Sf. 315, Trst, petek 14* novembra Č£I3. Tečaj XXXVI: IZHAJA VSAK DAN 3«#| nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posasiiene 8ter. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) v mnogih •obakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petni, •oatojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-4&ini, Dornbergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at. mm. »amrfcnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ik> SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrata K 2. .Mali oglasi po 4 etot. beseda, naj-«s*nj pa 40atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". P.'ač!jžvo In tofljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti msč f NAROČNINA ZNAŠA U celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« O K; e» aa-ročbe brei dopoalane naročnine, se uprava ne oi^ra. ■utiaiak u nviiljik« IKanJ* „ZDIHOSTI" *tu« i U ••le UU Kron s-ao, it 9*1 l*ta Kie« 2 PO. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo hst*. N*fn:.ke- vana pisma •« nt sprejemajo )■ rokopisi so eo vrafiaj*. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati aa upr»m lbtju UREDNIŠTVO: ulloa Glorgle Galattl 20 (Naredi tien). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFa>' godila. l*>«a!fc konaorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarn* .F!diuJ#t*. vpisana zadruga a omejenim poroštvom ▼ Trste, n.-ieo Giorgio Galatti itev. 20. PoStne-hranllnttnl ralun ftev. 841-652. TEL^FOfl St Ker ]e bila snočl telefonska zveza z Dunsjem pretrgana, so izostala naj novejša poročila. BRZOJAVNE VESTI. Poslanska zbornica. DUNAJ 13. (Kor.) Zborn'ca |e nadaljevala dsnes toterpelacijsko debato. Notranji mlnfster je odločno zavrni! trditve včerajšnjih govornikov glede odločitve upravnega sodišča o češki upravni komisiji. Posl. Sel iger (soc) Je poudariš!, da sta krivi poloma čeških deželnih financ obe meščanski stranki. Socijalisti hočejo, dokler bodo žlveii v tej držav?, pri urejevanja moderne in življenja zmožne drŽave sodelovati. Meščanske stranke naj ustvarijo pošten mir na demokratični podlagi. Pcljčik vitez dr. J a w o r s k i izjavlja, da so sprejeli Poljaki uvedbo deželne komisije z velikim vznemirjenjem. — Poljaki morajo protestirati proti vladnim odredbam. Posl. dr. R y b a f je razpravljal tekem svojega govora o razmerah v Trsta In je energično zavračal trditve, da skuša vlada Trst posloveniti In da spravlja v to svrho slovanske delavce, v Trst. Pač pa govore o Italijanskih prizadevanjih delavci Iz Trenta, ki prihajajo v Trst, a se morajo vračati, ker lmyo mogotci na tržaškem magistratu raje renjlkole iz Italije. Proti priseljevanju renjlkolsklh delavcev morajo Slovenci nastopati ne samo Iz nacljonalnlh motivov, ampak v prvi vrsti radi tega, ker to priseljevanje škoduje domačemu prebivalstvu. Proti tržaškemu cesarskemu namestniku, ki je nastopil proti nastavljanju renjlkolsklh uradnikov v Trstu je nastopilo vse dunajsko časopisje. Nihče nI sicer ugovarjal dejstvu, da je bUa ta namestnlkova odredba v državnem Interesu, a bali so se nejevolje Italije tn pa tega, da bi „Unlo Lat'nau stopila v parlamentu v opoziciji. Vse kaže, kakor da bi to gonjo po časopisju proti namestniku uprizorila centralna vlada sama. Najslabša politika bi bila, če bi ostal tozadevni rekurz nerešen. Do sedanjih razmer v Trstu je prišlo le vsled obstoječe deželne avtonomije, ki omogoča večini neomejeno vlado. Zato se nihče ne sme čuditi, če delujejo Slovenci v očfgled tem razmeram za ustvaritev nacljonalne avtonomije. Rešitev narodne avtonomije je v prvi vrsti naloga parlamenta. Govornik apelira na zbornico, naj izreče svoj protest proti postopanju merodajnlh faktorjev, ki hočejo rešiti narodno vprašanje s kršitvijo ustave. Proračunski odsek. DUNAJ 13. (Kor.) Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo o sferi BCa-nadi?.n Pacific". Trgovski mfcister dr. Schuster je poda! natančno poročFo o vsef zadevi in izjavi!, da je dobila „Canadian" koncesije le z ozirom na povzdfg tržaške iuke. Regulatlv za „Canadian" glede izseljevanja ni veljaven samo za tržaško ampak tudi sn(werpsko linijo, dočfm se nanafa pri PODLISTEK. Hrontskl skladatelji, zastopani na Koncerta ,Kola" o Trstu. H koncertu v soboto, dne 15. novembra 1913 v našem Narodnem domu". Vilko Novak. Poieg Zajca je Nova« gotovo najpriljub-Ijenejši skJadatelj v Hrvatih. Ni ga pevskega sporeda, da ne bi bh zastopan s kako točko na njem. Nad vse veličastne so njegove davorije n. pr. „Bog i Hrvati", »Hrvatskoj*, „Himca Kola" i. t. d.; po redki melodioznosti in izredni milbi pa se Gdlikulejo njegovi lirični zbori n. pr: „Bi mirra noč", „U ljetni suten«, „Ah t.mo . . * Rodil se je leta 1865. v Varaždinu. Obiskoval Je gim-razijo v Oijeku in Zagrebu, ter glasbene študije v „Hrv. zem. glasbenem zavodu". Po končanih študijah Je deloval kot učitelj petja na ženskem liceju in kot pomožni učitelj na „Glasbenem zavodu". Od leta 1904 do 1908 je bil drugi pevovedja »Koža* in pod njegovim vodstvom je slavilo „Kolo" mnogo' triumfov. L. 1906. je po?tal učitelj glasbe in petja na meškem učiteljišču v Za-&ribu, kjer d.luje še sedaj. Je tudi izvrsten glasbeni pedagog in napisal je lepo knjigo: »Obuka zbornog pjevanja". Srečko Albini. Rodii se |e v Županji v Slavoniji I. 1869. in določen mu Je bil trgovski stan. Premagala (e glasba, katere se Je učil tri leta pri dr. V. Mayerju v Gradcu, kjer Je nato po- ostalih družbah kontrola le na delovanje notraj državn'h mej. Obžalovanja vredno je, da je družba zagrešita take škandale, da je bilo treba ustavili njeno delovanje. Glede dosedanje sodne preiskave sicer ne more še ničesar povedati, vendar pa opozarja odsek, ns| se ne da zapečati po netočn'h poročilih časopisov. Oblasti bodo nastopale brezobzirno proti vsem družbam, kar smatra vlada za svojo dolžnost. Izseljevanje v Kanado se |e letos le malo zvišalo, pač pa Je močno narastlo izseljevanje v Združene države. Minister Je konečno naglašal, da Je tekom zadnjih 10 let poskočil promet s Kanado od 300.000 na 3,000.000 teo, kar je ravno za sedanji trenotek velikega pomena. Nato Je govoril poxl. Dlamand, ki bo nadaljeval svoj govor Jutri. Volitve v delegacije. DUNAJ 13. (Kor.) Danes zvečer so se vršile na posebni seji volitve v delegacije in so bili izvoljeni: za Istro dr. Laginja, namestnik prof. Mand'ć, za Goriško dr. B u g a 11 o, namestnik Falduttf, za Trst P i 11 o n i, namestnik Oliva, za Kranjsko drt Š u š t e r š i č, namestnik dr. Krek. Prestolonaslednik v avdijenci. DUNAJ 13. (Kor.) Cesar Je sprejel danes dopoldne prestolonaslednika Franca Ferdinanda v posebni avdijenci. — Popoldne je bil v avdijenci skupni finančni minister, vitez Bilinski. Kokovcev v Berlinu. BERLIN 13. (Kor.) Ruski ministrski predsednik Kokovcev pride semkaj šele dne 17. t. m. in ostane do 20. t. m. Bethmann Hollvveg mu priredi na čast slovesen diner. Dne 19. t. m. bo Kokovcev sprejet od cesarja Viljema v posebni avdijenci in povabljen tudi na zajuterk. Bolgarsko posojilo na Francoskem. SOFIJA 13. (Kor.) Finančni minister Tončev Je v nekem inteiwiiwa izjavit, da je z rezultatom svojega potovanja v Pariz, kamor je odpotoval, da pripravi teren za bolgarsko posojilo, [ako zadovoljen. Posojilo pred koncem leta ne bo zaključeno. — Viada bo za enkrat najela posojilo 250-300 milijonov, ki so potrebni za zgradbo železniške črte Haškovo — pristanišče L'go? fn za izplačilo rekvlzfcij in vi-šečega dolga. Solun — prosta država. SOLUN 13. (Kor.) Tukajšnja trgovska zbornica Je po obširnem posvetovanju o vprašanju, kako povzdigniti gospodarsko bodočnost Soluna, na danajinji seji skieniia, da se načrt o ustanovitvi pr o i te ga pasa za pospeševanje obrtnega razvoja opusti in zaprosi viado v Atenah, naj predamira Solun za prosto državo. Ostanejo naj le vse odredbe za zboljšanje in povzdrg poljedelstva v no »i Grški. Gr3ko- turški spor. CARIGRAD 13. (Kor) Kljub neznatnim, že naznanjenim težkočam, prevladuje trdne prepričanje, da pride v kratkem do defini- :tal kapelnik mestnf ga gledališča. Kot Hrvata pa Je srce vleklo A *n. Hochenburger, ki Je vendar pLitžl službeno prisego, da to čuvar pravice, kakor je fundirana v državnih zakonih. Ta racž vspodbuja, — ne, s tem bi bifo premalo rečeno: naravnost ukazuje nemškim sodnikom na Ćeškem in v slovenskih dp-želah, da kršijo ustavne zatone o Jezikovni ravnopravnosti, sili tiste scdnlke, ki bi morali dajati prebivalstvu lepe izglede *?o-štovapja zakonov in brezpogojnega po-korjenja istim, da jih prelamllajo na škodo nenemškega prebivalstva. Mož je pač tudi kakor minister ostal sirankar. Tudi kć>kor svetovalec krone ima v prvi vrsti pred oČt! koristi in cilje njih, o katerih smo rekli v prvem Članku, da so ustvarili pravične ustavne zakone z zavratnim namenom, d s jih — ne bodo izvajalfl Mož [e pač izšel iz vrst in šole nemških — liberalcev, ki so z državnimi zakoni hoteli le dobiti nekako špansko steno, za katero bi pokrivali svo! ?trankarski absolutizem in ohranjali nezrško oligarhijo, k! [e enostavno negacija avstrijskih temeljnih zakonov. Opravičena je naglašal dr. Rybdr, da ravno pravosoini minister Hochenburger s kruto ro*io posega v spravna pogajanja na Češkem In Jih — razbija, ker s svojimi naredbami IzzIvlja na češ.*!' strani razburjenj in ogorčenje, ra nemški pa naravnost vspodbuja uradnike k revoltiranju proti zakonom. Tako ubija na obeh straneh dispozicije za pomirjenje. Č? se take hujskarlje, tafce — lahko rečeao — demonstracije proti zakonu o Jezikovni ravnopravnosti dogalajo na zeleni vtji organa centralne državne uprave/ fe s.* z Dunaja doli dajejo taki irgtedl rarcdr.iga fanatizmu !a narodnega egoizmi In nespo-štovanja do zakonov: kako n&j potem pričakujemo dispozicije za spravo na suhi ?e|i nemških narodnih političnih petelinov, ki Imajo — v kolikor niso nemško-nacijoiialno razgreti — Še življenski interes na tem, da ne pride do pomirjenja, ker žive od narednih bojev, ker so Jim ti boji ekzistenčno vprašanje ? I Lani n. pr. so se začela spravna pogajanja med Nerr.cl In Čehi na Češkem — kakor se Je splošno zatrjalo — ped piece| ugodnimi E.vspicijami, o čemer priča rano dejstvo, da se je v mnogih važnih tockab že dosegel sporazum. Me| to precej ugodno razpoloženje je vrgel pravosodni mini ter dr. Hochenburger razne svoje skrivne naredbe sodiščem v nemških, ali preLžco nemšfclh kra|ih, s kaferiml je odreka! čs-Ikerau Jez'ku vsako pravo na teh sodlS';ih, oziroma, s katerim se Češkim manjl narn odjemlje tisto pravo, k S Jim i e n«o-[ovijajo državni osnovni z a k o n i 1 In nemškim sodnikom nI treba dvskrat reči, če sd |tm od gori doli veleli, da smefo, ne — da morajo ubijati pravice ca- uaju. Ko se Je leta 1870. ustaaevtta hrvatska opera, Je postal njen prvi kspeinlk, enem pa tudi ravnatelj „Glasbenega z£vcd^w v Zagrebu. Od tedaj Je poivečal Hrsatiki vse svoje sile in meči. Anton AndČl rodom Čeh, deluje že nekaj let Jako uspešno kot zborovodja '„Kcla". Za vse oollčne uspehe v najnovejšem času 3e ima zahvatiti „Kclo" nJemu. Večje Število hrvatskih narodnih Je priredil za korcerlni oder. Nekaj 'zmed teh Je že znanih našemu občinstvu s koncertov „Glasbene Matfct", nekaj pa jih zapoje prftč „Kolo". Izmed slovenskih skladateljev sta zastopana m koncertu znaai Viktor Parma z ljubkim samospevom „Poslednja noč" in najodliČnejŠi slovenssi moderni skladatelj L a | o v i c s preserasno „Pesem s t 3 r c a". Češko glasbeno literaturo zastopa B. Smetana s svojim nijbcljilm mcJk n a capeia zborom „Pesem na morju". Tudi Rusi so zastep'-ni po eni najlepših svojih arij, namreč: Glinka: Arl;a Iz opere „Življenje za carja". Toliko v kratkih cb l>fh o skiadaUlj h, zastopanih na koncertu. Že sestava konc-it-aega sporeda ram priča o resnem in umetniškem streml|en[u „Kola". V cdlični urii Je zastopana narodna pesem, ta najlepši biser slovanske glasbe, poleg nje pa um< tra slovanska g'asbena literatura. Vesel poja/ o resničnosti slovanske kulturne vzajemnosti. KM. Stran IL „EDINOST" št. 315. V Trstu, dne 14. novembra 1913. a-jda češkega! Z vn mo in slastjo so začeli iz7ajati povela H:chenburgerfa, vsled česar je prlžlo do neštevila konfliktov med sod nirai obLsimi ia češkimi strankami in nji Jiovimi pravnimi zastopniki — konfliktov, ki £0 odzvanjali tudi na centralnih trlbu-nalih na Dunaja! Ia naj ta sodišča razsajalo kakor hočejo, naj tudi izrekajo, da se *e kišii zakon — nemški sodniki, večinoma iiemški nacifonalcl, se ce menilo za to, ker vedo, da jih ščiti roka njihovega šefa! Nadaljujejo s protizakonito prakso na Škodo češkega ježka, na Škodo psincipa enakopravnosti — v zasraeh dižavnim zakonom. Morejo to, ker je to volja načel-mfca Justične uprave — čuvarja zakoco?! Ti zakoni so Jazai, ne dovoljujejo nikar.ih solističnih tolmačenj, ničesar se jim ne more pc dUkati ! Toda vsa ta imperativna Jasnost zakonov ne Imponira Ju stičnemu ministru Hoehenburgerju in ga ne ovira, da ne bi prihajal s tajnimi naredbami, v katerih tolmači določbe zakonov po — svoje, po neniškonacijonalno, po zahtevah nemških hegemo.iist[Čnih cilje? 1 Tako smo doživeli, kar je edino -le v Avstriji možno: da justlčn! ra'n'sis- razburja javnost dveh narodov v hipa, ko se ministrski predsednik in cesarski namestniki trudijo za sporazum, in postaja ta na av-sosl eksistenčno vprašanje za državo samo, za nje kocstaladjo, za nje centralni parlament ! Avstrijska specijaliteta nad vsemi specijaliteta mi : justični m in is ter na Čela revolucije c. k. državnih uradnikov proti udejstvovanju državnih zakonov! Domače vesti. Inženirski izpit Je napravil ca dunajski zemljedelskl v s. šoli gozd. tehnik Ivan Oosar, starešiaa akad. društva slov.agronomov »Kras0 ca Du:aju. V počeščenje spomina pokojne Alojzije Mere bo izvajai cerkveni pevski zbor v Skedoju v nedeljo dne 16. novembra cb 4 popoldne na tamešujem pokopališču R c-cijtv „Miserere*. Koncert »Kola" 15. t. m. Do prav malega števila so za ta koncert že razprodani skoro vsi drugi sedeži in vse lože. Ker kaže, da bo naval, bi bilo dobro, da se kupijo v predprodaji tudi stojišča za pritličje in galerijo, ker se bo od vsakih oddalo le določeno število. — Prodaja [ih vratarica Nar. doma ga. Biček. »Dan* in slovenska univerza. Prejeli smo: „Dan* je te dni konstatfral žalostno dejstvo, da ni nikogar, ki bi se zavzel za naše vseučlliško vprašanje. Lepo je, da je odkrito priznal resnico in da nI izvzei ni i sebe samega. Sicer se pa od nJega tudi ne more zahtevati, da bi se poganjal za slovensko univerzo, sa] mu daje vediška J> hsnea Še preveč deia 1 V zadnji četrtkovi številki |e pokazal „D ;evov* tržaški dopisnik svojo karakteristično naivnost. Poročal je o gibanju laških akademikov, ki Jih pa pravkar smeši radi tega gibanja, inje pri tem na prav neumestei način napadel tržaške slovenske akademise, kot da bi biii eni krivi, da ne dobimo še vedno svoje univerze. Pisal je, da se o njih ce siiši nič, da napravijo kvečjemu kak korak okoli knjižnice, in jim Je stavil kot zgled vzornih narodnih delavcev italijanske akademike. Končal je s pozivom, da naj se vendarle tudi tržaški slovenski akademiki zganejo in zavzamejo z vso silo za naš najvišji kulturni postulat. Kdor pozna razmere, se bo smejal jgD^evovemu" dopisniku le pomilovalno I Zato ne veljajo naslednje vrstice „Daevovemu* dopisniku, ker bi jih itak ne mogel razumeti, temveč neinformiran! javnosti, da ne bo napačnega mnenja, da spi slovensko vseučiliško vprašanje vsled malomarnosti slovenskih akademikov. Pred/sem bodi povedano, da ni Trst središče slovenskih akademikov, kot Je to za Italijane. Že vsled tegs. je „Daevov* ca-paa neumesten. Drugič ne prihajajo pri odločanju o naši univerzi v poštev slovenski akademiki, ampak slovenski državnozborski poslanci. In ti so, kolikor jih J a v SLS, proti slo veeski univerzi. Oitalih Je pa tako malo, da jim v:a dobra volja in ves trud ne more pomagati do cilja. Naše vssučflšško vpraša-oje je vprašanje politične sile. Či hočemo j doseči, skrbimo, da pride v parlament enotno narodno zastopstvo, ki bo imelo smisel za sloveatke narodne interese, ki bo imelo voljo za nje se žrtvovati in ki bo v stanu uveljaviti se. Tu bi imel tudi „Dan* bolj hvaležno delo, kot pri vo-dlški svetnici. Z ozirom na omenjeno bi bila vsaka tozadevna akcija dijašiva brezmiselna. Da imponira taka zahteva, mora iziti iz celokupnega naroda, tako važna akc'ja mora biti enotna l — Je pa pri nas to mogoče ? V tedanjem času ne! Čemu potem trosit« siie za prazen nič? Da ne sliši „Dnevov" dopisnik o tržaških tloveaskih akademikih nič, verjamemo. Zato naj tudi ne piše o stvareh, o katerih nima poima. „Le čevlje sodi naj kopitar1" Sveia bobna o svojih uspehih ie tisti, ki de;a nI vajen, ki torej slučajno kaj doseza, ali U celo samo misli, da Je kaj dosegel. Kdor svoje dolžnosti resno pojmuje, ne bo kričal o delu i j o uspehih, k^t so prakfcl-rati ta svoječasso „Daevovi" dopisniki. Sicer pa ce kažejo uspehi trajnega, sistematičnega dela prepadov in vi-okih mejnikov, kakor misli to „D levov" dopisnik. Tak trud se dan za onem postopno udejstvuje in usp-hi so nekaj nepretrganega, celota, v kateri ni mej, ki bi Jo delile v dele, celota, ki stremi v ravni črti vedno više — k popolnosti. Take uspehe vidi In čuti le tisti, ki delo za narod v resnici pozna! Zato se „Dje?ovemu" dopisniku nikakor ne čudimo, če mu }e vzdrževanje dobroposlujočlh ljudskih knjižnic po okolici, snovanje velike osrednje knjižnice za mesto, delo na dijaško -sccijaisera po'Ju, skrb za samonaobrazbo in vse ostalo delo ca mnogih drugih poljih — velika ničla! Tudi Je neumestno primerjati slovenskega dijaka dijaku drugih nar;dov. Dočim |e drugje dijak predvsem ali pa tudi samo dijak, se mora caŠ di|ak po!eg tega še boriti za eksistenco in delovati ca raznih poljih narodnega defa. Toliko v pojasnilo, da ne bo Javnost mistificirana po napačnih poročilih „Dnevo-vega" dopisnika. Akademik. Čudna pijeteia gospode na železniškem ravnateljstvu. Z ozirom na vest pod tem naslovom, Ki smo \o prejeli, kakor smo tuai zabeležili v našem včerajšnjem liitu, iz krogov Zveze jugoslovanskih železničarjev, *e je oglasil v našem uredništvu kacc-.llst v bisgajciškem oddelku ravnateljstva državnih železnic, g. Ivan Reichl in nas Je naprosi!, da popravimo ono veat, ki trdi, da se razen treh naboljŠih prijateljev umrlega pisarniškega siuge Viktorja O: tisa, ni nihče cd ravnateijstva udeležil njegovega pogreba. Remlca Je namreč, d3 so se udeležili pogreba siedeči gg.: Rudolf Fae, rividant ia predstojnik ravnate-jstvene b;ega!ne, Mar*J A?ieni, revident in blagajniški kontrolor, Štefan MazzoMi, revident in blagajniški revizor, Adolf Wiiasch, pristav, Julij Miekusz, pisarniški ekspedljent, Ivan Reichl, kancelist, ic Fran Požeaei, pisarniški sluga. Vsi imenovani so usiužoeci pri rsvnateijstveni bta-gajnl, kamor Je bil tudi dodeljen umrli Or-tis. Poleg teh so se udeiežiii ' pogreba tudi še sledeči gg.: Savčič, Kri&tian, Probst, Ipavic s soprogo in Eiblschger s soprogo; vsi uslužbenci ravnateljstva drž. železcic. Resnica pa Je9 da so biii v službeni obleki samo trije. Imenovani g. Reichl cam je tudi pojasnil, da se zato ni izdala okrožnica zaradi pogreba, ker je oni pokojnikov sorodnik, ki je vsled bolezni pokojnikove soproge oskrbel pogreb, prvotno naznanil da se ne bo vršil slovesni pogreb, vsled Česar se Je tudi preklicalo naročilo venca, ki so ga pokojnikovi tovariši nameravali položiti na njegovo krsto. Z3to pa se je nabrala med uradniitvom in usluž-beastyom svota 52 K, ki se Je izročila pokojnikovi soprogi, kar pa |e z ozirom na to, da mora preživljati iest nepreskrbljenih otrok, od katerih Je najmlajSi star komaj teden dni, gotovo bolje, nego da bi se bil kupil venec. Z ozirom ca ta pojasnila moremo fe obžalovati, da se pisec prve vesti ci bolje poučil o stvari, preden cam jo Je doposlal v priobčitev. Nekaj nečuvenega! Zaslišavanje Slovencev potom tolmača ! Sobotna KSoča* piše pod gornjim naslovom: „Na drugem mestu poročamo o tihotapcih s Kanalskega, ki so prijeti in proti katerim vodi za finančno oblast preiskavo finančni uradnik dr, Oalusl iz Trsta. Ta človek ne zna slovensko in vendar službuje pri tržaškem finančnem ravnateljstvu, pri katerem mora vsak uradnik znati deželne Jezike, drugače je nesposoben za službo v n|ega področju. One tihotapstva obdolžene Slovese a zasiišava dr. Oalusl potom tolmača in potem d ktira laiki zapisnik. Lepo tako zaslišavanje in lepi taki zapisniki! Zahtevati pač smemo menda, da se v kocstituc;Joce!ni državi zasliši državl{ana v njegovem Jeziku in pišejo tudi zapisniki v njegovem Jeziku Prav vedco se moramo boriti za vsak košček pravice našega jezika pri vsaki oblasti po-sebe! — Ta škandal fia£n*ne oblasti naj osvetlijo poslanci na prlitojnem mestu!" Pripomba uredništva „Eiinosti*: Tem ponoinoma upravičenim besedam naše goriške tovarišice bi mi še pripomnili, da je ne ie žalostno, temveč tudi popolnoma protizakonito, da naše primorske centralne urade, v katerih delokrogu Je velika večina prebivalstva slovanske narodnost!, še danes polnijo uradniki, popolnoma nevešči našega, t. J. jezika večine prebivalst?a dežele, v kateri službujejo, — S takim jezikovno nesposobnim materijalom so bogato preskrbljeni vsi naši Javni uradi, zato pa tudi ni nikako čudo, ako so pritožbe strank na dnevnem redu. Mi bi radi videli, kak dk in krik bi nastal v vsem italijanskem Izraelu, zko bi na primer slovenski uradnik zasliševal Italijane v Cervinjanu potom tolmača in diktiral na to — slovenske protokole. Napovedana bi bila „sveta vojna" in „Piccolo* bi klical ca pomoč samega — Dl San Oiuiiaua! Razni gospodje „komisarji* caj pa vzamejo ca zcanje, da se tudi z našim I|udstrom ce bo več postopalo, -lakor mordi pred — dvajsetimi ieti. Oospoda italijanski uradniki se principijelno nočejo priučiti našemu (eziku, prvič ker v svoji slepoti ta |ezik — sovražijo, ia drugič, ker |e zanje |ezikovna nesposobnost iista dobrota, da lepo ostajajo v Trslu in — tvanzfrajo vz!ic vsej svoj! nesposobnosti, ko mora jezikovno sposobni slovanski ura dnik ponavadi „vandrat" na deželo. — Aii pri tem ti italijanski gospodje vendarle pozabljajo nekaj, namreč: da s tem postajajo od dne do dne bolj nemogoči in nesposobni za službovanje v Primorju! Ti ljudje so tako zaslepljeni, da ne vidijo hitrega razvoja slovanske stvari v Primorju, četudi se ta proces vrši tik pred njihovimi nosovi. Takim nojevskim politikom, ali če hočete — birokratom, seveda razočaranje ne mere izostati prei ali sie]. Z naše strani naj so zagotovljen!, da bomo temu predmetu posvečali vedGO večjo pažnjo ter da bomo od primorskega državnega urad-niitva neizprosno zahtevali znanje deželnih Jezikov! Kajti: oni so tu radi ljudstva in ce ljudstvo radi njih! Uradniki ca, kakor v „S;či* opisani Oalusi, ne spadajo v Pilmorfe ia bi jih morali službeno premestiti kam tja v Trentln aii pa k večjemu v nalašč zanje ctforjeno ekspozituro v ediro Čhto italijanskem sod aem okroju — Cervinjanu. Kakor |e za uradnika s!oveaske narodnosti poznanje deželnih Jezikov conditio sine qua non, mora biti tudi za Italijane in Nemce! Iz pekovskih krogov. Peki-gospodarii! Kako dolgo Še boste dopušča??, da bodo v *a8ih delavnicah ukazovali te kamoraški delavci ?! Dogaja se, da t! kamoraški delavci silijo vajence, došle z dežele, da morajo obiskovat! italijansko nadaljevalno obrtno lo!o. To nasilje opravičujejo, češ, da se vajenci nauče tam italijanski. Resnični camen pa je, da bi |lh odtujili svoji slovenski narodnosti, di se vzgoje v renegate. In vendar piiha?2jo dečki h kaki obrti le z namenom, da bi se naučili te obrti, oziroma rokodelstva. Mari ne uče tudi v slovenski nadaljevalni šoli vseh predmetov, ki so potrebni v dotični obrti ?! Kar pa se tiče italijanskega jezika, dokazuje vsakdanja praksa, da se ga v*akdo priuči v vsakdanjem življeniu. Nav?dna učna doba za v£jence šteje 3 leta. Slovenska obrtna šoia pa obstoji iz treh razredov, da |o vajenec djvršuje istočasno s potekom učne dobe, seveda, ako napreduje redeo. Če pa heče obiskovati italijansko csdaljevalno Šolo, mera popred obiskovati pripravnico, tako, da tudi caj-pridnejši ce more dovršiti tretjega razreda — ki je cajvažnejši — dotle], ko mu Je potekla učna doba. Poživljamo torej gospodarje, naj ne dopuščalo, da bi kamoraii zastrupljevali slovenske vajence, kar je na škodo vajencev, gospodujem samim in splošni sloienskl stvari. Laški delavci kujejo le kapital za njihov laški intemacljonalizem, ki se pa nikjer ne križa z cacijonaiizmom, kakor smo videli na kameraškem shodu mlnole nedelje. Opozarjamo, da se pouk na slovenski obrtni nadaljevalni šoli vrši ob sredah od 3 do 7 zvečer v šol! Corsa Stadion št. 21, I. Zahteva sicer to malo žrtve od vaienca i a od gospodarja. A to le enkrat na teden in ko ta žrtev prinaša tolike koristi za obe strani!! Ali je res ? Prejeli smo: Novoimenovani škcf PederzoHi Je bil deležen vseh čaitl iudl od strani slovenskih vernikov. Ob prilik-banketa pa da so popolnoma — pozabili povabiti kakega slovenskega moža, pa biio tudi predsednika kakega tukajšnjega pobož nega društv3. Tako se nam poroča in mi samo beležimo; dostavljamo pa, da nimamo dvoma na resniČaosti te notice — poznoječ osebo, ki nam io Je izročila, kot verodostojnega poštenjaka. Pripomba uredništva. — Vprašanje {e, kdo je priredil oni banket in koga zadevlje krivda na tem žaljivem preziranju ? i M! vsaj smo čuli, da onega backeta ci priredi! gospod škcf sam. Pogreb pokojne Antonije Martelanc v Barkovljah se je vršil ob 9 predpoldne cb velikanski udeležbi domačinov in žalo-valcev iz ostale okolice in s Krasa. Pogreb se je vršil s sv. mašo, pri kateri Je pel popolni zbor društva »Adrija*. Ta zbor |e pel žalorftinke tudi ob grobu. Je pač prišlo ob tej priliki do izraza vse tisto spoštovanje, ki ga užira ta uzorna narodna družica. Ganljiv prizor. Vseh svetnikov dan Je prišel poklonit se manom blagopokojnega g. Iv. Fabjančiča na ljubljansko pokopališče neki oče s prav snažnima in zanimivima sinkoma, ki sta bila stara nekako po 4 in 5 let. „Kio Je tu, ate?" povprašujeta ctroka. „Tu je pokopan rajni I/. Fabjančič, ki |e zapustil velik del svojega Imetja družol sv. Ciriia in Metoda. Ta mu je oskrbela spomenik, kakor vidita in krasec venec z napisom na trobojnem traku." „Kje pa Je ta družba ?* nadaljuje zvedavi sinček. „Ta družba ima sedež v Ljubljani, skrbi pa za :lo?enske otroke v tistih krajih, kjer ni slovenskih šol. V teh šolah se uče slo?en-sko brati in phaii, Boga moliti in lepo po slovensko govoriti. Vidva se bodefa v tukajšnjih domaČih šolah že lahko učila, ker so slovenske in učitelji Slovenci, za mnoge otroke pa, ki nimajo te sreče, oskrbuje družba sv. Cirila in Metoda slovenske Šole in zato, da pomagamo tistim ubogim otrokom, podpiramo družbo sv. Cirila in Metoda. O te a vama bom govoril le večkrat. Vsa čast temu vzornemu očetu 1 i Srebrni venec, ki ga poklonijo elcvai-ska pevska in kulturna društva Trsta ia okolice H v. pevskemu društvu „Kole" ra kancertu v soboto 15 t. m., bo razstavHen v soboto čez dan v knjigarni g. J )s!pa G)-renjc.a. Izlet po morju. O priliki tukajšnjega bivanja pevskega dr. „Kolo" iz Zagreba priredi pripravljalni odbor Kclašei-n na čast v nedeljo popoldne Izlet po morja * pare i ioni „Volosca", in sicer Trst — miijs«! zali/ — Grijan in naz3j. Odhod iz Trsta v nedeljo 16 t. ra. cb 2 pop. od pomola sv. Kirla. Posratek med 6 in 7. uro zvečer. Voznina stane za ci'o vožnjo tja in nazaj K 1— (eno). L'*tk:, vseh skupaj kakih 250, bodo v pred;rodafi v soboto cel dan in v nedeljo zjutroj pii vratarici Nar. doma ter pri parnicu prt d odhodom. Ulet se bo vrši«, tudi če bo-^me malo neugodno. Le v slučaju fcu^je a!i pr^v slabega vremena izostane i tlet. Za t."", shiiaj dobijo oni, ki so si že kuolli listke, od blagajnika g. Mahkote denar cazaj proti povračilu i-s to v. Židovsko oderuštvo. Dogaja se, da — posebno v slovanskih listih — p-iobču-fcjo oglase različne tvrdtce z ziatzino ia dragocenostmi, sploh s smešnimi i a zvitimi inserati, čeS( da se vpoš jejo po pcv.etju c-ile zbirke dragocenosti (u e, ovrat li ck asi, igle, prstsnl itd) po neverjetno nizkih cenah. — Na ta način lovifo ljudi, posebno msd delavci, ki narečujefo za ttžic) prihranjen denar take zbirke. Ko pa so odprli poštno peš ijatev, še le opažajo prevaro: namesto z'atih stsarl so v za itkih stvari iz navadnih kovin, večkrat sploh ničesar, ia ker navadno ni prič navzočih pri odoiranju pošiljat ve, se to sleparstvo težko d karu;e. Redarstveni urad ima večkrat posla s takimi prevarami — toda tri četrtloe tth sleparstev sploh ne prihaja na dan, ker »e ljudje sramujejo prijavili take slučaje. Opozarjamo posebno občinstvo na deželi na nekatere tvrdke v K r a k o v u, Budimpešti in na Dunaju, ki trosijo po časopUih take inserate. Najbolje bi seveda bilo, če bi jih nali listi sploh ne sprejemali v svoje predate. Kdor pa ima kak konkreten slučaj, naj ga piijavi oblasti in v list h, da se ljudstvo pravočasno izpametuje. Drugič bomo pisali o prodaji slik po deželi.... Pajaci! Prejeli smo: Laški sosedje ras tožijo ca svojih javcih shodih Jn po Časopisju, da nasprotujemo njihovemu kulturnemu postulatu, ki )e vseučilišče v Trstu. S te m nas hoče}o prikazavati laškim bratcem za barbare, za manj vredno ljudstvo. Nič pa ne govore o tem, k a ko nis oni dnevno izzivajo in sramote z raznimi „Lase pur*, Se i ščavi vol le scuole" i. t. d.! Celo shod z\ laško vseučilišče so ponižali s tem, di so kričali, da nam v Trstu ne dovole slovenskih šol! Mi naj bi niim dovolili najvišje šole, oal nam in našim okoličanom pa nočejo dati niti ljudskih šol in nas, ko zahtevamo Šole za tisoče naših otrok — pošiljko v Ljub-Ijano ! Resni ljudje bi gotovo ne Jadikovali o našem casprotovacju laški zadiji potrebi na šolskem polju, ki bi s! izprašali lastno vest, česar pa Lahi ne morejo storiti, ker Je nji-, hova vest napram nam že tako kosmata, da si Jo ne upajo niti izprašati. Pajacade so torej vsa laška |adikovan[a proti Jugoslovanskim državaim poslancem in sploh proti nam in vsem, ki nasprotujemo tešsi zahtevi po univerJ. Dajte vi nam, kar nam gre in kar bi nam d a 1 i c e 1 o A f r i k a n c i 1 Dajte nam ljudskih šol, potem se pogovorimo o vaši univerzi — drugače ne po|de vkljub vsemu gromen|u na shodih in vsem pajacadam po tržaških ulicah! V Rocolu se |e preuredila ljudska knjiž-aica akad. f=r, društ/a „Bakan", ki se je nahajala prej v hiši g. Laha. Sedaj Je na-meščeaa v gorenji sobi „Gospodarskega Jruštva* in Je odpr>a ob sredah od 6 do 7, ob sobotah od 6 do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 do 12 dopoldne. Čitatelj postane vsakdo, ki si nabavi legitimacijo za malenkostno vsotico 10 vinarjev. Za vsako izposojeno knjigo se plača po 4 vin. Knj žaica obsega prav lepa deia, taka da si bo vsakdo lahko izbiral po svoji volji. Priporočam :> zavednim rocolskim mladeničem in dekletom, da pridno segajo posebco sedaj, ko bodo večeri dolgi, po knjigah in da agiiJrajo tudi med manje-zavednlmi za knjižaico. Iz Bazovice. Podpisani si š eje v prijetno dolžiost izreči tem potom cajhkrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da Je die 9. t. m Drlrejsna Jesenska veselica podružnice CMD uspela nnd vse pričakovrnje. V prvi vrsti iskrena zahvala ugled. „Gospodarskemu društvu* za b^.z^lačno prepustitev dvorane, pevskemu drušou „Lipa* ter novoustanovljenemu tamburaškemu zboru „Zarja* za pcž tvovaho sodelovanje. N3š!m vilira diletantom, kl so obe burki proizvajali v splošno zadovoljaost. G^spej G untar za podarjeno cvetje ter razprodejalkam istega. Končno našim zavednim domačinom, ki so vedno pripnvllenl: .Položiti dar domu na altar*. — Črlc3 3. Gradiška 3, Ljubljana 3, Veliki Lošinj 2, Mali Lošinj 2, Poreč 3, Piran 3, Pula 2, Rovlnl 2 Suš>k 2, Trst 3. Razpis dobave nove nosilne konstrukcije. Za izmenjanje železnega nosila Cfcola — inundacijskl most v km 78.472 proge Splet—Knin (v severni Dalmaciji) se odda potom lavnega razpisa pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu dobava In montiranje nove nosilne konstrukcije. Pod dlage za nonudbe se lahko vpogledajo pri oddelku 111. navedenega ravnateljstva. Po« nudbe so vložiti najkasneje do 14. decembra 1913. Podrobni podatki so razvidni Iz razpisa v „Wiener Z^Hung", „Osservatore Triestino" in „Leibacher Zdtung". Tržaška mala kronika. Trst, 13. novembra. Tropin ovec — strup. V ul. Economo št. 3 stanujoči 201etni dijak Ladislav Zern si je hotel danes ponoči nekako ob eni sam vzeti življenje in Je v ta namen izpil pol litra tropinovca. Poklicali so na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki ie dal Zernu potrebna zdravila in ga potem pustil v domači oskrbi. Vzrok poizkušmemu samoumoru ni znan. Svojega prijatelja okradel. Ceiare Massoni, rodom iz Pavtje, zidarski podalač, Je stanoval v Ćarboli Zg. št. 3 z nekim svcj: n tovarišem, Ivanom Variscom, starim 24 ?et, ki ie bil rodom h Vidma, skupaj v sni sobi. Ta Varisco |e včeraj, ko Mussonija ni biSo doma, porabil priiiko «n ukradel svojemu tovarišu 60 K prihranka in potem izginil. Mussonl Je tatvino ovadU policijskemu gomharijatu pri Sv. Jakobu. Lastnik ladjice utonil. Danes zjutraj G":kako okrog 7 sta ob ladjici „Maria Mad-da ena", s katere sktedrjo ob pomorju Gru-rnuia pesek in je njen lastnik 68letni Angelo Farnclo iz Gradeža, zagledala sinova imenovanega Fumcla, ko sta čistila ladjico, v morju moško truplo. Bil je njun oče. Izvlekla st ; ga z vso hltrico iz morja in ga skušala cživlti, Pa Je bfl vess trul zastonj. B I je mrtev. Siari Fumolo Je imel navado, da je vstajal vsako jutro ob petih in šel potem k maši. Prav tako je tudi storil danes ilutraj. Najbrž pa se mu Je spodrsnfio, In je padel v morje, odkoder se ni mogel rešiti, ker Je folio premalo prostora med iadjico in obrežjem. Mrtvo trupio so po oblastvenem izvidu prepeljali v mrtvašnico k S?. Justu. Velika nesreča v ladjedelnici pri Sv. Roku. Včeraj popoldne le delal 18letni strugar?kl učenec Napoleon Bortoluzz, stanujoč v Miljah, na parniku št. 27, ki ga grsde v ladjedelnici pri Sv. Roku za Avstrijski L^eyi. Hotel Je iti na stranišče in Je zato mislil splezati po lestvici s parnika. Komaj pa Je prestopil dva aH tri kline, pa je omahnil in se presrnil v globočino. Udaril Je najprej Še z glavo ob neki tram in jjctem priletel na tla, kjer Je obležal ves v krvi. Delavci, ki so z grozo prisostvovali temu pretresu]očemu dogodku, so potem ponesrečenca prenesil v zdravniško sobo, kamor j j nemudoma prihitel zdravnik. Toda ponesrečenec Je v tem že izdihnil. Truplo so potem na željo sorodnikov prenesli na njihov dom. Kako se Je mog!a zgoditi ta nesreča, se ne ve prav. Najverjetnejše pa Je, da je Bortoiuzziju naenkrat postalo slabo, ali da se mu je zavrtelo v glavi. Slovensko gledališča v Trstu, Saočnla ponovitev Shakesp?arejevega ,0 tel i a" zaslužuje vso pohvalo. I^alo se je splošno prav dobro in prav posebno oriznanje gre igralcem glavnih ulog, gg. Toplaku fOtel'o) in Dragutinovfcu (Jago) ter ge. Mtrovičevi (Desdemonš). O^tolo osebje je prav dostojno zaokrcž?!o pied stavo. Kakor ie bila res dobra predstava, tem slabejšl pa Je bil obisk. Morda {e nekoliko res bilo vzrok slabo vreme, toda zdi se nam, da v gostilnah in kavarnah prav tako malo dežuje, kakor v gledališki dvorani. Natavnost čudna pa se nam vidi, da posebno saš žen ki svet kaže tako malo zanimanja za tragedijo, ki se šteje med najlepše v vsej dranusi literaturi. Da taka nemarnost občinstva ne vpliva najbolje na igralce ia jih mora degustirati, Je umevno samo po sebi. Potem se pa še kdo čudi, da če ?e drugikrat, kedar se slučajno občinstvu zljuti priti v gledališče, ne ljubi igralcem igrat1. K:r se že toliko govori o potrebi gledališča in celo tudi o ljubezni občinstva do nJega, naj bi tudi občinstvo kazalo to potrebo in to ljubezen z udeležbo pri predstavah, ne pa s svojo — odsotnostjo I * * * V nedeljo, dne 16. novembra t. 1., točno ob 330 popoldne se ponovi Shakes-psareje?a klasična drama „OTELLO-ob znižanih dramskih cenah. Zvečer se ponovi na čast hrvatskim gostom Webrova opera „ČAROSTRELEC*. * * * Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri daevnf gledališki blagajni v »Narodnem domu* (glavni vhod). Nar. delavska organizacija Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov priredi danes ob 10 dopoldne važen shod v društvenih prostorih NDO., ul. Sv. Frančiška št. 2. Naše Šentjakobske zaupnike vabimo na posvetovanje, ki bo danes, v petek, ob 8 zvečer v ,Delavskem kons. društvu" pri Sv. Jakobu. Poživljamo slovensko delavstvo, da se v častnem številu udeleži sprejema bratov Hvatov, kl dospejo v Trst Jutri, ob 5 35 popoldne. Čas Je sicer nekoliko aeu-goden, ker je ob 5'35 še veliko število delavcev na de?u — toda upsmo, da se sprejema udeleže vsaj vsi oni delavci, ki so prosti. Vodstvo NDO. „Dr. Valjavčev — Laško - slovenski slova** se dobi v Trstu v knjigarni Gorenjec & Co., ulica Caserma 17 in sicer po isti ceni kakor pri založniku, to je: K 380 za vezan izvod do 1. decembra, po tem terminu pa K 4 50. To naznanjamo, na mnogotere pritožbe, češ, da se ta dovršen slovar v tržaških knjigarnah ne dobi. Opozarja se vsakdo na tisoče spričeval in mnenj o Saxlehnerjevi naravni kisli vodi „HUNYADI JANOS", katero hvalijo zdravniki kot najuspešnejše odvajalno sredstvo. Varovati se je pred ponaredbami, ki niso niti od daleč enake bodisi glede okusa ali glede učinka tej po vsem svetu sloveči naravni kisli vodi. Dr. PECtflK (Dr. PETSCHNIGG) TRS F, UiA S. UTERINU STEO. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2—3 in specijalist za kožne in t ©dne (spolne) bolezni: ll1/,—1 in 7—Vft ZAHVALA. Podpisani se tem potom najsrčneje zahvaljujejo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo preljubljeno mater, staro mater in taščo Antonijo llartelanc udovo gostilničarja ia posestnika pok. Jarja Martelane. Posebna zahvala bodi izrečena č. duhovščini, c. kr. finančnim nadpaznikom, darovateljem krasnih vencev ter nositeljicam istih, pevskemu dr. „Adrija" za ganljivo petje na domu, v cerkvi in na pokopališču. Konečno bodi izrečena zahvala onim, ki so tolažili preljubljeno ranjko in nas ob najbritkejših urah, ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako časten način. BARKOVLJE, dne 13. novembra 1913. ŽslUjOCi ©S^OlS« Mnenje gospoda dra. R. Rosentbala, Danaj ravnatelja zdravilišča Hacking. Gosp. J. SER&AVALLG Trst. Podpisani potrjuje zadovoljstvom, da je rabil v tem zdravilišču Vaš Izdelek ŽELEZNA! O hI NA- VINO SERRAVALLO (Vino dt Chlna Ferruglnoso Serravallo) za malokrvne In konvalescente In sicer s po-polnim vspehom. DUNAJ, meseca novembra 1909. Dr. ROSEN TU AL. i i in: BISPmm | SMSRNSH CKNAH Advokat DrJos.fl2mnn # Ljubllann Dunajska cesta 6|I. Ako se hočete ceno :::: obleči, pojdite :: Slovenci 1 v p-odajalno iigctovljenih oblek ALLA CITTA'^1 f^ Dl TSIESTE ~ Trst ulica Giosue Carducci 40, kjer najdete obleke, paletot, ranglan za moške in otroke, kakor tudi velik izbor bhgi za obleke po meri. Hlače in srajca za delavce v veliki izbari. ALL A CITTA' Dl TRIESTE TRST - U ica Giosue Carducci št. 40 III. Cavana 15, nasproti škofijske palače prostovoljna likvidacija vseh steslenin in porcel&ne, ki se nahajajo v salogi. Is^era namiznih tervice tsr sa kavarno in umivalnike. Interesantno zi gostilničarje, krčmari3 in ka/arnarje. Kozarci za pi70 7rlit. po 30 vin. V4-lit. „ 18 „ vinski kozarci po 9 vinarjev, elegantni stekleni krožniki po 9 vin. Jakob Hirsch ulica Cavana št. 15 nasproti škofijske palače —M^M^M p I » ■ » » ■■■■■ ■■ i.i -----------------— - IVO KROŠEL, Trst, ul. delle Poste 5. (naslednik M. SALARIN1) -— •■ ^lia^l^ui ur* lili 1.H..J/ - Alfa elita di Lomlra^ Velika zaloga izgotovljenih oblek navadre In najfinejše, za go'code m dečks. Zlir-ske obleke, po-.ršolki in suknje. Mo ierna avtorizo- ara lastna kro'ačr.Ica izvršuje eleganten in moderen kroj po nizkih cenah. ■.v.v.v.v/ t • • ^ .V.ViV fsen: tospodlfllfflii toplo priporoCamo KOLINSKO CIKORIJO edino jniitni, po BiUt+ lfri •tovenski Izdelek. v korist irvUM sv. CMh bi Metod« I Stran IV. „edinost", št: 315 Podružnica NDO pri Sv. Jakobu sklicuje za nedeljo, 16. novembra, točno ob 10 dopoldne Javen shod v „Delavskem kons. društvu" pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Preustroj podružnice NDO za Sv. Jakob. 2. Položaj, Šentjakobskega delavstva. 3. Slučajnosti. Šentjakobsko delavstvo naj se v čim večjem Številu udeleži tega shoda, ki Je velike važnosti. Tovarili, agitirajte 1 Društvene vesti. Pevsko društvo »Trst" ima danes zvečer ob 8 30 društveno pe?sko vajo za mešani zbor. Pridite vsi, ker se vrši po pevski vaji važen pogovor 1 Pevski zbor »Glasbene Matice". Nocoj vaje za molki zbor. Slovensko društvo „Zvezda" na Du-na|u (IV. Werg?nger Gasse 35 II. 9) priredi dne 15. novembra ob 8 zvečer gledališko predstavo v slavnostni dvorani „Kaufmsnni-scher Verein" Ichannesgasse 4. Uprizori se narodna igra »Deseti brat". Vesti iz Goriške. Štanjel. Telovadno društvo »Sokol" v Komnu priredi v nedeljo dne 16. nov. t. I. zlet z naraščajem v Štanjel, kjer ponovi ob 3 popoldne na grajskem dvorišču tik trga H. telovadni nastop s sledečim sporedom: 1) Telovadne Igre, 2) Redovne vaje moškega naraščaja, 3) Proste vaje deklic z loki, 4) Proste vaje dečkov s palicami, 5) Orodna telovadba: a) na drogu, b) na kozi, 6) Skupne proste vaje dečkov in deklic, 7) Skupine. V slučaju slabega vremena se vršita zlet in nastop naslednjo nedeljo. Ciril-Metodova podružnica za Brda v Biljani Je prejela cd gospe Joslplne vd. Kocjančič, veleposestnice na Zalibregu 15 K, kot dar, nabran pri prodaji vina g. Josipu Schreyu, restavraterju ca južnem kolodvoru v LJubljani; ta (e daroval sam 10 K. — Zahvaljuje se, apelira podpisani odbor na vse briske posestnike, naj posnemajo in naj ne pozabijo pri prodajanju vina naše briske podružnice CMD. Odbor. Vesti iz Istre. Iz Klanca. Izobraževalno in olepševalno druitvo „Slavnik" priredi »Martinov večer" v nedeljo dne 16. t. m. v gostilniških prostorih g. I. Metlike. Začetek ob 4 popoldne. Ker |e pričakovati mnogo zabave, se nadeja odbor Številne udeležbe. Absolutizem na c. k. davčnem uradu v Kopru. Iz Kopra. Od dne do dne streljajo uradniki davčnega urada v Kopru take kozle, da si človek ne more več misliti, da je v moderno urejeni državi. Pač pa se mu vsiljuje misel, da se nahaja tam doli v „moderni" Albaniji. Evo vam zgledov. Nekega lepega dne so prejela vsa županstva koprskega okraja naznanilo, da se Jim ne bodo več nakazovale občinske doklade, ki so večinoma edini vfr dohodkov vsake občine, in to Iz enostavnega razloga ne, ker se niso račun?, katere sestavlja c. k. davčni urad v Kopru, pregledali nič manj kot za dobo od leta 1904. do 1910. Po desetih letih približno so iztefanile brihtne glave računskega oddelka v Trstu, da Je ta občina dobila v tem času nakazanih (5000 K, ona 3000 K itd.) doklad preveč. Da se poki i -Jejo vsi uradniški pogreški, kal torej napraviti? Vstaviti izplačevanje občinskih doklaa do pokritja preveč nakazanih zteskov. Ob čine naj pa lepo molče in si pomagajo, kakor znajo in morejo. Kozli davčnih uradnikov so s tem pokriti. To postopanje davčnih oblasti Je pa popolnoma nezakcnlto, kar Je tudi upravno sodišče priznalo in sicer v svo|l razsodbi št. 82/13 1425. Ta razsodba izrecno določa, da je nedcpustno pridržanje občinskih doklad , kctere so namenjene v pokritje tekočih občinskih potrebščin, v pokritje erarijainih privatnih pravic. Davčni urćd v Kopru pa Ignorira v svoji modrosti to razsodbo tei pleni občini ke doklade, kadar mu ljubo in drago. Dogaja se nadalje, da niso razne davčne občine kakega županstva plačale vcapre} občfnskega davka. Davčni ured v Kopru napravi v takem slučaju kratek proces. Pridrži si enostavno občinske doklade, akcravno nI bilo vp'ačilo občinskega davka nič pro-računjeno. Tako postopanje Je prvič nezakonito in d.ugtč za upravo vsake občine škodljivo. Ako ima država od oseb, n&g;a-šarn od oseb, ki uživajo občinsko imetje, kaj terjati, naj re posluži redne izvršene poti In poterja, kar Jej gre. Nobena občina ne bi smela dovoljevati, da bi uradnik* davčnega urada v Kopru delali z občlnskfmi dokladami, kskcr se jim zljubf. Občinske doklade so namenjene v pokritje občanskih potrebščin [n ne za drugo. Občinski uraoi naj v takih slučajih pouče c. k. gospode uradnike, da so oni v prvi vrsti poklicani držati se zakonskih predpisov, ako pa teh ne poznajo, naj Jih višji, v to upravičeni faktorji pouče, kaj Je njihova dolžnost. Ako nočejo pa storiti tega, naj gredo tja, kamor spadajo. Absolutizma na c. k. davčnem uradu ▼ Kopru bodi enkrat konec, ker drugače bo treba v odpravo tega ubrati druge poti. darovi; — Ob priliki Izleta sv. Ivanskega pevskega društva v Gropado In Padrice dne 2. nov. t. I. na'ora'a se Je v gostilo! pri .Županu* v Padricah za CM podružnlče v Bazovici 4 33 K._ Zadnje brzojavne vesti. Tržaška uradniška deputacija na Dunaju. DUNAJ 13. (Izv.) Deputacija tržaških državnih uradnikov je zaprosila tržaške in istrske državne poslance vseh strank za intervencijo pri finančnemu ministru radi službene pragmatike in pristaniške doklade. Poslanci so določili za intervencijo prot. MANDIĆA, dr. GASSE RJA in OLIVO. Dr. Rybaf ni mogel iti, ker je govoril popoldne v parlamentu. Vodja finančnega ministrstva, baron Engel, je deputaciji po daljšem razgovoru obljubil, da se hoče resno baviti z vprašanjem pristaniške do> klade in da odgovori jutri. Poslanci so govorili tudi s sekcijskim šefom Galeckim. Deputacija tržaških državnih uradnikov ostane na Dunaju tudi še jutri, da počaka odgovora. □od a a a a a a a a □ □ □ □ o □ d a d a □□□ □□ □ DO MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se ra-čnnajo enkrat več. Najmsnja pristojbina znaša 40 stotink. □□ D --□□ □ □□ □ □ □ □ a a a o a a a a a □ a □ a a □□□ Skupina Viktor Parma 16. novembra damski plesni venček. Nastopi njihov orkester. Mladina ! ne za bi priti poslušati lepe zabave !______-_—4 klavir, močan, za dvorano ali gostilno. Cena p?ibližno 600 kron. UTca Centi Siv. 34. pritličje. NoviČ L. 2678 Proda se PahISaha +»+#» I« vrste naročite dokler jih Lepljene ine je §e v zalogi cenik ™ razpolago. Foičič i d' ug., trtnica, Komen. 2679 Krojaškega pomočnika,preime u K o b a 1 — PJabina 22, p. Vipava. koj Ivan 2680 V idrijski elektrarni lokal, primeren za vsako podjetje in obrt, bodisi kinematograf, ftrojno mizarstvo ali ključavničarstvo. Obrati a meč na razpolago. Pojasnila daje poeeat-nica. Za podjetne ljudi zelo ugodna prilika. 2681 Kovaški vajenci ^KetlM Fischer. Trst. Rojan oHca Moreri 72. 2685 PLESNA SOLA danes zvečer cd 8 30 d- 10 30 ee vr5i v dvorani „Konsumnega diuStva" pri Sv. Jakobu. _2492 Radi selitve proda®noY°jako8GUdDo™-po Bobo. Cena zmerna. — Ulica Kisorta št. 7, I nadstropje 2684 ixxa»m čevljarskega pol-pomočnika. • Via Sette ISCt m Fontane št. 497. 2673 Elegantna soba i^JSSL samo bolišemu gospodu :'n ki stalno biva v Trstu. 2612 M priporofljiue turclRe. M Fran Saksida ulica Fornace 13. Tovarna in trgovina glssovirjev in pi&ninov. BazpoSilja na vss krsje. JzvrSuje vsakovrstna popra-cl'aoja. Delo zajamčeno. Cene zmerne Svoji k svojim! _^224 A n+ft n Tur I/ edina slovenska žganjarna ir MniUII I UlR, likerjev, v kateri s« dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Gbega 10, vogal nI Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropino^co Rpgprčilja tudi na deželo.___ 1152 ApBprfcptf Trst, Via Barriera v. 33, vrat* ■ nlL^bP« 13. Demaka krojačnica. Izdelojt vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze r gledališče itd. Cene zmerna. POBRO VINO Pristnost se jamči. - ANTON SINKO VIC Koper - Via Combi štv. 698 - Koper. belo in črno Prva »lovca, mirodllnica t Trstu Alojz Saletelj ulica Carradori št. 18, v bližini gostilne N00. Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. Ml II | ■■MggBSBEBR Okrajne zastopnike za obisko\anje zasebnih odjemalcev na deželi sprejme dobro vpeljana praska tovarna, izključno za potovanje. Naznanite dosedanja zastopništva in priložite fotografijo, ki se takoj vrne. Naslov: ,,Ex lex'S Praga, glavna pošta, restante. Gostilna N. D, ^, na vogala al. Carradori -Ohega je pod novim vodstvom g. JOSIPA ŽIGONA po. polnoma preurejena is preskrbljena s pijačo najrazličnejših vrst ter > Izborno kuhinjo sa tople in mrzle jedi. Sprejema abonement na hrano le preskrbuje prenočišča. — Tazemski In Inozemski časniki na razpolago. Za eenjeal obisk se najtopleje priporoča JOSIP ŽIGON, poslovodja Leopold Kuret 1 Trst ulica deli' Istria št. 98 (Sv. Mar. Magd. zgornja) priporoča svojo trgovino jestvin in kolonialnega blaga. Postrežba točna. Cene zmerne. Slavnemu občinstvu naznanjam, dfc sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Milieli5 v Trstu, ul. Rojan št- 8 FRAN SLUGA. Francesco Buda, zlatar m dfk a Trat, ulica Boai'nata it. 1. Prodaja srebrnih in froviunsuh ur. cd ^ 5 ^ kron dalje, uhtni, prstani, verižice iz 5 i tmerikreskega doubfć zlata i/ključno ^T O ■ ^ P° priložnostnih cenah. Piodhja, ku juje in menjuje zlato, srebro ia dragocenosti. Tvrdka BUDA mere prodajati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanskih svot za luksurijozne prostore, razsvetljavo itd. itd., kar mora končno vse plačevati kupovalec. HEIiVETIA Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vccchia 19. Vede o v za!ogl velika Izber sLvenskih in hrvatskih plošč cd krcn 2 50 n3prej. Vedno acve plcžče najboljše vrsta. Gramofoni na obreke. Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO „fli Gacciatori" TRST, — uKca Chiozza štev. 5. Toči se domače prvovrstno vino, črno ir belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste, Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili, — Za obilen obisk se ^riporočt Mihael Zcbec, lastnik. i—■aaBB—MBMBBBBB _ ton Žcrjal-Trs! priporoča svoje trgovine fest^in clica Oommerciala 18, s podružnico u ica Istria C£ (Čarbola zgornja). - Vrodaja ae žito, So-uza ti raznovrstne otrobi ter raoi-a tudi na defceio. Zaloga obuvala in lastna dE-lavn!o& .A, • Tisiiitiiil *?rat, ulic* Gicsue Carducc; 5tsv. 2 7. Podružnica : ul. Ri-fcorpo St. 31 (rAI, BUON OPEP.AIO") Velika izbera moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cen:ih. s, i N Plombiranja zobev. Izdiranle zobov brez 15 2 vsake bolečine S Or. L Cermžk V. luscher zobozdravnik konccs. zobni tehnik ~ TRST - ;!!ca detla Cassr^a st. (3, II. nadat Trst-Grljsn-M^ramar Salonski parnik ,,Yo!osca" (za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Ksrla ob 9.15 predp., 2.45, ob nedeljah in praznikih razven teg« §e ob 9.15 predp., 2.30 in 4 popol. CENE : Vožnja ti a in nazaj.....K 1—. za častnike . . . . . . . . * — 50 Samo ena vožena....... — , „ „ za otroke ... - - '30, avmtnčžm&mmcmu. J £SSNICA :: TOMAŽ ZADNIK TRST ===== TELEFON Stv. 16-OS. ■ trg: Sv. Ivana Etv. 6 - Prodaja m<«BO is lastne klavnice na debelo fn drebno. Na drobno goveje: sprcdn'i d^li po K 1'44-in 1 60. Zadnji deli po K 1 76 in 1 92. Na debelo po dogovoru. ■=• Mesnica je vedno dobro preskrbljena b tele'ino prve vrate, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obi&k se uljudno pripc roča Tomaž Zadtiik. Pekarna Sn slašiličarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24, Podiužnica Vojaški trg (Plazza della Caserma) 4. Eru h večkrat na dan svež, rasličc* moke, vso vrsti biskotov ter prodaja raznih viti in likerjev v stektenicah 11 oik Trat ul. Belvedere 3. Tel. 342 R.VIl'. TMna UalfKEtss, ko!oni|alr.eg^ blaga in jestvin vsth vrst. — Blago vedao sveže in pr^ 1 vrate. — Razpošilja se tudi po pošt! In dostavila na dom. Jeno, Krompir, inlolfe furlanslia mi In drage poljske pridelke na dso :\o doMUia Ma j vi Si- Peter na Krosu. siggiiisiaoiiBaaBigaa^ m m Ljudska sirarna BOSOMU PIN0s Trst, ulica Vincenzo Belllni št. 13 S Uatfion ciitre it. ima imu) i