V Ljubljani, dne 1. septembra 1935
j, Cena posamezni številki Din 3*—
Leto XVII.
“NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. <== Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Politično - upravne misli
(Dopis.)
Naša notranja politika ni lahek problem. Že upravljanje gospodarskih in socialno - kulturnih razlik in potreb raznih pokrajin povzroča težkoče, največje in najtežje vprašanje pa je dokončna, interesom države in obenem njenih delov ustrezajoča notranje-politična ureditev. In vendar moramo enkrat eliminirati sporne politične točke med severom in jugom, zlasti med hrvatskim in srbskim območjem, da pridemo do tolikanj potrebnega pomnjenja.
Po izjavi politikov je videti, da ne bomo več tiščali glave po nojevo v pesek in da ne bomo več dopuščali, da bi notranja nesložnost in nesporazum rušila vitalne državne interese. Dogodki od 20. in 21. julija tek. leta širom s hrvatskim življem naseljenih pokrajin so glasen opomin k hitremu reševanju notranje - političnih problemov.
Kakršnalkoli naj bo že nova oblika za sožitje narodovih in državnih delov, tudi najboljša tvorba bo brez pravega učinka, če se ne izpolnijo neki bistveni pogoji, od katerih hočemo našteti nekatere:
1.	V vse naše javno življenje mora priti več poštenja in nesebičnosti, več podrejanja lastnih interesov javnim in državnim.
Politika naj postane res skrb za javne zadeve, ne pa da tvori plašč za skrivanje in realiziranje osebnih in strankarskih ambicij. Potem se ne bo tolibolkrat dogajalo, da stopajo neka-terniki preko pogaženih in mrtvih trupel do svojih ciljev, ki koristijo v glav- i nem le njim; potem ne bo afere, kakor Našička in druge.
Prava državna politika mora biti pri nas samo ena in t. j. politika skupne jugoslovanske zavesti, skupnega in složnega sodelovanja vseh delov naroda in države. Taka politika pa more iti samo evolucijskim potom. Skoki iz ekstrema v ekstrem, ki smo jih doživljali v zadnjih letih, zlasti v neki ba-
novini, vodijo nevzdržno do poraza, kakor kažejo skupščinske volitve dne 5. maja t. L, ki tvorijo tudi žalosten zaključek naivnega »pridobivanja«.
Javni denar se ne sme deliti po »previdnosti«, marveč samo po potrebnosti, torej tam in tistemu, kjer je res potreben in bo koristno naložen. Isto velja za javne funkcije in službe. Potem se ne bo več zgodilo, da derejo slabotneži trumoma za laži - pastirjem, držečim sol v roki. In ali ne zaključujemo tudi tu usodno poglavje bližnje preteklosti?
2.	Odgovornost funkcionarjev in kontrola,
V državnem organizmu ne sme biti nobenega funkcionarja, ki bi se čutil na svojem mestu neodgovornega in nekontroliranega. Če obvelja tak sistem za najvišje funkcionarje, je možnost zlorab že podana. In, ali nismo doživeli tudi to, da so se mnogi, opravičujoč svoje prestopanje, tolikokrat sklicevali na »višji ukaz in voljo«.
3.	Stabilizacija uptrave.
Šefi uradov in sploh uradništvo, ki izvršuje zakone in predstavlja vlado, ne sme biti na svojih položajih od danes do jutri. Uradniki morajo imeti zavest stalnosti, da se morejo posvetiti z vso vnemo in požrtvovalnostjo svoji službi v zavesti, da so postavljeni zaradi ljudstva in za ljudstvo.
Ravno preveliko menjavanje režimov in uradništva je med drugim bistveno pripomoglo, da je narod skoro popolnoma izgubil zaupanje in vero v oblastva, red in zakone. Temu se je pridružila gospodarska kriza, ki ji doslej nobena vlada ni mogla biti kos. Tako smo doživeli politično in duševno razsulo, ki je hujše od prvega. Ko bodo po bodočih solucijah rane prvega že zaceljene, bo ljudska duša morda še vedno skeptična.
Uradništvo se mora čutiti eno z ljudstvom, posameznikom iz njegove srede zato ne sme biti več mogoče, da
poljubno tožijo na višjem mestu uradnike in uveljavljajo svoje mnenje preko naziranja in vednosti uradov, če ni res tehtnih razlogov za to. Vse to povzroča nesoglasje in zmedo. A k o pa je uradnik dejansko kaj zakrivil, naj se izvrši redno disciplinsko postopanje zoper njega. Tudi premeščanje uradnikov naj bi se vršilo po skrajni stvarni potrebi — le po disciplinskih sodbah in na lastno prošnjo.
4. Depolitizacija uprave.
Že dostikrat je bila obetana, pa je utihnil glasnik in grešilo se je naprej. Osnovno načelo mora postati zahteva, da bodi uradnik in vsa uprava kolikor mogoče daleč od — politike. Uradi so za vse, uradnik kaži popolno nevtralnost v svojem poslovanju, v zasebnem življenju pa bodi politično zmeren. Potem bo videl vsakdo, brez razlike strankarske pripadnosti, v uradniku dobrohotnega izvrševalca zakonov in pospeševatelja splošne blaginje.
Do katerih položajev naj seže depolitizacija, je spričo našega ustavno-upravnega življenja težko reči; čim dlje in čim više, tem bolje. Potem se ne bo moglo več zgoditi, da posegajo višji upravni šefi z vso silo v ožjo lokalno politiko posameznih krajev; da izdajajo pred volitvami uradom navo-
Posebne omejitve pri končnem angažiranju bi bile te-le: pristanek fin. ministra, če presegajo izdatki končnega angažiranja vsoto 3,000.000 Din oz. pri poslih, ki ise odstopajo tujim podanikom, kadar je iznos večji od 500.000 Din (§ 113.). Prav tako je potrebna pritrditev ministrskega sveta, kadar presega odločba o končnem angažiranju vsoto 10,000.000 Din. V primeru, ako se v teku izvrševanja pogodbe pojavi potreba, menjati ali dopolniti pogoje, se smejo sprfeimembe in dopolnitve izvršiti samo po medsebojnem sporazumu obeh pogodbenih strank.
dilai, katero listo ali celo katerega kandidata z iste liste naj voli uradništvo. Seveda bo- ustvariti tudi sankcije proti izrabljanju uradništva po strankah in potentatih.
Po tolikih peripetijah od prevrata dalje, po tolikem zlu večnega napačnega presnavljanja in rušenja zajadrajmo — po izvršenih remedurah — v stalnejše, mirnejše in poštenejše vode. Naj obvelja tudi vsaj odslej, kar je napovedal v proračunski debati ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič:
»Volilne borbe ne sme nikdar več prevzeti na svoja ramena samo policija, boreč se za vladne kandidate ali samo za nekatere izmed njih in boreč se proti opoziciji, marveč volilna borba mora preiti na velike politične formacije, osnovane po zakonu.«
Ob uvedbi tega sistema se bodo najbolj oddahnili uradi sami, ker je pač laže in prijetneje voditi volilne posle v nevtralnem smislu in v vlogi nepristranskega in res objektivnega razsodnika, kakor pa v pristransko določenem pravcu, ki ga narekuje direktno ali indirektno povelje. Potem tudi ne bo niti namišljene potrebe več, da frče uradniki ob razpisu raznih volitev, kakor da so žoge in ne živi ljudje z družinskimi in socialnimi interesi in potrebami.
Odločbo o spremembah in dopolnitvah izda minister za finance po predhodnem zaslišanju odbora za oceno drž. nabavk. Če presega v pogodbi, ki se menja ali dopolni, znesek končno- angažiranega izdatka vsoto 1,000.000 Din, izda odločbo o spremembah in dopolnitvah ministrski svet po zaslišanju odbora za oceno drž. nabavk (§ 161.). Prav tako se zahteva soglasnost ministra za finance po predhodnem zaslišanju odbora za oceno drž. nabavk pri viških (večdelih), če le-ti znašajo preko 10—20% od pogojene vsote odnosno če presegajo vsoto 100.000 Din,
Nakazovaleo pravo bana
(Konec.)
Vinko Rupnik, strok, učitelj, Ljubljana:
Naši učitelji pevci med Bolgari
Turneja Učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane po Boglariji od 14. do 29. maja.
(Konec.)
»Bratje smo!« je dejal sivolasi metropolit na svečanem banketu v Burgasu in pri tem dokazoval enakost obeh slovanskih narodov tako prepričevalno, da ne more biti govora o kakem nasprotju.
»Bratje smo!« je vzkliknil tov. Tavčar pred spomenikom heroja Levskega v Sofiji, ko smo odkritih glav poslušali zgodovino največjega bolgarskega junaka.
»Bratje smo!« je dejal podpolkovnik na šipki pri spomeniku Osvobojenja. Prelaz Šipka (1333 m) je najsvetejši kraj vsakega Bolgara, kraj osvoboditve. Bela gora je eno samo pokopališče posuto s križi in spomeniki. Ako kopljemo nekoliko globo-keje, najdemo še kosti bolgarskih in ruskih vojakov, ki so 11. avgusta 1877. v zadnjem trenotku, ko so se mislili že predati dus-manu, priborili svoji domovini svobodo. Orlovski polk bolgarske vojske je, nahajajoč se nekoliko nižje pod vrhom, pometal na nasprotnika vse, nazadnje celo kamenje, puške in mrliče. Zato pa pravi neki bolg. pesnik poveličujoč zgodo-v. tre-notek, da se je mrtev človek boril z živim. Edini izhod smrt! Ali tedaj je zadonel iz zaledja gromki »Ura« 150 na pomoč prihajajočih Rusov, ki je Turke splašil, Bolgarom pa vlil toliko moči, da so jih pregnali za vedno iz svoje dežele. Ogromen 60 m visok spomenik z velikanskimi prostori in grobom junakov-herojev je bil posvečen lansko leto v prisotnosti carja samega in ogromne mase naroda.
»Naši bratje Jugoslovani-Slovenci so danes med nami« je med drugim dejal slavnostni govornik na proslavi drž. praz-
nika sv. Cirila in Metoda v Burgasu več tisočglavi množici. Po zahvalnemu obredu so vojaštvo, razna društva, šole imeli mimohod pred polkovnikom načelnikom garnizije, kateri je vsako mimo ido-čo edinico navdušeno pozdravljal. Posebno pozornost sta vzbudila oddelka s fašistično in Hitlerjevo zastavo. Na proslavi smo spoznali narodne noše naših bratov, ki se posebno odlikujejo po barvni pestrosti. Vendar so pa naši učitelji in učiteljice preoblečeni v Gorenjce, Gorenjke ter Istrijanke bili ta dan predmet splošne pozornosti. Slava sv. Cirilu in Metodu, slava resničnim apostolima vere in — Slovanstva!
»Bratje smo« smo čitali iz oči naših gostiteljev, ko so nas z godbo na čelu peljali skozi gost špalir naroda z burgaške postaje na obalo Črnega morja, dokazujoč nam s tem svoje spoštovanje do našega — slovanskega Jadrana. Črno morje zato, ker je vedno razburkano in ker je pokopalo že marsikatero človeško življenje. Jadran in Črno morje naša bodoča mejnika, branika 'Slovanstva!
»Dobrodošli dragi gostje. Živeli bratje Jugosloveni!« je blesketal napis na ogromnem za to priliko postavljenem slavoloku v Jambolu kot enodušen pozdrav vseh gostoljubnih Jambolčanbv, kjer smo imeli celo dva popolnoma razprodana koncerta.
V takih trenotkih smo spoznali resnično slovansko gostoljubnost, hvaležnost in hrabrost bratskega naroda, ki zelo ceni svojo svobodo. Tako je po vseh mestih mnogo spomenikov raznih junakov in drugih narodnih delavcev, ki opozarjajo narod na hvaležnost. Najlepši in menda največji spomenik stoji pred parlamentom v Sofiji. Posvečen je iz hvaležnosti za pomoč ruskemu carju Osvoboditelju. Mirno sedeč na konju opazuje svoje vojake, ki hite Bolgarom na pomoč. Lep spomenik ima narodni pesnik Ivan Vazov na vrtu za starinsko cerkvijo sv. Sofije, junak Levski, itd.
Mnogo junakov je padlo na Šipki in v drugih vojnah, a bolgarski učitelj vzgaja
nove, prepojene z zgodovino in junaštvom svojih pradedov. V Sofiji smo videli mnogo otrok iz podeželskih šol, ki so občudovali spomenike junakov, mesto, promet, grob carice Eleonore na Bojani in lesen top v etnografskem muzeju, s katerim se je njihov praded spravil nad sovražnika. V mladih srcih so otroci poslušajoč pripovedovanje svojih učiteljev gotovo sklenili slediti svojim pradedom. Pravili so, da imajo za majniški izlet brezplačno vožnjo v Sofijo. Vsekakor gesta, ki ne bo ostala brez uspeha.
Omenim naj še izlet v vas Bojano ob vznožju Vitoše. Poleg stare pravoslavne kapele Vitoške Bogorodice ima svoj grob carica Eleonora, mati sedanjega carja. Cvetje in navaden kamenit križ so spomini na blago in dobro carico, ki je veliko žrtvovala narodu. Tako in slično nam je razlagal podčastnik v krasni in mehki bolgarščini. Cerkev poleg groba je jako stara in polna fresk iz 12. in 13. stoletja. V posebni predsobi vise venci, katere so položili razni državni glavarji na grob pokojne carice. Med njimi nas je zanimal venec z rdečim trakom in zlatima začetnicama ime avstrijskega cesarja Karla in cesarice Cite.
Raz Vitoše se nudi krasen razgled na Sofijo, najlepše in najmodernejše mesto bratske države. Ostala mesta so polna kontrastov. Moderne stavbe se menjajo z nizkimi turškimi hišami, po ulicah kaldrma, a vsepovsod krasni vrtovi, ki dajejo Bolgariji po pravici svetovni sloves. Nikjer ni odprtih trgov kakor pri nas, vse se prodaja v tako zvanih »halah«, kjer opazimo največjo snažnost. Poleg Sofije je v južni Bolgariji moderen tudi Burgas, kateremu se pozna vpliv velike morske luke, ki veže Bolgarijo s sosednjimi velikimi državami. Od tu nas je neka paroplovna družba brezplačno peljala na izlet s parnikom mimo otoka Sv. Anastazija, kjer so bili internirani voditelji zadnjega upora, v kamenolom Sv. Nikola. Izlet po Črnem morju v
družbi naših prijateljev in bolg. Junakov nam ostane dolgo v spominu.
Ne uživajo svetovnega slovesa samo vrtovi, tudi kazanliški gjul in jambolska keramika sta znana preko mej bolgarske države. Med Srednjo goro in Balkanom je široka dolina — dolina rož. Milijoni gjula na obširnih nasadih napajajo pomladi, zlasti v maju, zrak z opojnim vonjem, kar privablja vsako leto veliko število tujcev. Kdor se vozi z vlakom med temi rožnimi nasadi, ima krasen pogled na menjajoče se barve dišečega gjula. Vsepovsod v trgovini ali pa na cesti ponujajo prekupčevalci — znano rožno olje, ki ga pridobivajo iz gjula na podlagi destilacije. V velikanskih kotlih destilirajo obrano cvetje v posebnem razmerju z vodo kar na prostem, ker vrtnice cveto v maju, ko je v Bolgariji jako vroče. Po končanem procesu natakajo olje v majhne steklenice cevčice po en gram, cevčice pa vtaknejo v krasne z bolgarskimi ornamenti okrašene doze, ki so tako pripravljene za tržišče. V Jambolu je doma keramika. Vaze, lonci, lončki, živali, skodelice itd. vse iz dobre snovi in prav poceni nudijo v vsaki trgovini.
Svojo pevsko pot je končal Učiteljski pevski zbor na Oplencu, na grobu Onega, ki je prvi začel delati na zbližanju obeh narodov. Zavedamo se, da smo vložili v oni veliki mozaik zbližanja tudi mi rdeč kamenček — bratstva in ljubezni do Bolgarov. Naša zahvala velja oblastvom, ki so nam dovolili potovanje med naše brate; pevovodji Pertotu, vodji turneje Supan-čiču in vodji zbora skladatelju E. Adamiču pa za organizacijo in vodstvo turneje. Prepričani naj bodo, da bomo vsa v Bolgariji pridobljena bratska čuvstva prikazovali mladini na tak način, da se bo nekoč res zgodilo, kakor pravi geslo UP J:
»Od Balkana do Triglava!«
S,
Kadar pa presegajo viški 20% pogojene vsote, je preskrbeti pristanek'ministrskega sveta (§ 165.) Podobno je pri prenosu pogodbe. V tem primeru je potrebna pritrditev fin. ministra odnosno ministrskega sveta po predhodnem zaslišanju odbora za oceno drž. nabavk le tedaj, če je biila tudi nakazovalčeva odločba o odstopu posla vezana na soglasnost (§ 168.).
2.	Druga važna funkcija izvrševanja drž. proračuna je odločba o dospelosti plačila. Z odločbo o dospelosti plačila prizna nakazovalec izvršitev iz-vestnega posla, uslužnosti ali pogodbe in kosmato vsoto, odpadajočo na ta posel, uslužnost itd. Oboje seveda le v mejah končno angažiranega izdatka in na osnovi opravičujočih dokumentov (§ 45.). Odločba o dospelosti plačila predstavlja izvršitev odločbe o končnem angažiramju odnosno odločbe o odstopu posla (nabave, dela itd.) najugodnejšemu ponudniku ali skratka likvidacijo posla.
Glede mezd delavcev pripominjamo, da vsebuje naredba za izplačilo hkrati tudi odločbo o dospelosti plačila (§ 48.). Pri drž. obveznostih, ki imajo svoj izvor v zakonu ali sodni razsodbi, se izvršuje proračun — kakor že povedano — samo z odločbo o dospelosti izplačila in naredba za izplačilo (§ 50.).
Odločba o dospelosti plačila in naredba za izplačilo se more izdati do konca tretjega meseca po zaključenem proračunskem letu, izplačila pa se smejo vršiti do konca računskega leta (§ 53.), dočim se smejo izdatki začasno in končno angažirati samo do konca proračunskega leta. Proračunsko leto začne 1. aprila in traja do 31. marca naslednjega leta. Čas, v katerem se morajo zaključiti vsi računi, zasnovani v enem proračunskem letu, se zove računsko leto. Računsko leto začne z istim dnem, ko proračunsko leto t. j. s 1. aprilom in traja 4 meseca dlje kakor proračunsko leto t. j. do konca julija.
3.	Tretja važna funkcija nakazo-valnega prava je naredba za izplačilo. Na osnovi ugotovljene dospelosti plačila izda pristojni nakazovalec stalno ali enkratno naredbo' za izplačilo, kakor se ima pač izvršiti izplačilo: v določanjih rokih aili samo enkrat. Naredba za izplačilo mora vsebovati sledeče podatke: čemu se vrši izplačilo, kosmati znesek, ki ga je izplačati, odbitke, proračunsko partijo in pozicijo, akt, s katerim je kredit otvorjen, kraj in način izplačila. Obrazec naredbo za izplačilo bo določil in izdali sam fin. minister. Nakazovalec je dolžan poleg naredbe za izplačilo dostaviti pristojnemu računovodstvu še odločbo o dospelosti plačila z vsemi dokumenti, ki so' služili za podlago in pripomoček naredbi za izplačilo (§ 46.).
Naredbe za izplačilo morejo biti:
1.	začaSne) ki se izdajo na podstavi odločbe o začasnem angažiranju, torej poprej, preden je nakazovalec predložil odločbo o končnem angažiranju in odločbo o dospelosti plačila,
2.	redne.
Začasna naredba za izplačilo se more izdati v sledečih primerih: 1. pri osebnih izdatkih, ki se izplačujejo potom režiserja, 2. pri potnih in selitvenih stroških, 3. pri delih v režiji, 4. na podlagi § 149., t. j. v onih primerih, kadar nakazovalec ali pomožni nakazovalec izda začasno naredbo za izplačilo z namenom, da se na podlagi naredbe za izvršitev posla izroči določenemu uradniku odnosno1 članom komisije potrebna vsota, ki naj ž njo nabavko proti naknadnemu obračunu izvršijo, prevzamejo in izplačajo, 5. pri
izplačilih vnaprej, preden je posel izvršen.
Začasna naredba za izplačilo' je pokopala prakso čl. 131. starega zak. o drž. rač. (iz 1. 1910.). —
Izvrševanje banovinskega proračuna, ki ga opravlja ban v smislu § 30. zak. o banski upravi, se močno razlikuje od izvrševanja drž. proračuna po novem zak. o drž. rač. (§ 42.).
Izvrševanje banovinskega proračuna obsega — kakor smo že omenili v prvem delu — : 1. nakazovanje dohodkov in izdatkov, 2. izvrševanje nakazil ali blagajniško poslovanje, 3. zapisovanje nakazil ali knjigovodstveno poslovanje.
Po novem zakonu o drž. rač. izvršuje nakazovalec državni proračun potom odločbe o angažiranju, odločbe o dospelosti plačila in naredbe za izplačilo. Definicija izvrševanja proračuna je torej po novem zakonu restrin-girana (utesnjena) in omejena le na nakazovalčevo osebo. Sicer je res, da je pri izvrševanju drž. proračuna nakazovalec najvažnejša osebnost, vendar ne gre, da bi bil tudi edina osebnost. Pri popolnem izvrševanju proračuna ne bi smela manjkati niti blagajnik, niti knjigovodja.
Po novem zakonu o drž. rač. opravlja ban pri izvrševanju drž. proračuna v splošnem iste dolžnosti, kakor jih je imel kot nakazovalec I. stopnje pri izvrševanju kreditov, odrejenih za bansko upravo z drž. proračunom (§ 30. zak. o banski upravi). Novi zakon je V tem pogledu samo preciziral njegove funkcije (odločba o angažiranju izdatka, odločba o dospelosti plačila in naredba za izplačilo). Popolnoma neokrnjene pa so ostale pravice, ki jih daje banu § 30. zak. o banski upravi glede izvrševanja banovinskega proračuna. Tu je tako rekoč ban neomejen gospodar. Saj združuje v svoji osebi — kakor smo videli v prvem delu —- nakazovalno, blagajniško in računsko oblast, s to razliko, da opravlja blagajniške in računske posle zanj finančni (VII.) oddelek banske uprave (§ 14. zak. o banski upravi) skladno s čl. 56 zak. o drž. rač. iz 1. 1910. oz s § 63. novega zak. o drž. rač.
Nakazovalno pravo je po novem proračunu dvojno: 1. popolno, 2. delno (§ 54.). Popolno nakazovalno pravo obsega odločbo o angažiranju izdatkov, odločbo o dospelosti izplačila in naredbo za izplačilo. Delno nakazovalno pravo, ki se mora pismeno prenesti na pomožne nakazovalec, pa vsebuje samo odločbo o dospelosti plačila in naredbo za izplačilo. Nakazovalno pravo pomožnih nakazalcev je sekundarnega (delegiranega) značaja in zavisi od vsakokratnega pismenega na-kazovalčevega pooblastila, kar pomeni, da pomožni nakazovalec svoje nakazo-valne pravice ne more in nima na koga prenesti.
Popolno nakazovalno pravo imajo le ministri in bani. Poslednji v delokrogu pristojnosti, ki jim je z zakonom določena. Svoje nakazovalno pravo more ban s pismenim odlokom prenesti tudi na svoje podrejene organe, tako zvane pomožne nakazovalec. Ti morejo biti: 1. pomočnik bana, 2. načelniki posameznih oddelkov banske uprave, 3. starešine uradov, ki so neposredno podrejeni banski upravi, 4. starešine drž. pridobitnih podjetij in ustanov ter njihovi pomočniki in načelniki (§ 54.).
Vsa določila, ki se nanašajo na bana kot nakazovalca in izvrševalca drž. proračuna se morejo ipso faeto uporabiti tudi za druge nakazovalce v banovini.
Iz novega finančnega zakona
Izšel je zakon o proračunskih dvanajstinah in naknadnih in izrednih kreditih, ki obsega v prvem razdelku splošna določila, v drugem razdelku določbe za posamezna ministrstva, v tretjem pa ostale določbe. Med temeljnimi določbami se v § 1. podaljšuje državni proračun za leto 1934./35. še za 8 mesecev od avgusta 1935. do konca marca 1936. V § 2. so pa določeni zneski za katere more vlada v navedenem času povečati izdatke preko prvotno odobrenih kreditov. V naslednjih paragrafih se potrjujejo odločbe ministrskega sveta, s katerimi so bili
v minili proračunski dobi odobreni posamezni naknadni in izredni kredit.
Važen je § 7., po katerem veljajo vse določbe finančnega zak. 1934./35. tudi za ves čas, za katerega se s tem novim proračunskim zakonom dovoljujejo krediti, če niso bile te določbe s tem zakonom ali z drugimi zakoni že odpravljene ali spremenjene.
Za državno uslužbenstvo je v splošnem najvažnejši III. razdelek. V uvodu (§ 80.), je določeno, da se na dan 1. septembra 1935. ustanovi ministrstvo za pošto, telegraf in telefon. Ureditev ministrstva bo predpisal mi-
nistrski svet z uredbo, ki bo imela zakonsko moč. S to uredbo se bo uredilo tudi izplačevanje vseh osebnih in materialnih izdatkov iz odobrenih kreditov.
Izredno važen je § 81., po katerem se morejo odločbe o sprejemanju novih uslužbencev v državno ali samoupravno službo pripraviti šele tedaj, kadar je pristojni organ ugotovil, da je na razpolago prosto proračunsko mesto in prost kredit. Isto velja za napredovanje in razvrščanje takih oseb. — S tem je praktično nemogoče povečanje dosedanjega staleža drž. uslužbencev in se bodo mogli sprejemati novi uradniki in uslužbenci samo na mesta, ki se bodo izpraznila z upokojitvijo, odpustom ali izstopom oz. s smrtjo uslužbencev itd. Vsi državni in samoupravni uslužbenci, ki bodo pripravili in predložili v odobritev odločbe, ki bi bile v nasprotstvu s pravkar navedeno določbo, in bi s tem povzročili povečanje proračunskih izdatkov, bodo za to svoje dejanje dajali odgovor pred glavno kontrolo in bodo morali povrniti vso škodo.
V finančnem ministrstvu se ustanovita dva nova oddelka, in sicer '»Bankovni in valutni oddelek (VIII)« in »Oddelek za finančno kontrolo (IX)«. Prvi bo vršil nadzorstvo nad denarnimi zavodi, ki so pod finančnim ministrstvom, v drugem se bodo pa opravljali posli, ki se tičeo službenega razmerja uradnikov in zvaničnikov finančne kontrole, nadzorstva nad poslovanjem finančne kontrole, tehnički referat in statistični posli.
Za osebne in družinske podpore dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, ki se sprejemajo v službo bano-
vin, se ustanovi »Podporni sklad pomožnega osebja v službi... banovine«, in sicer za vsako banovino posebe. Podrobno ureditev teh skladov bodo predpisali posamezni bani.
Za mnoge bo velikega pomena določba § 86., po kateri se do konca marca 1936. ne morejo kot zvaničniki ali služitelji postaviti za pisarniško službo dnevničarji, honorarni uslužbenci in dninarji, ki se jemljejo na delo v službi države in banovin ter njihovih podjetij. — S tem predpisom je zaenkrat onemogočen prestop dnevničarjev na stalna uslužbenska zvanja.
Za invalide je važna določba § 78., po kateri so osebe, ki so brez lastne krivde do 31. marca 1935. prejele kot invalidske prejemke v kakršnikoli obliki več, kot jim je pripadalo, oproščene povračila prejetih preužitkov državi.
Finančni minister je pooblaščen, da more iz ostankov čistega dobička Državne hipotekarne banke, ki pripada glavni državni blagajni, kupovati poslopja od Državne hipotekarne banke, to pa za nastanitev finančnih uradov.
Samostalni upravi državnih monopolov se dovoljuje, da iz svoje obrtne glavnice odloči znesek 20 milijonov dinarjev za ustanovitev »Pokojninskega sklada monopolskih delavcev«.
Zakon o nostrificiranju diplom inozemskih univerz od 6. VII. 1930. nima retroaktivne moči. Osebe, ki so pred 11. julijem 1930. dobile diplome na inozemskih fakultetah ali visokih šolah, niso dolžne, da dajo nostrificirati tuje diplome zaradi ohranitve pridobljenih in pridobitve novih pravic na podlagi teh diplom.
Težnje in težave učiteljstva
Na zadnji banovinski skupščini dravske sekcije JUU, ki se je vršila v dneh 11. in 12. julija t. 1. v Ljubljani, je stanovsko-politični odsek zborovanja sprejel vrsto važnih sklepov, od katerih poglavitne navajamo:
Odsek predlaga popolno ločitev šolstva od politične uprave. Šola naj bo podrejena prosvetnim centrom na banskih upravah in prosvetnim okrožjem pri sreskih načelstvih.
Napredovanja naj se vršijo avtomatično. Napredovanje v V. položajno skupino naj se izvaja po § 258. odst. 2 uradniškega zakona iz leta 1931., a naj se izpremeni v toliko, da napreduje učitelj v V. pol. skupino z 25 leti službe ter s prav dobro oceno.
Poročene učiteljice naj se namestijo v bivališče moža, toda ne na škodo neporočenih.
Vsa prosta učna mesta naj se takoj razpisujejo in izpopolnjujejo.
Uredba o znižanju draginjskih doklad poročenih učiteljic naj se ukine. Pravico do rodbinske doklade naj imajo niameščenke, ki vzdržujejo družino.
Čl. 30 fin. zakona iz 1. 1933./34. glede čl. 84 zakona o narodnih šolah naj se ukine. Stanarina naj se izplačuje potom računovodstva skupno z ostalimi prejemki na račun prizadetih upravnih občin. Stanarina naj se izplačuje tudi učiteljem, dodeljenim sreskim nadzornikom, banskim opravam, -ministrstvu prosvete in meščanskim šolam. Uslužbenski davek na stanarino, ki ga odteguje računovodstvo, naj se ne odteguje.
Učitelji dodeljeni sreskim šolslkim nadzornikom in banski upravi ne pre-
jemajo stanarine in so kljub svojemu napornemu odgovornemu in za šolstvo zaslužnemu delu prikrajšani za stanarino ta tako zapostavljeni za ostalim učiteljstvom. Dokler ministrstvo prosvete ne ugodi naši resoluciji v tej zadevi, prosi skupščina kralj, bansko upravo, da ona iz svojih sredstev izplačuje pripadajočo stanarino, ker vrše ti učitelji svojo službo prvenstveno za povzdig šolstva v banovini.
Upokoje naj se vsi učitelji s 35 leti službe, če so dosegli V. skupino. Na njih mesto naj se postavijo abitu-rijenti, pri katerih naj se upošteva doba čakanja in socialni položaj.
Učiteljem, ki služijo v kadru, naj se dovoli dopust, ter naj se jim službena mesta rezervirajo. Službena doba naj se jim šteje.
Učiteljem, ki so ali so bili v kon-traktualni službi naj se priznajo vsa službena leta v napredovanje.
Učitelj naj ima enkratno letno brezplačno vožnjo po vsej državi, uživa naj ugodnosti za potovanje v inozemstvo v poučne svrhe ter brezplačno vožnjo pri šolskih ekskurzijah.
Razne zbirke med učenci (denarne in prodaja srečk ter slično) naj se prepovedo.
Politične uprave naj ne pošiljajo nenaročenih knjig in brošur v prisilno razprodajo.
Učitelj naj ima pravico do brezplačnega zdravljenja v II. razredu, državnih in banovinskih bolnic ter v III. razredu klinik in v zavodih za tuberkulozna in živčna obolenja.
Kuluk za drž. uslužbence naj se ukine.
r	'
Težnje pravosodne straže
Društvo pravosodne straže kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je predložilo pravosodnemu ministrstvu spomenico, v kateri prosi za izboljšanje gmotnega in službenega položaja osebja pravosodne straže. Spomenica navaja sledeče težnje:
1.	Prevedejo naj se vsi služitelji in dnevničarji v kategorijo zvaničnikov brez razlike na šolsko kvalifikacijo, kakor to predvideva čl. 5 uredbe o uslužbencih kazenskih in sličnih zavodov z dne 6 junija 1931., št. 67150-Y 536.
2.	Naj se uvede za osebje pravosodne straže J. a skupina, kakor to predvideva za policijske izvršilne
uslužbence § 311. uradn. zak. z dne 31. marca 1931.
3.	Z ozirom na skrajšanje službene dobe od 35 na 30 let, naj se primerno službenim letom regulirajo tudi prejemki.
4.	Zaradi prenaporne službe naj se zviša stanje pravosodne straže tako, da bo vsaki nočni službi, ki traja z dnevno preko 24 ur, sledil 24 urni odmor.
5.	Redna dobava službene obleke in čevljev za paznike in paznice, kakor to predpisuje uredba o uniform1 ranju in oborožitvi pravosodne straž z dne 18. januarja 1930., št. 5299.
6.	Naj se izplačajo zaostale doklade za nočno službo, izvršeno v letih 1928.—1931., kurjava in razsvetljava pa za ves čas, kolikor se to doslej še ni izvršilo.
7.	Rok za pridobivanje lastninske pravice do službene obleke, predpisan z uredbo z dne 18. januarja 1930., št. 5299, čl. 12 naj se spremeni tako, da se določi rok za bluzo, hlače in perilo po 6 mesecih, za plašč in pelerino po 1 letu, za čevlje in čepico pa takoj po prejemu.
8.	Specialno zdravljenje za paznike in paznice, ki so v službi tako oboleli, da njihova bolezen zahteva specialno zdravstveno nego v zdraviliščih, ki so za take bolezni primerna, na državne stroške. N. p. za tuberkulozne in revmatične bolezni.
Kakor vsako leto, je tudi letos v proslavo 13. mednarodnega zadružnega dne, ki je bila določena za dan 6. julija, Mednarodna zadružna zveza v Londonu, v kateri so včlanjene vse zadružne organizacije vsega sveta, izdala članstvu in vsi javnosti naslednjo zadružno
resolucijo:
»Na 13. mednarodni zadružni dan sto milijonov potrošačev, združenih v Mednarodni zadružni zvezi, znova izjavlja svojo neomajno vero v načela, ki so ideal in osnova njihovega pokreta:
Svobodno članstvo za vsakogar, ne-glede na raso, narodnost, barvo in vero, je temeljni pogoj tega pokreta in pravo njegovo obeležje; neodvisna uprava in svoboden razvoj njegova življenjska vsebina. Služba skupnosti mesto osebnega dobička ni samo poslednji kamen na zadružni zgradbi, ne-
Prihodnja številka našega lista, ki izide dne 15. septembra, bo posvečena našim upokojenim tovarišem. Priloženi ji bodo za vse člane »Društva drž. upokojencev za dravsko banovino« v Ljubljani tudi prijavni obrazci za draginjske doklade, ki se morajo — kakor znano — predlagati vsako leto v začetku oktobra. Pred 1. oktobrom vložene prijave so neveljavne!
Ministrstvo za pošto. Z dnem 1. septembra prične poslovati novo, samostojno ministrstvo za pošto, telegraf in telefon. Pred leti smo že imeli posebno poštno ministrstvo, kesneje so pa njegove posle poverili prometnemu ministrstvu. Z vnovično ustanovitvijo poštnega ministrstva se izpol-
9.	V zavodih, kjer imajo zastarelo in nerabno orožje, naj se nabavi brezhibno, za vsak čas in potrebo uporabno (karabinke in revolverji).
10.	Omiljen j e disciplinskih kazni za osebje pravosodne straže,
11.	Nošnja civilne obleke izven službe.
12.	Brezplačno popravilo službene obleke in čevljev za paznike in paznice.
13.	Vsi, poslednji čas izdani ukrepi, ki se nanašajo na zmanjšanje pri-jemkov, bodisi v denarju ali naravi, za pazniško osebje sodnih zaporov naj se ukinejo.
Iz priklopljene obširne utemeljitve prednjih postulatov objavimo o priliki poglavitne točke, ki dokazujejo potrebo takojšnje ugoditve navedenih minimalnih zahtev.
| go osnova ekonomske organizacije in naj višji cilj zadružništva.
Zadrugarji izjavljajo, da so prepričani o nedvomni prednosti svojega ekonomskega sistema, kar je jasno pokazala tudi njegova odpornost v krizah, ki so v minulih desetih letih pretresale gospodarsko življenje. Zadrugarji so uverjeni, da se le s splošnim izvajanjem zadružnih načel lahko pospeši in trajno zagotovi svetu povratek k blagostanju.
Mednarodno zadružno sodelovanje je pogoj za odstranitev mnogoštevilnih mej, ki so po vojni nastale in ovirale promet med narodi in državami, kar je v svojih posledicah porazno vplivalo na edinstvo in solidarnost mednarodne družine.
Zadrugarji vsega sveta se zedinijo, da bi dali izraza svoji miroljubni volji. Zahtevajo zasiguranje miru kot edino krepke osnove za kulturno življenje in blagostanje človeštva.«
ni stara vroča želja vsega poštnega usluž-benstva, ki si od novega lastnega ministrstva obeta znatno izboljšanje položaja.
Iz tovariškega tiska. Za urednika beograjskega »Monopolskoga Glasnika« sta bila izbrana gg. Ljubomir H. Tihi in Gligorije N. Pejanovič. Odgovorni urednik ostane viš. svetnik Lj. Tihi.
Zaznambe na uradniške plače. Znano je, da se po predpisuj § 264 u. z. more aktivnim in upokojenim drž. uslužbencem za privatne terjatve sodno zarubiti samo tretjina plače oz. pokojnine. V zadnjem času so pa nekatera sodišča dovoljevala rubeži na prejemke državnih uslužbencev in upokojencev tudi preko tretjine čistih prejemkov brez doklad,
in sicer s posebnim pristankom prizadetega uslužbenca oz. upokojenca samega. Da se to nepravilno postopanje odpravi in za bodoče prepreči, je finančno ministrstvo sporazumno s pravosodnim ministrstvom izdalo pojasnilo, v katerem opozarja, da taka rubež oz. zaznamba na plačo državnega uslužbenca oz. upokojenca nikdar ni dovoljena za privatne terjatve, tudi če bi bil dotični uslužbenec sam pristal na to.
Vprašanje zdravnikov-volonterjev. Na ljubljanski splošni državni bolnici so 15. avgusta zdravniki-volonterji prekinili svoje delo na oddelkih. Državna bolnica v Ljubljani ima sedaj 10 primarijev, 9 asistentov, 18 sekundarijev in 2 honorarna zdravnika. Število bolnikov stalno narašča in jih je vsak dan od 800—-900. Da je mogoče opravljati vso zdravniško službo, je v znatni meri zasluga zdravnikov-volonterjev, katerih 12 dela v splošni, 12 pa v ženski bolnici, nekateri že po 2 leti in tudi več. Kakor nastavljeni zdravniki opravljajo 8—9 ur službe na dan, k temu še nadure in nočno delo — vse brez najmanjše odškodnine. Zato zahtevajo zdravniki-volonterji, naj se razpiše toliko zdravniških mest, kolikor jih predpisuje zakon, začasno naj se pa potrebni volonterji nastavijo kot dnevničarji. Event. naj se začasno nagrajujejo iz bed-nostnega fonda, to pa sorazmerno z njihovo izobrazbo in važnostjo dela. Volonterska leta naj se jim kesneje vštejejo v državno shižbo za napredovanje in pokojnino.
Rodbinska doklada za otroke — osebne upokojence. Finančno ministrstvo je z razpisom od 6. marca 1935, štev. 9.476/1, ki je bil dostavljen savski finančni direkciji v Zagrebu, izdalo naslednjo razlago predpisa toč. e čl. 20 uedbe o drag. dokladak drž. upokojencev, štev. 11.330/1 32: »V zvezi z našim spisom od 20. novembra 1934, štev. 15.469/1, se obveščate, da se določba 2. stav. toč. e čl. 20 uredbe o drag. dokladah drž. upokojencev, št. 11.330/1 32 od 14. III. 1932 nanaša samo na primere, navedene v 2. odst. čl. 22 cit. uredbe. Po tem se torej na podlagi te določbe ne more izpodbijati pravica do rodbinske drag. doklade za otroka materi, ki uživa rodbinsko pokojnino hkrati z otroci tudi navzlic temu, če bi del pokojnine, ki bi pripadal otroku, presegal znesek 250 Din na mesec.« — O tem smo že zadnjič poročali. Zagrebška finančna direkcija je namreč v mnogih takih primeril upokojenkam - vdovam osporila pravico do rodbinske drag. doklade za otroke, če je del pokojnine, ki bi ob razdelitvi pripadel posameznemu otroku, bil večji od 250 Drn na mesec.
Državni uslužbenci in volitve. Beograjski humoristični list »Ošišani jež« je objavil pod naslovom »Glas glasača« sledeče uspele stihe:
»Počešće se čuje iz glasačkih masa
— za pravedni izbor evo pravog spasa:
»Ko god prima platu sa državnih kasa,
nema pravo glasa!«
Državna uprava in nergači. V francoskem ; listu »Politique« je objavil Claude Leblond članek o uradništvu in ljudstvu, iz katerega objavljamo teh nekaj stavkov, ki kažejo, da vladajo na Francoskem precej slične razmere kot pri nas: »Ne bomo ponavljali še enkrat običajnih očitkov proti državni upravi. Mnogo papirja in duha se
Mednarodna zadružna resolucija
Vestnik
H G. MAGEG:
Modri biseri
Y odprti stekleni omarici so ležali, položeni na kup, razni stekleni izdelki — ponarejeni biseri, nepristni tirkizi, ponarejena ambra, karneoli in korale. Množica kupovalk je ob ravnodušnih pogledih prodajalk izbirala med tem blagom, ki je ležalo naprodaj.
Dvoje mladih žensk, ki sta stali druga poleg druge, je izbiralo, kakor da se nista niti opazili. In vendar očevidno nista bili obe iz istega sveta. Pomerjali sta ogrlice in jih razočarano spet odlagali.
Videti je bilo, kakor da sta istih let, obe plavolasi. Ta je hotela vzbuditi vtisk elegance, med tem ko je druga res bila odlična.
Nenadoma sta se zadeli pustolovka in resnična dama z rokami ob kopici ogrlic z modrimi biseri, in nobena ni hotela spu-sttti, obe sta hkrati izbirali v klobčiču.
Hkrati sta pomolili obe isti prodajalki Popolnoma enaki ogrlici, tako da se jima Je zazdelo za trenotek, kot da jo je vsaka iztrgala drugi.
»To-le ogrlico, gospodična — kupim
JO.«
Presenečeni sta se spogledali. T Je prodajalka vzela ogrlici, napisala >n odšla k blagajni.
Da ne zamudita, sta šli obe i p.acali kupljeno^ in prejeli zavojčl ® a ju vzeli v roke, sta se druga nezaupno premotrili.
In življenje ju je odpeljalo v nasprotne smeri.
V
# *
»Spomin? Zares? — Mislila sem, da J® talisman.«
Gospa de Noal je približala lornjon vojim lepim očem, ki so ostale mlade sre-
di obraza, ki je pričel že veneti. Nagnila se je nad šestero biserov, ležečih na beli svili skrinjice za nakit, katero je radovedno odprla.
Nehotena otožnost je nenadoma prevzela zapeljivo ljubeznivega Gastona Ber-nieresa.
»Res, to je spomin,« je vzdihnil, tokrat brez prizvoka rahle ironije, s katero je ponavadi zmedel svoje lepe obiskovalke. »Skoro spomin na neko ljubezen.«
»Seveda«, se je ponorčevala gospa de Noal, »mar bi mogli imeti druge spomine? Vsekakor reven spomin. Kateremu mlademu in zvesto ljubečemu bitju ste pa sneli te bisere po pet grošev? To je pač uspeh, s katerim se ne morete pobahati.«
»Ah!«, je zamrmral Bernieres. »Ni tako, kakor si mislite in vrednost te ogrlice je postranskega pomena. Tista, ki jo je nosila, ni bila ravno nedolžno bitje. Toda naj bo (razočaranje, ki mi ga je povzročila, še večje, prisegam vam, da bi bila mogla postati resnična velika ljubezen mojega življenja!«
»Tak vtisk je zapustila v vas?« je gospa de Noal zafrkljivo vprašala.
»Tak vtisk, da še po tolikih letih ne morem brez zmedenosti pomisliti nazaj na tisti večer, — tisti večer ...«
»Pripovedujte,« je prosila mlada gospa in se udobno zleknila v naslonjač.
»Radovednioa! Kako boste razočarani! Če tudi gre za dogodivščino, razplet je bil popolnoma drugačen, kot ga pričakujete. In ljubezen, ki je hotela dobiti svoj delež pri tem, je preplašeno pobegnila.«
»Kar mraz me že pretresa. Le hitro! Opišite mi junakinjo.«
»To bi mi bilo zelo težko, ker sem videl komaj njene oči, in sicer skozi odprtini krinke. Sijajne oči — nepozabne«.
»Zares?«
S kakšno izzivajočo koketnostjo je gospa de Noal za lomjonom bliskala s
svojimi vlažnimi očmi! Toda bilo je vse zamah, Gaston je ni opazil.
»Prvi trenotek so me že ujele, te oči,« je nadaljeval. »Naj vam pripovedujem, da sem jo srečal v operi v Nizzi, neki večer na maskeradi? Domino, krinka ki samo izdaja oči, to zadostuje, da obstaneš in si zaželiš pustolovščine. Takoj me je omamila, sprva pogled, nato glas. Bil sem mlad. Zakaj me je tako kmalu, ko sem mislil da se spuščam samo v površno ljubkovanje, prevzel občutek, da sem srečal svojo usodo? In moja neznanka mi je odgovorila na to. Tudi ona, ki se je sprva šalila, se je vdala temu skrivnostnemu čaru, ki časih privede ljudi tesno skupaj, da se ni moči Upirati, dvoje mimoidočih, ki jima je usojeno, da se bosta ljubila. Je mar le glumila? , Lagal bi se, če bi vam rekel, da sem danes o tem prepričan. Kaj pomenijo besede, ki si jih reče dvoje ljudi? Kar velja, je tisto, kar občutiš. Nagon — temna daljna slutnja. Kar se je potem zgodilo in bi moglo omajati mojo trditev, mi nazori ne more spremeniti. Ko sva se spogledala, sva bila iskrena in poštena — iskre-zlasti v tem, česar si nisva rekla. Zakaj govorila sva samo najvsakdajnejše besede. Ljubimkala sva. Najina razburjenost se je skrivala za smehom. Spominjam se, da sem damo z modro biserno ogrlico prosil, naj odloži krinko, da bi jo mogel kedaj kesneje spoznati. Branila se je. Tedaj sem ji dejal, da mi ni treba videti njenega obraza, pa jo bom vendar zanesljivo spoznal povsod in kjerkoli jo spet vidim. Samo njene oči mi bodo zadoščale. Dvomila je o tem in prsti so se ji živčno igrali z ogrlico, ki ji je visela preko domina. Morda zato, da bi spoznal, kako poceni je bil ta nakit, in da se ne bi vdajal napačnim predstavam o njenem družabnem položaju v življenju? Vem le to, da se je nit, na kateri so bili biseri nabrani, nenadoma pretrgala in da jih je nekaj padlo na tla. —
je že po nepotrebnem potrošilo v ta namen na njihov račun. Vsaka organizacija, ki je količkaj razvita in dolgotrajna, je v nevarnosti, da se spremeni v birokratizem in da postane šablonska. Papirnost, počasnost, pomnoževanje instančnih ovinkov in kontrol, vse to v zasebnih železniških družbah in zavarovalnicah ni prav nič manjše, kot v državni upravi. Kar se tiče starinskih uradnih prostorov in starodavnega pohištva, je to samo preprosto denarno vprašanje. Krediti, ki so v ta namen dovoljeni raznim javnim upravam, so smešno majhni. Na tem polju država že dolgo časa izvaja prav umazano varčevanje. — Vse te »kritike«, pa naj bodo še tako blesteče in duhovite, se obračajo samo na vnfcrjost stvari.«
Ustanove za otroke uslužbencev fin. kontrole. Finančni minister je izdal odlok, da se iz fonda finančne kontrole podeli več štipendij in podpor za obiskovanje šol in izučitev obrti zakonski deci aktivnih in upokojenih nameščencev finančne kontrole ali njihovim sirotam. Nameščenci finančne kontrole, aktivni ali upokojeni, ki žele dobiti štipendijo ali podporo za svojega otroka, morajo dokazati, da so vestno in zanesljivo služili in da so po razmerah svoje družine res vredni, da se jim olajša skrb za vzgojo otrok. Prednost imajo otroci in sirote nameščencev, ki so umrli zaradi' ran ali bolezni, ki so si jih nakopali v službi, dalje otroci in sirote nameščencev, upokojenih zaradi nesposobnosti, zaradi ran ali bolezni, otroci brez staršev ali takšni otroci brez očeta, katerih mati je izgubila pravico do pokojnine, ker se je prej poročila, itd. Štipendije se bodo podeljevale samo za obiskovanje šol v Jugoslaviji.
Iz organizacij
Izvenšolsko delo učiteljstva. O tem vprašanju je odsek za javno delo na skupščini JUU sklenil tudi naslednje: »Vesten učitelj, ki opravlja redno svoje šolsko delo, se pripravlja na pouk, popravlja pismene izdelke svojih otrok ter skrbi za svojo nadaljnjo psihološko in pedagoško didaktično izobrazbo, je tako zaposlen, da mu ne preostaja časa za izvenšolsko delo. Zato smo mnenja, da je šolsko delo prvo in se naj nikogar ne sili k izvenšolskemu delu, če ne najde za to potrebnega časa in nima za to delo veselja. — Po noveli šolskega zakona se naj ukine paragraf, ki sili učiteljstvo k izvenšolskemu delu, ker dopušča da smatrajo razni lajiki, da je učiteljstvo dolžno, da jim ustvarja s svojim izvenšolskim delom lestvico, po kateri plezajo do zaželenih osebnih časti in družabnih položajev ali pa dosežejo direktno materialne koristi. — Začetnikom se naj ne šteje v zlo, ako se ne udejstvujejo samostojno na izvenšolskem polju, ker se morajo najprej vpeljati v delo v šoli in se razgledati po službenem kraju, da spoznajo kulturne in gospodarske razmere svojega službenega mesta.«
Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna J O S. REICH.
im---l-TT—-1-llBiTiii -■ -	1. II
Hkrati sva se sklonila, da jih pobereva. Našel sem jih šest, in te mi je darovala. »V prihodnjih dneh« mi je rekla,« me boste morda srečali na Angleški promenadi. Bomo videli, če me boste spoznali. Če me spoznate, vam dovolim, da mi pokažete teh šest biserov. »Nato je izginila.«
»Pa ste jo še kedaj videli?« je vprašala gospa de Noal.
»Nikdar več. Čert ure kesneje je nek hrup zmotil maskerado. Nastal je, ko so prijeli neko tatico, ki je slovela po svojih tatvinah draguljev. Zgrabili so jo prav pri delu. Videl sem jo, ko je šla mimo, obdana od ljudmi, ki so jo peljali. Branila se je tako močno, da se je ogrlica, katero je nosila na dominu, raztrgala. Nekaj modrih biserov se mi je skotalilo pod noge. — Mar mi je bilo treba skloniti se, da sem jih prepoznal?«
»In potem?« je silila gospa de Noal. »Zgodba je pri kraju«, je odgovoril Gaston Bernieres. »Drugo jutro sem se odpeljal iz Nizze in vzel teh šest biserov kot spomin na to dogodivščino seboj.«
Takoj nato je gospa de Noal odšla. Bernieres je bil ves začuden in užaljen zaradi nenadne hladnosti, ki mu jo je tako očitno pokazala. Še tisti večer je pa prejel od nje zavojček in pismo. V zavoju je bila modra ogrlica.
V pismu pa je bral tole:
»Šest biserov manjka ti ogrlici, ki pa ni ogrlica tatice, temveč neke druge ženske — z »nepozabnimi očmi« — ki je pa niste spet prepoznali.« —
Da ste dve tako različni ženski kupili hkrati dve enaki ogrlici, da sta ju isti večer hkrati nosili, mar naj vidimo v tem preprost slučaj — ali pa kruto voljo usode?
Organizacija železniških uradnikov.
Začetek julija je štelo Združenje železniških uradnikov vsega skupaj 956 članov. Od teh' jih je s področja ljubljanske železniške direkcije 277, oblastni odbor Zagreb ima 385 članov, Sarajevo 159, Beograd pa 112 članov. Število članstva polagoma narašča.
Iz organizacije monopolskih uradnikov.
V novem odboru ljubljanskega poverjeništva Združenja monopolski uradnikov kraljevine Jugoslavije so naslednji gg.: predsednik Franjo Golob, viš, inspektor, njegov namestnik Ivan Zagradnik, viš. ofi-cijal, tajnik Boris Roš. v. d. poslovodje, in blagajnik Franjo Zalar, kontrolor tobačne tovarne v Ljubljani.
Zadružne vesti
Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge.
Sprejemajo se naročila za sveže bosanske slive, za brusnice in krompir. — Kurivo, dostavljeno na dom: I. Drva bukova, brez okroglic, suha in zdrava, m3 1. cela polena 84 Din. 2. žagana 92 Dm. 3. žagana in sekana 100 Din. Na obroke 4 Din več za m3. Kdor želi najmanj 4 m3 celih polen na dom dostavljenih, se mu oddajo iz vagona proti takojšnjem plačilu m3 po 73 Din. Plačilo v treh obrokih za m3 76 Din.
II.	Kolobarji la za podžiganje 6 Din komad, na dom dostavljeno 6.50 Din.
III.	Premog trboveljski, kosovec, tona 375 Din.
IV.	Kockovec, tona 355 Din.
V.	Karbo - paket, 25 kg zaboj 13 Din. Na obroke 10 Din več za tono. — Opomba: Obračun plačevanja se razdeli na največ na 10 mesečnih obrokov, najmanjši obrok je 100 Din. •— Cene sladkorju: v kockah 15.50 Din, sipa 13.50 Din.
Proslava zadružnega dne. Ljubljanska železničarska nabavljalna zadruga je v proslavo mednarodnega zadružnega dne priredila 4. julija v svojih prostorih v Ljubljani predavanje za delegate in uslužbence zadruge, dne 6. julija pa je priredila v Ljubljanskem dvoru mladim zadrugarjerh predavanje, jih pogostila in obdarovala. — V Mariboru je bilo pa praznovanje posvečeno zlasti mladini, ki je prejela darila in se prav dobro zabavala.
Po svetu
Zahteve češkoslovaških uradnikov.
Odbor dvanajsterice češkoslov. državnih uslužbencev je nedavno posetil ministrskega prezidenta in ga prosil, naj kar najprej reši nedavno izročeno spomenico organizacij državnih uslužbencev, ki v bistvu zahteva vrnitev nekdanjih službenih prejemkov. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada in vladne stranke uvidevajo, da je treba vprašanje javnih nameščencev tako rešiti, da se jim bodo mogle dovoliti prejšnje plače. Glede zahtev, katere vsebuje spomenica, je bil že vprašan finančni minister za mnenje. Ko bo znan finančni
uspeh in dotok državnih dohodkov, bo mogoče podati določno izjavo. Zlasti je ministrski predsednik poudaril, da je treba kar najprej prevesti zadnjo, četrto skupino staroupokojencev. To vprašanje smatra češkoslovaška vlada za eno najvažnejših in bo predvidno rešeno že v kratkem.
Ženitovanjske nagrade za uradništvo. Italijanska vlada je določila za državne uslužbence, ki bi se hoteli poročiti, posebne nagrade v višini od 1500 do 5000 lir. Ob rojstvu sinov se podeljujejo posebne nagrade in sicer za prvega sina po 400 lir, za drugega 600 lir in za tretjega sina po 1000 lir. Za hčere nagrade niso določene... S temi ukrepi skuša italijanska vlada pospeševati poroke med državnim uslužben-stvom. — Sicer pa te ugodnosti niso edinstvene. V Nemčiji dobe mlado poročeni državni uslužbenci posebno doto od države, v Švici, na Ogrskem in v Italiji imajo pa mladi zakonci brezplačno vožnjo za poročno potovanje.
V Franciji prosvetni minister Mallarme še dalje zasleduje učiteljstvo in upošteva anonimne ovadbe, tako, da ima učiteljstvo opravka s policijo. Učiteljstvo, organizirano v raznih učiteljskih organizacijah pa protestira in se sklicuje na, »Deklaracijo človečanskih pravic«, po kateri M ne smel biti nihče preganjan, kdor ne ruši države. Učiteljstvo je nejevoljno, ker ima pogosto opravka z vojsko in policijo, zato se energično zavzema, da bi bila šola nevtralna in učitelj svoboden. Učiteljstvo grozi s stavko, če bo vojska in policija kontrolirala njihovo delo. (»Učit. Tov.«)
Nove knjige
Zakon o neposrednih davkih s pravilniki in uredbami, komentiran z razpisi finančnega ministrstva, z razsodbami Državnega sveta in upravnega sodišča ter s strokovnimi pojasnili bo izšel — ako ne bo ti-skarniških ovir — v oktobru v prečiščeni izdaji. Upoštevane bodo vse izpremembe in dopolnitve kakor tudi one, ki jih prinaša finančni zakon o dvanajstinah za leto 1935 1936. Knjigo, ki bo1 obsegala okoli 640 strani srednjega formata, je priredil g. Sušeč Štefan, višji finančni svetnik in načelnik finančnega oddelka banske uprave v pok. Knjigarniška cena v platno vezane knjige bo 160 Din. V prednaročbi do 30. septembra t. 1. stane knjiga brez poštnine samo 130 Din in je plačljiva ob prejemu. Naročila sprejme prireditelj Sušeč Štefan, Ljubljana, Beethovnova ul. 15 ali pa tiskarna »Merkur« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica štev. 23.
»Mladika«. Julijska številka objavlja začetek daljše povesti N. Velikonje »Andrej Prem«, ki je prav zanimiva. Nadaljujejo se živahno pisani vojni ‘spomini B. Ka-zaka in šaljiva amerikanska povest Habber-tona »Helenina otroka«. O ustoličenju koroških vojvod je napisal slikar S. Šantelj zanimiv članek, kjer opisuje zbrane (in v listu objavljene) podobe teh obredov. — V avgustovi številki se Velikonjeva povest nadaljuje in konča, med prozo pa vidimo
še pravljico J. Rožencveta in V. Smoleja črtice »Morje«. V ti številki je objavljena vrsta reprodukcij po slikah in kipih zagrebških umetnikov, ki so pomladi razstavljali v Zagrebu. Obe številki sta tudi sicer prav lepo ilustrirani. Objavljata lepe umetniške fotografije Fr. Krašovca in ilustracije k raznim člankom. Mladika je po opremi in vsebini prav resen in dobro urejevan družinski mesečnik. — Naroča se v Celju, Mohorjeva tiskarna, in velja za vse leto 84 Din.
Publikacije Mladinske Matice. Mladinska Matica deluje že osem let in je izdala v tem času šest letnikov »Našega roda«, 31 knjig rednih in 3 izrednih publikacij v skupni nakladi ca. 800.000 izvodov. Letošnje publikacije so izšle v nakladi 21.100, slikanica pa v 21.500 izvodih. V isti nakladi je izhajal tudi »Naš rod«. Za »Naš rod« in 4 knjige rednih izdaj plačajo naročniki Din 22-50, in sicer v mesečnih obrokih po Din 2-50. Kljub krizi je število naročnikov naraslo za približno 1000. — O knjigah Mladinske Matice, ki je sestavni del ljubljanske sekcije Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, bomo prihodnjič več poročali. Zaenkrat jih vsem drž. uslužbencem prav toplo priporočamo.
Zdravstvo
Jabolka. Jabolka so med našimi najodličnejšimi in najdragocenejšimi sadeži. $e-stojijo iz rastlinskih vlaken, beljakovine, železa, sladkorja, gumija, jabolčne kisline, Gallusove kisline, apna, vode in — kar je zelo važno — iz razmeroma velike količine fosforja, ki izredno dobro vpliva na dopolnitev možganske in hrbtenične živčne snovi. Kislinske sestavine jabolka so posebno učinkovite pri onih ljudeh, ki mnogo sedijo. Vsled železne vsebine so jabolka priporočljiva zlasti bledičnim. Živčno bolnim služijo jabolka kot pomirjevalno in uspavalno sredstvo. Najbolj zdrava so surova jabolka, ki jih uživajmo če le mogoče s kožo, seveda umita; in dobro jih moramo prežvečiti. Kdor surovih jabolk ne prenese, naj si jih skuha ali speče. Pripravimo si jabolka tako, da jih moremo jesti tudi pomladi in poleti. Uživanje kuhanih jabolk pripomore tudi k prebavljivosti drugih jedil, zlasti močnatih in stročnic. Tudi posušena jabolka so zdrava jed. Najboljša so pa seveda surova jabolka.
Otroke do dveh let pustimo pri temperaturi pod ničlo rajši doma; one od dveh do šestih let moremo pri temperaturi do 4 stopinj Celzija pod ničlo peljati ven. Posebno moramo paziti na to, da je kopalni prostor zadosti pregret, preden otroke kopljemo; pri kopanju je možnost prehlajenja podvojena. Sploh imejmo majhne otroke kolikor mogoče na toplem.
Pes prenaša bolezni. Neglede na po-besnelost more tudi zdrav pes povzročiti razne bolezni. Ta naš najljubši tovariš je žalibog zelo nesnažen, čisto v nasprotju z mačko. Mačka je na primer glede hrane zelo izbirčna, pes pa prav nič. Če ni vzorno dresiran, sledi pes svojemu naravnemu
g	Manufakturna trgovina
ABIJANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Tova riš i 1
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah,
ki inserirajo v „NAŠEM GLASU"
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
nagonu in požre brez izbire vse, kar smatra za užitno. Z velikim užitkom voha pes po najostudnejših stvareh in po najbolj gnusnih krajih. In ta njegov nesnažni nos pride z nami v stik, dotikamo se ga in nekateri ga celo poljubujejo. Na ta način morejo nevarne klice rastlinske in živalske nravi priti v človeški organizem in morejo povzročiti v njem hude nalezljive bolezni. To nikakor ni pretirano, temveč je samo ugotovitev navadnih dejstev. Pes ni samo nesnažen, temveč ga nadleguje tudi cela vrsta bolezni; torej moramo biti zelo previdni, čeprav ga imamo radi.
Toplota našega telesa je običajno 36.5 do 37° C. Približno isto toploto imajo vse živali s toplo krvjo, posebno sesavci; večjo toploto imajo ptiči, 39,4 do 42.9° C. Živali z mrzlo krvjo nimajo stalne lastne toplote, temveč 0.5 do 1° C več kot obdajajoči jih zrak ali obdajajoča jih voda. Poraba snovi pri živalih s toplo krvjo, ki živijo v vedi, je neprimerno večja kot ona pri živalih z mrzlo krvjo, ki imajo isto težo; poraba snovi pri tjulenju na primer je 35 krat večja kot ona pri krokodilu iste teže.
Hrana pri večjem krvnem pritisku. Temeljna zahteva take hrane je, da vsebuje kolikor mogoče malo in skozi nekaj časa prav nič živalske beljakovine in nobene kuhinjske soli. Jejmo torej v prvi vrsti sadje, kompot, salato, zelenjavo, redkev, orehe, krompir, riž, kruh, močnate jedi, sladkor, med, olje, rastlinsko maščobo itd., vse pa po možnosti brez kuhinjske soli. Ogibajmo se mesa in rib, pa tudi mleka, sira in jajec. Seveda se običajno mesa ne moremo popolnoma ogniti, ali dobro je, če imamo vsak teden en dan ali dva popolnoma vegetarično hrano in če vrinemo včasih kakšen vegetaričen teden vmes, morda vsak mesec enega. Namesto kuhinjske soli vzamemo kakšno nadomestilo, ki jih je dosti na razpolago.
Kako si pomagajo drvarji pri ranah. V »Miinchner Medizinische Wochenschrift« pripoveduje sanitetni svetnik Miiller-Meer-nach, da je kot deček obvisel s kolenom na žeblju v plotu in da so ga mimoidoči drvarji sneli. Vzeli so smreki smolo in so jo debelo namazali na zevajočo' rano. Rana se je zacelila in ni bilo nobene sledi več o nji. Med vojno, ko je zdravil pričelo primanjkovati, se je sanitetni svetnik spomnil na tisti svoj doživljaj v otroških letih; ker ni mogel dobiti smreke, je vzel macesnovo smolo in jo je pomešal z enako količino vazelina. Od tedaj naprej mu služi ta smola kot edino in zmeraj zanesljivo mazilo pri ranah, tudi pri še tako težkih, pa naj se javijo v tej ali oni obliki. Prave kožne bolezni se seveda s tem mazilom ne dajo zdraviti.
Ali se sladkorna bolezen podeduje?
V berlinski medicinski družbi je predaval profesor Umber o svojih raziskovanjih glede sladkorne bolezni in je prišel do zaključka, da je ta bolezen podedovana. Vplivi okolice morejo vplivati le tedaj, če je dotičnik za bolezen že razpoložen. Čeprav Umbertiju še ne pritrjujejo vsi raziskovalci, so njegova raziskovanja vendarle mnogo pripomogla do razčiščenja tega. vprašanja.
Jedi za bolnika naj bodo pripravljene iz najboljše snovi in naj se mu nudijo- snažne in okusne. Pri jedi bolnika ne smemo motiti, pa ga tudi zaradi jedi ne smemo zbuditi. K jedi ga ne smemo siliti; z bo-drenjem ga počasi pripravimo na jed. Nikdar mu ne dajmo jesti preveč naenkrat, tudi če tako hoče; kajti preobilica je zmeraj škodljiva. "	. -
(Iz »Zdravja«.)
KROJAŠKI ATELJE
Fr£kH IgltČ, Ljubljana
t , , .	,	.	,	•	Pražakovaulica
Izdeluje se za dame in gospode po najno- .. mm—
vejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali ha obroke.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon št. 3397
Račun poštne hranilnice št 10.761
Maribor
Tyrševa ulica 44
Telefon št. 2628
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točnaI Zahtevajte ceniki

Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij »Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.