št. 25.
V Gorici, t ^eio dne 28. marca 1906.
Tečaj XUXVI.
jibaja dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto
b 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami S g ,Kažipotom« ob novem leta vred po pošti pre-('   ^aali v Gorici na dom poSiljana:
|   ^., },.to    .......13 K 20 Ji, ali BW. 6-<J0
i   ,7 Ha........«  » fi»  »   »    »   3-30
f   j.,„t Ma.......,;$   » 40   v   ,     »    1-70
-: j'.š:wifii<' številko srntli>jovtO-vin. •¦••'•;.-.-.-t- .J...,* r j;.i!-..L-r:infi spivjoina HpravniStvo v Oosposki ulici i V.. "• v ('°"c' v' »GonSki Tiskarni« A. Gabršček 2,-,ik lin" od S. me zjutraj do 6. »večer; ob nedeljah ;.itJ s. do l-\ ure. Na naroČila brei doposlane na Tinine se ne oziramo.
Oilasi in poslanice se raCunijo »po -t»t»t-.vrstalu če ,•;.;.«:•¦ t -briit 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak* -,rs.\. Večkrat po tiogodfci. - Večje črke po prostoru _. H^klamo in spisi v uredniškei)' dela 1"> kr. vrsta _ Za --'bliko i« vsebino oglasov  odklanjamo vsako od-
,;jVOVto-:.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrlč.
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoSe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1-2. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSHjajo le uredništvo, Naročnina,  reklamacije in drage reči, katere- ne spadajo   v  delokrog   uredništva,   naj   se   pošiljajo   le upravništvo.                                               ¦
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici-v naši knjigami, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jollersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22: — v Trstu v tobakarni LavrenSifi r.:, trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Talefov it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Sbod zaupnikov sanuiRMapredae stranke
V Ljubljani.
Napovedani shod narodno-napredne stranke na Kranjskem se je vrSil v no-deijo *2."». t. m. Okoli 800 mož je prišlo z raznih stranij Kranjsko na ta shod. Predsed.nikon'. Bhoda je bil izvoljen ljubljanski iiipan Iva ji Hribar.
V srčnih besedah je pozdravil pred« ..sodnik došlo zborovalce, rekoč, da mno-¦¦ ^Številna udeležba kaže živo zanimanje zn tiluni in reči, ki so na dnevnem redu. Kadar skličejo zopet shod zaupnikov »arouitonapredne stranke, pridejo zastopniki tudi iz drugih slovenskih dežel. 'Nasprotnikom, ki «o ruvali žo 2 meseca proti shodu, treba pokazati, da je v nas ljubezen do naroda, napredna misel in sviihudoljublje Čvrsto in sveže .sedaj kakor poprej, in na teh lastnostih je utrjena moč slovenskega naroda. Na ustanovni »hod »Slovensko ljudsko •trankof v #Anionu« so drli sar.ii duhovniki, >Slovenec*¦ pa je pisal o udeležbi najboljših mož! Izraža upanje, da zborovanje, na katero je doSla inteligenca, katori bije srce za svobodo naroda, obrodi dobro in lepe sadove. Kaša orjiii:futmuja potrebuje reorganizacije, upa, da shod ustvari podlago za razcvet ni !i Bvohudorjiiiijapočeli deželi. Kakor : so se Cehi eiuaucipiralt izpod jarma klerikalizma, tako se bomo tudi mi. V ta namen pa je potruhna organizacija, Žo!i konečno kratkih debat, ker se letos >e skliče shod, ki bo trajal najmanj dva dni.
Dr. Trt!ter je poročal o stališču -::*aiiko glede volilne reforme. Načrt s.a-ie o volilni reformi le nedostatuo i."i-ravlja krvavo krivico, katero so mo-:.:'.. avstrijski Slovani pn-naSati dolga č.-.-t-tleija, ali po tem načrtu smo Slovenci ogoljufani nacijonalno iu socijalno. .Vt:n, kjer je bil slovenski živelj tudi do sedaj najbolj tlačen in preziran, t. j. na Koroškem, Itoče   vlada  ludi   za  naprej
petrificirati to vnobovpijočo krivico____
Klerikalni poslanci so bo kot najmočnejša jugoslovanska državnozborska stranka polastili pogajanja z vlado glede volilne reforme. Ko se je razglasil načrt, je zašumelo zlasti izven Kranjske, da so klerikalci prodali koroške Slovence za ceno, da se jim izroči na milost in nemilost kranjska dežela. Šuklje je pravil ribniškim kmetom, da smo pridobili mesto 15 kar 23 poslancev, da je torej vladni načrt voliihe reforme sijajen, pozabil pa je povedati, da je en obmejni, zlasti koroški mandat več vreden nego 3 kranjski. Šusteršič je v državnem zboru zahteval najprvo poprav za Ga-iiško, potem šele se je dotaknil krvave krivice za koroške brate. To da misliti. Glede* Kranjske ima načrt veliko socijalno krivico, ker daje vso moč v roke agrarnemu elementu na škodo mestnega prebivalstva. Prvi predpogoj resnično enake volilne pravice je ta, da spravi v pravilno razmerje nasprotno elemente, da zabrani krivično majoriziranjo drugega po drugem. Drugod! jo vlada upoštevala ta argument, na Kranjskem ne. Klerikalci bo upirajo zahtevi meščanstva, kar opravičuje sum, da obstoja tajna vez med teptanjem pravic koroških Slovencev in oropanjem mestnih volilcev na Kranjskem. Potrebno je, da n^odno-napredna stranka dvigne protefei proti fafoifikovanju načela enakosti volilno pravico. Iz tega pa se morajo izvajati tudi posledice, da je sprejeti v deželnem zboru kranjskem le tako volilno reformo, ki izključi majorizovanje ali celo preziranje katerega stanu. Predlaga resolucijo. Shod zaupnikov skleni: 1. da protestu je z največjo ogorčenostjo zoper rasdelitev volilnih okrajev na Koroškem, ki obsoja v politično smrt nad 50.000 Slovencev ; 2. odklanja preziranje mest, trgov, industrijalnih krajev, kar izroča neagrarne volilce eni sami politični itranki in zahteva; 3. da se koroške Slovence združi v dva posebna volilna okraja; 4. da se ustanovita za Kranjsko poleg Ljubljane Še dva mestna volilna
okt-aja; 5. naroča narodno-naprednim dež. poslancem pritrditi le taki deželno-zborski volilni reformi, ki jamči primerno zastopstvo vsem produktivnim stanovom prebivalstva. Kesolucija je bila sprejeta soglasno.
Dr. Triller je govoril na to o reorganizaciji stranke. Novi program naj sloni na temelju naeijonalizma, demokracije, svobodomiselnosti in docijal-nih reform. Konečni smoter mora biti, da se pribori Slovencem svobodno nacijonalno Življenje, napredovanje, kulturno in gospodarsko blagostanje, so-cijalna pravičnost. V to svrho zahtevam narodno avtonomijo v najširšem pomenu besede: ustanovitev višje dež. sodnije v Ljubljani za vse slov. pokrajine, uve-ljavljenje slovenskega notranjega urad-noga jezika, enotno reorganizacijo vsega slovenskega šolstva, ustanovitev slov. vseučilišča. V versko-kulturnem ozira je stranka za popolno neodvisnost vseh verskih izpovedmi j v okviru zakonov. V notranja verska in cerkvena vprašanja se ne utikamo. Protestujemo proti zlorabi cerkvene in duhovske oblasti v politične svrhe in zahtevamo najstrožjih odpomočkov. Zahtevati se ima svobodna šola, izboljšanje gmotnega položaja učiteljskega stanu s povišanjem njega znanstvene in strokovne izobrazbe. Potrebna je ustanovitev kmetijsko-nada-Ijevalnih šol, meščanskih trgovskega in obrtnega značaja, trgovske akademije, organizacije umetno-obrtnega šolstva. Stranka naglasa važnost ljudske literature, ljudskih knjižnic, javnih predavanj. Nar. napredna stranka sprejema v svoj program delo v korist kmetskega stanu, trgovskega in obrtnega ter delavskega. Končno naglasa Še Širše slovansko stališče. Potem so sprejeli predlog, da se naroča bodočemu izvrševalnemu odboru, da izdela podoben program stranke, in na jesen naj se skliče nov shod.
Dr. Tavčar je poročal v imenu izvrševalnega odbora, ki je že zdavnaj čutil potrebo reorganizacije. Stranka mora ostati v ožji dotiki z narodom, ako
se hoče izpolniti. V Ljubljani naj se napravi središče za delovanje, ustanoviti se mo^a pred vsem tajniško mesto. Očitalo se je stranki, da je skrbela premalo za naraščaj, pojavili so se mladi, ki naj se pokličejo na krmilo. Njih revolucija pa naj ne sega tako daleč, da bi vse razbili, delo starih se ne sme devati v nič. Ti so postavili stranko na trdno stališče. Predlagal je nov ekse-kutivni odbor, ki je bil sprejet. A. Ljubljanski člani: Jelene Luka, dr. Jenko Ivan, Knez Ivan, Kozak Josip, Lenarčič Josip, dr. Novak Fran, Pire Gustav, dr. Ravnihar Vladimir, Rohrmann Viktor, dr. Triller Karel, Tuck Josip, dr. Windiseher Fran. B. Z dežele (a za Gorenjsko): Dr. Kraut Alojzij, dr. Kušar Josip, Lenček Niko, dr. Vilfan Janko; (b za Dolenjsko): Puhek Janko, dr. Romih Tomaž, Rus Ivan, pl, Sladovič Simon ; (c za Notranjsko): Ditrioh Anton, pl. Garzarolli Fran, Gruden Ivan, Hro-vatin Anton.
Govoril je na to metliški župan Ju tras v imenu Belokrajine, v imenu uradništva Roštan, rekoč, med drugim, zakaj ni v odboru ni-kakega uradnika, na kar pa sta pojasnila dr. Triller in dr. Tavčar, da stranka upošteva v polni meri uradništvo ter da se potom kooptacije pokliče v izvr-ševalni odbor več uradnikov.
Ker je občinski svetnik ljubljanski Lenče interpeliral glede »zveze« z Nemci, je pojasnil dr. Tavčar to že znano staro reč, da klerikalci ne dajo niti krajcarja za slovensko gledališče, da so bili torej naprednjaki primorarii skleniti z veleposestniki dogovor, v katerem se je določilo, da oba kluba glasujeta za podporo slov. in nemškemu gledališču in da se v dež. šolski svet pošlje mesto klerikalca zastopnika ve« leposestva. V vseli narodnih vprašanjih ima stranka proste roke, kar kaže tudi njeno delovanje v dež. zboru. Govornik je ponosen, da je tako pred leti rešil slovensko gledališče. Še nedavno je vprašal dr. Šusteršiča, če je njegova
(iroi* Motite Oristo.
napisal fltexandre Dumas,
Dalj«.)
'•' ' :.•«, k<« :;& utni.riki i.aai; po'.uzc žlice v čaj, s* odpre *-  ;; hsuviar?- !¦•• \ rikafc\ icMtiduu Mo r.t/hurjfti.
'•1"::N' « rh:*> <.;m/.t u- ffi^ur^rMft. ki s*» \]*ra?uječ«» ozre ' ...k.rja
p.'lor*»;." prrci Ii-tBiiiar*,   .^prpjH  ^in svojca  kurirja z
»Ah. ah," pravi groi,  JiMG *o vas klicali?~
*Kakt> ik"re kralju < >iun« :- vpraša Albert z rmjver.flcjijtn
I>;«lr;i»r.- ua p^^l^k. r." da hi od^.norii. M on te <"risio .-kloni, da hi j rikrlš i/ra.'. u-riiiljonja,. ki *-c prika/c na nj«-¦>i'Wi vhtuiu iii ki takoj zopet izniae.
...Midva udidfva skupaj,  an m n-»r"   pravi Albert grofu.
,I>a, v-e Jr«d:tt»,~ i>i%rnc ta.
Mhrti ,-j ni mu)!<*! razlagati hroikirjevv-a po^hMia; zate '-'nš» y.o\;U* « ri-fci. ki -^a j" i.s^uuifl U'tb h»)y :
r.\\\ -t«- videli, kitko m»* j« {»ogledal .-¦"
-I>a.~ <j'ivra«' uro!': ,tvda kaj .-«¦ sain zdi v tem pogledu
,/dei s»» mi je ti+U't po?ehen. Toda kuj je hotel refi .s ¦¦jini grškimi novicami V"
„K«ko naj jaz to vem '.'*    •
,Ker ste, kakor &e tui zdi, i- to deželo v zveii."
Monte Cristo fe nusmehnej kakor se nasmehne človek, ki j t-c hoC-e izogniti odgovoru.                                                           j
r.Til:o," pravi Albert, »tu se vam bliža; jaz napravim poklici ICvgeiiiji par poklonov, in ta čas bode imel oče čas go-oriti z vami."
r('e ji hočete narediti kake poklone, ji gotovo hvalite njen Klfts.L pravi Monte Cristo.
nXe, kajti glas jej hvali ves svet."
BM»j ljubi grof," pravi Monte Cristo, „vi ste grozno naduti.L
Albert se približa Kvgeniji s smehljajem na ustnicah.
Med tem za&epeta Danglars Monte Gristn na uho:
BI)ali hte mi dober svet, in v besedah ,Femand' in ,Janina' tifi straSna jiovest."
n.\h, pojdite," pravi'Moate Cristo.
J)a, vse vam povem; toda odstranite mi mladega moža, kajti spravilo bi me v silno zadrego, če bi moral še več časa ostati v njegovi družbi."
,Prav, vzamem ga s seboj; toda ali še vedno želite, naj mhii pošljem očeta?"
nlJo!j kot prej."
-Prav."4
Grof da Albertu znamenje.
Oba pozdravita dame in odideta: Albert čisto ravnodušen vvled bankirjevega prezivanja, Monte Cristo, ponovivši gospej l)ang!nrf;Ovl >voje nasvete, kako mora ravnati pametna bankir-j"vu soproga, da si zagotovi svojo bodočnost.
Gospod Cavalcmiti ostane kot zmagovalec na bojnem polju.
XX.
Havdee.
Komaj se obrneta grofova konja na oglu boulevarda, ko se obrne Albert h grofu in se spusti v smeh, ki je bil preglasen, da bi bil naraven.
.,Torej," mu pravi, „vprašam vas, kakor je vprašal kralj Karol IX. po šentjernejski noči Katarino Medicejsko: Kako se vam zdi, da sem igral svojo malo ulogo?"
„Pri kateri priliki?" vpraša Monte Cristo.
„No, pri inštalaciji svojega tekmeca pri gospodu Dan-glarsu..."
„Katerega tekmeca?"
„Za Boga, katerega tekmeca? Vendar gospoda Cavaleantija, fiegar pokrovitelj ste vi!"
„0, ne delajte slabih dovtipov, grof* Jaz nisem nikakor pokrovitelj gospoda Cavaleantija, in zlasti ne pri gospodu Dan-glarsu."
„Če bi bilo mlademu možu treba pokroviteljstva), bi vam to, kar mi pravite, očital. Toda k sreči za me mu pokroviteljstva ni treba."
„Kako, vi menite, da dvori ?"
,.Svoje oči obrača, vzdihuje in vede se kot zaljubljenec: poteguje se za roko ponosne Evgenije. Pri moji veri- tega nisem prezrl. In ponavljam vam, da se poteguje za roko ponosne Evgenije."                                                                     ,
„Kaj to, če pa mislijo samo na vas?"
„Ne recite tega, moj ljubi grofi Žalili so 'me od dveh stranij."
*„Od dveh stranij?"
stranka spremenila staliSče glede slov. gledališča, ali dr. Š. je odgovoril, da, njegova stranka tudi sedaj ne da niti vinarja za slovensko gledališče! Na to je pokazal govornik na resnično zvezo klerikalcev z Nemci — na Jesenice.
Predsednik župan Hribar je potem ob splošnem navdušenju zaključil shod z željo, da se skliče na jesen drug zaupni shod, ki bo trajal več dnij.
Shod je končal lepo v redu, reorganizacija stranke je gotova stvar, in klerikalci so presenečeni, kar kaže »Slovenec«, ki ne ve drugega nego zabavljati, in smešiti hoče. Smešen ostane pa Ie~oif sami
Naš kmet.
in.
Pred kratkim smo priobčili izkaz, koliko različnega sadja in drugih pridelkov se je prodalo lani na izvoznem trgu v Gorici. Velike so številke. In koliko se razpeča na izvoznem trgu v Krrainu!
Zjutraj zgodaj dan na dan je vse živo na izvoznem trgu v Gorici, tako spomladi, poleti in jeseni. Slovenski kmet vozi svoj pridelek v Gorico in ga tu proda. Cene so različne ob raznih časih in primerno k množini pridelka, glavni dobiček pa gre v t u j e roke. Kmet je največkrat zadovoljen, da le proda, tistega pravega dobička, katerega da sad z. izvoznega trga naprej, ne uživa on, marveč drugi. Sad gre po železnici v velika mesta, in tam ga raz-pečajo tujci za drag denar. Prihajajo v Gorico že na spomlad, in potem jih vidiš tu dolgo Časa, kar ne razpeča j o že nekateri špekulativni Lahi. Slovenskih trgovcev s sadjem je po svetu razmeroma le malo, in še ti ostajajo le pri manjši kupčiji; kar je več, izdatnejšega, pobere vse tujec.
Sad, katerega proda Bric v Gorici za nizko ceno, proda prekupec v velikem mestu za veliko več, in če se primerja cena, za katero se proda kak sad, recimo v kakem mestnem hotelu, s ceno, za katero se odda na izvoznem trgu v Gorici, vidimo šele prav, kak dobiček uide našemu kmetu.
Vae posredovalce v nakupu za izvoz do prodaje v drugih mestih bi lahko izrinili, če bi se organizovali ter lotili trženja s sadjem itd. na lastno roko.
Govorilo in pisalo se je že o izvoznih zadrugah, in nekatera kmetijska društva so se že lotevala izvoza, ali to je ostalo pri prvih poskusih, ki so ponesrečili največ radi. tega, ker ni bilo nikake vešče roko vmes. Ostalo je vse pri  starem, in tako  lahko  računamo
vsako leto, koliko dobička daje naša zemlja tujcem.
Našega kmeta tarejo davki in hipoteke, pridelek pa daje glavni dobiček drugim, namšsto da bi ostal doma. V tem pogledu pač je zadnji čas, da se krene na nova pota. Vendar bi se dobili med posestniki in trgovci ter po-znavatelji trgovine možje, ki bi se lotili tega res perečega vprašanja ter ga do-vedli do realiziranja. Zlasti še sedaj, ko se odpro z novo železnico nova pota na sever, vsled česar se cena sadu mora le zvišati. Odpro se novi trgi in ž njimi nove cene. Kaj bomo le gledali za vagoni, ki odpeljejo toliko dobička drugam?
Na severu v različnih deželah prav živahno razpravljajo o novi zvezi s Trstom, in razne trgovske in obrtne zbornice razmotrivajo prav natančno, kako bi se dalo okoristiti izdatno s to novo železniško zvezo. To je pač signal, da se moramo zdramiti tudi mi, da se dvignemo kvišku ter okoristimo z novimi časi. Pred seboj imamo veliki prometni Trst, in na sever in v sosednje dežele proti severju imamo odprte železniške poti. Tu je pač kar naravno, da se lahko razpeča, karkoli je le na razpolago za razpečavanje. Ako se izvede to razpečavanje potom umne organizacije, bi bilo to velike koristi za našo deželo. Na to stran je pri nas še dosti gospodarskega dela po celi deželi.
V zadnjem času se je res začelo podrobno intenzivnejše kmetijsko delo med nami, ali potreba je nujna, da se seže tudi višje ter organizuje in oživo-tvori kaj takega, kar bo kaj pomenilo v veliki svetovni trgovini.
Tu stoji nam pred očmi v prvi vrsti izvozni promet. Tu so tla za obširno delo, tu je kos rešitve agrarnega vprašanja, tu je svet, v katerem se more uspešno delati, tu sem obrnimo svojo pozornost, če nam je res do to tega, da dvigamo našega rojaka ter mu pripravljamo boljšo bodočnost.
Po kmetijskih shodih, ki se vršijo po deželi, se čuje marsikaka pametna beseda, sklepajo se umestne resolucije, ki merijo na zboljšanje v kmetijstvu, to je res pot, ki kaže na dviganje našega kmeta — ali vsporedno s tem moramo seči tudi na drugo stran ter so pokazati tam, kjer toče tako veliki sku-piček iz slovenskega truda v laške in nemške žepe. Pred vsem pač v tem pogledu nam lebdi pred očmi — organi* zovani izvoz.
Fospešeranje prometa s tujci.
Kako delajo drugodi za pospeševanje prometa s tujci, je razvidno iz tega poročila:
Dne" 5. marca t. 1. so zborovali v Bol-canu interesenti za promet s tujci. Zborova-
nje je sklical c. kr. okrajni glavar s tem-le dnevnim redom:
1.  Vzroki eventualnega zvišanja ali zmanjšanja obiska tujcev v posameznih krajih.
2.   Ustanovitev novih zdravilišč, otvoritev novih toplic i. t. d.
8. Zgradba važnih večjih hotelov, vil za tujce, penzij, alpskih koč, naprava novih promenad in nasadov.
4.   Naprava -dovodov, vpeljava električne razsvetljave.
5.  Zboljšanja na prometnem polju. Otvoritev novih železnic, cestnih železnic, želez-ničnih zvez, vpeljava luksns-vlakov, naprava novih cest, mostov, potov, vpeljava periodičnih transportov oseb, dolocu jv tarifov za fjjakarje, promet z avtomobili^^ jn Mciklji i. t. d.
6.  Napredek na polju poštne, brzojavne in telefonske uprave.
7.  Delovanje raznih za promet s tujci važnih alpskih in olepševalnih društev, zaznamovanje potov, zimski šport, deželna zveza za promet s tujci. Izid konference v železniškem ministerstvu na Dunaju zaradi prometa s tujci meseca junija 1905.
8.  Gledališke in koncertne zadeve, kakor tudi slavnostne naprave z ozirom na promet tujcev.
9.  Vodniki za turiste.
10.  Promet tujcev pospešujoče novorti na polju časnikarstva in literature, kartografije, pojasnovalnih uradov, reklame, prometne in hotelske knjige na Tirolskem.
11.  Stanje deloma ali popolnoma na promet s tujci navezane obrti in industrije, kakor tudi vpliv tujskega prometa na gospodarske razmere vobče.
12.  Želje in navodila v povzdigo tujskega prometa.
Ta sestanek se je sklical vsled naredbe c. kr. namestništva v Inomostu po inicijativi dunajske vlade, da se naj skličejo vsako leto v onih okrajih Tirolske, kjer je živahen promet tujcev, shodi interesentov tega prometa, na katerih naj bi se vršil razgovor o dotičnih aktuelnih vprašanjih. Zbrali so se torej dne" 5. marca v C-olcanu najodličnejši zastopniki pod vodstvom c. kr. okrajnega glavarja grofa Ceschi-ja. Prišli so tudi. dvorni svetnik Traka, načelnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Inomostu, deželni poslanci, predsednik deželne zveze, tajniki obrtne in trgovinske zbornice, zastopniki južne in drugih železnic i. t. d.
Iz poročila c. kr. okr. glavarstva se opozarja v kratkem na te-Je točke: Leta 1904. je bilo v Bolcanu 4G.324 tujcev; ti so ostali tam 214.869 dni. Z zadovoljnostjo konstatira, da sta nastala dva nova hotela, zgradile nove ceste in šetališča. Omenja razširjenje kolodvora, raznih na novo zgrajenih železnic. Kako je razvit pomen prometa tujcev v deželi, omenja, da je prišla deputaelja kmečkih posestnikov iz Jenezije, ki je prosila, da bi se tudi v to vas zgradila zvezna železnica; torej se že bavijo s tem vprašanjem, in upati je, da se v kratkem železnica prične graditi. Napravili so se to leto poštni in brzojasni uradi, a ti še ne zadostujejo. Dr. Christomenos povdarja velikansko  važnost modernih   hotelov za
povzdigo prometa tujcev. Mogoče.ao sedaj družbe z omejenim poroštvom, torej je ložje dobiti denar. Dr. Kofler omenja zboljšanja že-le/ničnih zvez in načrta vlade za izdatno raz. širjanje cest. Omenja, da deželna zveza izda v kratkem vodnik za avtomobile, poprej se pa mora določiti, po katerih cestah se smejo sploh voziti. Povdarjalo se je tudi, da je premalo telefonskih zvez v deželi. Dvorni svetnik Trnka razvija v daljšem govoru, kaj se je vse y zadnjih letih za zboljšanje poštnih brzojavnih in telefonskih razmer na Tirolskem zgodilo. Živahna debata se je razvila o načinu reklame. L. 1905. je izdala deželna zveza 200.000 ek-semplarov reklamnih brošuric in poleg tega še itei -a ranega vodnika po Tirolskem. Posestniki _H'>loy_ naj bi se združili in podpirali reklamo. V političnem okraju Bocenskem je 131 hotelov, ki so odprti skozi celo leto in imajo 20(13 postelj. Deloma odprtih je 91 z 2709 posteljami. Odkar je deželna zveza sistematično uredila reklamo, sosebno glede plakatov in in-seratov, se je promet tujcev izdatno zvišal.
Deželna zveza je imela leta 1904. do* hodkov 30.309 kroni Doneske so doprinašali trgovinske in obrtniške zbornice, država in južna železnica, »prodaja reklamnih knjižic, podpore raznih potovalnih pisarn itd. Izdatki ho pa znašali 40.964 kron.
To poročilo je priobčil v ljubljanskem »Slovencu" dr. V. Gregorčič, ki pravi h koncu:
„ Hotel sem pokazati, kako drugod podpirajo povsod vsako delovanje za zvišanje prometa tujcev. A pri nas so ljudje, ki komaj čakajo, da bi podirali, če kdo zida. Ne bodimo vsaj v važnem narodno-gospodarskem vprašanju tako malenkostni! Združino se k skupnemu delu! —
Veliki narodi, ki nas nadkrirjujejo daleč po številu in kulturi, se boje medsebojnega narodnogospodarskega boja. Kaj šele mi maloštevilni narod, ki smo le kaplja v velikem svetovnem narodno - gospodarskem razvoju! Zadnji čas je, da se prične pri nas drugi kurz, drugače nas opravičeno uvrste sosedi med --inferiorne! Kdor aeče pomagati pri skupnem delu, naj vsaj ne ovira z neosnovanimi napadi onih, ki požrtvovalno na tem polju delujejo".
Te besede naj bi si naši goriški klerikalci prav živo vzeli k srcu!! ¦------------
Ob tej priliki ponovno povdarjamo n u j o o
potrebo društva deželi.
za promet s tujci v nn&\
DOPISI.
S KriSi- — »Gorica" je priobčila dopis, kateri odgovarja nekoliko mojemu dopisu, katerega sta priobčila »Soča" in »Primorec. Presenetilo me je, ko sem videl, na kakšen način znajo uganiti dopisnika; nič manj nego po visoki rasti, v resnici pa nisem toliko visok, da bi si mogel ogledati zvonik in cerkev od zgoraj dol; kakšen odličnjak mora biti dopisnik v »Gorici" ! Kmalu, kmalu, postane še celo zvezdotepec! Nu, pa pustimo šale na strani, ter postavimo se na resno stališče. (Dalje u prilogi.)
»Gotovo. Gospica Evgenija mi je komaj odgovorila, go-1 spica d'Armilly, njena zaupna prijateljica, pa sploh ne."
»Da, toda oče vas obožuje," pravi Monte Cristo.
»On? Toda ravno nasprotno. On me je desetkrat ranil v; srce; te rane me sicer ne bole, to je res, a on jih je mislil jako resno."
»Ljubosumnost je znak ljubeč;?."
»Da, toda jaz nisem Ijubosusisn."
„Ampak on je, on."
»Na koga? Na Debrava?"
»Ne, na vas."
»Na me ? Stavim, da mi v osmih dneh pred nosom zapre vrata."
»Vi se motite, moj ljubi grof."
»Dokažite mi."
»Ali hočete?"
„Da."
»Jaz imam naročeno, naj prosim gospoda grofa Morcerfa, naj se izjavi gospodu Danglarsu o celi zadevi določno."
»Od koga?"
»Od barona samega."
„0," pravi Albert z vso ljubeznivostjo, katere je zmožen, »tega ne storite, aH ni res, moj ljubi grof?"
»Motite se, Albert; kar sem obljubil, to tudi storim."
»Torej." pravi Albert z vzdihom, »ali me na vsak način hočete oženiti??
»Jaz hočem biti prijatelj s celim svetom. Toda oprostite, kje jo Debrav? Nisem ga videl pri baronici."
»Spri se je."
„Z baronico?"
»Ne, z gospodom."                                            ,
„AB je kaj slišal o njem?"
»Ah, kakšnega se delate!"
»Torej mislite, da kaj sumi?" pravi Monte C«isto s šar-mantno naivnostjo.
»Ah, toda od kod vendar prihajate, moj ljubi grof?"
»Iz Konga, če hočete."
»To še ni dovolj daleč."
»Eh, kaj vem jaz o vaših pariških zakonskih možeh?"
»Moj ljubi grof, možje so povsod jednaki, in če poznate ie ene dežele, poznate tudi vse druge."
»Toda kaj je bil vzrok prepira med Danglarsom in De-hravem?" pravi Monte Cristo zopet z naivnostjo. nZ^\o seje, da se razumeta tako dobro."
»Ah, to so skrivnosti, katerih ne morem razkriti, ker jih ne poznam. Kadar bode gospod Cavalcanti spadal k rodbini, ga vprašajte to."
Voz se ustavi.
»Šele pol enastih je," pravi Monte Cristo. »Pojdite še nekoliko z menoj."
»Z veseljem." ,
»Z mojim vozom se lahko peljete domov."
»Ne, hvala, moj kabriolet je prišel za nama."
»Saj res, tukaj je," pravi Monte Cristo, skočivši na tla.
Albert in* Monte Cristo gresta v hišo ter vstopita v salon, ki je bil razsvetljen.
»Dajte nama pripraviti čaj, Baptistin," pravi Monte Cristo.
Baptistin molče odide. Dva hipa pozneje se vrne s srebrno ploščo, raz katere zaveje proti gospodoma najfinejši Čajev vonj. —
»Resnično," pravi Morcerf, »to, kar občudujem pri vas, moj ljubi grof, ni bogastvo, kajti morda žive ljudje, ki so še bogatejši nego vi; to ni vaš duh, kajti Beaumarchais je bil, dasi sicer ne duhovitejši, vam jednak; to, kar občudujem, je način vaše postrežbe. Molče in skoro isto sekundo se izvršijo vaša povelja, kakor da je vse to, kar želite, že pripravljeno,
»Kar pravite, je res. A to je tako zato, ker poznajo moje navade. Prepričajte se. Ali morda ne želite kaj pušiti?"
»Za Boga, pušil bi rad."
Monte Cristo stopi k zvoncu in pozvoni.
Ta hip se odpro vrata, in prikaže se Ali z dvema dragocenima Čibukoma.
»To je izborno," pravi Morcerf.
»To je čisto priprosto," odvrne Monte Cristo. »Ali ve, če prijem čaj ali kavo, da navadno pušim, in znano mu je, da ste prišli vi z menoj; in ko sem pozvonil, je vedel, kaj je vzrok temu. In on je doma iz dežele, v kateri je pipa prvi pogoj gostoljubnosti. Razumljivo je torej, da je mesto jednega čibnka prinesel dva."
»Gotovo, to je priprosta razlaga kakor vsaka druga, toda kljub temu je vendar le res, da zamorete kaj takega le vi. Toda kaj slišim?"
In Morcerf se skloni proti vratom, skozi katera se je Cul pojoč glas, spremljan od kitare.
»Pri moji veri, ta večer vas glasba preganja, moj ljubi grof; ubežali ste pianu gospice Danglarsove, da morate zdaj poslušati guslo, ki jo igra Havdde."
»Havdtfel Kakšno krasno imel Torej se ženske z imenom Havdee ne nahajajo samo v lord Bvronovih pesmih?"
»Gotovo ne. Havdee je ime, ki je na Francoskem zelo redko, a v Albaniji in Epiru zelo navadno; pomeni toliko, kakor če rečete Čistost, nedolžnost ali kaj sličnegn, in je, kakor pravite Parižani, krstno ime."
»O, kako divno!" pravi Albert. »Kako rad bi slišal naše Francozinje nazivati gospica Dobrotljivost, gospica Molčečnost, gospica Krščanska Ljubezen! Pomislite, kakšno pozornost bi vzbujalo, če bi se gospica Danglarsova, mesto da se imenuje Clara Marija Kvgenija, kakor je krščena, imenovala gospica Čistost Sramežljivost Nedolžnost Danglarsova 1"
„Neuranežl" pravi grof. »Ne šalite se tako glasno, kajti Havdee bi vas lahko slišala."
»In bi bila užaljena?"
»O, nikakor ne," pravi,grof s svojim ponosnim izrazom
»Torej je pač zelo dobra?" pravi Albert,
Priloga „8068" tt 25.1 dne 88. marca
j _ Odgovarjal bodom le toliko, kolikor t gr(? meni v dolžnost, kar 86 tiče dražbe, ban-I dii'fl P11 mnstne plftče gw že županstvo privede I pred se na odgovor, jaz mu ne morem vstreči, I kor nisem stanoviten občinar. 1           Seveda, dopisnik v ^Gorici" hoče na vse
I načine pokopati sedanje vodstvo občine, katero I je s pomočjo konienskega županstva napravilo I toliko koristnega za ,ojj^ino,^ yeč,.|ieL0Hves tisti I dolgotrajni čas, dokler je bilo Henkft!rio'li&: I zadnjaško vodstvo v občini; ne verujem, da I bo občinstvo očitalo kaj sedanjemu vodstvu za I koristi, katere so se napravile, kakor meni I dopisnik v „Gorici"* Da se je županstvo moglo J obrniti do komenske posojilnice"/ je --drugi t vzrok; znano je vsakemu občinarju, da dokler \ so bili. voditelji na čelu občine, pod komando 1 gospodov nuneev, se ni napravilo nič korist-I nega, zategadelj občina ni napravila ogromnih I   stroškov, zato  tudi  bi mogla imeti občinska
 blagajna na razpolago sredstva, da kadar se ima napraviti kaj koristnega, ne bi bilo po-treba se priklanjati posojilnicam. Za prihra-njenje, nič manj nego za 800—1000 kron, to dopisnik v „Gorici" lahko računa, ker zna računati dohodke konsumnega društva, pri katerem so rasli deleži od zgoraj navzdol. Do » tukaj mu ni bilo še zadosti, vtakniti je moral K   svoj dolgi nos še do podžupanove hčere, ter
¦    ji oporeka tajno snubitev, bitro poroko, pa ne S mor*1 iti več naprej, ker moči mu primanku-m jejo, ter mu pride ua misel, da, ako nada-jR ijuje. lahko spravi svoje somišljenike v za-m drtf,'o, najbrže si je mislil, da otroke je boljše K pustiti pri miru, in obrne , se „ zopet do H ,,jileanzett med klerikalci in naprednjaštvom; H mi, s temi nič vrednimi frazami si je lahko P pomnožil svoj dopis. Bolje bi pa bilo, daje šel B rakom žvižgat, nego da pošilja svoje čenčali rije v »Gorico", ter poštene občinarje obrekuje. I                                                      Opazovalec. § S Planine prt Vipavi. — Kakor povsod, tako I    je tudi pri  nas hodil  okrog pokoja zaslužni
¦     mežnar v službi iz Škofjeloke sem privandra-
¦     noga župnika, ki sliši na ime Nikolaj Stazin-I    ski, s protestno polo zoper razdružitev zakona M    ter  iskal   podpisov.   Podpisala se je  večina i    ljudij, z izjemo blizu 30, kar je za našo ob-1     čino dosti, vsled velike agitacije v cerkvi. Se-I     voda trdi župnik, da  se samo trije niso podpisali. Med imenovanimi je tudi moja malenkost. Ni si mogel  dati drugače   duška, nego <h\  me  je  potisnil  z vulgarnim imenom   v „l.n»Wittbu z dne 8. 3. t. 1. štev. 10. To njegovo zadoščenje se glasi:   ^Gostilničar Bajee
I na Planini ni hotel podpisati protestne pole I zoper razdružitev zakona. Kaj se je morda ttajec že navelitial svoje drage ženke? Saj je ^ vendar tako Ijttbeznjiva in sladka." — Iz-vrstno S Samo vprašam vas, gospodine, kako je to, da ne poimate mojega pravega priimka, dasiravnc ste že nad dve leti pri nas in sva oddaljena komaj par korakov! Nasprotno pa tako dobro poznate mojo ženko ter jo imenujete ljubeznjivo in sladko!
Kaj ne H bilo bolje za vas in nas, da l>i se pripravili na kako pošteno pridigo, kakor da s tako bedasto kramo polnite „Laži-ljubV"1 Seveda so vam pri srcu le take pridige, v katerih povzdigujete vaše farške cunje v deveta nebesa, napredno časopisje pa blatite iu pehate na dna f*ekla. Kar po dva meseca \ nedeljo za nedrja nas »futrate" s tako božjo i besedo! Nasledki lakih izvrstnih propovedi so že tu. Koliko razporoy ste napravili med nami. Kletvin kar mrgoli. Kaj takega se pri vaših ] prednikih ni dogajalo. Vsega tega ste torej krivi vi s svojimi pridigami in s svojim slov. kat. izobraževalnim treci poneumnjevalnim) društvom, kateremu lahko skero že 8miserere" pojete. Gotovo delate z vsem tem pokoro za svoje stare grehe iz Škofjeloke. Priporočajte raje mir in spravo, povdarjajte tudi sedmo ko/jo zapoved, da ne bo vsaj meni vsako ne-<Wjo izginilo toliko žlic, vilic, nožev, kozarcev i. dr.! Preskrbite otrokom več verouka, da ne postanejo, kar že niso doslej, popolnoma podivjani! Mogoče bo to zadostovalo. Ako ne, smo pripravljeni postreči še z jako zanimivimi rečmi.                                               B.
Domače in razne novice.
Pevsko in ojasbeio društvo v Gorici naznanja,
da prihajajo pozivi, da bi  se  obnovila opera
[     „V vodnjaku". To se lahko stori tekom me-
[     seča aprila, ako se oglasi dovoljno število, da
:     bode gmot    uspeh zagotovljen. Ker so ogromni
!     stroški prvih dveh prireditev vzeli skoraj ves
dohodek in je čisti prebitek namenjen fondu
pevskega zbora, bi bilo le želeti, da se pride
do uspešne ponovitve^ Od občinstva je torej
odvisno, ali se do tega pride.
Ii06.
I            Ob enem društvo naznanja,  da se pri-
redi koncem meseca maja ali pričetkom meseca junija velika skladba Antona Dvofaka, oratorij »Štab at mater", t. j. moški, ženski in polni zbor s šolo- in čvetero-spevi s orkestrom-
To bode pač največja skladba, ki se je sploh kedaj v Gorici proizvajala.
Ker se hoče veliko delo tudi  veličastno
I izvesti, so se poslala vabila *vsem znanim pev-
rl^Wln^lBvtt!m*-v Gori***4$r  še je na prvi
oziv vaj   ženskega zbora udeležilo 30  pevk
j ier so naznanile svoj pristop še druge, tako da
se  sme pričakovati, da ženski zbor naraste
na 40 pevk. Ženski zbor je določil redne vaje
za sopran vsak. ponedeljek- od  6—7, za alt
vsak torek od  (J—7, skupaj za sopran in alt
vsak četrtek od 0—7.
Pevkam, katere ne stanujejo v Gorici, se na njih željo pošlje note na dom.
V torek je bila prva vaja možkega zbora, kateremu se je odzvalo na prvi poziv 30 pevcev. Mora pa ta zbor narasti na najmanj 00, da pride v pravi sklad z ženskim zborom. Možki zbor je določil redne vaje za tenor vsako sredo, za bas vsak torek, za oba glasova skupaj vsak petek, vedno od 8—9. zvečer. Šolo petje prevzamejo: za so-I pran gg.čni Klementina Hrovatin in Pavla Treo, za alt g.pa Irma Fon, za 1. tenor gosp. Viktor Črnko in za II. bas g. Artur Jakše. Vojaški orkester tega polka se bode moral pomnožiti z boljšimi godbeniki iz Ljubljane iu Trsta na najmanj 50 mož.
So$ka podružnica slovenskega planinskega društva, odsek Gorica, naznanja, da se je izlet na goro sv. Gabrijela moral opustiti radi vremena že tri nedelje. Preložil se je torej izlet na nedeljo, t. j. 1. aprila. I           Odhod  ob   dveh   popoldan;   zbirališče
„Čitalnica" iu »Podporno društvo".
Za slučaj, da pot ne bode varna vsled mokrega vremena, se pa napravi izlet na sv. Goro.
Slovesno ustoličenje nadškofa in kneza dr, Sedela
m je izvršilo v nedeljo 25. t. m. v Stolni cerkvi v Gorici. Udeležili so se razni zastopniki civilnih in vojaških oblaslij, namestnik Mohenlohe, dvorni svetnik grof Attems, goriški župan itd. Posvetil je nadškofa škof dr. L. Maver z Dunaja ob asistenci Škotov Mahniča, Jegliča in Nagla. Ob 127» je posetil nadškofa tržaški namestnik. Ob 2 je bil obed za 44 oseb. Udeležili so se razni dostojanstveniki, tudi goriški župan, dež. glavarja je zastopal dr. Egger. Pri obedu je bil tudi cerkljanski župan Kosmač. Na dvorišču je svirala mestna godba. Nadškof in knez je napil papežu in cesarju, na to je govoril Škof dr. Maver, namestnik Hohenlohe in dr. Egger, ki se je usilil za govornika ter je govoril laško. Slovenskega menda ni bilo idč pri tem obedu.
Predstavili SO se v soboto nadškofu in knezu predstojniki civilnih in vojaških oblastij ter več aristokratov.
Deputacija Iz Cerkna pod vodstvom župana
Kosmača je bila v ponedeljek pri nadškofu kot svojem rojaku. Izročili so mu diplom častnega občanstva. Diplom je delo županovega brata Mihe. Zatrjujejo nam, da je delo lepo. Nadškof je sprejel svoje rojake z veseljem.
B60flci" Zl daiM, — »Lažnjivega Kljukca" v »Gorici" sem bil pač odpravil tako korenito, da se je dr. Anton Gregorčič skril za Nežkino krilo z razbito glavo. Ako bodo klerikalci vkljub temu porazu še držali pokoncu to duhovno posodo, bo le dokaz, da so zares povsem pri kraju s svojo slavo v naši deželi. Nikar pa misliti, da sem povedal vse, kar vem in morem povedati! Po potrebi bom še grmel z neoporekljivo resnico suhih dejstev nad debelo glavo prečastitega maziljenca Gospodovega, da se mu bo topilo maslo na glavi in ga dušiio počasne, pa gotove smrti. Po debeli koži tega rinoeerosa bo Še pela moja palica! Na nekatere lopovščine v »Gorici" nisem odgovarjal. To sem storil vled pripoznane I prizanesljivosti.naprednih hiož, misleč, da bo bolje, ako ne tiramo do skrajnosti umazanega boja. Zdaj vidijo vse naše brnmne duše, da je s klerikalci nemogoča poštena polemika. Zato izjavljam danes, »da dobi „Gorica" brez pardoaa odgovor >e na vse ostale lumparije ! Na svidanje!                       A. Gabršček.
Sleparji s katoliškim zakenem. — Po celi deželi se vrši še vedno strastna agitacija v »obrano-m katoliškega zakoaa", kakor pravijo sveti možje. Pole podpisujejo navadno sami plač a.-n agitatorji -Kar celo družino v hiši podpišejo, kakor nam poročajo z Vipavskega, tako da z eno roko je podpisanih kar pet ali deset oseb. Neka tercijalka jo povedala našemu dopisniku z Vipavskega, da se je pod-• pisala za  10 oseb! Seveda potem se lahko
I bahajo po »Primorskem listu", da so nabrali (bolje prisleparili!) 38 tisoč podpisov. Če je bilo zbranih kje 100 navadnih babnic, pa so jih podpisali farji 500. Se pač vidi, da je malovredna njihova stvar, za katero se tepejo, ker sleparijo in lažejo. S sleparijo in lažjo se pač ne more družiti dobra reč!
Nabrali so res na jezuitski način mnogo podpisov, ali mnogo jih jim je odpadlo. Pri veljavnih družinah so «<vinj«uagitatorji zaman trkali, ker tam so vedeli takoj, da gre le za farško bisago. Tudi po Gorici so letali zaman okoli raznih družin. Sicer pa naj naberejo kolikor hočejo podpisov, odločal bo le parlament in trpini bodo hvaležni, ako razsodi prav L. Nekaj prav značilnega smo izvedeli. Godilo se je v Cerknem. Tam okoli so seveda tudi nabirali podpise za nerazdružljivost svetega katoliškega zakona. Sleparili so tako, kakor drugodi. Neki ženi se je že preneumno zdelo vse skupaj, zategadel je vprašala nekega takega gorečega človeka, ki je gnal tele — če žene tudi to tele podpisat polo za neraz-I družljivost zakona!! Prav je govorila.
Iz Ozeljana nam pišejo:  Po naših cerkvah je sedaj pr?.' dirindaj in vpitje. Kaj pa to pomeni, bi vpra:^ kedo? Saj  ni napočil čas volitev,  da bi se morali naši nunci j tako razgrevati ter klicati  vso svojo črno to-varišijo na pomoč. Ne, druga reč je; za njihove mošnje škodljivi mrčes jim  preti v podobi civilnega zakona.  To jih  peče, da tako udrihajo po teh preklicanih  liberalcih, katere bi radi videli naj  si bo  še v tako globokem breznu. Pred vsemi temi razgrajači pa se od-I likuje   naš   vedno   trezni  kaplan Kodermac Štefea. Na pustno  nedeljo je razgrajal v Št. Mihelu in vpil tako, kot  da bi bil  v kakšni I Šnopsarji. »Ve, ženice, mislite si,  kaj bi se I vam zdelo, ako bi vaši  možje kar čez  noH druge žene dobili ter vas zagnali od  hiše? Ve, uboge žene, bi ostale  brez možev; vaše može pa bi druge imele. Ali bi ne bilo to ne-I kaj  strašnega V Glejte, vse to napravljajo ti hudičevi ljudje, brezbožneži, liberalci, hudičev sin »Narod" in »Soča" pa to zagovarjata. Proč I ž njima. NaroČite si   »Domoljub,  ako hočete I biti zveličani." Tako jeupil in razgrajal Štefca. To divjanje je posluša-i tudi neka ženica iz Ozeljana, ki velja za dobro tercijalko. Izšolala so je tam v  Aleksandrjji. Prišedši domov je začela hitro zasledovati življenje svojega moža za časa njene odsotnosti, kar jo je spravilo za nekaj časa celo v „kopelji% ker sta jo tožila mož in ona ženska, katero je vlekla čez zobe. ! Pobožno ženico je to tako razgrelo, da ni dala možu več miru, iz česar se je rodil prepir in | na vse zadnje po možu prisiljena ločitev. Ko I je pa slišala Štefčevo pridigo, se jej je vzbudila velika ljubosumnost in strah pred civilnim zakonom. Šla je k županu ter ga  naprosila, da če že pride v veljavo civilni zakon, nima njenega moža  poročiti z drugo.  Župan jo je potolažil ter jej obljubil, da bo tudi pri civilnem zakonu  igrala ona prvo  ulogo. Šla je malo bolj   potolažena ali  vsejedno v  strahu proti domu. Ali glej  že na 5.  marca pošlje I župan enega svojih ppd^upanov ter enega od-j bornika po njo z namenom, da jo zppet inš(a-! lirnjo na njeno prejšnjo posest. Inštalacija se i je zgodila slovesno v pričujočnosti veliko ob-1 činstva. Ženica se je po opravljenih  ceremonijah hitro prijela  dela po hiši.  Od tistega dneva ima mož mir pred njo.  Tukaj se  razvidi, kako moč ima civilni zakon proti oprav-ljivim ženskim jezikom...
Z raznih stranij nam poročajo, da so podpisali ljudje največ zato, da bodo imeli mir pred farovškim gospodom ; največ žensk, ki so podpisale, niti ne ve, za kaj gre.
Imenitno je to, da so se spravljali go-spod-nunci najrajše na ženske, naj podpišejo. Sicer pravijo: muliertacet in eccjesia, kar pomeni, da ženska nima nič govoriti v cerkve-vih rečeh; sedaj pa naganjajo prav ženske, da naj podpisujejo. Samo kadar jih rabijo, takrat so dobre za cerkev, da se borijo za nunce seveda, ki hočejo biti cerkev — drugače pa: baba, molči! --
Podpisavali so vse vprek; če jih je bilo kje premalo, pa so jih pripisali sami. V Koj-skem so podpisavali kar v cerkvi prazne pole, Štrancar v liihembergu je kar na debelo rekel ženskam: toliko in toliko vas je! Seveda jih je videl v sveti gorečnosti trikrat več! j Poroča se nam pa tudi, da so tercijali in i tercijajke, ki so letale okpli s polarni, v marsikateri hiši zastonj potrkali, ker so jih krat-kpmalo odpravili. V Gorici je ,bil najbolj goreč Luka Dugar, laufburš dr. Pavlice. Ta je zmerjal take, ki mu niso hoteli podpisati, z j udi. Bilo je pa precej takih Judov", in I,ukec se je britko pritožil pri rimskem dohtarju Andrej«. I
I          Tržaški škof Nagi je bil izdal okrožnico
na župnike, naj naznanijo v cerkvi, da bo trpela vera vsled nameravane postave, ker se bo mogel ločiti mož od žene in, žena od moža, kadar se jima zljubi. Ker se tako udarili v agitacijo, iz tega se vidi, da je to izdaten zlat studenec. V občini JelSane v'Istri n. pr. morajo iti pred poroko vsi svatje s poročencema okoli oltarja, da dajo duhovniki, ki stoji tik oltarja, dar (1 K, dve, tri itd), in to vse povrhu pristojbine 10 K. Tako zasluži pop za jedno poroko 50—100 K. Vlada molči in ljudje so tako neumni, da plačujejo.
»Narodna prosveta" v fiorici. — Opetovano
so se culi glasovi, zakaj »Narodna prosveta" ne uprizori nobone narodne igre. Da ustreže tudi tem željam, katere so se izražale čimdalje bolj pogosto, je sklenila »Narodna prosveta" uprizoriti »Desetega brata" ter povabiti k predstavi kot gosta g. Antona V e r o v š e k a, režiserja slov. gledišča v ljub ljani, ki je, kakor znano, kreiral vlogo Kerjav-Ija na slovenskem odru. Ker ima g. Verovgek 1. aprila svojo benefično predstavo v Ljubljani, se bo vršila predstava »Narodne pro-svete" še-le 8. aprila t. L, na kar opozarjamo si. občinstvo.
Porotno zasedanje. — Porotne razprave v Gorici prično 2J. maja t, 1. Predsednikom je izbran dvorni svetnik vit. Defacis, namestnikoma deželnosodna svetnika M. Gabrijelčič in E. Schmarda.
Predavanje V Ogleju se je vršilo v nedeljo pop. ob 5. uri v hotelu »Central". Predaval je dekan teološke fakultete na Dunaju dr. Svoboda. Udeležili so se predavanja tudi Škofje, namestnik itd.
Razpis Učiteljske Službe, — Na peteroraz-redui deški ljudski šoli »Drožbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" pri sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba druge moške učne moči z definitivnim nameščenjem.
!           Definitivuo nameščen učitelj dobiva na
leto 1400 K plače in 500 K stanarine ter ima pravico do 8 petletnic po 2Q0 K.
Nekolekovane, a pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo najdalje do 25. aprila 1900. pod naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani."
Službo bo nastopiti začetkom šolskega leta 1906./1907. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
I Vojaški nabor. — V Podgradu v Istri je prišlo k naboru iz občin Materija in Jelšane
I 187 mladeničev.   Potrjenih je iz Materije
I v prvem razredu 22, v drugem 5, v tretjem 6; iz Jelšan v prvem 10, v drugem 1, v tretjem 2. Skupaj 46; od teh 44 v stalno službo, 2 v nadomestno reservo.
Iz občine Buzet v Istri jih je prišlo k naboru 249. Potrjenih v prvem razredu 28, v drugem 18. Skupaj 4<J. Od teh 39 v stalno vojaško službo, 7 v nadom. reservo.
Razpis natečaja za prosta mesta za c. kr. deželno hrambo na Terezijanski vojaški akademiji. — s 1 početkom šolskega leta 1906./O7. (21. sept.) se odda v prvem tečaju Terezijanske vojaške akademije nekaj prostih mest za c. kr. deželno brainbo. Prošnjiki morajo izkazati absol-virane vse razreeje javne realke ali javnega gimnazija z najmanj dobrim skupnim uspehom. Maturitetno spričevalo daje dokazilo za potrebno predizobrazbo za vojaško akademijo. Na neugodne klasifikacije iz latinščine in grščine se ne ozira. Aspirantje morajo biti stari 17 let, čez 20 let ne. Prošnje je oddaji do 10. jnl. 1906. po domobranskem dopolnilnem poveljstvu pa ministerstvo za dež. brambo. Prošnjam je priložiti: krstni list, doinovnico, šolsko spričevalo sedanjega šolskega leta iz prvega tečaja 1905./06., in šolsko spričevalo sa preteklo šolsko leto 1904./05.; zdravniško spričevalo, katero napravi vojaški zdravnik; reverz, s katerim se obveže prošnjik s svojim očetom ali varuhom za vsako vojaško leto v akademiji služiti leto dnij nad postavno triletno prezenčno službo.
ifczgllS, — Daje se na obče znanje, da bo na podlagi izida zadnjih dopolnilih volitev in imeuovanj sestavljen imenik Članov in članov namestnikov komisij za pridobarino, postavljenih za posamezne priredbene okraje na Primorsko--^, nabit od 1. aprila 1906. dalje skozi 14 daij, pri tukajšnji c. kr. davčni administraciji, odno.sno pri primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah" in občinskih uradih dotičnih priredbehih okrajev.
Gpneral KaŠCa v Tolminu je izgubi' Še onih v zadnji »Soči" omenjenih 13 vojakov in vo-jakinj. Dne 22. t. m. je šlo k njemu več učiteljev in so.mu prepovedali še nadalje Jkak,e i,komedije uganjati!
Požar. — V Ločniku je .nastal v.iročLna nedeljo ogenj pri posestniku Iv. Fornazar^u. Zgorel je hlev s krmo vred. Zgorela je tudi jedna krava.                 s   '
V veseli družbi tolminske okolica se je govorilo sledeče: Kako je bilo sploh mogoče, da so šli učitelji La8<si na limanice in podpisali v družbi z učiteljico Boltar Lasiču zaupnico! N^o reče nekdo: To ni še tako hudo, hujše bi lahko še bilo, ako bi bil LasiČu zaupnico podpisal tudi — Boltarček.
»Slavonsko bralno in podporno društvo" v Gorici
je imelo v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Klerikalci ao hoteli delati zgago; sestavili so celo listo odbornikov po svojem okusu, take skomine so imeli po društvu. Ali pri volitvah so ostali blamirani, kajti dobili so O glasov, druga lista pa 50. „Lauiburš<{ Dugar je zaman brusil pete po blatnih ulicah. Izvoljeni yso: Predsednik: Josip Rovan. — Odborniki: Cer-novic Josip, Cotič Peter, Duša Andrej, Fabčič Josip, Bačner Filip, Krušič Anton, Mozetič Josip, Živic Alojzij, Kravos Ivan, Rojic Vid. — Namestniki: Kutin Josip, Silič Anton, Hro-vatin Josip. — Pregledovale! računov: Kopač Andrej, Bajee Alojzij, Prinčič Karol. —- Razsodniki :- Ferfila Fran, Jakončič Anton, Ferd. prof. Seidl, Klavžar Anton, MusiČ Josip.
Obširneje poročilo priobčimo prihodnjič.
Glas izmed goriškega učlteljsfva. — Javni boj
v zadevi tolminskih šolskih razmer se je tako zasukal, da trpi ugled vsega učiteljstva. Gospodje tovariši na Tolminskem prav dobro poznajo svojo Dansko. Kako ne, saj že to, kar mi vemo o »zlatih srcih in plemenitosti" vaših ljubljencev", posebno prijetno ne diši. Od 1889. že zasledujem učiteljsko gibanje in dobro poznam Vrtovčeve zasluge, katerih mu ne odvzame sto prisiljenih nezaupnic. Dovolj odločen pa je tudi, da se bo znal braniti. Samim sebi prištejte v greh, če se zdaj v javnosti perejo vaši ljubljenci in ž njimi vred tudi katera njim preveč »prisrčno" udana učiteljska oseba, nam vsem v sramoto.
Napasti delavnega in unetega tovariša, ste imeli veliko korajžo. Pozabili pa ste nastopiti proti neki osebi, ki je šele pred dobrim mesecem javno žalila vse učiteljstvo. Še posebej ste bili opozorjeni v »Soči" na to grdo žalitev, pa nihče si ni upal ziniti. Zakaj ne? Zato, ljubi moji, ker je dotična oseba — vaš glavar, mogočni Prinzig. Ali naj vam osvežim spomin? V tistem opravičevanju nasproti Vrtovcu, priobčenem v „Soči", je pisal glavar, da ni agitiral proti Vrtovcu kakor osebi, ker ga spoštuje, ampak proti Učitelju, Zato ker je učitelj, bi Vr-tovec ne smel biti voljen. Imeli boste menda neki žirtipea shod. Radoveden sem, kdo izmed tolminskega učiteljstva (m?emši dva) bo imel toliko samozavesti in poguma, da bo predlagal protest proti temu izbruhu glavarjeve „srčne naklonjenosti" do učiteljstva! — O, ko bi bil Vrtovec, ali kak tovariš to rekel, bi ga že. Toda glavar! Lasič mu je pa spisal tisti popravek, ker ga glavar slovenski gotovo ne zna. Zakaj niste omenili med Lasičevimi zaslugami tudi te, da predstavlja glavarju napade na učiteljstvo ?                            R......
Laške prlge V Devinu, — Laška propaganda je segla sedaj tudi v cerkev v Devinu. Doslej tam ni bilo laških pridig, sedaj jih je nadškofijski ordinarijat dovolil, in 18. in 19. t. m. so bile prve laške pridige. Pobirali so podpise v to svrho, v Medjivasi je podpisalo celo nekaj Slovencev, ne da bi vedeli kaj, in ordinarijat je dovolil laške prdige. Lahi so napravili to vse le iz nacijonaIn:h namenov. Tako so tu laške pridige za tujce, ki lahko odidejo — »posest* bi pa potem ostala! Slovenci plačujejo duhovnika, Lahi uganjajo ž njim pa na-cijbnalno politiko! Županstvo dela proti temu; ima prav in tudi uslišano mora biti! Kaj tudi cerkev bo tako pomagala Lahom v agresivnosti na Slovence?! — Svoj čas v Gorici pa niso bili tako nagli! Šele z Ricmanji je bilo treba zažugati, da so dali eno ubogo pridigo v slov. jeziku vv nedeljo popoldne. Očitna dvojna mera. — Županstvo devinsko naj stori energična korake proti usiljevanju laščine v slovensko cerkev! Kaj zato so jo postavili Slovenci, Ja bodo Lahi v njej ž njimi norce bili?!
ReSBiBi ljubo, — Prosim slavno uredništvo, da sprejme v svoj list kratko pojasnilo resnici na ljubo 1. z ozirom na zaupni shod dnC 18. marca 1.1, v Tolminu, ker ni res, da bi se bili metali iz šol. sobe in tudi men« ni nihče hotel vreči iz šol. sobe; le v šali sem rekel, naj me nesejo ven, ako jim ni všeč moja navzočnost; in 2, z ozirom na volitve 11. januvarja t. 1. ve. kr. okrajni šolski svet, ker ni res, da me je pustilo učiteljstvo na cedilu pri volitvah, ker sem izjavil že 15. julija 1905. pri obedu pri „Kranjcu" v Tolminu zbranemu učiteljstvu, da nikakor ne sprejmem več morebitne izvolitve v c. kr. okr. Šol. svet ter priporočal kot bodoča zastopnika gg. Jo8. Rakovščeka in Krist. Bratina. Zadnji pa je odklonil to čast ter mesto sebe priporočal g. Alb. Dominka — in jaz sem bil s tem popolnoma zadovoljen. — Tako izjavo sem podal tudi pri obč. zboru našega učit. društva 7. septembra 1905. v Kobaridu, kakor tudi večkrat pozneje posameznikom. Torej: o tem ne more biti govora, da bi me pustilo učiteljstvo na cedilu. — Josip Kenda.
Šolske počitnice nameravajo na avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah določiti med 1. julijem in 1. septembrom.
Škropili so v soboto popoludne po mestnih ulicah, dasi so bile polne blata in luž ter je bilo nebo zastrto z deževnimi oblaki Meščani so se smejali ter vpraševali škropilce, kdo je to ukazal Odgovor je bil: municipij! — Kaj takega je mogoče pač le v Gorici.
Varujte se sleparjev! — Po okolici in po Vipavskem hodi neki človek, ki se izdaje za
agenta neke tvrke za šivalne stroje ter jemlje predplačila. V Dornbergu je neki gospodični naredil račun, dobil tudi 12 K, ali tegu za-datja jej ni nikjer potrdil. Ta človek je baje nevaren. Zato ogibajte se takih ljudij!
Ranjen Je bil v neki gostilni v Mirnu 21 letni čevljar Franc Cejan. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Žandarmerija je aretirala radi tega 5 mladeničev.
Izkaz posredovalnice slov. trg. društva »Merkur".
— V službo se sprejmejo: 3 pomoč. meš. stroke, 1 pomoč. špec. stroke 1 pomoč, ma-nnfakturne stroke, 1 kontorist, 1 kontoristinja za Gorico (vešča vsaj nekaj laščine) 1 bla-gajničarka tudi za Gorico, 2 učenca.
Trudil pa se Je trudil ta gosp. Franc Kašca v Tolminu, spolnujoč točno in natančno vse višje ukaze in povelja. Delat je po dnevu in pa noči. Zato p& dobi v kratkem zasluženo plačilo. Vsak hlapec je tega tudi vreden!
Kako prav so imeli tolminski zastopniki v krajnem in Okrajnem šol. svettf, da so se branili Kašce v Tolmin, se razvidi prav dobro sedaj. Glavar in LasiS pa sta delala z vsemi silami zanj, ker hočeta imeti povsod le prepir in ker nekateri hočejo le v motni vodi ribe loviti.
Pevsko In bralno društvo Zarja" v Koprivi na Krasu priredi v proslavo desetletnice svojega obstanka veselico dne 6. maja (t. j. prvo nedeljo majnika) tek. 1. Toliko na znanje vsem cenjenim društvom. Vspored se objavi svoje-časno. — Odbor.
Pivo iz prve domače pivovarne 6, Auerjevih dedičev priporočamo : Pivo iz te tovarne prekaša vsako drugo po okusu, dobroti in ceni. Varjeno je na slovenskih tleh v Ljubljani. V , inulem letu se je tovarna toliko povečala in uredila na najmodernejše načine, da že v tekočem letu zvari nad 100.000 (beri stotisoč hI) pravega okusnega piva. Tovarna je ustanovila po vseh slovanskih krajih nad petdeset podružnic. Zatorej naj to pivo vsaki zavedni Slovenec zahteva v vsaki krčmi. — Opozarjamo na današnji oglas.
Kdor si hoče obraniti zdravje, bodi oprezen
pri izbiranju vsakdanjih poživil. K tem spada še pogostoma zrnata kava, ki je naravnost škodljiva, tistim ki so bolni na živcih, srcu in želodcu. Nikakor se ne bi smela piti brez obile primesi. Za tako se je izborno izkazal le naš  domači slad.
Znana firma Kathreiner rabi za svojo Kneippovo sladiiO kavo, tako splošno razširjeno in priljubljeno, le najbtnjSi slad, ki mu mimotega na poseben način daje tako podoben okus zrnate kave, da se more ta sladna fcajra resnično priporočati kot najokusnejša primes kakor tudi kot edino primeren nadomestek zrnate kave. Prvi strokovnjaki so preiskali Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, jo preizkusili in sijajno ocenili. Nedavno šele je pisal znani telesni zdravnik papeža Leona XIII., dr. Lapponi: »Vaša slavno znana Kathreinerjeva sladna kava ima najpoglavit-nejše lastnosti, ki jih sladkosnedci in zdravniki zahtevajo od dobrega nadomestka zrnate kave. Pristavljam, da se raba Vaše slaflne kave čimdalje bolj širi med nami". Naj bi bilo povsodi tako in naj bi kmalu vsaka skrbna gospodinja vsak dan uporabljala zdravo, okusno Kathreinerjevo kavo v prid družini. Pri nakupovanju pa ne zahtevajte kar samo sladne kave; ime Kathreiner Vam je treba izrecno poudarjati in gledati na to, da dobivate vselej le pristno Kathre lerjevo Kneippovo sladko kavo v zaprtih izvirnih zavojih.
Priloga. — Današnji številki je priložen list »Slovenski tehnik", glasilo kluba slovenskih tehnikov v Pragi.
Razgled po svetu.
Državni Zbor. V včerajšnji seji sta stavila WolfinStein, predlog, naj se cla Galiciji samostojnost ter se jo izloči iz Cislitvanske; vlada naj predloži tak zakon ob jednem z volilno reformo. To pa radi tega, ker je združenje avstrijskih Nemcev pod Hohenzollernci vse-nemški ideal. Gautsch je rekel, da vlada bo varovala edinstvo države.
Govoril je Sternberg, napadal zlasti min. predsednika, Stein prerokoval, da Nemci v Avstriji gotovo neki dan pridejo pod žezlo Hoheiizollerncev 1 — Zbornica je izvolila komisijo za pretres volilne reforme. Seje bodo javne.
Katoliška ŠOlSka družba na Dunaju je imela 25. t. m. svojo skupščino. Sprejeli so resolu-jcyo proti svobodni šoli in reformi zakona, za-jedno so obljubili, da bodo vedno delali za Boga, cesarja in domovino! — Shod je pozdravil brzojavno tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand, ministerski predsednik in še drugi ministri!!
Občinske volitve v tržaški okolici. — v nedeljo so se vršile te volitve ter so skončale s sijajno zmago vrlih okoličanskih Slovencev. V I. okraju je izvoljen Anton Sancin s 379 proti Nichettu s 80 glasovi; v H. okraju je izvoljen dr. Otokar Rybaf s 184 proti Mau-ronerju z 94 glasovi; v III. okraju je izvoljen dr. Edvard Slavi k s 240 proti Edvardu Turrek s 29 glasovi; v IV. okraju je izfoljen Ivan Gerdol s 233 proti Andreju Stolfa » 115 glasovi (avtokandidat F-incescd Dollenz
| di Giuseppe je vlovil celih 5 glasov!): v V. okraju je izvoljen Ivan Gor i up s 241 proti Stticklerjn s 83 glasovi in v VI. okraju Alojzij Goriup z 233 proti Cumarju z 52 glasovi. --¦ Vseh slovenskih glasov v okolici je bilo oddanih 1510 proti 459 (77% proti 23%^, dočim je v zadnjih volitvah (leta 1903.) bilo oddanih 1200 slovenskih glasov proti 461 italijanskim. Napredovali so torej v 3 letih za 310 na 1200 glasov, torej za dobrih 25%. Volitve so se vršile po vsej okolici mirno in dostojno ter so se odlikovale z uzorno organizacijo. Samo v II. okraju je nastalo razburjenje mej volile! in občinstvom, katero je pro-vzročil — okrajni načelnik rojanski, Ernesto Oblak, v prostih urah Mauronerjev upravitelj in blagajnik družbe „Societa agraria". Ta načelnik IV. okraja je smatral za ^potrebno, da gre agitirat za Mauronerja v II. okraj ter tam izzivat volilce z besedami: Porchi ščavi! Ali slabo je naletel! Da ga niso stražniki na zahtevo razburjenega občinstva odvedli na bližnji policijski komisarijat, ne bi bil odnesel zdrave kože iz II. okraja. Xa policijskem komisarijatu je bil Oblak zaslišan na zapisnik in ker je zanikal gornje besede, je bilo zaslišanih pet prič, katere so jih enoglasno potrdile. Gosp. Oblak bode moral odgovarjati na sodišču radi pregreška ščuvanja proti slovenski narodnosti. - Vsa čast vrlim velikem in njih voditeljem. Vsi smemo biti ponosni na tak izid volitev. Zato pa je tudi navdušenje med tržaškimi okoličani veliko, in opravičeno se jim sme pridružiti v tem cela Slovenija!
Roparji V Trstu. — 18 letni Lovrenc C. iz ulice Battaglia in 10 letni Krni! D. iz ulice Crosada sta v družbi z dragimi tremi lopovi napadla v ulici Fortino 3f> letnega Abdul Masa, kurjača na Llovdovem parniku „01eo-patra". Podrli so ga na tla ter mu vzeli iz žepa 40 srebrnih goldinarjev. Dva'jo policija aretirala, drugi 3 so zbežali.
TatOVl V TrStU, Neznani tatovi so udri i v trgovino z obrvali g. Fr. Mikuliča v ulici Caprin ter pobrali 34 parov črevljev, vrednih 350 kron.
Čehi na KiŽje-AvstrijSkem, — Z veza Nemcev na Nižje-Avstrijskem je odposlala nižje-avstrij-skemu deželnemu zboru in dunajskemu mest-neffiu svetu spomenico, v kateri poživlja obe zakono&aj11* korporaciji, naj se upreta „nevar-nosti čehiziranjaV Spomenici navajata, da so na Nižje-Avstrijskem že občine, v katerih jo do 09 odstotkov Čehov. Tako da jo v sodnij-skem okraju Laa od 38 občin le 10 čisto nemških, v okraju Mistelbach od 20 občin le 9. — l*a Dunaju se nemštvo razmemo krči. Zadnje ljudsko štetje na Dunaju je poklalo, da je tam 102.974 prebivalcev s češkim oV čevalnim jezikom. To število utegne biti pa še dvakrat, če ne trikrat veče. Ako se bodo Čehi tako množili, bo n. pr. Simering imel v 20 letih Češko zastopstvo. V Šolskem letu 1902/3 je obiskovalo dunajske obrtne Šole 7310 slovanskih učencev in 108 slovanskih učenk. Strokovne višje šole je pohajalo 1147 vajencev slovanske narodnosti. — Nemci priznavajo torej sami, da je na Nižje-Avstrijskem na sto tisoče Čehov in vendar isti ne dobe po novi volilni reformi nobenega zastopnika v državni zbor! T   je volilna reforma!!
Zadušila Sta se v Trbovljah v rudniku paznik Čuren in delavec Kanižar, in sicer s strupenim zrakom. Prvi je zapustil 5, drugi 7 nepreskrbljenih otrok.
Samomor v Ljubljani, — Na pokopališču se
je ustrelil upokojeni stotnik Jos. Nauta, rojen v Veroni. Zadel se je pod sence smrtno-nevarno.
Volitve na Francoskem. — Nove volitve za
poslansko zbornico se bodo vršile dne 6. maja t. 1.
Izseljevanja iz Črntgore čim bolj narašča.
Od I. januvarija t. 1. je odpotovalo v Amerike nad 2000 oseb. Vzrok izseljevanju je siromaštvo. Vsi koraki vlade, ki naj bi izseljevanje preprečili, so brezuspešni.
lakota na Španskem. —  v Andaluziji je
tudi letos zopet strašna lakota. Lačna množica je oplenila v nekaterih krajih vse pekarne. V spričo te lakote pa se napoveduje v Madridu obisk nemškega cesarja. Takrat se zavržejo tisoči in tisoči — revno ljudstvo pa umira lakote!
ObSOjen duhOVnik-hUJSkaČ. — Policijska sod-nija v Parizu je obsodila župnika Iticharda na osem dnij v zapor, ker je hujskal proti cerkveni inventarizaciji.
Pri trgovinskih pogajanjih s Srbijo se je doseglo, kakor poročajo z Dunaja, popolno spo-razumljenje.  V dveh tednih bo gotov,* cela
Štrajk rudarjev na Francoskem ponehava, h
Lonsa poročajo, da štrajka sedaj le še 44.000 delavcev.
Proti pljan&evanju. — V Parizu je 33.000 točilnic (carabets). Zaslužek ima od njih 500.000 oseb. V zadnjem času se je število Še povečalo. Pred 50 leti je prišlo na Francoskem na osebo 1*46 1 alkohola, dandanašji 4*72. Pred 50 leti so bile Še neznane razne pijače, kot absint ali bitter, 1. 1896. pa so ga iztočili okoli 3 mil. litrov. V Švedski je padlo pripadanje alkohola v 20 letih na osebo od 28 1 na 5; v Norveški od 16 1 na 2. Sredstvo : manj točilnic. V Nevvjorku se vpraša vse prebivalstvo: ali se sme dovoliti prodaja take in take pijače. Če veČina reče: ne, ne sme se uvesti v prodajo dotična pijača. V Holaiidiji je padlo število krčem v 10 letih -j od 43000 na 25000. V newjorski državi je na j dan volitev zabranjeno točiti pijače... Pri nas se odpro celo farovške kleti.
Gospodarstvo.
|   Nekaj o tnvih trgovinskih pogodbah.
j                                 (I. Rollett.)
(Konec.)
Da pa uvidevajo v vladnih krogih it( to otežkočenje avstrijsko trgovine z deskam to je dejstvo, ali, kakor se vidi, se ni raogl doseči več pri nemških pogajateljih.
Nasproti temu se čuje v različnih kit gih, da se zravna industriji z žagami pri po pustitvah na voznini odpad pri carinskih stav kib. To je pa neka čudna reč. Vozninski sta vek za vagone z deskami bi se moral znižat za razliko v napetosti, to je, kakor dokazane od 72 na 48 mark, to bi bilo za vagon 2 mark. V tem trenotku nimam na razpolag vozninskih stavkov za les iz Češke, Galicije in Bukovine v relaciji z Nemčijo, ali vsak vn gon desk, ki se pelje več stotin kilometrov prenese zuižanjo voznine za 24 mark lažj od onega, ki ima prevoziti le 50 ali 60 km S tem je žagar v Bukovini seveda zopet n boljšem od onega na češko-saksonski meji Zraven tega igra -pri znižanju veliko ulo^i okolnost, ali se ima opraviti s privatno al državno železnico. Prva je kupčijska, kakoi vsak iabrikant, ter brani le interese kuponoi za akcijonarje, dočim more državna železnic n. pr. interes industrije z žagami lažje upo števati. Žal, da prihajajo v poštev pri lesnem izve-u privatne železnice, in teh se ne ne pri sili, dokler ne bodo podržavljene, da bi h datno znižale voznino. Torej tu bo še i\o\g< časa avstrijska industrija črni Peter.
Da pa se pokaže varstvo, katero uživr nemški žagar nasproti svojemu avstrijskemi kolegi, v številkah, hočemo navesti dva lasi nika žag, ki sta na avstrijsko-nemški meji ločena le po kaki reki, aH sta oba siljena, ke piti les v avstrijskem gozdu, za vzgled. Ke tirno, da ju loči le reka Svinica, jeden j< Sakspnec, drugi Avstrijec.
sJvako drago stanejo Saksonca deske ii kako drago Avstrijca, ako pelje svoje deske ' saksonsko sosedno občino, v to svrho postav ljam takole formulo:
12 X 1.10
za su-rov les:       m          X  .dO;
72 X LISI za deskO-             jq^          X 4;>U;
Saksonski" žagar kupi, kakor njegov ko lega, v avstrijske^ mzda hlode po 15 K z kub.   m.:  torej   lf>  x  carina za  vagon  1
19     NT     7   ID
mark, torej iL .__ f\    - 0.1428 x 750 -
P?r knb. m  K  1 07: k:\teinu kupnina 15 K, i znaša K 1607.                  v                                  j
Iz tega izreze 00% a.obre rezniue, tako \ ga stane kub. m deske K 2u"?8-                       i
Ako pelje avstrijski žagat' svoje deske v saksonsko občino, pridemo do tOS* računa :
kupnina za surov les 15 K; od tpga 60% desk, stane kub. m 25; kj temu carina   '21J)01*,tJ =- 0.8568  x 45(0   -- p.»r
kub. m K 385; tako ga stane kub. m <iesI<-K 28-S5.
Potemtakem mora Avstrijec v svrj10 ^0lt kureuee s Saksoncem prodajati za K 2:}J* ce" neje, to je, ako pelje svoje bl»w v sc18^1-0 občino, izgubi K 207.
V pojasnilo gorenje formule navajfim/ ('ft številki 750 in 450 pomenjata: prva pritj^j10 težo 1 kub. m hlodov iz jelk, druge obesek; pri tem se je računalo v korist Avstrijca, k-RJ" redkokedaj so deske tako suhe, da teht^J0 »° 4.50 kg; največkrat tehtajo 500 ali 555^, ^"# Pri 500 kg stopi carinski stavek tako, J na K 428 ali deske na K 29.28, kar prijL!se diferenco v korist nemškega Žagarja na K M    '.
Neumevno pa mi je, kaj je dovedl?2 novi trgovinski pogodbi z Rusijo Ruse do z| sanja carine na avstrijske deske, ko se ruj| les prevaža v Avstrijo brez carine t
Mislim, da sem s tem dokazal, da bili morali imeti nasproti Nemčiji v pogaj.J njih trdejše stališče. Po drugi strani pa m mora priznati, da je Nemčija najboljša odjl malka lesa iz Avstrije. Kupi na leto pri nI štirikrat toliko lesa kot Italija, ki velja za d<j bro odjeinalko.
Nov Ust za kmetijstvo.
Gospod  Anton
Ltninarstvo. Kakor posnemamo iz tega poziva, L razpravljal „Perotninar" izven vele važnih XjCv perotninarstva, tudi različna vprašanja, Ca za mnnorejo vseh drugih malih domačih bivali. Seveda stavlja pogoj, da se oglasi pri-bcrno število že začetkom«' majaHfoft* 4..!.$&, a list nima takoj v začetku dosti odjemalcev/ e skoro nemogoče, da bi vspeval, A ravno jjt*,FerotninarB, če prične izhajati, bo v^lik -jotsk naprej in škoda bi bila, če se lepa rai-t\ ne uresniči. Kajti ravno ta panoga knietij-jttva je pri nas še najbolj zanemarjena. Niti jnega slovenskega časopisa' nimamo,"' iz Itate-•ega bi črpal kmetovalec v to potrebne nadete. In vendar je perotninarstvo tista pa-EOg?; & bi našemu kmetovalcu pomagala mnogo m noge. Res da goji nas kmet v mali meri [ntli perotninarstvo, a o umnem, dobičkanosnem
perotninarstvu ne ve ničesar. Poglejmo pa druge narode! Naj navedemo samo naše se-. verne brate Cehe. Koliko jim nese samo reja gosij! Na milijone kron dobi dežela samo za gosje perje, kaj pa meso. Ugovarjal mi bo kdo, da so Cehi najboljši in najumnejši kmetovalci. Nev rečem, da niso; ali vprašati moram : so. bili li Cehi vedno tako umni, kakor sedaj 't Ne, ampak vzgojili so se sami že take, kakoršni so — namreč za prve poljedelce na svetu. In H»^#4^4§ta-ia to gmnjihovim izvrstno i urejenim strokovnim časopisom. Je pač zakon narave, da se mora vsaka stvar za to še le vzgojiti, za kar je namenjena. In kakor rečeno, list „Perotninar" bi bil znamenitega pomena za .razvoj našega kmetijstva. Naročnina je zelo majhna, K '2:40 na Jetoi — Kmetje, sezite po »Perotninarju", za katerega vspre-jema naročila gospod Anton Le h rman, lastnik 1. kranjsKega perotninarskega zavoda v Tržiču, Gorenjsko. Naročnino na list treba je šele vposiati, ko se .prejme prva štev. lista »Perotninar".
[A. vii. Berini
poriea, Šolska uliea št, 2.
pelika zaloga = toljkinega olja
I          prve vrste
M0h tv dk iz Istre, Dalmacije Milfetfe, lun in Nice
1          s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: K 72, - "80, "88, I   96 112,120,1*36, 1'44, 160,180, 2'-
I-----    Na debelo cene ugodne.     -------
1'oSiija poštnine prosto na dom. Posodo se luSta kupcu do popolne vporabe olja; po I       vporabi se spet zameni s polno.
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga E---------------tnila in sveč.----------------
Peter Skerbic
Gorica, Riva Gorno št. 13.
Priporoča  svojo   zalogo   piva
iz prve domače pivovarne
G. Auer-jevih dedičev
v Ljubljani.
Slovenci, delujmo  vsi le na to, <la pivo iz našo slovenske I o varno, pov.sodi na prodaj naj bo!
Kerševani & Čuk
: v Gorici
^Itoffli trg tt. a (Piazza Duomo)
I           priporoča svojo
fzalop šivalr!h strojev
t        uaznih sds^iaov
fea umetno vezenje (rekamiranje)
i Zaloga dvokoles.
Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-[ koles, pušk in  samokresov.
Bivalne stroje In  po-
krave jamčiva od 5-10 let.
NajceisjSa ut najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Sever<memškega Llojda".
• cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM II.", »KRONPRINZ WILHELM« in „KAISER WILHELM der GROSSE". Preko morska vožnja traja samo 5-6 dni.       L0
Natančen, sanesljir poduk In veljavno vozne listke za parntke gori navedenega parobrodnesa društva kakor tudi HsUie za vse progo ameriških železnic dobite   v>m
progo Y Ljubljani edino le pri
EDYAII TATCilJU, DUmn ulice U35sl
9        nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju".                      CJO
Odhod Is LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se    LT3
tičejo pob ' jnja, točno in brezplačno. — Fos Irežba poltena, reelna in solidna.    j=^
PojMbDflL       lenjenlm t aapadne države kakor: Oolorado, Mexiko, Californijo,    ^_a i
Ark     , trtah, Wloi»lng,  Nevada.  Oregon in  vVaahingtoTi  nudi naše druStvo   Zjl
-----¦¦""i   ngodno   ta   i*redno   ceno   črez   Galveston.   Odhod   na   toj   progi    ****
POMfefto
Ttt m dobivajo pa tudi Hatkt preko B alti mor a in na vae ostale dele sveta, kakori •   Brazilijo, Kubo, BuenoB-Airea, CJolombo, Bingapore v Avitralljo Itd.
.Narodni kolek'
koleke, poštne znamke
in use poštne ured-
nostnice prodaja
Knjigarna A. Gabršček.
\Velika zaloga obokala
• •• tekališče 3osipa Uerdi što. 25, nasproti ljudskemu orlu ••• V GORICI.
Za otroke in odrašene:
Čevljički črni aH rmeni................od K j.„ da|je
Za ženske:
Čevljički na trak agleškega kroja............   ,   »   6-~    »
Čevljički fini na gumbe................   »   »   7-_    »
Čevljički na trak Chevreaux .............   »   »   8-~    »
Za možke;
Čevlji na elastik angleškega kroja...........   >   ,   6-—-    »
Čevlji na trak fini   ..,..."'............   »   »   7«_    „
Čevlji fini na gumbe.......,.........   »   »   §•__    »
Čevlji na trak Chevreaux...............   ,    »  9-_.    »
Amerikanski originalni čevlji „GOODYEARu
Velikanska izbira obuvala lastnega izdelka
iz usnja, katero dobivam direktno iz Nemčije, Francije in drugih držav
Se sprejemajo popravila in naročila na mero.
Hotel Sudbahn
u Gorici, na lelouadnem trgu.
Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel s 1. marcem t. 1. vodstvo in v najem dobroznani hotel Sudbalin, kateri je bil tekom preteklih mesecev popolnoma prenovljen ter je dai:es preskrbljen z vsem onim izbranim modernim komfortom, kateri mora imeli vsak hotel prve vrste.
Hotel je električno razsvetljen. Na razpolago so bralne sobe, konverzacijske in za godbo, jedilne sobe in za društva, klube itd. V bližini hotela je krasen park. Avtomobil-omnibus k vsem vlakom.
Dunajska in francoska kuhinja, izborim domač a iti p t u j a vina.
Potrežba točna. Kuhinja je na razpolago o vsakem dnev nem času. .—
friderik Hack,    i
bioši lastnik hotela „mailer", Graben-Dunaj.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo 
mJ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦               2 znamko „ JELEN".  ^9tM
Ono I. W- zalameeno čisto ^M bro« v«.k« kiotflji** priniosi. P«r. I«r.tiioa Kdo* hogo dobiti zarot iamd.no pristno, porih, »oikodlJNo «llo ••! dobro pozi d« bo M v..k k*i»od i»o „aCHI®HT« 1» vor«tif«»o *ao«««ko „JLLEII«.
Gtari Sahlsht Avaslf ¦- E- -   »fljiročl« tovarno t« vrat« o» «*ropa|ak«» ©zomljiil                 DObiUfl   SC   DOOSOd !
Zastopmk: Umttefto Bozztnt - Gorica, Magistratna ulica štev. 4. ~".....- ......-......~—
St. 318.
Razpis služb.
V Tolminskem šolskem okraju razpisuje se sledeče službe:
a)   stalnega učitelja-voditelja enoraz-redniee: Čadrg-Zalaz, Grahovo, Kal, Ljubinj, Logje" Robidišee, Ponikve, Sela - Ruti, Šebrelje, Tre-busa, Gorje;
b)  stalnega    nadučitelja    dvorazred-
nice: Sedlo in Podbrdo;
c)  stalne učiteljice na dvorazrednicah
Podbrdo, Sedlo, Dreženea in Pod-
melec    in    na   štirirazrednici   v
Bovcu.
Prošnje naj se pošlje predpisanim
potom c. kt*. okrajnemu šolskemu svetu
v Tolminu tekom 4 tednov od dneva
razpisa naprej.
Prosilci iz drugih okrajev priložijo naj prošnji še zdravniško spričevalo.
G. kr. okr. šolski svet v Tolminu
dne 20. marca 1906.
5 kron in še več zaslužka na dan.
Dražba za domača dela in strojev za pletenje.
Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi.
Dražba [za domača dela in sirojeu za pletenje Thos. E Whittick in drag, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434.
Solnčniki
u najuečji izberi po usaki ceni
so ravnokar dospeli. J. ZOItNIK - GORICA
Gosposka ulica 10.
Bajvecja izbera mndereev
vedno zadnje novosti idealnih krojev,
samo pri J. ZORNIK - GORICA
Gosposka ulica 10.
Krasni okraski za spoinladne in letne obleke
so vže začeli dohajati. J. ZORNIK - GORICA
Gosposka ulica 10.
Stara tvrtika pri kateri se stalni odjemalci
že nad 30 let!!   ~%il
Druge reklame ne potrebuje
moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami.
Vabim ecnj. gosp. naročnike, da si oglednjo vsak čas --------------- v moji trgovini le dneve dospelo---------------
spomladansko in letno blago. Anton Krušič, kroi:^l^:tev
——   o Gorici   —-----
Sjppjpajj83jp  lekiiliSC" Fniim .Iosi|)u 35  — leknliSčc Josipu Verdi :j:i.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmm.
S Tr^oV5ko-obrtqa zadruga v' Gonci  |
|*»                           registrovaua zadruga z neomejenim jamstvom.                           SX
fjfj              Naeelstvo in nadzorstvo   »Trgovsko-obrtno zadruge v  Goricb je z ozirom na     *§5|
f*      premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni      m&
|S      seji dne 30. decembra 190.r>. sklenilo za leto 190G. ta-ie način poslovanja:                             g?
§L1              Daje svojim članom  posojila na odplačevanje' v petih letih, proti  odplačilu po     ^
Isto     2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G»'<, obrestovan)'u.                      ligi
j||j              Doba za odplačilo  pri posojilih na obroke se po želji izposojevalcu določi tudi     '§?%
jgŽ     na 10 ali več let.                                                                                                                    <jc|
"5              Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila  enkrat za vselej,  mesto uradnine     g|
$P     lkfo prispevka v posebno rezervo za morebitne i/gube.                                                  352
fg              Sprejema navadne hranilne vloge  v  vsakem  znesku, jih  obrestuje po •1';.,%,     ^f
fiS     večje, stalno naložene pa po dogovoru.                                        »                                      15f
Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in ¦»Primorec*.
(HB                Nova pravila so se razposlala vsem članom ; če jih pa po pomoti ni kdo dobil,     <Ea
jgK    naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*.                                                           |s;
p|                                                                                        Načelstvo in nadzorstvo.       jJŽf
^Goriška vinarsko društvo"
(vpisana zadrug-a z omejeno zavezo)
"         v Gorici          :
¦¦*¦*¦ ima v svojih zalogah in prodaja «•¦¦<*<»<»
naravna in pristna vina
«.*,«.«.«^ z Brd, z Vipavskega in Krasa. ~~»<»<%
Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna In reelna,
gedež društva: gorica, ulica j§ap2se1Iii)i SS.
Dva hlapcaj
izurjena pri konjih dobita
takoj službo.
Kje, pove upravništvo »SOČE«

P. n.
Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotov-Ijenili oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 % pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimsko suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d.
Kdor se hoče po ceni dobro obleci ¦ma zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu
I POYEBAJ
v Gorici, na Travniku št. 5.
$9 »* s% »* a*«???« SeSbma%Js Jp?$«• *%$¦ >%
Odlikouana pekarija in sladčičarna.
HsfoI f)paščil{,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače n birmance, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za nmo gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
}   Andrej Fajt  |
| pekovski mojster I
S v Gorici Corso Franc. Gius. it. t | J  filijAlkA v isti  ulici št. 20.  |
S     Sprejema naročila vsakovrstnega f 1 peciva, tudi  najfinejega,  za novo \ 5 mašo   in   godove,   kolače   za   bir- • j S manee,  poroke   itd.   Vsa  naroČila S ! J izvršuje točno in natančno po želji J
•   naročnikov.                                              • S     Ima tudi na prodaj različne moke, «
•   fino pecivo, fina vina in likerje } s po zmernih* cenah.                                 • S Za vtllko noft priporoča goriške • | pluce, potice Itd.                    S ---------.—-------------------^
8e dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
— REVMATIZMU in PROTINU
„Mla Madonna della Saluta'' pri Sv. Jakobu; Josip Godina,
ie   liker   Godllia   izdelan v Tr8tu v lekflr»ah Rafael Godina, ItUma , J~_    ¦     O««"!«, lak.rna „JI|I« lBaa'S Via del Farnafto 4.
------—      Oena steklenice K I'40. Iz Trsta se ne razpolilja manj nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom K I-™ prosto poštnine.