Mmmm,
sorodstvu z monakov-m bi utegnila biti —
DRUŽINSKI TEDHIIK
lx grožnje govori zmerom nemir. Kdor se zaveda svoje moči, ne grozi.
Niccolo Machiavelli,
italijanski državnik in zgodovinar (1469—1527)
Leto XI.
Ljubljana, 16. novembra 1933.
štev. 46. (526)
•DRUŽINSKI TEDNIKI
ihaja ob Četrtkih OrednlltTO In uprava v 1 jubljanl, Miklošičeva cesta St. 14/1II. PoStni preda) St 345. Telefon fit. 33-32 Račun poStne hran. v Ljubljani St. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti ta 3 din tnamk.
NAROČNINA
‘/4 leta 20 din, '/j leta 40 din, vse lete 80 din.
V	Italiji na leto 40 lir. v Franclji 70 frankov v Ameriki 21/! dolarja. Drugod sorazmerno — Na ro^nino le plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V	tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vlSina 3 nun In Širina 55mm) 7 din: v oglasnem delu 4*50 din. v dvobarvnem tisku repe no doeovoru 'atlce: beseda 2 din Mali oclasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se '«obeJ. Pri večkratnem naročil« nnnn«t
Danes:
HOLANDSKA:
dežela reda, solidnosti, miril... in voda
(Gl. str. 9)
Umik Anglije in Francije
na Kitajskem:
dokaz, da ne mislita odnehati v Evropi
Finska je pripravljena. Prizor iz Viipurija (Viborga) ob Finskem zalivu: barikade Iz vreč peska so ulicam in cestam vtisnile pravi pečat vojne. Na levi: finski vojak na straži
K atentatu v Možakovem: Slika razdejan|a v kleti BOrgerbrSu (meščanska pivnica). Na mestu, kjer je Sc deset minut prej Hitler govoril, leže zdaj tramovi, kamenje in opeka razdejane strešne konstrukclfe
V Ljubljani, 15. novembra.
Ko smo pred tednom dni napisali politični pregled, se valovi reakcije na mirovno poslanico iz Bruslja in Haaga še niso bili dobro razgibali — in že je strmeči svet napeto prisluhnil novi senzaciji: »bombi« o bombnem atentatu v Monakovem.
Prejšnjo sredo zvečer je nemški kancler — kakor vsako leto — prišel na proslavo obletnice narodnosociali-stičnega upora v Monakovem. Tam se je sestal z veterani svoje stranke, obenem je pa porabil priložnost, da je ponovno izpregovoril o vzrokih sedanje vojne. Govor je končal prej kakor običajno, nato se je pa vrnil v Berlin. Deset minut pozneje je v dvorani počtla bomba in ubila ali ranila okoli 70 ljudi.
Kdo je položil to bombo?
Kočljivo vprašanje in še kočljivejši odgovor, posebno v današnjih nenormalnih razmerah. Zato ga tudi ne bomo sami iskali, ampak bomo rajši pogledali, kaj pravijo drugi.
Nemci trde, da so za atentat odgovorni Angleži. Dosedanja preiska-
Predsednik francoske vlade Daladier Je bil v začetku tega tedna na fronti in si je ogledal utrdbe. Na sliki ga vidimo, kako si utira pot med žičnimi ovirami. Za njim: strasbourški župan Frey
va je po nemških poročilih že dokazala, da nekateri deli bombe niso nemški izdelek.
Angleži in Francozi govore seveda čisto drugače, a nikakor ne enotno. (To tudi ni čudno: enotno pisanje je znak diktatur, ne demokracij.) Eni trde, da so Nemci sami vprizorili atentat, češ da bi jim prav prišel v notranji politiki; v zvezi s tem se sklicujejo na okoliščine pri požaru nemškega rajhstaga leta 1933. Drugi pa trde, da je atentat delo nezadovoljnežev v Hitlerjevi lastni stranki. Ne eni ne drugi ne verjamejo, da bi se bil spričo svetovnoznane nemške temeljitosti in pedantnosti mogel na shajališče prvih glav današnje Nemčije vtihotapiti kdo drugi kakor samo člani narodnosocialistične stranke. Iz tega sklepajo zlasti angleški listi: 1. ali je začelo v Hitlerjevi stranki kipeti, ali pa 2. vodstvo stranke (odnosno Gestapo) misli, da bi kazalo razburkati duhove in tako dvigniti vojno razpoloženje med narodom.
Stališče nevtralcev je kajpada mnogo bolj zapeto. Edino Združene države so zelo neprikrito pokazale, da sedanji vladavini v Nemčiji nič ne zaupajo: medtem ko so namreč skoraj vse druge nevtralne države brzojavno čestitale Hitlerju, je ameriški zunanji minister Hull izjavil, da bo počakal na diplomatsko poročilo o monakovskem atentatu, preden se bo odločil, ali bo Hitlerju čestital ali ne. Do danes te čestitke še nismo brali.
Takšen nekako bi bil prerez časopisnih odmevov o monakovskem atentatu. Medtem se pa v vsej Nem-
Monakovem eksplodirala bomba tudi v glavnem stanu Gestapa v Berlinu... *
Reakcija na holandsko-belgijski mirovni apel je bila takšna, kakor smo jo pričakovali in napovedali. Velika Britanija in Francija vztrajata pri svojih zahtevah, teh zahtev pa Nemčija danes ne sprejme, torej je moral mirovni apel pasti v vodo. Zanimivo je, da je odgovor prezidenta Lebruna na apel precej določnejši kakor nota angleškega kralja. To si politični krogi takole razlagajo: nemška propaganda skuša že ves čas vojne zabiti klin med obe zahodni demokraciji, češ da Francija za Angleže kostanj iz žerjavice pobira. Zato, pravijo v Parizu, je predsednik republike hotel demonstrativno poudariti, da gre Francija pri vojnih ciljih še dalje kakor njena zaveznica onstran Rokava: z ato je podčrtal, da zavezniki terjajo popravo krivic, storjenih Avstriji, Češkoslovaški in Poljski.
(To seveda ne pomeni, da Velika Britanija ne bi bila glede navedenih vojnih ciljev istih misli kakor Francija. Pariški poudarek je bil v tej obliki zgolj demonstracija, vsebinsko se pa z njim načenja velevažno in velekočljivo vprašanje: kaj mislijo zavezniki storiti z Nemčijo, če zmagajo.)
Apel belgijskega kralja in holandske kraljice so si angleški in francoski časopisi razlagali takole: Belgija in Holandska se bojita nemškega napada, zato sta ga skušali prehiteti in onemogočiti. Kakor vse kaže
— tako argumentirajo v Londonu — se jima je to vsaj za zdaj posrečilo.
V Berlinu govore seveda docela drugače. Včeraj so nemški listi napisali tole razlago: Angleži in Francozi so si izmislili, da kanijo Nemci napasti svoji zahodni sosedi, izmislili zato, da bi izjalovili mirovni načrt obeh vladarjev.
Vse kaže, da je najhujša nevarnost za Belgijo in Holandsko za zdaj res minila. Komu gre zasluga za to, bo šele zgodovina ugotovila; upajmo le, da nam ne bo treba na to predolgo čakati.
*
Angleži in Francozi mislijo to pot krvavo zares. Drugače ne bi bili, kakor pravkar beremo, sklenili, da bodo svoje vojaštvo, t. j. simbol moči in ugleda belega človeka na Daljnem Vzhodu, umaknili s Severnega Kitajskega. Japonci se tega naivno vesele. Naibrže prezgodaj. Kajti zgodovina Daljnega Vzhoda se ne piše na Kitajskem, ampak v Evropi. Tega nihče bolje ne ve kakor britanska vlada sama. Drugače ne bi bila danes — čeprav samo začasno kapitulirala pred svojo drugo najhujšo tekmico v boju za svetovno oblast.
Ta kapitulacija je morda edina v Chamberlainovi zgodovini, ki mu je noben Anglež ne zameri. Ta kapitulacija je pa obenem tudi dokaz, da je britanski lev — kakor paradoksno se to sliši — šele zdaj začel kazati zobe.	Observer
Churchill
je v nedeljo zvečer podal po radiu pregled prvih desetih tednov vojne Iz njegovega govora naj navedemo najznačilnejše misli:
»Neštetokrat smo se pošteno trudili, da bi to vojno preprečili; zaradi ljubega miru smo celo-podpisali stvari, ki bi jih sicer nikoli ne bili podpisali. Toda danes smo v vojni in naš sklep je neomajen: ostali bomo v vojni' tako dolgo, dokler je ne bo sovražniku dovolj.
»Znano vam je, da se nisem zmerom strinjal s Chamberlainom, čeprav sva sicer stara prijatelja. Toda Chamberlain je mož, ki bo vojno, ko se je že zanjo odločil, nadaljeval z enako trdovratnostjo, s kakršno se je boril za mir. Bodite prepričani, da bosta poginili Velika Britanija in Francija ali pa narodni socializem.«
Churchill je nato podal bilanco deseltedenske vojne in nadaljeval:
»Čas je na strani zaveznikov. Mislim, da lahko prerokujem, da bo zima minila brez posebnih vojaških dogodkov. Toda na pomlad bodo zavezniki še bolj kos sfcvražniku. Kajti britanski vojni potencial od dne do dne bolj narašča, medtem ko zaradi blokade kopni nemški bencin in padajo zaloge drugih važnih vojnih surovin.tr
Britanski mornariški minister je nato prešel k najnovejšim dogodkom-
»N-'md so zbrali veliko vojaštva
ob holandski in belgijski meji. Ni še dolgo od tega, ko je Nemčija dala tema državama na moč slovesna za-Nadaljevanje v 1. stolpcu na 3. str.
Gauleiterji — generali
Iz Berlina poročajo, da bodo vsi gauleiterji in drugi narodnosociali-stični odličniki dobili generalski čin in uniformo, vsaj med vojno.
Tako postane general tudi propagandni minister Goebbels, in sicer kot berlinski gauleiter.
čiji odvija izredno temeljita preiskava. Kakšen bo rezultat, do tega trenutka še ni moči napovedati. Gotovo je le to, da je nemška tajna policija aretirala mnogo Zidov, pristašev monarhistov in članov, bivše socialistične stranke. (Ali so med aretiranci tudi komunisti, poročila ne povedo.)
V daljnem skim atentatom bi utegnila po poročilih nemških listov samih — železniška katastrofa na Gornjem Sleskem v Nemčiji. Tam sta v nedeljo trčila orug v drugega dva vlaka, riolna izletnikov. Mrtvih je 43 oseb. ranjenih pa več ko 60.
Nemški glisti sami pišejo, da bo najbrže po sredi sabotaža. Železniške nesreče v Nemčiji niso v navadi, posebno ne tolikšne. Nemci sodijo, da bo treba tudi tu iskati krivce med Zidi, monarhisti in socialisti.
V zvezi z gornjima dvema dogodkoma velja vsekako omeniti tudi tole: Peštanski dopisnik londonskega lista »Daily Express« poroča, da je nekaj minut po bombni eksploziji v
Beneš za Avstrijo
Londonski dopisnik bazelske »Na-tioiial-Zeitung« piše:
Anglija in Francija sta opustili misel, da se ne sme na glas povedali, da je vojni cilj zaveznikov obnova Avstrije, ČSR in Poljske, češ da bi takšna izjava utegnila nemški narod prikleniti na Hitlerja. O obnovi Avstrije in Češkoslovaške (poleg Poljske seveda) je prvi javno izpregovo-ril Lebrun v svojem odgovoru belgijskemu kralju in holandski kraljici. Koj za njim je isto povedal Churchill.
Za osvoboditev Avstrije se zavzema ne samo dr. Beneš, ampak tudi poljski zunanji minister Zaleski. Italijani stoje po dopisnikovem mnenj« na stališču, da je Avstrija kulturno njim bližja kakor Prusom. Tudi Rusi so bili že od nekdaj za to, da naj bo Nemčija čim bolj oddaljena od izliva Donave.
v
ženi sta zamenjala
Brez prepira sta dva mačvanska kmeta zamenjala po reč letih zakona svoji ženi
Sabac, novembra.
Bivljenje je v neki neznatni mačvan-ski vasi, v Belotiču, napisalo zgodbo, ki o njej ne bi mogli reči, ali bi Jo prištevali h komedijam ali tragedijam. Mačvanski kmetje, tihi, mirni ljudje in pa tudi vsi štirje glavmi Junaki sami, se pa ne razburjajo, temveč jemljejo življenje takšno kakršno je in skušajo Se tako zamotane zadeve urediti kar najbolj preprosto in naravno.
Zivadin Lazarevič in Božidar Čirič, siromašna kmeta iz Beločina sta po več letih zakona zamenjala svoji ženi, ker sta se para na lepem navzkriž zaljubila. Zivadin se je že pred dolgimi dvanajstimi leti poročil z Angelino Miškovičevo, in sicer iz ljubezni. Zena mu Je rodila sina, ki ima danes 9 let in hodi že v drugi razred ljudske šole. Zakon Je bil spočetka zelo srečen, počasi sc Je pa ljubezen med zakoncema ohladila, vezal ju je samo še otrok.
Tudi v zakonu Boža Čiriča z Drago-slavo, Je bilo podobno. Čirič in njegova prejšnja žena sta se poročila pred sedmimi leti. Tedaj je bilo Boži 30 let, njegovi ženi Dragoslavi pa 23 let. V tem zakonu se Je rodila hčerkica Jeli-saveta, ki Ima danesc 4 leta.
Po več letih zakona *e je Zivadin na lepem zagledal v Dragoslavo, mla-
bodo vse Zide zaprli v koncentracijska taborišča. — Na zahodnem bojišča je živahno posebno v zraku in na morju, dočim na kopnem ni važnih dogodkov. Nemci so hoteli pretekli teden dvakrat vdreti čez francosko mejo, toda Francozi so jih zavrnili. — Pogajanja med Rosi in Finci v Kremlju so prekinjena. Ruska delegacija je pretekli teden dvakrat zahtevala novih'navodil od svoje vlade, toda kljub vsem naporom ni uspela. Rusija namerava zdaj zavlačevati pogajanja in s pritiskom prisiliti Finsko h kapitulaciji. Ruski listi trdijo, da Finci niso hoteli pristati niti na najmanjše ruske zahteve in so celo povečali svojo armado ob ruski meji. — Haaški mirovni poskus holandske kraljice Vilje-mine in belgijskega kralja Leopolda je ostal brez uspeha. Pretekli teden sta vladi dobili odgovore vseh treh voju-jočih se držav na svoje brzojavke. Odgovorili so angleški kralj Jurij, francoski prezident Lebrun in nemški poslanik v Haagu. Kancler Hitler bo na ta predlog odgovoril pozneje. Nemška uradna agencija pa svari obe nevtralni državi, naj se ne poslužujeta vojnih ukrepov, češ da s tem šele dokažeta, da sta v zvezi s sovražniki. Holandska je pripravljena na vse in namerava z vsemi sredstvi braniti svojo neodvisnost. — Anglija in Francija sta umaknili vse svoje vojaštvo s severne Kitajske in sta pa svojih veleposlanikih v Tokiu to sporočili japonski vladi. Vladi sta to storili zaradi vojne v Evropi. Listi upajo, da se bosta Anglija in Amerika zdaj zbližali z Japonsko.
— Predsednik holandske vlade je imel po radiu govor in je med drugim dejal, da Holandska ni v večji nevarnosti kakor je bila prve dni septembra, temveč je izdala nekatere varnostne ukrepe zaradi večje pripravljenosti. Mobilizacije ni pripisovati bojazni, da bi kdo prelomil dano besedo.
— Belgijski in holandski zunanji minister sta se sestala v Bredi na Holandskem, kjer proučujeta odgovore vojujočih se držav.
Moskovska »Pravda« očita turškim
Listek »Družinskega tednika**
Življenje za cigareto
Napisat A S H1H E 1 HINO
Nikoli nisem bil navdušen za ka-
kadilce. Kakšnih štirinajst let stari dečki so dim počasi in globoko vdihavali vase in pri tem očit/no prav tako uživali ko odrasli.
Spominjam se trope bledih, srepo-gledih fantov, ki so v Hangčau tekli za menoj. Neprestano so kričali: »Prosim cigareto, prosim cigareto! < in mi niso dali miru. Nekajkrat sem se peljal z vlakom od Hangčaua v Šanghaj, in vselej, ko je vlak zapustil kakšno po-
poželjerija po cigareti, sem bil več ali manj nebrižen zato. V njihovem po-željenju sem videl celo nekaj zaničevanja vrednega. Toda od nedavna pa o tej stvari popolnoma drugače mislim.
Dogodek, ki se je pripetil v zvezi s cigaretami med nekim pohodom, se mi je vtisnil globoko v spomin. Dobili smo povelje, naj korakamo naprej, da bi pospravili z zadnjimi sovražnimi četami. Ko smo pa naleteli na močno
niti pogledati nas ni hotel. Prosil nas je samo, naj mu oprostimo in je jokal dalje. Ko smo še naprej silili vanj, se je počasi vzravnal in dejal, da si ne upa priznati, če mu poprej ne obljubimo, da mu bomo odpustili. Obljubili smo mu in bil je olajšan. Nato je povedal, da je nekaj cigaret skril. Kajenja — celo za kratek čas — ni mogel opustiti in tako je obdržal nekaj cigaret, medtem ko so vsi drugi zbrali
me Je tepla.« se Je odrezala Jelisaveta, lire dno bister otrok.
Angelina in Čirič nič ne kuhata Jesae na Dragoslavo ta. Zlvadina, toda ne moreta Jima odpustiti, da sta Jo tako meni nič tebi nič odkurila od doma.
»Bomo videli, kako bosta živela,« Je dejala Angelina. »Za sdaj se te še razumeta, počakajmo, kako bo pome je.«
Drugače je pa pri živadinu in Dragoslavi. Dragoslava Je lepa, še mlada žena. Cmih, iskrečih se oči, odkritega nasmeha in zelo živahna.
»Ali vam je bolje pri tem možu?« Jo Je vprašal časnikar.
»Seveda mi je bolje,« Je odgovorila smeje se mlada žena, »sicer si ga ne hi izbrala.«
Dragoslav Je zelo ponosen na svoj uspeh pri ženskah in je dejal:
»Le zapišite v časopise, kako ga lomimo mi, Mačvanci. Prav vesel sem, da se Je vse tako dobro Izteklo. Angelina je bila sicer dobra žena, toda nobene ljubezni več ne čutim do nje. Vidite, vse mine, tudi ljubezen.«
In preden so se poslovili, je še zaklical: »Pa še meni pošljite en časopis, da bom bral, kaj ste zapisali o meni!«	(»Politika«,	Beograd.)
ali najemniki ter posestniki etavbišč in zemljišč pri spravljanju enega s hodnikov in pešpotov. Mesini cestni red namreč v § 75. določa naslednje: Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ailii najemnik hiše, stavbi sča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pe&pota ob vsej dolžini posestva. Če zaradi enega polzi, ali kadar se napravi poledica, morajo poeeethiki takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno enaženje in posipanje hodnikov in pešpotov vsaj do 7 zjutraj. Pri neprestanem snegu se mora hodnik ali pešpot osnažiii večkrat na dan in posipati tako, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led je prepovedani« odmetavati v odtočne kadunje ali trk ob robnik, na rešetke požiralnikov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljenega snega in ledu ni dovoljeno odkladati na cestah, temveč ga je treba zvoziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali ga pomečejo s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti 9 ceste. V južnem vremenu in v obče, kadaT se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrobi večkrat na dan osmažiti luž in blata Posestniki naj posebno upoštevajo izrecno opozorilo, da mestno cestno nadzorstvo e svojimi deJavei ne spravlja snega s hodnikov in ne posipa proti poledici hodnikov ob zasebnih posestvih, in sicer brez izjeme nikjer, torej niti pri javnih posestvih, niti pri cerkvenih posestvih, niti pri občinskih posestvih. Odvažanje in odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na onih prostorih in bregovih v vodi, ki bodo za odlaganje enega pripravljeni i<n označeni s posebnimi značkami.
Podzemeljska zaklonišča je začela pripravljati mestna občina ljubljanska. V Grad izkopavajo velike rove, kjer bo imelo v primeru sovražnega napada iz zraka prostora 20.000 ljudi.
Im
Hat viri bvut-fnafoc!°
Ondan smo videli na ljubljanskih cestah nenavaden sprevod. V procesiji so korakali ljudje z baklami v rokah pod nadzorstvom čudno našemljenih stražnikov in prepevali svojo himno. Če bi vprašal kakšnega študenta, kdo so ti ljudje in kam jih ženo, bi zvedel, da to niso ljudje, ampak bruci. In himna, ki ima samo en refren v vseh mogočih višinah in nižinah, je posvečena bruc-majorju, ,voditelju' brucov.
Kadar beremo, da v starih vtteuči-liških mestih, kakor v Heidelbergu ali Leydnu, na vse mogoče načine proslavljajo študentovske praznike, se pač ne spomnimo, da lahko takšna slavja vsako leto vidimo tudi pri nas. To so te dni dokazali naši medicinci. Gnali so bruce po promenadi, da si je lahko vsakdo na lastne oči ogledal, kakšno je »onoc, »zeleno*, dokler ga ne posvete na brucov shem večeru.
Težak j* korak od maturanta do bruca. Včeraj še gospod, danes pa bitje brez spola, brez pravic, »zelenilo brueovsko*. Še težji od mature je brucovskt izpit. Komisija je stroga, vprašanja so uavozljana, da ie »stare bajte« komaj odgovore nanje, kje neki »zelenila*. Kljub temu smo letos na vseh fakultetah opazili kar pregrešno število brucov, še več pa bruculj. Bili smo pomirjeni ob zavesti, da njihov rod ie ne bo tako Jemalu izumrl.
Kronist.
Politični leden
Odbor u pobijanje draginje so ustanovili pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, in sicer na pobudo ministra Budisavljeviča. V odboru so strokovnjaki gospodarskih, delavskih in drugih ustanov. Odbor je sklenil ustanoviti tudi pododbore za proučevanje in nadzorstvo nad cenami in odbor za ureditev vprašanja najemnin stanovanj in lokalov ter za druga vprašanja o pobijanju draginje.
— 745 milijonov dinarjev kredita je dobila te dni direkcija za organizacijo prehrane prebivalstva, ki so jo ustanovili v Beogradu v začetku septembra. Direkcija bo zdaj začela z nakupi. Blagajno bo vodila Privilegirana agrarna banka.
*
Veliko pozornost je pretekli teden »budil atentat v bivši Meščanski pivnici v Monakovem, naperjen proti kanclerju Hitlerju. Kancler Hitler je Imel ob 151etnici narodnosocialistične-ga upora v dvorani govor. Tik nato, ko je kancler Hitler odšel na postajo, je v poslopju eksplodiral peklenski 6troj. Eksplozija je tirjala 9 mrtvih in 60 ranjenih. Iz Hitlerjevega ožjega spremstva ni bil nihče ranjen. Država je na glavo atentatorja razpisala pol milijona mark. Osumili so nekega delavca, ki je popravljal poslopje, vendar ga še niso našli. Atentat je po vsej Nemčiji izzval ogorčenje. Pripisujejo ga sovražnikom režima. Žrtve atentata 60 pokopali v Monakovem ob navzočnosti kanclerja Hitlerja in namestnika Rudolfa Hessa. — Govor kanclerja Hitlerja ▼ Monakovem je zbudil zlasti «r Belgiji ln Holandski upravičeno nezadovoljstvo. Izjavil Je, da se bo Nem-*ija borila dalje in da bo napela vse ■Ue ln porabila vsa sredstva, da do-•eže svoj dlj. Niti t besedo pa ni Belgije ln Holandske. Belglj-pta ta holandska vlada sta izdali nekatere varnostne ukrepe, ki so pesi-mntmm t «beh državah te povečali. poiMiAtt je delno mobilizirala, obmejne okraje šalila s vodo ln v njih •bjanrOa obsedno stanje. Belgija se te wk	m	popolno mobilizacijo,
potot&j obeh nevtralnih sahodnih dr-Mkv > postal vsekata) Izredno kočljiv.
— Angleška vlada j« povabila predseduj** poljske vlade T Parizu Sikorske-ga la aananjega ministra Zaleskega v London. Sestala se bosta a predsed-itonr. Chamberlainom tal aunaujim HtteJstrom Halifaxom. — Španija Je •baorila trgovinske stike s Anglijo, Francijo ln Ameriko. 8 temi državami tfa imela te pred državljansko vojno gtvahne trgovske stike. — Mnogoštevilne aretacije so tevršili T Nemčiji ■uradi atentata na kanclerja Hitlerja. Ljudje aaradi razpisane nagrade policijo kar preplavljajo a prijavami. Aretirali so te več ato ljudi, med njimi nekatere politike. Napovedujejo pa, da
OKVIRJA
ta
SLIKE. FOTOGRAFIJE, 60BELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, VVolfova 4
Jen je. Pač zato, ker sam ne kadim, ae le redko zgodi, da kadilce sprejemam kot dobrodošle goste. Cigaretni pepel otresejo v prvo boljšo, v bližini stoječo posodo ali pa kar na tla. To me pogosto zelo zjezi. Ničesar si ne mislijo pri tem, če pepel otresajo v skodelico za riž, ki so lz nje pravkar Jedli, ali pa v čajne skodelice. V tem pogledu se zdi, da nimajo nobenega smisla xa takt Tobačnega duha ne morem trpeti in površno otresanje pepela in ogorkov smatram za več ko nemarnost. Ze pogled nanje me zjezi ln razdraži.
Ob prihodu oa Kitajsko Je bilo zame veliko presenečenje, ko sem videl, kakšni strastni kadilci so Kitajci. Pisani lepaki na uUcah, hišah in celo v notranjosti Javnih kopališč delajo reklamo za cigarete. Ponujane znamke so presenetljivo mnogoštevilne, prav tako je pa presenetljivo število Kitajcev obeh spolov, starih ln mladih, ki Jih kade. Kar me Je pa najbolj presenetilo, je bil pogled na otroke, ki so kadili. Nekateri so bili komaj šest do sedem let stari, poenal sem pa celo nekatere tri do štiriletne strastne
do Božovo ženo. LJodJe ao pričeli govoriti, govorili ao Čiriču, pa tudi Angelini, toda nič si pomagalo. Zivadin
in Dragoslava ata pričela ljubimkati, in nič na svetu Ju ni oviralo, ne moževe grožnje, ne tenine aolae. Boža, Dragoslavin mož, Ja zelo trpel, toda čakal je dokazov. Nekoč je pa zasačil Zlvadina s svojo feno na dvorišču. Premlatil je zapeljivca In ženo spodil. Tedaj sta Dragoslava ln 21vadin zbežala iz Belotiča v Beočim. Boža Čirič se je pa med časom, ko je njegova žena Dragoslava živela i Zivadinom, približal zapuščeni toni Angelini ln jo naposled, ko Je dosegel ločitev od svoje prve žene, tudi odpeljal na svoj dom.
Zenl sta zamenjali moža, dom ta otroke. Neki beograjski novinar se Je oglasil pri obeh »novih« družinah.
Čirič in Angelina sta resna, mirna človeka. Združila sta se predvsem zaradi dela In zato, ker se jima smilijo otroci. Angelina toži, da ji Je dolgčas po sitnu, toda vseeno Je z malo Jeli-saveto zelo prijazna. Kakor prava mati Jt Je.
»Ali Imaš rajši prejšnjo mamo ah novo?« je vprašal novinar dekletce.
»Rajši imamo novo mamo, prejšnja
listom, zlasti »Tanu«, da rovarijo proti Rusiji in skušajo s takšnim pisanjem zanetiti razdor med Nemčijo, balkanskimi državami in Rusijo. — Pogajanja med Rusijo in Finsko so odložili za nedoločen čas. Finska vlada bo najprej ruske predloge proučila In šele potlej bo Izdala nadaljnje ukrepe. Glavni vzrok neuspeha finskih pogajanj je v tem, ker Finci nočejo popustiti ln odklamjajo večino ruskih predlogov. — Nemčija je odgovorila na haaško mirovno poslanico. Odgovore je nemška vlada izročila belgijskemu in holandskemu poslaniku v Berlinu. Nemška vlada je baje sporočila, da simpatizira z mirovnim predlogom, ne more pa nanj pozitivno odgovoriti, ker bi imeli potlej Francija in Anglija vtis, da je Nemčija kapitulirala.
Spravljanje snega v Ljubljani po mestnih cestah in ulicah. Mestno poglavarstvo opozarja na predpise mestnega cestnega reda in na dolžnosti, ka jih morajo opraviti hišni lastniki
Sanka lanicfi
11. Rue Auber, PARIŠ (?te)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 3064-64. Bruxelles;
Holandija: št. 1458-66 Ded. Dienet; Francija št. 1117-94. Pariš: Luxem-burg: št. 5967. Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
stajo, sem v svoje veliko presenečeni je na obeh straneh tira opazil otroke, med njimi tudi deklice. Vozni red so znali na pamet in so čakali. Ko Je vlak — sprva počasi — peljal mimo, so tekli vštric in prosili, kolikor glasno so mogli, cigarete. Ce Je kdo vrgel z vlaka cigareto, Je tisti, ki ji je bil najbližji, planil ko sestradan pes, potlej pa tekel dalje, upajoč, da bo dobil le kakšno cigareto. Naposled Je vlak prehitel poslednjega otroka. Ce sem takrat pogledal skozi okno nazaj, sem jih videl, kako so sl prižigali svoj plen ln puhali kolobarčke v zrak.
Ker nisem potreboval cigaret, sem ae lahko ob svojem prihodu na fronto blagroval, da se nisem navadil kajenja. Drugače je bilo pa pri drugih vojakih, ki so bili skoraj brez izjeme strastni kadilci ln ao med bivanjem na fronti selo trpeli aaradi pomanjkanja cigaret. Ko da bi hoteli priznati, da kadilec ne pozna ovir, so se že navadali posluževati ae cigaret svojih tovarišev, kadar Jih Je njim samim zmanjkalo. Celo kadar so se moji vojaki nad vse klavrno počutili zaradi
sovražno četo, smo imeli za seboj neizrekljivo težko pot. Dan ln noč smo bili v strelskih jarkih. Zaloga hrane je začela počasi pojemati, hkrati je pa primanjkovalo tudi cigaret. Bilo je pa še hujše. Neke noči se je vnela, bitka, ravno ko je dež lil v potokih, in ko je bila končana, smo morali ugotoviti, da so se cigarete, kar jih je še ostalo, skoraj popolnoma pokvarile.
Vojaki so začeli deliti med seboj tisto malo tobaka, kar so ga mogli rešiti od svojega premočenega premoženja. Dva ali trije so kadili isto cigareto, hkrati je bilo pa kakšnih deset oa moč veselih, če so smeli samo enkrat potegniti iz okrog krožeče cigarete. Naposled je neki vojak predlagal, da bi zbrali vse cigarete in jih razdelili na obroke, da bi zaloga trajala kar moči dolgo. V začetku se je zdelo, da načrt ni brez težav, ker so bili nekateri vojaki navajeni več kajenja ko drugi. Naposled se je pa vse gladko izteklo.
Ko smo tako nekaj dni prebili v strelskih jarkih, je nekega dme neki vojak začel na lepem ihteti. Prestrašeni smo ga vprašali, zakaj joče. toda
ASPIRIN
TABLETE
v novem
zavitku od >celofana«
Higijenski — zavarovane proti nečisfobi — pri prelomu brez izgube!
Oglas reg. pod S. br. 5839 1. III. 1939.
Vhodi bodo iz Streliške ulice, *a Mestnim domom in magistratom. X prvi rov bodo spravili tudi mestni arhiv. Razen tega je mestna občina poskrbela za izkopavanje raznih jar* kov v različnih delih mesta. Prvi jarek, ki so ga zgradili na Kralja Petra trgu je v glavnem končan. Zdaj bodo prišli na vrsto tudi drugi, posebno v bližini večjih stanovanjskih kolonij.
Veliko tatvino so odkrili pretekli teden v Mariboru. V neki veži v Jurčičevi ulici je pustil neki nosač kov-čeg, v katerem je bilo 541 ur, zlatili) srebrnih in nikljastih. Kovčeg je prinesel za zastopnika celjskega draguljarja Lešnika, g. Slavka Rusa. Ko je Rus prižel v svojo sobo in hotel vzeti kovčeg, ga ni bilo nikjer. Obvestil je policijo o drzni tatvini. Ure so bile vredne okrog 100.000 dinarjev. Tatove so že našli.
Hacetovega pajdaša Jožeta Sitarja so obsodili na tri leta in 2 meseca robije. Sitar je zagrešil skupaj s svojim pajdašem Avpičem, ki so ga pred nekaj meseci našli v Gameljnah mrtvega na nekem kozolcu, dva velika vloma na Gorenjskem. Oba vloma sta mu vrgla precej plena. Osumili so ga tudi, da je umoril svojega pajdaša Avpiča, potlej se je pa izkazalo, da je to storil zloglasni Hace, ki se zdaj skriva do zob oborožen p° Štajerskem.
Vlak je razbil avto industrijca Wein-bergerja, lastnika tovarne Metka v Celju. Krmilil ga je njegov šofer Kunej, ki se je vračal v tovarno. Ker ni opazil, da prihaja savinjski vlak, je vozil čez proso ravno v trenutku, ko se je lokomotiva približala. Z vso silo je treščila v avto in ga popolnoma razbila. Šofer je dobil na srečo sanio manjšo rano na roki. Prepeljali so ga v bolnišnico. **
Razbojniki so nanadli župno cerkev in župnišče v Velikem Trojstvu pri Bjelovarju. Odnesli so vso zlatnino s kelihom vred. Odpravili so se tudi v 300 metrov oddaljeno župnišče, kjer so najprej na hodniku streljali, da bi župnika in njegovo služinčad prestrašili. Kuharica je izstrahu skočila skozi okno in si zlomila roko, hlapec je začel pa klicati na pomoč, na kar so razbojniki zbežali.
svoje zaloge. Ko je pa videl, kako so drugi še tisto malo, kar so imeli’ med seboj delili, mu njegova slaba vest ni dala miru. Ko je iz svojega žepa privlekel na dan štiri zmečkane cigarete, se je njegov obraz razjasnil in dejal je, da mu je spet lahko pri srcu.
Ugotovili smo. da ta vojak ni bil edini hudodelec. Drug za drugim so prišli še trije vojaki in so priznali, da so tudi sami obdržali nekaj cigaret. Solze so drsele po njihovih licih, ko so nas prosili oproščenja. Drugi možje — nekateri so najprej začeli godrnjati ■— so bili seveda pripravljeni grešnikom odpustiti in so bili celo veseli, da se je skupna zaloga nepredvideno povečala.
Tisti dan je bilo spet dosti streljanja, toda noč je bila mirna. Hotel sem ravno zaspati, ko me je zbudil neki vojak. V komaj slišnem šepetu se je obrnil name kot na četovodjo in mi dejal, da bi me rad prosil za uslugo. Vprašal sem ga, kaj se je zgodilo-»Tudi jaz sem si obdržal nekaj cigaret,« je odgovoril. Začela ga je vest peči in vsi poskusi, da bi opravičil svojo sebičnos’t. je niso mosli utešiti-
»Ce bi se vrnil prvi jamski prebivalec...«
Pittsburgh Post Gazette (USA)
Churchill
Nadaljevanje s 1. strani
gotovila, toda Hitlerjevim poroštvom danes nihče več ne verjame, zato moramo reči, da se nam zdi položaj zelo resen. Dokončna usoda Holandske in Belgije se bo prav tako kakor usoda Poljske, Češkoslovaške in Avstrije odločila po britanski in francoski zmagi. Ce Anglija in Francija propadeta, ostanejo za obrambo človeških pravic samo še Združene države Severne Amerike «
Churchill je sklenil z besedami:
»Vem, da nas čakajo še viharni časi. Toda občutek imam, da je današnja Nemčija, Nemčija, ki je nas vse napadla, mnogo manj odporna od one Nemčije, ki so jo zavezniki in Združene države prisilile, da je prosila za premirje.
»Prepričan sem tudi, da se Hitler in njegovi na same sebe ne zanesejo tako kakor mi. Ves svet je proti Hitlerju in hitlerizmu — ljudje slehernega plemena in slehernega podnebja čutijo, da je hitlerizem proti njim. V Nemčiji je na milijone ljudi, ki ne čutijo z narodnim socializmom. Naj ne obupajo, kajti prav lahko se zgodi, da bo sedanje zatiranje in nasilje nad njimi utrlo pot solidarnosti med ljudmi vseh dežel, solidarnosti, ki je večja, kakor smo si kdaj koli drznili upati.«
Del starega rimskega zidu so našli pri kopanju temeljev za stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda v Nunski ulici v Ljubljani. Delavci so pri odkopavanju naleteli na zelo Širok in močen zid in vogalni stolpec. Obvestili so o tem Muzejsko društvo, ki je ugotovilo, da so to ostanki starega rimskega zidu. Poleg njega so našli tudi šest telefonskih žic, ostanek iz svetovne vojne.
Nesreča pri delu se je pripetila 34-letnemu delavcu Francetu Godcu, zaposlenemu pri zidanju semenišča pri Sv. Krištofu v Ljubljani, ki ga gradi podjetje Mavrič. Zgrabil ga je vagon-ček, s kakršnimi odvažajo material. Pri tem ga je tako ranil, da so ga morali prepeijati v bolnišnico. — Podobna nesreča se je pripetila posestniku Matevžu Krtu s Primskovega, ki mu je cirkularka odrezala nekaj prstov. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nesreča se je pripetila pri r.ii>lor-nih dirkah, ki jih je priredil ljubljan-
ski Avtoklub preteklo nedeljo na Večni poti v Ljubljani. Skupaj eta startala na motorju s prikolico nemški dirkač Karl Arbarth in Ljubljančan, 24-letnd Jože Trobec. Med potjo je vozilo zadelo v betonsko cev ob cesti in oba vozača sta v loku odletela iz vozila. D oči m je Albarth dobil le lažje poškodbe, stf je Trobec pretresel možgane. Prepeljali 60 ga v bolnišnico in upajo, da bo kmalu okreval.
Kočevski rudnik je pred kakšnimi štirinajstimi dnevi spet ožiivel. Delo je že precej časa počivalo, zadnji čas je pa rudnik dobil naročilo in odslej bo treba vsak mesec dobaviti okrog 6000 ton premoga. Rudniška uprava je že najela 60 delavcev in jih bo najbrže še enkrat toliko. V kočevskem revirju je seveda nastalo veliko zadovoljstvo, saj je zima pred vrati. Odjemalec kočevskega rudnika so državne železnice.
V	prepad je padel 421etni Stanko Gozdnik, rudniški poduradnik iz Trbovelj. V nedeljo se je s svojo ženo, s katero sta se šele pred kratkim poročila, podal k Sv. Katarini nad Trbovljami. Okrog desetih zvečer sta se vračala domov. Na poti se je naslonil na ograjo, ki stoji ob cesti. Pod njo je globok prepad. Ograja se je na lepem zrušila in Gozdnik je z njo vred strmoglavil v globočino. Prebil si je lobanjo in takoj izdihnil. Prebivalstvo sočustvuje z mlado Gozdnikovo vdovo.
150 jugoslovanskih akademikov se je poklonilo na Oplencu na grobu kralja Aleksandra. Akademiki 60 gojenci študentskega doma kralja Aleksandra I., največje ustanove pokojnega kralja Na grob so položili lep venec. Navzočni so bili tudi slovenski akademiki.
Radio Ljubljana
od 16. Jo 22. XI. 1959.
ČETRTEK 16. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šramel »Štirje fantje« 14.00: Poročila 18.00: Pester spored Radijskega orkestra 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00:	Napovedi, poročila
19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Reproduciran koncert simfonične glasbe 21.10: Slovanska klavirska glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Za dober konec igra Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 17. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00:	Napovedi	13.02:	Opoldanski
koncert Radijskega orkestra 14.00:
Osebne »ei^i f
Poročili so se: V Ljubljani:; g. Mirko Korenčan, lesni trgovec, in; gdč. Rada Simoničeva, učiteljica. V ; Hrastniku: g. Miloš Vastič, rud-; niški nameščenec, in gdč. Lola Zar-; lsovičeva. V Krškem: g. Emil Do-; lene, uradnik katastrske uprave v; Krškem, in gdč. Zlata Jurkova. V; Veliki Nedelji: g. Viktor Vr-; hovec, strojni kurjač iz Sevnice ob; Savi, in gdč. Ivanka Vozličeva iz; Osluševcev. — Obilo 9reče!	;
Umrli so: V Ljubljani: Marija. Palmetova; Ivan Černič, zavarovalni; potnik Vzajemne zavarovalnice, Via-! stimila Hanuševa; Dragotin Česnik,! šol. upravitelj v pok. in pos.; 57let-! ni Ivan Vuk, pisatelj; Ivana Miklavčičeva, roj. Dobretova, vdova po ma-! gistratnem uradniku; Jernej Milavec;; Karel Medved, zas. uradnik; Ivan • Zore, nadzornik drž žel. v pok. V; Mariboru:	inž Franc Debevec,;
višji svetnik drž. žel. V Celju: 58-; letni Rudolf Iskrač, čevljar; Hlletna; Ida Bleyerjeva. V Beogradu:' Alojzija Omerzov a, roj. VVindischer-jeva, žena svetnika v finančnem ministrstvu. V Rogaški Slatini: Rozi Ogriztoova, žena hotelirja in pos.
V	Vukovarju:	841etnd Mirko
Steiner, tovarnar. V P i š e c a h : 68-k-tni Martin šušterič, pos. V Veliki Nedelji: Roza Miklova, roj. Mihelčičeva, velepos. V Kranju: Marija Kubičkova, roj. Dedova. V Kamniku:	Ivana Vrliovnikova,
roj. Rotarjeva. V Slovenjem Gradcu: 181etni Feliks Koch, dijak VI. razreda mariborske klasične gimnazije. V Stožicah: Ivan Ja-kin, pek. mojster. V Liscah pri Celju : 531etna Alojzija Špiljakova, pos. žena. V Kostanjevici: dr. Franc Lozar, 6odni starešina. — Naše iskreno sožalje 1
' Pač pa smo takšni. Pisan večer. Izva-
/V l/fuatotete- ali M :: iai° člani ra<i- igr- družine, vodi IpiJ vzciumM t***	$22.00:	Napovedi, poročila 22.15: Ra-!,
; dijski orkester. Konec ob 23. uri.
Neverjetno, toda resnično je, da človek lahko dvigne 400 kil. To dokazuje sleherni dan delaveo Spira Tanevič, ki dela v Pančevski solini. Tanevič je še dokaj mlad, toda izredno močan. S svojo močjo se prav rad ponaša in si zavihti na pleča tovor, težak več ko 400 kil. Njegovi tovariši, delavci občudujejo njegovo izredno moč tako, da se nihče noče z njim prepirati, kar je Uidi razumljivo.
*
Učitelji v planinskih krajih južne Srbije morajo pogosto na konjih do vasi, kjer so v službi. Planinske steze so tako dolge in nevarne, da morejo po njih hoditi samo majhni planinski konjiči. Večkrat je od mesta pa do vasi, kjer učitelji poučujejo, dvajset ali pa še več kilometrov. Učitelji in učiteljice najamejo vodnika in se na konjih podajo na pot. Tudi kadar hodijo v mesto po hrano in po plačo, jahajo na planinskih konjičih.
V	nekaterih vaseh črne gore je v navadi prav čudno žalovanje za pokojniki. Ljudje se ne oblečejo v črnino, pač pa hodijo štirideset dni gologlavi, moški se pa ta čas tudi nič ne obrijejo. Tako zabijejo kmetje za pokojniki v vsakem letnem času, pa če je še tako huda vročina ali še tako strupen mraz.
ZAVITKA
Kneippove
SIA0NE KAVE TVORI DRAGOCENI PRAŽENI SLADNI SLADKOR
Poročila 18.00: Zenska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Predavanje SPD 20.15: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 18. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02:	Plošče 14.00: Poročila
17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Za delopust igra Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: O zunanji politiki 20.30: Vombergar Jože:
NEDELJA 19. NOVEMBRA
8.00: Plošče 8.15: Solistični koncert 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.45: Verski govor (g. dr. Gvido Rant) 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice 11.00: Solistični koncert 11.45: Pevski zbor »Sloga« 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Samospevi 17.00: Kmet. ura 17.30: Plošče 18.00: Haydn: Napevi iz oratorija »Stvarjenje« 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Prenos vokalnega in instrumentalnega koncerta iz Maribora 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 20. NOVEMBRA ;;
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Operni trio 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvo mladostne dobe 18.20: Plošče 18.40:	Narod in narodnost!!
19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac.!! ura 19.40: Objave 19.50: Zanimivosti!! 20.00:	Prenos	cerkvenega koncerta!!
pevskega društva »Maribor« 21.30 Pio-* šče 22.00: Napovedi, poročila 22.15:!! Radijski orkester. Konec ob 23. uri.!!
TOREK 21. NOVEMBRA ;
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napo-! vedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: šol-' ska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila,! objave 13.00: Napovedi, 13.02: Opol-! danski koncert Radijskega orkestra! 14.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Stari štajerski gradovi 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nacionalna ura i 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Plošče 20.20: Sofokles: Antigona, tragedija 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 22. NOVEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Ploščo 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Šlagerje in pesmi poje g. Mirko Jelačin 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Naš kmet, njegov jezik in narodnost 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Fotografiranje v naravnih barvah 20.00: Orgelski koncert 20.45: Plošče 21.15: Plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Tamburaški orkester. Konec ob 23. uri.
Vendar ni imel poguma, da bi to priznal drugim možem in se je bavil že z mislijo, da bi cigarete vrgel stran. Potlej se je pa spomnil, kako zelo drugi vojaki cenijo eno samo cigareto In kako jo izmenično kade. Po dolgem notranjem boju se je odločil, da se bo meni zaupal. Spoznal sem njegov dober namen, vzel zavojček in v njem našel škatlico »Golden-Bat« cigaret.
Zavedal sem se, da imam v svoji posesti dragocen zaklad, vtaknil sem škatlico cigaret v žep svojega suknjiča in sem legel v jarek, da bi zaspal. Nad menoj Je migljajo na milijarde zvezdic kakor dežne kapljice, ki hočejo pasti na zemljo. Ne daleč od mene so smrčali vojaki ali od časa do časa zaškripali z zobmi. Večkrat sem se na svojem slamnatem ležišču obrnil. Enkrat, ko sem odprl oči, sem videl temne postave v spanju sključenih vojakov in rdeč ogorek ene same cigarete.
Napočilo je jutro in naloga, dragoceno škatlico cigaret prispevati k pičli zalogi vojakov, je bila kmalu rešena. Nepričakovana sreča je pri vojakih zbudila takšno veselje, da so pozabili preiskovati skrivnost. Ko sem jemal škatlico iz svoje torbe, sem dejal: »Kakšen tepec sem bili Te cigarete sem vtaknil v žep in čisto pozabil nanje.« Potlej sem škatlico nebrižno vrgel vojakom.
Med živahnim vzklikanjem in smehom so škatlico »Golden-Bat« cigaret i veliko slovesnostjo, ko da U bil« neizrekljive vrednosti, odnesli ▼ »skladišče intendanture«. Nekemu podde-
setniku so poverili nalogo, da shrani in razdeli zalogo cigaret. Bil je »generalni intendant« in njegovo »skladišče« je obstajalo iz različnih desk, ki so bile tako zložene, da so tvorile neke vrste omaro. V njej so bile lepo v vrste zložene, od dežja premočene ln zmečkane cigarete, da bi se na soncu posušile.
Škatlico so skrbno položili zravem, ko da bi bil svetel zaklad te omare; slika na vrhnji strani škatlice se je zlato svetlikala v soncu. Za šalo so vojaki pred cigaretami ploskali z rokami kakor pri japonskem verskem plesu shintu in se smejali.
Kmalu nato je pa iz oskrbovališča prišla velika pošiljka cigaret. Možje so imeli več kakor so prav za prav potrebovali. In vendar sem slišal, kako so se vojaki pogovarjali med seboj, da nove cigarete, čeprav so bile boljše vrste in so prišle sveže iz tovarne, ne dišijo tako dobro ko tiste, ki so jih več dni poprej kadili iz svoje zasilne zaloge. Kadili niso toliko ko poprej in zdelo se je, da so sredi obilja nezadovoljni.
Ko smo imeli nekega večera stražo, smo od stražnice sem na lepem zaslišali strel, Tekli smo tja. V temi je stal stražar s svojo puško, pri njegovih nogah j* pa ležal mrtev kitajski vojak. Ubila ga je krogla, il ga Je zadela t glavo. V tistih je imel še gorečo cigareto. Padla J« ven, ravno ko sem pogledal tja, kljub temu ni tako) ugasnila.
Z žalostnim glasom J* stražar dejal: »Prišel je na to stran, da M pobral
cigareto. Takšen tepec! Zal mi je, da sem streljal.«
V	bližini jarka je zagledal temno senco. Večkrat je poklical, ne da bi dobil odgovor, ko se je pa senca začela hitro oddaljevati, je ustrelil. Zareč konec cigarete mu je pokazal cilj in strel ga je ubil.
Cigareta, ki je padla izmed njegovih ustnic je bila komaj centimeter dolg ostanek »Golden-Bata«.
Ni bilo težko obnoviti njegovo usode-polno pustolovščino. V sovražnih Jarkih ne daleč od nas so možje prav tako trpeli pomanjkanje ko pri nas; vsaj ta vojak je moral neizrekljivo trpeti zaradi pomanjkanja cigaret. Najbrže Kitajci niso uredili kajenja v obrokih kakor mi; možno je tudi, da v celem jarku ni bilo nobene cigarete več. Ta mladi mož, ki mu je potreba po cigareti očitno zmešala razsodnost, je na bojišču zagledal rdečo žarečo piko, ki jo je spoznal kot prižgano cigareto. Najprej si je mislil, da neki japonski vojak kadi. Toda žar cigarete, ki Jo nekdo kadi, bi moral postajati svetlejši in šibkejši in se premikati. Ostal je pa nepremičen. Razen tega, tako je najbrže sklepal, ne bi bil noben Japonec tako nepreviden, da bi kadil t jarku, od koder ga utegnejo videti sovražniki. Da bi se prepričal o tem, se je splazil s svojega mesta In čez sovražno polje in se je počaal približeval svetli piki. Imel Je prav: bila je odvržena cigareta,
Ležala Je pa dalje, kakor Je slutil, la t nevarni bližini japonskega jarka. Toda hotel Je > čimprej doseči, da M
mu ostalo čim več in njegova nestrpnost je povečala njegovo neprevidnost. Ko je prišel do ogorka, ga je stražar uzrl. V trenutku, ko ga je pozval, je izgubil glavo in med begom je prižgano cigareto vtaknil med ustnice, ne da bi se zavedal, kaj dela.
Svetla pika ga je izdala. Strel Je bil dobro merjen in ga je usmrtil. Na tleh je cigaretni ogorek izgorel.
Stražar, ki je bil nekaj dni poprej vesel, da je lahko enkrat samkrat potegnil iz krožeče cigarete, je iz svojega žepa potegnil škatlico »Golden-Bat« cigaret in jo vtaknil v žep kitaj skega vojaka. Potlej se je vrnil nazaj na stražo, ostali pa v jarke.
Slučajen in nad vse ganljiv dogodek me pač ni mogel čez noč pripraviti do tega, da bi spremenil svoj odpor proti kajenju. Zadnjič sem pa občutil — čeprav le prav malo — nekaj kakor osamljenost, morebiti pomešano z obžalovanjem, da sem se popolnoma zdržal cigaret. Pri opazovanju tovarištva, ki ga je še ojačila skupna navada kajenja med vojaki v strelskih jarkih, sem občutil nekakšno nevoščljivost im skoraj ljubosumnost. Čeprav nisem pustež, sem moral gledati ob strani, ko da bi pripadal čisto tujemu plemenu, samo zato, ker nisem kadil. In zato sem se zdaj začel privajati cigaretam, moji vojaki se pa smejejo, kadar me zaradi neizrekljivega praskanja t grlu napade kašelj ali če moram zaradi ščemenja v grlu kihniti ali če ml pekoči dim izzvoze debele solat, ki ml drse po licih, i >Contemporary Japan,* Tokle.
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Ljudje, ki ne bi smeli imeti otrok
Usoda me je zanesla na Gorenjsko, kjer sem dobil službo. Hrano sem imel pri družini, ki ima otroka, ki še ni dovršil deset mesecev. Otrok je zmerom v košari, ki je visoka 1.30 m. Ker je otrok izredno živahne narave in tik pred dobo, ko bo shodil, se vedno sklanja nad rob košare. Nekoč pa je to postalo skoraj usodno. Nagnil se je preveč, tako da je navpično padel iz košare in z vso silo z glavo udaril ob tla. Zahvaliti se je le srečnemu naključju, da je otrok ostal pri življenju. Kmalu potem se je to ponovilo, toda imel sem srečo, da sem fantka ujel tik pri tleh. Opozoril sem starše na nevarnost, a šele po dveh mesecih je visoko košaro nadomestila nižja, ki meri le 0'40m od tal.
Če človek doživi podobne stvari in vidi skrajno malomarnost staršev, ki se ne zavedajo velike odgovornosti do svojih otrok, nehote zmaje z glavo in se čudi sodobni »civilizaciji«, ki se še ni povzpela na ono višino resnične kulture, da bi izdelala ter izvajala zakone, ki bi imeli namen, poučiti starše o njih veliki odgovornosti.
Zgoraj opisani primer žal ni osamljen in zato ponavljam: Ljudje, ki jim manjka čut odgovornosti, ne bi smeli imeti otroki
Bizeljski.
Poslužujte se košev za smeti!
Kako zelo pametno je naredil mestni magistrat, da je postavil koške za smetil Toda še pametneje bi bilo, če bi jih ljudje uporabljali in metali ogrizke in papir vanje, ne pa na tla.
Ko sem šla zadnjič v šolo, mi je na nekem olupku spodrsnelo in padla sem tako nesrečno, da sem se hudo potolkla po kolenu in opraskala po rokah.
Ta dogodek se mi je primeril ▼ mestu, v bližini koša za smeti. Toda to se primeri tudi drugim, ne samo meni in bi bilo nesmiselno postavljati koše, če se ljudje ne zavedajo, zakaj prav za prav so.
Dijakinja.
Slaba vzgoja
Ne mine dan, ne da bi bila na poti v službo priča dogodkom, ki mi r vsej svetlobi prikazujejo srčno nekulturo sodobne mladine.
Vsako jutro hodim po zelo prometni cesti (Zaloška v Mostah) v mesto
v	službo. Ko grem tako nesluteno po hodniku, zaslišim za seboj močno zvonenje kolesarja. Ne meneč se za to in misleč, da mora kolesar pač voziti po cesti mimo, nadaljujem svojo pot. Toda zvonec nadaljuje svojo pesem, kolesar pa v prepričanju, da se bom umaknila, svojo pot, prav take tudi jaz.
Ko privozi vštric mene, se zaradi ozkega hodnika zadene v mojo torbico, ki pade na tla. Kolesar pa, n* meneč se za to, vozi dalje.
Kaj pravite, gospod urednik?. Res, ; da so naše ceste, posebno v predmestju, ▼ zelo slabem stanju, na njih ;se zlasti t jesenskem deževju nabere ; mnogo blata. S tem pa vseeno ni re-;čeno, da bi morali kolesarji a svoji-;mi vozili nadlegovati mirne pešce po ; hodnikih.
Prl«»<ieU.
'v
\.V < < •»
■
ovem: Hitler sprejema na govorniškem v BiirgerbrSuu (Meščanski pivnici). Ki porušila del poslopja. Pred govorniški!
Belgija je izgubila
svojega narodnega iunaka
Bruselj, sredi novembra.
Prejšnji teden je v Bruslju umrl za hripo, ki se ji je pridružila pljučnica, bruseljski župan Adolphe Max v 70. letu svoje starosti. Belgija je izgubila z njim svojega največjega narodnega junaka iz svetovne vojne.
»Max je umrl.« Ta žalostna novica •e je te dni bliskovito razširila po vsem Bruslju in kmalu nato po vsej Belgiji. Sleherni Belgijec je poznal tega junaka pravičnosti in svobode in sama belgijska kraljica Elizabeta, vdova pokojnega kralja Alberta in mati sedanjega kralja Leopolda, ga je osebno obiskala nekaj trenutkov pred smrtjo. Prinesla mu je šopek rdečih vrtnic, teleč mu, da bi kar najhitreje ozdravel. Njena želja se ni izpolnila, župan Max je kmalu nato izdihnil...
Življenje tega edinstvenega moža je bilo posvečeno borbi za pravico in svobodo. Ko so Nemci 20. avgusta 1914. vkorakali v belgijsko prestolnico, si je poveznil na glavo cilinder, si opasal okrog suknjiča pozlačen črno-rdeč pas in sam odšel pred vhod v mesto, kjer je želel govoriti z nemškim generalom.
Neki višji častnik ga ni poznal: »Was wollen sie?« je kratko vprašal.
Zupan mu je vljudno pojasnil, da ne govori nemški in želi govoriti francoski. Dejal je:
»Kot predstavnik tistega mesta, ki je pred dvema letoma sprejelo kot gosta vašega vladarja, želim poslati tole
Angleški vojaki sc v kinu vadijo streljanja na tanke. Na platnu drvijo proti nj:*n trnki |n ko protitankovski top ustreli, se film avtomatsko ustavi in svetlobni pramen pokaže, kje je »krogla« zadela.
brzojavko vašemu vladarju ali pa govoriti z generalom.«
»Nemogoče,« je odgovoril častnik.
Mirno in brez razburjenja je župan Max nadaljeval: »Premislite, kakšno odgovornost si nalagate, če to odklonite. Moram govoriti z generalom.«
Nemški častnik je naposled le odnehal in peljal Maxa k nemškemu generalu von Jarotskemu. General mu je ponudil roko, toda zavedni Belgijec Max jo je vljudno odklonil:
»Razumeli boste čustva, ki jih občutim v tem trenutku,« se je izgovoril. »Ne morem vam dati roke.«
General je za trenutek pomislil ln resno odgovoril: »Prav imate.«
Zupan je želel, naj čete obidejo mesto, da bi se izognili demonstracijam.
Istega dne je sprejel župan Max v svoji delovni sobi nekega nemškega častnika, ki je prišel, da mu napove visoko vojno kontribucijo. Preden je sedel, je položil častnik na mizo svoj samokres. Zupan Max je nato vzel iz žepa svoje polnilno pero in ga položil poleg browninga.
Nemci Maxa niso mogli pridobiti zase in zato so ga naposled aretirali in odpeljali v Nemčijo, kjer ga internirali v trdnjavi Goslar. Ob sklenitvi premirja se je Maxu posrečilo vrniti v domovino, in že nekaj dni nato se je lahko udeležil zmagoslavnega sprejema kraljevskega para v prestolnici.
Ko so ga obsipali s častmi in odlikovanji in mu ponudili plemstvo, je vse odklonil in skromno odgovoril:
»Max sem in Max ostanem.«
Živel je skromno in preprosto. Vso svojo energijo je 'vlil v izravnavanje nasprotij in v borbo za pravično stvar. !1. novembra 1919. ga je kralj Albert menoval za ministra, leto pozneje je jostal poslanec in je to ostal do smrti. 2a ponosnim in gorečim patriotom Maxom žaluje danes vsa Belgija.
Prva slika nemških vojnih ujetnikov — podmomiških posadk in letalcev — na Angleškem. Ujetniki so zaprti v ujetniskem taborišču, obdanem z žico, stražijo jih pa vojak’ z nasajenimi bajoneti.
srbohrvaščini, madžarščini, romunščini, češčini, poljščini itd.
Poslušalci radia so morda opazili, da imajo nekateri radijski napovedovalci
Deset zapovedi za Nemke
Berlin, novembra.
Bkoraj vsi berlinski listi so pred kratkim objavili deset zapovedi za Nemke, s pripombo, naj jih čim večkrat prebero in se po njih ravnajo. Zapovedi se glase:
1. Ko dopolniš šest let, je tvoja dolžnost, da stopiš v Zvezo nemških deklet.
2. Cim več se bavi s športom.
3. Vsak dan jej samo eno jed.
4. Leto dni delaj v delavskem taboru in pri tem ne godrnjaj.
5. Plesati smeš samo arijske plese, ne pa fokstrote in »Lambeth-woak«, ker so to črnski in židovski plesi.
6. Nikar se ne šminkaj, ker je to divjaški običaj.
7. Ne kadi, ker boš tako domovini prihranila devize.
8. Jej malo presnega masla, mleka in masti.
9. Ne zametuj pločevinastih škatlic, ker je pločevina državi potrebna.
10. Ne poslušaj oddaj tujih radijskih postaj.
Kdo govori v Londonu?
B. B. C. (izgovori: bi-bi-si; kratica za British Broadcasting Corporation =■ Britanska radijska družba) razširja, kakor je znano, vsak dan po dvakrat ali celo po trikrat poročila v nemščini, francoščini, italijanščini,
Strojničar angleškega bombnika sprejema od častnika pred poletom na sovražno ozemlje še poslednja navodila.
bolj kultiviran glas kakor drugi. Na splošno sicer vsi napovedovalci svetovnih radijskih postaj slove po svoji blagoglasnosti in kultiviranosti govorjenja, ali pri političnih »speakerjih« je tema dvema zahtevama dostikrat težko ustreči.
Finska vojska je na mah postala prava »narodna armada« in je pri narodu zelo priljubljena. Slika kaže, kako si neki finski vojak in finska prostovoljka delita hišno delo.
K atentatu v na zgodovinski i. , dira la bomba L
. poklonitev svojih starih strankarskih tovarišev _ nato, ko je Hitler zapustil dvorano, je eksplo-j pultom sedi Hitlerjev namestnik Rudolf Hess.
Londonske oddaje so sicer vse na , Ko je nastala vojna, si je prekanjeni dostojni	višini, toda poznavalec bo	Drio	izmislil	posebno	duhovit trik." Na
vendarle	razločil odtenke med njimi,	doslej	še	nepojasnjen	način	si je	pri-
Zelo kultivirano govori francoski napovedovalec, prav tako tudi Italijan.
Nemška oddaja prav nič ne zaostaja za njima. Saj pa tudi ni čudo: ali veste, kdo govori v nemški oddaji.
Slavni nemški filmski igralec Walter Rilla —	a kdo bo obvladal tehniko
govorjenja, če ne zvočnofilmskl igralec?!
Kdo so pa ostali napovedovalci? To je skrivnost. Brali smo samo to, da je drugi	nemški napovedovalec grof
Hans Hayn, bivši tiskovni ataše avstrijskem poslaništvu v Londonu — torej človek, ki je že po svojem prejšnjem poklicu vsaj od daleč v sorodu s stroko, ki ji danes služi.
Aerodinamične hiše
Newyork, oktobra.
Znano je, s kakšno silo divja tornado, vrtinčasti vihar, ki v določenih dobah razsaja po nekaterih predelih Severne Amerike. V tistih krajih, kjer divja, pomete vse. Opustoši in poruši vsa poslopja, ki jih doseže.
Zdaj je pa neki ameriški inženir sestavil model hiše, kakršne naj bi gradili v krajih, kjer divja tornado in kar je glavno, ki bi lahko temu groznemu viharju kljubovala.
Model je povsem uspel. Hiša je namreč vrtljiva in se obrne v smer vetra. Tako je izven nevarnosti, da bi jo tornado pometel. Razen tega se takšna hiša tudi lahko obrne proti soncu. Izumitelj je svoj izum imenoval »aerodinamično hišo«, kajti največji zrafini pritisk gre sam od sebe skozi njene aerodinamične črte.
Jelen sredi mesta
Kromeriž, novembra.
Meščajni Kromeriža na Moravskem so te dni doživeli nekaj prav nenavadnega. Zgodaj zjutraj, ko so ljudje odhajali na delo v trgovine in pisarne, in otroci v šole, se je sredi ene naj-živahnejših ulic pojavil velik jelen. Lepa žival je nemirno dirjala sem in tja, plašeč se mestnega hrupa in vrvenja.
Naposled se je jelen ustavil pred neko veliko izložbo z zrcalnim ozadjem. Nekaj sekund je kakor vkopan strmel v svojo sliko, ki se je v desetih ali pa še več zrcalih odbijala v izložbi, potem se je pa z vso silo zaletel v svoje dozdevne nasprotnike. Zbil je okensko steklo in zrcala in se pri tem skoku tako nevarno ranil, da je obležal in so ga morali takoj zaklati. Kako je jelen zašel v središče mesta, doslej še niso ugotovili.
Smrtna kazen v nemški armadi
Berlin, novembra.
Na predlog generala Keitla so v nemški armadi določili smrtno kazen za slehernega, ki bi kakor koli rušil splošno moralo v nemški vojski.
Iz kakšnih vzrokov so upeljali tako strogo kazen, ni znano.
Apas, preoblečen v stotnika
Pariz, novembra.
V neki znani pariški kavami so te dni prijeli znanega apaša Arturja Dri-oja, ki se je znal prav spretno skrivati pred pariško policijo, tako da ga nikakor niso mogli prijeti, čeprav so ga Iskali že več let.
skrbel častniško uniformo stotnika in si kupil nekaj odlikovanj. Tako oblečen se je ponosno sprehajal po pari-š1 n iilicah in ker si je pustil rasti brčice in si kupil monokel, ga nihče ni spoznal.
’ ciji in povsod častnike le redke	Tirajo	in	tako	se je umel
prt,- - -ji lopov pred nosom oblasti spretno skrivati. Izognil se je fronti in celo dosegel, da so ga pošteni državljani, navadni vojaki, spoštljivo pozdravljali. Lepega dne ga je pa le objestnost izdala. Pokazal se je v neki anani kavarni. Kamor je imel prej navado zahajati, in kjer so ga spoznali. Tam ga je policija tudi prijela.
Pri obisku londonskih otrok, ki so jin izselili v Sussex in nastanili v tamkajšnji šoli, je angleško kraljico Elizabeto neko dekletce nazorno poučilo* kako je treba kopati ounčke.
tako žive danes v Pariza
Parižani se v zatemnjenem mestu dolgočasijo
Pariz, novembra.
V današnji vojni se je zgodilo marsikaj čisto drugače kakor so ljudje pričakovali. Tako so izostali zračni napadi stotih letal hkrati. Strokov-hjaki menijo, da se jih tudi v bodočnosti ni bati. Pariz, ki so ga v začetku v°jne tako hitro izpraznili, ni preletelo še niti eno sovražno letalo, člani Pasivne protiletalske obrambe pazijo samo ma to, da ljudje pravilno izvršujejo ukaze o zatemnitvi mesta. Kajti važno je, da v tem pogledu nihče ničesar ne zagreši. Ponoči ne sme biti nikjer nobene luči, temveč kvečjemu sinjkasti sij. Zato so vse javne lokale, restavracije, kavarne in zasebna stanovanja zastrli črno ali modro.
Septembra meseca, v začetku vojne, te bilo po Parizu zvečer temno ko v r°SU. Zdaj je nekoliko bolje. Pomno-so posebne svetlobne aparate, ki lih utegnejo v eni sami sekundi utrniti. Te luči zavijajo Pariz v neko skrivnostno, medlo svetlobo. Vendar se Pripeti dosti manj nesreč ko poprej. Zato je ponoči na pariških ulicah Precej nenavadno. Ulice se že zgodaj izpraznijo. Proti polnoči je videti le te in tam huškniti kakšno senco. Od časa do časa se tu in tam samo za trenutek zasveti jarka luč ročne svetilke.
Parižani so spremenili svoje navade. Zdaj vabijo drug drugega bolj na kosila ko na večerje. Ob nedeljah igrajo bridge popoldne namesto zvečer in zgodaj ležejo. Restavracije imajo največji promet med prvo in tretjo Uro popoldne. V hotelu Ritzu na prl-Uier naletiš pri zajtrku na največje francoske in mednarodne znamenitosti Jedi je prav toliko in njih cene so prav takšne, ko so bile v mirnem času. Le ob torkih ne smejo servirati beefsteaka. Vendar je dosti drugega mesa na izbiro. V hotelu Meuricu vidiš od časa do časa kositi nekega angleškega generala, ki je za las podoben teindsorskemu vojvodi. In »Maxim« je opoldne sijajno zaseden, toda s tem še ni rečeno, da • večerja ne bi bila Prav tako dobro obiskana. Kajti v Parizu nočno življenje ne more kar tako, meni nič tebi nič, prenehati Samo prej je končano ko poprej in nekoliko omejeno. Zabavišča na Montmartru in Montparnasu so zaprta. Le toalo gledališč ima program in kine
ki. Pariz je vsak dan bolj obljuden. Nekateri okraji bodo po ostali prazni in zapuščeni vse dotlej, dokler na fronti ne bodo zatrobili znamenja, da je krvavi ples končan.
Tudi v prezidentski palači in v ministrstvih so le redko sprejemi. Prostori niso bogve kako prijazni. Brez velikih dragocenih slik in gobelinov so stene prazne in mrzle. Od časa do časa prirede kakšen sprejem ali čajanko, ki jo morajo prirediti. Na primer, ko so prišli angleški parlamentarci v Pariz, ali ko so Turki proslavili podpis ankarske pogodbe. Zadnjič so sprejeli časnikarje v hotelu Saganu, sedežu poljskega poslaništva. Povabili so jih, da bi poslušali predavanje nekega poljskega častnika, ki je preživel grozotne dni v Varšavi in se je po vkorakanju nemških čet rešil s tem, da se je preoblekel. Peš je prehodil 260 kilometrov. Pripovedoval je o bojih za Varšavo. Zadnje dni streljanje topov in letal sploh ni več prenehalo. Celo bolniki niso bili varni. Videti je bilo bolnike, ki so jim pravkar odrezali roko ali nogo in so se pognali skozi okno na ulico. Primanjkovalo je hrane. Zenske so na ulicah s kože dajale konje, ki so jih ubile sovražne krogle. Primanjkovalo je tudi vode. Vsi rezer-
ke različnih bomb. In tako se je pokazalo, da človek kljub vsemu sočutju za svojega sočloveka še zmerom misli v prvi vrsti nase. Kajti človek živi v Parizu in morebiti tudi ni za vso vojno varen pred letalskimi napadi.
Emil Herzog se bo kmalu pisal Andre Maurois
Pariz, novembra.
Francoski »Službeni list« je pred kratkim objavil vest, da je g. Emil Herzog, ki stalno stanuje v Neuilly-sur-Seine, prosil za spremenitev svojega rodbinskega imena zase in za svoje otroke iz Herzog v Maurois.
Kakor je znano, se je slavni francoski pisatelj Andre Maurois v zasebnem življenju pisal Emil Herzog. Maurois je bil samo njegov pseudonim. Z njim se je proslavil v literaturi. Nekaj njegovih sestavkov smo objavili tudi že v našem listu. Zdaj bo tudi uradno s svojimi otroki lahko nosil to ime, po katerem ga pozna ves kulturni svet.
Morski metuzalemi
London, novembra.
Preteklo leto je angleško mornariško ministrstvo izdalo nalog za gradnjo nove kraljevske jahte, ker se je zdanja kraljevska jahta izkazala za precej zastarelo.
Strokovnjaki menijo, da je bil res
Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo
ŽIMO samo z zaŠčffno plombo
s terilizira.no
ZA DRUŽNA TOVARNA ŽIME
sMw
n mmM
STRAŽIŠČE PRI KRANJU
Naša žimo je higiensko očiščena in sterilizirana na part 119° C, ne diit, Je brez malčobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati.
Odklanjajte žimo iz prepovedanih Šušmarsklh obratov, ker je slabo in nehigienske Izdelana, ni deslnficlrana, vsebuje fermente in Ima neprijeten duh. V njej se zaredijo •	molji	in mrčes.
Prepričajte ae pred nakupom!	Naie	cene	so	najsolldaejfto	1
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
voarji so bili razstreljeni, časnikarji že zadnji čas, da se ta morski veteran so od poljskega častnika hoteli marši- zamenja z novo ladjo. Današnja krakaj izvedeti. Izpraševali so ga za učin- | Ijevska jahta bo namreč že prihodnji
mesec obhajala 401etnico svojega življenja. To je za ladjo že precej visoka starost, ker ladje običajno že po 20 do 25 letih smatrajo tako rekoč samo še za staro železo. Zelo redke so ladje, ki bi dočakale tako visoko starost. To pa še ne pomeni, da je kraljevska jahta najstarejša ladja na svetu. Se zdaleč ne. So ladje, ki še v svoji globoki starosti varno in zanesljivo vrše svojo službo.
mogoče več večerjati ali popivati.
Zasebno družabno življenje Parižani omejujejo na najožji krog. In kdor ne
izgovori. Da stanovanje ni prav nič prijetno, da so vso dragoceno posodo, srebrnino, perzijske preproge in slike poslali na deželo, kjer je tudi že služinčad. Centralna kurjava ne deluje. Zdaj je najbolj prijetno stanovati v Parizu tako rekoč samo z eno nogo. Gospod se čez teden bavi s svojimi posli, je v restavraciji, spi pa v hotelu,’če noče sam pripravljati postelje. Gospa pa z otroki živi na deželi in le od časa do časa pride v mesto, da to ali ono nakupi in kakšno stvar vzame iz stanovanja. Mnogim je pa življenje na deželi postalo preveč dolgočasno. Skromnejšim ljudem pohajajo dohod-
Čudni uudie • čuden svet
Znano je, da tisti, ki se starejšimi goštevilni. Tako se včasih zgodi, da damam noče zameriti, ne sme nikoli šofer javnega avtobusa ne zna brati
vprašati, koliko let imajo. Pa tudi  -------------------------------------------    “'*
kadar morajo povedati, koliko so stare, navadno pravo starost zamolče.
Pa uradnih ugotovitvah so v šestih mesecih v Združenih državah obsodili 126 i žensk na večje ali manjše denarne kazni, ker so navedle napačno letnico rojstva. Samovoljne pomladitve so nihale med dvema in osemnajstimi leti.
Prvega oceanskega orjaka so zgradili leta 1858. Prostora je imel za 4000 oseb, poganjali sta ga pa dve
  „ . 	.	_	velikanski	kolesi, ki sta v premeru
ob enajstih že zapro. Pred polnočjo ni ;meriii po 17 metrov. Kolesi sta bili
—   v .  z - X - — i a t ^ m!«	Troti	ir,	■	,	•	wvl	,	n	elrn	b	A-
lopatasti, podobno kakor mlinska kolesa. Poleg tega je pomagal gnati ladjo tudi velik stroj, vijačni stroj
sprejema rad gostov, se kaj lahko: j Vse skupaj pa ni nič zaleglo. Orjak
se je le počasi pomikal naprej. Zato so se tudi njegovi lastniki neprestano menjali. Vsak je napravil kakšno izboljšanje, toda kljub vsemu se orjak ni obrestoval. Naposled so ga uporabili samo še za staro železo, rt
Še danes je dosti dežel in držav, kjer več ko polovica prebivalcev ne zna ne pisati ne brati. Tako na primer v Mehiki, v nekaterih južnoameriških državah in v Siriji. Toda teh-
in mora enega svojih gostov prositi, da mu prebere vozni red. Še bolj mnogoštevilni so pa gostje, ki ne znajo prebrati svojega voznega listka.
vika ie tudi že v teh deželah zelo ,	.	.,	,	v,
napredovala* Avtomobili so zelo mno- I Toda ženica je hitrejša, skoči za
Laboratorijski poskusi so pred kratkim pokazali, da neprestan hrup ovira rast podgan. Opazovali so več rodov in ugotovili, da je njihova velikost nazadovala za več ko deset odstotkov.
*
Med pajki je neka precej nenavadna vrsta, ki ima zelo čudne navade. Ko pajkovka razprede mrežo in napravi stanovanje, da bo vanj pripeljala svojega enodnevnega moža, ne pozabi napraviti tudi lepljive, cikcakaste niti, ki se. začne izven >sta-novanjai in se konča pod mrežo. Nad mrežo se pa začne druga, tanjša polovica te niti, ki prav tako sega do roba mreže. Tu ,tako imenovana >poročna ntf«, naj bi služila pajku, da bi se lažje približal svoji ženici. Kajti znano je, da se pajek, čeprav je istega rodu, zelo težko znajde v mreži drugega pajka. Po tej niti pa hitro doseže svoj cilj. Ko je pa poroke konec, hoče možiček uiti uničujoči ljubezni svoje ženice. Pri tem uporablja drugo polovico »poročne niti«
rv „ .	Z.	«/>	hifra iti rt a I*n/U’ m
nezvestim možem, ga zgrabi, ovije z nitmi, ga ugrizne in na koncu koncev z na j več jim tekom — poje.
Prvi polet z motornim letalom baje; nista napravila, kakor splošno mi-; slijo, Američana brata Wilbur in Or-; ville Wright, temveč Nemec Karl; Jatho leta 1903. Na neki jasi pri; Hannovru je napravil prvi »skok«,; dolg 18 metrov tri četrt metra nad; zemljo. Brata Wright sta startala; šele štiri mesece pozneje. Jathovi poskusi niso bili znani, ker je bil Jatho sicer po poklicu uradnik in svoje le-: talske poskuse je kot »izredno zaposlitev« moral skrivati.
Leta 1937. je v nekem velikem pristaniškem skladišču v Liverpoolu začelo goreti. Nastala je velikanska škoda. Vzrok požara so mogli ugoto-' viti šele čez dolgo časa, po dolgo-, trajnih preiskavah. Izkazalo se je namreč, da je posredno požar povzročil veter. Odprl je neka vrata in ko so se vrata zaloputnila, je padla na tla na vratih pritrjena gasilna naprava. Padla je na tla tako, da se je sprožil gumb. To je spet povzročilo razelektrenje in žarkov je je zadelo tmsproti ležeči števec, kar je povzročilo kratek stik. Leseno okvirje se je vnelo in tako je iz samih slučajnosti nastal velikanski, vse uničujoči požar.
Eden teh morskih metuzaiemov je kitajska ladja »Hsin-Tej«. Se leta 1838. so jo zgradili v ruski ladjedelnici Nevski pri Petrogradu. Svojo delo je opravljala prav do leta 1903., ko so njena jadra zamenjali s parnimi stroji. Danes je stara 101 leto in hrabro kljubuje vsem vetrovom in viharjem Rumenega morja.
Najstarejša angleška ladja je pa majhna parna ladja »John«. Stara je 92 let. Njena tovarišica je neka švedska ladja »Malaren«, ki že 90 let križari po Severnem morju.
Na svetu živi 75 milijard ptičev
Pariz, novembra.
Francoski zavod za proučevanje narave je objavi zanimivo statistiko o pticah. Ta statistika nam pove, da živi na svetu 75 milijard ptičev vseh vrst, torej 38krat več kakor ljudi.
To razmerje med pticami in ljudmi kajpak ni povsod enako. Na Angleškem živi na primer okrog 200 milijonov ptic, torej štirikrat več kakor ljudi Proti Vzhodu število ptičev vso bolj narašča.
Obleke in nogavice iz aluminija
Newyork, novembra.
Pred kratkim so v Ameriki začeli izdelovati obleke iz stekla. To modno novico so kajpak objavili časopisi vsega sveta.
Avstralija ni hotela zaostajati za Ameriko. Torej so pričeli v Avstraliji izdelovati tkanine iz plutovine. Pravijo, da je to blago zelo lahko, da ga ni mogoče strgati in da Je — to je najvažnejše — nepremočljivo.
Da bi se maščevali Avstraliji, so ameriški kemiki prijeli za delo s polno paro. In res, v nekaj mesecih so se : postavili z novim izumom, z blagom iz ; aluminija. Po dolgih poskusih se jim •je posrečilo izdelati iz aluminija tako ; izvrstno blago, da se utegne z njim •po prožnosti in voljnosti kosati samo 'še prava svila.
Novela »Družinskega tednika”
PLAHO SRCE
Napisala L. Strauss -Ernstova
Seveda je prišla Michelina dosti prekmalu. Po končanih uradnih urah v pisarni je tako hitela čez bulvar k postaji podzemeljske železnice, da je prišla skoraj pet minut poprej tja kakor običajno. Pred šesto uro se gotovo ne bo prikazal.
Jasno je. da se je že poprej lepo nalepotičila, pred zrcalcem, bi ga je lahko vtaknila med tipke na svojem pisalnem stroju in ga hitro skrila, če se je šef približal. Kljub temu pa ji ne bi škodila temeljila preiskava pred velikim zrcalom na avtomatu za čokolado. — Kajpak, mali klobuček s cvetlicami je nekoliko nagnjen na^ desno oko drzno eede-1 na skrbno počesanih kodrih. Majhna usteča s,o imela ravno pravilno češnjevordečo barvo in trepalnice, skrbno počrnjene in urejene, so bile nezaslišano dolge in svilene. Vse je bilo v redu.
Michelina je sedla na klopico blizu izhoda. Vsi, ki so zapuščali podzemeljsko, so morali iti tu mimo. Ta je bilo glavno. Da bi se zdela čini bolj neprisiljena, je Michelina razgrnila časopis, staro številko »Večera ika« in je brala, morebiti že stotič, majhno noli-co v rubriki »Dobri nasveti za ljubezen in življenje.«
»Vsak večer ob Sešitih,« je pisalo tam notri, »ko prestopim na postaji podzemeljske železnice Strasbourg-St. Denis, vidim mlado delkle. Zaljubil sem se vanjo, toda ne upam si jo nagovorili. Včasih 6e mi zdi, da 6e mi nasmehne. Kaj naj storim? — Podpisano je bilo »Plaho srce«.
Ko je’ Michelina vprašanje prvič pre-
brala, je hitro v stroj vtaknila polo papirja in pisala časopisu: »Tudi jaz se odpeljem vsak večer ob šestih s postaje Straebourg-St. Denis. Menini, da se gospodovo vprašanje name nanaša. Kajti že večkrat me je tisti gospod zelo koprneče pogledal. Ali m« hočete, prosim, sporočiti, naj mi piše. Tu je moj naslov...« Podpisala se je: »Mala svetlolaska, s
Stvar je bila vsekako ta, da je bilo ravno na tej prometni postaji ob koncu uradnih ur videti nešteto mladih deklet, med njimi tudi dosti svetlolask. Resnici na ljubo bodi povedano, da je tudi Michelina prestregla marsikakšen občudujoč moški pogled, ki jim je pogosto odgovorila z ljubeznivim prikritim nasmeškom. Toda Michelina je bila optimistka. Zakaj ne bi bila ravno ona srčna dama boječega gospoda? In če je bil res tako boječ, mu je treba pač pomagali.
Vlak se je ustavil. Vrata so se od prla. Cel tok ljudi je drl proti izho du. Toda vsi so hiteli mimo, ne da bi se ozrli. In to bi neznanec vendar moral storiti. Kajti odgovor, ki ga je Michelina našla v rubriki »Dobri nasveti za ljubezen in življenje«, se je glasil: »Žal nam, mala svetlolaska, ni mogoče v časopisu objaviti naslova. Menimo pa, da vaš boječi oboževalec stalno prebira našo rubriko in vam predlagamo, da ga prihodnji četrtek ob običajnem času na običajnem mestu počakate. S šopkom vijolic, ki jih pripnite na svoj plašč, mu dajte razumeti, da vas lahko pozdravi.«
In zdaj Michelina sedi tukaj s svo jim šopkom vijolic, ki ga je koketno pripela na svoj ovratnik. Ko bi starši vedeli, bi bili pač ogorčeni zaradi Michelinine pustolovščine. Toda ali niso bili nekoliko prestrogi?
Spet se je ustavil nov vlak. Michelina je pazljivo premerila vsakega, ki je šel mimo nje. Skoraj zadnji je prišel mladi	mož, ki	se je	zdelo,	da
se mu prav	nič ne	mudi.	Počasi	je
korakal z odpetim plaščem in nazaj potisnjenim klobukom. Ko je zagledal Michelino, se je nasmehnil. »To je on,: je reklo Michelinino srce in je poskočilo- Njegov pogled je drsel od njenega ljubkega, svežega obrazka do šopka vijolic. Ali bo...? Michelina je brez diha vstala in nekaj,	kar je	bilo močnejše,	ko vsa	dobra	vzgoja,	jo
je prisililo, da se je nasmehnila. Tujec je obstal.
»Ali ste to vi?« je vprašala Michelina.
»Da, jaz sem.«
Potlej je bilo samo po sebi razumljivo, da je šla Michelina ob njegovi strani po stopnji c« h navzgor, čeprav bi morala počakati vlak za doniov. Kmalu sta bila v živem pogovoru in po kratkem oklevanju je bila Michelina pripravljena popiti z njim kavo, preden gre domov. Na cesti, po kateri je lil največji tok ljudi, ga je na skrivaj nekoliko natančneje pogledala. Imel je rjave, živahne oči, ki so bile poprej drzne ko boječe. Toda morebiti se je motiki. In kako zanimivega so ga napravili majhni brki nad zgornjo ustnico!
Pripovedovala mu je o pisarni, o Marcelli, o domu. Zamaknjen je prisluškoval njenemu čebljanju. Povedal ji je, da je bančni uradnik z najboljšo bodočnostjo. Njegova rodbina živi na deželi. Včasih se počuti zelo osamljenega, zelo zapuščenega v velikem mestu! Če se ne bi mogla sem in tja kdaj videli? — Michelina je imela
pomisleke zaradi strogih staršev. Zvečer po službi kakšne pol ure že, toda za ples? Ali celo ob nedeljah na Marni?
Kajpak jima pol nre kmalu ni bilo dovolj. Toda Gilbert — Miehelini se je zdelo to ime zelo romantično — je predlagal, naj ga predstavi staršem. Naposled je vendar soliden mladi mož, ki mu ni ničesar očitati.
»Toda kaj naj rečeva, če naju vpra-jo, kje sva se spoznala?«
»Resnico,« je rekel Gilbert neprisiljeno. Michelina je bila presenečena. »Zakaj neki ne, Michelina, ali je tako nemogoče spoznati se v podzemeljski železnici?«
»Seveda ne.« — Kako rahločuten je bil! Nikoli ni omenil »Večerniko-ve« rubrike, kateri ee imata zahvaliti, da sta so spoznata. In kakor bi se molče dogovorila, tudi Michelina ni nikoli tega omenjala. Bilo je ko skupna, majhna skrivnost, ki ju je VOZfl
Gilberta je torej neko nedeljsko popoldne predstavila svoji rodbini. Michelina je bila vsa vročična. Toda Gilbert je bil samega sebe v svesti in prav nič boječ. Poznal je nekega očetovega predstojnika, ki je bil poštni uradnik in je kramljal z njim o službi. Materi je slavo pel za njene češnje, ki jih je znala pripraviti po starem, preizkušenem receptu. Trdil je, da je morala dodati kakršno koli skrivnostno dišavo, kajti pri njegovi materi mu nikoli tako dobro ne diše. Odtlej je smel priti vsako nedeljo. Ce je bilo lepo vreme, so se peljali na Marno, kjer se je Gilbert igral z Mi-chelininimi mlajšimi brati.
Skratka, spadal je k družini in eča-som je samo ad sebe prišlo, da so se začeli pogovarjati o skorajšnji možitvi. Michelina je bila vsa srečna.
Višek Michelinine poroke je bila kajpak vožja z avtobusom v Robinson. To nenavadno izletniško točko so
si izbrali vsi pariški uovoporočenc.i, da bi med drevesnim listjem, čisto v kroni starih dreves pili kavo. Gilbert	in Michelina se	prav tako	nista
dala	prikrajšati, da	ne	bi splezala
po visoki lestvi prav na vrh, da bi bila tam čisto sama, kakor se pač spodobi za pravi pariški poročni par. Spodaj pod njima so se veselili pa svatje.	.	.
Michelina, ki je bila od razburjenja in popitega vina nekoliko i« tira, je bila	bolj sproščena	ko	sicer.	»Veš
kaj.	Gilbert, zdaj bi	se	morala	prav
za prav zahvaliti ,Več«rniku‘.«
»Zakaj neki, dragica?«
»Saj vendar veš!«
Gilbert je bil manj presenečen, kakor bi to utegnili pripisovati razburljivosti dneva. Temna slutnja se je porajala v Miehelini. Hitro je popila požirek kave. Potlej je zajecljala: »Ali nisi ti .plaho srce1?:
Jaz? Plaho srce?« ee je zasmejal. »Kako pa prideš na to, otrok moj. S plahostjo danes ne prideš daleč. Zmerom sem stal čvrsto na nogah in se nisem dal odriniti. Ali misliš, da bi mi sicer tako hitro zvišali plačo, da *iva se lahko tako kmalu poročila?«
Zasmejal se je. Michelina je molčala. Skušala ei je prigovarjati. Ali ni vseeno, če je »plaho srce« ali ne? Ljubim ga, on ljulvi mene. Lepe dohodke ima iu starši so zadovoljni. Zelo srečna bova.
Toda če si je še tako prigovarjala, se ni mogla iznebiti občutka, da je nekoga osleparila — plahega občudovalca, ki na koncu vseh koncev morebiti niti nje mislil ni — ali pa celo se^e?
»Kaj ti je, ljubica, tako si tiha?« je vprašal Gilbert.
Michelina je le odsotno od k i mala in je strmela v drevesne krone la Gilbert si je zamišljen prižgal cigareto. Mlade žene so včasih tako čudne. Na poročni dan pa še celo...
moraš pojesti j ugovarjaj, raji Denimo, da I tašča. (Ni var nobenega vzroh njo prijaznejši A li bi sc ji dr:
OR — POSLE-— LIČINKA — JA — RADOST POLOVICA — A — STENICA RVILO — SO-
jene odr zale, kal govoru : metnimi terjamo Tisti,
kupola, mak, ml, do, Ma-spotit, ta. — 1LI11, tip, kol, pat, tok, lan,
Moderen in mladosten klobuček, eden izmed nenavadnih modelov, ki smo jih občudovali to jesen. Oglavje je zelo visoko in kvadratno, spredaj je pa rob podoben ščitu, kakršne imajo športne čepice. Klobuček je črn, pentlja pa rdeča. Posebno se poda k oblekam
UGANKE'?]
KRIŽANKA
23456789
Pomen besed:
Vodoravno: 1. sibirska reka; po-fereška; 2. ruska reka; imenitna so-;
S>a^ 3. prvi letalec; švicarsko zdravi-;: lišče; 4. puščavnik; 5. romanski spol-nik; kovanje; predlog; 6. ruska vladarska rodbina; 7. vprašalnica; potem; 8. um; darilo; 9. mesto v Jugoslaviji; bog sonca.
Navpično: 1. grški pustolovec z Itake; veznik; 2. tekočinska mera; prostor tik ob hiši; 3. zaimek; del
fcelesa; 4. šport; 5. narobe pritrdil- _  _________ ,,,,
»lica; krstno ime; zaimek; 6. holand-t otroku: “»Nehaj"’že "vendar
jeki otok v Zapadni Indiji; 7. pri- '	.
jpadnik izumrlega naroda; predlog;
». ptica; ureja zapuščinske zadeve;
©. kvarta; del voza.
*
POSETNICA
KRIVICE, KI AH DELAMO OTROKOM
Stanko Ir. Markič
N is.
Kaj je ta gospod po poklicu?
SKRIVALNICA
Grofica absalon mežica Udarec senat varuh konica
ZAKONEC KOLINA SENEGAL BODALO STENJ KNJIGA VILICE
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor. *
MAGIČEN KVADRAT
1. A A A A A
2. A B E E E
3. E K K K N
4. O O P R R
5. R R R R T
Pomen besed: 1. dolžinska mera; 2. spevoigra; 3. del hriba; 4. bojišče, pa tudi del cirkusa; 5. utežna mera. *
ČRKOVNICA
C E J A Z 1 M N E T I Č O M R G M I Z A V SAK
IZLOČILNICA
SALON — MOTOR DICA — RABELJ — VISLICE — POZABA
— POVELJE —
VOJNA — KISLINA —
— SAMKA — BARVILO — BOTA.
Iz vsake besede vzemi dve redni črki in sestavi iz njih ,govor.
DOPOLNILNICA OKPOODALOTEL I
ATSEONOVTPAV
V srednjo vrsto vstavi prave črke 'da dobiš v navpičnih vrstah same hc eede, v srednji vodoravni pa ime priimek slovenskega pesnika.
*
PREMIKALNICA
SLANKAMEN KOLAŠIN RARITETA MANITOBA TATVINA SAMOSTAN FERDINAND Premikaj te besede tako, da dobiš jv treh navpičnih zaporednih vrstah 'tri zemljepisna imena.
Gospa dr. Perkinsova iz Washing-tona, tajnica v oddelku za vzgojo, ','piše v enem svojih, po vsej Ameriki ;; znanih člankov o vzgoji otrok:
:	»Neverjetno, toda resnično je, da
celo pametni, resni ljudje ne znajo pravilno govoriti z otroki; če govore z otroki, mislijo, da se morajo »ponižati« do njih in govoriti z njimi kakor z majhnimi idioti. Naravno je, da se z otroki ne moremo pogovarjati istih stvari, kakor z odraslimi ljudmi, kajti njihovo obzorje je še omejeno. To nas pa še ne opravičuje, da govorimo z otroki tako, kakor ne bi nikoli govorili z odraslimi ljudmi, in da jim zadajamo vprašanja, ki nimajo prav nobene zveze z logiko in zdravo pametjo. Slišala sem, kako je neka teta rekla svoji mali nečakinji: »Joj, kako lepe kodrčke imaš, ali jih daš meni?«.
Otrok jo je kajpak začudeno pogledal, prav kakor bi jo pogledala kakšna odrasla dama, če bi mu rekla te nesmiselne besede. V tem pogledu je pač otroška pamet še popolnoma enakovredna pameti odraslih ljudi.
Čeprav pri otrocih zavest dojemanja in razumevanja ni še tako izostrena kakor pri odraslem človeku, vseeno imajo otroci zelo oster čut za pravico in krivico. Tega se gotovo še sami spomnimo iz mladih, otroških let.
Pogosto slišimo, kako pravi mati Irolcu: »Nehaj že vendar jokati! Čeprav je človek še tako lačen, mora počakati do kosila. Pred kosilom ?ie sineš jesti!«
Mati, premisli, če tudi ti sama tako delaš, če si pred kosilom lačna, si odrežeš kar podzavestno košček kruha in ga poješ. Potlej pri kosilu prav tako s tekom ješ, čeprav ti ne kruli v želodcu. Razen tega pa naj-brže ne bi nikomur drugemu kakor svojemu otroku rekla »Nikar ne jejte pred kosilom! Pred kosilom ne smete jesti!«
Pogosto tudi slišiš, kako graja mati otroka: »Kako neroden si, polil si prt, s kavo. Takoj pojdi v kot!«
Kaj bi dejal kdo izmed vaših gostov ali pa vaših domačih, če bi se mu zgodila ista nezgoda, pa bi mu dejali:
»Kako ste nerodni! Polili ste kavo po prtu! Hitro pojdite v svojo sobo!«
Če vaš mož rad nosi sinjo srajco brez ovratnice, da se mu vidi vrat, ali bi mu rekli:
»Obleci danes belo srajco, toda niti besede ugovora!<
Stavim pa, da ste . že to, ali kaj podobnega rekli svojemu otroku.
Tudi mi odrasli imamo nekatere jedi rajši kakor druge, vajeni smo celo, da nekaterih jedi sploh ne jemo in bi se namrgodili, če vam bi jih kdo vsiljeval. Za otroka kajpak to pravilo ne velja.
»Ali ne boš jedel špinače? Danes poln krožnik! Nikar ne ■rajši jej.«
da bi bila pri večerji vaša vam posebno pri srcu in nimate, da bi bili z kakor ste z otrokom.) se ji drznili reči:
»Kaj, vi ne -jeste belušev? Toda, ker jih imamo ravno pri večerji, jih boste vseeno jedli, da ne bodo ostali.« Takšne in podobne besede, izgovor-odrustlim ljudem, bi šele poka-kako slabo se zavedamo ob raz-z otroki, da govorimo s pa-bitji in kako neupravičeno od njih to ali ono stvar, ki ne verjame, da je treba, tudi z otroki ravnaji in govoriti kakor z odraslimi, se mora potruditi, da jih bolje spozna in da prodre v svet njihovih misli. Začudil sc bo
Rešitve ugank
Križanka: Vodoravno: ar,
Krpan, uhod, han, Lili pot. en, raton, tam, Reni, pilit, kan, Navpično: amulot, pa,
Mara, uk, pir ti, prliutar,
Donat, na, Menina.
posetnica: Učiteljica ročnih dol j trkov niča: Začni pri zadnji črki v prvi doravni vrsti, potem vzorni predzadnjo v vrsti in drugo v zadnji navpični tako dalje postrani nazaj, pa dobiS:
|« tudi zmagovalec premagan.
Skrivalnica: če bo vetru predafi, te odnese.
. Premikalnica: To.edo, Oregon, Modama. Dopolnilnica: France Levstik.
Veriga:	Helena, namera, raketa,
Jagoda, dariU*, ‘ovifiče, ičetina.
ob ugotovitvi, kako upravičeno je primerjanje otroškega razuma z razumom odraslih, in kako že prav majhni otroci kažejo izrazito osebnost. Zato so otroci pač vredni, da ravnamo z njimi obzirno in vljudno.«
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek:	Šara s svinjsko glavo,
hren na solati. Zvečer: Praženec, kompot.
Petek; Fižolova juha, krompirjevi cmoki. Zvečer; Fižolova solata.
Sobota: Goveja juha z vlivanci, čebulna omaka, krompirjev pire, govedina. Zvečer : Močnik.
Nedelja; Telečja obara, jabolčni zavitek. Zvečer: Safalada v solati, kava.
Ponedeljek: Segedinski golaž, krompir v kosih. Zvečer : Koruzni žganci z mlekom.
Torek; Goveja juha z rezanci, govedina, pražen krompir, pesa. Zvečer: Krompirjev golaž.
Sreda: Makaroni z mesom, solata. Zvečer: Jetra v omaki.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek; Ragu juha, makaronova potica, solata, kompot. Zvečer ; Pogača iz zelene*.
Petek: Ocvrte ribe, pražen riž, solata, omel etui narastek2. Zvečer: Pečen jak, kompot.
Sobota: Goveja juha, špinača, krompirjev pire, prepečena govedina. Zvečer:	Vampi	s	parmskim si-
rom.
Varujte svoje zdravje s tem, da skrbite za
redno stolico.
Jemljite dnevno po jedi 1 do 3 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja.
Oglas reg. pod Sp. br. 360 od Z8. X. 1938
Leo -piJule
Modi širokih kril bo očitno sledila spet moda ozkih kril, ki ima vse prednosti, da se uveljavi, že zaradi prihranka pri blagu. Model je sestavljen iz ozkega krila in tričetrtinske baržunaste jopice z volnenimi rokavi. Okrašen je s krznom.
Nedelja:	Zelenjavna juha, pečeni
nadevani piščanci3, pečen krompir, mešana solata, orehov kruh*. Zvečer: Jetrne pogačice5, kompot.
Ponedeljek: Zelje s kranjsko klobaso, krompirjev pire. Zvečer: Krompirjeva potica, solata.
Torek:	Goveja juha, kumariena
omaka, makaroni, govedina. Zvečer: Telečji golaž, ocvrti krompirjevi kifeljčki.
Sreda; Kruhova juha, kolerabiee, polpeti, jabolčni zavitek. Zvečer: Rižota, solata.
Pojasnila:
•Pogača iz zčlene; Bele zelenine koreninice ostrgajte in zrežite na majhne kolobarčke ter počasi pražite na masti ali presnem maslu. Posolite in opoprajte. Napravite testo iz moke, dveh jajc, noževe konice soli, stopljenega presnega masla, V6e skupaj zgnetite in zvaljajte. Potlej pokrijte dobro pomaščen model ali kozo s kosi tega testa. Pražene koščke zelene pa primešajte z rumenjakom in e tem napolnite s testom obložen model. Vse skup pokrijte še s kosom razvaljanega testa. Pecite v pečici im takoj toplega zvrnite na krožnik in postavite na mizo.
‘-'Omeletni narastek: Napravi ome-let iz treh jajc, štirih žlic moke, dvanajstih žlic sladke smetane, soli, žlice sladkorja.. Te omelete zreži na rezance in jih doni v namazan model, ki pa ne sme biti prav poln. Potlej razmotaj 4 rumenjake e kozarcem sveže smetane, pridaj 6 dek sladkorja, zmešanega z vanilijo in 6 dok drobno sesekljanih mamdJjev ati orehov, če jih ravno imaš doma. Vlij na zrezane omelete in kuhaj tri četrt ure v sopari. Potlej zvrni na krožnik in potij.s šodojem ali sladko polivko.
"Pečeni nadevani piščanci: Namočite odrgnjeno žemljo v mleku. Ko je dovolj napojena, ji dodajte 2 jajci, malo kisle smetane, košček presnega masla, malo km hov ih drobtin in sold. Potlej ločite pri golšd kožo od mesa, noter natlačite pripravljeni nadev, koži pri vratu sešijte, da ne bo nadev
ven uhajal in piščance specite in dušite. Ko so pečeni, potegnite nit iz vratu, razrežite piščance in jih dajte s solato na mizo.
40rchov kruh; Potrebujete eno jajce, skodelico sladkorja, pol skodelice rozin, eno in pol skodelice mleka, štiri skodelice moke, ščepec soli, 3 žličke pecilnega praška, skodelico orehov, ki ste jih razdelili na štiri dele, in dva koščka limonove lupinice. Jajce zmešajte s sladkorjem, dodajte drugo za drugim presejano moko, mleko in sol, med tem ko neprestano dobro mešajte in naposled rozine in sesekljane limonove lupinice, pecilni prašek in orehe. Pecite 5!) do (k) minut v pečici.
Moda za debeBuske
Debelušne ženske — prosim, ne debele! — se rade pritožujejo, da za njih ni prave mode. Pravijo, da modni strokovnjaki mislijo samo na tiste, ki se ravnajo po ,vitki liniji1, na polnejše ženske pa kar pozabijo. Debeluške, ki tako govore, so pa v hudi zmoti. Moda prinese vsako leto tudi nekaj prav
jih
e je zelo je pa rob športne pentlja pa se poda k oblekam novega stila.
Nogavice
perilo
dežniki
v nalboliSI kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne
VIDMAR
Pred Skotijo 19 Preicrnova ni. 10 Gosposvetska 2 TyrŠeva 5, Palača „StavlJa“
Lep črn kostim z nežno vijoličastim okrasjem je zelo prikladen za dame, ki ljubijo bidermajerski stil, hkrati pa hočejo biti čim bolj moderne. Kostim je naprikiadnejši kompromis.
izbranih modelov za polnejše ženske, izšolano oko na tem poprišču bo pa tudi med drugimi oblekami znalo ločiti važno od nevažnega in si ustvariti svojo modo, modo po svojih potrebah in svojem okusu.
Vsaka debelušna ženska je lahko zmerom elegantno oblečena, če pazi na pet prav važnih točk:
1. Nikoli r.e poudari obleke v pasu!
2. Nikoli ne nosi zvončastih kril!
3. Ne	nosi kratkih	rokavov!
4. Ne	reži obleke v	pasu!
5. Ne kupuj- blaga z velikim vzorcem!
Napak bi bilo misliti, da lepe žen«
nimajo nobenih telesnih napak. Le redkokdaj, srečamo res pravo, popplno lepoto. Mnoge ženske, ki se vam na cesti, na zabavah zde tako lepe, tako izklesanih postav, se morajo zahvaliti za	svoje uspehe	ne svoji	lepoti,
pač pa	svojemu okusu. Obleka	za	de-
belo žensko je čisto drugačna od obleke za vitko žensko.
Naj vam popišem nekaj vzornih oblek za debele ženske.
Pričnimo kar z vsakdanjo obleko za pod plašč. Rezana naj bo tako, da teče 1 ram do roba v eni črti in da pasu ni nič prerezana. Od ram do roba teče pokončno na obeh straneh v šest drobnih gub, ki delajo postavo vitkejšo. Pas označuje samo zelo tenak usnjen pas. Obleka je iz tenkega volnenega blaga, ki se telesa ne oprime pretesno, hkrati pa lepo pade.
Plašč debelušne ženske je zelo preprosto ukrojen. Od ram do roba plašča tečeta dva šiva. V pasu je prepet z dvema gumboma, reverji so krzneni in ne preširoki. Segajo pa od ramen do pasu in narede postavo vitko. Rokavi so preprosti in brez zapestnic.
Debelušna, ne pretirano debela ženska, je pogosto v kakšni večerni obleki lepša od pretirano vitke ženske. T° pa zato, ker lahko izbere temne barve, ker se za en večer lahko nekoliko utesni v poseben pas in ker lahko s primernim krojem dosti doseže. 2e to, da sega obleka do peta, je za debelušno žensko zelo ugodno, kajti v do-petni obleki je videti vsaka žensk® vitkejša. Kroj naj bo izbran tako, d® pada obleka v dolgih pokončnih polah in je nabrana kvečjemu pod prsmi. Izrez naj bo enostaven, koničast-Rokavi so preprosti, vsekako dolgi. Debelušna ženska naj ne nosi globokih izrezov, kajti takšno razkazovanje .mesa1 je neokusno, če je ženska le z® spoznanje predebela.
Kostim za polnejšo ženo naj im® preprosto krilo z eno samo gubo, d® lažje hodi. Jopica naj bo dolga ih naj se zapenja na tri gumbe. Reverji ne smejo biti preširoki. Jopice, ki se zapenjajo počez, delajo človeka debelega.
Kakor vidite, se lahko tudi slehern® polnejša ženska primerno obleče, znati mora samo ločiti pravilno od nap®e' nega. Zapomniti si je treba, da P® ni splošne mode, temveč da je vsak® moda lepa šele, če jo posameznica Prl' kroji za svojo postavo in svoje f*2* mere.
DRUŽINSKI TEDNIK
Zakon in zdravje
Pozori
Prihodnjič:
Pletena
popoldanska
obleka
Zdravje obeh zakoncev je zelo važno *a zdravje njunih potomcev. Zato na-Vadico govorimo o zdravju zakoncev s Stališča za zdravstveno usodo potomstva. Danes bomo pa posvetili nekaj besed zdravju zakoncev, samih glede na njihovo življenje in na njihovo duševno in telesno moč.
Zdravje zakoncev pogosto odloča o £»>či v zakor.u. Le redko srečaš zadovoljno družino, če nista oče in mati zdrava. Izjeme samo potrjujejo to splošno pravilo. Med boleznimi, ki po-Bosto rušijo srečo v zakonu, naj naj-Prej omenimo živčne bolezni. Te bolezni so takorekoč na meji med zdravjem in boleznijo in nekateri ljudje jih kratko in malo odpravijo s pojmom »sitnost«. Temu pa ni tako. Ni vsakdo, ki sitnost stresa, bolan, toda Vsakdo, ki je živčen, je bolan, le da njegova bolezen ni tako očita kakor so druge. Živčni ljudje trpe predvsem duševno in ne telesno.
če živi nervozen človek v primerni družbi in primernem okolju, lahko svojo, pogosto zelo neprijetno bolezen kolikor toliko dobro prenaša, če ima občutljiva, razdražljiva žena mirnega moža, potlej rojena živčnost še ne pomeni nevarnost za zakonsko sožitje, če sta pa oba, mož in žena nervozna in razdražljiva, potem je njuna zagonska sreča na tehtnici. To naj pomislijo vsi tisti, ki se šele nameravajo Poročiti in še niso dobro spoznali značaja in temperamenta svojega druga ali družice.
Nekatere organske bolezni so tako hude, da je bolje, če . se ljudje, ki bolehajo za njimi, sploh ne poroče; med temi so basedovvovo bolezen, božjast, vSjS duševne bolezni, bolezni možgan in hrbteničnega mozga.
Srčne bolezni same po sebi še niso ovira za zakonsko življenje. Toda moški morajo upoštevati, da mora srce žene pri nosečnosti premagovati težak napor in naj zato ženo vsaj tisti čas kolikor se da razbremene.
Ugotovili so, da mnogi novoporo-čenci zbole za boleznimi na prebavilih. To so opazili predvsem pri možeh, in sicer pri tistih, ki niso vajeni tečne hrane, kakršne jim kuha žena in kakršne v raznih gostilnah in javnih kuhinjah niso jedli. Njihova prebavila niso vajena tako intenzivnega dela, kajti prebavljala so samo pusto, nemastno hrano. Takšna obolenja so pa samo prehodna. Včasih se tudi zgodi, da žena, če je še mlada, ne zna kuhati in potem mož z občutljivim že-
Kombinacije in pasti
če se partija zaradi potez enega od obeh igralcev tako razvije, da mora drugi igralec odgovarjati samo tako, kakor prvi hoče, se skupina potez prvega igralca imenuje kombinacija.
Namen kombinacije je, nasprotnika oslabiti in po možnosti matirati. če so igralcu to posreči, je bila kombinacija korektna (pravilna); če se mu pa ne posreči in dobi po končani kombinaciji nemara celo nasprotnik premoč, je bila kombinacija nekorektna (nepravilna) .
In kaj so pasti? Posebne vrste kombinacije, takšne, da ima nasprotnik na videz celo korist od njih — a samo na videz; bistvo pasti je namreč, da je v kombinaciji skrita takšna misel, da njena izvedba nasprotnika ugonobi. Pri pravi pasti prva nasprotnikova poteza ni prisiljena; če nasprotnik izpregleda nevarnost, se kombinacija izjalovi; v takšnem primeru rečemo, da igralec ni šel na led.
Kombinacije so najlepše, kar šah premore. Brez kombinacij bi bilo šahiranje zgolj mehansko premikanje figur.
Kombinacije niso za to, da bi se jih človek na pamet učil — prav tako kakor ne terjamo tega od problemov. S kombinacijami si bistrimo duhft in širimo šahovsko obzorje, da se laže orientiramo, če se nam v praktični partiji pripeti kaj podobnega, kakor smo videli v kakšni natisnjeni kombinaciji.
Oglejmo si n. pr. tole pozicijo:
lodcem trpi zaradi tega nedostatka. Takšne bolezni se tudi kmalu popravijo.
Pri ženah se pogosto pojavijo »lena čreva«. Tudi ta bolezen kmalu mine. Za časa nosečnosti obole nekatere žene na žolču in dobe celo žolčne kamne. Odpravimo jih po nosečnosti z zdravljenjem z oljem ali pa, če so zelo trdovratni, z operacijo.
Na stara leta zbolita pogosto oba zakonca zaradi predobre prehrane za sladkorno boleznijo. Zato velja v zakonu zmerna in ne preobilna kuhinja, če hočemo, da ostaneta mož in žena do visoke starosti čila in zdrava.
Kolikokrat se v gospodinjstvu pripeti, da gospodinja ne more najti kakšnega vijaka od mesoreznice ali ji pa celo stroj sam odpove delo. Hudo je, če je tedaj meso že naspol zmleto. če se zgodi to v začetku tlačenja, jedo navadno družinski člani biftke namesto polpetov, ne da bi vedeli, kakšne sitnosti je imela gospodinja z meso-rezeico.
Najbolje je pa kajpak, da se na mesoreznico lahko popolnoma zanesemo. če bomo prav ravnale z njo, nam ne bo odpovedala v odločilnem trenutku, kakor sleherni stroj terja nego in uboga le, če prav ravnamo z njo.
Nobene mesoreznice ne smemo takoj po umivanju shraniti, kajti vlaga, ki se nabere v zarezah, luknjicah in vijakih, povzroči, da stroj zarjavi. Počakati moramo, da se mesoreznica čisto posuši, in sicer na toplem, suhem zraku, jo dobro izbrisati in shraniti na suhem prostoru, če mesoreznice dolgo ne uporabljamo, namažimo vijake in stroj s čistim jedilnim oljem ali pa s čisto svinjsko mastjo. Samo po sebi se razume, da moramo takšen stroj pred uporabo umiti. Posebno moramo paziti na vse majhne dele. Najbolje je, da razne vijake in priprave, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, nanizamo na vrvco in jih shranimo v posebni škatli.
Mnoge gospodinje imajo navado, da mesoreznico, pa tudi druge kuhinjske stroje po uporabi sicer očistijo, potem pa polože na kotel pri štedilniku ali celo kar na vroč štedilnik, češ da se prej posuše. To je za stroj zelo škodljivo. škodljivo je za pocinkane, pa tudi za ološčene mesoreznice. Ološče-nih mesoreznic tudi ne smemo pustiti v odcedku mesa, kajti odcedek bi raz-jedel lošč in pokvaril ves stroj. Zelo težko je očistiti majhne luknjice, ki skozi njih pretlačimo meso, posebno, če stroja nismo takoj očistili in je meso že suho. Tedaj moramo kolo z luknjicami za nekaj minut položiti v mlačno vodo, da se odmoči. Toda pra-
vi	gospodinji tega tako ne bo treba, kajti stroj bo vselej očistila takoj po uporabi.
Zelo moramo paziti tudi na rezila mesoreznice. Biti morajo zmerom čista in suha, da ne zarjave. Zdaj dobiš v trgovinah z železnino že posebno brusilo, ki z njim gospodinja nabrusi rezila pri mesoreznici, če se obrabijo ali skrhajo. .
če kupuješ mesoreznico, prosi prodajalca, naj ti priloži natančen popis, kako moraš stroj sestaviti in razstaviti. Razen tega se prepričaj, če dobiš v trgovini tudi nadomestne dele, v primeru, če bi se nekateri deli stroja izrabili. Samo znane znamke imajo nadomestne dele, zato je bolje, da odrineš nekaj več, toda veš, da boš te dele lahko zmerom kupila, če ti pa prodajalec ne more dati pismenega navodila, naj ti osebno natanko pokaže, kako je treba s strojem ravnati.
Ce se boš ravnala po gornjih nasvetih, ti mesoreznica ne bo nikoli odrekla dela.
Elegantna vinskordeča volnena angorska obleka z učinkovitimi progami i počez i po dolgem. Prav te proge pripomorejo do linije, kakršno zahteva današnja moda — široka ramena in ozke boke.
Beli mora dobiti, ker ima kmeta več. Sodeč po poziciji bi človek rekel, da bo boj dolg in ogorčen. V resnici se pa belemu odpira kombinacija, ki mu omogoča napoved mata v 5 potezah. Takole:
1.	Dh3—e6 šah, Kg8—h8 (Ce 1. ... Kf8, sledi 2. Df7 maO 2. Se5—f7žah, Kh8—g8, 3. Sf7—h6 teh, Kg8—h8.
Človek bi mislil, da je za belega najboljše, če skoči s konjem spet na f7 in <36 šah. Pa ne! Beli potegne 4. De6 —g8 šah!! To je jedro te kombinacije. Crni mora vzeti damo s stolpom ali pa s konjem in tako zagraditi kralju še poslednjo pot za umik: 4. ... T (ali S) Xg8, in zdaj sledi 5. Sh6—f7 mat.
Ta kombinacija je znana pod imenom »zadušenega mata«.
Ce se hočeš naučiti kombiniranja, ne zadošča študiran je kombinacij v danih pozicijah; važnejše je, če v partijah tako igraš, da si ustvariš pozicijo, ki kar vabi h kombinacijam.
Za oboje sta študiranje in praksa neobhodno potrebni.
šahovski kotiček »Družinskega tednika« bo odslej poleg problemov redno prinašal zanimive kombinacije, večji-del iz partij zadnjih let, in sicer po knjigi znanega ruskega šahovskega teoretika in praktika V. J. Sozina. Našim bralcem, ki se zanimajo za lepote duhovitih kombinacij, priporočamo, da vestno spremljajo to našo novo točko v šahovski rubriki. V kombinacijah, ki jih bomo priobčevali, naj vidijo nekakšne šahovske naloge; to se pravi, skušajo naj na šahovnici samostojno dognati kombinacijo, potem šele naj pogledajo naš tekst. Tako bodo imeli poleg zadovoljstva, da so svoje znanje obogatili, še športno zadoščenje, ki ga d^ reševanje vsake naloge ali uganke.
?caktuM nasveti
če hočete, da bodo zimski čevlji res izpolnjevali svojo nalogo, jih merate tudi skrbno negovati. Ni dovolj, da usnje namažete z mastjo, temveč je potrebno, da jih od časa do časa, v določenih razdobjih, namažete z oljem, posebno na podplatih in na robu med l>odplatom in zgornjim usnjem. Tako boste preprečili, da vam vlaga ne bo uhajala v čevlje.
• Porabni nasveti Bi
če imate mastne lase, potlej si jih ! umijte, nato pa vsakih deset dni na-j trite s 60odstotnim alkoholom in lasi-' šče masirajte.	•
Rešitev problema št. 122
1. Kc8—d8	Kb6—a7
2. Kd8—d7	Ka7—b8(b6)
3. Se7—c6(c8) mat.
Rešitev problema št. 123
1. Ta6—a5	Ke6Xd6
2. e7—e8T	Kd6—e8
3. Te8—e6 mat.
1... Ke6—f6
2. e7—e8L	Ki6—e6
3. ThT—h6 mat.
1... Ke6—d7
2. e7—e8Dšah	karkoli
3. Dg6 ali Ta8 mat.
Rešitev problema št. 124
1. c6Xd,7	Kd6Xe6
2. d7—d8T	Ke6—f6
3. Td8—d6 mat.
1... Kd6—c6
2. d7—d8L	Kc6—d6
3. Ta7—a6mat.
1... Kd6—e7
2. d7—d8D	karkoli
3. Db6 ali Th8 mat.
itai it tuba vedeti o električnem likalniku?
Električnih likalnikov je zelo veliko, malo jih je pa, ki bi ustrezali vsem potrebam današnjega gospodinjstva, namreč da bi z njimi lahko likali najrazličnejše stvari.
Ce preveč kadite in če bi radi prenehali ali manj kadili, si poprej, preden prižgete cigareto, usta izplaknite s srebrovim nitratom, razredčenim na 25 odstotkov. To vam bo zanesljivo pomagalo.
Monogrami — cntel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
Zelenjavo in krompir kuhajte nad istim ognjem. Tako bo imela dosti boljši okus. Zelenjavo položite v cedilo >n ga vtaknite v kozo. ki v njej kuhate krompir. Med kozo in cedilo zatlačite »vito brisaljko, da para ne bo uhajala.
Cedilo pokrijte s pokrovom.
v 10 dneh z uporabo FEM1NA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' — din. Po povzetju pošilja:
PMFUMERIE MUM — SUM NOE),
Dunanka banovina.
Kozaška oblačila so zmerom znova moderna. Na sliki vidimo kozaški plašč iz sivo-črnega volnenega blaga. Na rokavih in okrog vratu je pošit z astrahanskim krznom, kozaška čepica je pa iz temnosive klobučevine.
LJUBLJANA, Franiiikanska ulica
Vezen|e perila, predtisk ženskih ročnih del
7. nadaljevanje
»Prosim te, mamica, nikar se preveč ne trudi. Rekla sem že, da bo prišlo to samo po sebi. Ne more se mi g'oditi bolje, kakor se mi godi. živim v gradiču, kjer sem se rodila in preživela svoja otroška leta, v okolici, ki jo poznam do poslednje podrobnosti in ki me spominja na nekdanje prelepe dni. Veš, mati, če hočeš pravilno ceniti dom, je dobro, da si nekaj časa daleč, daleč od njega...«
»Mogoče,« je dejala gospa Le Ca-dreronova. Toda njeno čelo se je zmračilo ob misli, da včasih njena ljubljena hči sicer ni toliko filozofirala, zato se je pa tem bolj od srca smejala. Toda rekla ni ničesar več.
Tiho, zatopljeni vsaka v svoje misli, sta mati in hči odšli v gradič.
XVI
Vrnivšl se v svojo sobo, je začutila Orana živo potrebo po nekom, ki bi mu lahko neskrbno in odkrito razodela svoje srce. Odkar se je vrnila v domovino — in tega je bilo že dobro leto dni — se še ni upala povedati svojim staršem, kaj je doživela v Barceloni. Ni mogla povedati resnice, te strašne resnice! Misel na tisto vznemirljivo noč jo je tudi tu preganjala in pekla, toda vseeno ni imela toliko moči, da bi svojo skrivnost razkrila očetu in materi.
Vedela je, da bi jo oče rajši videl mrtvo kakor ženo neznanca, ki mu ne veš ne rodu ne pravega poklica. Besen bi pa bil, če bi izvedel, da se je poročila s človekom, ki je pomagal razrušiti svojo domovino z drznimi letalskimi napadi...
Politična prerekanja so kakor družinski prepiri; čim bolj rineš vanje, tem hujši so.
Gospod Le Cadreron je bil zagrizen nacionalist. Ni mogel razumeti, da morejo nekateri ljudje v svojih ideologijah iti do krnica in seči tudi po orožju, čeprav je to v škodo veličini njihove domovine. Njegovi najvišji ideali so bili: ljubezen do domovine, ljubezen do miru in ljubezen do reda. Popolnoma razumljivo je bilo, da je globoko preziral vse in vsakogar, ki je hotel te ideale doseči z orožjem...
Trdil je, da je naj višja dolžnost sleherne vlade, da zna potolažiti razburkane duhove s tem, da o pravem času odstopi.
Nič čudnega, če se Orana v takšnih okoliščinah ni upala povedati, kaj se ji je pripetilo v tej deželi »nemirov in nereda«...
S pomočjo listin, ki jih ji je preskrbel njen mož, je bila srečno prišla domov. Njeni starši so bili presrečni, da se jim je ljubljena edinka naposled le vrnila. Toda mirna družinska sreča v domačem gradiču Orani ni tako dobro dela, kakor sta upala njen oče in mati. Zdelo se je, ko da bi bila s svojimi mislimi še zmerom daleč, daleč od domovine, tam v deželi, kjer je videla toliko tragedij in grozot...
Orana je res mnogo mislila na pretekle dni. Bilo je, kakor da je v Španiji izgubila duševno ravnotežje in ga v domovini kljub neskrbnemu življenju ne more več dobiti. Zanjo, ki jo je življenje tam doli potegnilo v svoj vrtinec, je bilo to razumljivo, že celo leto dni ni dobila od svojega moža nobenega glasu. Ali je res padel na Mal-lorci, kakor je to v šali večkrat prerokoval? Morda je ranjen, celo nevarno ranjen? Morda je nevarnosti ubežal in še živi. Toda Bog ve, ali je svoboden ali ujetnik? Zakaj ji nič ne piše, ničesar ne sporoči?
Kod dobri krščanski ženi Orani ni bilo vseeno, kaj se je zgodilo z njenim možem. Ni ga ljubila — vsaj zatrjevala si je to — toda spoštovala ga je, kljub vsemu. Zaman si je razbijala glavo, zakaj ji Perrena — pred svojim odhodom v Francijo mu je dala svoj naslov
—	ničesar ne sporoči o njenem možu.
Mlada žena ni mogla razumeti tega skrivnostnega molka. Posebno sta jo mučila zla slutnja, da se je njenemu možu kaj zgodilo, in očitek, da je bila tisti čas, ko bi mu še mogla poplačati njegovo plemenitost, premalo dobra z njim.
Toda tudi sama ni nič pisala na Špansko, boječ se, da bi s tem pisanjem sprožila plaz nevšečnosti, neprijetnih njej in njenemu možu.
»Bom že odpisala, če mi bo pisal,« se je tolažila. Zdaj je vrsta na njem, da mi piše.«
Včasih si je prigovarjala, da je mladi častnik morda že zdavnaj pozabil na njuno kratko zvezo. Toda spomin na dogodke in na moževe besede tiste usodne noči ji je preveč živo zatrjeval, da to ni mogoče...
»Morda je bila pa ta poroka res samo nenadna muha in je zdaj Moreno vesel, da ga nihče ne spominja name...« si je včasih dejala v uteho.
Španskega častnika
Toda ob teh besedah je začutila vselej, kako se ji je v srce splazila otožnost, ki ji ni vedela pravega vzroka. Tako se je mučila, ne da bi svojo skrivnost zaupala svojim staršem ali kakšni drugi sorodni duši.
*
Rahlo trkanje jo je zbudilo iz mračnih misli. Služabnik ji je sporočil, da jo kliče oče v veliki salon. Pred očetom je čutila Orana še zmerom nekakšen strah, čeprav je bil stari gospod dober in prijazen z njo. Toda njegovi nazori so bili tako drugačni od njenih in njegov nastop je bil tako odločen, da je mala Orana čutila vselej nekakšno zadrego, če se je morala z njim pogovarjati v dvoje.
Stopivši v salon, se je nekoliko pomirila, videč, da je v sobi tudi mati.
»želel si govoriti z menoj, oče?« je vprašala. Očetov resni pogled je zbudil zlo slutnjo v njenem srcu.
»Da, ljuba moja. Sedi. Pogovorili se bomo odkrito, kakor se pogovore spodobni starši s svojimi spodobnimi otroki.«
Za trenutek so se Oranine oči ustavile na očetovem obrazu. Med njegovimi, sicer dobrodušnimi očmi se je pokazala dobro znana, stroga navpična guba, ki ni nič dobrega obetala. Res, v poslednjem času se je očetov, včasih tako neskrbni obraz očitno postaral. Ali je bila temu vzrok ona, Orana?
Pogled na ta obraz — v njem sta se zrcalili vsa skrb in ljubezen do nje — je Orano ganil do srca.
»Poslušam te, oče.«
»Tvoja mati in jaz sva sklenila, da ti najprej poveva, kako globoko čutiva s teboj, ljuba Orana.«
Orana se je zdrznila. Kam neki meri? Zakaj tako svečan uvod?
»Zelo si se spremenila, Orana, odkar si se vrnila iz Španije. Ta sprememba, ki ji ne vem pravega vzroka, me vznemirja.«
»Oh, oče, ne muči se!« je vzkliknila mlada žena v strahu, da se bo spet pričelo zasliševanje, ki ga je bila že tako do grla sita. »Saj sem že pravkar razložila materi svoja čustva. Prosila sem jo, naj ne bo nestrpna... naj potrpi, naj mi da časa...«
»Prav, prav,« jo je prekinil gospod Le Cadreron. »Denimo, da bo to še vse dobro. Toda z materjo sva te poklicala, da se pogovorimo o nečem resnejšem.«
»Resnejšem?« se je še bolj začudila Orana.
»Da, ljuba moja. Doslej si slišala samo uvod. Saj si utegneš misliti, da te nisva z materjo kar tako poklicala na tako važen pomenek.«
»Kaj vendar mi imata tako resnega povedati?« je vprašala Orana in temna slutnja jo je prešinila.
Ugodna priložnost
Ona: »Pomisli, dragi, nocoj se mi je sanjalo, da sem ti za božič podarila krasen briljantni prstan!«
On: »škoda, da sanje pomenijo ravno nasprotje tistega, kar se v resnici zgodi.«
Ona (vsa vesela): »To je pa res krasno! Potlej mi boš torej ti podaril briljantni prstan!«
Nevarno
»Poslušaj, Danica,« pravi mati svoji petletni hčerki. »Pojdi zdaj k svoji vzgojiteljici, želi ji lahko noč in jo poljubi.«
»Tega pa ne, da bo še meni pri-pelala zaušnico kakor je včeraj našemu očku!«
Različno
»Anica, koliko si prav za prav že stara?« vpraša tetka svojo nečakinjo.
»Kadar sem doma ali kadar se peljem s tramvajem,«
2e ve, koliko ura bije
Dolžnik: »Od jutri dalje bom začel popolnoma novo življenje.«
Upnik: »Lepo! Toda poprej morate poravnati dolgove iz svojega starega življenja.«
Pri zdravniku
Zdravnik: »Prav za prav vam nič ni. Le to bi vam svetoval, da bi se nekoliko več gibali na zraku. Kaj ste po poklicu?«
Pacient: »Letalec.«
Med zakoncema
Mož: »Ali ne boš zaužila uspavalnega praška, ki ti ga je predpisal zdravnik?«
Zena: »Zaradi mene ga lahko, toda povem tl, da kljub temu ne boš dobil hišnega ključa!«
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLO K. N.
»Nič hudega, Orana. Za dekle v tvojih letih celo nekaj prav laskavega. Ti se sicer doslej teh stvari nisi nikoli prav razveselila, upam pa, da bo danes drugače. Na tehtnici je tvoja bodočnost. Ne bom govoril po ovinkih. Nekdo je spet zaprosil za tvojo roko, Orana.«
Senca je šinila čez lepi Oranin obraz:
»Nekdo je zaprosil za mojo roko? Kdo vendar spet?«
»Andre Dumoustier. Poznaš ga, edinec je bogatega bančnega ravnatelja, našega starega družinskega prijatelja. Dober dečko je in na najboljši poti, da postane vreden naslednik svojega očeta. Ne tajim, Orana, da bi bil prav zadovoljen, če bi ga lahko lepega dne imenoval svojega sina.«
»Oče, povedala sem ti že, da se ne bom poročila,« je resno odgovorila Orana.
»Zakaj ne?« je začudeno in razdraženo vprašal gospod Le Cadreron. »Odklonila si doslej vse ponudbe in odklanjaš tudi današnjo, rotlej se mi je zdelo to še nekam naravno, kajti razumel sem, da si še preblizu grozotam, ki si jih doživela tam doli. Upošteval sem tudi
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in •vetlolika srajce, ovratnike, za-
rtniee Itd. Pere, suši, monga Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
tvoj premislek, da mladeničev, ki so te prosili za roko, niti dobro ne poznaš. Toda danes? Andre je vendar tvoj najbližji prijatelj iz otroških let!«
»Andre je res simpatičen fant, spoštujem ga.«
»Vidiš! Sicer pa, kaj se to pravi spoštujem ga. Kaj bi hotela še drugega, kakor spoštovati ga?«
»Spoštujem ga, to je vse. Nobenega drugega čustva ne čutim zanj.«
»Poslušaj, ljuba moja,« je tedaj spregovorila mati. »Nikar ne odklanjaj takšne ponudbe kar tjavdan! Pomisli, da oče in jaz ne bova večno živela v tvojo oporo in pomoč. Edinka si in po najini smrti boš ostala sama na svetu, brez družine, brez pravega doma. Za naju z očetom bi bila zavest, da imaš dobrega, zvestega moža, ki te bo v življenju varoval in ščitil, v veliko olajšanje.«
»Ne želim si in nočem se poročiti,« je trdno in kratko ponovila Orana.
»Toda na koncu koncev povej že
HllUfRII
Kvartali
Kvartača igrata. Približa se jima gospod in meni:
»Pri kvartanju se zapravi dosti časa.«
»Da,« mu odgovori eden izmed njiju, »posebno pri mešanju in razdeljevanju kvart.«
Strahopetec
»Janez, včasih ti kar zavidam, da si že oženjen.«
»Zakaj neki?«
»Tebi se je treba bati vsaj samo ene ženske, mi samci se moramo pa
vseh.«
Učinkovito sredstvo
Mož svoji ženi:
»Draga, zate je prišlo neko pismo. Ali naj ga odprem in ti ga na glas preberem, dokler ti delaš?«
»Lahko, toda poprej si zamaši ušesa, da ne boš slišal, kaj v njem piše.«
V	restavraciji
»Gospod natakar, ali je to polovica piščanca?«
»Seveda, gospod.«
»Potlej mi, prosim, prinesite drugo polovico.«
Milo za drago
Ves objokan priteče Mihec domov. Mati ga tolaži: »Nikar ne joči, moj mali. Pojdi, greva k oknu, da mi boš pokazal, kdo te je udaril.«
Mihec pri oknu: »Tisti, ki ima krvav nos.«
vendar, zakaj ne?« je razburjeno vprašal oče.
»Nočem...« je trmasto ponovila. »Te svoje želje vama ne bom mogla pojasniti. Toda prepričana bodita, da te moje odločitve ne bosta omajala.«
»Morda bi bilo dobro za nas in zate, če ne bi bila tako trmasta,« je strogo dejal gospod Le Cadreron.
»Oče!«
»Da! Tvoji izgovori so iz trte izviti! Zakaj odkrito ne odgovoriš, zakaj se ne maraš poročiti? Mar tvoja mati in jaz nisva vredna iskrenosti s tvojih ustnic? Ali hočeš ostati stara devica?«
»Zakaj ne?« je vzkliknila Orana. »Današnja doba nima več predsodkov do ,starih devic1. Sicer pa nisem rekla, da se nikoli ne nameravam poročiti. Ponovno vam pa povem, da se zdaj ta čas nikakor ne bom poročila, pa če bi me sam indijski maharadža zaprosil za roko!«
»Otrok moj, kaj vendar govoriš!« Gospe Le Cadreronovi je zadrhtel glas, ko je izrekla te besede. »Ali ne veš, da je dolžnost sleherne ženske, da se, kakor hitro pride čas, poroči, ima otroke in moža?... Saj vendar ne misliš na samostan?«
»Mislim, da vseeno lahko spodobno živim, čeprav se ne poročim in čeprav ne stopim v samostan,« je trdno in ponosno dejala Orana. »Mislim, da ima vsakdo pravico, odločati o lastni usodi. Časi, ko so starši lahko vsilili otrokom neljubljenega moža, so minili — Bogu bodi hvala za to! Nič čudnega, če so bili potlej zakoni tako trhli in zakonci tako nesrečni!«
Oče in mati sta se začudeno spogledala. Od te strani dotlej svoje hčerke še nista poznala. Bila je zmerom tako krotka in blaga, zdaj pa ta trmoglavost! To milo dekle je prepričano, da želita njeno poroko iz bogve kakšne preračunljivosti, čeprav gre njima samo za njeno srečo.
»V zadrego me spravljaš, Orana,« je pomirljivo dejala gospa Le Ca-dreronova. »Nikar se tako ne vznemirjaj. Saj ne nameravava kratiti tvoje osebne svobode, samo tvojo srečo želiva in nič drugega.«
»Vem, da mi ne želita nič hudega,« je nekoliko mirneje povzela Orana. »Nočem kakor koli grajati tvojega ali očetovega mnenja, to se za dobro vzgojeno hčerko tako dobrih staršev tudi ne spodobi. Povedati vama pa moram, da mi je pretirano moderno življenje da-: ašnjih deklet prav tako malo všeč kakor poroka brez ljubezni... Toda zdi se mi, da je zakon nekaj tako kočljivega in tako vzvišenega, da ne bom prekoračila meje spoštovanja do staršev, če si želim v tem pogledu popolnoma svobodne odločitve.«
»Po domače bi se to takole reklo: Andreja sicer spoštujem, toda lju-
Prcd sodiščem
Sodnik: »Ce so pričevanja prič resnična, potlej je vaša vest bolj črna ko vaši lasje.«
Obtoženec: »če bi sodili po laseh, gospod sodnik, potlej vi sploh ne bi imeli vesti.«
V	šoli
Pri pouku zgodovine v ženski gimnaziji vpraša profesor:
»Katera od vas bi mi znala povedati, kdo je bil največji osvojevalec v srednjem veku?«
»Don Juan!«
Posledice
Neke nedelje pridiga duhovnik na prižnici:
»... In gorje tistemu možu, ki bo svojo ženo pretepal! Njegova roka se bo spremenila v kamen!«
Ena izmed poslušalk:
»Bog ne daj, kako bi bile šele potlej pisane!«
Med umetniki
Dramatik prebere svojemu tovarišu svoje zadnje delo:
»Kako ti ugaja drama?« ga na koncu vpraša.
»Hm... veš... boljše bi bilo, če bi se tvoj glavni junak na koncu ustrelil kakor da se je z nožem zabodel.«
»In zakaj?«
»Zato, da bi se ljudje zbudili.«
Prepričevalno
»Kdo je bila tista lepa dama, ki ste bili snoči z njo v kinu? Vaša žena?«
»Seveda. Toda ničesar ji ne pripovedujte o tem.«
bim nekoga drugega,« je zbadljivo dejal gospod Le Cadreron.
Orana je odkimala. Njen resni obraz se je še bolj zresnil, njeno sanjave oči so postale malone otožne.
»Ne, oče. Motiš se.«
Nastala je dolga, mučna tišina.
Oranine misli so kakor lahko-krile ptice poletele v preteklost, za leto dni nazaj... Obraz mlade žene se je zmračil.
Le zakaj jo oče in mati venomer nadlegujeta z vprašanji? O, kakšna ironija, govoriti njej o ljubezni, o poroki, o bodočnosti! Ali ni že žena moža, ki jo je z njim usoda zvezala po sili in brez ljubezni?... Govoriti o vseh teh sladkih stvareh njej, ki bi grešila, če bi se zdaj zaljubila v nekoga drugega, grešila nad njim, ki je tvegal svoje življenje, da je rešil njeno!
O, kakšna ironija, njej želeti srečo in bodočnost!
Na lepem je začutila blazno željo, storiti nekaj, kar bi pretrgalo to mučno, napeto tišino, razočaralo nežno pričakovanje v očeh njene matere. Bilo ji je, kakor da bi morala na ves glas zavpiti, izkričati svojo skrivnost, ki je tako moreče ležala na njeni duši. Toda nič takšnega ni storila. Pobesila je pogled in krotko ponovila:
»Motiš se, oče. Ne ljubim nikogar drugega.«
»Prav. Toda to ni odgovor na moje vprašanje! Morda bi se rada poročila z nekom, ki ga ne ljubiš, ki si ga pa iz kakršnega koli vzroka želiš za moža. Povej, ali je tako, Orana?«
»O, oče, kako se motiš! Le kako moreš kaj takšnega misliti! Prosim, razumi moje stališče. Skušala bom tebi in materi kar najbolj odkrito povedati, zakaj se ne maram možiti. V Španiji sem videla toliko grozot, da mi je odvratna že misel, da bi svoje življenje zvezala z življenjem kakšnega moškega...«
»Smešna si!« je nestrpno vzkliknil gospod Le Cadreron. »V tvojih letih spomini hitreje blede kakor v mojih. Za tem slepomišenjem se skriva nekaj drugega!«
»Ne, oče,« je mimo, a trdno odgovorila Orana. »Prepričana sem, da bi sleherna druga ženska na mojem mestu ravnala prav tako, kakor ravnam jaz. Prosim vaju, nikar ne silita vame. Počakajta, da se mi tu pri vama, v našem mirnem domu spet vrne duševno ravnotežje, ki sem ga izgubila tam doli. To je največja sreča, ki ml jo moreta želeti in dati.« Njen glas je pri tej skromni prošnji drhtel, kakor da bi prosila kaj nevšeč-nega.
Gospod Le Cadreron je zakrilil z rokami. Ta gib ni izdajal samo njegove jeze, ampak tudi vso njegovo brezupnost in nemoč.
»Kaj praviš ti k temu?« je vprašal svojo ženo, ne da bi skrival svojo nejevoljo.
»Ne morem tajiti, da me je odgovor najinega otroka pošteno presenetil,« je dejala gospa Le Cadre-ronova.
Spet je v sobi zavladala tišina, da si slišal drobno tiktakanje velike stenske ure.
Stari gospod je nagubal čelo. Bil je nezadovoljen z uspehom svojega posredovanja. Njegova hči, to dekletce, včasih tako krotka in ponižna, je danes tako nedostopna in trmasta. Kakšen zlomek je neki šinil vanjo, tam doli, v Španiji? Saj se je čisto spremenila! Kakor da bi čez noč dozorela in odrasla. Sicer pa... nič ni še zamujeno. Čas celi vse rane... Pomirjujoče je dejal:
»Ljuba moja, končajmo ta razgovor, saj nam je vsem trem, če že ne mučen, pa vsaj neprijeten. Prav imaš, za zdaj se ti še nič ne mudi s poroko. Mati in jaz sva še čvrsta in zdrava... če bi prišel čas, ko bi morala ostati sama na svetu, se bomo pa spet pogovorili o teh stvareh...«
»Da, to je važno,« ga je prekinila gospa Le Cadreronova. »Nikakor ni dobro, če ostane ženska vse življenje sama...«
Orana je namršila obrvi in okrog njenih ustnic je zaigral droben nasmeh:
»Oh, mati,« je grenko dejala, »ali ni bolje vse življenje živeti sam, kakor pa ob strani bitja, ki ga ne ljubiš?«
Materi ni ušla bridkost, ki se je skrivala za temi. na videz nepomembnimi besedami. Toda prav te skrivnostne grenkosti v nekaterih Oraninih besedah ni razumela. Prizanesljivo se je nasmehnila:
»Vem, da ne čutiš do Andrea tiste velike, vsemogočne ljubezni. Toda morda bi se tudi to spoštovanje do njega, ki ga že zdaj priznavaš, lepega dne spremenilo v kakšno nežnejše čustvo...«
-Andre je zelo dober fant,« Je vnovič potrdila Orana. »Če bi svobodno izbirala moža, bi se pač ne mogla odločiti za boljšega,« je tiho pristavila.
»Oprosti,« je tedaj vzkliknil gospod Le Cadreron. »Kdo ti pa brani svobodno izbiro moža?«
•RSCHELUNG-
'fi/KCfidlen
Hariingen.
Jlhmaar
iariem
‘AMSTERDAM
\Harderwijk
fMUlPENH
'TflECHT imen/orni
'LA H AVI
'ROTTERDAM
lOCHTCNj
|WOUDr'icHEM| yyag/
60EPEREEPE
iNIMfeGUŽ
fROSSUMl
:houwen:
igertruvpenbergI
Rosendaat J)	o
B °A A /©[A N T
Middelbout
) oondyke
ieuzen
premisli, kje naj i naj začne, koliko
Dordrccht na Meusl, znamenito pristanišče na južnem Nizozemskem. V	več; vprašal je, ali ne	bi mogel	name-
Dordrechtu je 1. 1618.—1619. zasedal cerkveni zbor, ki je sestavil še danes	i	sto tega postreči z	razkošno	izdajo
veljavna verska določila holandske reformirane cerkve. Mesto šteje 70.000	!	uradne zgodovine holandskega gardne-
prebivalcev; zaradi mnogih kanalov ga imenujejo tudi nizozemske Benetke.	|	ga polka.
ane v
HOLANDSKA: dežela reda, solidnosti in miru
Mlin na veter, značilnost holandske Pokrajine. Takšne mline vidiš ob slehernem od neštetih vodnih prekopov.
Nobena dežela v Evropi, izvzemši skandinavske države, ne učinkujejo na človeka tako pomirljivo, kakor Holandska. Ne morda zato, ker je razvoj življenja na Holandskem zastal. Življenje teče mimo in uglajeno, kakor se je ustalilo v davnih dneh. Celo v velikih mestih, kakor sta Amsterdam ali Rotterdam, ne opaziš hitrosti in vročice, ki sta sicer tako značilni za pristaniška mesta.
Vsak Nizozemec, najsi bo po poklicu kar koli, dela resno in brez mrzlične hitrosti določen čas, potlej se pa prav tako resno odpočije. Holandec je občutljiv, rezerviran in oprezen. Ne samo na ulicah in trgih, tudi v pristaniščih ne slišiš vpitja in prerekanja. Ulični prodajalci ne ponujajo glasno svoj^ega blaga, kolporterji ne kličejo glasno imen časopisov, v tramvajih in na javnih krajih
govore ljudje polglasno, in v ------------
neki veliki restavraciji v Haagu vlada takšna tišina, ko da v njeJ obedujejo avtomati in ne živi ljudje. Vsak tu dela tako, da ne moti svojega soseda in da ne krši tradicionalnih pravil o vedenju in spodobnosti.
Stoletja miru in dela so na Nizozemskem ustvarila zgoščen način življenja in izoblikovala narodni značaj, ki ne prenese niti hitrice in ne naglih sprememb. Celo še tako neznatno spremembo je treba prej točno premisliti in preračunati: kakšne koristi bo sprememba prinašala? Kako se bo načrt uresničil in kakšen uspeh bo prinesel? Potlej je treba to še enkrat pretehtati, toda brez sleherne hitrice. Ali je morebiti mogoč kakšen recept, ki bi se po njem moglo popolnoma vse urediti? Radikalen način, ki postavi na glavo vse, ne prinaša zveličanja. Reforme zato ne uvajajo kar na lepem, temveč jih uvedejo postopno.
Največji konservativci v Evropi
Holandski konservativizem ni oklepanje, temveč izraz narodnega značaja, zelo blizu angleškemu konser-vatizmu, ki se odlikuje po prožnosti In sposobnosti, prilagoditi se okoliščinam. Način življenja je zgoščen v obliko, ki se zdi zelo smotrna. Tu se je izkristaliziralo ono, kar najbolj Ustreza narodnim navadam in kar se Je izoblikovalo samo po sebi. Bogataši in siromaki, izobraženci in preprosti ljudje, učenjaki, industrijci, Uradniki, trgovci, delavci, kmetje — Vsi cenijo eno nad vse: udobno in Čisto stanovanje, nedotakljivost in prijetnost domačega ognjišča, primerno preračunan način življenja in red.
Predvsem red. Zjutraj zajtrkujejo: Jajca, ržen kruh z maslom, sirom ali marmelado in močno kavo. Opoldan Južinajo: prepečenec z maslom, salamo in sirom in spet kavo. Popoldne okrog štirih pijo čaj s kolački, in žele okrog šestih kosijo: juho, meso, krompir in kolačke. Zvečer pijo spet čaj. Nekateri jedo ooljše, nekateri •labše, nekateri manj, nekateri več, toda vsi v določenem času jedo pralen kruh in pijejo kavo ali pa čaj
* mlekom.
Hiše kakor škatlice
Ce greš po ulicah Haaga, boš videl •kozi široka okna sama enaka stanovanja. Na ulico gleda salon z naslanjači okrog okrogle mize, pokrite
• prtom, tkanim prav tako, kakor so tkani čilimi. Za salonom je obednica: Precej majhna miza, okrog nje stoli. Na mizah stoje vaze s cvetjem, na oknih vidiš tudi mnogo cvetja. Sveže oškrobljene zavese so odgrnjene in skozi okno vidiš v stanovanje.
Če ne bi bilo hišnih številk nad vsakim vhodom in svetlih gladkih deščic z imeni stanovalcev, bi komaj »ašel svoje stanovanje Neizkušeno
LEGENDA
■■«■■■ dri ovne meje
prekopi
gaaeeasa tetle reke
/ČSfH n?Anu?!Mtt
molv/r/e MERIL 0
oko težko odkrije kakšne individualne razlike v teh stanovanjih, povsod vlada ista čistota. In povsem ista razvrstitev sob: salon, jedilnica in kuhinja v pritličju, spalne sobe pa v prvem nadstropju.
Življenje Holandcev
Način javnega življenja se je prav tako ustalil kakor način zasebnega življenja. Po dovršeni srednji šoli se mladenič, če ima dovolj denarja, vpiše na vseučilišče.
Visokošolski študij je drag in zato morejo študirati samo premožnejši. Kakor hitro mladi Holandec konča svoj študij, se na lepem ves spremeni. Konec je študentovskih kroka-rij in veseljačenj po gostilnah. Življenje prične teči po novem tiru,_ na prvem mestu so služba in zaslužek, na drugem poroka.
Holandski časopisi ne prinašajo senzacij
Ko dobi Holandec službo, že za dvajset let naprej izračuna, koliko bo kdaj dobil plače, kdaj pojde v pokoj in koliko pokojnine bo dobival. A če se namerava posvetiti svobodnemu poklicu zdravnika ali odvetnika, natanko odpre prakso, kako bo na mesec dal na stran za stare dni in v katero banko bo vložil prihranjeni denar. Vse že vnaprej določi (n misli na vse.
Potlej teče življenje enakomerno in enolično. Zjutraj se Nizozemec odpelje s kolesom v službo, in se z njim vrača domov na kosilo, mora pač prebrati šestnajstih strani, na teh straneh spet vse na svojem mestu: dogodki, prihod princese Rotterdam in njena slika s princeso Beatričko, obširni članki o gospodarskem položaju evropskih držav in holandskih kolonij, referati o poučnih kongresih, o novih filmih, borzni pregled, zgodovinski članki, članki o obdelovanju zemlje, o gojenju tulipanov in hijacint, o novem načinu prehrane, več listkov, kuhinjski nasveti, križanke in obširna kronika domačega življenja. Vse to je zapisano mirno, trezno, brez senzacionalnih naslovov, ker je namen časopisov, da pomirijo, zabavajo in pouče bralca, ne pa da ga dražijo in spretno zbujajo njegovo pozornost
Zemljevid Holandije z obmejnimi predeli Nemčije in Belgije. La Haye = Haag; Ane. Meuse = nekdanji tok reke Meuse; Aix-la-Chapelle = Aachen; Cologne = Koln; Rhin *= Ren.
Časopisov je na Holandskem mnogo. Izhajajo v vseh mestih, ne samo v velikih, temveč tudi v malih. Vsi ljudje znajo brati, vsi bero časopise. Eno izmed največjih časopisnih podjetij tiska izvrsten dnevnik, ki v njem že zjutraj lahko bereš vesti, ki jih v drugih listih izveš šele zvečer. Toda solidni ljudje tega lista ne cenijo posebno. To ni soliden časopis, četudi prinaša še sveže novice. »Na koncu vseh koncev lahko preberemo to tudi jutri, ali pa slišimo po radiu,« pravijo pristni Holandci, in čitajo še dalje časopise, ki so se nanje navadili.
Red mora biti
V družabnem, državnem in zasebnem življenju je vse lepo urejeno. Nič nepričakovanega se ne more zgoditi. Okrog štiridesetega leta se prično lasje na čelu in na temenu redčiti. Okrog petdesetega leta imaš lepo, široko plešo. To je neizogibno, toda življenaj to ne moti. V določeni dobi starosti moraš zmanjšati vsakdanji obrok mesa, omejiti se na zele-
njavno hrano in kuhati manj močno kavo. Vse to je neizogibno. Treba je samo vedeti, kdaj je kaj treba nare diti, po kakšnih poteh moraš hoditi in nikoli zaiti tja, kjer piše »verbo-den« (prepovedano).
Nizozemec je discipliniran in se pokorava zakonom. To mu je že v krvi. Ce je nekaj prepovedano, če se pot, po kateri hodi, konča z napisom, da se dalje ne sme iti, bo šel po drugi poti, ali se bo pa vrnil. Hoditi je treba samo po določeni poti in ne, kjer se komu hoče. Ceste so zgraje-. ne za vse: za avtomobile, za kolesarje in za pešce.
»Zakaj me pa pri vas vsi tako gledajo?« je vprašal neki Rus, ko je prišel na Holandsko.
»Zakaj? Zato, ker med govorjenjem otepate z rokami okrog sebe. Tega pri nas ne počnemo. Tu ni Rusija s svojim širokim prostorom. Pri nas, kjer je vse tako na tesnem, bi med pogovorom utegnili koga udariti. Red mora biti,« mu je pojasnil Holandec.
»Poslednjije Novosti«, Pariz.
- DEŽELA, ki je voda njena moč
Ze lep čas bega ljudi vprašanje: ali utegne kdo Holandsko napasti? Vprašanje, ki je te dni še posebno stopilo v ospredje. In z njim drugo vprašanje: kako bi se Nizozemci branili, če bi jih Nemci napadli?
Vsi učbeniki vojaškega zemljepisja so si edini zastran odgovora na drugo vprašanje. Naj vam ga na kratko skiciramo.
Vse nizozemske obrambne črte tekč na mejah voda, t. j. po nasipih. Nasipi se lahko podro, in voda poplavi ravnico. Vrednost te vodne obrambe seveda z vodo vred pada, t. j. poleti in jeseni, pa tudi pozimi, ko voda zmrzne. Te vodne črte se morajo na obeh koncih naslanjati ob naravne ovire, tako da jim sovražnik ne more priti za hrbet.
Vodna obramba ima posebno v sedanjih časih velik pomen. Kajti težko si je predstavljati, kako naj motorizirana armada hitro pride na cilj, če ima na razpolago samo ceste na nasipih, vse drugo je pa pod vodo.
Nizozemsko branijo na vzhodu tri vodne črte, vse tri v smeri sever-jug. Prvi dve še nedavno nista veljali za bogve kako dobri. Prva je star od-cepni prekop, ki so ga zgradili že Rimljani med Renom in Severnim morjem. Ta prekop — imenuje se Yssel — ima le malo vode. Njegova obrambna črta se nadaljuje na jugu ob reki Meusi; njeno oporišče je Nimwegen. Naloga te obrambne črte je, zadržati sovražnika in pridobiti čas.
Druga vodna črta poteka med peščenimi griči v pokrajini, ki jo namaka reka Eem; ta črta se na severu naslanja na Zuidrsko jezero, na jugu pa na Ren. Se dalje proti jugu se nadaljuje z obrambno črto Grabbe-Ochten. Ta obrambna linija je skrajno nezanesljiva; ugotovili so namreč, da v 18 letih od 29 let v času suše ni bilo vode v njenih strugah.
Prava obrambna črta je samo tretja; Holandci jo imenujejo »novo vodno črto«. Na zemljevidu nam je ne bo težko dognati: začne se pri Muid-nu ob Zuidrskem jezeru, teče ob reki Vecht čez Utrecht do reke Lek, ki ji daje vodo za poplavitev, nato pa preskoči na reko Waal. Potem se obrne proti zahodu in gre ob reki Waal do VVudrichma. In tod se nasloni na čudno in neprestopno deželo, pokrajino, ki jo zemljevidi imenujejo Bies-Bosch. To je nekakšno pogreznjeno jezero, kjer je stalo nekoč 72 vasi. Nekega strahotnega dne pozimi leta 1421. je morje podrlo nasip in zalilo vasi s prebivalci vred. Od Zuidrskega jezera do Bies-Boscha je obrambna črta dolga 84 km. Ta črta je že po naravi zelo močna. Zadaj za njo leži Amsterdam, varno spravljen v zavetju te mogočne naravne trdnjave.
Seveda: napadalec, ki ne bi maral tvegati napada na te tri obrambne črte, bi mogel prodreti na jugu, čez pokrajino Limburg, visoko 200 m, in vdreti čez severni Brabant proti severu. Toda pri tem bi trčil najprej ob drugo vodno črto, raztezajočo se z vzhoda na zahod, ob nekdanji strugi reke Meuse, med Rossumom in Gertruydenbergom. Potem bi pa moral prekoračiti po vrsti spodnji tok vseh velikih holandskih rek. Spričo okoliščine, da se Nemci radi poslužujejo strategije klešč, bi bilo pričakovati, da bi kombinirali oba pohoda, z vzhoda in z juga.
Kljub neznatnosti holandske armade bi napad na to deželo — sodeč po jakosti njene naravne obrambe ■— ne bil lahak.
Članek in zemljevid po pariškem ilntransigeantu<
Heiandska ustužnost
V več svetovnih listih smo ondan
dobil
štab je češ da pravega povojno na nem-
je vprašal nemški vo-Haagu, ali ne bi moglo dobiti za zemljevid
Afarit ff/ufti
Palčica j« morala presti, poljska mli A j« izposodila štiri
| kolovrate, ki so no4 in dan
predli in tkali zanjo.
Vohunske avanture kapitana Rinteiena
=——— v letiU im-191? ——
Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva
3.	nadaljevanje
Ta odgovor je bil grenka ironija, zakaj britanska mornarica je kontrolirala vse dostope k nemškim lukam.
»Nekaj je treba storiti!«
In Rintelen je skuhal načrt, ki naj bi bil ta »nekaj«.
Zaupal ga je svojim starešinam, a sporočil ga je tudi vojnemu, zunanjemu In finančnemu ministrstvu. Ker sami niso našli učinkovitejšega izhoda, so se oklenili Rintelenovega načrta.
Rintelen sam in sam Rintelen se je prostovoljno ponudil, da se bo zagnal v boj zoper vso ogromno silo ameriške politike in ameriške industrije. Obljubil je bil, da pojde sam v Ameriko in da bo organziral pod izmišljenim imenom sabotažo v ameriških podjetjih. In res je 22. marca 1915. oborožen s cesarskim potnim listom in s priporočili za vse nemške predstavnike v Ameriki, ki mu naj bi bili v vsakem primeru na roko, hkratu pa s polno denarnico, odšel na svoje dramatsko in pustolovsko potovanje.
Prišel je dan odhoda v Združene države.
»Dogovorili smo se,« pripoveduje Rintelen, »da bom potoval na norveškem parniku ,Kristiania‘, ki bo prve dni aprila 1915. pristal v newyorškem pristanišču.
Za potovanje sem se izvrstno .oborožil*. Priskrbel sem si švicarski potni list, vešče ponarejen v Berlinu in opremljen z vsemi mogočimi pečati, in s potrebnimi listinami. Kapitan nemške vojne mornarice Rintelen je potoval v Združene države kot švicarski državljan Emile V. Gache. To ime sem si izbral zato, ker je bil neki mornarski častnik v Berlinu poročen z neko Švicarko, ki je postala po tem potnem listu moja sestra. Dala mi je natančne podatke o mnogoštevilnih nečakinjah in nečakih, tetkah in stricih in o vsej družini, ki sem si jo tako čisto po nedolžnem pridobil. Cel6 fotografijo hiše mojih staršev in sliko majhne poletne vile v švicarskem letovišču sem imel v listnici, naučil sem se pa tudi najvažnejših stvari iz švicarskega civilnega in vojaškega zakonika.
Imel sem nenavadno mnogo priprav. Na perilo je bilo treba izvesti nove monograme, in še več. Perilo je bilo treba poslati v pralnico, da ne bi bili videti monogrami preveč novi... Bilo je treba urediti še marsikaj; mnogo drobnih, na videz nepomembnih stvari, toda prepotrebnih, če sem pomislil, da najbrže ne bom mogel na svojem potovanju čez morje uteči podrobnim preiskavam radovednih in zelo bistrovidnih angleških pomorskih častnikov. Za prvo silo sem si zagotovil kredit pol milijona dolarjev...
Bilo je pa možno, da moje poslan-tvo v Ameriki in cilji, ki sem si jih zadal, povzroče zapletljaje v nemško-ameriških odnosih. Tedaj bi Zimmermann., državni podtajnik v nemškem ministrstvu za zunanje zadeve, odločno izjavil Američanom, da ni nemška vlada v nikakšnl zvezi z menoj in da delam čisto na lastno pest.
Kocka je padla. Dal sem besedo ministru vojske, ni bilo več poti nazaj. Ali bi bil tudi tako navdušen tisti dan, če bi količkaj slutil, da se utegne to kratko, komaj tri mesece trajajoče potovanje zavleči v dolgih šest let? Kaj bi storil tedaj, če bi mi nekdo dejalf da moja hčerkica, ki se je z menoj v avtu peljala na postajo, po teh šestih letih ne bo spoznala svojega očeta? Tisti dan — bilo je 22. marca 1915. leta — sem bil trdno prepričan o svojem uspehu in sem sc poln upanja odpeljal s postaje na svoje odgovorno in tvegano potovanje.
Prva razočaranja v USA
Potovanje sžmo ni bilo posebno razburljivo, če odštejem pregled potnikov, ki so ga izvršili že na odprtem morju mornariški častniki neke angleške križarke. Hoteli so izvedeti, ali je’ na parniku kakšen Nemec. Ko so pregledovali moje listine, sem delal na moč nebrižen obraz, čeprav mi je srce kar razbijalo. Preiskava je bila za Angleže neuspešna. Na parniku niso našli nobenega Nemca...
Kočljivejše je bilo srečanje z britansko vojno ladjo »Essex«. Kapitan na njej je bil ’”atson, mož, ki je bil vse do začetka vojne angleški pomorski pribočnik v Berlinu. Z njim sem se osebno dobro poznal. Lepo srečanje bi bilo to! Švicarski potni list in vse drugo mi ne bi nič koristilo, kajti Watson bi me na prvi pogled spoznal. Na srečo sta pa parnika samo izmenjala pozdrave in »Essex« je odplul dalje.
Naposled sem se živ in zdrav izkrcal v newyorškem pristanišču. Nihče me ni pričakoval, čeprav smo se dogovorili, da me bo sprejel kakšen predstavnik naše domovine v USA. Bil sem čisto sam v velikem newyorškem pristanišču, zatopljen v svoje misli in trdno odločen kar najbolje izpolniti svojo nalogo, pa čeprav bi se moral čisto sam boriti proti 48 Združenim državami
V žepu sem imel dva majceaia toka, v njih pa original in kopijo strogo zaupne najnovejše šifre za nemškega poslanika v Washingtonu in za vojaškega pribočnika. V primeru nevarnosti
— če bi nas na primer »Essex« ustavila — bi moral ta dva toka požreti, da šifre ne bi prišle v roke sovražniku.
Toda takoj v začetku svoje naloge sem naletel na ovire, a ne pri naših nasprotnikih, temveč pri svojih rojakih, zastopnikih Nemčije v Združenih državah, mornariškem pribočniku kapitanu Boy-Edu in vojnem pribočniku stotniku von Papnu.
Mornariški pribočnik kapitan Boy-Ed je bil po činu višji od mene, to je pa pomenilo, da je moralo biti njegovo mnenje v slehernem primeru odlcčil-«ejše od mojega. 2e ta okoliščina me je spravljala v prav kočljiv položaj. Tudi stotnik von Papen ni bil posebno navdušen za moj prihod, in je tako postal naravni zaveznik kapitana Boy-Eda. Iz Berlina so jima brzojavili, da sem na poti v Ameriko. Bila sta užaljena, prepričana, da me prav nič ne potrebujeta in da bi bolje storil, če bi ostal lepo doma.
Prišedši v Združene države sem ju poiskal v nemškem krožku, da jima izročim toka z zaupnima šiframa. Skušal sem pregnati njuno nejevoljo nad mojim prihodom z novico, da čaka kapitana Boy-Eda doma odlikovanje hohenzollernskega reda, stotnika von Papna pa red železnega križa. Na videz sta bila prav zadovoljna z mojim prihodom, poznejši dogodki so pa pokazali, da sta mi vse prej kakor koristila.
Ze v Berlinu so me svarili pred Papnom. Ko je von Papen postal nemški vojni pribočnik v Washingtonu, to mesto še ni bilo tako važno, kajti tedaj nihče ni niti pomislil, da bi se utegnila Nemčija zaplesti v vojno z Združenimi državami. Papnova kariera je bila prav nenavadna. Najprej je bil častnik v nekem provircijskem konjeniškem polku. Pozneje se je oženil z gospodično Bochevo, hčerjo zelo bogatega alzaškega porcelanskega trgovca. Ta poroka mu je utrla pot v visoko družbo; posrečilo se mu je, da so ga premestili v berlinski gardni ulanski polk, in s protekcijo je celo dosegel, da so ga imenovali za pribočnika v Washingtonu.
Dan ali dva po mojem prihodu je pisal von Papen generalu von Fal-kenhaynu, zahvaljujoč se mu, da je »naposled vendar že poslal nekoga, ki bo na kakršen koli način ie zajezil izvoz streliva.«
Na kakršen koli način! NI se zmotil. Moje osebno mnenje je bilo, da je v vojni dovoljeno vse, če s tem pomagamo svoji domovini in škodujemo sovražniku.
Nastanil sem se v solidnem, toda dobrem hotelu »Great Northern«. Moja prva naloga je bila, prepričati se, ali je mogoče vsaj nekaj časa kupovati vse strelivo samo za Nemčijo in tako spraviti smodnišnice v zadrego, da ne bi mogle izdelovati streliva za druge, nam sovražne države. Kmalu' sem ugotovil, da bi bil to jalov trud. Produkcija je bila tako velika, da bi v enem samem dnevu tovarne nadomestile vse, strelivo in orožje, ki bi ga jaz nakupil prejšnji dan.
V neki municijski tovarni sem lepega dne izvedel nekaj čisto novega in
— po mojem mnenju — za nas neznansko važnega. Zapletel sem se z nekim ameriškim Nemcem v dolg pogovor o razvoju vojne. Bil sem optimist in sem dejal, da se bo vojna nedvomno zasukala v korist in zmago Nemčije. Moj znanec je bil pa čisto drugega mnenja.
»Hm,« je dejal, »slabo kaže za Nemce. In če se zaveznikom pridruži še Italija...«
»Kaj govorite?« sem vzkliknil presenečen, V Berlinu so bili namreč prepričani, da bo Italija ostala nevtralna.
Videč, da mu ne verjamem, Je stopil moj znanec k neki omari in mi pokazal menico, ki jo je potegnil iz predala.
Nisem razumel, kaj mi hoče s tem povedati, in sem se pošalil:
»Ne, ne, nisem pooblaščen indosi-rati menice. Tega so me naučili že tedaj, ko sem bil še podporočnik.«
Američan je udaril v smeh;
»Dobil sem to menico namesto gotovine. Ne sprejemam menic, ki jih in-dosirajo poročniki, posebno kadar gi» za 100.000 dolarjev.«
Pogledal sem menico. Imela Je pečat Kraljevske italijanske državne blagajne in Je imela datum meseca dni preX 25. maja 1915.
»Zadnji čas se je na našem trgu pojavilo mnogo takšnih menic,« mi ja pojasnjeval moj znanec. »Dobile so J Ul pred vsem tovarne za orožje in tovarne za strelivo, čeprav nakupujejo to blago francoski agenti, kajpak za denar italijanske vlade, Je to znamenje, da namerava stopiti Italija v vojno proti Nemčiji na strani zaveznikov ~«
Dalpi prihodnja
»Poleti boš šivala svojo balo!« |	žametnem plašču je bil	popro-	I	moraš imeti, pa še druge reči.
Ji je rekla poljska miš; kajti	sil za njeno roko.	I	kjer boš lahko ležala in sedela,
sosed, dolgočsani krt t črnem |	»Volnene in platnen«	obleke	|	ko boš krtova žena!«
I kraljestvo oaičkov
miš nista o tem ničesar izvedela, saj uboge lastovice nista marala.
leni gozd. Toda Palčica je vedela, da bi hudo razžalostila staro poljsko miš, če bi jo zapustila. In tega ne bi marala storiti.
lastovico je imela od srca rada. Skozi luknjo je lilo sonce.
• Kvivit, kvivit!« je zapela lastovica in odletela v zeleni gozd.
Vso zimo je ostala v rovn, Palčica je skrbela zanjo in rada jo je imela. Ne krt, ne poljska
Ko je prišla pomlad in je sonce ogrelo zemljo, se je lastovica poslovila od Palčice. Mala deklica je odprla luknjo, ki jo je bil krt napravil v stropu.
Sonce je čudovito svetilo in lastovica je vprašala Palčico, ali ne bi marala iti z njo; saj bi lahko sedela na njenem hrbtu in odleteli bi kam daleč v ze-
»Ne, ne morem!« je rekla Palčica.
»Pozdravljena bodi, pozdravljena bodi, dobra, ljuba dekli-
ca!« je dejala lastovica in odletela v sončni dan.
Palčica je gledala za njo in oči so se ji orosile, zakaj ubogo
20
Palčica je bila zelo žalostna. Poljska miš ji ni dovolila, da bi se hodila gret na sonce, žito, ki so ga posejali na polju nad hišo poljske hiši, je visoko zraslo; ubogi, mali deklici, ki je bila samo za palec visoka, se je zdelo, da je v pravem; pravcatem gozdu.
S. nadaljevanje
L J'e malomarno oblečen, in lor-je bilo na njem marsikaj ne-vsečnega. A zabaval ga je bil prav Prijetno in vendar ni postal negodno zaupen. Za krajšanje časa *>u je bil mladi lord prav hvaležen, ^ato je hotel izrabiti še poslednje minute za pomenek.
»Ali ste prišli iz Pariza?« je Vprašal mimogrede.
»Da.«
»Res čudno, da vas nisem na tedji opazil.«
»Omenil sem že, da sem moral Presedeti ves čas v svoji kabini.«
»2e, že. toda mislil sem, da sem * Calaisu videl vse potnike, ki so 56 vkrcali. Proti koncu je bila resda majhna gneča — in morda sem vas prav takrat prezrl. Ali vam ni Padel vozni listek na tla?«
S koncem čevlja je pokazal v «sto smer. Starejši gospod se je "rž sklonil in pobral listek, toda lord Clanavon je imel preostre oči, bi ne bil opazil tiska na listku.
»Zakaj si le niste kupili listka Naravnost iz Pariza do Londona?« Je radovedno vprašal. »Ta listek ^elja samo od Dovra.«
»Direktni listek sem bil izgubil in si moral v Dovru novega kupiti. Neprijetna stvar, pa ni šlo drugače.«
Nekaj minut nato je privozil Vlak na postajo Charing Cross — “1 mladi mož je vidno olajšan Vstal. Pozdrav svojega sopotnika 'Je vrnil s hladnim priklonom. Stopil je z voza, si prižgal smotko in *e ogledal za svojim slugom. Ko je sluga uslužno prihitel, mu je uka-*al:
»Mojo prtljago, Burdett, odnesite *»a Grosvenor-Square. Sam pojdem kar peš. Stojte, kaj vam pa je?« Je začudeno vprašal hi mu ostro Pogledal v oči. »Saj ste vsi zbegani.«
»Nič ni, mylord. Huda vožnja po morju me je tako zdelala.«
Lord Clanavon je verjel slugi na besedo.
»Po malem bi se pa že lahko privadili morju. V čutarici je še *iekaj konjaka. Privoščite si ga polten požirek, ako vam ni dobro.«
»Hvala, mylord,« je tiho odgovoril Burdett. Toda namesto da bi bil izpil malo krepčila, je zdajci Prenehal s prekladanjem prtljage In se z objokanimi očmi zazrl v •svojega mladega gospoda.
»Le zakaj mu nisem povedal? Moral bi. Bilo bi bolje,« je neslišno fcaječal. »Oh, saj nisem mogel. In kaj bo, ko bo izvedel?«
2. POGLAVJE Žalosten sprejem
Lord Clanavon je veljal za precejšnjega prenapeteža. še celo njegovi starši, ki so ga kot edinca fcelo razvajali, so morali priznati, da je čudak. Sicer ni imel napak in slabih navad mladih gospodičev pjegovega stanu, toda življenje v Londonu ga je vendar dolgočasilo, ffudi na kmetih mu je bilo všeč fcamo v nekaterih mesecih. Zato le mnogo popotoval, a skoraj zane-Som sam, kajti v občevanju je bil ■elo izbirčen. Sovražil je pisma, ki
10 mu jih pisali, sam je pa pisal e v hudi sili, če že ni mogel dru-tače. Kadar se je potikal po svetu
11 maral sporočiti naslova ne avo-Im staršem ne sorodnikom. Pri d hodu je samo povedal, da se bo ega in tega dne vrnil — in vestno e bil mož beseda. Pred mesecem tnl je bil odpotoval iz Londona v Um. Doma Je le povedal, da se bo E. junija vrnil. In res je natanko ega dne ob štirih popoldne korani proti domu.
Ceste in trgi »o bili tega lepega ,ldne polni pešcev in voz, in Clanavon Je stopal dobre volje poit. Z užitkom je vlekel Tu pa tam *i Je spotoma kakšno Izložbo.
Na oestnem vogalu so mladi pro-' "d na ves glas trobili najno-novioe, toda mladi lord se ni JI sanje. Tu pa tam Je bil cestni trušč glasnejši od nji-.^a vpitja. Skratka: mladi mož atopal po cesti nebrižno in lasam v svoje misli.
MRTVA NEZNANKA
■ ■SBBBHBvaBaeBiiaaaBBB
'~1BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
KREMINfllNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL C. PHILLIPS OPPENHEIM
Tik za njim je pa stopal M. de Feurget, njegov sopotnik, in ga natanko opazoval, zlasti kadar je korakal mimo mladih časniških prodajalcev. Naposled, ko je moral lord blizu Piccadillyjskega trga na nekem vogalu čakati, preden je smel prečkati ulico, je postal vendar pozoren. Nehote mu je ušel pogled na lepak, ki ga je neki vnet časniški prodajalec molel slehernemu pešcu pod nos, vmes pa neprestano na vse grlo razglašal:
»Strašna tragedija v zahodnem delu mesta. Strahovit umor lorda Alcestona. Natančen popis vseh podrobnosti!«
Dobre pol minute je stal lord Clanavon ko ukovan. Potlej se mu ohromeli vsi udje, prebledel je kakor zid in se opotekel. Mestni trušč se je čedalje bolj oddaljeval v njegovi zavesti, tla so mu izginjala spod nog. Stemnilo se mu je pred očmi in zgiudil se je nezavesten na obcestni hodnik.
*
Ko je lord Clanavon spet odprl oči in se ozrl naokrog, se mu je zdela nova okolica na moč čudna. Ko j prvi hip je ugotovil, da leži na tuji zofi v tuji sobi in da je razen njega še neka tuja dama navzočna. Po tihem se je podprl na komolce. Soba ni bila kdo ve kako velika, vendar je bila prav okusno urejena. Potlej si je do dobrega ogledal drobceno in ljubko postavo deklice. Imela je lep, okro-glast obrazek, temnosinje, velike oči in prelepo belo in nežno polt. Urejevala je cvetlice v vazi — ko je pa zaslišala rahli šum blazine, se je ozrla in zardela.
»Ali vam je že bolje?« je tiho vprašala neznanka in stopila k njemu.
»Bolje?« je začudeno ponovil. »Ali sem bil mar bolan? Oh, saj res!«
Zdajci se je spet spomnil strašne novice. Kruta resnica ga je znova potrla. Spomnil se je spet cestnega trušča, strahotnega lepaka pred očmi, kričavega glasu mladega čas-niškega prodajalca... S silo se je krotil in se delal mirnega.
»Ali imate kakšen večerni časnik?« je vprašal in počasi vstal.
Obotavljaje se mu je ponudila časnik, ki je ležal na stolu. Sočutno ga je opazovala.
»Moj oče je list pustil za vas. Menil je, da bi bilo prav, ce vse sami preberete. Tako strašno hudo mi je.«
S tresočimi se prsti je segel po časniku. Spet je sedel na zofo in prebral ves članek. Potlej mu je zdrknil časnik na tla, in mladi lord si je zakril obraz z rokami, cez nekaj minut se je spet zbral. Glas mu je zvenel trdo in trden je bil njegov pogled.
»Kje sem prav za prav?« je vprašal.
»V stanovanju mojega očeta. Na ulici ste omedleli — in on vas je prinesel domov.«
»Zares preljubeznivo. Ali je gospod oče doma?«
»Kmalu se vrne. Ako samo še trenutek počakate, ga boste videli. Strašno je, da ste vso to strahovito resnico izvedeli tako nepričakovano.«
»Oh, da. Bil mi je oce...«
»Pa niste prej ničesar vedeli?«
»Nič. popoldne sem se vrnil iz tujine — in sem bil prav na poti domov, ko...«
Tolikšno sočutje je objelo mlado dekle, da si ga še pogledati ni upala. Le s težavo je zatrla ihtenje. Obrnila se je proti oknu in si obrisala vlažne oči. Rada bi ga bila tolažila, pa ni vedela kako. Saj ji
^bil ta mladi mož vendar docela
j. Zato Je rajši molčala.
Dobro obrit-dobre volje!
ZASČ znamka
ROTBART
Cez nekaj časa mu je šinilo v glavo, da mora vendar nekaj ukreniti. Vstal je in segel po klobuku.
»Oditi moram,« je dejal in se na vso moč trudil, da bi ostal miren. »Prosim, povejte mi svoje ime, da vas bom mogel obiskati in se vašemu očetu zahvaliti za veliko ljubeznivost in sočutje.«
Izgovoril je bil sicer zgolj konvencionalne besede, toda njegov glas je bil prisrčen.
»Feurgetovi smo — toda počakajte, zdi se mi, da pravkar oče prihaja.«
Lord Clanavon se je ozrl proti vratom, kjer se je pravkar pojavila vitka, temna postava. Ko je uzrl bledo, okroglasto lice nemirnega pogleda, je za hip od presenečenja obmolknil, zakaj v prišlecu je spoznal svojega sopotnika. Prisiljeno se smehljaje mu je ponudil roko.
»Res se mi še sanjalo ni, da se bova tako kmalu spet videla. Bili ste na moč ljubeznivi, da ste me ponesli v svoje stanovanje. Ne vem, kaj bi se bilo z menoj zgodilo, da mi niste vi pomogll... Zdi se mi, da sem na cesti omedlel,« je nekam negotovo in osramočeno dodal.
»Takšna novica bi podrla najmočnejšega moža,« je odgovoril de Feurget resno. »Upam, da vam je zdaj že bolje.«
»Da.« Drhtavica je spreletela lorda Članavona. »Pravkar sem se hotel posloviti in oditi domov. Mogoče mi dovolite, da vas v prihodnjih dneh obiščem in se vam in vaši gospodični hčerki primemo zahvalim.«
Pri vratih se je mladi dami še enkrat priklonil.
De Feurget ga je spremil do vrat in mu jih odklenil.
»Brž vam pokličem avto,« je menil. »Vidim, da ste še šibki v nogah.«
Toda lord Clanavon je odkimal.
»Sprehod me bo poživil. Zdajle
bi ne prenesel vzdušja v zaprtem taksiju. Na svidenje!«
3. POGLAVJE Mati in sin
Navzven lord Clanavon in njegov oče nista kazala, kaj čutita drug za drugaga; bila sta pa kljub navidezni hladnosti prav dobra prijatelja. Njuna medsebojna duševna skladnost je le redkokdaj izzvenela v prisrčnost. Ta strašni dogodek je pa sinovsko ljubezen v hipu spremenil v pravo strast. Poskušal je mater potolažiti, kakor je le mogel in znal.
»Ali so našli kakšno prida oporišče za razčistitev te strašne tragedije, mati?« je vprašal. »Ali vsaj že vedo, kdo je morilec?«
Bila sta sama v budoarju lady Alcestonove. Osmerooglata soba je bila obložena z jantarjevo-rumeno svilo; pohištvo je bilo razkošno in dragoceno. Lord Clanavon je stal vzravnan sredi sobe in je z živim očesom zrl na sključeno postavo svoje matere.
Otrla si je solze in se drhte ozrla nanj,
»Bernard, nikar me tako ne gl6i * <
Nestrpno je umaknil pogled, toda njegov izraz se ni spremenil.
»še zmerom ml nisi odgovorila na moje vprašanje.«
»Neillson je izginil!« je počasi dejala. »Sicer se ni nič posebnega zgodilo.«
»Neillson, Neillson!« je naspol začudeno, naspol zaničujoče ponovil »To je vendar največja neumnost! Neillson vendar ne more biti morilec! Prav tako bi lahko tudi mene osumili.«
»In vendar. Odšel je! Bil je po-
slednji, ki je videl tvojega očeta Se živega...«
»On tega ni storil,« ji je odločno skočil v besedo. »Redkokje sem srečal moža boljšega značaja. Sani., to prav tako dobro veš.«
Ubogi ženi so drhtele roke, in komaj je mogla govoriti.
»Vse je tako nenavadno in tako strašno. Le zakaj naj bi ga bil kdo umoril?... Oh, Bernard, nikar me več ne sprašuj!« je zdajci kriknila in obupno zaihtela.
Odločnost se je zrcalila na njegovem bledem, mladem obrazu, ko se je nepremično ustopil pred svojo mater.
»Neillson n i bil,« je mimo dejal, ko se je naposled malce uto-lažila. »Mož je moral vendar biti pošteno zadovoljen s svojo dobro službo.«
»Bernard, zdaj ne morem več o tem govoriti. Jutri bo mrliški ogled. Še dotlej počakaj.«
Njena bolečina ga je vendar omehčala: sklonil se je k njej in jo poljubil. Potem je krenil k vratom.
»Kaj nameravaš?« je vprašala.
Na pragu je obstal.
»Najprej stopim k našemu pravnemu zastopniku, potlej grem pa na Scotland-Yard. Vedeti hočem, kaj so že dognali in kako so se stvari lotili.«
Prestrašeno ga je pogledala.
»Bernard!« je strastno vzkliknila »Zdi se, da ne žaluješ preveč za svojim očetom. Maščevanje tl je važnejše.«
»Velika je razlika med moškim in ženskim žalovanjem. Tvoja žalost je trpna, moja pa kar kriči po nekakšnem udejstvovanju — po maščevanju.«
Vstala je in iztegnila roke k njemu. Kljub sivim lasem in strahotni bledici je bila ta žena še zmerom lepa, skorajda veličanstve-na se Je zdela.
»Bernard, človek nima pravice do maščevanja! Ukazujem ti, da se odrečeš svojemu sklepu, zakaj z obraza ti ga berem.«
žalostna in sključena gospa se je zdajci vzravnala ko kakšna kraljica. Njene besede so sicer vplivale na sina. toda popustil ni.
»Tvoj sin sem, mati, in v vsem drugem bi te ubogal. Toda bil sem tudi njegov sin — in njega mi je dolžnost maščevati.«
Odšel je, mati je pa skrila glavo v roke.
»Moj Bog, moj Bog, kaj naj storim?« je zastokala.
4. POGLAVJE Mrliški ogled
Mrliški ogled kakšnega lorda ni vsakdanjost, in predsednik, sedeč na koncu dolge mize, si je nadel zelo resen izraz. Tudi na obrazih vseh dvanajsterih porotnikov, sedečih na obeh straneh, je bila zapisana slovesna resnoba.
Po cestah in trgih se je vlačila rumenkasta megla, in zdelo se je, da uhaja ta pusta mračnost skozi spuščene rebrače in goste zavese.
Naposled je predsednik prekinil ta mučni molk in otvoril razpravo. Najprej je opomnil porotnike s tihim glasom na njihovo dolžnost, potlej je pa ukazal poklicati prvo pričo, Williama Rogersa.
Visokorasel služabnik v livreji Je stopil spoštljivo pred resne gospode.
»Kakšen čin imate v tej hiši?« je vprašal predsednik.
»Prvi služabnik sem.«
»Kako dolgo ste služili pri pokojnem gospodarju?«
»Kakšna tri leta.«
»Vi ste torej prvi opazili mrtvega lorda Alcestona v knjižnici?«
»Da!«
Premog — koks
drva — oglje — likalit
dobite po zmernih cenah pri
RESMAN LOJZE, Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 Telefon 33-53
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, na|cene|e
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
MOŠKI
Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti
poskusite hormonske pilule
..HORMO-SEKS”
Dobivajo se v vseh lekarnah. — 30 pilul din M--. 100 pilul din 217*-. 300 pilul din 560— Po polti diskretno razpoiilia
lekarna BAHOVEC
UUBUANA
Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij .VIS-V1T*, Zagreb, Langov trg 3. Ogl. reg. S. br. 5846-39
Posebno pasite, kaj bolnik pHe! Ce Vam Je le mogoče, dajte mu sa zdravje in užitek Cim češče najboljšo mineralno vodo
ono z rdečimi srei
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodilo zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopalliia
SLATINA RADENCI
»Povejte nam, prosim, vse po vrsti. Kdo vam je ukazal, da pojdite tja?«
»Okoli sedmih zjutraj je nekdo potrkal na moja vrata, da sem se zbudil. Sobarica mi je zaklicala, naj na myladyn ukaz stopim koj v gospodovo delovno sobo in pogledam, zakaj ni prišel gospod gor. Vprašal sem jo, zakaj ni šla po komornika Neillsona. Dejala mi je, da	je	že	trkala	na njegove duri,
pa	ga	ni	mogla	zbuditi. Zato sem
se brž oblekel in odšla sva s sobarico dol. Sprva sem večkrat potrkal na vrata gospodove delovne sobe. Ko se pa le ni nihče odzval in	sem ugotovil,	da so zaklenjene,
se	mi	je	stvar	zazdela sumljiva.
Poslal sem Mary po služabnika Thomasa, potlej smo pa vrata skupaj vlomili.«
Rogers je za hip obmolknil, in zdelo se je, da lovi sapo. Potlej je tiho nadaljeval.
»V sobi je bilo tem&, samo skozi zavese je padal pramen svetlobe prav na lordovo lice... Gospodje, oprostite mi, malo samo... zakaj bilo je prestrašno.«
Rogers je le s težavo premagal ihtenje.
»Skušal vam bom popisati to strahotno doživetje,« je spet povzel, ko se je malce opomogel. »Lord Je bil pogreznjen v svoj naslonjač, glava mu je pa prav nenaravno visela vznak. Pod brado smo uzrli strašno zevajočo rano. Obleka in srajca sta bili prepojeni s krvjo. Oči so široko razprte strmele v daljavo. Mary je pri priči zagrabil krčevit jok. Thomas je pa tolikanj drhtel, da ni mogel premakniti niti mezinca. Tudi mene je pogled na dobrega gospoda strahovito pretresel, pa sem vendar stopil k njemu In se dotaknil njegove roke. Bila Je mrzla. Potlej sem uzrl tri praske na licih: sledove nohtov. Ubogi lord je bil mrtev, kljub temu sem ukazal Thomasu, naj stopi kar more brž po zdravnika in po policijo. Stal sem tik vrat, dokler nista prišla seržant in dr. Rendon. Le-ta sta zaklenila sobo. Več nimam povedati.«
Predsednik je dovolil kratek odmor, da bi .se priča nekoliko opomogel. Medtem je vneto pisal in tudi porotniki so si delali kratke zapiske.
»Ali ste morda opazili, da je bila delovna soba v neredu? Ali ste imeli vtis, da se je lord z napadalcem boril?« je vprašal nato.
»Da. Zavesa pred zasebnimi durmi, držečimi v stransko ulico, je bila s silo odtrgana in mala mizica za knjige, ki stoji med pisalno mizo in temi durmi, je bila prevrnjena.«
»Drugega nič?«
»Drugega se ne morem ničesar spomniti.«
Predsednik je Rogersa odslovil, in prišla je na vrsto sobarica Mary Richardsova, ki je potrdila služabnikove izpovedbe. Naposled so poslali po lady Alcestonovo.
-■0R©-
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAH LJUBLJANA, sedal Slrllorlevo ul. O
pri fnmčllkanskem mostu
»sakatrtlna otai«, dilmitli, Uilomen, barometri,
  	--	'Umne	m	srebrnine.
Cenit bieiplnCno
I uvuib,	mpiuuini',	■■
tiioromeirl, rti. Velika obira ur. ilatnme m srebrnine. Samo kvalitetna optika!
f
SADNE SADIKE. VINSKE TRTE.
maline, rlbezel, kosmulje, lešnike itd. nabavite si za jesensko sajenje najboljše pri
«»
»t
Vetesadj ereji JANKO ŠARIC, Petrovaradin
(Srem)
Zahtevajte cenike 1
78155—657 -Elegantne ženske galoše z ojačenimi, robovi za čevlje s srednjo peto. Pri* legajo se dobro na vsak čevelj.
3805—4644 * Lepi okusni domači čevlji iz žameta« podloženi z licem, z usnjenimi pod«, plati in nizkim petami. Posebna lahki.
98157—652
Kadar dežuje, tedaj potrebujete te gumijaste galoše. Imeli boste suhe noge, obvarovali se boste prehlada in Vaš dom bo ostal čist.
5461—44600 Otroški visoki čeveljčki iz rjavega mehkega usnja, široke oblike. V njih se otrokova noga najboljše počuti in razvija.
2606—64129 Udobni čevlji za deklice iz črnego telečjega boksa. Prednji del je po sredi prešit in okrašen z luknjicami* Izdelujemo jih v rjavi barvi.
38152—651 Otroške gumijaste galoše, posebno potrebne šolskim otrokom, da tudi v mokrem vremenu pridejo v šolo s suhimi in čistimi nogami.
'	^	4924—64658
Posebno udobni čevlji iz finega boksa, nad nartom okrašeni z oku- / snim jezikom. Pristojajo dobro na' vsak kostum.
7225—44
Kupite te tople in udobne copate iz filca, ki imajo debel filcast vmesni podplat in usnjen podplat. Noge boste imeli tople in obvarovali se boste prehlada.
Visoki otroški lakirani čeveljčki iz gumija. Praktični, dobri za deževne dneve, ker ne prepuščajo vode.
2927—44622 Moški čevlji iz černega ali rjavega boksa, široke oblike, z usnjenimi :podplati in petami. Solidni in dolgotrajni.
9629—67751 Moderni moški, bogato okrašeni čevlji, iz černega ali rjavega boksa, derbi fazone, z usnjenimi na okvir prišitimi podplati in širokimi usnjenimi petami.
0767—68802
Oglejte si čevlje, ki jih poljedelci ia do« lavci najbolj cenijo. Mastna kravina ia nepremočljivi gumijasti podplati so naj« boljša garancija za njih trpežnost.
97977—675
Novi model gumjastih škornjev z ojačenimi golenicami in s posebnimi ojačenimi gumijastimi podplati.
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.