oo«tmn8 oiafana v oo»ovim Leto lVII. V Uubltonl. v sre^o dne 27. marca 1929 St. 71 st. 2 wn Naročnina Dnevna izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 190 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedei)»ka Izdata ceiole>no vjugo-slavtll 120 Din, za Inozemstvo 140 D SEOVEMEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp. pellJ-vrsla mali oglasi po I SO tnZD.veCM oglasi nad 43 mm vtSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po IO Din n Pri vcčlcm g Izide ob 4 zlulraj razen pondelJKo In dneva po prazniku uredništvo /e v Kopliar/evl ulici Si. (iilll Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo j- Uredništva lelelon Si. 2050. upravnlStva SI. 2328 Pozdravljen! Dr. Gregor Rozman pomožni škof ljubljanskega gospoda knezoškofa dr. Aniona Jeglila s pravico nasledstva — to je velikonočni pozdrav, s katerim je razveselil letos vernike ljubljanske škofije sveti ole v Rimu. Ta pozdrav velja naši škofiji, velja pa tudi vsemu slovenskemu narodu, ki mu je Ljubljana narodno in kulturno središče. Ljubljanska škofovska stolica je eden najvažnejših činiteljev v kulturnem življenju naroda, ki je tako tesno zvezan s cerkvijo kakor je naš. Pomožni škof ljubljanske dijeceze s pravico nasledstva je s tem povzdignjen v prve repre-zentante našega naroda. Sveti oče ni mogel izbrali škofu dr. Antonu Jegliču, osivelemu v borbi za duševni blagor slovenskega ljudstva, dostojnejšega pomočnika kakor je dr. Gregor Rožman. Živimo v času, ko se po pobudi vrhovnega pastirja Cerkve začenja po vsem katoliškem svetu pokret za poglobitev verskega življenja, katoliška akcija, ki ima s pritegnitvijo laikov zbuditi k čim večji in čim intenzivnejši dejavnosti vse religiozne in kulturne sile krščanstva, ki ji je cilj uresničenje kraljestva Kristusovega po resnično nabožnih, vero praktično izvršujočih in apostolsko gorečih srcih. In kdo bi mogel biti v tem oziru nadpastirju naše škofije, ki je temu delu žrtvoval vse svoje moči, boljši pomočnik od dr. Gregorja Rožmana, kdo boljši nadaljevalec njegovih visokih stremljenj in naporov? Dr. Rožmana vidimo že na njegovem prvem mestu službovanja kot mladega kaplana vsega predanega dušnopastirskemu delu ■v težavnih razmerah močno industrijskega in najhujšim nacionalnim borbam izpostavljenega kraja slovenskega Korotana. Že tam se je iz I mladega svečenika odražala tista imponiru-, joča ljubeznivost, ki je last onih, kateri so - namenjeni za vodivna mesta v hierarhiji. j Usoda ga je zato poklicala k višjim, študijem, dasi je srce dr. Rožmana ostalo slejkoprej pri 4 najvišji znanosti, ki je oskrba in nega duš za j izveličanje. Ko se je vrnil med svoje koroške { rojake, ga je Previdnost postavila zopet na >. mesto, kjer so se mogle njegove mlade sile, ( odlične sposobnosti, in naravno nagnjenje naj- Ibolj udejstvovati: med učečo se mladino, kateri ni bil samo prvovrsten učitelj, nego i nežen vzgojitelj, razumevajoč in v mladino popolnoma včutevajoč sc svetovalec in obenem odločno k pravemu cilju usmerjajoč voditelj. Šel je pa tudi zopet v sredo, iz katere je ta I mladina izšla: v trpeče, duševne tolažbe in t povzdige potrebujoče koroško slovensko Ijud-, stvo, ki mu je z neštetimi pridigami, duhovnimi vajami in misijoni vžigal in vzdrževal oni \ idealizem, ki črpa iz virov prave srčne na-božnosti. Istega duha je bilo napolnjeno tudi delo dr. Rožmana v Jugoslaviji, ko ga je bogoslov-ska fakulteta ljubljanske univerze počastila s pozivom na slolico cerkvenega prava. Potrebe naše bogoslovske znanosti, ki je k njenemu razvoju dr. Rožman odlično prispeval, ga niso zadrževale, da ne bi se i med nami vsega posvetil dušnemu pastirslvu, s posebno vnemo in nedosegljivo veščostjo pa zopet mlademu rodu. Za kmetske fante je imel duhovne vaje z le njemu lastnim poznavanjem duše, skrbnostjo in vse privlačujočo ljubeznijo; Orli so si ga izbrali za svojega duhovnega voditelja in si niso mogli boljšega od njega, ki je vzor krščanskega genttemana, kakor ga zahteva orlovska tradicija. In enako globoko je dr. Rožmana vzljubilo dijašlvo, srednje in visokošolsko, ki je samo po zdravem čutu svoje duše našlo prav v njem onega mentorja, ki ga v našem po najrazličnejših smereh in tokih hzburkanem času tako potrebuje: moža, ki •pse razume, doumeva in dočuteva; sam živi bedno mlado življenje in ni nikoli nad mladino, ampak vedno z njo; obenem razboriio sna ločiti zdravo od nezdravega, bistveno od nebistvenega pa ljubeče pokazati pravo pot t skozi borbo mnenj k večni in stalni resnici, / 'cz edina srce umiri in osrečuje. Kakor bo imela Cerkev v novem pomožnem škofu na ljubljanski škofijski slolici gorečega pastirja duš v duhu Katoliške akcije, naš ljubljeni škof svojega najboljšega pomočil'!a, tako se sme tudi država ponašali s tako odličnim državljanom na vrhovih naše hierarhije, ki se je vedno odlikoval po svojem glo-. bokem in pristnem narodnem čustvovanju, in ' ljubeznijo do skupne domovine, tudi v tem dosiojen biti sodelavec našemu velikemu Je-I gliču na tako odličnem mestu Cerkve in na-> roda. Slovensko ljudstvo pa novega ega Uprava le vKopltartevi ul.šl.ti Celtoval račun: C/ubllana Stev. lO.GSO ln 10.349 za Inseiate. SaralevoSl.7303, Zagreb St. 39.011, Praga In Diinot St. 24.797 Veličasten pogreb maršala Focha Pogreb, kakor ga je imel te Napoleon I. - Manifestacije zaveznikov - Odličen nastop delegacij Male antante - Naša vojska vzbudila splošno pozornost Pariz, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Maršal Foch je bil danes dopoldne prepeljan v invalidski dom, kjer je bil pokopan nasproti groba Napoleona I. Prevoz od cerkve Naše ljube Goope pa do invalidskega doma je bil impo-nirujoča manifestacija, kakršne Pariz ni doživel od pogreba Napoleona I. dalie. Posebno obeležje je dobil posi in Srmsonovici. Romunska delegacija je obstojala iz treh ča«tni1'ov in 30 mož kraljeve garde Za njimi so korakali Jugoslovani, ki so bili pod poveljstvom vojnega ministra generala H*"'ž'ča in šefa generalnega štaba Pešiča. Vel k vtis jc napravilo 30 mož kraljeve garde s svojim vojaškim nastopom. Čehoslovakc je vodil šef generalnega štaba, general Sirovy. Poseben vtis je napravila j češkoslovaška zastava, ki je bila zelo preluknjana. Za vsemi vojaškimi oddelki so potem korakali francoski častniki, ki so nosili vse [ zastave francoskih polkov. ; Krsto pokojnika je bila položena na lafeto poljskega topa in pokrita s francosko tro-' bojnico. Pred njo so nosili maršalo bojno zastavo. Zlate rese mrliškega prta so držali v rokah maršali francoske in zavezniških vojsk, i Za krsto ie korakalo 12 pobočnikov z vsemi vojnimi odlikovanji maršala. Nato pa so sledili zastopniki tujih suve-renov, na čelu princ Waleški in princ Karel, najmlajši siin belgijskega kralja. Za njimi pa ! predsednik francoske republike Doumergue, diplomatski kor, predsednika poslanske zbor-| niče in senata, člani vlade, narodni poslanci, I vsi generali francosko vojske, oficielna odpo-; slanstva zaveznikov in končno nepregledna množica zvez vojnih udeležencev vseh zavez-! niških držav / neštetimi zastavami. Pred Invalidskim domom, kjer je bila po-j stavljena velika orna tribuna za oficielne ude-| ležence, so položili krs'.o na visok oder. Pred i krsto so defilirale vse čete pariške posadke, j Potem pa je imel v zmislu oporoke edini žalni nagovor ministrski predsednik Poincare. Po tem govoru so prenesli krsto v Invalidski dom pod veliko kupolo, kamor so sledili samo maršali vseh zavezniških armad in pokojnikova rodbina. Krsto so postavili na določeni prostor povsem tiho. V svojem žalnem govoru je orisal Poin-cftre kariero, vojaška dejanja in prizadevanja maršala za mir. Dne 11. novembra 1918 se je maršalu Fochu posrečilo, da je premagal francoskega sovražnika. V svoji plemeniti človečnosti je odsvetoval nadaljnje nepotrebno žrtve. Zanj vojna ni bila sama sebi namen, temveč je bila le sredstvo za dosego namena, ne da obogati lastno državo ali da ji zagotovi gospodslvo nad drugimi državami, temveč da ohrani neodvisnost lastne države in njeno Varnost. Tudi po vojni je bila maršalu Fochu glav- na stvar, da zagotovi varnost Francije. Na čelu medzavezniške vojaške komisije se ni dal voditi po čuvstvih imperializma ali sovraštva. Obenem s pogrebnimi svečanostmi v Pa l izu je bila tudi na pokopališču v Ville-Houd lemontu v Argchiili žalna svečanost maršalovega sina, ki je padel v vojni dne 22. avgusta 1914 kot mlad častnik. Notranji minister Tar dieu je položil na grob venec. Pogreb Sarraila v četrtek Pariz, 26. marca. (Tel. Slov. ) Pogrebne svečanosti za umrlega generala Sarraila se določene na Četrtek, Tudi njega bodo poko-pali v Invalidskem domu. Obstoja zakonski načrt, ki predlaga, da t?e vsi zaslužni arpiadni poveljniki iz, svetovne vojne pokopljejo v Invalidskem domu. Finančna komisija senata je za žalne svečanosti predlagala kredit 50.00« frankov, vendar pa bo pogreb na željo pokoj' nikove rodbine enostaven. Na povelje vojnega ministra bo vsa pariška posadka defiliraJu pred krsto pred Invalidskim domom Zadušnica za pokojnim maršalom v Beogradu Belgrad, 26. marca. (Tel. Slov.) Istočasno, ko se je v Parizu vršil pogreb maršala Focha, se je v belgrajski francoski cerkvi vršila maša zadušnica. Udeležil se je je v spremstvu maršala dvora Dimitrijeviča ludi Nj. Vel. kralj. Dalje so bili navzoči predsednik vlade Živkovič, zastopnik zunanjega ministra Kumanudi, ministra Krulj in Alaupovič. Od poslanikov francoski poslanik Dard s celokupnim posla-niškim osebjem, italijanski poslanik Galli, angleški poslanik Kennard, belgijski in romunski poslanik. Grčijo so zastopali zunanji minister Karapanos, dalje Polihroniades in Politis. Za-dušnice se je udeleži) tudi oficirski zbor in odlično belgrajsko meščanstvo. Sv. mašo je bral Begard, ki je imel na koncu govor o pokojnem maršalu. Načrt Ijudsho-šolskega zakona Različni tipi šol - Šola bo enotna - Brezplačen pouk - Verouk pouču;ejo duhovniki - Prihodnje lelo naj bi ze veljal novi zakon stega leta. Pouk je brezplačen. Treba je ustanoviti čim več šol. V vsak kraj šolo. Nove šole se bodo gradile z državnimi sredstvi. Kolikor ne bo državnih sr^-^^ev ua razpolago, bodo prevzele občine s^c"1" in sicer z dokladami ali kulukom. Oblastni in spektorji bodo dobili zelo velilto kompetenco. Verouk in versko vzgojo bodo poučemli duhovnici. Čujemo, da bo v kratkem sankcion ran in da obstoja tendenca, naj se vsi zakoni, ki se tičejo prosvele in šolstva, izgoiove pred junijem, ker se nameravajo že prihodnje šolsko leto izpeljati, v kolikor nc bo nepremostljivih tehničnih ovir. meta odložene Zakon o osrednii uvravi bo skorai gotov - Pr lavnih podtajništev me bo več - Redukcija ministrstev Belgrad, 2.6. marca. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je izdelalo načrt liudskršolskega zafeona. Temeljni princip je ta, da se naj ljudska šola popolnoma prilagodi dejanskim potrebam. Zato bodo ra^ifne pn mest'h, trgih in vaseh. Po vaseh se bodo prilagodile kmetijskemu in vaškemu značaju ];udstva v nrstih pa obrti in trgovini, kjer se bodo učenci poučevali zlasti v tako zvairh spretnostih. Zelo obsežno bo geometrično risanje. Na deželi naj bi imela vsaka šola večji vrt, kjer naj bi 'e učenci ; rili v gospodarstvu. Nadaljnji princip je, da bodi š"la e-o4 -"'ila naj tvori podlago narod 110-tno vzgojo. Poseganje šole traja od sedmega do štirin.ij Šefe škofa najprisrčneje pozdravlja! V ponedeljek je bila seja vrhovnega za-kened. jnega sveta. O seji je bi! izdan ta komunike: ^Današnja seja vrhovnega zakonodajnega sveta se jo začela ob pol štirih in je trajala do pol sedmih. Na predlog finančnega ministra je bila odl( ž/ena razprava o členu 101 invalidskega zakona. Nadaljevala in dokončala se jc razprava o poslovnem redu državnega sveta in o upravnih, sodiščih. Prihodnja seja lx> dne L. aprila ob 3 popoldne. Belgrad, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Vrhovni zakonodajni svet je včeraj končal prvo zasedanje. Seje so se odložile do 4. aprila radi katoliške velike noči. Po ministrstvih je zbran materijal, ki ga bo poprej pregledal predsednik vlade Peter Živkovič in ga do takrat pripravil. Pripravljena sta zakona o vinu in zakon o costah. Izdei"n je pravilnik o inžener-skih izpitih, ki je predložen predsedniku vlade. Vprašanje je, kaj pride najprej na dnevni red. Do 4. aprila se bo dovršil zakon o osrednji upravi. Ni i/ključeno, da bo VZS najprej začel s tem zakonom. Načrt ima okvirni značaj. Posebna uredba z zakonsko močjo bo določala podrobnosti. Državnih podiajnikov v bodočih ministrstvih no bo več. Ministrom se bodo dodelili po eden ali dva pomočnika. Zakon v glavnem določa, koliko ministrstev bo ostalo, katera se bodo ukinila in kakšen bo položaj in funkcija ministnstev. Ugotovljeno je, da se bo ukinilo ministrstvo za vere in združilo s pravosodnim. Zdravstveno ministrstvo se bo združilo z ministrstvom za socialno politiko. Ministrstvo za agrarno reformo postane agrarno ravnateljstvo v kmetijskem ministrstvu. Golovo je tudi, da se odpravi poštno ministrstvo. Drži pa se v tajnosti, komu se bo podelilo. So verzije, da se bo pri delilo ali prometnemu ali gradbenemu ali trgovinskemu. Ce bi se pridelilo prometnemu, potem so glavno ravnateljstvo gotovo ne bi odpravilo. Da se dela pospešeno na zakonu o vrhovni državni upravi, se trdi, da je vzrok ta: Dokler se ne sprejme ta zakon, ni mogoče organizirati posameznih ministrstev, ki je v mnogih slučajih nujno. Prav isto velja glede fakanja za različna glavna ravnateljstva in druge instance, ki naj se ukinejo ali razporedijo. Nadalje so čakali na ta zakon tudi tisti, ki so delali ia splošnem uradniškem zakonu. Tudi lega zakona ne bi bilo mogoče izdali, dokler se ne uza' oni zakon o vrhovni upravi. Čujemo, aa se bo pospešilo delo ua zakonu o splošni upravi samoupravi. Glede preosnove ministrstev smo zvedeli, da delajo v nekaterih ministrstvih priprave za bodočo preosnovo. Tako se bodo v prosvetnem ministrstvu ustanovila oblastnr ravnateljstva. Radi tega bo veliko število urad ništva vpokojenega. Pogajanja z Grško Belgrad, 26. marca. (Tel. Slov.) Grški zunanji minister Karapanos in zastopnik zunanjega ministra Kumanudi sta snočnjo razgovore danes nadaljevala. Ob 1 je naš poslanik v Grčiji Tihomir Popovič priredil na čast grškim gostom kosilo. Udeležili so so ga Karapanos, Kumanudi, Polihroniades in višje uradništvo našega zunanjega ministrstva. Nato so se grški gostje podali na Avalo in Topolo. Na grob neznanega junaka so položili vence. Nato so se vrnili v Belgrad. Grški minister Karapanos pričakuje odgovor od predsednika-grške vlade Venizelosa. Ta odgovor bo podlaga za končno stilizacijo grško-jugoslovanske pogodbe. 200 milijonov za semena Kakor poročajo listi, jo odobril ministrski svet poljedelskemu ministru kredit v znesku 200 milijonov za nakup pomladanskih semen. Večino semen je poljedelsko ministrstvo že nabavilo, ostanek bo dospel v nekaj dnevih. Takoj nato sc bo pričelo z dodeljevanjem semen, ki se bodo delila proti brezobrestnim i dolžnim pismom. Dolg bo mogoče odplačevati i iuui z. javnimi delt, čo bi to bUo potrebno. Popolnoma revnim InmIo semena oddana brez-I p lačno A. Christich: Angleži in maršal Foch London, 21. marca. Smrt maršala Focha jc izzvala globoko žalost med angleškim narodom in je dala izraza onim čustvom ljubezni in solidarnosti s Francijo, si stvarno morda niso oslabila od onih težkih dni svetovne vojne, vendar pa so v zadnjih letih malo zadremala. Velika Britanija danes žaluje skupno s Francijo za velikanom Ferdinandom Fochom, nositeljem najslavnejših francoskih tradicij, katerega ime bo ovekovcčeno ne samo kot ženialnega vojskovodje, marveč kot rešitelja Evrope od nevarnosti brezumnega imperialističnega militarizma. Če danes vlada mir na evropskem kontinentu, čc danes državniki lahko razpravljajo o korakih in o načinu za čuvanje mednarodnega miru, se more zasluga za to v ne mali meri pripisati skromnemu francoskemu vojaku, ki je Previdnost postavila za vrhovnega poveljnika največje vojske, kar jih je videl svet Foch, ki je celo svoje življenje proučeval vojne znanosti, katerega znanstvena dela o načelih borbe v voini so opozorila na njega še, ko je bil popolnoma mlad častnik francoskega generalnega štaba, je za mir več storil, kakor vsi oni sentimentalni teoretiki, ki propovedujejo mir, ne umejo pa zanj nič storiti. Bil je dalekoviden in že v prvih letih sedanjega stoletja je vedel, da Nemčija razvija svojo vojaško silo in pomorstvo samo ▼ eno svrho in da se nevarnost od njenega napada lahko z uspehom odkloni samo s sodelovanjem Velike Britanije in Francije. Ko je leta 1910. in 1911. cesar Viljem bodril sicer miroljuben nemški narod k vojnemu zanosu, je Foch kot ravnate!t višje vojaške šole poglobil svoje zveze z anj., eškim generalnim štabom in je obiskal manevre v tej deželi. Po njegovem lastnem prepričanju se je on preje bal, da Velika Britanija — čeravno mečna na morju — ne bo mogla v slučaju potrebe postaviti isto tako dobro organizirano obram-beno vojsko. Osebne izkušnje pa so ga kmalu prepričale o vojaških sposobnostih tega naroda in mnogo pozneje, ko je postal vrhovni poveljnik tudi nad angleško vojsko na zapad-ni fronti, ni imel nikdar razloga, da to svoje pridobljeno mišljenje spreminja. Nasprotno, on je cenil Angleža kot sijajnega vojaka, na Icaterega se lahko vedno zanese. Mnogo pomeni v oceni osebe maršala Focha dejstvo, da ga je soglasno sprejel za vrhovnega poveljnika zavezniških čet na zapadni franti ne samo angleški generalni štab, marveč tudi angleški narod, in to edinstvo v poveljstvu je bik) predvsem predlagano od pokojnega raar-iala Haiga. Ta zaslužni general in veliki rodoljub je prvi od Angležev uvidel potrebo ne samo ozkega sodelovanja med zavezniškimi armadami, marveč tudi potrebo popolnega edinstva pod enim edinim vojskovodjo, in ta je bil Foch. Tako je za zaveznike v težkih dneh 1918 maršal prevzel poveljstvo nad armado, ki je štela nad tri milijone ljudi. V svesti si svoje odgovornosti, a istotako svojih sposobnosti in sposobnosti drugih, se Foch nikdar ni branil sprejemati nasvete svojih podrejenih. Z maršalom Haigom in drugimi častniki angleškega generalnega štaba je občeval na način, kakor da jim daje samo »direktive«, ne pa povelja, Po veliki majski ofenzivi, ko je nemška vojska občutila, da se sedaj bori proti samo e n i zavezniški armadi, načrt za poslednje bitke, ki so odločile v prilog zaveznikov, ni bil izključno Fochov, marveč tudi Haigov. Angleški narod se rad .spominja, da je francoski generalisimus javno čestital angleškemu maršalu in dejal, da so Haigov »pojem in razvoj končnih vojnih operacij klasičen primer za vedno za zamisel in dosego moderne zmage«. Predno je prevzel vrhovno poveljstvo, je bil maršal Foch samo enkrat na drugih frontah, in sicer je 1. 1917. obiskal soško fronto, nakar se je vrnil v Pariz, da organizira vrhovni vojni svet v Versaillesu. Srbsko vojsko je visoko cenil, smatral je njeno borbo za skoraj nadprirodno in je občudoval odločnost in neustrašljivost vojvode Mišica. Bil je vedno mišljenja, da imajo Srbi v neobični meri one karakteristike, ki vodijo k sigurni zmagi, L j. železno voljo in čvrsto vero v končni uspeh. Če ne bi Nemci novembra 1918 prosili za premirje, bi brez dvoma Fochova vo;na slava bila še večja. Vendar pa kot rodoljub in iskren kristjan ni hotel, da bi se prelila samo še kaplja krvi. Vedel je, da bi se zavezniki lahko še dolgo borili, vendar pa je smatral, da je cilj dosežen že s tem, da so Nemci prosili za mir. Mnogi mu očitajo, zakaj je pri pogajanjih za versaillesko mirovno pogodbo in pozneje vedno vztrajal na tem, da mora Nemčija nadaljevati s plačevanjem vojne odškodnine To so za njega bile garancije proti novemu nemškemu oboroževanju, kajti kljub temu, da ni bil proti Germanom sovražno razpoložen, je vedel, da militaristični duh še vedno bdi med nezadovoljneži v nemški republiki. Nacionalne mržnje ni imel, zato pa je imel neodoljivo ljubezen in udanost napram svoji domovini in gledal, da jo — v kolikor je to sploh mogoče —zaščiti od ponovnih strahot vojne. Ta čustva so ga tesno vezala z Veliko Britanijo in Ion je čutil, da ti dve močni državi s prijatelj- Kdo \e ubil Šlegla ? Atentat ie davno pripravljen - Zanimive izpovedbe belgrajskega trgovca Belgrad, 26. marca. (Tel. Slov.) Glede zagrebškega atentata se je danes v Belgradu mnogo govorilo. Povod je dal belgrajski trgovec Dobroslav Takič, ki je na policiji dal te-le zanimive izjave: Iz Sarajeva se je vračal z ženo. Bil je tam na pogrebu svoje matere. V Brodu je v ..topil v vagon neki človek, okrog 33 let star, ki se je popolnoma strinjal s popisom atentatorja na Šlegla, kakor ga je popisal šofer, ki je vozil Šlegla. Čudno obnašanje tega človeka je vzbudilo v belgrajskem trgovcu pozornost. Ko ga je vprašal po raznih stvareh, je dejal, da je trgovec iz Zagreba in da potuje v Grčijo in od tam dalje v Itali"o. Ko sta prišla v razgovoru na Šlejlovo smrt, je Takič začuden opazil, da potnik iz Zagreba ničesar ne ve o atentatu. Takič je kupil belgrajske liste in izročil zagrebškemu potniku en list, v katerem je bil ves dogodek v Zagrebu natančno popisan. Zagrebški tujec je postal nervozeu, sem ter tje je rekel nekaj nerazumljivega ter odšel iz kupeja. Nato se je vrni' ' ' azal znake velfke raztresenosti. Takič ga i \alno opazoval. Prišel je do prepričanja, ! da je tujec dotični, ki je Izvršil atentat v Za-| grehu. Ko je prišel Takič v Belgrad, se je javil : na poMcijskem komisarijatu. Policija je aretirala Antona Metcsija, kakor se ta trgovec iz Zagreba imenuje in ga pričela zasliševati. Po-| sedaj ni mogla zvedeti ničesar pozitivnega gle-: de njega. ; Danes je dobila bel.Taiska policija prijavo, | k! naj bi dokazala, da je bil zagrebški i že davno pripravljen. Neki zagrebški ir;r " • nec je namreč vpričo nekeKako lo?« Urednik: »Cigan slepega konju produ za zdravega!« Sodnik: »ln takega človeku imenujete vi pametnega? Kakšen jc tak človek?« Urednik: »Nič prida!« Odvetnik: Dovolj!« Sodba: Pet tisoč dolarjev kazni. Zopet nov požig na Bledu Bled. 20 marcn. Komaj jc od leze I sneg in so se začeli toplejši dnevi, je oživel ludi blejski znžignlee in v nedeljo zjutraj zažgnl gospodarsko poslopje in hlev posestnika Jožefi Žerovc na Mlinem, ki mu je vse pogorelo do tal. Goreti je začelo zjutraj ob štirih. Po Blodu se klali sedaj vedno ve»č tujih sumljivih poslopačev Poleiz njih je zaposlenih pri novih zgradbnh veliko število tujih delavcev, ki bi jih bilo trpfea imeti pod stalno kontrolo. Zdi se pa, da zažiga eden od domaČih potepuhov, katerih je tudi dovolj. Biti mora skrajno pokvarjen tip, ki jih na Plodu manjka. tn ...... 1.---- 1--- --- . ndiTHioi,0 JC .->|\|«J|IU i lurnui jr- i,u, Ivttr V51C kaže. da se ob snbnfnh in nedeljah ponoči sploh ne smo Iti snnt. saj nihče ne ve, kjo se bo nokazil rdeči uetelin. S trebuhom za kruhom Murska Sobota, 24. marca. Prvi transport delavstva v Nemčijo je odšel na Jožefovo iz Slov. Krajine. Za prihodnje tedne se pripravljajo še drugi transporti delavstva. Priglašencev je toliko, da je javna borza dela v Murski Soboli morala izbirati tiste, ki so zaslužka bolj potrebni. Zaenkrat ima borza dela v Murski Soboti zasiguranih v Nemčiji okoli 2300 mest za sezonske delavce iz Slov. Krajine. Tudi v Francijo odhaja te dni prvi transport delavstva iz Slov. Krajine. Pogoji za izseljevanje v Francijo so mnogi strožji, povpraševanje so delavstvu je pa večje in število neomejeno. Popravljamo V šl. 28. in 31. »Slovenca« z dno 2. februarja 1929 iu z dno 0. februarja 1929 smo priobčili vesti, dn so bili Andrej Prešern iz Gori j, Franc Pavlič, Jernej Bregant iz Zasipa pri Rledu arelirani kot komunisti in izročeni državnemu sodišču. Popravljamo to poročilo lako, da so bili omenjeni arelirani zaradi suma komunizma, da so pa bili žc pred več časom izpuščeni iz preiskovalnega zapora. Starci in starke! Revmatične bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. ALGA €€ za masiranju Vam bo uaia življensko radost in svežost V lekarnah in drogerijuh I stoki, z navodilom It! DL To je pravi zamotek Aspirin tablet Pazite na originalni omot* Z modro-belo-rdečo pečatno rnamko! Vseslovanski gasilski kongres V mesecu juliju leta 1930. se bo vršil v Ljubljeni vseslovanski in mednarodni gasilski kongres. Tovariši delegati Cehov, Poljakov, Bolgarov itd. pa tndi gasilci drugih držav kot Francije, Belgije, Nemčije, Angleške, bodo prihiteli v našo belo prestolico, da manifestirajo za nr.d vse zvišeno idejo bratoljubne požrtvovalnosti. V Ogromne mase gasilstva, gotovo des^ttisoči in n?pregledna množina nam naklonjenega ljudstva bo prenapolnila stanovanja, šole in druga poslopje naše Ljubljane. Organizacija zletnih prireditev, gasilskih naši opov (proste vaje bo izvajalo daleko preko 1000 gasilcev) sprejemanje delegacij, reprezentacija, nastanitev gasilcev, ureditev zletnega prostora itd. bo stalo nad sto in stotisoče dinarjev. Kljub temu. da računamo s sigurno podporo oblastev, razpoložljiva sredstva še daleč ne bodo dosegla predvidenih stroškov. Zato apeliramo na vsestransko pomoč našega članstva. Razpečavajte Vam že dest ivljene denarne bloke. Apelir jmo ob vsaki priliki na dobrosrčnost r.aroda. kateri je gasilstvu naklonjen, ker uvideva neizmerno koristnost naših organizacij. Kongres v Liubljani naj bode in mora biti nnjvečja in najimpozantnnša manifest eija Jugoslavije. Naj naša nad 20.000 mož broječa gasilska sila pokaže, da zna dostojno sprejeti tujerodne in slovanske gasilske goste Torej na doto za veličastno misijo, ki smo jo cndeli lani nn skupščini J. G Z. Kongresni odbor Jug. Gas Zveze Pomladni den ob Savi Tomačevo, 26. marca. V nedeljo in na praznik je bilo na Posavju iz;edno živahno, številni izletniki iz Ljubljane posamič in v družbah, peš, na kolesih, motornih vrzi! i h. vpregah, vse je hitelo ven v božjo pri-rodo, da se navžije svežega zraka, da se spre giHje in sprehodi ter vidi, kako klije. poganja in kipi iz otajane zemlje novo, mlado življenje. Na praznik popoldne je imel desni savski breg od Jezice pa tja doli do Jarš polno obiskovalcev. Na »Tomačevskem« je bilo opaziti ljubki sličice pomladanskih idil. Mestni otroci, ki so jih bili starši pripeljali s seboj, so radostno skakljali med rakitovim grmičevjem in nizkimi bori ter nabirali zvončke, trobentice, pomladanski žafran. Drugi zopet so postajali ob savskem bregn, metali v vodo kamenje in vsaki-krat zagnali glasen vrišč in smeh, če se je komu posrečilo, da je s ploščnatim kamnom »izpodbil žabico«. Skupina majhnih deklic je čepela na kupu in urejeval« nabrano cvetje v šopke. Nenado- tne so se s preplašenim krikom razbežale na vse strani, da so mamice, ateki, strički, tetke, ki so stali ob brego, skrbno prisluhnili in se si.nkoma obračali v ono smer, odkoder je prihajal otročji krik. »Mama, mama, volk!« je hitelo vse zasop-ljtno petletno dekletce. »Ata. strah!« j« z velikimi očmi pripovedoval njen bratec. »I. kje, za božjo voljo, kje?« »Tam, tam, brž poglej!« je vzklikalo dete in cepetalo z nožtcami. Kodrast, bel pes je podil skozi goščavo dol-grohega zajca, ki je v velikih, elastičnih skokih bežal pred preganjalcem in vidno večal razdaljo med seboj in psom. »Ho, ho, saj je le zajec, ne pa volk!« »Hi-hi-hi, zajček? Saj je les zajček! Tako sem s ustlašilo!« Ubogi pes! Kako so se norčevali iz njega in g r. zasmehovali, ko je ves penast in osramočen prisopihal nazaj. Iz gobca mu je visela rdeča - pečenka, pa ne zajčja, ampak njegov lastni jezik. Na visoko jagned je plezal mlad študent in vlekel dolgo žico za seboj. Spodaj sta stala tovariša in ga opazovala. Eden je držal v roki nekako škatlico, v katero so bili pritrjeni vijaki. »Inženerji?« »Ne, gospod, samo radio-amaterj5.« »A, tako! Pa tu, ob Savi? Bo šlo?« »Upamo, da bo. Lepo je, ležati na solncu s slušalkami na ušesih.« Podjetni fantje! Pa si bodo za nekoliko ur privoščili lepo. nedolžno zabavo. Ampak potem bi moral oni še enkrat plezati na jagned. ker bo treba anteno demontirati. Kaj pa je mladosti splezati na drevo? »Kaj pa onadvn nameravata?« je i naježenimi obrvmi vprašal prileten, rejen gospod mi-mr prihajajoče izletnike. Pokazal je s palico o'- Savi navzgor Na belem, kamenitem produ sredi široke sav«ke stru?e sta stala dva mlada čleveka v — kopalnih oblekah. »Kopala se bosta.« je nekdo dvomeče rekel tii zmajeval z glavo. »Brrr. saj je vendar še prezgodaj,« se je zgrozila bleda gospodična v belem kožuščku. »Ila, sta že v «-odi!« In res sta se pognala v valove ter plavala kakih dvajset metrov. Ko <*ta se skobacala zo-pe* na '-opno, st-> jeln delati najrazličnejše teli vadne vaje: dvigala sta roke, jih suvala od sebe. se masirala po stegnih, odskokovala, se bc ksala in kakor bre;-.umna tek;;la po produ. Ni posled sta legla na kamenje, a v vodo nista šla več. »Jutri bosta imela pljučnico,« jc prerokoval tari gospod. »Čudno, da ju pri priči ni zgrabil krč,« se j čudila gospetična. »Mene bi že,« je menil tretji. »Nazadnje pa bi to lc utegnilo biti z Irnvo,« \fefcrif fo^fato J- ^tMUj^jZ- MOTVOZ mOSU »LIE se dobi po originalnih tovarniških cenah v TOVARNA MOTVOZA N VRVARNA d.d. GROSUPLJE pri Ljubliani in n enih komisijskih zalopah: FRaNC PALME, Ljubi ana, Gosposvet 7 Telefon St. 2376 FRANC PALME, Ce>ie, Cankarjeva ul 7 Telet n s . 3B FRANC PALME, Maribor, Koroška c. 8 Telefon St 86 je posredoval četrti. »Zrak, voda, solnce, to je zdravje.« V ozadju, proti severu se je iz rahle meglice dvigala Šmarna gora z Grmado. Po z.apadnem, strmem pobočju Grmade se je valil gost dim in narnščal'na vrhu v mogočen meglen steber, da je bila podoba, kot da Se je Grmada spremenila v vulkan. Že več nedelj zaporedoma so ljudje opazovali gozdni požar na Grmadi. Pravijo, da nalašč požiga jo zlikovske reke, da bi se ožgano drevje posušilo in bi ga prihodnje leto brez skrbi sekali... Izletniki se močno vesele bližnje kopalne sezone, ker jim je Sava zlasti pri Tomačevem nf pravila za kopanje tzredno ugoden teren. Ni pa Sava napravila usluge tomačevskin kmetom, ki jim voda s svojo spremenjeno st- jo odnaša vedno več proda ter sili v bližino hiš in njiv. Za slučaj poplave obstoji velika nevarnost za nižje proti Savi stoječe hiše. Potreba rij.n'ncije Save je tu neobhodno potrebna. »Kovačeva« Rezika je imela v nedeljo in nn praznik prva sezonska dneva Njeni gostje so vračajoč se od Save, zasedli mize na vrtu ii s krepčali z dobro pijačo in okusnimi pri-g> izki. Strela ie zgodaj začela Brusntce pri Novem mestu, 28. marca. Dne 2. marca nekako ob pol treh popi/dne je v vasi Brezje udarila strela v oreh posestnice Frančiške Volčjak. Strela je po veji preskočila na kozolec in ga užgala, vendar se je sosedovemu sinu posrečilo ogenj pogasiti. Ako bi ne bilo precej moč-negi dežja, bi bile najbrž vse tri hiše v Brezju pogorele, ker je sitpa odnesla goreč šop s hi me na sosedov. s slamo krit hlev. Voičjakovih ni bilo doma. ampak so bili pri delu od doma. Letos je torej zgodaj začela strela. Isto riOč je pogorela kovnčniei Antona Teksto-rr, na Selu pri Ratežu. Kako je ogenj nastal, še m znano. Koledar Sreda, 27. marca: Janez Dam.. Rupert — Jutri: Janez Kapistran. Osebne vesti Iz vojaške službe. Za poveljnika 3 bataljona 12 pešpolka »Cara Lazarja« je odrejen pehotni podpo.kovnik Rudolf Ukmar. Upokojeni so sanitetni polkovnik dr. Rihard Jug; administrativni podpolkovnik ekonomske stroke in načelnik intendanture Dravske divizijske oblasti Miodrag Tomič; pehofni kapetan I. razr. Miloš Skarič, topniški kapetan I. razr Stanislav Debevec; admin. kapetan H. razr. ekon. stroke Ignacij Lah in pehotni podpolkovnik Dragoliub Milivo-jevič. Obenem so prevedeni vsi v rezervo. Razrešeni so sedanje dolžnosti in stavljeni na razpoloženje ministrstvu vojske in mornarice konjeniški podpolkovnik Vladimir Seunig; kapetan fregate Vladimir Pfeifer; topniški podpolkovnik Dragan Klajič in topniški major Peter Kiler Po službeni potrebi so odrejeni na službo v poveljstvo ljubljanskega vojnega okrožja konjeniški kapetan I. razr Bernard Vilibald; za vršilca dolžnosti ordonančnega častnika načelnika glavnega generalnega štaba konj. kapetan I. razr. Josip Sosič; za vrši'ca dolžnosti poveljnika eskadrona šole za rez konj. častnike konj. kapetan I. razr. Rade Av-šič; za povel nika 2. eskadrona 1. konj. polka »Obi-liča« konj. major Srečko Krušnjak; za poveljnika 4. eskadrona 5. konj. polka »Kraljice Marije« konj. kapetan I. razr. Mario čičin; za pobočnika 5. konj. polka »Kraljica Marija« konj. kapetan I. razr. Branko Božanič; za poveljnika mitr. eskadrona 6. konj. Deset let godbe dravske divizije Dne 1. aprila t. 1. poteče 10 let, odkar je dobil dr. Cerin od generala Smiljaniča, tedanjega komandanta v Ljubljani, povabilo, naj 9estavi v Ljubljani tako potrebno vojaško godbo. Dr. Cerin, ki je po prevratu prišel v domovino in bil takrat kapelnik ljubljanske opere, se je vabilu odzval, in ker je med vojno vršil oficirsko službo in avanziral do stotnika — bil je med drugim tudi na fronti ob Piavi — je vstopil v jugoslovansko armado kot kapetan in kot lak sestavil voj. godbo. Ni manjkalo že takrat nezadovoljnežev, katerim sestava godbe ni bila dovolj hitro izvršena, akoravno za godbo nihče ni žrtvoval ne pare, na drugi strani pa tudi ne takih, ka- -terim se je zdela godba sploh nepotrebna. Dr. Cerin je uporabil svoje znanje, svoje izkušnje, svojo energijo, svojo neugnano delavnost in žrtvoval svoj denar in dne 7. septembra 1919 je priredila nova ljubijanska garniz. godba prvi promenadni koncept v »Zvezdi«. Hitro je korakal dr. Cerin po novi poti naprej. Ze eno leto po ustanovitvi nam je podala dravska muzika svoj prvi simfonični koncert, dne 18. novembra 1920. To je bil začetek slavnih Cerinovih koncertov in vsa javnost je ta koncert s takim navdušenjem pozdravila, da so postali simf. koncerti dravske muz,ike stalna institucija, in so bili ti koncerti višek instrumentalnih prireditev med Slovenci. Dr. Cerin, ki ie sedel kot 17 letni gimnazijec v orkestru filharm. družbe, pozneje v orkestru gledališča v Ljubljani, je že takrat, ko je bil 1. 1890—1898 artistični vodja Glasbene Matice v Ljubljani, spoznal, kje in na kak način nam je mogoč napredek v glasbeni umetnosti. Ze takrat, 1. 1896—1898, je priredil več orkestralnih koncertov, izvajal med drugim veliko Schubertovo C dur simfonijo in Beethovnovo »Eroica«, a je moral 1 1898 svoje delo prekinili zaradi ljube zavisti, ki ni nikjer tako doma kakor med glasbenimi krogi Sedaj je dr. Cerinu hvalabogu dano, da od 1. 1919 naprej nadaljuje svoje delo z vedno večjim uspehom. Seveda tudi topot ni šlo kar tako gladko naprej, metali so mu polena pod noge, ga napadali po listih, grenili življenje, ne da bi mogli njegove umetniške sile ubiti. Dr. Cerin gre svojo pot neomajno naprej in puneni danes v našem glasbenem življenju nenadomestljivo potenco. Dravska muzika je priredila v teku 10 let 17 simfoničnih koncertov v Ljubljani, 4 simf. koncerte v Rogaški Slatini, po en koncert v Celju, Trbovljah in v Mariboru. Konsla-tirati moramo tu, da duša teh koncertov, kapelnik dr. Cerin. ni na noben način dolžan prirejati te koncerte, in ni plačan za svoj trud, on in njegov orkester »o jih prirejali čisto prostovoljno, iz golega idealizma, in deficit, ki je bil z marsikaterim koncertom zvezan, pa je pokril v brezmejni požrtvovalnosti kapelnik dr. Cerin iz lasinih sredstev. — Omeniti pa moramo, ko se oziramo na prošlih deset let, da so vsi komandanti dravske divizije od gen. Smiljaniča do današnjega komandanta gen. N e d i č a z vsemi sred.'4vi, ki so jim bila na razpolaganje, podpirali umetniško stremljenje kapelnika dr. Cerina in dravske mtizilce pri prireditvi simfoničnih koncertov. Dravska muzika pa ni prirejala le samostojnih koncertov, uporabljala so jo razna društva za orkestralno sodelovanje, kakor , »Glasbena Matica«, »Ljubljana«, »Grafika«, i :>Slavec<, sodelovala je muzika pri mnogih cerkvenih koncertih, pri gledaliških predstavah v operi in v drami, in prireja nam toliko priljubljene promenadne koncerte v »Zvezdi«, katerih je bilo do sedaj že nad 1501 Vse to ogromno delo se izvršuje poleg one službe, za katero je dravska muzika v prvi vrsti namenjena, poleg vojaške službe: sviranje po kasarnah, pri voj. mašah, pri siavnostih, na državne praznike, pri raznih krstnih slavah, na marših in na vežbališču — Dravska muzika pa je tudi še najzanesljivejša spremljevalka naših telovadnih društev. Pri vseh večjih nastopih »Sokolov« in »Orlov« je sodelovanje dravske m lizike tako-rekoč predpogoj za eksaktno izvajanje telovadnih vaj in za moralni in materijalni uspeh nastopajočega društva. Celo do Osijeka je bila dravska muzika klicana na sokolslrt zlet, v Maribor, na ljubljanski vsesokolski zlet in na orlovske tabore; povsod ji gre priznana zasluga, da so se vse izvedle s toliko dovršenostjo. Dravska divizijska godba je pod vodstvom dr. Cerina je postala eden glavnejših činiteljev v našem kulturnem življenju in dvigu. VARSTVSHA | • rMAriKA Najbolj pi znane JKK0LJ- pletenine JJgmŽoJ] i za PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE! Odločite sami pri prihodnjem popravilu čevljev! Ne usnjeno peto temveč samo ,PALMA* petol Razlogi: Prihranek In zdr^vla. To ie razum ln napradak. polka »Kneza Arsenija« konj. major Radomir Kraus in na službo v poveljstvo mariborskega vojnega okrožja pehotni kapetan I. razr. Benedikt Ceilho-fer in pehotni kapetan II. razr. Miroslav Radovič. veikoncK /a pri tvrdki Grifor & Me s? Liubljnna. Šelenburgova ulic« Ostale vesti ir Ameriški Slovenci na velikonočnem izleta v domovini. Na cvetno nedeljo je prispelo v Ljubljano 30 ameriških izetnikov, katere veže globoka narodna zavest neprestano s staio domovino Iz Newyorka so odpotovali po francoski progi z znamenitim brzoparnikom »Pariš«, ki jih je po prijetni šestdnevni vožnji pri vedel v Le Havre, odkoder so nadaljevali potovanje preko Francije, Švice in Avstrije. Izlet sla priredili tvrdki Zakrajšek-Ge-šark in Fran Sakser iz Newyorka. Zavednim rojakom že'imo vesele praznike in obilo pirhov. ir Vreme, V Ljubljani je včeraj barometer kazal ob 8. uri zjutraj 772.3 mm, toplomer največ 12° C, najmanj 4° C, vetra ni bilo, nebo je bilo oblačno. V Mariboru je kazal barometer 772.1 mm, toplomer največ 12° C, najmanj 3* C, vetra ni bilo, nebo oblačno. V Zagrebu je kazal barometer 771 9 mm, toplomer največ 15° C, najmanj 6° C, mirno, megla. V Belgradu je kazal barometer 771.3 mm, toplomer največ 16° C, najmanj 2° C, mirno, megla. V Sarajevu je barom, kazal 769.7 mm, toplomer največ 16° C, najmanj 2" C, mirno, jasno. V Skoplju je kazal barometer 771.9 mm, toplomer največ 16° C, najmanj 1° C, mirno, jasno. V Splitu je kazal barometer 768.3 mm, toplomer največ 17" C, najmanj 10° C, lahka burja, oblačno. ir Potres v Zagrebu. Potresomerne naprave v Zagrebu so v ponedeljek ob 12.53 uri zaznamovale močan potresni sunek, tako da je skočila igla aparata iz tečaja. Središče potresa je moralo biti v najbližji okolici Zagreba. Potres so prebivalci Zagreba občutili kot močan sunek in tresenje zemlje. Tudi na deželi so občutili potres, ir Vlom v župnišče v Sv. Vidu pri Ptuju še ni pojasnjen. Pole-> cerkvenega in ubožnega denarja je bilo ukradeno nekaj obleke župniku Sokliču; vlomilec si jo pripravil več stvari, ki jih je pa moral pustiti, ker je bil pregnan. — Sled gre za znanim vlomilcem iz Brega pri Ptuju, vendar ga orožniki še niso prijeli. ic Inozemski tisk. Madžarska časopisa »tVi» rod Vadaszujsag« in »Delibab« je dovoljeno uvažati in razširjati v naši državi; odvzet pa je poštni debut listu »Naša Nada«, ki izhaja v čikagu ker piše proti interesom naše države. ir Karlovec dobil stalno gledališče. Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva ie poslal upravitelju ljudskega prosvetnega gledališča v Kor-lovcu odlok, s katerim je dovoljeno mestu Kar-lovcu stalno gledališče, v katerem se bodo vršile poslej redne gledališke predstave. Mestni župan je obljubil, da bo poskrbel gledališču lastne prostore, katerih doslej ni imelo in se je posluževalo odra v Zorin domu. kjer so bile tudi prireditve ostalih kulturnih društev v Karlovcu. * ★ LEPOTIČNO GRMIČ JE, ciprese, bo-fovce, smreke, nizke in visoke vrtnice, pela-gonije itd. priporoča Anton Bajec, Ljubljana, vrtnarija na Tržaški cesti 34, trgovina Pod Trančo 2. Telefon 3222. ★ ENO CERKEV ALI OLTARNO SLIKO poslika in popravlja »Ars saera«r, kat. društvo za propagando cerkveno umetnosti v letu 1929.-30. na Slovenskem zastonj— samo za povrnitev režijskih stroškov. Prijave prosimo poslati na upravo »Slovenca« ali naravnost na »Ars saera«, Praga XII., Američka ul. 10. čehoslovačka. Znamko za odgovor priložiti. it Pri ljudeh, ki so pobiti, ntrnjeni, nesposobni m delo, povzroči naravna Franz-Josef i-gren-čica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, la je >Franz-Jo-sef«-voda odlične vrednosti kot sied3tvo za odprtje črev pri duševnih delavcih slaboživčnih in ženskah. Dobiva se v lekarnah, drogerijab in specer trgovinah. MATERINSTVO na|avete šipokleZene, ae more lapolnltllctedaf, ako se • bradam »azl|lvcst n-i ivlfensMm«'nfnprebrano.2—S kov*ne žlice OVOMALTINE k mleka sa erk alt talin« nudilo br n Ino vrednost in dodatek vitaminov, kl |tt» rab mati v blag' slo- M< nem sinnfn In nfen zarod- I so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali vi naše telo. Zato so najboljše varstvo proti prenosa nalezljivih bolezni na dihalne organe okusne Anacot-pastile dr. Wandorja. Dobivajo se v vseh lekarnah. ★ MED PRIJATELJICAMI: >Svetujem Vam draga gospa, da vzamete sa pranje perila SCHICHT-ov »RAD10N- Poglejte datiptotji oglas!re porodu in jc to potem resnično ii"'pravi!a.< Truplo še ni začelo razpadati in torej ni moglo ležati še dolgo v vodi. Brž ko ne je bilo tjakaj zunešeno v nedeljo ponoči, ko je st'ašni pogrebščini svetil molčeči mesec z neba. Obdukcija trupelca bo ugotovila, ali je bilo dete utojiljeno ali mrtvo položeno v hiudne velove. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. Do-inne.Tdjo, du je prišla zločinska mati iz mesta, ker v štepanji vasi in okolici ne morejo niko-ger osumiti. V mrtvašnici na pokopališču v Stopanji vasi pa počiva v lesenem zabojčku nedolžna žrtev i.Tzvcslne ženske, neina j»riča podivjane, nni-ln ž nezakonske matere, ki je iz kateregakoli v roka zatajila v sebi sveti čut materinstva ln o!>iomenila svojo vest s temnim zločinom. pere sarn ! „Moje stanovanje pravi mlada gospa se kar blešči Mica. „RADION mi od snage/' olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro." RADION pere sam ! Varuje perilo! 0 Zahvala pariškega župana ljubljanskemu. Zupan mesta Ljubljane je prejel sledečo zahvalo mesta Pariza: Zelo ginjen po brzojavki bratskega sočustvovanja, ki ga je vdihnila občinskemu svetu ljubljanskemu smrt našega slavnega maršala Focha, Vam v imenu Pariza izražam najtoplejšo zahvalo. — Leinarcan, predsednik občinskega sveta pariškega. O Pogreb g. Martina Knlanu, brutu mil. g. prosta Andreja Kalanu, je bil na praznik Marijinega Oznanenja 25. marca ob pol štirih popoldne iz Marijanišča, kjer jc bil rajni umrl, dn jKikopališča Sv. Križa. Pogreb je bi! zelo lep in mnogoštevilni pogrebci, prijatelji in zi:anci ter spoštovalci rajnega ter njegovega brata, g. prosta, so sledili krsti do groba. Opazili smo poleg sorodnikov rajnika gospode odbornike Kat. tisk. društvu, urednike »Slovenca«, ravnatelje in uslužbence Jugoslovanske tiskarne, čč. šolske sestre, gojence Marijanišča, številno duhovščino in druge rajnikove prijatelje. © Požar na Šmarni gori. Ljubljanski izletniki, ki so na praznik Marijinega oznanjenja obiskali šmarno goro, so bili priče velikemu pežaru v gozdovih na Grmadi. V prvih popoldanskih nrah je najbrže cigarctni ogorek kakega neprevidnega izletnika zanetil najprej listje, nato pa se je ogenj razširil še na grmičevje in na odrostla drevesa. Gorelo je približno tom kot pred tednom. Požar so videli tudi / ljubljanskega gradu in celo z opazovulnega stolpiča Mestnega doma. Požar so pogasili okoliški prebivalci sami s sekanjem in vejami. Po-gašen je bil šele proti večeru, škoda jc zelo velika. 0 Razstava ročnih del ta Iiarcclono na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški Irg -4-1. se podaljša radi velikega zanimanja do četrtka. 0 Popis živine. Vse lasfnike konj, mezgov, oslov in volov na ozemlju mestne občine ljubljanske opozarjamo, da morajo vso svojo, nad 3 leta staro živino takoj, najkasneje pa do 5. aprila 1929 nanovo prijavili mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu, št. 7-1. soba št. 1. Za ono živino, ki je vojaško že bila pregledana, naj prineso s eseboi vojni stočni list. Kdor bi zamudil, ali celo opustil zglasitev, bo strogo kaznovan. © Umrli so v Ljubljani v času od 15. do 26, marca 1920: Ana Novak, tobačna delavka, 53 let. Hrenova 17; Vekoslava Marks, poštna uradnica, 24 let, Hrenova 4; Janez fiorišek, hlapec, 62 let, Kralja Petra trg 1; .Josip Premelč. hirale«, 77 lel, Vidovdanska t); Ivana Neumann, žena trg. zastopnika, 46 let. Poljanska 9; Jerca Peterka, bivša služkinja, 82 !ot, Vidovdanska 9; Martin Ka-lan, zasebnik, 72 let. Poljanska 28; Frančiška Ci-merman, mestna nbogn. 72 let, Japljeva 2; Elizabeta Vehar, hiralka, 78 lel, Vidovdanska 9; dr. Franc Papež, odvetnik, 90 lel, Ooeposvelska 10. -- V bolnišnici so v istem času umrli: Bogdan Ne-meček, sin delavca, 7 mesecev; Anton Dolžan, sin kajiarice, 4 leta, Tenctišče 7; Angela Rokave«, hoi postreinicc, 1 mesec, Imo"»c pri Novem mestu: Helena Likozar, hči zasebnice, 3 mesece. Kranj: Albina Lohkar, hči posestnika, 1 leto, Buhanja vas; Uudoll' Preveč, sm delavca, 11 mesecev. Vo- dovodna cesta 1; Marija Zima, zasebnica, 63 let, Jesenice 2; Avgust Jakomin, delavec, 26 let, Vna-njo gorice; Jožef UajSek, ključavničar, 21 let, Zdravilišče Golnik; liobert Brducki, mizarski mojster in j»sesliiik, 64 M, Aljaževa 20; Leopold Zadnl-kar, posestnik, 22 let, Log; Marija Kavčič, posos,-nica, 70 lel, llleviše 8; Franc Cvetko, poštni poduradnik, ,"2 lel, Kožno dolina; Ivan Veleč, Zel nadsprevodnik v p., 60 let, Bohoričeva 14; Anton Kus, dninar, 68 let, Ig; Ana Tomše, služkinja, 82 let, Kamna gorica; Uršula Pravgyk, vdova jkkI-uradnika, 50 let. Svabičeva 7; Angela Jaklič, hči poseslnika, 26 let, St. Ruperl; Elizabeta Mihelin, postrežnica, 26 let, Trbovlje. 0 Odprta apncnica tik ob cesti. Prejeli smo; Na Hranilnični cesti so začeli te dni z gradbo zasebne hiše. Napravili so lik ob cesti veliko odprlo apnenico brez vsake lesene ograje. Jama še jki noči ni pokrila z deskami, še manj pa razsvetljena. Ker ta odprla apnenica pomeni nevarnost posebno za otroke, nujno jirosiino, da se nedostatek popravi in se ukrenejo okrog jame varnostne naprave, da se prepreči kaka nesreča. Maribor DEJSTVA KRŠČANSKE DOBRODELNOSTI V MARIBORU. Člani mariborske Vincencijevc družbe obiskujejo le dni revčke in ubožčke, zapuščene in betežne. Veliko je njih število in malokdo ve, koliko je prave revščine v Mariboru. Po podstrešnih luknjah satno- rostorih in družbe, tarijo, brlogom podobnih podzemskih prost kleteh. Sami so. In požrtvovalni člani Vinc. ki jim pred Veliko nočjo prinašajo majhno darilce, vedo veliko |x>vedati o grozotah bede in revščine, i pa Ob Fe Samo par primerov. >b Pristanu životari v malodane pi nem človeškem bivališču starka. 32 lel je služila >ri enem gospodarju, 40 let pri drugem. Na stara leta pa sc je prigodilo, da so ji opešale moči io da je ostala sama. Izčrpala sc je za druge, sedaj je zapuščena. In roke hoče poljubiti od hvaležnosti Viiiccncijancu, ki ji prinaša skromen darček. V Gregorčičevi ulici. Starček in starka, mož pa žena. Sama, brez prihrankov in zaslužka. 18 otrok sta imela, danes sta sama iu zapuščena. On je ob levo nogo, ona pa je že skoraj celo desetletje prikovana na postelj. Brez denarja in zaslužka. Solze sc zasvetijo starki v obraz, ko pride nekdo od Vincencijevc družbe vršeč dolžnosti krščanske dobrodelnosti. V podstrešni luknji v Knezovi ulici. Starka. Molek prebira v temi. Sama. Mož jc že dolgo v grobu, ona brez dela iu prihrankov. Onemogla jc lia težki poti življenja. Iti dva dni žc ni gorel ogenj v štedilniku tam v kotu. Ordinirali je pričel v Gosposki ulici št. 23 v hiši „Spodnještajerskc posojilnico" v Mariboru zdravnik Dr. Alfonz Wankmttller Ordinacije: Ob delavnikih od 7. do 8. ure dopoldan !n od 5= d« fi- ure popoldan. Ob nedeljah iu praznikih pa od 10. do pol 12. ure. llsak na! ue o, fantovsko ali dečjo < e in najceneje pri tvrdl Josip tvanCIC da kupi moško, fantovsko ali dečjo obleko najbolje in najceneje pri tvrdki Ljubljana ~ Dunajska c. 7. Lastni izdelki! Ne zamudite! Oglejte si za'ogo in cene! Groza bede, ki je pustošila letošnjo zimo, je ostala mnogim neopažena. Ni videti vse revščine na cestah in trgih. Vse grozotnejša iu obupnejša je i po podstrešnih kamricah in vlažnih podzemskih \ luknjah. Na te bednike bo treba misliti prihodnjo zimo; zakaj njim ni bilo dano, da bi uživali blago-dati socialnih institucij kakor so n. pr. ogrevalnice in čajnice. Doma so morali ostati, prikovani na postelj, lačni, zapuščeni in betežni. Zato vstopajte v Vincencijevo družbo in lajšajte gorje. Prispevajte z ljubeznijo in usmiljenjem za sklad mariborske Vincencijeve družbe. Odpri roke, odpri srce... sV □ Presvetli škof dr. Ivan Tomalič se je včeraj zjutraj z brzovlakom preko Zagreba vrnil iz Rima, kjer je sv. Očetu poročal o raznih škofijskih zadevah. □ Sveti obred umivanja nog bo izvršil pre-vzvišeni vladika lavantinski jutri na veliki četrtek pri dvanajsterih starčkih. Izbrali so se sledeči: Bogomir Deutscher, 81 let star; Janez Drevenšek 67, Štefan Feigl 67. Jurij Gorjup 75, Frane Gsellmanu 02 Janez Karmel 76, Jakob Mahanje 90, Filip Ro-došek 84, Jožef šerbela 79, Jakob škofič 78, Flori-jau Topolovšek 83 in Matija Žmavc 72. Skupna starost vseh 12 starčkov znaša 914 let. □Poglavje o grozilnih pismih ter izsiljevanju. K naši tozadevni notici, ki smo jo prinesli v nedeljski številki, smo šc izvedeli sledeče podrobnosti? Začetkom tekočega meseca je dobival neki ugledni mariborski trgovec več grozilnih pisem, ki so vsebovala pod pretnjo poziv, da položi na gotovem mestu pod šifro A. F. vsoto 25.000 Din. Dotičm trgovec je o tem obvestil policijo, ki jc takoj uvedla temeljito preiskavo. Ugotovilo se je, da je pisala omenjena grozilna in izsiljevalna pisma neka mariborska dama, ki se je pa pri zasliševanju izgovarjala, da je pisala omenjena pisma pod pritiskom neke druge osebe. Vendar noče te osebe izdati. Damo so po zasliševanju radi izsiljevanja zaprli ter jo včeraj predali tukajšnjemu sodišču. Pravijo, da se sedaj kesa. □ 2a!ostna zgodba o premetenem sahari-novcu. Prišel je Peter G. z dunajskim brzovlakom v Maribor. Tu pa je hotel okaniti mariborske carinike, ki so izvrševali revizijo. Skril je 14 kg težak omot v sprevodnikovein shranjevališču ter sijajno prestal revizijo. Dogodilo pa se je, da je Peter, ki se jc zdel našim carinikom sumljiv, f>o reviziji hušknil k shranjevališču in segel po omotu. Pa je bil 1am v bližini skrit carinik, ki ga je sedaj zalotil. Petra G. so odvedli v urad in ga dolgo zasliševali, ker ni hotel ničesar priznati. Pomagalo mu ni nič. Zaprli so ga ter obsodili na izplači o denarne kazni 315.000 Din. Radi neizterljivosti omenjene vsote bo tihotapec sedel leto dni. □ Mariborsko gledališče ostane do sobote, dne 30. t. m. zaprto. Pripravlja se zabavna burka Charleveva tetka«, v kateri bo gostoval g. Daneš. □ Smrtna kosa. Umrla sta: 35-letni ključavničar drž. žel. Ivan Serak. Pogreb danes ob 16 na kamniškem pokopališču. — Mihael Zager, skladiščnik, star 70 let. Pogreb danes ob 17 na pokopališču v Studencih. □ Z delovnoga trga. Delo dobi preko tukajšnje Borze dela: 5 hlapcev, 24 viničarjev, 12 majorjev, 3 kamnoseki, 4 delavci za kamnolom, 1 klepar, 1 slaščičar, 2 livarja, 3 krojači, 1 steklobrusač, več vajencev (čevljarske, tapetniške sedlarske, fotografske, sodarske obrti ter trgovske stroke), 10 kmečkih dekel, 1 vinčarka, 15 kuharic, 12 služkinj, 1 vzgojiteljica, 2 boljši gospodinji, 3 natakarice, 1 poslužnica, 1 hotelska sobarica, 1 otroška vrtna-rica, 1 šivilja, 2 postrežnici ter 2 šiviljski vajenki. — Iskalo pa je dela v času od 17. do 23. marca 136 oseb; delo je dobdo 67 oseb, odpotovalo '21, odpadlo pa 63. — Takoj dobe delo 1 klepar in 2 steklo-brusača. Q Nova posredovalnica služb. Zveza gostilni-čarskih zadrug mariborske oblasti ustanovi v kratkem posebno posredovalnico služb za gostilniško pomočniško osobje (natakarje, sobarice, vratarje, kuharice, dekle itd.) Omenjena posredovalnica služb se ustanovi pri tukajšnji centrali in bo imela svoje uradne prostore v palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu. □ Redni fantovski sestanek mariborskega orlovskega odseka se vrši drevi ob 20 v Gledališki ulici 2. Predava urednik dr. Fr. Vatovcc. je seveda predstavljal do potankosti izklesani in s silno govorniško tehniko podani govor stolnega kanonika dr. Mihaela Opejce, ki je pokazal na srečne matere in srečne otroke. Nastop dece v ljubki cvetlični pravljici »V pomladni noči« je v občinstvu izvabil posebno tople odmeve. Igralci so končno v dvodejanki »Mati« pokazali ne le mnogo rutine, temveč tudi možnosti, da iz razmeroma šibkega dela napravijo oderski efektno predstavo. Prireditev je trajala vse do pol 8. ure zvečer in vsled svoje pestrosti ni niti najmanj utrujala. Dolge pavze je z marljivostjo izpolnil tamburaški zbor Krekove družine. Bil je to res lep popoldan, za katerega je društvu le čestitati. — Naj še omenimo, da je za to prireditev z znano ljubeznivostjo stavila brezplačno na razpolago nov pianino tvrdka Ropaš v Celju, za kar ji gre javno priznanje. P! Proslava zlatomašniškega iubileja svetega očeta bo na velikonočni ponedeljek v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem. Začetek je ob štirih popoldne, in sicer s kratko cerkveno pobožnostjo (pridiga, pete litanije), Pobožnosti sledi koncert cerkvenih skladb. Poje zelo pomnoženi cerkveni zbor pod vodstvom skladatelja g. Al. Mava, ki bo zaigral na orgije tudi Bossijevo »Vdanost«. Na ortfliah bo spremljal priznani teharski organist g. Fr. Luževič, ki nastopi tudi samostojno z Fuxovo koncertno parafrazo. Za proslavo so izšli lični sporedi, ki se bodo ob vhodu v cerkev razprodajah. Drugače je vstop vsakomur prost. Seja mestnega občinskega sveta se pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Al. Gori-čana vrši danes ob pol 18. uri. Na dnevnem redu je samo zaprisega občinskih odbornikov ter konstituiranje odsekov in komisij. V smislu tozadevnega rešpnja velikega župana je seja javna. 0 Iz celjske bolnišnice. Dne 24. marca so tukaj umrli: Kespret Franc, bivši delavec v celjski cinkarni, doma od Sv. Jurija ob j. ž., star 69 let; Dremelj Friderik, 13 mesecev star. sin pre-mikača v Zidanem mostu; Kari Pritekeli, 19 let star, delavec pri West<>nu. doma iz Teharia. — Dne 26. marca jc izdihnil 501etni Mihael Selič, hlapec v Jurkloštru. Cerkveni vestnik ZA BLAŽENOST ČAST. JANEZA BOSCA. Dne 19. marca na praznik sv. Jožefa je bil odločilen dan v zadevi blaženosti čast. Janeza Bo-sca, ustanovnika salezijanske družbe Na ta dan se je slovesno prebral dekret, s kiterim se potrjujejo čudeži, ki so potrebni za proglasitev blaženosti. Ob 11 dopoldne je bilo v konzistorijalni dvorani v Vatikanu lepo število odličnih osebnosti. Bili so navzoči mnogi visoki cerkveni dostojanstveniki, številni zastopniki salezijanske družbe in pa družbe hčera Marije Pomočnice, bivših gojencev in drugih gospodov. Vstop je bil dovoljen le proti izkaznici. Sv. Oče vstopi v dvorano v spremstvu svojega dvora in plemiške straže. Ko je zasedel prestol, se mu približa tajnik sv. kongregacije obredov ter prosi za dovoljenje, da sm« prebrati dekret. Na pritrdilno znamenje sv. Očeta prebere slovesno imenovani dekret, ki pomeni zadnji in odločilni korak k proglasitvi blaženosti. Po prebranem dekretu je stopil pred svetega Očeta generalni prokurator salezijanske družbe in ob enem postulator v don Boscovi svetniški razpravi. V kratkem govoru sd je zahvalil sjv. Očetu v imenu sjOezijanske družine za ta tako važen dekret. Temu je šv. Oče odgovoril z dolgim govorom, v katerem je slavil don Boscovo delo, nadnaravno življenje in gorečnost za zvetičanje duš. Naposled je jiodal svoj blagoslov vsem don Boscovim sinovom, hčeram Marije Pomočnice, salezijanskim so-trudnikom in sotrudnicam in vsem salezijanskim zavodom in misijonom. Končno je blagoslovil tudi vse navzoče. Kdaj bo sedaj don Bosco slovesno proglašen za blaženega danes še ni znano; gotovo pa je, da v najkrajšem času. mogoče že v mesecu juniju. Glasnik presv. Srca Jezusovega. Izšla je aprilova (4.) številka Glasnika z zelo bogato in izbrano vsebino. Ta številka je bila razposlana | samo tistim posameznim naročnikom, ki so za letos že poravnali naročnino, in le tistim skupnim naročnikom, ki so izpolnili plačilne pogoje, naznanjene v marčevi številki. List se more še vedno naročiti pri Upravi Glasnika presv. Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega c. 9. — Letna naročnina samo 15 Din, za inozemstvo 24 Din. • • Dopisi Trbovlje Za nagrado delavcem. Na prošnjo delavcev je Rudarska zadruga II. skupine v Trbovljah vložiia prošnjo na TPD za primemo zimsko nagrado delavcem. Rudarji so letošnjo zimo pretrpeli muke, kakor nihče drugi. Vendar so vztrajali na delu in vzdržali na potrebni višini produkcijo premoga. Imeli so pa pri tem veliko večje izdatke za obleko, obutev in okrepčilno hrano. Že z ozirom ua to, ker jim ni bil dovoljen izvanredni deputatni premog radi pomanjkanja delavcev in premoga, so rudarji trdno uverjeni, da se jim bo nakazala zimska nagrada, katero so si pošteno zaslužili. Trboveljčane opozarjamo na izreden glasbeni užitek, ki se jim bo nudil s koncertom učiteljskega pevskega zbora v nedeljo 7. aprila t. 1. ob 14%, pri katerem sodeluje operna pevka iz Zagreba ga. Maja Sirozzi-Peti(. Cene so izredno nizke, da je posel mogoč tudi najrevnejšim slojem. i Nočni brzovlak se ustavlja tudi v Trbovljah. Brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane opolnoči in prihaja v Trbovlje ob 1. uri 46 minut po polnoči, se od 25. t. m. ustavlja za 1 minuto tudi v Litiji in v Trbovljah za nekakšno nadomestilo drugih nočnih vlakov, ki so po novem letu prenehali voziti. Revizija na občini je končana. Po izjavi revizorja g. Fortiča se ni našlo nič napačnega, pač pa je bil za vzorno vodstvo knjig zopet pohvaljen blagajnik g. Matej Arnejc. Častitim gg. duhovnikom se za bogato izbiro v črnih klobukih priporoča tvrdka G. ČADEŽ — Ljubljana, Stritarjeva ulica. Šport Celje ■& Proslava materinskega dne, ki jo je priredilo celjsko kat. prosvetno društvo prošlo nedeljo popoldne v Narodnem domu, je pokazala, kako so tovrstne prireditve ljudstvu primerne, pa tudi, kolikih simpatij je živahno dravil presenečenje, jc bilo to ludi na praznik. Z izrednim elanoni in požrtvovalnostjo se je moštvo borilo do zadnjega. Poudariti moramo, da je Slovan igral z edino izjemo Ciroviča, ki je v početku zagrešil j>ar faulov lažje narave, zelo r»lr Tudi moštvo Primorja jc nudilo lepo igro, samo napadu manjka tisto, kar je bilo glavno pri tem moštvu, 1 to je streljanje. Najboljši igralec v napadu je bil Uršič na levem krilu. Je izredno prodoren in je s svojimi centri ustvarjal kočljive pozicije pred golom. V krilcih je bil edino Slamič na mestu. V obrambi pa Svetic svojega tovariša v vsakem oziru, posebno pa v fair igri daleko nadkriljujc. S svojimi naskoki llassl resno ogroža svojega nasprotnika. Zakrivil je tudi llmetrovko, ki je pa Vodi-šek ni hotel diktirati. Primorje doseže v 23. minuti po Camerniku vodstvo. V 36. minuti Slovan izenači po strelu Ciroviča, ki se zadene ob Piškovo nogo in obsedi v desnem kolu neubranljivo. Primorje pritiska in v 43. minuti doseže po Ermanu drugi gol, ki ga pa sodnik zaradi faula nad golmanom ne smel priznati. V drugem polčasu ima Primorje absolutno premoč, ki jc pa ne more izkoristiti. Veliko zaslug na tem lepem rezultatu ima vratar Globelnik in pa desni krilec Šlegel. Sodil je g. Vo-dišek razven omenjenih dveh slučajev dobro. Moral bi pa vplivati na ostro igro Bassla. Kajti le treznosti igralcev Primorja kakor tudi Slovana je pripisati, da je končala igra brez incidentov. — V predtekmi sta nastopili rezervi in je igra končala s 5:1 v korist Primorja. Prijateljsko tekmo sta odigrala Ilirija:Hennes 3:2 (1:2). Ta igra je imela zaradi slabila sojenja g. Lukažiča vse poprej kot pa prijateljski značaj. Ilirija jc nastopila s par rezervami, v napadu je pa zopet enkrat igral Oman. šiškarji so predvedli svojo običajno igro, ki je bila pa to pot malo ostrejša. Verovšek je to pol igral srednjega krilca in je to mesto dobro zasedel. Njegovo običajno mesto je bilo pa dosti slabše zasedeno. — V predtekmi so nastopili juniorji Ilirije proti rezervi Svobode in jo po lopi igri premagali 1 s 6:0 (1:0). | Službeno iz LHP-a. Se.ia upravnega odbora sc vrši v četrtek 28. marca 1929 ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. — Tajnica. CROSS COUNTRY NA 10 KILOMETROV Državno prvenstvo si je osvojilo moštvo Ilirije v ostri konkurenci. Startalo je 40 tekačev iz cele države. Kot poedinci so prispeli na cilj: 1. Luka Predanič (Concordia) 35:172; 2. Šporn (Ilirija), 8 metrov za njim; 3. Štefanovič (Soko), 50 m za Špornom. Šporn je ves čas v lepem tempu vodil, le tik pred ciljem ga je v silnem finishu pretekel Predanič BELGRAD Jugoslavija:Jedinstvo 6:0 (4:0). Velika premoč Jugoslavije. Soko:Obilič 4:0. Od zunanjih rezultatov je omenili predvsem gostovanje B. S. K. v Pragi proti Sparti, kjer so simpatični Belgrajčani s 7:2 zgubili. V nedeljo so pa igrali v provinci in proti Prostojevu s 3:2 dosegli zmago. REKOKD*iE REZULTATE samo s TUNGSRAM Berljivimi REKORD CEVMI Specialno lepo izbiro v klobukih za gospode, nudi Ljubljana, Stritarjeva ulica. En večer radio-komar Pa ne da bi kdo mislil, da doživljaj ni resničen. Tako resničen je, da z lastno roko niti pisati ne morem o njem. Naj pričnem kar od kraja. Ne bom se prerekal s tistimi, ki menijo, da je šport nei>otrebna neumnost; ravno ta »neumnost me je privedla v ožje stike s postajo, ti stiki pa v posest prav čednega in velikega radio-aparata, ki mu strokovnjaki pravijo tudi detektor. Ker je bilo le nekaj dni pred prvim, sem hotel prištediti tistih 25 Din in počakati z naročnino do prvega. Pa strašno sem bil kaznovan za to. Opoldanski spored smo srečno poslušali v kuhinji, za večer pa smo si hoteli ta užitek privoščiti v spalnici. Na večer sem žico, ki predstavlja zvezo z zemljo, od vodovoda iz predsobe preko jedilnice srečno speljal v spalnico, kar mi je prizadevalo nemalo težavo. Kajti tako delo zahteva precej strokovne izvežbanosti, ki jo pa seveda takrat še nisem imel. Ko je bilo to težko delo .potegniti žico v spalnico, končano, je bilo treba prižgati luč, da bi mogel vršiti nadaljnje operacije okoli detektorja. Imam pa v spalnici visečo luč. Ta večer mi je pa padlo na misel, da bi bilo dobro, če z eno roko primem žico, z drugo pa prižgem luč. Kako naj pa to naredim, če imam v levici žico-spojnico z zemljo. Brihtna , glava je kmalu uganila kako in kaj. Žioo v usta in hajd nad luč. Junaško sem zagrabil luč (ki je bila slabo izolirana, kar šele danes vem) in v hipu sem bil, razsvetljen od prečudno močne luči. Saj v našem koncu se lahko pohvalimo, da imamo precej pogoste kratke stike, ta večer ga pa ni hotelo biti. Jaz pa junak in strokovnjak, sem se junaško metal s tokom 220 voltov'. Tako dolgo nisem hotel spustiti luči, da r...; je vrglo. Ne strah, ampak tok, in sem tako zgubil zvezo z zemljo, ker mi je pri padcu na nesrečo ika izpadla iz ust. Od tedaj sem dolgo nosil obvezano glavo, roko imam pa še danes v povojih. Taka je bila kazen za moje radio-koniarstvo že takoj prvi večer. Ker sem to roko borbo z elektriko srečno prestal, sem naredil par koristnih sklepov. Od svojega honorarja sem odstopil delen znesek za radijski fond za slepe. Na ročnino za radio sem pa takoj poravnal iu tudi okoli električnih svetilk bom odslej hodil brez žice v ustih. Daljnovidni poskusi med Berlinom in Londonom. Berlinska radio družba dela zanimive poskuse s prenašanjem živili slik f L omočjo daljnovidnega aparata sisiema Baird, ki se je v Londonu dobro obnese!. Sedaj hočejo preiskusiti, ali se bo ta sistem obnesel tudi na tako dolgi progi kot je Berlin—London. Ce sc aparat obnese, bo to najboljše izpričevalo za izum Bairda iii ni dvoma, da se bo v kratkem času njegov aparat splošno uporabljal. Radio izpodriva prekomorski kabel. Irska vlad« je predložila parlamentu predlog, da se zgradi velika oddajna postaja, s katero bodo oddajali prekomorske brzojavke, ker se je brzojavn? promet po kablih izkazal kot nezanesljiv. Postajo bo vodila vlada v lastni upravi. Programi Ha jablanat Sreda, 27. marca. 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved. — 13.30 Reproducirana glasba, borzna poročila. — 17 Koncert Radio- tvrdka G. ČADEŽ DIŠAVE SLON Pri slabokrvnost! po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni. orkestra. — 18.30 Pravljice, pisatelj Milčinski. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec.?— 19.30 Prenos iz opere: vSalome; in -Balet pred tratmi večnosti«. — 22 Poročila in časovna napoved. Četrtek, 28. marca. Opoldne ne oddaja. — 18 Antologija slovenske lirike, ravn. Bratina. — 18.30 Samopomoč in zadružništvo, inž. R. Lah. _ 19 Ceščina, g. Novak. — 19.30 Zgodovina Slovencev, proi. Kranjec. — 20 Cello-koncert (soločelist g. G. Mttller); vijoliuski solokoncerl (g. Bravničar). — 21 Koncert trnovskega cerkvencga zbora. — 22 Poročila in časovna napoved. Drugi programi: Sreda, 27. marca: Belgrad: 11.20 Vodno stanje. — 12 Cas. — 12.15 Poročila. — 12.45 Kvartet. — 20 Anekdote o srbskih književnikih. — 20.30 Pesmi. — 21 Poročila. — 21.15 Kvartet s čelom. — 22.30 Parodije. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 17 Pravljice. — 17.30 Poljudna glasba. — 20.35 Tenorski samospevi s klavirjem. — 22 Plošče. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. _ 19.05 Godba na pihala. - 20 Mikado, opereta. — Stuttgart: 10.30 Plošče, — 15 Za olroke. — 16.35 Koncert. — 20.15 Koncert Mozartovih skladb. — Bern: 12.50 Plošče (vesela glasba). — 16 Koncert. _ 16.30 Za otroke. — 17 Koncert. — 20 Gospod doktor, veseloigra z glasbo. — 21.20 Koncert. — 22 Orkester. — Katovice: 16 Plošče. - 17.55 Koncert. — 20.30 Koncert. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Glasba in petje. — 20.45 Trdtico Francescano, simf. pesem. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba. — 18.20 O cvetlicah in vrtovih. — 20.30 Komorna glasba. — 21.15 Branje Tolstoja. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Orkester. — 17.10 Pravljice. — 18.55 Praktično vre-menoslovje, 5. predavanje. — 19 Juda Makabejec, oratorij (Hiindel); nato lahka glasba. — Milan: 11 25 Plošče. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 17.20 Otroško petje. — 20.30 Lahka glasba. — 21.05 Komedija. — 21.55 Vesela glasba. — Budapest: 9.15 Vojaška godba. — 12.05 Trio. — 17.40 Ciganski orkester. — 20 Pesmi za solo. — 20.30 Koncert za čelo. — 22.50 Jazz. — Varšava: 12.10 Plošče. — 17.55 Koncert. — 20.10 Komorni koncert. Prireditve in društvene vesti Recitacijski večer bo priredil v četrtek ob pol osmih zvečer v dvorani Rokodelskega doma Klub primorskih Slovencev. Brali bodo odlomke iz svojih spisov pisatelji: Dr. Joža Lovrenčič, Bogomir Magajna in Joža Likovič. Vmes bo igrala klavirske točke gdč. Olga Primčeva in deklami-rala gdč. Anica Zalarjevu, Vabljeni so vsi člani in prijatelji, da se naše prireditve prav gotovo udeleže. Vstop prost. Društvo učiteljic v Ljubljani bo imelo izredni občni zbor v četrtek, 28. marca, ob 9. uri dopoldne na šentjakobski šoli. Dnevni red: 1. Društvena poročila, 2. Volitev častnih članic. 3. Predavanje prof. Minke Skabernetovc: Pedagoški teden na Dunaju. 4. Slučajnosti. Vabimo prisrčno in poziv-Ijemo vse tovarišice, da pokažejo zanimanje za razvoj društva, ki deluje že 30 let za povzdigo našegn kulturnega in gmotnega položaja. Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih in okoliških se bo vršil v sredo, dne 3. aprila t. 1., ob šesti uri zvečer v zeleni dvorani hotela Union v Ljubljani. Na sestanku se bo razpravljalo o »tališču hišnih posestnikov o stanovanjskem vprašanju, razjasnile se bodo trditve zagovornikov stanovanjske zaščite ter se bo razpravljalo tudi o zadnjem sklepu občinskega sveta ljubljanskega glede podaljšanja stanovanj.skega zakona kakor tudi o mestnem proračunu za leto 1929. Društveni člani se vabijo k polnoštevilni udeležbi. ursvee :Bteoretskih in glasbenih pojmov v delu. Delo je navo'd k smotrenemu razumevanju in doživljanju glasbe, pa obenem tudi poizkus modeme sigtematike glasbene znanosti. Je prva slovenska knjiga, ki na sodoben način raziskuje muzikološke probleme. Na delo že sedaj toplo opozarjamo, zlasti še, ker izide v majhni nakladi. Umetnost ljudstvu! Umetniška Matica, ki si je nadela za svojo prvo največjo nalogo: tazširiti slovensko likovno umetnost med ljudstvo na enak način, kakor so to napravile s književnostjo naše knjižne družbe, zasluži priznanje in podporo vse slovenske javnosti Člani Umetniške Matice prejemajo za malenkostno članarino 24 Din po eno originalno grafiko najboljših naših slikarjev in po eno reprodukcijo na-iih priznanih mojstrov. Obe sliki bosta izdelani v rečjenj formatu Delavci, kmelje, meščani: okle-lite se Umetni-ke Matice! Vrzite iz vaših domov Jabe, ničvrediie kopije inozemskih fabrikantov, ki nimajo nikakršne umetniške vrednosti, pomagajte vsi, da bo postala umetnost last nas vseh — ne samo srečnih posameznikov! Priglasujte se za žlane Umetniške Matice in ne odklonite poverjenika, ki vas bo obiskal! Letos bo nudila U. M. svojim članom zopet lepo pokrajino, dva moliva iz delavskega življenja ter študijo mestnega in va-Skega življa. šole, občinski uradi, banke, zdravniki, advokati, delavski domovi, zadruge, konsumi in drugi: Okrasite svoje poslovne prostore, dvorane, čakalnice z originali slovenskih umetnikov! Priglasite se za pokrovitelja ali ustanovnika! Pokrovitelji plačajo enkrat za vselej najmanj 5000 dinarjev, ustanovniki enkrat za vselej najmanj 800 Din. * Dom in Svet, štev. 3 od 15. marca prinaša sledečo vsebino: Pesmi: O. Brezina-Tine Debeljak: Jutranja molitev. — Proza: Ivan Pregelj: Usahlo vrelo. — France Bevk: Mati. — Janez Jalen: Molji. — članki: Tine Debeljak; O Brezina. — Rostislav iPletnjev: Ruska literatura po revoluciji. — Fr. Či-bej: Kič in šund. — Informativni del: 1. Nove knjige. 2. Umetnost. (Študija regulacije severnega dela Ljubljane, Jos. Plečnik.) 3. Kronika. — llu-Stracije: Jos. Plečnik: Orlovski prapor. — Isti: kelih. — Isti: Križ. — Isti: Kovane mreže na Bradčanih. — Isti: Načrt za kelih. — Isti: Vaza Oa Luegerjevem spomeniku na Dunaju. — Isti: Ciborij: — Isti: Spomenik županu Periču. — Isti: Risba za mrežo. — Isti: Regulacija severnega dela Ljubljane. — Damijan Pešan: Madona. — Dom in Svet izhaja 10 krat na leto vsakega 15- v mesecu. Letna naročnina znaša 100 Din. Upravništvo: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. — Natančno oceno ie prinesemo. Miha Maleš: Rdeče lučke. V začetku tega tedna izidejo »Rdeče lučket Mihe Maleša. Knjiga, ki bo prva svoje vrste na Slovenskem in knjižna dragocenost. Uvodno pesem je napisal Alojz Gradnik. Knjiga bo izšla v dveh izdajah: ena bo bi-bliofilska numerirana v sto izvodih s avtogramom umetnika, druga pa tudi okusno v belo platno ve-iana. Cena knjigi prve izdaje 80 Din, druge 40 Din l poštnino vred. Narcča se lahko kar naravnost pri avtorju na naslov: Miha Maleš, akad. slikar, Ljubljana, Krekov trg 10-1. Nova Evropa, štev. 6 in 7 od 26. marca je posvečena Bolgarski in Bolgarom ler prinaša sledeče članke: »Mi i Bugark (Stevo Kluič), nBu-garska i njena uprava« (Petko Stajnov), »Poljo-privreda u Bugarskoj« (J. Molov), sZadrugarstvo u ,Bugarskoj« (G. P. Minčev), »Industrija u Bugar-skojc (Dr. K. B.občev), »Spoljna trgovina Bugar-ske« (Dr. Boris Jančulev), »Bugarska štampa< (Dimo Kazasov), »Školska nastava u Bugarskoj< (Nikola T, Balabanov), >Novija bugarska književnost« (D. Šišmanov), »Pirinska pjesma«, »Otmica«, »Vihoric (pesmi E. Bagrjane), »Likovna umjetnost u Bugarskoj« (Sirak - Skilnik), »Poaorište i Opera u Sofiji« (S. S., i N. Petrov), »O carinskoj uniji ia Bugarskonu (Dr. O. Gj.), »Ivan D. šišmanov«. Josip Maričič, hrvatski igralec, slavi 25 letnico svojega umetniškega delovanja in bo ob tej •...Jltl.1 naoinntt t, Milan llannuijtavt Hrnmott««Aiii p, luni . ...------ — -p,- ----- » ...-------—--- znanega Arcibaševevega romana »Sanjln«. Vera Schwarz, hrvatska rojakinja, gostuje v Bukareštu v kraljevski ojieri. kjer žanie izredne uspeha. NOVITETE Pri Ilerderju v Freiburgu je izšla velika in dobra poljudna medicina: F. Reinhard, Heil-kunde JUr alle. (Str. 904, vez. 30 mark.) Pri istem založniku je izšla velika monografija: L. Pfandl, Geschichte der spnnischen NationalltteratUr in ihrer BItitezeit. (Strani 620, 32 mark.) Kampmann v Heidelbergu je izdal zanimivo knjigo: Ninck, Schumann und die Romantik. (Str. 112, 5 mark.) Znameniti teolog Kari Adam je pri K oslu v Miinchnu izdal knjižico: Chtistus und der Geist des Abendlandes (str. 60). Ilerder je založil tudi llov važen spis T. B r a u e r j a Der moderne deutsche Socialismus« (str. 400). Od Leva Trockega je izšla v nemškem prevodu: Die internationale Revohition und die Komunistische Internationale. (Berlin, Laub.) — Dalje je izšla obširna »Geschichte Russlandsc, ki jo je napisal M. Pokrovskij. (Hirschfeld, Leipzi«, str. 629.) Slavni curiški filozof in zgodovinar K. Jogi ie izdal prvi zvezek svojega velikega dela: Wand- liingen der Weltanschauung. (Mohr, Tiibingen.) * Italiianske literarne nagrade. Nedavno sta bili podeljeni glavni dve italijanski literarni nagradi, -'Premic Bagutta« in nagrada »Fiera lette-raria«. Prvo je prejel Giovanni C o m m i s s o, drugo Mario Grom o za svojo kniifo »Gu'da sentimentalen, ki je izšla pred približno enim letom. * Nova marksistična revija. V Parizu je začela izhaiati nova revija »Revue Marxiste«, koje pro«ram je, da tolmači fundamentalne Ieninistično-mavksišt;čne teze in predpostavke. V redakciji so Victor Melors. Albert Mesnil, Pierre Morhange in Charles Rappaport. Ker je »Action Fran^aisec nedavno tudi začela izdaiati nov teoretski mesečnik vLafini'fa, imata sedaj obe nairadikalnejši grupi politične in intelektualne Francije vsaka svoje glasilo in tribuno, s katere bo m^čno principielna, resna in ne samo propagand istična kritika časovnih razmer, na katero se omejuje dnevno časopisje. * Zgcdovino belgiiskih koloniialnih vojen 1914 do 1918 izdaia generalštabni historiiski oddelek belgijske armade. Delo bo obsegalo 3 knjige, katerih prva je že izšla 1. 1927, duga pa izide letos aprila meseca. Ta kniiga bo obsegala opis prve ofenzive v nemški Vzhodni Afriki, tako zvano »Tabora-vojnoc (1916). De'o se tiska v tiskarni kartografskega vojnega instituta v Bruxelles. Allee du Cloitre 2. Druga kniiga obsega 8° s ca. 760 stranmi z mnogimi slikami Cena drugi knjigi s poštnino vred Frs. 93 50, prvi ra Frs. 53.50. Naroča se v zgoraj navedenem zavodu v Bruxelles. NABOŽNO SLOVSTVO. P. Mavricij Teraš, Za visokim ciljem. Pota in ovire krščanskega življenja. Založil« in izdala Prodajalna K. T. D. fNičmm). Cena broš. izvodu 24 dinarjev; v nekaj dneh bodo na razpolago tudi vez-rni izvodi. — To je poljudno pisana ascetika. Gotovo so te vrste knjige pri nns potrebne, saj moramo segati le po tujem slovstvu. Slovensko ascelično knjigo pa bodo jemiTi v roke tudi ljudje, ki jim francoska in nemška literatura ni dostonna. Čim bolj se širijo rodovniške družine, čim bolj se goji po naših veiskib organizacijah (Mariiina družba, tretii red, Anistolstvo m o/1 zares versko življenje, tembolj ie potreben temeliit teološko soliden pouk o notranjem življenju. Knjiga o. Mavricih ima ta nim°n: jašno in do^čno poučiti človeka, ki se resno trudi za duhovno živlienie, o nekaterih važnejših ascetičnih vprašanjih V ta namen govori 0 pravem krščanskem življenju in o idealu našega zimskega bivanja. Dobro pojasnjuje, kako krščansko življenje vpliva na naš značaj, naše delovanje in trplienie; Vsem mora bili pred očmi Kristus, nalp^polneiši vzo>\ Smrtni greh ie največja ovira na noti do svetosti, pa tudi malih grehov se nam je treba močno cnbti. Precei obširno govori o samo'ii'bju, po-ž^ljivosti, skušnjavah in mlaenosti. Sklepna po-flavia prav praktično poučujejo, kako mora človek paziti na zunanie in notranje zatajevanje; brez, t»ga je pr~vo stvemlienje za svetostjo nemogoče. Nobenega dvoma ni. da bo nreudamo Sitanie take knjige, vsakemu dosti koristilo. Na marsikatera vprašanja bo fitateli dobil odgovor in tal-o še bolj varno hodil za Kristusom. Dr. C. P. Ljutljan*'") ftledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Sreda, 27. marca, ob 20: I. N. R. I. t:'.ven. četrtek, 28. marca, ob 20: I. N. R. I. Izven. Petek, 29. marca, ob 15: I.N. R. I. Izven. Sobota, 90. marca: Zaprto. Nedelj", 31. marca, ob 10. dop.: 1 N. R. I. Izven Ob 15. pop.: I.N.R.l. Izven. Ponedeljek, 1. aprila, ob 10. doD.: I.N.R.l. Izven. Ob 15. uri popoldne: I.N.R.l. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20 uri. Sreda, 27. marca, ob 20: »ŠALOMA •. »PRED VRAT-MI VEČNOSTI«. (Balet-premijera) Premierski abonma. Četrtek, 28. marca: Zaprto. Petek, 29. marca: Zaprto. Sobota? 30. marca: Zaprto. Nedelja. 31. m-rca, ob 15: »PRI TREH MLADENKAH«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20: »PRODANA NEVESTA«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 1. aprila, ob 15: »NIKOLA ŠUBIC ZRINJSKI«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20: »GROF LUKSEMBUR3KI«. Gostuje g. Ljubiša Iličič. Izven. Pasijonska igra »1. N. R. I.«. Vstopnice se dobe vsak dan pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Rezervirajo se lahko tudi pismeno ali telefonično (tel. 2806). Opozarjamo občinstvo, da se pred predstavo dobe vedno še vstopnice pri blagajni v dramskem gledališču. .................................... Darujte v radijski Sond za slepce! gospodarstvo ZUNANJA TRGOVINA V JANUARJU 1»H>. Zmanjšana pasivnost. V mesecu januarju t. 1. je znašal naš izvoz 424.7 milij. Din, naš uvoz pa 98.292 ton za 560.7 milij. Din) (v januarju 1928 je znašal izvoz 311.000 t<>n za 430.8 milij. Din, uvoz pa 82.000 ton v vrednosti 591.9 milij. Din). Na eni strani je torej naš izvoz prilično stalen, naš uvoz pa Je napram januarju lani padel po količini za 13.3%, po vreduosti pa za 5.2%. Zato se je zmanjšala pasivnost od 160.6 milij. Din v januarju 1928 na 135 milij. v januarju letos. Uvažali smo naslednje predmete (v milijonih Din): bombaž 18.3, predivo 50.7, tkanine 59.1, tračnice jn konstrukcije 17.8, pločevina 7.2, razni pre l-meti jz peteza 22.1, volna 5.4, pred' "7, tkanine 24.8, svil. tkanine 11.2, nafta 8, premog 9.7, kože domačih živali 8.8, steklo 4.0, kava 19.6, riž oluščen 13.2, olj. plodovi in semena 16.5, vreče 6, južno sadje 5.1, stroji in aparati 07.5, elektrotehnični predmeti 14.4, prevozna sredstva 9.4, tisk. papir 6.2 milij. Din, KEKORDNA PRODUKCIJA PREMOGA V JANUARJU 1929. V mesecu januarju t. I. je dosegla produkcija slovenskih premogovnikov rekordno višino: znašala je 202.269 ton napram 196.497 tonam v decembru lani in 190.166 tonam v januarju lani. To visoko produkcijo je povzročila izredno ostra letošnja zima. Oddaja j znašala (v tonah): jan. 1929 dec. 1928 jan.1928 železnicam 95.002 87.602 86.089 brodarstvU 418 186 500 industriji 57.393 06.264 47.145 raznim 20.847 17 (586 13.973 jzvoz 4.270 4.782 2.947 lastna poraba 14.571 11.924 10.528 skupaj 192.501 188.444 160.368 Narasla j oddaja železnicam, raznim strankam in Jastna poraba, oddaja industriji pa je napram decembru lani nazadovala kakor tudi izvoz v inozemstvo. V februarju j>a imamo zaradi nenormalne poostritve položaja pričakovati drugačno statistično sliko. Število zaposlenega delavstva je naraslo od decembra do januarja ixl 9.376 na 9.752, uradnikov od 249 na 263 in paznikov od 248 na 242. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Bilance dunajskih velebank. Bilance dunajskih velebank ne izkazujejo nikakih posebnih izprememb. Opaža pa se v splošnem napredek, ne toliko v dividendah kakor v naraščanju jsoslov in donosov. Tako izkazuje Creditanstalt na kapital 85 milj. šilingov 34 milj. (33.2) vlog in 869.1 (771.5) milj. upnikov (pred vojno 1913: kapital 510, vloge 93, upniki 783.7 milj. kron). Čisti dobiček je 10.3 (10.1) milj. šilingov, dividenda 10 (10)%. Pred vojno je bil čisti dobiček 20.7 milj. kron, dividenda 10s/s%. Bodencreditanstalt: kapital 55, vloge 75.5 (62.8), upniki 637.4 (631.4), čisti dobiček 10.2 (10.2) milj. šilingov, dividenda 15% ,(1913: kapital 54, upniki in vloge 282.9, čisti dobiček 14.8 milj. kron. dividenda 20%). \\'iener Bankverein: kapital 55 (55). vloge 73 (59.3), up* riiki 365.8 (372.4), čisti dobiček 29.4 (32) milj. šilingov, dividenda 7'A (9) % (1913: kapital 130, ^loge 133.2, upniki 514.6, čisti dobiček 28.4 milj. kron, dividenda 8%). NiederOsterr. Escompteges.: kapital 37.5, vi ose 39.6 (29.4), upniki 350.2 (826.5), čisti dobiček 6 (6.3) milj. šilingov, dividenda 12K% (12%H (1913: kapital 75, vloge 23.9. upniki 254.5, čisti dobiček 10.6 milj. kron, dividenda 1 0'/j%). Bilance jtal janskih velebank. Banca rom-merciale Italiana, Milan; kapital 700 milij. lir, rezerve 540 miljj., čisti dobiček 114.2 milij lir. Cre-dito Italiano, Genova. KRpital 354.8 milij., rezerve 190 milij., vloge in upniki 5.287 (5 148) milij. lir, čisti dobiček 50.8 (50.6) milij., dividenda 8 (8)%. Banca Nazionale di Credito, Milan. Kapital 300, vloge 50 milij., vloge in upniki 2186.7 (2003.5) milij lir, čisti dobiček 29.1 (28.1) miiij. lir. Banca di Roma, Rim. Kapital 200 milij. lir. rezerve 50 milij., vloge 544.1, čisti dobiček 18.7 milij. lir. Isti-tuto Italiano di Credjto Maritimo. Genova. Kapital 150, rezerve 126.5, vloge in upniki 1437 8 (1309.8) milij. Čisti dobiček 8.7 milij. lir. dividenda 6%. Banco di Sicilia, Palermo. Kapital 230 milij.. rezerve 176.9 milij., vloge in upniki 1248.7 milij., čisti dobiček 112.2 milij. • Državna hipotekama banka je do 1. maja 1929 ukinila sprejemanje prošenj za hipotekama posojila. Od 1. maja 1929 dalje bo navedeni zavod zopet redno sprejemal prošnje. Borza Dne 26. marca 1929. DENAR Današnji devizni promet je bil jzredno znaten: zlasti v devizah Newyork (zaključeno za 2:8 milij- Din) in London (1.5 milij.) in Curih (0.6 milijonov Din). Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, vse ostale devize pa je dala Narodna banka. Razen Prage so tečaji večinoma popustili. Devizni tečaji na ljubljanski borzi "6. marca 1929. povpraš <>on. srednji -ir. 22 111 Amsterdam _ — _ Berlin 1349.50 1352.511 1351 — — Bruselj — 790.95 — — Budimpešta — 993.- — — Čurib 1094.40 1697.41 1695.91 1095.9C Dunaj — 860.8^ — 800.82 Lbodon 276.02 276.82 276.42 276.53 Newyork 66.73 56.93 56.83 — Paric — 222.60 — 222.46 Praga 168.o7 169.17 168.77 168.72 Trst 297.15 299.15 298.15 298.20 Curik. Belgrad 9.125, Berlin 123.37, Bud šla 90.55, Bukarešt 3.0925, Dunaj 78.07, " 25.22, Newyork 519.60, Pariz 20.3025, Praga 15.40. Trst 27.21, Sofija 8.7476, Varšava 68.25, Madrid 79. Dinar notira: na Dunaju (deviia) 12.4925, (valuta) 12.44, v Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRU Državni papirji so danes tendlrali čvrsteje. 7% inv. pos. je bjlo zaključeno po 87, tečaji ostalih drž papirjev pa se niso napram včeraj izpre-nienili. Bančni papirji so neizpremenjeni: Ljublj. kred. je bita zaključena po 127; nadalje so (vrste delnice parobrodnih družb. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 127 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 d.. Vevče 120 den., Ruše 240-250, Stavbna 50 den.; šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 424—425 (423), kasa 428-425, termini: 8. 428—429 (428), 4. 4S0--483 (482), 6. 487 b., 12. 457 -561, 7% invest. p08. 87—87.50 (87), agrari 54.50—55. Bančni papirji: Hipo 56-57 (56-56.50), Poljo 15.50-16. Hrv. 50 d., Kred. 98-94 (93), Jugo 94-95 (94), Nar. 7200, Prašted. 950 d., Srpska 158 d., Zem. 140—141 50 (141). Ind. pap.: Gutmann 205 d., Silvoma 5.50 b., Slavex 101 d., Danica 145—155, Drava 436 b., Šečerana 460—470 (465), Osj. ljev. 172.50 -185, Brod. vag. 300, Unjon 177-178 (177), Isis 21—24, Ragusea 550—580, Trbovlje 469-471 (470), Vevče 120 d., Piv. Sar. 230. Belgrad. Narodna banka 7250-7300, 7% Inv. posoj. 87 —88, iigrari 54—55. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 79.30, Wiener Bankverein 24.50, Bodencredit 108.40, Creditanst. 58.20, Escompteges. 22.70, Zivno 131.50, Aussiger Chemisclie 251.75, Gutmann 25, Slavex 12, Mundus 180, Alpine 40, Trboveljska 58.40, Rima Murany 116.05 Les Na ljubljanski borzj je bilo zaključeno: 10 va gOiiov nežamanih bukovih plohov, 2 vagona tramov, 1 vagon lestonov, skupaj 28 vagonov. Tendenca živahna. Povpraševanje je za parjeno bukovino ostro-robo suho I., dobava od 1. maja naprej, deb. 84 do 60 mm, 50—75 mm, šir. dolž. 0.50- 0.94 m. fko vag. pristan, ali fko vag. franc. meja. Žito Položaj ita žitnem trgu je nadalje slab, dasi cene niso močneje nazadovale. V pšenici se vzdržuje promet v manjšem obsegu na podlagi cent. 250 Din nakl. jkjsI. za gornjebaško blago- Koruza je ostala nejzpremenjena, pač pa je beležiti nekoliko žjvahnejšo kupčijo s pšenično moko, ki se trguje na podlagi 350 Din za srednje dobro baŠkc .znamko 7.a otrobe je še vedno precej j>ovpraševa-nja pri nas in cene so sorazmerno zelo visoke. V Ljubljani notirajo: Deželni pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač 30 dni, dob. prompt): jišenica 302.50— 305, apri] 307.50—310, maj 310—312.50, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 425—130 koruza bač, času prim. suha 322.50—825, april 38f. do 385 ječmen bar. pivov. 845 347.50, bač. ozimi-na 330-832.50, oves bač. 305- 310. Zaključkov ni bjlo. Tendenca mirna. Novi Sad. Pšenica bač. 247.60-250, gor. ban. 240—242.50. pot. 247.50—250. par. Vršac 237.50-240, sr 250 252.50, oves 250-252.50, koruza bač 272.50, 4„ 5. 282.50 -287.50, 5., 6. 287.50—290, ban. 270—272.50, 4., 5., 272.50—277.50, ječmen 245—250, pol. 270—280, moka 0g 342.50—852.80, št. 2 322.50 —332.50. št 7 267.50—272.50. otrobi bač. 185—195 ban. 182.50—187.50. Promet: 25 vag. pšenice, 1 vag krompirja. 20 vag. koruze. '2i'A vag. moke, Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica ma 23.30 -23.27, zaklj. 28.26-23.28, okt, 25.85—25.80 zaklj. 25.79—25.80, rž maj 28.55—23.61, zaklj. 23.51 —23.60. okt. 23.62— 23.63. zaklj. 23.61 23.62. koruza maj 28.60 28.54, zaklj. 28.52-28.54, julij 28.41 —28.38, zaklj. 28.40—28.42. Živina Mariborski sejem 26. marca. Prignanih je bilo 16 konj, 13 bikov, 170 oslov. 266 krav in telet, skupaj 479 glav; prodano pa je bilo 313 glav. od teh za izvoz v Italijo 61 glav in v Avstrijo 46 glav. No-tirali so: voli 5.75—8.50, biki za klanje 6—8, krave 3.50—8.50, mlada živjna 6—8 Din kg žive teže. Meso volovsko I. stane, 10—18 Din, telečje 15 do 22.50, sveže svjnjsko 15—27.50 Din za kg. Na živinski sejem v Ptuju dne 20. t. m. jf. bilo prignanih 539 glav goveje živine, od tega 263 krav, 87 telic, 114 volov. 51 juncev, 24 bikov ir 130 konj, ki so notirali: krave 3.50 7, telice 6.50 do 10, volj 8—10, junci 7—8.50, biki 7—8.50 Djn za kg žive teže, konji 500—6000 za komad. Prodanih je bilo 214 glav goveje živine in 48 konj. Na svinjski sejem dne 21. t. m- ie bilo pripeljanih 347 glav svinj Cena jc bila 10—14.25 Din kg ž j ve teže. za praseta komad 150—300 Din. Prodanih je bilo 65 glav. Vino Vjnski sejem v Novem mestu priredi dne J aprila ob 9 podružnica Vinarskega društva sporazumno z novomeško podružnico Kmetijske družbe za Slovenijo v prostorih kavarne Spllhal. Vabij( se vinogradniki novomeškega okoliša, da se udeležijo tega sejma in prinesejo na sejem svoja lastna vina za poskušnjo v čistih vjnskih steklenicah. Enako se vabijo trgovci z vinom in pa gostilničarji, da posetijo omenjenega dne ta sejem v čim obilnejšem številu. Nudilo se jim bo v nakup vino iz vinskih goric novomeške okolice. Zagreb. Amsterdam 2282.25 bl„ Budimpešta 991.50—994.50, Berlin 1349.50—1352.50, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 799.32-802.32, London 376.14-276.94, Nevvyork 56.73-56.93, Praga 168.87 —169.17. Trst 297.14—299 14. Belgrad Budimpešta 991.50—994.50, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 75)3.20 - 803.20, London 276.02-276.82, Newyork 56.78-56.93, Pariz 221.60 -223.60. Prasa 168.37-169.17, Trst 297.15-299.15 Tvorniško poslopje ki razpolaga z vodno silo za proizvajanje električnega toka (do 200 PS), s stalno vodo, z event. že obstoječo parno napravo, blizu železnice, se kupi. Vpoštev pride event. tudi kaka manjša naprava, ki ima sicer vse pogoje za razširjenje. Ponudbe z opisom na upravo tega lista pod šifro — »Tovarna 3029«. " hnfeh wi»?!?khs Vatikanske znamke Ker stojimo pred novo izdajo znamk vatikanske države, bi bilo zelo zanimivo, ozreti se nekoliko na prejšnje znamke cerkvene države. Prva izdaja kaže papeški grb, prekrižane ključe, kronano s tiaro. Načrt za te znamke, ki se je obdržal v glavnih potezah tudi v poznejših izdajali, je napravil Giovanni Valagna. Tiskala je znamke Camera Apostoli ca. Ta izdaja jo izšla leta 1852 in je obstojala iz vrednosti pol, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 ter 50 bajoccev in 1 scuda (100 bajoccev je 1 scudo, odnosno od leta 1867: 100 centov je 1 lira). Skupno je izdala cerkvena država 25 različnih znamk, cd katerih odpade ki na prvo, 7 na drugo in 7 na tretjo izdajo, pri čemer sta bili poslednji tiskani s spremenjenimi ploščami. Od leta 1870 so se v Vatikanu uporabljale znamke nove italijanske države. Radi pred kratkim vzpostavljene popolne suverenitete papeža, se je pokazala potreba, izdati lastne znamke za novo cerkveno državo »Citla di Vaticano«. Kakor se zagotavlja, bodo oskrbovale poštno službo italijanske oblasti. To pa nikakor ne izključuje izdaje lastnih znamk cerkvene države. Govori se, da je že sedaj v načrtu nekaka spomin kateri naj bi sledila pozneje redna izdaja. nega brata Ali Jareema v Berlin, tla bo deležen njegovega premoženja. Oba skupaj sta ustanovila veliko izvozno podjetje. Ali Zareem pa ni bil tako sposoben kakor njegov krvni brat, izvozno podjetje, katero je vodil, je slabo uspevalo. Prišlo jc do prepira med Mohamedom in Zareemom. Nekaj hiš sta morala prodati. Mohamed je medtem poročil neko nemško deklico, ki je imela v Berlinu malo fotografsko podjetje. Mogoče ga je ljubezen do svoje žene privedla do tega, da se je hotel znebiti svojega krvnega brata, ko se je premoženje vsled nesrečne roke Zareema pričelo krčiti. Hotel ga je izločiti iz svojega podjetja. Zareem pa se je temu protivil in tudi berlinska indijska kolonija se je vmešavala. Končno so določili razsodnika v osebi profesorja Habarja, najuglednejšega člana berlinske indijske kolonije. Te dni sta bila oba krvna brata pozvana pred sodni stol profesorja Habarja Ze bi se bilo skoro posrečilo doseči poravnavo, ko Mohamed ni inogel več obvladati svojih živcev. Napadel je Zareema s palico, nato pa je potegnil pištolo in izstrelil celo vrsto strelov na Zareema, ki je mrtev obležal. Profesor Habar je poklical policaja, med tem pa je Mohamed zbežal v svojo pisarno in si pognal štiri strele v prsi. Njegove zadnje besede so bile: »On je inoj krvni brat, jaz se moram tudi ustreliti!« Družinska žaloigra ! V Strassburgu je 55 letni garniz. živino zdravnik Grand-Chavin ustrelil svojo ženo, 18 letnega sina, 8 letno hčerko in nato še samega sebe. Kaj je privedlo nesrečnega moža do tega strašnega čina, ni natančno znano. Sodijo pa da je Grand-Chavin izvršil dejanje radi ne ozdravljive bolezni, ki ga jc že dolgo mučila. Napad norca Policijski komisarijat Margareten na Dunaju je v ponedeljek zjutraj prejel dopisnico, ki je bila podpisana z »Gottfried Otto Gersien-berger, Rampersdorfergasse«. Vsebina dopisnice je taikoj napravila vtis, da je pisal kak umobclni. Kriminalni nadzornik Klimt se je takoj podal k trgovcu z premogom Gersteij.-bergerju, da bi zadevo preiskal. Gersteij-bsrger je namreč pisal, da ga neprestani ogrožajo vlomilci. Ko je nadzornik Klimt vstopil v lokal, je Gerstenberger nenadoma zagrabil za pištolo in oddal pet strelov na Klim-ta, ki je bil smrtnonevamo ranjen. Napadalec je nalo zbežal, pa so ga tako prijeli. Ko so ga zasliševali, so dognali, da je Gerstenberger nevaren norec. »Kakor slišim, si se zelo dobro oženil.« »Da, ampak polovico neveste sem že — dolžan.« Maršal Foch na mrtvaškem odru. (Mak) pred smrtjo si je maršal dal obriti brke.) in vedezevalka Zadnja številka moskovskega -Krasnega arhiva prinaša poprej neobjavljene podatke o smrti velikega pesnika. Skrivnostna napoved nemške vedeževalke ni nobena pravljica. Poroča o njej več sodobnikov, in Puškinov pritatelj, Scbolevski piše: Menda nima Puškin nobenega znanca, ne da bi govoril o damah, katerim ne bi pripovedoval te zgodbe. Jaz osebno sem jo slišal od njega večkrat.-; Toda podatke, ki jih je zbral nemški raziskovalec A. Kniipfer v arhivu protestantovske petrograjske cerkve in pri pravnukih vedeževalke, nam prvič predočijo natančno zgodovino izrednega dogodka. Odigral se je v Puškinovi mladosti, ko je po končani šoli postal uradnik zunanjega ministrstva. Pravzaprav bi rajši postal gardni častnik, a njegov cče ni imel dovolj denarja za službo pri konjenici. Cenejši pešpolki pa so bili mladeniču preskromni. Zvečer jeseni 1918. leta se je sprehajal Puškin s prijatelji ob Nevi. Obiskali so vedeževal-ko Amalijo Kirchhof, o kateri so jim pripovedovali poprej. Rojena je bila 1. 1740 v Berlinu in jel kot mlado dekletce sledila očetu v Petro grad. Kirchhofin oče je bil optik in mehanik, opravljal je tudi lažja dela za veselo carico« Elizabeto, hčerko Petra Velikega, a si ni pridobil denarja. Amalija jc bila dvakrat omožena in je naposled tudi ostala brez premoženja. Redila in prodajala je kanarčke, pripravljala - vodo za lepoto < in njuhalni tobak, dajala klavirske ure, imela posredovalnico za služkinje, javno knjižnico, naposled pa je postala prerokinja in ve-deževalka. Ta zadnji posel je nesel še največ in na stara leta je postala bolj premožna. Kratkomalo, imela je pisano življenje v duhu pustolovskega XVIII. stoletja. Puškinova družba je vstopila k 80 letni starki. Pesnik je stal zadaj. Vendar pa je prišla takoj k njemu in mu dejala po nemško: -Dobiš denar, ki ga potrebuješ! Dobiš tudi nepričakovano ponudbo. Dvakrat boš romal v pregnanstvo. Postaneš svetovno znan, in boš ponos ter ljubezen svojega naroda. V 37. letu te zadene velika nesreča. Čuvaj se belega človeka in belega konja! Puškin gam pripoveduje, da bi najbrž pozabil prihodnjo uro na staro Nemko, če ne bi doživel isti večer prvo presenečenje. Doma je našel na mizi denarno pismo. Prijatelj Korsa-kov je poslal davno pozabljeni večji znesek, ki ga je nekoč zaigral Puškinu: s tem ga je rešil trenutne zadrege. Dva dni pozneje mu je ponudil knez Orlov, poveljnik gaidnega konjeniškega polka, službo v tej odlični četi. Prijatelji so hoteli podpirati pesnika. Sicer se ni po-služil Puškin te prilike, rajši je ostal neodvisen, vendar pa je imel zadoščenje. Tudi ostale napovedi so se izpolnile Pri- hodnje leto je izgnal car Aleksander Puškina v južno Rusijo radi revolucijskih pesmi. Potem je ujela policija neko «brezbcžno pismo», in je moral Puškin drugič romati v pregnanstvo na sever; ostal je dve leti v svojem Mihajlovskem. Radi tega se tudi ni udeležil decemberske revolucije 1. 1825, sicer pa so bili vsi zarotniki njegovi prijatelji. Naposled se je uresničila tudi zadnja napoved. V 37. letu svojega življenja je postal Puškin po usodnem dvoboju žrtev plavolasega francoza D'Antesa, ki je nosil belo oklopniško uniformo in jahal belca! Kako nastane moderna umetnost Neki pariški slikar, ki se drži še stare šole, ima ljubezniv", živahno osemletno hčerko. Pred kratkim se je hčerka spravila nad platno, ga namazala z vsemi mogočimi barvami in pri tem seveda tudi sebe po nosu in obleki. Dobila je za kazen po prislih, platno pa je oče zagnal v kot. Kmalu nato je obiskal slikarja najmodernejši pariški kritik in z omalovaževanjem pregledoval njegove slike. Nenadoma pa je ostrmel, pobral platno, ka ga je namazala slikarjeva hčerka, ga držal daleč od sebe in vzhičen rekel: »Kaj pa imate tu? To je čudovito, prekrasno! Pri tem ste imeli enkrat srečne trenutke, ljubi prijatelj. To je umetnina prve vrste.« — Slikar je začuden pogledal, pa se hitro zavedel in dejal: Vidite, če hočem, znam tudi tako.« NenibKi zrakoplov »Urot z.eppelin< pred poletom v Jeruzalem. V levem kotu: Zeppelin na poskusnem poletu . Zeppelinov polet v Jeruzalem in nazaj V ponedeljek zjutraj je zrakoplov »Grof Zeppelin« odplul iz Friedrichshafna proti Jeruzalemu. Plul je v smeri proti Baslu, čes Be-san^on, Marseille, Korsiko, Tirensko morje. Ob 3 popoldne je Zeppelin priplul nad Rim. Krožil je okoli 15 minut nad mestom Zepelin je preletel tudi vatikansko državo. V Rimu so pozdravila Zeppelina italijanska vojaška letala ter nekaj časa spremljala v smeri proti jugu. Med poletom nad palačo Chiggi v Rimu je vrgel Zeppelin poslanico v nemških državnih barvah. Ob 5 popoldne je Zeppelin letel nad Napoljem in nato krenil dalje proti jugu. Zvečer je Zeppelin plul že nad otokom Krfcm. S Palestine se. bo vrnil preko Male Azije, Carigrada, Sofije, Belgrada, Budimpešte in Dunaja nazaj v Fried-richshafen. (Najnovejša poročila na 2. strani.) Zakon krvnega bratstva Z 22 leti je prišel Nazar Mohamed, sin bogate kalkutske družine, v Nemčijo in si je tam v času ogromnega padca nemške marke pridobil ogromno premoženje, med drugim tudi 13 hiš, V svojem bogastvu pa ni pozabil na svete običaje svoje domovine, kjer je imel '-krvnega brata». Krvno bratstvo pomeni pri Indijcih več kakor navadno sorodstvo. — Krvno bratstvo združi oba prizadeta tako rekoč v eno bitje, življenje in premoženje enega pripada tudi drugemu. Nazar Mohamed je pozval svojega krv- Iz življenja angleške lepotice V Monte Carlu je umrla 76 letna Lilly Langtry, najslovitejša angleška lepotica koncem 19. stoletja. Njeno življenje jc bilo zelo pisano. Bila je hči anglikanskega prosta na kanalskem otoku Jersey. Bila je tako lepa, da so jo imenovali jerseyska roža. Z 18 leti se je poročila z mnogo starejšim, a uglednim in bogatim londonskim trgovcem, ki jo je uvedel v londonske kroge. Seznanila se je tudi z angleškim kraljem Edvardom VIII. Pisatelj Oscar Wilde in drugi znanci so Lilly pregovorili, da je pustila svojega moža in šla h gledališču. Na Angleškem ni dosegla uspeha, tembolj pa v Ameriki. Ko je ostarela, so ji prijatelji in znanci podarili vsok po enega lepega konja, tako da je ustanovila dirkaško podjetje. Če ji je kdaj šla bolj trda za denar, so gospodje nalašč pustili, da so zmagali njeni konji. Ko je bila stara 50 let, se je poročila s sireni de Bathejed in poslej mirno živela v Monte Carlu. General Nobile se )t , iičujoči razsodbi preiskovalne komisije podal v samoto apeninskih gora. Mali oglasi Vsake beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150 Din. Najmanj J l znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase *liP"| go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjii I zn«sekiODin. Pristojbina za Jifro2t>in.Vsak oglas Iretea plačali pri I naroČilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.teje prilalt-1 na znamka. Čekovni račun Ljubljana lO^«?. Telefon štev.232&| Vlužbodobe II Mesar, pomočnika prcUaievalca, dobro izurjenega za izdelavo raznih klobas, sprejmem. Samo debra moč. Ponudbe na upravo Slov. pod št. 5S9. Faktorja koji ie samostojen in zanesljiv v stavku in tisku, pooolnoma izurjen in posebno sposoben za kva-liiativne posle, iščem za »talno nameščenje. - Ponudbe na Tiskarno Eu-gen Sekler, Osijek I. ISče se lant krepak, če mogoče vojaščine prost, za čiščenje pribora in za hišna dela, in enega drugega kot tožilca. - Maribor, Kolodvorska restavracija — Tomo Majer. Brusača pridnega, sprejme takoj kamnoseško in kiparsko podjetje Franjo Ktinovar, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana. Dva dobra delavca (Sferno za delo iz umetnega kamena, dalje več dobrih zidarjev in šoferja tc tovornemu avtomobilu. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3022, Tapetniškega vajenca močnega in zdravega, z dobrimi spričevali, sprejmem. - Ivan Strelec, Celje, Za kresijo.- I $luzl>eisčp Trgovski pomočnik Cirožen knjigovodstva, z najboljšimi spričevali in t večletno prakso išče tlužbe v mestu ali na deželi. Sprejme tudi mesto skladiščnika. — Po-nivibe na Peter Krajnc, Ncva vas, Maribor, Li-vadno 3. Kupimo Konja za vsako uporabo, brez napake, kupim takoj. -Ponudbe na Ivan Savnlk, Kranj. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Liubliana Zidarske odre že rabljene, v dobrem stanju, kupim. - Naslov v upravi Slov. pod št. 3044. Prodamo Žaga električnim pogonom prvovrstno urejena, in okoli 250 m3 okroglega smrekovega lesa se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov na upravo »Slovenca« v Mariboru. Lahka kočija enovprežna, dobro ohranjena, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2862, Puhasto perje kg 38 Oin. razpošiljam fio povzetju najmani 5 kg zkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič, kemička čistiona perja Zagreb. Ilica 82. Ribezel Več sto grmov rdečega ribezla, kakor tudi različnega lepotičnega grmičevja proda ugodno Ivan Savnik, Kranj. Seno naprodaj pri Ivanu Napast, Vidmarje 9 prt Ljubljani. Motorno kolo skoraj noro, 300 kub„ se poceni pr-ida. Vprašanja na upravo *Slov.« v Mariboru pod: Motorno kolo. II Obrt I! • Ajdovega medu 10.000 kg, pristnega, kilogram 15—17 Din, - Ponudbe vsaj 50 kg pošljite Čebelar, podružnici prol. Pavlič, Murska Sobota. Gnoj in seno se proda v Kolodvorski ulici štev. 17. Stanovanja Komfort. stanovanje iz štirih ali treh sob z vsemi pritiklinami, iS če mirna stranka z enim šoloobveznim otrokom v sredini mesta alt v kaki rili, v neposredni bližini mesta, za takoj ali za pezneje. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »Komfortno 42«. Avtotaksa Logatec >; Idrija tet vožnja to- in onstran meje spjoh. Trgov, potnikom za daljše vožnje primeren popust. Na raz-pclago dva voza. Garaža pri »Elektrarni Logatec«. Telef. št. 8 Rezerviranje voza tudi pismeno. - Pozove se tudi pri restavraciji Serini tik kolodvora Orehe nudimo po Din 7'25 pri odjemu najmanj 25 kg. -Sever U Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Fotograf Karel Holynski - Ljubljana, Dunajska cesta 6. Solidno delo! Nizke cenel Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Kibier, Liubliana, Sv Petra cesta 25 Ladijskih desk imam več sto metrov, suhih, VA leta starih, popolnoma izgotovljenih. -Vsako množino lahko kupite pri L Usenik, Ljubljana, Borštnikov trg 2. Poslovni lokal olstoječ iz ene večjp oziroma dveh srednje velikih sob, z elektriko, po možnosti tudi vodovodom, išče za takoj Turi-stovski klub »Skala« v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo najemnine na upravo Slov. pod: Skala. Vrtnice raznobojne nizke, visoke ter plezalke ciprese, cepljene breskve, spargelnove sadike 2 letne, več tisoč mladega asparagusa, raznovrstnih zeleniadnih in cvetličnih sadik. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemcc, Maribor, Razlagova ul. 11. Čebele in čebelnjak ceno prodam. - Naslov v upravi Slov. pod št. 3045. Prodam za 5000 Din kompl. novo spalno opravo iz češnje-vega lesa, svetlo politi-rano, z ogledalom in plo-ščami. - Naslov v upravi USlovenca« pod št. 3039. Opremljeno sobo oddam solidni osebi na Jurčičevem trgu št. 2/II. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Camernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Prikrojevalni tečaj krojačem, šiviljam in ple. tiljam 8. aprila. Pouk mo. škega in damskega perila. Dame dobe pouk v poljubnih urah. Ker se moda spreminja, imajo vsi učenci tečajev vsako leto brezplačni 6 tedenski tečaj o novitetah. - Reko-mandacija služb. Izdelovanje krojev. Krojno učl-lišče, franc. modni salon, Ljubljana, Stari trg 19. itoto-karoserije iu vsa dela v stroko spadajoča izdelujem solidno in po zmerni ceni. Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče. Posestva Posestvo s celim inventarjem ob rtki Savi, vzamem v najem event. kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2981. Industrija in dobro ido^a uvedena trgovina v velikem mestu Slovenije, se zaradi od-potovanja takoj ugodno proda. Tudi lepo stanovanje takoj na razpolago. Potreben kanital 70.0C0 do 120.000 Din. - Dooise na uoravo »Slov.« v M«, riboru pod šifro »Zlata |*ma«. Pomladanski plašči za dame od 390 Din navzgor v veliki izbiri. Veletrgovina H. J. Tu rad, Maribor, Aleksandrova 7. Klavirji pianini in harmoniji, najboljših inozemskih svetovnih tvrdk vedno v zalogi I Znižane cenel Oddala se tudi na obroke! Vsa popravila in uglaše-vanja strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš - Celje. Domača šunka prvovrstna, kg Din 27-50. Pri večjem odiemu popust. • K. Štrukelj, Ud- mat št. 14, Moste. Polenovko vsak dan v velikem tednu sveže namočeno, kakor tudi vse špecerijsko blago oriporoča Rugolf Kovačlč, Ljubljana Moške obleke 290, 390 in 490 Din. — Dežni plašči s kapuco 188 in 250 Din. Veletrgovina H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7. Najboljšo opeko zidno in strešno prodaja najcenejše JANČIGAJ, Ljubljana, Ztfor. Šiška, Podružnica: Jesenic«, Gorenjsko. 8v*ie aa ftoejfie, oorveško rlbfe olje z lekarne dr. G. Pieeoli-ja v Lmbljani se pr pori ča bledim, slabotna osebam Oves ln koruzo kupite na.lcenetr i»ri tvrdki A- VOL«, Milili JANA Kegljev« cesta 34. VKictreovImi > umu Vse vrste moko iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Sent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. OTON AH i od 550—850 v različnih Viorcih prvovrsten lasten /d» lek v/.orkovana plišasta pregrinjalu za otomane U 6< 10—la 750 salonske ga r-niture divane modroce zanesljivo nniboljfie blaeo kupite pri Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2 Premog Plinski koks 80.—Din rujavi premog 37.50 Din trbov. premog 39.— Din šlezij. premog 80.— Din za 100 kg. Dostava na dom • najmanj 200 kg -4 Din za 100 kg. MESTNA PLINARNA. Pllinarli! tti, proso, stdo In lef-men knnltc nnlwnpli' orl A. VOLK. LJUBLJANA ve'ctrirf>vtn» »Itn 'n muko Podnisana sporočam vsem svojim cenjenim odjemalcem, da bom od sobote 30. marca t. 1. dalje zopet prodajala telečje meso na svoji stojnici. — Se priporoča Marija Sme, mesarica. Obleke za dečke od 3—12 let 1?0, 160 in 190 Din vse velikosti po en! ceni. - Veletrgovina H. J. Turad v Mariboru, Aleksandrova cesta 7. Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini se dobe pri Ivan Šiika, parna žaga in parketna toivarna, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Pozor! Praške in domače šunke, garantirano neslane, po selidni ceni, se dobe pri tvrdki I. Buzzoliui, delikatesna trgovina. Stritar-Lingerjeva ulica. Velikonočne šunke in vina muPkatelec, rizling, burgundec, proku-pac, blatlna in korčutan-ski grk priporoča T. MENCINGER Ljubljana, Sv. Petra c. 43. Nizke cenel Nizke cenel Semenski češki oves grahoro, domačo lu-cerno, črno detelio, peso in različna travna semena dobite pri Fran Pogačnik - Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Vsakovrstno zlata fcnptfe po aaiviliit) cenah. ČERNE tovellt Ltabltana Wol»ove ulica št 3. Hno moijo in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32 - Ljubljana. Škarje za mejo in trto vse orodje za sadjerejce, vrtne in trtne škropilnice in železnino dobite pri tvrdki FR. STUPICA, že- leznina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Aldova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedej, umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. SpaSnke Jedilnice in drugo pohištvo lastnega izdelka, z večletno garancijo, kupite najceneje pri Andreju Kregar, tovarniška zaloga pohištva, Št. Vid n. Ljubljano, naspr. kolodv. Vižmarje. Zahtevajte ceniki Klobuke narejene obleke, iepfoa, srajce, kravate, det. phk-šče, dežnike L dr. b, oemiw u ar. dok blago kupite po izredae nizki ceni pri »Aaerf-kancu« — Iva- K trnova*, Stari trg 10 — Ljubljana. Pridobivajte novih naročnikovi V MARIBORU Na Glavnem trgu štev. 9 — pri tvrdki Franjo Majer si nabavite za pomladansko in poletno sezone zelo ugodno najmodernejše blago za danske PLAŠČE in KOSTUME. — Za moške oblek* pa dobro češko in angleško blago. ¥. Lesialt. klcnDargova u!ica 3 ea ElllElil •so t> i* i i ..ip si s| isjis-s 2,0" 30 !j «-> I .S'* . i m a a acja l3 s H5" f .N Odi O 5Q 00 — Si Ui I O ^ g 2 «a<4-s g s S 204 v > * KcPtl ,7. j! 05 O-J -<00 d "g S B i SI s3 J!tr > oo T. C. Bridges; Na pomoč! Roman. Rekli so mu Sharpstone Point (Šarpstovn Pojnt ; = rtič ostrih kleči); na koncu, ki je bil na morski I strani, so se belo penili valovi med zmedo plitvin in j sipin. Naenkrat Sam preokrene krmilo in v loku obrne čoln proti Pointu. »Pa menda vsaj ne misliš pristati?? zavpije Jim nejevoljno. >Samo, če bova prisiljena,c odvrne Sam in krmari v isti smeri dalje. Jim skomigne z rameni, ne reče pa nobene več. Znal je precej spretno voditi eoln, ni se pa sramoval priznati, da ga Sam v tem poseka. Samov oče je bil kapitan neke obrežne škune1 in je na morju utonil borjemo pa brez drogov za jadra. in Sam je jadral, odkar je shodil. Prav noben ribič na obali ne bi mogel s čolnom več doseči ko Sam. T<"o >'e so na nlhnln v 1-rmilo. jp o^ln plaval jako hitro proti Pointu, toda Jim je gledal lanso 111 zapazil, ua jc tudi ona spremenila 8i/er in jima sledila; tako torej zap j ni bilo nobenega dvoma več, da ju lovi. Ko se je čolniček bližal Pointu, je bobnenje penečih se valov postalo močnejše, toda Sam je jasnega licu vztrajno krmaril naprej, naravnost proti sipinam, kjer so se prekucevale in belile vode. Nazadnje pa Jim ni mogel nič več molčati; zato vpraša: Sam, ali naju nameravaš utopiti? Tisti hip, ko sadeneva ob Ha nnin hodo nožrli valovile »Ne računim na to, da bi zadela ob tla, pravi Sam. >Ker je zdaj plima, je v Zavitem prelivu še vedno tri čevlje5 vode.« »Človek božji, menda vsaj ne misliš poskušati pota skozi Zaviti preliv?« Zakaj pa ne?« vpraša Sam. To nama prikrajša pot za dve milji in Gadsdena prehitiva za lepo progo.« >To je vendar smrtno nevarna vožnja.« godrnja Jim. »Vzel bi bil seboj rešilni pas, če bi bil vedel, da se boš spuščal v take igre.« »Ga ne boš potreboval,« zagotavlja Sam; prav tedaj pa se vzdigne čoln na visok val in Jimu je kar sapo zaprlo, ko je čoln vrglo proti lisi porasle skale, ki jo je razgalil upadajoči val. Sam pa je ostal popolnoma hladen, urno preokrenil krmilo in čoln zasukal naokoli. Približal se je čoln čerem za manj ko polovico svoje dolžine in cele plasti pen so ga pokrile, ko je presekal drug val, in nato spretno šinil v mirnejšo vodo. Malo je manjkalo « zanirmra Jim. ki ga jo nevarnost nemalo pretresla in si briše vodo z oči: Sam pa se samo znova zakadi v vrtince, oči pa upira v ozko črto modre vode pred seboj in čoln je kar letel skozi preliv. Krmaril je čolniček /.daj sem zda} tja med čermi in sipinami, ki so se na prečudne načine previjale na vse strani, vmes pa so nad plitvinami glušeče bobneli valovi; Sam pa se ni zmenil ne za bobnenje no zn brizgajoče polive in kar čvrsto hilel naprej. Čez minuto ali dve se je Jim že bolie počutil, toliko bolje, da si je upal oči dvigniti od preliva in pogledali nazaj po lanši. Pa je od nejevolje kar zazijal. >Za nama gre!<" »Jaz sem vedel, da pojde,« odgovori Sam mirno. »Torej sva se v vse te nevarnosti spuščala za prazen nič! pravi Jim trpko. Sedi mimo! ga opozori Sum in ker mu nI dru- gega kazalo- ga je Jim ubogal, srečnega se pa ni počutil. Lanša je hitela za čolnom in se mu hitro bližala in ko je prišla še bliže, je Jim videl, da jo krmari Gadsden sam. (Jadsden je bil velik človek krepkega stasa z bledim, gladko obritim obrazom in velikim jastrebovim nosom in je vodil lanšo s spretno roko. Ker je bila njegova lanša večja ko čoln in spredaj dobro okovana, je spočetka varno plavala in vae druge ovire laže premagala nego čoln. Jimu je srce upadlo, ko je videl, da je brez nezgode šinila v južni konec preliva. ;:Če naju tukaj dohiti, nama bo slaba predla,« zamrmra sam pri sebi; prav tedaj pa je Sam zavihtel čoln okoli novega ovinka v bolj razširjen del preliva in Jim začuti, kako čolnov greben ostro prasne po pesku. Vendar pa se ga je le dotaknil in je varno izpeljal. Lanša pa se je še hitro, hitro bližala in bila kmalu lako blizu, da je Jim lahko razločil (Jadsdonov obraz in obraz moža, ki je bil ž njim. Jim ga je spoznal, da je Simon Harth. Gadsdenov šofer, majhen pa žilav možiček, ki so ga poznali le pod imenom molčeči Harth. Bil je eden izmed mrzlih kornuelskili rudarjev, skoraj tako temne polti kot Španec in kratko ostriženih, kodrastih, črnili las. Pravili so, da je utrjen kot žebelj in brezvesten kakor njegov gospodar. Zdaj pa se plimovanje obrne in začne od severa drveti po prelivu dol; to pa seveda plovbi ni bilo v prid in jo je jako zavrlo. Kar jo bilo pa se slabše: veter je ponehaval. >I3ol je bo, če so ustavila k: zavpije Gadsden, da jo njegov krepki glas prevpil bobnenje in šumenje. Saj mi no moreta uiti.< Sam, Gadsden ima čisto prav,« reče Jim. ^Preden bodo pretekle tri minute, naju dohiti.« »Mogoče,« odvrne Sam nakratko, pa je vendar vse prej mislil, kakor pa se ustaviti, kajti zapodii »e je s čolnom v razpenjcnc valove in ga tiral dalje- Elektrikar vešč teorije in prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spa-dajočih del pri rudokopu in zraven spadajočih industrijskih podjetjih, se takoj sprejme. Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na upravo lista št. 2977. Tovarna v Mariboru išče korespondentinjo perfektno srbo-hrvatskega jezika z znanjem cirilice. Ponudbe na upravo lista pod štev. 2779 Proda se večje posestvo ob okrajni cesti, 15 minut oddaljeno od kolodvora Št. Jurij ob juž. železnici. — Pismene ponudbe na Franc Zdolšek, Hruševec 21, p. Št. Jurij ob juž. žel. D. H. C. znamovanec, perl-prejica, Mouline krpanec C. M. S.' in »Ara«, kronsko, Guliver in Lord svilo, razna trakove, čipke, zobčke, vezenino, gumbe in zaponke za plašče, lišp, biserne, za moške obleke, zapestne, ovratne, elastiko široko in ozko, vezalke ter galanterijske in modne predmete — priporoča OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 15 :: PRED ŠKOFIJO 15 Velika zaloga in izbira dišečega mila! Cene nizke! Postrežba točna! Cene nizke! ČEPICE moderne športne j za gasilce I ca godbe ia želez-nlčarle finančne stražnike er 6eplce k vBako'nUlHL krojem v velik' izbori ua zalogi do >zr»dno nizkih conah v speclfalni trgovini čepic ELIGIJ EBER Kongresni trg, L|ubl|ana. Zalogu vseh vrst elitne kožuhovine. Nakuo kož divjačine po najvišjih dnevnih cenah najboljših svetovnih znamk v veliki ■ izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od pri prostega do uaifinejšega in igračni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. MTribuna" F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovska opsta št. 4. Samostojnega trgOVCd verziranega v občevanju z odjemalci, Jugoslovan-hrvatski-nemški jezik se ište m tehnično velepodiefie. Ponudbe s curiculum vitae na Publi-citas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11, Pod K 31 IHodistinja Marijo lahn MARIBOR Stolna ulica št. 2 priporoča cenj. odjemalcem svojo v e 1 i k o izbiro vseh vrst damskih klobukov najnovejše mode za spomlad. - Točna postrežba, zmerne cene. Klobuke kupite najboljše in najcenejše v klobuCorni Auer. Maribor, lelrinjsha ulico 14 Velika izbira vseh vrst moških in deških klobukov lastnega izdelka. — Posebni oddelek za damske klobuke najnovejše mode. — Popravila točno in solidno. — Cene brezkonkui enčne. Dražba v St Oidu nad Ljubljano Na velikonočni ponedeljek dne 1. aprila se bo na licu mesta v Št. Vidu nad Ljubljano prodalo na prostovoljni dražbi več zemljišč Frančiške Cirman. Prodalo se bo zlasti: dve hiši (Fernadova in Johanova) z gospodarskim poslopjem in vrtom, ob državni cesti, v sredini Št. Vida, dalje več stavbenih parcel sredi vasi, ob državni cesti (poleg Andrejca in Krcmžarja ter nasproti Žiberta), končno več njiv in travnikov na polju med Šent Vidom, Poljanami in Klečami. Dražba se prične ob 1 popoldne pred Fernadovo hišo v Št. Vidu. — Plačilni obroki zelo ugodni. Pojasnila daje dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Gradiiče št. 10. Najboljše kupite! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šiione, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Priporočamo Vam Pnch kolesa ki so vedno najboljša ! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki ign. Voh Ljubljana — Novomesto Sil >w O C O £ "3 CO tsl III NOGAVICE svilene, svil. flor, cvirnate, pavolnate damske, moške in otročje, moško perilo, ovratnike, zapestnice, damske reform hlače, rokavice, kravate, moške in otročje naramnice, žepne robce v veliki izbiri priporoča OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 15 :: PRED ŠKOFIJO 15 V globoki žalosti naznanjam, da je moja srčnoljubljena mati, gospa Elizabeta SehaMovaKalčič upokojenka tobačne tovarne v torek 26. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 79. letu, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 27, t. m. ob pol 3 popoldne iz Hiralnice sv, Jožefa na pokopaličše k Sv. Križu. V Ljubljani, 26. marca 1929. Ivan Kalčič, sin in ostali sorodniki. Mostni pogrebni zavod. Opekarna f.P. VidiC d Komp. Uublana tovarniška zaloga stavb, materijala krasnih lončenih peči in štedilnikov, češkib emajl ploščic za štedilnike in obložilev sten, Samotne opeke i. t. d., nudi v poljubnih množinah prvovrstne zarezane strešnike Najboljše, najtrpežnejše, tedaj tudi najcenejše kritje J streh sedanjosti — Pravilno žgauo gosto blago, bre/ —. apna, prezimi dobro in se ne lušči, ter ne pije tako vode k»kor nekateri drugi izdelki. — Strešnik ima ravno prekritje nu način kakor domači strešnik bobro- vec. ter se doseže dobro zaprto streho ingost —J strešni krov — Na željo pošljemo popis in ponudbo ■°JJ. Za pokrivanje novih s'avb zvsnkovrst. materijalom n.pr.zarezano opeko, bobrovci, škriljem, azbestnimi ploščami itd., kakor tudi za vsakovrstna krovska popravila se priporoča 30ŽE ELIKAN, krovski mojster. LJubljana, Orlova ulica 17 (Ob Dolenjski cesti) Delo solidno. - Točna postrežba. - Nizke cene. - Zahtevajte proračuni PRIMUUN najbolj dovršeni sietlopisni papir za suho kopiranje z amonjakom, širok 75 in 100 cm PrehaSa vse dosedanje izdelke Fabrikat L. Van der Grinten, Venlo, Holland. — Jugoslov. patent št. 6024 Samoprodaja za Slovenijo: Kova založba, r, ,., Ljubljana Kongresni trg št. 19 - Telefon št. 2793 DRUŠTVO »PRAVNIK« V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je umrl v nedeljo, dne 24. marca 1929 soustanovitelj in prvi predsednik društva, gospod dr. Fran Papež odvetnik v Ljubljani Spomin nanj naj nas vžiga in bodri k nadaljnjemu delu, V Ljubljani, dne 25. marca 1929. Odbor.