List 20.
Politični  oddelek.
Vinska  klavzula.
Kmet je res brez varstva. To se je zopet jeđenkrat pokazalo v torek v državnem zboru, ko je prišla na razpravo takoimenovana vinska klavzula.
V naši državi je 250.000 hektarjev vinogradov. Na tisoče in tisoče ljudi se ubija z vinogradništvom, plačujejo ogromne davke, kakor da jih hoče vlada prepustiti grozeči jim usodi — propadu.
Vinogradništvo je po trtni uši in po drugih trtnih boleznih silno trpelo. Naš vinogradnik je tudi vse drugače obremenjen z vsakovrstnimi davki in dokladami, kakor njegov tovariš v drugih državah in nikakor ne more prodajati svojega pridelka po tisti ceni, kakor Lah ali Francoz. Ko bi ceno še bolj znižal, bi niti lastnih stroškov ne pokril.
Najhujša nesreča za naše vinogradništvo je trgovinska pogodba z Italijo. Predno se je ta pogodba sklenila, je naša država pobirala od vsakih 100 kilogramov laškega vina po 20 gld. carine v zlatu. Vsled tega se uvažanje laškega vina ni izplačalo in so mogli domači vinogradniki svoje pridelke vsaj za primerno ceno prodati.
Leta 1892. pa je bila sklenjena trgovinska pogodba z Italijo, vsled katere se je uvažanje laškega vina znatno olajšalo. S to trgovinsko pogodbo se je namreč poprejšnja carina na laško vino v znesku 20 gld. v zlatu od vsakih 100 kilogramov vina znižala na 3 gld. 20 kr.
To je vse razmere znatno premenilo. Zdaj se je izplačalo uvažanje laškega vina, kajti na Laškem se dobi vino za tako nizko ceno, da bi naš vinogradnik prišel v jednem letu na boben, če bi svoj pridelek po tej ceni prodajal. Posledice uvažanja laškega vina so postale silno občutljive. Pred vsem je cena domačemu pridelku tako padla, da vinogradnik  že  nima  skoro nobenega dobička
več. Vrh tega so premeteni vinotržci oškodovali vinogradnika posebno občutno s tem, da so laško vino meštli z domačim pridelkom in to zmes prodajali kot pristno domače vino. Na ta način se je na stotine in stotine ia tisoče hektolitrov kranjskega cvička naredilo in v denar spravilo, mej tem ko ubogi vinogradnik svojega pridelka ni mogel prodati.
Naravno je, da so se vinogradniki naposled začeli upirati vinski klavzuli, in da s o zahtevali, naj se odpravi. Ker poteče trgovinska pogodba z Italijo leta 1903 in se vrše že sedaj mej našo in mej italijansko vlado pogajanja zaradi obnovitve te trgovinske pogodbe, se je stvar v tekočem zasedanju državnega zbora po poslancih spravila tudi pred poslansko zbornico.
Vinogradniki so upali, da se vender doseže kak pozitiven uspeh, ali to njihovo upanje se ni izpolnilo.
V seji, ki je bila minoli torek je prišlo na razpravo poročilo vinarskega odseka glede vinske klavzule. Kar je odsek predlagal, je bilo sicer sprejeto, toda v obče moramo reči, da ta sklep ni nikak uspeh za vinogradništvo.
Odsek je nasvetoval, naj se pri obnovitvi trgovinske pogodbe z Italijo opusti vinska kiavzula in naj se carina na laško vino določi na 20 gld. v zlatu, toda odprl je sam vladi mala vratca s tem, da je predlagal, naj se vladi dovoli, da sme to carino znižati, če treba tudi na 12 gld. S takim znižanjem bi pa vinarstvu ne bilo nič pomagano, zakaj če bi carina ne znašala vsaj 20 gld. se bo vinotržcem še vedno izplačevalo uvažati laško vino, a dokler se bo uvažanje izplačevalo, dotlej ne dobi domači pridelek poštene cene.
Najlepše pa je, da se vlada niti temu sklepu neče pokoriti. Trgovinski minister je v torek kratkomalo izjavil, da mu odsekov predlog ne ugaja in sicer iz dveh razlogov. Prvič za to, ker se mu zdi sploh neumestno, da hoče poslanska zbornica v naprej določiti carino na laško vino in tako jednostransko rešiti jedno točko iz trgovinske pogodbe z Italijo, radi katere še tečejo  poga-
Stran 192.
janja, drugič pa zato ne, ker ministrstvo nima upanja, da bi doseglo tako zvišanje carine na laško vino.
Vladne izjave kratki smisel je ta, da se vlada pri pogajanjih zaradi trgovinske pogodbe z Italijo ne bo čisto nič ozirala na sklep poslanske zbornice, s katerim so se odobrili odsekovi predlogi, ampak da bo varovala korist vinogradništva le v toliko, kolikor bo to mogoče ne da bi prišla pogodba z Italijo v nevarnost. Ker je pa Italiji pred vsem na tem, da se ohrani vinska klavzula, saj ima prav zaradi interesov na tem, da se trgovinska pogodba sploh obnovi in saj mora računati s tem, da Nemčija vinske klavzule na noben način ne obnovi, moramo biti na to pripravljeni, da naša vlada glede vinske klavzule malo ali celo nič ne doseže, nego da bo vinogradniško korist zopet žrtvovala koristi velikih fabrikantov.
Jedino upanje je, da bo državni zbor pri odobrenju trgovinske pogodbe z Italijo zahteval primerno carino na laška vina, ali to upanje je jako skromno, in se mu udajajo samo optimisti, če tudi je v torek vsa zbornica glasovala za odsekove predloge, se zdi nam, da v slučaju neugodnega uspeha vladnih prizadevanj zastran zvišanja carine na laško vino, tudi v poslanski zbornici ne bo dobiti parlamentarne večine za odpor zoper neugodno vinsko klavzulo, in bojimo se, da bo kmet-vinogradnik brez usmiljenja žrtvovan.