Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
VeUa za vse leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
s
GLAS NARODA
UstisloYenskih .delavcev y Ameriki*
The largest Slovenian Da2j in the United States.
bfued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000
TELKFON: CHelsea 3—3878
1*0. 173. — STEV. 173.
Entered as Second Claw Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 _ NEW YORK, MONDAY, JULY 25, 1932. — PONDELJEK, 25. JULIJA 1932
TELE70N: OHelsea W7I
VOLUME TTTT _ LETNIK
MOJJARDE DOLARJEV ZA 1ZB0USANJE RAZMER
Nedoletni odjedajo delavcem kruh
REKONSTRUKCIJ. KORPORACIJA PRAVI, DA BO NAKAZANI DENAR KMALU V CIRKULACIJI
Veliko število nezaposlenih bo v doglednem času dobilo delo. — Zaenkrat se še ne ve, na kakšen način bodo dobile države posojilo. — Predsednik Hoover je naročil delavskemu departmentu, naj prouči ugodnosti oetdnevnega tedna.—Načrt Ameriške Delavske Federacije.
WASHINGTON, D. C., 24. julija. — Zvezna vlada ima na razpolago štiri tisoč milijonov dolarjev za izboljšanje sedanjih neznosnih razmer.
Poljedeljski tajnik A. M. Hyde, ki razpolaga s I 20 milijoni dolarjev za gradnjo podeželskih cest, pravi, da je napravil načrt za razdelitev med one države, ki nameravajo zaposliti nezaposlene pri cestnih konstrukcijskih delih.
Reparacijska korporacija je brzojavno obvestiia governerje vseh držav, da ima soglasno s kongresnim sklepom na razpolago nadaljnih tisoč osemsto milijonov dolarjev za nadaljna posojila. Ta denar bo čimprej spravljen v cirkulacijo.
Postava, kako naj najamejo državne uprave posojilo, je ravnokar stopila v veljavo, rešiti je pa tre ba še nekatere podrobnosti.
Prošnje za posojilo je treba takoj vložiti in se jih bo takoj vpoštevalo.
Pred no bodo dobile države posojilo, morajo pred ložiti kolikor mogoče natančne sezname o številu nezaposlenih. Dobro informirani krogi domnevajo, da bodo trajale te predpriprave skoro do zime in da bo večmilijonska armada nezaposlenih še najmanj šest mesecev trpela pomanjkanje.
Od sodelovanja posameznih vladnih departmen-tov je odvisno, kako hitro in v kakšni meri bodo uresničeni toliko opevani načrti za pomoč nezaposlenim.
Glasi se, da so vladni uradniki neprestano na de-Ju, da "izvojujejo vojno proti depresiji**.
WASHINGTON, D. C., 24. junija. — Predno je! odptoval včeraj predsednik Hoover v svojo kempo | v Rapidan, je naročil departmentu za delo in trgovino, naj takoj pričneta proučevati prednosti pet-1 dnevnega delovnega tedna. AJco bosta prišla de-partmenta do ugodnega zaključka, bo uveden petdnevni delovni teden v vsem zveznem gospodarstvu
Nadalje je rekel predsednik, da je ugodil prošnji governerja Winanta iz New Hampshire ter bo sprejel zastopnike konference, ki se je pred kratkim vršila v Novi Angliji in priporočila petdnevi delovni teden, češ, da bi bila taka odredba najboljše sredstvo za zmanjšanje nezaposlenosti.
Konstruktivni predlogi novoangleške konference ter nadaljna posvetovanja med delodajalci in za-topniki delavcev, bodo po zatrdilu predsednika, tvorila ov temelj za akcijo.
ATLANTIC CITY, N. J., 24. julija. — Predno se je odgodilo posvetovanje izvršilnega sveta ameriške Delavske Federacije, je bil sprejet predlog, naj začne predsednik William Green kampanjo za petdnevni delovni teden ter za zvezno zavarovanje proti nezaposlenosti.
Izvršilni odbor je priporočil naslednje: — pomožne agenture po vseh mestih naj se ojačijo in naj se preskrbe s potrebnimi skladi, da bodo zamogle biti kos položaju; mestne uprave, bodo naprošene, naj darujejo v sklade za pomoč nezaposlenim; tudi zvezna vlada mora prispevati svoj delež.
Postave, ki so bile sprejete v kongresu, predvidevajo pomoč v plošnem, toda brigati se je treba za ysrkega posameznika, ki je potreben pomoči.
Izvršilni odbor poziva organizirano delavstvo naj sodeluje z vsemi organizacijami.
ARMADA
VETERANOV __ SE MANJŠA
V dveh dnevih morajo vsi odpotovati. — Mnogo jih je že odpotovalo. Ostalo jih je samo še okoli 2500.
Washington, D. C., 24. julija. Obupana armada veteranov je' pričela ad ha jat i iz glavnega mesta. »Samo ded prejšnje armade je ostal v svojih šotorih oh Pennsylvania Ave.
Administracija za veteranske zadeve je imela svoj urad eeli i dan odprt in le 20 veteranov se jo zglasilo za vozne listke domov. Ravnatelj urada brigadni general Frank T. Hines pa je mnenja, da lm tekom dneva zaprosilo za prevoz na{jmanj C>00() veteranov.
Poveljnik veteranov Walter W. Waters je sklical sejo svojih tovarišev. ki naj odločijo. kaj jim je storiti, ker je predsednik Hoover izdal odredbo, da morajo izprazniti vsa zvezna poslopja.
Maršal distrikta Columbia more izdati povelje, da veterani od-idejo, ako pa njegovo povelje nima uspeha, ima pravico obrniti se na predsednika, da pošlje vojaštvo.
Mnogi veterani niso prosili za prevoz, temveč so se odpeljali na tovornih vlakih ali pa s svojimi avtomobili.
GOODYEAR TOVARNA 60 !
PRIČELA Z DELOM
--I
Middletowi\ Conn., 24. julija, (toodeyar Ruber Company je naznani ila. da bo s 1. avgustom pričela z obratovanjem. Zapt^lila bo 200 delavcev.
IGRALSKA LADJA
BOMBARDIRANA
Long Beach, Cal., 24. julija. — Igraska ladja Johanna Smith je pogorola do vodne gladine. Ladja se je nahajala 12 milj od obrežja. ' Ko so obrežni parniki hoteli z di-namrtom razstreliti preostali del ladje, so lastniki protestirali, da se uvede preiskava, ker menijo, da je kaka tekmovalna1 družba zažgala ladjo.
Na ladji je bilo okoli 120 gostov in uslužbencev, pa vsi so bili rešeni.
RAZ0R0ŽITVENA KONFERENCA JE KONČANA
Konferenca je bila odgc-dena do januarja.—Svoje zasedanje je pričela v januarju. — Zahteve Nemčije.
Ženeva, Švica, 24. julija. — Prvi del svetovne r azoroževalnc konference je bil končan, ko je bil pri plenarni seji sprejet predlog za orlgoditev.
Predlog je bil sprejet z 4J> glasovi proti 1.
Konferenca se je pričela pred pet imi meseci. Tekom zasedanja je prišlo do mnogih zelo ostrih debat. Uspehov more konferenca zaznamovati le malo.
Zadnji dan konference je bil zeJo dramatičen, kajti Nemčija je zagrozila, da izotopi iz Lige narodov. ako ji ni priznana enaka pravica z drugimi državi glede vojaštva. To privoljenje pa bi ovrglo versaiJIsko pogodbo
Francoski ministrski predsednik Ilerriot pa je v svojem zaključnem govoru obljubil nemškim delegatom da bo pri prihodnji seji storjeno vseg da se zadovolji Nemčijo.
Italijanski delegat je protestiraj] proti od goden j n konference, češ. da ni bilo prav nič sklenjeno glede znižanja armad.
Ženeva, Švica, 24. julija. — V debati zaradi razorožitve je prišlo do ostrega spora med francoskimi i ti italijanskimi delegati. Naslednji dan ste se obe stranki sestali v poslopju, ke je last Lige narodov. Pozneje je Ligin svet naznanil. da obe stranki ne smete imeti svojih posvetovanj v poslopju Lige.
Italijanski dole ga t i so prišli zjutraj na sejo. ker pa se francoski delgati niso oprostili, so takoj odšli.
Vsa seja zadnjega dne je bil T»repir med francoskimi in italijanskimi delegati, tako da je mo-rad predsednik poklicati policijo, da je napravila mir.
MIZERIJA ___V ITALIJI
Visoki davki. — Proračun ni pokrit. — Trgovina s1 aba. — Nikakih nemirov. — Cene zelo visoke.
BREZSRČNI STARIŠI SILIJO
OTROKE K NOČNEMU DELU
WASHINGTON, D. C., 24. julija. — Vse se zanima za žalostno usodo dvanajstletne Lene Persi-no, katero je imel njen brezsrčni oče v Camden, N. J. priklenjeno k mizi ter jo silil izdelovati senčnike za svetilke. Kakor je razvidno iz poročila delavskega departmenta, pa ta slučaj ni osamljen. V nobeni drugi državi ni prisilno delo otrok tako razvi-
Rim, Italija, 24. julija. — Trditev Italijanov, da gospodarski o-hlaki dežele ne ogrožajo, kot v
drugih deželah, je mogoče resnič- to kot baš v državi New Jersey.
na. Mogoče ima to govorjenje na-
men, da pomirjuje narod in ga prepriča, da živi bo4jše kot narodi pod drugimi vladami.
Disciplina pod Mussolini jevo vlado zadržuje narod pred nemiri in pre.bivalstvo prenaša gospo-
I'ost a ve za zaščito otrok niso tako stroge kakor drugod, in zato pošiljajo tovarnarji iz New Yor-ka in Penn.svlvanije naročila in de.lo v New Jersey.
Leta 1023 je bilo izdanih v New Jersey osem tisoč permitov za o-
darski vihar mirno in brez pri- pravijanje dela na domu.
tožb. dasi vlada pomanjkanje.
Davki znašajo Nezaposlenih je v milijon. Proračun,
v deželi veliko
30 odstotkov, deželi nad en kot v mnogih
Stariši in otroci izdelujejo o-bleko, umetne cvetlice razne toaletne predmete iitd. Delovne ure so jako dolge. Ko pride otrok iz šole. mora še pet do šest ur delati.
Preiskovalci so izsledili 62 o-trok, ki še niso stari osem let, pa kruh in makarone, velja $1.25 bu- že morajo opravljati delo doma. šelj, medtem ko je cena pšenice-211 jih je starih manj kot deset na svetovnem trgu 50 centov. i let, 285 manj kot dvnaj.st.
— Neka mati — pravi poročilo Trgovine imajo malo prometa. j<t prPumliJa svojp stanovanje
drugih državah ni pokrit.
Pšenica, ki pomeni za Italijo
Zadnja tri leta se kaže v trgovini velika izguba. Tovarniški izdelki so bili urejeni, da med tovarnami ni tekmovanja.
v pravcato tovarno. Z vso energijo si prizadeva, napraviti vsak dan kolikor mogoče dosti dela. Njeni otroci morajo delati zjutraj
Vsi delavci morajo po fašistov- od šestih do osmih, nakar gredo
ski postavi pripadati nekaki uniji in vsled tega imajo delavci svoje zastopstvo pri vseh sporih in pogajanjih glede plač. In če je tre-
v šolo. Po šoli delajo do večerje, po večerji pa do 10. zvečer. Stari so osem. deset in dvanajst let. Dvanajstletni deček je večkrat ta-
ba vložiti kako pritožbo na Mus-jko utrujen, da niti večerjati ne solinija, je prav gotovo pravično 1 more. Oče ga mora s palico siliti rešena.	J k delu.
Navzlic dolgim uram je zaslu-Dasi je v Italiji nad milijon žek seveda maienkosten. ljudi brez dela. vendar se javno zatrjuje, da je v tem oziru v vso-
ki drugi slabše.
veliki državi mnogo
NEURJE V ITALIJI
Florence, Italija, 24. julija. — Hud naliv s točo je prišel nad Firenzuola. V hiše je vdrla voda ter je poškodovala t rs je in tobak. Skod« se ©eni na pol milijona lir.
ZAPUŠČENA LADJA
Madrid, Španska, 24. julija. — Izvedelo se je za skrivnostno tragedijo na morju, ko je parnik Luis I., privlekel v pristanišče Almerit jadernico San Antonio. Parnik je našel jadernieo. ki je po vseh znamenjih odplula na ribji r.v. pet milj od obrežja z razprostrtimi jadri. Na jadernici ni bilo nobenega človeka. O posadki ni nobenega sledu.
IMENA ŠPANSKIH OTROK
Madrid, Španska, 24. julija. — Od sedaj naprej bodo imeli španski stariši prosto voljo dajati imena svojim otrokom, medtem ko je pod prejšnjo vlado bila postava, da se more imenovati otrok samo po kakem svetniku v katoliškem koledarju.
Azanova vlada je izdala odredbo. da se sedaj ni treba več držati imen v koledarju, ker ni več državne vere.
Navzlic temu dovoljenju pa ni pričakovati, da bi se španski narod naglo oprijel te pravice, ker je katoliški duh preveč zaseden med narodom.
VELIKANSKI NALIV
Peiping, Kitajska, 24 julija. — V osemdesetih minutah je ob veliki nevihti padlo na mesto sedem milijonov ton vode. Po mestu je stala voda do kolen in ves promet je bil ustavljen.
Več ur so vozovi poulične železnice morali obstati po ulicah. Več manjših, poslopij voda od-nenla.
Italijan ljubi svojo domovino i bolj kot vsaki drugi narod. Družine so večinoma zelo velike in malokateri delavec je, ki ne bi imel na kmetih sorodnikov in tam imajo vedno pomoč; dobijo živež in če treba, tudi streho.
Delavec gre mnogokrat iz mesta na kmete, ali pa kak sorodnik pnrne.se v mesto kako košaro z živili.
— Milijon brezposelnih še ne pomeni milijon lačnih v Italiji, — piše nek italijanski gospodarski list.
Kdor pa je v resnici v potrebi, ima na razpolago pomožne postaje, kate^<* je organiziral Mussolini. Vsak faši-stovski klub je dobil preteklo zimo ukaz. da ima kuhinjo za špaget i je. tako da vsakdo, ki je potreben, more dobiti saj enkrat na dan jesti.
Tudi papež je naročil župnijam, da dajejo hrano revežem in ceni se, da po raznih župnijah v Italiji dobiva 200,000 ljudi prehrano.
Državni pra-ačun v znesku bilijon dolarjev kaže primanjkljaja 120 milijonov dolarjev, toda prodaja izdanih državnih bondov je bila uspešna in tako ne primanjkuje denarja ali pa kredita za 130 milijonov dolarjev, ki so določeni za javna dela.
Že tri leta popravlja Italija ceste. izsuša močvirja in pridobiva zemljo, elektrizira železnice in postaja s tem vedno bolj neodvisna od kupovanja premoga v inozemstvu.
ZOPET VEČ DELA
Philadelphia, Pa., 24. julija. — Tri tovarne za obleke so zopet pričele delati in so zaposlile 1500 delavcev. Sodeč po dosedanjih naročilih, bodo obratovale za nedoločen čas.
POSEBNO VARSTVO
ZA HITLERJA
Waldenburg, Nemčija, 24. julija, — Državni kancler von Pa-
MAUČ0UKU0 JE BANKER0T
Država nima denarja. — Rešiti jo more samo posojilo Japonske. — Ljudje ne morejo plačevati davkov.
Čangšun, Mandžurija, 24. julija. — Nova država Mančoukuo, za katero so se borili japonski vojaki ob kitajski vzhodni železnici in katero so dvignili v življenje Japonci, je bankerotna in nezmožna, da bi izvedla svoj politični in finančni načrt.
Dve japonski banki ste posodili novi država dvajset milijonov jenov (sedem milijonov dolarjev). Ta vsota ima namen stabilizirati novi denar, ki bo v kratkem izdan.
Predno se bo mogla država sama vzdrževati, je potrebno š<-drugo posojilo. Mančoukuo in Kitajska (imate nekaj skupnega : nobena se ne more zanašati na druge dohodke kot od svojih železnic.
Oddaljeni kraji, kmetje in trgovci se niti ne zavedajo, da je prišla nova vlada mesto vlade maršala Čang Ilsue-lianga.
Pa se tudi za to mnogo ne brigajo. Ker so bili v času velikih davkov izmozgani in je bil za blago dan slab denar, je ta narod sedaj skoro prost vsakih davkov. Pravijo, da nimajo denarja, da bi plačala davke in ker so v prej-njih časih plačali previsoke davke, nimajo ničesar in tudi vlada ne more pokazati svoje oblasti.
j To kmetsko ljudstvo tvori hrb-
pen je brzojavno naročil policiji, tenic0 nQve države. Za varnost
da za varnost življenja fašistov-skega voditelja Hitlerja izda najstrožje odredbe, ker je bila odkrita zarota proti njegovemu življenju.
Hitler je imel v Waldenburgu velik shod in policija, ga je strogo zavarovala. Waldenburg je središče komunistov in Hit-ler v tem okraju ni priljubljen.
ČANG NE VODI ZAROTE
tega ljudstva in za njegovo posest so se borili Japonci in postavili državo Mančoukuo.
Svojo naklonjenost do vlada kažejo samo s tem. da obdelujejo svoja polja, prideljujejo poljske pridelke, redijo živino in i t, rabijo vse zaklade zemlje. In tako delajo. Dogodki zadnjih let so pokazali, da so se ti prebivalci odtujili od Čang Hsueh-lianga, ker je zahteval od njih preveo davkov.
Armado vežbajo japonski častniki in plača jo Japonska. Ta armada bo pozneje porabljena za
V splošnem se ljudstvo ne bri-
Peiping, Kitajska, 24. julija. — Glavni stan maršala Čanga Hsiao-li-a-nga, prejšnjega diktatorja Mandžurije, naznanja iz Muk de-
na. da vesti niso resnične, da je {policijo in orožništjfo. pričel kako vstajo, da bi sam zo
pet prišel do vlade.	i	, . ,. , ,
■\r - i /v , , -	ga za to, kdo sedi na vladnem se-
Marsal Cang deluje po odred-i®: v	,	... . ,
, , -	rr. - • -i • dezut samo da niso preveliki dav-
bah iz'Nankinga. Tuji vojaški o- '	. , , , . . ..
. . r. , x	j ki all pa ima od davkov kaj tudi
pazovalci pravijo, da Cang ni od- .. . , r v.	-	ljudstvo
govoren za nobena važnejša vo- ^
jaška podjetja-.
Poročilo iz Mukdena pravi, da
je Japonska odpoklicala svoje
vojaštvo, ki ga je poslala pred
kratkim v pokrajino Jehol, . _..
ADVERTISE is "GLASMAEQDA*

2*
HSW YORK, MONDAY, JULY 25, 1932
THB ULBOTBT »LOVKI« DAILY in U. SL At
Glas Naroda
n

IA
and of Manhattan,
'QUI miODA" m» ihm F—pi«)
of abort officers: York City, M. T.
Sandaja sad Holdayi

•7.00
vail* Uol m Ameriko * Za New York sa eelo lato
-$6.00 B Za pol leu
—-	0»jDO I Za taosemstro mm. celo *«to-$7.00
--------------JlJOUza pol leu __________________________tSJO
•abecrlpUoo Yearly $6.00.
▲dves-tUemrat on Ammmi.
-Olag JUtoda' labaja
dan laraemll nedel) la praanlkov.
podplea In oaebooatt ae ne prtoMoJejo Denar naj aa bla-podUJatt po Money Order. Pri epremembJ kraja naročnikov, tudi prejinje blTalttč« naznani, da hitreje najdemo naalOTnlka.
Ne« Yi Telephone: CHeleea 1—S$7$
N X.
DELAVSKI TAJNIK DOAK
Vnepovsod. ]»osebno pa v Wasliiutgonu ji» opažati, da se bližajo volitve. Nekateri člani administracije so za «*eili spoznavati, da so v zadnjih treh letih preeej grešili ter da so v Ameriki gotove skupine volileev, kojili glasovi bi dosti zalegli.
Za te skupine se pa gospodje »losedaj niso dosti brigali in so jim celo metali |K»l«>na pod noge. Sedaj pred volitvami jih skušajo pridobiti zase ter so jili že prireli vabiti s sladkimi besedami in lepimi obljubami.
Delavskemu tajniku Williamu X. Doaku, zagrizenemu nasprotniku inozemeev. se je zdelo potrebno že vsaj začasno odložiti svojo carsko masko ter obdati glavo z svetniškim sijajem.
Zastopnikom tujerodnih državljanov te dežele, ki že vee let opazujejo njegova prizadevanja, da bi "osvobodil* Ameriko inozemcev, je rekel, naj se podajo pod njegovo okrilje in naj ustanove organizacijo, ki bo ščitila pri keljence pred izsiljevalci in raketirji.
Možak je domneval, da mu je treba samo s prstom migniti, pa se bodo inoaemei prepričali o njegovem člove-j k olj ub ju.
Tozadevno zborovanje je bilo jako slabo obiskano. Oospod Doak se je oznanil za ustvaritelja liberalne priseljeniške zakonodaje ter prelival krokodilove solze, ko je govoril, koliko morajo ubogi inozemci v tej deželi pretrpeti.
Na vse mogoče načine se je zgražal nad zajedalei, ki SKrabljajo x>ostaviw» in nepostavnn priseljene ljudi. Pozabil je pa povedati, da je to izrabl janje v gotovi meri sam omogoči!, ker je navdal iiiorze-mec z deportacijskim terorizmom, tako da neprestano žive v strahu, da bodo posla-Tja, odkoder so prišli.
Ta preokret v nazorih gospoda Dnaka ni nič drugega kot ponesrečen volilni manever. Možak predlaga, naj bi organizacije tujerodcev poslale v Washington posebnega svetovalca, d oči m naj bi bil delavskemu departmental prideljen poseben svetovalni odbor, kojega člane bi seveda sam imenoval. Predsedstvo tega odbora bi prevzel sam gospod Doak.
Povsem jasno jo, da skuša gospod Doak izrabiti tu-jerodee za svoje orodje. Pred volitvami hoče predstaviti narodu nedolžne ovčice, ki naj bi potrdile, da je gospod Doak velik prijatelj priseljencev, kateri ni nikdar niti najmanj dvomil, da imajo tujerodni državljani iste pravice kakor takozvani stoprocentneži.
Kakor kaže, jih ne bo dosti ujel na svoje limanice. tWilliam N. Doak je bil predolgo brezobziren sovražnik inozemcev, da bi se zamogel kar naenkrat izdati za njihovega prijatelja ni si zajamčiti njihove glasove.
Sedanji dolavski tajnik je kakor svinčena utež na republikanski stranki. Čimprej se ga iznebi, tembolje bo zanjo.
Dopisu
fc&paon, Golo.
Tuk a j vam pošljem tri doiarje za IWt Glas Naroda in vaa prosim oproščenja, ker sem malo zaostal. »Saj bom moral pustiti list m tudi društvo, a ko se razmere ne izboljšajo.
Tukaj v tej South Colo, je pa že taka mizerija. da je ni za opisati. Vse je kot bi izumrlo. Kjer je delo. mora pa človek delati skoraj zastonj. Plavajo od 2 do 3 dolarje. Kaj je to v tej veliki dra-j ginji.' Tako nas žulijo ti operatorji. V.sak naj sam naredi račun, koliko more prihraniti.
Zatoraj (sotrpini, glejte, za kopa boste volili, drugače se ne bomo otresli toll pijavk in tudi depresije ne. -Saj so jo sami vpeljali, samo tla delavce zatirajo.
Vročine in suše je povsod dovolj po žepih in farmah in še dru-god povsod.
Naj bodo zdravi vsi moji .sotrpini bolj kot sem jaz.
Joe Ilren.
Tudi Vi
želite še enkrat videti domovino!

NEZDRAVA MOŠKA OBLEKA
Za denar, katerega potrošite v brezdelju; lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj.
Vožnja od New Yorka do Ljubljane stane $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ..... .............. $159.00
Od New Yorka do Trsta ............................ $ 90.00
Za tja in nazaj .......................................... $150.00
Na brzoparnikih nekaj več.	\
Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto.
Modemi parnikiVam nudijo vso postrežbo in nepri jetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez po trebnih navodil.
PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA:
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	. New York, N. Y.
Iz Slovenije.
Dve tragični smrti v Središču.
Mm
1,3
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO Z ANE-8UTVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Dla 100 —------------------..... $ 4.—
Din 900 ......----....________ $ 5.90
Otn 400 ___________________________ $730
_______________t «50
1000 ___________________ $18.50
Din 5000 -.r.-------------.... $81-50
V ITALIJO
Ur 100 __________:_________S 5.00
Ur 200 _________________________ $11.50
Ur 300 ____________________________ $ 18.80
Lir 400 .......................... t 22.—
Lir 500 --------------------------- $ 27*—
Lir 1000 _______________________$ 53.25
v*tjlh intiho« kot zgoraj n«v«d«no, bodisi v dinarjih ali Hriti dovolj u Jamo ia bol Jo pogoja.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za IsplačUo $ 5.00 morate poslati______$ 5 70
" " $10.00 " " ____$10.80
" 99 $l*jdQ " "__$15.00
'» " $20.00 " "__$21j00
» •>» $40.00 »» »__$41.10
" » $50.00 " " ______ $51.30
Pre^innlk dobi ▼ starem kraju lsplaČUo ▼ dolarjih.
MujM nakazila 'zvriujamo pa CAtLI LETTER sa prlatojblno $1.
IffiCBffpObJSAN TRAVEL ?UM|AU
STRUT	NIW YORK. N. Y.
Koža ni samo čutni organ in zaščitni plašč telesa, temveč iina velik pomen tudi kot izločevalni organ za telo. Pred vsem je plavili organ za varovanje in oddajanje telesne toplote. Že od pa niti-v«*ka skuša človek to njeno funkcijo. zlasti zadrževanje telesne toplote, podkrepiti z obleko. Toda v vročem letnem času bi ne smela ovirati prostega uhajanja telesne toplote, pri čemur si organizem pomaga pred vsem z izločevanjem vodne pare. Vsako znojenje je znak. da je telo pregreto in da obleka ovira normalno oddajo vode.
Berlinski profesor dr. Fried-berger je napravil zanimiv poskus: v vročem julijskem dnevu je dal nekemu svojemu asistentu in njegovi ženi. naj si stehtata o-hleko. Asistent ova obleka je tehtal« 3223 gramov, ženina 741 gramov. Temperatura pod obleko moža je znašala 31 stopinj, pod ženino pa 27 stopinj. To vse zato. ker je ženska obleka danes vsaj za poletno dobo od pet do glave hi-gijensko skoraj neoporečno zračna, Jahka in ne ovira naravnih funkcij kože! Moderna kratka krila so najpametnejša domislica vseh dosedanjih mod!
Tudi z moško obleko se je v zadnjih desetletjih pod vplivom športa že marsikaj obrnilo na bolje. Dobro je že to, da so izginili visoki, trdi ovratniki in oskroba-na oprsja srajc, namestil škornjev pa so stopili polčevlji. A dovolj je še nesmislov v moškem oblačilu! Zakaj so moške prsi še vedno zapete v tesne -.suknjiče, zakaj ne nosijo moški še bolj odprtih obnval? Poleti bi zadostovale tudi kratke široke hlače, ki pustijo spodnjo nego po vremenu bolj ali manj golo. C'e prenesejo to otroci s svojo nežnejšo kožo, pa ne bi prenesli odrasli? Xamestu dvojne plasti blaga okoli bokov, ki jo sestavljajo spodnje hlače in srajca, bi bila pametnejša tudi za moža "kombinacija" srajce in spodnjih hlač.
' Roke so poleti kakor pri ženski lahko gole. isto tako vratovi. Ovratniki, naje-ji bodo trdi ali mehki. so norost — ovratnice nepotrebna navlaka.
Zaradi utrditve bi morali nositi lažje oblačilo ne samo poleti, temveč tudi v hladnejši letni dobi, seveda brez pretiravanja. Ženska jo tudi v resnici no*r in se protii mrazu varuje s plašči, kožn-hi itd., dočim dela moški narobe : v hladnejši dobi se skuša varovati z debelejšo spodnjo obleko. (Posledice so: če stopi ženska rz mraza v topel prostor, odloži enostavno plašč in se hitro prilagodi novi temperaturi, moški pa ne more odložiti spodnje obleke, ki mu sedaj preveč ovira kožno izdihava® je, spoti se in se kaj hitro prehladi! Moška moda ne skače tako kakor ženska in če pridemo kdaj do pametnejših moških oblačil, kar se bo gotovo zgodilo, bi bilo samo želeti, dai bi pri njih «ostali, tudi če bi ženska moda po-• stala. »pet ^nespametna,
Prebivalsvo Središča, ki še vedno mnogo misli na nedavno strašno požarno katastrofo, sta sedaj vznemirila spet dva tragična dogodka.
v Ljubljani, drugi brat dr. Karel pa dvorni svetnik v Celovcu. Pokojnik je slovel kot izvrsten gospodarski strokonjak. zlasti
stilni večja družba vaščanov. Vino je poceni in je liter za litrom romal na mizo, da so bili pivci vedno bolj živahni, proti polnoči pa so se začeli prepirati, ko je govorica nanesla, na neke goste, ki stalno zahajajo v neko drugo gostilno. O polnoči se je večina gostov odpravila domov in ko sta Kerec in njegov zet ostala sama v krčmi, ss'i je prepir med njima nadaljeval. Kerec je namreč trdil. da so oni, ki mu delajo škodo in ki zabavljajo čez njegovo gostilno, iste vere kakor Svetec. Beseda je dala besedo in je razburjeni Kerec. pozneje svojemu zetu najprej dejal, naj se pobere, od koder je prišel, pozneje pa je celo planil nanj ter ga udaril v lice. Ko se je v drugič zagnal proti njemu. ga je Svetec z vso močjo Minil od sebe in je Kerec padel tako nesrečno, da se je udaril najprej ob rob mize. potem pa je pre ko klopi padel na tla.
Drugi dan. ko je Kerec tožil o hudih notranjih bolečinah, so poklicali zdravnika, ki je takoj ugotovil. da so poškodbe zelo nevarne. Nesrečni gostilničar je podlegel hudim poškodbam.
Poskusen samomor na hlevu.
Na hlev gostilničarja Viktorja Selana na Poljao>ki cesti Tt'1 je splezal neznan mlajši človek. Iskai je tamkaj prenočišča. V teku noči so prišli za njim na hlev še nekateri drugi brezposelni, ki pa set zjutraj okrog M. začuli v senu ne-
Peter Zgaga
kako stokanje. S .slabotnim gla-spodarskl strokonjak. zlasti v go-j som ji„, ]c pojasnil, da si j zdarski stroki, in je svoj čas mar- j obupa, ker je brezposeln in ljivo .sodeloval v kranjskem de-stalnego bivališča.
prerezal žile
želnem zboru. Zapušča vdovo El- na rokah. Mladega moža so takoj Prvi se je odigral v hiši posest-j zo iz ugledne družine ter pet od nika Alojza Akrinjarja. Posetnik I raslih hč era in sinov, od katerih |	prenesli na bližnjo stražni-
Škrinjar nc je že dolgo časa pre- je zdaj najstarejši. Bruno vodil' piral s svojim zetom Antonom Ri-1 veleposestvo bistriške graščine.
— Pri Sv. Križu v Ljubljani je
maj
let. je umrla primorska
rojakinja Milica Baričeva.
otrok v valovih Drave.
bičem iz < >breža in se .if sedaj prepir končal na ta način, da je 1 tast obležal mrtev z razbito gla- j vo, zet Ribič pa je izpovedal orož- [ nikom, da je v silobranu tasta trikrat ud a nil se koloni po glavi. Silobran je motiviral z rano na levi roki. ki jo je dobil baje. ko ga je tast napadel s starim vojaškim bajonetom. Za ves potek prepira. ki se je tako tragično končal. ni nobenih pravih prič. Anton Rrbič, ki je star 33 let. pa ni na najboljšem glasu, ker je bil že dvakrat -kaznovan zaradi težjih
telesnih poškodb. V hudih prepi-, lo 5pst otrok	so predaleč v
rili, ki so se tolikokrat odigravali! strugo jn Voda jih je potegnila s
seboj. Xa srečo je opazil to uči-
spravili tovariši s hleva, nakar so ga prenesli na bližnjo stražni eo. odkoder so telefonirali po re-j sevalni avto. ki je obupanea pre-• peljal v splošno bolnico. (Ire za
umrl ugledni	črk slikar Stanko. 34-letnepa breposelnega trjrovske " konee pa
Prosenc.	| Panika Maksa Humskega. ki |Jite roža Xato ,ahko gTf
,r ,	, . .. . 1 ie doma iz okolice Zagreba.
— V cvetu	mladosti, stara ko-j
17
Pri Podravskih Podgajcili je v strugi Drave pripravino mesto za kopanje, kamor zahajajo tudi o-troei. ker je voda globoka ob bregu samo pol metra. Tudi pred kratkim se je na tem kraju kopa-
v nesrečni hiši, je bila Ribičeva žena vedno na strani svojega u-četa. 1'vedena preiskava bo gotovo ugotovila, zakaj in kako sta se tako usodno spopadla tast in zet.
— 12. julija zjutraj se je razširila vest, da je lokomotiva,- ki vozi ob 10. zvečer proti Cakovcu, blizu središke železniške postaje, povozila neznanega moškega. Nesrečnik je bil hudo razmesarjen in sta roka in noga ležali par korakov proč od trupla. Xeznanee je bil v delavski obleki, star dobrih 30 let in ni imel pri sebi ničesar. kar bi lahko razkrilo njegovo identičnost.
Novi grobovi.
Xa farnem pokopališču na Verdu pri Vrhniki so položili k večnemu počitku Frana iJalleta. gra-ščaka iz Bistre. Ugledni mož je po daljšem boleha nju zatisnii svoje oči v lepi starosti 70 let. Po rodu je iz stare ljubljanske rodo-vine. njegov brat Anton je notar
tel j virovitiške šole. ki je otrokom priskočil na pomoč. Tri potapljajoče se dečke je otel. trije pa so izginili v valovih in utonili.
Usoden konec verskega nasprotja.
V Krogu se je dogodil žalosten primer verske mržnje. ki je s svojim tragičnim zaključkom uničil srečo družine. Po vseh okoliščinah je ta primer najboljše svarilo proti verski nestrpnosti.
Pred letom dni se je priženil Vincenc Svetec na dom gostilničarja Ivana Kerea v Krogu. Za ženo je vzel njegovo rejenko Ano ISočičevo. Sprva je vladal v hiši mir. kar naenkrat pa so se začeli med Ker com in Svetcem prepiri, ker je prvi evangeličan. drugi pa katolik.
Moža sta sprva pregrevala razna verska nasprotja, kmalu pa sta postala osebna in tako so se prepiri ponavljali od raznih prilikah. Te dni je bila v Kerčevi go-
POCENI FARMA NA PRODAJ
!*; a k rov velika fairaia na proilsj v si oil bolezni lastni<-e-v«lovc. Farni-.« -«* nahaja ol» državni »i*sti < STAT" ROAIM manj" kot 4 milje «"1 žel. |m>-staje Schencvus in manj kot •_>on mili »*1 mesta N. Y. Hiša jo v iiaj»x*Ijš":n stanju, ima 1-! soli. teki-'o mrzlo in vročo vinIo. kopalnico, elektriko. <!••-volj stuileiwev. <la nikihir in- zui:nsi-ka vml*> Ln skozi farmo !<•<"•" Iiull ;hi-tok. S farmo vml se prodajo tudi vsi letošnji pridelki in stroji. 17 prvovrstnih molznih krav. '2 telici iu - koiijn ; v hVvu je ]>rostora za -'» j;1hv živine in jh>Iok drujrih ik»sli»pij -m- naluija i»ri farmi tudi jHtsIopj" za hmelj, ki se sedaj rabi za burn. <Vna za vsi- to je snmo ¥7.000 in to $:;.fiOO cash. Kdor zanima naj piše na :
ALOIS SKl'LI. Oswejro Co..
P. O. Klk Treek. X. V.
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi- slabih razmer tako prizadeti, da so oafr naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
TTprava "Ck H.il
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REMEKl Si* ne Mm«
Naročite cm pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
21$ West 18th Street New York City
KI NASERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
ju
"GLAS NARODA" n* čiU samo vale članstvo, ptc pa vsi Slovenci v vš^okobt
CENKZA0QLASE SO ZHERRE
NASVETI ZA HIŠO IN DOM.
—	Pa bi v čas i za nas gospodinje kako stvar napisal —- me lju-beznjivo opozarja dra^ra rojakinja — ne pa vedno tastih neumnosti.
Poziv me je vzpodbudil in zato sem napisal sledeče:
—	Ko hodi človek po svetu, marsikaj vidi in .se marsičesa nauči. Gospodinje učiti gospodinjstva je težavna stvar, kajti vsaka ve v*«-, prav vse. Pri tej priliki jih bom pa nekaj povedal, ki niso tako >plošno znane.
Mož si zjutraj naenkrat zmisli, ila hoče imeti mehko kuhana jaj-va za zajtrk. Jajca imajo pa to čudno lastnost, da rada počijo, pa «"e jili deneš v vrelo ali pa v mrzlo vodo. katero nato počasi segrevaš. Kar naenkrat naredi — vik. — jajce je počeno, kaj za vra*ra boš s počenim jajcem Veš kaj napraviPredno deneš jajce v vodo. ga prebodi na enem kocu s ši^anko. Nato ga lahko kuhaš v vreli smoli, pa ne bo počilo.
Nerodno je. če postane sol v solnici vlažna. Polno solnico treses in treses, toda iz nje ne pri<le niti drobca soli. A ko zmešaš med .sol par zrn riža. se bo so! takoj posušila.
Nemara se odpravljaš na počitnice. draga Marjan ca. pa imaš doma v loncu lep rožmarin ali pa nagelj rudeč. Že veš kaj pomeni, re se rožmarin posuši in če nagelj usahne. Toda kdo naj sra zaliva tekom tvoje odsotnosti.' Tako skomandiraj. da se bo roža sama zalivala. Nad nagelj, rožmarin ali kako drugo rožo postavi preeej veliko posodo votle. Xato vzemi dolg. dva inča širok platnen trak. Konec traku vtakni v vodo. drn-v prst. iz katere ra-kamor-
koli in za kolikor časa hočeš, zalivanje se bo vršilo samo od sebe.
(V se ti krtača zmehča, jo namoči v zmesi vode in mleka, pa bo kmalu postala trda ko satan.
Steklo se (la vrtati, če kaneš na mesto, kjer hočeš imeti luknjo, kapljico terpentina. Z jeklenim svedrom ga nato lahko prevrtaš, kakor da bi vrtala les.
Včasi si zelo razburljiva in ne moreš zaspati. Vsaka najmanjša stvarica te razburja, še celo tiktakanje možičkove ure. ki jo sleherni večer položi na mizo. Veš kaj napravi? Preko ure povezni kozarec, pa ne boš slišala ničesar.
Ena največjih nerodnosti v pro-sspodinjstvu je. če ti mleko skipi. oziroma, če mleko "gre čez", kot se blagovolijo izražati nekatere naše rojakinje. Dolgo «"a-,a stojiš ob ognjišeu in čakaš, pa noče in noče zavreti. K<» pa za trenutek odmakneš pete. je na ognjinčn že splošna poplava. Koliko truda je treba, da vse osnažiš. ln kako čudno smrdi! (Oprosti, draga Marjan ca. ker tako .smrdljivo izražam!) Kako bi torej preprečila. da bi mleko ne prekipelo* Povsem enostavno. Gornji rob posode, v kateri kuhaš mleko, namazi narahlo z maslom. Zatem lahko greš br«-z vsake skrbi dve uri s sosedo klepetat. Mleko bo vrelo in vrelo, prekipelo pa nikdar ne bo.
re nočeš imeti poleti v kuhinji muh. postavi spomladi na okn« ■za bo j ček pr>ti in zasadi v njo par loma t oso v. Mimo tomatosove rastline ne bo prišla nobena muha v kuhinjo. To je baje bolje sredstvo kakor vsaka mreža.
<> nočeš, da bi se ti kruli v škatljri posušil, daj na dno škat-1 je polovico jabolka, kruh bo ostal svež tri. štiri ali še več dni.
Zelo nerodno je. ako se z možič-kom kam odpravljaš, pa kar naenkrat pra vd: Šenduš. kje je *pa moj knof ? — in že se plazi po vseh štirih pod mizo in posteljo ter išče in išče. knofa pa ne more naj-<ti! Tudi ti mu pomagaš iskati, • brez uspeha seveda. To so strašno mučni trenutki, pred katerimi kar trepečeš. Tudi za tak slučaj ti dam dober svet. Kot dobra gospodinja imej vedno na kakem Idoločetiem mestu dva li tri etatra •knofe. s katerimi lahko vsak hip jnožičku postrežeš.
Tako torej, draga rojakinja, menfla si zadovoljna s temri mojimi nasveti. Tvoji želji sera izjemoma ugodil, toda bojim se. da da nisem storil prav.
Kaj lahko se namreč zgodi, da bi me nekega lepega dne naprosila kaka draga rojakinja, naj ii v koloni natančno pojasnim, kako je treba ravnati za slnčaj poroda.
• ' - . ^ l. ■ '. -j. -
NEW YORK, MONDAY, JULY 25, 1932
IBM LABGB8T BLO
DAILY IB U. M. S.
BVRY I)E MAUPASSANT:
MORILČEVA SRECA
Primeril je uiaor. Prebivalec; to zamotano zadevo. Sam je dolgo Monaka, rt len uifted newt a In ih tuj-' razmišljal, ne da bi našel pameten cev, ki jih sm-avate mnogo na o- izhod iz kočljivega ]>©ložaja. Sled-bali, zakoniki mož, je umoril v tre-^ njič je pa predlagal »z premen iti nutni jezi .svojo ženo. L'moril jo . smrtno kazen v dosmrtno ječo in
njegov predlog je obveljal. Toda
brez pravega povoda, brez tehtne |ra opravičila. V kneževin je zavladalo splošno ogorčenje na<l morilcem.
Vrhovni vodni dvor a»e je zbral, da bi prehodil ta edinstveni dogodek (v Monaku namreč dotlej še ni bilo uoImmh ga umora) in nesrečnež je bil '»brsojm na .smrt. O-goreeni vladar je obnodbo potrdil.
Toda nastala je težava. Kneževina ni imela niti krvnika, niti giljotine /a iwiirtittv. Kaj početi/ Po Metu mini.Nlra zunanjih tlel ae je začel princ (Migajati n f ranču* kuu guvernerjem, da bi niu počutil krvnika .h krvniskim onxl-jem vretl.
Ministri v Parizu m> s** dolgo |>o-»vetovali, Slednjič >o .sklenili odgovoriti. obenem pa po*lati račuu Mroakov za prevoz giljotine in krvnik*. Račun je znašal lt»,OQO frankov.
Njegovo Veličaibstvo je menilo, da hi hila usmrtitev predraga.
>Je, tt'ifa pa že ne! Po>Ial je to-lej enako prošnje italijanskemu guvernerju. Bil je prepričan, tla ta ne bo zahteva! toliko, .saj je kralj njegov brat. a meti brata ne sme biti oderu»tva. Bratova vlada je poklala raeun, ki je znašal re* samo 12.(MM) frankov. Dvanajst ti-i« frankov! Za to bi* bili potrebni novj davki in sicer po dva franka na \ sakega prebivalca. To bi pa prav gotovo |>ovzročilo v državi bom? 11 jr. Sklenil je torej nado-motiti krvnika z navadnim vojakom T' da general, ki ga je poklical na posvetovanje, je zmajal z glavo, čei, da njeg-rvi fantje iliao j izurjeni v slikanju meča.

Tedaj je print* znova sklical vrhovni sodni dvor*in mu predložil
država tudi jetnišnice ni imela. — Treba jo je bilo na hitro roko napraviti in najti i>aznika. ki bi .jetnika .straži 1.
Šest mesecev je šlo vse po sreči. Jetnik je spal po cele dneve v ječi na slamnjači, paznik [m na stolu pred vrati ali pa se je zabaval y. opazovanjem mimoidočih.
Princ je bil zelo varčen, to je bila njegova velika napaka. Skrbno je beležil vse. tudi najmanjše iz-daitke. ki jih j« imela uprava njegove di <ave. Predložili x> mu tudi račun /.a ustanovitev novega urada. namreč za vzdrževanje jetnika, pa/nika in ječe. Paznik ova plača je močno obremenjevala državni proračun.
Najprej je napravil kLsel obraz Ko je pa pomislil, da utegne to grajati dolg ► (obsojenec je bil št1 mlad), je naročil pravosodnemu ministru, naj poskrbi, tla se ta postavka i/, proračuna rrta. In minister je .sporazumno s predsednikom vrhovnega sodišča nie.sto jet-niškega pazil ila odpravil.
Paznik se y* torej vrnil domov in dolžnosti nositi morilcu vsako jutro jesti, je prešla avtomatično na vladarjevega kuharja. Jetniku -o pa naročili, naj se .straži sam; lahko bi bil {Mjbegnil in s tem u-tedil kočljivo zadevo v splošno /a-dovcljstvo. Toda možu to še na mi-el ni prišlo, svoboda mu ni prav nič dišala.
Nekejra dne, ko so mu pozabili prinesti hrano, je prišel kar *am l>o njo. In da prihrani kuharju trud se je navadil hoditi oh določenem ea.su v kuhinjo in obedovati
izprehod tja do Monte Carla. Nekoč je zavil tudi v igralnico in poskusil je svojo srečo s petimi franki. Dobil je. si privoščil v najboljšem hotelu imenitno večerjo, potem se- je pa vrnil v svojo jt:čo in skrbno zaklenil vrata za seboj.
Položaj je p«»stajaI mučen no •ta obsojenca, temveč za sodnike. Vrhovni sodni dvor se je znova sestal in sklenil, da je treba jetnika izgnati iz Monaka.
Ko so mu ta sklep sporočili, je odgovoril mirno:
— O. kako ste smešni! No, pa naj bo. Toda kaj 1k> z menoj .' Saj sem brez poklica. Rodbine nimam, da bi se zatekel k nji. Kaj naj storim ? Obsojen sem bil na smrt. pa me no-'ete usmrtiti. Obsojen sem lwl na dosmrtno ječo in izročen v roke jfearju. Odstranili ste mojega paznika, a zdaj me liočote š<* izgnati. Jetnik sem. vaš jetnik, sami sie me sodili in obsodili. Zasluženo in pošteno prenašam svojo kazen. Tu oKtanem! To je vse, kar •em vam hotel povedati.
Vrhovni sodni dvor je kar zazijal otI presenečenja. Princ se je kar tre. el od jeze. Začel je znova razmišljati. Nazadnje je ponudil grešniku (>00 frankov na leto, če zapusti njegovo kneževino.
Jetnik je bil s tem zadovoljen. Na.i?l je nekaj minut od države bivše>if* svojega vladarja njivico, kjer je v miru in zadovoljstvu gojil sočivje.
krogu svoje družine in nič ni kazalo da bi mislil na svoj skorajšnji konec, dasi je zelo tožil nad revmatičnimi bolečinami, ki so mu grenile zadnja leta m ki so po mnenju njegove žene tudi edini vzrok njegove smrti
Prof. Vierhapper se je rodil leta 1876 in je bil po končanih študijah do leta 1912 asistent prof. "Wetsteina na botaničnem zavodu dunajske univerze, ki ji je potem kmalu postal eden najboljših predavateljev. Specijalizal se je na rastlinsko sistematiko in rastlinsko geografijo ter se je udeležil več znanstvenih ekskurzij in ek-spedicij. ki so ga privedle tudi iz Evrope.
PROSTOVOLJNA SMRT ZNANEGA UČENJAKA
V svojem .stanovanju na Dunaju se je usmrtil s strelom v glavo izredni profesor dunajske univerze in znani botanik dr. Frie-lužinčadjo. ki se je z njo kma-}drieh Vierhapper. Bilo mu je oG
lu pobratil. Po obedu je hodil na let. Se prejšnji večer je bil v
Knjigarna "Gtas Naroda1'
216 West 18th Street
New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
.«5
Hadil M tirat (Tulilo J > ..................40 j ljubljanske alike, HiSnl lastnik.
Amrrika. potMd dobre, najbolj* ________
Agitator (Krrenlk) br<*...............M
Andrej Hafer ......................................M
Hene&ka vedeievalka .........................35
B« Igraj »ki biser ................................JSS
Beli mfrrnfti ......................................40
Bel« neti. Mali Junak ......................»09
IUJ ka»»U o-T uri let vojaka ...............JI
Balkanna* tujak«. a aUkaint -------25
liaj In z«aca. poveat ......................M
Blacajm Velikega rojrod* ............M
Helfegar .......................................M
Bay, (roman) „.........................
Baraka vojaka _____________________________4#
Beatin dnrvnik ________________________________M
Bail*no daroii ................................SS
Boija pot na Bledu .......................
Boija pat
C
bra*.
HČi papeta. rez.................................1.—
H ek tor je v me« .................................JS%
Hedvika ...............................................40
Hudi tasi. Blagi duše, veseloigra .75
Helena (Kmetova* ...........................40
Hudo Brezdno <11-	___—..........35
Humorske. Groteske in Satire .
vezano .....................................80
brofiirano____________________________60
Izlet g. Broufka ...........................1.20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60
Ii tajnosti pri rode ............................50
Ix modernega sveta, trdo ves.....1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
'i zvezka ..............................1.50
Potu Host He v lorda K ijlzunta
Že skoraj leto dni .>edi lord KvLsant. nekdanji vladar velike an<rhj»ke brodarske družbe Koval Mail, v jef-i, ker je v prid .svojemu p uljetju ponarejal prospekte.
Sedaj poročajo, da mu bodo zaradi vzornega vedenja" v jet-nisn«ci odpustili ostanek kazni. .Ječa pa je baje telesno in duševno čisto sirla. Posebno težko mu je bilo pojmliti se hišnemu redu. Kakor v>akejra jetnika so <ra ob (>. /jutraj zbudili in je m>raI pospraviti poLsteljo ter celico. Zajtr-kovati je moral čaj brez sladkorja k suhim kruhom. Spo<"etka se je branil ietniSke hrane, končno se je vdal, a >i je nakopal želodčno bolezen. Žena ga je zelo poredko obiskovala, ker .fj ga njeni obiski zelo razburjali.
Xi se znano, kaj bo ikr:c1 -skoraj TOletni starec po svoji osvoboditvi. Bržkone se bo podal v svoj grad v Južnem Walesu, pozneje pa z ženo na potovanje okoli sveta. Poslovno se menda ne bo več n dejstvo val.
I
26
Večerni bo.j se je nadaljeval na cesti o polnoči. V črni temi so se suvale, vse tiho, brez glasu. Vsaka je hotela svojo najbližjo potegniti od Petra, da bi se ga sama mogla tiščati. Skoro so ga podrle na tla.
Peter je bil zelo pijan. Ni bil pijanec v/. navade; šteti je bilo treba, kolikokrat .sije v svojih petintridesetih letih napil. Toda zadnje f-ase ga je že premagalo nekaj kozarcev, kajti kar zvrnil jih je v grlo.
Brez vsake volje st* je pustil vleči ženskam. Kot roj čebel so bile okoli njega. In tako so počasi šli dalje.
Zopet se prikaže luna — tedaj zapazi Tina, da ni Bile. Kes, pozabili so j<> na plesišču. Ob peči na klopi je ležala kot mrt va, z razpuščeninii lasmi, z napol odpeto obleko na otroško suhem telesni. Kmečki fantje so stali okoli nje, jo gledali in izbijali šale.
Tndi Huberček se je izgubil. Gotovo je spal v kakem kotu. Nikdo se ni vznemirjal zaradi otrok.
Daleč zadej se je prikazala premikajoča rdeča točka; to je bila svetnika, ki jo je nosil orožnik. Spremljal j<* svojo ljubo. Dogovorila sta se za sestanek naslednjega dne, nato orožnik Laieo vroče poljubi in Luea se mu zahvali za vso zabavo.
Še en poljub, nato pa glasno pokliče svojega moža, da je zvenelo v noč ter opotekajoče hiti za drugimi.
Kot strašilo z mnogimi nogami in mnogimi glavami se počasi vleče babja čreda, ki je izgubila pot.
Čez kamenje in krtine, preko njiv in travnikov, brez poti se vali drhal v dolino ter potegne za seboj vse, kar ni imelo moči braniti se. Kakor gorski plaz, ki vse uniči in opustoši; strašna v brezčutni živahnosti, strašna v neizprosnem pehanju in vrvenju.
Igraiite, broširano Igralec _________________
........80
_______75
življenja Maja ftleljenio
čarovnica Cretin* Cvetka
čcfcetlea črtice Is fttvfjenja m
.75 «0
.25 .43
DraMz, In Bptaa!
rana pnrestf —
Wldnnki _____
zgodovinska por eat
Dai ga raka
In BlMJn
-50 -H
Ji
..jM
-It
Jagnje ____________________________________________.30
Janka in Metka <sa otroke) .............30
Jcrnat Zmaga vsi, Med plate vi _
Jutri (Strug) trdo res-------------.75
JurfiCevi spisi;
Popolna izdaja vseh 10 sveskov, lepo vezsnlh 6. zvezek: Or.
broširano _____________.99
Juan iMaerija <Povesti is Španskega
iirljenja ______________________M
Kaka se sen jaz likal < AleSorec) I. svesek em se jas tikal
(AieSovec) II. sv. _
Trgovec, KupCijekl stražnik. Uradnik. Jezični doktor. Gostil-nltnr. Klepetulje, Natakarca,
Duhovnik. Itd..........-...................60
IjOV na ženo (roman) .......................80
Lucifer ..........................................
Marjetica --------------------------------..50
Materin« žrtev .................................J5Š
Moje življenje ..................................75
Mali Lord .......................................M
Miijonar brez denarja ...............—...75
Maron, krščanski detek Is Libanona —-----------------------------^25
Mladih zanikernežov lastni žive-
topis ........................................73
.Mlinarjev Janez -----------------------M
Musolino................................40
Mrtvi Gosta« ..................................35
Mali Klatež ..................................7t
Mesija ________________________________.50
Malenkosti (Ivan Albrecht) ______S3
Mladini srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino ...
Misterija, roman ___________
Možje ............................... 15«
Na različnih patih__________40
Notarjev nos, humoreska --------------~S5
Narod, ki izmira .......................40
Mate vas. D. del. 9 Nova Erotika, trdo ves
Naša leta. trda vez--------70
broširana .................,H

QoU s Dve sliki: — Njiva: .(MsMko)
se jas likal
(AleSorec( III. pveaek
Kare |aka brata, povaat is
v Koreji -------------M
Krvna aaveta ...........
' IfTfkl pant* (fienoa) Kuhinja pri kraljici gaaji noiki -50 Kaj se jc
Na Indijskih ntakih_______________50
Na« ljudje............................40
Kaj aa Jo izmislil dr. Oka Levstikovi shrani spisi
L sv
Nekaj is ruske zgodovin* Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ________________.1.50
Oh 50 letnici Dr. Janeza K Kreka -25
Onkraj pr^aido__________________80
Odkritje Aaserike, trdo vezano-----
mehko vexa/»a--------------51
Prapretanove zgodbo ...................
Pasti in zanki_________________25
Pater Kajetan_____1*
Pingvinski otak
Fotograf z načeli
Imenuje .se Poirie MaeDonald in je znana neu vorški fotograf in o-riginal. Stene njegovega ateleja so pokrite z mojstrskimi portreti .slav nih m »ž, med njimi tudi predsednika Masaryka in danskega kralja Kristijana. Ta <lva je omeniti zalo. ker je fotograf tu napravil izjemo proti .svojemu načelu. d;i Micrna samo v svoji delavnici. Pač pa .se ni odzval Hooverjeveniu pozivu. da bi ga prišel slikat v Washington.
Med železna načela fotografa MaeI>onalda spada tudi t:>. da od-klajna .snemanje Kitajcev. .la^tou-cev in igralcev. Prve zato. ker so baje neprodirne maske, ki jih fotografsko ne more — interpretirati. Kar se pa tiee igrak-ev. trdi, da jim .s fotografiranjem jemlje ma.-ko in s tem njihovo osebnost — eenar ti ljudje s|»et no»"*e-jo. Le tu i-n tam napravi izjemo. .Mac I)o na ki tndi načeloma ne fotografira žeu.^^. temveč samo moške. Pravi, da ga je privedla k temu slaltost zeiuJccjfa >jM»la. ki s-iioče fotografirati v l>eli vhVrui blcki. Ta obleka pa se je na n jegovih olikah videla kakor spalna >rajea.
Mož. ki bi moral hiti ifiiska
Na občinskem uradu v Torto-ni v Italiji. je primeril grotesken dogodek. Xeki 00-letni raow-kar jmj imenu Vittorio ('osica je prišel po listine, da bi mogel v hiralnico. Pri tem je uradnik od-kril,- da je mož v knjigah vpisan Kot ženska. Vse se je drugače skladalo z možaka rjevimi podatki, le ».pol ne. V največji zadregi ga je uradnik vprašal, da-K mu ni znano, da bi bil kdaj prej — ženska. Starček je dejal, da j na,č pred kakšnimi 70 leti slišal. ^ ga je bila habica pomotoma prijavila za dekle, a se za stvar ni dalje brigal. Ker ni irr.el nikoli nobenega opravka z oblastmi, ker ni nikoli obiskoval šole in ni bil nikoli vojak ali ]»oroeen. je razumljivo, zakaj je do tega dne veljal pri obla stvih za — žensko.
IX.
PaMvki is
Pariški zlatar ____
Prihajat, povest 'etigaiec__________
Papeiinja Fanstm Paveatl, peaai v proal (Baudelaire) trdo veooM» —...........
a
r*
ADVERTISE« in "GLAS NARODA'
Verne duše!
Grobovi majhnega pokopališča, tam zu-uii.j ob eesti proti Hiiumerodu, so l>ili okrašeni s smrekovimi vejami in papirnatimi cvetlicami. Visoko se je po grobovih že na-kopi<"-il snej; in je vse pobelil in izravnal; zda.j so bili odmetaiii in o«'išreni; lieiii križi, veii<*i, srca in erke sn bile sestavljene iz rdeeili šipkovih ja^od ter med ne postavljene svečke. Gorelo jt» iz zamrznjene zemlje; oni, ki tn doli spijo, govorijo z onimi zgoraj z boječe plapolajočimi plamenčki, katere more ugasniti najnianjša sapica.
Toda nobene sape ni. Se enkrat se je ll-niaknila zima in na<l gorami je posijalo solnce, sicer medlo in trudno, toda vendarle s<,ln<*<». Viseče, zgrbančeno v dolini, nebo je kazalo bledo modrino. Poletje Vseli svetnikov!
Mrliči imajo svoj praznik. Davno pozabljeni prihajajo zopet do svoje pravice, premikajo se v preperelili krstah in pošiljajo pozdrave ven v življenje. Vsi svetniki — Verne duše.
Žene iz Kifelsehmitta so se zelo potrudile; njihovi grobovi <o bili lepo okrašeni, kot v najbogatejši vasi. Že. zjutraj se je gnetla velika množica nroti pokopališču; olepšane grobove so poškropili z blagoslovljeno votlo, so dolgo klečali in molili za pokoj umrlih.
Popoldne, ko so žene sedele pri svečani kavi in kolaču, se jo Peterček i z muzal iz hiše; gre sključen kot starec in v njegovi roki se je majala posoda z blagoslovljeno vodo.
Doma sedi Luea pri bolnem Jošku in joka, da so ji oči vse rdeče. Krči so mučili o-troka, so metali slabotno telesce v zrak in so ga nato zopet po dolgem raztezali.
Od, one nedelje na Oberkailu je bil Jožek bolan. Stariši so prišli pozno ]>onoči domov; nista pogledala v zibko, brez pameti sta se zvalila v posteljo. Zjutraj je Jožek ležal nag, trd in prenirazen; kmalu so prišli krči,
— Nikar tako ne upi ta, — pravi modra žena, po katero je šel v strahu Peterček. — Kmalu boste imela lepega angelčka v nebesih. — O tem pa stariši niso hoteli nič slišati. Obtoževala sta eden drugega in dodobra sta se sprla. Konec je bil, da se je Peter jezen zaprl v svojo delavnico. Ijiica pa je ostala pri zibki, jokala in molila.
Toda kmalu zadoni njen glas, spočetka
tiho, nato pa glasno; ljudje so jo vedno občudovali: — Ta Luea ima glas, da bi še mrtvega zbudila. — Poje:
44 Aj-didl-tutu.
pa spančkaj sladku —
Aj-didl-tutu..."
Tako zapoje večkrat in poganja zibelko. "Aj-didl-tutu — Aj-didl-tutu..."
Peter ni bil tako lahko potolažen; ako ni bil v svoji delavnici, je stal pri zibelki in je mrko gledal s stisnjenimi ustnicami bolnega otroka.
o
Danes je lezel na pokopališče kot ubogi grešnik. Na grobovih svojih starišev se je vrgel na tla in je zapičil svoje prste v mrzlo prst. Pred svojimi lastnimi mislimi jc iskal pri njih pribežališča.
Dolgo že ni bil tukaj; liaibrže ze eelo leto ne; toda zdaj se bo poboljšal, tako je obljubil sveto in svečano obema, ki sta Spala pod gomilo. In dob'la bosta spomenik i/, mra-morja z zlatim napisom. Naj velja, kar hoče; plačal bo. Plačal —!
Dvigne se in se boječe ozre okrog. Samo, ako bi imel pogum. Zaškriplje z zobmi in 1 stisne mrzle prste v pest — pogum, pogum! I V njegovi delavnici je bilo nekaj skritega; : ne solnee, ne luna nanj še ni posijala, nikdo tega tega še ni videl in vendar ga je skrbelo noč in dan. Mogel bi postati bogat in srečen, pa vendar —
Z zadušeno kletvijo skoči pokonci, njego-\a noga stopi v posodo z blagoslovljeno vodo, da jo prevrne in voda se razlije na ota-jano stezo.
Samo pogum! Poseže v žep — ali ni nekaj žvenketalo.' Ne. ne — prazno, popolnoma prazno. In doma je jokala Luea, stokal je Jožek; mrzla je bila koča. smrt je stala na pragu---
Smrtni pot mu stopi na čelo; z obrnjeno roko si obriše čelo; roka se mu trese.
— Bojazljiv norec, t— mrmra med zobmi. Samo malo poguma je potreboval, pa bo zopet vse dobro. Potem se bo Luea smejala. prišel bo zdravnik in bo ozdravil bolnega otroka, — videl ga je že z rdečimi lici, videl ga je hitrih nog skakati po sobi in Lucif ga poljublja, vroče čuti njen poljub. In ob pokopališču vleče tolpa ženskih postav, ki ii m migajo in ga vabijo. Dnevi polni veselja — noči, polne zabav — vedno samo veselje!
Kočo bo preži da i; ne. kupil bo novo, kllli tsko posestvo! Mogoče celo pristavo tam pri Himmerod. Gradil podobne poslopje je sesralo nad vrhove hrastov.
Tu mimo ga je peljal njegov oče. ko je 1 >11 še deček: tam sta stala ob ograji in sta radovedno gledala v park. Nek bogat gospod je stanoval v gradiču, ki pa mora sedaj biti že davno mrtev in sedanji lastnik je hotel posestvo prodati. Ko bi sedaj postal lastnik —!
Kako bo Luea vesela! Kaj bi rekli ti-le doli v grobu !l
Poklekne, položi ušesa na grob in posluša.
NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
K
ii j ig ar na
M
Glas Naroda
99
ODA"
NEW YOBK, MONDAY, JULY 25, 1932
TKI LASGE8T SLOVENE DAILY taiU.1.1
Trpljenje ljubezni
a
Ko Mirko vstopi, takoj opazi, da so govorili o njem. Mati je s skrbnim obrazom in objokanimi očmi sedela pri oknu in šivala perilo — oče je hodit po svojih, kratkih debelih nogah razburjen po sobi in mu je na njegov pozdrav odgovoril samo z mrmranjem. Najbrže sta se oče in mati zopet Jtaj sporekla in povod temu je bil navadno Mirko. Oče ga je tožil, mati ga je opravičevala — njegova ljubljena, zlata mati.
Ginjenost ga objame, ko gladi sive lase svoje petinšestdest let stare matere,
—	Mati, — ji pravi tiho.
Odpre omaro, vzame kozarec in steklenico, ki jo pogleda proti oknu; natoči si poln kozarec in ga v enem dušku izprazne, ga zopet nalije ter ga zopet naglo izpije.
Ko si je hotel kozarec tretjič napolniti, stopi poleg njega stari inož, ki ga je opazoval z nagubančenim čelom in mu položi roko na ramo.	/
—	Stoj, fant, to je materino vino. Steklenica velja deset dinarjev in je samo za mater za priboljšek, ne pa za tebe.
—	Borite pa kupili drugo steklenico! In Če jih kupiš naenkrat več, jih dobiš cenejše in si pri tem prihraniš nekaj denarja —
—	Tukaj naj si kdo ogleda tega visokega gospoda ! Kot bi denar stresal iz rokavov, — stari Levar zamahne z roko — tako lahko tudi ne zaslužim denarja, kakor misliš in ga tudi v tem zmislu zapravljaš. Varčevati moramo, varčevati pri teh slabih časih.
—	Prav oče, varčevati, varčevati. — pos-nema sin očetov glas.
—	Zdaj se se norčuj iz mene; to je najgrše! — se razjezi Levar. — Kavno ti imaš pravico do tega. ki pri svojih petintridesetih letih še nisi zaslužil niti pare. Rad bi pa tudi vedel, kje si bi; danes tako dolgo, da nisi prišel niti h kosilu. Vprašam te, kje so bil — po-stavi ^e pred vLsokega in širokoplečega sina in srdito vpre vanj svoj pogled.
Mirko pogleda v tla, nato razširi roke in pravi hladnokrvno:
—	V koži, oče. v svoji koži; kajti, kot vidiš, še nisem odrt.
—	Mirko, — ga proseče pokara mati, ki je videla, da se na očetovem obrazu zbira nevihta. — Mirko, tvoje kosilo je v kuhinji na ognjišču.
—	Hvala, mati, sem že jedel. Erika me je zadržala.
—	Kad bi vedel, zakaj si sploh na svetu. Najbrže samo zato, da ješ in Npiš — drugega tako ne delaš, — reče trdo oče.
—	Ne, nič drugega ne delam. Ker ne delam tukaj s temi-Ie pestmi in ne prinašam domov tedenske plače, ali pa ker ne trgam hlač po kakem uradnem stolu in iisem računski stroj, za kar bi vlekel mesečno plačo — zato po tvojem mnenju nič ne delam. Kar pa tukaj živi in se bori za izraž in obliko — in se udari po čelu, — o tem vi vsi nič ne veste.
V razburjenosti se mu trese glas, toda premaga se, preneha govoriti in skomigne z rameni. Saj je bilo tudi brez pomena vedno isto .stvar prem leva t i. ker je vedno zadel na nerazumevanje. Zato se mu je zdelo bolj pametno. <la ostane zvest svojemu sklepu, da se bo nikdatr jezil in bo z največjo hladnokrvnostjo prenašal zmerjanje starišev in bra«tov. »Saj ga ne bodo nikdar razumeli!
—	Pokaži vendar enkrat, kaj znaš! Toda še nič ni tiskanega. Se nobena perjem, nobena povest in kdaj bo gotova tvoja drama, bi tudi rad vedel. Zakaj si vendar na svetu?
—	Mogoče sem pa vendarle določen za kaj visokega, ker so mi prizanesle vse krogle. Toda presneto blizu so mi frčale, oče. Mogoče mi bilo najpametnejše, da bi me bila katera potegnila za seboj, potem se ti ne bi bilo treba ukvarjati z mislimi, kaj bo iz mene. Potem bi bil že nekaj popolnega.
Spomin na to, kaj je sin tekom štirih let v vojni pretrpel,, kako so bili tedaj v strahu zanj in nanj ponosni, je vendar očeta nekoliko omehčal. Samo nekaj nerazumljivega je mrmral v temne, košate brke.
—-Naj bo, toda vojne je že davno konec in vsakdo si je znal kaj urediti Tudi tvoji bratje so bili v vojni in Robert celo v ruskem ujetništvu.
—	Njega si vzel v trgovino; tam mu je bilo dobro —
—	Ti pa za to nisi imel nobenega veselja. Samo tvoje umetnosti. ki ne poznajo nobenega kruha — gledišče, petje, pesmi — povsod si že poskušal in vendar nisi ničesar dosegel. Žalostno, pa resnično —
—	Ker mi nikdar nisi Jal denarja za temeljito izobrazbo! Sedaj bi bil prav gotovo velik igralec — rekli so mi, da sem zelo nadarjen. Toda brez denarja in samo z mojimi lepimi očmi, me ni-kdo noče učiti. Tako ste v vsem pokvarili — v tem ti dam prav. oče, in vendar ni nič prišlo iz tega.
Razjarjen zamahne Levar z roko rekoč: — Gledališki igralec v naši družini? Izključeno!
Mirko obrne očetove besede smešno.
- Toda. oče, vsak večer bi imel prosto vstopnico in bi se lahko veselil svojega sina. Ko bi na pr. v Hamletu govoril dolgi sa-mogovor — biti aili ne biti. to je tukaj vprašanje.
—	Da, biti ali ne biti, to je tukaj vprašanje, v tem ima tvoj Hamlet prav. — se razgreje stari Levar. — In je tudi že Čas, da o tem resno govorimo. Kakor živrš tja v dan. že ni več lepo! — Tudi tvojim bratom je že vse preneumno; marsikaj so ti izpregledali. Zdaj p« moral *ain zase skrbeti. Zdaj mora« nekaj biti.
—	Ali re« misliš tako?
Mirko povsem mirno sleče suknjič, zaviha srajčne rokave in rmije roke, da so se gibale močne krte. Nato zgrabi z vsako roko stol in vihti 2 njima po zraku.
—	Kaj pa »edaj zopet delaš? — pravi nejevoljen oče.
—	Pripravljam se na svoj bodoči poklic; nekaj hočem postati in ticer ale* v kakem cirkusu. Ali naj pustim stol plesati na mizi?
To na«mreč znam tudi —
—	Pusti te neumnosti! Ali res ne boš nikdar pameten?
Izgledalo je. kot bi res hotel napraviti, kar je rekel. Prestra-
iena za kliče mati:
—	Ne, Mirko, ogledalo! Ako stol pade v ogledalo —
—	Ali bi rea bilo to kaj takega? Mati, ali je razbito ogledalo ve. vredno, kot razbita bodočnost, razbito človeško življenje? — vpraša Mirko resno. Suknjič zopet obleče. Nato pa zopet povzame » svojim zaničljivim glasom: — Torej zopet z vsem nič, kar bi ti bilo po volji in vendar »i toliko prizadevam, da bi ti ugodil. Kot pa vidim, s tem nimam sreče.
—	Ne, na ta način ne! Ali misliš, da ne vem, da se samo norčuje« tz mene? Samo pazi, kako boi izhajal brez moje podpore. Ako včaaih proda« kak avtomobil ali hišo, se dandanes več ne izplača, kot pred leti, ko ao papirnate cunje z milijonskimi številkami kar letele po zraku! Vi, današnji gospodje ste razvajeni, ker ste nekdaj brez velikega truda zaslužili denar! iPravega dela sploh ne poznate. kakor aem moral jaz delati v svojih mladih m pozneje v moških letih. In ko Aem mislil, da ae bom na svoja stara leta mogel odpočili, moram vse pričeti od kraja, ker so vse vzeli.
—	Da, oče, tudi meni so mnogo vzeli in več kot tebi. Lepa, draga leta mojega življenja! Ako bi mi bil dovolil, kot sem želel pred petnajstimi leti, bi bilo danes vse boljše z menoj. Tako pa sem šel s petindvajsetimi leti kot pr*»tovoljee v vojno, ne da bi imel kak poklic in ko sem se zopet vrnil, kaj naj sem hotel biti, ko je bilo vse narobe? Vojna me je zdelala mnogo bolj duševno kot telesno. Vtisi in doživljaji so bili presilni, da bi se jih bilo mogoče kar tako otresti, ako človek vidi in doživi drugače kot pa drugi —
Stari Levar zmaje z glavo. Sinovih be^ved ni popolnoma razumel.
—*Saj so bili tudi drugi v vojni in. so ravno toliko doživeli in tvoj brat Robert, ki je bil v ruskem ujetništvu od devetnajstošest-naj»t do devetnajststodvaindvajset — ravno dovolj je stradal!
—	Več kot jaz, ker je bil vjetnik — toda je povsem drugačen kot pa jaz. Kako naglo se je zopet vživel v svoj poklic, ko se je enkrat obredil in pogrcl skoro, kot nikdar ne bi bil tako dolgo od hiše. Zaradi njegove odločnosti ga mora vsakdo občudovati in ga zavidati.
(Dalje prihodnjič.)
RESNICA 0 MATI HARI
zdravila vse navzoče ter odšla v .svojo celico. Do zadnjega trenutka je kramljala na svoj mehki, sladki način in se je z nasmehom v obra /u ter bleščečimi .^e očmi zgrudila pod svinčeiikami. Iz dvanajstih pušk so jo zadele le tri krogle, in sicer nobena v glavo, ena pa v sr cc. liila je takoj mrtva.
boj s krokodili v ustju Amazon-ke, a naposled srečno prijadral v Venezuelo, ki ne izroča beguncev. Imel je izredno srečo, ker je moral križariti mimo holandske in britske obale, kjer imajo druge neusmiljene postave. V Vene zued je spremenil ime in kot njen državljan odšel na Špansko.
Po svetovni vojni se je pogumno povrnil v ljubljeno domovino. Več let se je klatil po deželi in naposled izmaknil na sejmu denarnico nekemu kmetu. Souchet je bil obsojen samo na en mesec zapora. A na njegovo nesrečo se je zanimal za njegove prstne odtise neki uradnik v pariški policijski centrali. Španski žepar se je nenadno spremenil v francoskega begunca iz Cayenne. Zdaj čaka Souchet na pamik, ki ga bo prevedel v Guavansko ječo, odkoder je pobegnil preti 18 leti.
Major Ladoux, vodja francoske vohunske in proti vohunske službe uud svetovno vojno, poroča v pariškem "Matinu" zanimive po-dronno.-rti o svojem .srečanju z Matt) IIari, ki jo je tudi sam spravil oblasti v roke.
Pri tem .srečanju je plesalka Ladouxu predlagala, naj bi se vršila še enkrat pogajanja z bivšim nemškim prestolonaslednikom. Tu je Ladoux zavohal izdajstvo. Okrivil jo je brez nadaljnjega vohunstva v [»rid Nemčiji, a je ni mo$*t*l nikoli prijeti na dejstvih in se je moral omejiti na opazovanje. — Prilika, da jo ujame, se je kmalu ,ponudila, Ukazal ji je. da se ne srne podajati v inozemstvo preko Švice. temveč preko strogo zastraženih španskih ]K>ti. V Španiji je poskusila francoska vohunska centrala, da jo spravi v zvezo z nemško vohunsko službo. Poskus je uspel. Že k > je poletni program predsednico desetih dneh so ujeli brzojavko ka Lebruna v mesecih juliju i:i nemškega poslaništva v Madridu avgustu določen že skoraj za vsak na nemški glavni .4an z važnimi po, dan. 10 julija je moral prisostvo-datki o francoskih vojaških polo-1 vati jubilejnim svečanostim na zajih in i>odobnem. Ta brzojavka. caenski univerzi, 1. avgusta od-
KRIZA ZAKONOV
28. julija:
Majestl? v Cherbourg
DeC.rasse v Havre
1 »eutsf hland v Cherbourg In Hambuig Bremen v Cherbourg ln v Ltremen
29. julija: Westernland
v Havre
FRANCOSKI DRŽAVNI PREDSEDNIK NA POČITNICAH
Predsednik francoske republike nima udobnega življenja. Noben vladar nima toliko reprezentacij-skili dolžnosti kakor on. Najboljši del leta, poletja, mora porabiti z:i posete v različne dele države. Ta-
,je nosila šifro II 21 — in to jč l ila Mata Hari.
Kj se je vrnila na Francosko, so jo i a ko j aretirali. Začele so brezkončne preiskave, pri katerih te je Mata Ilari (Klela v najgolblji molk. Položaj pa je,bil zanjo tako >lab, da ji je Ladoux predlagal, naj si reši življenje z odkritosrčnim priznanjem. Po dolgem premisleku je izjavila, da bo to storila. a samo pod ]>ogojem, da ji s častno besedo zagotovijo, da je ne usmrtijo. Ladoux je skušal doseči to zagotovilo, a ga ni dobil — te-JP Mata Ilari odklonila vsako iz | »o ved.
JJočim se bavi Ladoux s temi dejstvi, se bavi Bouchardon, bivši načelnik francoske protivohun--ke službe med vojno, v nekem drugem članku o vedenju vohun-ke po njeni aretaciji. Celo pred vojnam sodiščem je skušala premamiti sodnike s svojimi dražestmi. Ko so ji spor-V-ili smrt z ustrelit-vljo. je za trenutek skrila obra,^ v dal n l, potem se je liijw>nia zbrala in ie z nečuvenim pogumom in skoraj z razbrzdano veselostjo po-
krije v Thiepvalu spomenik padlim an<?lešiin vojakom, 7. avgustu .se udeleži .spominske svečanosti na fortu Douaumontu, 14. avgusta b.j moral biti v Mc-tzu, 21. avgusta pa odide na večdnevi obisk v vzhodnih departmentih. Res lepe i>očit-niee!
USODA IZOBCENCA
Blizu francoskega zgodovinskega pristanišča La Rochelle leži skalnati otočič Re. Služi kot zbirališče za težke obsojence, ki morajo na zloglasne Hudičeve otoke.
Dne 1. julija so pripeljati orožniki že drugič v ječo nekega Louisa Souclieta. Prvič je bil za prt na otoku leta 1!M)4. Vkrcal se na plavajočo ječo in odrinil v Guavano. Leta 1014 se mu je posrečilo v malem čolttičku pobegniti z Cayenne. Prestal je številno nevarnosti: mrzlico, lakoto, indijanske zastrupljene puščice in
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA
99
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
Stara izkušnja uči, da Število porodov med vojno pade. To je po eni strani dobro, ker se gospodarske neprilike po vojnah tako kolikor toliko lažje prenašajo, po drugi strani pa je v tem začetek mno-fjili tihih tragedij. Mlada človeka, ki se vzameta, sta redkokdaj 1st--taro<ti in statistike pravijo, da je ženin običajno pet do šest let starejši od neveste. Moški, ki so se rodili med vojno, se bodo torij najrajši vezali s povojnimi dekleti. dekleta iz vojne dobe pa se bodo najrajši prijele predvojnih moških. Zato bodo dekleta iz prvih let po vojni in moški iz predvojnih letnikov težko dobila primerno polovico.
Stvar bi se dala sicer nekako tako urediti, da bi se dekleta omo-žila z dosti starejšimi moškimi, ker se tudi dogaja, a to so le izjem *. Ko pride ta.kšen-Le samec v leta pravijo vsaj ženske, postane 01)--čajno nejKUboljšljiv egoist in se da le izjemoma v preči v zakonski jarem. Posledica tega dejstva je potem ta, da ostaja in bo ostalo premnogo deklet brez moža. zlasti seveda tistih, ki so se rodile neposredno po vojni.
SO. Ju'lJa:
lit de France \ Havre St. Louis v Cherbourg In Hamburg Rotterdam v Boulogne but Mer Conte Grande v Genovo
3.	?vnusta: VUI.CAMA v Trst Mauretania v Cherbourg
iVi-s. Haxding v Cherbourg In ?»«mburs
4.	avyusta:
New York v Cherbourg iu Hamburg
5 svgusta:
Homeric v Cherbourg
J ..i I la tid v Havre 6. avgusta:
Lil ropa v Cherbourg In v Bremen
I.afuyette v Havre
Vet.idam v Cherbourg In v Boulogn«
sur Mer
9 avgusta:
L« viatha.n v Cherbourg
11 avgusta:
>MUitania v Cherbourg Albert IJallin v Cherbourg ln v Hamburg
Dresden v Cherl»ourg in v Bremen
12. avgusta:
Pans v Havre Olympic v C!*prbourg Pcnnland v Havre
13 avgusta:
Augustus v Genovo Mmnetonka v Cherbourg -Statendam v Cherbourg ln v Bou!<.|Tk sur Mer
27. avgusta:
tie de France v Havre Mlnnewaska v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg In v Boulogn* PiT Mer
jO avgusta:
leviathan v Cherbourg I-afayette v Havre
ITcs. Harding v Cherbourg In v Him*
OUTR
flu-men v Chcibourg In v Bremen
31 avgusta:
Oiyniple v Cherbourg Aquitania v Cherbourg Roma v Genovo
1.	septembra:
Oem-rla v. Stueben v Bremen
New York v CI.eiLourg In Hamburg
2.	septembra:
Paris v Havre Minnetonka v Havre
3.	septembra:
Veeiidam v Boulogne sur Mer
6.	septembra:
VULCAN IA V TRST
7.	septembra:
Maj»-sti«* v Cherbourg Manhattan v Havre
8.	septembra:
Rerenjjaria v Cherbourg I»re»den v Cherl»ourg in Bremen
Albert B.ilin v Cherbourg in ilumburg
9.	septembra:
Kvnpa v Cherbourg in v Bremen Kram e v i I-i vre l'ennland V Havre
10.	septembra:
Conte Gr uvle v Genovo Statendam v Boulogne sur Mer Cbaniplain v Havre
SC. us v Cherbourg in Hamburg
11.	septembra:
I'ennlaiid v lli.vre
In v Bremen
POZOR. ROJAKI
15 dvgusta:
Cleveland
v Cherbourg In Hamburg
Ix naslova nt lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora*, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa 26 a„gusta. pri enem sledečih naših zastopnikov1 Con te Bia
17 avgusta:
Rothambfau v Havre
I "t ea. Kooseevlt v Cherbourg to >
Hamburg
13. avgusta:
Rfrenparin v Cherbourg Berlin v Bremen
Hamburg v Cherbourg ln Ilumburp
•
19 avgusta:
Majestic v Cherbourg Belgenland v Havre
£0. avgusta:
SAT URNI A V TRST
Milwaukee v Cherbourg In Hamburg Vo'endam v Cherbourg in v Boulogne f»ur Mer
21. avqusta:
Columbus v Cherbourg In v Bremen
24. avgusta:
S'uUgart v Cherbourg in v Bremen 1'eutschland v Cherbourg in v Hamburg
13.	septembri:
Columbus v Cherbourg
14.	septembra:
11«- de France \x Havre
Mauretania v Chert>ourg
1'res. RbOdev lt v llav.-e
15.	septembra:
Bremen v ' "h*-l iKHirtr in v Bremen Hamburg v Cherbourg in v Hamburg
16.	septembra:
Olympic v Cherbourg Minncwaska v Havre
17.	septembra:
Ariuitania v Cherbourg Ilochantb.-au v t.avre Volendam v Boulogne sur Mer Augustus v Gencvo
20. septembra:
Leviathan v
Chet Luurg
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. BaftW Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlcb
ILLINOIS Aurora, J. Butchar Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblct. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija B&rborich KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyir, J. Ceme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA
Chisholm, Frank Oouie, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Oouie Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia. Frank Hrvati eh
Waukeff&n. Jože Zelene MISSOURI
St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champ* NEBRASKA Omaha, P. Broderlck
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Maale
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Hi£ Cleveland, Anton Bobek. Chaa. Kaninger, Jacob Resnik, John Sapnik.
Euclid. F. Bait Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kum&e Nilea, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown Anton KlkelJ
anramano v Genovo Homeric v Cherbourg Wt-sternland v Havre
21.	septembra:
Paris v Havre
22.	septembra:
HtuttKart \- < "lerln.urg in v R» etn®n Deutschland v »^btrbourg in v Hamburg
23.	septembra:
Majestic v v"h~rl»ourg \Vest» rniand v lia« re
24. septembra: •
SATl'RN!A ** TRST I>afayette v Hi\rf Rotterdam v i:ou!ogn Cleveland v CluriKurg in
sur Mer
Hamburg
25. septembra:
Europa v Cherbourg in v Rremen Westernland v Ha-.re
28. septembra:
Rres .Harding
v Havre.
ao.
OREGON Oregon City, Ore., J. Koblw
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. van še k Crafton, Fr. Machek Export, G. Pre vlč, Louis Zupan, čič. A. SkerlJ Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City ln okolico, Frank * renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn, Ant. Tauželj Luzerne. Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprlvSek Midway, John 2ust Moon Run, Frank PodmllSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc 8teelton, A. Hren	<
Unity Sta. ln okolico, J. Bkerlj Pr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovar Wlllock, J. L'eternei UTAH
Helper, Fr. Krebi WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik ln J?» Koren
Cheboygan. Leo Majcen
WEST ALLIS Frank Skok WYOMING	»
Rock Bprings, Louis Taachar Dlamondvllle. Joe Rolich
29.	septembra:
Berengaria %• ( heibourg
Cen. v. f?te"j'».-n v Bremen
New York v Cherbourg in v Hambu g
30.	septembra:
Homeric v • "h *rboi rg
Minn-ttonka v Havre
1. oktobra:
lie d»- France v Havre
Bremen v Cherbourg in v Bremen
Milwaukee v «"herbourg in v llambuij
Roma v Genovo
Veendam v iloi'Iogr.e sur Mer
V JUGOSLAVIJO
Preko Havr«
Na Hitrem Ekspresnem Parnik«
ILE DE FRANCE
30. Julija — 27. Avgusta '
LAFAYETTE
6. Avgusta — 30. Avgusta
PARIS
2. Septembra — 20. Septembra
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za pojasnila ln potne liste vpn-ftajta naše pooblaščene agent*
€reoeh. J&ia
19 STATE STREET. NEW YORK
SLOV. POTNIKI
Vsak sastopnlk lzaa potrdilo svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "GJaa Naroda":
Za eno leto $6.; za pol leta $3.. za Stlri mesece $2.; za čet-* leta $1.50.
New York City je 17. celo leto.
Naročnina ta Evrono i« C7. za celo leto.
VEČJE ŠTEVILO SLOVENCE? bo odpotovalo v stari kraj:
29. julija na lie de France, Havre; 3. avgusta na Vnlcaniji na Trst; 17. avg. na Berengariji, Cherbourg; 19. avgusta na Saturn!ji na Trst; 26. avgusta na lie de France, Havre;
PRIDRUŽITE SE JIM! _
Pišite po nadaljna pojasnila tn vozni red vseh boljših parnikov na:
LE0 ZAKRAJŠEK
General Travel Service, 1359 Second Ave., New York, N. Y.
k*