Ameriška Domovi m
•"’•V	'	^ •	■; V	. .V.	,	..
AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCN1AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, DECEMBER 7, 1953
LETO Lm —VOL Lm
Pionirji odhajajo drug za drugim
i
25 SŽZ, in Oltarnemu društvu,nato na Calvary pokopališče v
John Hrovat
V sciboto ponoči je umrl na do-1Tlu svojega sina Johna Jr., na 21601 Ivan Ave. John Hrovat, ki l6 bil vse do zadnjega pri do-rem zdravju. Bil je star 86 let je prišel sem iz Novega mesta 1890. On je bil eden prvih slovenskih naseljencev v Cleve-aodu. Zaposlen je bil pri Amer-lcan Steel and Wire Co., polnih let, dokler ni pred 21 leti šel ^ Pokoj, žena Apolonija, rc(j.
aPes, mu je umrla leta 1935. Za-Pušča sledeče otroke: Louis, (ki •i& je umrl), Mary Sterle (tudi Urtirla), Alice Meglich, katere ^ož ima The Clover Dairy mle-arno na E. 64. St., Rose Piz-Josephine Cedilnik (umr-ia) in John Jr., ki je že več let zaposlen pri Cleveland Trust Co-Jugoslaviji zapušča brata arnceta. Zapušča 27 vnukov in Pravnukov. Bil je član organi-acije Catholic Knights of Ohio. SB	Slovenec št. 1
6, Dvor Baraga (borštnarji) ^ društva sv. Vida št. 25 KSKJ. g ^ngreb bo v sredo zjutraj ob • 0 v cerkev sv. Vida. Truplo 119 rnrtvaškem odru v Grdino^ eih pogrebnem zavodu.
Frances Oražem
sv. Vida. Za njo žalujejo: Mrs. John Novak, Mrs. Joseph Ambrožič, Anna, Mrs. Louis Za-fkrajsek (Zak) in Marie ter 8 vnukov. Pogreb bo v četrtek ob desetih v cerkvi sv. Vida iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. K pogrebu bo prišel tudi Norbert Zak iz Mehike. Pokojna zapušča tudi nečakinjo Josephine Skrabec in druge sorodnike tukaj, v Kanadi in Evropi.
Johanna Pelan
V nedeljo zjutraj ob 1:45 je umrla Johanna Pelan, rojena Zigmund, 1062 E. 62 St. Umrla je v Charity bolnišnici, kamor je šla iskat zdravja in kjer je prestala težko operacijo. Stara je bila 84 let in rojena v vasi Kazarišče, odkoder je prišla leta 1898. Nad 20 let je bila vdova po možu Franku. Bila je vešča šivilja in izdelovalka ročnih del. Bila je dobra in pobožna žena in članica tretjega reda. Dalje je pripadala društvom Sv. Ane št. 4 SDZ, Marije Magdalene št 162 KSKJ, Srca Marije staro in Oltarnemu društvu cerkve Vida. Zapušča samo nečake in nečakinje — Anton Polončič. Clara Polončič, Christine Kress v Cal., Mildred Kothera v Cal., Beverly Ready in druge. Pogreb bo v sredo 9. dec. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 10:30 in od tam na pokopališče.
John Prišel
Mnogim poznan kot več letni trgovec, pro|dajalec zemljišč in zastopnik katoliškega lista, je umrl v petek ob 6. uri popoldan, po 12 let trajajoči bolezni, zadet od mrtvouda John Prišel. Rekli bi; rešen je trpljenja on in njegova soproga, ki ga je negovala in oskrbovala tako onemoglega ves čas. Rajni je bil doma iz Drnove vasi, fara Leskove. V Ameriki je bil od leta 1907. Za-
mučni, šest tednov traja-,pušča žalujočo soprogo Ano, ro-“°ci bolezni v preminula v so- jemo Planinc, brate Louis in Jo-. ot° zvečer ob 9:45 minut v bol-' seph in sestro Nežo Pirc. Brat
,lci Prances Oražem, poznana'Joseph je usluženc mnogo let na dob;	^	-	-----	-	■
ak) Anne Zakrajšek (Zak), —
f°SeiPhine Ambrožič in Marije, imajo trgovino v SND
z ra Rob pri Vel. Laščah, kjer sestro Marijo Bavdek.
hotnica in mati Frances No-,Iposti na E? 185. St. Zapušča tudi Mary Marinčič in Rajmond Fidel, ki sta bila adaptirana (vzeta za svoje). Do)m družine se nahaja na 15908 Parkgrove Ave. Pripadal je društvu Slovenec, št. 1, SDZ. in društvu Najsvetejše-ga Imena fare Marije Nebovze-te. Pogreb se vrši v sredo v cerkev Marije Nebovzete na Holmes ob 9:30 uri, in nato na Calvarijo. Truplo leži v Grdinovemu pogrebnemu zavodu 17002 na Lake Shore Blvd.
Josephine Kotnik
Po 2 tedni mučni bolezni je preminula v Huron Rd. bolnišnici Josephine Kotnik, rojena Zakrajšek, stara 75 let, stanujoč na 678 E. 222. St. Euclid, O., Bila je vdova. Soprog Joseph je umrl v letu 1926. Tukaj zapušča 10 otrok: Joseph F., Albert J., William, Anthony, Charles, Louis, Mary Leben, Chief Warrant Officer Victor J.v U. S. Army, v Canal Zone, Ernest F. v Califor-
J,
Rčere
°hia je bila iz vasi Mohorje,
*ara	, T _vv_n_
^PUŠČ;
le^erin dom je v tekočem po-jiaf1	hči Frances s svo-
y Soprogom John Novakom. jej.j ^riko je dospela pred 53 £ Po očetu se je pisala Klan-por je dopolnila starost 70 let.
s°Progu Josephu je bila 14 ba'V^°Va' JJom družine se na-bjj9 na 6326 Carl Ave. — Da je * leta dobrotnica in pod-k lca društev in cerkve, do-kat^j0 lštevilna društva, h la er*na PriPaJala> kjer je bika S SVOliimi hčerkami vedno re^razP°lago pri društvenih pri-Pj..1 Vah ter nabiranju darov. — "" Izdala je sledečim društvom S ^ ai-ije Magdalene št. 162 K. p) • Jednote, Sv. Ane št. 4 S.
' Z Vi
eze, Sv. Neže 139 C. K. nja jn Josephine Mekinda,
S\r*/0«-» T\/T n r«4- r\-Y*r\ O 4-	f	»-v	-i	-i
^rzlo6S ^e^oma oblačno in bolj 2l0_ ‘ Ponoči oblačno in mr-
idi&h!
vnukov, 3 pravnuke; 2 brata, Augusta in Rudolpha Baker in veliko sorodnikov. Rojena je bila v Blokah pri Postojni, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bila 63 let. Bila je članica dr. Srca Marija (staro) in Oltarnega društva pri sv. Vidu. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Lady of Perpetual Help na Neff Rd. ob 9:30 uri in
družinsko grobnico.
John Fende V soboto zvečer je preminu rojak John Fende, star 68 let in stanujoč na 1251 E. 167 St. Do ma je bil iz Britofa pri Kranju, odkoder je prišel v Ameriko leta 1920. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, rojeno Stare, dva sinova, John P., in Frank J. brata Franka Fende, v starem kraju pa brate Toneta in Petra ter sestre Marijo, Katarino, Ano Anelo, Frančiško in Mano, tudi vse v starem kraju. Tu zapušča tudi štiri vnuke. — Bil je član društva V Boj št. 53 SNPJ in društva Blejsko jezero št. 27 S.
D.	Zveze. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda na 478
E.	152 St. v cerkev Marije Vne-bovzete ob 10:30 in od tam na Kalvarija pokopališče. — Trup lo bo položeno na mrtvaški oder hocoj ob sedmih.
Frank Bergles
Pred šest in pol leti je bil zadet od mrtvouda in potem ni vstal iz bolniške postelje ter v sobofo zvečer preminul na domu brata pri katerem je živel na 1177 E. 71 St. Frank Bergles, star 73 let. Bil je samec. Tukaj zapušča brata John in Louis in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Podgorica, fara Šmarje Sop na Dolenjskem, kjer zapušča 3 brate, Anton, Vincent in Martin in sestro Marijo in več sorodnikov. Tukaj je bival 49 let. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:00 uri iz Jojs. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev Sv. Vida ob 8:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Anton Race
V nedeljo zjutraj je nagl-otma preminul, zadet od srčne kapi poznani Anton Race, star 68 let, stanujoč na 19800 Naumann Ave. Euclid, Ohio. Tukaj zapušča soprogo Mary rojena Godina, sina Antona, ki je polkovnik v armadi, nastanjen v Nemčiji, hčer Anito, omc(žena Marach, 5 vnukov, 3 brate John, Frank in Vincent ter več sorodnikov. Rojen je bil v vasi in Fari Rodik na Primorskem. Tukaj je bival 44 let in je pripadal k dr. Sv. Jožef št. 169 KSKJ, Vipavski raj št. 312 SNPJ, ter Protected Home Circle št. 547. Zaposlen je bil pri Cleveland Hobbing Machine Co. zadnjih 18 let. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj cb 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marija Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder ob 2:30 uri v torek popoldne.
Louis J. Dugar Po tritedenski bolezni je preminul v Euclid-Glenville bolni?. Louis Dugar, star 58 let, stanujoč na 1109 E. 169. St. pri družini Pozarelli. Bil je samec. Tukaj zapušča brata Franka v Elyria, Ohio; 2 nečaka, Vincent in John Dugar v Lorain ter nečakinjo Mrs. Josephine Kless v Califor-niji. Rojen je bil v Ročinju pri Gorici, kjer zapušča brata Štefana in več sorodnikov. V Ameriki je bil 40 let. Zaposlen je bil v Eaton Mfg. Co. Bil je član dr.
Posvet treh Velikih na Bermudi
Mary Andol ek, rojena Hlad, stara 66 let, stanujoča na 492 E. 148. St. Družina je veliko let bivala na Addison Rd. Soprog Steven je umrl leta 1938. Pokojni-
zen resnična ali zgolj “diplomatska.’
Posveti so se pričeli pretekli teden. - Glede Trsta so baje dosegli sporazum, ki ga bodo predložili Italiji in Jugoslaviji.
ca je bila doma iz vasi Velika Laniel je zbolel pa ni gotovo, ali je njegova bole-
Shvca pri Velikih Laščah, kjer	>	* j o
zapušča velika sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 50 let in je bila članica dr. Marija Magdalena št. 162 KSKJ, društva St.
Clair Grove št. 98 WC, dr. Danica št. 11 SDZ, podr. št. 25 SŽZ in Krožka št. 2 Prog. Slovenk.
Tukaj zapušča sedem otrok: Števen, Mary Hrovat, Faye Opalek,
Louis, Stanley, Jane Berkopec in
Eleanor, 11 vnukov in veliko s°- [ sej a, katere so se udeležili ame-rodnikov. Pogreb se bo vršil v j rjg]p predsednik Eisenhower, —
TUCKER’S TOWN, Bermuda. V petek zvečer je bilo sporočeno, da so se zunanji ministri Z. držav, Vel. Britanije in Francije sporazumeli, da se sestanejo s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom, in sicer najbrže enkrat v januarju.
V petek ,se je vršila tudi prva
ponedeljek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Sv. Vida ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
Katherine Gerbec
V	nedeljo zjutraj je umrla na svojem domu na 5737 W. 54 St. Mrs. Katherine Gerbec. Bila je stara 64 let in rojena v vasi Sv. Jožef, odkoder je prišla pred 45 leti. Na zapadni strani mesta je živela zadnji dve leti, poprej pa je njena družina stanovala na 1234 E. 61 St. Njen mož je umrl 19. jan. 1939. Zapušča otroke Mary Wright, Catherine Verderber, John, Edward, Sophie, Adolph, Pauline Tiedman, Vida, Dorothy Aysrcy Donald in 13 vnukov. V Jeannette, Pa. zapušča brata Matt Draftina. Bila je članica Slov. ženske zveze št. 25. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajš-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. in od tam v družinsko grobnico na Kalvarijo.
Frank Milavec
V	Wakefield, Mich, kjer je več let živel, je umrl v nedeljo popoldne ob treh Frank Milavec, star nad 80 let. Bil je vdovec; žena Frances, roj. Cimperman, mu je umrla že pred leti. V domovini je bli čevljar. Bilje oče Josephine Lach, znane “Pepce”, ki ima gostilno na E. 79. St. in 'ki je naročila, da bo njegovo truplo prepeljano v Cleveland. V Jugoslaviji zapušča še eno hčer, Frančiško Centa. Dalje zapušča 8 vnukov in enega pravnuka. Pokojni je bil stric governerja Franka Lau-scheta ter njegovih bratov in sestra: Dr. William Lausche, Harold, Charles, Josephine Welf in Frances Urankar. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. Čas pogrega še ni bil določen.
Jack Vesha
V	soboto dopoldne je umrl po dolgi bolezni na svopem domu na 1596 E. 31 St. Jack Vesha, doma iz- Makedonije. Zapušča ženo Agatijo. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v torek pop. ob 12:30, v cerkev sv. Save ob 1. uri in od tam na rusko pokopališče.
------o------
britanski premier Churchill in francoski ministrski predsednik Laniel.
Njihova prva seja, ki se je pričela tri ure in pol po prihodu predsednika Eisenhower j a na Bermudo, je trajala dve uri in
konferenca petih sil zaključena.
Drugi sporazum je v tem, da se zunanji ministri sestanejo s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom na konferenci v Berlinu.
TUCKER’S TOWN, Bermuda 5. decembra. — Francoski premier Laniel se je danes opravi čil od prisostvovanja druge seje, češ da je zbolel, vendar se ne ve, ali je njegova bolezen res nična ali samo “diplomatična”. Istega dne malo preje so ga nam reč videli zdravega in zadovoljnega sprehajati se v bližini kluba, kjer se vrše posveti.
Neki član francoske delegaci-
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice

15 minut. Takoj nato so se sesta- je je dejal, da je premier preklali tudi zunanji ministri: državni jen in da je v oskrbi Churchil-
tajnik Dulles, angleški minister Eden in francoski minister Bi-dault.
lovega osebnega zdravnika.
Ugibajo tudi, da je premier “zbolel” zato, da ne bo prisoten
Le-ti so se baje sporazumeli pri sklepanju o evropski obram za odpoklic zavezniških čet iz tr- , bni armadi, v katero bi bili žaške zone A, da pridobe Jugo-1 vključeni tudi Nemci. Premier slavijo in Italijo za konferenco namerava namreč ob prihodnjih petih sil. Toda ta načrt predvi-1 volitvah kandidirati za predsed-deva, je rečeno, da bosta Ameri- | nika republike in si noče nako-ka in Britanija ostali pri svojem pati na glavo nevolje volilcev.
odloku od 8. clktobra in da bosta odpoklicali svoje čete, preden bo
Premierja zastopa na sejah zunanji minister Georges Bidault.
nn.	^
Nemčiji pogreznili sovjetski parnik
Pogreznjeni parnik je bil prej nemška last in so ga Sovjeti prenovili ob stroških 25 milijonov dolarjev.
BERLIN. — Protikomunistični Nemci so pogreznili na novo predelan in predpremljen sovj. parnik “Sovjetski Sojus” v iz-točnonemškem pristanišču War-nemuende.
To je bil bivši nemški parnik “Hansa”, ki je bil tekom druge svetovne vojne pogreznjen, pa so ga Sovjeti dvignili z morskega dna. Parnik so Sovjeti po-pcjlnoma prenovili, kar jih je stalo 25 milijonov dolarjev. Sovjetom je bil izročen na račun nemških reparacij.
Protikomunistični saboterji so odprli v notranjosti parnika ventile in odprtine, skazi katere je vdrla voda, nakar se je parnik pogreznil.
Parnik je sicer pogreznjen v plitvi vodi, toda vzelo bo zopet mnogo časa, preden bo dvignjen in mnogo denarja, preden bo izučiva popravljen in urejen. --------------o------
Sporazum med Italijo in Jugoslavijo glede odpoklica vojailva
Egipčani so streljali na ameriško ladjo
KAIRO, Egipt. Dne 4. decembra so egipčanske obrežne baterije streljale na ameriški parnik Albion, ko je slednji zavozil v Sinajski zaliv.
Baterije so sestrelile en svarilni strel nad parnikom, ki je cdplovil iz Philadelphije z 9500 tonami pšenice na krovu, katera je namenjena za Jordanijo.
Ameriška vlada je proti temu protestirala pri egiptski vladi v Kairu.
RIM, 5. decembra. — Tukaj-
Beria je eliminiran
STOCKHOLM, švedska. — šnje zunanje ministrstvo je na-Lavrentij Beria, bivši podpre-j znanilo, da sta se Italija in Ju-mier in načelnik vse sovjetske goslavija sporazumeli, da umak-V Boj št. 53 S. N. P. J. kjer je ' policije, je bil izpuščen iz nove meta svoje čete s spornega ob-
izdaje Sovjetske enciklopedije, v kateri ni niti njegovega imena.
------o------
bil zapisnikar. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 1:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. in nato na Highland Park pokopališče.
Mary Andolek
Po dvomesečni bolezni je umrla v Lakeside bolnišnici poznana
Striženje las—24c
LONDON. — Angleški brivci so naznanili, da so dvignili cena striženju las. Poslej bo moral plačati vsak, ki se bo hotel ostriči, 24c.	v
mejnega ozemlja.
Na osnovi tega sporazuma bo Italija preklicala embargo izvoza strateškega blaga v Jugojsla-vijo, čim bodo obojestranske čete odpoklicane.
Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami.
Kongresnik Feighan o aspiracijah satelitov
V zadnjih šestih mesecih smo dobili dovolj dokazov, da se žele podjarmljeni narodi rešiti komunistične dominacije.
WASHINGTON. — Zvezni poslanec Michael A. Feighan iz Clevelanda je izjavil, da utegnejo postati sateliti s svojimi aspiracijami Ahilova peta sovjetskega imperija. Clevelandski demokrat je pozival Amerikan-ce, naj podpro vzhodnoevropske in centralnoevropske narode v njihovih aspiracijah, in sicer na ljubo svojih lastnih interesov.
Dejal je, da smo imeli v zadnjih šestih mesecih dovolj dokazov od neruskih narodov, kako radi bi se osvobodili sovjetske dominacije. Dejal je tudi, da je to vprav tisto, na kar so narodi svobodnega sveta nestrpno čakali.
Nato je kongresnik imenoval štiri smrtne sovražnike imperialističnega komunizma1 — vero, prosvetljeni nacionalizem, svobodno delavstvo in svobodno podjetništvo.
Lep lovski plen—
Louis Strukel, prejšnji lastnik Strukel’s Cafe, 6220 St. Clair Ave., (sedaj Joker’s Bar), in Joe Stevens (šmuk) sta se v petek zvečer vrnila z lova v Snowshoe, Pa., z dvema srnjakoma. Strukel je povedal, da je član kluba, ki lastuje “kempo” z vsemi modernimi napravami in pripomočki. Vsak član lahko povabi enega tovariša, bodisi na lov na medvede ali srnjake ali na ribolov. Pa to ni navadna baraka, kjer se lovci mučijo, kadar niso v gozdu. Ta kempa ima vse u-godnosti, vodo, elektriko itd., — kakor tudi gorke kabine. Rekli bi, da je to v resnici lovski raj! Seja—
Jutri, v torek, ob sedmih zvečer, bo glavna seja Društva Danica št. 11 SDZ. Na seji bo tajnica razdelila dividendne čeke. Vse članstvo je vabljeno, da se seje udeleži.
Redna seja—
Klub društev AJC na Recher Ave., ima nocoj, v ponedeljek, c)b. osmih svojo redno sejo. Vsi zastopniki vabljeni Seja in božičnica—
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo zvečer ob osmih svojo letno sejo. Po seji bo božičnica in izmenjava daril. Vabi odbor.
K molitvi'—
Materinski klub bo imel jutri, v torek, ob dveh popoldne v Gr-dinovem pogrebnem zavodu na E. 62. St. skupno molitev za pokojno Mrs. Oražem.
Molitev—
Društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo imelo jutri popoldne ob dveh v Grdinovem pogrebnem zavodu skupno molitev za pokojno Johanno Pelan. Slovanov koncert lepo uspel— Moški pevski zbor Slovan je ob polni dvorani včeraj lepo izvedel svoj jesenski koncert. Natančnejše poročilo sledi v četrtek.
Skupna molitev—
Članice Dr. št. 4, SDZ naj pridejo k molitvi v torek ob 2. uri popoldne za umrle članice Ivana Pelan in Frances Oražem v Grdinov pogrebni zavod na 62. St. in v sredo in četrtek na pogrebno sv. mašo.
K molitvi—
Člani društva Dvor Baraga št. 1317, Katoliških Borštnarjev so prošeni da se udeležijo skupne molitve v torek zvečer ob pol devetih za umrlega brata John Hrovat-a st. V pogrebnem zavodu Anton Grdina in Sinovi na 62. cesti.
Mesečna seja—
Dramatsko društvo Lilija ima nocoj svojo mesečno sejo v navadnih prostorih, članstvoi naj bo točno.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Kodrich (po domače Lazarjeva) se nahaja v Memorial Hospital v Geneva, Ohio.
NAJNOVEJŠEVESTI
VICKSBURG, Miss. — Tukajšnje mesto je zadel tornado, ki je pustil za seboj 28 mrtvih in 230 ranjenih ljudi ter povzročil za 25 milijonov dolarjev materialne škode. TUCKER’S TOWN, Bermuda. — Predsednik Eisenhower bo odpotoval jutri z letalom z Bermude v New York, kjer bo imel pred zborom Združenih narodov važen govor o
nevarnostih, ki grozijo svetu v današnji atomski dobi.
Ameriška Domoviria

rrKT'Yum' faRTyr^csf i a
Clair Ave.
HEndersen 19623
Cleveland S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Maiy Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.

Lasallski glasovi in odmevi
(Piže Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
No. 240
Mon., Dec. 7, 1953
Žalostna desetletnica
Pretekli mesec so v Jugoslaviji slavili deseto obletnico zasedanja AVNOJA v Jajcu v Bosni. Ta dogodek, ko je po kapitulaciji Italije Tito s svojimi oddelki mogel obvladati nekaj predelov Jugoslavije — in to tudi s pomočjo nemških okupatorjev, kakor je bilo pozneje dokazano —- so morali jugoslovanski narodi proslaviti s posebno volilno komedijo: bile so volitve, pri katerih pa so ljudje mogli glasovati samo za kandidate komunistične stranke. Kdor je hotel biti posebno pogumen, je lahko ostal doma in se volitev ni udeležil. To je bil edini izraz opozicije, edini krik trpljenja in muk pod terorjem, ki ga odklanja in obsoja vsaj 90% vseh volilnih upravičencev.
Med temi, ki danes doma in v tujini obsojajo Titov režim nasilja, jih je mnogo1, mnogo, ki so še 1. 1943 in pozneje vse tja do prevzena oblasti titovcev v Jugoslaviji z najlepšimi nadami zrli v Jajce in sklepe, ki so jih takrat sprejemali ti ’“revolucionarji.” Verovali so komunistični partiji, ki je vse to vodila in organizirala.
Med sklepi skupščine v Jajcu je bil tudi ta, da bo narod po vojski svobodno odločal o obliki vladavine in notranji ureditvi. Teh prividov so se razveselili vsi pristaši liberalne demokracije — kar OF in druge skupine že niso imele koristnih budal in sopotnikov, jih je mogel privabiti ta sklep in obljuba. Tem napovedim Tita in njegovih agentov niso verjeli samo doma, ampak so jim dajali vero tudi v tujini. Voditelji konservativne demokracije v Angliji (Churchill) in ameriškega liberalizma (Roosevelt) so sklenili obesiti svoj zvon na to vrv — v Londonu in Washingtonu so poslej vedno bolj začeli naganjati vse naše ljudi v Titov tabor in so za-merjali ali pa ovirali delavnost tistih, ki komunističnim obljubam niso verjeli. Še v Jalti so v začetku 1. 1945 vse postavili na Titove karte — in prvi, ki je na njih izgubil, je bil Churchill, ki se je sicer pogodil z Moskvo za 50: 50 vpliva v Jugoslaviji, pa mu po maju 1. 1945 ni ostalo od tega niti toliko, da bi bilo vredno zadnje ničle v tej umazani kupčiji. Še isto leto so titovi topovi tudi streljali prva ameriška letala z neba zavezniške Jugoslavije.
Kakor v Rusiji 1. 1917 komunizem ni izvedel revolucije, da bi dal ljudem svobodo, tako se v Jugoslaviji komunizem pod Titom ni boril za osvoboditev izpod okupatorja ali'pa za zmago načel delavske demokracije. Skoraj dva miljona ljudi je padlo, od tega nad 170,000 samo v Sloveniji, da bi zmagala svoboda — dejansko pa jei morala zmagati partija, kakor je to bilo preračunano v komunističnih učbenikih.
Šlo je za zmago Moskva na enem najvažnejših področij Balkana in ob Jadranu.
Ko so v letih partizanskih borb Slovenci v Primorju zrli na te ‘“osvobodilne” borbe, so se mnogim širila prša, češ tokrat gre pa res za naše slovenske narodne meje na severu in zahodu; Gorica bo naša, Trst bo naš in slovenska meja onstran Soče bo tekla tam, kjer se dviga zadnji dim iz slovenskega doma pred vratmi Furlanije. In ko so rdeče zastave zavihrale v Trstu in poplavile še Gorico, so obenem zadale smrtni sunek tistim, ki so še upali na rešitev naših zahodnih meja. Ker so bili titovski oddelki najemniki Moskve, ne pa narodna demokratska vojska, je morala kloniti naša zastava, ki pod Titom ni smela vihrati brez moskovske reklamne oznake.	.
Trst in Gorica sta sedaj izven naših meja, na severu pa
La Salle, 111. — Jutri 8. dec. je praznik Marijinega Brezmadežnega Spočetja. V starem kraju Be spominjam, smo ta praznik zelo spoštovali. Je tudi tukaj praznik za nas katoličane in smo obvezani iti k sv. maši na ta dan, ako le mogoče. Drugoverci tega praznika seveda ne poznajo. V deželah, kjer je zavladal pa komunizem, pa praznike omejujejo in zatirtajoi dosledno po njihovih načelih brezbcištva. Razumljivo. Komunizem je fanatična vera, ki ima namen in načrt uničiti veno v Boga, da bi tako lahko sam vladal brezvestno, brezvestne ljudi. Zato komunisti ravnajo kakor ravnajo. Pri starejših slutijo, da ne bodo uspeli, tolika pa bolj posvečajo svojo pozornost mladini. To odtegujejo od vsake prilike, da bi imela priložnost do udeleževanja pri službah božjih, ali kakoršnih koli cerkvenih slavnostih, če se še kje katera kje vrši. Nalašč za tisti čas vlada in partija sama priredi kaj ali predpiše kakci “obvezno” državno prireditev in sbobna in nažene ljudi tja, samo> »da jih odvrne od priložnosti, da bi šli k maši ali kaki drugi službi božji. Tako naj počasi po komunističnem načrtu vsako zanimanje za verske obrede pri mladini zamre. Stari rod bo pa kmalu izumrl in komunisti si mislijo — zmaga bo naša.’ V tem oziru bodo res veri in cerkvi udanim ljudem veliko škodo naredili.
Pa pravijo mnogi, ki hodijo tja na obiske: “O, saj vlada tam verska svoboda. Cerkve sci polne. Nihče ne brani ljudem v cerkev.”
Ako so taki, ki to trdijo katoličani in se dajo tam v domovini s tem, kako zgleda na zunaj in pa s tem kako se jim tam dobrikajo komunistični vladni in partijski vodiči, ki jih vodijo okrog in kako jim ti natvezejo vse oi tamkajšni “verski svobodi” in se; dajo po njih tako prepričati, potem ta niso in tudi ne morejo biti posebno “brihtni” katoličani. Primerjati bi se jih dalo bolj neprevidnim kuram, ki se dajo lahkoverno izvabiti lisici v past. O onih, ki so pa tudi tukaj vedno na okopih proti veri in cerkvi, pa moremo reči le to: O teh bi bilo nespametna! pričakovati, da bi ti kritizirali komuniste radi tega, ker po zvito zamišljenih načinih zatirajo vero in cerkev v domovini.
Kdor zna to oboje dobro in prav premisliti, ta pride do zaključka, kaka je tam v starem kraju glede verske svobode. Prav nič mu ni potrebno poslušati ne ene ne druge strani. Treba je le, da je razumen, da zna soditi z lastno pametjo, pa da je pravičen in pošten.
— Dan 13. novembra 1909 je bil “črni dan” za Cherry in vso okolico. Na ta dan pred 44 leti je v premogokopu v Cherry zgubilo življenje 268 rudarjev. O tej strašni nesreči se j e že m n'.'go pisalo tedaj. Na letošnjo, obletnico je tukajšni list “DNT” imel
nam vsem obudil tužne spomine na tisto veliko nesrečo. Objavil je tudi sliko še žiVečfega 73 let strega Thomas White, ki živi tukaj in je bil cd nastalega požara v premog okopu zajet. Požar je nastal, ko se je neki premogar neprevidno približal h skladišču krme za mule, ki so jih rabili za prevažanje premoga v ’ rovih.
rešuje titovski režim koroške Slovence na ta način, da jim ukazuje, da morajo voliti nemške socialiste in sabotirati boj poštenih slovenskih rojakov za njih pravice v šoli in cerkvi.
Prepozno je prišlo iztreznjenje za idealiste na Primorskem obširen opis o nezgodi in je tako in Koroškem — dolgo je trajalo, da so ljudje izpregledali in obsodili tiste, ki so njih idealizem in vero tako kruto izrabili.
Med njimi jih je zlasti mnogo v vrstah primorskih Slovencev, ki so v 1. 1923 in pozneje odhajali čez morje, da se rešijo pred nasiljem fašizma. Toda namesto da bi se po drugi svetovni vojni z veseljem ozirali na stare kraje, ki so prisil v naročje Jugoslavije, morajo v tujini srečavati mnogo takih, ki so bežali iz domovine pred nasiljem onih, ki so jih prišli osvobajat.
Vera in idealizem prvih sta bila oskrunjena, idealizem drugih se ohranja v veri, da bo njih domovom morda le kmalu zasijala prava svoboda.
Pokojnima L. Adamiču In E. Kristanu je uspelo, da sta pridobila tudi dober del tukajšnjih naših rojakov za Tita in njegov ‘‘osvobodilni boj.” Titovska propaganda v onih dneh bratenja svobodnega sveta s Sovjeti je bila tolika, da bi bila skoro zakrila resnico.
Naš pokojni urednik Jakob Debevec je zastavil vse svoje moči in sposobnosti za stvar resnice. Titovstvu in sopot-ništvu predani rojaki so mu v onih dneh prizadejali marsikatero bridko uro. Skušali so umazati njegovo pošteno slovensko ime, toda pokojni J. Debevec ni bil mož, ki bi odnehal, če je bil prepričan o svoji stvari. Boril se je vstrajno in še učakal čas, ko je resnica začela prodirati in zmagovati.
nekam zviška na cerkveni pevski zbor. So pa seve tudi izjeme. Če solist ne mara hoditi k vajam, potem se mu je treba odpovedati.”
“Kako pa gledate na razmerje do drugih pevskih zborov?”
“Na to ne morem reči drugega, kot da radi obiščemo koncerte drugih zborov. Pripomnil bi le, da se mi zdi, da bi bilo. dobro in vzpodbudno, če bi zbori večkrat nastopili skupno. Vsak zbor z nekaj pesmimi, v nekaterih točkah pa vsi skupaj. Na ta način pride do tekmovanja med zbori in seveda tudi dot napredka.”
“Ali imate kake težave pri izbiri glasbene snovi?”
“V stari domovini je tega v nedavni preteklosti izšlo sorazmerno dosti, tako tudi tu nismo v zadregi.”
“Še eno bolj zaupno vprašanje g. Košnik? Imate kaj novega na vidiku?”
“V načrtu imama spomladanski cerkveni koncert. Sicer pa bi pripomnil, da se naš zbor počuti najboljše na koru.” je zaključil
Omenjeni Thomas White, rodom Škot, se je rešil s skupino 19-tih drugih še. A to še le po osmih dneh. Vsi izmučeni od glada in žeje, od silne vročine, slabega zraka in drugih okolno-sti, so se izvlekli k rešitvi pred smrtjo. Vsi drugi so bili ožgani, zadušeni aid dima in plina, ali so izdihnili od drugih poškodb. Bili so tisti dnevi res dnevi groze in smrti.
Tako vidite sodobni ljudje je bilo tiste čase slabo preskrbljeno za varnost delavcev. Borili so se delavci in njihove organizacije za izboljšanje varnostnih naprav in marsikdo je mislil, da so to le kake kaprice, posebno oni, ki bi bili morali biti za tako varnost odgovorni. Pa kako je bila taka borba potrebna! Dogodek v Cherry to potrjuje.
Danes imajo po rud okopih boljše varnostne naprave, boljše kontrole, a vse to je prišlo le po vztrajnem delavskem prizade- pevovodja in .organist sv. Vida g,.
vanju za dcisego takih izboljšanj.
To so spomini na tisti “črni 13. november 1909” v Cherry, 111.
— Par domačih:
Dne 12. novembra je umrl znani Frank Dernač, star 59 let, čevljar po poklicu. Svojo, obrt je vodil na naslovu 426 Union St. v La Salle, nad trideset let. Doma je bil blizu Litije. Med prvo vojna: je služil v ameriški armadi. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka v soboto 14. novembra na pokopališče sv. Vincencija. Zapušča žalujočo ženo Kristino in enega sina in eno hčer. Žalujočim sorodnikom sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj!
V bližnjem De Pue, pa je preminula 69 let stara Mrs. Mary Grabec. Umrla je v bolnišnici sv. Margarete. Njeni pokojni so*-prog John Grabec je umrl pred nekaj leti. Zapušča enega sina in tri hčere. Pokopana je bila iz cerkve sv. Marije v Depue na slovensko pokopališče tamkaj. Sorodnikom sožalje, pokojnici pa večni mir in pokoj!
Vsem čitateljem lep pozdrav, pa še drugič kaj!
------o-------
Razgovor s pevovodjem gD Karlinom Košnikom
Cleveland, O. — Ker sem hotel zvedeti kaj več o pripravah in sporedu koncerta zbora “Lira,” ki bo v nedeljo 13. decembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., sem stopil k Martinu Koš-niku, njegovemu učitelju.
Našel sem ga doma v topli prijetni sobici in v dobrem razpoloženju. Začela sva kramljati.
“Slišal sem, da se Lira temeljito pripravlja na koncert. Ali bi mi hoteli povedati kaj več o tem?”, sem vprašal g. Košnika.
“Zvonovi spadajo v skupino glasbil in v bogoslužje kot cerkveni pevski zbor. Namenili smo se, da naj tudi “Lira” da svoj skromen dar za nove zvonove. Naša blagajna je precej prazna,
Martin Košnik.
Ko sem stopil iz hiše in jo zamišljen ubral proti domu, je bil že pozen mrak. Luči so' se druga za drugo prižigale in oglasil se je novi zvon iz stolpa cerkve sv. Vida.	Fr. Gorše.
Ivan Vrtačnik st. umrl
Cleveland, O. — Iz domovine je prišlo sporočilo, da je 23. pr. m. umrl v Št. Juriju pod Kumom g. Ivan Vrtačnik st. Ranjki je dopolnil izredno častitljivo starost: dve leti manj kot sto let. Zanimivo je, da je ravno tolikšno-starost dočakal tudi njegov oče, dočim je bilo materi že nad sto let, ko se je poslovila od tega sveta. Ranjki je bil vse do zadnjega popolnoma zdrav. V ponedeljek, 23. novembra, t. 1. je pri polni zavesti čisto mirno, ugasnil kakor luč, ki ji zmanjka olja. Pokopan je bil v sredo 25. pr. m. s sv. mašo ob silno veliki udeležbi domačega kakor tudi okoliškega ljudstva na šentjurskem pokopališču.
Z rajnkim Ivamoim Vrtačnikom se je poslovil od nas mož, ki je vreden, da se ga primerno spomni tudi AD. Predvsem zaradi tega, ker zapušča tukaj v Clevelandu hčer Pavlo, ovdovelo Zupan, in sina Alojzija, v Pennsyl-vaniji pa sina Jakoba, farmarja; v domovini na domu pa sina Ivana ml., kmetskega posestnika. Poleg tega pa zapušča doma in tu v Ameriki kakor tudi v Argentini in Avstraliji lepo število vnukov, še več pravnukov ter tu v Clevelandu celo enega prapra-vnuka. Prav pa je, da se rajn-ikega naš list spomni tudi bot j enega izmed naj bolj zvestih in vnetih katoliških ljudskih javnih delavcev izpod Kuma v času po prvem katoliškem shodu pa vse do prve svetovne vojske in deloma še tudi prva leta po njej. Rajnki je bil desna roka svoje-časnega zagorskega župnika Av-seca. Kar ta ni mogel opraviti,
rešinstvu, dočim je bil dolga desetletja neprestano predsednik domačega šolskega odbora. Ves čas od ustanovitve slovenske katoliške stranke pa vse do svoje smrti ji je ostal neomajno zvest. V njegovi hiši so bili doma samo katoliški listi in poštene dobre slovenske knjige. Sicer se je naučil tudi nemški, toda samo zato, da je v onih časih mogel našim ljudem, bolj pomagati. Takrat pold Kumom ni bilo poleg župnika in učitelja drugega kakor samo še šentjurski Vrtačnik, ki je znali nemški.
Trdno smo prepričani, da uživa rajnki naš Ivan svoje lepo plačilo pri večnem Gospodarju, ki mu je tako vdano in po njegovi volji tako dolgo služil. Gotovo ga že tudi prosi za vse nas, za vse svoje ljudstvo in za vso našo domovino, da bi mu mogla spet tako lepo svobodno služiti kakor nekoč. Blagor mu v večnem miru. Njegovim preostalim doma kakor tu v Clevelandu ter drugod po Ameriki, v Argentini ter v Avstraliji pa naše iskreno sožalje.	S.
zato smo se odločili prirediti v ta tQ je opravii šentjurski Vrtačnik, namen koncert. Drugi vzrok na- Vasi d Kumom so ves čas ob-’ ' ' da 1
šega koncerta pa je dejstvo, aa|stanka zaigorskih in trboveljskih je javni koncertni nastop zbora^rucj;nikov v prvi vrsti zalagale od časa do časa nujno potreben, de_^e g človeškim materialom, ker sicer ta popusti v volji in v :slovend žal še nimam0 napisane delavnosti. S skrbno pripravo se Z;gcdovinei kako strašen davek zbor sproti spopolnjuje in sveži, ■ m0rai0 plačevati naše ljudje razlagal g. Košnik.	istvo nekdanji nemški Trbovelj-
“Zanimalo, bi me, kakšne so £ki družbi za bori kruhek, ki mu Vaše skušnje pri vodstvu pev-!ga je dajala v svojih črnih ja-skega zbora, saj tolikokrat sliši- maK Za ta kruhek je naše Ijud-mo tožbe o težavah kulturnega stvo propadala nravno kakor te-Gcreča svetilka na kapi je vžga-,^6^3-	,	j!les>nc; vedno bolj pa tudi narod-
la krmo, ki se je vnela in ogenj i “Težave so res, imajo pa tudi/nc. Gorje, če se ne bi 1918. vsa se je hitro razširil izven kontro-1svoje tehtne vzroke. Po celodne- stvar tako korenito spremenila! le, nato sc, se vžgali še drugijvnem težkem delu se mora čiv- Rajnki Vrtačnik se je v prvi vr-predmeti in tako je dim in plin j vek res žrtvovati, če hoče delati, g,ti sam izgradil. Predvsem je bil
Prosvetin stric Matic se boji za AD češ, da “je na barki, ki plove proti pečinam, kjer se bo razbila.” — Le kje se je ta vneti progresivec navzel krščanskega duha ljubezni do bližnjega? Zgleda, da je vstrajno branje AD pustilo tudi pri njem svoje sledove. Morda bo maž sledil zgledu I. Joniteza, ki ga sicer hudo napada.
* * *
Jože Zelene, ki v ‘Glasu naroda’ naprednjakom pamet soli, je zapisal med drugim tudi tole: “Omenim naj, da je tudi pred bansko palačo padlo 12 nedolžnih talcev za ustrelitev bana dr. Marka Natlačena, ko je nekdo od Osvobodilne fronte prišel pod zvijačo v banov urad in ga tam ustrelil.” — Ko bi zeleni Jože
bi resno jemal. V Jugoslaviji je pa po Ančkinem mnenju to kar dobra stvar, sicer o njej ne bi pisala.
* * *
Po Ameriki se baje sprehajajo titovci in kupujejo v nekem mestu hišo, v kateri bo Titova vlada prodajala slovenska vina, slivovko, mesene klobase, šunke, razne usnjene izdelke in nemara suho robo. Eden od teh je nekod hudo zabavljal čez ameriške Slovence češ, da so zaostali in nekulturni. Od titovcev olike res ne morem,oi pričakovati, toda bili bi lahko vsaj tiho, če že hočejo od nas kake tolarčke. Pa ne mislite, da so to kaki skromni možje. Eden od “tovarišev” je šel v downtown in kupil po dolgem izbiranju za svojo “tovarišico” v Jugoslaviji čevlje za $35. Tako je pripovedoval neki očividec. In vi preljubi rojaki? Kupujete svojim ženam in hčeram tako drage čevlje? Morda izjemoma, sicer pa smo mi skromni ljudje. Titovi proletarci in proletarke pa s čim navadnim niso zado-vcljni . . .
Našim lačnim bratom in sestram doma Jemljejo blago, ga vozijo nato v Ameriko prodajat, za tolarčke pa kupujejo svojim “tovarišicam” drage čevlje in kajpada tudi razkošne obleke in vse stalo. In temu pravijo naši progresivci enakost, ki naj služi vsemu svetu za zgled!
J. Bevček.
molčal, ki ga utegnil še kdo šteti drugače znebiti, so enostavno uki-
med pametnjakoviče, ko je spregovoril, je pa to seve nemogoče. Zgodba o umoru dr. Marka Natlačena je namreč nekoliko drugačna, kot jo slika Zelene. Dr. M. Natlačen tedaj že dolgo ni imel v banski palači na Bleiwei-sovi cesti kaj iskati, ker so tam gospodarili Italijani. Živel je v svoji enostanovanjski hiši v bližini cerkve sv. Jožefa. Y ta njegov dom se je utihotapil neki “osvobojevalec” slovenskega naroda preoblečen v duhovnika in bivšega bana ustrelil. V tem kraju so bili nato ustreljeni tudi talci. Komunisti so trdili, da je imel umorjeni dr. M. Natlačen zveze z okupatorjem in da so ga zato ustrelili. Te trditve so se že zdavnaj izkazale za laž. Bivši ban ni padel zaradi sodelovanja z okupatorjem, ampak zaradi nesodelovanja s komunisti. Umorili so ga, ker so vedeli, da je njihov načelni nasprotnik. Sodelovanje titovcev z Italijani in Nemci je danes dokazana stvar.
Razni zelenci pa še vedno , zaželjem.” Besede so vsekakor P°'
širijo laži med svojimi lahkovernimi oivčicami.
* * *
“Prdsveta” ima več bistrih dopisnikov, eden takih je Ančka Kafarle iz Yukona v Penna. Hoteč hvaliti Titovino je napisala: “. . . tridnevno prosto vožnjo so
membne v stoletju, ta predpravico,
Ta mati je še dodala vedno srečna, kadar
žena, biti
zaničuj® mati-“Bila setf» je zdrav'0.
zamašil popolnoma premogokop tudi in okrog 300 premogarjev je bilo znati ujetih v premogokopu kakor v pasti. Grozni sci bili tisti dnevi.
Med ponesrečenci je'bilo tudi mnogo slovenskih premegarjev.
Ko se je razširila vest o nesreči, so prihitele h rovu žene premogarjev z otroci. Kak vik in krik je bil! Nepopisljivo!
na kulturnem je treba, da
imeli vsi, ki so bili v partizanih in jim pomagali . . . vsak delavec, ko dopolni 65 leto debi pokojnino, ona (menda njena sestra —- op. pisca) dobiva 4,500 na mesec.” — živela enakopravnost v Titovini, kjer eno vrsto državljanov vozijo na račun drugih na morje! ičie bi Ančka dobivala
jo
dete ležalo poleg mene v zibel' ki.” Da narodi ne bodo izumrli' naj bi se krščanske matere spominjale vselej, da so otroci Ibožji, oče in mati pa sostvarite'
Ija z nika.
Bogom in njegova pom
oč'
polju. Pri- jsam in vsa njegova hiša trdno tu tako pokojnino, kot jo tam ;e glasbena zasidrana v slovenskem katoli- njena sestra, bi hudo klela kapi-kultura v Clevelandu kar zado-!š,kem izročilu. Ko se je začela v talističen svet — za onih 4,500 voljivo goji in razvija.”	j90-ih letih prejšnjega stoletja dinarjev kupi namreč Ančkina
“Kako pa s solisti? če morda: odrešilno delo za gospodarsko sestra v Titovi državni trgovini ne vprašam preveč?”	osamosvojitev slovenskega kmet-j točno eno kilo ali dva funta kave.
V skega in delavskega ljudstva,	u: ” A----i,’‘	----’°15
“O tem je težko govoriti, življenju je navadno tako, da bil on pevec, ko doseže znapje, ki je za solista potrebno, začne gledati
jej če bi v Ameriki komu ponujali že zraven. Skoro ves čas 2 dolarja — toliko stane pribii-svejih moških let je bil najbolj ,žno tu kilo kave — mesečne po-izrazit delavec v občinskem sta- kojnine, take ponudbe sploh ne
Tragična smrt preganjanega patra
Prejeli smo podrobnosti o h3 gični smrti profesorja cerkvene ga prava v višjem seminarju ZI KA Wei ju jezuitskega pat1'3. Wanga. Tri mesece je bil honfj niran. Neprestano so ga mUCl z novimi zaslišanji, ki jim ni bi, konca. Na koncu zadnjega za,s 1 sanja, ki je trajalo neprestau0 20 ur, je zblaznel in se vrgel 1 tretjega nadstropja v globi1)1 Umirajočega so peljali v boinic0’ kjer je kmalu nato izdihnil.
Strokovnjak jim je nepotreben
Ljubljano oskrbuje z mlekom Zadružna mlekarna. Ta je imela posebnega strokovnjaka, ki je pregledoval sestavo mleka tako v pogledu njegove hranilnosti kot v pogledu zdravstvenega nadzorstva. Ta člotvek se je trudil, da bi bilo mleko čimbolj še in čimbolj zdravo. To pa direktorju podjetja in njegovim tovarišem v upravi ni bilo všeč — tako vsaj piše‘ ‘Slov. Poročevalec.” Ker se strokovnjaka niso mogli
'niti laboratorij, kjer je delal in prepustili preiskavo mleka nestrokovnemu osobju. Da utegne imeti to zle posledice na zdravje ljubljanskih otrok, je jasno. Slovenska kmetijsko društvo protestira proti takemu postopanju. Bilo bi zanimivo vedeti, v koliko je njegov protest proti — komunističnemu direktorju zalegel. Primer lepo kaže, da je na odločilnih mestih š0 vedno vrsta ljudi, ki so pridobili svoje “strokovno znanje” v bosti in so zato nasprotniki vsakih resničnih strokovnjakov.
------o-----
Tako govori krščanska mati
Kaj pomeni otrok za kščansk0 mater, naan pcVedo besede tiroP ske matere iz bližine Insbrucka, ki je dala življenje 20 otrokom, od katerih so trije umrli, 17 jih je pa živih. Oče je tesar in vidi' svojo družina enkrat na teden, ker dela zunaj. Ta mati 17 otrok je dejala nekemu časnikarjih “Nobeden naših otrok ni bil ne'
Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
Nadvojvoda Ferdinand. — škofa Sfobej in Hren. Delovanje reformacijskih komisij.
Se povelju niso hoteli ukloniti, le dal predikanta Znojilška iz Kocijana pregnati in s silo u-^estiti katoliškega župnika Ribiča.
Vendar Ferdinand s polovičarskimi naredbami svojih prednikov ni bil zadovoljen, ker je °Pazil, da se z njimi le vedno na novo neti nasprotstvo in razdor, Protestantom ipa daje prilika, da ^ ha razne načine prisvajajo Vedno večje pravice in izbega-Vaio njegove ukaze. Zato je ta-b°j v začetku vlade izjavil svojo Vdno voljo, da hoče katoliško Ver° v svojih deželah zopet obliti, s tem utrditi svojo ob-a^, ki vedno bolj propada, pod-°znikom pa vrniti mir in slogo tem sklepu ga je še potrdilo Potovanje v Italijo 1. 1598.
Iliadi vojvoda je hotel popraviti papeža, obiskati Rim in °reto in si za svojo veliko na-lQ§o izprositi božjega blagoslo-Va- Protestanti so njegovo vr-tev s strahom pričakovali, ker s° rnisiiiij da si hoče Ferdinand Paliji zagotoviti oboroženo pnaoč in potem s silo zatreti lu-nranstvo.. “Vse se boji vrnitve . ečelnega kneza,” piše Kepler 2 Grdaca 11. junija. “Splošno S°Vore, <ia bode pripeljal s se-rp I Italijanske pomožne čete.”
. °da Ferdinandovi načrti so se ^ eP izvršiti brez boja.. Šel je belo previdno in odločno. ^^>rvi Ferdinandov svetovalec njegov namestnik pri vladi °tranje Avstrije je bil takrat avantinski škof Jurij Stobej pl
/ico/f 1 c? 1 o \ rp..	^ j
Ker lo Stobejevo delovanje, ko je po
ki
'hburg (1584-1618). Ta mož
ga m(oram.o prištevati med avne katoliške reformatorje v jpstiijk je bil rojen leta 1532. v paunsbergu na pruskem iz ple-b^e rodbine. Svojo izobraz-v bobil v nemškem kolegiju lrnu> kamor je prišel že s pr-de 1. iezuitskimi gojenci. Pre-Cq11. ie 2asedel škofovsko stoli-Pii ^ st°'lni dekan v Brikse-V]aJ5al0 lavantinsko škofijo je bolgih 34 let in jo popol-§a -ir, Prenovik Njegova zaslu-
Potn
' smrti škofa Tavčarja postal nad-! vojvodov namestnik v Gradcu. Odslej je bila njegova oseba tesno zvezana z vsemi podjetji, ki so se zasnovala v notranjeavstrijskih deželah v korist katoliške vere.
Na Stobej a se je obrnil za svet tudi nadvojvoda Ferdinand, ko je po svoji vrnitvi iz Italije hotel pričeti z odločno katoliško reformo. Škof Stobej mu je odgovoril v obširni spomenici (20. avg. 1598), ki je prestala pozneje merilo nadvojvodovega delovanja in je važna dovolj, da tu vsaj njene glavne misli podamo. Stobej najprej e odgovarja na vprašanje, je li sedaj primeren čas, da se odločno nastopi proti luteranstvu, in odgovarja tako: Katoliška reforma naj se takoj izvrši. Zaradi vojske s Turki ne gre tega podjetja odlašati. Strah, da bi se morda vnela domača vojska, je pretiran. —
Nekateri svetujejo, naj se lu-teranstvo iztrebi s silo, češ, da sicer ne bo mogoče ničesar o-praviti, ker se je v teku 40 let že preveč ukoreninilo med ljudstvom; drugi priporočajo prijazno prijenljivost, dobrikanje in javne disputadilje.. Nobeno teh sredstev ni primerno. Tisti, ki priporočajo silo, kažejo več vneme kakor pa razsodnosti. Kjer gre za vero, ni nič škod-lijivejše, Jxakor oborožena sila. Kaj je torej storiti? Nadvojvoda naj uporabi svojo oblast in naj ukaže, da morajo vsi njegovi podložniki biti katoliški. Tisti, ki se nočejo povelju pokoriti, naj se izseljo. Da bode ložje dosegel svoj namen, naj si izkuša pridobiti njih ljubezen in vdanost.
Skrbi naj po svojih deželah za mir in red, za nepristransko pravosodje in cenena živila. Ne gre pričeti z reformo ob istem času pri vseh stanovih. Prične naj s predikanti, ki druge zavajajo, in sicer najprej v Gradcu.
(Dalje prihodnjič)
1953 DEC. 1953
raiioiim
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
DECEMBER
. le, da
se je leta 1604. ustano-
Vlj
kjet,V Plovcu jezuitski kolegij, raŠč 86 vz§a3al duhovski na-H6jvai Za Koroško. Veliko obsež-Pomenljivejše je posta-
— Afrika meri škorci enako v smeri od severa proti jugu kot v smeri vzhod-zahod. Celotna površina zemljine znaša okoli 11.5 mil. kv. milj.
31. — Hrvatski kulturni klub in ■
ženski klub priredita na Silvestrov večer ples v Hrvaškem domu na Waterloo Rd.
FEBRUAR
6.—Dr. France Prešeren št. 17
SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St, Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester.
27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Ruski tenlri v Ameriki
Kakor hitro zineš besedo “ruski,” se ti že primešajo v možgane izrazi kot so: rdeč, komunističen, baljševiški, sovjetski in tako dalje. Naj bo poprej pou-derjeno, da v tem članku beseda “ruski” ne pomeni nič takega. Izključili bomo celo izraz “pravoslavni”, ki utegne biti še najbolj pravičen- spremljevalec vsemu, kar je ruskega. Celo ta izraz in njegdv pomen bomo izključili. Zato- bi prav za prav moral biti napis nad tem člankom: Ruski katoliški centri v Ameriki. Toda ko jim Rusi sami dajejo naslov, kot je zgoraj zapisan, ostanemo pri tem tudi mi. Torej: Ruski centri v Ameriki!
Morda bo temu ali onemu bralcu novica, da. obstoje v Ameriki kakšni katoliški ruski centri. — Saj se bo kdo začudil že ob ugotovitvi, da je v Ameriki kaj katoliških Rusov. Pa je tako in je prav, da se tega zavemo. — Vsaj tri ruske katoliške kapele, če ne cerkve, se lahko navedejo1
tih. Na željo samega svetega O-četa so se preselili v Ameriko in odprli svoj Ruski center v New Yorku. Sedem do deset jezuitskih duhovnikov in bratov je priključenih temu centru. V uporabo zase in kapelo so dobili nizko barako, ki jo je univerza med vojno postavila in u-porabljala za študente, po vojni je pa postala odveč.
Obiskovalec tega Ruskega centra seveda najprej stepi v kapelo, ki ima vhod sama zase. Ko najprej veš, da ti je stopiti v popolnoma resnično katoliško cerkev, nehote kar obstojiš pri vratih in — gledaš. Prav ni-č takega ne vidiš na prvi pogled, kot si vajen ob vstopu v “ “latinsko” katoliške! cerkev, ki jo smatraš za “svojo”. Vsekako se boš najprej začudil nad izredno majhnostjo kapele, pa to boš hitro starše.
razumel, če vpoštevaš vse okoliščine. Toda druge reči! Oltarja ne vidiš, pregrajen je z znano medsteno, ki ima le rnajhne-
Ameriki. Dve čuvata nad odprtine za pogled v prestor,
ruskimi katoliškimi Amerikanci ob Atlantiku, ena daleč tam ob
kjer se hrani Naj svetejše. Klopi nikjer, medstena in ostale stene
Pacifiku. Ta zadnja je kapela pokrite do zadnjega prostorčka
's svetimi podobami v vzhodnem slogu! Sveta maša je vsako jutro ob sedmih, razen nedelje, ko
sv. Andreja v mestu Los Angeles, prvi dve sta v ogromnem New Yorku. Ena od teh dveh
je pridružena stari katedrali sv.'de °b devetih. Dolga je — pd Patrika na Mulberry Street v; vzhodnem obredu — saj mora
-spodnjem mestu, druga pa je na “kempusu” jezuitske univerze Fordham v Bronxu. In ta zadnja je tista, ki prav za prav nosi svoje uradno ime: Ruski center. Vendar ni zgolj kapela ali cerkev, pod isto streho stanujejo jezuit j e vzhodnega ali bizantinskega obreda, ki so še nedolgo tega skrbeli za katoliške Ruse v Shanghaju, nato pa bili pregna-
ni od tam po> kitajskih komunis- toličana, pa tu smo jih želeli sa-
®r‘ Ivo Černe	Avgust Hollander
DOPISNA ŠOLA DRŽAVLJANSTVA
vPra?' dopis izide 11. dec. z vsebino: Angleški odgovori z izgovarjavo na i$tegSan!a 3. dopisa. — Najvišje sodišče Združ.' Drž. Ameriških. — Pomen VprjV Za zvezne države. — Sodišča zveznih držav. — Mestna sodišča. -^ Sanja v angleščini z izgovarjavo—
Zarnudnike je še nekaj dopisov—4 dopisi en dolar. Vsa pisma na:
IVO ČERNE — 1421 E. 53 St. — Cleveland 3, O. Tel.: UT 1-9413
fVv^eliš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga pri-Sciš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski sploš-jonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
deg ^ mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tri-68oe^eteem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na k straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tis-C,V.Buenos -A-iresu> ti bodo prinašali ob sodelovanju c0y.j n|lt slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva po-lag! a Iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš stv^6 razumel aktualne članke, strahovito borbo člove-^0k2a 2mago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo,
g,ob" fazglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, bra alco cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI Sejj^ONl brani v sleherni pošteni slovenski hiši v iz-hstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Prv v ro^!te Katoliške misijone takoj ali zahtevajte številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cocha-^ 1467, Buenos Aires, Argentina, log U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-Vog ‘MISUONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 “išite na naslov:
Son REV- CHARLES WOLBANG, C.M.
East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
biti vse dopoldne prekratko, da se razvrsti toliko duhovnikov,, ko je v kapeli komaj prostora za en oltar! Toda ti duhovniki po vzhodnem obredu mašuj ejoi vsi naenkrat pri enem in istem oltarju, pa vendar vsak zase! — Uraden izraz za tako maševanje je: koricelebracija.
To so vse jako zanimive in poučne reči za “latinskega” ka-
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance.
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-1290
Cleveland 3, Ohio
mo nakazati, ne mislimo se spuščati vanje bolj globoko. Gre nam v prvi vrsti za to, da kaj izvemo o smotrih in namenih tega Ruskega centra v New Yorku. Kakšen pomen naj ima ta ustanova — razen da kapela služi redkim katoliškim Rusom za službo božjo?
Na naše vprašanje izvemo najprej naslednje: Ta Ruski center ni edina taka ustanova na svetu. Namen tega in podobnih Ruskih centrov drugod pa je ta: Prišel bo “božji trenutek”, ko bo v Rusiji prišlo do vsaj neke mere verske svobode. Ta košček svobode bo prišel obenem z drugimi svoboščinami, ki bodo kolikor toliko prišle do veljave. Takrat se bo odprlo katoliški cerkvi ogromno polje za misijon-stvo. Takrat bo tudi na novo, vzplamtelo vprašanje ločitve in združitve pravoslavne in katoliške cerkve. Zelo težko je reči, kdaj bo to. Pa recimo, da bi bilo kmalu — ali je katoliški svet pripravljen za tak “božji trenutek”. Nihče sicer tega ne pričakuje tako kmalu, da pa nekoč pride tak trenutek, enako nihče ne dvomi. Med tem pa je treba opraviti ogromno delo, ki naj pripravi tla za tisti “takrat.”
No in kaj naj bi bilo tisto ogromno delo? Pokažejo ti črno na belem šest točk, ki v kratkih besedah opisujejo pripravljalno delo, obenem pa izražajo pomen in namen Ruskega centra:
1.	Iskati poklice in vzgajati duhovnike za apostolsko delo v Rusiji.
2.	Pisati in izdajati katoliške knjige v ruščini, v angleščini pa knjige, ki se bavijo z vprašanji Rusije.
3.	Biti v pomoč ruskim beguncem in razseljencem.
4.	Vzdrževati stike med kator ličani in pravoslavnimi, zlasti pravoslavnimi Rusi.
5.	Poučevati ameriške katoličane o Rusiji, kakršna je v resnici, o njenem ljudstvu in vernosti. Le od prav poučenih a-meriških katoličanov je pričakovati, da bodo podpirali stremljenje Ruskega centra z molitvijo in darovi.
6.	Biti interesiranim Ameri-kancem na razpolago za informacije v vseh pogledih Rusije in ostalih pravoslavnih dežel na vzhodu. Pa ■seveda toliko bolj o katoličanih, ki so povsod v večji ali manjši meri raztreseni med pravoslavnimi.
če pomislimo, kako novo j6 nmogo tega celo nam Sloven., si lahko predstavdjamo, kako novo je šele Amerikancem samim. Po pravici torej pravijo, da ima Ruski center pred seboj ogromno delo. Pa nas opozarjajo še na to, da je vse delovanje Ruskega centra zgolj versko, prav nič politično. Zato tudi nimajo v načrtu, recimo, da bi silili v Rusijo že zdaj in tam kakorkoli delovali “pod zemjo”, kakor se radi izražamo. Ruski center s svojim delom nima nič skrivnega na sebi, ne vtika se v politiko, ne skuša vplivati na to, da bi še po-
spešil prihod “božjega trenutka,” ko bo mogoče odkrito iti v Rusijo in stopiti s katoliškim evangelijem pred njene narode. Kdaj bo to, za to naj poskrbi Bog.!
Nič škode za nas, če vsaj površno nekaj beremo o teh idealnih ljudeh, ki spričo ogromne teme nad današnjo Rusijo ne o-bupujejo, ampak delajo na vse kriplje in se ne naslanjajo na politiko, ampak na božjo Previdnost.	P. B-ič.
Molki dobijo dolo
Vesti iz Slovenije
Samo ob volitvah
Koliko važnost so polagali ti-ttovei na letošnji volilni cirkus, kaže veliko število političnih zborovanj v raznih predelih in pa obilica partijskih veličin, ki je ta zborovanja obiskala. V Murski Soboti je govoril med drugimi minister srbske vlade. Dejal je med drugim tudi tole: “Volilna zborovanja so tudi velika politična šola za naše vodilne ljudi, ki pridejo v teh dneh v stik z ljudskimi množicami.” — Komunistična gospoda, ki skozi trdi, da govori v imenu ljudskih množic in da se trudi za njih blagor, ima kot izgleda iz navedenih besed ministra srbske vlade, bolj slabe stike s temi množicami — mislimo na neposredne stike, posredni stiki preko tajne policije UD V so zelo tesni in stalni, toda teh ljudske množice ne cenijo:. Med rejenimi in razkošno živečimi komunističnimi oblastniki in med lačnimi ter raztrganimi ljudskimi množicami zija velik prepad, ki bo nekega dne pogoltnil Tita in vso njegovo drhal.
Cene obleki znižane
Po poročilu Slov. Poročevalca je tekstilna industrija v Jugoslaviji toliko napredovala, da je pokrila vse domače potrebe, zato j e odpadla potreba po visokih cenah blaga za obleke. Po sklepu vlade so znižali cene tekstilnemu blagu za skoro eno četrtino (23%). To znižanje je bilo objavljeno že v prvi polovici meseca novembra, toda pisma, ki jih dobivamo v Ameriko, ne vedo o njem nič. Ljudje še vedno tožijo, da je cena obleki in obutvi tako visoka, da si ne morejo nič kupiti.
SHEET METAL MEN potrebujemo
Sheet Metal mehanike Delavce izvežbane v izdelovanju kovinske posode in opreme za kafeterije.
Redna plača.
Bonus in nadurna plača.
52 tednov v letu garantirano! FHE MONARCH EQUIPMENT 5200 Euclid Ave.
UT 1-7900
(243)
AVTO PRODAJALEC
Izvrstna prilika za moškega, ki je izkušen v prodaji. Mora poznati dosti ljudi in znati več jezikov. Plača, provizija in demonstrator.
FRANKEL
CHEVROLET CO.
1258 E. 105 St.
(242)
Ženske dobijo delo
Prodajalka
Potrebujemo prodajalko za božično dobo.
Anzlovar’s Dept. Store
6214 St. Clair Ave.
(x)
Ženske
Ženske dobijo delo za čiščenje uradov v tovarni zjutraj in ob sobotah.
NELMORE MFG. CO.
26420 Lakeland Blvd.
(244)
MALI OGLASI
Išče delo
Delo išče mož star 61 let, zdrav, pošten, zanesljiv. Rad bi dobil delo oskrbnika ali kako primerno delo kjerkoli. Za naslov se obrnite na naš urad.
Naprodaj
Mesnica, dvajset let v enem prostoru, dobro urejena, v sredi slovenske naselbine. Poceni. Kličite KE 1-4058.	(243)
ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ
na Lucknow Ave., blizu E. 156. ceste, 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, plinska kurjava, dvojna garaža. Se lahko TAKOJ vselite. $9,500.
GROZDJE
Poceni Galifornia grozdje za vino, v škatljah. Kličite EX 1-2854 ali
IV 1-3170
ZELO LEPA ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ
blizu E. 140. ceste, 6 sob, umivalnica in prha (shower) v pri-zemlju, plinska kurjava, trojna garaža. — Se lahko TAKOJ vselite. Cena $11,500.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
(240)
Stanovanje se odda
Stanovanje 4 sob na E. 63 St., severno od St. Clair Ave., se odda. Kličite CLearwater 1-3781.	(240)
Naprodaj
Hiša za 2 družini, 5 sob zdo-lej, 3 zgorej, 2 furneza, 1 na plin, 1 na premog. V dobrem stanju. Na 1114 E. 77 St.
(240)
iii!

PRI RIBOLOVU? — Mlada, vedno lačna, pa iznajdljiva muca bi prišla rada do Zlatih ribic, ki plavajo.v stekleni posodi, kar se ji pa skoro ne bo posrečilo.
PnjateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 88 St
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
Soba se odda
Soba s uporabo kuhinje se odda paru brez otrok ali samcu. Oglasite se po 5. uri pop. pri Mrs. Mildred Blagovich, 540? St. Clair Ave.
Tri sobe se oddajo
Tri zračne lepo opremljena sobe s posebnim vhodom, v bližini cerkve sv. Vida se oddajo takoj. Oglasite se na 5516 Carry Ave.
Za božični dar
Dobite nove krasne harmonike, pripravne za ženske, 129 bass, 8 piščal, 6 šift, samo $195. Lastnik. 7710 Mdlrose, blizu E. 79 in Wade Park. (244)
JOHAN BOJERi
IZSELJENCI
ROMAN
Kal je bil najbližji dedič svoje hčere, vendar bila je žalostna dediščina. Kadarkoli se je pozneje vozil preko polja, se mu je zdelo, da ga je kupil s Pavlinim življenjem. In ko je nekega dne pričel tamkaj orati, se je bal, da ne bi v vsaki brazdi u-• gledal krvi. Veliko je mislil na to svojo hčer, ki je bila tako kljubovalna, ki pa je kakor mož in hkrati kakor žena trdo delala zanj vsa prva leta. Zdaj je ležala na pokopališču zraven o-beh tovarišev Erika in Pera. Da, da, tako teče življenje.
Nekaj pa je bilo, kar Kalu ni dalo mirovati, to je bil pohlep po zemlji, ki je ostal v njem še izza tistih časov, kp bi bil v domovini s’koraj umrl od lakote. Za Pavlininim deležem je imela železnica velikanske kose zemlje. Kal je kupoval in kupoval in oral in oral, zmeraj dalje. On sam in Andrew in hlapci. Zdaj
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABNEGA SOPROGA IN OČETA
John Urbas
ki je zaspal v Gospodu dne 7. decembra 1947
Šest let Te že hladna zemlja krije, v gomili tihi pokojno zdaj spiš, sonce zdaj zimsko na grob Ti sije, v duhu pa večno med nami živiš.
Žalujoči ostali:
MARY URBAS, soproga SINOVI in HČERE
Cleveland, Ohio, 7. dec.- 1953.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA IN OČETA
John Oblak
ki je preminul 7. dec. 1951
Kako še vedno žalujemo za teboj, ki si bil tako dober in ljubezniv do nas vseh. Pa božja volja bila je, da na zemlji več ne vid’mo se. Pa križ nam sveti govori, da zopet vid’mo se nad zvezdami.
Vse mine, vse zgine, le večnost trpi'.
V nebesih pri Bogu, se snidemo vsi!
Žalujoči:
MARY, soproga OTROCI
Cleveland, Ohio, 7. dec. 1953.
so imeli po šest konj vpreženih v plug s tremi lemeži. O pa, to je zaleglo, to niso bile samo njive, to so bile cele pokrajine črne prsti, ampak Kal je moral imeti še več.. S krčenjem ledine ni mogel prenehati.
Nekega dne pa se je zemlja maščevala. Obsula ga je s tako bogato žetvijo, da ni vedel z njo ne kam ne kod. Že spomladi je bilo divje, ko so se zjutraj ob svitanju vsi ti možje in konji in plugi odpravili na vse strani v silnem hrušču, med rezgetanjem, in peketanjem ’kopit, vpitjem in žvenketanljem železa. Sam ni mogel več hoditi z njimi, imel je dovolj dela, da je skrbel za red. In razdalje zunaj med polji so postale prevelike, da bi mogel hoditi peš. Moral je zapreči ponija v majhen voz in se voziti okrog svojih ljudi. In kako ga je potem poleti vznemirjalo, ko so vse te širne ploskve pšeničnih polj valovile v vetru. Nikjer jim ni bilo videti konca. Če je stal na enem koncu svojega posestva, ni mogel spoznati na drugem koncu ne moža ne konja. Ko je bila potem pšenica rumena in je valovila kakor ocean živeža tja proti daljnemu sinjemu nebu, se je dogodilo', da je prav na skrivaj zagazil sredi med klasje daleč v njivo. Tamkaj ja sedel, vzel v roko klas in si drgnil z njim obraz,, he, he. Spominjal se je tistih časov, ko je nosil zemljo na plečih čez skalovje v Skaret — to je bilo nekoič. To tukaj je bil živež. To tukaj bo letos že vrglo eno ali dve vreči moke, ampak imeti mora več. Samo še malo več zemlje in polj, da se mu ne bo treba bati, da bi mu zmanjkalo moke.
Najhuje pa je bilo ob žetvi. To je čas, ki se ga ženske boje vse poletje. Ko so na neskončni rumeni ravnini gospodarili nešteti stroji in želi milijarde rumenih klasov, se je še dalo zmagovati, ko pa so se pripeljali parni mlatilni stroji in z njimi vsi dninarji, tedaj se je šele prav pričelo: na farmi je nastal pravi potres. V diru so prihajali težki vozovi pšenice, fantje z odpetimi srajcami in zavihanimi rokavi so metali z velikanskimi vilami snope v stroj, ki je brnel in hrumel kakor sedem mlinov. Oblak plev in prahu se je dvigal v zrak, tako da so za njim izginile vse lope na farmi. Strojnik je bil črn od olja in prahu kakor vrag, črni so bili vsi, kihali so in kašljali in se znojili in kleli in delali kakor nori. Sredi med njimi pa je tekal Kal gologlav okrog, s slamo in prahom v laseh, hej, ljudje božji, pošteno primite! Saj človek vendar ne plačuje tem ljudem lepih kupčkov dolarjev na dan za nič in spet za nič, in razen tega so zahtevali hrano kakor na kaki svatbi. Ves dan je bilo treba kuhati in peči, že polovico tega bi spravilo človeka lahko na boben.
Tukaj so delavci dobivali drugačno hrano kakor pa svojčas, ko je bil Kal še dninar na Lin-degaardu. Ženske so tekale o-krog z izpodrecanimi krili in so morale delati po petnajst ur na dan. Vsi ti možje prav res niso jedli kakor muhe, in gorje, če ni bila jed pripravljena do minute natanko ob določenem času. Včasih se je Karen spomnila tistega časa, ko so tukaj mlatili še z voli — ali pa s strojem, ki so ga možje z rokami poganjali, ali pa so ga vlekli konji. To je zdaj minilo. Tukaj se je vse tako hitro izpreminjalo. Toliko stvari je že minilo.
In ko je bilo potem vse pre-
stane, so si vsi oddahnili kakor po vojni ali kugi. Spet je prišel mir, spet so lahko jedli in spali. Ampak zdaj možje niso več odvažali pšenice z voli in ni jim bilo treba voziti sto milj daleč do Northvillea. O ne, elevator je bil samo pol ure oddaljen. Nekolikokrat na dan so se peljali tja in se vrnili. Ogromne tovore so vlekli po štirje krasni konji. In nekaj sto takih tovorov je pa tudi nekaj zaleglo v izseljenskem zaboju. O da, Kal tega ni tajil, nekaj je zaleglo.
Ko pa so si druga za drugo sledile tri sijajne letine, hkrati s slabimi žetvami v Evropi in Južni Ameriki, in so cene pšenici rastle in rastle, tedaj sta pričela Siri in Andrew šepetati med seboj in sta rekla, da stari zdaj gotovo ne more več svojega zaboja prav dobro zapreti, da se mora usesti na pokrov in toliko časa na njem sedeti, dokler ključavnica ne zgrabi pokrova. In zdaj ,se Kal nikoli ni upal preveč oddaljiti se od hiše. Povsod je videl samo požar. Najbolj zadovoljen je bil tedaj, kadar je sedel na postelji in vedel, da niti v kuhinjskem ognjišču ni bilo ognja.
'Potem pa — potem je nekega dne pričel končno zidati, in seveda najprej gospodarska poslopja.
In ko so bila dogotovljena, rdeče prepleskana in z belimi oknicami, so vsi lahko videli, da so bila prav taka kakor na Lin-degaardu v domovini, le veliko večja. Velikanska stavba je i-mela dve pravokotno postavljeni krili, ki sta oklepali dvorišče. Eno krilo je dobila Karen za svoje prašiče in kokoši in purane, v drugem je imel spravljene Kal svoje stroje in vozove. V
sredi so bili dolgi hlevi iz rdeče opeke za konje in krave.. Kar pa se tiče hleva, je bil veliko prevelik. Kal se je rotil, da si je bil to spet Anders izmislil, ta vražji fant. Bila je cela množica staj, morebiti jih je bilo štirideset, morebiti še več, ni si jih upal šteti. Ko so potem, stali konji v hlevu in bili s kopiti in rezgetali, je moral vendar priznati, da res ni imel tako zelo malo. O da, nekaj konj je že imel, ljudje so lagali, ko so govorili, da jih je bilo osem in trideset. To le ni bilo tako res. Najmanj za kak par so se zmotili.
In zdaj je hodil po tem svetlem zračnem prostoru in gledal vse te krasne živali. Konji so obračali glave in se ozirali za njim. Ali ni to čudovito, ali se ti ne sanja. Kal Skaret? Spet mu je bilo, kakor da bi vsi skupaj govorili: Mnogo si se mučil svoje dni, Kal, nosil si in vle-
kel. Zdaj bomo pa mi nosili in vlekli za tebe, zdaj se moreš na tovor usesti in se odpočiti.
Ali pa se spominjaš majhnega posestva pod skalami, in krave, ki jo je vzel Ebbe?
Sicer pa je bilo čudno, koliko desk in tramov mu je ostalo. Kaj naj bi počel z njimi? Zapeljal jih je nekega dne tja k Ani, saj je imela tudi ona prašiče in kokoši in nekaj krav, in njeni hlevi so bili precej slabi. Tukaj je nekaj ostankov, če jih hočeš, Ana. Sicer je bilo ostankov dovolj, da je z njimi popravila svoja poslopja. Kar prenovila so se. Ko pa je prišla, da bi se mu zahvalila, ji je zatrjeval, da so mu te deske delale samo napoto. In razen tega je bil to Karenin domislek.
Gospodarska poslopja pa vendarle niso bila napravljena prav tako, kakor si jih je bil zamislil. Ni se dalo voziti skozi skedenj kakor na Lindegaardu, kjer
BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Stane $l.25
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:	,
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, 111.
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte

i
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslaji lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ______ KUPON______________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ....................................................................
cesta ..................................................................
mesto in država ........................................................
Za to darilo pošiljam znesek $......
Moje ime je ............................................................
Moj naslov je ..........................................................
mesto in država ........................................................
PRENOSLJIVA PALAČA — Prenosljiva aluminijasta “palača,” ki jo vidimo na sliki, je bila zgrajena na Angleškem za prestolonaslednika Saudske Arabije princa Sauda, ki je nedavno zasedel prestol svojega umrlega očeta. Zgradbe je mogoče postaviti ali podreti v dobri uri in jih nato na kamelah prenesti na drugo mesto.
se je pri enem krilu zapeljalo noter — visoko nad svislimi — in pri drugem ven, in kjer se je z voza dalo metati na obe strani. Kaj ni šlo tako hitreje od rok? Ampak tukaj to ni bilo' mogoče. Peljali, ki so jih vlekli štirje ali dva konja, so bili preveliki. Nemogoče je bilo napraviti vrata, ki bi bila dosti široka.. Ne, treba je bilo držati se tukajšnje navade in zložiti seno tik ob steni, potem pa ga dvigniti z dvigalom ali z zanko za seno, kakor so ji tukaj rekli, in ga nazadnje spraviti v skedenj.
Prav na skrivaj pa si je Kal vendarle dal oddeliti neki prostor, da, velik prostor v poslopju za stroje, in ključ je sam obdržal. Tja noter je vsako leto izpraznil nekaj tucatov vreč polnih pšenice. Ta je lahko le-
žala tam. Ni ji bilo treba ne živeža ne obleke. Naj bo le tam. Kal se je le dobro spominjal, kako je bilo v domovini, ko ni bilo v hiši kaj za pod zob. In prav lahko pridejo spet hudi časi in slabe letine, ko se bodo novi naseljenci, ki še niso imeli kredita pri trgovcu, spet obrnili na njega. Zmeraj je dejal, da ima najrajši, če mu takoj plačajo. Sicer pa bo. še vprašal Karen, mogoče bi se vendarle dalo na plačilo še počakati.
Ali končno je tudi mladina dobila novo stanovanjsko poslopje. Pa tudi zdaj Kal ni dovolil, da bi se v to kdo mešal-(Dalje prihodnjič)
------o------
—Otočje Havaji je prišlo pod ameriško nadzorstvo šelo 1. 1898.
ZA VERNEGA SLOVENSKEGA ČLOVEKA, NAJ BO IZOBRAŽEN ALI NE JE PRAV PRIMERNO BOŽIČNO DARILO KNJIGA
“CERKVENA POEZIJA”
prevod psalmov, slavospevov in cerkvenih himen
Knjiga je trajne vrednosti in vsebuje duhovne zaklade — molitve -j-več kot treh tisočletij... Če daš tako knjigo pravemu človeku, takemu, ki i0 bo bral, si mu dal dar ne le za eno leto, za vse življenje!
Naroči pri: SLOVENSKI PISARNI, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio ali REV. JOŽE VOVK, Box 599, Ely, Minn. (Stane S3.00, po pošti S3.25.)

DRUŠTVEN! SiENEK
Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov.
Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na seje, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega.
V decembru imajo društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore ,to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila.


ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
____A

S SABLJO NAD TORTO — Mrs. Clare Boothe Luc > ameriški ambasador v Rimu, reze z dolgo marinsko sat> ^ torto na proslavi 178. obletnice ustanovitve marinskega ra. Proslava se je vršila v ameriškem poslaništvu v Ri'rn'u’