T A ^T Jk TTfc A 01 The only Slovenian dai«, M -2 v Zedinjenih državah.A ■ ■ /1 ^^ I /1 B-^ ■ ■ ■ ■ /1 & in the United States flf Velja za vse leto.:: $3.00 ^jf ^^ * ^^ ^ ^ ^ .^L %/^^^ J^*^ ^CjL W issued every day excep: ^ § J list slovenskih delaw v Ameriki1 and J TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187®. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND Ti NO. 1S3. — ŠTEV. 193. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 17, 1915. — TOREK, 17. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXIIL USPEŠNE OPERACIJE KINDENBURGOVIH ČET. GRŠKI KABINET PODAL SVOJO DEMISIJO, ■ o - POLOŽAJ NA VZHODNEM BOJIŠČU JE NEIZPREMENJEN. ČE NE BO DRUGAČE, SE BORUMUNSKA SAMA UMEŠALA V VOJNO. — PREDSEDNIKOM GRŠKEGA PARLAMENTA JE BIL IZVOLJEN VENIZELOSOV PRISTAŠ. — RUMUNSKO ŽITO. — TURKI SO ZOPET OSVOJILI VAN. — BOLGARSKI ODPOSLANEC SE JE VRNIL IZ TURČIJE. — BIVŠI OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. Nemško poročilo. Eerlin, Neim-ija, 10. avgusta, — Danes j<1 bilo izdano sletleče uradno poročilo: Armada generala Ilindenburga je vjela preti Kovnom 17:10 ruskih vojakov in zaplenila veliko vojnega materijala. Armada je na več mestih prodrla rusko bojno črto in j»* dospela sedaj do Buga. Sovražnik si' je umaknil od Novo Ue-orgij»'vska proti vzhodu. Levo krilo armade bavarskega pritiea Leopolda si je priborilo prehod preko Buga. Sovražnik se u-mika. Bavarei so mu vedno za pelinu i. Maekensen je zavzel mesti i'i ale in Slavatiee. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 16. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja : Ob reki Prut smo na več mestih premagi.ii liuse in jih neprestano zasledujemo. Čete avstrijskega nadvojvode Josipa Ferdinanda so si priborile včeraj nekaj ozemlja južno od Bjele. Ponoči so napravi li vojaki most preko reke Kršen in jo danes prekoračili. V okolici Brest Litovska je več v. avgusta vroči boji. Na levem bregu reke Bug se ni ničesar po sobnega pripetilo. Rusko poročilo o zmagah. Petrograd, Rusija, 16. avgusta. Ruski generalni štab poroča, da je situaeija v Kurlandiji in na Rusko Poljskem za Ruse zelo ugodna, (ieneral Below je prodiral nekaj časa proti Rigi, ko je pa izprevi-del, da ne more ničesar doseči, se je umaknil. Armada generala Ilindenburga obstreljuje Kovno, toda dosedaj ni imela še nobenih uspehov. Med Narevom in Bugom se je sovražnik na eeli črti umaknil. Na fronti med Osovcem in Bjalo ima sovražnik koncentriranih 40 do 45 armadnih zborov. Bitka, ki se bo vnela sedaj, bo največja, kar jih pomni zgodovina. Rusi so si popolnoma svesti zmage. Strupeni plini. Petrograd, Rusija, 16. avgusta. Pred Osovcem je nameravalo uprizoriti 3000 Nemcev napad s strupenimi plini. Ko so pometali s plini napolnjene bombe, je začel veter pihati v nasprotno smer, naravnost proti Nemcem. Kljub temu, da so imeli na obrazih predpisane maske, jih je bilo veliko omamljenih. Zatem je stopila v akcijo ruska artilerija in uničila celo posadko. Balkansko vprašanje. London, Anglija, 16. avgusta. — Situacija na Balkanu je postala zelo kritična. Rilmunska, Bolgarska iu Grška se morajo v najkrajšem času odločiti, komu se bodo pridružil«. Sedajf še nikdo ne ve. če se bo posrečilo znveznikom ali Nemčiji pridobiti Balkance na svojo stran. Srbski in grški parlament bosta načela danes zborovati. Vse napeto pričakuje, kaj se bo zgodilo. Diplomatični krogi v Parizu so mnenja, da bo Rumunska sama u-darila, če bosta ostali Grška in Bolgarska nevtralni. Srbija. London, Anglija, 16. avgusta. — Ker je Bolgarska izjavila, da ne yre drugače v vojno, če ne dobi del Maeedonije, ji bo Srbija sko-rajgotovo odstopila nekaj ozemlja. Tukajšnji srbski poslanik je rekel, da se bo vse srečno izteklo ter da srbska vlada upa, da bo Bolgarska nekoliko zmanjšala svoje zahteve. Glede Grške bo težavnej-še. (Jrška noče namreč odstopiti niti pedi svojega ozemlja, kralj Konstantin je pa sklenil vzdržati nevtralnost. Glavno besedo bo imel seveda parlament in sklepom parlamenta se tudi kralj ne bode mogel ustavljati. Za predsednika je bil izvoljen s 1812 proti 93 glasovom poslanec Za-vezanos velik prijatelj bivšega ministrskega predsednika Venize-losa, ki je. kakor znano, ves vnet za vojno. Sedanje ministrstvo se ne bo moglo več dolgo vzdržati. Ce se ga enkrat strmoglavi, bo prišel na vladno krmilo Venizelos in potem bo vojna neizogibna. Venizelos ima pri ljudeh toliko upliva, da njegova beseda skoro več velja, kakor kraljeva. Avstrija in Nemčija. London, Anglija, 16. avgusta. — Da bi Avstrija in Nemčija oplašili balkanske države, sta začeli koncentrirati na srbski meji velikansko množino vojaštva. Vojaki imajo baje nalogo vdreti v Srbijo, u-ničiti srbsko armado in priti Turkom na pomoč. t 'e bi se to res zgodilo, bi balkanskim državam ne preostajalo drugega, kakor pozabiti vse medsebojne spore in se pridružiti četverozvezi. Padec gTŠkega kabineta. Atene, Grško, 16. avgusta. — Ko je bil nocoj izvoljen Venizelo-sov pristaš za predsednika poslanske zbornice, je ministrstvo Guna-risa izročilo kralju svojo demisijo. Kralj je baje rekel, da bi le v tem slučaju poveril Venizelosu sestavo novega kabineta, če bi mu obljubil, da se bo vedno in pri vsaki priliki zavzemal za nevtralnost Grške. Turčija. Rim, Italija, 16. avgusta. — Turški poslanik, ki je bil več dni odsoten, se je vrnil danes sem. V pogovoru z nekim diplomatom je rekel: Turčija je dobro pripravljena na vse eventualnosti. Turki bodo do zadnjega branili svojo deželo. .Sedaj še ni čas. Berlin, Nemčija, 16. avgusta. - — Atenski dopisnik je sporočil sledeče nekemu tukajšnjemu listu: 'enizelos je tudi sedaj prepričan, da se mora Grška pridružiti zaveznikom, če hoče imeti kaj dobička od sedanje vojne. Toda sedaj še ni čas, da se bi to zgodilo. Pogajanja so že v teku. Grška se bo šele tedaj umešala v vojno, ko bo popolnoma na čistem, kaj bo dobila v zameno. Oe bodo zavezniki uganjali kako zahrbtno politiko. jih bo pustila na cedilu. Bolgarski odposlanec. London, Anglija, 16. avgusta. — Danes je odpoklicala bolgarska vlada iz Carigrada svojega posebnega odposlanca. Pogajanja med Turčijo in Bolgarsko so se prekinila. Turčija si je tako svesta zmage, da noče dati nikomur nobenih koncesij. Nemčija mora imeti zvezo s Carigradom. Amsterdam, Nizozemsko, 16. av--gusta. — "Berliner Tageblatt" je priobčil dolg članek, v katerem pravi med drugim tudi sledeče: [ i Z zapadnih bojišč. Odbiti naskoki Francozov. Izjalovili sp se francoski naskoki na Ammersweiler v gorenji Al-zaciji. OSTRI BOJI. V bližini Souchez je trajala ka-nenada celo neč do včeraj zjutraj. Izgube Angležev. Berlin, Nemčija, 16. avgusta.— Nemški generalni štab je objavil danes sledeče poročilo: "Severno od Ammersweiler, severoiztočno od Dammerskireh v gorenji Alza-eiji, se je izjalovil neki francoski naskok ter je imel sovražnik velike izgube." Ostri boji za zakope. Pariz, Francija, 16. avgusta. — Francosko vojno ministrstvo je objavilo danes popoldne sledeče poročilo glede vojnih dogodkov: "Le malokdaj prekinjena ka-nonada je trajala včeraj celo noč v okolici pri Souchez ter na visoki ravnini pri Nouron, severno od reke Aisne. Vršili so se tudi spopadi z bombami in ročnimi granatami v sekciji Quennevieres ter v zapadnem delu Argonov. V Vogezih -nam je eksplozija mine proti nekemu sovražnemu zakopu med Unter Burnhaupt in Ammersweiler omogočila, da smo ujeli par Nemcev ter zaplenili dva metalca bomb in en strojni top." V večernem poročilu se glasi: "Zaznamovati je ostre boje skozi celo noč na različnih točkah cele fronte. Naše baterije so prizadejale sovražniku težke izgube v okolici Quennevieres ter ustavile neko obstreljevanje sovražnika na visoki ravnini pri Nouron. Naše baterije so tudi poškodovale močne nemške utrdbe severno od Godat, med Berry-au-Bac in Louvre. Sovražnik je zopet obstreljeval St. Die. Streljali smo na plinarno v St. Marie-aux-Mines, ki je zletela v zrak. Razdejalo se je tudi neko nemško tvornieo iztočno od Muenster." Angleške izgube. London, Anglija, 16. avgusta.— Seznam izgub, katerega je danes objavilo vojno ministrstvo, vsebuje imena 78 častnikov, med katerimi je osem mrtvih ter ona 1496 mož, med njimi ;150 mrtvih. Za glavo Gabriela d'Annunzia. Curih, Švica, 16. avgusta. — Neki milanski časopis zatrjuje, da je avstrijska vlada razpisala 20,000 kron za glavo Gabriela d'Annunzia, ki je najbolj ščuval na vojno. (Vest ni posebno vrjetna, ker Avstriji zelo primanjkuje denarja). Nemčija mora imeti za vsako ceno zvezo s Carigradom. Ta zveza je tako velike važnosti, da se niti Nemčija, niti Turčija ne sme plašiti največjih žrtev, samo, da se jo doseže. Rumunsko žito. Pariz, Francija, 16. avgusta. — Nemški in avstrijski agenti, ki izvažajo iz Rumunske žito, morajo sedaj za pšenico, oves in rž trikrat dražje plačevati, kakor pred enim tednom. Ko je Rumunska izprevi-dela, da Nemčija in Avstrija ne moreta od nikjer drugje dobiti žita, je naložila nanj silno visoko carino. Pri vsakem vagonu žita morajo plačati agentu po 1000 frankov carine. Turki so zasedli Van. Carigrad, Turčija, 16. avgusta. Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno opročilo: 11. avgusta so nas Rusi prepodili iz mesta Van v Kavkazu, danes smo ga pa zopet zasedli. Ko so se Rusi umikali, so požgali za seboj vse vasi. Mesto je ostalo nepoškodovano. Koloman pl. Szell umrl. Budimpešta, Ogrsko, 16. avgusta. — Danes je umrl tukaj bivši ogrski ministrski predsednik Koloman Szell. Zottijevo slovensko-turško glasilo, Kakšno mnenje ima slovensko časopisje v starem kraju o slov. listu, ki ga izdaja Zottijeva ban-da v New Yorku. Ljubljanski "Slovenski Narod" piše: — "Slovenski Narod." Na svoje začudenje smo izvedeli, da izhaja v Novem Yorku slovenski list, ki se imenuje — "Slovenski Narod". Številka tega lista, ki smo jo dobili v roko, je prav obširna. ima mnogo gradiva, nekaj ilustracij in nekaj psovanja, po-natiskuje Finžgarjev roman — "Pod svobodnim solncem" in mnogo novic iz stare domovine. Ne vemo, kdo stoji za tem listom ,in nas tudi dosti ne zanima. Presenetilo nas je kakor rečeno sa rao ime tega lista. "Slovenski Narod " —-to je vendar ime n a šega lista; to je ime, ki ga pozna vsak Slovenec, ne samo v vsa ki slovenski vasi, ampak tudi v Ameriki. — Doma je seveda to ime zavarovano, v Ameriki pa se ne da zavarovati in to so* gotovi ptiči porabili, da bi z našim imenom in z ugledom, ki ga ima naš list, slepomišili v Ameriki in lovili naročnikov. To sicer ni honetno, a če se list pogleda, se hitro spozna barva teh ptičev in potem se človek nič več ne čudi. Težka sumnja. V Baltimore, Md., se je baje aretiralo človeka, ki je v New Yorku moril majhne otroke. Baltimore, Md., 16. avgusta. — V neki tukajšni policijski ječi se nahaja človek, aretiran radi malenkostne delikta, o katerem se pa sumi, da je "Jack paralec", neki Jones, ki je preteklo spomlad teroriziral iztočno stran v New Yorku. Domneva policije, da se gre za dotičnega človeka, se opira na izpoved neke ženske, ki je baje žena dotičnega. Ženska dolii svojega 'Jones-a\ da je dne 19. marca umoril petletno Ano Cohn ter ravno toliko starega Charles Murrav-a in sicer dne 3. maja. Pravo ime tega človeka je glasom izpovedi te ženske Attileo Fasco. Njeno lastno ime je baje Grace Elliott ter sta bila, kot trdi. ona, oba zaposlena v Bellevue bolnici. Oba umora sta se v resnici izvršila v bližini te bolnice. Morgan popolnoma zdrav. J. P. Morgan je prišel včeraj prvič v svoj urad na Wall Street po atentatu, katerega je vprizoril nanj Frank Holt, zblazneli nemški profesor. Morgan izgleda dobro ter pravi, da ne čuti nikakih posledic strelov. Eksplozija v tvornici za smodnik. Emporium, Pa., 16. avgusta. — Pet delavcev je izgubilo življenje v želatinski hiši Aetna Explosive Co. v Groye Run in dva poslopja sta bila močno poškodovana vsled eksplozije, katero je bilo čuti na milje naokrog. Ubiti delavci so bile edino osebe, ki so se ob času eksplozije nahajale v ^poslopju. Družba izdeluje vojni materijal za zaveznike. Preteči izbruh nove stavke v Wales. London, Anglija, 16. avgusta. Nekatere točke v sporazumu med premogarji in posestniki rovov v južnem Wales še vedno niso rešene. Odkar se je stavka končala, je med premogarji opaziti vsaki dan večje nezadovoljstvo. V resolucijah, katere se je sprejelo danes na zborovanjih, se grozi, da se bo takoj zopet pričelo s stavko, če se takoj in popolno ne ugodi zahtevam dfelavcev. Predsednik trgovske zbornice bo skušal mirnim potom poravnati spor, ki je zopet nastal. Italijanska kampanja, Nikjer nobene zmage. Italijani poročajo, da jih celo toča ni mogla ustaviti pri njih zma-gonosnem prodiranju. PROTI RIVI. Avstrijski hidroaeroplan je obstreljeval Benetke. — Avstrijsko oficijelno poročilo. Brescia, Italija. 16. avgusta. — Nadaljevalo se je s prodiranjem italijanskih čet iztočno od Conditio. trideset milj južnozapadno od Tridenta proti Rivi ob Gard-skem jezeru. — Prodiralo se je kljub velikem viharju in toči. V poročilih, ki so prišla z dotične fronte, se glasi, da so od Italijanov zavzeti zakopi polni vode ter da plavajo po njih mrtveci. Avstrijsko oficijelno poročilo. Dunaj, Avstrija, 16. avgusta. V oficijelnem poročilu, katero je 'izdalo danes zvečer vojno ministrstvo. se glasi: — Na tirolski fronti je pričel sovražnik po dolgem premoru z močnim obstreljevanjem naših u-trdb, posebno ob Tonale prelazu ter na višinah Lavarone in Folgaria. Izjalovili so se naskoki italijanske infanterije na Tonale cesto ter proti liašim pozicijam pri Popena, južno od Schluder-bacha. Istotako so se izjalovili vsi italijanski naskoki na fronti ob Soči. južno od Krna ter na visoki planini dobrdobski. — En naš hidroaeroplan je obstreljeval štiri obrežne forte pri Benetkah in sicer popoldne, dne 15. avgusta. Vse bombe, izven e ne. so eksplodirale v utrdbah samih. Izmed pet sovražnik aero-planov, ki so se dvignili, da za sledujejo našega avijatika, se je z ognjem strojnih pušk dva prisililo. da sta pristala. Dva sta o-pustila zasledovanje čez nekaj časa. docim je peti sledil našemu stroju prav do obali Istre, kjer se je moral obrniti, ne da bi dosegel kak uspeh. Naš hidroareroplan se je vrnil nepoškodovan, dasirav no se je streljalo nanj z italijanskih ladij in fortov. 12,000 konj za Italijo. East St. Louis, 111., 16. avgusta. — Zastopniki italijanske vlade bodo pričeli v sredo kupovati nadaljnih 12.000 konj v vojne svrlie. Te konje se mora izbrati tekom 90 dni. Več kot 160.000 konj je bilo pro danih vojskujočim se narodom potom tukajšnih kupčevalcev. Za podržavljenje rovov. Kansas City, Kans., 16 avgusta. Jtz nekega pogovora s predsednikom Walshom Industrial Commission je baje razvidno, da se bo Manley poročilo komisije izreklo za podržavljenje rudnikov in tudi Rockefeller-jeve ustanove. — Walsh je izjavil, da obstaja denar. s katerim se je ustanovilo to ustanovo, iz mezd, katerih se delavcem ni plačalo in jih pridržalo. Vsled tega najbi vlada prevzela te fonde ter ji uporabila za izboljšanje življenskih pogojev delavcev. Nadalje se izvaja, nai bi pre-mogorove prevzela država in zvezno vlada ter jih dala v najem premogarjem, ki bi nota uvedli obratovanje po kooperativnem sistemu. Ženske v Kruppovih napravah. Ženeva Švica, 16. avgusta. — Oficijelna poročila kažejo, da je bilo dne 1. junija v Kruppovih napravah v Essenu zaposlenih kakih 500 mladih žensk, proti 1325 v januarju. Skupnega števila uslužbencev se ne navaja ter je znašalo dne 1. januarja-46,925 oseb. Radi brezdelnosti v smrt. 301etni vozni Hermann Schuh-macher si je vzel včeraj v nekem hlevu na 8. iztočni cesti življenje s plinom. Vzrok samomora je najbrž brezposelnost. Leo M, Frank, ! -■ : Tc- 25 oboroženih mož je vzelo moril ca Leo Franka iz jetniške farma ter ga najbrž linčalo Milledgeville, Ga., 16. avgusta. Leo M. Frank, ki je obsojen na dosmrtno ječo radi umora Marv Pliagan, je bil danes s silo vzet iz državne jetniške farme. Napa da se je vdeležilo 25 oboroženih mož ter se domneva, da je ljudska množica Franka lineala. Možje so posadili Franka v avtomobil ter ga odvedli v smeri proti Eatonton. Mislilo se je, da so prijatelji Franka skušali rešiti jetnika, ker so se bali. tla ga bodo ubili drugi jetniki, a splošno prevladuje naziranje, da gre za umor. Odvedenje Franka se je skrbno pripravilo. Odrezalo se je vse telefonske in brzojavne žice v bližini jetniške farme, še predno so prišli napadalci. Warden Smith, ki je slišal bližanje avtomobila, je pogledal iz urada ter se takoj nato nahajal pred cevmi par pušk. Warden se je upiral, a je bil premagan in kmalu so našli napadalci Franka, ki je bil izoliran izza zadnjega napada. Jetnika se je prevedlo v avtomobil, ki je odpeljal v smeri proti Eatonton. Ko se je Smith oprostil, je hitel na telefon, da odda alarm. — | Takoj pa je zapazil, da je zveza prekinjena. Hitel je na železniško postajo, a tudi brzojavne žice so bile prerezane in zveza prekinjena. — Organiziralo se je skupine oboroženih mož, ki naj bi našle Franka, mrtvega ali živega. Domneva se, da se ga bo našlo mrtvega, visečega na kakem drevesu ali mostu. — Podmorski čolni, Nemški podmorski čolni nadaljujejo s svojim pogubonosnim delom. — Švedski parnik nasedel. London, Anglija, 16. avgusta. Parnik "Highland Corrie" Nelson črte, ki vsebuje 7583 ton. je dospel danes v Tilbury, potem ko je komaj ušel nekaniu nemškemu podmorskemu čolnu, ki ga je zalotil pred izlivom reke Temzt-. V poročilih iz Kristijanije se glasi, da je bil norveški parnik "Albis", vsebujoči 1381 ton. potopljen v Severnem morju od nekega nemškega pocliu jr-kega čolna. Posadko se je rešilo. Angleška ribiška barka "White City" iz Sunderland, je bila potopljena od nekega nemškega podmorskega čolna. Neki švedski parnik je prišel pri Necomb Sands na breg v zelo poškodovanem stanju. Poškod bo na parniku je povzročila ali mina ali pa torpedo, izstreljen s kakega podmorskega čolna. Posadka se nahaja na varnem. Angleški parnik "Princess Caroline" je bil potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Petnajst članov posadke se je rešilo. pet jih je pa utonilo. Obstreljevanje obali od strani podmorskega čolna. Neki podmorski čoln je izstrelil danes zjutraj več strelov na Whitehaven Barton in Harrington, mesta, ležeča na obali Irskega morja v Angliji. V Whitehaven in Harrington so nastali požari, katere se je pa pogasilo. — Škoda je malenkostna ter ni bil nihče ranjen. Nekatere granate so zadele železniško progo ter se je za nekaj časa ustavilo promet. Nedovoljen dovtip. V Coney Island policijskem sodišču je bil včeraj 211etni Abraham Bazuk obsojen na $10 globe, ker je imel za norce reševalce v javnem kopališču. Plaval je precej daleč v morje ter se delal kot da se potaplja. Reševalci so ga navidezno nezavestnega privlekli •iz vode. Ko pa so pričeli delati poskuse, da ga spravijo k zavesti, se jim je pričel smejati, nakar je bil takoj aretiran. Situacija v Mehiki, Stališče Garranze, V glavnem mestu Mehike vlada lakota. — General Scott in general Carranza. — Nobenega odgovora. BOJNE LADIJE. V kratkem se bo vršila velika bitka. — General Scott bo odpotoval prihodnje dni v Vera Cruz. Washington, 1). ('.. 1 G. avgusta. Mornariški department je sporočil danes brezžičnim potom križarka-ma "Louisiana" in "New Hampshire". da naj s polno paro plujeta proti Vera < 'ruzu in naj bosta pripravljeni v slučaju potrebe. V mestu vlada sedaj sicer še mir,.toda demonstracije se lahko vsak hip začno. Zastopniki generala Carranze so izjavili, da Carranza ne bo povolj-no odgovoril na noto, katero mu je poslala panameriška konferenca. On bo tudi zanaprej zastopal isto stališče, kakor ga je dosedaj. Državni department ni dobil dosedaj iz Mehike nobenega odgovora na noto. ki jo je izdelala panameriška konferenca. Villa je izjavil, da se z noto strinja. nanjo pa še ni odgovoril in najbrže tudi ne bo. Iz zadnjih poročil je razvidno, da vladajo v glavnem mestu Mehike strašne razmere. Prebivalci umirajo lakote. 400 ameriških državljanov nima ničesar jesti. Vsak bi rad prejkomogoče pobegnil, pa ne more, ker nima skoraj nikdo nikakih sredstev na razpolago. El Paso, Tex.. 16. avgusta. _ General Obregon se pripravlja na splošen napad na mesto Torreon. Mesto brani 15.000 Villovih pristašev. General Scott bo v najkrajšem času odpotoval v Vera Cruz. Angleška registracija končana. London, Anglija. 16. avgusta. Angleška vlada j<« sedaj v posesti vseh podatkov, tičočih se celokupnega prebivalstva v Veliki Britaniji. 27.000.000 vprašalnih pol j.- izpolnjenih in podpisanih. Vsi inozemci. ki so se mudili v Angliji, so se morali istotako registrirati. Pozor, pošiljatelji denarja I Denarne pošiljat ve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni i Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in dot loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dali, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih večino prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za ujegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in oni osebe, kateri s« ima izplačati, Cenil K $ K S 5.....SO I 19.20 10.... ] .60 I 1HC...O 20.80 15...» 2.10 14C.... 22.40 20..., 3.20 150.... rte 20---- 4. C0 160.... ?r>.60 30 ... 4.80 170..,. 27.20 35--------5.60 180.... i« SO 40--------6.40 1IK)________30.40 45.... 7.20 200.... 82.00 50 --------8.00 250________4M.00 55.... 8.80 348.00 60 ... 9.60 350.... 56.10 65.... 10.40 4-:><'._„. e4 (K 70 ... 11.20 45C.... 72.OT 75 ... 12.OD 500.... 80 CC 80 ... J2.«3 «00________96.0» 85 ... 13 60 700.... H2.0' 90 14.40 800________123.0 100.... 16.00 900.... 144.0 110________17.60 1000________160.0 Ker se cene sedaj Jako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš osrlas. TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St„ New York, K T* "GLAS NARODA" ±Uv*nk Daily.) - • *od pjoaehed by Hm litwvnk Publishing Co* in corporation,i --.„• - A k^ER, President, c t :TIS BENEDIK, Treasurer. » ♦r- t>t- B apneas of the corporation and addresses of above officers : ■ brrlknrlt Street. Borough of Man-NftMan. New York City, N. Y. *eiu if t« T^lja list Ameriko in . ■ . ..................$3.00 i> in . ..................... 1.50 * «t.j ?h n . -to New York........ 4.00 " »»I if t h *a nit-!-to New York ... 2.00 . - ,- tavv.rtleto...........4.60 " t '.! leta ... ..........2.55 fetrtleta............ l^O /*: '.aS NAHODA" izhaja vsak dau i*V7.r-ri,9i ij«deJ) m praznikov. ^ " GI.AS NARODA" i v cf the People") t e1 *7 Jay ercept Sundays and Holiday*. » rfcf »* liption jearJy A(i**rt»err «' trPf podpisa in osob^osti se ne priobčujejo. u«-, ic -igovoli pošiljali po -hčontv Order. ■Vi mi retnemM kraja naročnikov pro-in I« «e nam tudi prejsnj* fti • blišče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dc !§»om in pošiljat vam naredite ta naslov: *tXAS NARODA" v fi\ O-rJa-dt St., New York City. : eJefon 4087.Cortlardt Kaj k 2 nami? PrtmI onim mesecem se je že pisalo, lin se približuje vojni konec. i);i!u s stojimo na pragu novih dogodkov. Xa Balkanu se je začelo j i' ■ k iij niršati iu godlje, ki se bo /nudilo, ne bode mogla ne Av-fct rija z Xemcijo in Turčijo vred, ne za vozniki t;-.ko lahko prebaviti. Razen Srbije je na Balkanu tudi Bolgarska, ki je slovanska država. Izza zadnjo balkanske vojn.- vlada med Srbi in Bolgari maj v. i'j c nasprotje. Stepli sta se /aradi .Makedonije in kakor kaže, s*- bost h tudi sedaj. Zavezniki me-žct i !'ijo 7, Maeetlonijo. Pravijo, da jo bodo dali Bolgarski, če se uuie-rsi \ vojno in Če napade Avstrijo, S bi.)a pa pravi, da je ne da. Ru-imin-ka se pogaja z Nemčijo, pri ti si pa še vseeno pripravljena P". lražiti se zaveznikom, če bi ji ;>ohudili. (jr>.ka noče dati Bol-krbljena z denarjem, vojaki in inuiiieijo, naslednji dan je pa' Djavid paša, turški finančni jiiiniMi-r. v Berlinu in se prid ruša, zdravi in veseli. Zato ta zdravila vsem toplo priporoča- »»Wfi-J hr.l^vr,;- zeubo moške moči, mo, ker le po teh je nujna pomoč in trajno ozdravljenje zago- ne zeioucne Doiezm, , slabokrvnost ' tovljeno. Ako pa bi radi kaj natančnega zvedeli o vaši bolez- z našimi zdravili se pešanje, kašelj, ni,{potem pišite na nas, da vam isto razložimo in povemo kaj hitro in uspešno po- trudne roke, ie va™ storiti, da pridete hitro in poceni zopet k zdravju. To zdrave spolne bolezni teške noge vas nic ne stane- Pišite popolno zaupno, vsa pisma se drže v - . , boleč križ, strogi tajnosti. Obrnite se do nas v vseh slučajih, posebno ,n Pndobl zoPet na" zabasanost, imate spolne nerednosti in bolezni. Mi vam hočemo zaj zgubljena moška z guba apetita. pomagati. Vsa pisma naslovite spolna moč. Z« t se te bolezni imamo I ¥ f^lrr« um n 819, | Zdravila pošiljamo počeli dobra zdravil*. L/UI11» LiCKdrna Milwaukee, Wis. j Ameriki in Canadi. solnce in da bi duše ne zgrešile pota, so se jih oviU solnčni žarki in jih peljali do eilja. Ta vera je še dandanes razširjena med primitivnimi narodi. Zanjka je postala simbol solnčnih žarkov, ki vodijo duše v njih bivališče. in omenjeni narodi imajo deloma navado, da denejo mrličem zanjko okrog vratu, predno jih pokopljejo ali sežgo. Pri vseh narodih so antropologi in folkloristi dognali, da so sčasoma popolnoma pozabili na prvotni pomen svojih običajev. Drže se te teh običajev, pa ne vedo, čemu in kaj pomenijo. Prav mnogokrat se tudi zgodi, da pomen kakega običaja popolnoma obrnijo. Tako tudi pomen zanjko. Kakor rečeno, pomeni pri mnogih narodih še solnčni žarek, ki pelje dušo v deželo umrlih. Mnogi narodi pa so to obrnili in menijo, da se z zanjko dušo ujame in da preidejo lastnosti umrlega na tistega, ki ima to zanjko. Obešenec je končal svoje življenje pred časom; kdor torej ima njegovo zanjko, ima njegovo dušo in s tem njegovo nedožito življenjsko dobo in moč. To je jedro praznoverske navade o obešenčevi vrvi. Prostovoljni in neprostovoljni obešenci navadno nimajo lastnosti, katerih bi si kdo p o želel. Vsak človek bi pa rad živel čez svojo dobo. Tak je torej prvotni postanek te praznoverske navade in njen razvoj tekom tisočletij. Raznoterosti. Vojni čas v Italiji. Vojna ni bila za Italijo nika-ko presenečenje, kakor v drugih državah, ampak je nastala kot sad dolgega pripravljanja javnega- mnenja. Gospodarske razme re so bile že od začetka vojne v j lanskem avgustu tudi za Italije slabe. Čutila je vso težo vojne, m da bi bila sama udeležena; zla sti je manjkalo zaslužkov in iz seljenci so se vrnili v velikem šte vilu. a praznih žepov. Nastala ji tudi kreditna kriza. Mali in srednji ljudje niso dobili več kredi J ta. denar pa je stakal v hranilnice in banke. Vse potrebščine so s« podražile, vse luksus-blago pa je padlo v ceni. Najhujše so udarjeni brezštevilni hoteli. Na dražbah se proda čedalje več posestev, dostikrat za tretjino ali četrtino prave vrednosti. Mobilni kapital žanje. Na kmetih ne čutijo posebno vojne; najbolj jo čutijo rodbine, katere imajo sinove v vojni. Starši namreč, ki niso še 60 let stari, ne dobe podpore, uradniki čutijo vojno v prvi vrsti zaradi draginje. Pod zastave poklicani uradniki dobivajo še dalje svoje uradniške plače, obrtniki a li, bolje rečeno, rokodelci, ki ne delajo za armado in ljudje svobodnih poklicev so zelo hudo zadeti po vojni. Kilogram kruha iz pšenične moke velja 48 centezi-mov, testenin 60 do 70. Govejo živino plačujejo meterski stot po 140—150 lir, kar je pač posledi ca tega. da ima Italija veliko manj živine, kakor druge evropske države. Na Italijanskem vrede povprek na kvadratni kilometer 22 goved, na Francoskem 26. na Angleškem 30, v Avstriji 32, v Švici 36, na Nemškem 38. na Danskem 46 in v Belgiji celo 62. Italija in Dardanele. Med Rusijo in Anglijo obstoja dogovor glede Dardanel. V smislu tega dogovora ima Rusija na Balkanu popolnoma prosto roko in zlasti vsa teritorijalna (torej tudi albansko) in kompenzačna vprašanja so odvisna od ruskih državnikov. Anglija pa je gospodar v Egejskem morju .To so kon sekvence dogovora, ki je bil Italiji dosedaj popolnoma neznan. Italijanski politiki so vsled tega silno ozlovoljeni, ker uvidevajo. da ogroža ta dogovor vse njihove balkanske načrte. Ni izključeno, da se razvije i v. tega položaja š-' prav dalekosežen spor v četvero-zvezi. -lasno je sedaj tudi. zakaj se Italijani tako zelo obotavljajo, se angažirati za Dardanele. Njegova "dobrotljivost" presega vse meje. Pariz, Kraneija. !•">. avgusta. — Neki tukajšnji časopis je ank D«h-r Johnstown, Pa.: F-ank Gabrenja ln John Polanc. Maniama, Pa.: F. Gottlieher Meadow Lands, Pa.: O^orir Schnlta. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Run, Pa. la abollea: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Tensclj Podvasnlk. leniiB Magister. Z. Jakjie In U. B. Ja-kobich. Steelton, Pa.: Anton Ilren. Unity Bta., Pa.: Joseph SkerU-West Newton, Pa. ln okoUea: Jostp 'ovna Wlllock. Pa.: Frank Seme in Joaepfe •^eternel. Toele. Utah: Anton Pal««. Winterqnartera, Utah: Louis Bla-očiva grof Cham-bord. < el svet preteklosti! Ironija usode! Nepobol jšivi stari cini-; rant, ki je sedel na prestolu biv-silt grofov Artois, ki j«* bežal iz Parizu \ julijskih dneh 1830., ki je iz < 'herbourga zapustil Francijo in prišel sem umret. Ali strašni avstrijski 30.5 cm topovi, katerih grozni odmev pretrda ravnino, zbudijo iz spanja o-ba Bourbona? In ali sta obdržala še kaj spomina za zeleno-belo-r0 do 60 v. košček kruha 10 v. Kruha — namreč belega, kot smo ga včasih doma jedli o Veliki noči — je tu na izobilj«1. Le drago ga prodajajo. Vojaška oblast je zahtevala od županstva fiksiranje maksimalnih < « n. a kaj j«1 bila posledica? Nihče ni hotel več prodajati kruha. Kakor vidite, življenje ni posebno po-ecui. Kako se spi na dobri poste-1 lji, sem že zdavnaj pozabil. Vse bi se potrpelo, le votlo je težko pogrešati. Slaba je in ne smemo jo piti radi nevarnosti pred tifusom in kolero. Drugače smo zadovoljni. Poveljnika imamo izredno dobrega in ljub«v.njivega. da smo navdušeni in komaj čakamo tre-notka, ko se napotimo v boj proti sovražniku. Na polentarje bi radi šli vsi, vsi! Pred par dnevi s<>ni bil (zaplenjeno). Scšli smo se s prijatelji sosednjega polka, med njimi z učiteljem Pleskovičem in dr. Božičem, rojakoma iz Idrije. Pripovedovala sta mi podobne doživljaje. Pa še en«> naključje! Sprehajamo se po lepem, velikem mestnem drevoredu. Po stari kranjski navadi se je eden pridu-šil. Kar stopi k nam dečko-vojak in nas vpraša, če smo Slovenci. Ves radosten nam pove, da je sluga slovenskega častnika, ki leži ranjen v bližnji bolnici. Sklenemo ga iti obiskat. Ko je bil ta častnik? Poročnik 17. pešpolka, prijatelj izza dijaških let v Novem mestu, dr. liiko Fuks iz Metlike. Tepel se je z Rusi ob Dnjestru in takrat ga je «>«1 strani pobožala ruska granata. Obrača se mu na boljše in upa, da kmalu zopet vidi belo Ljubljano. — Vesel je bil našega obiska in o-nih izvodov slov. časopisov, ki sem mu jih slučajno lahko izročil, da mu kratkočasijo ure na bolniški postelji in ga obvestijo o kranjskih novicah. V daljni ogrski zemlji pa so med mojimi tovariši tudi bratje Čehi. Slovenci Cehe dobro poznamo taki kot v miru. so tudi sedaj. Vsak ima pod srajco na svojih prsih zavojček, napolnjen z zemljo, ki jo je vzel s seboj ob odhodu od do- ma : če pade v boju in da svoje mlado življenje za domovino, umr-' je vsaj na svoji dragi češki zemlji. — Tudi moje misli so vedno Joma.1 Zvečer, ko posije mesec na zemljo, ki še nikdar ni bila tako napita človeške krvi kot baš sedaj, mi pride na misel ona lepa, ponarode-! la slovenska pesom. Da bi imel svoje pevce tu. bi j«, takoj zapeli: Ti-, ha luna jasno sije. — duh moj misli na svoj dom, — srce zanj'ega! strastno bije, — bogve kdaj ga vi-' tlel bom? — Vmes so hribi in doli-' ne. — vmes šumenje bistrih rek, daleč, daleč so planine, daleč Save je iztek. Iskrene pozdrave vsem narodnim in zavednim Slovencem in Slovenkam! — Vam vdani Zorko Prelovec. Hrvatarji. Zofka Kveder. I. Hrvatarji gredo! — se je raz-legalo po vaseh med hribi. Prijazne vasi. revne vasi. pol v šumah. pol na Krasu. Zemlja peščena. nerodovitna, podnebje o-stro. Kar ostane spomladi po po-vodnji, v letu po toči, to pomori jeseni prezgodnja slana. Marsika-ko l«-t«) ne izkopljejo kmetje niti toliko iz njiv. kolikor so bili vsajali v zemljo. Samo šume so v ne-kterih krajih up in rešitev tega ljudstva. Žilavo ljudstvo je to. zdravo, delavno. Kakor lastovke s<> vzdiha j o jeseni in rojijo v »lalj-ni svet za kruhom in zaslužkom. Vse s<> vz«li«rne, kar ni prestaro. J kar ni bolno in po vaseh ostanejo samo ž«'nske, starci in otroci. Puste zime so to. Ni ga kruha ■» kočah, nezabeljeni koruzni žgan ci. krompir in bob, to je edini živež. In ženske opravljajo domača dela. Skrbe za kravieo in 0 57.20 •r»1 - 81.00 81.00 52 187.25 — 52.00 52.00 53 216.46 — 30.00 30.00 54 131.85 ^ ^ 55 1 <12.30 "" 57 \ 92.31 58 118.50 — 24.00 24.00 60 f)0.22 ~ <;i 100.24 _ 06.39 66.39 64 32.25 ~ ~ ' ~ 66 148.91 T" ^ ' ~ 170.00 — " 28.00 28.00 69 7M.44 — 21.00 21.00 70 42.23 71 230.02 - 84.40 84.40 72 58.63 75 148.15 . _ — l 41.00 _ 1 41.00 76. 66.36 77 70.00 i 78 203.34 — 22.00 22.00 79 28.45 81 51.93 — 74.10 74.10 82 159.87 — 49.00 49.00 83 67.88 — 13.00 13.00 84 152.58 85 155.38 86 47.81 87 52.70 88 84.30 89 102.76 — 10.00 10.00 90 58.99 92 75.63 94 262.63 99 116.91 — 55.00 55.00 100 48.53 - 25.00 25.00 101 46.10 — 15.00 15.00 103 128.15 — 105.00 105.00 104 49.00 105 99.41 — 22.39 22.39 106 86.89 — 73.00 73.00 107 30.98 108 53.29 109 40.10 110 87.46 - 266.00 266.00 111 124.71 — 20.00 20.00 112 34.84 114 201.55 — 162.00 162.00 116 89.82 — 10.00 10.00 117 36.34 118 23.19 119 15.63 — 10.00 10.00 120 12.88 A. Korenčan 20.63 $13,242.59 $136.25 $3,714.48 $3,850.73 Prva številka znači številko društva; druga znaci svote vplačanega denarja: tretja znači smrtnino; četrta znači koliko se je izplačalo podpore in poškodnine; peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli. Z bratskim pozdravom GEO L. BROZICH. gL tajnik. Koliko Zemlje potrebuje j človek? Spisal Lev Tolstoj. (Konec.) Med tem ko so se Baškirji še prepirali, je stopil med nje mož z lisičjo kučmo na glavi. Vsi so u-molknili in so vstali. In tolmač je dejal: "To je starosta." Pahom mu je prinesel takoj najboljši kaftan in pet funtov čaja v dar. Starosta je sprejel darila in se je usedel na prvo mesto. Poslušal je se smehljal in pričel po rusko : "No", je dejal, "to se da napraviti. Primi, kjer se ti dopade. — Zemlje je dosti." Kako pa naj vzamem, kolikor hočem, si je mislil Pahom. Kako moram imeti kakšno sodnijsko potrdilo. Sicer porečejo: vzemi — in pozneje mi zopet vzamejo. Na glas je rekel: "Hvala vam za vašo dobro besedo. Zemlje imate veliko in jaz potrebujem malo. Samo vedeti moram, katera bo moja — njo treba odmeriti in potem potrebujem potrdila. Zakaj življenje in smrt sta v božjih rokah. Saj ste dobri ljudje, mi daste zemljo; a lahko se zgodi, da mi jo vaši otroci zopet vzamejo." Starosta se je smejal. "Gotovo se da napraviti", je zatrjeval, "tako trdno, kakor ne more biti trdneje." Tedaj je pričel Pahom: "Slišal sem, je dejal, "da je bil pri vas neki trgovec. Dali ste mu zemlje in ste napravili kupno pismo. Tako bi hotel imeti tudi jaz." Starosta je zapopadel takoj. "To vse lahko naredimo", je vzkliknil.1' Saj imamo pisarja : pe Ijemo se v mesto in damo pritisniti vse pečate." "In kakšno ceno bodete hoteli?" "Imamo samo eno ceno, tisoč rubljev za dan." Pahom ni mogel razumeti, kakšna mera bi bil dan. "Koliko desjetin bo dalo to?" "Tega ne razumemo računati. Za dan prodajamo toliko zemlje, kolikor je moreš obhoditi v enem dnevu. Cena dneva je tisoč rubljev." Pahom se je čudil. "V enem dnevu", je menil, — "človek lahko obhodi veliko zemlje." Starosta se je smehljal. "Vse bo tvoje. Samo en pogoj: ako v teku dneva ne prideš nazaj do kraja, odkoder si odšel, tedaj je tvoj denar izgubljen." "A kako se bo vedelo, kje sem hodil?" '1 Na kraj odhoda, ki ga izbereš, se postavimo — mi ostanemo in ti greš — za teboj jezdijo naši fantje — kjer ukažeš, zabijejo kole — potem potegnemo s pljugom brabzde od kola do kola. Vzemi svoj krog, kakor se ti ljubi — samo glej, da boš pred solnčnim za- hodom na mestu, odkoder si od šel. Vsa zemlja, ki jo obhodiš, je tvoja." Pahom je privolil. Sklenili so odriniti zarana, potem so se še po menkovali, pili čaj in kumis in jedli pečenega janca. Ko je napočila noč, je legel Pahom spat, Baškirji so se razšli. Za rana so se hoteli zbrati, da pred solnčnim vzhodom odrinejo na mesto. » Pahom ni mogel zaspati. Vedno je mislil na zemljo. Kaj bom tukaj se napravil! Celo kneževin j obsežem — petdeset vrst napravim v tem enem dnevu — dan je zdaj tako dolg. v petdesetih vrstah leži desettisoč desjetin. Pred nikomur .se mi ni treba uklanjati — po-orjem, kolikor hočem — ostalo pustim za pašo. Vso noč ni spal. samo proti jutru malo zadremal. Komaj pa je bil zadremal, je imel sanje, ležal je ravno v tej kibitki in slišal zu-zunaj nekoga se smejati. Da bi videl, kdo se smeja, je stopil iz ki-bitke. In tu je videl sedeti starosto Baškirjev, ta se je držal z obema rokama za trebuh in se tresel od smeha. Pahom je stopil bliže in je vprašal, zakaj se smeja — a tu je videl: to ni starosta Baškirjev. ampak trgovec, ki je j>rišel na njegov dvor in mu pripovedoval o teh krajih. In ravno vpraša trgovca : Ali si že dolgo tukaj ? A to ni vee trgovec, ampak tisti kmet. ki je v domačem kraju prišel k njemu od dolenje Volge. Zdaj tudi ni več kmet — sam živi vrag je, ta sedi tu z rožički in kopiti, in smeja se in gleda na eno mesto. In Pahom si misli: na kaj gleda? nad čem se smeja? V sanjah je videl ležati človeka, bosega, v sami srajci in hlačah, z nosom navzgor in belega obraza kakor rjuha. Ko je pogledal ostreje, kakšen človek bi bil to. mu je postalo jasno: on sam je bil. Od strahu se je prebudil. Kaj vse ne pride človeku v sanjah. Ozrl se je. Že se je pričelo daniti. Treba zbuditi ljudi, čas je. da odrinemo. # Pahom je vstal, vzbudil hlapca, ki je spal v tarantasiv pustil za preči in je šel budit Baškirje. "Čas je", je klical, "da odrine mo na stepo." Baškirji so vstali, se zbrali, tudi starosta je prišel. Zopet so pili kumis in so hoteli pogostiti Paho-ma s čajem. On pa je silil na odhod. "Če gremo", je klical, "naj s. zgodi precej. Skrajni čas je." Baškirji so se odpravili na pot, eni so jahali, drugi so se peljali v tarantasih. Pahom, spremljevan od hlapca, se je peljal v svojem ta-rantasu. Prišli so k stepi, ko je jutranje solnce rdečilo nebo, šli na hrib in se zbrali. Starosta se je približal Pahomu in je pokazal z roko na stepo. "To vse", je dejal, "kar moreš obseei z očmi, je naše. Izvoli po-i ljubno." ' Pahomove oči so se svetile: daleč tja je videl travnat svet, gla- dek kakor dlan, črn ko mak, v globinah je rastla različna trava, \i-t soka do prsi. ^ Starosta je snel lisičjo kučmo, jo položil na sredo hriba in dejal: "To je znamenje; tu gor položi j svoj denar. Tvoj hlapec bo tudi stal tukaj. Odtod pojdi in semkaj pridi nazaj. Vsa zemlja, ki jo ob-f hodiš, je tvoja." Pahom je izvlekel svoj denar in ga položil v krčmo; slekel je kaftan, tako da je ostal v samem suk-l njiču, oprtal si je malho s kruhom' plosko stekienico vode si je privezal za pas, nategnil škornje in se pripravil na pot. Premišljeval je in premišljeval katero smer bi vzel. Povsodi je tu kaj krasno. Mislil si je: vseeno, grem proti solnčnemu vzhodu, in se je postavil z obr ;zom proti soln-cu — zdaj se je pretegaval in čakal, da se pokaže solnce nad obzorjem. Časa ni gubiti, si je mislil, v hladu se da celo lažje hoditi. Jezdeci so se vstopili zadaj za njim. Čim se je prikazalo solnce, je odrinil — jezdeci za njim. Ni hodil ne počasi ne hitro. Kako vrsto morda je bil premeril, ko je, ne da bi postal, velel zabiti kol. Enkrat v hoji, je pospešil svoj korak in je kmalu pustil zabiti drugi kol. Ozrl se je za trenutek: hrib je bilo še videti, tudi ljudi na njem. Ko je pogledal na solnce, je sklepal, da je moral prehoditi kakih pet vrst. Ker se je bil segrel. je slekel suknjo. Po nadaljnih petih vrstah ga je nadlegovala vročina; pogled na solnce ga je poučil, da je čas za zajutrk. Dober kos sem že napravil. si je mislil — seveda se gre za njih štiri v dnevu — vendar je še prezgodaj, da bi zavil. Škornje hočem sezuti. Usedel se je, sezul škornje in šel naprej; zdaj je lahko hodil. Mi slil je: še pet vrst lahko grem, potem zavijem na levo. Čim dalje, tem lepše je postajalo. In šel je še naravnost. Ko se je ozrl nazaj, je bil hrib komaj še viden in ljudje zgoraj so se dozdevali kakor mravlje. Zdaj pa treba zaviti, si je rekel. Kako sem se segrel! Žejen sem: Vzel je steklenico, pil gredoe, pustil zabiti še en kol in je zavil na levo. Sel je, šel — trava je stala visoko, njemu je bilo vedno bolj vroče. Tmdnost se je pojavila. Pogled na solnce mu je pokazal, da je poldne. Treba odpočiti, je menil. Ustavil se je in je jedel malo kruha. Če se usedeš, potem zaspiš. Stal je torej nekoliko, se oddahnil, šel naprej. Spočetka mu je bilo lahko, od jedi mu je bila prišla nova moč. A postajalo je preneznos-no vroče in spanec ga je obhajal — čutil se je preutrujenega. No. si je mislil: za urico trpljenja, sto let življenja. Na tej strani je šel pač kakili deset vrst. Hotel je zaviti na levo. a glej — kraj je tako lep — bujna dolinica — škoda bi bilo. pustiti jo: lan mora tukaj izvrstno rasti. Naravnost je šel, si prisvo jil tako dolino iu pustil zabiti kol. Zdaj še-le naredi drugi kot. Ko; je vrgel pogled na daljni hrib, je komaj mogel videti ljudi tam. Do njih bo okoli petnjast vrst. Ti'dve strain sem vzel predolgi, tretjo treba torej napraviti krajšo. Sieei' bo na ta način posest nekoliko v pošev — a kaj napraviti drugega? Zabrniti moram — potem naravnost k hribu — požuriti se moram — ne po nepotrebnem zavijati v stran — saj zemlje imam zdaj čez-inčez dovolj. In obrnil se je in stopal naravnost proti hribu. • Noge so bolele Pulioma. shodil jih je bil. Kolena se mu šibijo — počival bi — a ne sme — ne utegne — pred solnčnim zatonom mo ra dospeti. Solnce ne čaka. Kakor da bi ga kdo priganjal, tako je tekel. Ali se nisem zmotil? ali nisem vzel preveč? Če ne pridem pravočasno! Daleč je še in jaz sem že ves zdelan. Če le ne pojdejo pri tem v izgubo vsi moji izdatki in trudi! O napeti moram vse svoje sile! Stresel se je, se spustil v dir. Noge so krvavele — ou je tekel. Tekel je, tekel, vrgel suknjo strani, škornje, steklenico, čepico. Bi! sem preveč požrešen — vse sem pokvaril — ne bom na cilju pred solnčnim zahodom. . . . Še hujše je postajalo od straha mu je pohajala sapa. Tekel je — srajca in hlače so lepile na životu — usta so bila kakor izsušena — kakor z mehovi v kovaeniei je delalo v prsih — v srcu je tolklo kakor s kladivi — kolena, kakor da niso njegova, so klecala.... Komaj je še mislil na zemljo; mislil je, kako bi napravil, da bi nc ^umrl od napora. Da, bal se je u-Jmreti, a ustaviti se vendar ni mogel. Toliko sem tekel, in če zdaj odneham, me bodo imenovali norca. — Baškirji — razločno je slišal —i so cvilili, klicali. Od njih vpitja je še bolj gorelo njegovo srce. Zbral ' je svoje zadnje moči in je tekel — j solnce je stalo skoro na robu — a do hriba je bilo že čisto blizu. Baškirji so migali, klicali — videl je [lisičjo kučmo — videl denar no-' tri — videl starosto, kako je čepel na tleh in se držal za trebuh. In prišle so mu v spomin sanje: zemlje, je pomislil, je veliko — a bo-li Bog pustil živeti na njej ? Ah, uničil sem se — in pri tem je tekel, tekel____ Pogledal je na solnce. i Veliko je bilo, rdeče, se dotikalo zemlje, je že tonilo.... Zdaj je dosegel hrib — solnce je zašlo. Bolesten vzkrik se mu je izvil: menil je, da je vse izgubljeno. A spomnil se je, da se mora z višjega kraja solnce še videti. .. . Pla-nil je gor po hribu — tu je ležala kučma. Spoteknil se je, padel, segel z rokami do kučme. "Korenjak!" je zaklical starosta. "Si pridobil veliko zemlje." Ko je hotel hlapec Pahomu priskočiti na pomoč, ga vzdigniti, je videl: iz ust mu je tekla kri, bil je mrtev. Hlapec je tarnal. Starost je čepel na tleh, smejai se je na glas in se držal za trebuh. Zdaj se je vzdignil in vrgel hlapcu lopato: "Tu kopaj!" Baškirji so vstali in so šli. Hlapec je ostal sam z mrličem. Izkopal je Pahomu grob, ravno to lik, kolikor je meril od glave do nog — tri aršine — in ga je za-grebel. Za kratek čas. Na izprehodu. — Gospa, ta psiček je pa res nekaj posebnega. — Da, vsi moji spremljevalci s^ nekaj posebnega. Tudi vi gospod se prištevate med nje. Stara devica. Stara devica sama pri sebi: — Moj Bog-, kakšni so ti možki. — O vseh mogočih stvareh govore, samo o ljubezni mi nobeden ne zin? niti besedice. Vprašanje. — Gospodična ali boste uslišali mojo prošnjo ali ne. Silno sem radoveden. — Čo ste radovedni, vprašajte gospoda, katerega je pred par minutami vrgel moj sluga po stopnicah. On mi je stavil isto vprašanje, kakor Vi. Advokati, — Vaš račun znaša $1000. — Pro k leto draga je ločitev za kona. še dražja je, kakor poroka — -le že res, zato je pa veselje večje, kakor pri poroki. Srečanje. — Da, da, se že spominjam. — Ali me niste vi pred petimi leti zasnubili in sem vam dala košarico? v — Da. res je, in veste, za tisto košarico sem vam prav hvaležen. Nesreča. — Glej, kako hitro je šlo. — Prijatelj Janez je bil še sinoči v naši družbi tako srečen in zadovoljen____ — Kaj se mu je pa zgodilo? — Ali je umrl? — O ne, oženil se je Slovo. — Ali se boš kaj spomnil name, ko bodo grmeli topovi? — Seveda. Nehote se bom moral spomniti nate. Naznanila in oklici, Uvedba postopanja, da se za mrtvega proglasi Peter Jurjevič iz Malega Nerajca. Leta 18;">6. rojeni Peter Jurjevič iz Malega Nerajca št. 21. se je podal pred 20 leti v Ameriko. Zadnjih 13 let ni o njem nobenega glasu več. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti po zmislu par. 24. št. 1. obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Jurjevič iz Mal. Nerajca št. 21, po O-tonu Ploju, c. kr. notarju v Črnomlju, postopanje v namen pro-gasitve pogrešanega za mrtvega. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali skrbniku gospodu Mihi Mihelič, vžitkarju iz Gor. Su-horja št. 8, kar bi vedel o imenovanem. Peter Jurjevič se poživlja, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu na drug način da na znanje, da še živi. Po 18. juliju 1916 razsodilo bo sodišče po zopetni prošnji o proglasitvi za mrtvega. C. kr. okrožno sodišče v Rudolfo-vem, odd. 1.. dne 25. junija 1915. Oklic. Zoper Antona Mule. čevljarja v Ložu, kojega bivališče je neznano, podal je Rudolf Kovač iz Loža tožbo radi 711 K 84 h. Razprava je bila 3. julija 1915. ob 9. uri dopoldne. Postavljeni skrbnik Alojzij Zni-daršič iz Loža ga bode zastopal, dokler se ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajno sodišče v Ložu, dne 22. junija 1915. Slovens ko katoliško podp. društvo svete Barbare a —-a ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predalnik: JOŽEF PETER NEL, Box 95. Wlllock, Pa. I. j m m! predsednik: KAItOL ŽALAH, Box 547, Forest City, Pa. li j«..li<>>'dMednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tiijnlk: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Bkiiiajulk: MARTIN MUHIČ, Box 5.17, Forest City, Pa. I'M. a .« n.-.-: JOSIP ZALAR, loo4 North Chicago St., Jollet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: l>r. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Predalnik: ICNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik. JOHN TORINC, Box G22, Forest City, Pa. II i>;id/. oznojen pustil delo in se vi- jil v hladno senco široko ve j-nale pahne, da se malce odpočije o»l mukotrpnega napora. Vlegel s-- je poilolgera, podložil roke pod jilavo in gledal s sirokoodprtimi (n'mi v ažurno neho nad seboj. Zamislil se je in mislil je čudne misli takrat prvi zemljan. Vržen je bil iz rajskega vrta. kjer .i'4 imel vsega v izobilju in užival s svojo mlado družico Evo vse sladkosti rajskega življenja. Kakor kralj in kraljica sta stopala po svojem krasnem kraljestvu, nobene skrbi in brige nista čutila njiju mlada srca. Vse ju je spoštovalo in se jima klanjalo: zveri so se /brale okoli njih, čisto krotke iu vdane, in rosne bujno j ra -vele rože ob rajskem studencu so pohlevno sklanjale svoje nedolžne ..kelihe, kadar sta stopala mirno njih. . . Vse v raju se je kopalo v sreči in blaženstvu. Večna lepota ju ji' zaslanjala tako, da nil i vedela nista, kaj je grdo. Vse, kar sta videla, je bilo lepo in mlado. Ali pozneje se je dogodila ne-sn ea: hudobna kača je bila za-vidna njuni sreči in zadovoljnosti ter je posegla vines s svojim satanskim jezikom. Zapeljala ju je v greh: okusila sta prepovedani sad iu s tem zaslužila ostro kazen. Hog je poslal strogega keruba. kateri je zavihtel nad njima svoj goreči meč in ju zapodil iz rajske«* H vrta. In takrat so se jima odprle oči, zagledala sta pred seboj žalostno bodočnost, polno grenkih solz in trpljenja. Stopila sta v drugi svet, zemlja solz se je razgrnila pred njima, zarastla s trnjem in osatom... Adam je ležal nepremično v hladni senci in premišljeval svojo žalostno usodo. Obsojen je bil na dosmrtno kazen in sam se ni sko-ro zavedel, zakaj. Kača mu je stala pred očmi, škripal je z zobmi in stiskal pesti... Zakaj je bila ustvarjena tudi kača, zakaj ni bilo vse dobro in lepo kakor je bil on . . . Ubil bi kačo, zdrobil bi ji glavo. In ko je Adam tako mislil in gledal f. jeznimi očmi pod nebo. za šumela je visoka trava kraj njegove glave in lahni koraki so ga predramili iz ne vesel i h sanj. Mislil je, da je priči a Eva, da se nasloni malo na njegove prsi in se odpočije za hip v prijetnem hladu palmovega drevesa. Dvignil je glavo in se ozrl. Ali kako se je preplašil, ko je mesto Eve zagledal pred seboj visoko, suho žensko z mirtimi očmi in koščenimi, izsušenimi rokami, na katerih so se poznale plave, stari kave žile... Obstrmel je iu gledal vanjo z izbuljenimi očmi. Ona grda žena se je pa smehljala navidez prijazno iu ustnice so se ji zaokrožile v nerodni posiljeni nasmeh: "Kaj me gledaš tako plašno, ti borni človek ■ Prišla sem, da ti odkrijem malo tajnosti življenja. Ti sicer živiš, ali življenja ne poznaš; ker ga pa moraš prej ali slej poznati, sem prišla, da ti ma-J lo odkrijem, da ne bo« še bolj plašno gledal, kadar se ti bo v poznejšem življenju pripetila kakšna nezgoda..." Debelo je gledal Adam čudno neznanko in zbal se je njenih besed. . . Kaj bi neki rada od mene? Morda me bo zopet kakšna nesreča iznenadila?. .. Žena je grda kakor kača... Neznanka se je vsedla poleg njega in Adam jo je vprašal, tresoč se od strahu in iznenadenja: "Kdo si ti. neznana žena? Še nikoli te nisem videl in nisem vedel, da je razen mene in Eve še kakšno z govorom in razumom obdarjeno bitje na svetu..." Žena pa se je podprla z rokami in govorila: ' Ime mi je Bolezen. Ker pa ti sploh ne moreš razumeti in poj-m it i mojega bitja, obrazložim ti ga v kratkem in se ti odkrijem. Se nikdar me nisi videl in slutil, da prebivam na zemlji. Jaz sem pa vedela zate prej nego si bil na svetu in naprej sem videla tvoje nesrečno življenje.. . Prej nego so drevesa pognala iz plodnih grudi matere zemlje, prej nego je solnce obsijalo to neizmerno telo vesoljnega stvarstva, sem bila jaz. Bila sem v gorečem kaosu plam-tečih solne, v hladnih vodah vsesplošnega morja; bila sem že v semenu, iz katerega je pognalo zelenje, trave in drevesa- Bila sem odkrita v semenu, katero je bilo vsejano, da se iz njega izloči kal življenja in človeku kakor si ti... In kjer sem bila jaz, so atomi plašno drhteli in se umikali od mene; bali so se me, kakor se me ti zdaj bojiš. Jaz sem si bila pa v svesti svoje moči in gospodstva ter nisem se mogla in hotela odstraniti in izogniti. Vgrizla sem se v one plašne, drobne delčke ter ostala sem v njih in živela bom v njih do njihove smrti. In kjer sem jaz, tam je strah in trepet. Moje življenje je večno, moje delovanje je brezobzirno, neizprosno, u-ničujoče. Strah in grozo bo vzbujalo moje ime, dokler bo na svetu življenje, dokler bodo živa bitja lazila po neizmernih prostorih vseprostranega stvarstva... Moje ime je Bolezen." Adam je strmel v neznanko ves začuden in preplašen. Meril io je nemirno od vrha do tal in jo vprašal : "Zakaj s' na svetu, hudobna žena? Kdo te je ustvaril? Kdo ti je dal oblast, da groziš tako ošabno celemu svetu pogin in pro-post?" In govorila je Bolezen: "Prišel bi pred milijoni let, ko še ni bilo na svetu živega bitja,] ko je še vesoljnost odeval temni plašč večne noči... Prišel bi ta-j krat in zavpil v oni mrtvospeči kaos: "Kdo te je ustvaril, zakaj si tu?" ln no bi dobil odgovora. In ako bi vprašal potem, ko je solnce vzplamtelo na visokem nebu n vzkliknil: "Kdo te je prižgal, ti velika luč, kdo ti je dal moč, da svetiš svojevoljno in o-| grevaš te velike svetove?" Nič ti ne bi odgovorilo. Solnce bi sijalo' kakor prej in ti bi ostal brez od-! govora v veliki, nedosežui ugan-j ki... Jaz sem pa že bila takrat in slišala tvoj vprašujoč klic, aH odgovora ti ne bi dala. Jaz sem1 brezobzirna in svojevoljna. Moje' življenje je večno in nima vzroka! izven sebe... Poslušaj me in o-hrani v srcu moje besede. Bilo je nekdaj pred davnimi, davnimi dobami. Takrat še ni bilo zemlje in solnce še ni gorelo na nebu. Vse, kar vidiš sedaj okrog sebe, je bilo takrat razredčeno v obliki megle, ki je napolnjevala vsemir. Te megle so bile povsod; tu, kjer zdaj stoji zemlja, gori, kjer vidiš solnce in zvezde. Nikjer ni bilo drugega kakor prozirne meglene tančice. Jaz sem pa živela že takrat. Bila sem sblinjena v onih tankih plasteh, napolnjevala sem z njimi vred vse neizmerne prostore ve-soljnosti in vedela sem3 kaj se bo s tem dalje godilo. Videla sem, kako se one megle zgoščujejo, kako postajajo svetovi, zemlje in morja, kako poganja zemlja kali in kako se rodi življenje. Videla sem takrat tebe. Izvil si se iz toplih grudi matere zemlje in stopil v raj. Lepo ti je bilo v njem in kamorkoli si pogledal, si videl povsod večno lepoto in dobroto. Hog je govoril s teboj. . . Ti si bil takrat še mlad in neizkušen, Gledal si, pa nisi razumel, čudil si se in hvalil Stvarnika. Jaz sem te videla in smilil si se mi zaradi svoje naivnosti. Videla sem, kako brit-ko boš enkrat razočaran. In ko si okusil prepovedani sad, so se ti odprle oči. Zagledal si pred seboj zemljo, kjer raste trnje in osat. videl si svojo večno obsodbo... Jaz sem že bila takrat v tebi: obu-ijal si kes za storjeni greh — in I ta kes sem bila jaz... Plakal si grenke solze in namakal z njimi trdo zasluženi kruh — te solze in ta kruli sem bila jaz... Jaz sem bila v tebi že takrat, v duši in telesu tvojem sem bila. Vse. kar si žalostnega mislil, vse, kar si mučnega pretrpel, vse to sem bila jaz in vendar me nisi nikdar videl, ne poznal. Moje ime je Bolezen in moje življenje je večno..." Adam je z odprtimi ustmi poslušal čudne besede in ni jih razumel, Gledal je nepremakljivo v Bolezen, ki je govorila dalje in monotono: "Tvoje življenje bo kratko in vendar me boš moral večkrat z jeznimi očmi gledati pred svojimi vratmi. Kadar se mi bo zdelo, te bom obiskala. Prinesla ti bom pa v hišo vsakikrat jok in trepet... Moji poseti so trdi in težki. In ko boš umrl, zapustil boš potomce, ljudi, kakor si ti... Jaz jih bom rodila in jih spremljala do groba, lil kadar se mi bo zdelo, spustila bom svojo težko roko nanje in jih mučila. Jaz sem svojevoljna, brezobzirna, kruta..." Prestrašen se je ozrl Adam proti nebu, poklical bi na pomoč večno Pravico, ali glas mu je zamrl v ustih, srepo je pogledal v obraz svoji sosedi in trepetal je ]io celem telesu. Kaj bi storil? Čutil je, kako je slab, a njegova soseda je neodoljiva... Brez pre-stanka je nadaljevala svoj čudni, grozeči govor: "Mnogo zaroda boš zapustil, ti nesrečni človek. Celi narodi bodo vstali iz tvojega semena, kakor jata ptie se bodo razkropili po eeli zemlji. Bogati bodo in močni. Jaz bom pa ostala pri njih vedno, neizprosno... Rajali bodo in živeli razkošno pomlad življenja, veselili se bodo, ljubili in prepevali; jaz bom pa prišla v nevidnih atomih k njim. okužila jim bom zrak, razdejala jim bom sijajne hramo-ve sreče in zadovoljnosti. Bolni jok bo napolnil zemljo, reke solz bodo iztočile ljudske oči, milijon prošenj bo i-zkipelo iz zbeganih src ; jaz bom pa vršila dalje svojo neizprosno nalogo. Padali bodo hramovi sreče, kopale se bodo globoke, črne jame in polnile se bodo z mrtvimi telesi. Jaz bom pa hodila preko svežih grobov, smejala se bom in izpolnjevala naprej (svoj namen. Moj namen je smrt in propast... " Nato je Bolezen obmolknila in se ozrla proti zapadu, kjer je solnee tonilo v krvavem morju in poljubljalo z bledimi trakovi A-I damov preplašeni obraz. Nekaj ; neizrečeno težkega in žalostnega (je bilo v onem večeru in Adam je i vzdihnil globoko iz srca in iz oči sta mu kanili dve svetli, debeli solzi kakor znoj... Pogledal je , okoli sebe, ali čudne žene ni bilo s nikjer. Vstal je in stopil izpod drevesa. Takrat pa je v votlini, kjer je stanoval, nekaj žalostnega zailite-;io in slišalo se je bolno stokanje. ("Eva se je preplašila grde žene", si je mislil Adam in skočil v vo-! tlino. Tam je pa ležala Eva vsa j bleda in onesveščena... Kraj nje pa je nekaj bolno cvililo in stokalo ... Ves iz sebe je stopil blizu; preiskal je mesto in je našel otroka. Zavzet je držal Adam na rokah drobno dete, božal ga je in mislil na besede, ki mu jih je govorila' Bolezen popoldne v hladni senci palmovega drevesa: In boš umrl, zapustil boš potomce — lgudi, kakor si ti... Jaz jih bom rodila in jih spremljala do groba... Razjokal se je in poljubil dete, ki je venomer cvililo in zijalo, ter s solznimi očmi je gledal Evo, ki je ležala na tleh, vsa bleda in onesveščena . . . DAROVI ZA SLOVENSKO LIGO. Canon City. Colo. Frank Jakopič je daroval $1. Uredništvo. Kje se nahajata: ANDREJ GOLOB, doma iz vasi Asreče, fara Šmarjeta, Dolenjsko, in FRAN RABZELJ, doma iz vasi Zloga jne, fara Škocijan, Dolenjsko? Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju bivališče, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sama javita. — Frank Ban, Box 365, Girard, Ohio. (14-17—8) Rad bi izvedel za svojega svaka ANTONA KOŠMERL, podo-' mace Lehčin iz vasi Retje pri j Loškem potoku. V mesecu fe-l bruarju je bil še v_Rock\vood, Pa. Prosim cenjene rojake, če kilo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam o-glasi. — Joe Rupareič, Box 17, Arrow. Pa. (17-19—8) POZOR, ROJAKI! Podpisani sem pričel obdelava-ti farmo in potrebujem moža, bo-' disi Slovenec ali Hrvat. Farma se nahaja v Little River, Arkansas. Delo je: paziti na svinje in sekati malo drevje. Plača je $30 na mesec. Delo je stalno za več let, hrana na farmi. Kdor želi tako delo, naj se oglasi na : Math. Berkle. (17-20—8)___Bisbee,_Ariz. POZOR, KROJAČI! Potrebujem dobrega krojača za stalno delo. Dobra plača. Več se izve pismeno. W. A. Thiede. Box 30, Durbin. Pa. _(17-19_—8)_ VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi dr. Planina št. 14 S. D. P. iu P. D v Johnstown, Pa., v nedeljo 22. avgusta 1915 11a Moxham. Pa. Tem potom vljudno vabimo vsa društva iz Johnstown in vse okolice ter posamezne rojake in rojakinje, da nas polnoštevilmo obiskati blagovolijo. Igrala bo Moxham godba in preskrbljeno bo za vsakovrstno zabavo. Vstopnina, za možke je $1, dame so vstopnine proste. Na razpolago bo hladno pivo in dober prigrizek. Za vse bo skrbel v to izvoljeni odbor. Cisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov za delegata, ki gre na konvencijo. Kdor izmed članov izostane, bo moral plačati 50^ v društveno blagajno. V slučaju slabega vremena se preloži izlet na drugo nedeljo, to je 29. avgusta. Na veselo svidenje! Josip Glavač, tajnik. _(17-19—8)_ POZOR PEČLARJI V CHICAGU, ILL., IN OKOLICI. Tem potom se vam naznanja, da bomo priredili v nedeljo 22. avgusta 1915 PROSTO DOMAČO PEČLAKSKO ZABAVO na Riverside blizu Santa Fe mostu. Vsled tega vabimo vse rojake na to prireditev, za katero se delajo že velike priprave. Kdor se hoče udeležiti tega zanimivega izleta, naj se telefonično ali ust-meno javi pri Joe Perkotu, 2236 South Wood St., Chicago. Peč-larji, organizirajmo se, da naša slovenska pečlarija ne bo propadla ! Z rodoljubnim in pečlarskim pozdravom A. Kžišnik, 128 Burlington Avenue, La Grange, 111. KOJAKl NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVJ3CJ3 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.___ Kje je ALOJZIJ PEČEK? Doma je iz Velikih Blok. pošta Nova vas pri Rakeku. Pred enim letom je odšel iz Clevelanda, O., v Rumely, Mich. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi sestri: Miss Frances Peček, 968 E. 74. i St.. Cleveland, Ohio. (14-17—8)_ POUK V ANGLEŠČINI! To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Pi-1 še se lahko za brezplačna pojas-Inila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NA- | TANČNE NASLOVE SVOJIH j STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom. Upravništvo "Glas Naroda". NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o- kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO. T Rojakom v državah Illinois ln i Wisconsin naznanjamo, da jih bo j de obiskal naš zastopnik * Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Ro j ako m ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda' OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam svoja iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 41/?> gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE, Rnx St. Helena. Cal Farme i slovensko-hrvaSkl koloniji. Ako želite kupiti farmo ali zemljo zs farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika Be vam nod. v sfovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 160 Blovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki bo naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, ko jih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. PoSljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: Tha James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. HARMONIKE Mkt KtttmtaaksU vrsto MH«JM O HIKTUB H anfalMifc uuk, H «Ht tPMfta* Is aaaMlflT«. T popr^r« aaaa-mkio poill«, k«r —m U ui t« Irt trnka* t t« poslu U: ■•«*] v «▼•-tea tasta«« losi. T poprava« -mmi ! tnaltk« kakor rsa traso kamtalkt »ar niuaa p« iiM kakorfa« UI al-itora »pm w*4aliBlk t ""Trail JOHN WENZEL ItlT S. ti. MU Clrv al&nd. Okla. POZOR! Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Koledarja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih knjig. Uredništvo Glas Naroda Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL < Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po ................ GOc. ,, Drožnik 4 gallone za .................... $11.00 . Brinjevec 12 steklenic za .............. |12.IX) ' Za obilno'narocbo se priporoča 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Obf» iffin—< - m K - — -_— k___ n___ aa___ aa___ aa__> DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja JOSIP SVETE 17SO-82 E. 28tH St., L.orain» Ohio. CONCORD RDEČE VINO CATAWBA BELO VINO 60c. galona. 80c. galona. Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je . treba pridejati denar ali Money Order. PHONE 24S Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, : New Ycrk, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar f Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAL'KEGAN, II-.*.. ■i M M PRODAJA fina vina, IzvrBtn* amotka, patentirana ariravila PRODAJA tožd« listke vaah piekoMor-ekih črt. POŠILJA!denar ▼ sUri kraj zanealjivo in pošteno. UPRAVLJA vaa t notar aki posel spadp-joča dela. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC fil je najstarejše in od zdravnikov priznano jpvMt kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. ^KK JL1Cen*, ca "BRINJEVEC" Je: 6 steklenic $ 6.50 g^my ^m 12 wteklenlc 13.0;> fflgr^J:^^® V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPINJEVEC in SLIVOV-HfP*' """-'-l^^jfl KA kuhana v nagi lastni distileriji. WP^y^A I'pTT^S Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00 ^^^^yj^&^Zm Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 HE; ott^ii^1^■ Tropinjevec zaboj .................... $ P.OO Bfr' jj^sQfe qI Slivovitz zaboj ...................... $13.00 Hp] J "66" Rye Wliiskey 5 let 8tar. z^boj____ $n.oo Kg]f^y^^h'M "Sl Rudeča Oblo vina per gal.....05c., 60c., 65c. j ■ftT M; _ j JPjl Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za t ---------25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. h Naročilu naj se priloZi denar ali Money Order ^zž** 111 nataDCni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04 ST. CLAIR AYE., CLEVELAND, o EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) V GREATER-NEW YORKTT ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PEESKKBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah, liojakom, ki žele dohiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkreanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno postreženi. 1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih ^ mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo "^gpj 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, ^gj Vae osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Manon Lescaut in Chevalier Desgrieux. -0- Spisal: ABBE PREVOST. -o- Za Glas Naroda prevel: G. P. 8 (Nadaljevanje) '/.*' s. m v.,. namenil. dsi se razpovorim z njim na energičen na* "* ii ter s.- t< m potom oprostim njegove nai se završila v moji družini pričakovana izprememba. Na kaj hi bil potem navezan? Ni mi bilo popolnoma jasno, — a k.ir In moral takrat storiti, sem mogel tudi danes. Koliko ljudi živi v Parizu, ki nimajo niti mojega razuma, niti mojih naravnih zmožnosti in ki imajo zahvaliti zi.služek le njih talentom, pa naj to t»* ali one vrste! Ali ni previdnost vse zelo dobro uredila? Skoro vsi bogati in Veliki jjospot!je so bebci. — to ve vsak. ki pozna svet. V tej okoliščini je najti občudovanja vredno pravičnost. Če bi imeli poleg svojega bogastva še zmožnosti duha, bi bili preveč srečni in ostali svet bi bil preveč 11. srečen. Tako pa so ostale tem zadnjim one rednost i telesa in duha. ki jim služijo kot sredstvo, da se povspne-jo in nesreče in siromaštva. Neumnost bogatih in plemnitih tvori vedno nekak rezervni hapital za uboge. Take misli s.) mi zopet dale pogum. Predvsem sem sklenil obiti iti gospoda Lescaut. brata Manon. On je natančno poznal raz-inere \ Parizu in večkrat sem imel priliko opaziti, tla niso njegovi najbogatejši viri niti njegovo lastno premoženje, niti plača, katero je »lebival v kraljevi službi. Ostanek mojega prmoženja v po-tovini j»- obstajal i/, dvajset pištol, katere sem imel na svojo srečo \ žepu. Pokazal sem mu svojo gotovino, mu pojasnil svojo ne-.-rečo, svoj strah ter ga vprašal, če ve za kako drugo sredstvo kot umreti gladu ali si pa pognati kroglo skozi glavo. On mi je odgo-voril, »la je samomor pripomoček bebcev. Kar se pa tiče stradanja. najti dosti duhovitih ljudi, ki so navezani na stradanje, ker ne znajo na primeren način uporabiti svojih talentov. 0»1 mene samega je odvisno, »la preskusim, za kaj sem sposoben. Njegova sveta ju njegove pomoči pa »la sem lahko gotov pod vsakim pogojem. — To so zelo splošne tolažbe, gospod Lescaut, — sera mu rekel, — Moja nesreča potrebuje hitrejše odpomoči in kaj naj po-rečem Manon? — Kar se tiče Manon, — je odvrnil on, — ne vem. zakaj bi si delali skrbi. Ali nimate v njej sami vir pomoči, ki bi napravil konec vsem vašim skrbera, kakor hitro bi hoteli? Deklica J ot je Manon, bi nas vse lahko sijajno vzdržala. Prekinil sem njegov govor, a on se ni pustil premotiti ter mi < bljuhil. da si bova še isti večer lahko delila med seboj tisoč tolarjev. če bom hotel slediti njegovemu nasvetu. On pozna nekega zelo radodarnega kava litja, ki bi potovo zelo rad .dal tisoč tolar-.lev, »la si zagotovi naklonjenost take deklice kot je Manon. Prekinil sem '_ra ter mu rekel, »la sem imel o njem boljše mnenj Nato mi je pa on nesramno odgovoril, »la je bil še vedno takega naxiranja. Kar pa Je njegova sestra že storila napačen korak. seveda radi moča, katerega je iskreno ljubila, se je bil sprijaznil / njo le v upanju, tla se bo mogle okoristiti iz njenega načina življenja. — Tedaj šele sem spoznal, kako zelo sva so pustila vo»liti za nos od Mi a človeka. Itasirnvnn me je njegov govor strašrfo razburil in napolnil z ogorčenjem, sem ga vendar potreboval ter mu smeje odgovoril. da je treba njegov nasvet prihraniti za skrajno sil«, kot zadnje sidro v nesreči. Prosil sem ga. naj mi odpre drug vir pomoči. — Sedaj pa mi je stavil predlog, naj izrabim svojo mladost in prikupno zunanjost ter pričnem razmerje s kako post a rn o žensko. Tin I i ta izhod, ki bi me napravil nezvestega svoji Manon. ni bil po mojem okusu. Tedaj pa sem imenoval igro kot najbolj primerno in najlažje sredstvo v mojih razmerah. Pritrdil mi je, a rekel, da je treba pri leni upoštevati veliko stvari. Igrati ter pri tem priprosto upati, da bom imel srečo, bi bilo toliko kot popolnoma uničiti samega sebe I porabiti sam majhne umetnosti, s katerimi se popravi srečo, pa je za enega človeka in brez tovariša precej nevarna igra. Torej je še tretja pot: — ona družabništva. On pa se boji. da bi me do-tični zavezniki ne hoteli sprejeti v njih družbo radi moje mladosti. Kljub temu pa je obljubil, da me bo priporočil, se potegnil zame t«r ni je ponudil celo nekaj denarja za slučaj, da bi prišel v zadrego. Edina stvar, za katero sem ga vspričo teh razmer prosil, je bila, da ne pove Manon ničesar o moji izgubi in o najinem pogovoru. Zapustil sem ga še v bolj razburjenem stanju kot sem ga bil obiskal. Tudi sem se kesal, da sem mu bil zaupal skrivnost. Saj ni vendar ničesar storil zame, kar bi ne mogel doseči od njega tudi za Mučaj. da mu nisem pojasnil svoje zadrege. Strašno sem se pa bal. <>a bi v kratkem ne prelomil svoje obljube t?r obvestil Manon o moji m sreči. Njegovi nazori, katere mi je tako odkrito priznal, so me celo silili k misli, da bo v kratkem skušal izrabiti lepoto Manon v svoje samopašne svrhe, jo iztrgal iz mojih rok ali ji pa svetoval, naj me zapusti ter sledi bogatejšemu in bolj srečnemu ljubimcu. Te misli so me neprestano mučile ter vzbudile v meni ves obup. ki se me je polastil že zjutraj. Večkrat mi je prišla misel, da pišem svojemu očetu ter mu sporočim, da sem se izpreobrnil, nakar bi dobil o«l njega nekaj denarja. Zopet pa sem se spomnil, da me je držal ra»li mojega prvega napačnega koraka skozi šest mesecev ujetega- Sedaj, po mojem senzacijnalnem begu iz Saint, Sulpiee pa som imel pričakovati še veliko ostrejšo kazen. iz kaosa teh idej se je kouečno izcimila ena, ki je vrnila mir iB^LOVCNSKAlTCfli l^^^if yKUi. VKiJK.I f VKIIH v|ivtNy|D ! ^^^^J^^j^«.«* IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward Kalish. tajiiik, G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rudolf Trost, tajiiik, 393 TV. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. mojemu duhu. Čudil sem se le. da mi ni prišla že preje. Bila je ta, da se obrnem na svojega prijatelja Tiberge, pri katerem bi gotovo našel staro prijateljstvo in pomoč v nesreči. Nič ni bolj čudnega ter ni je stvari, ki bi delala čednosti več časti kot zaupanje, s katerim se obrne človek na osebe, kojih poštenost je znana. Vsak čuti kot da je varen pred vsako nesrečo. Če nam že ne morejo dejanski pomagati, najdemo pri njih vendar dobrohotnost in sočutje. Naše, celemu ostalemu svetu strogo zaprto srce se odpre kot se odpre cvet v solčni luči. od katere pričakuje življenja in moči. Mislil sem, da me je navdahnila božja volja, da sem se v tem trenutku spomnil Tiberge-a in sklenil sem, da bom napel vse sile. »la ga vidim še dotični dan. V ta namen sem se takoj vrnil v najino stanovanje, da mu pišem ter mu navedem prostor, kjer bi se srečala. V pismu sem ga prosil, naj molči glede moje prošnje, — kajti to naj bi bila najvažnejša služba, katero bi mi mogel izkazati v t »-j težki uri. I "panje, da ga vidim, se je izpolnilo z radostjo, ki je izbrisala zadnje sledi žalosti iz mojega obraza. Manon je torej ostala v popolni nevednosti vsega, kar se je pripetilo. Povedal sem ji o najini nesreči v Chaillot kot o nekaki malenkosti, radi katere se ji ni treba prav nič razburjati. Ker pa je bil Pariz mesto, v katerem se je i * a j raj se videla, je slišala z veseljem, da ostaneva v mestu, dokler s«* ne popravi škode, katero je povzročil požar v Chaillot. Odgovor prijatelja Tiberge je prišel že v eni uri in sporočil mi je. da me bo pričakoval na domenjenem mestu. Poln nestrpnosti Kaj pravijo pisatelji, u«3enjakl ln državniki o knjigi Berte pL Buttmr "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevit Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užlt- kom prebral ln v njej našel velike koristnega. Ta knjiga «elo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da te bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek naj raj Se poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosesger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in Bern bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem l" Prebiral eem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v fiolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo 7 Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jib kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih ■pitali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Laud (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu) : Ne tcr** slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi šU žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-6ki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se nb bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 62 Cortlandt Street, New York City, N. Y. Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nlzUh cttt^ Ddo okasao. tzniije prevode t 4nt» jidkt Uwtjako organistraiMU Posebnost m draštveai pretila, okrataka, puriefi, enflri Hi, T«a naročila poflJitoTaug Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N- Y. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! VASMAMILO. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, "Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. OTO PEZDIR, ti je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "Tki Bttream o I Iaduitrifa a*4 ■uBvigratioa" ia državo ?"ork varuje i* pomaga priaeljPBr em, ki to bili ooleparjeai, oropali ali • katerimi se je slabo rar-•aio. BresplaSno se daje aasvete pri eljemcem. kateri »o bili oslepar-jeai od bankirjev, odvetnikov, tr-fOTcer z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremi je val sov, kažipotov i» posestnikov gostila. Daj« se iaformaeije v aatvrali-asijsklh zadevah: kako postati tržavljaa, kjer se oglasiti sa ir ^vljamske listin«. Sorodniki naj bi se sestali ■ pri--eljeaei na Elli« Ialaadm ali pri 4arge Offise. DRŽAVNI D SLAVIM! DEPARTMENT (Btate Department of Labor} BUREAU OF INDUSTRU« AND IMMIGRATION. Urad t mestu New Yorku: M Bast 29th St., odprt vsaki dam o4 t, are sjutraj do ». popsldai la 7 srsdo ireter od 8. do 10, u«, POZOR BO JAKI I z.iu za' :tn" ^ ifl^^ ■jke in moške Ws^* n f^^^w^^E^H lase. lcakor tu- S di za moške jf" tfaj ^KHl brke in brado. ,-Ji|Cl ■ 'ffPj^ ACab tB^B^b Ako be rabi 1o ^JfirlP WMkB' mazilo, zrn- 39' ^ a/, ^EB^mr stejo v 6 te- % dnih krami. 'Vpna^^iBfoMHr l»":<1t k-Wor uraan iu i.eto-do odpadali in - ne osiveli. Kevmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in errinte, potna uoge, kurje oči. bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha r^bil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHClC, 1NZ K. «4th St, Cleveland, Okla. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLlAI NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-i skih posestev vseh yelesi), I Obsega 11 rajrnih zemljevidov. J aa 20tih straneh in vsnka atran je 10« pri 13i palca rsllka; j Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas Obsega devet r&tnih zemljevidov | ■a 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. I Cen« samo 15 centov. I ▼■! semljevidi so narejeni v raznih barvah, da'se Tisk I lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prs-I bivalcev držav in posameznih meBt. Ravno tako je povsod I tudi označen obseg površine, katero zavzemajo poaamesnt I države. ! PoSljite 26c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas,- Pri večjsm adjema damo popust. Slovenic Publishing Company, i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, _____________ ___ii ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov __________(1ZREŽ1TE TA KUPON) y Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se Jg ga predloži skupno s devetdesetimi (90) ali ved red- j nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki ns j lih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO COH @ ev Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. I. jOm (Ta ponudha ugasne 31. decembra 1915.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. cz36l Cena 15 centov. —i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka driava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani {Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgiie in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo^pride sedaj denar v staro domovino. Do lobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda; zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.' 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred., FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.