Rubljema, četrtek, 29. januarja 1959 HROLEI ABCI VSEH OE2EL, ZDRU2ITE SE' *S> J O O S K A P B AT 1 CA« USTANOVLJENA L OKTOBRA (•M - Mm NARODNOOSVO* BODIUNO BORBO JE IZHAJALA KOT t*-DNKVNlK IN TEDNIK - oo osvoboditvi do L JULU A USI KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK OD L JONU A 1851 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOST] C »BORBO« IZDAJA tN TISKA ■EP »LJUDSKA PRAVICA* '•REKTOB BENO ZOPANClO °BSJa OREDNISKI ODBOB glavni ■ rednik ® direktor usta (van Šinkovec izba]* tnk dan raaea "“tt* - Caaa II dinar)«« Po podpisu skupnega uradnega poročila o državnih razgovorih v Colombu sta si predsednik Tito In ministrski predsednik Bandara-naike prisrčno stisnila roki Med potjo v Etiopijo Na Galebu, 28. jan. (Tanjug). Predsednikova eskadra plove že drugi dan po Indijskem oceanu v smeri proti ožini Bab el Mandeb in etiopski luki Masaui. Včeraj je plula južno od otoka Minikoja. Pojutrišnjem’ bo' rezala valove mimo otoka Sokotra in potem zaplula v teritorialne vode. Somalije. Danes je predsednik republike prejel od cejlonskega ministrskega predsednika Solomona Banda-ranaika odgovor na svojo poslovilno brzojavko. Glasi se: — Zahvaljujem se Vaši ekscelenci za poslanico. Srečni smo, ker vemo, da ste se Vi, Vaša soproga in Vaše spremstvo prijetno 'počutili med obiskom v naši deželi. V posebno zadovoljstvo nam je bilo, da ste se mudili med nami, zame osebno pa je bila Izmenjava misli z Vami redka priložnost. Sodim, da je Vaš obisk mnogo prispeval h krepitvi odnosov med našima dvema deželama. Moja soproga in jaz izražava Vam in Vaši soprogi najboljše želje. Ko je naš predsednik potoval po Cejlonu, se je med potjo v Kendi ustavil, se pogovoril z ondotnimi domačini in si pri ondotnl proda-jalkl kupil tudi kokosov oreh ln sc okrepčal z pjegovim osvežilnim sokom I SADOVI POTOVANJA PREDSEDNIKA TITA PO AZIJSKIH DEŽELAH Iso Njegovem naš veleposlanik v Kambodži Beograd, 28. jan. (Tanjug.) Z ukazom predsednika republike je bil imenovan za našega veleposlanika v Kambodži Iso Njegovan. Njegov stalni sedež je v Rangunu, kjer opravlja dolžnost jugoslovanskega veleposlanika v Burmi. VREMENSKA NBPOVFD za Četrtek, 29. januarja 195» V zahodnih kraj ih Slovenije pretežna Jasno, v Jugovzhodnih pretežno obCačno, v ostalih krajih pa zmerno oblačno. Temperatura ponoči do —2, v Primorju okoli +2, naj višja dnevna do 8. v Primorju do 10 eto-PlnJ C. Nad srednjo Evropo se zadržuje močno področje visokega zračnega pritiska in se počasi pomika proti vzhodu. Zahodno Evropo Je predvsem v višinah ponovno zajel zelo topel zrak. Iz zgodovine delavskega gibanja Prolest beograjskih študentov proti početju francoske vlade No velikem protestnem zborovanju, ki so ga organizirali komunisti 30. januarja 1939 v Beogradu, je več tisoč študentov beograjske univerze manifestiralo svojo solidarnost s španskim ljudstvom ter obsodilo zverinstva Frankovih fa-langistov ter nemško-italijanskih interventov. Z zborovanja so poslali francoski vladi protestno pismo, v katerem so zahtevali, naj Francija odpre francosko-špansko mejo in sprejme ostanke republikanske vojske in desettisoče beguncev, ki so se pred prodirajočimi fašističnimi četami umikali proti francoski meji. Boj španskega ljudstva proti združenemu nemško-italijanskemu in Francovemu režimu so svobodoljubni ljudje naše dežele spremljali od začetka do konca s takšno pozornostjo in simpatijami, kot da je šlo za našo fronto. Spremljali so ga ne samo zato, ker se je borilo na strani španskega ljudstva nad 1200 jugoslovanskih prostovoljcev, marveč predvsem zato, ker so ta bo) razumeli kot odpor španskega naroda proti najbolj reakcionarni avantgardi imperializma, nemško-italijanskim fašistom, ki so v Španiji preizkušali svoje moči za splošni napad na svobodoljubno človeštvo. Cim bolj se je državljanska vojna bližala nesrečnemu koncu, čim hujše udarce so zadajali fašisti španskemu ljud-stvu, tem večje je bilo ogorčenje naše demokratične javnosti nad tako imenovano politiko »nevmešavanja« zahodnih držav, s katero so špansko ljudstvo prepustili na milost in nemilost fašistom. Protesti so se množili. Zlasti veliko je bilo ogorčenje spričo ukrepa takratne francoske vlade, ki je dosledna politiki »nevmešavanja«, zaprla svojo mejo proti Španiji. Meja je ostala zaprta, dokler se fašistične falange, ki so zasledovale ostanke republikancev in internacionalne brigade ter desettisoče beguncev, niso pojavile v neposredni bližini meje. Po svetu so se širile vesti o zverinstvih, ki so jih počeli fašisti v zasedenih mestih in vaseh: o 50.000 ubitih v Madridu, o 30.000 ustreljenih v Barceloni, o strašnih zločinih fašističnih letalcev, ki so bambardirali in s strojnicami streljali na begunce. Ne glede na vse to pa je ostala meja Francije zaprta. Francija pa je bila edina dežela, kamor bi se bili lahko borci za svobodo zatekli. Beograjski študentje so prvi protestirali proti temu in pridružila se jim je tudi vsa naša demokratična javnost. Dodatki za nekatere uslužbence Včeraj je Zvezni izvršni svet sprejel uredbo o uvedbi posebnih dodatkov v višini 15 do 30 °/o plače (Nadaljevanje s 1. strani) in najvišjo osnovo, za katero se uporablja neposredno nižja davčna stopnja. Glede davka, ki se plačuje ob prenehanju izplačevanja dohodkov (točka 4. tega odloka), se bo odlok uporabljal od dneva, ko začne veljati. V ostalih primerih se bo ta odlok uporabljal za odmero davka za leto 1959. Ta odlok zdčne veljati osem dni po objavi v »Službenem listu FLRJ«. Sprememba uredbe o davku na promet Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo o spremembi uredbe o davku na promet. Ker je bil spričo posledic suše pridelek tobaka na hektar v letu 1958 v primerjavi z letom 1957 približno za 33•/« manjši, dohodek na hektar pa za dobrih 30°/o, so na pristojnem mestu predlagali spremembo uredbe o davku na promet v tem smislu, da bodo lahko ljudske republike odpravile,davek na promet s tobakom šajo na nagrajevanje javnih uslužbencev. Ti predpisi bodo veljali od 1. januarja 1959. Po določbah uredbe o posebni dokladi za sanitarne inšpektorje pripada glavnim sanitarnim inšpektorjem, šefom inšpektoratov, sanitarnim in pomožnim inšpektorjem, šefom odsekov oziroma referentom za posle sanitarne inšpekcije, kakor tudi uslužben- ski pogoji težavnejši, cem za medicinsko izobrazbo or- takšnega položaja je ganov uprave razen osnovne in položajne plače še posebna do- Višino te doklade določi sekretariat ZIS za ljudsko zdravje oziroma republiški sveti za ljudsko zdravje v mejah 15 do 3 6/go de. lali kot inšpektorji do 2 let, 4000 v Z uvedbo te doklade se usluž- j v krajih, kjer so delovni benci, na katere se nanašajo do- jn življenjski pogoji izrazito te-ločbe tega predpisa, dejansko iz- žavni, do 5000 din; enačijo z zdravstvenimi usluž- 2. v šolah (oddelkih) in dru-benci, zaposlenimi v higienskih gjjj ustanovah za vzgojo in iz- v ustanovah, v katerih že maio posebno doklado. | Uredba o posebni dokladi za devizne inšpektorje predvideva uvedbo te doklade v znesku do 6000 din mesečno. Posebna dokla- obrazbo za gluhe, slepe, vzgojno zanemarjene, duševno zaostale, Ljubljana, 28. jan. — Elektronsko oko, televizijska snemalna kamera posega vsepovsod, tudi v medicino. Ne samo v svetu, tudi pri nas. Na Ginekološko-porod-niškl kliniki v Ljubljani Je namreč danes dopoldne stekla ginekološka televizija, ki predstavlja prvi primer uporabe televiziji v medicinske namene v naši dpžavi. Infekcije so prav gotovo eden izmed največjih sovražnikov medicine. S televizijskimi prenosi ta nevarnost odpade. V operacijski dvorani ostanejo le še tisti, ki so tamkaj nujno potrebni. Vsi ostali, predvsem študentje, spremljajo operacije in podobno na zaslonu televizijskega sprejemnika. Elektronsko oko jim posege operaterja kar najbolj približa, takšne slike pa si v operacijski dvorani iz raznih vzrokov sploh ne bi mogli ustvariti. Primeren komentar jim še z besedo dopolni1 dogajanja na sliki. Razen tega televizijska kamera pomeni prijetno olajšanje pacientom, ki so kot posebni bolezenski primeri študentom še posebej zanimivi, saj ne pride do osebnih stikov med študenti in njimi. Današnji prenos je bil vključen v redno predavanje za študente višjih letnikov. TV kamera je posredovala porod po carskem rezu neke 45-letne porodnice, ki je prvič rodila. Priporočilo sindikatov delovnim kolektivom Ljubljana, 28. jan. (Tanjug). Na današnji tiskovni konferenci so člani predsedstva Republiškega sveta sindikatov Slovenije obrazložili priporočilo sindikatov delovnim kolektivom, naj v načelu ne zvišujejo osebnih tarifnih postavk v primerjavi z lanskim letom. Priporočajo tudi, naj večja sredstva, s katerimi bodo letos razpolagale gospodarske organizacije, uporabljajo predvsem za nagrajevanje po delovnem učinku. Republiški svet je nato predlagal sindikalnim organizacijam oziroma občinskim sindikalnim svetorrt, naj pe odobravajo tarifnih pravilnikov, če gospodarske organizacije ne priložijo tarifnim pravilnikom tudi pravilnike o normah, akordnih premijah in ostalo dokumentacijo o spremljanju delovne storilnosti. V nagrajevanju po učinku je potrebno razviti individualno zainteresiranost delavcev oziroma skupin delavcev. Osebni dohodki naj bodo odvisni ne le od delovnega učinka, ampak tudi od gospodarskega uspeha podjetja. Tarifne postavke uslužbencev in delavcev na tako imenovanih režijskih delovnih mestih naj bodo določene tpko. da bodo osnovne tarifne postavke zagotovljene, ko doseže podjetje predvideni dohodek. Po prenosu operacije in predavanju v predavalnici, kjer so se razen študentov zbrali ie zdravniki, medicinsko osebje, zastopniki tiska in drugi, smo se zapletli v krajši pomenek s predstojnikom klinike dr. Novakom in njegovimi sodelavci ter s TV kamerrtianom Vlaštjo. Zvedeli smo, da so se za uporabo televizije odločili po ogledu televizijskega laboratorija Inštituta za elektrozveze v Nebotičniku. Naprave za prenos slike so dobili lani na pomlad, ko so začeli s prvimi poskusi. S TV oddajnikom in snemalno kamero, konstrukcijo Stojana Flajsa, sicer pa izdelkom Industrije za elektrozveze, so na ljubljanski kliniki zelo zadovoljni. Prav tako tuHi z napravami dinarjev, če so delali kot inšpek tor ji nad 2 do 4 leta, 5000 din, če so delali nad 4 do 6 let in 6000 din, če so delali kot inšpektorji nad 6 let. Deviznemu inšpektorju, ki mora opraviti strokovni izpit, pripada tudi doklada, ki pa znala polovico posebne doklade, predvidene z uredbo. Pričakovati je, da bo uveljavljenje te uredbe omogočilo deviznim inšpektoratom ne le izpopolniti potrebno število inšpektorskih mest, marveč tudi dobiti logopatske, tuberkulozne in z« trahomom obolele otroke in mladino do 4000 din: t 3. v vadnicah (oddelkih), ▼ katerih se dijaki pripravljajo na učiteljski ali vzgojiteljski poklic, do 3000 din; 4. v poskusnih šolah in oddelkih do 3000 din; 5. z večjim številom otrok (učencev) z več razredi v enem oddelku itd. do 5000 din. Odlok o okvirih za določitev posebne doklade za učno osebje določene specialnosti v strokovnih šolah predvideva, da lahko izvršni sveti odobre takšno doklado. Ta doklada lahko znaša mesečno za učno osebje s fakultetno ali njej enako izobrazbo do 6000 din, za učno osebje z iz-obrazbo, ki si jo pridobe na višji strokovni šoli, do 5000 din, in za izobrazbo, ki si jo pridpbi na strokovnih šolah, do 4000 din. Po določbah odloka o okvirih za določitev posebne doklade za asistente določene specialnosti na posameznih fakultetah lahko znaša takšna doklada do 5000 din. Predpise o določitvi doklade, o njeni višini za asistente določene specialnosti itd. bodo J?-dali republiški izvršni sveti na podlagi mnenja univerzitetnih svetov. Na kor "U je ZIS sprejel odlok o ustanovitvi konzulata FLRJ v Latakiji ter ratificiral več mednarodnih sporazumov. Natečaj za pridelke Doslej se je prijavilo okrog 70 pridelovalnih organizacij Beograd, 28. jan. (Tanjug). — Okrog 70 pridelovalnih organizacij iz vse države je doslej poslalo Zvezi kmetijsko-gozdarskih zbornic Jugoslavije prijave za natečaj za največje pridelke pšenice, koruze in sladkorne pese. tijsko-gozdarskih zbornic kot pogoj za nagrado. Pridelovalci pšenice, ki bodo pridelali 10.000 kg na hektar, se bodo lahko potegovali za nagrado 7 milijonov dinarjev. Po 4 milijone dinarjev bodo dobili prl- kov in carinskih izpostav obmej- za prenos zvoka, ki je zanje po-;;dober kader za izpolnjevanje če-skrbel Rudi Omota. Vse potreb' dalje bolj Zamotanih nalog, no je Ginekploško-porodniško p0 uredbi o posebni dokladi kliniko veljalo okrog 4 milijone za uslužbence carinskih oddel-dinarjev. To modernizacijo v »hiši prvega joka« so s svojo pomočjo omogočili predvsem svet za kulturo in prosveto LRS, dekanat Medicinske fakultete, Uprava kličnih bolnišnic in Republiška trgovinska' zbornica. mG Največ površin je bilo prijav- j delovalci, ki bodo na 50 ha po-ljenih za koruzo — nad 1500 ha, vprečno pridelali 8000 kg na ha, za pšenico okrog 1050, za slad- na 100 ha pa 7000 kg na ha. NaJ-korno peso pa nad 400 ha. Prijave boljši pridelovalec v posamezni za ta natečaj je poslalo tudi več skupini bo nagrajen z 10 milijoni individualnih pridelovalcev, ki so. dinarjev* in sicer > v tekmovanju v kooperaciji z zadrugami. \ j za največji pridelek na enem hek-Pridelki, ki so jih kmetijske taru, po 0 milijonov dinarjev na- organizacije planirale na prijavljenih površinah; v glavnem' ustrezajo minimalnim pridelkom, ki jih je razpisala Zveza kme- SPREMEMBE v sestavi nekaterih odborov in komisij ZIS V operacijsko dvorano se je »vtihotapil« nov gost snetoalna kamera televizijska Beograd, 28. jan. (Tanjug). — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel odlok o spremembah v sestavi nekaterih svojih odborov in komisij. Z odlt>kom je bila spremenjena sestava administrativne komisije in je bil za predsednika imenovan član Zveznega izvršnega sveta Vladimir Popovič, za člana pa sta bila imenovana Slobodan Penezič in SvetiSlav Stefanovič, prav tako člana Zveznega izvršnega sveta. Vladimir Popovič je bil razrešen funkcije člana komisije za pomilostitev, namesto njega pa je bil Imenovan član Zveznega izvršnega sveta Stevan Doronjski. Clan Zveznega izvršnega sveta Sergej Kraigher je bil razrešen funkcije člana odbora za prosveto, namesto njega pa je bil imenovan član Zveznega izvršnega sveta Hasan Brkič. Dosedanji član odbora za perspektivni plan Mika Spiljak je bil razrešen funkcije in je bil na njegovo mesto imenovan sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Sekič. Borislav Petrovič, bivši direktor Zveznega zavoda za ljudsko zdravstvo, je bil razrešen funkcije člana odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo, namesto njega pa je bil imenovan direktor Zveznega zavoda za ljudsko zdravstvo Vojislav Dju-kamovič. Prejšnji predsednik Stalne konference mest Dragutin Koso-vac je bil razrešen funkcije člana odbora za socialno politiko in ljudsko zdravstvo in je bil namesto njega imenovan podpredsednik Ljudskega odbora Beograda Božidar Tomič. rade pa bodo dobili pridelovalci, i bodo dosegli največji pridelek na 50 in 100 ha. Isto velja tudi za zmagovalce v pridelovanju koruze in sladkorne pese. Nagrade za pridelovalce koruze in sladkorne pese, ki bodo dosegli največje pridelke, bodo prav tako visoke kot za pridelovalce pšenice. Toda pridelovalci koruze v »suhem poljedelstvu« (brez namakanja) morajo na dveh, 50 in 100 ha pridelati 17.000, 14.000 -in 13.000 kg na ha, da bi izpolnili pogoj za nagrado. Na površinah pa, ki jih namakajo, morajo pridelati (na dveh, 30 in 100 ha) 20.000, 16.000 in 15.000 kg koruze na hektar. Kar zadeva sladkorno peso, morajo pridelati 12, 9 in 7 vagonov na hektar na prav tolikšnih površinah kot pridelovalci koruze v »suhem poljedelstvu«. C® pa prijavljene površine namakajo, morajo pridelati najmanj 1®' 12 in 10 vagonov na hektar, odvisno od velikosti parcel. Letos bodo tudi ekonomsko analizirali proces pridelovanja-Ugotoviti je namreč treba pridelovalno ceno, ki pri pšenici in koruzi ne sme biti večja od 20 di' narjev za kg. Predvidena pridelovalna cena pri mnogih pridelovalcih, ki so že poslali prijav«« znaša okrog 15 dinarjev za kg. Ob 40-letnici ZKJ PRVA ŽRTEV »OBZNANE« (Kako so v noči na i. januar 1921 ubili sekretarja partijske organizacije Vukovara Stjepana Supanca) (Nadaljevanje) »Ne glede na to, kakšne ukrepe bo storil Centralni komite, morajo delavci Vukavara ohraniti bojno razpoloženje,« je dejal Supani: ognjevito. »Mi se moramo boriti proti paniki in pasivnemu odnosu do terorja ,Obznane‘, partijsko organizacijo pa je treba obvarovati razsula. Predlagam, da takoj navežemo kurirsko zvezo s Centralnim komitejem, z osješko, šidsko, brodsko in vinkovško partijsko organizacijo. Sporočiti jim moramo, da naša organizacija meni, da se je treba terorju upreti z orožjem.« Josip Gazi, član Centralnega komiteja ZKJ, ki je bil takrat član SKOJ in ki je aktivno delal v vukovarski partijski organizaciji, je napisal v svoji knjigi »Vukovar v razrednem boju« o tej Supančevi zamisli odpora proti »Obznani« tole; »Ni dvoma, da je bil Supančev predlog o takojšnji ustanovitvi ilegalnih partijskih forumov in organizacij ter ilegalnem tisku pravilen, ker so državni organi imeli v evidenci vse partijsko vodstvo in z njegovo aretacijo bi lahko povsem onemogočili vse mestno gibanje. Prav tako je pravilna njegova orientacija glede odpora proti režimu ,Obzna-ne‘. Dejstvo je, da je Supanc veroval v revolucijo in da so takratni partijski tisk in govori partijskih voditeljev podpirali takšno prepričan je. ’ Zato je Supanc vse delo partijske organizacije usmerjal na revolucijo in jo pripravljal. Blizu 200 izbranih .rdečih stražarjev', ki so ščitili delavska zborovanja in manifestacije v mestu ter partijska zborovanja po vaseh, to je bil že pripravljen bojni odred, ki bi- lahko po Supančevih zamislih V danem trenutku brez večjih težav razorožil policijske in orožniške odrede v Vuko-varu in bil prvi odred ,rdeče garde' v primeru revolucije. ' Supančeva težnja, da bi se uprl razbesneli reakciji, ustreza njegovemu značaju neustrašnega borca, dobrega organizatorja in dobrega vojaka. Supanc je bil med vojno poročnik avtroogrske monarhije. Bil je dovolj pogumen, da se je v zelo težavnih pogojih prebil iz prednje bojne črte k Rusom in se Jim vdal z vsem svojim odredom. Pozneje se je pridružil boljševikom in sodeloval v bojih proti kontrarevoluciji kot vojak Rdeče armade. Supanc se je iz Oktobrske revolucije vrnil v domovino obogaten z ogromnimi revolucionarnimi izkušnjami. Te izkušnje je uporabil v delu partijske organizacije Vukovara ter za povečanje« njene idejne in revolucionarne pripravljenosti.« Vsako odlašanje — ’ korak bliže k porazu... Supančevih revolucionarnih zamisli niso sprejeli soglasno. Nekateri člani mestnega partijskega vodstva so bili dokaj omahljivi in v glavnem so modrovali takole: Če Partija ne začne odločne akcije po vsej deželi, ostanemo osamljeni. In naša akcija bo ostala samo v mejah krajevnega pr^p-ata, ki ga bodo krvavo zadušili... Supanc pa se ni dal tako lahko prepričati. Trdil je: »vsako odlašanje v takšnih momentih, sleherna neizkoriščena minuta pomeni korak bliže k porazu«. Supanc je na tem sestanku vztrajno pojasnjeval, da je postavila -Obznana- našo Partijo pred izbiro: biti ali ne bitk Venomer je poudarjal, da Je treba od ločno in naglo reagirati. Konferenca je naposled vendarle P°' oblastila Supanca, naj imenuje oziroffl organizira revolucionarni štab. Skleni so tudi takoj poslati v Beograd poseD' nega kurirja, da bi navezal stike s C®0' tralnim komitejem KPJ. Sestanek se Je zaključil precej Udeleženci so posamez zapuščali hišo P sejmišču in izginjali v temo. Ker rnedj5^ Stankom v tem delu mesta ul bilo vid® nobenega orožnika ne policaja, je dela\ ska straža v prepričanju, da se ne 0 zgodilo nič posebnega, zapustila mesta. Ko so namreč videli, da posam® niki in manjše skupine komunistov Prv hajajo iz hiše, so stražarji mislili, o®,,j njej ni nikogar več. Ostal pa je v P Supanc in nekaj njegovih najbližjih 1 varišev. Zadržal jih je kurir iz Vinko cev, ki je bil prišel ob koncu konferen in jim pripovedoval o načrtih vinko^s partijske organizacije. Njegova izjavait0-razburila in razjezila vukovarske mu niste. pO PREVRATU NA KUBI Neupravičene obdolžitve glatefki„na Kubi P° strm°- Kjavljenju Batiste zbujajo pozor-ra,i„ mednar°dne javnosti iz več očitn80^' Danes že povsem da gibanje, ki je pod vod-ob»? profesorja Fidela Castra mn« z osovraženim reži-Jfnk Uu Vladimir Gom George urosz, slinar nem- j— uooo j dežele liudske dpmnkraoHo !^ga porekla, ki je pobegnil iz doumeli, tem bolje bo za dežele ! ne in da bod dl f f ®not7 I Potem je Vladimir Gomulka Nemčije, ko je prišel Hitler na atmske Amerike in njihovo se-, k i očno ubirale pot pozdravil kongres. Teze Hruščeva °blast. 3 P | verno sosedo. | v komunizem. Napadel je ZKJ in, o odnosih med komunističnimi D. D. M. jo obdolžil, »da hoče skupaj z partijami, je dejal, »so bile koristne in so zadale udarec revizionistom«. Popoldne sta govorila Beljajev in Krilenko, nato pa Palmiro Togliatti. Ta je dejal, da je začela reakcija v Italiji v zadnjem času ofenzivo proti demokratičnim svoboščinam in da je enotnost akcije delavskega razreda in demokratičnih sil pogoj, da bi zastavili pot silam fašizma. KPI odobrava razglašena načela o odnosih med komunističnimi parti- Dunajsko dvojno merilo Ali je uradnik deželne vlade v Celovcu, ki je po poreklu Slovenec, upravičen, da zastopa interese manjšine? aSenr-*Ve» n jan' Avstrijska nutno — iz tega ali onega vzro-*ila A je včeraj obrazlo- ka — prišteva. Stališče Hnnniclren-o T« ______ ^Cga m' ■ T jjjiiuici vscuaAor izpričuje, Predu* D1m s*va 0 ne<^avni izjavi da se avstrijsko prosvetno mini-?aVn„ avnika jugoslovanskega dr- strstvo dobro zaveda nevzdržno-*adev^ane^kretariata za zunanje sti »načela lastne opredelbe« in v šoKt' l ra^a - ^un-ca’ P°. kateri pa predvsem, da se v problemu cira _ komisiji, ki te dni inšpi- narodnostnega označevanja ravna šolah na Koroškem, zgolj po trenutni neposredni ko-Pfavi Slovenca. Ministrstvo risti, ne pa po nekem objektiv- na t Kunčeva trditev ni toč- Srem merilu. ^alon,!11^ ^a.ie izmed spremije-in komisije Šolski nadzornik Dri j v ?nt za dvojezično šolstvo da j'ej;eJni vladi na Koroškem in Venskinjeg0V materni Jezik slo- si°yenskih krogih na Koro-svetn pr,P°™injajo, da si je pro-lag i® ministrstvo napačno raz-, izjavo jugoslovanskega ial j n'ka. Drago Kunc je de-.7 komisiji ni nobenega ne koroških Slovencev, človpL- ,v komisiji ni nobenega skeffB s‘ovenske krvi in slovenje , m£terinega jezika. To pa Želn ”ena razlika: uradnik cle-ske»„Vlade- Pa čeprav je sloven-to, ^ Porekla, ni kvalificiran < za Zdston V- *em tako važnem poslu Šine ,nterese slovenske manj- skih opozarjajo v sloven- sko „ na dejstvo, da dunaj-Čuje v,osvetno ministrstvo ozna-terimJ^°Teka s slovenskim nia-Slove? Jezikom avtomatično. ža Hlini«*-.'- 0 zdai je prosvetni r°5k;v, I w.f njim večji del koda s_—Politikov zastopal mnenje o^enec tisti, ki se za Slo a P.r?syet- Ta primer vsekakor izpričuje, Šolska komisija bo verjetno že v petek zaključila svoje delo. Doslej je pregledala okrog 25 šol. Jutri s^ bo odpeljala v Podjuno, v skrajni vzhodni del dvojezičnega ozemlja, ki je skoraj po- dela sveta. Njun edini cilj je, da bi te dežele obdržali v hladni vojni, in če so Pakistan, Turčija in Iran sploh kdaj upali na večjo gospodarsko pomoč, tedaj lahko zdaj pripišejo krivdo samo sebi, ker je bilo že od vsega začetka jasno, da je ne bodo dobili.« Odlikovanje naSe delegacije v ZAR Kairo, 28. jan. (Tanjug.) Predsednik Gamal Abdel Naser je odlikoval v redom Nila člana Zveznega izvršnega sveta Momo Markoviča, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na desetdnevnem uradnem obisku v ZAR. Odlikovani so bili tudi ostali člani delegacije. V imenu predsednika Naserja je članom delegacije izročil odlikovanja minister za socialno skrbstvo Husein Šafej. Jugoslovanska delegacija je danes odpotovala v Damask. Na obisku v sirskem delu ZAR se bo mudila štirj dni.. Arabci o nas Kairo, 28. jan. (Tanjug). — Pod naslovom »Pet narodov — ena volja« je izšla v Kairu knjiga o Jugoslaviji, ki jo je napisal urednik večemika »Al Misa« Abdel Azis Hamis, ki je bil v skupini novinarjev, ki se je nedavno mudila v Jugoslaviji. Knjiga je razdeljena v deset poglavij in je bogato ilustrirana. V njej so zbrani splošni podatki ter zgodovinski pregled jugoslovanske socialistične revolucije. Avtor je posvetil posebno pozornost sistemu socialistične demokracije in drugim dosežkom na družbenem in gospodarskem področju. Posebno poglavje je posvečeno jugoslovanski zunanji politiki, drugo poglavje pa osebnosti predsednika Tita. V poglavju o jugoslovanski zunanji politiki Abdel Hamis ugotavlja, da sloni trdno na načelih aktivne koeksistence in nevključevanja v bloke. Pri tem opozarja na podobnost jugoslovanskih in egipt-skih zunanjepolitičnih načel. V uvodu avtor obeležuje prijateljstvo med narodi obeh dežel in pravi, da so egiptovski novinarji preživeli v Jugoslaviji tri nepozabne tedne. Zamotan položaj v meščanskih krogih vpričo sedanje vladne krize v Italiji Rim, 28. jan.-(Tanjug). Vtem ko se predsednik Gronchi nadalje posvetuje z vodilnimi politiki strank in parlamenta, da bi našli izhod iz 19. povojne vladne krize, proučujejo vodstva vseh političnih strank nastali položaj. Zelo majhne so možnosti, da bi utegnili najti kako novo rešitev že spričo r azcepljenosti sil v parlamentu in zaradi trenj v Demokrščanski in Socialnodemokratski stranki. Tako nič kaj ne kaže, da bo nova vlada trdna,' in danes so si tu edini v tem, da je sedanja kriza najhujša po vojni. Verjetno se bo treba pripraviti na nove izredne parlamentarne volitve. Fanfani je sestavil svojo prvo in nemara tudi zadnjo vlado na podlagi lanskih volilnih izidov, po katerih se je večina volivcev izrekla za premik tradicionalne demokrščanske politike od centra na levo. Na tej podlagi je postavil svoj program zmernih re- form: okrepitev državnega sektorja v gospodarstvu, socialne in nekatere upravne reforme ter večjo pobudo v zunanji politiki, ne da bi se seveda Italija izločila iz Atlantske zveze. Republikanci in socialnodemokratska levica se s takim programom niso zadovoljili in z nasprotnih pozicij so bile proti njemu vse sile na desnici, vštevši demokr-ščansko. Desnica, ki zastopa interese velikih industrijcev, veleposestnikov in monopolov, je srdito napadala poseganje države v gospodarstvo in socialne reforme. Boj med desnico in fanfa-nijevci v Demokrščanski stranki se nadaljuje tudi po padcu vlade. Slednji odklanjajo samostojno demokržčansko vlado, pa tudi sodelovanje s katerokoli stranko na desnici, vštevši celo liberalce. Brez Fanfanijeve podpore pa nobena takšna vlada ne bi dolgo vladala, ker ima Fanfani v zbornici 150 zanesljivih mandatov. DULLES NE MARA liberalizacije trgovinske menjave blaga s Sovjetsko zvezo jami. čene »Poti zgodovine niso dolo-vnaprej. Vsak narod ima bi bila s tem »samo potrjena« razdelitev Nemčije. V zvezi z Mikojanovim obiskom v ZDA je rekel, da je Mi-kojan zahteval, naj bi ukinili sleherno kontrolo nad trgovino med ZDA in SZ, »tako da bi si lahko SZ po lastni izbiri nabavljala v ZDA tudi strateške potrebščine in bi dosegla hkrati največje ugodnosti za prodajo svojega blaga v ZDA. ZDA naj bi 'ji odobrile velike kredite, tako da bi si lahko nabavila blago, ki ga potrebuje. ZS bi hotela, da bi ukinili predpise nekaterih ameriških zakonov, tako da bi vzlic temu, da ni izpolnjevala nekaterih svojih kreditnih obveznosti nasproti ZDA, še nadalje lahko kupovala ameriško blago na kredit. Dulles je še dejal, da bi SZ hkrati, ko zahteva takšne koncesije, sama pa še nadalje politično strogo kontroli-New York, 28. jan. (Tanjug) — Iv primerjavi s časi recesije za 25 vanj in šol ter za zadovoljevanje ral^ s,Yojo ,2unanjo trgovino. ( Nevarnost stalne hude brezposel- | odstotkov, delavcev pa bo zapo- drugih socialnih potreb Tudi če Potrdil. da so med ^UJl.P°XZe,U ™ižki_ časniki sienih samo 5% več. Delo, ki ga bi bili demokrati v celoti priprav- l?gdadske "IvSl ies^umi ’ vnaprej, vsa« naroa ima poinoma slovenski. Po dosedanjih svoje nacionalne sposobnosti in zatrdilih opravlja komisija svoje partija delavskega razreda mora delo vestno in nepristransko. I v svojem delovanju razviti te sp-Slavko Fras | sobnosti«. Washington, 28. jan. (AP). Zunanji minister Dulles je sinoči na sestanku z novinarji izjavil, da bi lahko na pomlad sklicali konferenco vzhodnih in zahodnih odgovornih politikov, na kateri bi razpravljali o nemškem vprašanju in o evropski varnosti. Pristavil je, da je včasih »v napornih pogajanjih s Sovjetsko zvezo možno doseči sporazume, ki koristijo miru.« ZDA bi rade dosegle združitev Nemčije na način, ki bi bil -pravičen za vse«. Zavrnil pa je predlog o nemški konferedariciji, ker da Brezposelnost v ZDA Kako sodi ameriški tisk o njenih vzrokih in kakSno je stališče Bele hiše kot zaključek iz ankete v 16 glavnih industrijskih središčih ZDA. Najtežavnejši je položaj v centru avtomobilske industrije Detroitu, kjer se razmere od lan- je opravilo prej 20.000 delavcev, opravi zdaj samo 7000. Nadalje gre za preseljevanje industrije iz glavnih industrijskih središč, kjer je delovna sila draga, v kraje, skega aprila, ko je "recesija *do- so mezde manjše- Tudi lz-segla vrhunec, niso bistveno zbolj- delovan3e tankov, letal in težke ».o« ________ ____opreme za raketne izstrelke In sn- šale. Ondi je še zmerom vsak osmi delavec brezposeln. Brezposelnih je 200.000 ali blizu 13 % vseh detroitskih delavcev. V jav- opreme za raketne izstrelke in satelite je eden izmed vzrokov, da ostala težka industrija ne more v celoti izkoriščati svojih zmog- vsen aeiroitsKin delavcev. V jav- i,, ir , 7.7, nih kuhinjah dobivajo brezplačno UiVOBti in zaposliti novih delov-u-—~ * ... nih moči. Končno je vzrok ve- like brezposelnosti po mnenju ti- Ijeni izglasovati te ukrepe pa bi g^Sčih obvezn^DA v ki nam^la^ mnPJiSeurXe|h Predlaeanih novih sporazumih s ki na podlagi nanenja uradnih Pakistanom, Iranom in Turčijo gospodarskih svetovalcev meni, J da je treba boj proti inflaciji kot ZAMDT'1 v GRČIJI glavni nevarnosti za ameriško vs<»Arr«?ieii »,n‘ (APh ®k<>raJ v gospodarstvo biti z vzdrževanjem ni promet zaradi snežim* padaw"*v večje brezposelnosti in z manj- Hrallh, »kozi katere so speljane glavne Šim izkoriščanjem industrijskih ?‘eter Bne^-Prf- i KlnJen Je tudi letalski promet, ker Je zmogljivosti. ‘ večin* letališč pod snegom. Indira Gandi kandidatka za predsednico Kongresne stranke hrano, pred tovarnami pa se zbirajo v dolgih vrstah in čakajo, da bi jih zaposlili. Na newyorškem mestnem področju je še zmerom 360.000 brezposelnih od skupnih 3,6 milijona delavcev ali 10 %, oziroma dva- i-N ii_. r\r~i • /m • v oeiavcev an iu vo. oziroma dva- ir,fiba fei’Znava' in da Je torej New Delhi, 28. jan. (Tanjug.) krat več> kakor jlh je bn d_ ali tako it Da Qsnovi PnznanJu I \ zvyezl s ,PrlPrayami na letno ianskim v avgustu. , »a podro«« PM.delph,le j. vpKv^. koliko'je Slovencev na ju prejel kandidacijske sezname brezposelnih 130.000 delavcev ali;CeDrav ie od 4 l miiHnifn hrp^rm ®!<%fe^^^Korošk| J ^predsednika jtranke^skoraj^iz vseh delovnih moči. | ska še v tem, da kapitalisti nočejo investirati svojega denarja v veliko proizvodnjo spričo negotovosti, kako bi reagiral trg, na katerem so že tako nastale občutne motnje. Razen vsega drugega narašča tudi nezainteresiranost vlade, da 0venc ozemlju. Koroški .za predsednika stranke skoraj iz Hi mordaSeDrZnd®LVpraŠ?i®^ 4ali T6*1 dnaJi \ vseh državah, ra- Takšno stanje pojasnjujejo s’ Izgubilo pravico do drtavne^-!^,eD,enilo jmmi • ° nen v R?džastanu>.m ^.Zahodni štirimi razlogi. Predvsem gre za pore in porabilo vse svoje pri- » aliS*a in nr! °®edanjepn Bengaliji predlagajo Indiro Gan- povečanje delovne storilnosti, ker hranke, vlada še ni ukrenila, da ^umen\"Pf>znalo 'itemeljenost dhi za predsednico stranke. _ so mnogo tovarn avtomatizirali, bi nadaljevala izplačevanje jiod- i avtomo- krati v Kongresu izglasovali za- — —---------------------- Motors« kon o nadaljnjih podporah ln i računa s povečanjem proizvodnje večjih izdatkih za zidavo stano- Pliberk v Podjuni »dve tretjini« pod drobnogledom mladine • Stališč« sindikatov, naj bi gospodarske organizacije in • občine uporabile dve tretjini sredstev, ki z njimi razpo- • lagajo, za potrebe družbenega standarda, je doživelo širok • odmev in vsestransko podporo mladine. Mladi delavci vi- • dijo ob povečani uporabi sredstev za potrebe družbenega • standarda možnost za uresničenje mnogih želja, ki se že 9 več let niso premaknile z mrtve točke. Zato ni čudno, da • se je to navdušenje že v mnogih mladinskih organizacijah 9 oblikovalo v stvarne načrte, kako povečati realno vrednost • »dveh tretjin«. V vseh večjih krajih Slovenije novanj v Celju; v Celju je lani Razen za gradnjo samskih stanovanj se bo mladinska organizacija zavzela tudi za organizacijo servisnih, služb skega sklada za gradnjo samskih stanovanj. KJE GRADITI SAMSKA c STANOVANJA? Mladinska organizacija me- Razen za gradnjo samskih stanovanj pa se bo mladinska organizacija ob sestavljanju programov, kako potrošiti »dve tretjini«, zavzela tudi za takšno orga- ni, da bi jih kazalo v prihodnje nizacijo servisnih služb, ki bo ob je mladina sklenila, da bo s prostovoljnim delom pomagala uresničevati svoje želje. Mladinska organizacija v strojni tovarni v Trbovljah je opravile že nad 5000 delovnih ur pri gradnji stanovanj, organizaciji v Zagorju in Kranju bosta sodelovali z dvema mladinskima brigadama pri gradnji komunalnih objektov, mladi-pa Litostroja bo pomagala graditi restavracijo, mladina Inštituta za elektrozveze pa stanovanja. Primerov o gradnjah športnih igrišč in urejanju prostorov za družabno življenje ne kaže naštevati; preveč jih je, dokazujejo pa, da sta dejavnost mladine spodbudila predvsem možnost in dejstvo, da bo družba odštela tudi za potrebe mladine v prihodnje več sredstev kot doslej. STANOVANJSKA GRADNJA NI NAKLONJENA MLADIM LJUDEM ■ Hkrati s pripravljenostjo, povečati realno vrednost »dveh tretjin«, pa mladinske organizacije pri sestavljanju načrtov, kako uporabiti »dve tretjini« kar moč ekonomično, podrobno utemeljujejo svoje potrebe in potrebe po gradnjah takih objektov, ki bi jih lahko polno izkoriščala tudi mladina. Med vprašanji, ki jih je na predlog mladinskih organizacij že večkrat proučeval tudi CK LM Slovenije, je gradnja stanovanj za mlade delavce in uslužbence. Statistični podatki govore, da gradnja samskih stanovanj ne zaostaja le za potrebami po njih, marveč jih ne gradimo dovolj niti v sorazmerju z drugimi stanovanji. Lani je v kranjskem okraju prosilo 4987 ljudi za družinska stanovanja in 2825 za samska ter enosobna; ni čudno, da je bilo ugodno rešenih sorazmerno več prošenj za družinska stanovanja kot samska. Prav tako je .lani dobila Ljubljana 1098 novih stanovanj, od teh pa le 116 samskih. Zgovorni so tudi podatki o gradnjah sta- prosilo za družinsko stanovanje 717 ljudi in stanovanja dobilo 519 prosilcev, samsko pa 239 prosilcev, med katerimi jih je dobilo stanovanja le 19. (Lani je dobilo Celje 346 družinskih stanovanj, _ . . . 122 enosobnih in 6 samskih.) Ce zdravo razvedrilo, te podatke dopolnimo še s po- skupnosti pa naj datki o prosilcih za samska stanovanja (v Ljubljani je le-teh 3200, v Kranju 700), ne moremo mimo ugotovitve, da struktura v večji meri ko> doslej graditi v okviru stanovanjske skupnosti, ne pa graditi novih samskih domov. Razlogi: v doslej zgrajenih samskih domovih so imeli mladi delavci vse premalo možnosti za aktivno sodelovanje v različnih družbenih in političnih organizacijah, za izpopolnjevanje in za Stanovanjske bi razen teh možnosti omogočile mlademu človeku tudi vživljanje v problematiko gospodarskega in družbenega upravljanja, hkrati pa mfcide stanovanjske gradnje niti naj- kvalificirane delavce zaposlovale manj ni naklonjena mladim lju- pri različnih servisnih službah, dem. Zato se mladinska organi- Tako bi bilo moč mlade ljudi že zacija zavzema, naj bi- v prihod- zgodaj vključiti v družbeno živ-nje namenjali 15 °/o stanovanj- ljenje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIHII : :!¥>:■■ sodelovanju mladih lahko mladim delavcem kar največ koristila. Mladi vajenci in delavci potrebujejo morda cenenih pralnic, krpalnic, popravljalnic in šivalnic še mnogo bolj kakor njihovi delovni tovariši, ki živijo v družinskih skupnostih. • Za zaključek: če je mladina • pripravljena s fizičnim in um- • skim delom povečevati realno • vrednost dveh tretjin, ima tudi • pravico svetovati, katere njene 0 potrebe bi kazalo zadovpljlti 9 z razpoložljivimi sredstvi go- • spodarskih organizacij in ijud- • skih odborov. Ker pa temelji • ta pravica na iskrenem navdu-9 šenju ob povečanih možnostih • za izboljšanje življenjske rav- • ni slehernega zaposlenega, jim • bodo morali delavski sveti in 9 ljudski odbori resno prisluh-9 niti. V. B. Premalo Občinski ljudski odbori te dni sestavljajo proračune, ki jih bodo prihodnji mesec predložili zborom volivcev. Menda ni občine. kjer v letošnjem proračunu ne bi bilo še bolj izrazito, da sestavljajo poglavitni del proračuna osebni izdatki. »S proračunom bomo letos krili samo osebne in funkcionalne izdatke, za negospodarske investicije nam ne ostane niti dinar,* je dejal predsednik ene izmed občin. Podobno se godi vsem občinam. Iz tega bi lahko sklepali, da imajo občine premalo sredstev. Načela splošne proračunske politike nam že nekaj let narekujejo, da moramo sredstva za proračune kolikor moč omejiti. V skladu s tein načelom ostajajo tudi letos občinski proračuni približno taki kot so bili lani. Vsota je torej enaka, pač pa se je notranja razdelitev precej spremenila. Vsepovsod so narasli osebni izdatki. Zvišanje osebnih prejemkov je nedvomno vplivalo tudi na zvišanje skupnih osebnih izdatkov. Toda ne le to. Se bolj občutno vpliva na porast osebnih izdatkov občinskih proračunov tudi neprestan porast zaposlenih v občinskih upravah. Po nekaterih podatkih je v občinskih ljudskih odborih letos več kot enkrat toliko uslužbencev kot jih je bilo pred tremi leti. To bi bilo še nekako ra-zaumljivo, saj so dobile občine kopico novih pristojnosti, to pa pomeni več dela za občinski Križem po Jugoslaviji Stroj za kuhanje mezg v tovarni Fructal v Ajdovščini Zadružno predelovanje sadja je mod urediti s sorazmerno maihnimi investicijami Nekateri menijo, da bi industrijsko predelavo sadja osredotočili na izdelavo koncentratov, kar pa bi spričo velikih investicij občutno vplivalo na prodajno ceno • Lani »mo samo v Sloveniji predelali okrog 16.000 vagonov • jabolk, polovico manj hrušk ter mnogo drugega sadja in • jagodičevja, ki pride v poštev za predelavo v sadne so- • kove. Računamo, da Imamo še vedno okrog pet tisoč hek- • tarov vinogradov zasajenih s šmarnico, ki nam daje okrog • dva tisoč vagonov grozdja, če računamo povprečni donos • le 40 stotov na hektar. Od skupnega pridelka šmarnice 9 bi lahko najmanj polovico predelali v sokove. Vse to po- • meni, da imamo velike možnosti za koristno uporabo 9 sadja. Razen industrijske predeloval- spodinjstva je vpeljal sokovnike nlce Fructal v Ajdovščini nima- v gospodinjstva. Teh je emajlirka mo drugih tovarn, ki bi prede- v Celju izdelala samo lani okrog lovale sadje v sokove za splošen 8000. Ce računamo, da so z vsa-konzum po primerni ceni. Skoda, ki msokovnikom skuhali v vsa-da sta Celeia-sad in tudi Belsad kem gospodinjstvu le 10 litrov propadla. V zadnjem času neka- sadnega soka, je to že osem va-teri menijo, da bi bilo moč indu- gonov sadnih -sokov, kar je vse-strijsko predelavo sadja osredo- kakor upoštevanja vredna koli-točiti na izdelavo koncentratov, čina, posebno še, če računamo, vendar so za to investicije tako da se bo pridobivanje sadnih so-obilne, da bi dajatve občutno kov v gospodinjstvih prihodnja vplivale na prodajno ceno izdel- leta še znatno povečalo, kov. Takih izdelkov pa bi med Največ neposrednih rezulta-drugim lahko izvozili, kolikor bi tQV obeta prav zadružno predelo-jih pridelali. vanje sadja, ker ga je moč ure- Močno zanimanje je v zad- diti s sorazmerno majhnimi inve-njem času za zadružno predelavo, sticijaihi. Zadružna predeloval- Tako se za ureditev predeloval- nica v Gabrovki je na primer nic sadja -zanimajo zadružne po- lfcni pridelala samo češnjevega slovne zveze Ptuj,'Murska So- soka več kot vagon, nekaj več bota, Postojna ter kmetijske za- kot dva vagona jabolčnega soka druge Naklo, Kamnik, Cerknica, in več ton sokov drugega sadja Begunje, Videm ob Ščavnici, in jagodičevja. Ta predelava je Šentjanž na Dolenjskem. Za ure- še primitivna, ker nimajo sodob-ditev predelovalnic sadja se za- nih strojev, vendar je uspeh že nimajo tudi nekatera posestva, tu. Ce bi pa imeli nekaj desetin med njimi Mirosan in Košaki. takih predelovalnic, bi vprašanje zdravih brezalkoholnih pijač V poučne namene poskusa od- spravijj z mrtve točke, bor za sadjarstvo in vinogradništvo pri republiški Zadružni po- O koristih brezalkoholnih sad-slovni zvezi urediti predelovalne nih pijač .ne bi ponovno pisali centre v kmetijskih šolah in v Poudariti moramo, da jih potroš-krajih, kjer se za to zanimajo niki, zlasti mlajši, zahtevajo ved- Centralni zavod za napredek go- no več. Iz tega sledi, da bi se morali za predelovalne obrate •— izdelovalnice sadnih sokov zanimati ne samo proizvajalci in sadjarji, pač pa tudi potrošniki. K temu moramo dodati, da bi se morali zanimati za ureditev novih predelovalnic sadja tudi tisti, ki so v upravnih odborih raznih institucij za boj proti alkoholizmu. Sredstva v sadne predelovalnice bi bila trajno koristno naložena. St. Plavajoči dok v Boki Kotorski V »poskusni postali za prednapeti beton« so izdelali hafirt za velik plavajo« dok, prvi iz prednapetega betona v naši deželi, morda pa tudi na vsem svetu, ker izdelujejo v drugih deželah doke običajno iz Jekla. Zmogljivost doka bo znašala kakih 7500 ton, kar pomeni, da bodo lahko stale v njem tudi največje oceanske ladje. Dok bo dolg kakih 150 m, širok 24 m. visok pa 15 m. Graditi ga bodo začeli že letos. Most na Tisi veže Banat in Bačko Most, na katerem ni nobenih omejitev za vozila, edini čez reko Tiso, prva takšna zveza med Banatom in Bačko, naj večji betonski lok v Jugoslaviji, Je most pri Titelu. Pravzaprav sta to dva mostova, betonski in železni, na Istih stebrih Promet po tem mostu se bo uradno začel 14. aprila, na dan železničarjev. Uporabljajo pa ga že zdaj Most je dolg blizu 400 m, betonski del pa Je širok 7 m. Petnajst .ur v zametenem avtobusu Petnajst delavcev lp uslužbencev kmetijskega kombinata »Brat-stvo-edlnstvo« .v Bečeju Je preživelo 15 ur v avtobusu svojega kombinata, ki ga je zametel sneg Iz kombinata so takoj poslali na pomoč traktor, ki pa Je tudi obtičal v snegu. Sele ko Je drugo Jutro skupina delavcev ln uslužbencev odkidala sneg, je lahko avtobus odpeljal naprej. Nove vrste cementa Tovarna »Partizan« v Kaštel 3u-čurcu pri Splitu Izdeluje letos več posebnih vrst cementa. Povpraševanje po tem cementu Je v tujini čedalje večje. Prvo leto ga bo izdelala tovarna kakih 32.000 ton in od tega bo 70 "/• namenjenih za izvoz v dežele Afrike, Azije ter obeh Amerik. Med drugim izdeluje ta tovarna cement za jezove hldro-central ln zelo odporen cement za vzletišča na letališčih. Tretja gnojitev Italijanke Kmetovalci v Srbiji se branijo tretje gnojltve posevkov italijanske pšenice z dušičnimi gnojili, ker se je pšenica bujno razrasla Prvo in drugo gnojitev so opravili pravočasno. V Srbiji so zasejali z itali- jansko pšenico 150.000 ha, desetkrat več, kakor lani. Tretja gnojitev z dušičnimi gnojili pa Je nujno potrebna, ker bo to zagotovilo bogat pridelek. Hladilna vitrina — novi izdelek tovarne v Bitolju Tovarna hladilnikov »DJordJe Naunvov« v Bitolju je začela izdelovati hladilne vitrine. Namenjene so za trgovske obrate s samopostrežbo in bodo v njih lahko hranili živita pri določeni temperaturi. Z" zriit zdelujelo pet vrst hladi' nih vitrin. Zanimanje zanje Je po vsej cnzavi zeto venao. zvezna trgovinska zbornica Je že zahtevala naj Izdelajo kompletne naprave kakih sto trgovskih obratov. aparat. Toda tudi število zaposlenih na okrajnih ljudskih odborih ni zaradi tega nič manjše, temveč tudi ti imajo čedalje več zaposlenih. To pa pomeni, da prenos pristojnosti z okrajnih na občinske odbore ne zmanjšuje dela okrajnih uprav. V poslednjih letih je bil o večkrat slišati mnogo o tem, da bi bilo treba zmanjšati število uslužbencev na občinskih In okrajnih odborih. Zdaj, ob sestavljanju novih proračunov, ie vprašanje spet aktualno. Eden izmed predsednikov občinskih ljudskih odborov je na neki konferenci dejal, da bi brez nadaljnjega lahko skrčili za eno tretjino svoje osebje, seveda, če bi lahko na nekatera vodilna mesta postavili strokovno bolj usposobljene ljudi. Tem bi morali dati za 10 % višje plače, vendar bi to le pomenil prihranek 20 %. Ta zamisel pa je neuresničljiva, ker zlasti za podeželske občine ni moč dobiti čez noč strokovno bolj sposobnih ljudi. Ob sestavljanju proračunov bo višina osebnih izdatkov skoraj sleherni občinski odbor napeljala na misel, da bo treba število zaposlenega osebja skrčiti. To zamisel pa bodo lahko uresničili le tam, kjer se jim ne bo godilo tako kot v neki podeželski občini. Na konferenci so razpravljali, kako bi skrčil* osebje. Takrat pa je predsednik dobil pismo, v katerem so mu naročali, da mora občina takoj sestaviti komisijo za komasacijo, v kateri morajo biti najmanj trije ljudje, ki se bodo ukvarjali izključno s to zadevo. 1 Taka in podobna naročil® prejemajo občine neredko. Zdaj ta, zdaj oni strokovni organ e okraja zahteva, da morajo storiti to, da morajo storiti ono, da morajo namestiti referenta z® to in za ono. In tako se število osebja kopiči, osebni izdatki naraščajo. Prav zdaj ob sestavljanja novih proračunov je najboljŽ® priložnost zajeziti, neprestano naraščanje števila zaposlenih v državni upravi. Toda na dosedanji način to ne bo mogoč?-Ali ne bi bilo morda bolje, najprej v načelu odstraniti vzroke, ki vplivajo na porast števil? uslužbencev? * G. G- Hladilna vitrina, kakršne naše trgovine zelo pogrešajo ZABELEŽENO Tri krat devet je sedemindvajset »Le zakaj so nenadoma vsi v pisarni tako dobri z menoj,« Je dejal kurir Jože prijatelju pri kozarčku vina. »Ko sem zjutraj prinesel pošto komercialnemu, me Je prijazno pogledal ln vprašali »Jože, koliko imaš plače?« »Devet tisoč.« Malce je pogledal predse, zamrmral — tri krat devet je sedemindvajset, tri krat deset je trideset — in se znova obrnil k meni: »Premalo, odločno premalo.« Kmalu zatem sem Imel Po5JJ pri glavnem računovodji. Pred *•, boj Je Imel popisan list z račun*' Hotel sem že oditi, ko me poKlnj, in pravi: »Vidiš Jože, zdaj kaze tuj* tebi bolje. Namreč kar se tiče P1* če. Napravili bomo nov tarifni Pff4 vilnik in nate ne bomo pozabi1*-Tako prijetno ml Je bilo ob besedah. Vse dopoldne so v pis**ji. Preokret v opremi šol s sodobnimi učnimi pripomočki Pred dnevi je bila v Beogra- spiske učil, ki jih proizvajajo in gajo udeleženci konference, naj du konferenca proizvajalcev to s tehničnimi podatki in koli- Narodna banka odobrava po-sodobnih učil ln predstavnikov činami, ki bi jih lahko izdelali sebne kredite za dobo štirih let specializirane trgovske mreže v enem letu. okrajnim odborom za nabavo za njih prodajo iz vse države. vsa podjetja, ki osvajajo no- odobrenih učil Na konferenci je bilo spre- va učiia, ali pa šele nameravajo Na konferenci izbrana dele-etih več važnih sklepov izmed začeti s pripravami za izdelavo gacija je obiskala sekretarja za katerih priobčujemo v Izvlečkih novih sodobnih učil, so dolžna prosveto in kulturo in sekretar- pismeno predložiti vsem repub- ja za blagovni promet FLRJ ter liškim komisijam za učila in ge druge ustanove ih predlaga- naslednje: Sekretarit za prosveto in kulturo pri Zveznem izvršnem g0lsko opremo naziv učila s teh-svetu naj zadolži republiške ko- pičnimi podatki in približno ce- misije za učila in šolsko opre- no ter količinami, ki bi jih lah-mo, da izdelajo pismeni pred- ko izdelali v enem letu. log, katera sodobna učila naj bi uporabljale posamezne vrste šol. Proizvajalci učil so dolžni, da v lastnem interesu najkasneje do 30. januarja pošljejo ko- ma misijam za učila in šolsko opre- la, naj bi Narodna banka posodila za dobo štirih let kot prvi avans vsem okrajnim odborom v državi erio milijardo dinarjev Sole lahko iz dodeljenih kre- za nabavo sodobnih učil. Tako obstajajo vse možnosti, ditov kupujejo samo tista učila, ki so odobrena od republiških da bodo naše šole končno ven-komisij za učila in šolsko opre- darle opremljene s sodobnimi učnimi pripomočki, kar bo brez Da bi bilo oskrbovanje šol dvoma pripomoglo k boljšim mo v posameznih republikah sistematično in hitrejše, predla- učnim uspehom. S. D. sss.sna.sj 7 Proti drugi url sem pomagal R” spravljati naši korespondentkl leni, ko me tudi ona na lePe vpraša: „„,« »Koliko Je pravzaprav troi plača, Jože?« Povedal sem Ji. Ona pa: v\\ krat devet Je osemnajst, dva **.' deset Je dvajset... Nato Je re*-' da bi moral dobiti več, saj z ®eV timi tisočaki res ni moč živeti. Zdaj pa res ne vem, kaj Je PL, llo nad naše ljudi v pisarni. se vsi spomnili moje plače, n toplo ml Je pri srcu, ko vldlns.... mislijo tudi name. Zato sem si “j nes privoščil dva deci. No, Pa ne bo težko zvišati plače “boge**L kurirju, ko sem vendar edinivJLj podjetju. Pri nas vse delo nam1t opravimo v pisarni in nimamo *,j delavcev, ne skladišča, skratka *** drugega.« Dan pozneje sta se prijat®^* znova srečala. »Kaj, spet te vidim pri k®** j* ku. Mar res tako dobro kaže plačo7« nil »Dobro, zelo dobro. Ne bo « spodletelo. Zdaj tudi vem, oo* t velika skrb za mojo plačo. sem slišal iz sosedne sobe, kokose glasno v Beogradu Je naš sindikat lz sosedne sobe, *a*v«|, pogovarjali o plačah;*» jj lu Je naš sindikat "SS&tftjJJ; °g nekakšen tarifni o,—.—.—-stoji napisano, da smejo dobM ki Jim pravimo vodilni sporazum. i,t|, smejo dobi« tl»3! o vodilni uslužl trikrat toliko, kolikor Je naj*»jj. olača v podjetju. Jaz pa Imam 0 ». nižjo plačo. Vidiš, zdai Je v,8rtepi visno od moje plače. Ce dajo n lurja več, bosta lahko dobila f, merclalni in knjigovodja po tfl *..»• Je več. korespondentka pa t pa ®va lob, ja. Zdaj res nisem več v ja* tbUaj res nisem Vel* v ali ml bodo zvišali plačo ali “S V MESTI ALI PRI PODJETJI riLMjn^°ra v»?ŽI?a!t "a del° ali v obratni smeri na trg — V mestu je več razvedrila — Mestni stanovanjski sklad za nemestne delavce in uslužbence ne bodo zgubili mnogo časa niti denarja za vožnjo. Za s-adnjo stanovanjskih hiš v Ožbaltu ne morejo dobiti dovolj kredita, ker ni tako velikega sklada, v Mariboru pa lahko začnejo graditi kmalu. V tolažbo Mariborčanom pa tole: zbranih imajo približno polovico sredstev, Bodo v Ožbaltu gradili stanovanjske hiše za delavce? le drugo polovico naj jim prispe- želi ali v manjših mestih. Pre-va v obliki kredita sklad za grad- naseljenost velja tudi za Maribor, njo stanovanj v mestu — torej saj je celo v okrajnem družbe-lahko zgradijo z enakimi sredstvi, nem planu poudarjeno, naj bi v ki jih dobe od sklada, dvakrat mestu zaposlili le take nove de-toliko stanovanj, kot bi jih zgra- lavce, ki imajo v njem že stano-dili Mariborčani brez njihovih' vanje. J p sredstev. To je še najbolj pri- Nqvo podjetje v Ožbaltu je nia °’ da ko gradilo stanovala *a svoje ljudi v Mariboru, ki "““daljen okrog 30 km. Zapro-10 Je ustrezen kredit pri Skladu stan«>vanj v mestu. Uudmi, ki odločajo o gradnji novanj v Mariboru, oziroma uporabi stanovanjskega sklada, vmu . mnenja 0 odobritvi ali za-jmtvi prošnje deljena. Nekateri reži??6*11',1*’ da te Prošnfc ni moč v ,ahko> kot se postavlja nmki?*!u’ na^ bo stanovanje kar tPAK delovnega mesta, ker je upoštevati več okoliščin. £oučUev okolišein, ki so jih na_ dh. zagovorniki odobritve kre-’ pa kaže, da tudi v tem pri-„ nl treba odstopati od zna-®*a načela. kodo 21ani delovnega ko-V® v ožboltu dobili stanova-« jih je treba prej še zgra-v tistem kraju, bodo njihove «yspodinje morale hoditi na trž-ico v Maribor. Res je, da je ti-slabo preskrbljen z vrt- ialvvri1 ~ toda zakaj ne bi mogli is/r . Preskrbe? Ne samo za- fovih delavcev in uslužben-v temveč tudi zaradi ljudi, ki ie nekem kraju že dalj časa, rt„,, eba Preskrbo z vrtninami in drugimi živili izboljšati. Prevoze juai je treba vzporediti tudi dru-Ali bi bilo treba peljati se katP° ^ v Maribor vsak dan, sor zaposlenemu na delo, če stanovaia družina v Ožbaltu? rvS? ne> četudi se sedanja pre-Krba v Ožbaltu ne bi izboljšala, ogovor je torej jasen, da bi bilo na več prevozov na delo kot bodo stanovali v sW- ’ h0130 včasih želeli obi- no *di mestno gledališče, ki- tev kakšno drugo priredi- bi it bi stanovali v Mariboru, že 7 takšne prireditve bli- hteval?n^l^? PJaViC° b,‘ i?hko za_ S živega, pa naj so okoliščine' ka-delavri ^rUg' uslužbenci in kršne koli. Upoštevati je treba to V ve^i’ na] r*30 stanovanja da so mesta prenapolnjena za se-Jem mestu, da za prireditve danje število stanovanj, trgovin, ZAGOTOVLJENA PRODAJA GORIŠKIH JABOLK Prodati ™ se? jabolk ne b0 mogoče vedno okoli 400 ton. Cino inhnu, 1° s® manJl5» koli- Položaj na sadnem trgu ter Izkuš- * - nJe Prt prolka, ki jih imajo pridelovalci še M> 1 Kazni zaradi prodaje slabega vina sodnu?fpodarsko sodišče ln krajevni zoicnlT za Prekrške so nekaj kršilcev bji J}3 ° vinu že kaznovali. Tako1 je CfortS * nr*l°. hotel »Sabotin« v Novi be n« na 20 000 dinarjev glo- «i zii„!JIerno kazen pa so naložili tu-*>erkfebnemu gostišču Šinigoj Iz Dorn-all a spodnjem Vipavskem. Pet st°Pkn p<>ci21etiJ Je Se v sodnem po-^eustrp-13,1^,1 nezakonite prodaje vin “treznih kakovosti. M. D. gostišč in raznih komunalnih dejavnosti, zato naj bi vsaj tisti, ki delajo na deželi, stanovali zunaj mesta. Geslo, ki ga slišimo tolikokrat, da je storilnost večja in kakovost dela boljša, če stanuje zaposleni bliže delovnega mesta, je treba uporabljati tudi pri tistih, ki so zaposleni na de- Seminar v Račah Občinski komite Ljudske mladine v Račah prireja enotedenski, seminar za mlajše mladince. Na prvem predavanju je 70 udeležencev iz Rač ln okoliških krajev z velikim zanimanjem poslušali*} predsednika Okrajnega komiteja LMS Maribor Marijana Dajčmana, ki Je govorili o VT. kongresu LMJ. Seminar bodo z&-kiju6i!l v soboto, poslušaM pa bodo še posebno predavanje o gospodarskem načrtu račke občine s posebnim poudarkom na kmetijstvu, medtem ko bo sekretar občinskega komiteja ZKS Maribor—Košaki Miro Posega spregovoril o 40-letnid Zveze komunistov Jugoslavije in SKOJ. Dograjevanje vodovodov Občdnskii ljudski odbor RuSe namerava J etos nadaljevati Izgradnjo nekaterih nedokončanih vodovodov v občini. Potrebovali bi več kot 39 milijonov ddnairjev za dograditev vodovoda v Bistrici, Lovrencu na Pohorju, v Rušah ln Viltu&u. Ker občina nima dovolj sredstev, si bo prizadevala naj etn ustrezno posojilo. Zemeljski plaz Na cesto Nova Gorica—Posočje je padla 20-tonska skala Nova Gorica, 28. jan. — Spričo naglih vremenskih sprememb se je na Goriškem pojavila nevarnost zemeljskih plazov, zlasti na izpostavljenih delih ceste' Nova Gorica—Posočje. Na znani ovinek nad Mrzle-kom je ponoči s pobočja Skalnice treščila približno dvajset ton težka skala, obdana z gruščem, ter zaprla del cestišča. Ko je zjutraj ob 6.45 vozil tod osebni avto anhovske cementarne, je prišlo do manjše nesreče. Šofer Severin Marič je zaradi slabe vidljivosti oviro opazil v zadnjem trenutku ter je šele približno 30 m pred skalnato gmoto naglo zavrl vo- zilo. Avto je pri tem zaneslo na levo stran ceste, kjer je s precejšnjo silo zadel v manjšo skalo. Pri tem se je laže poškodoval osemletni šoferjev sin Marijan. Škodo na vozilu cenijo na približno 50.000 dinarjev. Gotovo se je le prisebnosti voznika zahvaliti, da nesreča ni terjala žrtev in večje gmotne škode. Promet na posoški cesti je bil spričo naglega posredovanja delavcev cestnega nadzorstva v Novi Gorici ter ljubljanskega »Te-grada«, skoraj ves čas nemoten. Največjo oviro je predstavljala 20-tonska skala, ki so jo dopoldne razstrelili. M. D. ZAMUJENO NADOKNADITI ' t Delegati, zbrani na letni konferenci občinskega sindikalnega sveta v Žalcu, so poudarili predvsem potrebo po hitrejšem dviganju splošne in strokovne izobrazile proizvajalcev-upravljavcev vlačna točka za nekatere Mariborčane, vendar tudi te ni težko zrušiti. V mestu bi res zgradili več stanovanj, a tisti, ki so zaposleni v Mariboru, bi bili vzlic temu na škodi, ker ne bi dobili niti enega od le-teh. Ali je moč navesti še kaj v dobro tega, da bi gradili stanovanja v mestu, daleč od kraja zaposlitve? Težko je najti kaj prepričljivega, pa naj so okoliščine ka- Letnl občni zbor sindikalnih organizacij, ki Je bil v nedeljo v 2alcu, Je svoje delo opravil temeljito. Delegati so poslušali kar sedem poročil. Iz razprave Je bilo moč razbrati, da so pred sindikalnimi podružnicami v glavnem trije najvažnejši problemi: nagrajevanje po učinku dela, uporaba razpoložljivih sredstev za družbeni standard ter strokovno ln splošno izobraževanje delavcev* Navzoči so pozdravili zahtevo, da se končno povsod uveljavi načelo nagrajevanja po učinku, ki Je edino so- Kaj je važnejše? r v“ ss ■s.Kc«'»s»!£ nraiJifoi? I L , sveta’. I?az_ ločitve nedvomno ne bi prišlo, če bi pravi j ali so o delu sveta v minulem večkrat sklicevali zbore vniivrpv letu in nalogah, ki Jih ima sindikalna na katerih bi prebivalci spoznavali erganlzadja N '• • £•**■> f f.. V v ff. ,A, " •M ‘Č: . i J SZDL Kotlje -delavna organizacija —^ ^11C1WB1COT1 pri ' * kooperaciji, tudi mladini Je nudila pri njenih težnjah oiporo. Da so v Kmečki zadrugi dobro uspele pro-izvodno-pospeševalne akcije, je predvsem zasluga SZDL. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII,IIIIIII,IIIIIIIIIIIIIIII|W^ navaU tudTTaa^go^a^e^p^ _ ufue m nujne naaoge: treba se bo s lotiti regulacij potokov Hotulje Urš- = 11« j n 'nil.l«, IH! _*.»__1 4 ? kraJevna organizaci- ja SZDL ob razmeroma lepi udeležbi Hotuiljcev Imela občni zbor. Tov. Beno Kotnik, predsednik organizacije, Je poudaril, da Je bila SZDL v K"P* sr« ariarKrs izobraževanje prebivalstva, v oddaljenih pohorskih vaseh. V 10 krožkih društva namreč aktivno detla bl.lzu 200 Marnov iz tovarne kovanega orodja in kmečke miladine, uspe&no pa se v njegovem okviru uv&ljavlja klub mladih tehnikov na tamkajšnji oamletki. == 14 T 15* , u nuiaijo ure* = ■Je in Dule, kdi tako pogosto pokaže-s J? nalivih svojo razdiralno silo. S V Vasi Je treba zgraditi betonski S mosit, na občinske ceste navoziti S graimoz. Udeleženci so tudi p redi a-s ttall. d n bi ored začetkom gradnle = ceste Kotlje-Naravske trate sklicali = v se prizadete kmetovalce na skupni S sestanek da bi izostala morebitna = nesoglasja. SZDL bo razen skrbi za = uresničenje naštetih teženj nudila g oporo šolskemu odboru pri gradnji = učiteljskih stanovanj ln nadzidavi == šote in še pri dlrugih manjših, na H zboru nakazanih potrebah kraja. Za tehnično dejavnost = Na občnem zboru LJudsike tehni-= ke v Zrečah so med diruglm skilenill, = da bodo v počastitev 40-letnlce Zve-— ze komunistov Jugosilavl.je lin Ufi. kongresa Ljudske tehnike Slovenije Darovalka kože Soboška bolnišnica še nima »banke za kože«, zato je še vedno vezana na prostovoljne dajalce kože ob primeru nesreč, ki Imajo za posledico večje poškodbe kože (opekline, popairjenje Itd). Tako Je pred dnevi 24-letna Anica Slmen lz Sullnec 54 darovala svojo kožo 4-letnl Anici Korpiič, ki se je bila pred tiremi meseci poparila z vročo vodo po vsej spodnji strani telesa. Življenje male Anice Je bito že v resni nevarnosti, po piresadltvl kože pa se Je v enem tednu zredila za 1 kg im bo sedaj ozdravela brez večjih poeledic in znakov na telesu. Žalec UKREPI KOMUNISTOV ZA ZBOLJŠANJE razmer Na Izrednem sestanku osnovne organizacije ZKS v grad-. benem podjetju »Gorica« so člani podrobno proučili vzdušje in nepravilnosti v kolektivu ter sprejeli več sklepov in priporočil, da bi raven političnega dela čimprej vzporedili z uspešnim gospodarjenjem podjetja. Komunisti so ostro grajali in zahtevali odpust šefa gradbišča v Novi Gorici zaradi brutalnega ravnanja s podrejenimi delavci ter spričo nevzdržnih odnosov z investitorji in nadzornimi organi. V našem dnevniku smo 22. de- SEF NOVOGORIŠKEGA GRADI-cembra lanj poročali o nekaterih LISCA JE FOSAMEZNE DELAV-nezdiravlh pojavih v kolektivu ter CE CELO FIZIČNO NAPADEL slabostih samoupravnih organov v novogoriškem SploSnem gradbenem v soboto so na Izrednem se-podjetju »Gorica«. Neposredno po starLku osnovne organizacije Zve-objavi pnlspevka so na sestanku ze komunistov vnovjč razpravljali predstavnikov uprave, samouprav- ° razmerah v podjetju. Komunisti nlh organov, sindikalne orgamiza- 80 grajali razne tehnične pomanj-dje in ZKS do podrobnosti pro- Mjlvosti, ki še zmerom ovirajo učlill odnose v podjetju ter govo- lnterno poslovanje podjetja in rili o raznih nepravilnostih v zad- onemogočajo bolj učinkovito nad-njlh letih. Menili so, da je naj- zors,tvo nad deilom posameznih slabše vzdušje na gradlližču v us"užbencev. zlasti podrobno pa Novi Gorici, vtem ko so odnosi na 30 govorim o stanju na gradlllšču po manj kljivostl _ - —----------~u.v konec. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih Značilno ptujskopoljsko kmečko dvorišče s »koruznjakom« in kopico koruznice ob plotu. V ozadju pa se dviga vrtalni stolp skupine za MED ISKALCI NAFTE NA PTUJSKEM POLJU »Izvidnica* z velikim upanjem Na = laj° J "enehum nevarnosti, da nenehoma. Ob vsakem vremenu rajo zamenjati, kar je zamudno S S? izbruhne plin in se so na stolpu in to pozimi in ka- in težavno delo. Težko pridejo M. sam,em So še dar dežuje, ni lahko. Ob vsakem vrtalci do svojega cilja. Na fflohinVkft vrian in ^°Sf vrtanjem času morajo kontrolirati pritisk vprašanje, ali upajo na uspeh, Zanimivo j S, T^ain lahko se kaj izplake, delovanje črpalk in dru- se je prijazni vodja skupine na-nasnrotle 2^^ ^ gih Strojev‘ bloška služba smehnil: »Mi pri vsaki vrtini ^ J J $ladami kot neprenehoma proučuje vzorce upamo. Pred vrtanjem so vedno vo ^ te lzvl^nice je te- zemeljskih tvari. Posebno ka- opravljena dolgotrajna In na- in odSovorno. dar naletijo na zanimive pla- tančna geofizična proučevanja to TEŽKO JE BITI VRTAI Fr f*1, to Prou6eyanje še bolj na- in raziskovanja zemljišča. Sele J!ri 8t®Jnolh, na koncu Ptuj- si ne more predočiti, da je pod Skupina za globinska vrta- Sto°' ^ UPaj°’ da b°d° ftaŠH ,S°> U dela opravljena in ob-Ba polja se že tri mesece stolpom vrtina, v katero se za- nja pri Stojncih šteje 27 ljudi ’ ^ V V*ga Pod nebo visok vrtalni Jed“ dol®a »tipalka«, ki tipa s Vsi delavci so visoko in sred- NAFTA - TO JE NJIHOV vrtat\ Zato^’pamo da ^o bomo st»lP Podjetja »Nafta« Sku- T k0I?CU °k5°g 1500 nie kvalificirani. Vrtalci imajo . CILJ... tudi tukal nafn « Oh^lnZn SfzsrJst . me z velikim upanjem, 8 ’ da ne bl P^vzro- žine, ker so navezani na vrtino, s tremi zobatimi kolesi, ki so obstaj&jo določeni znaki da bi g da bo naletela na nafto... n6SreČe V TS1' Ze‘ kjf “ sveder ne sme nikoli podobni nenavadni roži. n ven- lahko naleteli na nafto Te- 1 ^var novsodG okoH ^ttaV|tif Ysak( zastoj ^ skoraj dar so ta kolesa iz posebno trde daj CoSdnica« ^šlain za- 1 šhsm mwmm i ' VIV1JV.I, "“'-IH I\.\J alAUKRu Ilci , . drugih gradbiščih (v Goriških Br- v No,vi Gorici, dih. Šempetru, Kopru in na Jese- Ostro so grajafli šefa tega gra-nloah) vzoml. Pojasnili so dalje dlllšča Zdravka Okrogliča zaradi vlogo delavskega sveta ln uprav- njegovih brutalnih odnosov do nega odbora, ki sta Cesto odlkri- podrejenih delavcev, zastopnikov vala pomanjkljivosti opozarjala investitorjev ter nadzornih organa napake ln tudi ukrepala, ven- nov gradbene inšpekcije. Spomnili dar njunih sklepov la različnih so. da je Imel Okroglic nepravilne razlogov pozneje veCkra* niso mo- odnose do delavcev tudi tedaj, ko gli uresničiti. je upravljal gradlllšCa na Krasu in Na sestanku »o zastopniki ko- v Trenti. S svojim negativnim lektlva stvarno in brez olepšava- značajenh, ki prihaja najbolj do nja ali prikrlivanja raznih podrob- Izraza v preklinjanju ter zasmeho-nosti, natančno ocenili gospodar- vanju in grožnjam posameznikom, sko rast ln prizadevanja podjetja si Je uspeti povsem podrediti de-in odnose v »Gorici«. PoudariUl SO', lavce. da mora biti očitnih slabosti in Skoraj je težko verjeti toda enkrat za vselej žal je res, da se je Okroglic posameznih delavcev celo fizično lo-Ul. Tako je ob neki priliki v Kobarida na kamionu surovo udaril delavca Korona iz Šempasa ko Je bil na Krasu pa je fizično napadel Alberta Švaro iz Ivanjgra-da v Istri. V zadnjem času je postal že taiko nemogoč tudi v odnosih izven kolektiva, da so zastopniki posameznih investitorjev odkrito pojasnili, da odklanjajo vsak stik z »Gorico« dokler bo Okrogllič šef gradilišča. Kako bl to gospodarsko škodilo podjetju, gotovo ni treba posebej poudarjati. Nekdo Je v razpravi menil kako OkrogliCevo ravnanje spominja na odnose v srednjem veku. Na sestanku so komunisti šefu novogoriškega gradillišča soglasno izrekli nezaupnico in zahtevali, da delavski svet podjetja Zdravka Okrogillča takoj odpusti. Da bl aradiltSče v strokovnem o/iru uspevalo, dokler no namestijo dru-sela, ooao vouunl 1 en n, eni uslužbenci podjetja dotlej bdeli nad opravljanjem gradenj v Novi Gorici. Sodeč po iskrenem vzdušju ln stvarnih pobudah na sestanku ter tudi drugih znakih (doslej nevčla-njenl del&vci se denimo množično vpisujejo v sindikalno organizacijo) kaže, da so v »Gorici« trdno odločeni zboljša ti razmere ln politično vzdušje v kolektivu. O tem sta v razpravi govorila tudi predstavnika Občinskega komiteja ZK tovariSa Leskovec in Kerč. Poudarila sta, kako je treba po tolikih letih slednjič rešiti razne osebne zadeve in podobne probleme kolektiva, da bl se ZKS in druge organizacije lahko bolj učinkovito lotile političnega dela in sprejemanja novih članov v Zvezo komunistov. M D. •c KULTURNI OBZORNIK Četrtek, 29. januarja 1959 OD »VIHARJEV« DO ATOMSKEGAVEKA % OB IZIDU TRETJE POVOJNE ZBIRKE MATEJA BORA »SLED NAŠIH SENC« Pesniške zbirke so lansko leto prihajale na knjižni trg precej na, gosto, posebno pa konec leta. Običajno povprečje, ki ne presega dveh do treh zbirk, se je z lanskimi devetimi visoko dvignilo in odločno demantiralo mnenje, da današnji čas ni naklonjen pesniškim epistolam. Naštejmo imena in zbirke: -Lirika« Tita Vidmarja, -Zeleni torzo- Mihe Klinarja, -Samotna jutra- Janeza Ovsca, »Požgana trava« Daneta Zajca, -Sanje živijo dalje- Toneta Pavčka, -Ljubezen- Cirila Zlobca, -Svinčene zvezde- Vena Tauferja, -Dobro sonce- Slavka Juga in -Sled naših senc- Mateja Bora. Prvih osem zbirk so izdali avtorji, ki so nastopili po tej vojni, medtem ko prištevamo Mateja Bora v tako imenovano »srednjo generacijo-. Ne samo zaradi let in ne samo earadi različnih karakterjev teh pesnikov, pač pa tudi zaradi neenake ustvarjalne moči omenjenih avtorjev bi bilo nemogoče poiskati zanje skupni imenovalec. V bistvu jih druži le to, da sku-Sajo v verzih izraziti poleg lastnih občutij tudi probleme • naše dobe. Probleme vsebine in forme in probleme pesniškega ustvarjanja sploh rešuje vsak avtor drugače, zdaj s konvencionalnimi, zdaj modernističnimi, zdaj s hi-permodemističnimi prijemi. Ce težnje po -novi izraznosti- (ki jo zlasti razodevajo nekateri prav mladi avtorji), pa je poeziji treba utripanja tistega drhtečega srca, ki mora na vsak način, naj se zgodi karkoli hoče, nekaj povedati o sebi in o svetu. Zanesljivo je mrtvorojena vsaka pesem, ki se ne porodi iz takšnega srca, pa naj je formalno še tako imenitna, dognana, izrazno izbrušena in morda celo novatorska. Ne zavzemam se za konservativnost, ali sem trdno prepričan, da se za mnogimi hipermodemističnimi izdelki prerada skriva srčna in zlasti umetniška šibkost, ki je v napotje sama sebi, še bolj pa razvoju slovenske poezije. V okviru teh razmišljanj se ozrimo na novo zbirko Mateja Bora -Sled naših senc-.1 Njegov pesniški opus je zbran v zbirkah -Previharimo viharje- (1942), -Pesmi- (1946) in »Bršljan nad jezom- (1951). Sedanja zbirka je že tretja po vojni in v njej se hažejo poglavitne značilnosti Bo-ra-pesnika, kakršnega smo poznali že doslej, po drugi strani pa kaže »Sled naših senc- vsebinski in hkrati formalni premik v Borovem delu, tako da jo smemo imeti za novo razvojno etapo v pesnikovih ustvarjalnih težnjah. Izhodišče Borovega pesniškega sveta je bila že od nekdaj slo- gova pot od množične pesmi preko lirično-hamletovskih razmišljanj do vznožja atomskega veka z isto logičnostjo in zavzetostjo, s kakršno je nameril svoj prvi korak v svet poezije. V -Sledi naših senc- Bor z »Baladnimi motivi- neposredno navezuje na svojo partizansko pesem, vendar je zdaj temeljni ton človekova usoda, ne več klic k uporu. Bor flje vzel iz svojih partizanskih doživetij balado o »Kurirju- in s tem povezal preteklost in sedanjost; ta uvodna balada nekako intonira knjigo — pred nami je mozaik doživetij od revolucije do atomske dobe. 2e v najobšimejšem, čeprav ne najbolj značilnem ciklu zbirke, »Med tamariskami-, se kaže tista miselna nit, ki povezuje vse cikle. »Sled naših senc« je zbirka, uglašena na človeško minevanje. Vse življenje je samo sled naših senc, toda sled, iz katere odsvita resničnost sodobnega življenja, trpka in melanholična, zaskrbljena in upajoča. V ljubezenskem cikl6 »Med tamariskami« — ki pa je v knjigi bolj intermezzo — prestopi Bor meje osebnoizpovednega sveta in v ciklu »Impresije- se razširjajo njegove refleksije na življenje sploh, na smiselnost vsega bivanja. »Impresije- pomenijo obrat v Borovem ustvarjanju. Res so tu še bežni zapiski n. pr. o minljivosti (bež no je vse, brez spomina, večno Je le ognjišče), skice s pesnikove poti v Anglijo in utrinki pre mišljevanj — a v zadnji pesmi j tega cikla »Človek naših dni« izpove negotovost, dvom, obup sodobnega človeka, ki mu je srce že popolnoma okamenelo, a vendar skuša rešiti vsaj svoje oči, neskaljen pogled na vrednote življenja. V ciklu »Od večera do večera« izraža Bor apatijo in samotnost človeka. Tu se srečamo 2 njegovim hamletovskim motivom (Hamlet, Pred zrcalom). Pesnik z resignacijo premišljuje o ovinku, -ki za njim nas čaka starost-. Ta cikel tvori prehod, formalni in vsebinski premik v Borovi poeziji, ki ga odsvitata cikla »Atomski vek- in grozljiva vizija »Sel je popotnik skozi atomski vek-. Tu je Bor najbolj pristen in prepričljiv, tu pripoveduje o atomskem veku, kakor ga doživlja sam in milijoni ljudi na tej zemlji, pripoveduje z elementarnostjo o betonu in železu, ki je prekrilo vso zemljo, da človek ne more pokopati več niti drobne ptice, ne zasaditi rože. V teh ciklih, kjer oživlja blodnje modernega človeka, so največje vrednote Borove pesmi. Tu je tudi v verzu svobodnejši, povsod pa umetniško aktualen. Problematika, ki jo obravnavata ta dva cikla, prodorno dokazuje, kako ogromen in neizčrpljiv Je svet pesniške besede, ki ogrne v svoje podobe tudi najbolj mračne, najbolj kočljive vsebinske probleme in hkrati vendarle siplje bogastvo in upanje v človeka. Matej Bor je z novo zbirko nadalje razširil obzorja svojega pesniškega sveta in zato pomeni »Sled naših senc- — kot smo že ugotovili — novo stopnico v njegovem razvoju. Sredi nekaterih zbirk, za katerimi včasih ni dovolj ne človeške ne umetniške moči in ki se sučejo kakor formalistični circulus vitiosus na kolescih modne poezije, je Matej Bor, — ves, kar ga je — o čemer »priča tudi optimistični zaključni akord, trdno na zemlji, z vso svojo predanostjo življenju, s svojo zvestobo človeku in času, in zato — moderen. France Novšak Samo Hubad, Cvetka Ahlinova, Jože Gostič LJUBLJANSKI KONCERTI Dvoje domačih gostov PETKOV VOKALNO-INSTRUMENTALNI KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE Simfonični , koncert orkestra Slovenske filharmonije 23. januarja 1959 je dirigiral Samo Hubad, solista sta bila naša sloveča, zunaj delujoča pevca altistka Cvetka Ahlin in tenorist Jože Gostič. Hindemithove »Simfonične metamorfoze na Webrove teme- je prvič interpretiral v Ljubljani že pred leti švicarski dirigent Denzler in spominjam se, ne kot priča, marveč iz tiska, da z velikim uspehom. Vrednost sedanje izvedbe, gledane v celoti, je bila morda predvsem v koristi, ki jo je imel orkester sam od tega, da je naštudiral to markantno delo ene od splošno priznanih korifej sodobne glasbe. V izvedbi, kakršna je bila, je bil 3. stavek (An-dantino) najbolj zvočno dognan, ostali pa so bili še v fazi dozorevanja, zlasti drugi stavek, tisti, ki je po komponistovi zasnovi, dejal bi, ključ vsega dela. Ni dvoma, da bi bil program bolj učinkoval, če bi bili točki zamenjani, tako da bi bil Hin-demith na koncu. Glasbeni jezik Mahlerjeve »Pesmi o zemlji« nas po toliko mlajšem, svetlejšem Hindemithovem res kar ni mogel zgrabiti; verjetno bi sicer potreboval tudi številnejši orkester. Razen tega pa se je bilo še težko vključiti v Mahler-jevo svetobolje, v njegovo ranje-no čustvenost. Po občutju i® mestu, ki ga ima v zgodovini, prav starčevska glasba! Koga danes zanima, razen historično? — Tudi izvedba sama je bila skraja bolj toga, potem, takole od 3. speva dalje, se je po* lagoma razživljala, vendar se do velike moči, prepričeval' nosti ni povzpela. Cvetka Ahlj' nova je pela tehnično z velikim znanjem in gotovostjo, v zvočnem pogledu čisto, zvonko, v glasnem petju v višinah pa s karakteristično, nekam goltno resonanco. V interpretaciji se ji, mislim, delovanje na tujem močno pozna; svojo sugestivno moč oblikovanja je usmerila bolj v globino, od bolj čutnih k bolj abstraktnim vrednotam. Jože Gostič je pel prav tako z velikim znanjem in lepim tonom, pokazal je pa tudi, kako prekaljen pevec je: s prvo frazo je dosegel svoj nivo in ga konstantno držal do konca. R. Ajlec Jugoslavija v knjigi Pred kratkim so v Šentjakobskem gledališču uprizorili veseloigro Bisson-Carrea »Maškarada«. — Na sliki prizor iz I. dejanja Pred kratkim je izšla pri naš gorati del izredno bogat z I saj so naša južna pristanišča po-»Državni založbi« že tretja izda- rudami, lesom, vodno energijo itd. vezana le z ozkotirnimi železni-ja Melikove Jugoslavije. Avtor, Po značaju je naša država cami s svojim zaledjem. odštejemo iskanje nove motivike, se pogosto vse zreducira na nekatere formalne, manj pa na vsebinske elemente poezije. To pa nas v prvi vrsti zanima. Dandanes se pogosteje omenjajo cilji današnje poezije. Ali so ostali isti, ali ima poezija v današnjem svetu enako funkcijo kakor v včerajšnjem? Ker moramo slednjemu vsekakor pritegniti, potem ne moremo mimo tega, da je edina resnična problematika tudi današnje poezije v njeni vsebinski plati, v njeni odmevnosti v človeku, v njeni resničnosti, v njeni, preprosto rečeno, povezanosti z življenjem. Najnovejša slovenska poezija kaže po svojih različnih predstavnikih zelo raznolike talente in prav tako različne težnje. Bolj kot formalnega iskanja in doyen slovenskih geografov, je pretežno celinska, saj prehaja na svojim dosedanjim knjigam do- severu v široko Panonsko nižino dal še eno. V tej je zbral in po- ob srednji Donavi. Po svoji legi dal rezultate svojega življenjske- ob Jadranu, severnem zalivu Sre- venska zemlja, na kateri pesnik ga ^eja nam (jai po SVoji »Slo- dozemlja, pa ima pogoje, da se živi, in ljudje, sopotniki na tej veniji« še zaokroženo sliko na- sčasoma uveljavi tudi kot izred- zemlji, ki se v najnovejši zbirki ge 2vezne republike z geografsko-razširja iz domovine na vesoljni ekonomskega kriterija, svet. Bora-pesnika je rodila re- . _ volucija in tedaj je izkričal vI 650rtraneh podaja avtor svet »Previharimo viharje«, svojo ilegalno ?ve» za^em preide na.oris treh no važna pomorska država. Trenutno gradimo v naš državi kar serijo pristanišč od Kopra do Čeprav odpade le 3,2 % našega ozemlja na primorski pas, vendar igra morje v našem gospodarstvu dosti večjo in važnejšo vlogo, kot bi pa to lahko sklepali po skromnem jadranskem porečju. Naša obala ni le okno v Avtor opozarja med drugim tudi na to, da konvencionalna meja Balkana na Savi in Donavi ni najbolj točna limitacija Balkanskega polotoka proti sever11« vendar se geografi še niso spOf razumeli o neki novi severni črti-Tudi »mejo« med Evropo in Azijo postavljajo nekateri na nižino Manič v Kalmiški stepi, čeprav Kavkaz dosti izraziteje loči *a dva, tako tesno med seboj zra- Knjige m revije PREJELI SMO V OCENO JOSEPH CONRAD: NOSTROMO. Prevedel Božo VoduSek. Opremila Mira Rojec. »Svetovni roman« (urednik Božidar Borko). Izdalo Casoplsno-založniško podjetje »Ljudska pravica«, Cankarjeva založba v Ljubljani, 1958. Strani 490 + II, 8*. EVA LIPS: INDIJANCI. Prevedel Jože Smlt. Opremil Uroš Vagaja. Zbirka »Blo»« (urednik Beno Zupančič). Izdalo fiasoplsno-založnlško podjetje »Ljudska pravica«, Cankarjeva založba v Ljubljani 1958. Strani >76 + IV. 8*. MIGUEL DE CERVANTES 8AA-VEDRA: BISTROUMNI PLEMIČ DON KIHOT IZ MANCE. Izbral, prevedel ln z opombami opremil Nikolaj Kojlr. Ilustracije: Pirnat, Dor6. Daumler, Goya (Izbor). Knjižnica »Kondor«, zvezek 24 (urednik Urofi Kraigher). Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1958. Strani 323 + I, 8*. ANTON RAMOVŠ: GEOLOŠKI RAZVOJ SLOVENSKEGA OZEMLJA. Opremila Mira Rojec. »Mladi geolog«, zvezek L Za Slovensko geološko društvo založila Mladinska knjiga v Ljubljani 1958. Strani 88 + VIII, M 8*. JANEZ ŽMAVC: V PRISTANU SO OREHOVE LUPINE, Dramska epizoda v dveh dejanjih. Posebna izdaja Celjskega zbornika. Izdal Svet za prosveto ln kulturo okraja Celje 1958. Uredila Tine Orel ln Gustav Grobelnik. Strani 58 + II, V 8*. STAVORENSKA GOSPA. Nizozemska pravljica. Prevedel Cene Vipotnik. Ilustriral Toon Wegner. Knjižnica »Čebelica«, zv. 42 (ureja Kristina Brenkova). Brez paginacile. D JURO KLADARIN ‘ ZLOM ČETRTE IN PETE OKUPATORSKO-KVIZL1NSKE OFENZIVE. Prevedel F. P. Oprema Uroš Vagaja. Založila Državna založba Slovenije v Ljub-Uanl 1959, Strani 448 AIV, B*, svet, to so na stežaj odprta vrata, _ . . ki se odpirajo na jug, v Sredo- -------------------------------------- - Zadra, in Bara na skrajnem zemlje in še naprej v Indik. Ven- ŠČena kontinenta kot pa nep°^ n„no1_„ ... urutve, zatem preme na ons iren Jugu. n, Sa Primorja. Naše Pri- dar je le značilno, da na vsem membna reka Manič, ki se polet1 velikih geografskih predelov — ^ vse P°g°Je razvoj našem Jadranu, od Kopra do Ul- itak posuši. I- primorskega, nižinskega in gor- ve^Ih. luk- vendar pa je sedanji cinja, ni niti enega mesta, ki bi ^ vse prej ljiv, imel° 100-000 prebivalcev-»Viharjih- je nastopal večidel kot „ 3 k°* množica, nepopustljiv, strašen posamezne maščevalec, prepoln neugasljive- ga ognja in strasti po svobodi.1 . - *n 55*® ~ Toda že tudi v tej drobni knji- f*1mJA°’ n®Se Predstave, žici se oglašajo intimnejši toni, ki so dosegli svoj vrh v najlepših H,.™*«” 1"tt Borovih partizanskih pesmih, v katerih je globoko človeško doživetje. Minila so leta in v najnovejši zbirki prihaja Bor pred nas sicer ne povsem spremenjen — zakaj izhodišče njegovih verzov je ostalo isto — vendar je šla nje- * Matej Bor, »Sled naSlh senc«. Izdalo Casoplsmo-zaJožniAko podjetje »Ljud&ka pravica«. Cankarjeva založba v LjubJJand 1968, str. 121. ga ozemlja pod nivojem dve sto metrov. Vendar pa ne smemo spregledati, da se vleče pas visokega sveta prav ob jadranskem obrežju in da Je tudi samo ožje zaledje našega Jadrana precej gorato. Zaradi tega je gradnja železnic od savske na jadransko črto tako težavna, zaradi tega južno od Save nimamo še nobene transverzale, Bosna in Srbija pa sta povezani z eno samo in še to ozkotirno progo. Vendar je prav France Slana: Iz pariške skicirke PISMO IZ TRSTA Tržaška operna sezona Uprava tržaškega gledališča »Verdi« je povabila kritike tudi iz drugih mest Italije, da prisostvujejo prvi izvedbi opere »21vljenje za carja- (Ivan Susanln) Mlhalla Glinke, ki bo v petek, 30. t. m. To rusko delo Je sicer doživelo nekaj predstav že kmalu po nastanku v Milanu, pozneje pa Je bilo v Italiji pozabljeno, tako da predstavlja tržaška uprizoritev za Italijo novo odkritje. Verjetno bo delo pozneje uprizorjeno ie v kakem italijanskem gledališču. Upravi gledališča »Verdi« je treba za to uprizoritev dati vsekakor priznanje. Isto delo pripravlja tudi v Ljubljani znani Lescaut« (poleg koncerta Puccinijevih arij). S »Turandot- se je pričela sezona ln predstava je bila pripravljena na zunaj zelo pompozno, ni pa nudila kakega Izrednega užitka. Kot Turandot je nastopila Se ne dosti znana Inge Borkh. Med deli, ki so prvič prilla v Trst, pa so: Lodovlco Rocca, »Gora Ivnor-, Ildebrando Plz-zettl, »umor v katedrali- in že omenjena opera Glinke. »Gora Ivnor«, katere libreto je povzet (toda s spremembami) po werin>vem Štirideset dni na Musa Daghu«, ni doživela - - 'J* dirigent večjega uspeha. Rocca Je ustvaril glasbo, ki Efrem Kurtz, jr glavni vlogi pa bo nastopil Ji primanjkuje melodloznostl tako v orkestr- skem delu kot pri pevcih ln zboru. (Delo Je približno 20 leti.) Razen tega pa Rafael Ari*. Pevec bolgarskega rodu se Je uveljavil že lani kot Boris Godunov: mogočna pojava, s krasnim ln močnim glasom In sijajno Igro. Pel je v ruščini z zelo Jasno Izgovorjavo. Verjetno Je pel ruski tudi letos. S tem pa bo letoSnja operna sezona že sko- P fu pa . _________________ raj zaključena; ostane le Se baletni večer ter jrvl dve operi VVagnerjtvega -Prstana Nlbe-unga«, »Rensko zlato« In »Walklra«. Med pevci, ki bodo priili Iz Nemčije, Je tudi Tomo Nerall«. , V ostalem pa lahko rečemo, da sta bul v letoSnjl sezoni vidni dve tendenci: dati več poudarka Pucciniju, ki praznuje letos stoletnico rojstva, ter Italijanskim novim ali manj znanim delom. Tako sta bili letos na sporedu dve Puccinijevi operi: »Turandot« in »Manon nastalo pred . I _ ______ Je že tako dovolj naivni libreto osiromašila Se nespretna režijska osnova. (Drama T. 8. Eliota »Umor v katedrali«, ki smo Jo videli v Trstu pred dvema ali tremi leti, Je učinkovala bolj mogočno.) K delom, ki so v Trstu neznana, pa sodi tudi Verdijev »Macbeth-. Njegova zadnja uprizoritev Je bila Se v prejšnjem stoletju ln tako se Je letos opera pojavila kot novost. Sicer se večkrat dogaja, da to ali ono gledališče Izkoplje Iz starih arhivov kako pozabljeno delo italijanskih avtorjev. Delo seveda ni brez napak, vendar pa je v njem tudi nadvse lepa, sveža in polna glasba. Macbetha Je pel Tito Gobbl, Lady Macbeth pa Je bila Orientalka Shakeh Vartenlsslan. Povprečja pa ni presegla druga Verdijeva opera, »Ples v maskah«. Delo, ki Je občinstvu izredno ugajalo, Je bila Bellinijcva »Mesečnica«. Ni treba poudarjati, da občinstvo glasbo tega avtorja vedno rado posluša, zlasti Se, če jo izvaja dober orkester ln Jo pojo dobri pevci, ln nad tržaškim filharmoničnim orkestrom ni pritožb. V »Mesečnici« »mo pa Se slišali simpatično Renato Scotto, ki se iz leta v leto v svojih nastopih vidno dviga ln Izpopolnjuje, llelllnl Je bil sicer zanjo trd oreh, toda očitno Je, da sl hoče pevka osvojiti tudi koloraturne odlomke ln Je v tem tudi zmagala in navdušila. Plinio Clabassl se Je v tej operi predstavil kot basist * zelo lepim glasom. Te dni pa so uprizorili Massenetovega »Wertherja« z dvema prvovrstnima pevcema. Ferrucclo Tagllavlnl sicer ni več mlad, toda Se vedno zna zelo lepo zapeti lirske partije, zlasti v Osslanovl ariji. Sarlota je bila Leyla Gencer, Turkinja, ki pa Je postala že Italijanka, saj poje povsod po Italiji in sl Je odprla vrata tudi v največja operna gledališča sveta. Med Gllnklno opero (štiri predstave bodo 30. januarja, 1., S in 4. februarja) bo do prve VVagnerjeve opere (»Rensko zlato«) dali« presledek, saj bo premiera tele 27. februarja. R. R. Iz knjige zvemo, da bo štel® naša država čez leto dni že devet' najst milijonov prebivalcev, Sl o* venija pa skoraj 1,600.000. Naj' hitreje narašča prebivalstvo D® Kosmetu in v nekaterih del**1 Bosne in Srbije Po podatkih iz leta 1948 v mestih 21,2 % našega prebiva*' stva To je malo, če upoštevamo, da jih živi v razvitejših dežela*] Zahoda 40 do 60 %, v Avstralk] pa še več Vendar pa je preCf več kot leta 1931, ko je znašal f odstotek le 17,6% Največ mef' nega prebivalstva je v Vojvodinj in sicer 30 %, najmanj pa na K°s.j metu in sicer 14 %, v SlovenM znaša delež mestnega prebiva1' stva 26 %. * Ne smemo pa spregledati, d® imajo mnoga mesta, zlasti v sr biji in v Makedoniji, prej zna15« mešanih mest kot pa tipi*1",.. mestnih koncentracij. Po she«J|' mesta, mešana in vaška naseU — živi v naši državi po števil*1 1953. leta 21,3 % prebivalstva, Melikovem mnenju se Je ta stotek lani dvignil na 24 %■ najstarejša mesta so v obm° skem pasu in v Makedoniji, tem ko so mesta v severozahod, nem delu Hrvatske in v Sloven stara 700 do 800 let. Zanimiva so tudi mesta, govori avtor o, strukturi na^se* prebivalstva. Tako zvemo, “a . bilo po štetju iz leta 1953 zaP. slenih v poljedelstvu 60 % PTftet-valstva, ob prvem povojnem »t ju 1948 leta 68%, leta l92lJni celo 79 %. V obratnem razrnnre-je medtem naraščal odstotek P . bivalstva zaposlenega v indus ji. Od leta 1921 do 1953 je L dvignil od 9,7% na 20%. pr% industrializacije naše države> povzročil celo skalo st,r^!lflCi' procesov. Hkrati z industrial*Zi* jo je šla tudi urbanizacija. Melikova Jugoslavija je °PT^i-ljena z lepimi slikami in ?tev* mi tabelami. Namenjena je v ne le študentom-geografom- M. O- Lojze Zupanc VINCARJE Na loškem gradu je Sivel drevje na rebreh Kranceljna In glavar, ki je vsak dan popil ba- oskrbovali grad z drvmi, riglo vina. Ni maral za zrnje ne »Za sedem let ima loški grad za sir, ki so ga loški tlačani sle- drv na pretek!« je zakričal gla- herno jesen za desetino prina- var, ko je prijezdil k drvarjem, šali v grad. Jezljivo je sikal kakor gad: _ »Odnesite zrnje ln sir pa ml ' prinesite vina!« 'isSgSmmtb. 'T*~ Kaj so hoteli tlačani? Polne mehove zrnja ln sira so odna- 7-|;; j ''SaKffsh šali v Vipavo, kjer so oboje za- _^ iPBHPKSŽiRl menjavali za vino in polne m c- jžjjjLiffi jttfc. , hove prinašali v loški grad. Nekega dne pa je glavar za- i jezdil konja in odvihral z gradu I lil v dolino, kjer je v revni bajti : * . J A p V .A živel oče s sedmimi sinovi. Le- 1 . AU \ ti so z očetom vred tlačanili • Ir' L V\ ^"1 grajski gosposki; podirali so '^Tj. ^ J * . »Vse panjiče na poseki izkopljite, laz pa spremenite v rodno zemljo!« »A kakšna bo to njiva, ki bo V rebreh,« se je začudil bajtar. »Vinograd hočem, a ne njivo!« je zakričal surovi glavar. In če se boste obotavljali, vam bom hrbtišča ustrojil. ■ pasjim bičem.« To je dejal in odpeketal, od koder je prišel. In ubogi bajtar se je s sedmimi sinovi vrgel na delo. Dolgih sedem let so rili po lazu in ga prekopavali, dokler ni bila zemlja rahla in godna za vinograd. Težka tlaka pa je vsako leto bajtarju pobrala enega sina. In ko je minilo sedem let, ko je bil laz iztrebljen in pripravljen za vinograd, je bajtar ostal sam. Ves betežen je odmotoglavll v grad in povedal, da je poseka spremenjena v rodno zemljo. »Star sem In betežen,« je potožil starec. »Trda tlaka mi je pomorila vse sinove. Ostal sem sam ko jazbec v jazbini. Zaslužil sem, da me osvobodite tla- bi vlnike zazelenele. Komaj p» je posadil poslednjo trto, je med delom omahnil in izdihnil. Ttida grajski glavar ni imel sreče z vinogradom, ki je terjal smrt osmih tlačanov. Trte so sl* cer ozelenele, žlahtnega sadu p* niso dale. Grozdje, ki je zraslo v grajskem lazu, je bilo kislo, da ga še lisice niso marale. Kl-slega vina tudi grajska gospod* ni hotela piti, ln lepega dne so vse trte v grajskem vinograda usahnile. Na mestu, kje« je nekoč bil grajski vinograd, je po dolgih dolgih letih zrasla vas, ki se ie dandanašnji imenuje Vlncarje. Pavle Zidar: Papiga Tako je pisana, da Se cigani niso, in huda, saj se je boji še mama, šopiri te kot majhen pav in glas ji je enako zal, če kdaj zakolne, spusti že tako, da je ne najdeš, kot ne dlako, a s kljunom bi razklala tnalo, včasih pa je tudi to premalo magala tlačiti siromašno ljud- - stvo. Toda med ljudstvom so se ------------------------------r------------- našli pogumni in uporni možje. Pričeli so boj proti Trem De- ■, • • ■ • • .< beluhom in njihovim podrepni- |(071311^x1 11111111 PII kom. A gorje! Debeluhi se niso l\UtJCIIIdl\l |JIUI||I ji dali. Vodjo . upornih, močnega Prospera so vrgli v kletko sredi Tesne prostore imajo na šoli zverinjaka, lovili pa so njego- v Kozjem, kar ovira razvoj teh-vega najzvestejšega sodelavca, ničnega pouka in sploh pionirske cirkuškega artista Tibula. Le-ta dejavnosti. Kljub temu si je pio-pa se jim je s pomočjo čudo- nirski odred zadal program za tvornega doktorja Gašperja Ar- tekmovanje mladih tehnikov. Iz-nerija izmuznil. Ljudstvo je bi- delali bodo vrsto lutk, elektro-lo nemirno in upor se je vse motorček, piščalke, zmaje, poma-bolj razvijal, zato so Debeluhi 0ali pri gradnji kopališča, uredili sklenili, na desetih moriščih v v trgu cvetličrte gredice, pripra-v mestu obglaviti vse jetnike, vili nekaj ljudskih plesov, lut-Zgodilo bi se bilo tako, ko bi ne kovnih igric, kolesarsko tekmo-poseglo vmes naključje. Trije vanje, izdelali šah in še kaj. Pred Debeluhi niso imeli naslednika, kratkim so dobili malo garnituro zato so posvojili nekega dečka za tehnično delo, ki jo marljivo po imenu Tutti. Živeti je moral uporabljajo. Želimo jim obilo v samoti, daleč od ljudi. Nje- uspeha in korajžel R. L. gova edina zabava je bila lutka. Trudili so se, da bi postalo nje- VRETENO govo srce železno. Nekega dne se je zgodilo, da je skupina gar- » distov, ki je prestopila na stran A ljudstva, v besu prebodla njego- " A \ vo lutko. Debeluhi so ukazali / i \ doktorju Arneriju, da jo čez M_____ noč popravi. Ta pa je lutko na Al cesti izgubil iz kočije in je ni A • več našel. Našel pa je lutki po- /t*— -l-J . dobno deklico Suok, ki je nasto- A ' pala v cirkusu. Povedel jo je v i . . grad, da se je mali Tutti zaba- /5h ^ \ »Takrat boš rešen tlake, ko boš poseko zasadil s trtami!« je zarjovel surovi glavar in nagnal starca iz gradu. In starec se je vrnil na poseko ter se znova vrgel na delo. Iz dneva v dan je sadil trte, jim gnojil ln rahljal zemljo, da Vi VPRAŠUJETE UREDNIKOV KOTIČEK Spoštovani uredniki Tudi mene so pričele zanimati križanke, katere objavljate ob četrtkih v »Pisani trati«. Ce bi imela več časa, bi Ti poslala opisan kakšen doživljaj iz Soške doline, tako pa Ti pošiljam le rešitev križanke in upam, da se bom v bodoče še oglasila s kakšno vrstico, tako da bom tudi jaz sodelovala v četrtkov i strani »Ljudske pravice* v »Pisani trati«. Najtopleje Vas pozdravljam s upanjem, da je križanka pravilno rešena. Branka Turk, VIJ. a, Anhovo 63, P. i. Deski*. Draga Branka! Križanko »i sicer pravilno rešila, nisi pa, na nesrečo, bila izžrebana/ Pa nič ne marajl Bo ie drugič bolje! — Oglasiti pa se moraš čimprej! Urednik. ®V»la Bl>v<:a "»m J* dijak Stanko zastavil naslednja vprašanja: Rusija država ln ali Je . l ina v Sovjetski zvezi; JUa Je moč uporabljati Ime Ru-ia Ruska sovjetska federa- ‘*yna 1L-70.* Ruska sovjetska federa-K stlčna republika (RSFSR) 'Ubiti, drugimi socialističnimi re- ii v Zvezi sovjetskih soclall- J! Je v.r®Publlk (ZSSR). Priključenih "'Hj in _ narodnostno neruskih oze- Križanka »Smučar v plundri« 1. znak za fosfor, 2. junaška pesem, 3, obrtnik, 4. snežene krogle, 5. sestavina cementa, 6. sestra (množ., srb.), 7. kesanje, 8. povratno-osebni zaimek, 0. samoglasnik. Ij i«'1! narodnostno neruskih ožeti. *■ PrntYitonomnlh pokrajin. S1** ZVe»» J® na kratko le Sovjet-!J ltne V rabi pa Je zaradi navade ^Islii us*Ja, Čeprav ne več v starem navade pravijo ljudje 2 Pr. t.i tudl 8,5 ), Avstrijec M* ler četrti z 215 točkami (60,5 ln 6°,5 Švicar Daescher 215 , šesti pa je Norvežan Bergmann z 213, točkami. Poljski boksarji v Ljubljani Pogajanja med BZJ in upravo beograjskega velesejma niso uspela — V Zagrebu uradno, v Ljubljani pa neuradno srečanje Beograd, 28. januarja. Nocoj bo Boksarska zveza Jugosla- —I—Brzojavke— ■ DUNAJ, 28. jan. (Tanjug). - Na Dunaju je bila konferenca o tekmovanju za srednjeevropski pokal. Namesto K* pričakovane razpustitve tega tekmova- | nja so predstavniki vseh petih držav | (Italije, Avstrije, CSR, Madžarske in Jugoslavije) predlagali, naj bi se le-to nadaljevalo, z udeležbo po dveh najboljših klubov lz vsake države. ■ BEOGRAD, 28. Jan. - Upravi Crvene zvezde ln Italijanskega nogometnega kluba »Milan*, ki vodi v italijanskem prvenstvu, sta se sporazumeli, da bo prvo srečanje med Crveno zvezdo ln »Milanom« 1. marca v Beogradu, povratno pa aprila ali maja V Milanu. ■ VALENCIENNE, 28. jan. (AFP). — Francosko kofiarkarsko moštvo ASK lz Valenciennea, ki sta ga okrepila dva državna reprezentanta, je sinoči premagalo »Beograd« z Gl:59. ■ HAMBURG, 28. Jan. (DPA). -Odbojkarji zagrebške Lokomotive so na turneji po Zahodni Nemčiji premagali moStvo hamburške univerze s 3:0 (15:10, 15:11, 15:9). ■ MOSKVA, 28. jan. (TASS). -Svetovni prvak v tekih na 5000 m ln 10.000 m, Vladimir Kuc Je napovedal v »Sovjetskem športu«, da se bo verjetno prav v SZ pojavil atlet, ki bo do segel na 5000 m rezultat 13:15,0, na 10.000 m pa 28:20,0. ■ BRISBANE, 28. jan. (Reuter). -Herb Elllot je letos nastopil prvič v teku na eno miljo ln zmagal s časom 4:02,4 pred Albertom Thomasom. ■ SAN SEBASTIAN. 28. jan. (AFP). - Na mednarodnem krosu v | San Sebastianu (Španija) Je zmagal Mimoun 38:38,4 na 12 km pred Ameur-Jem (Franc.), Amorosom (Špan.), Heat<-leyom (V. B.) Itd. Se o smučarskem teku v val d’aosti Italijani enakovredni severnjakom Med prvo petnajsterico le Švicar Pocca Mednarodno tekmovanje v teku na 15 km v Val ke. Predava aoc. dr. »Se *.• ‘Novotvorbe v otroSkl dobi«. 'tt.Jo , iCe otoveSCamo. da bo v ne-•hnefc' jjoruarja ob a. url Siril se-. ,, društva otroikih negovalk 8t>4enefreJ lil V OlOftC- ?' ]«nuat?avanJe 1,0 v Petek, dne J*v»lnlei^t- i- Oto 18.30 url v pre-f«a jfii„,itemtčnega Instituta »Bo-k® 19 cvT ’ Ljubljana. Hajdirlho-ftVrarrT,; Predavanju bo raegovon* o ^ ^ ^teS^VUudno vab- koncebti t. m. koncert za rdeči Solist Anton Trost, dirigent 3keMn Marijan Sljanec. Na sporedu -°v«n! Dramatična uvertura; Beet-*ter- i v. koncert za klavir ln orke-^flsLS^odln: II. simfonija; Agulrre-“tet: Dva argentinska plesa. T>, ^nad^°l8i ln mučni bolezni nas je °bri J?! zapustil naS ljubljeni ln °z, oče, brat ln stric Ivan Bizovičar pleskar ?tav5aif0?,reba leil v mrtvašnici v »S* II«« Fet> b0 v Petek, 30. Ja-Dravljah ° 13'30 *zyred pokopališča ^Ub^ana, 28. januarja 1959. 2alujota tena Fanika GLEDALIŠČA DRAMA Četrtek, 29. jan. ob 19.30: Majakovskl: »Velika žehta«. Abonma S. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Petek. 30. jan. ob 15: 0’NeUl: »Elek-tra v črnini«. Prireditev ZS.J na akademiji za Igralsko umetnost. -Izven. Znižane cene. Ob 19.30: Schiller: »Don Karlos«. Abonma E. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Sobota, 31. jan. ob 19.30: Cankar: »Za narodov blagor«. Abonma B. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo Golieve otroSke Igre »Jurček« ln na nedeljsko večerno lzvenabonmajsko predstavo »Smrt trgovskega potnika«, ki bo tokrat uprizorjena zadnjič za Izven. Za obe predstavi veljajo znižane cene. OPEHA Četrtek, 29. Jan.: zaprto. Petek, 30. Jan. ob 15.50: Puccini' »La Boheme«. Abonmi red Petek popoldanski. (Preostale vstopnice v prodaji.) Sobota, 31. Jan. ob 19.30: Čajkovski: »Evgenij Oniegin-. Premiera. -(Vstopnice so že v prodaji.) Abonente reda F prosimo, da oprostijo odpoved predstave v torek. 27. t. m., ki je bila neizogibna zaradi bolezni v ansamblu in Je bila lahko sporočena samo Se po radiu. Prodane ne-abonlrane vstopnice ostanejo v veljavi za prihodnjo »La Boheme«. ki bo za red F predvidoma prihodnji teden. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ' Gledališka pasaža Četrtek, 29. Jan. ob 20: E. de Fllippo: »O, te prikazni-., Abonma Kolektivi A. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 30. Jan. ob 20: Casona:' »Drevesa umirajo atoje«. Abonma Kolektivi B. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 31. Jan. ob 20: JuS Kozak: »Balada o ulici«. Izven. Nepreklicno zadnjič. Nedelja, 1. febr. ob 13- E. de Fllippo: »O, te prikazni«. Izven. Ob 20: Držlč: »Trlpče de Utolče«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mostni dom Sobota, 31. Jari. ob 20: Br. NuSič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Izven. Nedelja, 1. febr. ob 15: J. Spicar: »Pogumni Tonček«, pravljična Igra z godbo ln plesom. - Popoldanska predstava. Izven. Ob 17: J. Spiea'r; »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo ln plesom. Popoldanska predstava. — Izven. Ob 19.30: Blsson-Carrč- »MaSkara-1 da«, veseloigra. Večerna predstava. Izven. V soboto, Sl. januarja ob JO. url bo predvidoma zadnja večerna uprizoritev Nušlčcjve veseloigre »Gospa ministrica«. V nedeljo, 1. februarja popoldne bosta dve popoldanski uprizoritvi pravljične Igre »Pogumni Tonček«, ln sicer ob 13. In 17. url: Zvečer ob 19.30 pa bo večerna uprizoritev zabavne veseloigre »Maškarada«. Ker Je za predstavo veliko zanimanje ln ker so vse predstave razprodane, kupite vstopnice že v predprodaji. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE . MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg It. 2 Četrtek, M. Jan. ob 17: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Petek 30. Jan. ob 17: O. Wllde: »Sreč-princ«. Sobota, 31. Jan. oto 17: J. Kainar: »Zlatolaska«, Ob 20.30; J. Kaiinar: »ZJatoila6ka«. Zn odrasfe. Nedelja, 1. febr. ob 11 ln 15: Dr. Jan Malik: »2oglca Marogica«. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. —12. ure na upravi, Resljeva c. 36 (razen nedelje) ln pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telet. 32-020. (od 10,—12. ure). ROČNE lutke Resljeva c. 36 Nedelja, 1. febr. ob 17: "N. Simončič: »Zmefinjava«. Prodal) a vstopnic vsak dan od 10.—12. ure (razen nedeilje) na upravi, Resljeva e. 36 in pol ure pred pričetkom predstave pri gteda:114kt blagajni. Rezervacije na telet 32-020 (od 10.—12. ure). VESTI IZ KRANJA KINO »STORŽIČ«: ob 14.30 Sestavljen program - IV. premiera mlad. filmov. Vstopnina 30 din. - Ob 16, 18 ln 20 amer. barvni clnemascope film »Dobro jutro, gospodična Dove«. »SVOBODA*: ob 18. uri angleški film »Preganjan do smrti«. Predfilm: 2 risanki. »KRVAVEC« - CERKLJE: ob 19. uri švedski film »Zaradi moje ljubezni«. Vesti z Jesenic in okolice Zdravniška dežurna služba od 29. Januarja do l. februarja 1959: Dr. Mirko Vlšnar. i KINO »RADIO«: angleški,, film »Jaz sem kamera«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAV2«: italijanski barvni film »Vojna ln mir«v II. del. Predstavi ob 18 ln 20. Z BLEDA KINO Angleški film »Joči, ljubljena dežela«. / 12 m%TT DORICE KINO , »SOCA«: madžarski film »Moj ded ln Jaz«. »SOLKAN«: francoski film »Ko bi vsi fantje sveta«. VEST« I’ ',pB0VELJ KINO # »DELAVSKI DOM«: sovjetski film »Višina«. »SVOBODA II«: ameriški barvni clnemascope film »Reka, s katere ni vrnitve«. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Jugoslovanski barvni clnemascope film »Zemlja«. CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 29. lanuurja ob 20: Kliči »M« za umor - Gostovanje v Velenju. Petek. 30. januarja ob 19: Kliči -M« za umor - gostovanje v Vldmu-KrSkem. Sobota. 31. januarja ob 20: »Otroci teme«. - Red sobotni ln izven. Nedelja, 1. februarja ob 14: Kliči »M« za umor - gostovanje v Topolšici. Ob 20 Kliči »M« za umor - gostovanje v Šoštanju. RTV LJUBLJANA Spored za četrtek, dne 29. Januarja 5.00—8.00 Debro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklamo in obvestila — 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skobemeta — 8.20 Zabavni zvoki — 8.40 Potopisi ln spomini — Thor Heyordahl: Aku-aku - iv. — 9.00 Svet v orkestralnih barvah — 9.45 Viški fantje nastopajo — 10.10 Iz opornega sveta — 11.00 Pcpevke na tekočem traku — 11.30 Oddaja za cicibane — a) Kristina Brenk; Radovedna Jutka — b) Od pesmice do pesmice — 12.00 9o-pek narodnih — 12.15 Kmečka univerza — Ing. France Adamič: Program ln Izvajanje perspektivnega načrta razvoja sadjarstva — 12.25 Igra pianist Darko Lukič — 12.40 Ameriške in kanadske peoml poje Tennessee Emte Ford — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvesrtlla — 13JO Carl Maria Weber: Koncert za klarinet in orkester št. 2 v Es-duru (Solist Atola Heine) — 13.59 Narodne v priredbah Mateja Hubada poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška — 14.15 Turi-stlSna oddaja — 14.30 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes otovesittla ln reklame — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 Iz airhiva zabavne glasbe — 17.10 Odlomki iz manj znanih oper — 18.00 Četrtkova reportaža — Nikola Vitarovič: LJudde ob reki — 18.15 Jugoslovanskd pevci zabavne glasbe — 18.45 Radijska unlvorza — Ing. M. Gnus: O gradnji pristanišč — 19.00 Zabavna gCasba, vmes obvestita In reklame — 19.30 Radijski dneivnlk — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 20.50 Književnost v anekdotah — 21-20 Dve sonati Sergeja Prokofjeva (St. 5 in št. 8 — 22.15 Po svetu jazza — Izvaja pianist R. Comman — 23.10 Novi obrazi — nove popevke — 23.40 J. Chrlsftan Bach; Koncertantna simi. za 2 violini oboo In orkester — 24 00 Zadnja poročila in zokiljuček odd&je LOKALNI PROGRAM 14.00 Od arije do arije — 14.45— 15.00 Ljubljanska kronika in obvestila TELEVIZIJA Kanal 10 Prenos programa tujih telervlzlj- sk:lh postaj KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO «UNI0N« Ameriški kriminalni film Dama iz Šangaja Režij«; Orion Welles. Igrata Rita Hayworth ln Or3on VVelles Tednik Svet, v katerem živimo. Predstave ob io n 1 in i un OD lu uu mati-neja Italijanskega barvnega clnema-scopskega flmia »Možje ln volkovi*. Predprodaja vstopnic od 9—11 ln 14 dalje. Danes zadnjikrat. _______________ ^ KINO »SLOGA« Ameriški oarvnl vvestern »Ranč prekletih« Retlja i Fritz \ang. Igrajo Marlene Dletrlch. Me] Ferrer In Arthur Ken* nedy. Predstave ob is, 11, 19 ln 21 uri. Predprodaja vstopnic od 9-U tn od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: francoski film »Očka, mamica, moja tena ln jaz«. Tednik F. N. 4. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. KINO »VIC«: Italijanski barvni clnemascope fllip »Ljudje ln volkovi«. Režija: Giuseppe de Šantla. Igrajo: Silvana Mangano. Yve» Montand ln Pedro Armendarlz. Tednik F. N. St. 4. Predstave ob 15, 17, 19 tn 21. KINO »SOCA«: jugoslovanska kinoteka predvaja angleški film »Begunec*. Retlja: Carol Reed - 1947. Igrajo James Mason, Robert New- ton ln Kathleen Ryan. Predstav« ob 15, 17, 19 ln 21. Samo danes. KINO »SISKA«: domači film »Tri korake v prazno«. Retlja: VoJa Na-novič. predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Danes zadnjikrat. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—ll ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM: ob 10 ln 15 ameriški film »Bell Jorgovan«. Danes zadnjikrat. Jutri bo na programu ameriški film »Sellna«. KINO »LITOSTROJ«: ob 20. url bolgarski film »Dve zmagi«. Zadnjič. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni clnemascope film ZAGREB Knjigama »Mladost«, Maksimirska 44 SY-1043 45 obratov Vrnil se bom v Kandaro V glavni Vlogi Daniel Gelln ln Bella Darvl. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. Oglašujte v »Ljudski pravici!« 12 */»» CII KINO Jugoslovanski film »Crnl biseri«. MARIBORSKE VESTI DeJuma lekarna: Četrtek, 28. Jan. 1959, lekarna »PT1 gradu«, Partizanska c. 1, Petek, 30. Jan. 1959, lekarna »Studenci«. Gorkega ul. 18. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek 29. Jan. ob 19.30; WilMams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. Red B. Sede&i tudi v prodaji. Ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Gostovanje na Ravnah. Petek, 30. Jan. Zaprto. KINO »UNION«: Angleški barv. cin. film: »Globoto, sinje morje«. »PARTIZAN«: aimer. barv. tlim: »Jahali so na zapad«. »UDARNIK«: Mehiški film: »Upor obešencev«. IZ PTUJU KINO »MESTNI«: ameriški barvni clnemascope film »Preklnlene melodije«. Predstave ob 15.30, 17.30 ln 1D.30. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: sovjetski barvni film »Pavle Korčagln«. Predstavi ob 17.30 ln 20. BAZPIS ln ostalo sorodstvo PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV siertnfddJetjB »INTERTRANS-- - mednarodni transporti prodaja na- la osnovna sredstva: 4 konje 4 kompletne konjske opreme 5 gumi dir TRANc81ed vsak dan 0(1 7-8 dopoldne na dvorišču podjetja »INTER-Pravico nakupa imajo prvenstveno vse državne ln zadrutne nakupa imajo prvenstveno vse arske organizacije, v un"s.m?ne ponudbe z navedbo cene oddajte do 1. februarja 1959 INTERTRANS - mednarodni transporti Ljubljana, Masarykova 17 E°spo(j Ubra^Hllc“* P°m Pravi podjetja. Komistja za usiužbenske zadeve pri občinskem LO Vrhnika razpisuje po 21. 61. Zakona o javnih uslužbencih (Ur. i. FLRJ št. 53/57) deaovno mesto šefa stanovanjske uprave pri ObLO Vrhnika Pogoji: Popo-lna srednješolska Izobrazba, praksa v državni upravi tn dobre polltMSne ter moralne kvalifikacije. Interesenti naj vložijo pravilno kolkovene prošnje s kratkim življenjepisom ln navedbo dosedanjih službovanj najkasneje do 15. februarja 1959 na občinski ljudski odb&r Vrhnika — Komisijo za usiluibenske zadeve. Pomanjkljivih vlog o*, pro-ienj komisija ne bo obravnavaJa. Razpisna komisija ObLO Vrhnika STADE SE CVIJECE ROSOM KITITI Hlmzo Polovina Spored za petek, to. januarja 5.00-8.00 Dobro Jutro l (pisan glasbeni spored) - 6.30-6.40 Reklame ln obvestila - 8.40-6.45 Naš jedilnik -8.05 Jutranji spored solistične glasbe - 8.40 Variete na valu 327,1 m - 9.40 Pet minut za novo pesmico: Marjan Kozina: Moj osliček - 9.45 Pozdravi za mlade risarje - 10.10 Iz zakladnic« domače simfonične glasbe - 11.00 Za dom in žene - 11.10 Iz našega zabavnega albuma - 11.40 Nastopa kvartet Milana Stanteta z Milko Eftlmovo ln Draglšo Ognjanovičem - 12.00 Franz Liszt: Preludiji, simfonična pesnitev št. 3 - 12.15 Kmetijski nasveti - Joža Kregar: Vrt v februarju - 12.25 Veseli planšarji so prišli - 12.40 Zabavna ruleta - 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila - is.30 Pojo kvintet »Niko Štritof« - 13.45 Melodija od tu ln tam - 14.05 Oddaja za Solarje; Deklica VI-tamlnka ln njeni pomočniki - 14.35 Poje basist Boris Ilrlstov - 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila ln reklame - 15.40 Iz svetovne književnosti: Boris Pasternak: Lirika - 16.00 Petkovo glasbeno popoldne - 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 17.25 Popevke, ki Jih radi poslušate -18.00 Radijski leksikon - 18.10, umetne ln narodne pesmi poje ženski zbor »France Prešeren« - 18.30 Iz našli} kolektivov - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame ln obvestila - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Iz repertoarja plesnega orkestra RIAS-Kerlln - 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled -20.30 Mojstrska dela koncertne literature — 21.48 Intermezzo z orkestrom Mantovanl - 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih - 22.15 Od popevke do popevke - 22.40 Moderna plesna glasba - 23.10 Iz komornih del Bele Bartoka - 23.45 Orkester Ray Anthony z zborom Skyllners - 24.00 Zadnjp poročila ln zaključek oddaje. , LOKALNI PROOKAM 14.00 Zabavni zvoki - 14.30 Poje zbor, Madrigalistov iz Celovca - 14.45 Razgovor z volivci - 14.55-15.00 Ljubljanska kronika. TF’F VI711J A Kanal 10 Prenos programa tujih televizijskih postaj. Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pri KOROŠKEM GOZDARSKEM PODJETJU SLOVENJ GRADEC razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. knjigovodjo osnovnih sredstev, 2. knjigovodjo za knjiženje materialnega knjigovodstva, -j* 3. administratorja, 4. Sefa plana ln analltlker >, 4. gradbenega tehnika, 6. Sela vložišča. Pogoji: za prvo ln drugo delovno mesto — popolna srednješolska Izobrazba; za tretje delovno mesto — dvoletna administrativna šola; za četrto delovno mesto fakultetna Izobrazba ali ekonomska srednja šola z večletno prakso; za peto mesto gradbeni tehnik z večletno prakso in šesto mesto nepopolna srednja šola z večletno prakso v vložišču. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe do 10 februarja 1959 z navedbo dosedanje zaposlitve in kratkim življenjepisom tajništvu podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij s pri podjetju g »AVTOBUSNI PROMET- CELJE •; ' '*, Sl H . ^§ razpisuje več delovnih mest za s ŠOFERJE »D« kategorije In AVTOMEHANIKE • R Prijave pošljite na naslov »Avtobusni promet« Celje, Titov trg 3. °BRATNA AMBULANTA RUDNIKA ZAGORJE razpisuje na Podlagi 33. in 310. člena ZJU In ,na podlagi sklepa upravnega odbora mesto laboranta obratnp ambulante Rudnika Zagorje. , ^°8°ji. ustrezna strokovna Izobrazba ln po možnosti ai prakse. Plača po pravilniku obratne ambulante Rudni-^a8orje. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe po mož-u S * takoj. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno ravi obratne ambulante Rudnika Zagorje do 18. febr. 19159. Licitacija Vojne poSte 9685-21, Ljubljana Vojna pošta 9635-21 Ljubljana bo imela v svojih prostorih v Ljubljani, Metelkova 4 prvo javno ustno licitacijo za dobavo 8500 m3 drv, kvalitete po JUS - D. B 5 023/1955 Orientacijska vrednost 21,000.000 dinarjev. Dobavni rok najkasneje do 30. oktobra 1959. Licitacija bo 25. februarja 1959 ob 9. uri v zgoraj navedenih prostorih. Pravico do sodelovanja pri tej licitaciji imajo vse gospodarske orgahizaclje in podjetja v okviru svojih dejavnosti. Ponudniki — udeleženci licitacije morajo prinesti s seboj garancijsko pismo za znesek 420.000 dinarjev, potrjeno pri NB, kakor tudi pooblastilo gospodarske organizacije oziroma podjetja, katerega zastopajo. Iz pisarne vojne pošte 9685-21, Ljubljana 261 Upravni odbor trg. podjetja z železnino na veliko in malo »KOVINA«-PREVALJE / razpisuje mesto računovodje Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Prijave sprejema upravni odbor podjetja do 15. februarja 1959. Za razpisano mesto se zahteva popolna srednja šola s petletno prakso samostojnega računovodje ali nižja šola z osemletno prakso. i* 'n l,^» Časopisno-založniško podjetje .Ljudska pravica-, Ljubljana Kopitarjeva fl, telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska ruDrma r.az.jrjeva .uj. wie.on *u-au< m «-«m. ■- -Q*^)n.°Dltnr>eva a/lil telefon 31-357 - Uprava Trubarjeva 24, telefon 22-491 In 22-492 - Naročnlnskl oddelek Petkovškovo nabrežje 25. telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ‘». ‘elefon 31 Valnica na Titovi ^U l5 telefon 32-322 - Mesečna naročnina 250din. za tujino BOOdln - Tekoči račun 600-705-1-1393 - Poštni predal 42 - Poltnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vr telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva IU 11 teleton 20-501 in i2-02l Kulturna 1-358 — vračamo. PRESENEČENJE V NEDELJO! flkrštoBf PODOBE IZ NARAVf] AHILOV NOS ’ liu^ RILČASTI TJULEMJ IMA MOČAN, TRD,”' DOBRO ZAVAROVAN TILNIK, KI MU V CASU PARJENJA NE MORE DO ŽIVEGA NITI NAJOSTREJŠI ZOB. NOS PA JE ZPl\ OBČUTLJIV. C£ i MEC ZGRABI W SPROTNIKA ZAH JE BOJ ZA SAM CO KMALU KOH C AN. Distributed ky Kisi Ke«tur« S)****' »A tomska močneje povzdignil glas in pozval človeštvo, naj se spametuje. Zdaj opozarja Russell na veliko nevarnost, ki bo nastala, če se bo oboroževalna tekma prenesla z zemeljske površine tudi v vesolje. Po njegovem mnenju bi to pomenilo uničevanje nebesnih teles in sejanje smrti po vesolju. Russell obravnava- v svoji knjigi možnost, da bi z našega planeta odpotovali strokovnjaki v vojaških unifor- vsem svetu, po vsem našem Pff' mah na nebesna telesa, na pri• netu, bo odjeknila silovita «*:' mer na Mars ali Venero. Iz plozija veselja do življenja 1 oporišč, ki bi si jih z moderno znufge zdrave pameti/« tehniko zgradili tam zgoraj, bi lahko vzeli na piko naš planet. KBR&J? V vesolju bi nastala zmešnjava y ^ 't ijl h Mesec bi kaj lahko razpadel, V., '' ‘Mj velikanske gmote bi priletele na fjjr t33HB Zemljo in uničile cele pokra- -‘v* _Jr fine... mm»y # r-4H »Čeprav nimam otipljivih do- ifflOffirJ«!**''! M' ’a kazov za to,« pravi Russell, ®r‘r' S" .jjf‘"'''V, ■' JHM »vendarle upam, da je ostala v ■ V Si "tSS možganih odgovornih državni- JIEBbT% v ‘ -mM kov vsaj še iskrica zdravega ’J?; razuma. Leta minevajo, vsako novo pa nam prinaša čedalje '/ j večjo nevarnost jedrske vojne. Z da) delajo načrte, po katerih bi Luno, Mars in Venero spreme- _ V . "!* 7« niii t> oporišča za izstreljevanje orožja, ki bi lahko uničilo ne le E;* človeški rod, marveč vse živo -j' 'TV 'K' ''#91 na našem planetu.« »Postojmo,* zaključuje Rus- ;r h■’■■■? •čl sel svojo knjigo, »ne hodimo da- 'f-jjlffifrlBb SS:*'iBiiM -1 Ije po tej poti, ki na* pelje i-"' T. W| d kolektivno smrt, marveč raje 1L ^ j krenimo po poti, ki nam jo kaže zdrava pamet, po poti napredka T W fi-i-rj in razcveta vsega živega na jfeiMKMHKpat Zemlji. Tistega dne. ko bo pod- pisan sporazum o razorožitvi po ■^SSijMSHp 2a dtn&Ko voJUio V Los Angelesu so začeli UP01^ Ijatl helikopterje za prevo* njencev pri prometnih ne*?0'< Nekatere bolnišnice so te 'ir e| prostore za vzlet in prlst*p, Helikopter lahko pristane n® vršini 12 X 12 m PESNIKOV GLAS Neki pariški dnevnik je objavil oglas: *»Diplomirani pesnik s 25-letno prakso piše pesmi za vsako priložnost Dobite jih teden dni po naročilu Sonet stane 250, krajša balada pa 400 frankov. Jamčim, da pesmi doslej še niso bile objavljene, čeprav imajo literarno vrednost.« LINCOLNOV ODGOVOR Predsednik ZDA Abraham Lincoln je nekoč odprl živinsko razstavo. Med gosti se je sprehajal tudi sin bogatega farpiarja, ki je zvitka gledal na razstavljeno živino. Lincolnu je bilo njegovih opazk dovolj. Ko so prišli v oddelek, kjer so stala teleta, se je spet oglasil tisti domišljavee in začel zabavljati čez teleta, čeprav so bila dobre reje: *To M nič, moj oče Je vzredil tele, ki je mnogo večje in boljše od teh.« Lincoln ga je premeril od nog do glave in rekel: •Zdi se, da je res!« Drobni ZANIMIVOSTI OSEMDESETLETNI UČENEC Joe« Da SUva je najstarej&i učenec na Portugalskem. Redno obiskuje 4olo za. odrasle. Na Portugalskem se Je letošnjo zimo vpisalo v take iole 60.000 odraslih ki se učijo čl-tatt, pitati ln računati. DOLGA PLOVNA POT Kmalu bodo Izrodil namenu 3500 km dolgo plovno pot po rekj Sv.. Lovrenca. Povezala bo velika mesta na atlantski obali s kraji v osrčju ZDA. Čezoceanske ladje bodo pristajale v Quebecu, Montrealu, Detroitu, Torontu ln Chicagu. Plu!© bodo »navkreber«, saj bodo na koncu poti 7S km nad morsko gladino. SAMO ZA PSE Newyoriki psi bodo kmalu dobili lastno restavracijo v Peti ulici. Imenovala se bo »Pri dobri ko«tl« Konjskega mesa ne bo na Jedilniku. Dvo-nolnl pasji spremljevalci bodo dobivali le 6*J ln kavo. V tej restavraciji bo mogoče tele-fcnlčno rezervirati mize. Stari in mladi VOLTAIRE tN VSILJIVEC Francoski pisatelj in filozof Voltaire je slovel tudi zaradi pi-krosti. Nekoč so ga povabili na slavnostno kosilo. Zraven Voltaira Je sedel blebetavec, ki ga Je kar naprej trepljal po plečih. »Dajte ie to roko dol,« Je rekel Voltaire. »ln kam naj jo dam?« ga je vprašal oni. •Na svoja usta,« inu je mirno adaovoril Voltaire. Prvo okrepčevalnico, ki deluje na sistem »postrezi sl sam«, so odprli v londonskem Kenslngtonu. Lastnik pravi, da se je promet predvsem zaradi ekspeditlvnosti zvišal za polovico, režijski stroški pa so občutno niijl. Gostja na sliki si sama toči pivo MOD ČETRTEK, 29. JANUARJA \