SMS-sporočila kot sestavni del vsakdanje komunikacije med mladimi Zdenka Sušec Lušnic, profesorica slovenščine in družboslovja, Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je povezan z mnogimi protislovji. Daje nam več svobode, a hkrati povzroča nove odvisnosti, nudi nadzor, vendar povzroča tudi zmedo, ustvarja več časa, a hkrati ga vse bolj jemlje … Tudi mobilni telefon spada v to kat- egorijo tehnologije in veliko prispeva k spremembam obnašanja in navad. Med najstniki je ta pripomoček postal nujen in skoraj naraven element njihovega vsakdanjega življenja. Uporaba klicanja, igranja iger, uporaba tekstovnega sporočanja oz. pošiljanja SMS-sporočil in še kaj so danes pomembne sestavine v najstniški mobilni kulturi. UVOD Mobilna tehnologija se z izjemno hitrostjo razvija vse od 80-ih let naprej, v zadnjih nekaj letih pa je tako v svetu kot pri nas doživela pravo ekspanzijo. V Sloveniji se je mobilna telefonija močno razširila, število uporabnikov je od leta 1998 močno nara- ščalo vse do leta 2004, ko trg mobilne tehnologije postane zasičen, saj ima mobilni telefon že skoraj vsak posameznik oz. po podatkih raziskave RIS skoraj 90 % uporabnikov v starosti od 10 do 75 let (Vehovar in Lavtar 2005). Mobilni telefoni so postali intimno povezani s po- sameznikovo identiteto, saj se ljudje zelo zanašajo na njih, vidijo jih kot nepogrešljiv pripomoček, kot del njih samih. Mobilni telefon je vpet v družbo in postaja del kulture modernih družb. Brez te napra- ve se ljudje počutimo, kot da bi ostali brez desne roke. Do sedaj še noben drug medij ni bil tako ose- ben. Postal je potreba, del naših teles in zato del nas samih. Tudi med najstniki, zlasti šolarji, je mobilni telefon postal nepogrešljiv pripomoček njihovega življe- nja. Uporabljajo ga predvsem za organizacijo vsak- danjega življenja, za vzdrževanje družbenih vezi in tudi za komunikacijo z družino, ki omogoča takoj- šen stik s članom družine. Najbolj običajni tovrstni pogovor je dogovarjanje o prostočasnih aktivno- stih ter pogajanje o uri, do katere lahko ostanejo zunaj. Starši so namreč ugotovili, da lahko preko mobilnega telefona dobro in uspešno nadzoruje- jo svoje otroke in da v bistvu lahko kadarkoli pre- verijo, kaj počne njihov otrok. Prav tako je mobilni telefon postal pomemben element pri oblikovanju prvih ljubezenskih vezi, saj najstniki sprejemajo te- kstovno sporočilo za odličnega komunikacijskega posrednika med mladimi zaljubljenci (Oksman in Rautiainen 2002). KRATKA TELEFONSKA SPOROČILA Ker je mobilni telefon priročen in prenosljiv, omo- goča zasebno komunikacijo v javnosti oz. na javnih prostorih. Kratka sporočila so ena od oblik tovrstne komunikacije in se pošiljajo v zelo različnih situ- acijah, na primer ob klepetu s prijatelji na kavi, na avtobusu, v čakalnici pri zdravniku … Večinoma so prejemniki kratkih sporočil izbrani posamezniki, vsebina pa je pretežno namenjena njim. Obstajajo pa tudi primeri, ko lahko vsebina kratkega sporočila postane javna za določeno skupino ljudi, na primer kadar v večji družbi pošiljamo sporočilo izbranemu posamezniku in se o sporočilu tudi pogovarjamo. Pri takšni komunikaciji so meje med javnostjo in zasebnostjo drugačne ali celo zabrisane. 23 Didakta 24 SODOBNA TEHNOLOGIJA IN ŠOLA Didakta Jezik kratkih telefonskih sporočil je oblika komu- nikacije, ki je prilagojena prostorskim omejitvam mobilnega telefona oziroma znakom, ki so na vo- ljo v pomnilniku telefona. Prvo kratko sporočilo po mobilnem telefonu je bilo po podatkih največjega mobilnega operaterja v Sloveniji poslano v devet- desetih letih 20. stoletja. Glavna dejavnika, ki vplivata na jezikovno podobo, sta torej prostorska omejitev SMS-ov in individual- nost vsakega pišočega posameznika. To se na je- ziku kaže tako, da se v kratkih sporočilih pojavlja precej kratic. Uporabljajo se tako slovenske, kot na primer že dolgo uveljavljeni LP − lep pozdrav, FSM − fajn se mej, RTM − rad/rada te imam, kot angle- ške, ki izvirajo iz angleških spletnih klepetalnic, na primer WTF − what the fuck (sl. kaj za vraga), LOL − laughing out loud (sl. na glas se smejati), THX/ TNX – thanks (sl. hvala). Pogosti so tudi različni na- čini krajšanja besed. Besede so lahko napisane kot kombinacija črk in številk, na primer ju3 (jutri) ali s5 (spet). Namesto besed se uporabljajo znaki, tako besedo 'je' zamenjuje = ter besedo 'in' &. Z indivi- dualnostjo izražanja pa so povezani različni načini začetkov in koncev sporočil. Nekdo na primer na začetku pozdravi s »čau« in konča z »rtm«, drugi pozdravi s »haj« in konča z »ajt«. Obstajajo tudi različni načini izražanja čustev v kratkih sporočilih, nekateri na primer uporabljajo emotikone, mladi jim rečejo »emojdžiji«, to so smeški, ki so na voljo v mobilnih telefonih, drugi pa čustva izražajo z zapi- som besede, kot je »heeeej« (Vir 1). PROJEKTNI TEDEN NA TEMO SMS-SPOROČIL Na Srednji šoli Ravne poučujem že šestindvajse- to leto in z uporabo mobilnih telefonov se sreču- jem vsakodnevno. Pred šestindvajsetimi leti, na začetku mojega službovanja, učitelji nismo imeli težav glede uporabe mobilnih telefonov med po- ukom, ker takrat telefoni še niso bili tako razširjeni oz. vpeti v naš vsakdan, kot so danes. Mladi danes enostavno ne znajo več živeti brez tega sodobne- ga pripomočka, pravzaprav se zdi, da so mobilni telefoni popolnoma prevzeli nadzor nad njihovimi življenji. Ker je pri mobilnih telefonih najpogostejša uporaba tekstovnih besedil oz. SMS-sporočil, sem se odločila, da bom v okviru enega od dveh projek- tnih tednov, ki ju vsako leto že nekaj časa izvajamo na šoli, skupaj s skupino dijakov proučila, kako in koliko dijaki naše šole uporabljajo SMS-sporočila. S projektno skupino smo se poglobili v SMS-jezik in ugotavljali, kakšen vpliv ima ta jezik na pravopisne in slovnične napake pri pisanju raznih besedil, šol- skih in domačih nalog oz. pisni komunikaciji na- sploh. Projektni tedni na naši šoli so zelo obogatili šolski koledar in jih dijaki z veseljem pričakujejo ter na njih zavzeto sodelujejo. Na leto imamo torej dva projektna tedna. Zelo pomembno pri tem delu je, da se medpredmetno povezujemo in usklajujemo, zato je treba celoten projekt dobro zasnovati, pri tem pa so pomembne ideje celotnega predme- tnega učiteljskega zbora oziroma tistih, ki bodo vodili skupine dijakov pri posamezni temi. Teme so po navadi strokovno vezane glede na smer izo- braževanja dijakov, slovenisti pa se vključujemo od samega začetka in dijake učimo, kako se napiše na primer anketa, intervju, poročilo, predstavitev delovnega postopka ipd. Dijaki iščejo sopomenke za nejasne besede, si razložijo pomene tujk in stro- kovnih izrazov, ki jih srečujejo ob dani temi, iščejo literaturo v knjižnici, izdelujejo plakate in elektron- ske prosojnice. Ob tem pa jih slovenisti vodimo, da sami popravljajo pravopisne in slovnične napake. Zadnji dan se po navadi pripravimo na govorni na- stop, ki je sklepno dejanje vsakega projektnega te- dna, saj takrat dijaki predstavijo, kaj so delali, doži- veli, se novega naučili … Zaradi medpredmetnega povezovanja so rezultati dela boljši, kakovostnejši, strokovnejši, saj vsak profesor prispeva delček s svojega področja. Cilj projektnega tedna je, da dijaki pri posamezni temi usvojijo kar največ znanja, pridobijo čim več informacij, in sicer na podlagi lastnih izkušenj in timskega dela. Rezultat projektnega tedna se po- kaže ob predstavitvah na sklepni prireditvi, kjer di- jaki svojim sošolcem, profesorjem in drugim nav- zočim poročajo o svojih izkušnjah ter z njimi delijo nova spoznanja o tem, kar so se novega naučili. Tokratni projektni teden je bil izveden tako, da so sodelovali vsi razredi, ne le tisti, ki se izobražujejo po prenovljenih programih. Ker je bilo zelo veliko projektnih skupin, nismo mogli v celoti uresniči- ti medpredmetnega povezovanja, kot bi ga sicer lahko, če bi bilo skupin manj. Tako se je moja sku- pina dvanajstih dijakov, računalniških tehnikov, ukvarjala z SMS-jezikom, in ne s svojim strokovnim področjem. Kljub temu so se z veseljem lotili pro- jektnega dela, saj jim je bila tema všeč. 25 Didakta SMS-SPOROČILA MED MLADIMI Prvi dan projektnega tedna smo skupaj z dijaki na spletu poiskali vse razpoložljive informacije o SMS- -jeziku, se o tem pogovarjali ter na to temo nato na- redili tudi zapiske. Najprej smo si zapisali, kaj je SMS. Ugotovili smo, da je to dodatna storitev v omrežju GSM, UMTS, ki omogoča sprejemanje, pošiljanje in shranjevanje kratkih tekstovnih sporočil. SMS-i so teksti, ki vsebu- jejo do največ 160 različnih črk, številk in znakov in se pošiljajo preko SMS-centra za prenašanje sporo- čil v omrežju GSM/UMTS. Nato smo zapisali definicijo SMS-sporočil, in sicer, da so to kratka sporočila (ang. Short Message Ser- vice), ki se pošiljajo prek mobilnih telefonov. Ustvar- jalnost v SMS-sporočilih se kaže v uporabi emotiko- nov (emocija in ikona) [emojdžijev], v nadomestitvi zlogov s števkami, v krajšanju besed, v kraticah, v kombiniranju ločil … Emotikoni so grafične slike, s katerimi izražamo do- ločena čustva. Z njimi enostavno in hitro razkrijemo svoje počutje. So nekakšno sredstvo mehčanja ali pa prejemnika opozarjajo, da besedila ne sme brati dobesedno. Mladi ta pojem poznajo pod drugimi izrazi: smeško, smajli, mežik … Ugotovili smo, da je kar nekaj raziskav že narejenih na to temo, celo dve doktorski nalogi. Dr. Caroline Tagg je raziskovala SMS-sporočila v Veliki Britaniji, v Italiji pa je na to temo doktoriral Francesco Tronci. Oba sta prišla do podobnih ugotovitev. V Sloveniji se s tem ukvarja Urška Jarnovič, raziskovalka na od- delku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je objavila že več študij na to temo. SMS-sporočila so ena od oblik komunikacije. Mlaj- ši dojemajo to komunikacijo kot govorjeno, starejši pa kot pisno. Rečemo lahko, da je to nek nov jezik, kjer je pomembna prostorska omejitev SMS-ov in individualne značilnosti posameznikov, ki jih piše- jo. Zaradi tega se v kratkih sporočilih pojavlja veliko kratic, smeški, kombinacija črk in številk, razni znaki … Pisanje SMS-ov je pravzaprav zelo ustvarjalno in inovativno, saj moramo hitro, z malo besedami veli- ko povedati. Ljudje v kratkih sporočilih torej težimo h kratkosti in jedrnatosti. Sicer pa je SMS-jezik zelo živ in se ves čas spremi- nja. Najdemo veliko tujk, predvsem anglizmov, ter narečnih elementov. Ta oblika komunikacije je pri- lagojena prostorskim omejitvam mobilnega tele- fona oziroma znakom, ki so na voljo v pomnilnikih telefona. Svetovni splet, sleng, vsestransko prodirajoča an- gleščina ter omejitev na 160 znakov so torej odločno vplivali na nastanek novega koda, to je SMS-jezika. Anketa Z dijaki smo sestavili kratko anketo. Razdelili smo jo med dijake naše šole, in sicer stotim dijakom. Nato so dijaki sami analizirali odgovore in prišli do zanimivih ugotovitev. Sto dijakov Srednje šole Ravne je izpolnilo anketo, pri čemer je bila njihova povprečna starost sedem- najst let. Večina anketiranih, to je 82 %, ima svoj telefon od desetega leta starosti dalje. 10 % anke - tiranih ga ima od dvanajstega leta, 8 % pa od tri- najstega leta starosti naprej. Ugotovili so, da kar 96 % anketiranih uporablja SMS-jezik. Uporabljajo ga predvsem za pošiljanje SMS-sporočil, za poslušanje glasbe, za fotografiranje in igranje igric. Na vpraša- nje, če vedo, kaj je to SMS-jezik, jih samo osem od stotih anketiranih ni poznalo pomena tega pojma. Pri vprašanju, koliko SMS-ov pošljejo povprečno na dan, so bili njihovi odgovori dokaj enotni, večina dijakov se zaveda, da jih pošljejo veliko preveč, šte- vilka pa pri nekaterih presega tudi preko petdeset sporočil na dan. SMS-sporočila pošiljajo predvsem vrstnikom z namenom obveščanja in klepetanja z njimi. Najzanimivejši vprašanji sta se dijakom zdeli zadnji dve, kjer so morali napisati oz. narisati ter razložiti, katerih deset smeškov in katerih deset kratic naj- pogosteje uporabljajo pri svojem vsakodnevnem pošiljanju sporočil. Vendar pa niso ostali pri številki deset, temveč so izpostavili nekaj več smeškov oz. kratic, ki jih najpogosteje uporabljajo. Ugotovili so naslednje: Najpogostejši smeški naših dijakov: smeh do solz nasmeh pomežik kazanje jezika jok poljubček zaskrbljen žalost jeza objem slinjenje brez ust angel (počaščen) zlomljeno srce »piflarček« slabost, bruhanje »frajerček« 26 SODOBNA TEHNOLOGIJA IN ŠOLA Didakta Z dijaki projektne skupine smo se osredotočili tudi na zapisovanje SMS-sporočil med mladimi. Ugotovili smo, da je pravopis v SMS-sporočilih zelo zanemarjen. Dijaki ne pišejo ločil in ne uporabljajo velike začetnice, izjema je le prva beseda, ki se na mobilnih telefonih izpiše sama. Velikokrat izpušča- jo črke, izpuščajo polglasnik, črko L oziroma črko V zapisujejo s črko U, črke za šumnike Š, Č, Ž zapi- sujejo kot S, C in Z; torej kot sičnike, saj je takšen zapis hitrejši. Uporabljajo pogovorni jezik, narečne besede in sleng, kjer je čutiti velik vpliv tujih jezikov, pred- vsem angleščine, redkeje tudi nemščine. Pri razu- mevanju kratic je potrebno vsaj minimalno razu- mevanje angleščine, zato smo se povezali s profe- sorjem angleščine (medpredmetno povezovanje), da smo razjasnili pomen nekaterih kratic. Nekaj pa je tudi popolnoma slovenskih, na primer LP, RTM, ju3 (jutri) … Pričakovala sem, da dijaki uporabljajo veliko kletvic in vulgarnih besed, kar je bilo z anketo tudi potrje- no. Vendar to ni le v SMS-jeziku, temveč je to prav tako težava tudi v vsakdanjem sporazumevanju med dijaki, ki neprimernih besed v komunikaciji sploh ne slišijo več, saj jim to postaja vse bolj vsak- danje. Ugotovili smo, da obstaja tudi nekaj pozitivnih strani SMS-sporočil. To so mobilnost, hitrost, do- segljivost, ohranjanje stikov … Nikakor ne moremo mimo tega, da so mladi v pisanju SMS-sporočil zelo ustvarjalni, kar se kaže v uporabi emotikonov, krajšanju besed, tvorjenju kratic, kombiniranju raz- ličnih črk in ločil. Ob tem seveda ne smemo po- zabiti na negativne strani, ki se močno kažejo v slabi pismenosti pri pouku, v pačenju slovenskega jezika, uporabi neknjižnih izrazov v besedišču, upo- rabi vulgarizmov, slabi komunikaciji, zasvojenosti s pisanjem sporočil in posledično zaradi vsega tega tudi v manj osebnih odnosih … V NADALJEVANJU … Drugi dan projektnega tedna smo obiskali Koro- ško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, kjer smo iskali knjige in članke, vendar nismo našli veliko literature na to temo. Podatke smo iskali tudi na internetu in jih primerjali z na- Najpogostejše kratice naših dijakov: RTM rad te mam FSM fajn se mej LP lep pozdrav LY/ILY ljubim te BRB takoj bom nazaj TYT vzemi si čas TNX/TY, NP hvala, ni problema WB dobrodošel nazaj JU3 jutri WTF kaj za vraga LOL smeh na ves glas BVZ/BV brez veze BTW mimogrede IDK ne vem IDC vseeno mi je K okej OMG o moj bog WAYD kaj delaš 27 Didakta Literatura: Bahovec, I., Bezić, T., Kranjc, A., Slivar, B. in Zupanc, B. (2007): Oce - njevanje v novih programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izo- braževanje. Prosnik, V. (2009): Slovenska SMS-sporočila mladih. Vzgoja in izo - braževanje, XL/2. 52−55. Oksman, V. in Rautiainen, P. (2002): I’ve got my whole life in my hand. V Azpiroz Villar, E. (2002): Revista de estudios de juventud. Madrid, Instituto de la Juventud Redacccion. Vehovar, V. in Lavtar, D. (2005): RIS 2004/2005 Mobilna telefonija. Ljubljana: RIS. Viri: Vir 1: Jezik SMS. Dostopno na http://www.rtvslo.si/turbulenca/pa- ges/page/98 šimi ugotovitvami. Te so bile podobne kot ugoto- vitve tistih, ki so se s tem že ukvarjali. Pogovarjali smo se o tem, kako SMS-jezik vpliva na pismenost dijakov, kakšne napake se pojavljajo zaradi tega, npr. pri pisanju spisov ter vodenih oz. samostojnih interpretacij. Bili smo si enotni, da dijaki naredi- jo ogromno napak ravno zaradi vpliva SMS-ov in komunikacije na spletu. Kako preprečiti takšno dogajanje oz. zmanjšati vpliv SMS-jezika na spo- razumevanje med mladimi bi mogoče lahko po- drobneje raziskali na kakšnem izmed prihodnjih projektnih tednov. Tretji dan smo izdelali elektronske prosojnice in se pripravljali na sklepno predstavitev skupaj z drugi- mi skupinami, ki so sodelovali na projektnem te- dnu na naši šoli. Četrti dan smo predstavili našo temo, ki je bila zanimiva tudi za druge dijake, saj jim je ta način komuniciranja blizu. Ko sem se kasneje z nekateri- mi dijaki pri pouku pogovarjala o tej tematiki, sem ugotovila, da so začeli o tem razmišljati na druga- čen, zrelejši način. SMS-JEZIK SLABO VPLIVA NA PISMENOST MLA- DIH Mislim, da je bila tema, ki smo jo izbrali za projek- tni teden in jo tudi raziskovali, zelo zanimiva in di- jakom precej blizu, saj je ta način sporočanja zelo pogost in zanimiv, zlasti med mladimi. Mladim so zanimivi emotikoni ali smeški, ki so lah- ko barvni ali pa sestavljeni iz ločil ali drugih zna- menj (novejši mobilni telefoni pa že samodejno iz ločil in znamenj oblikujejo barvne simbole). Z njimi pokažejo svoja čustva, ki jih samo z besedami mo- goče težje izrazijo. Njihova uporaba prihrani čas in denar. Ker se sleng in pogovorni jezik spreminjata, se bo spreminjal tudi jezik v SMS-sporočilih. Ugotovili smo torej, da SMS-jezik vpliva na čeda- lje slabšo pismenost dijakov oz. mladostnikov, saj dijaki v SMS-jeziku ne spoštujejo pravil pravopisa in to prenesejo tudi v šolske in domače naloge, v pisna preverjanja oz. ocenjevanja znanja, v vodene in samostojne interpretacije besedil, v zapiske … Skratka, na vsa področja pisne komunikacije. ZAKLJUČEK Projektni tedni na Srednji šoli Ravne so iz leta v leto boljši, zanimivejši, bogatejši, aktivnejši, skrat- ka, postali so nepogrešljiv del šolskega koledarja. Dijaki jih imajo radi, saj jih takšno delo veliko bolj privlači kot klasičen pouk. Tokrat zaradi velikega števila skupin, sodelovali so namreč vsi oddelki na- enkrat, ni bilo veliko medpredmetnega povezova- nja, ampak smo bolj poglobljeno raziskovali temo s področja slovenščine, to je jezik v SMS-sporočilih. S pomočjo anketiranih dijakov naše šole smo prišli do zanimivih ugotovitev, pravzaprav smo ugotovili podobno kot raziskovalci pred nami, in sicer to, da SMS-sporočila uporabljajo skoraj vsi, predvsem vr- stniki med seboj. Razvili so zanimiv in inovativen jezik, ki vsebuje različne znake, krajšave, kratice, smeške … Ugotavljali smo prednosti in slabosti te komunikacije in si bili pri tem enotni, da je najbolj negativno to, da neupoštevanje pravopisnih pravil dijaki prenašajo v pisna besedila, vodene interpre- tacije, v pisna preverjanja in ocenjevanja znanja, itd. Ker je bila omenjena tema dijakom, s katerimi sem delala, zelo všeč, že razmišljam o tem, da bi pri naslednjem projektnem tednu ob analizi pisnih izdelkov naših dijakov ugotavljali vpliv SMS-jezika na njihovo pismenost in komunikacijo, ki na škodo dijakov postaja čedalje slabša in skrb vzbujajoča. Urška Jankovič s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je pred leti opravila raziskavo kratkih telefonskih sporočil, pravi: »Vsak jezik je živ in se vseskozi spre- minja, nastajajo nove komunikacijske situacije, ki posamezniku nudijo bogatenje in razvijanje jezi- kovnih zmožnosti«. (Vir 1) Strinjam se, da je jezik živ in da se je treba prilaga- jati tudi drugim načinom izražanja, res je tudi, da SMS-jezik pravzaprav bogati slovenski jezik, ven- dar pa je pri tem potrebno poudariti tudi drugo plat, in sicer, da se moramo pri uporabi SMS-jezika zavedati meja njegove uporabe in situacij, v kate- rih njegova uporaba ni primerna oz. ne ustreza da- nim okoliščinam. Opozarjati na takšne situacije pa je naloga učitelja oziroma učiteljice.