakov, ki so na dijaškem shodu jedini tako možato branili vseslovensko idejo. Toda »Slov. Narod« naj bi o takih rečeh rajši molčal; zakaj kdor nosi
Zračunala je hitro. Čašico brinjevca, to je pet novcev; za dva novca kruha . .. Treba bi bilo menjati krono . . . boljše je, da dobi fant celo. Ona že pride kako do mesta, — če je mogla do tukaj, more tudi naprej. A on je siromak; drugi imajo vsega dovolj, — in njega zebe; naj dobi celo krono . . . Kako bi mu smela utrgati, — to bi bil rop! A mraz je, za Boga, mraz . . . dalo bi se sladko počivati v gorki sobi . . . Ne, — naj dobi celo krono . . .
»Ej, — ni mogoče; meni se mudi, da vidim svojega fanta; nesem mu zimsko sukno. Kakšno jutro je to, glejte! — in siromaka zebe . . .«
Ni jih lepših, jasnejših sanj, ki delujejo na človeka z nekim čudovitim poetičnim, a ob jednem globoko tragičnim dojmom, kakor so sanje materine . . . Ona se vživi vanje, v njih samih je ves njen svet, nedotaknjen od krute resnice ... in ona zaupa vanje in do zadnjega diha ji ne pride niti najmanjši dvom, da bi jo morda varale, da bi se ne vresničile. Iz nekega nežnega, nerazumljivega srama jih taji pred ljudmi; a kadar bi se izgubile v resnici, končano bi bilo njeno življenje in postalo bi brezpomembno in brez vsacega smotra.
»Naj dobi celo krono ...« Treba je pripomniti, da je nosila Matičevka seboj vse svojo premoženje in kos kruha za kosilo.
Noge so se premikale težko in leseno ; oči so gledale utrujeno izza trepalnic, pokritih z ivjem. Srečavali so jo vozovi in ona je postajala za kratek hip in se ozirala za njimi.
»Da bi se moglo sesti; odpočiti za tre-notek . . .«
Ali tu je mesto. Že od daleč se je čul šum in hrup dopoldanskega življenja. Ljudje so hiteli po ulicah z rdečimi, zmrzlimi obrazi in zavihanimi ovratniki.
Matičevka je hodila po mestu.
»Še pol ure je do jednajstih, — počakam ga pred šolo«. Slonela je ob ograji Vodnikovega spomenika in gledala na tesno zaprta neštevilna okna. »Kaj počne zdaj ... za katerim oknom je njegov razred? Ali si misli, da čakam nanj? Kako se bo razveselil!« . . . Nekaj gorkega, mehkega se ji je razlilo po srcu . . . »Moj otrok . . . moj ljubi otrok . . .«
Iz velikih vhodnih vrat so se vsuli študentje. Matičevka se je zganila . . . »Kako sem te čakala, Tine . . .«
»čemu pa prihajate sem pred šolo . . . taki ! Da se ozirajo za menoj . . . Pojdite no hitro . . .
Stopal je urno proti domu s povešenimi očmi, ona pa je šla za njim. V prsih jo je stisnilo, a kaj da se je zgodilo, tega si ni vedela razlagati.
maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Kaj bi rekla recimo gospoda dr. Tavčar in župan Hribar, ki sta bila oba v resnici farovška štipendista in ki bi brez farovških podpor bržčas sedaj ne nosila zvonca med Slovenci ampak morda kamen tolkla na cesti, če bi jima mi to očitali?!
(Za dr. Uregoriiem — Koblar!) Včeraj je dobil gospod Koblar od kranjskega deželnega odbora strog ukor, ker je bil sotrudnik pri »Slovenskem Listu«, in ukaz, da mora izstopiti iz konsorcija »Slovenskega Lista« ter opustiti vsako sodelovanje pri našem listu. Dr. Gregorič in Koblar se umakneta sili. Če se bode dr. Tavčarju posrečilo uničiti na ta način naš list, danes še ne vemo. Živela svobodna duša! — To vest je prinesel današnji »Slovenski List«. Kdor se spominja, kaj vse je pisal »Narod« v znani zadevi zaradi gospoda Legata, kaj je že pisal zoper škofe in »klerikalce« kot uničevalce svobode, kaj zoper deželne uradnike in deželni odbor — in nihče ni prišel v disciplinarno preiskavo! — čuditi se mora predrznosti dr. Tavčarja, da si upa s pomočjo dr. Schafferja danes posluževati se takih tiranskih sredstev ter mašiti usta političnim nasprotnikom. Noben dogodek še ni tako jasno dokazal ostudnega humbuga, ki ga uganjajo privilegirani »možje svobode«, kakor ta slučaj. O tej kanibalski liberalni inkviziciji še spregovorimo, za danes le dostavimo, da pred takim nasilstvom leže v prahu tudi naši — svobodomiselni dijaki-akademiki.
(Vseslovenska delavska slavnost.) Svojo udeležbo ste nadalje naznanili društvi: 8. Izobraževalno, bralno in pevsko društvo v Kamni Gorici; 9. Bralno društvo pri sv. Križu nad Litijo. -Slavna društva znova opozarjamo, naj ne opuste v pravem času naznaniti svoje udeležbe domačemu okrajnemu glavarstvu in dež. vladi kranjski; društva, ki pridejo z zastavo, naj ne pozabijo dostaviti tudi tega. — Vest, da presvetli knez in škof sam blagoslovi zastavo, je zlasti ljubljanske delavske kroge z velikim veseljem napolnila; vse se živo zanima za slavnost; upamo, da tudi delavstvo izven Ljubljane ne bo zaostalo.
'Cesarsko slavnost) so imeli, kakor se nam poroča, minolo nedeljo v Št. Jurju pri Grosupljem. Domači g. župnik M. Sitar je v spomin na 50 letnico cesarjevega vladanja oskrbel, da so bližnji studenec obzidali in si tako zagotovili dobro pitno vodo,' katero so pogrešali vaščanje. Ob studencu pod košatim hrastom so postavili lepo podobo lurške Matere božje. V cerkvi je pomen slavnosti pojasnil domači g. župnik, po cerkvenem opravilu pa je na prostoru sredi vasi, koder se je zbralo mnogo ljudi iz domačih in sosednih vasij, govoril cesarski slavnosti primeren govor poslanec dr. Žitnik. Ljudem v tem gorskem zakotju ta sicer preprosta, a lepa slavnost gotovo ostane v najboljšem spominu.
(Od Sv. Križa pri Litiji.) Katoliško izobraževalno društvo v Sv. Križu pri Litiji je napravilo v nedeljo dne 21. t. m. prav lep slavnosten shod. Društveni prostori, praznično okrašeni, so bili napolnjeni do zadnjega kotička. Vkljub neznosni vročini se noben društvenik cele tri ure niti ganil ni z mesta, s tako pazljivostjo so poslušali govornike. Gospod predsednik J. Pristov je otvoril slavnostno zborovanje ter ob kratkem označil njega namen: proslaviti papeža in cesarjev jubilej. Pevci, nekaj domačih, nekaj sosednih, so na to jako točno zapeli papeževo himno in cesarsko pesem. Slavnostni govor je govoril gost iz Ljubljane gospod dr. Debevec. Omenil je najprej, kako mi, verni katoličanje, praznujmo cesarjevo petdesetletnico, namreč zlasti s hvaležnostjo do previdnosti božje, o kateri brezmiselni ljudje nočejo nič vedeti, potem pa, kako praznujmo papežev jubilej, namreč spomin na njegovo bisernico. Govornik je trdil, da najbolj delujemo v duhu velikega Leona XIII., če molimo, če se oklepamo dobrih, v katoliškem d u h u z as n o v an i h dr u š t e v, in pa če podpiramo kolikor le moremo katoliško časopisje. Jako zanimive so bile tudi napitnice, zlasti na odhajajočega gospoda predsednika, ki je tako vzorno vodil društvo. Spomnili smo se tudi velike vseslovenske delavske slavnosti v Ljubljani, ki bo dne 18. septembra t. 1. Udeležilo se ji bo veliko število članov našega društva. Prepričani smo, da bo naše katoliško izobraževalno društvo tudi za naprej trdno stalo na istem temelju, ko doslej. — Vsem, ki so pripo
mogli k tako lepemu vspehu naše slavnosti: srčna hvala!
(Iz Velesovega.) Dobili smo naslednjo žalostno vest iz Marquete, Mich. v severni Ameriki: Komaj so atlantiškega morja hladni valovi zakrili mlado življenje slovenskega duhovnika č. gosp. Ant. Hodnika iz vladikovine marcjuetske, došel je iz večnosti klic na drugega slovenskega svečenika, ki je radi dolgega 39 letnega apostolskega delovanja po Wisconsinu in Michiganu dobro poznat med Indijani, Slovani, Nemci, Francozi, Italijani, Arabci in Irci po omenjenih državah. Č. gosp. Janeza čebula, tega neumornega in neutrudnega misijonarja ni več ; umrl je 66 let star po dolgi, mučni bolezni danes (3. avgusta) zjutraj ob 12. uri 30 minut v Garden Bav, Mich. Umrli gospod se je porodil 1. 1832 v Velesovem v (vasi Adergas) na Gorenjskem, kjer ima še več sorodnikov. Bil je posvečen 1. 1855 ter je kapelanoval na Poljanah in pozneje v Kranju. Dospevši leta 1859 v Ameriko, služboval je kot duhovni pastir v Bavfieldu, La Pointu, v Superioru, v \Viscon-sinu ; v Duluthu je zgradil prvo cerkev, ki je sedaj stolna cerkev duluthske vladikovine. L. 1873 popotoval je v Evropo, od tam pa se je povrnil v Ameriko v Green Bav in služboval v Marinettu in pozneje pastiroval med Italijani v Shavani in Kishini. Na to se je kmalu vrnil v svojo domovino, od tam pa potoval v Arabijo, kjer se je v štirih letih dobro priučil arabščine. Nekaj let je bival na Francoskem blizu Pariza in oskrboval dve župniji. L. 18S0 došel je nazaj v Ameriko v školijo marquetsko, kjer si je stekel neprecenljivih zaslug. Pod mil. g. vladikom Janezom Vrtinom je pastiroval : v Calumetu pri sv. Ignaciju, v Ma-nestiku, v Iron\voodu, Antonagonu, Nor\vay, Cry-stal Falls. Iron River, St. Ignace, Iron Mounstain, Ne\v Berrv, Grand Marais in naposled v Garden. Pogreb je bil 5. avgusta pri sv. Ignaciju, kamor so prinesli njegove telesne ostanke. Ranjkega gospoda priporočamo vsem znancem in prijateljem v blagi spomin in pobožno molitev. Dostavljam pa še jaz to-le: Dobro bi bilo, da bi se temu tako zaslužnemu gospodu vzidala spominska plošča v njegovo rojstno hišo.
(Državna podpora.) C. kr. poljedelsko ministerstvo je podelilo tukajšnji c. kr. kmetijski družbi za gojenje plemenitih rakov podporo v znesku 300 gld.
(Na Slatini) bodo letos s pomočjo nemškega »schulvereina« otvorili zasebno nemško šolo. Znani dr. Hoisel brusi pete po cele dneve, da bi nalovil za nemško šolo slovenskih otrok. Slovenski sta-riši bodo vendar toliko previdni, da ne bodo svojih otrok izročili potujčevanju.
(Triglavska koča.) Do vštetega 19. avg. bilo je v Triglavski koči 126 obiskovalcev, kateri so se v knjigo vpisali, razun teh je bilo dne 15. avg. še kakih 60 domačinov iz Mojstrane in Dovjega, kateri so prišli k maši in ki se v knjigo niso vpisali. Dne 23. avg. zjutraj brale ste se dve sv. maši, prva ob 3. druga ob ljtlk. uri, pri kateri je bilo 14 navzočih. Isto jutro se je zbralo na vrhu Triglava 24 hribolazcev. Vreme je bilo sicer krasno, a razgleda ni bilo, ker je megla stala do one vi-sočine, kjer še gozdi stoje. — Oskrbnik Triglavske koče je sedaj Zima, po domače »Rajmund«, in je koča zopet v najlepšem redu.
(Nadsodišče v Ljubljani.) »Agr. Tagblatt« piše o tej zadevi, da naj bi se vojvodina Kranjska in slovenski deli Štajerske in Koroške izločili iz graškega nadsodiščnega okrožja in naj bi se priklopih tržaškemu nadsodišču. Sedež nadsodišča naj bi se pa premestil iz Trsta v Ljubljano, in to nadsodišče naj bi uradovalo potem v štirih jezikih : slovenski, hrvatski, nemški in italijanski. — Načrt je sicer prav dober, samo da bi se še izpeljal.
(V Žireli) prirede dne 4. septembra t. 1. ognje-gasno, pevsko, bralno društvo veliko jubilejno veselico v proslavo 501etnega vladanja Nj. Veličanstva presvetl. cesarja Franca Jožefa I. v gostilni gospodične K. Kopše v Žireh št. 4. Začetek ob 3. uri popoldan. Kakor je to že pokazala požarna bramba svojo udanost Nj. Veličanstvu presvetl. cesarju Franc Jožefu I. na večer 17. avgusta t. 1. ob 9. uri, je zažgala velikanski kres, ter si napravila 4 metre visoke črke F. J. I. 50, razsvetljene na umeten način z lučicami. Poleg kresa so gromeli topiči, iz grl vrlih ognjegascev pa so doneli gromoviti Živio-klici!
(Iz Bevk pri Vrhniki.) Na svojem potovanju med počitnicami sem prišel v svoj rojstveni kraj v Bevke. Bilo je 15. avgusta t. 1. na Vel. Šmaren. Ta dan je bil res slovesen. Raz zvonika vihrale so tri velike zastave. Pred župniščem je bilo tudi vse v zastavah. Kaj je bilo ? Domači g. župnik Andrej Vonča je obhajal namreč obletnico svoje zlate svete maše. Lansko leto 15. avgusta je imel zlato mašo in letos so vaščani hoteli proslaviti ta dan. Domači pevci in pevke so zapeli predvečer nekaj lepih pesmij pred župniščem, strel z mož-narji je pa ob jednem naznanjal po okolici, da se bo v Bevkah kaj veselejšega obhajalo, kot navadno. Dan je bil lep, ljudje vsi veseli, najbolj pa č. gospod župnik sam, kateri že 36. leto vodi svoje ovčice v Bevkah. Bodi še omenjeno, da je č. gospod župnik Andrej Vonfa najstarejši duhovnik, kar jih je še v aktivni službi na Kranjskem. Še devet let in imeli bomo 601etnico, kar vsi iz srca želimo.
(Viuoreja.) Letos so v državnih trtnicah na Kranjskem pridelali 599.600 ključev in 242.000 korenjakov. Ker pa to število ne zadošča, je poljedelsko ministerstvo poslalo še 401.600 ključev in 446.200 korenjakov. Te trte so se razdelile meseca marca in aprila, in sicer večinoma brezplačno.
(Iz Selc uad Škofjoloko) se nam piše : Prelepo se je vršila pri nas svečanost v proslavo 501etnega jubileja cesarja Franc Jožefa I. 20. in 21. avgusta. Ko so v soboto večer zapeli zvonovi in začeli pokati topiči, zaplamteli so kresovi po višinah in Selca, vsa v narodnih in cesarskih zastavah, bila so naenkrat vsa razsvetljena. Godba je igrala po vasi. požarna bramba je nosila lam-pijone. Pred županovo hišo igrala je godba ccs. himno. Ljudstva je bilo vse polno. Postavljeno je bilo več slavolokov s primernimi napisi. V nedeljo z;utraj šli smo v cerkev železniško in domače bralno društvo z zastavo, pevsko društvo in požarna bramba, potem šolarji z novo zastavo, občinski odbor, kraj ni šolski svet in drugo ljudstvo. Pred cerkvijo je prečastiti g. dekan iz Stare-loke ob asistenci sedmerih gg. duhovnikov blagoslovil novo šolsko zastavo ter v prelepem govoru na šolsko mladino in ljudstvo razložil dvojno slovesnost in nje pomen in slednjič zaklical presvetl. cesarju trikratni slava ! Slavnostni govor v cerkvi imel je veleč. g. državni poslanec dr. J. Ev. Krek. Slovesno sv. mašo služil je g. dekan z obilno asistenco. Po sv. maši zahvalna pesem in potem se je zapela cesarska himna. Po sv. maši šla je šolska mladina z novo šolsko zastavo, duhovščina in vsa društva z obč. odborom pred šolo, kjer se je g. nadučitelj najprej v toplih besedah zahvalil g. dekanu in vsem drugim prijateljem šolske mladine, ki so kaj darovali za šolsko zastavo. Zdaj se je odgrnilo zagrinjalo in pokazala se je v šolski veži soha cesarjeva med lepimi smrekami in zelenjem. Na vsaki strani je stala ena v belo oblečena deklica, ki sta držali venec nad glavo. Pod soho pa je bila lepa cesarska krona s črkami F. J. I. in cvetlice. Tri deklice so govorile in za vsakim govorom peli so pevci prvo in zadnjo kitico ces. himne in »prelepo Avstrijo«. Potem so bili šolski otroci obdarovani in pogoščeni. Popoludne je bil banket pri g. župarfu na vrtu, ki je bil primerno okrašen z zelenjem, zastavami in prelepo cesarjevo podobo in nad podobo je bil napis: Živi cesar, domovina, večna bodi Avstrija ! Banketa udeležila se je vsa duhovščina z državnim poslancem g. dr. Krekom, g. dr. Mantuani, g. dr. Franc Kos in drugi. Bilo je prav živahno. Prvo napitnico je govoril g. župan v proslavo cesarju. Pevci so zapeli in godba je igrala ces. himno itd. Zvečer so se spuščali raketi in umeteljni ogenj. Omenim naj še, da je zastavo prav lepo priredila gospa Ana Holbauer v Ljubljani, podobe pa je slikal g. Matija Bradaška v Kranju.
(Tržaški odnošaji.) (Konec.j Dasi pa je podpora bednim sama na sebi delo usmiljenja, vendar si tržaški Slovenci prav nič iz tega ne store, da se imenuje to njihovo dobrotvorstvo z imenom politika. To je že skrajna podlost od te la-honske svojati, da si domišlja, le ona ima pravico politično rogoviliti na tržaških tleh, a drugi naj vsi molče, zlasti pa naj se Slovenci tišče k tlom, kakor ovce na solncu. Apropos vročina! V Trstu vlada žc nekaj dni neznosna, prava avgu-stova vročina. Vode primanjkuje na vseh koncih
in krajih, a lahonske kronane glave se ne menijo za to, da bi odpravili ta grozni nedostatek in dali Trstu zdravo pitno vodo. Vode je dovolj, a tržaški judje ne dajo iz rok svoje »Aurisine«, ki je vroča ko krop, da bi naredili prostor poštenemu podjetju. Oni, ki vlečejo velike dobičke od »Aurisine«, so hlade v poletnih sencah na deželi, kjer pijejo dobro vodo, a za onega, ki mora živeti v Trstu in piti njihovo brozgo, zanj se malo zmenijo. Stvar z vodo v Trstu se že vleče leta in leta in se bo še vlekla, kajti judje preprečijo z denarjem vsak korak za zboljšanje te zadeve, ker nočejo izgubiti zlate jame »Aurisine«. Ljudstvo pa pogini od žeje in bolezni! Ako to ni nečloveško, pa ni ničesar druzega! In mesto da se vredo taka pereča vprašanja, vedo judje zvito vzgajati med ljudstvom nepotrebno politično sovraštvo, samo da — ne pride do vode! Pa govore, da vladajo zdaj »dobri odnošaji« med mestom in okolico--zdaj vladajo sploh od vročine poparjeni odnošaji v Trstu, ako pa smatrajo to za »dobre odnošaje«, da ni glasnih prepirov in rabuk, da jeden hip ni v nebo vpijočih krivic na javni ulici, potem se res že čutijo pravcate Turke. In to spričevalo so si že davno zaslužili.
(Kjer gospodarijo — brigantje.) V občini Vi-šnjan v Istri so bili dozdaj na krmilu italijanaši, zdaj so prišli na krmilo narodni gospodarji Hrvatje. O izbornem gospodarstvu polentarske klike pa svedoči fakt, da so naši dobili v občinski blagajni premoženja celih 25 novcev, dolga pa za — 20.000 gld., a občina ima premoženja le 8000 gld. Zdaj je umevno, zakaj je roparska sodrga prepustila zmago našim v Višnjanu: ko se pijavka napije — odpade! Uboga Istra!
(Prva hrvatska čitalnica) se ustanovi ob Po-reču v Istri namreč v kraju sv. Lovreč ob Po-reču dne 18. septembra t. 1. Za ta kraj je posebno važno, da Be Slovani združujejo, ker iz Po-reča ven se razširja jako nevarna italijanaška propaganda. To nevarnost so tudi spoznali tamošnji zavednejši ljudje in sklenili ustanoviti čitalnico. Želimo njihovemu trudu obilo uspeha!
(Pijanost v Istri.) Nek primorski list se pritožuje zoper strastno pijančevanje bednega istrskega ljudstva, katero je zlasti okoli Pulja zelo udano pijančevanju. V teh pokrajinah se nahajajo zviti krčmarji, ki so nekako podobni tistim »Grožan-tom« v avstralskih puščavah, ki svoje žrtve ne izpuste iz krempljev, dokler je niso slekli do nage kože. Da so ti krčmarji italijanaši, ni treba omenjati. Pač pa je svariti naš narod, da opusti to prepogubljivo strast, ki mu škoduje in ga ponižuje.
(Vedno lepše!) Iz zasebnih uradnih krogov tržaških se nam javlja, da je bilo te dni okoli 20 uradnikov mapnega arhiva odpuščenih iz službe, ker — ni denarja za plačevanje istih. Odpuščeni so vsi zvesti Avstrijci, ostalo pa jih je kakih osem, samih italijanskih podanikov. O teh govori vodstvo arhiva, da so boljši za delo. To je pač, da bi strela udarila v mapni arhiv ! Tujec pa dober za delo! Nadejati se je, da merodajna oblast malo pogleda v ta urad, kajti — mapa je mapa, Italijan je pa Italijan! Govorili smo !
(Dvorni založnik Nj. Svetosti papeža Leona XIII.) tukajšnji lekarnar gosp. Gabrijel Piccoli na Dunajski cesti omislil je povodom izrednega odlikovanja v okrasbo svoje lekarne krasna izložbena okna, na kojih je umetniško izvršen polihromovan in pozlačen grb sv. Očeta, sličen onemu v današnjem naznanilu.
(Časnikarski poročevalci o ameriški rojili.) Ne\v-yorški »World«, »Journal« in »Herald« so plačevali za svoja vojna poročila vsak teden 40.000 dolarjev (100.000 gld.) Saj to še ni tako drago, če se pomisli, da »New-York Herald« za svoje poročevanje vzdržuje štiri ladije na različnih krajih. Jedna taka ladija kroži pred Portorikom, dve okolu Santjaga in četrta se podi nekje po oceanu. Newjorški poročevalec londonskega »Timesa«, Mr. lledding, je stalno na ladiji admirala Sampsona in zajema torej svoja poročila s prvega vira. — »Herald« je napravil v Key\vestu lastno uredništvo. V tem Key\vestu, glavni luki za ameriško vojno brodovje, ni bilo mej vojno nič manj Va-kor 600 poročevalcev, in rov no toliko jih je b' <o v Tampi, kjer se je zbirala armada.
(Vsled radosti znorel.) Neki čevljarski pomočnik v Hamburgu, ki je doslej jako siromašno živel, je podedoval pred par dnevi 15.000 gld.
Samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Povabil je več tovarišev, najel celo vrsto vozov, vozil se s prijatelji po mestu ter jih slednjič pogostil v neki restavraciji. Nekaj dnij pozneje jc napovedal v velikem lokalu ljudski shod, pri katerem naj bi se govorilo : »Kako postane človek bogat in srečen V« Seveda ni prišel nihče k temu čudnemu shodu, razven 25 natakarjev, katere je najel, da bi stregli gostom. Natakarjem je plačal, potem ko jim je napravil dolgo predavanje, vsakemu po dva gld. Razven tega je napravljal še druge burke, da je splošno pozornost vzbujal. Policija je postala pozorna, zdravniško so ga preiskali in potem takoj odpravili v norišnico, ker spoznali so, daje zblaznel.
(Mažarski sodniki.) Sodnik v Szarni-ju je strogo kaznoval cerkvenika zato, ker je toča uničila poljske pridelke. Obsodba pravi, da ni cer-kvenik takoj, ko so se pripodili oblaki, pohitel v cerkev in zvonil, da odvrne točo, in radi tega je kriv. — Razume se, da je višje sodišče razveljavilo obsodbo.
(Koliko vojakov?) Leta 1875 je bilo stalnega evropejskega vojaštva 2.664.548, a sedaj imamo v Evropi 3,121.430 vojakov. Ne pišejo zastonj, da svet napreduje !
(Šampanjca) pravijo Francozi, da se premalo popije. Lani se ga je popilo 28,359.913 steklenic, a letos pa le 27.4S7.98T. — Kadar ga bodo točili tako po ceni kakor pivo, — ga bodo pa več prodali.
(Kriva prisega.) »Kijevsko Slovo« poroča ta-ie slučaj: V vasi Buguševki, v poltavski guberniji, se je polastil neki kmet kosa zemlje svojega soseda. Pričela sta se prepirati. Ker nista hotela iti v sodišče, je rekel oškodovani kmet svojemu sosedu : Prisezi, da je zemlja tvoja, potem ti jo pustim. Kmet je J)il zadovoljen. Zbrali so se sosedni kmetje, in tatinski starec je po starem običaju prisegel, pri čemur je posul sebi in svojim otrokom na glavo nekoliko prsti. Oškodovani kmet je potem prepustil zemljo sosedu. Preteklo je dva tr; dni, in dvajsetletna tatova hči je zblaznela. Za njo znori mahoma tudi mati njena, in objed-nem je zgubila pamet tudi druga, že omožena hči. Vse tri ženske so odpravili v norišnico ; starec pa, videč toliko nesrečo, je odšel v mesto in priznal v sodišču, da je po krivem prisegel.
(Konec sveta.) Na razne načine ugibajo učenjaki, kako in kdaj ne bodo mogli ljudje več živeti na zemlji. Član pariške znanostne akademije, Mr. Faye, pravi, da mora jedenkrat jenjati vse življenje na svetu. Solnce, ki se vedno bolj hladi, bode otrdelo in izgubilo svetlobo in toploto, kar je življenju neobhodno potrebno. Lapparent, profesor na pariški katoliški univerzi, je pa tega mnenja, da bodo vodni vplivi, ki kopno zemljo drobe in seboj odnašajo, strme obali zjednačili, in da se bode morje sčasoma razlilo po vsem površji. Ker ljudje niso dvoživke, bi torej v morju ne mogli dolgo živeti. Marquis Nadaillao, ki navaja v svojem spisu »La fin de 1' humanite« nazore obeh učenjakov, meni, da se človeštvu ni treba prav nič bati vsled tega. Lapparent rabi, da izjednači zemeljsko površje 41/, milijona let in Faye še več, predno ohladi solnce. Hujše bi pa bilo in prej bi pretil človeštvu konec, če bi bila teorija belgijskega akademika generala Brialmonta prava. Ta učenjak primerja naraščaj prebivalstva s hranilnimi močmi naše zemlje in je prišel do zaključka, da more preživljati zemlja 12 mi-Ijardov prebivalcev. To število bo pa človeštvo menda doseglo leta 2166; po preteku 369 let bo torej pričel glad prebivalstvo krčiti (?)
"u , ~ S,®™° vredništvo »Domovine« v Celiu zbirko 31 gld. - G. Jebačin, trgovec v Ljubljani od prvega vagona prodane kave 100 gld — Slavno »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani 50 gld. in za 25 gid. mladinskih knjižic v namen da postane pokrovitelj. — G. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani od vžigalic 200 gld. — Novoustanov-jena podružnica v Gorjah po blagajniei gospici Keziki Strle, učiteljici na Gorjah. 49 gld. 75 kr
—	Slavno vredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani zbirko 283 gld. 29 kr. - Podružnica v Podgradu v Istri 1, gld. — Po g. tajniku Antonu Goslarju v Ptuju so poslali člani ondotne »čitalnice« S gld.
—	slovenski visokošolci v Gradcu 3 gld. _ Po
<5. g- Iv. N. Murovcu, župniku in dekanu v Cerknem na Goriškem 30 gld., in sicer je 20 gld volilo pokojnega župnika Franč. Sitarja, Id gld. pa darilo ondotne »Hranilnice in posojilnice«. — Č g. \ alentin Bernik, župnik na Holmcu, 3 o-ld mesto venca na grob »Mihe Gorenjskega«*— O. Frančišek Konšek, gostilničar na Trojanah, iz nabiralnika 7 gld. 2 kr. - Gospod Fr Fajdiga v Sodražici 30 gld. 50 kr. - Moška podružnica v Ribnici 00 g d. - Novoust. ženska podružnica v Ribmct 100 gld. - Gospa prvomestnica Franja
• Bavčarjeva v Ljubljani zbirko 127 gld 39 kr
—	O. Davorin Lavrač 1 gld, g. J. Kocmur 1 M. m vesela družba v Ljubljani 45 kr. - G Ivan Novak, trgovec in poštar na Dolih pri Litiji, v ? ~~ Gospici Marica Bole-tova in Marica Kraljič-eva nabrali na cesarski slavnosti v Boljunu 90 ij ~ Slavna »Posojilnica v Marenbergu«
6M- ~ Ženska padružnica v Cerknici po <rdč. Mariji Werli 15 gld. 5 kr. - P0 č. g. novo,naš-m ku Jos Poplatniku v Veliki Nedelji 142 tri d
kr- kot <iar Z- gg- mariborskih bogoslovcev mej katerimi so se posebno požrtvovalne pokazali č. gg prvoletniki. - Rajhenburški Haram-basa po llarambašici nabranih 10 gld. na družbi-nega linančnega ministra telegram, katerega je poslal omizju, zbranemu povodom nove maše č g. Ivana Ivanca. — Po g. nadučitelju Valentinu tfurniku v Metliki od podružnice 26 gld. 72 kr — Neutrudljivo delavnim nabiralcem hvala in blagim darovalcem slava!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Vabilo) na 25 letnico društvenega obstanka, katero obhaja učitel|sko društvo za ormoški okraj dne 4. septembra t. I. v Ormožu. Vspo-red: 1. Zbiranje vdeležencev ter skupen zajutrek v gostilni pri »Zlatem jelenu«. II. Ob '/»10 uri dopoludne slovesna sveta maša, pri kateri poje učiteljstvo. III. Ob 11. uri slavnostno zborovan e v solskem poslopju. 1. Predsednikov pozdrav: 2 cesarska pesem; 3. prolog, govori g. Anton Kosi ; 4 slavnostni govor; g. J. Košar; 5. petje. IV. I o zborovanju odkritje spomenika pokojnemu tovarišu gosp. Ant. Freuensleldu na pokopališču. 1. bovor; g. J. Rajšp; 2. Nagrobna pesem. V. Ob 1. uri banket na vrtu gostilne »pri solncu«. (Kuvert slane 70 kr. Oglasila za banket vsprejema g. Adoll Rozina v Ormožu.) VI. Koncert s petjem m z godbo hardečkega gasilnega društva.
O d b o r u č i t e 1 j s k e g a d r u š t v a z a ormoški okraj.
Gospodarska organizacija.
Kmetijsko društvo v Metliki se je vpisalo v zadružni register in bode v kratkem pričelo poslovati.
Listnica. Nekatere posojilnice niso še poslale mesečnih poročil za mesec julij. Opozarjamo jih, da to storijo v najkrajšem času.
Telefonska in brzojavna poročila.
l>i*u»tya.
(Družbi sv Cirila in Metoda v .Ljubljani) so od 5. do 25. avgusta 1898 poslali: Iz nabiralnika »Hotel Avstrija« v Šoštanju po g Rajstru 2 gld 10 kr - G. And. VrtovJc v Tolminu od ondotne moške podružnice 20 gld gostilničar v Škocijanu, iz nabiralnika 2 gld. 28 kr. — Podružnica na Prem u po č. g. župniku Križaju 5 gld. — G. Silv Šent-jurec znesek 1 gld. 80 kr„ nabran na veselici v gostilni gospe Senekovičeve na Hajdinu pri Ptuju — Podružnica za Mokronog in okolico po gosp' blagajniku J. Rohrmannu 65 gld. — Podružnic; v Škofji Loki 3.i gld. — Podružnica za brdski okraj po g. Lanu Mlakarju v Lukovici 73 gld. 10 kr., me] to s\oto je 10 gld., katere sta darovala gospoda državna poslanca Povše in Pogač-
Dunaj, 27. avgusta. Cesar je vsprejel danes avstrijske in ogerske ministre v avdi-jenciji.
Dunaj, 27. avgusta. Včeraj popoludne je bil ministerski svet.
Dunaj, 27. avgusta. Ministerski svet se je izrekel za to, da se skliče državni zbor.
Išl, 27. avgusta. Princ Leopold se je včeraj popoludne vrnil v Monakovo.
Budimpešta, 27. avgusta. Baron Banffy in finančni minister Lukacs sta se sinoči odpeljala na Dunaj,
Belgrad, 27. avgusta. Srbska vlada sklicuje za 4. septembra vse rezerviste do 30. leta k vojaškim vajam. Odlok pravi, da se kažejo druge države na Balkanu Srbiji sovražne in da mora za to Srbija biti na vse pripravljena.
v Berolin, 27. avgusta. Nadvojvoda Karol Štefan, ki je bil pri zdravniku Sonnenburgu se je odpeljal v Galicijo. Nadvojvoda Evgen se je vrnil na svoja posestva.
Rim, 27. avgusta. Papež je določil posebnega odposlanca, kateri bo v njegovem
imenu čestital avstrijskemu cesarju ob vladarski petdesetletnici ter mu izročil papeževe darove.
Rim, 27. avgusta. Papeževo zdravje je normalno. Včeraj so je sprehajal po vrtovih ter dejal vpričo svojega zdravnika: Jaz se čutim prav krepkega, zdi se mi, da zdravniki preveč hodijo okrog mene ter me delajo bolnega.
... Benetke, 27. avgusta. V skladišču ita-hjensko-amenske petrolejske družbe je zgorelo mnogo posod, ogenj pojenjuje. Parniki
II rSr ,PnCeli !'romet- Zgorelo je nad 20.000 zabojev petrolja. Prebivalstvo je bilo v velikem strahu.
Pariz, 27. avgusta. Vojaško častno so-disce, katero bo sodilo Esterhazyja se včeraj m sešlo, ker niso prišle priče. Več občinskih svetov je sklenilo resolucijo, naj se Drevtussova afera že spravi s sveta — Povodom obletnice potovanja v Rusijo je predsednik Faure brzojavil zahvalo carju Nikolaju kateri je v odgovoru izrazil zagotovilo svojih neizbrisnih spominov na zgodovinski
dogodek in najboljših želja, za narod francoski.
Madrid, 27. avgusta. Ministerski svet je sklenil admiralu Cerveri poslati denarja za spanske vjetnike.
Madrid, 27. avgusta. General Linares se je z 2000 vojaki iz Št. Jaga vrnil v Španijo.
New-York, 27. avgusta. Kot člani mirovne komisije bodo imenovani državni tajnik I »av, senatorja Daviš iu Frye ter sodnik " hite. Zahtevali bodo otok Luzon.
Valparaiso, 27. avgusta. Obravnave argentinsko - chilske komisije za uravnavo meje so se pričele in utegnejo trajati do srede septembra.
8 »Mrli »«t:
25.	avgusta. Marija Gruber, posestnika žena, 58 let St 80, jetika ' kaP" ~ PaV'a Svetlin' sivilia' 20 let, Vodmat
V hiralnici:
26.	avgusta. Ivan Cerar, pleskar, 54 let, Atrofia cerebri.
V bolnišnici:
23. avgusta. Martin Fortuna, gostač, 85 let, ostarelost rTlitfca ^^ ČrCVljarj,>va vd»™- « let, Dementia pa-
Tuji-I.
24. avgusta.
Pri Slonu: Lemberger iz Varaždina. — Adler iz Itn dimpežte. - Podboj iz Gorice. - Grader. Becker Gerber Morguute z Dunaja. _ Rath, Klasing iz Trsta - PichTn^r u Krems-a. - Scliilller i2 Berolina. - Klauser iz GrS - Vesel iz Trnovega. - Besche iz Pulja - o iz Proseka. - Gutheim iz Elberfeld-a.	P
m Mfilitu : Loslevka. Burghuber, Herz, Leitendorfer
Goericeer' Štulc' if T l"'	' Dunai»- J ^Idric Tz
uonce. - Stulc iz Tabora. - Sliissl iz Steyr-a. - FedonlofT
iz Petrograda. - Meyri iz Budimpešte. -Vsen izTrstf
Poslano.
581 1-1
»Slov Narod« je v št. 192 od 25. avgusta t. 1. govoreč o dijaškem shodu pisal: »Daničarji« na čelu jim J a n k o v i č in B r e j c , so se vsedli za gospo dr. lavčarjevo in jo skušali izzivati in žaliti. Kričali so »pereat Tavčar« in »živio Schvve-
gel«.--- Očividen je bil namen katoliških ne-
otesancev, žaliti gospo dr. Tavčarjevo . ..« Na ta nekval.l.kovan napad konstatujemo javno in vso udeležence sobotnega komerza pokličemo za pričo da smo sedel, daleč od gospe dr. Tavčarjeve da se za to gospo nobeden izmed nas ni najmanje brigal, da v našem krogu in pri naših mizah ni padla nobena beseda in se sploh ni zgodilo ničesar iz česar bi se moglo sklepati na namen, da je kdo izmed nas hotel žaliti gospo dr. Tavčarji0' ,-r }iGS 'e naše om'zje o priliki, ko je neki liberalni dijak z naravnost smešno servil-nostjo napival dr. Iv. Tavčarju, zaklicalo »pereat dr. Tavčar«, toda vender ne z namenom ža-iti gospo dr. Tavčarjevo. To je presmešno podtikanje. Klic »živio Sclnvegel« se je pa čul od sosednjih miz. Kdo naj bi bil torej in na kak način naj hi bil žalil imenovano trospo, nam je ne-doumno. »Narod« je torej lagal in n a s n e -
norico " ° ° r ° k ° V a '' k° jG Pi8al z8orajšnj° V Ljubljani, 26. avgusta 1898. Dr. Frančišek Jankovič,
sekundarij deželne bolnice.
Dr. Janko Brejc,
odvetniški kandidat.
Stud. phil. I. Bergant
t. C. predsednik akad. društva »Danica«.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 30H'2 m.
m m a	čas opazovanja	Stanje barometra v umi	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	S g 1 S 8 * • * a N >
2(1	9. zvečer	739 8	18-7	brezv.	skorojasno	
87	7. zjutraj 2. popol.	730 3 748 9	14 7 253	brezv. si- jug	j megla 1 jasno	o-o
Srednja včerajšnja temperatura 80 3 , za 2-6° nad norut&ioD .
Najboljšo pitno vodo
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih le večkrat preskuSeno, od zdravniških (X.)	avtoritet priznano, ima 1 35

najčistije I u ž n e
KISEUNE
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Njega svetost
I
\
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju g lekarnarju G Piccoli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice	580 i
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov „dvornl založnik Njihove svetosti"
s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove svetosti.
imenovani zdravnik
ter tudi mnogi drugi »loviti proCesorji in doktorji zapisujejo bo-lehavim Piccoli jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavijenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G. Piccoli,
lekarnar pri ,Angelu* t Ljubljani na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škat-ljah po 12 stekleničic za gld. 126 a. vr., po 24 ste-kleničic za gld. 2 40. po 36 stekl. za gld. 3'50, po 70 stekl. za gld. 6'50 (poštni paket ne črez 5 kil težak), po 110 za gld. 10'30.
Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
\<>VO ustanovljena in novourejena <I0III<I<'«! stavbinska in umetalna steklarija
tvrdke	503 50
Avg. Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta i), poleg ,Figovca'
se priporoča prečast. duhovfičini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken la vrat vdel&nib s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela
in popravila po najnižji ceni.
Alojzij Tečaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 15
priporoča lepo svojo zalogo
34
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najtinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za Štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
J. SOKLIC
v Ljubljani, Pod Trumo 1
priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih iu na deželi izborno svojo zalogo
JU
o
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah.
Ustanovljeno leta 187O.
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
v i^fte* " ffoapoda,
k«li »hfffon, gi.dk. n. pnlh, »»» • vnlnlk«, br« multl, IT Trik l«dn» «4 (Id. 110 ao t r« . , I M „ J|—
T i »tllkoitih, alg«, kuk.r gornU Jidn« td gld. 1 — d0 1-40" «••» ,. ,, 6 75 „ VH ■ vitle* ta (0*906*
I Trii
jtdnt (0 kr. do |ld. 140 <•■1 gld. d SO do gld. T 60
Dvanajat ovratnikov
»d gld, 1 10 d« « tO. Dvanajat mani*t
»d gld. >'«0 d« 4 «0. j
18 predlog j
(V»rb«rJ«ri) / *d (Id. 1'tft do /
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•X. O. Ilaiiiaiiii
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarloo.
Cenike slovenske, nemške, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 203 24-13
Mirno stanovanje in hrana
za
štiri dijake
oddati je v Ljubljani na Kongresnem trgu
št. 2, III. nadstropje.	572 3—1
Naznanilo.
Ooiraje se na priporočilo v .Škofijskem Listu" štev. II. t. I. pouiidiiuo letošnje	6t>3 26
izvrstno vino,
vsem prečast. yg. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenih :
1.	Masno vino.....hktl. od gld 31 do 33,
2.	Navadno namizno vino,
tudi zajamčene pristuotti „ , 28 „ 31
Večjim odjemaicem bodisi mašuih ali drugih vin cene po dogovoru.
Zidrusr* pestre),b tudi s finimi dezertnimi iu buteljskimi vini.
Na|»jHnis» kvhiititeta pod 1, 2, je 56 litrov. — Cene veljajo Ii co Postojina do preklica.
Registr. vipavska vinarska zadruga.
v Zagrebu
Išče »e za nadškofijsko kuhinjo
ali pa tudi
dobro izurjena v finem kuhanju. Potrebno je tudi znanje hrvaškega ali vsaj slovenskega jezika.
Natančna pojasnila glede te službe daje „Upraviteljstvo nadbiskupskog dvora v Zagrebu".	575 2-2
•€3-D£3-E3€3C3-E3t
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stan arine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
vsa It dan
1 m
Za častite p. n. goste imam v velikem salonu glasovir, kateri je večjim družbam za vsako zabavo na razpolaganje. Se priporočam z velespoštovanjem
J. Trann.
579 1-1

dKlefio.
Ze mnogo let obstoječe in sedaj zelo obširnejše vpeljano
mlekarstvo v Laverci
priporoča zasebnikom, kavarnarjem, restavraterjem, zavodom, samostanom in drugim še vsakdanje odjeme 100 litrov finega mastnega mleka.
Cene so sledeče: Pri vsakdanji naročbi do 3 litrov je cena litru 10 kr. » »	v 'J 5 ,, ,, ,, ,, 9 ,,
in pri vseh druzih večjih naročilih zaračuni se liter 8 kr.
Vsakemu odjemalcu se dostavi mleko vsaki dan zgodaj zjutraj, in da se morebitno pokvarjenje mleka med prevaženjem prepreči, se isto pošilja le v patentovanih mlečnih posodah, ki so zaprte s patentovanimi ključavnicami, nakupljene iz tovarne za izdelovanje mlekarskih oprav tvrdke Kleincr & Fleischmann v Doblingu pri Dunaju.
Cenjena naročila se prosi ustno ali pismeno poslati na Laverco ali pa k ..Belemu volku" v Ljubljani.
Tudi se sprejemajo naročila v gostilni „Monakovo" (pri Lozarju) v Ljubljani, Rožne ulice št. 15,
Spoštovanjem
Karol Lenče,
486 7	posestnik.
[■H^f f f f f'f f f f f H I f f j H I i H >■
, JT	%)urRcpp-ova T
; r^fv) ^Diana -Rohsa t
» -■■■• t -'«• -Sr^^	presegajo vsa druga	X
| po trdnosti. Urnosti in lahkem teku! J
' Letu 18US. razni modeli z mnogimi novostmi so .A. >	videti pri zastopniku
Janezu Jax-u 205 24 24 I
' I >jul»l)]iiii. Dunnjtiilm cestn it. 13. 4* ^^^^•f^-f-f-f-f-f^-f-f-f-f-f-f-f-f^-f-fii
V hiši št. 72 na Poljanski cesti
ocI<l*L so
Bm8gs3a3sgMagBajiaaiaaaaM|
Samozastopnik za vso Kranjsko: jf
gostilna in stanovanja
in sicer 4 stanovanja takoj, 5 stanovanj s 1. novembrom. — Natančneje se izve pri hišnem gospodarju Eliji Predoviču, Poljanski trg štev. 5	554 3
[Orožna tovarna Stever! 8i
!^___žž4__u________"_p Ljubljana, Selenburgove ulice 6
imnm <* »b. 1 ,Waffen'-kolesa. ,Opel'-kolesa
Dobra delavnica za poprave. S----ivuicsd.
Vsi pripadajoči predmeti. I PreCIZljski IZdolM I, TlSfO
Podpisana iiua v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje. prte tri
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke In vbu popravilu. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceul bandera In vso drugo obleko.
Prečasrite gospode prosim d t se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih ludfc, dru-i.ev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličneišim spo&tovanjatu se priporoča 81 58-31
Ana Hofbauer,
imejiteIjica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Gledališke nlloe 4.
576 3-3
Na dan pred Malo gospojnico ali Malo mašo in v soboto pred belo nedeljo bo vsako leto v
Zagradcu blizu Žužemberka
ii a	f	b
To sta stara semnja, ki se bodeta obnovila.
Ker leži Zagradec ob cesti in blizu železniške postaje Zatičina, pričakuje se mnogo živine, krame, a tudi mnogo kupcev.
Prvi semenj bo toraj letos prihodnji mesec in to 7 septembra.
Županstvo občine Za«ra(lec,
dne 23. avgusta 1898.
Župan: Jožef lvapcž.
K sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
ocevne
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.	J
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo'^ izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mi.ogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
11 A IV SETOlK 564 20-2 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.



g msr i^o^ojti!
W	Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim dru- v5
stvom, oboluam in župnlšdom za nabavo vsakojakih	iV.
brisgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi $ kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic $
s>vojo bogato založeno	W
I podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. X
Postrežba točna solidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi plačilnimi >"Pji tudi na obroke Pohvalna pisma in ičova.u s Kranjskega na razpolago w
Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem	flj
12-4	pod?*ii žiiiea 11. A. Sutekal. w
Izredna prilika za skrajno ugoden nakup?
Dovoljujem si velečast. p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da prodajam vso svojo zalogo
juvelov, zlatnine in srebrnine,
mej temi tudi zadnje novosti, od sedaj nadalje za kupno ceno in tudi pod njo.
Velespoštovanjem
404 12	J. KAPSCH, juvelir v Ljubljani.
je najboljši in najčistejši primeseh h kari! Čestite gospodinje!	22l C0_23
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
j| MT Prvii iiiiivprhi kfiinkkii tviulLu	X
X
X X X X X X X X X X
X
g jermenarskih in sedlarskih proizvodov, *
Fran Primožič, $
jermenar in sedlar X M
Sv. Petra cesta 34 £ Ljubljana, X
riporoča se slavnemu »bčinstvu in prečastiti ^ duhovščini v vsakoršno JK
izdelovanje *
katera okusno, trpežno in ceno izvršuje 4.	Ravno tam je velika zaloga raz!
K	Kavno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo 2
ln ježo itd — Izdelovanje jermen za stroje, mline in zvonove.
Poprave se dobro in po ceni izvršujejo.	471 50—15
Zunanja naročila se vestno in toeno izpolnjujejo.	^
FELIX TO M AN *
kamnoseški mojster in lastnik kipars! ega atelijerja Reseljeva cesta štev, 6. L J U B LJAN A Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo	234 30-23
I _nadgr^bnih spomenikov
tAl od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita t®*	in črnega sijenita.
fe&r1 f. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo
stavbene kamnoseško delo
po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnosc kih del
kakor oltarjev, tabertiakeljnov, prižnic, obhaji .=v. krstnih in kropilnili kamnov
in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali pL\ :|;a itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in pro. . —e.
Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za poli:' • su tu- in inozemskih marmorov,
Udano podpisana si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da je v svoji lastni hiši
v Prešernovih ulicah št. 52 J
o tvorila
restavracij© pri, »Levu" i
ter se bode trudila slav. občinstvo z dobrimi mrzlimi in gor-kimi jedili, kakor tudi s posebno dobrim vinom in vrhniškim ^
pivom postreči.
Spoštovanjem
5C2 3-2
cffiarija JSoršfniR.

563 2
u w k a r
Franc Kaiser,
Šelenturgove ulice št. 6, Ljubljana,
se uljudno priporoča ob priliki
lovsRe sezone.
Vnanja naročila izvršuje najtoeneje.
j^fT^T^o^T^T^n^ X ><rT*Tcl x V-T* Xx X " I" Xx x I *x*T>cX>U'< .
oc^ fcf4 >tj ^t* ja it* at* >t* 4j4 >y| /»ta /.tj jil »t* ^ll	jzl jzl jsl
y y pi* y y y y 1 'i*	»r« ^^	^^
;XXXXXXXOOCXXXXXXXXXXXX)KXXXK
Zarezano strešno opeko
mmmmm (Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid in navadno opeko za zid
ponujata po znatno znižanih cenah	227 23
Knez & Supančič
tovarna za opeko v Ljubljani.
MVAAAAAAAAAAAA^AAJ
Ignacij Čamernik
kamnosek v Ljubljani, ; pomenskega, (iFoljsfce) vilice 49P
S&M^2'«'>■	P°lefJ Sehreiner-jeve pivarne,
priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno jps-^šflfia	zalogo najrazličnejših
nagrobnih spominkov
iz poljubnega kamena po Izredno nizkih cenah. — Vsprejemlje tudi naročila na
VtT" kamnoseška umetna cerkvena dela,
kakor so altarji. prižnice. krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, polaganje cerkvenega tlaka itd.
Popravila izvršuje dobro in natančno. — Narise in proračune
izdeluje brezplačno.	265 20
K
K
K
1 K
K
K
K K
K K K K
K
K K
Priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar, 338 26-9 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
w žepnih ur ir
v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti iepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro iu solidno IzvrSujeJo,
Kave ni treba doma žcjati!
Pred kratkim ustanovljena
513 12-11
»Delniška družba za žganje kave
—4~§ na Reki" §>+*-
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem , katero opravičeno uživa „svetovno slavo", kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno:
Prvič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
drugič:
pridobi kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu,
katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izvestij najslovitejših kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušnjo.
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst:
l*ortoriko karakter kilo gld. 2-20, Java	„	„ „ 1*80,
San Paolo	I CO.
cJeglič S JZesfiovic,
Jurčičev (Prešernov) trg št. 1.
za
I!
1 > 11 n a j s k a borz
a.
Dne 26. avgusta.
Skupni državni dolg v notah . . '. . .	101	gld.	70	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	>	55	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......121	»	50	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	»	40	>
Ogerska zlata renta 4°/0.......120	>	65	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	98	»	55	*
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	909	>	—	»
Kreditne delnice, 160 gld.......360	»	—	»
London vista...........120	»	—	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem, drž. velj.	58	»	82*/9»
20 mark............11	»	75	>
£0 frankov (napoleondor)............9	>	53	»
Italijanski bankovci........44	»	30	»
C. kr. cekini......................4	>	64	»
Dne 26. avgusta.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijotitetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3"/0 .
»	» južne železnice 5"/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/o
164 gld. 50 kr 159 » 50
193 99 140 130 109 112 98
98 225 180 127
99
25 20
50
50 50 75 60 40 50
Kreditne srečke, 100 gld..............203 gld.
4n'0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»
Rudolfove srečke, 10 gld...... .	27	>
Salmove srečke, 40 gld................81	>
St. Genois srečke, 40 gld.......80	>
Waldsteinove sreč-ke, 20 gld......60	»
Ljubljanske srečke.........24	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	157	>
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3395	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ...	447	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	77	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	112	>
iMontanska družba avstr. plan.....166	>
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»
50 kr.
60
20
50
50 25 25
25
		
it^r Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „11 13 II C U R" 1., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	atf Pojasnila "a^S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JJjT i» nI o ž e ii i li slavili o. Us