Gospodarskc* stvari. Gospodarsko drobtinice. IV. Podučil seai vas, dragi gospod ačitelj! sledajokrat iz česa se gaoj dela, tianes pa vata bočeia pokazaii razne baže ali vrste gaoja. 1. Govejega gaoja se pri vaakera aialem ia velikeai gospodar.stvu kaj več dobi, kteri ne samo zemlji aego tadi vsakeaiu sadcžu dobro ainži. On zrahlja težko ia debelo zemljo, gorko ia apacasko pa bladi. Pitana ali rejeaa živiaa da gnoj bolji, medla pa slab gaoj, koji v zeailji hitro miae. 2. Ovčji ia konjski gnoj. Ovčji gaoj je gorek, zato se za težko ilovaato in mrzlo zemljo ralii, kajtijo greje in rablja. Ravao isto stori konjski gaoj, kajti je vroč ter se v gaojnišču rad vje ali zgori, če se vcčkrat ae .poliva ia sicer s gnojaico ali scnvnico. Dubro je, da ga po raaki legi a pratjo potrosinio, da vročine ae zgori. Koaji, ki veliko ovsa, žita, kurazfi itd. zobajo, dajo niočaejšega gnoja, kot ovi, ki Ie od slabe kinie žive. Ovčji gaoj je dobro zavolj ajegovc snbot? le ined dežcvaiai vremenom i/,važati ia sice-r ac aa ovo polje, kanior bočemo sejati žita, ker po njeni rade poležejo. 3. Sviaski gaoj imeinijejo mrzli guoj ai sicer zato kcr veliko clctclje, kubiaskili in nilečaih odpadkov, tedaj vodeuili oblodov dolio. Oa nji-vani, kamor žita scjenio, dobro ne služi, kajti inm veliko plevelnalib stvari v sebi, koja svinjam v korito polagamo, ker plevelao seaie kali požeae. Bolje pa služi seaožetiai ia ]>iišaiko<a. 4. Scavaicu se zbira v kadi, jaaii ali sodu, kaaior je žaganja, apaenske sožganc prbljadi pa cestaega praba nasuti, ter sc vsako jutro s aovo aabrano scavnico polije. Ta gnoj služi dobro drevesoai, ako se odkopljejo ia aa koreaiae ackaj scavaega gaoja potrosi. Ker ravao od drevja govorim, vam bočeai povedati, s kakošao vodo aioramo jih zamakati. Ni zadosti, ako voda, s kojo zcleajadi ia drevesa zamakaaio iaia gnojne dele v sebi, aego mora biti tudi topla. Voda iz airzlib studeacev ali vrelcev napelje se v ailake, vodotoke ali kadi, da se sogrejc, preden se z ajo poaiaka; topli vrelci aaj se gosto rabijo. Tudi potočna voda naj ae rabi le aa površju, tedaj ne amemo globoko zajemati, kajti pregloboko zajeaiaaa voda aiaia toliko solitarja v sebi kot ova, ki se zajeaia aa površju. Solitar se ve da tudi gaoji.  Vrtae zeleajadi pomakajo se le po solačnem zabodu tedaj zvečer Bikdar ae po vzhodu ali takrat kadar solace aaj bujše  pripeka. 5. Zlo basaovitea gnoj jc gnojaica, ki se aareja iz scavnicu ia ove vode, z kojoj gaoj polivaaio. \rsak skrben gospodar sbraajujc gaojnico v kaki jami ter jo v sodib izvozi. Kdor gaojaice ae shranjuje ni vredea, da iraa lepo iine ,,kinet\ 6. Se drugega gnoja seai pozabil, ki ga dobomo od perutaiae. Gospodar, ki iaia veliko pcrutaiae, aaj jo zapira v poseben ,,karjak", ter gaoj marljivo shranjuje, kajti pe- rutaina pobera le žito, črve ia drugo golazen, ki dober ia juočea gaoj da in takšai gaoj v zeailji aaglo žene. Pozabiti tudi ae smcin, da se kurjaki s peskom, suho prstjo a!i pa zdrobljeao slamo potrose, kar dosti dobrega gaoja da, in pe- rutniaa zarad snage, rečem saago, bolj zdrava ostaae. Še drugi gnoj imamo, ki ga dobivaiao iz zemlje ter mn zeailjski gnoj praviaio. Oa sicer ae gaoji toliko kot živitiski, vender aekoliko gnoju pripomore, da se hitrejo po ze:alji razpusti. Takšne atvari so: živo apao, lapor, eraa gaojua zemlja, ceatao ia mlačao hlato, mavce, prah in razsip starih zidov. Vse to so aaaieču v kakšno jaaio ter z živiaskim ia človeškiai blatoai pomeša ia s gaojaico veukrat poliva. Tako zgaojeaa sodrga sc izvozi v spoailadi ali jeseai na senokoše, ki jih i;a več let dobro pogiu.ji. Z Bogoin gospod učitelj ! priiiodajič se sopct vidiva. Ne, nc tako bitro gospod Gerič! še cao bažo gnoja imaaio, na ktero raarsikteri gospodarji malo ali cclo i.ič nc porajtajo, ia ta baža gaoja je nčlove.ški ganj1'. Grdo ia aepristojao jc, ako zagledaaio j>ri kmctih okoli hraaia kanone (tnpe) poatavljeae, kal^or da bi pioti naj hujaernn sovražaiku aavreti bili, t.j. da ljudje opravijajo kjegoder svojo potrebo okoli braaia. Moder gospudar skoplje 1 sežeaj globoko jamo, kaaior poatavi iz desk ali blaaj obito utico, da ljudjo svojo potrebo va nji opravljajo. Jaaia biti pa mora blizo gaojnišča do 2 sežaja široka, s pokrovoai prevideaa, da živiaa ali celo otrok vanjo ac pada ia da se snirad tako ae razčirja. Kadar kup doraste, se v jaaii razmeče in z steijo pokrije. Ako bi ves človeški gaoj spravjali, kakor ga spravljajo uinni gospodarji, da bi se ga nič ne zguhilo, ia da bi aiu večkrat, slaaie, stelje, bojevja, pepela ali kake druge sodrge primcšali, kakor store na večib dragib krajih, zagotoviia vas goapod Čerič, bi aasi slovenski kiuelje žo zadosti guoja iiaeli.