XI- tečaj
6- zvezek.
z vertov sv. Frančiška.
Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
S posebnim blagoslovom
Njih svetosti papeža Leona XIII.,
Njih prevzvišenosti kneza nadškofa goričkega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega retta
vreja in izdaje
'I*. Stani«la.v Škrabec, t
mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici.
Vsebina 6. zvezka.
Pobožnosti in neketeri odpustki v mesen avgustu
Komarjem..........................................
Življenje sv. Angelje Merici.
XIV.	pegi- Razširjanje družbe.................
XV.	„	0 živi veri sv. Angelje..............
XVI.	„	O njenem zaupanju na Boga . . .
XVII.	„	Angelja je ljubila Boga iz vsega serca
Kako se mej svetom kerščansko živi (Dalje) .	.	.
„Vaša otožnost se bo v radost spremenila11 ....
Kje so telesni ostanki sv. Ane........................
Sveti škapulir, zdravje bolnikov.................. •	•
Kerščanskim poslom. III- Posel služi gospodarjem.
17.	Nekaj primerov glede pokorščine.............
18.	Marija terpi za cerkveno zapoved............
Spodobna obleka jo je rešila smerti...................
Zahvala za vslišano molitev ..........................
Priporočilo v molitev.................................
161.
164.
165. 168. 170. 172. 175.
183.
184. 186
187.
188.
189.
190.
191.
V GORICI.
Hilarijanska tiskarna.
1892.
‘
Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr.
Kaj pocétì? še enkrat'	•
Z veseljem moram oazuatiiti, da prošnja, s kàtérQ sani se bil v 4. zv. na tèm m èst ti obàrnil do slovénskìl) jezikoslovcev, uè ostala brez sadu. Prejél sàni nékàtéra jakò interesantna pisma od najodličniših in v tèj reči uajvažuiših strani, za kar bodi gospodom prisarčna hvala! Žal mi je pa, da se sporazumljenje vendar nè mogio dosčči. Morebiti se doseže laglje brez mene. Vèndàr hóòèm tù še enkrat poskusiti svojo srečo, ne kakàr bi morala moja veljati, tèmup le. da bi tò obveljalo, kar bi se spoznalo naj-primčrniše naši slovenščini.
Vsi gospodje brez dvojbé priznavajo, da morata slovnica in slovar učiti tudi pravo in resnično izréko vsake besède — ne samò, kako se navadno (prav, ali tudi ne p^rav) piše. Da so za tò, vsaj v slovarju in slovnici uèka posébna znamènja potrebna, to pač tudi vsakàdó pripušča. Ali katera so potrebna, katera so važniša in kakšna imajo biti, v tèm gredo misli na dvoje. Od eue strani se zlasti povdarja potreba edinosti s Hàrvatì in Sàrbì v znamèujih za naglase; od druge pa se cèlò težko vèrjame, da bi imèla kakàr štokavščina tako tudi naša sloveuščiua dva različna dolga naglasa. I>!ar se mene tiče, moram po pravici* povedati, jaz nèsàm imèl priložnosti šttrkavcev tako natanko opaževati. da bi niógàl za tardilo védètì, ali je Vukov popolnoma tò. kar jaz Y naši slovenščini pišem z 4 , in Vukov ' popolnoma to, kar j^išem jaz • ; meni se zdi. da pri nas razlóèàk nè takó velik, kakàr bi vtčguil biti v harvaščiui. in zato se nič ne čudim, akò se sèmtàrtja cèlò ne čuti več. Aiì tò je gotóvò. etimologiénò odgovarja tò. kar pišem jaz z 4 . Vukovemu ' , tò, kar pišem z ’ , Vukovemu prav tako* kakàr naš in stslov. è odgovarja srb,-hrv. ie ali je. Vže iz tèga se meni očitno zdi, da znamenja pri nas in v hàrvaSéìni nè. da bi morala biti enaka. Vélikì razlóhàk v podobi, ki je mej Vukovim in ' , naSèmù razločkd mej dan dies in dan datus cèlò prìméràn né. Pa k tèmù pristopa še nekaj druzèga. Kako se bodo pisale n. pr. v novem slovarju nenavadne besede, sporočene od mož, ki nèso pazili na razlóòàk mej ’ in ‘ , ali iz tacih krajev, kjer narod mej * in 4 sploh ne razločuje več. tàr je le tò gotovo, da je ta ali ta zlog dolg in pov-darjen? Vuk za take prìmére nèma znamènja, ker je zapisal le tiste besede, ki jih-je sam védel. Mi torej ž njègóvlniì štirimi znamènji ne moremo izha:ati. Po moje bi se pisalò v takih prìmérìh le znamenje dolžine ali vàrhù samoglasnika : à é 1 ó u, ali pa ztavàn, poslednje za širokima e in o, za è in ó, àr in otl. — Težava je tudi z Vukovima zuamènjema za kratka pov-darka in ' . Pri nas se zdaj kratki zlogi (navadno le na en sam način povdarjajo, ker sta se Vukova è in ò raztegnila v široka e‘ in o‘. Potèmtakèm kaže, da bi nam bilo zadosti enò samò zna-mènje, da bi smèli torej " opustiti tàr vzèti ' namèstù Vukovèga Ali s tèm bj bila zmešnjava vže gotóva. Akò tudi dandanašnji sploh več ne govorimo kratko potegnjenega naglasa (Vukovega" ), .s lent
XI. tečaj.
V Gorici, 1892.
VI. zvezek.
Pobožnosti in nekctcri odpustki
v mesecu avgustu.
Mesec avgust je posvečen brezmadežnemu Sercu Marijinemu, Ma bi verni kristijani sprosili od tega brezmadežnega Serca, sebi napredek in stanovitnost v dobrem, nevernikom pa, krivovercem in grešnikom spreobernjenje.
Popolni odpustek porcijunkole moreš prejeti tolikrat koli-kerkrat obiščeš na porcijunkolo, to je drugega avgusta, in tudi vže predvečer od druge ure popoldne, cerkev patrov frančiškanov, kapucinov, minoritov, tretjerednic, to je tistih, ki napravljajo tri redovne obljube in živijo v samostanu po vodilu sv. Frančiška za tretji red, ali kako drugo cerkev, ki ima ta odpustek, kaker na Sveti Gori na Goriškem. Za te odpustke se je treba spovedati, obhajati in cerkev za vsaki odpustek posebej obiskati in * to potjo po papeževem namenu moliti. Spoved in obhajilo leh-ko opraviš vže dan pred porcijunkolo1) in sicer v keterikoli «erkvi hočeš. Ako hodiš k spovedi vsaj enkrat na tjeden, ti ni treba za porcijunkolo še posebej spovedi opraviti, ako si brez. *)
*) Dekret 6. oktob. 1870.
— 162 —
smertnega greha1) ; cerkev moraš pa obiskati2) za vsak popolni odpustek posebej, to je. da vstopiš v cerkev, v nji moliš po namenu sv. očeta papeža") kakih 5 ali 6 očenašev in češčenamarij in potem greš iz cerkve. Ne delajo tedaj prav tisti, ki hodijo v cerkvi okoli, ko so enkrat vanjo stopili, in ne gredo iz njer dokler ne gredo domov. V cerkev moraš iti, cerkev obiskati in ob enem po papeževem namenu moliti in potem zopet iz cerkve iti, kolikerkrat hočeš prejeti nov popolni odpustek. Duhovni sinovi in hčere sv. Frančiška, vdeležujte se obilno porcijunkoler pomagajte ž njo svojim ranjcim starišem, dobrotnikom, znancem in udom tretjega reda, pa ne pozabite tudi duš, ki so od vseh zapuščene.
2.	Ta mesec se začne petnedeljska pobožnost v čast peterim ranam sv. Frančiška Seratinskega. Papež Leon XIII. je podelil vsem vernim, ki opravljajo pobožnost pet nedelj pred praznikom ali po prazniku peterih ran sv. Frančiška, ki se obhaja 17. septembra, ali pa enkrat mej letom, kederkoli komu drago, za vsako teh pet nedelj popolni odpustek ; treba je pa pet nedelj zaporedoma premišljevati, ali molitve ali druge pobožnosti opravljati, spoved opraviti, k sv. obhajilu pristopiti, cerkev obiskati in v nji moliti po namenu sv. očeta (kakih pet ali šest očenašev in češčenamarij) Rescript. S. I. C. 21. Nov 1885.) Za to pobožnost je pripravna knjižica : „Pet nedelj posvečenih peterim ranam sv. Frančiška/ Tiskal 1. Krajec v Novem mestu.
3.	Devetdnevnica v čast Marijinega vnebovzetja. Gdor pobožno opravlja devet dni pred jmaznikom Marijinega vnebovzetja, ali pa mej letom, keder komu drago, pobožnost v čast Marije v nebo vzete, prejme 300 dni odpustka vsak dan devet-dnevuice in pa popolni odpustek mej devetdnevnico ali pa mej osmino potem, ako se spove, pristopi k sv. obhajilu in moli za sv. cerkev in papeža.
1. avgusta popoldne po 2 uri se začne odpustek porcijun-kole in terpi še ves drugi dan do večera.
4.	pervi četertek v mescu, popolni odpustek bratovščine presv. Rešnjega Telesa.
0 Beringer, die Ablasse 1887. stran 433. •) Ravno tam.
’) Inocencij IX. 23. Jan. 1687.
— 163 —
5.	pervi petek y mesecu, popolni odpustek bratovščin presv. Rešnjega Telesa in Jezusovega Serca.
7.	Popolni odpustek karmeljske bratovščine.
12. Sv. Klara, devica drugega reda sv. Frančiška, popolni odpustek v frančiškanskih cerkvah za vse, popolni odpustek tretjega reda in pasa sv. Frančiška Serafinškega.
14.	Začetek petnedeljske pobožnosti v čast 5 ran svetega Frančiška.
15.	Praznik Marijinega vnebovzetja; popolni odpustek imajo udje bratovščin: presv. Rešnjega Telesa, presv. Jezusovega Serca, roženkranske, živega rožnega venca, naše ljube Gospe, brezmadežnega Marijinega Serca za spreobernjenje grešnikov, karmeljske, sv. Jožefa.
Sv. Ludovik, škof, spoznavavec pervega reda sv. Frančiška, v frančiškanskih cerkvah je popolni odpustek za vse verne.
21. Popolni odpustek živega rožnega venca in karmeljske bratovščine.
25. Sv. Ludovik IX. francoski kralj in patron tretjeredni-kov, vesoljna odveza za tretji red, v frančiškanskih cerkvah pa popolni odpustek za vse.
27. Popolni odpustek karmeljske bratovščine.
Enkrat v mescu, keder imajo mesečni shod ali skupščino imajo popolni odpustek udje tretjega reda, bratovščine presv. R. Telesa in presv. Jezusovega Serca.
Enkrat v mescu, keder komu drago, imajo popolni odpustek udje tretjega reda, bratovščine sv. R. Telesa, presv. Jezusovega Serca, apostoljstva molitve, naše ljube Gospe in družbe sv. Vincencija.
Eden petek v mescu ima apostoljstvo molitve popolni odpustek.
Dvakrat v mescu ima popolni odpustek bratovščina brezmadežnega Serca Marijinega.
Primeri Acta Ord. 1885. Beringer, die Ablasse 1887. Marnem Psalter 1891.
P. A. F.

— 164 —
Romarjem.
Približal se je zopet čas, ko začenjajo verni romati na božja-pota. Pomati na božjo pot ima lep, svet namen, popraviti, zboljšati in v dobrem vterditi romarja. Na svete kraje je romala sama Mati božja v Jezusom in sv. Jožefom, romali so kristijani od začetka do zdaj. Mnogim je vže koristilo in tudi tebi bo, če se boš ravnal po sledečih naukih.
Na božjo pot pojdi z dobrim namenom, Boga ali pa Mater božjo počastiti, kako milost ali pomoč v potrebi prositi, ali pa zahvaliti se zg prejeto. Pojdi z dobrimi in poštenimi osebami, ki te bodo na potu varovale in k dobremu spodbujevale, ne pa zapeljevale. Naj bolje bo, ako	gredo otroci	z očetom ali	pa	z materjo, nikaker pa ne sami	in zato ne	delajo prav	stariši in
gospodarji in gospodinje, ki gredo na božjo pot, doma pa pustije same otroke in posle, česer ne bi smeli nigdar storiti. Na potu se kratkočasi z molitvijo, petjem svetih pesni, s pobožnim pogovarjanjem ; pa se tudi leliko pripravljaš za sveto spoved. Rad in vdan v voljo božjo prenašaj	vročino in	slabo vreme	in	druge
težave. V romarski cerkvi opravi dobro	spoved in vredno	prejmi
sveto obhajilo in ako se moreš vdeležiti popolnega odpustka, zmoli potem v cerkvi še kakih 6 očenašev in češčenamarij sè skesanim sercem po namenu sv. očeta papeža. Ko si opravil vse svoje pobožnosti, vračaj se domov ravno tako lepo in spodobno, kaker si šel na božjo pot, in živi potem tako, da bodo vsi spoznali, ko te bodo videli, da si pustil na božji poti ne samo svoje grehe, ampak tudi vse slabe navade.
Ako želiš, blagovoljni romar, božjo pot dobro opraviti, ti še svetujem, da ne hodi ob velikih shodih, ker je takrat drug"' drugemu na potu in moraš dolgo čakati, da opraviš spoved, ali pa še na verste ne moreš priti, kar se mnogim zgodi. Ob velikih-shodih so romarske cerkve tudi prenapolnjene, in takrat niso ravno kaj pripravne za pobožnost. Zberi si tedaj kak drugi dan. ko boš mogel opraviti tudi veliko spoved. Popolni odpustek naj te ne skerbi ; v tersaški romarski cerkvi, n. pr. moreš prejeti popolni odpustek te le dni: na božič, sv. Štefana piaznik, svečnico, Marijino oznanjenje, veliko noč, 10. maja ko obletnico preue-senja hišice Matere božje iz Nazareta na Tersat, na binkoštni praznik, sv. Petra in Pavla (29. junija) dan, na porcijunkolo, na
— 165 —
sv. Lovrenca (10. avgusta), vnebovzetje Matere božje in nedeljo potem, mali šinarin. kvaterno nedeljo v jeseni, na praznik vseh svetnikov in čistega spočetja Matere božje. Ker je tersaška romarska cerkev frančiškanska, se v njej vselej lehko vdeležiš popolnih odpustkov, ki so podeljeni frančiškanskim cerkvam ; te odpustke nahajaš v vsakem zvezku „Cvetja.“ Razun teh odpustkov se moreš vdeležiti na Tersatu1) še en dan v letu, keder ti je drago, popolnega odpustka, ako po dobro opravljeni spovedi po vrednem prejetju sv. obhajila, obiščeš to romarsko cerkev in v nji pobožno- moliš (kakih 6 očenašev in češčenamarij) za edinost kerščanskih vladarjev, zatertje krivih ver, spreobernjenje grešnikov in za povišanje svete cerkve. Ta odpustek moreš darovati tudi dušam v vicah. Sv. spoved in obhajilo lehko opraviš v keterikoli cerkvi. Ta odpustek ima tudi romarska cerkev na Sveti Gori in na Gradu pri Mirnem na Goriškem. Romarska cerkev na sv. Višarjah bo kmalu dobila ravno tak odpustek in še drugi nepopolni. Kader ga bo prejela, bo to prečastito cerkveno predstojništvo naznanilo po časopisih. Ali ima ta odpustek tudi romarska cerkev na Brezji, nisem mogel zvedeti.
P. A. F.
Življenje sv. Angelje Merici.
P. F. H.
XIV.	poglavje.
Razširjanje družbe.
Ko je Angelja položila družbi temeljni kamen in dobila po-terjenje svojega višjega pastirja, so njene namere še dalje šle. Njena perva skerb je zdaj bila, da poterdi mlado družbo tudi vidni namestnik Jezusa Kristusa na zemlji, sv. oče papež. Potem bi se mogla družba širiti po vesoljni cerkvi. V ta namen jej njen tajnik gospod Kocano (Cozzano) spiše do sv. očeta prošnjo, kaker mu jo je razsvetljena od sv. duha sama narekovala. To je storila tri leta pred svojo smertjo. Iz neznanih vzrokov je prišlo poterjenje iz Rima še le po njeni smerti. Za tega časa je
‘) Vnovič podeljen od papeža Leona XIII. 26. novembra 1889.
— 166 —
bila prednica družbi grofinja Ladrone. Angelja se je bila vže preselila v boljše življenje, da bi pred božjim tronom pospeševala delo, keterega ni mogla na tem svetu zveršiti.
Preden je prišlo poterdilo iz Birna, pretili ste mladi družbi dve veliki nevarnosti, keteri jej je napravil sovražnik vsega dobrega. Pervo nevarnost je družba še precej leliko prestala, druga pa bi jo bila skoraj v početku zadušila in razkropila, ker se je v njej izcimil duh razpora.
Kmalu po smerti sv. Angelje so jeli neketeri iz napačne ali pa pretirane gorečnosti govoriti, da je nevarno za nežne in neizkušene device, ker raztresene po mestu v hišah žive. Izpostavljene so vsem zapeljivostim sveta. Tudi so se pritoževali neketeri očetje, da morajo še vedno skerbeti za svoje hčere in paziti na nje ; tudi imajo še prostost v tej družbi, da si lahko izvolijo še drugi stan. Take in enake tožbe so napravile neko zmešnjavo mej devicami. Ker je pa bila večina proti vsaki pre-naredbi, in ker so neketeri učeni mašniki sè spisi zagovarjali tak način družbe, kaker ga je vstanovila svetnica, polegel je kmalu ta vihar.
Nevarniši za družbo je bil drugi. Kaker smo vže omenili, sv. Angelja ni kake posebne obleke zapovedala udom svoje družbe. Določila je le, naj sestre nosijo priprosto obleko brez vsa-■cega nepotrebnega lišpa. Komaj pa je oči zatisnila, nastal je v družbi prepir zavoljo obleke. Večina mej njimi, keterim je bila na čelu prednica grofinja Ladrone, je svetovala, naj nosijo v znamenje svojega devištva pod navadno obleko pas. Temu so nasprotovale druge. Na čelu jim je bila gospa Luzzago, ki je bila ena pervih tovarišic naše svetnice, in pa tajnik svetnice gospod Kocàno. Prepir je postajal vedno hujši. Vže ste se mislili stranki ločiti. Tako bi bila skoraj gotovo družba razpadla. Kar pride iz Rima poterdilna bula papeža Pavla III, ketero je dal dne 9. junija 1544, leta. Škofu iz Verone in pa naddijakonu stolne cerkve v Brešiji je bilo naročeno, naj skerbita, da se papeževo pismo dejanski izverši. Skoraj za gotovo je bil za tega časa v Brešiji škofov sedež izpraznjen. Da bi pomirila stranke, dovolita sto dni odpustkov onim družbenicam, ki bodo nosile obleko enakega kroja. Stranki ste se zjedinile, naj bo obleka vseh sester jednaka. Skupno se odločijo za černo obleko z usnjatim prepasnikom. Po tem načinu in pod modrim vodstvom ina-snika p Frančiška Kabriuija se je vernil zopet mir mej družbo,
— 167 —
ki se je jela na vse strani lepo razcvitati in hitro širiti. V kratkem času se je razširila po vseh večih mestih po Laškem. Najpoprej je napravila novo naselbino v Kremoni leta 1565. Na-sleduje leto se je jela prijemati tudi v mestn Milanu. Od tod jo je sv. škof Karol Bai omej kmalu razširil po vsej svoji veliki škofiji.
Ta sveti in za cerkveno življenje vneti škof je na svojem četertem zboru Milanske nadškofije priporočal razširjanje družbe sv. Uršule kot najboljši pripomoček, ki mu je znan, da se raz-palo cerkveno življenje zopet obnovi mej mlajšim ljudstvom. Tudi je dobil družbi novo poterjenje od papeža Gregorija XIII. leta 1581. — Ko je prišel ravno tega leta, obiskovaje svojo škofijo, v mesto Brešijo, poizvedoval je na tanko o življenji tamošnih uršulinek. Pohvalil je njih vzgledno vedenje. Tudi je pregledal njih vodilo. Spremenil je. neketere reči, ki so bile še le po smerti sv. Angelje vpeljane. Potem je z dekretom dne 28. oktobra po-terdil vsa določila, ki so se tikala njih življenja, opravila i. t. d. — Tudi je podelil vsem sestram te družbe sto dni odpustkov, kolikerkrat pristopijo k mizi Gospodovi. Po njegovem prizadevanji so dobile tudi več cerkva, kjer so imele svojo božjo službo in zbirališča. Leta 1628 pa jim je škof Marin Zorzi po posredovanji njih vnetega dušnega vodnika p. Frančiška Morsone-ja sezidal lastno cerkev in jo posvetil na čast sv. Uršule.
V kratkem času je štela družba v njegovi škofiji v 18 naselbinah GOO sester. Od tod se je razširja v Verono, Parmo, Modeno, Feraro, Bolonijo in Benetke. Povsod so pristopale v družbo gospe iz najimenitnejših rodbin.
Leta 1574 se je jela širiti tudi po Francoskem. Najpervo so jo vpeljali v mestu Avinjonu. Sestre so živele po pervotnem vodilu vstanovnice po posameznih hišah. Pozneje jih je leta 1596 častitljivi p. Cesarij Bus združil k skupnemu življenju. Vender so smele prosto okoli hoditi in se niso zavezavale z obljubami. Ko pa je nekaj let pozneje slavni kardinalj Frančišek Sourdis vpeljal družbo v nadškofijo Bordovsko, je dobila leta 1618 podobo pravega cerkvenega reda. Ta pobožni in učeni kardinalj si je postavil za zgled sv. Karola Baromeja in ga skušal v vsem posnemati. Zato so ga imenovali zgodovinarji tudi „sv. Karola francoskega". Vračajoč se iz Rima v svojo škofijo, je šel skozi Milan, da počasti ostanke sv. škofa Karola Baromeja. Sedem ur je molil na njegovem grobu. Tukaj je tudi prejel notranje razo-
— 168 —
denje, naj po njegovem zgledu vpelje v svoji škofiji družbo sv. Uršule. Kaker hitro je dospel v svojo škofijo, poprijel se je tega dela. Vredil je tako, da je nekaj sester živelo skupaj v eni hiši, druge pa po hišah pri svojih sorodnikih, v taki podobi se je družba hitro širila po njegovi škofiji. Leta 1618 pa je spoznal potrebno, da vpelje še tretjo versto teh devic, ki naj se zavežejo z obljubami in žive v samostanu, iz keterega ne smejo mej svet hoditi. Za to pa je bilo potrebno, da se vodilo sv. Angelje nekoliko spremeni. Izdelal je tako spremembo, deržeč se pri tem vodila sv. Ignacija in sv. Avguština. Tako spremenjeno vodilo je poslal v Rim sv. očetu Pavlu V. s prošnjo, naj je poterdi. Papež je izdal dne 5. februarija 1618. leta prav obširno poter-dilno bulo, v keteri imenuje te device „Uršulinke po vodilu sv. Avguština". Pod tem imenom se je red hitro razširil po vsem Francoskem. V teku enega stoletja je štel vže nad 360 samo-stanov. Največa pospešitelja reda sta bila sv. Frančišek Saležki in sv. Vincencij Pavlanski. Velik samostan v Parizu je redu postavila pobožna gospa Barbara Marillot, ketero sv. cerkev časti pod imenom „zveličana Marija od Včlovečenja".
Pa ne le po Francoskem, ampak tudi po družili deržavah, dà, po vsem svetu se je red čudovito hitro razširil. To je bilo treba omeniti, ker je družba sv. Angelje dobila po raznih deželah tudi razna imena in doživela razne spremembe.
XV.	poglavje.
O živi veri sv. Angelje.
V naslednjih poglavjih hočemo ob kratkem premisliti posamezne čednosti naše svetnice.
Vse, kar smo do zdaj o njej slišali, nam spričuje, da je bila napolnjena sè ž i v o ver o.
Ta živa vera, ketere podlago je prejela pri sv. kerstu, delala je v njej od otročjih let. Kako bi bila mogla drugače kot petletna deklica vže zaničevati vse posvetne reči, in imeti do-padajenje le nad tem, kar izhaja iz vere, in kar k veri vodi. Zato je tudi proti prigovarjauju svojih starišev in zgledu svoje starejše sestre obderžala tiste ostrosti, ki so bile le delo' žive vere.
Dokaz njene žive vere so tudi njena romanja na božja pota.
— 169 —
S tem je hotela pokazati, da se ne boji nobenega truda, nobenih težav, da pokaže svetu svojo živo vero. Če tudi je na popotovanji v sv. deželo zgubila telesni vid, svetila se je toliko bolj luč njene svete vere. Če tudi ni mogla gledati s telesnimi očmi svetih krajev našega odrešenja, vender je kazala tako živa čutila pobožnosti, kaker bi ne gledala le sv. krajev, ampak Jezusa samega in njegovo terpljenje za naše odrešenje.
Z romanjem v Rim je pokazala posebno svojo vero nasproti krivovercem tiste dobe. Sla je v Rim. da zadobi odpustke sv. leta in da pokaže svojo vdanost do Jezusovega namestnika na zemlji. Ravno te resnice so tajili Luter in drugi krivoverci tistega časa. Proti odpustkom in rimskemu papežu so najbolj divjali.
Angelja se je pa tudi po vsej moči prizadevala, da zastavi tem zmotam pot v Brešijo, če tudi je svetna gosposka storila svojo dolžnost, za kar jej gre vsa hvala. V ta namen je zbirala Angelja okoli sebe zanemarjene in nevedne otroke. Z nepopislji-vo poterpežljivostjo in ljubeznivostjo jih je učila resnice svete vere. Bila je mej njimi pravi otrok in jim prav po otroškem umu razlagala kerščanski nauk. Ni jih popred spustila od sebe, da so bili do .dobrega podučeni v resnicah sv. vere.
Kaker je ravnala v svoji mladosti z otroci, tako je delala ves čas svojega življenja Vedno je skerbela. da ohrani čistost vere v vsi svoji družbi. Gorečnost, ki jo je imela do sv. vere, jo je silila tudi na smertni postelji, da je dala o tem gospem, ki so bile predstojnice družbi, v svoji slednji oporoki — „testa-mentu“ •— posebna naročila. V desetem oddelku oporoke jim priporoča tako: „Prosi:n vas iz vsega serca: Bodite skerbne in prav čujoče nad to nebeško čredo, posebno da se ne okuži z nauki tega spridenega časa. Če zapazite najmanjšo senco te kuge, pomagajte precej ; ne pustite, da bi kali pognala in obrodila sad v družbi. To bi bila kužna bolezen za družbo, pa bi tudi slab zgled dajala mestu41.
In res je zgled sv. Angelje in njenih tovarišic, kaker spri-čuje-Nazarij, ženski spol popolnoma prenovil. Živele so popolnoma po naukih sv. cerkve ; zato zapeljivci v raznih oblekah niso našli posluha.
Po pravici je toraj lehko pisal p, BI andini v nekem pismu o Angelji tako: „Ke bi se bila kedaj zgubila sv. vera, našli bi jo bili zopet pri sv. Angelji.“
170 —
XVI.	poglavje.
O njenem zaupanji na Boga.
Kako terdno je bilo zaupanje sv. Angelje na Boga, nam spričuje dovolj to, da je izveršila delo, ki se je zdelo v onem času neumno, da, po človeško soditi, celo nemogoče. Angelja je živela ob času, ko so deviški stan zaničevali in zasramovali, ko so ga celo po samostanih napadali in iz njih pregnati skušali. V takih okoliščinah sklene po božjem navdihnjenji deviški stan, ne v kakem samostanu, ampak mej svetom zopet oživiti ter ljubezen do njega obuditi. Koliker manj se je mogla pri tem delu zanašati za človeško pomoč, toliko bolj ja stavila vse svoje zaupanje na Boga, ki jej je bil razodel svojo voljo v prikazni, ke-tero je imela še v svoji mladosti pri Desencanu. „Podvzetje“, — je rekla, - Je pač težko in težavno. Pa Bogu ni nič težavnega, nič težkega, ker ima vsegamogočnost v svojih rokah, da, ki je sam vsemogočnost. Bog hoče ; zato se bo vse dobro izteklo. Jaz za svojo osebo sem najnesposobnejša za to delo, pa v rokah Najvišjega je tudi najslabejše orodje dobro, če ga On vodi in mu daje moč“.
Zato ni sprejela laskave ponudbe benečanskega starašin-stva, vojvode Milankega, in celo najvišjega glavarja cerkve v terdnem in neomahljivem zaupanji, da bo Bog po njej zveršil to, kar jej je razodel.
Do tako temnega zaupanja jo je pripeljal Bog polagoma z raznimi dogodki njenega življenja Vzel jej je dobrega očeta, ljubo sestro, drago mater, zvestega brata, in jo tako ločil od vsega posvetnega, da je morala staviti vse svoje zaupanje edino le na Njega. Angelja je tako zvesto slušala ta božji klic, da se je hotela ločiti sama tudi od družili ljudi. Kaker smo bili že omenili, zapustila je se svojim najmlajšim bratom stričevo hišo in hotela iti v puščavo, da bi daleč proč od posvetnega hrupa edino le za Boga živela. Ko jej je stric zabranil ta sklep, izumila si je drugi pripomoček, s keterim je hotela svetu pokazati, kako malo se zanj briga, in da je njen pogled obernjen na višje, večne in neminljive reči. Sprejme priprosto in spokorno obleko [sv. Frančiška, prepaše se s spokornim pasom in živi ostro po vodilu tretjega reda.
— 171 —
Ce toraj kerščansko upanje obstoji v tem, da obrača duša svoje oči vedno po nebeških rečeh, in v zaupanji, da bo te nebeške dobrote tudi dosegla, zaničuje vse veselje in dobrote tega sveta, ni dvojiti, da je bila sv. Angelja napolnjena s takim ker-ščanskim upanjem. Ta božja čednost je storila, da je že v petem letu svoje starosti zaničevala vse otroške igrače in razveseljevanja. Ker je terdno upala, da bo višje, nebeške dobrote, dosegla, vničila je lepoto svojega telesa in svojih las, da bi dala popolnoma slovo svetu in tako postavila vse svoje upanje in zaupanje le na Križanega.
To kerščansko upanje, ki je navdajalo njeno serce od otročjih let, skušala je vcepiti tudi v serca svojih hčera. Prizadevala si je, da vdahne vsem neko čeznatorno upanje, kaker boječim jagnjetom, ki so sredi gozda, kjer je polno vo kov in družili ropnih živali. Materam, ki so bile družbi prednice, je dala tole lepo opominjevanje : „Ne bojte se, če ne čutite v s.-i>i potrebnih zmožnosti za opravilo, ki vam je izročeno. Oni, ki vas je za to odločil, vas tudi ne bo zapustil. Stal vam bo na strani in podpiral vas sè svojo roko, keder bo treba. Če se obotavljajo ljudje, da bi vam skazali potrebno pomoč, zaupajte v Boga, ki je pervi začetnik te družbe. Ne bo vam odrekel v telesnih in dušnih potrebah svoje pomoči. Imejte le živo vero in terdno upanje, da vam bo pomagal. Zaupajte v Gospoda ; ker je njegova roka dala to vodilo, tudi te dražbe ne bo zapustil*.
Glede načina, kako naj vodijo sestre, ki so jim izročene, jim je rekla : ,.Če najdete ketero, ki je boječa in maloserčna, naročam vam, da si po vsi moči prizadevajte, jo potolažiti in s serčnostjo navdati s tem, da jo skušate prepričati o božjem vsmiljenji.
Kako dobro je sama umela druge z zaupanjem na Boga navdajati, je pokazala pri Milanskem vojvodi in rodbini Paten-golijevi. V največi zadregi in najhajši žalosti jim je znala ser-čnost obuditi, da so terpljenje z vdanostjo v božjo voljo prenašali. Ta njen čeznatorni dar je bil sploh povsod, kjer je bivala, tako znan, da so se ljudje v vsaki nesreči k njej zatekali in pri njej pomoči in tolažbe iskali. Ni bilo nesrečnega, če se je k njej zatekel, da bi mu ne bila solz posušila, ga potolažila in z novim upanjem napolnila.
— 172 —
XVII.	poglavje.
Angel j a je ljubila Boga iz vsega serca.
Ni žive vere in terdnega upanja na Boga brez goreče ljubezni ; ali z drugimi besedami : vera, upanje in ljubezen podajajo ena drugi tako roko, da nobena teli božjih čednosti brez druge v popolni meri biti ne more. Če je bila torej vera naše svetnice tako živa, upanje tako terdno, morala je tudi njena ljubezen ravno tako popolna biti.
Ljubezen do Boga se kaže v svoji pervi stopnji v tem, da ljubeča duša beži pred vsakim grehom. Smertni greh. sovraži nad vse, pa se tudi odpustljivih grehov po vsej moči varuje. So duše, ki stavijo svojo ljubezen do Boga v to, da opravljajo raznover-stne pobožnosti, pa jim ni mar, če Boga skoraj vsaki dan z grehom žalijo. Tudi Angelja je bila pobožna, tako pobožna, da so se že v njenih otročjih letih odrasli nad njo zgledovali. Dobro pa je vedela, da je gerda goljufija, kazati se pobožnega, Boga ljubiti, in pri tem se ne ogibati greha. Zato je imela navado reči : „Oj, kako se goljufajo tisti kristijani, ki gledajo le na to, da neketere molitve opravljajo, v cerkev hodijo, božjo besedo poslušajo in druge take pobožnosti opravljajo, za to se pa ne zmenijo, da bi tudi v dejanji spolnovali, kar božja postava zapoveduje. Pervo načelo, keterega se moramo zvesto deržati, je to, da ne žalimo z grehom Boga. S tem bomo dosegli, da nam bo Bog podaril ono sveto ljubezen, ketero zasluži, in zvestim dušam tudi podari'1.
Angelja se je skerbno varovala vsacega greha, ne samo smertnega, ampak tudi najmanjšega odpustljivega, kaker spri-ču.jejo vsi, ki so ž njo živeli. Vsaki dan je bila njena perva misel in največa skerb, da ne bi storila kaj tacega, kar bi Boga žalilo Zato je bila tudi vsakikrat zelo žalostna, če je videla, da so drugi Boga žalili. Pogostokrat je obžalovala in objokovala slepoto tistih, ki Boga niso spoznali, če so ga pa spoznali, pa ne ljubili, marveč žalili. Ni hotela in želela druzega, kaker edino to, da bi vsi Boga prav spoznali, ga ljubili, častili in služili mu.
Kjer je ljubezen božja, tam je tudi molitev doma. Saj je molitev ravno tisto ognjišče, kjer zajema božja ljubezen nove hrane, kjer se krepča in vedno bolj čisti. V molitvi spoznava
— 173 —
duša vedno bolj božjo neskončno dobroto in veličastvo, in pa svojo lastno vboštvo in nezmožnost. Ker spozna, daje nevredna milosti, s keterimi jo Bog obsiplje, vnema se njeno serce vedno boli v ljubezni do tako dobrotljivega Gospoda. Trudi	se,	da bi
mu bila vsaki dan bolj všeč in	podobna, da	bi se popolnoma ze-
-dinila ž njim. Ker je bilo serce Angeljino polno ljubezni, je bilo tudi polno molitve. Ves prosti čas po dnevi in po noči je porabila za molitev. Vsaki kraj jej je bil kraj molitve, hiša, kaker «erkev, dà celo polje. Tudi njeno opravilo in delo je bilo nepre-tergana molitev, ker je vedno pobožne zdihljeje k Bogu pošiljala.
Če je njeno serce kipelo od ljubezni že pri vsakdanji molitvi, kako še le, če je pristopila k mizi Gospodovi ! Pogostokrat je bila vsa raz sebe, da ni videla in slišala, kar se je godilo okoli nje. Popolnoma je bila zatopljena v svojega nebeškega ženina. Bog, ki se je hotel poveličati v svoji zvesti služabnici, je pripustil, da so jo v cerkvi večkrat videli od tal vzdignjeno in v zraku plavajočo. Drugi dokaz	njene velike	ljubezni	je,	da je
po tej nebeški jedi večkrat po	ves tjeden	pozabila	na	vsako
zemeljsko jed. Po več tjednov ni zavžila druzega kaker le sv. obhajilo, ki je po čudnem načinu tudi telesu dajalo moč. Potemtakem se ni čuditi, da je Angelja tako zelo hrepenela po sv. obhajilu, da je po toliko ur premolila pred altarjem, v keterim je bil skrit ta, ki ga je njeno serce tako ljubilo. Ker je pa živela v času, ko ni bila navada hoditi pogostokrat k svetemu obhajilu, tudi ona ni mogla tolikokrat pristopiti, kaker je hrepenela njena ljubeča duša. Zato ga je nadomestovala s pogostim duhovnim obhajilom, ketero je pozneje vesoljni tridentinski zbor vernim tako zelo priporočil. Za duhovno obhajilo se je mej sv. mašo pripravljala ravno tako zvesto, kaker je imela navado za pravo, sè živo vero, globoko ponižnostjo in gorečo ljubeznijo. Pri mašnikovem obhajilu je spoznala še enkrat svojo nevrednost, da bi Zveličarja telesno sprejela, in prosila Gospoda, naj sè svojo milostjo po duhovno pride v njeno serce. In res je čutila, da so se v njeno serce razlile take milosti, kaker bi bila Jezusa bistveno prejela. Zato tudi ni noben dan «pustila duhovnega obhajila, keder jej je bilo pravo obhajilo prepovedano. Pa tuli tiste dni, ko je pristopila k Gospodovi mizi, je mej vsako sv. maso ponovila duhovno obhajilo. In ker je čutila v svoji duši naj-veči sad, zato je zelo priporočala duhovno obhajilo tudi svojim hčeram.
— 174 -
Učenik božje ljubezni, sv. Frančišek Šaleški uči, „da je Kaljvarija gora ljubečih, in (la ljubeče duše najslajši med serkaj» iz ran Jezusovih, ki je visel oropan obleke, ranjen in razmesarjen na lesu sv. križa na gori Kaljvariji“. Zakaj če se ti ljubljenec prikaže sè smehljajočim obličjem in cvetlicami v roči, lehko se ti vname serce od ljubezni. Če se pa kaže bledega, iz ran ker-vavečega ter ti ponuja mesto cvetlic le ternovo krono, mora duša. od ljubezni plamteti, da se ne prestraši tega pogleda svojega ljubljenega in mu hoče biti zvesta družica tudi na potu križev in terpljenja. Taka ljubezen je navdajala čisto dušo naše svetnice. Najljnbša molitev jej je bilo premišljevanje terpljenja našega Gospoda. Ta ljubezen jo je gnala tudi na daljno in težavno romanje v sv. deželo in večkrat na sv. goro Varallo. Tudi v ter-pljenji je hotela svojemu ženinu postati podobna ; zato se je tudi pokorila in zatajevala tako ostro, da se človek kar čudi, ko bere kaker bomo že slišali.
Tudi je vedela, da Boga ne ljubi, kedor se križa boji. Če pa hočeš križ ljubiti, storiš najbolje, da se pogostokrat oziraš na svojega Zveličarja, ki je zavoljo tebe človek postal in ga za tvoje odrešenje nesel na goro Kaljvarijo, kjer je na njem v groznih bolečinah vmerl. Iz tega vzroka je vzela sè seboj na božjo pot svojih pervih dvanajst tovarišic. Tukaj jim je pokazala prav i očevidno orožje, s keterim so Jezusa martrali ter jim rekla ; ,,Poglejte, kaj je terpel ženin vaših duš za vas ! Poglejte, koliko je terpel, da postane vaš ženin in se pj duhovno zaroči z vami I Tu imate pred očmi v živi podobi doto, ketero zahteva od vas, da vas sprejme na svojo nebeško ženitnino. Zatajevanje mesa, zaničevanje svetnih dobrot in zatiranje pregrešnih želja vaše duše zahteva kot doto od vas za nebeško svatovščino*. S takimi in enakimi besedami je vnemala svoje perve učenke k ljubezni do Boga. Te besede so padale pa tudi na tako rodovitna tla, da so obljubile storiti vse. da postanejo vredne neveste tak» ljubeznivega in ljubečega ženina.
K temu je v svojih prijaznih pogovorih spodbujala vse, ki so ž njo občevali. Saj je govorila o tem, česer je bilo poln» njeno serce. To njeno mišljenje, rekel bi, je odmevalo vse njen» življenje. Saj je bila v vsaki nesreči mirna in vesela, dà, v križih in težavah je kazala še posebno veselje, ker je bila prepričana, da je še le po teh postala vredna nevesta svojega križanega in s kervjo oblitega nebeškega ženina.
— 3 75 —
Kako se mej svetom keršeansko živi.
B. Dolžnosti do "bližnjega.
Splošne razmere, ki jih imamo do svojega bližnjega, izvijajo iz pravičnosti in iz ljubezni in obsegajo toraj dolžnosti serca, razuma, jezika, dolžnosti glede premoženja in društvenih ozirov. Dolžnosti serca, kar se tiče čistosti našega nagnenja ; dolžnosti razuma, kako se varovati prederznih sodba in prenaglega suma ; dolžnosti jezika, da se ogibljemo obrekovanja in opravljanja ; dolžnosti glede premoženja, kako se prav deli miloščina, ter dolžnosti do društva in družine, da si prizadevamo, ohraniti ji pošteno veselje in pripomoči ji h kreposti.
Premišljevati hočemo tu te dolžnosti vsako posebej in tako pregledati vse skupaj.
VIII.	KAKO LJUBIMO BLIŽNJEGA.
1.	Bližnjega nam je treba ljubiti, ker je stvar božja in v to odločen, da bi enkrat Boga večno vžival. Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega ste toraj, kaker pravi sveti Gregor, enaki dvema vejama-, ki ste pognale iz ravno tistega debla in izrastle iz ene in tiste korenine. (1)
2.	Iz serca se nam morate izpraviti dve versti ljubezni, namreč ljubezen iz dobička ali sebičnost in poželjiva ljubezen. Ena kot druga ste ravno tako daleč proč od prave ljubezni do bližnjega, kaker je krepost od strasti.
3.	Tudi ljubezni iz občutljivosti, namreč tiste, ki jo kedo ima do bližnjega, ker je lepega lica, veselega duha, bistre glave ali ima sploh nekaj, kar je všeč naši domišljiji, našemu okusu, se je treba varovati.
4.	Ta ljubezen iz občutljivosti hitro zapelje v poželjivo ljubezen in učeni abulenski škof Aljfonz Tostad pravi, da, če bi kedo tekel, da ne bo v tej ljubezni iz občutljivosti prestopil mere in meje, je to toliko, kaker ke bi hotel ostati pri pameti takrat, keder nori.
5.	Takšna ljubezen se najprej prikaže v podobi nedolžnega, še celo krepostnega nagnenja, ali se kaj hitro spreverže v hud strup. Tudi kača ima svetle luskine in njen jezik nima nič
— 176 —
strašnega na sebi, pa vender je skrit pod to svetlo unanjostjo* moriven strup. Blisek pokaže prav lepo svetlobo, toda v tistem hipu tudi zadene in vbije. Izogibaj se toraj zaupljivosti mesenih ljudi druzega spola, in ne napravljaj ž njimi nikakeršne zveze in tudi drugače se ne pečaj ž njimi, ker je tu zmirom nevarnost.
6.	Ime : ,.naš bližnji1* pomeni vse tiste, ki se že v nebesih vesele, ali pa še lehko tja pridejo, ker nebesa so vir ljubezni do bližnjega. Hudiči in pogubljeni so tedaj tu izločeni.
7.	Neverniki pa in grešniki imajo še pravico do ljubezni do bližnjega, ker se morejo še spreoberniti in večno zveličati.
Sicer pa je treba, po besedah svetega Avguština, dvoje razločevati pri neverniku in grešniku : natoro, ki jo je gospod vstvaril, in to moramo ljubiti ; greh, ki ga stori človek, in tega moramo sovražiti. Zato pravi David, da je hudobne sovražil s popolnoma sovraštvom. „S popolnim sovraštvom jih čertim“. Kako in kedaj se toraj popolnoma sovraži ? Takrat, keder kede greh sovraži in grešnika ljubi.
8.	Bližnjega je tedaj treba ljubiti v Bogu in ta ljubezen bodi stanovitna, splošna in delavna.
!). Ljubezen bodi stanovitna, ker ji je stanoviten tudi vir. Ako te je razžalil tvoj bližnji, s tem še ne neha biti delo svojega Boga, namenjeno, njega enkrat vživati in zavoljo te lastnosti še ni zgubil pravice do tvoje ljubezni. More se pač sovražiti plevel, ki raste na neobdelani zemlji, ne pa zemlja sama, ki more dati prav dobre pšenice, če se obdeluje.
10.	Ni sicer v naši moči, da ne bi čutili nekake nevolje do žalivcev, ali drugo je občutiti in drugo zopet s 1 u š a t i ta občutek. Ker nam je dana zapoved, ljubiti tudi sovražnike, se razumeva to o ljubezni v duhu in v veri, ne pa o naših nagnjenjih.
11.	Nadalje bodi ta ljubezen splošna. Biti mora kaker dobrodejna rosa, ki krepča rože, pa tudi teruje in se razprostira nad palače bogatinov, pa tudi nad koče vbožcev. (2)
Ako se izvzeme od vere le en sam člen, vera potem ni več prava vera. liavno taka je z ljubeznijo do bližnjega, če se zaverže le ena sama oseba.
12.	Taka ljubezen, če tudi splošna, dobi seveda po stopnjah manjo ali večo priserčnost po prirojenem nagnjenju, po hvaležnosti ali drugih poštenih razmerah. Zato pravi sveti Tomaž, da
— 177 —
sorodstvo, domovina, skupna izreja, enaka nagnjenja včverste ljubezen, ki prihaja od Boga in se zveršuje v Bogu in da zato bolj ljubimo svoje sorodnike, dobrotnike, modre in krepostne osebe, z eno besedo take, ki so nam ali Bogu bliže.
Id. Slednjič bodi ljubezen do bližnjega delavna, to je, koristimo, pomagajmo bližnjemu po njegovih potrebah in svojih (naših) močeh. ,.0 g e n j, ki ne gori, ni več ogenj% pravi sveti Gregor. Tako tudi ljubezen, če ne dela, če potrebnemu ne stori nič dobrega, keder je mogoče, ni več prava ljubezen.
14.	Ne smejo se odreči sovražnikom in žalivcem navadne vljudnosti in djanja kerščanske ljubezni; še celo pripravljeni bodimo, posebno takim pomagati, če to zahteva sila.
15.	Daši tudi je naravnost prepovedano, imeti notranje sovraštvo ali serd do žalivcev in slabili oseb. vender ni nikaker prepovedano, varovati se jih oprezno. Tako varstvo nam pamet sama veleva. So ljudje, s keterimi ni nikaker drugače mogoče v miru živeti, razen, da se jim človek izogne. Tu je ogibanje dokaz previdnosti, ne pa nasledek sovraštva. Kje je kedo, ki se ne bi ogibal kužnega bolnika ? To pa ne stori sovraštvo do bolnika, da se ga ogibljemo, temuč strah pred boleznijo. Ker-ščanska vsmiljenost tirja od nas, da ljubimo svoje drage brate in jim dobro storimo, ne pa, da naj hudobneže varujemo, ne pa, da naj nedolžnost in poštenost dobrih prepuščamo slepariji in hudobiji. „B odite priprosti, kak er golobje, pravi Jezus Kristus, in razumni, kaker kač e“.
Ib. Pri tem se je pa pač treba varovati, da nam zoperno nagnjenje, o keterega lastnosti se motimo, ne pripomore k temu, da bi imeli to za nasledek previdne modrosti, kar morebiti izvira iz vidnega sovraštva. (3)
Dostavki.
(1) „Lj ubite se goreče mej seboj iz čistega serca*. (1. Petr 1. 22.) Apostelj hoče s temi besedami povedati, da naj naša ljubezen vedno na to pazi, da ne bi razžalili bližnjega. Brez te pazljivosti bi se ljubezen, ki je tako kerhka, na svetu kmalu zgubila. Prevzetna, osorna beseda, mer-zel, zaničljiv pogled je dosti, da razžali občutljivo serce. Stvarniku dragim stvarem, dragocenim udom Jezusa Kristusa moramo
— 178 —
prizanašati. Kedor nima te pazljivosti, ta tudi nima kerščanske ljubezni, ker nam ni mogoče ljubiti, da se ne bi pridruževali ljubljeni stvari. Ta ljubeča pozornost nam mora prevzemati duha in serce. Meni se ravno tako zdi, kaker da slišim Jezusa Kristusa ki ti kliče, kaker je rekel nekedaj Petru : „Pasi m o-j e jagnjeta.11
2.	Vsak, keteri se povišuje, bo poniža n, in kedor se ponižuje, bo poviša n-1. (Luk. XIV. 11) Ker tako zelo hrepenimo po povišanju, iščimo ga tam, kjer je v resnici. iščimo tisto povišanje, ki večno traja. To je čudovita častihlepnost, če hrepeni kedo, kako bi mogel večno kraljevati sè Sinom božjim, ž njim večno sedeti na ravno tistem sedežu ! Kaj pa je častilakomnost ? O tročja želja, poganjati se za slovečim imenom mej ljudmi, da bi si pridobili glas, ki je še hitreje minljiv, kaker dim, s keterim se igra veter ! Ali se bomo tako zelo trudili, da si pridobimo nekoliko ljudi, ki se imenujejo naše prijatelje, kar pa niso, in za prazen blišč ? Ženimo se za tem, kar je v resnici veliko, in kar bomo le našli, če se ponižujemo Bog ponižuje prevzetnjaka že tukaj na zemlji.; pošilja mu nevošlji-vost, grajo in opravljanje ; napravi mu neštevilne neprijetnosti in na zadnje ga bo poniževal v večnosti. Ponižnega pa, ki se skriva, ki če biti pozabljen, ki se boji, da ga ne bi svet iskal, njega bojo častili ker tega ni hotel, in zaničevanje puhle in zaničljive svetne slave se mu bo obilno izplačalo z večno slavo.
3.	„E d e n d r u z e g a bremena nosite in tako boste dopolnili Kristusovo postav o. “ (Gal. VI. 2.) Kerščanska ljubezen ne sega tako daleč, da bi zahtevala od nas, naj ne vidimo pogreškov bližnjega ; morali bi biti slepi. Hoče pa, da se varujemo, opazovati jih prostovoljno in brez potrebe in da nismo slepi za dobro, ko slabo tako leliko najdemo. Vedno imejmo na pomenu, kaj Bog, če le hoče, vsaki hip leliko stori iz najbolj zaničljive in najbolj nevredne stvari. Spominjajmo se, da imamo vzrok zaničevati sami sebe, in slednjič pomislimo, da ljubezen obsega tudi najneznatniše stvari, ker spozna z ozirom na Boga, da zaničevanje, ki ga ima kedo do kake stvari, kaže terdobo in napuli, ki vgasneta duha Jezusa Kristusa. Milost ni slepa, da ne bi videla, kaj je zaničljivo, vender prenaša tudi to, ker se vdaja skrivnim namenom božjim. Ne loti se je niti zaničljivo merzenje, niti naravna nepoterpežljivost. Nobena popačenost je ne spravi v začudenje in nezmožnost je ne vtrudi, ker le v
— 179 —
Boga zaupa in razen njega nič ne vidi, kaker nečimernost in greh.
IX.	PREDERZNE SODBE IN NATOLCEVANJE.
1.	Kedor obsodi bližnjega sam pri sebi, ne da bi bila očitna njegova krivica, stori krivico svojemu bratu in razžali Boga.
2.	Aleksander Veliki si je zatisnil eno uho, kederjekedok njemu prišel, in je rekel : „e n o uho nastavljam tožniku in drugo imam, da poslušam, kako se zagovarja zatožene c“. Bog sam, komer ni nič skritega, ni hotel A-dama obsoditi, dokler ga ni slišal in p; .-pričal.
3.	Človeško djanje se da od raz.iili strani ogledati, pravi sveti Frančišek Šaleški. Krepostni člove si ga ogleduje vedno od najbolje, hudobni od najslabeje strani
4.	Pazite, da ne sodite razburjeni, strasti, ker leta kaj rada skazi in popači resnico. Kedor gleda skozi pobarvano steklo, vidi vse stvari take barve, kakeršne je steklo. Ako nam je oseba všeč, vse hvalimo, vse izgovarjamo, in opravičujemo. Ako nam oseba ni všeč, zaveržemo vse ali vsaj nevgoduo razlagamo.
Ne sodi nigdar po videzu. Duhovnik Heli je zagledal Ano, ki je bila sveta žena. in jo je imel za pijano : toda njena pijanost je bila le nasledek njene preserčne molitve in njene goreče ljubezni do Boga. Judit, lepo vdovo, ki je prišla vsa olišpana v sovražni tabor in ketero je Holofernes prijazno sprejel, bi bil lahko imel kedo za lahkomišljeno in vender je bila to najbolj krepostna žena svojega časa.
5.	Seveda se včasi izreče tudi sodba nad bližnjim, ki je krivična, vender ne prederzna, ker se izgovori iz pravičnih vzrokov. Najbolje pa je, da se ne brigamo za to, kar nam ni nič mar, in da prepustimo sodbo Bogu.
6.	Dober kristijan se ne bo tako kmalu prenaglil s pre-derzno sodbo, to se pravi, svojega bližnjega ne bo obsodil za gotovo, če nima neovergljivih vzrokov. Navadno se to zgodi iz suinnjivosti ali iz strahu in v teh primerljejih se imajo za dovoljne že tudi menj važni vzroki.
7.	Sumnja je dovoljena le tako, če se godi pametno in previdno. Kedor iz strahu, da ne bi svojega bližnjega natolceval, ne skerbi za svojo varnost, ni pobožen, temuč nespameten in neumen človek. Kerščanska ljubezen prepoveduje slabe misli, ne prepoveduje pa previdnosti in opreznosti.
— 180 —
8.	Sumnja je tudi pripuščena ia včasih celo zapovedana, posebno takim osebam, ki imajo dolžnost, zapovedovati in voditi, kaker postavim očetje pri svojih otrocih, gospoda s svojimi posli in podložnimi. Ravno tako tudi takrat, keder gre za to, kako odstraniti obstoječe zlo ali ga zabraniti, če se ga je bati iz pametnih vzrokov.
9.	To je vse kaj druzega, ako kedo sumnja, da bi se moglo zgoditi kaj slabega, ali pa, ako se o keterera človeku kar naravnost izreče, da je storil to in to hudobijo. V pervem primeru se čisto nič ne greši. Vzemimo, da srečaš v gozdu oboroženega, ptujega moža, ki je lovec, in ti ga imaš za roparja ; čisto nič ne grešiš, če se mu zato izogneš. Ker tukaj se bojiš mogočega zla, ne verjameš pa, da je to zlo tukaj že v resnici.
10.	Ne smeta se tudi mej seboj zamenjati strah in natolcevanje. Strah je terpno stanje, ki ni odvisno od naše volje, natolcevanje ali sumnjenje pa .je prostovoljno dianje naše duše.
11.	Sumnjenje izvira večkiat iz boječe in žalostne narave. Sumnjenje ni greh, če se v umu ne vzbuja sum iz nezadostnih, preslabih vzrokov in če tega suma ne podpira volja, Treba je vedno pred očmi imeti glavno vodila, keterega nas spominja sveti Avguštin: „zlo, za ketero se ne ve, ali k e-tero se ne stori prostovoljno, ni več zlo, to je, ni gre h".
X.	OPRAVLJANJE, OBREKOVANJE, ZABAVLJANJE.
1.	Po svetu je veliko šol, v keterih se uče lepo govoriti, ni je pa, nobene ne, kjer bi se učili lepo molčati, razen v šoli Jezusa Kristusa. Ako se učiš v tej šoli molčati, učiš se zgodaj, dobro govoriti, to se pravi, tako govoriti, kaker veleva ljubezen in toraj pred vsem, varovati se opravljanja, obrekovanja.
2.	Slabo o bližnjem govori 1) kedor mu pripisuje kaj slabega, kar nima na sebi, ali 2) kedor njegove resnične slabosti pretirava, jim kaj dostavlja, in to dvoje se imenuje obrekovanje, ki je zloženo iz leži, 3) kedor skrito zlo, skrivne pogreške bližnjega odkriva, ne da bi bilo to potrebno ali koristno, in 4) kedor zasluge bližnjega taji, zakriva ali zmanjšuje — to dvoje se zove opravljanje, 5) kedor dobro obrača na slabo.
3.	Navadi se, da ne boš govoril o zadevali drugih ljudi in o stvareh, ki ti niso nič mari. Imamo že dosti skerbi se seboj
— 181 —
in se svojim obližjem in ni nam treba, pečati se še sè zadevami drugih Taka previdnost je prav posebno dober pripomoček proti slabemu govorjenju o bližnjem.
4.	Ko je bil sveti Peter tako radoveden, da je Gospoda poprašal o osodi svetega Janeza, mu je Jezus prav lepo odgovoril : „Č e m u popr asu ješ po stvareh, ki t i n i s o mari? Skerbi, da boš mene našle d oval, in nič druzega ne.“ Reci to tudi ti sam sebi, koliker kolikrat te radovednost priganja, da bi zasledoval djanja drugih ali jih nadzoroval.
5.	Vender pa ne bodi izmed tistih slabičev, ki iz prenapete in prenežne čutljivosti in prevelike ljubezni hvalijo vsaki pogrešek, in vsacega, če tudi je kriv. Če je znan kak prestopek in tisti, ki ga je kriv, ali pa tudi, če nista znana, vender moreta škodovati poštenosti in nedolžnosti drugih in zato ju je treba odkriti. Sveti Frančišek Šaleški pravi, kar se tiče tega : „Kedor opominja pred volkom, varuje jagnjet a. “ Kedor ve, da tat bližnjemu krade, je dolžan, svariti pred tatom in okradenemu naznaniti, da se bo mogel varovati. Ravno tako in še mnogo bolj previdno je treba ravnati s tistimi, ki po skrivnih potih zapeljujejo nedolžnost in hočejo človeka spraviti ob čednost, dobro ime in vero.
6.	Če kedo iz hudobije bližnjega raznaša in če kedo drugi z dopadajenjem to posluša, oba enako grešita, in mej njima ni druzega razločka, kaker ta. ki ga sv. Bernard takole naznanja. : «Kedor iz hudobije svojega bližnjega čemi in obira, ima hudiča na jeziku; kedor z veseljem posluša, ima hudiča pa v ušesih !"
7.	Rekel sem : kedor z dopadajenjem obrekovanje posluša ; ker, kedor ga posluša, pa ga ne poterdi in se ž njim ne strinja, ta ne privoli in tudi ne greši ne.
8.	Če zla, ki ga opravljivec ali obrekovavec pripisuje bližnjemu, ni na njem najti, je tvoja dolžnost, da to zanikaš. Če se njegove slabosti pretiravajo, ali če so skrite, glej da pogovor spretno spremeniš, ali pa da z večo resnobo, z molčanjem pokažeš, da ne odobravaš takega govorjenja, vender tako, kaker se to spodobi po okoličnostih, kraju in osebah.
9.	Pri vsem tem pa je treba pomisliti, da zlo bližnjega more biti sploh znano in resnično, da si tudi jaz še nisem za to zvedel. V tem primerljeju ne grešim, če govorim o njegovih sla-
— 182 —
bostih, in on, ki me posluša, me ni dolžan bratovsko posvariti. Verh tega se ne sme, če kedo ni prepričan o nasprotnem, slabo misliti o bližnjem in tedaj tudi ne za dognano imeti, da to, kar on govori, ni res, ali da razodeva skrivne reči.
10.	Tudi takrat nismo dolžni opravljivca ali obrekovavca grajati, če ni nič sadu iz tega pričakovati. Graja je zdravilo, ki se ne sme rabiti, če ni upanja, da se bo po njem bolnik poboljšal.
11.	Žaljivi pogovori, psovke ali priimki in zaničljive besede so moriven strup za ljubezen. Zato pravi sveti Duh : „V a r u j se, da ti jez-ik kje ne spodleti, ...in da tvoj padec ne bo neozdravljiv.11
12.	Kedor bližnjemu napravi škodo na časti ali pri dobrem imenu, je bolj vreden kazni, kaker tisti, ki mu poškoduje premoženje. Ne more dobiti veljavno svete odveze, in ne dobiti pri Bogu odpuščenja, dokler ni poravnal storjene škode, če mu je to še mogoče.
13.	Berzdaj torej svoj jezik, ki ga imenuje sveti Jakob „zapopadek hudobije4* in spominjaj se lepih misli svetega Bazi-lija : „Bog nam je pustil ušesa proste, da moremo vedno poslušati ; očem je dal s trepalnicami malo varstvo : jezik pa naj bi bil vsled njegove volje tako rekoč zajet mej obe zapornici, ustne in zobe, da spoznamo, kako zelo smo dolžni varovati ga z največo skerbljivostjo.44
14.	Tu je treba tudi še opomniti, da. krepost ne obstoji še v samem molčanju, ker drugače bi bili mutasti tudi najbolj krepostni, marveč obstoji v tem, da znamo dobro govoriti, to je, govoriti na pravem mestu in pid okoličnostih, ki to zahtevajo, kaker tudi z osebami, s keterimi govoriti ie potrebno in koristno.
15.	Pogovori o stvareh brez pomena pripomorejo k prijazni krepostni priljudnosti in se dajo zato oberniti na Boga. Prazne besede, o keterih govori sveti evangelij, pa ne spadajo semkaj.
(Dalje prihodnjič.)
— 183 —
„Vaša otožnost se do v radost spremenila.“
Jan. 16. 30.
O sladke besede za dobre pobožne kristijane, ki preživijo Fratko pot življenja v žalosti in britkosti ! „Vaša žalost se bo spremenila v radost, govori Jezus dobrim kristijanom, in sicer toliko veča bode njih radost, koliker veče bodo njih britkosti. Psalmist pravi : „Po meri mnoštva mojih britkosti, vlivaš v moje serce presladke tolažbe, ketere (mojo dušo) napolnjuiejo s pravo radostjo14 93, 19. O presladke solze pravičnih, ketere zaslužijo tako veliko plačilo ! «Vzdignite svoje glave, ker se bliža vaše odrešenje,11 je rekel .Jezus svojim učencem. Pobožni ljudje so žalostni in z pobešeno glavo od britkosti potlačeno hodijo po svetu ; in posvetnjaki mislijo da je ne bodo nigdar vzdignili, ali Bog nas zagotavlja, da bo prišel čas, keder bodo pravični rešeni od britkosti, in krivični osramočeni pobesili ošabne glave, po besedah psalmista: «Hudobni ne bodo vstali na sodnji dan“ 1, 5. Vsi bomo od smerti vstali, ali samo pravični bodo srečno vzdignili svoje ponižne glave, hudobni pa svoje ošabne pobesili. Oh poterpite nekoliko, pobožne duše, ker bo prišel čas, keder vas bo Bog pred celim človeškim rodom povzdignil. Po ponižanju pride povišanje ! Saj se je to zgodilo tudi našemu Odrešuiku, ker „ponižal je samega sebe, pokoren do smerti, in pa smerti križa. Jn zato ga je Oče povišal, in dal mu ime, ketero je čez vsa imena.11 Filip. 2. 8. Naši glavi se je to zgodilo, in kaker nji, tako se bo tudi nam, njenim udom, namreč ponižanju sledi poveličanje.
Večna modrost pravi, da se bodo hudobni čudili na poslednji dan o slavi pravičnih, na tem svetu žalostnih : „Ti so torej oni, ketere smo enkrat zasmehovali, in se ž njimi norčevali. O nespametni mi, keteri smo sodili njih življenje uorost, in njih konec sramoto ! Poglejte, kako so vverščeni mej sinove božje in njih delež je mej svetniki.11 Bodi pogumna, žalostna duša, ker te velika čast čaka. Tvoja žalost se bo spremenila v veselje, tvoje britkosti v radost, tvoje ponižanje v povišanje Pomisli še na besede sv. Pavla : „Po sv. kerstu ste odmerli svetu, in vaše življenje je skrito ljudem (posvetnim) . . . ali keder se bo Kristus, v keterem živite, prikazal v slavi svoji, takrat se bote tudi vi ž njim prikazali v veliki slavi.11 Kolos. 3, 3. Poglej duša
— 184 —
še nekaj in potolaži se. Gdo bi rekel, da se iz starih, vmazanih cunj dela čist, lep papir, na keterern se pišejo zlate besede in ohranijo cela stoletja ? No, poglej, tako se godi tudi pobožnim na tem svetu. Posvetnjaki jih zaničujejo ko izveržek tega sveta ; jih zasramujejo, jim pridevajo vsake verste imena, burke ž njimi vganjajo, z eno besedo ž njimi delajo kaker sè zaverženimi cunjami, ali te se bodo en dan razvile, in svetile ko sonce pred božjim obličjem.
Terpi. žalostna duša, ker boš na sodnji dan za vse dobila preobilno plačilo. Takrat boš pozabila na vse svoje križe in terpljenje, na zasramovanje in zaničevanje, na krivice na duši in na telesu, ketere ti delajo hudobni ljudje. Pozabila boš tudi na prebritke in skoraj neznosljive skušnjave hudobnega duha, keteri te neprenehoma napada ko erjoveč lev, in ti greni življenje tako, da ako ne bi imela žive vere v Jezusa in Marijo in velicega zaupanja v ta presladka imena, bi obupala. Le poterpi le, ker bo to vse prešlo. Na dan plačila boš, vsa zamaknjena v Boga, zavpila : O srečne solze, srečno taranje io zatajevanje, o blagoslovljene britkosti, ketere sem zavolj Jezusa preterpela. Na svetu sem bila od vsili zaveržena, zdaj sem pa od samega Boga povikšana ! Moje kratko življenje je prešlo v žalosti, ali žalost se je spremenila v neizmerno veselje.
P. H. E.

Kje so telesni ostanki svete Ane ?
Ustno sporočilo pravi, da je sveta Ana vmerla, stara nad sedemdeset let, vpričo svete družine Jezusa. Marije in Jožefa, in sicer v torek. Njeno sveto telo so položili v grob v dolini Jozafat, zraven telesa njenega moža, svetega Joahima.
Kje so pa zdaj koščice njenega svetega telesa ?
E i m, glavno mesto kerščanstva, ima lep spominik od svete Ane, namreč njeno levo roko, in nji na čast je tam sezidana ena najlepših cerkva.
Bolonja, tudi mesto na Laškem, ima v škofijski cerkvi velik del glave svete Ane. Shranjena je ta svetinja v bogato okrašeni kapeli te cerkve. Vsaki torek, — torek je posvečen sveti Ani, se opravlja tam vpričo obilno zbranega ljudstva
— 185 —
posebna pobožnost sveti Ani na čast. Ravno tako tudi devet-dnevnica pred praznikom svete Ane.
A p t, majhino mestece na južno-vzhodnem Francoskem, pa je tako srečno, da ima največi del telesa Marijine matere, svete Ane. Če ne že perva leta kerščanstva, pa vsaj perva stoletja so prišli tje ti sveti ostanki. Prinesli so jih seboj iz svete dežele Palestine v te kraje tisti, ki so pervi prišli na Francosko oznanjevat sveto vero. Izročeni so bili potem svetemu Avspiciju, učencu svetega papeža Klemena, pervenni ondotnemu škofu. Resneje so jih zavoljo vojske in preganjanja morali skriti v podzemeljske prostore. Ker so pa pomerii tisti, ki so jih skrili, se potem več sto let ni vedelo zanje, dokler jih ni Bog sam s čudežem razodel. Okolo leta osem sto je 14 letni deček Janez, ki je bil od otročjih let slep, gluh in mutast, popolnoma ozdravel, kaker hitro je po božjem vodstvu prišel do kraja pod zemljo, kjer je počivalo telo svet§ Ane. Tudi cesar Karel Veliki je bil priča te čudne dogodbe. Telo so našli shranjeno v skrinji iz cipresnega lesa, v pert zavito. Na skrinji je bilo napisano: »Tukaj je telo blažene Ane, matere device Marije.“ Prenesli so ga v kapelo ; ljudstvo začne sv. Ano zaupljivo na pomoč klicati in zavoljo mnogo, čudežev zaslovi kmalu njeuo ime po vsej Evropi. Cesar Karel je dobil nekaj koščic tega svetega telesa ter jih pustil na raznih krajih za spomin in počeščenje; tako na Francoskem v L’Ile-Barbe pri Lijonu.
Tudi ob reki Reni sta dva kraja, ki imata veče ostanke svete Ane. En kraj se zove D i r e n (Diiren), kjer se nahaja velik košček iz glave te svetnice, v Koloniji (Kolu) pa so trije precej veliki ostanki nje telesa v treh raznih cerkvah.
Slednjič naj omenimo še koščico iz desne roke, ki se časti v cerkvi svete Ane na Dunaju in vsako leto 26. julija tam slovesno izpostavi.
V najnovejšem času so sezidali v Aptu lepo novo cerkev in vse svetinje, kar se jih tam hrani, prenesli 2. maja 1864 vanjo.
Pred kratkim so dobili tudi v Ameriko, v Novi Jork, lep spominik svete Ane. „Zg. Danica1' piše o tem v 23. letošnjem listu takole :
„Iz Novega Jorka ima »Jednota" v Hazletonu 5. maja dopis naslednjega obsega :
Nepričakovano veselja gospoduje v katoliških krogih tu-
— 186 —
kajšnje metropoljske stolnice. Že tri tjedne je, odkar na tisoče ljudstva od jutra do večera navaljuje v lepo cerkev sv. Janeza Kerstnika. Pri vsakem je očitno, kako ga prešinjuje strah božji, ko stopa čez prag hiše Gospodove.
V tej cerkvi je namreč od nekaj časa v mali zlati skrinjici izpostavljena ena najdražjih in najbolj redkih svetinj rimsko-ka-toliške cerkve. In ta je kost iz rame svete Ane matere p r e b 1 a ž e n e Marije Device. To svetinjo so mnihi svetega Benedikta v baziliki svetega Pavla v Rimu z največo skerbljivostjo in gotovostjo hranili. Sedanji papež Leon XIII. so izročili to silno imenitno in redko svetinjo apostoljskemu pro-tonotarju. monsinjoru markizu „de Quebeck^ s tem namenom, da naj jo izroči kvebeškemu kardinalju in nadškofu. Ta gospod je prišel 1. maja v Novi Jork in mudil se je nekaj dni kot gost pri v. č. o. Tetreau,. župniku omenjene cerkve svetega Janeza Kerstnika, kjer je svetinja izpostavljena. Dopisnik ne more dopovedati, kako pretresljivo je videti toliko ljudi tudi iz višjih stanov, ki prihajajo s toliko živo vernostjo in radostjo po-češčevat to svetinjo. Ko vidi človek na njih obrazih žarečo radost, da se jim je spolnila želja ter so poljubili sveto svetinjo, tedaj ga prešine čut strahu božjega, čut pokore, čut navdušenega, skrivnostnega dušnega kopernenja ! Tudi jez sem stopil iz te hiše Božje poterjen s tem prepričanjem, da posvetna merzlost nikdar ne prevlada besede Božje.
J. E. Scliwatner.“
Manji ostanki njenega telesa ali njene obleke se dobe po več krajih, posebno pri romarskih cerkvah svete Ane, kjer so pobožnim romarjem v svetinjah dajo počeščevati in poljubljati.

Bb.
Sveti škapulir, zdravje bolnikov.
(Iz „Stimmen vom Berge Carmel.u ..892. št. 8 )
Pred kratkim je pisal P. Arnold Peči, jezuvit iz Kaloče na Ogerskem, svojemu prijatelju o tejle dogodbici, ki se je primerila na nekem misijonu, kaker je sam videl in slišal.
Kačih deset let bo tega, da je neka* gospa boljega stanu
— 187 —
(okoli 35 let je morala takrat imeti) omedlela mej misijonsko pridigo v gosto natlačeni cerkvi. Odneso jo domov. Misijonar je po pridigi spovedoval še dve uri. Ko pride iz spovednice, mu pove župnik tistega kraja, da se tista oseba še ni zdramila iz nezavednosti, dasitudi so rabili vsakoverstne pomočke ; da so poslali v mesto po zdravnika, in on sam, župnik, da je bil pri njej ter ji dal sveto poslednje olje. Po tem poprosi tudi misijonarja, naj obišče ž njim bolnico. Saj je venderle neprijetno, je rekel, da se je to zgodilo ravno mej svetim misijonom. Nasprotniki cerkveni bi znali to naključje porabiti v svoje namene. Misijonar privoli in gre sè župnikom k bolnici.
Mej potjo srečata zdravnika, ki je bil ravno obiskal bolnico in se zdaj vračal nazaj v mesto. „No, kako ji je kaj ?u ga po-prašata hitro oba. „Ta se ne zbudi več,“ odgov ori zdravnik „zavednost se ji ne poverne več, življenje ji že poteka. Jaz ji bom sicer neko zdravilo poslal iz mesta, pa pomagalo ne bo nič.“
Duhovnika stopita v hišo, kjer leži bolna gospa. Sorodnikov, znancev, sosedov je bilo vse polno v hiši, kar natlačena jih je bila izba. Župnik poprosi misijonarja, naj ji naloži sveti škapulir. „To je prav pobožna oseba,‘‘ pravi, „če bi bila pri zavednosti, bi sama zanj prosila/
Misijonar blagoslovi škapulir Matere božje in ga naloži bolnici, ki leži, kaker bi bila mertva. Ali tisti hip, ko se dotakne škapulir njenega telesa, spregleda in vsa začudena zre v misijonarja. Tudi misijonar ostermi. Okoli stoječi glasno pokažejo svoje začudenje.
Ko pride sel sè zdravili iz mesta, jo najde vže izunaj postelje.
Bb.
Kerščanskim poslom.
III. POSEL SLUŽI GOSPODARJEM.
17. Nekaj primerov glede pokorščine.
Doslej si slišal, kedaj in kako bodi pokoren, a zdaj poslušaj, kedaj bodi nepokoren.
1.	Pokoren ne smeš biti, keder se ti zapove kaj res hude-
— 188 —
g- a. Bog ti je pervi in najvišji Gospod. Gospodarji ti ne morejo velevati, da se lagaj, da segaj po tujem, da krivo pričaj, da poslušaj kvante .... Zapovedim gospodarjev stoje nasproti zapovedi božje. Da bi gospodarji res kaj hudega velevali poslom taki primeri so redki ; so pa. Vsako smehljanje in prilizovanje čversto od sebe odbijaj, ako hočeš imeti pošteno telo in mir vesti.
2.	Gospodarji nimajo pravice braniti ti, da bi ne izverševal cerkvenih zapovedi. Cerkvena zapoved je višja od človeške zapovedi. „Kedor cerkve ne posluša, je kaker nevernik in očitni grešnik. Bodo naj gospodarji katoliški ali ne, dolžni so ti dati časa in priložnosti, da moreš izpolniti svoje katoliške dolžnosti. Ako se tudi gospodar ne zderžuje mesnih jedi, tebi vender ne more zapovedati, da mesno jej. Ako gospodar v nedeljo opravlja hlapčevska dela, tebi jih ne more vkazati. Takisto je sè svetimi zakramenti. Ako v tem popuščaš, omahuješ, res svoje dolžnosti zanemarjaš, boš kmalu greznil v pogubo. Ako pa se terdno der-žiš svojih verskih dolžnosti, gospodar bo vmolknil. in naposled te bo čislal. Opominjam pa to : Ako se v katoliški družini ne zderžujejo mesa, in ako se ti zapove mesno kuhati v petek, smeš to storiti, pa mesa ne jej.
3.	Ako se ti da zdaj taka zapoved, potlej pa drugačna, pervi nasprotujoča, povej lepo, da se ti je bilo poprej nekaj drugega naložilo ; nato pa se derži zadnjega vkaza. — Ako imaš dve zapovedi, np. od moža drugo, od žene drugo, toraj dve nasprotni zapovedi, kar je prav lehko mogoče, kjer je v zakonu zdražba, to se z izverševanjem ne prenagli. Previden bodi, miren, oprezno počakaj. Morda mož hitro pozabi, kar je vkazal v goreči hitrici, gre vun, in ne misli več na to. Ako pa le zahteva, da se izpolni povelje, moraš storiti po njegovem, zakaj on je glava hiši.
18. Marija terpi za cerkveno zapoved.
Tertulj, rimski starešina, je bil imeniten gospod in bogat. Veliko poslov je imel, in mej njimi tudi kristijanko, Marijo, ki je lepo živela po veri, pa se postila, keder so pogani obhajali svoje praznike. Zgodi se, da Tertulj napravi slovesnosti v čast svojemu sinu. Te slovesnosti so bile : daritev bogovom, pa gosti, pri keterih so vživali meso, poprej malikom darovauo. Cerkev
— 189 —
pa je rekla, kedor se vdeležuje takih slovesnosti, je vero zatajil. Marija se ni vdeležila ne daritve, ne gosti, ter se je postila po navadi. To izve gospodinja. Marija pove. da je kristijana, da toraj ne sme. Gospodinja ji zapove, da se mora vdeležiti, če ne, bo kaznovana. Marija odgovori, da je dekla božja. Mej tem pride Tertulj. Izvedevši od svoje gospe, zakaj da gre, dà Marijo precej prebičati. Nato jo zapre 30 dni v domačo ječo, ter ji daje le toliko jesti, da ne vmerje. Mislil je, da jo bo spremenil. Toda vera zna prestavljati gore, in ljubezen je močnejša od smerti. Molitev jo je krepila, in vesela je bila, da terpi za Jezusa. To sliši cesarski namestnik, ki tirja, naj dekla pred njega pride, in odgovor da. čemu je kristijana. Namestnik skliče veliko zbirališče, ter Marijo očitno izprašuje o njeni veri. A dekla spozna glasno, da je kristjana. Ljudstvo vpije, naj bo sežgana. Marija pogleda v nebo, ter prosi stanovitnosti. Nato dé sodniku : Z menoj je Bog, keteremu služim. Ne bojim se terpljenja. Sama želim, da bi bila Kristusu darovana. Sodnik se razjari, pa jo da grozno martrati, tako da .terpljenja ljudstvo gledati ni moglo. Sodnik preneha z martrami, in nato jo da vojščaku, naj jo ima zaperto. Pa ker se je bala za svojo čednost je pobegla v gore in samotarica vmerla. Cerkev obhaja njen spomin 1. novembra.
Spodobna obleka jo je rešila smerti.
Naš ranjki škof Slomšek so rekli pri neki pridigi : „Nar večo skerb sedanji mladi svet ima, verlo se oblačiti in prevzetno nositi; ali se morda za tisto svatovsko oblačilo skerbi, keterega bomo morali imeti, keder k nebeški ženitnim pojdemo ? O Bogu se vsmili ! to ni oblačilo nebeške svatovščine, ampak peklenske družine, s keterim dušni sovražnik mladino slepi, jo za drago oblačilo nedolžnosti goljufa, in po široki cesti zapeljevanja v časno siromaštvo in v večno pogubljenje pelja. Oh kako je to žalostno in pregrešno" !
Kake nasledke vtegne imeti noša za človeka, to ti hočem pokazati z resnično dogodbo lanskega leta. V velikih mestih se nahajajo ljudje, ki drugim preskerbujejo službe, tako sta delala tudi dva hudobna zakonska na Dunaju. Lansko poletje ste iskale
— 190 —
pri njih službe mej drugimi dve dekli. Ena je bila bolj pripro-sto, po svojem stanu oblečena, druga pa je imela lepšo obleko. Grozovitni mož in njegova ne boljša žena sta si izbrala drugo, lepše oblečeno in sta jo precej peljala v novo službo k neki go-spej. Ali peljala sta jo skozi gozd. V tem gozdu sta jo vbila in ji vzela njene reči ‘). Tu jasno vidiš, da je ponižna obleka drugo deklo rešila gotove smerti. Glejte tretjerednice, kakšne nasledke more imeti ponižnost, in kakšno prevzetnost v obleki. Spolnujte vodilo tretjega reda, ki vam veleva : „Udje naj se deržijo v vsi svoji noši in obleki tiste srednje poti, ki se slehernemu spodobi, zderževaje se predragega lišpanja1'. Ravno tako terja sv. Frančišek Šaleški od vsake pobožne duše, ko piše : „Bodi snažna, moja Filoteja, in nič naj ne bo v tvoji obleki raztergano ali nespodobno .... varuj se pa tudi vsakega lepotičja, prevzetnosti in gizdave noše .... Jaz bi rad, da bi moji pobožni bravci in moje pobožne bravke izmej vse družbe bili najboljši, pa ne naj bolj imenitno in naj bolj nališpano oblečeni in da bi bili, kaker govorijo bukve pregovorov, ozališani s prijetnostjo in spodobnostjo ter s častitljivostjo (Filoteja stran 156).“ Ravnaj se tudi ti, bogoljubni bravec, po tem zlatem nauku in skerbi, da se bodo vsi tvoji po njem ravnaii !
A.

Zahvala za vslišano molitev.
V	Gorici 22 aprila 1892 1.
Imela sem hudo influenco. Nasledek te bolezni so bile strašne bolečine v ušesih. Pomagala sem si, a le kak trenutek mi je odleglo.
V	teh hudih bolečinah se spomnim premilostive pompejske Device sv. rožnega venca in prešinjena sladkega zaupanja njene gotove pomoči zmolim petnajstere skrivnosti sv. rožnega venca, obljubivši, da hočem, ako mi sveta Devica bolečine olajša to v
') Vaterland, št. 25 — 30. Nevsmiljenega moža so na Dunaju k smerti obsodili in obesili, njegova žena se bo pa po cesarjevi milosti v ječi pokorila do smerti za svoje nečloveško dejanje.
— 191 —
„Cvetji“ razglasiti, opraviti tri zahvalne devetdnevnice ter sv. rožni venec vedno okoli vratu nositi.
Presveta Devica je vslišala mojo zaupljivo prošnjo : bolečine so mi nehale še tisto uro le — gluha sem ostala.
Toda. mej tem ko sem zahvalno devetdnevnico opravljala sprosila mi je presveta Mati zopet posluh.
Pieserčna hvala bodi tedaj Bogu in mogočnej pompejskej Devici sv. rožnega venca za prejete milosti!
Vam pa bratje in sestre tretjega reda, kakor tudi vsim, kateri to bero, naj bode moje poplačeno zaupanje v presveto pompejsko Kraljico v spodbudo, da se zatečete k njej vseh dušnih in telesnih potrebah.	J. J. .
Dalje naznanjajo svojo zahvalo Bogu in njegovim svetnikom :
J.	F. S. za ozdravljenje, rešenje iz nevarnosti in najdenje zgubljenega denarja ; J. E. za dobljenje ušle živali ; neko dekle iz Idrije za vslišanje v telesnih zadevah ; L. L. za ozdravljenje dolge božjastne bolezni ; J. R. za ozdravljenje domače živali ; F.
K.	za ozdravljenje ; K. iz Ravnice za vslišanje ; več oseb za ozdravljenje svojega dušnega pastirja ; brat iz reda sv. Fr. za najdenje nekaj zgubljenega ; nekedo za spreobernjenje dveh oseb in večkratno vslišanje v mnogih zadevah ; B. F, za vslišano molitev; M. S. za toliko zboljšano zdravje, da se more o zapovedanih postnih dneh zderžati mesnih jedi neka hči za poboljšanje očetovo glede prejemanja svetih zakramentov ; M. Fr. P. za dobljeno stanovanje; nekedo z Notranjskega za vslišano molitev; J. V. za ozdravljenje nekega živinčeta ; F. C. za rešenje iz krivične tožbe ; V. M. za vslišano molitev v žalosti in skušnjavah ; Fr. G. za ozdravljenje bolne noge; M. G. za hitro vslišano molitev ; A. T. R. za najdenje zgubljenega denarja ; neki dijak za vslišano molitev.
Priporočilo v molitev.
♦
V pobožne molitev se priporočajo : č. p. Ciril Simončič, mašnik 1. reda sv. Frančiška, t v Jaški; rajni udje 3. reda skupščine d o 1 s k e : Jera (Marija) Lenard, Franca (Marija)
— 192 —
Sevšek, Jane/. (Jožef) Jrt, Helena (Terezija) Hiršelj ; Št. Rupe r s k e : Marija (Elizabeta) Povše, Helena (Antonija) Gogala, Helena (Elizabeta) Bevec, Ana (Ksaverija) Zaverl ; kriške: Frančiška Bat iz V. Žabelj ; tretjerednik br. Frančišek Anton Baša iz Topolca na Notranjskem, f 2. maja t. 1. ; prečast. g. Janez Kapus, župnik v Kropi, nekedaj kaplan v Postojni, t 6. maja t. 1.
Dalje se priporočajo v pobožno molitev ; tretjerednica Fr. K. za voljno poterpežljivost v veliki dušni britkosti ; J. K., da bi se našla neka zgubljena stvar ; priporoča tudi svojega soproga, sebe in svoje otročiče, proseč božjega blagoslova in vdanosti v presveto božjo voljo (poslano smo prejeli in sv. maše naročili po Vaši želji, Bog obilo poverni !) ; I. R. za dar molitve in prave pobožnosti ter da bi mogla vstopiti v samostan, ako je volja božja, tudi priporoča svojega očeta in mater, brate in sestre ; neka oseba za ozdravljenje in gorečo ljubezen do Jezusa in Marije; nekedo za spoznanje volje božje in dar zatajevanja ; neka družina za mir v hiši in poterpežljivost; dve osebi za pravo izvolitev stanu ; neka oseba za spreobernjenje ; nekedo iz polšniške fare za milost sv. misijona ; neka oseba priporoča svojega ter-dovrat.nega očeta ; dve osebi za spreobernjenje ; J. V. P. za dušno in telesno zdravje, srečo za se in svoje otroke, priporoča tudi svoje pokojne stariše, ženo, brate in sestre itd.; neka dekle iz Idrije, da bi mogla svojemu dobremu sklepu zvesta ostati ter doseči stan, ki si ga želi, ako je volja Božja; neka tretjerednica iz Ročinja priporoča sebe, svoje sorodnike in vse duhovnike svojega okraja, da bi jih Bog podpiral v njih težkem poslu; F. K. za pomoč božjo, da bi mogel skušnjave srečno premagovati ; neka tretjerednica, da bi se iznebila skušnjav zoper sv. čistost in drugih dušnih britkosti ; J. Fr. K. za božjo pomoč v raznih velikih potrebah ; neka tretjerednica za stanovitnost v dobrem ; neka tretjerednica priporoča svojo sestro, da bi ji Bog dal stanovitnost za samostansko življenje ; neka vdova, da bi ji Bog povernil zdravje zavoljo njenih otročičev ; dve dekleti za ozdravljenje bolezni v glavi in zobeh ; neka tretjerednica v posebni zadevi.
še né rečeno, da bi ga vzé v nobenem narečju več ne bilò in, kar je poglavitno, mislim, da se ne bo dalo vtajitj, da je bit ta naglas nèkàdaj, t. j. še v 16. stòlètjù, tudi pri nas sploh v navadi, kakàr v štokavščini. Zatorej potrebujemo znamenja za kratki potegnjeni naglas. Pa potrebujemo ga tudi na vsak način vže zato. ker mòra nauk o našem naglaševanju svoje oojašnjenje dobivati iz štokavščiue iu torej nè mogoče, da se ne bi govorilo o dveh kratkih naglasih, Komàr " ne bi vgajalò, ta mòra torej Vukova znamenja sploh pri miru póstiti, akò uoče delati zmešnjav. Nasproti pa je po mojem načinu vsaka zmešnjava izključena ; V7likov 'f je zamènjen — ne z ’ , kar ima pri Vukù drugi pomen, tètnue s • , ki nema v nobenèm slovèuskèm jeziku kakèga pomena, ki bi mógàl motiti. Za Vukov ' je sicer moje znamenje nekoliko neprìpravnò, namreč pika za samogiasuikom spod na varati (mògio bi se vzeti tudi i ). ali tò znamenje bi se pri nas rèdkò rabilo, in ker kratkò potegnjeni naglas nigdar ne stoji na poslednjem zlógù. tudi nikakaršue dvoumnosti ne bi dèlalò Tako so na vsak način znamenja •. ’ ‘ za našo slovenščino mnògò prjmérnìSa od Vukovih ' '.
Sploh pa mislim, da naglasna znamenja pri nas uèso tolikanj važna, kakàr zuamèuja za glas sam ; nè torej prav, akò bi zahtevali. da naj se poslednja ravnajo po pàrvih. da naj bi se n. pr., ker se ta šopirijo zgoraj nad samoglasniki, onim moral prostor odkazatì spòd, kódàr naše oči néso vajene iskati tacili, znamenj. Najprej gré torej misliti pa znamenja za razne posebne glasove, in tern znamenjem gré oč/tnise mestò, t. j. na vàrhù čarke. Naj-primdroiša taka zuamèuja pa so za nas po moji pameti tista, ki so najbolj priprosta in so pri nas kolìkàr tòlikò že v rabi. Ta znamènja so : è. é	(c v è t,	lèd,	oboje navadno	v prekmurščini,
é po MìkI. tudi v	stslov. in	v zuanstvànì pisavi naše slovenščine),
ò, ó (most, mo ž, v pdrvèm primeru v prekmurščini, v drugem, kakàr ,zahtèva doslednost po zgledu è in é) è. ò (s v è t Rat/t, m alò cin ipenig, pàrvò po navadni sàdanji pisavi, drugo po Kréljù). i. ù (sit scitt, k ù p llaufen, po Šenlebuu iu po-zoejih. nasproti : s i t ali sit der Sichc. kup ali k ii p Kan/), à (d à ž. d à r ž i m po Krelju itd.) V poslèdujèm primeru bi se morebiti še najlažje Vpeljalo kaj novega, namreč n : d n ž. d n rž im, in če uè, driigači, naj bi se smel n pred r tudi izpuščati: vrt, smrt. samò v slovnici naj se ne bi učilo, da je tako edino prav. Dokler pišemo : v	o 1 k, v o	1 u a,	takò dolgo je	vrt. vrb a ne-
doslèdnost. Jaz ne	taj*m. da	je v	takih primerih	tudi pri nas r
sonant, ali če kàdò raji sliši : samoglasnik, pa pred njim stoji še drugi samoglasnik in ta je à ~ n, ki se v nèkàtérih krajih celò v pravi a ali a spreminja, na Beneškem, nèkód na Dolenjskem in Goriškem se govori : v a r t, na Štajerskem nèkód : v à r t. Sonant r je pri nas le kratàk, ravuò tako tudi nedoločni samoglasnik à. ali skupaj dajeta dolg zlog, ki mòre imèti kakàr drugi dolgi zlogi potisnjen ali potegnjen naglas,: vàr't. č à r‘n. Kakàr r, takó je bil pri nas nèkàdaj tudi J sonant in tudi pred njim se
je ravnò tako govoril polglasnik, ki sta ga pisala Krelj in Trubar še pogóstoma kakàr drùgód tako tudi v tèm prìmérù z c ali a (è, à). Pa 1 je bil glas, ki se je vžč v 15. in 16. stoletju bližal glasù rt' ali u, in kakàr se je tàdaj pred w (u) nedoločnik spreminjal v o : b 11 k o 11, e e r k o u, so vsseimi za : buknvv, cérknw. zn wsémi, talco tudi pred 1 ; iz v r. 1' k, V v 1‘ n a je nastalo : v o 1’ k, volna, Po moji pameti torej nè opravičen vgò-vor : ivolk in vàrt v uovosi. ni eno». Enò sicer rès né; ali razločak je, kólikàr se tiče uaščga vprašanja, le ta, da seje pred sonantom 1 nedoločni samoglasnik spremenil v e, pred sonantom r pa je večinoma nedoločnik ostal, kakaršan je bil. Potèm kò se je spremenil 1 nadalje v pravi kratki n, imamo v primerih kakàr volk, volna očitku diftoug ou. Ali d.ftong je bil tudi, kò se je še tàrdi 1 sà svojim starim glasom izgovarjal. Ravno, tak diftong pa je še dandanašnji hr, samo da je tudi v svoji pàrvi polovici nedoločnčga glasu in se torej déla mànj očitn0	ločita	mej	sabo,
kakàr pa v el S tèm uóòèrn tarditi, da se	ne	bi kjè	tudi	vr’t,
v r‘ b a v resnici tako izgovarjalo brez obenèga nedolóCnèga samoglasnika ; ali v tacili krajih se izgovarja, kólikàr móiè.n soditi, tudi vi’k, vina t. j. v u’k, v u' n a. Kjer se je nèkàdaj pisalo ali se še piše: vik. vina, in kjer se piše in govori vuk, v u n a, tam se dosledno govori	in	piše	tudi	vrt,
vrb a. Za našo kujižno slovéoSéìno pa ónò	ne	velja, torej	tudi tò
ne mòre veljati. Naša prava znanstvàna pisava more biti torej le : v à r’ t, v à r‘ b a ali v n r’ t, v e r- b a. V praksi bi v takih pri-mérih sicer mògio zadosti biti vrt, v Ab a, ne pa takó làhkò v primerih kakàr temno rja v, zardeti, zardel za: tàm-nò’àrjaV, z a à r d è‘t i, z a à r’d è j itd.
Da mòra v natančni znanstvàuì pisavi tàrdi 1, w ali u izgovarja, svoje posébnò znamènje imèti, vò ; ali ravnò takò znamènje mòra imètì tudi v. tako izgovarja. Jaz sani po dolgèm prevdarjanjù ,v in mislim, da se bo težko dalò najti kaj boljšega : d a’,1, r o-ka'v, vojna, g I a(v n j’a (v poslèdnjèm primeril se izgovarja a^v" čisto takò kakàr v prejšnjem oJ‘).
Naši topljeni soglasniki naposled nèso takò enotni glasovi, da bi jih kazalo po Dauiòicevò z eno čkrko pisati. In vèndàr moramo razločevati mej Ij v dolènjskèm vese1 I j e, p o v e‘ 1 j e, prek-murskèui s i l j e (žito) in Ij' v že‘lj’a, zéMj’e. Tò istò velja o nj in lij', tj in tj’ itd. Najbolje znamènje za tò bò uajpripro-stčjše in takò, ki bi se v vsakdanjem pisanju, ki ne potrèbuje tolike natančnosti, najlažje opuščalč. Taka so tudi vsa tista, ki bi se po moje pisala zravàn òàrke, ne vàrhù ali pód njo. Pa jaz bi za navadno pisanje brez težave odpustil tudi znamenja nad samoglasniki, kjer je to mogoče brez škode za branje. Ne bi bilo pa primérnò takò opuščanje, akò bi se vpeljala nova zuamènja, takò zedinjena sà svojimi čkrkami kakàr n. pr. Naj gospodje vse tó še enkrat dobro premislijo, prèdàn store odločilni korak ! Bòg daj srečo !
ki se zdaj za tò je kar gotó-kàdàr se ravnò nasvetoval, .1 in