St. 9. V Gorici, 28. februara 1690. . „Soca" ixbsjft vsak petek in velja popostiprejeraana als" y Gorici na rtcjn ^oiiljana: V»e lcto.....f. 4. Pol leta.....„ 2. Cet»rt let* . . . . „ 1 fri oznanilib ia tako tudi j>ri „po. Bl*nic*h" se pUcuje za navadno tristop ¦o vrsto:' 8 kr. it ib liska 1 kra< ' ii » ir » 2 „ 0 W »> If M 3 „ Zareta crke po prostoru. fedaj XX SOČA Posamezno Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah na Starem irgu in v Nwiski ulici in v prodajalnici G. Likarja r SemeniSkih ulicah h. St. 10. Dopisi naj se poSiljajo vrednifitru narouninn pa opravniku „Soee", 2. g Androju Tabaj-u Via Canonioa N.St St. Roku t Gorici. ftokopiai so tie vraftijo; dopisi na so lilagovoljuo froukujcjo. — Delafccm in drugim ncpretnnfciuro bo naroftnum «n»ia, ako ae oglaie pri opraviiUttTib Spet nekaj novega na naSih gimnazijih. Odkar je baron Qmi pri nas minister za bogo$aatje in uk, se je vvedla v r.a§o Solo mar-sikatera novotarija. Pojasnilo za pojasnilom, do-datek za dodatkom duhuja iz njegovega kabi* neta lotekim oblastvora, tako da bo prvotno lice Solske postave kmalu popolnoma zaplatano, #aIibog pa, da vkljubu vsemu priznanja vrednenm tnulu njegovemu se ni da zdaj malo all uig starilo, da bi se nase Solstvo korenito predtugacilo in povzdignilo, akoravno se ka^e na ttjem toliko pomanjkljivega. Vse reforme za-devajo vec" ali inanj le zunanjo, nebistveno strati, Kaker smo rekli: vse je le krpauje stare Solske postave, s katero nas je pred dvajseti leti osredil liberalizem. Dizavu gploh nima mo6i niti razuma za idealnile Solstvo, Po njenern nazira-nji obstoji ves napredek Sole in javno vzgoje v ton), da se jo kar mogo5e oklenc in oSari z noviini dolofcbami, dodatk', novelami. pojasnili. Cini bolj je vse privezauo na par-agrafe in Ste-vilke, tern tocniSe se vrti stroj drzavnega Solstva. Ondan so se spet zbrali avstrijski SoJnlki na Ditnaji, da bi se pod predsedstvom ufincga ministra posvetovali, kako bi se daio kuj pre-vstrojtti, oziroma zboljSati na nasih gimnazijih. Veliko gotovo dalo bi se. In CIavek je res pridakoval, da se bo enkrat storil prvi, odlo&en korak k nadaljnim prenaredbam, Id bi imele pocasi oprostiti giranazij iz duha morece sa-blone, v kateri se viea vze toliko casa. Toda pri nas se ni se priSlo tako dalec, da bi se vsoj deloraa spoznala zla, za kateri mi bo-lehajo na§e srednje in viSe §ole, zla, ki deiajo naSe Solstvo tako neplodovito in neporabno za Sivljenje. LISTEK. Solska gospoda na Dunaji niso tudi ta pot smatrali mt drugega za nujnise, nego z nova vrediti ufienje — fizike in kemije na gimnaziji, Res, tudi mi bi to uSenje drugafio vredili t. j, odpravili bi vsaj polovico tiste matematikc in fizike, ki se sedaj uci na gimnaziji, ter nekoliko ve6 ur odlodili za ueenje tistih predmetov, za katere je gimnazij pred vsem vstanovljen; dijake pa, ki fiutijo potrebo po tcmeljiti§em izobrazenji v ten predmetih, bi poslali na realko, katera una naiuen in naiogo mladino izobra^ati v rea-Itstidnih strokab. Ne pa tako ndna konferenca na Dunaji; ampak ni2i gimnazij dobi on semester vec" za liziko, kemija pa se bo u&la en eel semester — pet mesecev t Pa tudi pri raaturi se hoSe strode gledati na fizicno izobra^bo; doilej so se od mature v fiziki oproi6ali dijaki, ki so se je v poslednjih fitirili semestrih pohvalno ufiili; odslej pa ne bo to zadostovalo, ampak opro-scenje se bo dalo le izjemoma nekaterim 'izvrst-nisim iizikom. Fiztka in kemija tedaj prihajati po mnenji nasih Solnikov cedaije vaznisi, neobhodtii§i. Colo ncobhodniSi nego verstvo. To se je namrefi vze pred leti izbrisalo iz vrste maturinsJi predraetov. In da se uikaker §e ne misli spet vvrstiti je, pojasnjuje nam pad nova reforma. Ne kaker da bi su ta reforma naravnost obrafsala proti ver-stvu, ampak ona je le nova koncesija realistic^ nim teznjam naSega veka, kateri bi tudi z gimnazija, edinega §e nekoliko idealnega zavoda drzavnega, poSasi potisnil vse vi§e, idealniSe predmete ter nadomestil jih z realijami; naj-idejalni§i predmet je pa seveda vedno se verstvo. Idealizem se tedaj potiska iz javue Sole ; in kaker se vmika idealizem, zavladojc reali- Cesar Kai &m je gas samih vprasanj — btez odgovora. Imatno §olsko vraganjo, sotijalno vprasanje, agramo vpraiioje, orijeotalno vpraSanje — sledaj:5: judovsko Tprafiaoje. Ravuo te dni se je o Judih spet dosti govorilo, in konee vacga govorjenji ia prfpirauja jabil, daju-dovsko Tpr«»§anje ostane — vpragaoje. Te dni amo pa tudi obhajali stoletnioo srarti blagcga cesarja Juzef;i II. In ravno to nas je nape-Ijalo na miael, da spregovorimo nekoliko o Judih in vedao se vracajocem judovskcm vprasiaji. Judavsko vpraianje je namred ravna cesarju Jo-Uf\x dclalo veliko skrbi ia preglavice. Zaaao ji», kako je Jolef ielel drimo gmntoo povzdiguiti; zato je hotel iz vseh podlolaiko? nareditf koristue, deiavue ude vetike avstrijske draiine. Tudi z Judi je to namerj tval. Jud je rad brez atalae domovine, ne ostane predolgo na isuan kraji, ampak sev preseljuje iz cfp^ele v doi.-l^, kj^r mu h;.lj 8e'ka2<\ Srt ct'6 t>talaih im^n In pu'imkov J;*»Ije ui-majo radi. K* te je opeharil,- je bi! se i/.ak, ko so ga }»a tirsjeti, dn UI ga tirali pred soduijo, ju \Lq Jakob. To je vedol ce»ar Jo^ol". Da bi jih torej navCzal aa slaloa aeliStSa, je zapovedal: »Vsakajudoyska dru-zina mora imeti sroj piiimek, katerega ue sme vec premoniti in nicer pod Icaenijo, ketr je potreboo, da ae privailijo na doloceno imo, in so s torn vedao tudi • podpiiejo. Uabioi naj tocno vredujejo rodne in mrtvag-ke knj'ge.* Za tistih 6a*o\r so si tedaj nasi Judje vefiinoma izbrali «voje prtimke, od takrat imatno v Avstriji Hir-sche, Steiuerjo, Rothschilde, Uosenbergergeije itd. Da bi jih pa cesar fie bolj privezal k avstrijskim tkm, jih je hotel na vaak naCin pokmetiti. Leta 17S7 jim je hotel dati polja v najem, dolocil pa, da mo-rajo najeto ali lastno zemljiSce sami obdelovati zju-dovskinii rokami. Dotifina doloiba od dne 15. 'anuarja zapovedu-je: „K.onecno se morajo Judjo, ki so odlofieui za kraotijstvo, zavezati. da bodo kmetovali z lastnimi in judovtskirai rokami; veodtir so jim dovoljuje, da se smejo do zacetka. dokler se ne sposobijo za poijedelstvo, za tri prva leta poslu'levati za obdelovanje polja tudi krS5anskih hlapcev." Kdor ni hotel biti kmett je bila volja cesarjeva, da si izbere kako rokodelstvo. Dne 18. junija 1784. je piaal: „Namerjam to, da se poprimejo Judje kar mogode poljeaelstva iz drugih koristnih obrtov, da se narede tako koristne ude drz«*ive". V istera vkazu je doloCil, da morajo vsi berabki Judje, ki bi se ne hoteii lotiti nobenega opravila, cesarstvo zapusttti po dveh letih. Toda varal se je moCuo cosar Jo2ef raoneS, da Jud se dk pohle?no vkleniti in ptivezati na njivo! Izrael je zadosti kopal in oral v starem zakontt. Ko so ga cdp ljali v Babiion, se jo navadii pohajati in deaai mucjavati, Od tistih ^asov se je judovska na- ze m. In prav to je, kar amo hoteii posebno po-vdarjati v tern flanku. Sveti apostelj pravi nekje; Duh je, kl o-zivlja, drka je mrtya. Da, mrtva je — dostav. Ijamo mi — in ravno radi tega ne more villi-niti zivljenja. Take bo realije — 6rka mrtva, Drzava pa nima sploh razuma za drugo, nego za realije, Naravno, in niWe ji ne sme zame-riti. Saj drzava je poklicana, da povspeSujo 5a« sui, telcHiii blagor svojih podloznikov. ? to so pa realije,* matematika, fizika, kemija, geogra-fija, risantvo itd, Ako tedaj drzavni minister se svojimi s veto valet skrbi za pomnozitev in temc-IjitiSo ufiitcv takih predmetov, dola le dosleduo. Vender pa ostane, kar amo rekli: drlava nima razuma za viii idealizem, in Lim bolj prittska na svoje prsi javno Solo, tern bolj izbrisujo z oje znak ideaistva, zadusujo idoalen zoos. Tako so godi tudi z drzavnim gimnazijem. Kjer pa ni ideje, kjer ni duha, tarn ni tudi zivljenja, tarn je mrtva 6rka, brczhoton me-hanizem, pod katerega pritiskom vse odreveni. In res, to lehko zapazujemo v drzavni ( soli, ne da bi izvzeli „idealnega* gimnazija. Nikaker. Na kakovosl udenja se ne gleda malo ali nid, ampak edino le na kolikost. Nedabise pred vsem pazilona to, da dijaki umejo predmete jasno in temeljito, temu6 sku§a se jih obloziti z ogromnim, vsakovrstnim materijalom, kateri se jim vliva in bale v duso od vseh strani. V drzavni Soli vadi se in omi-kuje le spomin, razmr. malo, volja in sree ni6. In solski predmeti, kako se rezejo in delijo vbogim dijakom! Sukno se n»sri po vatlth, Sol-ski predmeti pa in ves §olski napredek — po straneh. „U6ili se boste toliko in toliko strani," „navadil sem se Sest, sedem strani," ncel se- rava prelevila in je ostala taka skozi vsa stoletjft. Jud ni in nefie biti za kmetijsko, in aploh zanobeno drugo rofao delo, kakor za prijemanje inmenjavanje denarja. Judje so se sioer hlastoo posluiili novih pravio in olajSanj, katera jifi je naklouil blagi oesar z naj* boljsim nameuom, a ostali so vender kar so biti: bu-tar in jarma, ki je zutil kristijanskc driavljane, so ae skrbno ogibali, bogateli so in viivali v miru vse do-brote novo prostosti na kvar kriBtijanom. Mej tern ko so kristijaai krvaveli ia padali v sedemlefcni vojski, v bojih a Tarki, ko jih je morila kuga, so Judje mirno douia sedeli ter akrbuo se izo-gibali vojaSki postavi. V tem se Judje odlikujejo do novejsih (Jasov. Banijo se vedno dajati dr2avi voja-kov. Ko je leta 1359 vojska na LaSkem zahtevala novih vojakov, jo je ve8 tisoiev judovskih mladeniLev, ki so bili dorasli za nabiro, popihnilo iz Galicije 6ez mejo prepustivsi kristijanom, naj vmirajo na bojififii za domovino. Vradni dunajski list od 22. jalija 1859. je le iz enega okraja na Qaliskoin priaesel sto imea judovskih beguncev. In tako se je cesarja Jo2eta poskus z Judi po-nearecil popolnoma. Judovski 2ivelj se je le Se glo-bokejse zaril v avatrijsko telo, tako da je zaCel Se krepkejse poganjati. Glavni vzrok pa, zakaj ui mogla JoJSefova vlada refiiti Judovskega vpraSanja, ampak da so vse do-ti&ue dolofibe judovstvo lo Sc bolj povspeSile in vfcr-dile, je pafi pred vsem, da so to vprafianje reSevali z racijon>ilisti6nega staliSSa, ne pa se ataliS6a bozjega razodanja. Fretrgala se je ves se etarimi tradioijami, master vzeli smo dvesto, tristp stram*! Taki in enaki sta?ki so priSli t modov driavni soli. Cim vece je Stevilo strani, tern veci je ntpre-dek! Id m ncenost naiih dijakov je navezaua na strani. Znan je tako mni lokalen spomin. V tern obstoji saga Soiska omika; preatati 4i-jaku strani, prestavi ran sia\ie, tedaj mi sph-defi Tse pojme, tnifiS ga; iztrii iz §olst% H^ ge liste, Tnesel si nra yso ncenost! In kaj vidimo n. pr. na viScm gMiziji? V nalogah, katere izdetnjejo dijaki, # iniafc ne bo tec osriralo na drogo kaker najiivop^ roisli, vaebina so — postranska red; &]*$*& ,datav, in ne tcc* ,daL* — bodi gpMte *• toliko tttto — are) bos vender, sgMValo bo odlicno! Rekli smo: crka je mrtva, knjiga je mrtva, in rartta, odreveuela je Yigoja, iz katere je iz* ginril o*trljijo& dfi).Bih« saveaan na crko, niti na tajifo, ampak se prosto giblje in dvi-g*. Da se tedaj dnsevno iivljeuje * nasi ml*. dini popolnoma ne vlenobi in Tdnsi, da ne do-bimo iz sole brezhotnih strojev, moi brez pre* pricanja, brez Haiti, brez znataja, da ne dobi-mo rodu brez raznma, orez area in tolje, rodu brez idealov. da se tedaj naie razmouiitvo in z njim Ijadstvo, popolnoma ne pogrezite ˇ du-§evni nibilizem, bi svetovali, bi klitali tistira, katerim je izroceno nase solstvo: ne oblagajte vender naiih mladenicev na gimnaziji, kateri jim edini Se odpira vkod iz nize cutnosti v nadcntni svet idealnosti, ne oblagajte jih Se da-Ije z reaiyanri, ampak zaienjsjte od njih odra-zati realisticni materijal, katerega ste jim toliko nagromaditi, da jim jemlje *ie sapo ter jim ne ostaja red easa niti moci teziti po idealih, brez katerih clovek ni tlovek. Nafce ceato v dr&avnem zboru. Dnnej 27. februarja. Pri raspravi proraeuna sa notranje miniaieritvo t finandnem odsekn doe 26. rek. id. se je oglaiil dri. poslanec dr. Tonkli in je pri poglavji HCeatett blizo tako govoril: Vie celo vnto let sem pri tej priltki povdarjal nujno potrebo, da bi se driavno eeste t slovenskem delu Goriike dezelo zravoile in ptimerno razSirile ter delile zdatne podpore za izde-l&nje, sravnjeuje in rsziirjenje skladovnih cest. Pri-snati moram aicer, da se je primerno aravnila io raa-sirila dri&vaa Koroika ceata ob Soci od Gorice do Kobarida; ali od tod zavira prontet proti Bovcn strmi, ozki in nevarni TrnoTski klanec, kateri je vze proTzrofiil vec" nesrec in v5e maraikaterega voinike vsinrtil. Zato sem lani prfpdrocal vladi, da bi pred vsem ta klanee zravoila '.a primerno avbto t letoinji prOraian poeUvila, kar pa pogreJam 7 letoiBJem pro-racaaa. S pehvalo aicer priznatam, da ae je poata- in adrave krsdanake nazore se je hotelo nadomeatiti a puhliaii slepilkami norega brezveratva. V malo letih so ae razmere popolnoma preduga<5ife, pojmi bo ae zmedli, da oi vie nibfo prav vedel, kje ima giaro. Nenaravaega, ker prenaglega prevrata, in novo avo-bode, ki se je brezizjemao zagotovita Tsem podloz-nikom, ao se znali Judje okoristiti — aeved* le v kvar in pogubo kristijaaoio. BaVno sa 2aaa Joiefa II in vsled njegovib reform ao Judje zaeeli atatiti ˇ Avstriji podlago avoje velemo^i, kakerSno imajo daa-danes. V neki knjiiici, ki je izlia na Dnoaji 1. 1788, •e bere fie poloo toLbr kako se Sir! iu v5fr§5uje ju-doTski zitelj. Geialer nam v avoji zgodorini o tisti dobi pripovedttje: sOdkar ae je Tvedla toleraocija, vidimo Judo yedno bolj obievati z Ijudmi is rii h krogov, in tavno t&kot kaker ae je prej nabajal du-boven po Tseh druibab, se zdaj nahaja povaod Jud, kateri tako dolgo po»ojoje, dokler ma ima druzina ie kaj sastaTiti*. Zaeeli ao barantati; kriatijani pa ao kmala to* zili, da jih Judje potiakajo in pripravljajo ob dobiJek. Bere se, da je ceaar Jozef vze 16. jan. 1781 \ tej zadovi odloeii: „Ni nobenega razloga, da bi ae judoT-skim ti-govcem v Brnu Jpodelila v akodc kristijanom veca proatuat ua tamo^ajih trgifi, kaker so jo viivali do zdaj." Istega leta najdemo, kako so eeaarju to2ili snknarji a Gebkega in iz Mcravjje proti judovakim knpeem. Da celo, kaker se bere v zapianika eeaarskih odjokov, so Judje 1782 vae Pardubicane na 6eakem pregOYorili, da ao ae uoteli pojaditi. vi!a avota 15.060 fl, t proraeaa za xraTajenje ecate med Srpenico in Lago, ali ker je TrnoTakx kbaee jako nevareo aa ljodi in iitino, prar reano p*iporo-eam fladi. da bi se lotil« zravnjenja tega klanea in posUvila vie V pretacun sa priliodnje leto primerno avoto. Prebiraiafva Teminsko in Cerkgansko zgradilo je a Teliktat Mem » denarjem si silo ektadoTuo ceato ob flrfjci in ai pridobilo sveco % dizarae Ko-rosko ceete in pa a Craejskim do Idrije. Ta cesta pa je n«|wimerno dolga blizo 10 aailj; obcino m od nje oddaljene in morajo s> na posebej oa laatne alroike gradili obcinaka teate 4» sklado^ne eesie. Corarno podpira to ee»h> tlriaw i» deiela, attfla je in bo preozka in za pn met le n*Io, sa vajaje na* mono pa atpripraviia. Inkier je ae aprejmo driava T avoje a»ktboTaoj^. K-r rdte ta eeata po M^rajit irti Kranjako prek Wriie do Legate* s Uikn mejo pri Cigiujo, kt jt f«inega atratrtpeasfs pomeoa, ata-\iiu aitdedti rinoTuctjo: „Potivfje»fTJ»tI», daaprejme v driiivim opravniitro ^kUdnvno ecato ob Wrijci od drfeivoe Kon>ike cral»» pri Cijfhiju prek Sv. Lncje if.i Tflfttfl, in od Zettaa do Ctrknega po ent, od 2e-lioti di» lirije po drugi ^rani.'* Teiike vaino:»ti y Irgovinakfm in atraiegicnem obztru je tvdi d»iavna eeata od Gome do Ajdoticrae, in od tod eez Col prek HruSoTico do Logatca, in &en Viparo in Razdrto d<> Po*tojne. T Ajdofi^toi, Sturjah in Lokarcti je t2e >edaj TeSnratnib tovarn, mfinoT in ing zaTnljn zdatne goniloe mo2t reke Ho-bel>a in potoka Lok*TMt»kr», katere pa se ae morajo le TiSe razvijati sarad alube eeate in fisoke voznine, io xamdi t<»ga moral je v»lik mlin t Pali delo vata-titi. Tenia ao d4 priti ˇ pornoe* 9 tern, da viaoka vlads oiido in Htrraine na tej 26 kiiometror dnlgi cesti odstrsni, kar bi se date duseci s^e avoto gld. 40,000, ki bi se dala na vec let roideliti. Z»torrj priporocam via. vladi, da postavi tudi za to ceato primerno avoto v proraLun za pribodoje leto. Yladoi zastopnik je odgovoril, da je vlad 1 apre-jola v fcvuj program zrsvnjenje KoroSke drzavoe ceate ob Soci do Bute*, da ae je vie za ftefcoce leto spre jela primerna avota, io da ae bo to leto sa letoro n^laljevato. Obljubi! je tudi v pretres vzeti predlog glede skladovne coate ob Idrijei in pa aa xtavnjenjo in raziirjetije ceate od Gorioe do Ajdovi6me. Na to je bila aprejvta za GoriSko aledeca svola: Za pretoienje Koroike driavne cette mej Stpenico in Zago 1. odpta^ilo gld. 15.000. Sprejela se je tudi resolucija glede skladovne eeate ob Idrfjei, Dopisi. IZ bliinjih hribOV. 25. februarja. — V Gr-garju so naili pod neko skalo 15 kosov atarinakeg* orozja iz brona. Kopali ao kamnje blrzo stare ceate proti Fufovici ter zideti na Totlino, v kateri je le-ialo ono orodje, podobao malim arpom. Zvedenci aodijo, da je to vojskino oioije iz dobe 400-500 let pred Kristnsom. Ta starina pride v meatni muzej v Gorici. Stekel pea ae je kfatii dne 20. fc. m. po Knlski, Banjiki, Bataraki in Gtgarski obcrai. Priiel je menda Ako so pa Jada kjc zasa5ili, kako je ljodi odiral, in ao ga boteii pognati domov, tedaj sejeiotil in aklicaval na „to!ersncoB. V vlogi dne 2. decembra 1786 prositu Juda Samaon Samuel in Izak, da bi ja ae poslali v Kroraerii, ampak jim dali oatati v Brnu. Sicer je pa prosveta Joiefove liberalne dobe mocno vplivala tudi na avatrijake Jade. Tudi ooi so se deloma poliberalili t. j. zavrgli so vero v cesoa-ravno rasodenje starega zakooa in v boiji znacaj av. pisma. Staro ortodoksno in talmudako jndovstvo pre-levilo ae je pocasi v tako svano reformjudovstvo. Kaker mej kristijani, takojettt mej njimi ractjonalizera rasjedel vse. kar je pozitivnega, razodetegav jadovski veri. Bavno ta prevrat pa je uaredil judov.stvo kri-atijanom ie nevarniie in pogubniJe. Beformjad ne dela bistvene raslike mej jodovatvom in kri^anstvom ampak je ttasproti vaaki veri malomarec ali indife-renten. Njemu je, kaker nasemu racijonaliaia, vera nekaka soknja, katero lehko slefieS ali oblsceS, kaker ti boljSs kaie. Tako delaj> tudi reformjndje: ako ma kaie, da b) pod kr§eanskim hnenom vspeiniSe p'riporo^al svojo kup6ijo in svet alepil, prav, jutre ae ti da krstiti, v arci pa ostane tisti, kaker je bil. Od tega je priilo, da imamo v Avstriji toliko krSgenih Judov, ki se po rai&ljeuji in feienji uiti za las ne lodtjo od mkricentb. Taki gredo tako daleC, da piSejo katoliske casnike io 6Ianket da snnjejo po iraenu katoliska podjerja, in baraotajo a podobarat svetaikov, z molkt ia dragimi eoakimi na-boinostnimi predmeti. iz vasi Avee. Eoliker je pozvedela Cepovaoska ieu-darmarija. je vklal kakih 10 oseb in nekaj iivaii. Na Banjiicah je napal decka, ko je iel v Solo, pa tudi nek'-ga niiadeai5a. K sreci r ga vbili ie tisti dtn. Priklattl ae je namreC v Grgar in tu napadel obeinnkega slugo, Andreja Ooljaka. Moi je prvi na-pad odbil z nogo. Telika atekla zver se zopet zakadi vauj, a ta je bll zadosti siLen, da je psa xgrabil za vrirt. Peatil ga je tako dolgo, da je priSel njegov *in, ki je peaa zvezat in potem s kamnom in kolom pobil. &*at t in zabvalo zasluii brabri sluga, ki je tako nevamega psa vgonobil ter sebe in druge re-ail pred atelcio mrho. C. k. ok raj no glavarstvo je bitro vKazalo, da po isaenovanib obLinah morajo biti privezaoi vsi pai, proati pa, da ae imajo takoj pobiti. si Mima. 26. fubruarja. Ne kupujte ,na eb-roke"! Mej drugimi zli, ki :iam jih jo prine.sel da-nainji poblep po hitrtm obog.it.-nji, je to, da so zaeeli nekateri oderuini fabrikinti in prodajavci ponu* jati in prodajati avojo robo proti vplaiSi v obrokih. In pa ie «e staviio pred svot za pravo in nosobiSue f clovekoljuke" I Kako pa gre :i to kapCijo ? Prodajavci pravijo, da dajo avojo robo prav po ceni — po naj-niii ceni — »o fabriiki ceni — po tako niski ceni, da se jim ni bati konkurence, io ie zraven na obro-kel Kupovevce sme piitt po robo brez solda v iepu in placeval bode tudi le po malem, da sam ne bo redel, kedaj je robo izplacal. Kdo bi ne iel k take-ma prodajavou? Kdo bi si ne privoidil potreboegaP si misli vbogi kopec. V resnici je pa tako. Kdor piodaja na obroke, nima robe, da bi jo z.traetal, in mora liveti it dobi6-kom svoje kuptrje; zraven ie postavi tudi svojo robo v nevarnost; in prav taki prodajavci iloejo od svoje skmpne kupcije nagl h in velikih dobickov, kar se je slaati pri prvih poskuinjab jasno poknzalo. Ta svoj nameo desegajo marvei z galantarijakim blagoru in z obleko, ki m po modi suoe iu sDreminja; in najvoc kupcev najdejo pri neszkufieni mladini. '* . Moderna roba mice in se rsiljuje; mladina pa, nima denarja po velikem, ker je razvajona in si ga ne sna pribraniti; tore) ni lepie priloinosti, kaker kr.pitt robo pri ^ctovekoljuba" in jo plaoevati po ma* !em ,y ratab4 -~ v obrokih; a na svojo veliko iko-do in z nadodernikiini obreHti. Videl sem uro kuptjeno na obroke za 12 for,, ki je stale aamih 8 for.; podobo za 4 ali 5 for., ki bi se jo bilo dobilo za potovioo tega zoeska. Euaka je s obleko, a Uatero se najvt-5 kupCujo iu se jo pla-6uje v7 ratab"; krojac pa trdi, da var6no kupljcna, bi gotovo ne stala dvo trefjini, in pa bi bila boljiu. V Gorici je par takih trgovcev posebno zimnih — eden obrezan io eden oeobrezau. ki naao vbogo mfadino lupijo in ji svojo robo prodajajo; in kako nesebiLua da sta, te vidi posebno pri obrczanetn, ki avojo prodajavnice iiri in lici, kaker nobeden drug. Da jih kupovavci ne osleparijo, imajo taki ata~ tarji* po vaseh dobre vohune, ki Ijudi poznajo. In kader je Las obleko ali drugo robo dobiti, vpra§a trgovec prej za svet svojega meSetarja iz dotifine vasi ali reciroo „agenta*, in, ako ta pritrtli i»i piamaao priporoiilo posije, je vse dobro. Agent, seveda — mora pa biti zanealjiv moi, ^posestnik" i. t. d.; on tudi po vaseh denar lirja in »ratea pobira ter jih cosi ttgovcu- „6Iovekoljubuu; za to pa dobiva svoje odstotke. Trgi/vec pa jih lahko da, ko dobi v 4 — 6 meaecih po 600/0 in 80%. Tore) nc kupnjte ni obroke! Marvec stavite si svoje male zasluiko v postne braniluice, kjer vans narasejo, in jih dobite o svojemLasu, ko boste hoteli; potem pa kaptte si za nje robo posteno in po ceni I V GoriCl, 27. februarja. — Veliko n 0 6 n e pocitnice se bodo — ako je res, kar smo sliiali v— na tnkajsnjih drzavnih soish letos pnkrajiale. Sola bo ie veliku sredo in celo voiikonocot to-rek, tako da bodo bolj oddaljeai dijaki imorali potovati, vradaje ae v iolo, dragi volikonocni praz-nik. Res sicer, da je letos poduku nekaj dni od-vzela infiuanca, vender se nam zdi to za dijake — da odkrito recemo — pretrdo. Pretrdo — posebno za naSe kraje, kjer ae velika no6 praznuje s poseboim ve^eljem in slove3uostjo. Zakaj bi sc vender sot ska oblastva n^koliko veL ne ozirale na Sege posamnih pokrajin? Za boiic" in novo leto se d4 dijakom pro-atega celih do set dui — in velika no5 se jim tako prikrajiuje! Mi bi celo velikouocoe po6itnice zdalj-iali vpaj do petka po praznikib in dijake rajsi kaj vec" v ioli priklenili o dragem 2asu n. pr. o puotu. Sicer pa bi ne fiel ie pozlo celi svet, ako bi se vzelo par strani iz matematike ali fizike manj. Dijaki sploh potrebujejo veL poSitka in razvedrenja. Obloienj so preveS, satorej je mej njimi toliko Sibkih in bolebnib. Ravno tako ae nam ne zdi za naie kraje pri-( raeren das velikih poSitnic Meaeca julija se izpu5«5ajo J dijaki na dezelo. Sadja je ie malo ali niC, ker vent ie doxorele. Vrooina nesu oeqa; jo kar je najalabse veltko kifcjev, naje dezele je skoraj brez vsake sence, na mobgih, kaker n. pr. ca Kraau, veL-krat pogreiajo c«I6 vode. Dijaku potemtakem ne ostaja drugega, kaker da cale dneve t'ldi doma v tesni, navadno ne pnw snazni kmetski hiSi. Ko je pa sep-tembva grozdje dozorelo iu ae bliza bendima, katera je za vinske krsje najlepSi, nnjveaelejai cas, ko pri-haia zrak bladueji, morajo dijaki v Solo. Po noSem mnenji bi ae imeli velike pocitnice spet preloziti na kasaeji das, tako da bi Solsko leto pridenjalo z drugo polovico oktobra. Politidni razgled. Komaj so bile spravne tocke mej v-lado in zaupnimi mozmi obeh narodnosti na Pemskem sklenjeuc in objavljene, vze so bili nemSki liberalni listi zagnali krik, da sedanja desnica dri. zbora razpade, ker levifiarjl se bodo zvezali z Poljaki in s temi imeli veiino v zboru, Tuatfe-jevo raiuistcrstvo pa bode moralo ali sceioma odstopiti ali vsaj se prenoviti in spopolnitt z mozmi ?. levice, ki vie toliko case hrepene po ministerskih stolih. Znano je tudi, da je prav grof Hohenwart voditelj in glava celi desnici. Ko so se levifcarji tako zibali v sladki nadi o razpadu desnice, prinesejo kar naeukrat prvifi polvradni listi vest in za njimi jo potrjuje todi „Wiener-Zeitung,tf da je cesar grofa Hohenwarta odlikoval z velikim kri-zem Leopoldovega red a. To odlikovanjo nacel-nika cele desnice govori dovolj jasno, da se bode Taaffe, ki je tako spretno premagal tezavc na Pemskem, he dalje opirati na scdanjo de-sntco in da vziva popolnoma cesarjeve zaupanje. Ni tedaj cuda, da mu pri teli razmerah levi-carji, kar jih je v proracunskem odseku, niso hoteli dovoiiti dispozicijskega zaklada in da so vsi kot eden mo/ proti njemu glasovali. Pa tudi nemski konservativni so se jeli zadnji das kujati in postopati proti ministerstvu z nckakim uezaupanjetn ; vsaj oni poslanci, ki so udje pro-ra5unskega odsega, niso bili navzoci pri seji, v kateri se je razpravljalo o dispozicijskom za-kladu, ter so potem tudi nekako opravidili svojo odsotnost z neko izjavo v listih, v kateri pra-vijo, da za zaklad niso mogli gla«*jvati, proti njemu pa tudi niso hoteli, kcr se je njint to zadnje zdelo v tem trenutku iieuinc-urn*, ko se bode in se tudi mora v kratkem razjasniti v gosposki zbomici sedanji kritidoi polozaj. Oni imajo tu pred o6mi solsko vpraianje; in kakor bode to v gosposki zbomici reseno, potem bodo tudi oni vravnali svoje postopanje nasproti v-ladi. Kakor kaze, treba bode pogajanj in kora-prumtsev tudi z nemskimi konservativei, ker si-cer desnica v resnici razpade; bil bi pa vender vze enkrat cas, da todi rainistorstvo odje-nja in da dovoli spet versko Solo. Od kar smo pisali zadnji politicni razgied je imel dri. zbor samo dve seji. V prvi je floaneni minister predlozil postavni nacrt, vsled katerega se ima preravnati vzitnituki davek za mesto Dunaj, ter tudi odpraviti nasipi in mit-nice, ki zabranjujejo razvoj dunajskega mesta. Dunajcanje so namrec prosili. da bi se vzitnin-ski davek popolnoma odpravil in doticni odpa-dek na davkih razdeli! kot redni davek na vse davkoplacevavce, kakor tudi, da bi se nasipi ob mestu dali v popolno last dunajskemu mestu; ali vlada teh prosenj ni mogla iz financnih ozi-rov popolnoma vslisau. ter bode le mitmce iz mesta prestavila zunaj predmestij in tudi ta pritegnila k vzitninskemu davku ; od nasipov bode po mestu brezplacno prepustila tisti pro-stor, ki bode prestaJ, ko bode dodelana name-rjev&na mestna zeleznica. Tu naj omenjamo le Se treh interpelacij, ki so se stavile v tell dveh sejah; prvo je stavil posl. in starokatolican Bend el in vprasa ministra, bi li ne bilo prav, da bi namestniki onih ljudskih uciteljev, ki &o ob ednem solski nadzorniki, za cas svojega nad-zorstva dobivali plaeo iz drzavnega, in ne veL iz dezelnega, oziroma okrajnega zaklada, ker vlada ne misli ve5 ljudskih uciteljev, katere placuje dezela ali okraj, ampak profesorje sred- njih sol ali pa duhovnike imenovati za solske nacizornike. Drugo interpelacijo je stavil ister-ski posl. de Franceschi, v kateri ocita pe-denski okr. sodniji pristranosti. V tretji pa se je posl. dr. Pscheiden pritoi&il ceznesramne napade na duhovnike vuciteljskem listu „Volks-scbule." V obeh sejah pa se je razpravljala pristojbinska postava, katere namen je dosedanji pristoibinski davek v nekoliko spremeniti in bi-cer tako, da bi se mali in posestnikom pristoj-bine znizale, i gr a 1 c e m pa nalo2il davek, da bi vlada s tem zadnjim davkom vdobila, kar jej odpade vsled zuizanja p lis to join za manjSe posestnikc. Postava se je sprcjela iu igralcem zviial davek od -ri na pet od sto. Po.slanci in drugi zaupni mozjc mladofieskl so hoteli v nNarodnih listih" izdati neko izjavo glcde dognane sprave med Nemci iu Starocehi, ali drz. pravnifitvo je tisto dtcvilko zaplcnilo. Mladocehi drugitn tofikam spravnim Sc niso toliko nasprotni, le to jih najboij jezi, da se vstanovi tudi kurija veleposestnikov, ki bode tudi imela svoj „veto." Oni tudi zahtevnjo, naj vsi ceski poslanci polo^ijo svoje mandate in ceski narod naj z uovimi volitvami pokaie, ali odohruje spravo ali pa ne. Ogrska vlada je predlozila dri. zboru postavni nacrt, vsled katerega se ima na dr-2avne stro§ke postaviti spominek ranj. grofu Andrassy-u. Na NemSkem so se vrsJIe te dni voli-tve v drzavni zbor; izid ni Se dobro znan, posebno ker bode trcba vec ozih volitev; le toliko je gotovo, da bode katoliSki centrum fitel vsaj toliko udov, kakor jih je imel do zdaj; vladne strankc so izgubile vc6 okrajev, mej tem ko se socijalni demokrati povrnejo v zbor v zelo pomnozonem fitovilu, kcr vzo zdaj je vo-Ijcnih 20 socijalistov in pri o^lh volitvah so nadejajo pridobiti sc kak sedez. Na Portugalskem sc nekaj kuha; proti- zoa&a latnih 700 forintov, aktivitetne- doklade 175 for., 100 for. za stanovanje; slednjid se kurjava in aveSa-va, katera ae projema ali v blagu ali pa namesto te-ga 85 for. Kdor se Uoce oglaaiti za to sluzbo, naj pridene prosnji doti6na sprifievala in piaraa, is katerih bo razvid:io ojegovo dosedanje slugbovanje; nadalje naj se sk:«^, da zoa italijansko, aloveasko in vaaj neko-hko tudi nemsko. ProSoja ee ima naalftviti do c. k. viSega »lr2avnega pravnifitva (Oberataatsanwaltsohaft) v Tram nt poslati tukajSbjeiau nadsk. ordinarijata. .,, p?*°v"4e v ^«a- Tisoc triato let je vie pre-teklo, odkur je bv, Gregorij Veliki sedel na papeW Stohci, in v sporaio tBga dogodka se napravljajo av-Btnjski katohiani na romaoje v Rim. Is okliea, ka-lerega je izdui odbor za romarski vlak, posnameno: Sy,u,Gr^u,t,e 8ledftl ,tllrl 8vet ˇ aJegovih zadojih KdihljMib. Boril ie je vedao nevinorno sa blaginjo oloveitva in njegovemu duhu, kl ga jb vodil Bog, po-sre«do ie je, iz nevwhljlvega vira pravega zlvljeija. iz svete ceikfe vdahniti dloveahru novib modi, wtoriti novi svet, nose« povao znak njegovega duha.... Gre-gorijev duh je vkrotil divje narode, njegov duhnav-duaeval je v«e velike miaijonarjo in f-dintt noiitelje proivete in omiko aredojega voka, njegov duh je navdajal one ivote mole, ki to ntcod aa fnarodom pridpbivali sa edino pravo vero in priveli jih v na-rofiHJ bv. oerkve. Kako bi zabiti mogli o«etov ilovan-skih narodov, papezev Ivana IV., Ivana VIU. in ve-hkega Nikoluja I; v njih je bival Qregorljev duh; Gregoniev duh bival je v av. Cirilu in Metodu. apo-jtohh slovanikih.,.. 8tad krioaniki socijalni red, nai-h'pie tisoaietje svetovne zgodovine. pognal jo svoje kali iz Gregorijovih idej. Gregorij Veliki je o6a kr-loan«ke zapadno omiko, prevsvisani aattavoik kr&lje-•tva Boijega na ssemlji. Ni li torej prav, da ie hvalszni kridmiki ivet pripravlja na giob velikega Oregorija, k proitntu njegovega velikega natledaika? Da -» do tega iili nan Hila iasa. V yeS nego tristoletnom boji so proobraiile silo tome podobo stou kaj Joloitno. Raekrojeno v posamezoike podobno je oloveftvo valovitemu morju, ki proti vzburjeno v ivojih nlobl-nah po napubu in pohlepu vnioiti vei red, vie ideal©, tikoro •• zili tako, kajti tudi mogotoi klanjajo ie molohu prevrata.... Spomin na Gregorija vzbuja novo upanje. Kaker ie akala ne vdaja razburkauim dlvjim velik prevrat v dezeli in da se razglasi re-publika. Uusija je po nemskem zastopniku v Bol-gariji, kateri ob ednem zastopa tudi njo, tirjala Od bolgarske vlada, naj ji izplafca dolg denarno svoto, katero jej dolzuje od zadnje okupacije sem; ministerski svet je sklenil, da hoce kmalu vstreci ruskim zahtevam in denar vrociti nera-skemu zastopniku. Domade in razne vesti. 0. g. Andrej 6kert, tikarij v saJiMnem po-koji, je 26. t. m. po dolgi in zelo mudni boletni, previden se -»v. zakramenti za vmirajoce in vdan v voljo Bo2jo v 45. letu svoje ttaroati vmrl tukaj v Gorici, katnor se je bil, iskaje si zdrarja v inilej^em goriikem podnebji, preaelil pred kakhni petimi me-> seci. Kaplanoval je najprrj v Tominu, potem pa bil vikarij v Oblokah in alednji6 skoz 11 let onkrboval teiavni vikarijat Kalski, kjer ie tddi i mnogim tru-dom in velikimi te^atami Bcziaai novo, prav lepo ia veiiko cerkev. Prav pred letom dni je bil zaCel bo? lehati; boiezen se mu 8 po2etka ni zdela nevarna, ali postajala je dan za dnevom hujSa; iskal je po-mo6i pri zdravnikih tu in tam, Se ee!6 na Dunaj je bil ie!, da bi ga zdravili 'tatrioSnji veljakf v zdrav-niiki stroki. Dva mnseca je oatal na Dunaji, ali proti njegovi bolezni niti dunajski p-ofesorji niso imeli ved leka. Vrnivsi se z Dunaja in v?idevsi, da tezavne slalbe ne more vec opravljati, prosi za zaSasno vpo-kojeoje in ae preaeM v Gorico. Bil je zgleden du-hovnik, priden delavec v vinogradu Gospodovem, vesel tovarii v druzbi in polen zuiavega dovtipa. Da je bil tudi pravi narodnjak, nam pa6 ni treba Se posebe omenjati. VJSasih je tudi v liste posiat kak dopis in pred kratkim je tudi nSoLaw prioesla iz njegovega peresa podlistek „0 iudnih muhab". Nje-govo tiuplo prepeljejo ksv. Lueiji, da je pokopljejo na pokopaligft njegovega rojstnega kraja. Blagega g. Andreja prlporocamo v molitev vsem ujegovim du-huvnim sobratom, kaker tudi prijateljem inznanocm. N. v. m. p. Sluiba duhoynega oskibnika v c. kr. kaznil-nici Gr*di4kj je vie razpiaana do 21. marca. i*lafl» jo papci vjet, prete l._ .----- toda ne klanja se..... Hab t o 6a naslox ba na pnpefiki Itim je edino poroitvo bolj-8e bodocnosti, kajti kjer je Peter, tam je cerkev, in kjer je cerkev, tarn je Jezus Kristus, v katerem edinem je refiiteT in sreoa «lovestva...... Na noge torej, katolicaoje nniega starega in eastitljivega cesaratva; pridragite se tudi vi iivahne-mu gibanjul Ravno babsburSka raonathija morala bi se posebno naslanjati na Gregorijeve dediie, kajti ona je bila od zacetka poklicana, da brani kakor tcdno zidovje krgLanatvo silaih napadov, da mirnira potom ratsodi mej mogotci, boreCimi se za lastae intecese. Poklic in nevaruost deli s stolom Petrovim... Stopiti hoeemo pred av. 02eta in ae mu kot aamestoiku Bo-zjemu pokloniti; iz Njegovih ust hoeemo sprejeti zvete za svoje delovanje. To so res krasne bosede; Bog daj, da bi tudi mej vemimi Slovenoi naile odmeva, Voznina jo zelo zniiana: z Dunaja v Rim in nasai pride na I. razred 96 gl., na II. razred 71 gl., aa 111. razred 4? gl. V sredo 9. aprila pojde z Dunaja poseben vlak juine zeleznice, potovaoje je prcradunjeno na 15 dni. Naznanila za vdeleiitev naj se posiljajo odboru za romarski vlak: Wien, Stadt, Annagasse Nr. 9. ia sicer do 20. marca t. 1. Resnici 6ast. Pod tem naslovom prinaia sSlo-venecu St. 46. casledoje pojasnilo: MNova SoSa" je objavila v avoji 7. St. dopis iz Ljubljane, kjer fiitamo: .Vrednik „Sloven Jjutlstvo gaait ia tadi nekateri gaailci iz rodgore. Ko ao nekateri Ijadje gasili, aosiii bo drugi kar je bilo mogoce ia cerkte, da ao resili vsaj iz-postavljeno cerkveoo opravo. Vziok ognja je, kaker ae misli, neprevidnost corkvenih atreznikoT; v petok pop. ob 5Vt >o imoli ˇ MoSi krizev pot a blagoslo-vom; kakemu strezniku je pad el vogol na obleko, katero je po blagoaluTU Trgel t omaro; tu se je o-gonj prijol Se (huge obleke ter ae tako razairit po lakriatiji od 5Va pop. do 5'/, xjutraj. Vaa cerkvnn:i oprara in posodo ho pogorele. Skode je okolu 4000 - 5000 gl. Uerkev in zakristija je bila savarovana od 1. t. m. pri „ob6oi zamovalnici* v Tratu; toda skoda presega zavarovano syoto. V Podbrdu je ?bil predzadojo aredo neki Pet Va!entin6i6 nokega Jak. Mibelaca valei pre-pira, katerega ata imela v torek ˇ gostivni. V aredo ae oboroii Valentia6i6 z dolgim nozem in na-pade na cedti Mibelaca ter ga rani smrtno ua prsib in na strani, vsled Cesar je vbogi M. tudi bitro vinr). Vbijavca je zasa6ila bitro ieadarmeriju ter ga odvtdla T Tomin. Poroka nadyojvodiDJe Marije Valerije, hccre pres7. cesarja, z nadvoJTodom Salvatorjein je doloCena, kaker pcrocajo Caaaiki, na IS. avgoata t. I. na rojstoi dan presv. cesarja, Nesreda. Dne 21. t. m gledali so nekateri otroci pri Moatu, ko so spravljali lei v ledenico. Y igri poviece neki otrok druge otroke, in 6 letni de-dek J. BoSkin pride preblizo voza, da ao avrnili led nanj ; nesrecni de6ek je vmrl takoj. Influenca se je iz Gorice in okolice presclib v naaa gore. Kaker se nam poroca iz Kanalakih hri-bov, tazsaja zdaj k&j piidno po teb krajib. Ne pa le ljudi, ampak tadi zivali obiakuje. Pogintio je baje za influcnco poaebno veliko ma6k. Prigodilo ae je nekje, da so otroci mladi maCki, ki jo je tlatila in- . flueuca, vlili olja akoz gobdic. Ko se ji je olje pre- ¦ kubalo t zolodci in izkadilo, je bila popolnoma ' ozdravljena. Tadi nekaj novega! Kaj resP Jndje niso sicer zaneeljiTt, in ne verjamemo jim radi. Tako tudi „Corriere-u* ne. Vender neredkokrat oni prvi izTohajo rczne skriTiioati; 2eravno se ne zdi Ted popolnoma skrivnost, kar mi-alimo tu reft. „Corriere* namrec pise, da bo o pri-hodojih TOlitvah za drzavni zbor pri nas kandido?al tudi t. 6. z. profesor in del porlaaeo Yekoslav - Je resP ^Petardovci obsojeni Kadeckoli je priiel zadnji 6as v Trat kak ud cesarske biSe ali se je imela vrStti kaka patrijoticna alavnoat, so yzo morale pokati petarde; in dolgo se ni moglo priti oa sled jn zvedeti, kedo so tisti, ki Tganjajo te aotro6irijett, kaker je o avojen; casn rekla ,Triester Zeitung". Se le preteklo leto se je redaratvn p.»srecilo, da je zasa6«Io in spravilo pod kljuc Stiri mladeniee, ki so pri lem veleizdajakem podetji sodelovali; ti so biii: Domitr.k Sacco, Raacovicb, Gtementini in de Fran- eeachi. Proti njim je bila 20. t. ra. koneeoa obravnava pri aodniji ˇ Trstef ki je tadi we Stiri obsodOa ˇ jefio in sicer prre tri na poldrago id aadnjega na dve leti; prTi se Se, ker nl atstrijski podanik po preatani kaxot potisne cez m<>jo. nI^ub6znjivosti stare HSofiett — pod tem naslotom ae je tprsTiI nad naa v .Popomika1* nek? „mlad uditeij* ix aelakega okraja goriak^ga. SeveJu ma je aedanja Silska p«si«Ta n^MS»k*jfva — sacro-aaiicta. Podakam«>, il» se izpiss*. Pot em mu borao od-goTorili; ne pa t aSo&S atnpuk drn^j^. BazpraTljah pa bomo §»l-ko i.i ucitelj-ko TpnrSanjc, ker to pr»-tico nam ilaje Tatavna d iiva. t kateri iiT^mo koc po'teni d*TkoplafeT*kt, >,tli\'u, t kateri ao Ijud^ke in drujr* javne sole driav ti aavodi, tako &\ «me <> njib stojo aodbo btobodn • izreli Taak driavljan. Pott m b«»ato vidoli, ;»!i Se kij raznraemo o Solr. N* dioga tbrtkljiva. xlob-ift zitv.jwnja so ne oximmQ. S j dupisnik »aw prnT', d,i j* .wlad1*. Tmh mi boinn veduo dobro luvili mej .Htaiion* in .mladimi*. ,Sokolu, teloTiuiuo drait«o ˇ Ljubljait«T at j(* n papirja. Na aprednji sttani se nahaja aokolec, ki drat na raec nabodenn nSoeo*, na katere snodnji atrani ne biiie: ^Ktv^to ategno". Ravno tako jo ,S*ikoi" ra te alatrnost oskrhol po&ebno izd'ijo ffBrusa" v mali obiiki. Ta Sceviika se je — naravno — poelal.1 tu.li VieJn.ku ^oee", kii-terega zatleTajo tri tocke te izdaje. M*j dtugim :*ft bere naslcdnje naananilo: BProJaaliTnajem odd si ae ulavni eepee, koi in .kibla Smira'4 pod vsakirai pogoji. Poaebno priporofiljive ao te at\ari zuiinim somialjenikom v Ljobljani. Ponudbe pod: Jradniitvo a tare „iio6el ˇ Gorici." Mej drugim imamo tudi kratko poveat v pct'b pogiarjih z naeloYom: MPariz v ko5i". Povcsitca j« precej podia, ia ialostno pajasojuje, kuk duh vcje v teloiadneui druatvu ljubijauakeui. Ke», vbogi natod, katerega ae ku/i in aprtjuje na tak naLin. In vender je baje ,§okol" ve!eoarodno, idealno-alovensko diuiivolf . iTiskarna Pallich | M v Gorici - Travnik 6 M a tt:-----..... . . L< 1 Prodajam po nsijnizl ceni vaeT kar je po-,.y treba zapisanje in seiske rabo. Tiskam knjigt ijfl in drugo. Imam t zalogi tiakovine za obein-wA ake vrade, solake, molitvotie knjige, iisto iiu- r^ C( atrovane in za modo, slovatveoa del a vseh 'kA mrtrok- m TO Tiakovine vsake vrste sc oskrbujcjo toSno Mi ¦S! in nai«aiioiLa :SBr in- M pi in najcenejie. fl Nadejaje ae mnogih naroLii se priporocani W Ka z odiifinim apoStovanjem ffi i J. Pallich. Foiiij* blago doto ipafljeM it poitnist pate [ T*$d*r Slabaaja mbar t Gorki, ite, )W H- \l priporoca se vljudoo pri visoko castiti du-hovSdini v napravo cerkveath posod in orodja najnovejso obi ike, kot: moustranc, kelihov itd. ltd. po najnisji ceni. Stare reSi popravi, ter jib V Ogoji po-zlati in posrebri. Na blagovoljno tpraSanje radoToljno odgovarja. FotUja ttagB to lyftTljMW in paftaini prorta 1 ya'lo tn'*." trrtflftcha notishfi nggozlt dl golaai testa. po AMtr-jivea sisUmn- Toliko javni zavodi kot zasebniki priznali so te Lkro-pilniee kot anjboljSe iit primeriKJse za dkroplje nje tert proti peronosperi ali utiupeni rosi.— Poaebno jih pripor«»ci Se njih pi-iptavuosfc in rocnost pri po-rabi is nosuji. Ker so iz take rude, katera ne okei-doje so tudi zelo terpezne, Natandncja pojatnita o njih rabi in ceni podaja edini zaloinik mm® mMKm na Dunaji, III Sechskriiyelgasse Stev. 16. Dtbirajo ae Tie zdaj v nekaterih boljaib prodajar-fueab 2eleza. C'e bi jih hotel pa se kdo imttt v razprod&jo naj ae oglasi. Weisse Seidenstoffe von 60 kr. bis ti. ll-4*» p. Meter — gluit and giMimstart (ca. 150 Terach. Qual ) — vera. roiiOii- ur.d atiickwei^e porto- u, zolifrei 6m F.»1»rik-D.5pot 6. Henneberg (K. u. K. Hoflie-ferttae), Zttrieh. Muster uwgehend. Uriofu koaten 1U kr. Porto. §tey. 54 "0p7 Oznanilo. Itovnatotjstvo zjisiavl jfivniee (TWConte cli Piettit) vstanovljone po grofu Thurnu v Qorici naznanj*, da \vn\v diift lO. mtirclja l§DO in naalednje, javna dmzba (litint) nereaenih zaatav 1Y. cutrt !eti 1888 t. j. tistih, ki sr> bile ssa-staTtjene mwteca oktobra, nnveinbra, duc