ii. i ill I il.Tf THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. . Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage t GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 17. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 26. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 26, 1928. LETNIK XXXVIL Delavska vlada na / PRVIKRAT V ZGODOVINI SO PRIŠLI DELAVCI NA NORVEŠKEM NA POVRŠJE IN IMAJO IZ SVOJIH VRST ČLANE KABINETA. — V DEŽELI JE NAJMOČNEJŠA STRANKA DELAVSKA. Oslo, Norveško. — Na Norveškem imajo prvikrat v zgodovini delavsko vlado , kateri na čelu je Alfred Madsen. Minuli teden je odstopila vlada konservativcev. Poskusili so jo nadomestiti s stranko meščanskega razreda, a ni šlo, tudi skupno s konservativci niso mogli sestaviti vlade. Kralj je ravnal j)o točki v ustavi, ki se glasi, da mora poveriti mandat za sestavo vlade stranki, ki je najmočnejša, ta je delavska. Kralj je pozval k sebi delavskega voditelja Alfreda Mad-sena, kateremu je poveril mandat za sestavo vlade. Madsen je nalogo sprejel in se podal takoj na delo. Razume se, da je delavska skupina v parlamentu za delavski kabinet. Je pa le par voditeljev stranke, ki so proti. . Vest, da je kralj imenovrl delavskega voditelja na čelo kabineta, je vzbudila mnogo pozornosti. To pa zato, ker je znano, da je delavska stranka nagnjena na republikansko stran in si na lihem želi. da bi Norveška postala iz kraljestva republika. V splošnem, s tem, da je kabinet v rokah delavske stranke, no bo nobene politične spremembe v deželi, pa tudi ne izven kraljestva. Če bo delavski kabinet pokazal preveč radikalno ali revolucijonarno lice. potem je gotovo, da se bodo skupine strank meščanskega razreda združile proti kabinetu, kajti oni imajo v parlamentu osem in osemdeset članov, delavska stranka pa le dva in šestdeset. -o- VSLED BEDE POSTAL BANDIT. Chicago, 111. — V nedeljo je bil ustreljen 27 letni William Graham. 5037 So. Hoyne ave., ko je nameraval oropati blagajno kino gledališča na 1620 W. 17th cesti. Njegova žena je jokaje izpovedala na policiji, da je bil njen soprog dober in tudi orožja ni imel. Ker pa je zgubil pred petimi meseci delo, denar je pošel, skrbeti je bilo treba za družino, ki ni imela kruha in drugega dela ni mogel dobiti, je poskusil z ropom. Prvi poskus je pa bil usodepoln. * BRAZILIJA IŠČE NASELJENCEV. 21 ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" V Braziliji je 5e veliko polja, ki čaka pridnih rok* da bi ga obdelale. — Država pomaga naseljencem v vsakem o-ziru. — Farmarji imajo prednost. —o— Sao Paulo, Brazilija.—Pred časom so se tudi naši ljudje naseljevali v Braziliji, le-ti so pa rekli, vsaj večina, da je tam za naše ljudi zelo slabo. Sedaj zopet išče Brazilija naseljencev: polja ima veliko, ki čaka pridnih rok. Če pa bodo imeli ti naseljenci kaj koristi za sebe ali če bodo morali le garati težko za druge, se ne ve. Zato pa je treba biti oprezen. Veliko je ljudi, ki bi se radi kam naselili, ker v domačem kraju nimajo zaslužka. T-ako vabilo jim je dobro došlo in če jim sredstva dopuščajo, se mu kaj radi odzovejo. Tisoče in tisoče akrov zemlje je še neobdelane, zato pa bi radi dobili delavcev, ker tam jih ni dovolj, kakor pravi poročilo, tam ne poznajo brezposelnosti. Semkaj najbolj vabijo farmarje. Vlada gre novim naseljencem v vsakem ozi-ru na roko. V nekaterih slučajih jim daje prosto vožnjo do Brazilije, v drugih jim povrne stroške za potovanje. Poročilo pravi, da brazilske oblasti tako skrbijo za novega prišleca, ko stopi na njihovo zemljo, je preskrbljen takoj z vsem potrebnim, dokler si ne ustanovi sam svoje eksistence. Takoj dobi 25 hektarjev zemlje, katero obdeluje in jo splaČuje z dobičkom, ki ga ima od farme. Svet pa mora biti izplačan v osmih letih. Prva tri leta ni treba nič plačati. Pri vseh teh ugodnostih se pa le počasi tam naseljujejo ljudje. Temu vzrok je, tako pravi poročilo, ker nudijo delavcem velike ugodnosti lastniki velikih plantaž za kavo in po mestih imajo dober zaslužek. V Braziliji je vsakdo dobro došel, bodisi rme-no ali črnopoltni, vsi imajo iste pravice, kakor belopoltni. Kompetentne oblasti cenijo, da je Brazilija v stanu dati dela in jela -100,000,000 prebivalcem. JETNIKOV POBEGNILO IZ JEČE. Detroit, Mich. — V torek je iz Wayne okrajne jetnišnice skozi predor pobegnilo 21 jetnikov. Vsi so bili zaprti v enem prostoru, kar je bilo zanje še lažje. Stena, pod katero so zvrtali predor, meji na stransko ulico. Oblasti so mnenja, da so imeli pomoč od zunaj. IZJAVA MORNARIŠKEGA TAJNIKA. MORILEC OTROKA. Wilbur zahteva prvovrstno mornarico ali pa naj se jo sploh razpusti, ker vojne ladje, kakršne imajo Zed. drž. niso za rabo. Boston, Mass. — Mornariški tajnik Wilbur je rekel, da si moramo nabaviti nove moderne vojne ladje ali pa mornarico sploh razpustiti in uničiti še te, ki jih imamo. Pravi, naša dežela ne sme zaostajati za drugimi, ki imajo najmodernejše orožje. Dolžni smo narodu za njegovo obrambo, da se oborožimo, kakor se oborožu-jejo drugi. Tako sekundira Wilbur z militarist!, ki hočejo da bi Stric Sam tekmoval z drugimi narodi v oboroževanju. Dalje pravi, če hočemo imeti prvovrstno mornarico v vojni, moramo tako imeti tudi v mirnem času. LETNO ZBOROVANJE GL. URADNIKOV KSKJ. Joliet, 111. — Ta teden zborujejo gl. uradniki KSKJ. v prostorih jednotinega doma. V ponedeljek so se sestali skup^ nadzorniki in nadzornica in so takoj pričeli s revizijo knjig. V sredo so bili gotovi, nakar so se pregledale še vse vrednostne jednotine listine. Danes zjutraj pa se je otvo-rilo redno letno zborovanje celokupnega glavnega odbora KSKJ. Zborovalci imajo pred seboj več kritičnih vprašanj katere treba rešiti v splošno AVTOMOBILSKA NESREČA; SEDEM MRTVIH. Norwich. Conn. — Na mostu, ki vodi čez reko Shetucket, je nekdo drvil z motorciklom, ter zadel v avtomobil, ki je privozil iz nasprotne strani, v katerem je bila družina obstoječa iz sedmih oseb. Avtomobil je padel čez ograjo v reko, vseh sedem je utonilo. FRANCOSKO-AMERIŠKA MIROVNA POGODBA. Slika nam predstavlja Adol-fa Hotellinga iz Owosso, Mich., ki je umoril petletno Dorothy Schneider iz Mount Morris. Izpovedal je tudi, da se je pregrešil nad dvema drugima malima deklicama. Obsojen je bil v dosmrtno ječo pri trdem delu. Kazen je že nastopil. Iz Jugoslavije* FRANCE KRISTAN, BRAT BIVŠEGA MINISTRA, SMRTNO PONESREČIL, KO JE ŠEL IZ GOSTILNE DOMOV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Smrtna nesreča na železniški j Trbovljami ni v letu 1927 umrl progi pri Viču. nobeden. Pač priporočljiv kraj V noči od ponedeljka na to- i z" one' ki "mirati- rek, KRIŽEM SVETA. jmBlldJUJ" BU r , »članica iste. se hoče pokoriti le to zadevo pusti ka- . . ... 1 njeni razsodbi. — Washington, D. C.—Skupina neodvisnih republikanskih senatorjev zahteva, naj se ukrenejo potrebni koraki, da se odpokliče vojaštvo iz Nika-raKue. Senatorji, ki so naklonjeni administraciji, so pa za to. da se kor je. — Bloomington, Ind. — Našli so mrtvega v jrozdu privezanega k drevesu 2.°> letnega Ellis A. Medlocka, katerega so domači pogrešali že od 13. januarja. Neki zločinci so ga u-bili, nakar so ga privezali k drevesu in pod njim zakurili ogenj. — Springfield, III. — Baldo Domino, ki je bil uposlen kot rudar, je bil najden mrtev na cesti, nekdo ga je ustrelil. Na sumu imajo neke delavce, črnce, s katerimi se je večkrat prepiral. — Plymouth. Anglija. — Semkaj je prispel parnik iz Bermunde, ugotovili so, da je nekdo iz poštne vreče, v kateri Proti vojna pogodba med Zed. drž. in Francijo je sklenjena, katera pa nima nobene važnosti za trajni mir na svetu. Washington, D. C. — Fran-cosko-ameriška pogajanja za izobčenje vojne so zaključena, ki pa so pomena le za omenjene dve državi, za splošni do brobit človeštva, to je za traj ni mir na svetu so pa brez po- mena. Francoska vlada se sicer ne strinja z washingtonsko, ki je za prepoved vsake vojne In da bi bile k temu načrtu pritegnjene tudi druge države. Po novi francoski proti vojni noti se je treba ozirati na točke v pogodbi le v slučaju agresivne vojne'in vsakem slučaju se mora jemati v ozir Ligo narodov, kajti Francija, kot 5. jan., se je pripetila na železniški progi na Viču smrtna nesreča, katere žrtev je postal 4J)letni posestnik France Kristan, stanujoč na Viču 60. i Pokojni France Kristan se je mudil do tričetrt na polnoč v neki viški gostilni ob glavni cesti, nakar je odšel domov. Za pot je uporabljal navadno le železniško progo, ki mu je bila najbližja in najbolj pripravna, ker so druge steze tam v okolici precej močvirne in zlasti sedaj, v snegui precej spolzke. Ko je šel po železniški progi. Krvavo novo leto zagrebške zakonske dvojice. Na Silvestrovo je odšla zakonska dvojica Martin in Marija Siketa v Zagrebu na novoletno zabavo v neko gostilno. Žena se je zabave kmalu naveličala in je odšla, mož pa se je zabaval dalje. Domov je prišel precej vinjen. Med obema zakoncema je prišlo do prepira, tekom katerega je mož pograbi za nož in skočil k ženi. v nameri. da jo zakolje. Toda žena je pobegnila proti vratom, ven- , • i dar pa jo je togotni mož dohi- ni opazil, da ]e privozil po pro- I ' . .. . , , , t i i tel m porini noz v edia. Zena gi tržaški brzoviak. Lokomo- . 1 „ . ' ; „ ii t*. . r n je padla na tla. Na njen krik so tiva le podrla Kristana na tin ; ' ... , - . , . .. , , 0<>0<>00<>0----------- Razglas št. 3.- VELIKA TEKMA - Slovenci r Združenih državah za največje število novih naročnikov A mer. Slovenca in bogatih nagrad. OD 1. FEBRUARJA DO 31. MARCA. En četrt milijona Slovencev je baje v Združenih Državah. Ce Štejemo povprečno pet oseb za eno družino, imamo povprečno 50,000 družin in samostojnih posamezni-kov. Prerežimo še to v polovico, da odstranimo one, ki se iz enega aH drugega vzroka he morejo ali nočejo naročiti na list A. S. . . Ostane nam še 25,000 takih, ki bi naročili list, ako bi ga jim kdo ponudil in pojasnil njegov pomen, ali da bi pomagali prijatelju do nagrade- Izmed teh 25,000 že dobiva list A. S. nekaj čez 7000 Slovencev. Ostane toraj še 18,000 Slovencev, katere lahko pridobimo za naročnike našega dnevnika. Osemnajst tisoč novih naročnikov na A. S. v tej kampanji! Ali se Vam ne smeje srce ob tej misli? ! Pa zakaj bi ne poskusili! Korajža velja! ^ Računimo še dalje: 18,006 celoletnih novih naročnikov po $5.00 znese $90,000.00. Pa vzemimo, da bodo novi naročniki le polletni, toraj le $45,000.00 in odštejmo se $5,000. ostane $40,000. Od te svote da A. S. 50%, to je polovica, $20,000. kot nagrade tekmecem za njih trud, plačljivo z naročnino in v gotovini. Na podlagi tega proračuna razglaša A. S. 20 tisoč dolarJev v cash nagradah. Koliko od te svqte boš deležen ti, dragi čitatelj, čitateljica? Na tebi je ležeče. Na delo toraj! ' ^ . Preberite nadaljno pojasnilo v jutrajšni številki! -- AMERIKANSKI SLOVENEC! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna posiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-1e cenah: 500 Din ......................$ 9.411 1,000 Din ________________ 18.50 2,500 Din____________ 46.25 5,000 Din________92.00 10.000 Din _________________ 182.00 100 Lir ..........................$ 6.10 200 Lir .........................311.'H) 500 Lir .......................$28.75 1000 Lir _________________________$56.50 Pri večjih svotah poseben popusti Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne bo cene dneva, ko denar »prejmemo. Nakazila ae izvriujejo po polti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJAT VB IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in poiiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & CESARK, 455 W. 42nd BT- NEW YORK, H. Y. Ml I JU; AME^IKAN.SKI SLOVENEC »MERITS«, apm.«; Eni nfjqUrejty tlorwuld liti j Ameriki. Uytepovijca Ipta X99l4 Ishaj& TMk dan ra*t» n0d«U>*PO* ptdeljkov Ja dnevor po prtintirih. _ Zadaja In tiska: pDINOST PUBLISHING CO. Naslov aredniStva in ttprave: 1849 W. 22nd St, Chicago, J1L Telefon: CANAL 0098 Za celo leto Za pol fef^ -h Za Cltffcago, Za celo Uto_ Za pol leta Naročnina: I 4S.Q0 . 2.50 Kanado in Evrcpp: __$6lQ0 3.0P The First and the Oldeat Slovenian Newspaper in America« EatafeUahed 189L Issued daily, except gondaj, Monday and the day after holidayf. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year _________$5.00 For half a year _____2.50 Chicago, Canada and Europe; For one year____... . $6.00 For half a year 3.0C POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kejfoj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov ■r*dniitvo ne vrača. Entered as second class piatter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Ilftrrtils, tiiider the Act of March 3, 1879. Proti komu Italijani oborožujejo Madžare? Na madžarsko-avstrijski meji se je te dni dogodil incident, ki postavlja ne le današnjo Madžarsko, marveč ves položaj v podunavski srednji Evropi v pravo luč. Avstrijski carinski organi so razkrili v Monoštru (t. j. St. Gotthardu), ki je že na teritoriju madžarske države, a je skupna madžarsko-avstrijska carinska postaja, v vagonu po-šiljatev razloženih strojnih pušk, ki pa so bile označene kot povsem drugačno blago, ne pa kot orožje. Zahtevali so, da se vagoni z orožjem, ki jih je bilo vsega skupaj pet, vrnejo nazaj v Avstrijo, toda madžarske vojaške oblasti so z oboroženo silo preprečile povratek pošiljatve. Kako in v koliki meri so protestirale avstrijske carinske oblasti, je stranskega pomena, strojnice imajo Madžari. Slučaj je vzbudil ogromno pozornost ne le v vsej Avstriji, marveč tudi v ostalih delih Evrope. Zakaj razkril je na mah, kako je z mirovnimi težnjami Madžarske in kako je njeno pravo razmerje do sosedov. Predvsem seveda se ne sme pozabiti poglavitno: pošilja-tev strojnih pušk je prihajala iz Verone. Namenjena je bila na postajo Nove Miasto, ki je obmejna postaja, na imq, ki tamkaj sploh ne obstoja. Iz Italije se tedaj pošilja orožje z napačno označbo čez Madžarsko, tako da vagoni sploh ne pridejo čez češkoslovaško mejo, marveč kratkomalo izginejo na Madžarskem. Na ta način tedaj zbira. Madžarska orožje, ki ga ji tihotapskim potom pošilja Italija. To nasprotuje določbam mirovne pogodbe, H i Madžarski prepoveduje nabavljanje orožja; sodelujejo pa pri tej evidentni kršitvi mirovnih določb doslej še ne dovolj znani faktorji v Italiji, o katerih pač ne moremo biti mnogo v dvomih, kaj so in kakšne cilje imajo pri tem. Sodi se baje, da oborožiti Ogrsko proti Jugoslaviji. Iz avstrijskih carinskih krogov poročajo, da je bila ta po-šiljatev, pri kateri je šlo za tisoče strojnih pušk, že deseta svoje vrste. Istočasno poročajo iz drugih virov, da so šli "čez" Madžarsko z druge strani velike pošiljatve za Turčijo, deklarirane kot južno sadje, a tako, da v Turčijo niso nikdar dospele. Madžarska se tedaj na debelo zalaga z orožjem in le slučaju se je zahvaliti, da je to na veliko organizirano tihotapljenje orožja spričo incidenta v St. Gotthardu prišlo na dan. Dogodek je vrgel pravo luč na sodobno Evropo. V času, ko se povsod govori o splošnem pomirjenju, o locarnskih paktih in kar je še tem sličnih lepih rečeh, se vrši oboroževanje na veliko. Države, ki jim je po mirovnih določbah zabranjeno oboroževanje, zbirajo orožje najpodjetneje in dočim se v Ženevi spravljajo v svet lepi govori o splošni omejitvi oboroževanja, kopičijo Madžari strojne puške in topove, ki se jim dobavljajo iz področja v Ženevi zastopane xvelesile Italije. Ali si je mogoče misliti, da bi neka veronska firma tihotapila svoje privatno blago iz lastnih sredstev in iz lastnih, morda samo trgovskih nagibov?! Ne, to je brez dvoma akcija večjega stila; tu nekdo oborožuje Madžarsko, ki ima interes na tem, da jo opremi z orožjem, ki je namenjeno zoper njene sosede. Prizadeta je direktno republika Avstrija, posredno pa vsa. Mala antanta in njeni prijatelji. Napovedujejo se diplomatske intervencije, ker sp^da zadeva v mednarodno politiko. Prizadete države bodo imele obilo posla, ako bodo hotele učinkovito poseči vmes, zakaj prav nič ne dvomimo, da bodo v Budimpešti našli taka pojasnila, ki bodo afero postavila v naj-nedolžnejšo luč in da jim bodo pri tem pošiljatelji "iz Vero- ne" napravili v najugodnejša izpričevala. Ako noče Evropa, da se nekega dne pojavijo v najbolj "?£zoro$enih" drž&vafc najbolj oborožene armade, mora poseči vmes z največjo energijo in neizprosno doslednostjo. Ali pa smen^o pd "Evrope" pričakovati tako energičnih intervencij? J#'l—G Četrtek, 26. januarja 1928. IZ URAP4 POMOŽNE AKCIJE ZA REVffE SLOV. PRE-MGGARSKE DRUŽINE. Chicago, III. Kolekta za revne slovenske premogarske družine zadnjo nedeljo v cerkvi sv. Štefana znaša:nad $240.00. 'Natančen račun še ni mogoče podati, ker posamezniki še vedijo prinašajo, kakor tudi vsa društva še niso nakazala svojih prispevkov v ta namen. Tudi darovi, v obleki in obuvalu kažejo prav lepo. Obleko in obuvala se bo sprejemalo še ta teden in v soboto, 28. januarja je zadnji večer. Ako ima kdo še kaj obleke in obuvala, ki je še porab-na, naj jo gotovo prinese v cerkveno dvorano najkasneje do sobote večera. Sprejemala se bo v soboto večer od 6. ure naprej. Dne 6. februarja zvečer sklicuje poslovni odbor sejo vsega pomožnega odbora, v katerega spadajo predsedniki in tajniki vseh društev v naselbini, da pridejo na to sejo, ko se bo odločevalo, kako in kam se bodo darovi razposlali. Prizadete naselbine po pre-mogarskih revirjih v Illinoisu, kjer se nahajajo naši rojaki na stavki, pa prosimo, da sestavijo iz društvenih odbornikov posebne lokalne pomožne odbore, katere naj pooblaste, da bodo sprejeli poslane darove in iste potem pravično med najpotrebnejše razdele. Darovi so namenjeni le za najpotrebnejše, ki so najbolj podpore potrebni, to so zlasti številne družine. Pri delenju podpor se naj ne ozira na nobeno politično ali versko prepričanje. — Kdor je najpotrebnejši, ta naj podporo dobi. Izvoljeni lokalni pomožni odbori se naj takoj, ko bodo izvoljeni, prijavijo na poslovni odbor pomožne akcije, na 1852 West 22nd Place, Chicago, III. Navedejo naj, koliko revnih družin, ki so potrebne podpore, imajo v svojem okrožju. 'To zato, da bo odbor vedel, k6liko določiti za vsako naselbino. Te prijave se imajo poslati na urad pomožne akcije v Chicago najkasneje do 6. februarja, ker na ta dan se bo določilo, kaj in koliko se bo raznim naselbinam poslalo v podporo. Na prijave posameznikov se ne bo oziralo. Upoštevalo se bo le prijave pomožnih odborov iz naselbin. Zato se naj vsi, ki so vredni podpore, prijavijo pri svojih lokalnih odborih v domačih naselbinah, kakor hitro si postavijo in izvolijo tak odbor. Dosedaj se je prijavila samo šeJe ena naselbina, ki ima izvoljen tak lokalni pomožni odbor, ta je ' naselbina La Salle, 111. Ostale naselbine iz Illinoisa se naj prijavijo do 6. februarja, ako so potrebne kake podpore. Poznejše prijave se ne bo moglo vpoštevati. Zato, kdor želi podporo, naj se prijavi na način, kakor smo pojasnili. Odbor pomožne akcije. -o- NAZNANILO članicam podružnice št. 2 SŽZ. Chicago, 111. Ponovno se opozarjajo vse naše članice na redno sejo v četrtek, 26. januarja. Začetek ob pol osmi uri zvečer v cerkveni dvorani. Na tej seji bo vpeljan novi odbor za 1. 1928. Bo tudi več zanimivih in zelo važnih točk na dnevnem redu, zatorej se naj vsaka udeleži. Ker bo prevzela nova tajnica, naj vsaka, ki kaj dolguje za leto 1927, gotovo sedaj poravna. Vrnite ali plačajte pa tudi vstopnice od banketa. Sesterski pozdrav! Odbor. -o- "SKOPUH" V CHICAGI. Chicago, 111. Pod gorenjim naslovom nas je Slov. Kat. Dram. Klub v Chi-cagi vabil na igro "Skopuh", ki jo je vprizoril v šolski dvorani minulo nedeljo. Ni pretiraval, ko je napisal na vabila — Veliki dan. Kajti igra, ki je bila v režiji Rev. Aleksandra Uran-karja, je bila nad vse zabavna in zanimiva ter izborno predvajana. Igralci so imeli krasne kostume, času primerne, ker igra se vrši v 16. stoletju v Franciji. Udeležba je bila po-voljna. Da ne bi .storil kakšnemu izmed igralcev krivice, naj takoj povem, da so bili na mestu vsi od prvega do zadnjega. To je od č. g. Aleksandra kot režiserja, do Mr. Jos. Rotha, ki je oskrbel tako krasno odersko scenerijo. Glavna vloga je bila v rokah Mr. Jos. Fajfarja, ki Harpagona. Že pred igro, ko smo čitali imena igralcev,, ki nastopajo v tej igri, so nam bila jamstvo, da bo užitek popo-len. Da se nismo motili, smo se prepričali takoj, ko je stopil Harpagon na oder. Od same vohrnije je lezel v dve gubi, pa se je še predrznil snubiti mlado deklico, katero bi bil rad poročil, dasi je vedel, da jo ljubi tudi njegov sin. Denar-ce je pa ljubil nad vse. Do blaznosti je bil potrt in žalosten, ko je bil okraden njegovega zaklada, cekinov, katere je ljubil neizmerno. V tej vlogi je Mr. Fajfar prekosil samega sebe, boljše bi te vloge ne mogel nihče izpeljati. Njegov sin Klemen, katerega je igral Mr. Ludwig Skala, je bil tudi zelo dober. Revež, zaljubljen v dfe-kle, katero je ljubil njegov oče, skopuh. Kot sin skopuha, si moramo misliti, da je bil revež vedno suh, to se reče brez denarja. A naposjed je le zmagal in dobil, kar je ljubil, poprej pa je s pomočjo sluge prišel do očetovih cekinov. Ker je bilo očetu več do tega, da je dobil nazaj svoj zaklad, je bilo potem lahko za njega, da je dobil dekle, s katerim sta se ljubila. Mr. Skala je mojster-sko izpeljal svojo vlogo. Isto velja tudi za Eliso, ki je bila hči skopuha, katero je igrala Miss Mary Janež. Tudi ona, kakor njen brat Klemen, je bila zaljubljena, a si ni upala skrivnosti odkriti svojemu očetu, kateri jo je namenil dati v zakon drugemu, ker je čutil, da bo tam "groš" in mu ne bo treba šteti dote. Oskrbnika Harpogonovega, Valerija, je igral Mr. Frank Bicek, tudi naš stari znanec na odru. Izvrstno je izpeljal svojo težko vlogo, zelo nam je bil všeč. Obdolžen je bil tatvine, v resnici pa ni u-kradel, kar ga je skopuh, njegov gospodar, obdolžil, temveč le srce gospodarjeve hčerke, Elise. Marijano, ljubico Klemena,- katero je snubil tudi stari Harpagon, je igrala Mrs. Ludwig Skala. Poznamo jo že iz prejšnjih iger; njen pohleven, tako naravno naiven nastop, nam je tudi topot bil zelo všeč. Revica, katero bi bila kmalu ženitbena mešetarka vrinila staremu skopuhu, ko pa je v resnici ljubila le njegovega sina Klementa. V petem dejanju smo spoznali Anzelma, ki ga je skopuh določil za moža svoji hčeri Elsie, in ki je končno spoznal v Valeriju in Marijani svoja otroka. Igral ga je Mr. Feter Vidmar. — Tudi njegov nastop nam je bil všeč in njegov resen obraz, ko je v zadnjem dejanju našel svoja dva otroka, o katerima je mislil, da nista več pri življenju. Ženitbena mešetarka Rozalija, ki jo je igrala Miss Brig. Špenko, je igrala izborno. Škoda, da ni v naši naselbini kakšen posredovalni zavod za ženitbe, boljše posredovalke bi ne mogli dobiti, kakor je naša stara znanka Brigita. Tako sladko je znala govoriti staremu dedcu, da je res ver-je predstavljal gospodarja^, da ni star, spričo svojih let in sključene postave. Pa vsa njena prefriganost ji ni pomagala prav nič, da bi starca, skopuha, pregovorila, da bi ji bil dal kaj denarja. Brigita, prav všeč si nam bila in od srca smo se nasmejali. Mojster Simon je tudi dobro izvršil svojo vlogo. Upamo, da ga bomo o priliki videli v kakšni večji vlogi. Stric Jakob, ta pa je bil tudi naš stari znanec, Mr. John Gradishar. Za njegovo vlogo bi tudi ne mogli dobiti boljšega. Lagal je in po pravici govoril, a vse skupaj mu ni nič pomagalo, si tepen je bil. Bil Mlllllilllllliillllillllillllim Rev. K. Zakrajaek, O.F.M.: MOJI SPOMINI, P krasna si, Jugoslavija in vse imaš, kar potrebuje dežela, da napreduje, se raz-cvita, da je domovina srečnih in zadovoljnih državljanov. Težko ima še kaka dežela toliko različnih naravnih krasot, pa tudi toliko različnih virov bogastva, kakor ravno Jugoslavija. Qd snežnih velikanov na Gorenjskem, ki so pokriti z večnim snegom, kjer vlada večna zima, se razteza skozi bajno vinorodno en j ska in skrivnosten Kras, skozi "širne; ravnine Hrvatske doli do krušne Dalmacije, kjer si koplje svoje noge v prekrasni jugoslovanski Jtivjeri, kjer vetjno sQ|nce sije, kjer vl^da večna pomjad. fcua rude dovolj; ko bi bil še denar, da bi se to bogastvo dvignilo, tisoče tovarn bi zrastlo ob bregovih naših šumnih voda, kjer bi se milijoni kovali. Ima bogate slatinske vrelce, kakoršnih nima celi svet. Ima pa tudi več vročih kopeli, kjer bolniki z ranimi boleznimi lajiko iščejo doma svojega zdravja. Da, lepa si, mila Jugoslavija, bogata, pa tudi skrbna, da imaš tudi zdra/ilne kraje. Dal ti Bog samo ljubega miru od strani tvojih sosedov, pa boš rastla, cvetela in napredovala kot nobena druga dežela. Če ti da pa še dobrih in navdušenih in nesebičnih voditeljev, boš pa v resnici srečna. V te optmistične misli zatopljen, sem sedel na "kočiji", ko smo se peljali nazaj iz Soteske proti Vavti vasi in smo od daleč videli dolenjske Toplice, ki so na desni stra-iii Krke. Pot v Toplice pelje skozi Vavto vas in so nekako dobro uro oddaljene od te vasi in postaje Straža-Toplipe. Žkoda, ^a nisp ^ trosili še tisto malenkost, Ho sp delali dpr iecjskp železno Straže, 4a ¥ io bili pa je zelo imenitna osebnost kajti dve službi je hkrati o-p-avljal: kuliarja in kočijaža. Sliši se nekam čudno, a stric Jakob je vse to prav po\ oljno rt ail in privabil od občinstva veliko smeha, za kar smo mu hvaležni. Zelo dober je bil tudi Klemenov domači učitelj" in slug.';, katc-i'ega je igra! >ir. Silvester Hrastar. Tudi njega '»mo imeli zc večkrat prilike vi-:leti na odru, vodno nam je bii všeč, tako k udi topot. Komisarja je tudi zelo dobro pogodil Mr. John Pernic h -in ostal* igralci, ki so imeli manjše vloge, S3 bili vsi na mestu. Slišal sem «>o igri, ko se je vršila prosta zabava, da bi večina rada, da bi se ta igra ponovila. Tudi jaz sem med tistimi, ki to želim, kar bi gotovo ne bilo napačno. Sicer pa, kakor znano, bodo igrali naši igralci prihodnjo nedeljo to igro v Waukeganu, je pa še najbolje, če se nas spravi prav veliko skupaj in posetimo našo sosedno naselbino, kjer je veliko naših dobrih rojakov, ki nas bodo z veseljem sprejeli. -o- CALLES, MODERNI NERO, IN LIPARJEVE ČUDNE SANJE . . . Cleveland-Colluxwocd, O. Najhujše preganjanje, katero so morali prvi kristjani pretrpeti, je bilo ono za časa cesarja Xerona; v krvavem nie-težu z divjimi zverinami so prvi kristjani v imenu Kristusa Kralja junaško umirali po arenah. — Kakšno občudovanje vzbujajo ti krščanski junaki, ki so dali svojo kri in življenje za pričevanje resnice in pravice ! A krvoločni Nero se ni zmenil za kri pričevalcev, temveč se je le smejal in rogal stanovitnosti vere onih, ki so se pred njegovimi očmi zvijali v nepopisnih mukah in se probujali v mučeniški slavi. Neronova doba se sedaj zopet ponavl ja in se pravkar odigrava v Mehiki, kjer gospodari samooblastnež in samodržec Calles, hoteč iztrebiti katoliško vero iz svoje države. Ni bilo zadosti prelite krvi v tej nesrečni deželi, večnih prekucij in rabti k, moral je priti še Calles, ki je dvignil svojo pest zoper vero. V svojem strupenem sovraštvu do vere in njenih služabnikov je dal zapreti vse cerkve in samostane. Duhovniki pa in redovniki, kolikor jih ni bilo postreljenih, ječijo po jetnišnicah. V tem oziru ni Calles prizanesel niti redovnicam, ki so bile po večini šolske sestre in bolniške strežnice. — Gorje onemu, ki bi se predrznil pričevati resnico, ta je gotovo zapisan v krvavi rabeljevi knjigi. Zastonj je vse zgražanje civiliziranega sveta nad takim barbarskim početjem, kajti Calles se niti ne zmeni za takšna svarila, temveč se predrzno smeje in roga papeževim opominom. V očeh kulturnega sveta je Calles po vsej pravici moderni Nero današnje dobe. Naši slovenski, brezverski (Dalje na 5. str.) Idila. — Plehar je zadnji ponedeljek ves nervozen prinesel v svoji zašpehani malhi načeč-kan dopis v redakcijo očka Za-frknika. — "Ali ga boste sprejeli?" — "Seveda Plehar, kar sem ga daj, še opilil, doložjl in po-koval ga bom, da se mu boš smejal, kakor si se tedaj, ko si odnesel znane pesmi ..." —"Bravo očka!. Le dobro ga pokovajte, vas nagradim s "zlato pinco." —"Pa kaj si Pleharček tako^ nervozen?" "Zlodja bi ne bil! Poglej, nekdo s Chisholma mi je zob izdrl. In kako? Na dreto mi ga je navezal, dreto k tlom pribil, mene pa s šilom zadaj bucnil. Skočil sem, da bi si bil kmalu dolge pete polomil, zob pa je ostal na dreti. Zdaj pa boli kot strela!" Očka se je smejal. Plehar pa zavijal svoje čeljusti. Ko je odšel, je očka dejal: "Ce pa ni to človeče prsmuk, potem pa tudi ne vem ..." Profesorjev klobuk. — Profesor je podaril ubogemu dijaku Matiji klobuk s pripombo: "Upam, da boste od sedaj naprej, ko bodete nosili moj klobuk, malo bolj brihtni in pametni!" Cez nekoliko tednov je profesor izpraševal Matijo, toda temu se o tej snovi niti sanjalo ni. Ves razburjen zakriči profesor : "Ampak Matija, opazujem, da ste od dne do dne bolj neumni !" "To opazujem tudi jaz, gospod profesor; predvsem odkar nosim Vaš klobuk", odgovori Matija. Junaštvo — Ko je Amundsen zbiral spremljevalce za svoj polet na severni tečaj, se mu je javil tudi neki gospod Fischl. Amundsen ga je nagovoril : "Najprej moram videti, ali ste dovolj pogumni. Odpnite si suknjo." Fischl je ubogal, Amundsen pa je vzel revolver in suknjo prestrelil ne da bi se Fischl ganil. Amundsen ga je pohvalil in mu rekel, naj dvigne še klobuk, ki ga je nato tudi prestre-lil in Fischl je ostal zopet miren. Zadovoljen ga je Amun-sen potrepljal po rami: "Vi ste človek, kakršne rabim. Lahko se peljete z menoj. Tu imate denar da si kupite novo suknjo in nov klobuk." "Fischl je vzel denar, pa v-prašal: "In kaj bo s hlačami?" "V hlače nisem streljal." "Vi ne, ampak jaz !" * * 4 Začetek pretepa. — Sodnik "Matija Klobasa, povejte mi po resnici kje se je začel pretep!" Matija: "Na Mihčevi glavi." potegnili še do Toplic; kakih pet kilometrov bi bilo, pa bi bil ta lepi kraj zvezan z ostalim svetom in odprt bolnikom iz cele Evrope. Pa kaj je bilo bivši Avstriji mar za nas Slovence. Da bi tujci JiocJili tu sem doli, naka, tega pa že ne. Zato železnica ni smela do Toplic. Do Straže je že smela priti radi nemških grofov, ali princev Auerspergov, da jim je pomagala delati milijone s slovenskim lesom. Za Toplice, za Slovence, naka, zanje pa nič! Ip tako so ostale krasne in tako zdravilne toplice skrite v kotu in zaplankane pred svetom. Kdor hoče sedaj v Toplice, se more pripeljati samo do Straže, od tu dalje se mora pa po^lužiti ali voza, ali sedaj avtomobilskega "busa", ali pa iti peš. Toda, če se pomisli, da so obiskovalci. Toplic zvečine samo' siromašni bolniki, ki težko hodijo, katerim je že železniška vožnja muka, se vidi, da Toplice ne bodo nikdar napredo-vatev nikdar ne bodo prjvabiJe yelifcp bqj-nikov ravno radi oddaljenosti od postaje. Pa tif wrtte Maj*fesli m m tako date*. Pol ure z "busom". Da, ni daleč! Toda ste že potovali kedaj bolni in z večjo prtljago? Treba na postajah najemati nosacki in jim plačati. Že presedanje samo je odveč in nerodno. Vendar, upajmo, da bo sedaj bolje, da si bo sedaj narod sam pomagal in popravil stare grehe bivših vlad. Pot v dolenjske Toplice vodi iz Vavte vasi ravno vštric s cesto v Sotesko, samo na desnem bregu Krke. Tudi ta pot se dvigne v precejšnjo strmino nad Krko, da je tudi na tej strani takoj ob poti precej strm in visok breg do Krke. Koliko let je morala ta voda tod mimo teči, da si je skopala tako globoko strugo,—sem omenil p.prijorju. "Dolgo, dolgo je to vzelo," mi je pritrdil. Toplice leže v ozki dolini, ki je nadaljevanje one, kjer leži Soteska. Prav tam, kjer se na levem bregu zakrivi pot v Sotesko, se na desnem zakrivi profi Toplicam in se začne spuščati po Klancu, proti vasi. Na jušni strani- tfolinjcp se nadaljujejo kočevski griči, na severni pa ni tako visofcih gričev, kakor čp p!q Soteski, fteljnipa gre dalje proti Birčni vasi in proti Beli krajini, Metliki itd. . Dolenjske Toplice bi bile lahko danes že najmanj trg, če ne že lepo mesto, pa so še sedaj vas, ki šteje nekako 450 prebivalcev. Nad morjem leže nekako 179 metrov. Po dolini teče potoček Susica, ki se ne daleč tam izteka v Krko. Ime vasi same pove znamenitost tega kraja. Vroči vrelec imajo, ki ima pri izviru vsikdar od 36 do 38 stopinj Celzija vročine. To bi bilo na naših termometrih v A-meriki od 99 do 101. Vrelec daje do trideset tisoč litrov vode na dan, t. j. nekako deset tisoč galonov. Voda je bogata na radiju in zdravilnih plinih. Tudi ima veliko ogljikove kisline in drugih zdravilnih snovi. Kar je pa pri tem glavno, je čista ip brez duha. Tu sem pošiljajo zdravniki bolnike, l$i ipiajo revmatizem, kake kostne bolezni in bolezni na živcih. Sploh je ta voda silno zdravila za vse, ki potrebujejo boljše cirkulacije krvi in poživijenje. telesnega or-gamzm«. Četrtek, 26. januarja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Pri Špiritistinji. SfrSH S K. Slačnikovki je umrl mož. — Zelo je žalovala za njim. In kako bi ne, saj sta dolgih 55 let nosila skupaj težki jarem zakonskega stanu v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, v bogastvu in revščini. Zato tudi ni čuda, da se ji je vsako noč sanjalo samo o njem. "Gotovo še kaj pomoči potrebuje?" je mislila Slačnikov-ka in dala za več sv. maš. Toda sanje kar niso prenehale. Vsako noč ga je videla. "Mase že ne pomagajo," si je mislila. "Kaj bi neki naredila še drugega?" To je nekega dne potožila tudi sosedovi materi, ki je bila pa precej brezverna. Pač pa je pridno zahajala v "cerkev" k znani špiritistinji, ki duhove kliče in ž njimi govori. Tej je pa vse verovala. In Mrs. Struma ni imela bolj verne "žup-Ijanke", kakor je bila ta soseda. "Ej, kaj bi dajali za maše? To ni nič. Vi pojdite k Mrs. Struma in ji povejte, kako se vam sanja, pa boste videli, da vara bo povedala, kje je vaš mož in če res kaj pomoči potrebuje. In če jo potrebuje, mu jo bo že ona naklonila. Kar k nji pojdite!" Seveda je bila Slačnikova še hvaležna dobri sosedi, da ji je nasvetovala, kam naj gre in kaj naj stori, da bo pomagala možu, ako kaj potrebuje. Še tisti dan, precej po obedu, je odhitela k nji. špiritistinja jo je sprejela z veseljem, seveda. "Mrs. Struma, prišla sem vas prosit, če bi mi mogli poizve-deti, kje je moj rajnki mož. Umrl mi je pred 14 dnevi in sedaj se mi vsako noč o njem sanja. Moja soseda mi je pa pripovedovala o vas, da morete govoriti tudi z duhovi. Ali bi mogli poklicati tudi mojega moža in bi izvedeli, ali je že v nebesih, ali pa še kaj pomoči potrebuje, ko se mi toliko o njem sanja." "Seveda, seveda, bom to prav rada naredila. Kar tukaj se vsedite in počakajte, bom šla takoj duhove klicat in jih \ prašat." In odšla je v sosedno sobo, kjer je bila popolna tema, odkoder se je kmalu čul strašen ropot, tako da je bilo Slačni-kovke kar strah in so se ji lasje ježiii, "Vaš mož je še v vicah," je rekla spiritistinja, ko je čez kakih pet minut prišla nazaj. "Se mi je zdelo, da mora biti še v vicah, ker drugače bi se mi ne sanjalo toliko o njem", je rekla vsa vesela Slačnikova mati, vesela, da je imela prav, ko si je sanje tako razlagala. "Pa ni nič povedal, kaj naj naredim, da bi mu pomagala iz vic?" je dalje vprašala špi-ritistinjo. "Da, povedal je, pa vam ne smem povedati. Pač mu pa lahko pomagam jaz. Ako mi daste $10.00, pa ga bom sprayila v nebesa", je hitela govoriti Mrs. Struma. "I, seveda jih rada dam," in oditela je Slačnikovka deset dolarjev špiritistinji in vesela odšla domov. Toda zastonj. Sanje o možu nino prenehale. Kar še ga je LOS ANGELES V SNEGU. videla večer za večerom, kakor hitro je le zatisnila oči. Ko tako celi teden niti ene noči ni bilo, da bi se ji ne bilo sanjalo o možu, gre vsa obupana zopet k špiritistinji in ji to potoži. Čakajte, grem pogledat. Bomp videli, kje je sedaj," ji pravi spiritistinja in je zopet odšla v temno sosedno sobo. Zopet je strašno, še bolj kot zadnjič, ropotalo. In še čudne glasove je čula Slačnikovka, kakor glasove duhov. Kar trepetala je strahu. "Res je, žena," jo nagovori špiritistinja, ko se slednjič vrne nazaj k Slačnikovki, "mož še ni v nebesih. Samo napol je šele iz vic. Ako daste še $10, pa ga bom popolnoma rešila.' Slačnikovka je zopet preve sela naštela zahtevani denar na mizo špiritistinji in zado voljna odšla domov v nadi, da bo sedaj mir. Pa ga ni bilo. Kar naprej je še vsako noč sanjala o možu. Celih deset dni je tako zopet trpela. Ko pa le ni bilo miru, šla je zopet k špiritistinji, da bi izvedela, kaj je uzrok, da se ji še vedno sanja, ko je vendar plačala že $20.00 za njegovo rešitev. Špiritistinja je šla seveda zopet v svojo temno sobo, zopet je ropotalo in zopet so se čuli strašni glasovi duhov. "Žena, vaš mož je že skoraj rešen iz vic," ji pravi Mrs. Struma, ko se vrne čez nekaj časa iz svoje temne sobe. — "Vendar popolnoma pa še ni. Samo noge ima še v vicah. Drugi je pa že ves ven. Ako daste še §10.00, pa ga bom popolnoma rešila." "O, če ima pa samo noge še tam, pa naj kar bo, kakor je. Saj ga je itak zmiraj v noge zeblo", je odločila Slačnikovka in odšla. Mrs. Struma je pa milo za njo gledala, ker je bila prepričana,1 da bo dobila še en dese-tak. Pa ga ni. No, pa se je slednjič potolažila, vsaj $20.00 tudi ni taka malenkost in se v — pest smejala norosti ljudi, ki se dajo tako za nos voditi. -o- NOČNI ZRAK BLAGODEJNO VPLIVA NA ČLOVEŠKO ZDRAVJE. Ideje starih ljudi se z mladimi v velikih ozirih nasprotujejo. Tako tudi so stari ljudje skrbno ponoči zapirali okna in vse odprtine, da ja ni v hišo prišlo preveč nočnega zraka, ker je bil nočni zrak, po njihovem mnenju zdravju škodljiv. Danes smo seveda drugega mnenja. Vemo, da je bolje, da pride veliko zraka ponoči v sobo, kjer spimo, kakor pa če vdihujemo zrak, ki je že skvar-jen. Nočni zrak je najboljša tonika za naše zdravje. Fr. Harvey Wiley gre v tem oziru celo tako daleč, da pravi, da je civilizacija napravila velik greh s tem, ker si je omislila hiše, v katerih prebivamo. Seveda se mora beseda zdravnika pravilno tolmačiti. Trdi, če bi ne bilo hiš, bi jetika bila neznana. Ni pa le jetika edina bolezen, ki si jo nakopljemo če preveč tišimo v zaduhljih stanovanjih, temveč tudi bacili drugih bolezni se bolj množe, kakor pa na svežem zraku. Novi slovenski rekordi KAKO SMO JIH REKORDIRALI. Opisuje Ivan Račič. I. Zima to leto tudi so luč ni Kaliforniji hi prizanesla. Slika nam pokazuje kraj, oddaljen le uro hoda od prostora, kjer rastejo pomaranče, ki pa je bil ves pokrit s snegom. To je bilo v tako zvanem okrajnem parku Los Angelesa. krogov premogarske stavke. Razne vesti iz krogov zapadnih j funt kruha. Ta denar gre sle Znana Pittsburgh Coal Co. je smatrana kot največja odprta sovražnica premogarske u-nije v Pennsylvaniji. Prva je u-vedla obrat odprte delavnice in začela obratovati s stavkokazi. Stavkokaze je prvotno nalašč dobro plačala, zatem pa jim je že parkrat znižala mezdo. — Zadnji teden jo je zopet znižala za celih 60c dnevno. Stavkokazi, katere je družba im-portirala, že čutijo lakomnost te premogarske družbe. Očetje niti toliko ne zaslužijo, da bi pošteno in dostojno preživljali svoje družine. Otroci stavkoka-ških družin se baje potepajo po ulicah in okolicah ter prosijo kruha in darov. Zelo nesramno in naravnost nečloveško postopa s stavkar-skimi družinami Vesta Coal Co. v revirju premogokopa št. 4. Ta družba je pristala pred nekaj dnevi, da bo počakala z izgonom stavkarskih družin toliko časa, da se postavijo in zgrade stanovanjske barake za stavkarske družine. Pred par dnevi pa je poslala svoje po-bojnike nad revne družine stavkarjev in jih enostavno izgnala iz kompanijskih bajt.-Neki očividec pripoveduje, kako so ti pobojniki prišli na nekega starega premogarj^ po imenu Michael Ventura, ki je delal za imenovano družbo nad 15 let, v majni pri delu je zgubil eno nogo, uničil sebe za družbo, izgnali so ga iz hiše, zmetali vse pohištvo, kolikor ga je imel, k nekemu potu in tam pustili. Med tem, ko so mu nekateri nosili pohištvo ven in jih izganjali iz hiše, so pred hišo stali pobojniki s strojno puško, pripravljeni, da bi v krvi zadušili vsak odpor, če bi se kdo upiral. Tam v mrazu so pustili družino, katere so se potem usmilili unijski uradniki in ji dali po možnosti svojo pomoč. Take so razmere po zapadni Pennsylvaniji. Uboge družine so v popolnem obupanju. Le takojšna zadostna pomoč od strani dobrih src in zavednih delavcev jih more opogumiti in navdušiti za nadaljni odpor v boju za njihove pravice. premog ar je v. Situacija premogarjev stavkarjev na zapadu se poostruje iz dneva v dan. Kakor na vzhodu v Pennsylvaniji poskušajo Mellonovi interesi vse mogoče stvari, da bi zlomili odporno silo in moralo premogarjev, tako poskušajo Rockelellerjevi interesi v državi Colorado, da bi pritisnili stavkarje premo-garje ob zid in jim vsilili svoje pogoje. Do krvavih spopadov je prišlo že parkrat in več žrtev so zahtevali taki slučaji. Te dni je aranžirala državna industrijska komisija v Walsenbur-gu posebno zaslišanje premogarjev. Določila je, da zasliši vse pritožbe stavkarjev. Stav-karji pa so sklenili, da bodo prišli iz okolišnih premogar-skih revirjev skupno v paradni formaciji v mesto. Ko je mestni župan za to zaznal, je vsako paradiranje prepovedal. Toda stavkarji so se kljub tej prepovedi zbrali in korakali skupno pred unijsko dvorano. Tam je prišlo med nekim 171etnim Me-ksikarcem in nekim policajem do konflikta. Padli so streli. Policaj je bil ranjen, mladi Meksikanec pa takoj do smrti ustreljen. Nato je padlo več strelov od strani policije v gnečo. Poleg omenjenega mladeniča je bil do smrti ustreljen v tem konfliktu tudi neki Kle-ment Chavez, hudo ranjen pa neki Peter Verlich, Jugoslovan, Oblasti so zadnje dni prijele 19 osumljencev, ki so se udeležili parade I. W. W. v Walsen-burgu, ki so vsi inozemci in katere so oblasti deportirale iz države Colorado. 17 izmed njih je Meksikancev in dva Jugoslovana. Odpeljani so bili preko državne meje Colorado v New Mexico in so jih kakih 50 milj od meje izložili in jim zagrozili, da bodo baje ustreljeni, če se povrnejo v Walsen-burg. Take reči se dogajajo za-padnim stavkarjem premogar-jem. -o- Kdo poba še denar za kruh? Ste že kedaj proučevali, kam vse gre naš denar, ko kupujemo kruh. Po mestih plačujemo za kruh po 9 in 10 centov za dečim: Farmar dobi za žito komaj lc, mlinar pol centa, železnice za prevoz okrog pol centa, peki 5 do 6c in grocerist okrog lc do poldrugi cent. Ali ni zanimivo, da farmar dobi manj za žito, katerega mora sejati, žeti, omlatiti in spraviti, kakor pa grocerist, ko istega samo v papir zavije in odda? Največ dobi in pobaše pri kruhu pek. To je znamenje, da se kruh predrago prodaja. Delavci po mestih godrnjajo, ko morajo plačevati previsoke cene, farmarji pa na drugi strani, ko prepoceni prodajajo žito. Farmar je udarjen naj prvo s prenizko ceno, delavec pa nazadnje, ko mora življenske potrebščine po mestih predrago plačevati. Ali je še kdo kje, ki ne razume, zakaj srednji in mali farmarji propadajo in na drugi strani delavski stan pada v vedno večjo revščino in mizerijo? -o- Vedno večja konkurenca ameriški industriji. Julius Klein, ameriški ekspert za tujezemski trg, je te dni poročal kongresni zbornici, da se v Evropi industrija zelo naglo rehabilitira in da na več krajih že resno konkurira z a-meriško industrijo. Ako pojde v tej smeri naprej, bo tekom deset let evropska industrija daleč nadkrilila ameriško in za Ameriko bo to neizogibna občutna industrijska kriza. "Pripravljeni moramo biti še na večjo brezposelnost v naši industriji", je povdaril. -o- — Boise, Idaho. — Fred Hoyt, letalec, katerega so pogrešali šest dni, je bil najden mrtev v bližini Lake City. Poleg so našli tudi razbito letalo. — Harrisburg, Pa. — Štir-najstletni Chester Fallon, je našel očetov revolver. Ko se je igral s svojo 16 letno sestro Ano, je v šali nameril na njo orožje in sprožil, Ana se je mrtva zgrudila na tla. o ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 N a ročaj te najstarejši slo> venski list ▼ Ameriki "Ameri-fcanski Slovenec I" Kolikor bolj je prihajal zadnja leta radio v ospredje, toliko bolj je bil fonograf, ali kakor pravijo doma, gramofon, potisnjen v ozadje. Škripanje in cviljenje fonografskih plošč se ni moglo več meriti z gladko, naravno reprodukcijo glasbe, kakor jo slišimo na radio. Gospodom, ki prodajajo fono-grafe, je začela slaba presti, zato so noč in dan študirali in tuhtali, kaj bi napravili, da ne bi izgubili vsega biznesa. Pa so jo pogruntale kunštne glavice! (Nemara je bil kateri izmed njih Ribničan!) Nekako pred enim letom so iznašli novi, "ortofonični" fonograf, in od tedaj se je biznes tako popravil, da je danes boljši, kakor kedaj prej. Škripanje in hreščanje je izginilo, glasovi niso več nedoločni, temveč jasni in izraziti, vsak inštrument v orkestri se sliši naravno, vsak posamezen glas pri petju, da, celo vsak dih se sliši razločno. In basovi! Prejšnji fonograf je reproduciral samo tone v srednji in visoki legi, — ortofonični fonograf pa vam prinese vse, tudi najnižje tone, polno in naravno ter brez tiste kovinske barve, ki tako žali naše uho pri starih fonografih. Ortofonični fonograf zahteva nove plošče, ki so napravljene električno, medtem ko so bile prejšnje plošče napravljene mehanično. Prvi dve slovenski ortofonični plošči je izdala Victor kompanija lansko jesen. Napravljene so bile v Chicagi. Te dni pride v promet nadaljnih devet plošč, ki so bile tudi napravljene v Chicagi malo pred božičem. Med temi novimi ploščami jih je nekaj, ki so za nas Slovence več kakor navadne fonografske plošče. Viktor kompanija je prišla namreč na dan z izvirno idejo: izdala je karakteristične slike najbolj prominentnih slovenskih navad in običajev. Postaviti trajen spomin lepim slov. narodnim obredom! Kdo se ne bi z vso vnemo vrgel na tako delo, četudi samo na sebi morda ni tako lahko, kakor se zdi na prvi pogled! Ni bilo veliko časa na razpolago in delati je bilo treba hitro. Podali smo najboljše, kar smo v naših razmerah mogli, in radovedni smo, kaj bo naš narod rekel, ko bo videl svojo lastno sliko v teh ploščah. Smo li dobro zadeli ali ne! Prva slika je "zenitovanje." Ženitovanje obhajajo slovesno po celi Sloveniji, vendar nikjer ga ne obhajajo tako slovesno in nikjer nimajo tako izrazitih ženitovanjskih obredov cakor na slovenskem Štajerskem. Tam trpi svatba večkrat po cel teden in včasih še dalj. Nadalje smo opazili, da imajo prekmurski Slovenci prav lepe svatbene pesmi in zdravice. — Vzeli smo tedaj spodnještajer-ske obrede in prekmurske melodije in vprizorili ohcet, ki trpi vsega skupaj le devet minut, to je velika plošča na obeh straneh, vendar podaja precej popolno sliko prave slovenske ohceti. Pojejo in govore izbrani pevci "Adrije" in Račič-Foysova slovenska godba spremlja petje. Prvi del slike: Novoporočen-ca in svatje pridejo domov iz cerkve. Godba igra zadnji košček svatovske koračnice. Nato se vsi vsedejo okoli mize. Starešina ve vsake sorte starih zdravic, ki jih nazdravlja ženinu, nevesti in svatom. Vsi za-pojo pesem od neveste. Drugi del: Gostje prepevajo razne zdravice. Pa se vzdigne vodja godcev in recitira svojo šaljivo "larmo," katere namen je omehčati svate, da tem globlje posežejo v žep. Starešina zopet napija na desno in levo, tudi kuharic ne pozabi,— tedaj pa odbije ura polnoč. Petje postane otožno, pretresljivo, in nevesta zajoče; sname se ji namreč venec z glave. Ulogo starešine sem prevzel sam. Vodja godcev, ki nastopi v drugem delu, je naš Ludvig Skala; pozneje bomo slišali več o njem. Nevesta je bila Miss Brigita Špenko. Ko je bilo proti koncu jokati, je to naredila tako naravno, da smo se šp drugi začeli cmeriti in si brisati nosove. Joe Fajfar je sicer poskusil nevesto spraviti v dobro voljo, vendar vkljub temu ni veliko manjkalo, pa bi se bila naša ohcet končala tako, da (Dalje na 4. strani.) Mr. I. Knowttt It that argument nad lasted much longer—wntt. goo .6P 1 - t §mrt pred hi|p. Fr. Bevjc. Roman .55 Naročilu je pridejati potrebno »vpto v poštnem Money Ordru, bančnem draftn ali znamkah. Vsa pišoča naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET^ . -CHICAGO, ILL. Pred devetimi leti, proti koncu vojnega leta 1917 je že bilo vse tako sito večletne morije, gospodarskega propadanja in pomanjkanja, da so zabavljali ljudje gosposkega in kmetskega stapu javno čez kronane glave, ki zavlačujejo sklep tolikanj zaželjenega miru. Posebno ostre opazke so padale na račun nemškega cesarja Viljema II. Mladi avstrijski cesarski par Karol in Cita sta se še precej prikupila narodom in za nekako prvoboriteljico miru je veljala med našim ženstvom cesarica Cita. Celo v kraje ob Sotlo se je zanesla jeza na nemškega cesarja in ljudje so pripovedovali o ostrih nastopih, ki so se baje do-igravali med Viljemom in neustrašeno Cito. Gospa sodnikova, koje mož je že bil leta na fronti in je živela sama z otroci pri svojih starših, se je bila vrnila koncem 1. 1917 v obsotelske kraje iz Celja, kjer je bivala nekaj dni pri svoji prijateljici. Koj po po-vratku na očetov dom jo je obsula vaška inteligenca z vprašanji: Kaj govorijo v mestu o miru, vojni, Viljemu itd.? In gospa sodnikova, kdo bi pač zameril ženski neprevidnosti v kram an ju z novicami, je razkladala svojim prijateljicam, da bo vojne prav kmalu konec, ker je Cita pri-smolila bahavemu Viljemu zaušnico. Na, ta vest o zaušnici iz • cesaričine dlani na nemško cesarsko lice je bilo nekaj, kar je obetalo gotovi mir in se je raztegnilo kot blisk po celi vasi in še dalje. To novico so verjeli vsi, saj je bila iz mesta in jo je zaupala vaški inteligenci gospa sodnikova, ki ima moža oficirja na fronti. Posebno ženske so oboževale Citin dejanski nastop za dosego miru v zadnjo kočo. Iz ust gospe sodnikove je hotela slišati vsaka mati, ki je imela sina pri vojakih, vsaka žena z možem na vojski in vsako dekle s fantom v cesarski sukni preveselo novico o Viljemo- vi klofuti iz roke mladostne junakinje Cite. Gospa sodnikova je še bila prav vesela, ker so vzbudile njene celjske vesti toliko zanimanja in hrepenenja po sklepu miru s pomočjo zaušnice iz ženske roke. Kaka dva dni zatem, ko je bila novica o zaušnici na Viljemovo lice dobro zasidrana po vseh vaseh ob Sotli, se je pripeljal k očetu gospe sodnikove na obisk iz trga g. notar. Po običajnem pozdravu je pozval gospo in njenega očeta v posebno sobo, zresnil obraz in rekel: "Gospa Milica, imate moža n a ironti in decoj pa ste raztrosili okrog vest o zaušnici, kar lahko stane Vas glavo, celo rodbino zapor in bogzna kaj vse! Danes ni nič boljše, kakor je bilo začetkom 1914. Povsod so vohuni in ovaduhov se tudi ne manjka, ker vsak bojazljivec bi se rad prikupil na odločujočih mestih. O Viljemovi zaušnici že govori celi sodni okraj in je istina, ker ste nasitili javnost s to vestjo Vi, gospa Milica, kot soproga sodnika in oficirja. Nikar se ne čudite, ako se' bo pojavil žandar z nasajenim bajonetom in Vas predal sodišču kot veleizdajalko!" Sedaj si predstavljajte vtis tega takrat resnega ter umestnega svarila! Kak učinek je napravil na starega trgovca in na še pred trenutki radostno razpoloženo gQspo sodnikovo! Gospa je kleknila pri misli na žandarja, bajonet ter verige na kolena, sklenila roke kot tepen otrok in vikala: "Oče, odpusti, g. notar, za božjo voljo, pomagajte ! Ali naj bežim in kam se naj skrijem?" Notar je dvignil tresočo se revo, jo posadil na divan, a ni se mu hotel roditi nobeden nasvet, kako neljubo in nevarno zadevo zabrisati in jo prikazati v odpustijivi luči pred neizprosnim sodiščem. Zaključek dolgih posvetovanj se je glasil pri odhodu g. notarja: Počakati, morda le ne bodo prodrle te čenče na kako višje mesto, ki bi klicalo gospo Milico na odgovor. Ono noč po svarilu g. notai\ia niso spali pri trgovčevih. Za očeta so se bali vsi, da ga bo zadela kap od razburjenosti. Iz oči gospe Milice so vreli celi potoki kesanja nad nepreudarnostjo ženskega jezika. Zaobljubila se je ono noč na vsa znana jej božja pota, ako se bo vse izteklo vsaj brez njene smili in večje škode za celo družino. Iz polspanca proti jutru so jo vedno suvale kvišku grozne sanje o žandarju, ki jo žene vklenjeno in peš, da jo vidijo vsi ponosno gospo sodnikovo ponižano v veleiz-dajaljio. In deca, ko je videla mamo vso objokapo ter trepetajočo, je tudi plakala ifl spala le pretrgoma. Oh, bila je to za ce-Jp trgovčevo, hišo nezabna noč; a tudi ju-trq je bilo le ppdaljšanje nočnega strahu in to šp povrfi v sol^cni luči. Stan te^ ocj vseh spoštovani trgovec je taval drugo jutro brez zapimanja za stranke po trgovinskih prostorih, sedel na sfcpli zopet ustajal ter stra*1011^ grlefi^l sfcozi okno v ono smer, iz katere bi se lahko po- javil orožnik. Gospa Milica je šetala po vfttj, otročiči so skakljali krog nje, a njene misli so bile danes osredotočene v kovanje izjav, katere bo podala koj pri prvem zaslišanju. Ali ni hotela nesreča, da se je proroko-vanje g. notarja izpolnilo koj drugo pred-poidne po njegovem odhodu! Oče trgovec je zagledal skozi okno svetlikajoči se bajonet, ki se je pomikal navzdol ravno proti njegovi trgovini. Ta pogled je bil preveč za starostne živce. O-mahnil je na stol in pobledel kot zid. Pomočniki in stranke so hitele k staremu gospodu, da ga očuvajo pred padcem na tla in baš tedaj je vstopil stražmojster v polni službeni opremi. Kot star znanec je hotel tudi on pomagati in stekel po kozarec vode na dvorišče. Hladna voda je pomirila razburjenega trgovca toliko, da se je zavedel, odprl oči in videl pred seboj — sam Bog nas varuj — žandarja, ki ga je gladil po glavi in ga tolažil. Pogled na orožnika ga je tako osupnil, da sploh ni mogel izgovoriti niti besedice in kazal je samo z roko okoli stoječim, naj ga pustijo samega. — Žandar je šel prvi iz trgovine in ravno na hodniku je zadel na gospo Milico. Gospa je prebledela in viknila kakor na smrt zadeta srna: "Jezus, Marija!" Orožnik je gledal preplašeno ves osupel in jo tolažil, da bo že boljše očetu, naj ga pusti pri miru, ker je odpravil iz trgovine celo njega, starega znanca. Gospej so omahnile roke in imela je še toliko moči. da je vprašala: "Oh. ali moram takoj z Vami?" "Gospa", se je opravičeval stražmojster, "ne zamerite, da moram ravno do Vas pri tej priliki, ko je očetu slabo. Pa saj veste, da predpisi so predpisi, meni je težko, ker imam sam otroke." Potegnil je iz torbe popisano polo in jo pomolil gospej kot opravičilo, da on ni kriv, ampak zahtevajo od njega ta strogi nastop z višjih mest. Gospa Milica je sicer segla po papirju, a s čitanjem ni šlo, saj jej je kričala vest. da gre za zaporno povelje. Prosila je še samo s povzdignjenimi rokami, naj je dovoli vzeti voz, ako bi šla po cesli in vsem vidno, bi tega čisto gotovo ne prenesla. Orožnik je gledal začudeno preplašeno ter zmedeno gospo, jej odvzel ono polo in jej čital na glas, da jo prosi vojaška oblast ne za — voz, ampak za otroške sankice, katere rabijo na tirolski fronti za dovaža-nje prehrane v postojanke. Gospa tudi sedaj ni razumela in stražmojster jej je tolmačil dalje, češ, da je videl v rokah njenih otrok dvoje sankic in on bo rekviriral, ker si je dober z družino, samo ene, druge za enkrat še pusti. Gospa je bila uverjena, da jo prestavlja orožnik v svoji dobrohotnosti v deveto deželo nemogočnosLi. mu je iztrgala še enkrat oni papir, sedla na stol in čitala črno na belem, da ne gre za zaporno povelje, ampak res za rekvizicijo otroških sankic. Skočila je po koncu, objela stražmojstra, ki je stal nemo kot štor, odbrzela na podstrešje, prinesla oboje sankice in povabila oko postave na dobro večerjo. Žandar si ni mogel razlagati ljubeznji-vosti gospe sodnikove, je vzel samo ene sankice ter odšel v prepričanju, da je ljubko gospo Milico popolnoma zmedla očetova nenadna oslabelost. Ko je pomirila gospa sodnikova po prvih nepopisno radostnih izbruhih lastne duše še očeta, je bilo objemanja in solz zasluženega veselja, da je skimovala cela trgovina v negotovosti,: ali se ni morda obrrfilo očetu in hčerki v možganih nekaj na prismojeno plat. Oni večer so pripravili pri trgovčevih res dobro večerjo, katere je bil deležen tudi stražmojster, ki pa ni zvedel pravega povoda izvanredne postrežljivosti ter radostnega razpoloženja, kakoršnega še ni opazoval v tej družini. Še parkrat se je opravičil pri večerji, naj mu ne zamerijo rekvizicije, jim bo že on preskrbel kake druge sankice, da ne bodo sodnikovi otroci prikrajšani na zimski zabavi. Pri slovesu je še moral vzeti žandar seboj steklenico vina in je prisegel sam pri sebi, 3a pri teh angelskih ljudeh ne bo rekviriral nikdar, pa naj bi mu to zapovedal sam cesar. Oče hči sta spala ono noč po prvem oddihu od prestanega strahu dobro, drugo jutro jp obiskala v trgi* g. pptarja in ta je zvedel prvi resnico s strahom pred žandar-jejn, zoporom, smrtjo ip nesrečo za celo družino. Gospa Milica se spominja še da-pes tedaj prestanega strahu in je začela zmerjati bahavega Viljema šele po prevratu, ko se ni bilo več bati: žandarja, zapora ter smrti radi tega, afco je kdo privoščil zasluženo zaušnico kronani glavi. c, 26. januarja 1928. Iz življenja in sveta« Ss ni ^»ElUKANSKLSI^veWiC . Stran 5 IZ NEW YORKA v JERSEY CITY POP HUDSON KQ. Odkar so prišla motorna vozila v promet, so postale ceste preozke in pričelo se je gibanje vsepovsod za boljše ceste, da se lažje pride z avtomobili iz kraja v kraj. V tem pogledu te je zadnje čase, zlasti pa zadnjih par let veliko storilo. Kjer so bila poprej lc tako zva-na poljska pota, vidiš danes lepe široke in tlakovane ceste, po katerih drčijo brezštevilni avtomobili in druga motorna vozila. Vprašanje zboljšanje cest, in i,ei,ko rešiti. Težja stvar je pa bila zvezati New York z New Jersey, kjer so motorna vozila prepeljavali z motornimi čolni po Hudson reki. Da je bilo to zamudno in ne praktično, ni potreba posebej omenjati. Inžinirii so to vprašanje rešili povoijno. Izdelali so načrt za prede r pod reko. Sprva so nekateri zmajevali z glavami, kakor je to navada, če pride kdo ;; kakšno dobro idejo na dan. A vendar so zmagali razumni možje in načrte inžinir-jev potrdili. Te dni je bil predor oddan prometu in že prvi dan se je izkazalo, da je bilo vredno truda in stroškov. Stal je državi New York in New Jersey GO milijonov dolarjev, delali so ga sedem let, dolg je dve milji in ima obliko velikanske cevi. Skozi eno se vrši promet z motornimi vozili proti New Yorku, po drugi pa v nasprotno smer, proti Jersey City. Tekom 24 ur gre lahko skozi 46,000 vozil. Kar je delalo največje preglavice inženerjem, ko so delali načrt za predor, je bilo to. kako skrbeti za sveži zrak, ker od avtov prihaja neznosen smrad, kar se najbolj čuti v zaprtih prostorih. Tudi to vprašanje f^o rešili z ventilacijskim sistemom, ki je stal 3 milijone dolarjev, po katerem se v eni minuti zrak 42krat spremeni, to je, da skvarjenega nadomesti sveži. Na eni strani predora je velikanska sesalka, ki z e-lektričnim pogonom vsrkava sk varjeni zrak iz predora, do-čim je velikanski stroj na drugi strani, ki skrbi, da pride zadostna množina svežega zraka v predor. Leta 1920 se je z delom pričelo. Globoko pod zemljo, pod Hudson reko, so pričeli z vrtanjem od obeh strani. Delo je bilo zelo težavno, dasiravno so bili delavci opremljeni z vsakovrstnimi najnovejšimi pripomočki in orodjem za vrtanje. Ker so delavci , morali delati pod zemljo le na ta način, da so imeli namesto svežega, stisnjeni zrak, so delali le po dve uri in štiri ure počivali. Za delo dveh ur so dobivali po $10. Kdor to delo pozna, trdi, da je ta plača malenkostna, kajti v jami je bila vročina do 140 stopinj nad ničlo. Predor se imenuje po vrhovnem inženirju, Cliffordu M. Hollandu, ki je izdelal načrt. Postal pa je žrtev poklica in to je bilo njegovo zadnje delo. Preveč je skrbel, da bi delo dobro izpadlo; delal je noč in dan; dobil je srčno napako in od prevelikega napora je okto- bra meseca leta 1924 v starosti 36 let preminul. Njegov naslednik je bil Milton H. Freeman, ki je štiri mesece po pre-vzetju dela umrl za pljučnico, katero si je tudi nakopal pri delu v predoru. Ole Singst^d je potem prevzel vodstvo dela in isto končal proti koncu 1. 1927. KATERIH ŠESTORICA MOŽ JE DANES NAJVEČJIH NA SVETU? Gornje vprašanje je neki zelo razširjen angleški list stavil svojim iytateljem, r^a katero naj odgovore pismenim potom. Da je dospelo brez števila odgovorov, ni treba še posebej omenjati, kajti za taka vprašanja so Angleži vsak trenutek dostopni, da pokažejo, kako oni mislijo o velikih možeh. Povod temu vprašanju je dala izjava ameriškega profesorja dr. Butlerja, da danes ni niti enega resnično velikega moža na svetu. Sir Oliver Lodge je pa temu nasprotno potrdil, da so tudi danes veliki duhovi na svetu, med katere prišteva v prvi vrsti dva angleška astronoma, katera pa sta širši javnosti docela neznana. Ameriška javnost pa šteje profesorja Einsteina za največjega moža naše dobe. Iz odgovorov, ki so bili do-poslani listu, je razvidno, da si ljudje zelo različno predstavljajo velike može. Vprašanje nastane, kateri izmed vseh, katere smatrajo takim, bo v sto letih res še na slovesu velikana duha. Mnogi so namreč odgovorili, da je sedanji največji mož na svetu Henry Ford. Drugi imajo za največjega Mussolinija (!?), ki se je iz navadnega kovača povzpel do italijanskega diktatorja. Kot največjega dobrotnika človeštva pa smatrajo dr. Bantinga, ki je iznašel insulin kot sredstvo proti sladkorni bolezni. Temu ob stran postavljajo Roberta Baden-Powella kot največjega organizatorja na svetu, namreč očeta po celem svetu razširjene organizacije skavtov. Ljubitelji umetnosti gredo seveda drugo pot. Največji današnji kipar je po angleškem mnenju Epstein, ki je v londonskem Hyde Parku postavil mnogo občudovani kip "Rima". (Ako bi stavili vprašanje nam Jugoslovauopi, bi na tem mestu gotovo imenovali Meštroviča.) Augustus John pa je, kakor trdijo, največji sodobni slikar, katerega primerjajo raznim velikanom slikarske umetnosti preteklosti. V glasbi je na prvem mestu Richard Strauss, t;?koj za njim pa Anglež Sir Edward El fear. Največji raziskovalci so A-mundsen, Nansen in Sven He-din, ki so mnogo doprinesli, da danes poznamo mnogo več sveta kot kdajkoli. Mnogo jih je bilo, ki so bili tisočerokrat imenovani v dopo-slanih odgovorih. Naj navedemo le nekatere: Foch, indijski ) $FCM|£NI* V KAPITOty. Na sliki vidimo spomenik 'Aleksandra Stephensa, podpredsednika konfederacije, ki je bil te dni odkrit v kapitolu Zedi-njenih držav v Washingtonu. voditelj Gandhi, Edison, največji angleški pisatelj Thomas Hardy, George Bernard Shaw, Gordon Selfridge, general Smuts, Marconi, polkovnik Lawrence v Arabiji, Jack Hobbs, največji angleški športnik. in pa Lloyd George. Uredništvo lista vsem tem navedenim prizna veličino, vendar pa jih je tu več kot šest in končno vprašuje, katerim izmed teli bi dalo prvenstvo. Ako zopet stavi to vprašanje, bo zopet prejelo najrazličnejše odgovore, zato pravi, da bo težko kuo oporekal tej-le razvrstitvi: Foch, Augustus John, Ghandi, Einstein, polkovnik Lawrence, Mussolini. KROTITEV Z ELEKTRIKO. Pred kratkim je avstralski dirkač slabo prošel, ker je porabil nedovoljeno sredstvo, ho-teč pripomoči svojemu konju do zmage. Pripravil si je droben električni aparat, ki ga je v odločilnem trenutku povezni! živali na glavo in napravil stik. Jahač, vežbač in gospodar so prišli ob dobro ime. Zgodovina pa pravi, da jahalec vendarle ni dospel prvi na določeno mesto. Pri vsem tem nastane vprašanje, je li možno s "fa-radizacijo" dati tekačem pogona in pobude. Zadeva se zdi dokaj slična proslulim električnim pasovom. S tem seveda še ni rečeno, da bi bila elektrika brez nikakršne koristi v hipiz-jpu ali zootehniji. Marki de Place, preden ga je ugonobila mrzlica na Madagaskarju, je n. pr% upotrebljal električno brzdo za muhaste konje. Čudno, da se njegov izum ni po- splošil: zakaj najbolj divja mrha, ki je delala neznanske preglavice pri kovaču, je bila čez nekaj sekund povsem krotka in pohlevna, če so ji dali "kropa" z električno uzdo. Ta učinek si je razlagati kot bojazen pred nečim neznanim, strah pred tajinstveno silo. Saj tisto neznatno ščemenje ni kdo ve kaj. Hudega se životinji nič ne more pripetiti, le dojeni čarovnije se zbudi v njenih možganih, kakor pri babjevernih preprostežih, da vsa preplašena sama vase zleze. Podobno se umakne pred rdeče poslikanimi burklami žival, ki si jo kdaj zbodel z razbeljenim železom. Pri dresiranju zveri bi namesto uzde krotilec rabil drugačno pripravo, da bi od zunaj vzbujal grozo, n. pr. z bliskanjem. Pri tem bi morala seveda jako paziti in nikdar izgubiti prisebnosti. CELA OBITELJ SE JE ZASTRUPILA. V Monakovem, se je ustrelil advokat Gei% katerega so zalotili kot falzifikatorja novcev. Naslednjega dne se je zastrupila v svoji vili njegova žena z obema hčerama vred. NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, III. PREVOZ - DRVA - KOLN 4 Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 9W W- il't PUce, Chicago, 111. JACOB GEREND POHIŠTVO (N POGREB NI ZAVOD 704-706 N: S& Street, Sheboygan, Wis. Tel. 377-J. 4080-W. ................-i,..................................w.-y................................................................. iJewb^ER 8th Str. and New Yorlr. ate., Sheboygan, Wi». Merchants & Miners B$»k NOVOLETNI NASVET- Želodčni neredi so težke nadloge Pokvarijo velik del leta onim, ki nc drže svoj odvodni sistem v redu s pomočjo Trinerjevepa srcukcga vina. Ta zdravilna, odvajalna tunika odRH*-vi slab tekv zaprtje ip splošnp oslabelost. Vzorčne steklenice pošljemo proti prejemu 10c za poštne stroške. Naslovite. Joseph Tfiper Co., }333 So. Ashland Ave., Chicago. }]!. — Triner-jev Liniment da hitro odpomoč v slučajih revmatizma in neuralgije. Tri-ueriev Cough Sedatjve in pa Cold Tablets sta najboljši zdravili v slu čaju prehlada. 1. (Adv.) CALUMET, MICHIGAN Glavnica $300,000 Preostanek $200,000 ' Nedeljam dobiček........$100,000. GQKPQIi? ft. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETFB TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. 12 SLOT.-NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) trobentarji trobijo Callesu slavo in ga v marsičem še prekašajo, za kar nam pričujejo Li-parjeve novoletne sanje. Gospod Lipar je bil v stari domovini vedno zvest svojemu gospodarju, pokladal je rad živini krme, da ni shujšala in pazil, da k sosedni Mici ni uhajal njegov tekmec. Ko je pa prišel enkrat v Ameriko, je postal Lipar kar čez noč naprednjak, pismar in društveni tajnik pri SNPJ., to se pravi, da je postal visok uradnik, kateremu smo v starem kraju rekali vobče velika živina. Tega Liparja se je na novo leto polastila napredna čednost, da je pričel razlagati sanje. V svoji bujni domišljiji se je ozrl nazaj, kjer je videl, da je bilo leto 1927 cvetoče leto za postopače, sleparje in cerkve; nobeden naprednjak mu ni bil zadosti napreden, še celo ata Pirgermeister zaslužijo drenovo palico, ker niso znali zadosti krepko in hitro potlačiti in pokriti znano denarno pošiljatev. Največje napredno delo mu je bila seveda pošiljatev 50,000 dolarjev socijalistu-milijonarju Kristanu. Vso pozornost obrača Lipar v svojih sanjah do delavcev; vsi so mu sotrpini, katerih se spomni najmanj desetkrat v eni sapi. V svoji dobrodušnosti jih uči največjih plemenitosti: "Bodi vedno odkrit mož med svojimi sotrpini, misli veliko, govori malo, bodi vedno trezen — kehm, kehm. — izbistri si um, čitaj in naroči Prosveto, Proletarca in Čas . . ." Pri čitanju Liparieve fantazije bi se človek najrajši razjokal, ko ne bi poznal teh rude-čih ptičev, kako se ti znajo nesramno hliniti in lizati. In Lipar nadaljuje: "Ne sumniči, ne natolcuj, ne laži; vedi, da je to svojstvo provokatorjev!'' — Provokatorji so mu seveda katoličani, katere smatra v svoji nepristranski razsodbi za sleparje, pijavke in humbugarje. Iz tega se dovolj jasno vidi, da Liparji zagrizenosti sploh ne poznajo. Lipar priporoča in kliče drugim: "ne sumniči, ne natolcuj, ne laži!" — sam pa udriha po veri tako, da še sam Calles ga ne prekaša. Bog mu jo bogec, a vera mu je največja nadloga, ki drži človeštvo duševno v verigah. "Najostudnej-ša katoliška nesramnost se go- požigajo, koljejo, morijo in u- delavca ni, ker je delo rok, vse ganjajo najbolj zverinske zlo- drugo je napravila narava . . čine ne glede na spol in sta- j S takimi ljudmi, kot so Li-rost." Po Liparjevi "trezni"-parji, ni vredno sploh polemi-razsodnosti ni Calles, ki prega- zirati, njim velja le svetopi-nja katoličane, ampak so kato- 'semski rek, ki pravi: "Le no-ličani, ki preganjajo Callesa in 'rec pravi v svojem srcu: ni Boga.*' Koliko si prizadevajo v Rusiji, da bi iztrgali vero iz ljudskih src. koliko so si že prizadevali francoski preklicu-hi, da bi uničili katoliško ccr-kev, toda zgodilo se je ravno nasprotno. Katoliška cerkev je izšla iz boja vedno zmagovita, čeprav je Voltaire, ki je menda imel nekaj več pod kapo kot pa kakšen Lipar, klical v svet: "Vrzite ven to nesramni-co, katoliško cerkev!" Voltair-ja ni več, a katoliška cerkev se stoji in bo še stala, ker je no Liparji, ne peklenska vrata ne morejo premagati. Karol Skebe. njegove pripadnike. Z drugimi besedami: Liparji so trdno prepričani, da ni bil Nero tisti, ki je preganjal kristjane, temveč so kristjani preganjali Nc-rona. Škoda, da ni Lipar živel že ob Neronovem času, sicer bi bil Lipar brezdvomno postal še tajnik cesarja Nerona. Ali bi mu tedaj poskakovalo srce od radosti, videč, kako zverine trgajo človeška trupla; v Ogorčenosti bi še sam Lipar zagrabil za meč in klestil, ne po zverinah, ampak po tih prokletih kristjanskih psih. Navali in vpadi divjih Hu-nov, Avarov in Turčinov so v očeh Liparjev le prazna ničla proti zverinskim grozodejstvom, ki jih uganjajo katoličani. Nero, Atila, Calles, to so le nedolžne žrtve kidstjanske o-holosti. Tako tedaj skušajo Licit i Liparji, katerim je vera "postranska reč". NAROČNIKOM V OGLESBY, ILLS. Tisti naročniki v Oglesby, ki š-j niso prejeli našega stenske-ga koledarja, naj se blagovolijo zglasiti pri Mrs. M. Legan, 241 E. 1st St., ki jih je iz pri-Ijaznosti sprejela, da jih razdeli. V svojem navdušenju za j to stvar, Lipar prav po napred- | njaško vzklikne: "Bratje, kai se ni zgodilo v letu 1927, se bc zgodilo leta 1923: s tem pozivom škili Lipar z enim očesom na boljševiško Rusijo, o kateri pa radi previdnosti popolnoma molči. Seveda se bo vse take-zgodilo, "kuker gaspud Lipav zašafajo"; veliki prevrati in prekucije, in vera, ki sloni edino še na milosti naprednjaskr domišljije, bo izginila: nasto pili bodo razni bogovi, ki bodo Liparjem ukazovali, kaj jesti, kaj delati in koliko ur bo človek imel na razpolago, da se bo odpočil od dnevnega dela: celi svet bo ena sama veliki kosama, kjer bodo generali — sami židje. Vse farje bodo zaprli in postreljaii; cerkve bodo spremenjene v.plesne dvorane, kjer se bo resna in trezna mladina svobodno gibala in razvijala svoje globoke misli: haj duš, da bo takrat še Lipar eno zadrajsal! "Oj zlati vek, zdaj srečnim Kranjcem pride!" In da se vse to čim pre ie u-resniči, kliče Lipar ves zasopel v svoji nestrpnosti: "Če hoče:! sam sebi dobro, vrzi danes od sebe vse, kar pokriva laž; torej vse vere in drugi raznobarvni humbuk, po domače rečeno. Upravništvo A. S. di sedaj v Mehiki, kjer katoli- j nič dati in nič verovati, čani v imenu Kristusa Kralia i Zapomni si, da stvarnika čez IZŠEL JE notri slovenski molitvenik z velikim tiskom IMENUJE SE: Iz nogometaških krogov. — Stara kmetica je prvič videla nogometno tekmo, kjer je igra! tudi njen vnuk. Ko je videla kako padajo nogometa i i Fool ball players) na opolzkih tleh, je zavpila: "George, če misiiš pasti, glej. da ne padeš nazaj. Ko sem ti na zadnji strani hlače krpala, sem pozabili, i-vanko ven vzOti, je še sv. a.j v hlačah ..." (AKO SE JE IZME-BILA REVMATIZMA \ "dor no svniili ':i*-tuili izklJ-11 iaii. koliko človek trpi. kateri ima revnu-i.-riM. ie Mr; !! ■ ". Ki ."i vi i.:t 1 >avis .N ... 1-101. illooinin.Lcion. III. ako hvali ,::>a. -i :>rl.:a;U v a. l.icr 1-Tore, "t- dnmrn tri evim po- (l iti. kako se lahko iznebiio teh bolečin na rito pripn-st način kar na svojem <1 »-mu. Mrs. Hnr^t nima ničesar za prudili. -jamo izrežite ta o^las in ^a pošlji' -: Vašim itn- nom in naslovom njej ma ho prav z veseljem posh.la p -rehna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162. K. S. K. T. CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 192S: Predsednica, Helena Mally, 11U5 E. 63 r d St. Pcdprcdscdnica: Josephine Menart. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E. 741 h St. Blaptajničarka: Alojzija Pikš, 1170 E. 71st St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supaa, II. Mary Skulj, III. Cecilija Znidar-šič. Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme. Redna seja se vrši vsaki prvi pon-deljck v mesecu v stari dvorani šole i IV AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 26. januarja 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Tako sta prišla k mizi. On je sedel poleg nje in videlo se je, da je njena lepota zares napravila nanj nenavaden vtis. Pričakoval je, da bo gotovo našel šlahčanko, brhko kot srno ,smejočo se in vreščečo kakor šoja in rdečo kot mak, medtem pa je našel ponosno gospodično, v katere črnih obrvih si lahko opazil dično, v katere črnih obrvih si lahko opazil neupogljivo voljo, v očem razum in veljavo, na vsem obrazu jasen mir nedolžnosti; pri tem- pa je bila tako plemenite postave, tako ljubezniva in krasna, da bi mogla biti na vsakem kraljevskem dvoru cilj oboževanja prvih vitezov v deželi. Njena neizrekljiva lepota je vzbujala občudovanje in hrepenenje, toda v njej je bilo obenem nekako veličanstvo, katero je brzdalo taka čuvstva, da je Boguslav nehote pomislil: "Prezgodaj sem ji pritisnil roko. . . pri taki je treba previdnosti, ne kar naravnost r T-oda nič manj se je odločil^pridobiti njeno fcrce, in je občutil divjo radost ob misli, da pride čas, ko se mu to dekliško veličanstvo in ta krasota vdasta na milost in nemilost. Strašno obličje Kmitičevo se je sicer upiralo teM sanjam, toda za predrznega mladega moža je bilo to le še večja izpodbuda. Pod vplivom teh čuvstev je' ves vzplamtel, kri je začela vreti v njem, kakor v vzhodnem' žrebcu, vse njegove strasti so oživele nenadno v njem in vsa njegova postava je žarela kakor njegovi dij.amanti. ■ j Razgovor pri mizi je postal splošen, ali bolje, izpremenil se je v splošen zbor pohval in hlimb za kneza Boguslava, katere je vitez poslušal z nasmehom, toda brez posebnega zadovoljstva, kakor bi poslušal kaj navadnega in vsakdanjega. Najprej se je govorilo, o njegovih bojnih činih in dvobojih. Imena premaganih knezov, markizov, Tbaronov so se si-pala kakor iz rokava. On sam je še tu pa tam mimogrede dodal kako ime več. Poslušalci so ;se Rudiji, knez Januš si je ^.zadovoljno gladil jsvo^e dolgte brke, naposled je rekel Gahchof: r "Ko bi mi tudi imetje in rod ne delala ovir, ;vendar ne bf hotel hoditi vaši knežji milosti »na pot in se le čudim, da se še najdejo taki fpredrzneži." ; "l£aj hočeš gospod Ganchof!" je dejal fknee. ^So ljudje z' železnim obličjem in zbadljivim pogledom, katerih, se-prestrašiš ob sa-imem pogledu, toda mene je Bog obvaroval ,-pred telil. .J. Mojega obličja se ne ustraši niti i,devica.v - - ' ' ' i. j ■> ? "Kakor se tema ne boji bakle," je odgovorila ljubeznivo in priliznjeno gospa Korfova, r"dokler ne zgori v njej. . Boguslav se je nasmehnil, gospa Korfova •pa je nadal jevala, ne da bi se nehala prilizovati : "Gospode vojake zanimajo bolj dvoboji, me ženske pa bi kaj rade slišale o ljubezenskih doživljajih vaše knežje milosti, o katerih so vesti prihajale celo do nas/* "Neresnične, gospa dobrotnica. neresnične ... Vae to se je povečalo med potjo. . . Snubili so me, to je res. . . Kraljica francoska je bila tako ljubezniva. . "Da me je snubila za knežnjo de Rohan," je pripomnil JanuS. "Za neko drugo, za knežnjo de la Forse," je dejal Boguslav, "ker pa srcu niti sam kralj ne more zapovedati ljubezni in blagostanja, hvala Bogu, ne potrebujemo iskati v Franci- ji, zato ni bilo kruha iz te moke. . . Ljubeznive so bile te gospodične, kar je res, in nad vse pričakovanje krasne, a vendar so pri nas še krasnejše. . . in ne bi mi bilo treba iti iz te sobe, da bi našel takšne. . Tu je vrgel dolg pogled na Olenko, katera se je naredila, da ne sliši, in je začela nekaj govoriti z rosienskim mečnikom, gospa Korfova pa je zopet začela govoriti: "Krasotic tu ne manjka, vendar ni takšnih, ki bi se mogle primerjati v bogastvu in rodu z vašo knežjo milostjo." "Dovoli, milostiva gospa, da zanikujem," je odgovoril živo Boguslav, "zakaj, prvič ne mislim, da bi poljska šlahčanka morala biti manj vredna od kake de Rohan in de Forse, drugič so se pa Radzivili že večkrat ženili s šlahčankami, za kar nam zgodovina lahko poda mnogo dokazov. Zagotavljam milosti-vo gospo, da prekosi šlahčanka, ki postane Radzivilova, celo na francoskem dvoru on-dukajšnje kneginje." "Imeniten gospod. . je zašepetal Olenki rosienski mečnik. "Jaz sem bil vedno tega mnenja," je nadaljeval Boguslav, "dasi me je bilo večkrat sram za poljsko šlahto, če jo primerjam z inozemsko, zakaj nikdar bi se tam ne zgodilo to, kar se je zgodilo tu, da1 bi vsi zapustili svojega kralja, ba, mu še celo stregli po življenju. Francoski šlahčič je zmožen naj-gršega dejanja, a svojega kralja ne izda nikoli." Navzoči so začeli gledati drug na drugega in tudi na kneza z začudenjem. Knez Januš se je namršil in zresnil, Olenka pa je* obrnila svoje modre oči v Boguslavovo obličje z izrazom. občudovanja in hvaležnosti. "Oprosti, vaša knežja rrilost," je rekel Boguslav, obrnivši se k Janušu, ki se še ni mogel zavesti, "vem, da nisi mogel postopati drugače, ker bi bila propadla vsa Litva, če bi se bil ravnal po mojem nasvetu; ali vendar se ne bom nehal pričkati s teboj radi Jana Kazimtrja, dasi te spoštujem kot starejšega in ljubim kot brata. Saj sem ga jaz prvi izmed Poljakov spremljal, ko so ga izpustili iz francoskega ujetništva. Takrat sem bil še. skoro otrok, zato pa Še tem manj morem pozabiti in drage volje bi bil prelil svojo krvi, da bi ga mogel varovati vsaj pred onimi, ki snujejo spletke proti njegovi sveti osebi." Janušu, ki je že kolikortoliko razumel Boguslavovo igro, se je vendar zdela preveč drzna in preveč nevarna za tako neznaten cilj; zato ni mogel skrit svoje nezadovoljnosti ter dejal: "Za Boga! O kakšnih spletkah proti življenju našega razkralja govori vaša knežja milost? Kdo jih snuje? Kje se je mogel najti tak izvržek v poljskem narodu? ... To se še ni, kakor živim, zgodilo v ljudovladi od začetka sveta!" Boguslav je sklonil glavo. "Ni še mesec dni temu." je rekel z žalostnim k lasom, "ko sem iz Podlesja potoval v Tavroge v elektorski Prusiji. je prišel k nuni šlahčič. . . iz imenitne rodbine. . . Ta šlahčič, ki najbrže ni poznal mojega pravega nagnjenja za našega milostive^a gospoda, jc misli, da sem njegov sovražnik, kakor so drugi. Torej za znatno nagrado mi je obljubil, da pojde v Šlezijo ter ugrabi Jana ICazimirja ter ga odda Švedom živega ali mrtvega. . ." Vsi so onemeli od groze. Naročite knjige iz seznama Naših knjig. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas 1 Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam 1 AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL, POVESTI IN ROMANI. II. Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest.............................. .50 Slike. K s. Meško. Zbirka kratkih, zanimivih črtic ------1................... 1.00 Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja. Korotanske povesti ----------------- .75 Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele doRodhice -------------------------- 1.00 Stezosledec. Povest iz ameriškega življenja ................................. -35 Svetloba in senca. Dr. Fr. Dctela.' Kmctska povest .............. -____ .60 Svetobor. P. Bohinjec. Pove»t iz konca 11. stoletja. -------------------- .60 Šopek samotarke. Manica Romanova. Kratke povestice............50 Tirzan in svet. E. R. Burroughs. Roman________________________________________ 1.00 Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega ujetnika. ........................................... 2.50 Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .75 Tarzanov sin. K. R. Burroughs. Roman. .......................................- 1-00 Tarzanove živali. E. R. Burroughs. Roman............................................. 1.00 Tatic. Fr. Bevk. Povest samoob- tožcnca ...................-................... .75 Tiho jezero- Povesti za slovensko mladino. ..............................95 Tik za fronto. D. Feigel. Kratke črtice, vesele vsebine -------------- .80 Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žoln;}. Domorodne hudomušnice-------------------------------- Trenotki oddiha. Več zanimivih nja. H. Schreiner...................... -50 Antični in moderni svet. Tadeus Z. Zielinski................................... 1.00 Boj za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letnici koroškega plebiscita......................75 Bon Ton. Pouk o lepem vedenju. 2.50 Breskev in marelica. Pouk, kako ju vzgajajmo in oskrbujemo. M. Hntnek................................... .40 Cerkniško jezero in okolica. M. Kabaj. Z zemljevidom............... 1-85 Cirilica. Navodilo za čitanje in pisanje......................................... Denar. Dr. Kari Engliš. Poučna narodno- gospodar, razprava... Dictionary, Webster's, New Standard......................................—.— Dictionary, Webster's, Vest Poc- Določanje žive teže pri govedu, brez tehtnice................................. Domači vrt. Praktičen na vod, ka- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeO-O^OOOOOOOOOOOOOO PISANO POLJE 000000000000000-00000000000000000000000 .25 .75 1.00 .30 .35 Mladen Kostov: LJENINGRAD, MESTO SPOMINOV. (Konec.) Ostal sem v Ljeningradu ne-nekaj dni in si ogledaval razno znamenitosti. Tu jih ni malo: tako imaš na primer Azijatski muzej, eden največjih orientalskih zavodov, potem "Botanični muzej", "Geološki muzej" itd. Spomenik Petra I. je ohranjen. Je delo francoskega kiparja Falkonetija in slovi kot ko ga uredimo, obdelujemo, in . krasimo. M. Hum.*................... 1-50 najlepših evropskih spo- Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Keippa^_........ Domači živinozdravnik. Fran j o Dular............................................... Državljanski katekizem, o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov ..........................—....... Franc Pirec, apostolski misijonar * med Indijani v sev. Ameriki. Njegovi doživljaji...............—..... Friderik Baraga, prvi slovenski apost. misijonar in škof med 1.50 1.25 .25 .35 .45 Indijani v Ameriki. ................... 65( Gospodarska geografija. Dr. Vinko Šarabon.................................. 1.25 povesti.....................................—.....40 Gospodinjstvo. S. M. Lidv. Pur- Tri povesti grofa Leva Tolstega. | Navodilo za vsa v doma- Iz ruščine......................................40 £em gospodinjstvu važna opra- Troje angelskih češčenj. Dr. Joh. | vjja................................................... 1.25 Vošnjak. Kmetska povest..........35 Gradjanski Katekizam, o pravima Tujski promet. Dr. Fr. Detcla. Dolenjska povest......................... 1.00, Tunel. B. Kellermann. Zelo napet roman..................................... 1.25 Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz turških časov.................~.............65 Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodov. povesi....... 1.00 Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. 5. knjiga. — Lux in tenebris lu-Iucet. — Moč ljubezni. — Ze zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. 6. knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po po- Vera. Olga Waldova. Roman iz ruščine...............................-.......... Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Nedeljko....................................... .45 V libijski puščavi. A. Corian Doyle. Roman. ...................-.............. V oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del: vsak del po V petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijske- i. dtižnostiina jana............. Grško-slovenski američkih grad- slovar. Anton m eni kov. Stoji na podnožju meteorita, ki so ga našli blizu Petro-grada. Tudi še stoje na svojih mestih spomeniki Katarine II., Nikolaja I., Suvorova itd. Vsi bivši dvorci so izpreme-njeni v raznovrstne pisarne, muzeje in podobno. Na primer TavriČeski dvorec, nekoč dvorec knezov Tavridov. Zgrajen je bil leta 1782. i'o razpustu "dume" (ruskega parlamenta) je postal središče revolucijskih dogodkov. ■10l Tu so bile seje vlade Keren-ske Dokler________________________________________ 5.00 pod njegovo streho se .75 1.00 .60; G0 Higijena na kmetih........................75 Hrvatska čitanka. Dj. Kutuzovič. 1.50 Idejni predhodniki današnjega so- ciializma in komunizma ............ Italijanščina za Slovence. V. Ban- Tzpovedi socijalista. Od socija- lizma do duliovništva _________________ Kako si ohranimo ljubo zdravje. Dr. Herman Vedenik- -...............25 Kitajci in Japonci. Jos. Stare. Življenje in šege narodov daljnega Vzhoda..................................45 Kletarstvo. B. Skalicky................. 2.00 Knjiga' o lepem vedenju................. 1.25 ! Knjiga uradnih vlog. Janko Dol- •75j žan............................................ .45 j Knjigovodstvo, 2. del. Ivan Pod- iesnik............................................ 1.00 Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Al. Stroj. ________________________________75 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mat. Pire..........25 Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Iv. Grafenauer... 1.00 ga ujetnika...............................- 1.00j Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. V Petrograd. L. Stiasny. Poto- j Krekova mlada leta. Ivan Dopisne črtice.................................. .751 ]enec_________________________________________ 1.00 Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. 25, 3 zvezek. Socijalizem.............. 3.00 V tujih službah. A. Jirasek. Po- Krištof Koiumbus in odkritje A-vest iz češčine. .................-.....— -95 merike. ___________________________________ .45 Vzori in boji. Jože Debevc. Po- Ljubavna in snubilna pisma..........35 pis dijaškega življenja............. 1.50 Milosrčnost do živali. __________________ .25 je vršila prva seja "sovjetov". Tu je dne 4. aprila 1!>17. leta na seji boljševikov in menjše-vikov Ljenin prebral svoje , sloveče "teze". Tu kaj* je imela 60j "Ustavodajna skupščina", ki j so jo boljševiki razgnali, svojo Rozumovski, je mestni muzej. V "Zimskem dvorcu" »je u-metniški dom. To je ena najlepših ljeningrajskih palač, delo slovitega Rastrellija (dovršeno leta 1762). Hi i je rezidenca carjev, po revoluciji pa Kerenskega. V oktobru leta 1017 so ga morali boljševiki z "jurišem" zasesti. Zanimiv je tudi dvorec kneza Jusupova. V zadnjih dneh carslva se je tu zgodil dramatičen dogodek — umor zloglasnega Rasputi-na. Zdaj je v tej palači cen-1 ralni dom delavske prosvete. Na Finskem trgu, točno na tistem mestu, kjer je dne 17. aprila 1917 Ljenin. ki se je nekaj fini preje vrnil iz inozemstva, nastopil prvič kot revo-lucijski govornik (med govorom je imel revolver v roki), so boljševiki postavili velik Ljeninov spomenik. Boljševiški voditelj stoji pred nami kakor živ z iztegnjeno desnico. To je bila njegova priljubljena gesta, ko je govoril množici. To so slavni spomeniki. Obstoje pa seveda daieko manj slavni. Na primer je "Ljeninport" — ljeningrajsko pristanišče. Le-to je vedno mrtvo. Ljeninport je ruski Trst. Nemara bi bil ostal še ne- .50 .75 Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. — Mojster R «ba. — Mladih zani-karnežev lastni životojiisi. Zelo zanimive povestice...........— Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinsk i povest iz ribniške .75 doline Mlekarstvo, s črticami o živinoreji. Ant. Pevc.---------------------- Moji zapiski z« Dunaja. Stefanovič Krnil. Izza časa prevrata.......— Narodno-gospodarski eseji. Dr. A. Gosar. —---------------------------- Nasveti za hišo in dom. I. Majdič. kaj dni v mestu ob Nevi. toda edino sejo. preganjala me je huda dragi- Sedaj je v tem dvorcu l ie-1 nja. ningrajska komunistična uni-' Samo za hotel (bival sem v verza. državnem hotelu "Ermitaž") V "Anickem dvorcu", ki ga [ sem plačeval 14 rubljev na je zgradi! v 18. stoletju grof dan, to se pravi, čez $6.00. Sirom Jugoslavije. Velika goljufija v zagrebškem čekovnem zavodu. blagajniku poštnega čekovnega zavoda v Zagrebu se je pripetila v četrtek, 29. dec. velika pomota, radi katere je čekovni zavod oškodovan za 45 ga asistenta v splošni bolnišnici ljubljanski in je pod tem naslovom vršil zdravniške ordinacije. Kot najbolj pripravne žrtve si je izbral povečini natakarice v raznih gostilnah in vinskih kleteh, kjer je kar v lokalu Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka povest .......................................... Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz petega stol. po Kristusu«________ Za milijoni A. K. Green. Zelo zanimiv roman....................... Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2. del. Vsak del po-------------------- 1.25 Zaročenca. A. Manzoni. Milanska povest iz 17. stoletja_______________ 3.00 Zbirka narodnih pripovedk. J. P. Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi- Krilan ______________________________________ .75 Zgodba o nevidnem človeku. H. G. Wells. ......................................50 Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr Mil čin ski. .................................— .60 Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz francoskih časov........... 1.50 Zgodbe zdravnika Muznika. Iv. Pregelj. Zgodov. povest ------------ Zgodovinske anekdote. Dr. V. Šarabon L. 2. in 3. zv. Vsak po Zločin v Orcivalu E. Gaborian. Smisel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet. vojne Znamenje štirih. A. Conan Doyle. Londonska povest.................... Z ognjem in mečem. H. Sienkie-wicz. Povest iz davnih dni s slikami. _________________________________3.50 Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest .65 Živ pokopan. A. Bennet. Povest.. .£0 ZNANSTVENE IN POUČNE KNJI&E. Abecednik ža ameriške Slovence. Rev. Kaz. Zakrajšek.................. .45 Ajdovski Gradec. Dr. J. Tominšek .20 Amerika in Amerikanci. Rev. J. M. Trunk______________________________ 3.00 Amerikki Slovenci, kaj hočemo. A. Tomec. __________________-j-.......05 Analiza duievnega obzorja otro-ikega in dušeslovni proces uče- -;—---— 1-00 Kaša zdravila in njih uporaba domačem zdravljenju Naše gobe. Ante Beg. Navodilo j za spoznavanje užitnih in stru-penih Rob. ------------------ 1.00 .10 .35 .75 .60 1.50 tisoč dinarjev. Ob približno 10 j Preiskoval pacijentke in jim iz-dopoldne je prišel k čekovni !f.Ia-lal »vt"«'l>te. ordinacijo si blagajni uradnik tovarne čoko-ljV "-Posojeval po vee sto dinar- lade "Union" Mijo Lovretič in z njim inkasant Fran jo Kunta-rič. Blagajniku sla predložila v izplačilo ček za 5000 Din tel dva čeka po 100,000 Din. Bla-g.-ijnik Mijo Kokulič pa je po- 1 Nauk o čebelarstvo. Fr. Rojina. .50 motoma izplačal na manjši ček •75 Nemščina brez učitelja. Pavel Novak. 1. in 2. del Vsak del po.„ .45 lev gotovine, povrhu je pa poravnavo cehe odložil na prvega januarja 11)28. ko bo dobil plačo \ bolnišnici. Pri policiji se pojavljajo vedno nove stranke, ki su bile od Kopotarja ogoljufane in so šele potom časopisja Občinski red in obč. volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. ________ .45 .45 .55 .35 .75 .75 .35 Občinski red in obč. volilni - s kum so ,nii'1«' "Prav-Din. Kuntarič in Lovretič s la ■ kl" M,>(l »^odovanci so samo takoj, ko sta dobila denar, od- ,judje 12 revn*J*,h sIo'ev- ki šla. blagajnik pa je že čez ne-jtežko kaj minut opazil pomoto in ob-1 (lah Ropotarju vesti! o tem policijo. Ta ie na-iSO po naJver "»^lo naivne šla Lovretiča na njegovem sta-1 ^^ k' S° mU zau»,ale- da novanju. Lovretič ie priznal. ,,h ^ ozdiavil ™ majhen deda sta s Kuntaričem tako i opa- nar'. R«P°tar inteligentnega žila blagajnikovo pomoto. Iz-1 m ^urnega nastopa, simpatič- Naročilu je pridejati potrebno svoto v poštnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. javil je, da je prigovarjal Kun-tariču, naj znesek vrne, toda Kuntarič je odvrnil, da blagajnik tako ne bo mogel ugotoviti, komu je izplačal 45,000. Din več ter. je dejal Lovretiču, da si bosta popoldne denar razdelila. Kuntarič je popoldne sicer prišel v tovarno, toda čim je izvedel od vratarja, da ga čakajo detektivi, je pobegnil brez sledu. Lovretiča so obdržali na policiji, dočim je bila izdana za pobeglim Kuntaričem, ki je odnesel s seboj ves denar, tiralica na vse strani. -o- Pustolovec .Gustav Ropotar je zdravil Ljubljančane. Dne 27. decembra je bil prijet že dolgo zasledovani Gustav Ropotar, rojen 1899 v Zidanem mostu, pristojen v Celje. Stanoval je že od začetka decembra v Škofji ulici 3 pod imenom dr. Ljudevit Černe, zdravnik iz Celja ter kot tak vlovil Številne žrtve. —.Ropotar se je izdajal za zdravniške- ne zunanjosti ter napraw na tujca dober vtis. — Orožniška postaja Vojnik ga zasleduje že od januarja m. 1. radi tatvine obleke in radi goljufije, orožniška postaja Braslovče pa od marca m. L radi vloma in tatvine obleke in okrajno sodišče na Vranskem radi vloma in tatvine. Zadnji čas se slični pustolovci vedno bolj množe po večjih mestih, kjer nekaj časa brez skrbi razpredajo svoje mreže. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla Zlatica Lebarjeva, fcčerka g. dr. Joška Lebarja. Neizprosna smrt jo je ugrabila roditeljem tik pred božičnimi prazniki, ki so v prvi vrsti prazniki naših malčkov. — V Makolah pri Poljčanah je umrl po dolgi in mučni bolezni v starosti 61 let, veleposestnik g. Jurij Orovics. Opozarjajte svoje prijatelj« in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!* h M