Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 15. MARCA 1962 Leto XIV. — Štev. 10 Cena 20 din
OB PETI OBLETNICI SMRTI MOŠE PIJADE
Danes je poteklo deset let, odkar je v Parizu, kjer je vodil parlamentarno delegacijo, iznenada umrl veliki borec za napredek človeštva in eden najbolj predanih sinov naše domovine — predsednik Zvezne ljudske skupščine, Moša Pijade.
Moša Pijade se je rodil 4. januarja 1890 leta v Beogradu.
V mladosti je študiral slikarstvo v Beogradu, Münchenu in Parizu. Že leta 1919 je v Beogradu začel izdajati napredni dnevnik »Slobodna reč«. S tem se je tudi začelo njegovo dolgoletno delo v Komunistični partiji.
Tudi leta 1921, ko se je morala KP umakniti v ilegalo, ni prenehal s svojim revolucionarnim delom. Po letu 1923, ko je bila zasnovana Delavska Partija Jugoslavije, je Pijade najprej urejal časopis »Radnit« in kasneje »Okovani radnik«. Delavska partija pa ie bila kmalu prepovedana in takrat je začela KP ustvarjati različne oblike za ilegalno delo ter izdajati ilegalno literaturo. Eden najpožrtvovalnej-
ših je bil takrat Moša Pijade, ki je organiziral v Beogradu ilegalno tiskarno Centralnega komiteja, kjer so tiskali različno gradivo in glasilo »Komunist«. Februarja 1925 so tiskarno odkrili, tovariša Pijado pa obsodili na 12 let zapora. Večino kazni je prestal v Sremski Mitrovici, vendar je bil s skupino komunistov v stalni akciji, za kar je bil pozneje obsojen še na dve leti zapora. Po štirinajstih letih zapora v Sremski Mitrovici in Lepoglavi je leta 1939 prišel v Beograd in takoj začel z aktivnim delom v Partiji. Ze leta
1940	v januarju ga je policija aretirala in ga poslala v koncentracijsko taborišče v Bilečo, kjer je bil do aprila, februarja
1941	pa so ga zopet zaprli in je prišel na svobodo dva dni pred začetkom fašističnega napada na Jugoslavijo. Moša Pijade se je takrat zatekel v Črno goro in tam pr pravijal oboroženo vstajo, pozneje ra je prešel v Vrhovni štab. Tako je aktivno sodeloval pri ustvarjanju AVNOJ in je bil ra 1. zasedanju izvoljen za podpredsednika tega najvišjega telesa države.
Tovariš Moša Pijade je bil po osvoboditvi v Beogradu poslanec Zvezne ljudske skupščine vseh treh sklicev, bil predsednik ustavotvornega, potem zakonodajnega odbora Ljudske skupščine FLRJ, od 28. januarja 1954 pa je bil predsednik Zvezne ljudske skupščine. Razen tega pa je bil v vseh letih po vojni eden visokih partijskih funkcionarjev ter redni ali častni član številnih združenj. Za svoje delo je bil odlikovan z visokimi odlikovanji. Za izredne zasluge med NOB pa je bil odlikovan v redom narodnega heroja.
Dan žena v Pomurju
8. marec, Dan žena, so po vseh občinskih središčih in ostal h vaseh v občinah lepo počastili.
V Murski Soboti je bila 8. marca zvečer v dvorani kina  »Park« kulturna prireditev, nato pa je sledil družabni večer. Nekaj sredstev za družab-večer v Murski Soboti je prispeval tudi Center za napredek gospodinjstva. Poleg tega pa so tudi v vseh soboških kolektivih, kjer je zaposleno večje število žena na ta dan prirejali sprejeme najdelavnejših žena. Taka posvetovanja s pogostitvijo žena so bila v podjetju ČZP »Pomurski tisk«, v Tovarni perila in pletenin »Mura« v Murski Soboti, ter po ostalih podjetjih in ustanovah. Proslave ob Dnevu žena so bile še v ostalih krajih soboške občine in to v Rogašovcih, Cankovi, Bogojini, Bodoncih, Gradu, Krogu, Tišini, Šalovcih, Gorici in drugih vaseh. Sredstva za družabne večere so ponekod prispevale kmetijske zadruge.
Na predvečer 8. marca je bila v Gornji Radgoni akademija' s čajanko v dvorani TVD »Partizan«. Proslave s kulturnim programom so bile še v Stogovcih, še posebno dobro organizirana proslava pa je bila pri Vidmu ob Ščavnici in na Murščaku. Ljudska univerza je organizirala vzgona predavanja in sicer pri Vidmu predavanje »Otrok in učenje ter kazen v družini«, na Mur-
ščaku pa »Odnos prizadetega otroka«. Predavanj se je udeležilo lepo število ljudi. V ne deljo zvečer pa je bila v počastitev Dneva žena proslava v Apačah, kjer je domača »Svoboda« priredila igro »Samorastniki«. Podobne proslave so imeli tudi v ostalih krajih radgonske občine.
Krajevna organizacija SZDL v Ljutomeru je priredila ob Dnevu žena v Domu kulture slavnostno akademijo, na kateri so nastopili orkester in ženski pevski zbor glasbene šole.
novinarji »Večera« pa so sodelovali z ustnim časopisom. Po akademiji je sledil družabni večer v Domu Partizana.
Letošnje proslave Dneva žena v lendavski občini sodijo med najbolje organizirane. Omembe vredne so še posebej proslave v Lendavi, kjer je bila dvorana »Svbode« zasedena do zadnjega kotička. V kulturnem sporedu so sodelovali člani delavskih kolektivov. »Svoboda« ter pionirji osnovnih šol. Dobro obiskane proslave so bile še v Kobilju, Do-
brovniku ter Veliki Polani. V vaseh z madžarsko manjšino pa sta bili uspešni proslavi v Dolini ter v Genterovcih. Prav tako kot v ostalih občinskih centrih so tudi v Lendavi lepo proslavili Dan žena v delovnih kolektivih itd. Take proslave so bile v lendavski »Mehaniki«, Travami dežnikov im pletenin, Proizvodnji nafte in drugod.
Proslavam so sledili družabni večeri.
-ml
Pred spomladansko setvijo
SEMEN DOVOLJ—TEŽAVE Z GNOJILI
Za razliko od prejšnjih let so se kmetijske organizacije v našem okraju dokaj zgodaj lotile priprav na spomladansko setev. To potrjujejo tudi primeri, da so nekatere zadruge naročile umetna gnojila že jeseni, dovolj zgodaj pa tudi semena. Kljub zgodnjim pripravam pa moramo zopet ugotavljati tisto, kar že vrsto let kot rdeča nit spremlja kmetijsko proizvodnjo in jo često tudi ovira. Zopet so nastopila težave z umetnimi gnojili. Vzemimo za primer kmetijsko zadrugo G. Radgona. Da bi imela s spomladansko setvijo kar najmanj težav, je naroči-
la nekaj nad 500 ton umetnih gnoj i že jeseni, vendar jih je doslej dobila komaj čez polovico, čeprav je setev že pred vrati. Pojavljajo pa se tudi druge neprijetnosti. V kmetijski zadrugi »Brazda« v Dobrovniku in še ponekod drugod so ugotovili, da je dobavljeni nitrofoskal spet strnjen. K obema primeroma moramo dodati, da nista osamljena.
Kmetijske zadruge so v tej zimi organizirale vrsto strokovnih predavanj in razgovorov s kmetovalci. Ti so bili nedvomno zelo koristni, hkrati pa so se na teh razgovorih zastopniki zadrug že začeli
dogovarjati za pogodbeno sodelovanje. Prav zaradi tega sklepanje pogodb za kooperacijo — seveda za najrazličnej(Nadaljevanje na 6. strani)
Pomurski sejem
Od 15. do 23. septembra t. I. bo v Radgoni pomurski sejem, ki bo imel, kot smo zvedeli na Okrajni trgovinsko-gostinski zbornici, komercialno-potrošniško obeležje. Kupcem bo na sejmu na razpolago blago široke potrošnje. Sodelovala bo naša lokalna industrija, prireditelji pa bodo pritegnili tudi ostalo industrijo, ki naj bi prodajala na sejmu svoje izdelke samostojno ali preko maloprodajne mreže.
Kakor znano, bodo v času sejma tudi številna športna tekmovanja, kulturne prireditve, gospodarske manifestacije in posvetovanja. Vse kaže, da bo sejem stalen. V kolikor bodo sredstva, bodo že letos zgradili: večji paviljon, v nasprotnem primeru pa. bodo po-
stavili male prodajne paviljone in izkoristili obstoječo dvorano.
Ne glede na to, da bo sejem v Radgoni, bo širšega pomurskega zračaja, v kolikor pa se bo obnesel, pa bi se naj ta oblika izpopolnjevala in nadaljevala. Na sejmu bo kajpak
sodelovalo tudi več gostinskih podjetij z veseličnimi programi, primeren poudarek pa bo veljal še turizmu in lovnemu turizmu, saj sovpada čas, ko bo Pomurski sejem, z začetkom lovne sezone.
Pri Okrajni trgovsko-gostinski zbornici v M. Soboti so ustanovili poseben zavod, čigar upravni odbor bo skupno s prizadetimi organizacijami skrbel za ustrezne pr prave. V Radgoni! pa so že pričeli z urejanjem sejmskega prostora za poslopjem občinskega ljudskega odbora poleg športnega stadiona.
bš
Ob predlogu družbenega plina v Ljutomeru
Še večji napori kolektivov
Že v nedeljo so se začeli v ljutomerski občini zbori občanov. Prvi tak zbor je bil na Stari cesti, zadnji pa bodo v nedeljo, 18. t. m. v Bučkovcih, Cezanjevcih in drugod. Ta teden tečejo tudi zbori proizvajalcev po gospodarskih organizacijah. Dnevni red: predlog programa gospodarskega in družbenega razvoja občine za letošnje leto. O predlogu je is razpravljal klub ljudskih odbornikov, občinski ljudski odbor pa ga bo sprejel s pripombami in predlogi občanov v prihodnjih dneh, ko bodo končani zbori občanov in proizvajalcev.
Iz razgovora s sekretarjem občinskega komiteja ZKS tov. Stefanom Tompo in predsednikom občinskega odbora SZDL tov. Avgustom Bedekovičem povzemamo, da se bo po omenjenem predlogu vrednost celotne proizvodnje v občini Ljutomer letos izkazala s 6.634,102.000 dinarjev, kar predstavlja povečanje za 25% glede na proizvodnjo v letu 1961. V industriji predvidevajo vrednost proizvodnje 2.555,236 tisoč dnarjev, kar predstavlja povečane v primerjavi z lani za 59%. Glede na to bo nujna dograditev obrata MTT, usposobitev novih proizvodnih objektov za Konfekcijo, obstoječa industrijska podetja pa naj se zavzemajo predvsem
za naložbe v strojno opremo, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje. Investicije v in-
dustriji naj bi znašale letos 113 milijonov dinarjev in to predvsem iz lastnih sredstev družbeni proizvod v industriji naj bi se povečal v primerjavi z lani za 59%, narodni dohodek pa za 54%.
V kmetijstvu naj bi bila letos večja vrednost proizvodnje za 19%, medtem ko se bo vrednost proizvodnje v socialističnem sektorju kmetijstva povečala v primerjavi z lani za 61%. Socialistični sektor kmetijstva predvideva letos tudi večje investicije in sicer Vinogradniško-živinorejski kombinat za gradnjo obrata močnih krmil 120 milijonov
dinarjev in za gradnjo vinske kleti 165 milijonov dinarjev, »Simentalka« za dograditev obrata 60 milijonov, za gradnjo pitališča bekonov 162 milijonov dinarjev, za nasade 25 milijonov dinarjev, itd. Precejšnje investicije predvidevata v letošnjem letu obe kmetjski zadrugi, skupne investicije v socialstični sektor kmetijstva pa nar bi znašale letos skupno 523,785.000 dinarjev. Nekatere investicije so predvidene tudi
v	trgovini, medtem ko so investicije v gostinstvu manjše. Le »Ljutomerska klet« namerava
vložiti nekaj sredstev za ureditev točilnih prostorov pri bodoči izletniški točki pri ribnikih pod Železnimi dvermi, kjer nameravajo urediti tudi začasno letno kopališče in manjše weekend naselje. V ta namen naj bi združile svoje sile in sredstva razne organizacije, zavzeti pa bi se bilo treba še za to, da bi bila tudi turistična postojanka v Jeruzalemu odprta poleti in pozimi..
V obrti socialističnega sektorja naj bi se povečala vrednost proizvodnje za 8%, predvidene pa so tudi nekatere investicije. Glede na izkušnje, kakor tudi uspehe, ki jih je dosegla ljutomerska stanovanjska skupnost pri razvijanju uslužnostnih obrtnih servisnih delavnic, bodo tudi po vseh krajevn'h skupnostih, predvsem pa v večjih centrih pristopili k formiranju tak'h servisov in na ta način onemogočali šušmarjenje.
(Nadaljevanje na 6. strani)
VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 16. DO 25. MARCA
Prevladovalo bo neugodno vreme s pogostimi padavinami, le redki posamezni dnevi bodo lepi. Vdore mrzlega zraka s snegom do nižin pričakujemo sredi marca, zlasti okrog 20. marca.
D. V. M.
ENOTNI OBVEZNI SKLAD
Pred poslanci Zvezne ljudske skupščine so bili te dni razgrnjeni številni zakonski predlogi, oziroma predlogi za spremembe in dopolnitve posameznih zakonov. V gospodarskih in drugih odborih so ljudski poslanci minuli teden razpravljali med drugim o spremembah in dopolnitvah zakonodaje. Hkrati ob tem so razpravljali tudi o predlogu zakona o revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe gospodarskih organizacij. In povejmo še, da so razpravljali tudi o predlogu zakona o prispevku gospodarskih organizacij, natančneje povedano, da bi uveljavili poslej v našem gospodarstvu oblikovanje dohodka gospodarskih organizacij na osnovi iztržene in kot doslej, fakturirane realizacje.
Toda tokrat zavoljo obsežnosti problematike ostanimo samo pri nekaterih značilnostih sprememb in dopolnitev stanovanjske zakonodaje. Na tem področju so bile predlagane le najnujnejše spremembe in dopolnitve, lahko rečemo, bolj načelnega pomena. V
zveznem družbenem planu za leto 1962 je namreč predvideno, da med letom ne bi smelo priti do občutnejšega povečanja življenjskih stroškov, kar praktično pomeni, da ne more priti niti do zvišanja stanarin.
Med spremembami je nedvomno značilna ukinitev preveč togih določb o določanju stanarin. Sprejete so primerneje rešitve, po katerih naj bi imeli občinski ljudski odbori možnost prilagajati višino stanarin krajevnim razmeram. Tako naj bi se praktično začel uresničevati proces, ki naj bi v doglednem času pokazal pot za nadaljnjo izpopolnitev gospodarjenja s stanovanjskimi stavbami. Seveda je še v naprej zadržano načelo, da se obračunava, amortizacija iz vrednosti stavbe za razdobje sto let. Občinski ljudski odbori pa bi imeli v svojimi predpisi možnost določiti
način oblikovanja dela stanarine za upravljanje, vzdrževanje ter velika popravila stavb oziroma stanovanj. Tako se lahko del stanarine odtegne za uporabo in vzdrževanje stanovanja ali stavbe, oziroma se oblikuje v skladu z dejanskimi stroški — po ekonomskih načelih — del amortizacije pa ostaja še najprej zvezni instrument. Tudi zbor stanovalcev bo lahko poslej sklenil, da se stroški upravljanja, vzdrževanja in popravil zvišajo do dejanskih stroškov ob pogoju, da je določen postopek za sorazmerno razporejanje teh stroškov na vse stanovalce in da svoje obveznosti do teh stroškov stanovalci tudi redno krijejo.
Odpravljena je togost namenske uporabe sredstev. Hišni svet bo lahko po lastni presoji uporabljal sredstva za upravljanje, vzdrževanje in popravila. S tem bo poenostav-
ljeno fnančno poslovanje v stanovanjskih stavbah in tudi v bankah in ljudskih odborih. Namesto dveh skladov bomo torej imeli v prihodnje en enotni obvezni sklad stavbe (za upravljanje, vzdrževanje in popravla), vendar s tem hišnim svetom ni odvzeta možnost, da po potrebi ustanovijo tudi druge sklade (za prezidave, za urejanje skupnih prostorov, dvorišč itd.).
Ljudski odbori bodo lahko prenesli vrsto poslov s stanovanjskega področja na posebne organizacije, in sicer na krajevne odbore stanovanske skupnost, občinske sklade za stanovanjsko graditev, ali na posebne, v ta namen ustanovljene organizacije.
Upravičeno torej lahko pričakujemo, da bodo spremembe v tej smeri ustvarile ugodne pogoje, da ena izmed teh organizacij aili vse skupaj postopno prevzamejo posle v
zvezi z vzdrževanjem stanovanjskih stavb, oziroma da bo taka praksa jasneje določila obliko določene organizacije ki se bo ukvarjala s temi posli.
Zato, da je zaščitena pravica sostanovalcev, odslej velja, da lahko sostanovalec v stanovanje, ki ga uporablja, vseli tudi zakonskega tovariša ali osebo, ki jo je po zakonu dolžan vzdrževati. Če se v primeru ločitve zakona zakonca, ki sta skupna nosilca stanovanjske pravice ne moreta sporazumeti, kdo izmed njiju bo ostal nosilec stanovanjske pravice, sprejme sklep o tem obč Tiska arbitražna komisija. Pomembne so nedvomna tudi določbe po katerih se brez dovoljenja nosilcev stanovanjske pravice ne more vseliti nihče v stanovanje, ki ga uporablja nosilec stanovanjske pravice.
Razen tega so bile uveljavljene še spremembe in dopolnitve Zakona o financiranju stanovanjske graditve, o poslovnih stavbah in prostorih in o lastnini na delih stavb. O načelih posameznih zakonov bomo na straneh našega lista še spregovorili.
PRVE UGOTOVITVE
Tudi v ljutomerski občini so se z vso vnemo zavzeli za nagrajevanje prosvetnih delavcev po učinku. Vse šole v občini so se že lotile izdelave pravilnikov o delitvi dohodka. Kaže, da bo razmerje med osebnimi dohodki in materialnimi izdatki na posameznih šolah povprečno 85:15, na nekaterih šolah pa tudi 85:11.
Prvi izdelani pravilniki kažejo, da je v njih še mnogo nedodelanih stvari, v zvezi s tem pa so občinski politični
V marsikateri šoli so si privoščili med drugim tudi pouk na prostem. Seveda, v pomladanskih in jesenskih mesecih. Na sliki: učenci osemletke na Tišini, posneto enkrat v lanski jeseni.
forumi že dali ustrezna priporočila kolektivom, naj izdelajo pravilnike še bolj temeljito. Bilo je tudi mnogo posvetovanj z upravitelji šol, učitelji — člani Zveze komunistov in sploh s prosvetnimi delavci. Kategorizacija šol ja izvedena, podoba pa je, da bo znašal konstantni del osebnih dohodkov povprečno 70 odst., gibljivi pa 30 odst. Priporočilo občinskih političnih forumov pravi, naj bi bil gibljivi del večji. 50 odst. gibljivega dela bodo dobivali prosvetni delavci v ljutomerski občini vsak mesec kot akontacijo h konstantnemu delu, obračuni pa bodo vsake tri mesece. Nekateri kolektivi so deli sugestije. da naj bi bili obračuni vsakih šest mesecev. Sicer pa se bodo osebni dohodki prosvetnih delavcev v ljutomerski občini
dvignili povprečno za 30 odst., na nekaterih šolah pa za 40 odst. Najmanjši dvig osebnih dohodkov je na ljutomerskih šolah.
Razprava in sama izdelava pravilnikov pa je med drug m pokazala, da ponekod preveč poudarjajo kvalifikacijo (Ljutomer, Križevci) oziroma razliko med stopnjo izobrazbe med učitelji, predmetnimi učitelji in profesorji. Ne glede na to imajo šole možnost, da te zadeve same urejajo, vendar ne tako, da bi povečevale osebne dohodke na račun materialnih izdatkov. Za zdaj kaže, da bo povprečje v občini 37.000 dinarjev mesečno. Marsikaj bo kajpak pokazala šele praksa, prosvetni delavci na bodo morali biti toliko smeli, da bodo kasneje določene anomalije, ki bi se tu in tam pojavile, popravili. To pomeni, da bo treba pravinlike nenehno izpopolnjevati.
Kar zadeva povišano učno obveznost, pa so pokazali nerazumevanje predvsem predmetni učitelji in nekateri upravitelji šol.	-jan
OBČNI ZBIR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
V nedeljo je bil v Beltincih občni zbor občinske gasilske zveze. Iz poročila je bilo razvidno, da so imeli lani v občini šest požarov, od tega so štiri požare povzročili otroci. Materialna škoda je bila ocenjena na okrog 530 tisoč dinarjev.
Na občnem zboru so med drugim ugotavljali, da članstvo gasilskih društev v občini upada, kar pa je vzrok precejšnje izseljevanje mladine ki išče zaslužka v industrijskih centrih. Sklenili so, da bodo v bodoče podvzeli vse ukrepe, da bodo članstvo povečali. V gasilska društva nameravajo vključiti zlasti mladino, pionirje ter žensko mladino.
Dalje so ugotavljali, da so bila v lanskem letu nekatera gasilska društva zelo delavna Lani je bilo zgrajenih več gasilskih domov in to v Črensovcih, Gornji B strici ter v Beltincih. Gasilsko društvo v Žiž-kih pa je v lanskem letu nabavilo ob pomoči naših izseljencev novo brizgalno. Gasilsko društvo Beltinci pa je s pomočjo ObLO ter okrajnega gasilskega sklada nabavilo novi gasilski avtomobil. Kritično pa so ocenili nedelavnost gasilskega društva v Ižakovcih.
Na, občnem zboru je bil izvoljen 9-članski upravni odbor.	-ml
IZ EKSPOZEJA ALEKSANDRA RANKOVIĆA V ZVEZNI LJUDSKI SKUPŠČINI
AMNESTIJA BO ZAJELA VEČ KOT 150.000 LJUDI, KI ŽIVE VEČINOMA V TUJINI
Na nedavni seji Zveznega zbora je podpredsednik ZIS Aleksandar Ranković podal ekspoze o zakonskem predlogu za, amnestijo, ki bo zajela več kot 150.000 ljudi. Iz omenjenega ekspozeja objavljamo nekatere najvažnejše momente, po katerih se je ravnal Zvezni izvršni svet, ko je sklenil predložiti Zvezni ljudski skupščini zakon o amnestiji.
»V minulih letih je nastalo veliko sprememb v družbenem živlienju naše dežele, v njeni družbeno-ekonomski osnovi, v smeri graditve socialističnih družbenih odnosov ter nadaljnje razširitve in krepitve socialistične demokracije,« je med drugim dejal v svojem ekspozeju tovariš Ranković. V okviru teh družbenih preobrazb se le človek, državljan naše socialistične skupnosti, čedalje bolj uveljavljal, dobil je poroštvo za svojo svobodo, za zaščito svojega človeškega dostojanstva, za popolno uživanje svojih osebnih in družbenih pravic.
»Zdaj lahko predložimo temu domu zakon o amnestiji. Deležni je bodo storilci nekaterih kaznivih dejanj, storjenih med drugo svetovno vojno in okupacijo, ter tisti, ki so storili kazniva dejanja, preden bo začel veljati predloženi zakon. Amnestija bo zajela ljudi, ki so se pregrešili zoper našo deželo, naše ljudstvo ter njegov boj za svobodo in neodvisnost dežele, ki pa niso bili neposredni izvrševalci in organizatorji hudih vojnih zločinov, niti organizatorji in pobudniki dejavnosti proti današnji FLRJ in njeni ustavni socialistični družbeni in držvani ureditvi. Amnestije bodo deležni tudi storilci nekaterih dejani proti javnemu redu in nedovoljenega prehoda čez državne meje, ljude, ki se niso odzvali pozivu na vojaško službo, ki so pobegnili iz vojske ali ki so izpodkopavali ugled države, njenih organov in predstavnikov. Po tem zakonu bi zajela amnestija kakih 1000 ljudi v kazensko-poboljševalnih domovih in zaporih. Zajela bi tudi ljudi, proti katerim ni stekel kazenski postopek ali pa le-ta še teče. Amnestije bi bilo deležnih tudi kakih 150.000 ljudi, ki žive v tujini kot tako imenovani vojni in povojni emigranti.
Naše vodilo je bilo pri tem, da sta človek in njegova svoboda v svobodni domovini največji vrednoti. Zato smo s polnim razumevanjem in ši-
rokogrudnostjo obravnavali ljudi, ki so se pregrešili zoper interese dežele in ljudstva, in upoštevali pri tem vse pogoje in okoliščine, ki so vplivali na njihovo odgovornost. S tem pa ne mislim reči, da smo pomirljivo obravnavali posameznike, ki so storili težke vojne in druge zločine, za katere so morali dobiti in so tudi dobivali zaslužene kazni.
Ob upoštevanju sadov dolgoletnih delovnih naporov naših delovnih ljudi Zvezni izvršni svet meni, da je treba še bolj omogočiti vrnitev na pravo pot in v našo družbo vsem, ki so pripravljeni spoštovati tiste družbene in človeške vrednote, ki prihajajo do izraza v procesu našega razvoja, in ljudem, ki žele v takšnem okolju pozitivno uveljaviti svoje sposobnosti.
Po predloženem zakonu bodo deležni amnestije ljudje, ki so storili kazniva dejanja različnega značaja. Večini teh ljudi je skupno v glavnem to, da je bila njihova dejavnost, bodi da so storili kazniva dejanja med osvobodilnim bojem in v času sovražnikove okupacije ali po vojni, naperjena proti življenskim koristim naših narodov in naše dežele. Kot rečeno, se večina ljudi, ki bodo deležni amnestije, mudi v tujim. Veliko naših državljanov se je med vojno v najrazličnejših okupatorskih in kvislinških formacijah, v sodelovanju in pod okriljem okupatorja borilo proti naši narodnoosvobodilni vojski. Pod vpli-
vom sovražnikove propagande brezobzirnega terorja in pritiska so se borili proti življenjskim interesom naših narodov, proti njihovi enotnosti v boju zoper fašistične agresorje.
Ko je bila vojna končana in ko je zmagala naša revolucija, kar je istočasno povzročilo zlom okupatorjeve vojaške sile, so se ti ljudje znašli v skrajnje težavnem položaju, tako da je precejšnje število tudi nedolžnih našlo izhod v umiku z nemškimi okupacijskimi silami in tako prišlo čez meje naše dežele. Po zamisli samozvanih voditeljev, ki so izdali ljudstvo in deželo, po načrtih raznih centrov rovarjenja proti naši socialistični državi naj bi ti ljudje pomagali snovati nova žaršča za organiziranje terorističnih akcij in klevetniške
gonje proti novi Jugoslaviji. Med njimi je tudi precejšnje število tistih naših državljanov, ki so zašli v takšen položaj, ker so jih zapeljale razne okoliščine, pa tudi pod vplivom neposrednega pritiska in groženj, lažne propagande, negotovosti o razmerah pri nas in podobno.
V drugi in največji kategoriji ljudi, ki se mude v tujini kot tako imenovana politična emigracija, je veliko število pripadnikov bivše jugoslovanske vojske, ki so prišli tja iz ujetniških in koncentracijskih tborišč ali pa so bili na prisilnem delu. Večina teh uletninikov in internirancev je razumela hude posledice izdajstva korumpiranega vodstva bivše jugoslovanske vojske ter
(Nadaljevanje na 3. stran:)
PRIZADEVANJA MLADINE V LUCOVI
Tudi v Lucovi na Goričkem so lani poleti ustanovili mladinski aktiv. Mladina je s skupnimi močmi prijela za delo. Prva težava, s katero so se srečali, je bilo pomanjkanje denarnih sredstev. Zaradi tega so se odločili, da bodo organizrali maškerado. In tako se je tudi zgodilo. Prireditev je uspela in bila dobro obiskana. S tem pa delo mladine še ni končano. V programu imajo še ureditev igrišča ter sodelovanje pri postavitvi vaškega doma. Nameravajo pa organizirati tudi poučni izlet. Želijo pa si več raznih predavanj, pri čemer računajo na pomoč ostalih organizacij.
-eš
Prepočasne priprave
Plenum občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti je v ponedeljek razpravljal o bližnjih volitvah delavskih svetov in o pripravah ter izvedbi občnih zborov sindikalnih podružnic.
V uvodnem poročilu tajnika občinskega sindikalnega sveta tov. Dervariča je bilo med drugim rečeno, da so organi samoupravljanja v podjetjih soboške občine dosegli v preteklem obdobju določene uspehe, čeprav je bilo večkrat kritično ocenjena premajhna prizadevnost posameznih kolektivov pri uvajanju novega gospodarskega sistema in pripravljala pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V poročilu je bilo med drugim ugotovljeno, da je bila v preteklih letih premajhna skrb pri kadrovanju žena in
mladine v organe samoupravljanja.
V zvezi z občnimi zbori sindikalnih podružnic je bilo med drugim rečeno, da potekajo priprave na občne zbore vse prepočasi. Občni zbori naj bi bili končani do konca tega meseca.
Tako kot pri izbiri novih članov v organih samoupravljanja, kot v sindikalnih vodstvih bo potrebno upoštevati predvsem aktivnost vsakega posameznika kot celote, ker je le tako moč pričakovati uspešno delo teh organov tudi v bodoče.
NOV OBJEKT V LJUTOMERU
Z razvojem elektrifikacije in z ustanovitvijo novih industrijskih podjetij se je v Pomurju napetost električnega toka izredno poslabšale. Celo področje do Ljutomera se je napajalo iz RTP Pekre po dveh 35 kW daljnovodih, od RTP Ljutomer proti M. Soboti pa le po enem 35 kW daljnovodu. V tej že tako in tako težki situaciji se je pojavil še nov in to največji potrošnik, Proizvodnja nafte Lendava kot investitor tovarne metanola, ki bo potrebovala razmeroma velike količine električne energije, dnevno okrog 38.000 kWh za proizvodnjo 20 ton čistega metanola oziroma 6800 ton metanola letno. Ker sedanje napajanje »Naftnega« področja s strani LRH v letu 1962-63 odpade, je bilo nujno misliti na izgradnjo pripadajočega 110 kW priključka oziroma na rekonstrukcijo in
razširitev obstoječe RTP 35/10 kW v Ljutomeru.
Podjetju Prozvodnja nafte Lendava je dalo distributivno podjetje Elektro-Maribor-okolica soglasje za dobavo potrebne količine električne energje pod pogojem, da nosi del stroškov za nov daljnovod 35 kW Ljutomer-Petišovci, saj bo ta daljnovod služil v glavnem temu podjetju. Drugi del stroškov za ta daljnovod bo nosilo podjete Elektro-Maribor-okolica, ki bo zato lahko koristilo delež v prenosni moči daljnovoda za potrebe široke potrošnje.
Investicijski program, ki je bil odobren za izgradnjo tovarne metanola, ni vseboval stroškov za izgradnjo zgoraj omenjenega 35 kW daljnovoda ter bo podjetje Proizvodnja nafte za ta daljnovod prispevalo iz lastnih sredstev. Dalj-
novod 110 kW Ormož-Ljutomer ter RTP 110/35 kW bo služi tudi potrebam vsega Pomurja.
Stroški za izgradnjo daljnovoda Ormož-Ljutomer ter RTP Ljutomer znašajo približno 307 milijonov din, od česar bo plačal Elektroprenos poleg že plačane in dobavljene opreme še znesek 85 mlijonov dinarjev, Elektrogospodarska skupnost Slovenije je prispevala 47 milijonov dinarjev, podjetje Elektro-Maribor-okolica je prispevalo za rekonstrukcijo in razširitev RTP 35/10 kW približno 40 milijonov, za postavitev okoliških daljnovodov 3 milijone dinarjev, k izgradnji daljnovoda 35 kW Ljutomer-Petišovci pa bo prispevalo približno 20 milijonov dinarjev.
Glavni objekt je zgrajen, daljnovod 35 kW Ljutomer-Pe-
tišovci pa bo zgrajen do srede leta 1962. Poleg tovarne metanola bo daljnovod oskrboval z električno energijo tudi ožje lendavsko območje, napetostno stanje omrežja pa se bo zboljšalo v vsem Pomurju.
Visokonapetostni daljnovod Ormož-Ljutomer je gradilo podjetje »Dalekovod« iz Zagreba. Ta daljnovod s prvo polavtomatsko transformatorsko postajo v Ljutomeru ne bo oskrboval z električno energijo le nove industrije v Pomurju, temveč bo po zgraditvi prve elektrarne na Muri odvajal odvečno energijo v skupno omrežje. Polavtomatska transformatorska postaja bo do takrat seveda docela avtomatizirana. Kolektivi elektrogospodarstva se že pripravljajo na proslavo začetka obratovanja tega novega objekta.	Ivan Kreft
Poizkus nagrajevanja po učinku
v državni upravi
Občinski ljudski odbor v Ljutomeru je med preizkusnimi organi, pri katerih se
zavzemajo za poizkus nagrajevanja po učinku v državni upravi. Poleg ljutomerskega občinskega ljudskega odbora so med temi poizkusnimi organi občinski ljudski odbori v Žalcu, Celju, Zagorju, dalje Maribor-Tabor in LjubljanaVič ter okrajna ljudska odbora Ljubljana in Maribor. V Ljutomeru delajo z vso vnemo na tem že od druge polovice lanskega leta. s 1. aprilom pa bodo prejeli uslužbenci prve plače že po novem preizkusnem sistemu.
Sicer pa pravijo na občinskem ljudskem odboru v Ljutomeru, da gre pri vsej stvari za to, da bo trud slehernega uslužbenca ustrezno plačan po šolski kvalifikaciji in po njegovih sposobnostih. V zvezi s tem omenjajo nekatere preureditve v upravi, saj so se zavzeli med drugim za to, da je zdaj manj odsekov, bolj pa prihaja do izraza tudi samostojnost posameznih uslužbencev, ki za svoje delo osebno
odgovarjajo. Delovni čas — sedem ur — bo ostal tudi v prihodnje.
Podoba je, da je v tem novem preizkusnem sistemu pozitivno med drugim tudi to, da ima vsak uslužbenec možnost, da dobi višjo plačo, če pa komisija ugotovi, da je njegov uspeh povprečen, dobi le to, kar mu zagotavlja pravilnik. To pomeni, da se z novim sistemom približujejo nagrajevanju v gospodarskih organizacijah in širokim možnostim, ki jih le-to nudi za posamezne člane kolektiva. Vsako delovno mesto je ovrednoteno, ljudski odbor pa bo še v tem mesecu sprejel vse predpise v zvezi s tem: pravilnik o notranji organizaciji upravnih organov in delitvi dohodka v upravi, odlok o organizaciji upravnih organov, ustanovitvi, izvolitvi ter o pravicah in dolžnostih sveta delovnega kolektiva in arbitražnega sveta LO. Kakor znano, začasni svet že imajo.
Kot že rečeno, bodo s 1. aprilom prejeli uslužbenci Občinskega ljudskega odbora
plače po novem sistemu, razlika s prejšnjim sistemom pa je tudi v tem, da doslej nihče ni gledal, kaj je uslužbenec naredil, medtem ko bo po novem posebna komisija ugotavljala vsake tri mesece uspeh dela pri posameznem uslužbencu. Zato morajo že od l. januarja letos voditi vsi u-
službenci dnevnik dela.
Razumljivo je, da se bo pravi rezultat dela pokazal šele ob koncu drugega četrtletja. Občinski ljudski odbor v Ljutomeru pa je ne glede na to v stalnem stiku z ostalimi preizkusnimi organi, s katerimi izmenjuje misli ter izkušnje.	-bj-
PONEVERIL OKROG 2 MILJONA DENARNE VREDNOSTI
Na okrožnem sodišcu v M. Soboti se je v torek pričela obravnava zoper Franca Straha, bivšega poslovodjo prodajalne »Zarja« v Gornji Radgoni.
Obtoženec Franc Strah si je z namenom, da bi si pridobil premoženjsko korist, protipravno prilastil denar odnosno premičnine, ki so mu bile uradno zaupane v službi. S tem. da si je prilastil v času od leta 1955, ko je nastopil službo kot poslovodja v omenjeni
prodajalni, pa do 23. maja lani, na škodo Trgovskega podjetja »Sloga« v Gornji Radgoni, prilastil za okrog 2 milijona denarne vrednosti.
Pred petčlanskim senatom, kateremu je predsedoval sodnik M lan Regvat se je že v torek in včeraj zagovarjal obtoženec, zaslišane pa so bile tudi priče.
O nadaljnjem poteku in izidu obravnave bomo poročali v naslednji številki Pomurskega vestnika.	-ml
2
Alžirska delegacija prihaja vsak dan v Evian s posebnim helikopterjem iz Švice, kjer tudi stanuje. Vso pot budno spremljajo varnostni organi in vojska
Kronologija razoročitvenih razgovorov
1941- 1962
AVGUST 1941 — Atlantska ustanovna listina, skupna deklaracija predsednika ZDA Roose-ve’ta in britanskega, premiera Churchilla, v kateri govorita o razorožitvi.
OKTOBER 1943 — Moskovska deklaracija, ki so jo podpisali zunanji ministri Velike Britanije, ZDA in ZSSR ter kitajski veleposlanik v Moskvi.
JANUAR 1946 — Generalna skupščina OZN je ustanovila komisijo za atomsko energijo (razpuščeno 1. 1950) in komisijo za klasično oborožitev (razpuščeno 1. 1953).
DECEMBER 1950	— Generalna
skupščina je ustanovila odbor 12 držav, sestavljen iz predstavnikov dežel-članic Varnostnega sveta in Kanade.
JANUAR 1952 — Na šestem zasedanju Generalne skupščine so ustanoviil komisijo za razorožitev v prejšnji sestavi.
NOVEMBER 1953 — Komisija za razorožitev je ustanovila odbor »posebno zainteresiranih sil«, katerega naloga je bila, da v
tajnih razgovorih poišče rešitev sprejemljivo za Vzhod in Zahod.
SEPTEMBER 1954 — Načelnik sovjetske delegacije na 9. zasedanju GS je predložil resolucijo o sklenitvi konvencije za zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega, vodikovega in drugega orožja za množično uničevanje ljudi.
NOVEMBER 1959	Generalna
skupščina je soglasno sprejela ustanovitev posebnega odbora desetih (5 predstavnikov Zahoda in 5 predstavnikov Vzhoda), ki naj bi proučil dosedanje raz-
orožitvene predloge.
JUNIJ 1960 — SZ predlaga nov načrt za razorožitev, ki temelji na idejah, ki jih je Hruščev pojasnil na zasedanju GS.
SEPTEMBER 1961 — Skupno ameriško-sovjetsko poročilo o načelih za razorožitvena pogajanja, na podlagi katerih so pozneje sestavili Odbor osemnajstih držav (5 predstavnikov Zahoda, 5 Vzhoda in 8 nevtralcev). Ta je v sredo pričel z delom v Ženevi.
ZA ZAPRTIMI VRATI V EVIANU
Razgovori, ki naj narede piko na »i« vojni v Alžiru, potekajo te dni v Evianu v ozračju pričakovanj. Člani alžirske in francoske vladne delegacije so se umaknili za zaprta vrata, od koder zares ni mogoče dobiti nikakih podrobnosti. Vemo le, da so se razgovori malce zapletli. Toda nihče ni pričakoval, da bi vse tako gladko potekalo, čeprav sta načelni sporazum obe vladi že podpisali.
Pričakujejo, da bodo pogajanja z uspehom zaključili že konec tega tedna. Nekateri pri tem opozarjajo na dogodke, ki spremljajo dvogovor v Evianu. V Parizu so sprejeli izredne varnostne ukrepe. De Gaullovo rezidenco in druga javna poslopja so močno zastražili, prav tako poslopje skupščine, kjer bodo kmalu na izrednem zasedanju sporočili besedilo sporazuma.
— Kaže, da bodo kmalu izpustili podpredsednika alžirske vlade Ben Bela in njegove tovariše, ki so v francoski internaciji. Ti so sicer sporočili, da ne bodo zapustili svojega položaja, dokler ne osvobode vseh političnih zapornikov, toda več kot razumljivo je, da sporazum o premirju predvideva tudi tak ukrep.
— Podtalna francoska vojska generala Salana pa upri-
zarja vse hujše nasilje s svojimi plastičnimi bombami. Tudi v tem je en dokaz več, da smo zelo blizu sporazuma Vprašanje je le, čemu francoske oblasti ne nastopijo odločneje. Če niso sposobne — govore namreč, da ima OAS svoje pristaše povsod, celo v vladi in vojski — potem je kajpada težko razumeti, kako bo Francija zajamčila izpolnjevanje obveznosti, ki jih bo prejela s sporazumom.
Kakor piše del tiska, bo Francija s sporazumom priznala enotnost alžirskega ljudstva in njegovega ozemlja. Sovražnosti bodo ustavili hkrati v vseh departementih Alžira. Tudi referendum, s katerim se bodo Alžirci odločili za poolno neodvisnost ali za tesnejše sodelovanje s Francijo, bo povsod ob istem času. Po končanem referendumu bodo sklicali alžirsko ustavodajno skupščino, ki bo imenovala prvo alžirsko vlado. Poseben problem predstavlja evakuiranje francoski čet, francoska vojaška oporišča in sodelovanje pri izkoriščanju saharske nafte.
Odprto je še vprašanje, kako bo v času »medvladja«, to je takoj po vzpostavitvi miru in kakšna bo narava mešanih oddelkov, ki bodo nadzirali mir in -priprave za referendum.
Ponesrečen manever
Zahodna Nemčija ne priznava Vzhodne Nemčije. Po znani »Hallsteinovi doktrini« naj bi bile vse dežele, ki priznavajo vzhodnonemško vlado, sovražnice Nemčije. Uradni Bonn je zato prekinil diplomatske stike z našo državo, ko je priznala vzhodnonemško vlado.
Vendar si poslovni stiki med obema Nemčijama utirajo pot. Značilno je, da se za to zavzema tud: zahodnonemški velekapital. Tako je n. pr. na velikih v vzhodnonemških razstavah razstavljal prejšnja leta tudi veleindustrialec Krupp.
Letos Adenauerjeva vlada ni dovolila udeležbo zahodno-nemških podjetij na največjem vzhodnonemškem gospodarskem velesejmu v Leipzigu. Se več. Skušala je vplivati tudi na zahodnonemške zaveznike, naj ne sodelujejo.
Toda zgodilo se je obratno. Nekateri med zahodnimi zavezniki so celo sodili, da bodo naredili dober gospodarski posel, če sodelujejo. Na velesejem so prišli tudi številni zahodnonemški gospodarstveniki in finančniki, če že niso mogli razstavljati. Seveda je del zahodnonemškega tiska obsodil »tako izdajo«, ker so hoteli s tem podpreti politične motive, predvsem protest zaradi »blokade Berlina«.
Toda manever je ostal brez uspeha. Posel je posel in ta je važnejši od trenutnih potreb bonnske politike, čeprav slišijo očitke, da so se »poklonili zaradi dobička vzhodnonemškemu ministru«.
OD TEDNA DO TEDNA
PREDSEDNIK KOSTARIKE
V JUGOSLAVIJI
Predsednik Kostarike Francisco Orlich, katerega predniki so z dalmatinskih otokov Cresa in Punata, je te dni na zasebnem obisku v Jugoslaviji. Na njegovi poti v domači kraj so visokega gosta spremljali jugoslovanski konzul v Trstu dr. Vodušek, načelnik protokola predsednika republike Soldatić in drugi. Na Cresu je doživel lep sprejem. V pozdravnem govoru je med drugim dejal, da ga veseli, da se kraj njegovih sorodnikov tako naglo razvija.
PORTUGALSKA LETALA
NAD GVINEJO
Portugalska letala so v zadnjih dneh nekajkrat preletela gvinejsko-angolsko mejo ter kršila gvinejski zračni prostor. Ponekod so letela nizko nad gvinejskimi obmejnimi utrdbami.
TITOVA POSLANICA KEITI
Predsednik republike Mali Mobido Keita je sprejel v soboto člana zveznega izvršnega sveta Avda Huma, ki mu je izročil posebno poslanico predsednika Tita. V daljšem razgovoru sta zamenjala nazore o mednarodnem položaju in vlogi ter aktivnosti nevezanih dežel.
GIZENGI VSE SLABŠE
Po naj novejših vesteh ravnajo grdo z bivšim podpredsednikom kongoške vlade Gizengo, ki so ga internirali na otok Bulabembe. Njegovo zdravstveno stanje je vse slabše. Notranji minister Kamitatu se baje zavzema za to, da bi določili status Gizenga. Krožijo glasovi, da se Kamitatu in Gizenga nameravata pomiriti v okviru sodelovanja v stranki afriške solidarnosti.
ŽENEVA
Od srede dalje je švicarsko mestece ob Lemanskem jezeru spet prizorišče razorožitvenih razgovorov. Zbrali so se zunanji ministri 17 držav. Le francoskega ministra ne bo, ker se je Pariz odločil, da zasedanje — bojkotira. Torkov sestanek zunanjih ministrov treh atomskih sil — ZDA, SZ in Velike Britanije — je pomenil nekakšen uvod v razgovore.
Kaj lahko pričakujemo od razorožitvene konference osemnajstih spričo žalostne ugotovitve, da vse dosedanje niso prinesle nič drugega kakor razočaranje? Ali bo odprla pot prvim resničnim razorožitvenim sporazumom ter tako veselo presenetila svetovno javnost, ki želi v ogromni večini samo eno — mir?
Sestava konference — dvakrat po 5 blokovskih dežel in osem nevtralcev« — do neke mere najbolje odraža sedanji razpored s l. Prav predstavniki dežel, ki ne pripadajo nobenemu političnemu in vojaškemu bloku, bodo s svojimi predlogi in pobudami preprečuj morebitne blokovske špekulacije med pogajanji. Pomenili brdo nekakšno pomirjevalno sredstvo, če bi hotel kdo konferenco uporabiti za forum političnega obračunavanja.
Sovjetska zveza in ZDA so v posebni deklaraciji oznanili svetu skupna načela po katerih se nameravajo ravnati pri razorožitvenih razgovorih. Te je sprejela tudi centralna skupščina. Vendar se njuna konkretna predloga močno razlikujeta med seboj in prav nič ne kaže, da bi vladi od njih odstopili. To pomeni, da bo treba iskati kompromisne formulacije. Pri tem bi lahko prav nevtralne države ponudile svoje usluge. Ni dvoma, da je Francija s svojo »sabotažo« okrepila tiste sile v svetu, ki ne žele razorožitve iz določenih gospodarskih, strateških in političnih razlogov. Na drugi strani je resnica, da vodi de Gaullovo politiko pri tem težnja, da bi Francija dohitela svoje tekmece v atomski tehniki in oborožitvi in se tako dostojno vključila v atomski klub, kamor je ne žele sprejeti. To pomeni, da v bistvu ni tako nasprotna razorožitvi kakor kaže prvi hip. Toda slab zgled lahko potegne za seboj tudi druge — uradne kroge.
Temno senco na konferenco mečejo tudi ameriške grožnje, da bodo nadaljevali z jedrskimi poizkusi. Eno močnih eksplozij naj bi opravili na Božičnih otokih. Velika Britanija namerava slediti ZDA. V Moskvi so že opozorili, da pri tem ne bodo ostali prekrižanih rok. Ali bodo delegacije lahko mimo razpravljale o razorožitvi v ozračju jedrskih eksplozij. Je veliko vprašanje. Nekateri bi tudi radi konferenco, ki je namenjena izključno razorožitvenim razgovorom, izkoristili za druga vprašanja, da bi tako pozornost z nje speljali kam drugam. Take težnje lahko ocenjujemo kot prikriti manever, da naj spodkoplje razgovore.
Razgovori bodo zaradi tega težki, domneve o njihovem izhodu pa težavne.
V DOBROVNIKU SO SE ZLASTI IZKAZALI CICIBANI
V četrtek zvečer je učiteljski zbor osnovne šole v Dobrovniku priredil lepo proslavo v počastitev Dneva žena. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička, saj je bilo v njej preko 400 ljudi, zlasti žena.
Zbranim je govoril o pomenu praznovanja tov. Koren, kulturni program pa so izvajali šolski otroci ter žene, eno najlepših točk pa so pripravili cicibani. Po več kot dveurni proslavi so priredili še čajanko.
PREDAVANJA V CANKOVSKI OKOLICI
Krajevni odbor SZDL na Cankovi je na zadnji seji sklenil, da bodo tehniki tamkajšnje kmetijske zadruge »Ledavskl dol« v času pred spomladansko setvijo predavali po posameznih okoliških vaseh o gnojenju travnikov, spomladanski setvi ter o podobnih kmetijskih vprašanjih.
CANKOVA
Po dopoldanski proslavi Dneva
žena na Cankovi, kjer so večino kulturnega programa prispevali šolski otroci, so zvečer priredili za žene še družabni večer, katerega se je udeležilo veliko žena iz Cankove in okolice. Družabni večer je organiziral krajevni odbor SZDL.
Umirajoči otoki
AMERIŠKI ATOMSKI ZNANSTVENIK O UPRAVIČENEM STRAHU PRED JEDRSKIM SEVANJEM — TISOČ MRTVIH JAJC, IZ KATERIH SE NE MORE VEČ RODITI ŽIVLJENJE — ŽELVE, KI SO IZGUBILE NAGONSKO SPOSOBNOST ORIENTACIJE
Italijanska revija »Europeo« je objavila članek znanega ameriškega atomskega znanstvenika Eduarda Tellerja, enega izmed znajditeljev vodikove bombe in redkih znanstvenikov, ki vztrajajo pri jedrski oborožitvi. V njem opisuje posledice jedrskega sevanja na otokih, na katerih so ZDA preizkusile jedrsko orožje.
— Ker se je v sredo pričela v Ženevi razorožitvena konferenca, ki bo skušala najti pot za razorožitev in torej tudi konec jedrskim poizkusom, del sestavka priobčujemo.
Prvega marca 1. 1954, po eksploziji naše druge termonukleame bombe, je prišlo d6 tragične napake. Poizkus smo opravili na območju atola Bikini, koralnega grebena v Marshallskem otočju. Vedeli smo, da bo eksplozija sprostila precejšnje kol čine radioaktivnih delcev, zato smo sklenili, da jo bomo opravili v trenutku, ko bo veter pihal v smeri nenaseljenih otokov. Izračunali smo vse potrebno in ugotovili, da imamo idealni veter v tem smislu.
VETER JE SPREMENIL
SMER
Zjutraj 1. marca l. 1954 so vse meteorološke postaje sporočile, da veter piha iz severovzhodne smeri. Položaj je bi videti dober. Odgovorno poveljstvo je dalo ukaz, naj poizkus izvršimo. Bomba je eksplodirala, takoj zatem pa se je zgodilo to, česar nihče ni predvideval, viti ni mogel predvidevati. Veter je nenadoma spremenil smer.
Šest ur pozneje so ameriški vojaki na atolu Rongueric opazili čuden oblak, ki se je premikal proti njim. Zavedajoč se radioaktivne nevarnosti, so se dobro očistili, oblekli posebne zaščitne obleke in se umaknili v betonske bunkerje Pozneje so ugotovili, da so bili vojaki izpostavljeni jedrskemu sevanju v jakosti 80 enot, torej dozi, ki ni smrtonosna.
— Tako je bilo z vojaki. Vendar je radioaktiven dež prizadel tudi prebivalce atola Ronduelupa. Tu je bila doza približno 175 enot. Tudi ta ni bila sicer smrtna, ven-
dar dovolj velika, da zanesljivo povzroči bolezni. Prebivalci niso imeli pojma o osnovnih varnostnih ukrepih. Hitro smo jih prepeljali na bližnji atol Quayline in
jih pregledali. V štiriindvajsetih urah so mnogi pričeli tožiti, da imajo vročino, da jih neznosno srbi, da jih sili na bruhanje itd. Naleteli smo tudi na opekline.
Čez teden dni so bolnikom pričeli odpadati lasje, tudi koža se je pričela lupiti in odpadati. Njihovo zdravljenje je trajalo kakih šest mesecev. Štiri žene na otoku Ronguelup so bile v trenutku, ko smo prebivalce odpeljali z otoka, noseče. Ena izmed njih je rodila mrtvega otroka. Vsi otočani so tudi dalje pod stalnim zdravniškim nadzorstvom za primer, če bi se pokazale nove posledice.
ZGODBA
O »SREČNEM ZMAJU«
Glede japonskih ribičev, ki so jih zadeli radioaktivni delčki z Bikinijev, naj povem, da ni nihče vedel, da so v neposredni bližini. Zjutraj 1. marca je bila ribiška ladja natančno severno od atola Ronguelupa. Posadka ladje, ki je imela čudno ime »Srečni zmaj«, je štela 23 mož. Ladja je plula skozi nadzirano območje, vendar je naša letalaizvidniki niso opazila. Šele dva tedna pozneje smo izvedeli, da je šla skozi nevarni in zastrupljeni pas. Tedaj je »Srečni zmaj« priplul na pristanišče Jaizo na Japonskem. Ni se nam posrečilo natančno
ugotoviti količine radiacije, kateri so oni izpostavljeni ti japonski ribici, vendar sodimo, da je znašala približno 200 enot. Onega dne, ko je ladja priplula v pristanišče, so bili bolni vsi. Eden izmed njimi je umrl.
—	Zanimivo je na kratko opozoriti na nekatera Živa bitja na otokih, na katerih smo opravili poizkuse. Na atolu Bikini so bile zastrupljene skorajda vse ptice. Njihova vrsta je obsojena na propad, ker so vsa njinova jajca postala sterilna. Iz njih se namreč niso več mogli izvaliti mladici. Podoben primer je z dvema vrstoma jerebic, ki žive na otoku. Samice sicer še ležejo jajca in leže na njih, toda biološki proces jajc je zaustavljen, mladičev ni. Na mnogih otokih lezi nad tisoče teh mrtvih sterilnih jajc. Znanstveniki sodijo, da bodo čez nekaj let povsem izginile ornitološke vrste na tem otočju.
—	Velike spremembe so nastale tudi z želvami velikankami na otoku Bikini. Kakor pravijo znanstveniki, je jedrsko sevanje »spremenilo nekaj v možganih teh živali, spremenil se je njihov osnovni nagon, občutek za smer, da bi se vrnile v morje«. Kot je znano, odhaja želva na obalo, kjer v vročem pesku izkoplje globoko jamo in vanjo leže jajca. To opravilo opravlja samo ponoči. Zgodaj zjutraj se plazilec vrača v morje, ki je zanj edini življenjski ambient.
—	Toda po eksploziji nad atoli se dogaja nekaj nenavadnega. Želve samice se več ne vračajo v morje. Ko zležejo jajca, odhajajo proti notranjosti, kjer pod vročimi žarki sonca poginejo v nekaj dneh. Toda na otoku Bikini so opazili še en nepojasnjen pojav. Samci te vrste želv, ki dosežejo tudi težo nekaj sto kilogramov, ne prihajajo več na kopno.
Zlovešče »gobe«, ki jih še noče biti konec.
Iz ekspozeja Aleksandra Rankovića v Zvezni ljudski skupščini
(Nadaljevanje z 2. strani)
se zato vedla že v začetku ujetniškega življenja nasproti okupatorju dostojanstveno, tako kakor se spodobi sinovom naših svobodoljubnih narodov. Nekaj pa je bilo med njimi tudi takšnih, ki so se odkrito udinjali sovražniku ter kot agentura okupatorja in kvislingov razbijali enotnost vojnih ujetnikov in delali proti njihovemu podpiranju osvobodi1nega boja jugoslovanskih narodov. Pod njihovim vplivom, pritiskom in izsiljevanjem se je takrat precej oficirjev odreklo tudi svoji domovini in podpisalo izjavo o zvestobi fašističnemu okupatorju ter zakrivilo tako hudo kaznivo dejanje proti vojaški dolžnosti, svoji domovini in svojim vojnim tovarišem. Zlasti zaradi raznih zablod in strahu pred novim, kar se je uveljavilo v domovmi, je po vojni, zapelja-
nih od lažne propagande in izsiljevanja, ostalo v tujini kakih 100.000 oficirjev, podoficirjev in vojakov bivše jugoslovanske vojske, kakor tudi tistih, ki so bili prisiljeno odvedeni na delo kot tako imenovana politična emigracija.
V tretjo kategorijo naš'h ljudi, ki žive v tujini in ki jih zajema predložena amnestija, sodijo storilci kaznivih dejanj nedovoljenega prehoda čez državno mejo. Podatki o teh ljudeh jasno kažejo, da gre v večini primerov za mlade ljudi, ki so se odločili za to pot največkrat iz nepremišljenosti, v upanju, da se bodo nekje v svetu dokopali do lahkega zaslužka, včasih pa tudi iz pustolovskih pobud in pod vplivom sovražnikove propagan-
de. Med njimi je zelo malo takih, ki so se odločili za pobeg zaradi svojega sovražnega stališča in dela proti FLRJ.
Od teh in drugih naših državljanov, živečih v tujini, običajno najprej zahtevajo politične in klevetniške izjave proti Jugoslaviji potem pa organizirajo pravo trgovino z njihovo delovno silo. Na njihov račun sklepajo dobre kupčije tisti vojni zločinci in bivši politiki stare Jugoslavije, ki jim trgovina s človeškim življenjem in osebnostjo zagotavlja obstoj. Spričo vseh okoliščin, ki so spravile naše državljane v položaj emigrantov v tujini, smo v svoji politiki do emigracije takoj v začetku ravnali z največjo obzirnostjo.
Spričo teh nagibov in takšne naše prakse bo imela Zvezna, ljudska skupščina v kratkem priložnost obravnavati tudi osnutek zakona o razveljavljenju posebnega zakona o odvzemu državljanstva tistim, ki so kot oficirji in podoficirji bivše jugoslovanske vojske ostali v tujini, ali tistim, ki so kot pripadniki okupatorju služečih formacij pobegnili iz domov ne.
Prav tako bi rad poudaril, da je naša vlada vedno upoštevala razmere, v katerih žive nazseljeni ljudje jugoslovanskega rodu, ter posvečala vso pozornost tudi drugim oblikam pomoči ter 1judem in njihovi zaščiti v mejah svojih možnosti. Z našo dosledno po-1itiko, s strogim izpolnjevanjem načela prostovoljnosti
repatriacije kakor tudi s pravilnim obveščanjem smo vsekakor prispevali, da se ti naši ljudje postopoma otresajo negativnih vplivov raznih propagandnih in drugih centrov, kakor tudi vojnih zločincev in raznih propadlih pol tikov, ki so jih spravili v takšne razmere, da v svojo lastno škodo zagreše dejanja proti ljudstvu in državi. Ob upoštevanju teh razlogov smo lani storili nadaljnje kokretne in zelo vsestranske uprepe, da bi omogočil vsem našim državljanom v tujini, da čim laže in čim preprosteje urede svoje zadeve, izvirajoče iz odnosov do FLRJ.
Po zakonskem osnutku pa amnestije ne bodo deležni neposredni izvrševalci in orga-
nizatorji hudih vojnih zločinov in ubojev, organizatorji in pobudniki dejavnosti iz tujine, ki še zdaj aktivno delajo proti ustavni ureditvi FLRJ.— Amnestije tudi ne bodo deležni folksdojčerji in tisti pripadniki narodnih manjšin, ki so v drugi svetovni vojni sodelovali v sovražnikovih vojaških formacijah ter političnih in drugih organizacijah in ki se zdaj mude v tujini, kakor tudi ljudje, ki so se vrnili in ponovno storili v tem osnutku našteta kazniva dejanja. Amnestije tudi ne bodo deležni storilci kaznivih dejanj vohunstva, organiziranja in pošiljanja na ozemlje FLRJ obkroženih skupin ali posameznikov, storilci nasilja proti predstavnikom ljudske oblasti ter gospodarskih in družbenih organizacij. združevanja zoper ljudstvo in državo kakor tudi storilci dejanj vojnega zločina genocida.
POMURSKI VESTNIK, 15. MARCA
3
Urbanistični torzo v Soboti in Ljutomeru
URBANISTIČNI NAČRTI, TO JE ENO NAJBOU BOLEČIH VPRAŠANJ NAŠIH OBČINSKIH sredisč. mesta se razvijajo, lokakcijo za vsako novo gradnjo utemeljujejo S TEM, DA JE V SKLADU S PRIHODNJIM URBANISTIČNIM NAČRTOM. ALI JE RES V VSEH PRIMERIH TAKO? V SPODNJIH SESTAVKIH, KI SO NASTALI NA PODLAGI ZBRANIH PODATKOV V M. SOBOTI IN LJUTOMERU, PA LAHKO PREBEREMO, DA TA TRDITEV, KI SE PONAVLJA ŽE VRSTO LET, VEDNO NE DRŽI. KLJUB TEMU PA PRIPRAVA URBANISTIČNIH NAČRTOV POČASI NAPREDUJE. TO VELJA ŠE POSEBNO ZA M. SOBOTO.
Priprave urbanističnega načrta za mesto M. Sobota potekajo skoraj že vse od osvoboditve naprej. Žal pa vse do danes ni prišlo dalje kot samo do zbiranja podatkov. Pred leti so sicer zbrali nekatere tehnične podatke, vendar so ti — tako trdijo projektanti, že zastareli. Potrebno bo zbrati nove m to delo je kajpak zahtevno.
Če pa ni urbanističnega načrta, pa lahko — ne bo menda preveč pretirana trditev — gradbena inšpekcija včasih nekoliko s pomisleki odobri to ali ono lokacijo, samo da ne bi prišlo do nepotrebnih ovir pri sami gradnji. V M. Soboti so sicer določili območja, kjer se bo širila stanovanjska izgradnja. Takšna predela sta med Titovo in Cvetkovo ulico ter Lendavsko cesto in med ul. Š. Kovača ter Kocljevo in Ivanocijevo ulico. Za ta dva predela bodo kmalu izdelali tudi potrebne zazidalne načrte. Določeno pa je tudi področje za širitev industrije, na podlagi potreb pa so v Trstenjakovi, oziroma ob Bakovski cesti določili tudi lokacijo tretje soboške osnovne sole.
Doslej so izdelali za M. Soboto tudi zasnove regulacijskega načrta, s katerimi so vsklajena območja za posame-
zne gradnje. Med temi zasnovami pa niso upoštevali cest. avtobusne postaje in pomožnih postaj. Držala bo menda trditev, da v M. Soboti ne bo potrebno urejati novih cest. verjetno pa bodo morali nekatere sedanje nekoliko prirediti. Razmšljajo o tem, da bi cesto, ki pel e proti Lendavi, izven središča mesta povezali z Radgonsko cesto, to pa zaradi povečanja prometa.
O bližnjih perspektivah razvoja M. Sobote smo že pisali, zato tokrat omenjamo le to, da mesto v prihodnjih letih ne bo širilo svojih meja. Predvideno pa je, da se obstoječe vrzeli kar najbolj zazidajo in izpolnijo.
In še nekaj sprememb, ki so v mestu predvidene v bližnji prihodnosti. Najprej naj povemo, da so pred kratkim na seji občinskega ljudskega odbora sprejeli odlok za ureditev novega« Trga revolucije med Titovo in Kocljevo ulico. V pripravi so tudi gradnje nove veleblagovnice in magistrata ob Titovi cesti ter stanovanjsko-poslovne zgradbe zraven zamopostrežne trgovine. Predvidene pa so še številne manjše gradnje in spremembe, ki so po trditvah tistih, ki odgovarjajo za ureditev mesta, v skladu z bodočim urbanističnim načrtom.
Kljub temu, da je vse v skladu, pa bodo morali izdelavo tega načrta za M. Soboto pospešili, ker jih bo sicer razvoj zopet prehitel. Izdelava urbanističnega načrta je zadnje čase zopet v ospredju. Mogoče bo šlo lažje z ustanovitvijo Zavoda za urbanizem?
LJUTOMER —
v ospredju nova stavba Zavoda za socialno zavarovanje
V Ljutomeru še letos urbanistični načrt
Tudi Ljutomer je bil do sedaj brez urbanističnega načrta. Vendar so doslej zgradili številna stanovanjska poslopja ob Ormoški cesti, zrastla pa so tudi nekatera nova. industrijska podjetja. Sedaj, ko pripravljajo osnutek urbanističnega načrta za mesto, pa ugotavljajo, da lokacija za to ali ono gradnjo ni bila najbolj posrečena. To velja zlasti za industrijo, ki se je preveč približala centru mesta. Prav tako se je v zadnjih letih v nekaterih predelih v napačno smer odvihala gradnja zasebnih stanovanjskih hiš Vse to pa povzroča težave pri izdelavi načrta.
Kljub vsemu pa se priprave za izdelavo urbanističnega načrta v redu odvajajo. To delo je prevzel Projektivni biro iz Ptuja. V prvi vrsti je potrebno zbrati podatke o naravnih prilikah, zgodovinske, demografske, gospodarske in še razne druge podatke. Precej tega gradiva imajo že zbranega in računajo, da bodo idejni urbanistični načrt za obdobje 30 let izdelali do konca leta.
Kakšen razvoj bo Ljutomeru narekoval novi urbanistični načrt? Novi. načrt bo določal posamezna območna. Tako se bo na primer industrija širila bolj v okolici železniške postaje in v okolici že obstoječih industrijskih obratov. V trikotu med Ormoško cesto in železniško progo že tako v skladu z novim načrtom zidajo celo vrsto enostanovanjskih in dvostanovanjskih hiš. Prostor med Prešernovo cesto in cesto, ki pelje na železniško postajališče, pa je predviden za gradnjo dvonadstropnih in trinadstropnih stanovanjskih hiš. Rekreacijski center pa se bo še nadalje širil na terenu, kjer sta športno igrišče in hipodrom. In še to: kmetijstvo se bo moralo oddvojiti od mesta.
Naj navedemo še nekaj drobnejših sprememb, ki so predvidene v Ljutomeru. Čim bo Ščavnica regulirana do Ljutomera, se bodo Ljutomerčani znebili vode, ki je prava nadlega skoraj v vseh kleteh. Dno Ščavnice bodo namreč z regulacijo poglobili na območju Ljutomera za približno dva metra. Seveda bo treba temu primemo prilagoditi tudi kanalizacijo. Ob vsem tem pa bodo v skladu z urbanističnim načrtom zgradili v središču mesta več novih zgradb. Na mestu, kjer je sedaj poslovalnica »Steklo barve«, je predvidena gradnja večjega poslopja s trgovskim lokalom.
nova pekama bo dobila svoj prostor zraven nove zgradbe podjetja »Elektron«. V isti vrsti bo predvidoma zgrajenih tudi več uslužnostnih obratov. Skladišča in garaže na nasprotni strani ceste bodo porušili prostor pa bodo po vsej verjetnosti uporabili za grad-
njo stanovanjskih zgradb. Izravnali bodo tud' ulico Rajh Nade ter često, ki pele od zdravstvenega doma proti gasilskemu domu ter obe primerno uredili. Na Ormoški cesti bodo zgradili še eno večjo stanovanjsko zgradbo, nasproti Domu sindikatov pa poslov-
no zgradbo. Niso pa se še zedinili, ali bodro staro sodišče porušli, ali ga bodo obnovili Priprava idejnega urbanističnega načrta za Ljutomer torej hitro poteka. Še preden pa ga bodo dokončno potrdili bodo o njem razpravljali tudi občani.
Na Agrotehnika-servisu letos 360 prikolic
Proizvodni oddelek pri podjetju »Agrotehnika-servis« v Ljutomeru se je doslej uveljavil na domačem in tujih tržiščih že s številnimi proizvodi. Med najpomembnejšimi so vsekakor tudi prikolice, ki tudi pomenijo večino proizvodnje. Še posebej zanimivo je, da so večino prototipov za te prikolice izdelali sami po svoji zamisli.
Doslej so izdelovali že osem, oziroma devet vrst avtomobilskih in traktorskih prikolic. Nekatere traktorske prikolice so enoosne, njihova nosilnost pa se giblje od 4 do 4,5 ton. V podjetju bi sicer izdelovali vedno enake tipe prikolic, kar bi bilo cenejše, vendar se morajo ravnati po željah potrošnikov in potrebah na tržišču Med dosedanjimi vrstami prikolic so se najbolj obnesle
avtomobilske prikolice AP-1 s 4,5 tonami nosilnosti, enoosne traktorske prikolice KP-4 ter prikolice KP-2K, ki so najnovejši izdelek in si od njih precej obetajo.
In koliko prikolic bodo v podjetju letos pravzaprav izdelali? Na to. vprašanje sta mi odgovorila obratovodja proizvodnega oddelka Daniel Pečnik in šef priprave dela Drago Cimerman, ki sta do
sedaj vodila izdelavo prototipov za posamezne nove proizvode. Po letnem planu bi morali letos izdelati 360 raznih prikolic, ki so naročene in seveda že vnaprej predane. Če bodo zmogljivosti dovoljevale, bodo to število še povečali, saj s prodajo nimajo težav. Prikolice razpošljejo po vsej državi, nekaj pa tudi v inozemstvo.
Ob koncu naj še zapišem, da je s I. januarjem podjetje zasnovalo poseben oddelek, ki se pretežno ukvarja z izdelavo prototipov. To pomeni pomembno pridobitev.
-js-
TURIZEM—VAŽNA GOSPODARSKA PANOGA
Kaže, da je zanimanje za turistične lepote v Pomurju vedno večje ne samo s strani domačih, temveč tudi tujih turistov,  ki prihajajo v naše kraje na oddih Na Pomurski turistični zvezi smo dobili nekaj zanimivih podatkov glede perspektivnega razvoja turizma v Pomurju. Ta dejavnost bo terjala od nas veliko sredstev, pomagati pa morajo tudi gospodarsko organizacije. Prav tako pa si bo potrebno v bodoče zagotoviti strokovni kader in to bodisi s pomočjo štipendij ali pa s pomočjo izobraževalnega centra gostinskih delavcev. Ne kaže pa zanemarjati propagandno dejavnost z izdajo prospektov, reklamnih oglasov, z boljšo organizacijo turističnih servisov, z udeležbo na sejmih itd.
Že v letošnjem letu bodo v posameznih občinah pričeli graditi turistične objekte Skupne investicije bodo znašale okrog 150 milijonov dinarjev, in to za ureditev gostinskih lokalov in hotela Central« v Murski Soboti, dograditev hotela »Zvezda« ter izgradnjo štirih objektov, ki bodo služili izrecno turizmu na Goričkem. Že letos bodo pričeli graditi poslovne prostore turistično informativne službe, uredili ter povečali izletišča
ob Bukovniškem jezeru ter na Muri, kopališče v Murski Soboti ter gostišče pri Gradu. Nadalje bo potrebno v predvidenem obdobju urediti tudi izletniške točke na Kapeli in ob Negovskem jezeru, kakor tudi gostinske lokale ter prenočišča v Gornji Radgoni.
V ljutomerski občini je predvidena izgradnja weekend naselja pri ribniku v Gresovščaku in na Muri pri Moti ter modernizacija gostišča v Jeruzalemu. V Lendavskih goricah pa bodo prav tako že letos pričeli graditi večjo zidanico, ki bo služila kot gostinsko turistični objekt.
Za povečanje lovnega turizma, ki se pri nas vedno bolj uveljavlja, bodo razširili prostore zavoda »Fazan« v Beltincih. Kot kaže, bodo v Beltincih odslej našli prostor tudi domači ljubitelji lova. V petrovsko-šalovski občini pa na meravajo čimprej urediti okolje doma v Petrovcih ter zgraditi kopališče v bližini doma.
Poleg že navedenega pa ne smemo pozabiti tudi na ureditev cestnega omrežja, komunalne dejavnosti, skratka vseh javnih služb, ki neposredno posegajo v turistični promet. Za uresničitev navedenih nalog je potrebno, da posamezni ObLO posvetijo čimvečjo pozornost turističnemu razvoju Pomurja kot pomembni gospodarski panogi.
-ml
KLUB ODBORNIKOV V LJUTOMERU O PLANU
V minulem tednu so imeli v Ljutomeru razširjeno sejo kluba odbornikov, kateri so prisostvovali tudi predstavniki krajevnih odborov in krajevnih odborov SZDL. Na seji so obravnavali predlog občinskega družbenega plana in dali tudi nekatere pripombe. O predlogu družbenega plana pa v teh dneh razpravljajo tudi zbori občanov. Predlog plana bodo sprejeli proti koncu tega meseca.
ŠE ENKRAT:
OPREMOTEHNA — TEHHOPROMET 1:0
V 9. številki Pomurskega vestnika, dne 8. marca je pisec -ml pod naslovom OPREMO-TEHNA—TEHNOPROMET 1:0 navedel nekatere kritične pripombe na račun nesorazmerja v cenah nekaterih tehničnih artiklov v navedenih podjetjih.
Ker so v članku nekatere netočnosti, ki mečejo slabo luč na poslovanje podjetja »Tehnopromet«, se nam zdi potrebna javnost informirati in opozoriti na trditve pisca omenjenega članka.
Pisec uvodoma ugotavlja, da so tehnični predmeti v Murski Soboti dražji kot v Mariboru, kar ne drži. O tem se lahko potrošniki prepričajo, saj stane na primer hladilnik HIMO v Murski Soboti v prodajalni Tehnopromet 70.500 dinarjev, v mariborskih trgovinah pa 74.000 in 75.090 dinarjev; električni štedilnik na štiri plošče s termostatom znamke Tobi stane v Murski Soboti 64.200 dinarjev, v Mariboru pa 67.000 itd.
Glede razlike v ceni posameznih tehničnih predmetov v prodajalnah Tehnoprometa in Opremotehne pripominjamo, da so razlike možne, kar pa ni odvisno od trgovine na drobno, marveč od proizvajalca odnosno grosista, ki postavljata ceno svojim artiklom.
Če bi se pisec bolj pozanimal o teh splošno znanih dejstvih, bi lahko ugotovil, da so se na primer hladilniki znamke HIMO v primerjavi z letom 1961 podražili, ker je tovarna oziroma grosistična trgovina ukinila 4 odstotni rabat, kar seveda vpliva na dokončno maloprodajno ceno. To pomeni, da je lahko določeni predmet v neki trgovini nekoliko dražji, ne da bi prodajalna imela pri tem večji zaslužek.
Resnici na ljubo je treba povedati, da bi pisec članka lahko našel v proda 'minah Tehnoprometa mnogo artiklov od koles do drugih tehničnih
predmetov, ki so cenejši kot v Opremotehni. Konkretno lahko navedemo, da stane pri Tehnoprometu moped TOMOS T-12 218.300 dinarjev, pri Opremotehni pa isti moped Tomos T-12 226.800 din; žensko kolo Rog »Šport 26« pri Tehnoprometu 31.200 dinarjev, pri Opremotehni pa 32.000 itd.
Druga pomanjkljivost je v tem, ker pri navajanju razlik pisec ni upošteval, da je na primer električnih štedilnikov znamke TOBI več vrst z različnimi izvedbami in tudi cenami, ki se pri Tehnoprometu gibljejo od 39.500 dinarjev s tremi ploščami do štiriploščnega s termostatom, ki stane, kot trdi pisec, 64.200 dinarjev. Da bi bili kupci pravilno informirani o naših zaslužkih, navajamo primer formiranja prodajne cene za hladilnik HIMO, o katerem je v članku govora:
nabavna cena 62.000 din stroški prevoza 500 din zaslužek podjetja 3.770 din 6 odst. občinskega davka na promet na drobno prodajo 4.230 din
prodajna cena 70.509 din Pri tem pa poudarjamo, da smo omenjene hladilnike v minulem letu prodajali po 69.000 dinarjev.
Kdor pozna formiranje prodajnih cen v trgovini, bo lahko trdil, da je zaslužek podjetja »Tehnoprometa pri prodan navedenih in drugih artiklov vse prej kot visok. Podjetje je poslovalo v minulem letu v tej prodajalni s 7.59 odstotno povprečno maržo, kar je v primerjavi z ostalimi sorodnimi podjetji minimalno.
Kolektiv Tehnoprometa je bil vedno dovzeten za zdravo kritiko, odklanja pa, da se z netočnimi podatki škoduje ugledu in poslovni morali podjetja, ki si je s svoj:m solidnim poslovanjem pridobilo širok krog odjemalcev.
Kolektiv podjetja TEHNOPROMET
PREŠERNOV DAN V SOBOTI?
Na novoletni jelki v gimnaziji sem se spomnil Prešerno vega dne. Najbrž tako kakor kristjani o božiču velike noči.
Kaka neki bo proslava pri nas v Soboti na večer pred 113. obl. smrti velikega pesnika? S čim nas bodo presenetili prireditelji? Kako bomo praznovali dan, ki ga je pred 17 leti, še sredi puritanskih bojev, uzakonil SNOS za kulturni praznik slovenskega naroda?
No, letos v Soboti nismo dočakali obvestila ne običajnih vabil in tudi proslave ne. Rad bi bil dijakom priporočil praznika vredno kulturno prireditev. Če bi nas bil kdo pravočasno naprosil, bi šole z veseljem priredile proslavo za vso Soboto. Tako pa smo ostali najbrž edino okrajno, mogoče celo osamljeno občinsko središče, kjer so očitno vsi poklicani pozabili na ta naš kulturni običaj, na počastitev spomina največjega oblikovalca naše nacionalne in kulturne zavesti, na dan spodbud za našo nadaljnjo kulturno rast.
Pravim, nihče od poklicanih. Pa čeprav imamo v Soboti kar dva sveta za kulturo in prosveto, dva sveta Svobod in prosvetnih društev, Svobodo, Ljudsko univerzo, idejno-vzgojne komsije in še plačane uradnike kulture in prosvete povrh. Le šole so skromno, morda kje tudi prisrčno storile zase svojo kulturno dolžnost.
Tako je, kakor da sta se kultura in prosveta zreducira-
li na seje, kjer kljub dobri volji često sejemo v pesek, in na statistko. Kakor da kultura ni iskane resnice in lepote, kakor da kultura ni ustvarjalna pobuda, ustvarjanje estetskih in moralnih vrednot, boj za take vrednote, kakor da kljub vsemu nastajajoča kultura delovnih ljudi ni svečanost sredi vsakdanjega dela, kako da kultura niso ure, ko se osveščamo, da človek ne živi le od kruha (in avta).
Namesto da bi bila proslava našega kulturnega praznika dogodek, kakor so bili spodbudni kulturni dogodki partizanski mitingi, namesto da bi to bile najlepše ure leta — smo letos doživeli v Soboti mučen nič. Podobno kakor ob 29. novembru lani. ob podelitvi nagrad iz sklada Štefana Kovača za znanstveno delo, ko smo se udeleženci lahko prešteli skoro na prste.
To in podobno brez dvoma ni zdravo, znak krize je, ki izvira iz ostankov birokratskomilomeščanske mentalitete in tudi žal, iz žive samozadovoljne, nesocialistične grabežljivosti. Podobno kot pravi Prešeren v Elegiji svojim rojakom:
Kranj’c, ti le dobička iščeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov d’nar!
J. Liška
Uredništvo našega lista se pridružuje mnenju tov. Liške in odpira s tem člankom javno razpravo o kulturnem mrtvilu v Murski Soboti.
BRALCI - BRALCEM V PRESOJO
Posebni vagoni za dijake
Pogosto se vozim z vlakom na progi M. Sobota — Ljutomer, vendar mi vožnja preseda še preden vstopim v vagon.
Ne samo to, da je vožnja zaradi dotrajanosti proge in vagonov zelo neprijetna, tu je še celi ringaraja, ki ga počenjajo dijaki in vajenci. Odpiranje vrat in oken, sprehajanje iz vagona v vagon, vreščanje, vse to lahko skoraj vsak dan srečaš v vagonih. Pogosto pa ob vsem tem sprevodnik odkrije zlomljeno šipo, ne more pa najti krivca. Taki dijaki očitno ne delajo prevelike časti svojim sotovarišem, slab vtis pa puščajo tudi pri potnikih.
Ob vsem tem se sprašujem ali ne bi bila dolžnost šol, da bi se zanimale tudi za to, kaj počenjali o njihovi dijaki in vajenci! Če že ne morejo drugače, naj bi zadolžili nekatere dijake, ki naj bi odgovarjali za red, da ne bi obnašanje dosegalo tako skrajnih meja. Ob vsem tem pa se mi je porodila še ena misel. Spomnim se, da so imeli pred leti na nekaterih progah vagone z oznako »Za dijake«. Ali ne bi bilo to umestno tudi na tej progi, saj se vendar vozi toliko dijakov in vajencev?
K. O. M. Sobota
4
POMURSKI VESTNIK. 15. MARCA
POMURSKI VESTNIK ODKRIVA POMURJE
Posledice pomanjkanja prostorov v Gornjem Lakošu
Ko sem se pred dnevi oglasil v Gornjem Lakošu pri Lendavi, so mi že na začetku razgovora povedali, da nimajo za časopis nič primernega. Takih odgovorov smo novinarji že vajeni. Stara resnica pa je, da se po takem začetku običajno obeta dober konec. Tako Je bilo tudi v G. Lakošu.
Za vas je značilno, da ima eno najboljši! organizacij Rdečega križa in najbolje organizirano prvo pomoč v okraju. Omarico prve pomoči vodi tamkajšnji brivec Nikolaj Čih, ki je za to v vasi najbolj sposoben, razen tega pa je vedno doma. Če je treba, hitro odloži britev, in čez kratek čas je rana obvezana. S tem pa je delo, če gre za večji primer, opravljeno. Nadalje že uredi zdravnik. Ko bi imeli po vseh vaseh tako dobro organizirane omarice prve pomoči, sem pomislil...
Pogovor je nato nanesel še na delo gasilcev, mladine in še na marsikaj drugega. Razgovora o delu gasilcev bi se očitno najraje izognili. Pa so vendarle priznali, da bi bili v primeru požara v resni zadregi. Preden bi lahko zbrali skupaj vso opremo, bi požar lahko upepeljil že celo poslopje. Gasilsko lopo so morali namreč zaradi dotrajanosti porušiti, zato pa so vso opremo za gašenje razmestili po hišah, deloma pa je v šoli.
Dobro se zavedajo, da tako ne bo moglo dolgo ostati. Ni še tako dolgo od takrat, ko so nameravali zgraditi novi vaški dom. Ker pa jim je občinska gasilska zveza predlagala, naj bi gradili dom skupno z vaščani iz Dolnjega Lakoša, so odstopili. Kako dolgo? To se čedalje pogosteje sprašujejo tisti, ki si žele v vasi dobro mladinsko organizacijo in živahno delo ostalih organizacij in društev. Doslej so imeli sestanke in razna predavanja v šolski učilnici, vendar tega ne dovolijo več. Delo organizacij ni najboljše, mladina se baje v čedalje večjem številu zateka v gostilno...
V prostorih osnovne šole bodo verjetno že jeseni odprli otroški vrtec. V tem vrtcu bodo predšolski otroci dobili osnovno znanje slovenskega jezika, saj je znano, da v kraju večinoma govorijo madžarski. Zanimanje za vrtec je precejšnje in računajo, da ga bo obiskovalo najmanj 30 otrok.
J. S.
Prva pomoč
Slabe ceste in še kaj . . .
Ko sem v Noršincih zavil na stransko cesto, ki pelje proti Babincem, sem se znašel v snežni brozgi, ki je polnila globoke jame in kolnike. Iz šoferja so kar kapeli negodovalni vzdihi, ko se je avto tu in tam s »trebuhom« dotaknil tal. Sicer pa se tega, da je cesta potrebna popravila, vaščani dobro zavedajo in skoraj prepričan sem, da bi jo že popravili, če ne bi bilo vmes nekaj drugega. Cesto namreč uporabljata tudi ljutomerska KZ in Vinogradniško gospodarstvo. Ker pa to dva doslej o pomoči pri popravilu nista hotela ničesar slišati, tudi vaščani niso hoteli vlagati kakšnega večjega truda. Tega pa je dovolj. Kakor so mi povedali, bodo letos oba souporabnika še enkrat obvestili in se skušali dogovoriti za skupno vzdrževanje te ceste. Predsednica mladinskega aktiva Magdičeva pa mi je povedala, da se bo-do člani verjetno že v počitnicah lotili obnove te ce-
ste. Tudi ona je mnenja, da cesta takšna ne more ostati. Tudi Babinčani so med tisti-
mi, ki bi si radi čimprej zgradili vaško dvorano. Pa ne samo za sestanke, tudi za dru-
žabne prireditve in za razna predavanja bi bila več kot potrebna, saj morajo sedaj večino teh prireditev imeti v gostilni v sosednjih Noršincih. Ni daleč, toda zakaj si ne bi sami uredili primernih prostorov, ko pa nimajo dovolj možnosti. Stara kovačnica sredi vasi je že vrsto let neuporabna, opeka pa bi se dala porabit. za dvorano. To so v vasi že pred leti ugotavljali. Ni še dolgo tega, ko so začeli rušiti zidove in čistiti opeko, vendar jih je od dela pregnal mraz. Tu so najbolj pomagali člani gasilskega društva in mladinskega aktiva. Računajo, da bodo v kratkem zopet pričela Upajo, da od svoje odločitve ne bodo odstopali. To pa je potem samo zagotovile, da bodo imeli že v kratkem času vaško dvorano in še morda kakšen manjši prostor.
In kaj dela mladina? Doslej so imeli že več sestankov in plesov, v tem času pa pripravljajo proslavo Dneva žena. Na programu imajo enodejanko, recitacije in primeren nagovor. Kar najprej pa bi radi naštudirali trodejanko »Kastelka«.
Se preden smo se poslovali od Babinčanov, smo se ustavili pri Alojzu Nemcu, ki bo v kratkem praznoval že 91. rojstni dan in je najstarejši vaščan. Za svoja leta je še kar čil, vendar ga je zadnje dni napadla gripa. Ker je ležal, ga nismo hoteli motiti. Zaželeli smo mu, naj kar najprej ozdravi.
Za konec pa naj zapišem še ugotovitev enega izmed Babinčanov, ki sem jih obiskal: Več pozornosti bomo morali posvečati tistim stvarem, ki so skupnega vaškega pomena. Ne bi pa. bilo odveč tudi večje sodelovanje med vaškimi organizacijami.
J. Stolnik
Babinci pri Ljutomeru
V predpustnem času ljudje običajno zbijajo najrazličnejše šale. Tudi letos tega ni manjkalo. Eno najoriginalnejših pa so mladi Sobočani zagodli svojemu prijatelju pred poroko. Na sliki jih vidimo, ko stopajo proti njegovemu domu v »pogrebnem« sprevodu s črno obrobljenim vencem in improviziranim jarmom, za njimi pa pihalna godba nabija žalne zvoke. Okna in ulice so se kaj hitro napolnile ob tem nenavadnem prizoru.
Skupina iz Predanovec na ,,Kurentovanjuʻʻ
Kot je znano, že tri leta gostujejo posamezne skupine skoraj iz vse Slovenije na »kurentovanju« v Ptuju s svojimi običaji. Letos je prvič sodelovala tudi etnografska skupina iz Predanovec ter navzočim prikazala v Prekmurju znan običaj »Borovo gostüvanje«.
Tov. Marta Vujec z okrajne turistične zveze nam je povedala, da so bili Predanovčani takoj ob predlogu navdušeni ter pripravljeni sodelovati na »kurentovanju« v Ptuju. V
kratkem času so se lepo pripravili ter s svojim gostüvanjem navdušili številne gledalce, ki so z zanimanjem sledil; programu. Predanovska skupina je prejela drugo nagrado.
V bodoče, kot smo zvedeli, nameravajo organizirati stalno ekipo, jo številčno zmanjšati ter kvalitetno izboljšati. Odslej bodo sodelovali z »borovim gostovanjem« ne samo na »kurentovanju« v Ptuju, temveč na vseh podobnih prireditvah.
-ml
Pomladite lastovke v soboški Muri
Tovarna je na modni reviji, namenjeni predvsem zastopni-
kom modnih hiš iz Slovenije in ostalih republik, prikazala kolekcijo lepih modelov ženskih in moških oblačil. Lepi vzorci, dober kroj in cenenost so glavne odlike prikazane konfekcije.
V obratu modnih oblačil soboške tovarne Mura« je bila pred dnevi modna revija, na kateri je podjetje potka zalo zastopnikom trgovske mreže pripravljeno spomladansko in poletno kolekcijo moških in ženskih oblačil.
Prvo, kar je ugodno presenetilo zastopnike modnih h s, je bila izbira konfekcije, saj podjetje izdeluje določene vrste oblek v 18 številkah. To pomeni, da bodo Murino konfekcijo lahko kupovali ljudje različne velikosti, dolžine rok in debelosti, kar bo za potrošnike pomembna pridobitev.
Izkušnje kaže o, da večina tovarn izdeluje le nekaj številk oblačil istega kroja in vzorca le za določene postave Med prikazanimi oblačili je
treba omeniti predvsem lahke moške obleke iz domačih in uvoženih tkanin, primerne za vroče poletne dni. Med domačimi tkaninami zlasti izstopa šantung v raznih barvah, izdelek tovarne Majšperk. Za potrošnike moškega spola bo nedvomno razveseljivo, da so obleka ne mečka.
Lepa in domiselno krojena so bila tudi ženska modna oblačila, predvsem krila iz domačega pliseja raznih barv in odtenkov, okosmačena krila iz tkani ne, ki je močno podobna moherju, potem smučarske in športne ženske hlače in kvalitetne raztegljive tkanine, skratka same lepe reči.
In cena?
Moške obleke bodlo stale v trgovinah od 13 tisoč dinarjev navzgor, ženska krila od 4300 dinarjev itd.
Za začetek vsekakor lep uspeh.
Tri iz Velike Polane
Velikopolanski kino prevzela ga je kulturne prosvetna sekcija krajevne organizacije SZDL je pred dobrim mesecem spet začel z rednimi kinopredstavami. Ugotavljajo, da se je obisk predstav močno povečal. Če bo tako tudi naprej, ne bo bojazni, da bi prenehali s predvajanjem. Poleg domačinov obiskujejo polanski kino tudi številni okoličani. Polanski kino ima edini širokotračni projektor v bližnji velikopolanski okoiici.
Pred leti so Polančani »praznovali« pusta tako, da so prirejali pustne veselice. Letos pa so napravili spremembo. Na pustni torek so namreč pripravili javno oddajo »Pokaži, kaj znaš«. V oddaji so nastopili številni pevci, recitatorji, humoristi in godci.
Tudi v Veliki Polani so imeli proslavo v počastitev 8. marca, Dneva žena. Slavnostna akademija je bila na dan 8. marca.
-EK
Skup na, ki je demonstrirala Murina oblačila
PRISRČNO SREČANJE Z JUGOSLOVANSKIMI OTROKI
V RADKERSBURGU
Štirideset otrok iz krajev, ki jih je pred nedavnim močno prizadel potres, je že dva tedna v gosteh pri sosedih v Radkersburga.
V lepo urejenem otroškem zavetišču v Radkersburgu so se otroci iz Mostara. Čapljine in Vitane hitro privadili novemu okolju. Avstrijski Rdeči križ si skupaj s predmetnima učiteljema Ružičem, Mušičem im učiteljico Franko prizadevajo, da bi bilo otrokom kar najlepše in da bi tako kar na jhitreje pozabili na nesrečo, ki je prizadela njihove starše.
Nadvse prjetno je bilo prvo srečanje naših otrok s predsednico in podpredsednikom ObLO Gornja Radgona Marije Levarjevo in Jožetom Štelclom ter s predsednikom ObO SZDL Gornja Radgona Milanom Klemenčičem, ki so jih v prejšnjem tednu obiskali.
Otroci so Mariji Levarjevi
obljubili, da jo bodo v teh dneh obiskali v Gornji Radgoni. Ko so se nasladkali bonbonov, ki so j h dobili iz Jugoslavije, so veseli in srečni odšli na igrišče. Pravijo, da jim je žoga največja igrača.
Poleg rednega pouka in popoldanskega razvedrila gredo tudi na krajše izlete. Za pusta so jih povabili na maškerado v Mureck. Skoraj vsak dan pa dobivajo tudi obiske. Pred kratkim so jih obiskali novinarji radia, televizije in časopisov iz Graza ter jugoslovanski konzul v Grazu.
R. Jaušovec
GORNJA RADGONA
Na nedavni razširjeni seji ObSS Gornja Radgona, ki se je je udeležil tudi predsednik OSS Murska Sobota Branko Zadravec, so razpravljali o občnih zborih sindikalnih podružnic in o volitvah v nove delavske svete. Poudarili so, da je potrebno v nova vodstva sindikalnih podružnic kadrovati predvsem mlade ljudi, ki so razgledani in so na družbeno političnem področju aktivni. Vsebina občnih
zbirov pa naj bo pregled vseh važnejših dogodkov v teku zadnjega. mandatnega obdobja sindikalnega vodstva in kritična analiza sodelovanja sindikata pri reševanju vseh bistvenih vprašanj gospodarskih organizacij. Občni zbori bi morali vsestransko osvetliti tudi pomen idejno političnega in strokovnega izobraževanja. ki mu posamezna sindikalna vodstva posvečajo še vse premalo pozornosti.
Naši otroci v Radkersburga
PRI SODNIKU ZA PREKRŠKE
Občinski sodnik za prekrške v Gornji Radgoni je v letu 1961 prejel 1.579 predlogov za uvedbo upravno-kazenskega postopka. Predlogi so se nanašali na kršitve cestno-prometnih predpisov in na kršitve predpisov o voznikih motornih vozil.
Iz skupne prekrškov zoper javni red in mir je bilo največ
primerov kršitve predpisov o javnem cestnem prometu 622, na drugem mestu so pretepi, neredi in nespodobno vedenje — 415 primerov. Pri cestno-prometnih prekrških je bilo največ primerov zaradi vožnje ponoči brez luči, vožnje dveh oseb na kolesu, vožnje po lev: strani ceste, vožnje s preveliko hitrostjo in po-
dobno. Manj prekrškov je bilo s področja gospodarstva — 86. s področja zdravstva in socialne politike -- 37 in s področja prosvete in kulture 11. O vseh teh problemih sodnika za prekrške v Gornji Radgoni so v preteklem tednu razpravljali tudi na seji obeh zborov ObLO Gornja Radgona.
POMURSKI VESTNIK. 15. MARCA
5
Kraj, ki ne pozna zatišja
Že ob letni skupščini krajevne organizacije SZDL v Apačah smo zapisali, da je konferenca dala nekatere izvirne pobude, ki bodo dobile svoje mesto v delovnem programu bodoče krajevne skupnosti. Zapisali smo tudi, da bodo bodoče krajevne skupnosti morale pričeti prav tam, kjer je organizacija SZDL že zastavila svoje poglavitne smotre.
Med 23 točkami delovnega programa v okviru petletnega perspektivnega plana so jih vaščani lani že opravili 11, o čemer smo tudi že poročali, za letos pa so dodali še 10 točk. Zal lani niso imel: točne evidence o prostovoljnem delu, tako da so v bistvu naredili več, kot vsebujejo poročila. Za letos so si zadali med dragim, da bodo uredili otroško igrišče v Apačah in Črncih ter pri tem prispevali 300 prostovoljnih delovnih ur. Nabavili bodo tudi televizijski sprejemnik za ljudi v Lešanih, kar bo omogočilo poživitev političnega dela v tem kraju. Hkrati se
zelo zavzemajo za asfaltiranje ceste vsaj skozi vas Apače in to od gasilskega doma do doma TVD »Partizan«, pri čemer so vaščani pripravljeni pomagati z delom in drugimi prispevki.
To, kar nemara za zdaj najbolj »žuli« prebivalce Apač. je neurejena fasada na domu »Svobode« in »Partizana« Park okrog obeh domov bodo uredili s prostovoljnim delom, za ureditev fasade pa je potrebna strokovna delovna sila. Za zdaj res ne vedo, kako naj stvar uredijo, ker ni sredstev. »Partizan« bo sicer dobil nekaj iz občinskega proračuna. »Svobodo« pa so najbrž zaradi pomanjkanja sredstev nehote prezrli. Ne glede na to pa bodo letos dokončno uredili pokopališče.
S cer pa poudarjajo v Apačah, da so dobili po osvoboditvi le tri nove zgradbe: dva stanovanjska bloka in zdravstven dom, medtem ko so v Črncih preuredili iz zadružnega doma stanovanjski blok. V petletnem planu sta sicer še dva nova stanovanjska bloka, toda kaj, ko ni sredstev. Avtobusne zveze so zdaj v redu, ljudje se pritožujejo le nad slabo cesto, ki vodi v občinsko središče. Glede trgovine in sploh preskrbe menijo, da ni v redu. Ker ni konkurence, se to odraža v cenah in slabi postrežbi. To velja tudi za edino gostinsko podjetje v kraju, ki pogosto toči ljudem vino, podobno mešanici jabolčnika in vode. Tudi pekarna ne upošteva želja potrošnikov. Peče in prodaja zgolj velike žemlje. Otroci pogosto premorejo le 6 dinarjev za malo žemljo, velika pa stane že 12 dinarjev. Ljudje so na sestankih že večkrat povedali, da niso zadovolji s preskrbo, toda naleteli so na gluha ušesa.
Nerešen je še tudi problem preskrbe s pitno vodo. Sušo so zlasti občutili lani, ko sta imela vodo le dva vodnjaka v kraju. Potreben bi bili vodovodi, saj je blizu izvir z naravnim padcem. Tudi to je menda v petletnem planu, kaže pa, da se bodo morali zadovoljiti s tem, da bodo sami skopali jarke za nekaj javnih studencev.
Se in še bi lahko naštevali uspehe, težave in probleme. Mnogi med njimi so za zdaj nerešljivi. Vzrok: pomanjkanje sredstev in to kljub temu, da so ljudje pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom in drugimi prispevki. Morda pa bodo v občinskem središču le našli malce več razumevanja za »Svobodo«, ki ima kar trd delavne igralske skupine s tremi režiserji, dva pevska zbora in drugo. Z izkupički od predstav ni moč urediti fasade, ki res že kazi zunanji videz tega kraja, kjer so vaščani z lastnimi žulji že marsikaj naredili sebi in kraju v prid, kraju, ki ne pozna zatišja.
Bojan Sinko
VARSTVO OTROK  v Radgonski občini
Varstvo otrok je bilo doslej eno bistvenih vprašanj tudi v radgonski občini.
Z razširitvijo otroškega vrtca v Gornji Radgoni je vprašanje varstva otrok, katerih starši so zaposleni, rešeno. V omenjenem vrtcu je okrog 55 otrok. Starši plačujejo za oskrbo otrok 300 dinarjev, v ta znesek je' vračunana tudi topla malica.
Na novo pa nameravajo ustanoviti otroške vrtce še v Policah, kjer bodo lahko sprejeli v varstvo okrog 40 otrok, ter pri Vidmu. Na Janševem vrhu nameravajo že obstoječi otroški vrtec razširiti. Za opremo tega vrtca je zveza prijateljev mlad ne prispevala 450 tisoč dinarjev, za prizidek pa Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona. V omenjenem vrtcu dobivajo otroci kar štiri obroke hrane.
Problem varstva otrok je rešen tudi v Apaški kotlini, kjer že sedaj obstajajo kar trije otroški vrtci.
ŠE VEČJI NAPORI KOLEKTIVOV
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sicer pa predvideva socialistični sektor gospodarstva za nadaljnji razvoj in za dosego predvidene proizvodnje investicijska vlaganja v letu 1962 v skupni vrednosti 773,507.000 dinarjev. Od teh investicij odpade na regulacijo Ščavniške doline, ki je v polnem teku, 45 milijonov dinarjev. Zaposlenost v gospodarstvu naj bi znašala v letošnjem letu skupno 2670 oseb, kar predstavila povečanje za 11.6 odst. glede na m nulo leto. Skupno število za poslenih v občini pa naj bi znašalo 3150 oseb, kar pomeni povečanje v primerjavi z lanskim letom za o’ rog 10 odst. Predvideni družbeni proizvod v občini naj bi znašal v letu 1962 v vseh panogah gospodarstva 2,934,000.000 dinarjev, kar predstavlja 20 odst. več kakor v lanskem letu.
Vsekakor pa bo v industriji in obrti potrebno sestaviti podrobne analize in študije, kakršne možnosti obstajajo za združitev sorodnih panog v močnejše gosp. organizacije, ki bi bile sposobne smeleje razvrati proizvodnjo ter tudi v širših obsegih in z večjimi možnostmi pr stop ti k investicijskim vlaganjem. Take študije bo potrebno izvesti v kovinski stroki, v tekstilni stroki, usnjarski stroki, kakor tudi v industriji predelave mleka. Predloge, študije in analize naj bi po sod-
bi občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL izdelale same gospodarske organizacije, da bodo tako pristojni sveti in občinski ljudski odbor lažje pomagali pri formiranju močnejših gospodarskih organizacij v občini.
Kar zadeva proračun, je znašal ta lani 250 milijonov dinarjev, letos pa znašajo potrebe 320 milijonov dinarjev. Na občino so prišle namreč nove pristojnosti državne uprave, povišale pa so se tudi postavke za prosveto. Za nove pristojnosti bo potrebnih 22 milijonov dinarjev, povišanje sredstev za šolstvo pa znaša v letošnjem letu blizu 50 milijonov dinarjev z investicijami vred (šola v Križevcih, itd.). Tako bo ostalo za društveno dejavnost bore malo. vsekakor pa se bodo ob vsem tem morale gospodarske organizacije zavzeti še bolj za zvišano proizvodnjo, kot jo predvideva plan.
Doslejšnje izkušnje govorijo namreč o prekomerni delitvi dohodka in premajhni skrbi za sklade (»Elektron« itd.), novi ekonomski sistem na je prizadel nekatere gospodarske organizacije, ki niso bile finančno ažurne, da so morale plačati visoke takse za tožbe kar je vplivalo na znižanje skladov. Ta postavka je znašala samo pri »Agroservisu« 10 milijonov dinarjev.
Bj. Š.
SEMEN DOVOLJ - TEŽAVE Z GNOJILI
(Nadaljevanje s 1. strani) še oblike — hitro poteka.
Letos bomo skupno zasejali v našem okraju približno 8300 hektarov koruze, od tega blizu 3000 hektarov hibridne koruze pod visoko agrotehniko. Kmetijska strokovna služba je proučila posamezne terene in dala zadrugam in kmetovalcem predloge, kakšne sorte naj sejejo v gotovih legah. Tako priporočajo za goričke predele sorto wisconsin 270, ki dozori nekoliko hitreje, za nižinske predele pa wisconsin 355 A in pionir 388. Obe sorti dozorevata nekako v sredini septembra in sta zlasti primerni za predele ob Muri. Kakor računajo, s semeni ne bo večjih težav, saj je večina zadrug naročila pravočasno potrebne količine pri Agromerkurju v M. Soboti, nekatere zadruge in kmetijska gospodarstva pa so naročila semena
neposredno pri semenarnah.
Krompirja bomo zasadli v Pomurju blizu 7400 hektarov, od tega bo približno 1300 hektarov deležnih visoke agrotehnike. Za te površine bo potrebnih 3250 ton semenskega krompirja. Ker so s semenskim krompirjem večkrat težave, saj je treba seme menjati vsaka tri ali štiri leta, so predlagali kmetijskim zadrugam, da ga na svojih površinah razmnožujejo za prihodnje leto.
V kolikor bodo nastale težave glede gnojil lahko rešili brez večjih odlašanj, bi po mnenju kmetijskih strokovnjakov lahko spomladansko setev pravočasno končali. S tem namenom so tudi sklicali na Kmetjsko-gozdarski zbornici posvetovanje s predstavniki tovarn umetnih gnojil in Agrotehnike iz Ljubljane.
J. Stotnik
START LJUTOMERSKIH KEGLJAČEV
Kegljaško moštvo »Partizan« iz Ljutomera nastopa v sedanjem setavu že več časa, vendar je kljub nekaterim pomembnim uspehom vedno zasedlo v republiški kegljaški 1igi le mesta pod sredino lesttvice. Šele z intenzivnimi treningi so se v lanskem in letošnjem letu povzpeli nekoliko višje. Tako se je moštvo v začetku letošnjega leta uvrstilo v slovenski republiški kegljaški ligi na četrto mesto. S tem so pustili za seboj več pomembnejših moštev, kakor je na primer lanskoletni republiški prvak »Jesenice«, Branik« (pred leti državni prvak) in »Konstruktor.
S tem zavidljivim uspehom pa so se ljutomerski kegljači kvalificirali na državno prvenstvo in v hrvaško-slovensko ligo, ki je pred dnevi začela s tekmovanjem.
Preteklo soboto in nedeljo se je kegljaško moštvo Partizan« iz Ljutomera v 1. in 2. kolu pomerilo v Zagrebu z večletnim državnim prvakom »Grmoščico«, v katerem tekmuje več državnih reprezentantov. Srečanje se je sicer končalo z zmago moštva »Grmoščice«, vendar je moštvo »Partizana« iz Ljutomera tokrat doseglo svoj moštveni rekord 5224 podrtih kegljev, oziroma povprečje 870. To je
pred leti predstavljalo še državni rekord.
Največ zaslug ima tudi na tem tekmovanju član državne reprezentance Miro Steržaj, ki je bil tudi najbolj uspešen.
REZULTATI: (1. dan) Martinušič 813, Boh nec 834. Čebašek 848, Gajšek 859, Pevec 923 in Steržaj 950.
2. dan: Gajšek 787, Belinger 804, Bohinec 812, Pevec 813, Čebašek 824 in Steržaj 915.
Končni rezultati pa so bili naslednji: (1. dan) Grmoščica : Partizan Ljutomer 5580:"224. (2. dan) Grmoščica : Partizan Ljutomer 5174:4955.
-js-
Dva nepričakovana poraza
V	prejšnjem tednu sta bili v Rakičanu organizirani dve športni prijateljski srečanji srednješolcev iz Maribora in Rakičana. V nedeljo, 4. marca so se pomerili domačini z nasprotniki iz KSŠ iz Maribora Tekmovali so v košarki in odbojki. Gostje so premagali domačine v odbojki z rezultatom 2:1 in v košarki 111:56.
V	okviru praznovanja Dneva žena pa je bil v Rakičanu odigran turnir košarkašev. Sodelovale so ekipe ESŠ, ŠURS, SŠTV in KSŠ. Tekme so se končale s sledečimi rezultati:
ŠURS : ESŠ 56:30, SŠTV : SKŠ 40:38, ŠURS : SŠTV 103: 20, ESŠ : KSŠ 73:62. Najlepše
je tokrat zaigralo moštvo ŠURS in si tako s požrtvovalno igro Roškarja priborilo prvo mesto, medtem ko je drugo mesto pripadlo SŠTV.
Deži O.
Razpored rokometnih tekem X. kolu
V nedeljo, 18. marca bodo odigrane naslednje rokometne tekme:
ŠURS : ESŠ ob 9. uri — osnovna šola II; sodnik Šiftar.
ELAN : SLOGA ob 9. uri — TVD Partizan; sodnik Roudi.
SC ZBP ŠUT) : TEKSTILEC ob
10.30 — osn. šola II; sodnik Peček.
GRAFIČAR : LENDAVA ob 10.300	— TVD Partizan; sodnik
Ambrus.
KROG : BELTINCI ob 10. uri v Krogu; sodnik Huzjan.
Gostovanje košarkarjev Maribora v Murski Soboti
V nedeljo sta gostovali v Murski Soboti pionirska in mladinska ekipa Maribor, ki se je pomerila z domačima ekipama Mladosti in ESŠ. Domačini so nudili gostom dokajšen odpor, vendar so izgubili vse tekme.
Podrobni rezultati:
Pionirji:
Mladost : Maribor 41:43 (16:29) Mladost : Maribor 79:34 (34:14) povratna tekma.
Mladinci:
ESŠ : Maribor 43:64 (13:31)
Maribor : ESŠ 68:48 (35:21) povratna tekma.
Vse tekme so igrali v telovadnici gimnazije. Tekme so sodili sodnik iz Maribora in domači sodniki Miholič, Gomboši, Šarotar in Juteršnik.
Ekipa Mladosti in ESŠ bodo vrnile gostovanje ekipi Maribora koncem aprila.
Prvič po južni pomurski transverzali
V	nedeljo Je kljub slabemu vremenu krenila iz M. Sobote na pot po južni pomurski transverzali prva moška petorka iz Kmetijske srednje šole Rakičan. Potovali so po relaciji M. Sobota — Apače Videm — Ljutomer in se včeraj vrnili v M. Soboto. Na poti so sl ogledali razne znamenitosti ter pomembnejše gospodarske objekte.
V	ponedeljek pa je po isti po-ti krenila ženska petorka iz Srednje šole za telesno vzgojo. Ekipa
se bo vrnila v M. Soboto danes. Oba pohoda sta bila organizirana v počastitev Dneva žena.
Na sliki je kegljaško moštvo »Partizan« iz Ljutomera, ki se je letos uvrstilo v državno prvenstvo in hrvatsko-slovensko kegljaško igo. Zgoraj od leve proti desni: Franc Belinger, Drago Bohinec, Edi Gajšek in Ivo Martinušič. Spodaj: Aleksander Pevec, Ivo Bagladi, Drago Čebašek in Miro Steržaj. V tej sestavi moštvo nastopa že precej časa.	-js-
Tudi na Vaneči se kažejo uspehi
Mladina na Vaneči je že dalj časa znana po svoji aktivni dejavnosti. Svoj čas so imeli zelo delavno kulturno-prosvetne društvo »Dane Šumenjak«, ki je gostovalo s svojimi naštudiranimi deli po okoliških vaseh. Društvo je sčasoma popolnoma zamrlo. Mlati na je končno le začela poživljati delo v okviru kulturno-prosvetne dejavnosti. Odločili so se, da bodo na prej naštudirali program za »Veseli večer«, nato pa še kako veseloigro.
Prijateljsko srečanje
SOBOTA : NAFTA 2:2
Minulo nedeljo je bila v Lendavi odigrana prijateljska nogometna tekma med moštvi »Sobote« in »Nafte«. Tekma se je kljub prizadevanju obeh moštev končala z neodločenim rezultatom 2:2.
»Sobota« je tehnično igrala sicer nekoliko boljše, vendar so bili igralci »Nafte« za razliko hitrejši in spretnejši. Tekmo je sodi Bojnec iz M. Sobote; sodil je dobro.
Okrajno prvenstvo za zlato
puščico
V nedeljo dopoldne je bilo v Murski Soboti strelsko tekmovanje za okrajno »Zlato puščico«. Skupno je tekmovalo 19 strelcev od 22 plasiranih na občinskih strelskih tekmovanjih in sicer 8 iz Murske Sobote, po pet iz G. Radgone in Ljutomera ter eden iz Lendave. Med temi sta tekmovali tudi dve ženski, kar pomeni poseben uspeh pomurskih strelk, saj se je to zgodilo prvič. Streljali so iz stoječega stava s 60 tekmovalnimi naboji in 17 poskupnimi. Izstreliti vse naboje in doseči dober rezultat, ni bilo lahko, posebno še ne za tiste, ki na treningih niso pridobili dovolj kondicije.
Že v naprej smo pričakovali, da bo letošnji zmagovalec znani strelec Karel Turner. In to se je tudi uresničilo, čeprav je njegov najresnejši tekmec Drago Kolmanič zaostal za njim komaj za 7 krogov. Doseženo število krogov pa je bilo Turnerju dovolj za osvojitev zlate puščice.
Potrebno je omeniti, da so imeli boljši strelci slabša strelska mesta. To pa je bil menda tudi eden glavnih razlogov, da niso dosegli še boljših rezultatov. Tako sta samo Ka-
rel Turner in Drago Kolmanič dosegla 535 krogov in se tako plasirala za republiško prvenstvo za zlato puščico, ki bo 1. aprila letos v Celju. Na začetku tekmovanja so sicer računali, da se bo za republiško prvenstvo plasiralo najmanj 7 strelcev, kar bi bilo povsem na mestu, vendar moramo zaželeti uspeh na republiškem prvenstvu le dvema.
REZULTATI: Karel Turner (Radgona) 543; Drago Kolma-
nič (Sobota) 536; Drago Stanjko (Ljutomer) 530; Pavel Pongrac (Sobota) 519; Aleksander Bagari (Sobota) 516; Ivo Perinič (Sobota) 512; Ivan Belec (Ljutomer) 510 krogov itd.
Po končanem strelskem tekmovanju za zlato puščico je predsednik Strelske zveze Slovenje izročil pokal naši ženski strelski ekipi, ki je za Dan žena s 768 krogi zavzela VI. mesto v skupnem plasmanu v republiškem merilu. Doseženo mesto je za naše strelke lep uspeh in jih vzpodbuja še k nadaljnjemu izpopolnjevanju v strelstvu.	I. P.
Stalen napredek strelskega športa
Pred dnevi je bil v Murski Soboti plenum Občinskega strelskega odbora, kateremu so prisostvovali predstavniki skoraj vseh strelskih družin. Plenum je obravnaval delo in pomanjkljivosti strelskih organizacij v minulem letu.
Ugotavljali so, da so strelci v minulem letu izpolnili dokaj obširen program streljanja. Razen rednih tekmovanj, so prirejali tudi tekmovanja v počastitev pomembnejših praznikov. Skupno je bilo organiziranih 56 tekmovanj, na katerih je sodelovalo 1 919 tekmovalcev. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da je v strelske družino vključenih 1.723 strelcev, od
tega kar 165 žena in deklet. Družine pa razpolagajo s precejšnjim številom malokalibrskih, zračnih in vojaških pušk.
Na plenumu pa niso prezrli tudi nekaterih slabosti, ki so v največji meri posledica nedovoljne aktivnosti upravnih odborov posameznih družin in samih strelcev. Tako so imeli ponekod treninge posameznikov in to pogosto brez strokovnega nadzora. U-gotavljali pa so tudi, da so nekateri inštruktorji po končanem tečaju postali neaktivni.
Kljub tem pomanjkljivostim. ki jih je treba letos v največji meri odpraviti, pa ne smemo prezreti,
da so strelci za razvoj te športne panoge vložili mnogo prostega časa in truda. Ob vsem tem pa so se strelci upravičeno vznemirili, ko je eden izmed udeležencev sestanka interesentov za dotacije trdil, da strelstvo v novi Jugoslaviji ni več potrebno. Sodeč po taki diskusiji, nekateri očitno niso seznanjeni s statutom Strelske zveze Jugoslavije.	I. P.
Danes Občni zbor TVD Partizan
Sporočili so nam, da bo imelo TVD Partizan v Murski Soboti nocoj ob 18. uri redni letni občni zbor. Društvo vabi vse člane, da se zbora udeležijo, ker pričakujejo obširno razpravo o dosedanjem delu ter o programu za letošnje leto Občni zbor bo v domu TVD Partizan.
Zadnja športna vest
Zvedeli smo, da bo danes popoldne gostovala v Murski Soboti enajstorica NK »Slobo-da« iz Varaždina. Ob tej priložnosti se bodo Varaždinci na soboškem stadionu pomerili v prijateljskem srečanju z moštvom »Sobote«. Tekma bo vsekakor zanimiva.
Razpisan je sprejem na vojne akademije
Pred nekaj dnevi je Državni sekretariat za narodno obrambo razpisal sprejem gojencev v vojne akdemije in šole. Vsem mladincem, ki bodo izpolnjevali pogoje, se obeta možnost, da po končanem šolanju postanejo ofcirji, podoficirji ali uslužbenci JLA. Tokrat so razpisani trije konkursi in sicer za sprejem v vojne akademije, pripravna šole za zrakoplovno akdemijo ter vojne šole.
Konkurs predvideva sprejem gojencev v naslednje akademije: v zrakoplovno vojno
akademijo, zrakoplovno tehnično akademjo, vojno pomorsko akademijo, mornarsko tehnično akademijo, vojno tehnično akademijo, vojno tehnično akademijo za zveze in tehnično službo, intendantsko vojno akademijo, sanitetno šolo, višje šole za medicinske sestre in višje šole za medicinske laborante.
Pri sprejemu lahko sodelujejo vsi državiljani FLRJ, ki so zdravi, sposobni za aktivno službo v JLA, ki v zadnjih dveh letih niso bili sodno kaznovani, nimajo omejenih dr-
žavljanskih pravic in niso v sodnem postopku. Ne smejo biti poročeni, morajo pa imeti ustrezno šolsko izobrazbo ter starost, ki je za posamezne akademije in šole različna. Prošnje je treba poslati najpozneje do 1. avgusta, šolanje pa se začne 1. oktobra in traja dve do štiri leta.
Kand dati, ki želijo sodelovati za. sprejem v pripravne šole za zrakoplovno vojno akademijo, morajo izpolnjevati enake osnovne pogoje kot za zgoraj navedene akademije in
(Nadaljevanje na 7. stran )
6
POMURSKI VESTNIK, 15. MARCA
Lanski razvoj v Ljutomerski občini
Ko te dni v ljutomerski občini razpravljajo o predlogu programi gospodarskega in družbenega razvoja občine za letošnje leto, ocenjujejo tudi razvoj v lanskem letu. Ta je sestavni del perspektivnega programa razvoja občine za razdobje 1981—1985, predvideval pa je tako na gospodarskem, kakor tudi na negospodarskem področju obsežne naloge in ukrepe.
Ob tem ugotavljajo predvsem to, da proizvodnja v industriji ni dosegla plana in tu predvsem v Tovarni usnja, v Konfekciji, v Žici in obratu MTT. V Tovarni usnja in Žici niso izpolnili proizvodnih nalog spričo nezadostne vestnosti pri gospodarjenju, v Konfekciji pa deloma spričo težkih pogojev na tržišču za konfekcijske proizvode. V obratu MTT niso dosegli predvidene proizvodnje iz razloga, ker obrat ni bil dograjen.
Kmetijska prozvodnja se je lani povečala v primerjavi z 1. 1980 za 17 odst. V finančnem obsegu je proizvodnja povečana za nižji odstotek, zmanjšala pa se je v zasebnem sektorju kmetijstva le pri svinjereji, kar pa se je ugodno odrazilo v govedoreji. So cialistični in zasebni sektor kmetijstva sta predvideno proizvodnjo v letu 1961 v celoti dosegla. Povečanje prometa sc zabeležili tudi v trgovini in gostinstvu, v obrti pa je znašalo povečanje vrednosti proizvodnje glede na leto 1960 37 odst. Narodni dohodek se je povečal lani v občini glede na 1. 1960 za 52 odst.
Kar zadeva negospodarske investicije, so lani pričeli graditi osemletko v Križevcih. dalje so uredili vodovod pri osemletki Ivana Cankarja v Ljutomeru, dogradili 6-stano-vanjski blok za Zavod za socialno zavarovanje in 6-stanovanjski blok pri Vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer. V surovem stanju so dogradili 6-stanovainjski blok v Križevcih in 4-stanovanjski blok pri šoli v Stročji vasi, s sredstvi 9 milijonov dinarjev pa se je
pričela družbena gradnja individualnih hišic skupno s sredstvi prizadetih graditeljev ob Ormoški cesti v Ljutomeru.
Sredstva zdravstvenega sklada so v minulem letu ostala nepotrošena, ker predstavljajo le del potreb za bodočo gradnjo zdravstvenega doma. Sredstva cestnega sklada pa so predvidena za gradnjo ceste od mosta na Ščavnici do Glavnega kolodvora v Ljutomeru.
Krajevne skupnosti oziroma krajevni odbori so trnek v 1. 1981 na razpolago 7 milijonov dinarjev sredstev iz občinske doklade ter so vložili tudi ta sredstva v negospodarske namene.
LJUDSKA UNIVERZA
V	MURSKI SOBOTI
Te dni je pričela Ljudska u-n'verza v Murski Soboti s ciklusom predavanj iz kmetijstva. Tako so bila že predavanja v Zenkovcih. Puževcih, Lemerju, Martjancih, Tešanovcih itd. Povsod je bil dober obisk. Med kmetovalci je veliko zanimanje za vsa področja kmetijstva. Predavanja se bodo nadaljevala še ves mesec, dokler se ne bo začelo spomladansko delo na polju.
NAŠI KMETIJCI
V	VERONI
V	ponedeljek je odpotovalo iz Slovenije nad 80 kmetijskih strokovnjakov, med njimi jih je 12 iz Pomurja, na mednarodni kmetijski sejem v Verono v Italiji.
Na tem sejmu razstavlja tudi Jugoslavija in sicer kmetijske stroje domače proizvodnje ter vrsto kmetijskih pridelkov in izdelkov živilske industrije. V posebnem paviljonu razstavila Jugoslavija tudi plemensko živimo, konje in prašiče. 16. t. m. bo Jugoslovanski dan na sejmu.
Razpisan je sprejem na vojne akademije
(Nadaljevanje s 6. strani)
šole. Rojeni morajo biti leta 1947, lahko pa so tudi mlajši. Začetek šolama v tej pripravni šoli je predviden za 1. september, prošnje pa je treba poslati do 1. aprila.
Tretji razpis pa predvideva sprejem v sledeče vojne akademije in šole: pešadijske podoficirske šole, artilerijske podofcirske šole, PA artilerijske podoficirske šole, inžinerijske podoficirske šole, podoficrske šole oklopnih enot, podoficirske šole ABHO, podoficirske šole za veze, prometne podoficirske šole, sanitetske podoficrske šole, podoficirske šole za vezo in tehnično službo, tehnično podoficirske šole, zrakoplovne mehanične podoficirske šole, mornariško tehnične podoficirske šole, brodarske podoficirske šole ter šole za vojne gradbenike.
Za vpis so zahtevani sledeči pogoji: kandidati morajo imeti končano osnovno šolo. morajo biti zdravi in sposobni za vojno službo, ne smejo biti
v kazenskem postopku (ne tudi poprej kaznovani), morajo biti neporočeni in imeti pismeno odobritev staršev. V poštev pridejo letniki 1946 in 1947. Prošnje je treba poslati do 15. aprila.
Vse ostale informacije lahko interesenti dob jo na odsekih za narodno obramba ali na Vojnem odseku v Murski Soboti.
berite in Širite
Pomurski vestnik‘
ŠPORT NA VANEČl
Mladi športniki na Vaneči bodi tudi v letošnji spomladanski sezoni pošteno prijeli za delo. Igrišče sa odbojko so zgradili že lansko leto, letos pa bodo gradili še igrišče za mali nogomet in rokomet. V pretekli zimski sezoni so odvijali svoja tekmovanja v namiznem tenisu, v bližnji prihodnosti pa bodo začeli tudi z odbojko. Med mladinci narašča predvsem zanimanje za rokomet. Ustanoviti nameravajo moško in žensko rokometno ekipo. Mladi strelci pa sodelujejo v okviru strelske družine v Moščancih.
TEČAJ ZA ŠOFERJE
V	LJUTOMERU
V	Ljutomeru bodo v kratkem začeli letošnji prvi tečaj za šoferje amaterje. Avto-moto društvo je doslej zbralo že precejšnje število prijav, računajo pa, da se bo to število še povečalo. Predavanja bodo z ozirom na naraščajoči promet precej obširna, precejšnjo pozornost pa bodo posvečali tudi kondicijskim vožnjam.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 16. marca — Hilarij Sobota, 17. marca — Ljubislava Nedelja, 18. marca — Edvard Ponedeljek, 19. marca — Jože Torek, 20. marca — Igor Sreda. 21. marca Benedikt Četrtek, 22. marca — Vasilij
KINO
MURSKA SOBOTA — od 16.—18. marca zahodnonemški barvni film: »Kralj Čardaša«; od 19. do 20. marca italijanski barvni film: »Vstajenje«; od 21.— 22. marca vzhodnonemški kinemaskopski film; »Spletke in ljubezen«.
LJUTOMER — od 17.—18. marca ameriški barvni vistavisionski film: »Ponos in strast«; od 21. do 22. marca domači film: »Izgubljeni svinčnik«.
BELTINCI — od 17.—18. marca a-
meriški film: »Zbogom orožje«.
GORNJA RADGONA — od 17.—18. marca jugoslovansko-italijanski film: »Maščevalec Dubrovski«; 21. marca zahodnonemški film: »Deklica Rose Marie«.
ŠALOVCI — od 17.—18. marca jugoslovanski film: »Trčenje na paralelah«.
VELIKA POLANA — od 17.—18. marca ameriški barvni film:
»Davek na krutost«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 17.—18. marca italijanski kinemaskopski film: »Jez na Pazifiku«; 21. marca jugoslovanski barvni film: »Edini izhod«.
DEŽURNA SLUŽBA
Od 16. do 23. marca 1962 bodo opravljali nedeljsko in dežurno službo naslednji zdravniki:
16.	marca	—	dr.	Hajdinjak
17.	marca	—	dr.	Sedlaček
18.	marca	—	dr.	Sedlaček
19.	marca	—	dr.	Udovč 
20.	marca	—	dr.	Hajdinjak
21.	marca	—	dr.	Sedlaček
22.	marca	—	dr.	Hajdinjak
23.	marca	—	dr.	Sedlaček
MALI OGLASI
AVTOMOBIL. 500 ccm ali podobnega, v dobrem stanju, dobro ohranjenega, kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Josip Fuchs, Hotel »Istra«, Varaždin.
M-226
GOSPODINJSKO pomočnico k štiričlanski družini, sprejmem takoj. Plača dobra, po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Persoglio, Lekarna, Izola.
M-227
TELEVIZOR, malo rabljen, nemške znamke z antenami, prodam. Vprašati: Vlado Šarkezi, Pušča.
M-228
KOBILO in telico (15 mesecev), prodam. Dankovci 17, p. Mačkovci.	M-229
HIŠO s 4 sobami in 2 lokala, 1350 m² vrta. 4 km iz Maribora, v dobrem stanju, prodam. Potokar, Dupleška 5, Maribor
M-230
MOTORNO KOLO znamke DKW 170 ccm v dobrem stanju ugodno prodam. Stefan Merica. Predanovci 34, p. Puconci. M-240
KUHINJSKO opremo, dobro ohranjeno, prodam. Luthar, Murska Sobota, Titova ul. 17 IV.
SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Ulica Stefana Kovača 23 I-1. Informacije v popoldanskem času.	M-232
SREDNJEVELIKO POSESTVO vseh kultur, ob državni cesti, 15 minut od mesta G. Radgona, hiša z gospodarskimi poslopji, velika. krita z opeko, v dobrem stanju, elektrika in povsod vodovod, zaradi starosti, prodam. Informacije in naslov v upravi lista.	M-238
NOGOMETNI KLUB »GRAFIČAR« MURSKA SOBOTA
vabi ljubitelje nogometa na REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 22. marca 1962 ob 17. uri v gostišču »Pri Štajercu.
PREKLIC
Preklicujem neresnične govorice zoper STEFANA KUHAR in Janeza iz Tišine.
Štefan Horvat, Tišina Št. 28
GRADITELJI HIŠIC, POZOR!
TRGOVSKO PODJETJE
»LESNINA«
LJUBLJANA prodajalna MARIBOR Ribiška ulica
Vam nudi veliko izbiro kvalitetnih vrat z in brez podbojev, ter raznih okenskih kril po izredno konkurenčnih cenah.
Oglejte sl naše zaloge in zahtevajte prospekte.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega moža, očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica
  IVANA LIKAR
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam stali v težkih trenutkih ob strani in z nami sočustvovali. Posebno hvaležni smo zdravstvenemu osebju bolnišnice Murska Sobota in dr. Vladimirju Brezniku, zdravniku v Lendavi, za izkazano pomoč. Obenem se zahvaljujemo za izkazano pomoč delovnemu kolektivu Občinskega ljudskega odbora Lendava, Občinskemu komiteju ZK, Krajevnemu odboru SZDL, Združenju rezervnih oficirjev in podoficirjev, Osnovni organizaciji ZK in gospodarskim organizacijam. Posebno zahvalo izrekamo vsem govornikom za tople poslovilne besede doma in ob odprtem grobu.
Lendava, dne 12. marca 1962
Žalujoči: družina Likar, družina
Sobočan in družina Strah.
ZAHVALA
Ob bridki am nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, tasta, starega očeta, pradeda in sorodnika
  MATIJE HORVATA
 posestnika iz Murske Sobote
se najlepše zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in vsem, ki so dragega poko nika spremljali na njegovi poti in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi godbi na pihala in obratu »Elektro«, Murska Sobota za darovani venec.
Murska Sobota, 6. marca 1962
Žalujoči: hči, sinova z družinama, snahe, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo.
OKRAJNI SINDIKALNI SVET MURSKA SOBOTA razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila »Zastava Fiat 1400«
Osebni avtomobil je voznem stanju in registriran za leto 1962. Licitacija bo dne 17. marca 1962 v prostorih okrajnega sindikalnega sveta v Murski Soboti, s pričetkom ob 8. uri. Prednost pri licitaciji imajo interesenti socialističnega, nato pa zasebnega sektorja.
Podrobne informacije in pogoji so na vpogled od 7. ure naprej istega dne pri okrajnem sindikalnem svetu v M. Soboti.
Gradbeno obrtno podjetje »Remont«, Gornji Petrovci razpisuje prosto delovno mesto
ADMINISTRATORJA
Pogoji: strokovna izobrazba v smislu pravilnika o strokovni izobrazbi uslužbencev gospodarske organizacije. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe z osebno predstavitvijo sprejema uprava podjetja.
OKLIC
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan namerava zaradi povečanja svojih obdelovalnih površin v letu 1962 kupiti
več hektarjev

zemljišč
v območju kat. občin: Murska Sobota, Satahovci, Murski Črnci, Črnelavci, Veščica in Krog.
Pozivamo vse one posestnike in lastnike zemljišč, ki želijo prodati svoja zemljišča v območju teh kat. občin, da stavijo svoje ponudbe pri upravi delovišča Kmetijskega gospodarstva v Murski Soboti z označbo parcel in zemljiškoknjižnimi dokaz Ti o lastništvu.
Rok prijave znaša 10 dni po objavi tega oklica.
Kmetijsko gospodarstvo, Rakičan
RADIJSKI PROGRAM
RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 18. do 26. marca
NEDELJA
8.00 Mladinska radijska igra — Wlllis Hall: Vladarjeva kopel; 8.59 »Ej, topla pomlad . .« —Pesmi o pomladi poje otroški pevski zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kuharja; 9.05 Z glasbo v novi teden; 9.49 Dve podobi iz pregnanstva;
10.00	Se pomnite, tovariši. . . — Stane Šušteršič-Bojan: V Dakijevem bataljonu; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Glasbena medigra; 13 30 Za našo vas; 14.00 Zbor Slovenske filharmonije dirigira Bogdan Babič; 15.15 Trikrat pet; 15.30 Od citer do velikega orkestra; 16.00 Humoreska tega tedna — P. Daninas: Mož za volanom; 16.20 Štirje biseri iz Verdijevih partitur; 17.05 Klavir v ritmu; 17.15 Radijska igra — Marjan Marinc: V krempljih enookega gusarja; 18 20 Humoreska ter intermezzo za violino in klavir — Uroš Krek: Humoreska, Risto Savin: Intermezzo št. 1 in 2; 18 30 Športna nedelja; 19 05 Nedeljska panorama; 20.00 Izberite melodijo ledna!; 20.45 Zabavni zvoki; 21.00 Iz glasbene geografije Evrope — 5. oddaja: Pariz; 22.15 Orkestri ln solisti jugoslovanskih radijskih postaj; 23.05 Plesna glasba.
PONEDELJEK
8.05 Popevke in melodije za vse; 8.40 Trije češki plesi Bedricha Smetane: 8 55 Za mlade radovedneže: 9.25 Koncertira pianist Cor de Groot; 10.15 Od tod in ondod;
11.00	Pihalni orkester Ljudske Milice p. v. Rudolfa Stariča; 11.15 Naš podlistek — D. Ewen: Življenje Georga Gershwina. drugo na-
daljevanje; 11.35 Nekaj prizorov
iz Bellinijeve »Mesečnice«; 12 05 Dobri znanci iz Celja; 12.15 Radijska kmečka univerza; 12.25 Melodije ob 12. 25; 13.30 Zvočni mozaik; 14.00 Medigra v folklornem tonu; 15.20 Violinska glasba iz Bolgarije in Srbije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe; 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Znane melodije v izvedbi holly-woodskega promenadnega orkestra 18.45 Radijska univerza — Dr. Jože Bole: Rekordi v živalskem svetu; 19.05 Slovenske popevke; 20 00 Koncert ansambla slovenskih solistov; 21.30 Zabavne melodije; 22.15 Glasbena skrinja; 22.50 Literarni nokturno; 23 05 Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.20 Za ljubitelje popevk ln latinskoameriških ritmov.
TOREK
8 05 Zborovske skladbe Antona Hajdriha; 8.20 Glasba ob delu; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Glasbeni leksikon; 9.25 Arije in intermezzi: 10.15 Izberite melodijo tedna!; 11.00 Fran Lhotka: Koncert za godalni kvartet; 11.30 Zvočna mavrica: 12.05 Veseli hribovci so v gosteh; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12.15; 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.50 Četrt ure z majhnimi ansambli; 14. 05 Radijska šola za višjo stopnjo — Obisk v steklarni: 14.35 Skladatelj Pavle Merku; 15.20 Deset minut ob šegavi klaviaturi; 15.30 V torek nasvidenje: 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Izbor Čajkovskega; 18.00 Po-
ročila — aktualnosti doma in v svetu; 18 10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Mladi talenti srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom; 18.45 S knjižnega trga; 19. 05 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 20.00 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škoberneta (novi posnetki); 20.30 Radijska igra — Dieter Wel-lershoff:	Tajnica; 21.43 Heinz
Bencker: Majhna satira za klavir; 21 50 Deset minut z zabavnim zborom Norman Luboff; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (21): Glasba ameriških narodov; 23.05 Popevke in plesne melodije.
SREDA
8.05 Orkestralne skladbe za prijeten začetek dneva; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25 Melodije na tekočem traku: 10 15 Od tod in ondod; 11.00 Hitri prsti; 11.15 Človek in zdravje; 11 25 Danilo Švara: Suita za violino in klavir; 11.40 Dva samospeva Maksa Ungerja; 11.45 Četrt ure z Ansamblom Jožeta Kampiča; Ileana Bratuž-Kacjanova poje slovenske narodne pesmi; 12.15 Radijska kmečka univerza; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Arije iz oper Evgenij Onjegin in Pikova dama; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo
-- Glasbeni leksikon: 14 35 Godala ln zabavni zbori; 15 20 Dva skladatelja -- dve sujti: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot 17 50 Zabavni orkester Alfred Scholz; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.10 Tega ne slišite vsak dan; 18.45 Ljudski parlament 19.05 Dva umetnika iz Maribora:
20.00 Naš variete; 21.00 Prvo dejanje Smetanove opere »Prodana nevesta« z ansamblom ljubljanske opere; 22.15 Po svetu Jazza — »Shakespeare in jazz« — II. oddaja; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno.
Četrtek
8.05 Claude Debussy: Otroški kotiček (Pianist Robert Casadesus); 8.20 Od Urala do Apeninov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Obisk v steklarni (ponovitev); 9.25 Zabavni orkester Les Baxter; 9 40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Francesco Cilea: Zaključni prizor opere Adriana Lecouvreur; 11.30 Ivo Petrič: Druga simfonija: 12.05 Ansambel Mileta Vitka; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška — Karol Pahor: Belokranjske otroške pesmi; 13 50 Od foxtrota do cha-cha: 14 15 Trije samospevi Ivana Zajca; 14.27 Pianist Dušan Trbojević igra dva lastna plesa; 15.20 Orgle in orglice; 15.30 Turistična oddaja: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev: 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Niccolo Paganini: 24 kapric za violino solo; 18.34 Josef Mysliveček: Sonata za čembalo v D-duru; 18 45 Kulturna kronika; 19.05 Radi bi vas zabavali; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Zabavni orkester Raphaele; 21.00 Literarni večer — Jože Šmit: Trepetlika; 21.40 Milo Ci-
pra: Simfonietta; 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo — III. oddaja Bogdan Mikše; 22 45 Paul Anka in Doris Day; 23.05 Češka klavirska sonata 18. stoletja — Leopold Antonin Koželuh in Jiri Antonin Benda; 23.35 Plesna glasba.
PETEK
8.05 Operni zbori; 8.40 Sovjetska zabavna glasba; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Antonio Vivaldi: Concerto grosso v a-molu; 11.15 Naš podlistek — E. Ewen: Življenje Georga Gershwina — III; 11.35 Vesele melodije; 12.05 Trio Modic igra domače viže; 12.15 Radijska kmečka univerza; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Igramo za vas; 13 50 Flavta, klarinet, fagot in še kaj; 14 05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marja Cerkovnik: Halo. halo pomlad; 14.35 Poje sopranistka Eileen Farrell; 15.20 Vedri zvoki; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Spominu Sergeja Djagileva (Ob 90-letnici rojstva); 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Poje Zenski vokalni kvartet; 18.25 Pesmi jugoslovanskih narodov — Ansambel p. v. Srečka Dražila: 18.45 Iz naših kolektivov: 19 05 Ruleta zabavnih melodij; 20 00 Zabavni orkester RTV Beograd; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled: 20 30 Novi posnetki s pianistom Acijem Bertoncljem in violinistom Rokom Klopčičem; 21 00 Hammond orgle, mandoline in kitara; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22 15 Iz opere »Rona« Borisa Papandopu-
la; 22.35 Melodije za lahko noč;
22.50	Literarni nokturno (Lermontov); 23.05 Iz ustvarjanja naših skladateljev.
SOBOTA
8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Češka zabavna glasba; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Marja Cerkovnik: Halo, halo pomlad; 9 25 Pevec Ivo Robič; 9.40 Koncertne drobtine; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Operetne melodije; 11.30 Drugo dejanje Foersterjevega Gorenjskega slavčka; 12.05 Tri ameriške pesmi zapoje Komorni zbor RTV Ljubljana; 12.15 Kmetijski nasveti;
12.25	Melodije ob 12 25; 13.30 Instrument in glas; 14 00 Antonin Dvorak: Osma simfonija; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Scene iz Massenetovega Wertherja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino . . .
17.50	Orkester Martin Gold; 18.00 Poročila — aktualnosti doma In v svetu: 18.10 Pevka Gaby Novak;
18.25	Frederic Chopin: 12 preludijev in 2 mazurki — Izvajata pianista Friedrich Gulda in Samson Francois: 18 45 Popotniki na tujem: 19.05 Mendelssohn v izvedbi Yehudija Menuhina — Koncert za violino in orkester v d-molu: 20 00 Polke in valčki z velikimi zabavnimi orkestri: 20 20 Jacques Perret — Jean Forest: Korporala se drži smola — III. epizoda: Korporala ujamejo; 21 00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11

7
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
VSTAJENJE — Italijanski film, ki pa je pravzaprav trojna, italijansko-nemško-francoska koprodukcija. Scenarij je nastal po znanem romanu ruskega pisatelja
L.	N. Tolstoja, režiser je Rolf Hansen, v glavnih vlogah pa nastopajo Miriam Bru, Horst Bucholz, Lea Massari in drugi. Gledalci bi bili distributerjem nedvomno mnogo bolj hvaležni, če bi jim posredovali rusko inačico tega filma, čeprav je res, da je ta proizvod trojne koprodukcije imenitna paša za oči. Obstaja pa resna bojazen, da bodo tisti, ki so brali roman, malce razočarani.
Ne glede na to si kaže ogledati to filmsko inačico zgodbo o Katjuši Maslovi i Nehljudovu. Zlasti dobro so sekvenco filma, ko se Katjuša potika, razočarana nad življenjem, od »pokrovitelja« do »pokrovitelja«, dokler ne konča naposled v javni hiši. Scene, ko se, oblečena v dragocene obleke, vdaja razvratnemu življenju in slehernemu, ki si jo poželi, so zelo realistične. To velja tudi za konec, ko odhaja z obsojenimi revolucionarji v pregnanstvo in žrtvuje svojo srečo ob Nehljudovem novem človeku, ki doživi v njej svoje vstajenje.
Film bo v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v
M.	Soboti.
KOVARSTVO IN LJUBEZEN — Vzhodnonemški kinemaskopski film, čigar scenarij jo nastal po istoimenski drami Friedricha Schillerja. Režiser filma je Martin Hellberg. Vse kaže, da lahko govorimo zadnje čase o majhni »poplavi« filmov, ki so nastali na temelju znanih dramskih del in romanov iz preteklosti. Za ta
vzhodnonemški film velja, da so so njegovi ustvarjalci potrudili, zato je ves čas očitna težnja po tem, da bi ostali zvesti Schillerjevemu tekstu.
Naj bo tako ali drugače, film je vsekakor zanimiv, saj nam na filmskem platnu oživlja preteklost, ki bi bila sicer danes že pozabljena. Tako pa bomo spoznali usodo nesrečne meščanke Luise Millerjeve, ki plača naposled svojo ljubezen do ničemrnega plemiča Ferdinanda von Walterja s smrtjo. Z njo si vzame življenje tudi Ferdinand,ker po takratnem pojmovanju časti svojega stanu ne more prenesti posledic spletke, katero senca je »omadeževala« njegovo sicer nedolžno ljubico.
Film bo na sporedu kina -Park« v M. Soboti sredi prihodnjega tedna.
TRČENJE NA VZPOREDNICAH Jugoslovanski film režiserja Jožeta Babiča, v glavnih vlogah pa nastopajo Mića Orlović, Jelena Jovanović in Boris Kralj. Ti trije predstavljajo -trikotnik« iz sodobnega življenja, v katerem je prvi soprog, zadnji pa — šef. Ljubosumen je kajpak soprog, pa čeprav za prazen nič in zato se ves čas dogajanja filma pravzaprav nič ne zgodi. Ves zaplet in razplet je namreč le plod razbolelo domišljije ljubosumnega soproga, za vse ostalo pa poskrbijo scena, kamera in manekenska pojava Jeleno Jovanović. Od dialogov pri vsem tem ni kaj pričakovati. Film je nastal v težnji producenta, da bi posredoval gledalcem za vsako ceno sodobno zgodbo, vendar s tem scenarijem znani režiser Babič res ni mogel kdo ve kaj početi. Rešil je pač, kar se je rešiti dalo in to mu je tudi uspelo.
Film pa je zanimiv prav gotovo zategadelj, ker nam posreduje sicer konvencionalno zgodbo na nekonvencionalen način, na spored pa ga je uvrstil kino v Šalovcih to soboto in nedeljo.
DUBROVSKI Jugoslovansko-italijanski koprodukcijski film, čigar rojstvu so botrovali komercialni interesi. Režiser je W. Dieterle, ki nastopa tudi v eni glavnih vlog, sicer pa sta med tujimi igralci najbolj v ospredju John
Forsythe in italijanska lepotica Rosanna Schiaffino, med našimi pa Ilija Djuvalekovski. Zgodba o krutem lastniku posestva Pokrojkoje Trojekurovu, njegovi hčerki Maši in maščevalcu Dubrovskem ni kdo ve kaj zahtevna, zato pa napeta, prepletena z romantičnimi navdihi in akcijskimi posegi. -Ruski« pejsaži so kajpak zopet naši, a tudi ruske kmete in ostale statiste igrajo naši ljudje. Ob koncu zmaga pravica, Vladimirja Dubrovskega in Mašo Trojekurovo pa čaka topel zakonski pristan. . .
Film bo ob koncu tega tedna na sporedu kina v Gornji Radgoni.
-bjš-
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
V petek je bila razširjena seja, ObK ZKS Gornja Radgona. Na seji so analizirali vsebino letnih konferenc osnovnih organizacij ZK v radgonski občini in pri tem ugotovili, da so bile v večini primerov letine konference skrbno pripravljene in da so programi dela osnovnih organizacij za leto 1962 sestavljeni na realni osnovi. Na seji so tudi razpravljali o bližnjih volitvah novih delavskih svetov, o seminarju za novoizvoljene sekretariate osnovnih organizacij ZK, ki bo 23. in 24. marca v Radencih ter o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo ZK.
-r-
Pravni kotiček
VPRAŠANJE:
Svoječasno sem bil s pravnomočno sodbo spozna za očeta izven zakona rojenega otroka. 2e takrat sem zatrjeval in dokazoval, da nisem oče, vendar sem bil kljub temu obsojen. Ni pomagalo niti to, da sem so pritožil. Po pritožbi sem poskusil še z obnovo postopka, ki pa je bila zaradi nepravočasnosti zavržena. Se vedno smatram, da nisem oče, zato me zanima, na kak način bi lahko obnovil postopek, da bi imel možnost dokazati, da dejansko nisem oče.
M. E.
ODGOVOR:
Obnova že pravnomočno končanega postopka je izredno pravno sredstvo, ki je dovoljeno le ob posebnih točno določenih pogojih. Najbolj pogosti pogoj, zaradi katerega se lahko zahteva obnova, je, če stranka zve za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili tl dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Obnova postopka se sme dovoliti samo, če stranka novih dejstev ali novih dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljaviti preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Predlog na obnovo postopka mora stranka vložiti v 30 dneh.
Ker ste z obnovo že poskusili in niste uspeli, je očitno, da ne bo uspeha tudi z novim predlogom. V zadevi se več ne da ničesar napraviti. Stvar je pravnomočno končana in tudi ni pogojev za izredna pravna sredstva, kakor je obnova postopka.
MALA KRONIKA
Dne 10. tega meseca je prišlo v vasi Martjanci do lažje prometne nesreče. Motorist Jože Berden iz Filovec se je pripeljal z motornim kolesom iz Murske Sobote proti Tešanovcem. V vasi Martjanci je zaradi velike hitrosti takoj za ovinkom zadel v kolesarja, ki je ob kolesu stal na desni strani cestišča. Pri padcu je nastalo na motornem kolesu za približno 6 tisoč dinarjev materialne škode.
Istega dne sta se z vprežnim vozom na katerem so bila naložena drva, peljala Štefan Perkič in sin Emil iz Gradišča. V vasi Sebeborci sta iz neznanih vzrokov padla z voza in obležala v nezavesti. Takoj sta bila prepeljana v soboško bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik ugotovil pri obeh močno vinjenost. Telesnih poškodb ni bilo.
PADEL Z MOTORNIM
KOLESOM
Dne 7. tega meseca je bil prepeljan v soboško bolnišnico Marjan Mulec iz Veržeja. Omenjeni te uslužbencem prometne milice povedal, da se je tega dne z motornim kolesom peljal iz Murske Sobote. Ko je v bližini Dokležovja zagledal pred seboj nasproti prihajajoči tovornjak. — pred njim je bil kolesar, ki ni imel luči— da bi se ga izognil. Je zavozil s cestišča v Jarek ter padel. Zadevo raziskuje PLM.
ZMRZNIL JE
V noči od 7. na 8. marec je na pešpoti, ki pelje iz Godemerec čez Kuršince v Bukovce obležal Martin Filip doma iz Kuršinec. Po ogledu trupla je zdravnik ugotovil, da je omenjeni padel zaradi vinjenosti. Padel je in zmrznil.
POŽAR V RADENCIH
V	noči od nedelje na ponedeljek je v kleti stanovanjske hiše Divarič v Radencih izbruhnil požar, ki je terjal okrog 50 tisoč dinarjev materialne škode.
V	kleti se je v slatinskih lesenih zabojih nahajalo 2.500 ki’o-gramov negašenega apna. Zaradi slabe kanalizacije je prišla do za-
bojev voda, kar je povzročilo gašenje apna. Vsled velike vročine so se zaboji vneli. Pri tem se je zadušila perutnina in okrog 60 kg težka svinja.
ROJSTVA
Rodile so: Olga Kaufman iz M. Sobote — deklico, Marjana Gomboc iz Gerlinec — deška, Aneela Horvat iz Velike Polane — dečka. Ana Tivadar iz Šratovec — deška Marija Gergorec iz Sebeborec — dečka, Neža Koren iz Žrnave — dvojčka — deklici, Marija Oletič iz Murske Sobote — deklico, Marija Rous iz Filovec — deklico, Helena Kiselak iz Radovec — deklico. Katica Tibaut iz Ljutomera — dečka, Katarina Orban iz Dolgovaških goric — deklico, Valentina Kukel iz Murske Sobote — dečka, Marija Gazdag iz Dolge vasi — dečka, Ana Zver iz Gančan — dečka, Marija Nedelko iz Lipe — deklico. Matilda Žilavec iz Domajinec — dečka. Marija Bradač iz Gornje Bistrice — dečka. Matilda Cimerman iz Ižakovec — dečka, Frančiška Kaučič iz Cogetinec — dečka, Terezijia Gerenčer iz Dobrovnika — deklico. Helena Balanja iz Krašč — dečka Irena Hari iz Murske Sobote — deklico, Bernarda Žilavec iz Korovec — dečka, Terezija Nerad iz Črensovec — deklico Kristina Rajner iz Bakovec — deklico.
SMRTI
Umrli so: Terezijia Banko roj. Zelko iz Murske sobote stara 90 let; Matija Horvat iz M. Sobote, star 80 let; Jože Štefanec iz Murske Sobote star 69 let; Ana Horvat roj. Ošlaj iz Filovec, stara 72 let: Nikolaj Makoter iz Veščice, star 74 let.
ZBORI OBČANOV
Na vseh sedežih KO radgonske občine so v tem tednu zbori občanov. Prve ugotovitve kažejo, da so zbori občanov dobro uspeli, saj so se obdani v razpravah zanimali za letošnji družben plan občine. Za reševanje nekaterih krajevnih problemov pa so predlagali vrsto konkretnih rešitev.
Nova številka Radenskega vestnika
V teh dneh je v Zdravilišču Slatina Radenci izšla že tretja letošnja številka Radenskega vestnika. Uvod Majde Verdevove je posvečen Dnevu žena — 8. marcu. Hugo Kemr nadaljuje s člankom iz prejšnje številke o investicijskih nalogah v letu 1962, Jožica Štuhec piše o gostinstvu v Radencih, Hilda Flisar analizira delovna mesta in študij dela, Cilka Mavrič pa je prispevala krajši članek o razvoju servisnih delavnic v Radencih. V tej številki zasledimo tudi članek Huga Kemra o 80-letnici Zdravilišča Slatina Radenci, ki jo bodo letos slavili,
Zanimivi so tudi članki Dragice Červeč »Spomini iz NOB«, Hilde Flisar »Otrok, igra in delo« in Nade Mavričeve »Mladina včeraj in danes«.	-r-
Kapela
Lutkovni krožek na Osnovni šoli Kapela je te dni naštudiral lutkovno igrico »Baterija inž. Lisca«. Igrico, ki so jo pionirji in mladinci osnovne šole dobro naštudirali, so prvič uprizorili ob priliki šolske maškerade.
Drobne zanimivosti
DRAGA VOŽNJA
Stražnik, ki je upravljal promet v Farnbourghu, si je mel oči, ker ni verjel samemu sebi. V reki vozil se mu je pripeljala nasproti prava postelja, ki jo je upravljal Richard Brown, mlad delavec iz bližnje tovarne letal S to posteljo, na katero je montiral kolesa in motor, je prejšnje leto sodeloval v neki povorki, organizirani v dobrodelne namene v Londonu. Sedaj se je Brownu še enkrat zahotelo peljati po mestu. Vožnja je bila udobna, a draga in kratkotrajna Moral je plačati kazen. Najbrž zato, ker ni imel vozniškega dovoljenja.,
ZLIKOVCI STROKOVNJAKI Pietro Andreata iz Trente (Ita-
lija) je izgubil potrpljenje. Že sam ni več vedel, kolikokrat je obrnil ključ v kontaktu voza, ki ga je kot običajno parkiral pred hišo, a brez uspeha. Besen je izstopil iz avta, da bi našel okvaro. Ko pa je odprl pokrov, mu Je zastal dih: pred njim je zijala praznina! »Strokovnjaki« — zlikovci so ponoči demontirali motor. To ni pr-
vi primer v Italiji.
NESREČA V NESREČI Jeanne Parceval Je dala neke noči v varstvo svoji prijateljici štirinajstmesečno hčerko. Ko se je zjutraj zbudila, je bila prijateljica zelo presenečena: otrok se je pod odejami skoraj zadušil.
Ekipa z aparatom za poživitev je prispela čez 10 minut. Tedaj pa je prišlo do druge nesreče: ekipa je obstala v dvigalu, ki se je pokvarilo med dvema nadstropjema.
Ko so prebivalci hiše popravljali dvigalo, da bi čimprej prišli do dragocenega aparata, je otrok izdihnil.
KIHANJE MU JE PRESEDLO Zgodilo se je pred tremi leti. Mali Heinz Kolin se je prehladil, kot so spočetka menili. Vsak prehlad spremlja kihanje in to ni bilo čudno. No, deček jo pričel kihati vedno pogosteje in glasneje. V začetku je bilo to zabavno Otroka je to veselilo, toda učiteljem je začelo kmalu presedati. Nedavno so fanta zaradi kihanja med poukom izključili iz šole. Sedaj zaman obiskuje zdravnike, ki ne najdejo zdravila zanj.
VZNEMIRJENA LISICA Lisica je že od nekdaj znana kot zelo prebrisana žival. Če pa jo obsvetimo z avtomobilskimi lučmi, postane slabotna in plašljiva kot otrok. To sta spoznala šoferja kmetijske zadruge v Kamenici Bogoljub Jankovič in 2ivojin Vidakovič, ki sta se pred nedavnim vračala domov. Nedaleč od Valjeva jima je prišel nasproti potniški avtobus. Snopi luči so obsijali na cesti lisico. Vznemirjena in zaslepljena ni znala pobegniti. Šoferja sta jo ujela z rokami.
SVOJO GLAVO PRODAJA Jakob van Dean, nekdanji mornar in najbolj tetovirani človek na svetu se je odločil, da svojo popolnoma tetovirano glavo proda. To je storil zaradi tega, da bi nekako dobil sredstva za življenje. V svoji ponudbi je van Dean navedel, da bo kupec dobil glavo seveda po njegovi smrti. Do zdaj se Jakobu va Deanu ni javil niti eden kupec, čeravno so njegovo ponudbo objavili vsi časniki Velike Britanije.
PROTI ZIMI IN FOTOGRAFOM Na smučarskih terenih Avstrije se je pojavila modna novost. To je maska za obraz, narejena iz tople volne. To masko priporočajo ne samo kot zaščito obraza proti mrazu, temveč tudi proti indiskretnim fotografom.
DVA BRATA DVESTO LET
Stojan Pavlovič, kmet iz vasi Katuna, nedaleč od Vranja, je proslavil to dni svoj 103. rojstni dan. Krepek starec, ki še dobro vidi in sliši, je bil na svoj rojstni dan zelo dobro volje. Šalil se je s številnimi gosti, ki so mu prišli želet »dolgo življenje«.
Zanimivo je, da nosi njegov brat Krsta tudi že 10 kri ev na hrbtu. Oba skupaj imata 200 let. Srednji brat je Stojanu umrl lani v 98. letu življenja.
PES PISMONOŠA
Branislav Veljković, kmet iz Lasova in njegov prijatelj iz vasi Bučje, v zaječarskem okraju se že dolgo sporazumevata o svojem delu na zelo originalen način. Njima pisma ne potujejo s pošto in železnico, niti jih ne razvaža vaški pismonoša. To delo opravlja pes. Veljković pravi, da se je to dopisovanje pričelo povsem slučajno.
Nekega dne je prišel njegov prijatelj iz Bučja po opravkih v Lasovo. Z njim Je bil tudi njegov pes. Ko se je prijatelj vrnil v svojo vas, je pes ostal. Veljković ga je dobro nahranil, mu zvezal jabolko na vrat in ga nagnal v Ručje. Pes ni pozabil bogate pojedine in se je po nekaj dneh odpravil v Lasovo. Zopet je bil dobro pogoščen, ko pa se je vračal v Buč-
je, je nosil na vratu zvezano pismo. Od tedaj si prijatelja ne dopisujeta drugače kot po psu — pismonoši, kateremu sta pred nedavnim privezala okoli vratu lepo torbico za pisma.
MORALA V D2UNGLI
Manchesterski »Guardian« piše, da so člani nekega šolskega odbora začeli akcijo, naj se iz mladinskih knjižnic odstranijo knjige o Tarzanu, ker Tarzan in njegova partnerica Jane nista bila poročena, ko sta živela na drevju.
ZOB ZA ZOB
Ameriški senator Strom Tergman je predlagal, kot poroča »New York Times«, naj so vsi mornariški komandanti podvržejo s pomočjo specialnih aparatov »inteligenčnemu testu«, da bi se ugotovilo, če odgovarjajo funkciji, ki jo opravljajo. Poveljstvo ameriške vojne mornarice je odgovorilo na ta predlog z aktom predsedniku senata. V svojem aktu zahteva poveljstvo ameriške mornarice, naj se omenjeni senator podvrže istemu testu, da bi se ugotovilo, če po svoji inteligenci odgovarja funkciji, ki jo opravlja.
Torej: zob za zob!
Ljutomerčan,
ki se koplje vso zimo v Ščavnici
Zgornja slika kaže vztrajnega kopalca, 15-letnega Slavka Potočnika iz Ljutomera. Že v prejšnjih letih je zahajal na kopanje v bližnjo Ščavnico že v zgodnjih spomladanskih mesec h, letošnjo zimo pa kopanja sploh ni prekinil. Tudi takrat, ko je živo srebro padlo globoko pod ničlo in je vodo prekril debel led, Slavko ni ostal doma. Zlomil je led in se spustil v vodo. Tako se je v določenih presledkih kopal vso zimo. In kar je pri tem najpomembnejše: kljub vsemu je ostal zdrav in živahen. Na sliki ga vidimo v ledenem objemu.
-js-
Bela smrt na Majevici
Tri ure hoda daleč od vasi Humac, v srcu Majevice, je že več ko deset let živel Mehmedalija Bašić, invalid, s svojo ženo Aljo, ki mu je rodila petero otrok. Bašič si je zgradil planinsko kočico, prodajal volno in imel vedno dovolj mleka in sira. V vas se ni hotel vrniti. Ko se Majevica odene v belo, je Bašič po tri mesece odrezan od sveta.
Vsa leta ga to ni motilo, letos pa se je pokazalo, kako nevarno je preživeti zimo na planini. Ko je pred nedavnim začelo močno snežiti, sta odšli iz koče že nekaj ur prej žena Alija in najstarejša hči Ifeta. Mati je nosila v naročju de-
setmesečno Nurijo. Šla je k
znani družini v vas Celic. Mehmedalija je ostal v osamljeni hiši s tremi otroki. Ker je sneg neprenehoma padal, se je ustrašil, vzel najpotrebnejše stvari, povedel otroke in nagnal ovce. Šel je v vas Humke. Bal se je, da bo ostal na planini brez hrane. Tudi žena Alija se je zbala za otroke na planini. Materinska ljubezen jo je nagnal domov. Odšla je čez dva dni kljub slabemu vremenu. Na poti je opazila, da mala Nurija zmrzuje.
Zavajala je otroka v svojo obleko. Zeblo jo je. Hitela je. Ni bila kos naporu. Padla je
in ni mogla vstati. Ifeta je odhitela po pomoč v kočo, kjer pa ni bilo nikogar, ker jo je oče prej z otroki zapustil. Tekla je nazaj. Mater je našla mrtvo, iztrgala je sestro iz njenega narečja in z n o odhitela v zapuščeno kočo. Štiri dni je skoraj brez hrane živela s setro v koči, nato je odšla z njo k očetu in tudi srečno dospela.
Oče najprej ni razumel, kaj mu govori. Ko se je zavedel, je začel žalovati in žaluje tudi še danes. Štirinajstletna Ifeta nadomestuje mater, hodi po gozdu, nabira drva in prinaša hrano.
Rex Stout
ZGODBA O PSU
(Nadaljevanje)
Wolfe ni vztrajal. Skoči1 je drugam.
Vaš sestanek na uličnem vogalu z gospodom Talentom. Kakšen je bil njegov namen?«
Prikimala je. »Mislila sem na to — hočem reči, kaj vam bom povedala, ko me boste vprašali — ker bi ne marala, da bi si mislili o meni, kako sem neumna, in najbrž se ne sl'ši ravno dobro. Telefonirala sem mu, ker sem slišala po radiu, da je Phil mrtev, da so ga ubili tam na Arbor Street. Vedela sem, da Vic še zmerom živi tam, in preprosto sem ga hotela vprašati, naj mi kaj pove o tem.«
»Saj ste govorili že z njim.«
»A po telefonu ni hotel kdo ve kaj povedati.«
»A zakaj na uličnem vogalu?«
Tokrat je bil odgovor bolj podoben smehu. »No, gospod Wolfe, vi pa res niste neumni. Vprašali ste za pohištvo, kajne? No da, dekleta s pohištvom ne bi videli s Talentom v družbi.«
»Kakšen pa je?«
Pomahnila je z roko. »Ah, približati se hoče«.
Wolfe jo je spraševal do enih in še čez in lahko bi poročal o vsem, vendar vas to ne bi pripeljalo dalje, kot je pripeljalo njega. Ni je mogel ujeti ali stisniti v kot. Dva meseca je ni bilo na Arbor Streetu. Tedne že ni bila videla
Chaffeeja ali Alanda ali Talenta, seveda pa tudi ne Meegana, zakaj nikdar še ni bila niti slišala zanj. Niti ugibati ne mogla, kdo naj bi ubil Kampfa.
Edina stvar, ki jo je uspelo dognati, je bila, da po nje-
nem mnenju ni bilo nikogar, ki bi se zanimal za Bootsyja
in si lastil pravico do njega. Če so sploh živeli kaki dediči,
ni imela pojma, kdo in kje so bili. Ko je vstala s stola, da bi odšla, se je pes vzdignil. Potrepljala ga je in odšel je za nami k vratom. Pospreme1 sem jo do desete avenije in ji poklical taksi, potem pa se vrnil.
>Kje je Bootsy?« sem vprašal najprej.
»Ni ga,« je s poudarkom odgovoril Wolfe.
»Ne da.« sem se vdal. Kje je Jantar?«
»Spodaj v Fritzevi sobi. Tam bo spal. Ti ga nimaš rad.«
»To ni res, ampak prepustim ga tebi. To pomeni, da me ne moreš grajati zaradi nega. Vsekakor to ne bo več dolgo problem, ko priden s kriminalnega oddelka že navsezgodaj zjutraj in prinesejo s seboj dokument, potem pa ga odženejo.«
»Ne bodo prišli.«
»Stavim dvajset proti eni. Pred kosilom.«
Prikimal je. »Tako sem možnost in verjetnost oceni tudi sam, vsaj v glavnem, zato sem, medtem ko si bil zunaj, telefoniral gospodu Cramerju. Predlagal sem, da se stvar uredi. Mislim, da je sklepal, da bo pes, če odkleni sporazum, izven njegove pravne moči že pred jutrišnjim dnem. Tega nisem rekel, a mogoče mi je uspelo, da sem ustvaril tak vtis.«
Hm. Moral bi biti previdnejši.«
»Tako je sporazum dobro stekel. Jutri ob deveti moraš priti na Arbor Street št. 29 s psom. Prisoten moraš biti pri vsem direndaju, ki ga bo počela policija, in nikar izpustiti
psa izpred oči. Pes ima oditi iz prostorov tiste hiše s teboj pred kosilom, ti pa ga moraš pripeljati zopet sem. Policija ne sme več tvegati, da bi v naslednjih štirindvajsetih urah poskušala nadlegovati psa. Medtem ko boš v tistem stanovanju, boš imel priložnost zagrabiti kaj bolj koristnega od Jewel Jones...«
Jutro je bilo lepo in jasno. Meeganovega plašča nisem vzel s seboj, ker nisem potreboval nikakega izgovora, hkrati pa sem dvomil, da bi program policije dal kako priložnost
za izmenjavo.
Možje postave so stali pred hišo in čakali name. Mož v civilu, ki se je spoznal na pse, je bil čokat, srednjih let, z očali brez okvira. Preden se je dotaknil psa, me je vprašal, kako mu je ime, in rekel sem mu, da Bootsy.
Vrag pa ime,« je pripomnil. »Tam imate pa neko vrvico.«
Da. Njegova je bila na truplu, torej mislim, da je zdaj v laboratoriju.« Podal sem mu svoj konec težke vrvi. »Če vas ugrizne, nisem jaz kriv.«
Ne bo me ugrizni1. Kajne, Bootsy?« Počepnil je pred psom in se začel seznanjati z njim.
Narednik Purley Stebbins je godel tik poleg mene: »Ugriznti bi vas moral, ko ste ga ugrabili.«
Obrnil sem se. Purley je bil za prst večji od mene in za pet prstov širši. »Nekaj stezamešali,« sem mu rekel. »Kakor imate gotovo zapisano, me še noben pes ni ugriznil. Pač pa se je to zgodilo, kolikor se spomnim, vam.«
Nekaj časa sva se zbadala, medtem ko se je mož, ki se je spoznal na pse, spoprijateljeval z Bootsyjem. Ni minilo veliko časa, kar je sporočil, da je pripravljen na stvar.
(Nadaljevanje)
8
POMURSKI VESTNIK, 15. MARCA