TRST, torek 14. maja 1957 Leto XIII . Št. 114 (3649) MORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-10» IN 94-63» — postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, ro«ečno 210 din. SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-U., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRj za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdaia založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-irst Vladna kriza prehaja v kritično fazo Republikanci ne pojdejo v vlado Danes najbrž še ne bo izbran novi mandatar Glavni kandidat za novega predsednika vlade je najprej Segni in ko bi on ne uspel, bi prišli na vrsto Zoli, Pella, Campilli (Od našega dopisnika) ■KEM, 13. — Predsednik Gronchi je danes končal 5voja posvetovanja z raznimi parlamentarnimi osebnostmi. «Zaključili smo skupno naporno delo,» je dela' predsednik novinarjem, ko je prišel iz svojega delovnega prostora. In ko so ga vprašali, kdaj bo verjetno imenoval novega predsednika vlade, je pred-Sednik Gronchi odgovoril: «Prihajam šele sedaj iz te poplave in majhnega je-mnenj. Lahko samo rečem, da sem se lotil teh Posvetovanj v takem duševnem stanju, kakršno smatram za dolžnost državnega predsednika: brez na-Prej zasnovanih vzorcev in “rez strogo zamišljenih nmenj, tako da rezultati Posvetovanja ne bi bili formalnost, temveč pridobitev elementov za sodbo, ki jih le treba oceniti z mirnostjo, ?a bo iz tega izšla sinteza v *orist države. To bo edina ki me bo vodila.« Razen konca Gronchi j evih Posvetovanj pa je nastopil v?v člen v verigi razvoja ne 'krize v nedeljo, ko so fepbbliikanci sklenili, da ne stopijo v vlado, kjer bi bili i, *Ven liberalci. S tem svo-'Jri sklepom so pokazali, da 5 ®*»o plašili ne pred grož-m da jjh tud^i dobrika- r. hi preslepilo. Po sklepu TPublikaocev je enobarvni Se . že uglajena pot. Sicer j- .le popoldne govorilo o Vli^hosti, da se obnovi stara s nestrankarske koalicije Site 1 in PLL Za tako re~ j, . se je izrekel Simonini, nj jle bil v imenu sooialde-kratov pri predsedniku to-v^hiju. Rekel je, da take dar ne Vključuje, ven- Vor' ?a ie Poudaril, da gori 1 *e v svojem imenu. To-lu Hlfpdnik Saragata v glasi-v-,?“1ustizia» je pokazal, da PSDI odločno na-tu Sejejo povratku k prejš-str« « položaju, tajništvo j0j®ke Pa je zvečer izdalo .lo. ki je v tem pogle-se tSe . bolj jasno. Lahko ostaj 6i reče. da ne pre-barJr drugega kot eno-dejvL? vlada, ki bo povsem je j^stistjanska; izbrati pa Vjad treba med «politično» bialn in med vl®d° za «nor-ttier uPravne posle«, za pri-t,ri. Predčasnih valitev. V del« dneh se b0 že vi' smo-- kakšni izbiri se u-ria večinska stranka. """"■'■luimniiiH,,,,,,,,,,,,.................................................... | publikanci ne postavljajo v-naprej nikakih zahtev ali pogojev, temveč bodo sklepali pozneje. Bivša predsednika Ei-naudi in De Nicola nista ob koncu posvetovanja z Gron-chijem dala nikakih izjav, kar je razumljivo, saj jc bilo posvetovanje z njima za predsednika Gronchija sicer lahko tudi koristno vendar še najbolj formalno. Ko je končal posvetovanja, je Gronchi sprejel novinarje ter jim dal izjavo, ki smo jo navedli v začetku. Ko je omenil «jezero različnih mnenj«, je pač hotel povedati, da bo imel precejanje težave, preden se bo odločil za človeka, ki naj sestavi novo vlado. Zato ni prav verjetno, da bi novega mandatarja izbral že jutri, temveč si bo najbrž pridržal za razmislek 48 ur. Jutri se bo sestal s tajnikom KD Fanfanijem na privatni razgovor; verjetno mu bo prav ta razgovor naznačil izbiro. Politični opazovalci so mnenja, da Gronchi najbrž ne bo takoj poveril kaki osebi sestavo vlade, temveč ji bo dal nalogo, da najprej nekoliko potipa. Sele ko bi se izkazalo, da obstaja neka soglasnost med nekaterimi političnimi skupinami, bi sledil pravi mandat za sestavo vlade. Zaradi skleipa republikancev se je verjetnost, da dobi mandat Segni, zmanjšala, vendar pa je še vedno ostal na prvem mestu kot .favorit za prvi poskus, čeprav postaja vedno manj verjetno, da bi imeli njegovi poskusi pozitiven rezultat. Na prvih mestih za njim se nahajata Zoli in Pella; zadnji se je pomaknil močno naprej na lestvici, tako da je sedaj že više kot Campilli. Vsekakor se misli, da bo predsednik republike izbiral med temi štirimi. Pacciardi je ral izjavo, v kateri močno napada včerajšnji sklep republikanske stranke. Po njegovem mnenju že sklep v februarju, ko je PRI izstopila iz vladne koalicije, ni bil pamet »n. V sedanjem trenutku pa bi morali republikanci podpreti možnost šti-ristrankarske koalicije. Pac- Predsednik republike je danes dopoldne sprejel poleg Simoninija še Paolucoija in Covellija za FNM, Chiarolan-zo za PMP, Nennija in Lus-suja za PSI in Jannacconeja za mešano skupino v poslanski zbornici. Končno se je pogovoril še z bivšima državnima predsednikoma Ei-naudijem in De Nicolo. Obojni monarhisti so se izrazili za enobarvno vlado, ki bi jo vodili ljudje, ki si lahko zagotove najširšo podporo v državi. Simonini je povedal, da je predsedniku razložil sklep PSDI, da se upre enobarvni vladi ne glede na osebo, ki naj bi jo sestavila. Nenni pa je potrdil, da bi raje videl, da bi se smrt šti-ristrankarske koalicije ugotovila, ko bi na njej propadli poskusi za umetno dihanje. »Vsekakor pa so se stvari razvile tako, je dejal Nenni, da je treba dati čast republikancem zaradi njih logike in doslednosti«. Lussu pa je izjavil: (iSaragat je zagnal kamen v izložbo trgovine. Sedaj pa pobirajo koščke. Dostaviti pa moram, da je bila trgovina že v stečaju«. Jannacco-ne je dejal, da so dejstva potrdila njegovo mnenje, da se bo štiristrankarska koalicija končala tako, da bo razcepila vse stranke in končno vlado samo. «Treba bo torej, je dostavil, moža velike sposobnosti in velikega ugleda, ki bo lahko iz teh rgzbitin spet sestavil vlado, ki bo živa in življenjsko sposobna, kot je to potrebno za državo v teh težkih trenutkih tako za notranjo kot za zunanjo politiko«. Ko je prišel h Gronchiju Macrelli, je imel s seboj prvi izvod glasila »Voce Re-pubblicana« z resoluoijo, ki je bila izglasovana na sestanku vodstva včeraj. Predsedniku je kar pokazal ta izvod lista. Glede možnosti popol-. ciardi je izstopil iz vodstva noma demokristjanske vlade PRI. da ne bi moral deliti pa je Macrelli dejal, da re-1 odgovornost. Dopoldne se je francoski predsednik Coty poslovil od Gronchija in se odpeljal v vilo Bonaparte. Točno ob 10.30 pa je bil Coty sprejet pri papežu. Njegovo nadaljnje bivanje v Rimu se namreč. nadaljuje kot uradni obisk Vatikana. Coty je bil na razgovoru s papežem 45 minut, vsega skupaj pa se je zadržal v Vatikanu več kot dve uri in pol. Ko je prispel nazaj v vilo Bonaparte, sedež francoskega veleposlaništva, mu je prišel v imenu papeža vrnit obisk kardinal Tedeschini. A. P. Trije kralji jutri v Bagdadu BAGDAD, 13. — Izvedelo se je. da bo jordanski kralj Husein prišel v sredo v Bagdad na razgovore s kraljem Sau* dom in iraškim kraljem Feisa-lom. Zvedelo se je tudi. da je kralj Saud povabil kralja Fei-sala in iraškega prestolonaslednika na uraden obisk V Arabijo. Kralja Huseina bodo v Bagdadu spremljali njegovi glavni sodelavci, med katerimi zunanji minister Rifaj. Verjetno* se bo razgovorov udeležil tudi posebni odposlanec libanonskega predsednika šamuna, ki je bil povabljen, a ne more priti Egiptovski tisk obtožuje danes libanonsko vlado, da je •(izolirala Libanon od njegovih arabskih bratov«. «A1 Gumhu-ria« piše: »Libanonski politiki hočejo danes izkoristiti neprijetne dogodke V Jordaniji, da še bolj povečajo njihovo oddaljitev od arabske stvari. Poluradni tisk odkrito napada a-rabsko osvobodilno politiko. Egiptovski listi so prepove dani«. «A1 Akbar« pa očita Libanonu, ker je sprejel Eisenho-iverjev načrt, ne da bi se prej posvetoval z ostalimi arabskimi državami Izjave Selwyna Lloyda in predstavnikov ZDA o razorožitvi Medtem ko se govori o novem načrtu ZDA je Anglija opustila nekdanji Edenov načrt Dva ameriška učenjaka izjavljata, da bi morala ameriška vlada upoštevati predlog SZ o prepovedi jedrskih poizkusov - Japonska nota sovjetski vladi - Norstad se ponovno zavzema za uporabo jedrskega orožja LONDON, 13. — Medtem ko se govori o novem ameriškem načrtu za ustanovitev demilitariziranega področja, je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd danes v spodnji zbornici izjavil, da je Velika Britanija opustila zamisel, ki je znana pod imenom »Edenov načrt«, o ustanovitvi demilitariziranega področja na obeh straneh demarkacijske črte obeh Nemčij. »Kancler Adenauer, je pripomnil Lloyd, pa bi vendarle pristal, da bi v združeni Nemči|ji obstajalo demilitarizirano področje na ozemlju, ki je sedaj pod sovjetsko okupacijo.« Predsednik vlade Mac Mil-lan pa je izjavil, aa ostane britansko stališče enako tistemu, ki je leta 1955 narekovalo angleške predloge na že- ■MiuiiiHHiiiiiiiimHHiiiiHiHiHiHUiiiiiMiiiiiimHiiniiimmiiiHiMuiiMHnuHUHiimuiHiuimimiiinuiii nevski konferenci za združitev Nemčije. »Londonska vlada, je pripomnil Mac jdillan, pa to vprašanje še vedno proučuje.« Ameriški funkcionarji so izjavili, da je predlog za ustanovitev podiočja omejene razorožitve in inšpekcij v Evropi in na Daljnem vzhodu obrazložil sovjetski delegaciji ameriški delegat St assen na zaseda- HiiiimmiiiitimiiiiHititiimmiitiiintiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiitmiiiimiiimiiiiiiii Kapitulacija britanske vlade v »noski zadeni V Rimu 23. maja med Veliko^ Britanijo Angleškim ladjam ni več prepovedana plovba po Sneškem prekopu • Delna deblokada egiptovskih pologov v Londonu za plačevanje tranzitnih pristojbin - Protest 8 »sueških upornikovi - Izrael in Francija pripravljata novo izzivalno akcijo LONDON, 13. — Predsednik britanske vlade Mac Millan je sporočil danes v spodnji zbornici, da je britanska vlada sklenila, da ne bo več svetovala angleškim lastnikom ladij, naj ne uporabljajo Sueškega prekopa. Sporočil je dalje, da bodo tranzitne pristojbine plačevali v šterlingih. V ta namen bo Angleška banka odprla nov tekoči račun v šterlingih na ime Egiptovske banke. Ta račun se bo lahko uporabljal samo Izjave maršala Tita o razorožitvi Napori in potrpljenje za dosego r Sedaj je najrealnejši korak uresničenje vsaj delnih sporazumov o razorožitvi, predvsem atomski - Z odkritjem atomske energije je obstoj sveta postal skupna stvar vsega človeštva i« ’■ mcd težnjami za u- ‘n ni ® uarodne neodvisno-Phrn n"ani‘o»lacijami tem tež-H Dr-^PPtue politike, kakor Usl°vja med bloki, o- grožajo mir. Zato se v današnjem položaju ne smejo podcenjevati tendence, da se razlike v idejah in pojmovanjih zlorabljajo za križarske pohode. Nadaljnji razvoj zahteva, da se ta nasprotja odstranijo, da se na ta način zgradi trdna osnova za uresničenje takega sveta, v katerem bi vsi narodi imeli pravico koristiti blaginji in ljudskemu napredku. Za odstranitev teh nasprotij pa je potrebno zavestno prizadevanje, v prvi vrsti pa napori. da se mednarodna vprašanja rešujejo s pogajanji in sporazumevanjem, da se uresniči vsestransko sodelovanje med državami po načelih neodvisnosti, enakopravnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih. To je v bistvu politika aktivne koeksistence, ki je v današnjih pogojih edma a It er-nativa oboroženim spopadom jn njihovim katastrofalnim posledicam. Sem spadajo tudi napori za pospešen razvoj osamosvojitve še odvisnih narodov zatem organizirana mednarodna gospodarska pomoč nezadostne razvitim državam in področjem, Tito je mnenja da bi ta akcija bila se bolj učinkovita, če bi se del sredstev, ki se danes trosijo za oboroževanje, uporabil v ta namen in če bi se z radikalnimi mednarodnimi ukrepi začelo izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. V zvezi z napori jugoslovanskih narodov, da izboljšajo svoje življenjske pogoje, je Tito poudaril, da je mir neob-hodno potreben pogoj za razvoj vsake države. Tega se^ zavedajo posebno narodi, ki so doživeli dve svetovni vojni, kot na primer narodi Jugoslavije. Jugoslavija je v zadnjih 12 letih dosegla velike uspehe v gospodarsk, izgradnji in v izboljšanju življenjskih pogojev kljub podedovani gospodarski zaostalosti in materialnim izgubam v zadnji svetovni vojni. Na vprašanje, kaj preprosti ljudje lahko storijo za ohranitev miru in izboljšanje življenja, je Tito opozoril na veliko odgovornost državnikov za mir in varnost v svetu ih poudaril, da se stvar- no državništvo v prvi vrsti odraža v sposobnosti odgovornih činiteljev, da doumejo in izrazijo razpoloženje in stremljenje širokih ljudskih slojev. Tito je poudaril, da imamo v preteklosti in tudi v neposredni preteklosti primere, da je bila nevarnost mednarodnih spopadov odstranjena v nekaterih primerih kljub nekaterim napakam državnikov, zaradi pritiska svetovnega javnega mnenja. S krepitvijo demokratičnosti odnosov med ljudmi in narodi se lahko vpliv javnega mnenja samo poveča in deluje v smeri trajne utrditve miru. ' Tito je dalje poudaril, dia vsestranski napredek v svetu in pozitivni družbeni procesi delujejo v smeri vse večjega zbliževanja med narodi in ustvarjanja vsestranskega sodelovanja med državami na osnovi spoštovanja načela neodvisnosti. suverenosti in enakopravnosti. Odkritje atomske energije je povzročilo, da jc obstoj sveta postal skupna stvar vsega človeštva. Zato je danes vprašanje »vojna ali mir« postalo enotno svetovno vprašanje tudi v primerih lokalne vojne. Izhajajoč iz tega dejstva izvajajo Jugoslavija in druge države v svoji zunanji politiki načelo nepri-ključeva-nja k obstoječim blokom. Tito je opozoril, da je napačno pričakovati, da se svet lahko «integrira» z odrekanjem neodvisnosti in enakopravnosti posameznim državam in narodom. Prav tako kakor se v posamezni državi lahko uresničijo napredni družbeni odnosi samo z dajanjem polne in prave vsebine gospodarskim, političnim in osebnim pravicam človeka, se na mednarodnem področju lahko uresniči harmonična svetovna celina samo z dajanjem polne vsebine načelom neodvisnosti in enakopravnosti vsem narodom in državam «Ne glede na ovire, je poudaril maršal Tito, menim, da bosta razum in zavest vplivala da se bo svet razvijal v smeri napredka, procvita in miru.« „ , B. B02IC za plačevanje omenjenih pristojbin. Mac Millan je dodal, da ostanejo egiptovski pologi v Veliki Britaniji za sedaj blokirani in da se bodo v bodoče začela v neki. nevtralni državi pogajanja, da se spremenijo sedanje omejitve. Angleška vlada namreč misli dovoliti nekatera plačila na primer v korist britanskim izvoznikom, in obremeniti za odgovarjajoče zneske sedaj blokirane egiptovske račune. Kmalu zatem je Angleška banka javila, da je bil Egipt ponovno sprejet v šterlinško področje, iz katerega je bil izključen 28. julija lanskega leta, potem ko je Velika Britanija blokirala egiptovske pologe v Londonu. Poročilo Angleške banke omenja nato ostale podatke, ki jih je povečal v spodnji zbornici Mac Millan. Medtem so uradno javili, da se bodo 23. maja začela v Rimu finančna pogajanja med Egiptom in Veliko Britanijo. Javljajo tudi, da bo namen angleško-egiptovskih pogajanj urediti medsebojne terjatve obeh držav. Med drugim se bodo pogajali tudi o morebitni deblokadi egiptovskih pologov v Veliki Britaniji in o vprašanju »poegipčanjenja« angleških bank in zavarovalnic v Egiptu. Govorili bodo tudi o terjatvah bivše družbe za Sueški prekop, pri kateri je britanska vlada udeležena z več kot 40 odst. kapitala. Sklep britanske vlade, da dovoli angleškim lastnikom ladij uporabljati Sueški prekop, je po mnenju poučenih krogov prvi korak za obnovitev rednih odnosov med Veliko Britanijo in Egiptom. Delna blokada egiptovskih pologov v Lončonu, ki znašajo približno 110 milijonov šter-lingov, bo prvi začetek obnovitve neposredne angleško-e-giptovske trgovinske izmenjave. Angleška vlada ne bo namreč mogia še dalje onemogočati Egiptu razpolaganja s plačilnimi sredstvi v Londonu, ker bi to bilo v škodo angleških izvoznikov. Popolna deblokada pa bo odvisna od sporazuma z Egiptom v okviru razgovorov, ki se bodo začeli v Rimu. Zdi se, da sporazum ne bo nemogoč, ker e-giptovsko imetje v Veliki Britaniji znatno presega britansko imetje v Egiptu. Kar se tiče trgovinskih odnosov, pa je znano, ča se je že pred meseci znova začela med o-bema državama trgovinska izmenjava s posredovanjem tretjih držav, zlasti Libanona. Toda ta izmenjava nikakor ne zadovoljuje angleških dobaviteljev, ki se zdi, da so pritiskali na vlado, naj dovoli neposreden izvoz, zlasti glede izvršitve naročil iz Egipta še pred sueško avanturo. V imenu opozicije je Hugh Gaitskell takoj za Mac Milla-nom izjavil; ((Zbornica je z obžalovanjem toda brez presenečenja zvedela, da bodo angleški lastniki ladij sedaj lahko uporabljali Sueški prekop«. Dodal je: «Sleherni poizkus, da bi sami bojkotirali prekop, bi vsekakor bil zaman, kakor je bila zaman taka politika na drugih področjih.« Gaitskell je pripomnil: »Sedanji egiptovski pogoji so hujši, kakor so bili pogoji pred vojaško intervencijo v Suezu«. Mac Millan pa je odgovoril; »Ne verjamem, da bi imeli vzroke misliti, da bi pogajanja, ki so se začela na podlagi pisma glavnega tajnika OZN od 24. oktobra, lahko omogočila boljše pogoje«. Pripomnil je, da bo ta teden v spodnji zbornici debata o Sueškem prekopu. Mac Millan je tudi poudaril, da sklepi vlade ne predstavljajo nobenega sporazuma in da zaradi tega ((položaj ni zadovoljiv in vlada se bo še dalje trudila, da pride do rešitve«. Laburistični poslanec Shin-well je tedaj dejal, da se ((Izrael ne sme žrtvovati, da pride do sporazuma z egiptovsko vlado«, Mac Millan je odgovoril, da to stališče odobrava. Na neko drugo vprašanje pa je izjavil, da se morajo pogajanja z Egiptom nadaljevati na podlagi šestih načel, sprejetih v Varnostnem svetu. Laburistični poslanec Em-rys Hughes je izjavil, da Mac Millanova izjava predstavlja «največji umik iz Egipta po Mojzesovem umiku«, na kar je Mac Millan odgovoril; «Ne gre za konec te zadeve, pač pa samo za etapo«. Bivši laburistični minister Morrison je pozval vlado, naj ne pozabi na «šest načel OZN, na odškodnino družbe za Sueški prekop in na možnost pritožbe na mednarodno sodišče ali na katero koli drugo zakonito akcijo«. Mac Millan je te izjave odobril in dejal, da gre »za zelo važna vprašanja, ki se tičejo prihodnosti«. Laburisti so položili resolucijo, ki graja politiko vlade v zvezi s Suezom. O resoluciji bodo razpravljali v sredo ali četrtek, ko bo debata o današnjih Mac Millanovih izjav«h. Tedaj bo govoril tudi zunanji minister Selwyn Lloyd. Za opozicijo pa bosta govorila Gaitskell in Bevan. Medtem pa je osem poslancev konservativne parlamentarne skupine sklenilo izstopiti iz te skupine iz protesta proti sklepu vlade Poslanci so sporočili, da odslej ne bodo sprejemali direktiv od načelnika parlamentarne skupine in da bodo v spodnji zbornici sedeli kot ((neodvisni konservativci«. Se dalje bodo podpirali notranjo politiko konservativcev, upirali pa se bddo zunanji politiki zaradi današnje »kapitulacije pred Naserjem«. Odstop osmih poslancev ne bo vplival na vladno večino v spodnji zbornici, k’ znaša 59 poslancev. Skupina »sueških upornikov« šteje sedaj 30 članov. Toda pplitični o-pazovalci trdijo, da se je odstop omejil na 8 članov, za-t» Ua ne bi spravili preveč v zadrego Mac Millana. V Londonu pa skušajo prikazati, da Suefki prekop s časom ne bo več tako važen za angleško gospodarstvo. V Londonu so se namreč danes sestali predstavniki osmih petrolejskih družb, ki so razpravljali o načrtu za zgraditev novih naftovodov na Srednjem vzhodu. Zadevno poročilo pravi, da predvideva načrt zgraditev mreže naftovodov, katerih zmogljivost bo odgovarjala dvojnemu naftovodu s premerom enega metra. V ta namen bo potrebnih 550 milijard lir in milijon ton jekla. Postaviti bodo morali okrog 12 črpalnih postaj- Poročilo dodaja, da je namen konference izdelati konkretne predloge, da se lahko začnejo pogajanja prizadetimi državami, Niso pa govorili o nobenem novem načrtu za prevažanje nafte po morju. Medtem je predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva sporočil, da bo Izrael kot poskus verjetno kmalu poslal skozi Sueški prekop ladjo z izraelsko zastavo. Vsako oviranje njene plovbe bo imel Izrael za vojno dejanje. Povedal je, da so v Parizu v teku pogajanja o tem izraelskem namenu. Na vprašanje, ali je bil v ta namen že določen dan, je predstavnik odgovoril: »Verjetno ne prihodnji tečen.« Pripomnil je, da sta vzroka za ta sklep dva: 1. Sueški prekop je za izraelsko gospodarstvo velike važnosti. 2. To je edini način, da se preizkusijo nameni Egipta. Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd pa je v spodnji zbornici izjavil, da glavni tajnik OZN Hammarskjoeld nasprotuje, da bi sile OZN zasedle otoka Tiran in Sana-fir ob vhodu v Akabski zaliv. «Hammarskjoeld, je nadaljeval Lloyd, je mnenja, ča se sile QZN ne bi smele u-porabiti na način, ki bi lahko prejudiciral nerešena vprašanja med raznimi državami.« Zatem je zunanji minister ponovno izjavil, da je po mnenju britanske vlade Tiranska ožina mednarodna vodna pot in da ne spada k teritorialnim vodam Saudove Arabije. Ponovil je tudi britansko stališče, ča ima IzraeJ na podlagi konvencije iz leta 1888 pravico do plovbe po Sueškem prekopu. Pri|>omnil je dalje, da bi bilo želeti, da bi se zadevni spor z Egiptom čimprej pravno rešil. Končno je Lloyd izjavil, da je načrt o razorožitvi iij letalskem nadzorstvu na Srednjem vzhodu zanimiv, toda ga je težko praktično izvesti. TOKIO, 13. — Japonska vlada je včeraj izročila sovjetskemu poslaništvu protest, ker je moskovska vlada objavila besedilo svoje note Japonski, Japonska vlada je objavila besedilo svojega odgovora na sovjetsko noto. V odgovoru je rečeno, da jedrski poizkusi, ki so jih izvršili v Sovjetski zvezi, ne da bi jih napovedali, onemogočajo v sedanjih okoliščinah vsak skupen korak, da se doseže prenehanje angleško - ameriških jedrskih poizkusov. Japonska nota ponovno vprašuje sovjetsko vlado, ali je pripravljena podpreti japonski predlog za konferenco o atomski razorožitvi ter dati pobudo in prekiniti svoje jedrske poizkuse, ne da bi čakala na sklenitev zadevnega mednarodnega sporazuma. nju razorozitvenega pododbora OZN v Londonu. Pripominjajo, da Stassen ni postavil formalnega predloga, pač pa je svetoval, naj bi razmislili, ali bi ta ideja lahko bila podlaga za resna pogajanja. Z omembo te zamisli — pripominjajo ameriški funkcionarji — niso ZDA predvidevale umika čet ali drugih ukrepov razorožitve. Ameriška vlada bi verjetno bila pripravljena pomiriti vlado Zahodne Nemčije glede tega. Kakor poročajo iz poučenih krogov, je bila Stassenova ideja obrazložena pred kratkim in iz te ideje je izšel novi sovjetski predlog od 30. aprila. Ta predlog vsebuje načrt za medsebojne letalske inšpekcije naa področjem, ki bi zajemalo Aljasko in zahodna področja ZDA ter Vzhodno Sibirijo. Sedaj proučujejo ameriški odgovor na te predloge. V poučenih krogih izjavljajo, da so za a-meriško vlado nesprejemljivi, da pa jo spodbuja sovjetski pritrdilni odgovor na Eisenho-werjev predlog o «odprtem nebu«. Stassen je predlagal, naj bi medsebojni inšpekciji bilo podvrženo področje, ki se razteza od Severnega tečaja do 45 stopinj severne širine med dolžino petih stopinj vzhodno in dolžino tridesetih stopinj vzhodno. To področje bi zajemalo Švico, Nemčijo, polo vico Holandske in Belgije, del Vzhodne Francije, Italijo, Av strijo, Severno Jugoslavijo, države Južne Evrope in del Zahodne Rusije. Za Daljni vzhod je Stassen predlagal področje ki Iiaj bi zajemalo Aljasko, in področje, ki bi bilo približno enako kakor sovjetska Sibirija. Obe področji, Evropa in Daljni vzhod, bi bili podvrženi inšpekciji iz zraka in s kopnega na podlagi direktiv ki jih je predvideval Eisen-howerjev načrt o «odprtem nebu«. Sovjetska zveza je stavila svoj predlog. Kar se tiče Evrope, predlaga področje, pomaknjeno bolj proti zahodu od področja, ki ga predlaga Stassen. To področje bi zajemalo del Velike Britanije, večino Francije, vso Jugoslavijo Albanijo in Severno Grčijo Kar se tiče Daljnega vzhoda. je Sovjetska zveza predlagala v zameno za ameriško pravico do inšpekcij nad delom Sibirije, naj se ji prizna pravica do inšpekcije nad večino zahodnih področij ZDA in nad Aljasko. Dva ameriška učenjaka — prof. Stanley Livingston in dr. Charles Priče — sta se po televiziji izrekla za prepoved jedrskih poskusov. Po njunem mnenju je Sovjetska zveza postavila v ta namen ponudbo v dobri veri, ki j po njunem mnenju ameriška vlada ni upoštevala, kakor bi bilo treba. Prof. Livingston je izjavil, da bi prepoved jedrskih poskusov pomenila korak naprej na poti nadzorstva nad oboroževanjem in na poti bolj trdnega stalnega miru. »Mnogi od nas učenjakov, je pripomnil, smo mnenja, da je Sovjetska zveza postavila ponudbo v dobri veri, in jaz mislim, da bi morali pristati na prepoved poskusov in po tem prvem koraku iti dalje po poti razorožitve.« V japonskem parlamentu pa je predsednik vlade Kiši izjavil, da, če bi se Japonski odrekala pravica do jedrskega orožja, bi to pomenilo odrekati ji pravico do obrambe. S tem je hotel obrazložiti svoje prejšnje izjave, da ne bi bilo proti japonski ustavi, če bi Japonska imela jedrsko o-rožje. Kišd je dodal, da se bo še dalje upiral, da bi a-meriske čete na Japonskem imele atomsko orožje, in da njegova vlada za sedaj ne misli opremiti japonske sile s takim orožjem. Tudi vrhovni poveljnik NA-TO general Norstac* je izjavil, da NATO računa na uporabo atomskega orožja. Na vprašanje, ali bi NATO prva uporabila atomsko orožje, če bi sovjetska vojska vkorakala v Zahodno Nemčijo in bi Sovjetska zveza sporočila, da ne bo uporabljala atomskega orožja, je Norstad odgovoril: ((Uporabljali bi tisto orožje, ki je na razpolago oboroženim silam NATO.« Dodal je, da bi NATO to orožje uporabila, «če bi bilo potrebno«. Zatem je Norstad izjavil, da Zahod nima sedaj zadostnih sil v Zahodni Evropi da bi se lahko uprl morebitnemu sovjetskemu napadu. Britanski sklep o reorganizaciji vojske «pa je še povečal nevarno tveganje«. Pripomnil je, da je 30 divizij potrebni minimum in da bo potrebno o-koli sedem let, da čete, ki jim poveljuje, dosežejo to število. Končno se je Norstad izrekel proti skupnemu umiku sil NATO iz Zahodne Evrope in sovjetskih sil iz Vzhodne Evrope, ker bi Sovjetska zveza lahko «v nekaj urah z letali in v nekaj dneh s prevozom po kopnem znova 'razmestila svoje čete v Vzhodni Evropi, medtem ko to ne bi bilo mogoče nekontinentalnim silam NATO«. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiii,minil,iiiiiiiniii Ubijalska dirka «Tisoč milj» terjala devet človeških žrtev Val protestov in zahtev za ukinitev te dirke na odprtih cestah }\lujna vprašanja številnih poslancev predsedniku vlade ■ Minister Angelini je dal ukaz za drastično revizijo dovoljenj za vse ostale dirke • ludi angleški in trancoski tisk zahteva ukinitev takih dirk RIM, 13. — Huda nesreča, ki se je dogodila med avtomobilsko dirko «Tisoč milj«, pri čemer je izgubilo življenje devet oseb, šest pa je bilo ranjenih, je vzbudila v Italiji in tudi izven {tali je val protestov proti ponavljanju takih dirk. Med ubitimi je pet otrok. Nesreča se je dogodila v bližini Mantove, ko je avtomobilu znamke Ferrari, ki ga je vozil portugalski dirkač De Portago, počila guma. De Por-tago je vozil z brzino okoli 300 km na uro in njegov avtomobil je z vso silo treščil med množico gledalcev ter je nato zdrknil na nasprotni stra-s ceste in se razbil. Pri tem je bilo na mestu ubitih sedem oseb, šest pa ranjenih. Prav tako sta bila ubita De Portago m njegov spremljevalec Eddy Nelson. Več poslancev in nekateri senatorji so postavili predsedniku vlade vprašanje, ali ne misli prepovedati take športne prireditve na javnih cestah. Tako vprašanje je postavil med drugimi senator Vincenzo Menghi. Prav tako tudi poslanec Santi, ki omenja ukinitev dirke «Carrera Messicana« in pripominja, We Jotti in Luciana Viviani so tudi vprašale predsednika vlade, ali ne misli «nujno intervenirati, da ae prepovedo dirke na cestah z avtomobili velike cilindra-te, vsaj dokler ne bo cestna mreža prilagojena moderni hitrosti in se ne poskrbi za obrambo življenja tistih, ki dirkam prisostvujejo«. Zvedelo se je, da je minister za transporte Angelini poslal danes pismo podtajniku Russu, ki je predsednik medministrske komisije za motorske dirke na cestah. V pismu ugotavlja, da je praktično nemogoče sprejeti zaščitne ukrepe, zlasti za dirke na dolgih progah, in zato poziva, naj drastično revidira vse avtomobilske dirke, ki so bile dovoljene za letos in naj takoj skliče medministrsko komisijo, ki ji predseduje. Predsednik narodnega združenja avtomobilske industrije dr. Biscaretti pa je izjavil, da nima nič kaj dodati k temu, kar je to združenje že ob prejšnjih nesrečah poudarilo, t. j. da izdelovalci avtomobilov nasprotujejo dirkam na cestah in da se te morajo organizirati samo na stalnih progah. Poslanec De Vita, ki pripada športni parlamentarni skupini, pa je izjavil: «Sportno u-dejstvovanje je treba nedvomno braniti in ščititi. Obstajajo nevarni športi, ki terjajo ne samo spretnost pač pa tudi pogum. Ce se lahko diskutira o tem, da se kdo lahko namenoma podaja v smrt, nikakor ni dopustno v civilizirani državi, da športna manifestacija lahko povzroči pravi pokol. Interesi nekaterih organizacij ne smejo prevladati nad nujnostjo, da se zaščiti varnost gledalcev. Mislim, da se take dirke lahka uprizarjajo samo na zaprtih progah, kjer morajo biti gledalci zajamčeni pred nesrečami«. Pokrajinski odbor iz Mantove, ki se je nujno sestal, je sklenil zahtevati od oblasti, naj odredijo, da bo dirka »Tisoč milj« odslej samo na zaprtih dirkališčih. Ce zahteva ne bo sprejeta se predlaga, naj pokrajinski svet ne dovoli več te dirke po man tovanskih pokrajinskih cestah. Sklenjeno je tudi bilo, da bo pogreb žrtev na stroške posa meznih občin. Na kraju ne sreče pa bodo postavili spomenik padlim žrtvam. O hudi nesreči piše tudi nozemski tisk in diskutira _ možnosti prepovedi takih dirk na odprtih cestah. Londonski liberalni «News Chronicle«, »Evening News« in «The Star« zahtevajo ukinitev te dirke. Londonski popoldanski list »Star« pa je že v sredo zahteval odpoklic vseh angleških dirkačev iz te dirke. Športni dopisnik lista pravi danes, da ga ne skrbijo dirkači, ki se sami podajajo v nevarnost, pač pa ostali ljudje. Dopisnik predlaga, naj bodo v Italiji podobne dirke na avtomobilskem dirkališču v Monzi. Tragična nesreča je imela velik odmev v Franciji, kjer imajo še vedno v spominu veliko nesrečo v Le Mansu, kjer je zgubilo življenje 82 ljudi. Pariški tisk poroča o nesreči na prvi strani z velikimi naslovi, kakor so: »Dirka smrti«, »Ubijalska dirka« itd. »Vprašanje ukinitve dirke, piše «France Soir«, bo morda ponovno postavljeno v italijanskem parlamentu. Lansko leto je med dirko zgubilo življenje šest ljudi, 21 pa je bilo ranjenih. Neki italijanski poslanec je zahteval prepoved te dirke in izjavil; „ To ni več šport, pač pa organiziran kolektiven umor”«. Prav tako se zavzemata za ukinitev te dirke »Aurore« in »Liberation«. Razburjenje v Bonnu zaradi govoric o ameriških načrtih BONN, 13. — Na kongresu zahodnonemške demokristjanske stranke, ki se je začel včeraj v Hamburgu, je danes zunanji minister von Brenta-no sporočil, da je od ameriškega poslaništva dobil pismo, ki pravi, da so trditve ameriškega lisja «New York Herald Tribune«, ča namerava ameriška vlada predlagati ustanovitev demilitariziranega področja v Evropi ob istočasnem umiku ameriških in sovjetskih čet, izmišljotina. To področje naj bi se razprostiralo na severu od Nantesa do Estonske, na jugu pa od Krima do Sicilije. Sporočilo a-meriškega poslaništva pravi dalje; «Londonski razgovori o razorožitvi se nadaljujejo na podlagi stališča, ki so ga zavzele ZDA sporazumno s svojimi zavezniki v NATO. Razume se sicer, ča bi morali, vsak predlog, kakršen je tisti, ki ga omenja «New York Herald Tribune«, prej proučiti v NATO.« Spričo te izjave o zatrjevanih ameriških načrtih, ki so vzbudili v Bonnu veliko razburjenje, in enakih Brenta-novih izjav, je današnje von Brentanovo poročilo o politiki vlade stopilo v ozadje. Von Brentano je v svojem poročilu podal pregled dosedanjega dela bonnske vlade in je polemiziral z vso povojno politiko socialdemokratske opozicije. Izjava ameriškega poslaništva ni preveč prepričala kandidatov na kongresu in opazovalci so mnenja, da namerava ameriška vlada pritiskati na bonnsko vlado, naj bi dala pristanek za tak predlog. Popoldne je kancler Adenauer med drugim izjavil, da razgovori o razorožitvi niso nikoli imeli večje možnosti uspeha kakor sedaj. Pripomnil je, da bi načelna odpoveč1 Nemčije atomski oborožitvi samo ovirala ugoden potek razgovorov. Včeraj ob otvoritvi kongresa pa je Adenauer izjavil, da bo demokrščanska stranka na letošnjih volitvah zmagala z geslom #mir, svoboda in pravičnost«. Skupščine se udeležuje 480 delegatov, ki bodo pripravili volilni program stranke. Volitve bodo 15. septembra letos. Predsednik zveznega zbora Eugen Gerstenmaier, ki je prav tako govoril včeraj, je izjavil, da je Ačenauerje-va vlada v sedmih letih obstoja dvignila zasedeno deželo na raven »enakopravnega in odgovornega partnerja« v svetovni politiki. Vreme včeraj: Najviš)a temperatura 20,3, najnižja 11,2, zračni tlak 1015,6, vlaga 59 odsl., temperatura morja 15,4. Vrem« d»nei>; Pretežno otolačno vreme, temperatura se bo Se rve-koliKo dvignila. r Iržaškj < A n e v ai i k Danes, TOREK, 14. maja Bonifacij, Svetolik Sonce vzide ob 4.36 in zatone ob 19.27. Dolžina dneva 14.51. Luna Vzide cb 20.13 in zatone ob 4.51. Jutri, SREDA 15. maja Zofija, Sonja Včeraj dopoldne v veliki dvorani trgovinske zbornice Podpisan protokol o zaključkih podkomisije za tržaško pristanišče Besedilo protokola ni bilo objavljeno, ker ga morajo predložili v proučitev italijanski oziroma avstrijski vladi V veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice sta včeraj ob 11. uri dopoldne podpisala veleposlanik Guarnaschelli za Italijo in minister Flatztr za Avstrijo protokol, v katerem so navedeni rezultati zasedanja italijansko - avstrijske podkomisije za tržaško pristanišče. Po podpisu protokola je spregovoril veleposlanik Guarnaschelli, ki je izrazil zadovoljstvo za ugodno delo konference in se zahvalil avstrijskim predstavnikom za razumevanje ih dobro voljo, ki so jo pokazali med razgovori. Odgovoril je mimstet Platzer, ki se je italijanskim predstavnikom in zlasti Tržačanom zahvalil za gostoljubnost ter poudaril, da so razgovori potekali v prijateljskem ozračju. V imenu tržaške trgovinske zbornice je nato izročil generalni tajnik zbornice dr. Ad-dobbati predsedniku avstrijske delegacije dr, Platzerju v spomin zlato medaljo Besedilo protokola ni bilo objavljeno, ker ga bodo predložili v proučitev italijanski odnosno avstrijski vladi. Konferenca je imela namreč ^ izključno posvetovalni značaj in o zaključkih dokončno odločata obe vladi. , Obe delegaciji pa sta izdali sledeče uradno poročilo: »Od 7. do 13. maja je bilo v Trstu prvo zasedanje mešane podkomisije, katero predvideva Člen 1. sporazumu, ki sta ga podpisala Italija in Avstrija v Rimu 22. oktobra 19j5 za boljše izkoriščanje tržaškega pristanišča. Obe delegaciji sta proučili vsa vprašanja, ki se nanašajo na avstrijski prekomorski promet skozi Trst. Glede mnogih vprašanj so bili sprejeti soglasni sporazumi zato, da se uveljavijo tehnični ukrepi za izboljšanje pogojev, ti okviru katerih se je do sedaj razvijal promet. Tako so na primer sklenili povečati število tovornih vlakov iz Trbiža proti Trstu. ttazpravljah so in si izmenjali misli o izboljšavah tržaških pristaniških naprav, da bi se doseglo hitrejše izvajanje pristaniških operacij. Proučili so tudi druga vprašanja, kot na primer železniške tarife, pomorstvo, cestni promet, avstrijska podjetja t> Trstu in so glede nekaterih sprejeli pomembne sklepe. Komisija je razpravljala v prijateljskem ozračju ki odraža obstoječe prijateljske odnose med obema državama• Dela so se zaključila s podpisom protokola, katerega bodo predložili obema vladama». Poročilo poudarja nekatere pomembne ukrepe, katere sta obe delegaciji sprejeli zato, da se pospeši in poceni promet. Med temi ukrepi je nedvomno zelo pomemben sklep, da bodo povečali število tovornih vlakov, ki vozijo na progi od Trbiža do Trsta. Sklenili so tudi, da bodo na tej progi ukinili vse postaje za vlake naložene izključno z avstrijskim blagom, razen seveda postaje v Trbižu, kjer morajo opraviti carinske formalnosti. Prav tako bo privedel do ugodnih posledic sklep, da bodo imeli prednost oni tovorni vlaki, ki vozijo blago, za katero že čaka v Trstu ladja. , . . . Glede vseh teh vprašan) bodo sedaj razpravljali v okviru obeh železniških uprav in bodo nato sprejeli potrebne u-krepe. V juliju pa se bo v Salzburgu sestala posebna komisija, ki bo razpravljala izključno o teh olajšavah. Podrobno so tudi razpravljali o železniški tarifi za prevoz blaga, vendar glede tega vprašanja niso mogli sprejeti dokončnega sklepa, saj so železniške uprave vezane z mednarodnimi sporazumi in poleg tega pomeni vsako znižanje tarif občutno breme za proračun italijanskih državnih železnic, S tem vprašanjem se bo zaradi tega ponovno u- MIHIH IHIIIIIHIHIIIIIHIIHH Dr. Aleš Bebler na poti skozi Trst Včeraj popoldne je z crient-ekpressom potoval skozi naše mesto jugoslovanski veleposlanik v Parizu, dr. Ales Bebler. V jugoslovanski pie-stolnici se bo zadržal nekaj dni. KS-------- kvarjala mešana podkomisija na konferenci, ki bo v Gradcu. Pomebni so tudi sklepi, k.i se nanašajo na ureditev carinskega nadzorstva in pospešitev vseh administrativnih postopkov tako pri železniškem kot cestnem prometu. Glede pomorstva so avstrijski predstavniki zahtevali čim hitrejšo okrepitev rednih pomorskih zvez PIN proti Indiji, Pakistanu, Daljnemu vzhodu in proti Vzhodni Afriki. Italijanska delegacija se je obvezala da bo zagovarjala te zahteve pri svoji vladi. Avstrijski predstavniki so izrazili svoje zadovoljstvo s pristaniškimi napravami in so tudi zelo povoljno ocenili načrte za gradnjo novega pomola in modernizacijo razkla-dalnih naprav, silosov, skladišč itd. Predlagali so ustanovitev nove naprave za izkrcavanje jedilnega olja. ki naj bi imela kapaciteto 2.000 ton na dan, kar so predstavniki Javnih skladišč sprejeli. Ugodno je bila tudi z avstrijske strani sprejeta nova pristaniška tarifa, ki bo stopila v veljavo 1- junija in ki poenostavlja številne postavke, tako da bo privedla do olajšav za izvoznike in u-voznike. Obvestilo vinogradnikom Strokovnjaki Kmetijskega nadzorništva v Trstu svetujejo vinogradnikom, katerim je 8. t m. mraz poškodoval vinograde, naj se ne lotijo takoj rezanja, oziroma skrajševanja mladik, ker je bolje počakati, da se vidi, kako bodo trte pognale. Trenutno ni mogoče predvidevati, kako bo trta vnovič pognala, kajti novi poganjki, ki se nam danes zdijo uničeni bodo pognali in tudi nekaj obrodili. Kjer je mraz vse poškodoval (kjer so mladike popolnoma sparjene in listje suho), je pazljiv vinogradnik gotovo že opazil, da nekatere oči enoletnega lesa začenjajo poganjati in bodo tudi nekoliko obrodile. Ako pa bo potrebno kaMšno rezanje, ga MHIIHHIHIHHIIIIHIHIHIIIHIIHHIIIHIIIIIIIIItni bomo napravili tako, da bomo odstranili tri do štiri zadnje oči, ki so že uničena. Posebno pažnjo je posvetiti prvima dvema poganjkoma, ki bosta najmočnejša v prihodnjem letu. Takoj po temu opravilu je potrebno, da pognojite trtam s hitre delujočimi dušičnimi gnojili in . naknadno poškropite z 1 odst. bakreno - apneno brozgo («vedrijolom»). ——-«»------ Obvestilo KZ in ZMP Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v letu 1957 (jeseni), da se bodo zadevne prošnje vlagale na revirnih vodstvih do konca maja. Vabimo vse prizadete, da se zglase na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9 do 25. maja 1957 za vsa potrebna pojasnila. — Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov. IIHHIIHIIIIHIIIIIIHIHHHIIIIHIHIHIIIIHIHHIHlIIIrtHinillHIHIIIHHIIIllllllIlllHIHIHHIIHHIHIIIIIHIIIIIHIIHIinHHIHIHIHIHIIIIIIHIHIIIIHIHHIHII Ob skoraj stoodstotni udeležbi v Trstu in Miljah Včeraj protestna stavka kovinarjev iz obratov CRDA Zborovanje na Šentjakobskem trgu ■ Do izraza prihaja težnja po enotnosti glede delavskih zahtev Kakor smo le poročali, je pokrajinski svetovalec Mario Grbec skupno s strokovnjakom Kmečke zveze _ obiskal v četrtek popoldne kraje na Krasu, kjer je zadnji mraz povzročil ogromno škodo. V petek popoldne pa je na posredovanje svetovalca Grbca obiskal prizadete kraje tudi predsednik pokrajine prof. Gregoretti skupno z dvema strokovnjakoma Kmetijskega rtadzomištva. Na sliki vidimo pokrajinskega svetoisalca Grbca v enem izmed vinogradov pod Velikim Repnom. Kakor je bilo napovedano, je bila včeraj protestna stavka, ki so se je skoraj stoodstotno udeležili kovinarji v obratih CRDA v Trstu in Miljah. Delavci so zapustili delo ob 14.. ob 14.30 pa je bilo na Šentjakobskem trgu zborovanje, ki so se ga udeležili stavkajoči delavci in številno občinstvo. Na zborovanju sta govorila o pomenu in vzrokih stavke tajnik pokrajinske zveze kovinarjev FIOM prof. Šema ter občinski svetovalec Burlo, Do stavke je prišlo zaradi nepopustljivosti vodstva CRDA, ki noče pristati na po- MllllllllllltllllllHIIIIIIIIMIIIIHHIttllllMIllllHII Pisma uredništvu Avtobusna proga Trst-Rumena hiša Tisti Barkovljani, ki prebi- ve so ostale, vsaj v zadnjem gajanja s sindikalnimi zastopniki glede zahtev delavcev, ki sta jih že pred časom predložili sindikalni organizaciji. Tudi pri tem lahko z zadovoljstvom podčrtamo, da prihaja vedno bolj do izraza težnja po enotnosti sindikalnih organizacij in enotnem nastopu glede delavskih zahtev, saj sta stavko napovec ali o-be sindikalni organizaciji, ki sta tudi predložili skoraj ena-ke zahteve. Delavci v obratu CRDA zahtevajo predvsem znižanje delovnega urnika z enako plačo, čemur bi sledila zaposlitev nove delovne sile. Ta nastop za dosego znižanja delovnega urnika spada v okvir vsedržavnega značaja, ker tudi po drugih obratih v Italiji zahtevajo celavci znižanje delovnega urnika. Poleg tega pa je treba rešiti v Trstu še vrsto drugih vprašanj, kakor na primer vprašanje akordnega dela, izenačenja plač z industrijskim trikotom Milan-Turin-Genova ter vprašanje naročil za ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Zaradi prekinitve pogajanj Štiriindvajseturna stavka 6.000 zidarjev in mizarjev Delavci zahtevajo zboljšanje mezd, dodelitev nagrad in ureditev vprašanja akordnega dela Včeraj je stavkalo na Trža- od kateregakoli drugega dr- škem nad t>000 delavcev zidarske in mizarske stroke. Stavka, ki sta jo napovedali obe sindikalni organizaciji, je trajala 24 ur. Udeležba pri stavki ter zelo uspeli sindikalni zborovanji, ki sta bili včeraj na secežu sindikalnih organizacij, dokazujejo, kako delavci te stroke občutijo krivičnost sedanjega stanja in se zavedajo, da so njihove zahteve popolnoma upravičene. Stavka tržaških zidarjev in mizarjev spada v vsedržavni okvir, saj so sindikalne organizacije v Italiji organizirale protestne stavke te stroke od 7. do 17. maja, ker je zaradi nerazumevanja delodajalcev prišlo čo prekinitve pogajanj za obnovo državne delovne pogodbe. Med drugim zahtevajo italijanski zidarji zboljšanje mezd ter dodelav nagrade za večjo produktivnost in ureditev vprašanja akordnega dela. Socialno zavarovanje Sestanek hm v 1)1. Montccchi 6 V sredo 15. t.m. ob 20. uri bo v Ul. Montecchi 8 sestanek Neodvisne socialistične zveze ,na katerem bo govoru občinski svetovalec B. Petro-nio o krizi v tržaški občim, o prosti coni in o ustanovitvi avtonomne dežele iurlanija-Julijska krajina. «» — Proglas KP 10 Centralni komite KP TO je izdal proglas, v katerem opozarja na hudo nevarnost atomske vojne, saj bi se Trst znašel v primeru vojne v akcijskem radiju atomskega orožja ameriških oporišč v Veroni m Vieenzi Proglas se zaključuje z zahtevo po taki vladi, ki bo »pobobna odstraniti z domačega ozemlja tuja atomska oporišča. vajo na Proseški cesti, so podjetju, ki vzdržuje avtobusno progo Trst-Rumena hiša, lahko hvaležni, ker jim je po uvedbi te proge prihranjena dolga pot od tramvajskega skem pokopališču do mojih domov. Pred leti je bilo res vprašanje, kdaj bo prišel človek od tporja do zgornjega Boveda, Bajdovcev in posebno do Gašerjev, ki stanujejo približno na sredi poti med morjem in Openskim vrhom. Nič prav prijetna ni bila ta pot v slabem zimskem vremenu in še manj v poletni vročini. Tako potrebo Bovedčano v, Bajdovcev in Gašperjev pa je znalo podjetje izkoristiti, kajti avtobustia vožnja je stala vedno 5 lir več kakor tramvajska. Znano je. aa se je pred mesecem povišala tramvajska vožnja od 20 na 23 lir. Tudi te prilike ni zamudilo Sergu-sovo podjetje in je s prvim majem povišalo Voznino za novih 5 lir, tako da stane danes vožnja iz Trsta do Rumene hiše celih 30 lir. Barkovljani ,ki se poslužujemo te avtobusne proge, se vprašujemo: Koliko znaša dosedanji dobiček podjetja, ce je to prijavilo nekaj nad 5 milijonov čistega letnega dohodku? Ker se je zvišala voznina do Grete zj.i celih 25 odst., do Rumene hiše pa za 20 odst., lahko zračunajo tudi šolski otroci, da bo imelo podjetje z novim poviškom najmanj J milijon več dobička, če se držimo nradne prijave. Bo li ta povišani dobiček namenjen poinnožitvi atdobu-sov, da se ne bomo gnetli v njih kakor sardine v škatlah in poslušali tisti večni; »Gospoda; Prosim, da se malo stisnete! Tam spredaj je še dosti prostora*? Bo mogoče z novim poviškom zvišana mezda ubogim šoferjem in drugim uslužbencem, ki delajo dnevno po devet ur in povrhu še v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, za kur dobe »enega črnega in enega belega», kakor pravijo Trračani? Naj nam odgovori podjetje kdo mu je dal dovoljenje za tak neutemeljen povišek. Mar smo prav Barkovljani in Gre-fatji dolžni polniti žepe podjetju, ki stavi letno toliko milijonov na stran in jih bo stavilo od sedaj naprej še to liko več? Naši občinski svetovalci naj to vprašanje temeljito prerešetajo in naj ugotovijo, tli je podjetje upravičeno zvišati voznino, ko se njegovi stroški niso zvišali niti za las, kajti mezde so ostale nespremenjene cene tia/ti se iniso zvišale m socialne dajat- času, pri starem. Skrajni čas je, da se odpravi v našem mestu vsa tista gniloba, ki posega v žepe ubogega tržaškega delavskega sloja. — „— n. p. Znani tržaški trgovec si je vzei življenje Včeraj zjutraj si je v svojem stanovanju vzel življenje 47 let star trgovec Gin-como Franco iz Ul. della Tesa 58, ki je imel svojo trgovino s perilom v Ul. Carducci 1. Zjutraj ga ni bilo v trgovino in ker se do dopoldneva m prikazal, so njegovi prijatelji zasumili, da nekaj m v redu. Najprej so telefoniral: na njegov dom, nato pa se tja odpeljali z avtom. Pozvonili so in ker se ni nihče, odzval, so vdrli v stanovanje. V nos jim je udaril močan vonj po plinu in nekaj trenutkov za tem so našli Franca sklonjenega nad plinski štedilnik, iz katerega je še vedno uhajal plin. Franco je naslovil svoji materi, Ženi in prijateljem pisma, v katerih se oprošča zaradi storjenega dejanja ter kot vzrok navaja nekatere finančne težkoče, «»-------- Skočita v prepad a so jo rešiij Srečnemu naključju in hitri pomoči je treba pripisati, da je 25 let stara Lucilla Bal-di iz Ul- Kandler 1 danes se živa. V nedeljo, nekaj pred poldnevom, je odšla z doma in se namenila v Devin, kamor je prišla okoli 13. ure. Izletniki so jo videli, kako se je sprehajala po grebenu med Sesljanskim zalivom in devinskim gradom, vencar si ni nihče mislil, dli Ima nesrečnica kakšne samomorilne namene. Toda naenkrat, bilo je nekaj minut pred 14. uro, je neki izletnik zaslišat klice na pomoč, ki so prihajali s stene nad morjem. Takoj je stekel na greben in videl kakih 30 metrov niže Baldijevo, ki je ležala na majhni skalnati polici- Mož se je takoj usedel v svoj avtomobil in se odpeljal na komisariat v Devin, kjer je alarmiral policijo. Medtem ko je ta obvestila tudi rešilno postajo in gasilce, sta dva mladeniča spie-•lala do nesrečnice in ji bila ob strani ter jo čržala, da ne bi padla v prepad, v P°1 ure so bili na mestu tudi gasilci, ki so Baldijevo navezali na vrvi in po dveh urah trdega dela so jo spravlii na vrh grebena. Baldijeva )e v bolnišnici povedala, daje skočila v prepad zaradi nesrečne ljubezni. Zborovanje uslužbencev Delavskih zadrug Včeraj je bilo zborovanje uslužbencev in nameščencev Delavskih zadrug. Na zborovanju so izvolili člane Sindikalne sekcije ter delegate za kongres nove Delavske zbornice CGIL. Poleg tega pa so obširno razpravljali o vprašanju omenjene ustanove ter o odnosih med upravo Delavskih zadrug in sindikalnim očborom. •—--«»--- Nastop sindikatov v Tržaški konopljarni Takojšen nastop sindikalnih organizacij proti odpustu 22 delavčev in delavk v Tržaški konopljarni je že dosegel del- jetja s sindikalnimi zastopniki. Po trdih pogajahjih je vodstvo konopljarne vendar pristalo, da bo namesto 22, odpustilo le 14 delavcev. Poleg tega bodo odpuščenim delavcem izplačali še enomesečno dopolnilno plačo. Seja odbora Zveze upokojencev Jutri popolcne ob 16. bo na sedežu v Ul. Zonta seja izvršnega odbora Zveze upokojencev, na kateri bodo razpravljali o organizacijskih vprašanjih ter o zahtevah prizadetih upokojencev. Tudi to spada v širši okvir vsedržavnega značaja, ker sindikalne organizacije po vsej državi zahtevajo zvišanje pokojnin «» --------------- Anketa o brezposelnosti Tržaška občina sporoča, da bodo v 1360 občinah v Italiji izvedli peto statistično anketo o delovni sili. s katero hočejo ugotoviti obseg in vzroke brezposelnosti. Tudi v Trstu bodo v tem tednu zbrali podatke pri 4.160 družinah, katere so izžrebali na osnovi anagrafskega spiska po navodilih Centralnega statističnega urada. Anketo bo izvedel tržaški občinski statistični urad. kji poziva prebivalstvo, da nudi uradnikom jjri tem pomembnem delu vso pomoč. «»------- Izpred prizivnega sodišča Brezuspešen priziv Spet je bila na prizivnem sodišču na dnevnem redu prometna nesreča. Videmsko sodišče je že junija lani obsodilo 27-letnega Luciana Verono iz Vidma pogojno na štiri mesece zapora ter na plačilo sodnih stroškov in odškodnine civilni stranki zaradi nenamernega umora Dina Zampisa, k'i ga je povozil s Zveza uslužbencev bivše ZViU sporoča, da je podtajnik pri predsedstvu vlade poslanec Russo na začevno vprašanje poslanca Santija glede vladnih ukrepov za plačilo zavarovalnih prispevkov pripadnikov civilne policije, fi-nancarjev itd., odgovoril, da parlament proučuje novo u-reditev za zaposlitev omenjenega osebja. S tem bi bilo urejeno tudi vprašanje socialnega zavarovanja uslužbencev bivše ZVU. Omenjena zveza pa poudarja, da s tem ne bi bila rešena vsa vprašanja u-službencev bivše ZVU, zaradi tega bo posredovala na drugem pristojnem mestu, da se ugočno reši celotno vprašanje. Kakor je znano, ni bilo o-sebje civilne policije socialno zavarovano, zdi se pa, da tudi nova ureditev, ki jo proučuje parlament, gre mimo tega vprašanja, zaradi česar so vsi prizadeti zelo zaskrbljeni. «»—- Novi odloki vladn. komisarja Odlok št. 120 zadeva bivše uslužbence ZVU V Uračnem vestniku, ki je izšel U. maja, je med drugimi odloki objavljen tudi odlok št. 120, ki vsebuje dopolnilne predpise k odloku vladnega generalnega komisariata st. 10S-J955 Slede prostovoljnega izstopa uslužbencev, ki jih je sprejela v službo bivša ZVU. Odlok 120 vsebuje naslednje člene; Clen 1. K členu 2 odloka vladnega generalnega komisarja št. 166 z ene 20. maja 1955, se dodajo naslednji od stavki: «V ukrepu o sprejemu prošnje mora biti označen začetek roka. ki more biti odložen zaradi službenih razlogov za največ tri mesece od dneva sprejema prošnje, ni uspeh. Na zvezi industrij- »vojim avtomobilom 29. marcev je bil, kakor je bilo do- ca lani blizu Vidma, ločeno, sestanek vodstva nod- Verona je proti razsodbi vi-potrdilo razsodbo videmskega | demskega sodišča vložil pri-sodišča. žavnega urada, razen po javnem natečaju. V takem primeru doba že izvršene službe ne bo imela nobene veljave, razen če bi prosilec povrnil odpravnino, prejeto v smislu prejšnjega člena 1.» Clen 3. Predpisi odloka vladnega generalnega komisarja št. 166 z dne 20. maja 1955 in naslednje spremembe in dopolnitve so uporabni tudi z.a osebje, predvideno v členu 1 zakona z dne 28, avgusta 1954 št. 961, za katero pristojno ministrstvo ni še izdalo ukrepa o priznanju ali odobritvi sprejema v službo. Clen 4. Osebje, ki je sedaj v službi vladnega generalnega komisariata ali v podrejenih mu uradih in ustanovah, in ki istočasno ima veljavni službeni odnos z neko javnopravno ustanovo na osnovi katerega lahko prevzame službo pri omenjeni ustanovi, se izključi od pripustitve k u-godnostim v smislu odloka vladnega generalnega komisarja št. 168 z dne 20. maja 1955, dopolnjenega s tem odlokom. Izključitev od omenjenih u-godnosti je uporabna tudi za osebje, ki ga predvideva ec ;-ni člen, prvi odstavek odloka vladnega generalnega komisarja št. 69 z dne 21. februarja 1955. KRITIKE IN POROČILA ^Planinska roža» četrtič v Avditoriju za bivše uslužbence’ZVU V nedeljo popoldne je uPla-ninska roža» v četrtič privabila gledalce v dvorano Avditorij. Občinstvo je prišlo v glavnem iz okoliških krajev, zlasti tudi iz Gorice in Kopra. Opereta se je odigrala z znano bravuro vseh sodelujočih: orkestra, pevcev, plesalcev in igralcev ter je žela zasluženo navdušeno odobravanje. Danes Zvečer ob 21. uri bo ta opereta drugič uprizorjena v škedenjski dvorani. Po prvem prodornem uspehu V tej dvorani in po uspehih drugod je pričakovati, da bo tudi danes odziv občinstva zadovoljiv, posebno tudi iz bližnje okolice Skednja. Glasbena Matica opozarja, da napovedani veliki koncert Ljubljanske filharmonije ne bo 19. t.m., kakor prvotno določeno, ampak pozneje, po vsej verjetnosti 29. t.m., ker je bil odhod filharmonije na italijansko turnejo odložen za nekoliko dni. Točen datum koncerta in druge podrobnosti bomo pravočasno sporočili. (mutmi 1W MEOtUk) V Avditoriju akademija slovenskega učiteljišča Sinoči je številno občinstvo napolnilo dvorano tržaškega Avditorija, kjer je bil nastop dijakov in dijakinj slovenskega učiteljišča v Trstu. Pri nas so postale take akademije že. nekaka tradicija in škoda, da ni prišlo letos do take pobude tudi na drugih šolah. Pester program učite!jiščni-kou je obsega! deklamacije, nastop folklore, baleta, pevskega zbora ter uprizoritev vesele enodejanke. Dijakinja Lucija Germani je pričela spored z recitacijo Zupančičeve pesmi «Prišla si». Nato je treba med važnejšimi točkami omeniti venček slovenskih narodnih plesov, katerega so izvajale dijakinje Ul. in IV. raz., ter srbohrvaške narodne plese V Izvedbi dijakinj I. in 11. raz. Veliko odobravanja in ploskanja pa je dosegla Anica Cah z baletom »Chopinov valček*. Ob koncu prvega dela sporeda je ženski pevski zbor pod vodstvom prof. Zupančičeve še zapel štiri pesmi: Pregljevo »Slovenska zemljan, narodno ((Prelepa je Selška dolina». Adamičevo »Zgodaj vstala mlada devojka* ter Gobčevo «Dekletom». Drugi del sporeda je obsegal nastop dijakov z veselo enodejanko A. Ingoliča »Našli so se» v režiji prof. Peterlina. Igra je skozi zabavala občinstvo s svojim vedrim humorjem in snovjo zajeto iz dijaškega življenja. Čeravno naše učiteljišče nima velikega števila gojencev, je treba pohvaliti dobro voljo pri vseh nastopajočih in požrtvovalnost profesorjev, ki so pripravljali dijake za včerajšnji nastop. M. BAN Turški konzul pri predsedniku pokrajine V četrtek je bil novi turški generalni konzul v Trstu II-hami Uzel na vljudnostivem obisku pri predsedniku pokrajinske uprave prof. Grego-rettiju. izpred kazenskega sodišča Obtoženi zobotehniki so bili obsojeni na globo Včeraj pozno zvečer se je zaključil pt-o-ces proti 18 zo-botehmikom, ki so bili obtoženi, da so protipostavno iz- a Vrševali zdravniško prakso in Prošnja "more biti odbita j da so odiprli dentistični kabi-zaradi težkih razlogov službe- ] net brez dovoljenja prefektu-nega značaja in če je v teku re. Poleg tega je bil eden ■ ” ------ ------“ obtožen tudi krivega pričanja. Sodišče je 17 obtožencev spoznalo za krive prvega dela obtožnice: 12 je bilo obsojenih na 30.000 lir globe, 3 na 40.000 lir globe in 2 na 45.000 lir globe. VSe pa so oprostili obtožbe, da so brez dovoljenja odprli dentistični kabinet, ker dejanje ne predstavlja prestopka. Obtoženec, katerega so dolžili poleg prvih dveh obtožb še krivega pričanja, je bil oproščen. Sodišče je poleg tega odredilo. da se zaplenijo vsi instrumenti, katere je Ze prej odvzela policija. disciplinarni postopek, proti prosilcu. Osebje, ki je oddalo prošnjo, mora nadaljevati svojo službeno dolžnost do dneva, ki je določen v ukrepu o sprejemu prošnje.* Clen 2. Clen 3 odloka vladnega generalnega komisarja št. 166 z dne 2lj. maja 1955 se razveljavi in se nadomesti z naslednjim: »Osebje, ki se posluži predpisov prejšnjih členov, ne more biti kasneje sprejeto od vladnega generalnega komisa- Kulturne prireditve živ, toda prizivno sodišče je j riata za Tržaško ozemlje ali Po končanem kongresu Krščanske demokracije Na letošnjem pokrajinskem I bo tržaška Krščanska demo-ilitev vseh svojih tradicional-1 propadel in da oni ne bodo . .i .r . ■ I. i ' J. !___i :_1 .1 „ „ I «■ 1 IkArD I 01 (L kongresu tržaške Krščanske demokracije, ki se je zaključil v nedeljo pot.cči, je prevladala skupina «Iniziativa ce-mocratica*. ki predstavlja med tržašK—** demokristjani levo usmerjeno strujo. Od 3U izvoljenih članov pokrajinskega odbora jih pripada 20 o-menjeni skupini, 10 pa skupini »Azione di centro*, ki ji načeluje d sedanji pokrajinski tajnik prof. Redento Romano in ki ima v svojih vrstah sredinske in desničarske elemente. Ko govorimo o levo usmerjeni struji, ki je na nedeljskem kongresu dobila večino v novem pokrajinskem odboru, moramo upoštevati, da se levičarstvo teh demokristjanov izraža v glavnem le v žč-ljah nekaterih mladih članov te skupine, ki so bolj občutljivi za socialna vprašanja. Politika, ki jo je ta skupina do sedaj vodila in Zaključna resolucija, ki je bila sprejeta na kongresu, dokazujeta, da se dejansko zelo malo razlikuje od Romanove skupine. Saj so tik pred kongresom v to skupino pristopili dosedanji župan Bartoli, prof. Scio* lis in dr. Venier, ki so mnogo bolj desničarsko usmerjeni, kot mnogi pripadniki Romanove skupine. Tud' v zakliučr.i resoluciji ni opaziti nobenega znaka, da kracija spremenila svoj« negativno stališče do nekaterih gospodarskih vprašanj, ki zanimajo veliko večino prebivalstva. Resolucija pravi, da je treba na gospodarskem področju voditi politiko za zaposlitev delavcev s povečanjem industrije, pristaniškega prometa, s pravično razdelitvijo pomorskih prog, z raztegnitvijo na Trst proste cone, kot jo ima sedaj Gorica ter z odobritvijo raznih carinskih olajšav, ki naj pripravijo vključitev tržaškega gospodarstva v evropsko gospodarsko skupnost. V osnovnih točkah resolucije ni nio takega, kar ne bi demokristjani do sedaj že obljubljali. Glede vprašanja proste cone pa se je njihovo stališče še poslabšalo. Do sedaj se sicer niso hoteli nikoli odkrito izjaviti o prosti coni. V resoluciji pa zahtevajo takšno prosto cono. kot jo i-ma Gorica. To pomeni, da se je tržaška Krščanska demokracija dokončno odrekla zahtevi ustanovitve integralne proste cone, o kateri je razpravljala tudi posebna občinska komisija. Prosta cona po goriškem vzorcu bi za tržaško gospodarstvo, ki nc potrebuje miloščin, ampak resnih gospodarskih ukrepov za pospe- nih dejavnosti, zelo mulo pomenila. Takšna prosta cona bi koristila izključno tistim rimskim krogom, ki hočejo napraviti iz Trsta navadno podeželsko mesto in mu odvzeti katerikoli značaj mednarodnega pomorskega pristanišča. Trst ne potrebuje proste cone, ki bo nudila prebivalstvu le nekaj kilogramov sladkorja in kave po znižani ceni. Tržačani zahtevajo za Trst prosto cono, ki bo omogočila gradnjo novih industrijskih podjetij, povečanje pristaniškega prometa in razvoj trgovinske mornarice. Na kongresu so mnogo razpravljali tudi o občinski krizi. Glede tega je v resoluciji rečeno, da se bo KD zavzela za ohranitev sodelovanja s strankami ((demokratičnega centra* in da zavrača kakršnokoli sodelovanje s skupinami skrajne lev.ee in skrajne desnice. Zdi se, da bo KD skušala ponovno sestaviti občinski odbor na osnovi štiri-strankurske koalicije, ki je bi-lu na lanskih majskih volitvah poražena. To je sicer samo želja demokristjanov. Socialdemokrati pa nisu tega mnenja, saj so na zudnji seji občinskega sveta, ko je bil izvoljen za župana njihov svetovalec prof. Dulci, izjavili, da je »demokratični center* več sodelovali z liberaici. O-benem pa so pozvali KD, naj se odloči za sodelovanje z demokratično levico, to je z malimi levičarskimi strankami. Glede novega kandidata za župana pa niso Se ničesar dokončno odločili. Inž. Bartoli je v tej zvezi na seji sam izjavil, da je sedaj najbolje, da umakne svojo kandidaturo, ker je na petkovih volitvah za župana večina opozicije glasovala proti njemu. Kljub temu pa so nekateri vztrajali, c'a je treba ponovno predlagati Bartolija za župana. Kljub temu pa še vedno prevladuje mnenje, da bodo demokristjani na prihodnji seji predlagali novega kandidata. ker računajo, da ga lahko izvolijo samo s svojimi glasovi, če ne bo leva opozicija skupno s socialdemokrati predložila svojega protikandidata. Po izvolitvi župana pa bi demokristjani lahko izvolili enobarvni odbor s podporo nekaterih desničarskih svetovalcev. Nekateri pa celo govorijo, da bo KD prepustila drugim, naj sestavijo odbor in da bo prešla v opozicijo. To bi pomenilo razpust občin kega sveta, ker je znano, da v sedanjem položaju ni nobena skupina zmožna sestaviti odbora, ne da bi sodelovala 4 demokristjani, DANES: Opereta »PLA- NINSKA ROZA* v kino dvorani v Skednju. Prodaja vstopnic od 9. ure dalje pri blagajni. v Skednju. Danes 14. t. m. bo v gledališču VerOj koncert Tržaške filharmonije. Dirigiral bo Stanislav Skrovacevski. Violinist Salvato-re Accardo Program: Beethoven; Leonora N. 3 — Ouverture; VVagner: ((Preludij in smrt Izol-ae»; Hačatur.ian: Koncert za violino in orkester: Pizzini: «Stra-paese*. V SREDO: SNG uprizori ob 21. uri v prosvetnem domu na Opčinah dramatično farso v treh dejanjih (ZGODBA ZA SMEH*. V ČETRTEK: ob 20.30 v Skednju predavanje Maria Magajne (POTOVANJE PO TURČIJI*. V PETEK: ob 21. uri na Kon-tovelu (ZGODBA ZA SMEH*. V SOBOTO: ob 21. uri v prosvetnem domu «A. Sirk* v Križu (ZGODBA ZA SMEH*. Ob 21. uri na stadionu ((Prvi maj* GOSTOVANJE GLEDALIŠČA SLOVENSKEGA PRIMORJA IZ KOPRA s komedijo v treh dejanjih Moreta Y. Cabrna (DONA DIANA*. V NEDELJO: ob 17. uri na stadionu »Prvi maj* ponovitev komedije (DONA DIANA*. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da Je treba vložiti prošnje za sprejemni izpit v klasični licej in vstopne Izpite za ostale razrede do 15. ma|a. Pojasnila daje tajništvo Višje realne gimnazije v Ulic) Lazzaretto vecchlo 9-11. vsako dopoldne od 10, do 12. ure Ravnateljstvo državne nižje srednje Sole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemne in razredne izpite ter za nižji tečajni izpit do 25. maja Vsa potrebna pojasnila se dobijo v tajništvu šole v Ul. Scuo-la Nuova 12-11. IIIIIIHHUIIHIHIIIIHUIHIIHIHHIIUIIIIHHIIIIIII OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 12. in 13. maja se je v Tjrstu rodilo 13 otrok, porok le bilo 7, umrlo pa je 17 oseb. POROČILI BO SE: kemik Al-fio Uaroeliato in uradnica Lllla-na Konda, železničar Antonio Do-guiin in gospodinja Kleoiiora Tomasi, zdravnik Luciano Sere-ni in zdravnica Laura Tomasi, uradnik Ollviero Magris in gospodinja Anna Maria Pizzioll, 9o. fer Claudio Novel in gospodinja Lidia Bersan, tramvajski uslužbenec Luigi Rizzardi In šivilja Virginia ITAgoetlno, težak Otta-vio OlenIU in gospodlhja Angela Kanman. UMRLI BO: 59-letna Gize-la Mahnič vd. Svagelj, 67-l«tni Ore-sle Mambrlm, 76-letna Bettl Steiner vd. Steiner, 54-letnl Moi-se Palombo, 44-letnl Arturo Tau-rl, 88-letna Lucla Vidau vd. Pel-larln, 47-letni Mano Piano, 58-letna Maria Benedeitl por. Baz zann-i, »tk-lelna Maria Ben vesti to vd. Srebot, 81-letnl Domemeo Dapas, 73-letnl Federico Baldo 6B-letni Krancesco Zorzenon, 83. letna Virginia Gregorutti vd Bressan, 92-letna Italla Pigatti 79-letni Giuseppe Cobau, 48-letna Vita Granato, 48-letni Silvio Nardo. NOČNA SLU2BA LEKARN V MAJU Harbo-Carniel, Garibaldijev trg 5; Benussi, lil. Cavana U; Al (ialeno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. IVan); Alla Minerva, Trg Sv Frančiška 1; Kavasmi, Trg Li-i berta 6. ( KAZINA OHVKNTII-A ) Seja iavr$ne%a odbora Siovefo* ske gospodarsko-kulturne zvez5 v Trstu bo jutri, 15. t. m. ob 20.30 na sedežu v Ul. Roma 15-H. [darovi in rKisriivm) V počastitev spomina pokojnega Ivana Kapuna darujeta družini Kapun In Sosič 1000 lir za Dijaško Matico. / ............—-----------------""S [ IR A D 1 o J ToREK, 14. maja 1957 IKSl POSTAJA A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Sredozemske države in dežele; 12-1“ /ta vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Pac-cbion; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Rahmaninov: Klav.rski roncert št. 3 v d-molu, op. 30; 18.35 Znane operne motive igra orkester Mantovam; 19.00 Louis Armstrong: 19.15 zdravniški vedež; 19.30 Pesi ra glasba; 20.00 Šport, 20.05 Kvintet SiPred; 20.30 Kmečka godba; 20.31 Havajske kitare; 21.00 Radijski oder — Mauro Corradi: »Poslovilni koncert*, radiodrama v 1 dej.; igrajo člani Radijskega odra; 22.45 Orkester Raymond Scott; 23.00 Nokturni. I R S T I. „ 11.30 Komorna glasba: 12 Popevke iz Sanrema: 16.45 Kontrasti v jazzu; 17.10 Koncert violinista Alfonza Musestija; 18-V” Simfonični koncert; 21.00 Tulh° Pinelli: »Borba z angelom*, igra v 3 dej. KOPER Poročila v slovenščini: " 13.30, 15.00. Poročila v italijanščini: 6.30, 12.30. 16 30. 17.20. 19.15, 23.00. _ 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane. 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Glasba z* dobro Jutro, vmes ob 7.45 Koledar; 11.00 Otroški kotiček, 11.30 Vasilij Mirk; Pripovedke za mlade izvaja na klavirju Marica Vogelnik; 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje koloradskega hrošča: 13.45 Torkov operni oder, 14.30 Gospodarsko življenje na Primorskem: Odkup zgodnjih pridelkov; 14 40 Pisan spored lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasb* 15.25 Pesmi iz Hrvatskega Zagorja; 15.40-16.10 Spored iz Ljubljane; 16.10 Ritmi in popevke 16.40 Koncert folklorne glasbe Izvaja The el ora>'' ei. Naziouale. 16.00: «Tista leta*, vige FeuTleur, Nlcole Be! ’ M- P‘er' Fllodrammatico. 16.00: »Samokr za strahopetca*. CtnemascaPL technicolor. J. Hunter, F. M Murray. -t. Gratlacielo. 16,00: »Souvenir * talie*. Technicolor HanK. .. Sordi, V. De Sica, A. Cifarie" ■ M. Gtrotti, June Lzverlck, belle Corey luge Sohoener. Supercinema. 16.00: «Bes v te su» (Rage au corps*, Francu -Arnoul In Raymond pe|leVnC-Mladoletnikom najstrože pr™ vedano. ^ Arcobaleno. 16.00: »Zen« — n, » DarI-ya’nt)a|' Luxe; vedno prav*. _. _ Rogers, U. Nlven In T. Ra" Ctnemascope. Barve De . Astra Rojan. 16 00: «Av»nlu Marka Pola*, G. Cooper. Capttoi. 16 00: «Velika rict,. Jean’ Gabiti, Lila Kedru Mladoletnim prepovedano, jt, Cnstallo, 13.00: ((Slavospev ke», Rock Hudson. Alabarda. 16.00: «SlavospeV ke», Rock Hudson. . -(a- Arislon. 16 00: »Teroristi 'ž..,ald drida*, Cosetta Greco, r* Tozzi. -g*, Armonia. 15.00: «Kralj barbar« t Technicolor, J. Chandler, ia Tcherina. — Satirična rr »Trieste in fregole*. j e-Aurora. 16.00: »Gangster isr.t-nr, no*. T. Evvell, Cinemasr*" Barve Fox. -\f Ideale. 16.00: «Med lovci na *|5, ven, Armand, Michaela Dj*. Impero. 16.00: »Anastazij®*- iirid Bergman. »iit> Italla. 15.30: »Začaranost*, Novak in Tyrone Povver. mascope. Technicolor. S. Marco. 16.00: «Vrnl se», * deo Nazzari, Yvonne San^jd: Kino gledališče ob morju. '-eti «Dediščlna strica Iz Amer Curt Goetz. pl* Moderno. 16.00; »Železničar*-tro Germi. a*rt>>r> Savona. 16.00: »Nagana*, B®r Laage, Renato Baldlnt. .,„((*■ Vtale. 1600: »Veliki zapeU1^-Prvl Fernandelov film v nicolorju. pu Vltt. Venetu. 16.30: »Bulli 'g.ffi-pt*», Marlon Brando, J®*1 mons, Frank Smatra. ^v* Belvedere 16.00: »Zaporno ir lje». Napet kriminalni f11” Marconi. 16 00: »Dvoboj n® |C|» slsipiju*, Lex Barker, r* Medina. jgif' Masslmo. 16.00: »Trikotni« 11», Sydney Chaiplin, Dalton. Mladoletnim Prev^ dan, MdV No»o cine. 16.00: »Zbogom, lepa gospa*, Glno Cervb Arnova. t*ol,Z Odeon. 1600: «Dnevn'k bU-diH11 ca», Kock Hudson. Mia«0 prepovedati. O..J& Radio. 1600: »Prevara*, jhajt zettl, Nadia G-ray. Mlad0 prepovedan, SKLEP VIII. PLENUMA VARŠAVSKEGA KOMITEJA ZPDS Delavski sveti so osnova novega gospodarskega sistema Primer tovarne «22. julij», kjer ge je proizvodnja povečala za 10 odst., proizvodni stroški zmanjšali, kakovost izdelkov pa izboljšala Poljska vlada je na svoji seji 10. t. m. pozvala posa rnezna ministrstva, naj store vse, da se količina blaga na tržiščih pcveča. Predvsem je važno, da se poveča količina Prehrambenega in tekstilnega blaga ter tudi raznega industrijskega blaga vse do televizijskih aparatov in gradbenega materiala, katerega pomanjkanja se čuti. Posebej je bilo omenjeno vprašanje masla, za katerega je rečeno, d l »njegovo pomanjkanje veča že itak napeto psihozo v mestih«. Na Poljskem torej vidimo, da se danes ne dela tako, kot Pred leti, ko se je vse hvalilo in ko napak nihče ni videl. Danes oukrito priznavajo in kritizirajo pomanjkljivosti v oskrbi in posebno poudarjajo slabo trgovsko mrežo in nezadostno proizvodnjo.. Vendar Pti vsem tem močno prodira Prepričanje, da bo onih 10 milijard zlotov, ki jih je vlada v proračunu predvidela za povečanje plač, kritih a Proizvodnjo in da ta vsota ne bo predstavljala morebitne nevarnosti za inflacijo. V tem bodo verjetno imen Pfecejšen delež vprav delavski sveti. «Zami»el o delavskih svetih se je porodila v Varšavi. V varšavskih tovarnah so b'li ustanovljeni prv delavski sveti. Pred parfijo in njenimi organizacijami je Posebna odgovornost za raz-v°j tega gibanja, ki ga je H. Plenum označil kot temelj socialistične demokratizacije in glavni element novega gospodarskega sistema.« Tako se začenja sklep zad njega plenuma varšavskega komiteja Združene poljske delavske stranke, ki je bil popečen dosedanjemu delovanju delavskih svetov. V tem sklepu se ocenjuje, da so delavski sveti v Varšavi, pa čeprav v posebno težkih pogojih, dobro delali in to predvsem pri urejanju stanja v Podjetjih, pri izdelovanju letnih in četrtletnih načrtov, pri fhorganir.ncijt strukture podrtij. pri krepitvi delovne discipline itd. Sklep pa hkrati kritizira nepravilen odnos posameznih mini-trstev do delavskih svetov in naroča članom Partije v teh ustanovah, naj v svoji vsakodnevni dejavnosti pobijajo birokratski način dela m odpor proti delavskim svetom, ki se v raznih oblikah pogosto in marsi-k)e pojavlja. Člani partije, pravi nadalje shlep, pa so hkrati dolžni bočiti se proti zgrešenemu dojemanju, da prihajajo trenutne ttžkoče v podjetjih zaradi delavskega samoupravljanja. Čeprav v marsičem položaj 0 dolžnos'ih delavskih svetov na Poljskem še niso povsem r*zjasnjeni. njihova praksa vendarle kaže pot. po kateri j* treba kreniti. Kot primer bomo navedli podjetje «22. julij«, v katerem dela 2001) delavcev in kjer so pred dne-V1 imeli prvi sestanek celotnega kolekitiva podjetja in je delavski svet dal obračun o 8V°ji dosedanji dejavnosti. To j* bil prvi tovrstni sestanek v Varšavi. Uspeh; v tem podjetju so °Čitni. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta se je proizvodnja v tem podjetju povečala za deset oastot-h°v, pa čeprav je ostalo šte-yjl° delavcev isto. Hkrati se je v določeni meri znizala tu-"J proizvodna cena njegovih ’*delkov kolektiv pa je v pr-vjh treh mesecih ure.mčii 'Išek 2 milijonov zlotov, kar bj do 'krnca leta, v Kolikor ' šel razvoj po isti poti, zne-sj° 8 milijonov zlotov. Od te-ho po uredbi 50 odst. šlo 'državi, 50 odst. oziroma 4 milijone zlotov pa no ostalo ulektivu s čimer si bo to Zagotovil tako Imenovano 12. Plačo. Da bi se Videlo, v kakšnih elovnlh pogojih dela delav-svet v tem podjetju, bomo navedli, da ni bilo doslej nič ai po: ebnega, .če se vsako jutfo ni prijavilo na delo tu-1 Po 200 delavcev. Horbo za J*4)! učinek dela pa so oviral’ udi birokratski predpisi, ki s° tako rekoč onemogočili pS8ho iniciativo Kolektiva, fittier: popravilo strojev je 'rekcija tovarne prej pover-8 a drugim podletjem, pa fie-ra' bi isto delo lahko o-vavi'i »ustni delavci in to s odstopim prihrankom. Podjetje «22. juhi« je za-, n uvamti tudj nov sistem ^tgovine. Odpira la-tne trgo-’.n* jn st0pa v neposreden je stališče kolektiva do vseh teh problemov povsem drugačno. Poizkusi v tem podjetju so dali dobre rezultate. Očitno ie. da brez delavskega sveta, da brez razvijanja samostojnosti in samouprave v podjetju takih rezultatov ne bi mogli zabeležiti. Zato ni nič čudnega, da je direktor podjetja Barski ta uspeh takole ocenil: «Na delavske sVete gledam dialektično, v smislu razvoja. To je šele začetek, vendar sem optimist. Težko je ljudem, ki niso nikoli imeli vodstva v rokah, takoj se znajti. Toda opaža se skrb, da se proizvodnja uredi, da se uredijo odnosi in pojavlja se nov «patriotizem» do podjetja. Če delavski svet ohrani zaupanje, ki ga ima danes bo to velikanska stvar.« Jasno pa je, da ne gre vse brez trenja in napak. Bili so tudi primeri, da so direktor in delavski svet imeli povsem drugačno stališče, toda odnosi so v bistvu pravilno postavljeni in zato se tudi ‘aki primeri verdarle pravilno rešijo. V podjetju «22. julij« je v delavskem svetu, ki štele 23 članov. 9 članov Poljske združene delavske stranke, ki vlogo delavskih svetov pravilno pojmujejo. Toda zabeležiti je treba, da stališče partijske organizacije do de'avske samouprave ni vedno tako. kakršno je v podjetju «22. julij« in kakršnega je očrtal varšavski komite. V nekem krakovskem podjetju se je pred kratkim zgodil primer. ki le prišel v javnost preko pisanja poljskega časopisa «Tribuna Ludu«. Tudi v tem podjetju je bil izvoljen delavski r-vet in vse dokler je bil svet nedelaven, je bilo vse v redu. Ko pa je ta začel z nekimi spremembami v organizaciji podjetja. ko bi se moralo število vodilnih u-siužbencev skrčiti, je sekretar part.jske organizacije začel širiti vesti, da delav-ski svet deluje proti partiji. Slo je pač za to, da so bili predlagani za izločitev iz birokratskega vod'tva tudi nekateri partijci. Toda spor se m končal ie z izjavami, ampak so bili podvzeti tudi ukrepi proti onim članom partije, ki so bili v delavskem svetu najbolj aktWni. Zdi se torej, da je bilo vodstvo tovarniške celice zainteresirano izključno na osebnih koristih posameznikov in je to svojo zaintere- siranost krilo pod partijskimi gesli. Toda kljub mnogim pojavom nerazumevanja in povsem zavestnega odpora si delavski' sveti v tovarnah utirajo pot in ze kažejo svoje prve praktične uspehe. Prve optimistične vesti, ki prihajajo iz velikih podjetij v Šljonsku, prav tako potrjujejo, da se gibanje delavskih svetov uspesno razvija ne le v Varšavi, ampak tudi drugod na Poljskem. Prizor iz (Kraljestva palčkov« na nedeljski predstavi najmlajših Seutjakobčanov iz prosvetnega društva «1. Cankar« •iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii KAKO V ZDA PRODAJAJO OTROKE Kaj je «črna» trgovina V Ameriki nimajo zakona, ki bi prepovedoval prodajanje lastnih otrok . Prekupčevalci zaslužijo bajne vsote denarja - Primeri odvetnikov Satlerja, Glazerja, Bullerja in upravnice «ugledne» ustanove «Hume Children Sociely», ki so preprodali desettisoče otrok «Crna trgovina« je izreden vir dohodkov za posredovalce, ki trgujejo z otroki na debelo in- na drobno. Imamo posredovalce, ki delajo sami, toda ameriške oblasti so že odkrile tudi nekaj organizacij, ki se pečajo izključno z «nabavljanjem» otrok za zakonske pare brez potomstva. Pred tremi leti se je v državi Texas nekdo obrnil na neko ženo, ki je zanjo slišal, de se peča s takimi posli. Tudi on si je želel omisliti otroka. Ta žena, ki je imela okrog 70 let, je upravljala tako imenovani »Dom zdravja«, zasebno ustanovo, v ka tero so mlada dekleta prihajala na porod. Slo je izključno za neporočena dekleta, ki so potrebovala pomoči. Brž ko se je tako dekle zateklo v ta dom, takoj se je v domu pojavil neki zakonski par, ki si je zaželel otroka-Posel so sklenili zelo hitro. Ko je prišel čas poroda, je dekle odšlo v bolnišnico in se tam prijavila pod imenom in z osebnimi podatki žene, ki bo od nje prevzela otroka. Metoda je bila preprosta, a tudi riskantna, ker je šlo za ponarejanje dokumentov. Za vsakega preprodanega otroka je starka dobivala okrog pol (Centrala za v kovček* so imenoval) gornjo atomsko centralo Američani, kar pa Je povsem upravičeno, kajti vse naprave so zložljive m se v kosih morejo z letali prenesti kamor je treba. milijona lir. To je razmeroma še poceni, toda ona je znižala ceno, ker je delala na debelo. V poslednjem času se opaža, da posredovalci delajo vedno bolj organizirano. Oni imajo posebne «lovce», ki imajo nalogo poiskati neporočena dekleta, ki pričakujejo otroka. Približajo se takim dekletom, sprijateljijo se z njimi in jim nato ponudijo pomoč: da namreč poznajo neko «blago» o-sebo, ki jih bo sprejela brezplačno na stanovanje in hrano. Dekleta nasedajo in odidejo v razne penzione, kjer jih nato s časom pregovorijo, da prepuste svojega otroka kakšni «dobri» družini, za proti-uslugo pa bodo poleg poravnave bolniških stroškov, dobile še majhno vsoto denarja, da bi mogle «začeti novo življenje«. V 34 državah ZDA ni po zakonu prepovedano prodajati na ta način otroke, in ameriške oblasti se že nekaj let trudijo, da bi sprejele zakon, ki bi onemogočil ta pojav. Po do sedaj zbranih podatkih, je okrog 20.000 neporočenih mater, ki da svbje otroke v «črno» trgovino. Računajo, da je od 75.000 adoptiranih otrok v letu 1949, bilo okrog tri četrtine preprodanih na ta način. Povprečna cena za tako kupljenega otroka se giblje med milijonom in dvema milijonoma lir, toda znani so tudi primeri, da so nekatere otroke «s posebno plavimi očmi in z angleškim nasmeškom« prodali tudi ža 7 milijonov lir. Od te vsote je treba sicer odbiti stroške za porod in tisto malo, kar dobi mati; vse ostalo gre v žep posredovalcev. Navajajo celo primere, da so posamezni posredovalci opravili posel po telefonu in tako v nekaj minutah prišli do milijonskih vsot. Ameriški tisk je v poslednjem času objavil nekaj senzacionalnih tovrstnih primerov. Med New-Yorkom in Miamijem se je vršila prodaja otrok, ki sta jo vodila odvetnik Irwin Satler in njegova družabnica Bess Bernard. V ta posel-sta vložila okrog 100 tisoč dolarjev, dosegla pa sta celo 2000 odstotne dobičke. s potrošniki. Ze v prvih s‘ik rr meiocih to blagodejno |,rt'*Va nn kakovost in Izbiro j,. p'kov n blago se ne kopi-Več v skladiščih, pač pa re takoj sveže nn trg. Prej (la le podjetje delalo le za ■ da Izpolni ooločen on t'0rni vsiljeni načrt. nihče izd n'- s**fhel za to, kaj bo i e*ki na tržiščih. Danes pa min................................ milimi..ut RAZPRAVA PRED POROTNIM SODIŠČEM V PADOVI Poslanec Audisio je povedal kako so ustrelili Mussolinija Na sobotni razpravi je pred porotnim sodiščem v Padovi pričal sloviti »polkovnik Va-lerio«, poslanec Valter Audisio. Nastopil je mirno in dostojanstveno, ne da bi niti za trenutek izgubil ravnotežje, ko so ga soočili z bivšim županom v Musso, Davidom Bnrbierijcm in Urbanom Laz-z.nro-«Billom». V bistvu je Au. diši o potrdil brez oklevanja, da je izvršil nalogo, namreč ustrelitev Mussolinija, Claret-te Petacci, 16 fašističnih hie-rarhov in Marcella Petaccija. in poudaril, da je ‘o izvršil na temelju izrecnega povelja, ki ga je dobil od strani glavnega poveljstva partizanskih čet. Hkrati je odločno zavrnil, du bi mu zgoraj omenjeni Barbieri izročil usnjeno ak tovko z vrednostmi in dokumenti in izčrpno dOKazal, da takrat ni bilo časa, da bi se zanimal za take podrobnosti v. tistih odločilnih trenutkih, ter izjavil, da so vse vrednosti, ki so jih nagrmadili na mizah v občini, na njegov u-kaz takoj odposlali v Milan na vrhovno poveljstvo partizanskih čet. Pri soočenju z omenjenim Lazzarom je Audisio demantiral partizanskega poveljnika in ga opomnil, da laž ne pfistoji borcu za svobodo. Toda poslanec Audisio ie dosegel vrhunec dramatičnosti, ki je močno prevzela tudi sodišče, ko je slovesno izjavil, da bodo to razpravo nekoč o-pravili partizani: s tem svojim opominom je Audisio postavil stvari na njihovo pravo mesto, kajti po pričanju nekaterih bivših fašističnih hierarhov je -demokratična in napredna javnost prav dobro razumela, da se na tem procesu nadr.ljuje blatenje italijanskega odporniškega gibanja in ,ta st zlasti od strani nekaterih odvetnikov. • skuša spremeniti ta razprava v proces proti temu gibanju. Pričevanju poslanca Audi-sia je prisostvovalo številno občinstvo. Tako ob vstopu na sodišče kakor tudi takrat, ko ga je zapuščal, so polk. Vale ria, ki sta ga spremljala komunistična po.-lanca Gian-quinto in Rosino, spremljali številni policaji. Na razpravi ni prišlo do nobenega mcidem ta, kljub temu, da so bili v dvorani s evilni dobro znani misijevci. Toda na razpravo je prišlo tudi mnogo partizanov, kar je na prisotne bivše fašiste vplivalo skrajno pomirjevalno. S svojimi odločnimi in odkritimi besedami pred porotnim sodiščem in s svojimi iz’ javami, ki ne dopuščajo ugovorov, je poslanec Valter Audisio pribil nekatere elemente antifašistične ljudske vstaje, ki jih bo moralo tudi sodišče upoštevati, Značilen je tudi primer neke Georgije Tann, žene, k’i je dolgo vrsto let vodila ugledno ustanovo «Home Children So-ciety». Ugotovili so, da je zlorabljala svoj položaj in preprodajala otroke iz sirotišča. V teku enega desetletja je prodala nekaj tisoč otrok po ceni pol milijona lir za otroka. Tako je v enem desetletju «zaslužila» skupno o-celo 2000-odstotne dobičke. Najsenzacionalnejši primer »črne« trgogine z otroki imamo med Združenimi državami in Kanado. Posel sta vodila dva odvetnika, ki sta v Montrealu zbirala kanadske otroke in jih pošiljala v ZDA. Imela sta ogromno mrežo posredovalcev, ki so jim bili poverjeni najrazličnejši sektorji: iskanje otrok, njihovo prevažanje čez mejo, ponarejanje dokumentov itd. Imeli so kakih 10 «poklicnih mater«, ki so prevzemale komaj rojene otroke in jih odnašale na kr-ščenje pod svojim imenom, nato so podpisale izjavo, s katero so dale svojega otroka določenim osebam v Združe-n"i državah. In tako se je posel odvijal hitro in preprosto. Na ta način je v roku nekaj let odšlo iz Montreala v ZDA nekaj tisoč otrok. Prodajali so jih zelo drago, tako da je en sam otrok stal do 2 milijona lir. Glazer in Buller, odvetnika, ki sta vodila to trgovino, sta «zaslužila» okrog 2 milijardi lir. Kasneje so ju aretirali in obsodili zaradi ponarejanja dokumentov, ker niti v Kanadi nimajo zakona, ki bi prepovedoval trgovino z otroki Na tej razpravi, kakor tudi ha razpravi proti ameriškemu odvetniku Satlerju, so se kot priče pojavili tudi starši, ki so posredovalcem prepuščali svoje otroke. Tako je neki oče, ki je imel sedmero hčera, prodal Satlerju najmlajšo za 200.000 lir. Ugotovili so, ds je odvetnik tega istega otroka preprodal nekaj dni kasneje za 1,200.000 lir. Ob tej priliki so odkrili tudi nekaj vprav drastičnih primerov: neki človek iz Long Beacha ie izgubil na poker-ju veliko vsoto denarja. Ni mogel plačati, pa je podpisal dogovor, s katerim prepušča dobitniku svojega se nerojenega otroka. Moral je podpisati tudi jamstvo v primeru da bi se otrok rodil mrtev ali pohabljen. V tem primeru bi moral dati svojega dveletnega otroka! Take in podobne stvari so povzročile veliko ogorčenje v ameriški javnosti, ki zahteva, da se čimprej s posebnim zakonom preprečijo nečloveški postopki In onemogoči brezvestnežem, da bi s preprodajanjem otrok grmadili tolikšna bogastva. «»------- Letošnji «Teden otroka» v Sloveniji Vsa leta po osvoboditvi so v Sloveniji v prvem tednu ju. nija praznovali «Teden mate re in otroka«. Medtem so druge jugoslovanske republike že v zadnjih letih praznovale «Dečjo nedeljo«, t. j. teden otroka, in sicer v prvem teanu oktobra, kar je v skladu z mednarodnih praznovanjem n. oktobra, ki je v vsem kultur nem svetu dan otroka. Letor bodo tudi v Sloveniji teden otroka prvič po osvoboditvi prenesli na začetek OKtorna. Tako bodo letos v Sloveni) in ostalih republikah vskladi-11 praznovanje z mednarodnim dnevom o‘roka. Razen tega bo dobil «Teden otroka« docela drugačno vsebino in značaj, ikakor jo je imel dosedanji «Teden matere in otroka«, ki je bil še mnogoklje samo materinski dan, ter za nase pojmovanje in stvarnost v svojem bistvu navadno ideološko zgrešen. Poleg tega pa je bil tudi v začetku junija, t. j. v času. ko se začenjajo solske počitnice fr. poletni odmor večine delovnih ljudi, torej v času, ko se dejavnost ljudske skupnosti na gospodarskem, kulturnem in družbenem področju skrči na letni minimum. Tako je lahko imel tak teden le značaj trenutne pozornost: in dejavnosti za otroke in se v večji meri za mater. V čem se bo razlikoval letošnji? S tem, da je bilo prestavljeno praznovanje «Tedna o-troka« na jesen, t. j. na čas, ko hočejo pritegniti v delo za otrokiov napredek ne samo šolo, temveč tudi vse ljudi, ki jim je pri srcu vzgoja in rast otroka. To pa je poleg družine in šole tudi ljudska skupnost kot celota. Teden otroka ne bo imel več kampanjskega značaja, postati mora začetek dela, začetek skrbi za otroke v novem delovnem letu, ki bo kakor otrokova zmogljivost v šoli naraščala postopoma Tako naj bi bilo prizadevanje v letošnjem letu usmerjeno ne samo v neposredno delo z otrokom in za njega, NOV USPEH PROSVETNEGA DRUŠTVA dVAN C ANKA 11» S svojim «Kraljestvom palčkov* so najmlajši navdušili občinstvo Nastopilo je nad petdeset otrok, ki so privabili toliko ljudi, da je v dvorani zmanjkalo prostora Palčki lovci, palčki delavci, palčki kuharč ki, marjetice, vile, mlada Anica ... so priklicali v nedeljo v dvorano na stadionu «J- maj« toliko ljudi, da je zmanjkalo prostora in so mnogi morali oditi. Vse te in druge vabijo palčki, da pridejo, ko bodo priljubljeno Ribičičevo otroško igro «V kraljestvu palčkov» ponovili. Sedaj pa le kar po vrsti, saj vem, da bodo vsi mali u-metniki pogledali, ali sem se jih spomnil. Kako pa se jih ne bi, saj so se vsi od prvega do zadnjega res potrudili in nas prav prijetno pritegnili s svojim igranjem, da nas je le včasih preglasni nemir — po pravici povedano starejših — v dvorani iz začaranega kraljestva palčkov spet priklical v realnost. Da bi videli najmlajše, kako so zamaknjeno sledili lepim prizorom, ki so jih lepo zaokroženo slikali pridni ma. li umetniki in umetnice! Norčka, ki je — rekli bi — s svojimi modrostmi bil nekak tolmač jedra igre, nam je zelo lepo in učinkovito prikazal pridni Stojan Colja, ki nam je ostal v spominu še od prve uspele otroške prireditve prosvetnega društva elvan Cankar«, katero nas je sedaj prijetno iznena-dilo z nastopom tako velike• ga števila otrok. Pa tudi mali Ivanček Verč, ki se ga tudi dobro spominjamo, je poplačal vse pričakovanje in si je takoj pridobil naklonjenost vseh z lepo podano vlogo vralarčka. In mala Anica, ki jo je poosebila Danica Colja, si je tudi osvojila naša srca. Ali se spomnite pridnega harmonikarja Janka Bana, ki je komaj premagoval težo velike harmonike? To pot nam je pokazal svoje sposobnosti kot kralj palčkov. Sergij Gregorič in Boris Gombač sta se prav dobro odrezala v vlogah nerodnih svetovalcev in prav tako tudi Jančar Ljubo kot kakadu, ki ga je norček priporočal, naj se pridruži kralje* im svetovalcem. Kot prava poklieng stražnika sta nastopila Darij Ter-šar in Pavel Vouk, kot pazi pa Nevtca Lukeš, Tatjana Siškovič in Zdenka Trampuš, ki so se izkazale tudi kot marjetice. Težko nalogo so imeli palčki lovci, ki so jo dostojanstveno izpolnili, ko so ulovili velikansko kobilico in nabrali cel kup ogromnih jurčkov. Jn ti pogumni lovci so bili Milan Pahor, Vojmir Tavčar, Boris Mikulus, Ivan Boštjančič, Ljubo Jančar in Edi Čermelj, Ne mislite, kuharčki, da sem vas pozabil. Saj so vaše okusno pripravljene jedi ta- ko lepo ščegetale norčka v nos, da so se tudi meni sline cedile. Pa saj vas poznamo že od prvega nastopa, pridni Sergej Verč, Alenka Colja, I-vanka Cinko in Darko Ban, ki se vam je sedaj pridružila še Majca Okorn. Olga Ban je igrala tudi za izvežbane igralce težko vlogo kaznovane lažnive vedeževal-ke m je zlasti pevski vložek prav dobro podala. Pa to ni vse. Poleg tega, da v igri nastopata tudi oba njena otroka, Janko in Darko, je ona mnogo časa posvetila učenju vil: Anica Babuder, Vida Benčina, Ada Bernetič, Nadja Birsa, Marica Cebron, Slobo-danka Djordjevič, Nadja Granduč, Nada Gustinčič, /-vanka Hrvatin, Lojzka Lenas-si, Anica Mikulus, Sonja Pavšič, Lilijana Rožič, Silvana Tuma, Marija Valenčič in Sonja Viler so lepo zarajale in zapele ob prijetnih zvokih klavirja, ki ga je igral avtor glasbenih točk v igri, katere je tudi vodil, Ivan Grbec. Videli smo tudi palčke delavce, ki so jih z vso otroško prisrčnostjo in prizadevnostjo poosebile Breda Pahor, Nadja Novak, Nadja Filipčič, Marija Pegan, Vojka Trampuš, Nada Kuferšin, Lučka Battista, Nadja Marinčič in Nada Franco. Vse te pa so nastopile skupno z Nevico Lukeš, Tatjano Siškovič in Zdenko Trampuš tudi v vlogi marjetic z lepo izvežbanim baletom. Poznalo se je, da so imele veščega učitelja, kakor je Adrijan Viles, ki je v igri še sam zaplesal črnega vraga. Mali Miško — Jurij Kuferšin — ki ne verjame pripovedovanju dedka (Josip Šušteršič), je skupno z dedkom lepo poživil prizor. Mikulus Ernesta nam je kot Miškova mati in kot žena z otrokom (Nada Rogelja) pokazala lepe igralske sposobnosti, prav tako kakor Egon Blazina v vlogi kaznovanega skopuha. Mater male Anice je podala Ana Novak, mladenko pa Lizi Blažina. Članica SNG Ema Starčeva, ki je igro zrežirala, je lahko "zadovoljna, saj so ji naši malčki s svojim lepim nastopom dali zadoščenje ter poplačali ves njen trud in požrtvovalnost. Zadala si je bila ne prav lahko nalogo, u-brzdati nad 50 nagajivčkov in porednežev, da so za dve uri zaživeli bajeslovni svet, ki ga je norček s svojo šepavostjo povezoval z realnostjo in venomer opozarjal na nauk, ki naj pa naši mali v tej igri vidijo. In pri tej nalogi je Ema Starčeva popolnoma u-spela, za kar zasluži vso pohvalo in priznanje. Fotokronika s tekme v Zagrebu Lepa in primerna scenerija, ki jo je izdelal Ivo Ku-ferzin, je učinek ipre še povečala, Pri tem pa moramo poudariti, da gre velika zasluga za uspeh tudi vsem tistim požrtvovalnim članom društva «1 van Cankar« i» drugim, ki so pomagali pri izdelovanja scenerije, šivanju oblek in pripravljanju vsega potrebnega. Se posebno priznanje pa naj gre staršem malih otrok, ker so jim omogočili zdravo in poučno otroško razvedrilo, in zato je navdušeno odobravanje občinstva veljalo tudi njim. MILAN SOLCIC Erich von Stroheim Sloviti kinematografski l-gralec, Erich von Stroheim, je umrl predvčerajšnjim v svojem gradu Maurepas, v di-partimentu Seine-et-Loise. Stroheim se je rodil 22. septembra 1895 na Dunaju in je kot oficir služil v avstrijski vojski za Franca Jožefa. Leta 1909 se je prijavil v ameriško vojsko, kjer je služboval do 1913. leta. Nato je Dil novinar in je napisal tudi nekaj •dramskih del. Leta 1917 je nastopil kot igralec m je kaj kmalu zablestel v karakternih vlogah. Udejstvoval se je tudi kot režiser in se uvrsti' med deset najboljših ameriških režiserjev. Leta 1936 se je preselil v Francijo, kjer je nastopil skupno z Jean Gabinom, v sloviti vlogi pruskega oficirja v filmu «Velika prevara«. Ko je v Franciji nastopil v mnogih filmih, se je vrnil v ZDA jn tam nastopil v filmih in v teatru na Broadwayu. Leta 1945 se je ponovno vrnil v Francijo in nastopal v teatru skupno s svojo ženo Denise Vernac, štiri leta kasneje pa ga zopet srečamo v Hollywoodu, kjer je skupno z Glorio Svvanson nastopil v filmu aSunset Boulevard«. Njegov najnovejši film je »Napoleon«, v režiji Sache Gui-tryja, v katerem je nastopil v vlogi Beethovna. Poslednje mesece svojega razgibanega življenja je Stroheim prebil na postelji, kamor ga je priklenila zahrotna bolezen, ki ne prizanese. Nedavno ga je francoska vlada odlikovala z redom «Castne legije«, kar je bolnega Stro-heima, ki ni mogel več govoriti, ganilo do solz. Njegov spomin bo nerazdruzno povezan z likom oholega in disciplinsko togega ter neizprosnega nemškega oficirja, ki ga je mojstrsko upodobil v svojih filmskih vlogah. Prejeli smo Zgoraj: Kapelan lialllanskega mošiia Bonlpertl mi Kapetan Jugoslovanskega moštva Ml-lutiuovič si pred pričetkom tekme drug drugemu izročata zastavico in šopek cvetja — Spodaj: Učinkovit poseg jugoslovanskega vratarja Heare-Junaka dneva (Foto Magajna) Moliere, TARTUFFE. Kome dija v petih dejanjih. Preve del Oton Zupančič, Izbrani dela iz domače in svetovni književnosti. Knjižnica Kon dor. Osmi zvezek. Izdala Mia dinska knjiga v Ljubljani 1956. Arine Frank, DNEVNIK IJ skrivališča, prevedel ai bert Širok. Opremil Uroš Va gaja. Mladinska knjiga v Ljub ljani. 1957. Jakob Wassermann, KRI STOF KOLUMB. Prevedel Via dimir Naglič. Opremil Uro: Vagaja. «Globus», zbirka poto pisov, monografij, dnevnikov in življenjepisov slavnih razi skovalcev. Izdala Mladinski knjiga. Ljubljana 1957. Jaroslav Stoviček, NENA VADNI DOŽIVLJAJI NAVAD NEGA ČLOVEKA. Prevedel ir priredil Severin Sali. Ilustri ral Mladen Veža. Izdala Mia dinska knjiga. Ljubljana 1956 Marija Majerova, ROBIN ZONKA. Prevedel Viktor Smo lej. Ilustrirala Helena Chvoj kova. Opremil Aleksander Hor vat. Knjižnica Sinjega galebi 40. Izdala Mladinska knjiga Ljubljana 1957. Vinko Moedemdorfer, KO ROŠKE PRIPOVEDKE. Uu striral in opremil Gvido Bi-rolla. Zlata ptica, zbirka naj. lepših pravljiic in pripovedk ir svetovne književnosti- Izdala Mladinska knjiga, Ljubljana 1957. Lojze Zupanc, POVODNI MOZ V SAVINJI. Ilustrira! Jo. že Ciuha, Mladinska knjiga 1952, Goriško-beneški dnevnik Soglasni sklep stavkajočih v CRDA v Tržiču Po 69 dneh stavke včeraj varilci pričeli z delom Predstavnikom, ki se bodo pogajali na mini-strstvu za delo, so delavci določili svoje pogoje Športni dnevnik Po dneh stavke so elek- trični varilci včeraj ponovno pričeli z delom. Sklep o prenehanju stavke so sprejeli na skupščini, ki je bila v nedeljo zjutraj v kinematografski dvorani Nazionale v Tržiču. Na skupščini so predstavniki treh sindikalnih organizacij poročali o stanju, ki je nastalo po rimskem obisku sindikalne organizacije električnih varilcev CRDA. Sprejeli so resolucijo, ki podaja sklep delavcev, da prenehajo s stavko in pričnejo z delom. Električni varilci so pooblastili svoje predstavnike, ki bodo danes pričeli pogajanja na ministrstvu za delo, o sledečem: suspendirani delavci naj pričnejo z delom v kratkem; izplača r.aj se jim vsota za neizplačane mezde; do suspendiranm delavcev naj se izvaja ravnanje po tako imenovani dopolnilni blagajni, ki naj ustreza 42 uram na teden. Glede električnih varilcev pa se v resoluciji pojasnjuje, da ne nameravajo sprejeti med pagajanjem na ministrstvu manjše vsote kot je Diia določena med sindikalnimi organizacijami, in zahtevajo, naj se konec teina izplača delavcem 15.000 lir posojila, ki naj se potem vrača z majhnimi odplačili. S *emi pogoji se je zaključila stavka, ki je bila najdaljša v zgodovini tržiških varilcev in ki je pokazala, da so delavci tržiških ladjedelnic vedno trdno odločeni stopiti v borbo za svoje pravice, kadar bi jin "ravnateljstvo skušalo oporekati. SNG za Tržaško ozemlje gostuje v nedeljo 19. t. m. ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvorani z dramatično igro Zgodba za smeh Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. Sedeži 2b0 in 150, stojišča 100 lir. V NEDELJO V STEVERJANU Pes povzročil padec motociklista Huda nesreča se je v nedeljo pripetila 26-letnemu zidarju Cvetku Kavčiču s Peči. Kavčič je bil zvečer v Ste-verjanu. Na ovinku pri orožniški vojašnici je od nekod nenadoma pritekel na cesto pes, kateremu se ni mogel ogniti. Zaletel se je vanj in izgubil ravnotežje. Ker je cesta nasuta z gruščem, je bilo toliko težje ostati na vozilu. Motociklist je padel in se precej potolkel po glavi, kjer ima tudi hudo rano. Opraskal se je po rokah. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na opazovanju. Uspela tombola na Travniku Okoli pet tisoč oseb je v nedeljo popoldne prisostvovalo tomboli v korist Zelenega križa na Travniku. Pred pričetkom je orožniška godba i- mela koncert, katerega so prisotni toplo pozdravili. Prvo tombolo v znesku 60 tisoč lir je dobil 19-letni Silvano Furlan iz Ul, Faiti 24. Sreča se mu je naswthnila, ko je bila kot 30. številka izžrebana «53». Drugo tombolo za 10.000 lir je dobila 8-letna Livia Rossi iz Ul. Ca-podistria 9, ko je bila izžrebana 31. številka «21». Carlo Tavagnutti je za «cinquino» prejel 30.000 lir, ko je bila izžrebana 13. številka «25». Na letošnji tomboli so imeli srečo mlajši ljudje, med katerimi je imela ena zmagovalka samo osem let. Tombola je vsestransko lepo uspela. Cisti izkupiček je name. njen Zelenemu križu, ki ga bo porabil za modernizacijo prevoznih sredstev. Ob 11.20 so odpeljali v bolnišnico 56-letnega Ivana Le-gišo iz Ul. Arcivescovado 5 v Gorici. Legiša se je ponesrečil s svojim motorčkom na državni cesti med Mošo in San Lorencom. Pri padcu si je pretresel nirvane in se globoko ranil v čelo. *»------- Sprejemni izpit Sprejemni izpit v 1. razred nižnje srednje šole , (gimnazije) v Gorici se prične 6. ju nija ob 9- uri s pismeno nalogo iz slovenščine. Naslednji dan bo pismena naloga iz računstva in dan nato ustno izpraševanje po vrstnem redu, ki bo javljen na razglasni deski šole. Za pripustitev k temu izpitu je treba, da učenec vloži prošnjo na kolkovanem pa. pirju za 10Q lir naslovljeno na ravnateljstvo nižje srednje šole najkasneje do 20. maja. --------- KOŠARKA V GORICI Italija-Ro munija 70:59 Okoli 2.000 gledalcev je v nedeljo zvečer prisostvovalo mednarodni košarkarski tekmi med Italijo in Romunijo. Tekma se je zaključila s prepričljivo zmago italijanske e-kipe, ki je zabeležila v svojo korist 70 košev proti 59. Dopoldne je župan dr. Ber-nardis v spremstvu dr. Po-terzia sprejel obe moštvi. Ob tej priliki je imel kratek nagovor, med katerim je omenil, da ima Gorica za košarko dobre naprave. Obenem je izrazil zadovoljstvo, da je bilo za tako važno srečanje izbrano prav naše mesto. Predstavniki obeh držav so si izmenjali tudi darove. Romuni so poklonili županu e-legantno knjigo o romunski umetnosti, gostom pa so poklonili knjigo z barvnimi slikami Gorice. Včeraj so Romuni obiskali Benetke, danes zvečer pa bodo odigrali še eno tekmo. V tej tekmi bodo reprezentanti Bukarešte nastopili proti moštvu iz Gorice. Katastrofa italijanskega nogometa v Zagrebu (6:1) Z enostavno in učinkovito igro Jugoslovani pregazili Italijane Odlična igra jugoslovanskega napada preko kril je razorožila renomirano obrambo Italijanov - V polju so bili Italijani enakovreden nasprotnik samo 20 minut prvega polčasa Stadion Dinama v Maksimiru, 45.000 gledalcev, vreme lepo, teren ugoden za igro. ITALIJA: Lovati, Magnini Cervato, Chiappelia, Orzan, Segato, Boniperti, Montuori, Virgili, Gratton, Prim. JUGOSLAVIJA: Beara, Spajič, Crnkovič, Mitič, Krstič. Boškov, Rajkov, Milutinovič, Zebec, Vukas, Lipošinovič. Glavni sodnik: Mačko (CSR), stranska sodnika: Karaš m Opalovič (oba CSR). Gole so dosegli za Jugoslavijo: Zebec v 11. minuti, Milutinovič v 27. in 4»., Lipošinovič, v 43., Rajkov v 50. In Vukas v 01. minuti. Za Italijo pa v 59. minuti Cervato z enajstmetrovko. ZAGRF.P, 13, — Danes, dan je treba priznati, da so včeraj po izredni zmagi jugoslovanskih nogometašev nad italijanskimi, je v Zagrebu ta dogodek še vedno glavni predmet vseh razgovorov. Stopiš v tramvaj in že se ti biljeter pomenljivo posmehne — čes an smo jih. Natakar v restavraciji ti prinese naročeno, a pri tem ne pozabi vprašati: #bte bili včeraj na tekmi?...* Stopiš na ulico in okrog tebe Drnita številki 6 in 1. Ce pa v tebi zavohajo čioveka iz Trsta in da si povrh še Italijan, potem te dobrodušno potrepljajo po rami s pripombo: «Kaj hočete, lahko bi bilo še slabse«, 20 km Prva reakcija VIDEM, 13. — Senator Vittorio Marangone je formalno vprašal predsedstvo ministrskega sveta, kakšne nujne ukrepe namerava sprejeti z vso avtoriteto, ki mu pripada, da se dokončno odpravi žalostni položaj v italijanskem nogometu na splošno, zlasti pa glede priprav in sestavljanja državne reprezentance, ki ne bi osramotila italijanske dežele in športa, katerega je tako žalil poraz v Zagrebu 12. t. m. Poslanec Je zahteval pismen odgovor. (ANSA). — KINO — CORSO. 16.30: «Nevesta je preveč lepa», Brigitte Bardot. VERDI. 16.30: «Nevesta je preveč lepa* Brigitte Bardot. CENTRALE. 17.00: «Pravica do rojstva*. Jorse Mistral in Glona Marin. VITTOHIA. 17.00: «Ah so potrebni medeni tedni?* Diana Dors. MODERNO. 17.00: «Ali so potrebni medeni tedni?*, Diana Dors. iz Zagreba ob cesti, ki petje skozi majhno vas, nas je okrog 10-letni otrok, ko je videl tržaško tablo na avtomobilu, nedolžno vprašal: «Koliko jih je že bilo, 7 ali 6?». Potem se je poredno zasmejal, pomahal z roko in želel srečno pot. Zmaga jugoslovansKe nogometne reprezentance se je dejansko spremenila v vseljudsko praznovanje, ki se je začelo polegati šele nocoj pol večer ob plačevanju zadnjih izgubljenih stav, toda v analih jugoslovanskega nogometa bo ostal z zlatimi črkami zapisan ta uspeh, ki je toliko več vreden prav zato, ker ni bil pričakovan in ki prav zato predstavlja upanje, da so izbrani jugoslovanski nogometaši vendarle našli pot iz neučinkovitosti in brezplodnosti, ki je bila značilna za jugoslovanski nogomet v zadnjih dveh in predvsem v zadnjem letu. Dejal sem upanje, kajti vedno, tudi v trenutkih najvecjega navdušenja, je treba imeti pred očmi dejstvo, da ena lastovka še ne pomeni pomladi in dn ena tekma, pa čeprav še tako lepa in mojstrska, sama po sebi se ne pomeni preobrata. Ali gre za lastovko, ali pa za kaj temeljitega, to bi morala vsaj nakazati že prihodnja nedelja, ko se bo isto, včeraj zmagovito jugoslovansko moštvo, pomerilo v Bratislavi s češkoslovaškim. Toda ne glede na to, kaj bo, jugoslovanski mojstri nogometne žoge zaigrali odlično in pri tem pokazali domala vse tiste odlike, ki se smejo zahtevati od člana reprezentance, ki je dolžna braniti športni ugled svoje države. Jugoslovanski nogometaši so bili izredni bodisi kot posamezniki, bodisi kot moštvo. Posamezniki in to brez izjeme vsi — seveda eden bolj, drug nekoliko manj — so potrdili, da so pravi umetniki z žogo, Gledalec je dobil včasih vtis, da žogo naravnost hipnotizirajo, tako poslušno reagira na njihova hotenja in namene. Vsi so odlični tehničarji, repertoar njihovih fines je neizčrpen. Dovršen je njihov pregled čez igro, prav lako refleks in čut za postavljanje, saj so bile cele periode, ko so se jugoslovanski igralci kreta-li med italijanskimi kot da teh sploh ne bi bilo na igrišču. Žoga je romala med njihovimi nogami zdaj s kratkimi, zdaj z dolgimi pasovi tako precizno, kot drsi precizno lok virtuoza na strunah violine. Vse te tehnične kvalitete pa dopolnjuje se dobra fizična kondicija, ki jim dovoljuje, da igrajo v zadnjih minutah z istim poletom kot v prvih. Toda mimo vseh navedenih lastnosti, ki so bistvene za nogometaša kot individualca, je Jugoslovane tokrat odlikovala še odlična taktika, ali če hočete strategija. Jugoslovanski napadalci in delno tudi krilci so končno le doumeli, da se moderen nogomet igra preko kril, da so prav krila tista, ki naredijo igro poletno, hitro, ki ustvarjajo s svojimi prodori Jugoslovanska in italijanska reprezentanca s sodniki med igranjem državnih nimen. nenadne in izredne nevarne situacije pred vrati. V tem je morda doslej največji uspeh tehničnega komisarja Tirnani-ča, ki si je ob robu igrišča zadovoljno mel roke ob praktični manifestaciji pravilnosti njegove sole, saj je kar 5 oo šestih golov bilo doseženih iz akcij preko kril. Pa se nekaj je tokrat v znatni meri doprineslo k uspehu jugoslovanskih nogometašev: otresli so se vsakega individualizma m delovali so le kot kolesje oz. vzvodi enega samega stroja. Prav zaradi tega so se vsi starti italijanskih igralcev na jugoslovanske končali v prazno, kajti žoga je medtem bila ze pri drugem igralcu i® tako naprej. Skratka, prikazali so moderen nogomet oz. moderno varianto stare podonavske W šole, ki velja še vedno za edino klasično solo v brk vsem izumetničenim novotarijam predvsem italijanske nogometne šole, ki je pripeljala italijanski nogomet v položaj v Kakršnem je sedaj. Govoriti o igri italijanske reprezentance pomer.i govoriti o italijanskem nogometu na splošno. Bivši znam italijanski nogometni strokov- njak in bivši tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance, Vittorio Pozzo, nam je nocoj v telefonskem razgovoru pravilno deja1, da je reprezentanca vedno odraz dejanskega stanja v nogometu tiste države, ki jo zastopa. Glede na rezultat in še bolj na igro, pomeni to z drugimi besedami, da je v italijanskem nogometu precej gnilobe, ki bi jo bilo treba nujno izrezati z odločnim posegom, dokler je na zdravem telesu mogoče se kaj rešiti Mi seveda nismo poklicani, da bi komur koli dajali nasvet te, imamo pa lahko svoje mnenje, ki je v ostalem mnenje večine javnega športnega mnenja v Italiji, katerega je na precej drastičen način a v bistvu pravilno označil italijanski obmejni stražnik na bloku v Fernetičih z besedami: «Manj denarja gospodom (mislil je igralce) pa lopato in kramp v roke*. Dokler ne bo v Italiji profesionalizem postavljeni v trezne meje, če ga ze ni vet-mogoče povsem odpraviti, dokler bodo igralci le tržno blago in dokler bodo igrali le za denar a se pri tem požvižgali imillllllllllllltllllllllllllllllllllltlllllllllllllIttlllllHIIIIIIlllllllllllllllllllllllllltllllllllllMIIIIIIlIllllllllllllllHllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii Izid tragične avtomobilske dirke po Italiji Taruffi zmagovalec «1000 milj» po odstopu favorita Mossa Brez Behre in Mossa hiša Maserati ni mogla konkurirati hiši Ferrari BRESCIA, 13. — Tudi letošnja tradicionalna avtomobilska dirka «1000 milj* se je zaključila s tragično bilanco, o kateri poročamo obširneje na prvi strani. Na tem mestu poročamo .e na kratko o izidu dirke, ki je svojo glavno privlačnost izgubila že po 12. kilometru, ko je zaradi okvare na zavorah moral odstopiti favorit st. 1 Anglež Stirling Moss. Z njim m odpadel samo Moss kot tekmovalec, pač pa tudi hiša «Mase-rati* kot konkurent niše »Ferrari*, ki je imela tako prosto pot do trojne zmage. Ameriško vozilo »Crjrsler 6400» je razočaralo, prav tako francosko vrste «Chiron». Največjo lovoriko je pobral sivolasi Piero Taruffi, ki je z avtom »Ferrari* zmagal s povprečno hitrostjo 152,632 km na uro. Vrstni red na cilju: 1. PIERO TARUFFI (»Ferrari«) v 10 27’47”, povprečna hitrost 152,632; 2. Von Trips («Ferrari») 10 ur 30'48”; 3. Gendebien («Ferrari») 10 ur 35’53”; 4. Scarlatti («Maserati») 11 00’53”; 5. Maglioli (»Porsche«) 11 ur 14’07”; 6. Luglio (»Ferrari«) 11 ur 26’58”; 7. Ippocrate («Ferrari») 11 3055”; 8. Munaron («Ferrari») 11 ur 32’04”; 9. Buticchi («Ferrari»), 11 ui 44’27”; 10. Koecklor («Ferrari») 11 tir 49’02”. V PESCARI Italija B-Egipt ,0:1 PESCARA, 13. — V tekmi za sredozemski pokal je Egipt premagal Italijo B z rezultatom 1:0 in z golom, ki ga je v 5’ igre dal srednji napadalec Faitah. na vso športno moralo, katere bistveni del je tudi obramba časti, dotiej bo pot vodila samo navzdol. Odločno oi bilo !reba zato prekiniti z «zvezd-ništvom*. in začeti pri mladih še ne kerumpiranih igralcih. Drugo: odstraniti s področja italijanskega nogometa vse alkimiste nogometnih taktik, ki so spravili na svet «catemac-cio* in podobne zaporne taktike in vrniti nogometni igri njeno bistvo, t. j. ofenzivnost. Plastični vzgled jim je ze pred to nedeljo pokazal na primer Marjanovič s Torinom. A povrnimo se raje k tekm. Bilo bi krivično trditi, da je italijanska reprezentanca zaigrala popolnoma zanič. V sredini prvega polčasa je imela nekaj časa celo pobudo in glavno besedo na sredini. Toda to je trajalo le toliko časa dokler se Jugoslovani po prvem navdušenju po nenadnem Zebčevem golu niso ponovno umirili in vsilili svojo igro dolgih in pieciznih pasov preko kril. Italijsnski «bunker» je tedaj pokazal vse svoje razpoke in od slavne obrambe Magnini-Cervato in comp. so ostale kmalu le še ruševine. Rajkov in Lipošinovič sta na krilih prehajala v njihov kazenski prostor in vsak njun center je avtomatično predstavljal nevarnost za zbeganega Lovatija, ki je pozabil še to kar zna. Mit nepremagljive obrambe se je razpršil v nič in vzporedno se je razpršila v nič krilska vrsta, da o napadu sploh ne govorimo, razen če ne omenimo nekoristne čeprav pohvalne, prizadevnosti Montuorija. Tekma sama po sebi prav zaradi naznačene razlike v kvaliteti obeh moštev, razen virtuozizmov jugoslovanskih nogometašev, ni nudila posebnega užitka, ki ga lahko nudi le igra dveh bolj ali manj izenačenih dobrih nasprotnikov. Jugoslovanski goli so padali tako rekoč kot hruške z drevesa. Nič jim ni mogoče očitati. Bili so regularni, nekateri, kot pr. prvi in zadnji, celo krasni, a bili so doseženi s tako preprostostjo in lahkoto, da je vsa emocianaotnost o-stala nekje ob strani. Toda triumfa jugoslovanskih nogometašev to prav nič ne zmanjša. Nanj so lahko upravičeno ponosni. 3. K. Kaj pravijo Jugoslovani: Miloš Milutinovič: «Srečen sem, da sem proslavil svoj jubilej na tekmi, v kateri je naš nogomet triumfiral in kjer sem dal svoj skromni delež. Vsi moji tovariši so igrali odlično*. Ljuba Spajič: «Zasluženo smo zmagali in menim, da je to ena najlepših tekem naše reprezentance. V polju so i-grali Italijani zelo dobro*. D. Krstič: altaUjani so i-grali ostro m niso bili sla- Kako so bili doseženi goli 11. minuta: Rajkov je prodrl po desnem krilu njegov center pa Je snel Zebec z glavo in mimo Lovatija poslal žogo v mrežo. 27. min.: Milutinovič prodre v akciji sam, preigra Magnlnlja in Orzana in kakih 10 m od gola premoti še Lovatija, ki mu prihiti nasproti. 41. min.: kombinacija Milutinovič - Vukas - Ll-pošlnovič. Lipošinovlčev strel je sicer precej mehak, toda dovolj močan, da je našel pot v mrežo. 47. min.: prosti strel izvede Mitič. Orzan prestreže zogo in jo poskuša podati svojemu vratarju. Kot vihra se vmeša Milutinovič in izkoristi zmedo za strel v črno. 43. min.: jugoslovanski napad po levi strani. Lipo-sinovičev center je predolg, toda Rajkov Izrabi ugodno priložnost, ln ž glavo znova ukani Lovatija. 56. min.; gol za Italijane iz enajstmetrovke. Beara ne zaustavi pravilno Prinija in Cervato pretvori najostrejšo kazen v edini gol za Italijo. 81. min.: po kotu, ki ga strelja Rajkov dobi Zogo Vukas, ki jo iz obrata z voleyem pošlje neubranljivo v zgornji desni kot. bi. Naša reprezentanca že dve leti ni igrala tako dobro. Napadalci niso igrali vsak zase, ampak kolektivno». Trener reprezentance Čirič: «Pokazalo se je kako je lahko igrati enostavno in učinkovito. Čestitam igralcem, ki so dosegli tako sijajno z.«»' go». Predsednik NZJ Branko Pe-šič; »O tem uspehu nogometašev je treba pisati kar se da skromno, ker nas čakajo še mnogi težki dvoboji. Imamo še mnogo dela, da dvignemo ugled našega nogometa tja kjer smo bili lani. Današnja zmaga je bila zaslužena»• Italijani: Tehnični direktor italijanske reprezentance dr. Foni: »N* želim veliko govoriti, moram pa priznati, da je jugoslovan* ska reprezentanca veliko moštvo, vendar so imeli malo sreče::. Kapetan italijanske reprezentance Boniperti: eJugoslo-vani so igrali odlično. Mi smo bili, iskreno rečeno, slabši». Montuori: ((Zmaga je zaslužena, rezultat pa je previsok. Mnenja sem, da ne bi smelo biti več kot dva gola razlike:». Cervato: «Jugoslovani so i* grali zares moderen nogomet in zmaga je popolnoma zaslužena». Ing. Ottorino Barassi predsednik italijanske nogometne zveze: «Jugoslovani so igrah odlično, naše moštvo pa je odpovedalo)). Sodnik: ((Italijani igrajo lepo toda neučinkovito in nekoristno. Jugoslovani so sijajen kolek tiv. Rezultat je realen. Najboljša sta bila Milutinovič tft Beara)). TENIS V RIMU Merlo in Pietrangeli RIM. 13. — Poleg Merla, *’• je včeraj presenetljivo odpravil Avstralca Roseja s 6:4, 9:71, 6:4. 6:4, se je danes v finale mednarodnega teniškega turnirja v Rimu kvalificiral tudi Pietrangeli, ki je po včerajšnji zmagi nad Pattyjem izločil danes še Francoza Darmona. Današnj, rezultati: Moški posamezno (polfinale): Pietrangeli (It.) - Darmon (Fr.) 6:4, 11:9, 6:3. Zenske posamezno (finale): Roomer (V. B.) - Knode (ZDA) 1:6. 9:7. 6:2. Zenske dvojice (finale): Long-Havvton (Avst.) Reyes-Ramirez (Meh.) 6:1, 6:1. Oaaovorm uredcfk STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Trst muc na OnčinaJi predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri LUX film: «CANARIS» Igrajo: O. S. HAASE, ADRIAN HOVEN MARTIN HELD in drugi. 000000000000000000000c000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000oo000000000000000000000000000000cx>00000000000000000000j0c00c.00000000000000000c>0000 GE0RGES SIMENON 22. Maigrct in njegov mrtvec Detektivska zgodba | «Ne. Od daleč se nekaj spominjam, da je bila z njim v sorodu, celo sestrična ali nekaj takega. Poznala sta se od mladih nog. Albert je večkrat dejal; ,Ker človek preg ali slej tako ali tako strmoglavi, je bolje, da strmoglaviš z nekom, ki ga že poznaš.’ Zmeraj se je šalil. Bil je tudi dober pevec in marsikateri gost mi je resno dejal, da bi si lahko služil kruh po varietejih. Še en kozarček? Glejte, tu je preveč mirno preveč pusto in nazadnje me bo prignalo do tega, da se bom zopet vrgel na trgovanje. Na žalost ni več takšnih natakarjev, kakor je bil Albert. Ali ga poznate? Kako mu gre posel?* Maigret je raje zamolčal, da je Albert mrtev. «Je imel kaj dobrih prijateljev?* «Vsi so bili z njim prijatelji.* «Ali ga je hodil kdo čakat po delu?* «Ne bi dejal. Spominjam se, da je zelo marljivo hodil h konjskim dirkam in je zmeraj tako ukrenil, da je bil popoldne prost. Pri stavah ni bil nepremišljen. Nikoli me ni prosil za kakšno posojilo, stavil je pač kolikor je mogel. Ce ga kaj vidite, mu recite, da ga...» Gospa IjOiseau je ves ta čas molčala in se samo nasmihala z nasmeškom voščenih lutk, ki jih imajo damski frizerji v izložbah, še kozarček? No pa, ker je že tako izvrsten brinovec. Potem pojdeta detektiva na racijo v tako mestno četrt, kjer ju gotovo ne bodo prijazno sprejeli, VI. Dva policijska avtomobila sta se ustavila na Ulici Rivaldi ob križišču z Ulico Vieille-du-Temple. V svetlobi cestnih svetilk so se pobliskovali srebrnkasti gumbi na uniformah policijskih stražnikov, ki so poskakali z obeh avtomobilov in se podvizali na določena mesta. Zaprli so ulice, kakor so odredili inšpektorji, ki so si že prej ogledali ves predel. Za tema policijskima avtomobiloma so se pokazale «marice». Na vogalu Ulice Roi-de-Sicile je neki policijski častnik neprenehoma pogledoval na zapestno uro. Ljudje, ki so prihajali po Ulici Saint-Antoine, so se naglo obračali in pohiteli nazaj, od koder so prihajali. V pasu, ki ga je policija nameravala pretresti, se je še videlo tu in tam kakšno razsvetljeno okno, nad vrati hotelov, so se svetile velike okrogle luči in tudi rdeča luč pred javno hišo v Ulici Rosiers je še gorela. Policijski častnik zdaj ni več odmaknil oči od ure m je nekaj štel. Zraven njega je stal Maigret z rokami globoko v žepih zimske suknje in gledal okoli sebe, kakor da vse to njega prav nič ne zanima. štirideset... petdeset... šestdeset... Oglasila sta se dva ostra piska s piščalko in tema so brž odgovorili drugi piski. Stražniki so se v čelni vrsti začeli pomikati po ulicah, inšpektorji pa so se lotili pregledovanja hiš in hotelov Marsikje se je odprlo kakšno okno in v njem se je prikazala bela postava, se sklanjala ven in spraševala, kaj je. To se godi zmeraj ob takih prilikah. Povsod samo razburjeni glasovi. Po ulicah so prihajali stražniki in rinili proti »maricam* pocestnice, ki so Jih zalotili v kakšnem temnem kotu; dekline so jih obmetavale z žaljivkami. Tu udarci naglih korakov, tam komaj vidne sence Hjudi, ki hočejo zbežati po temnih ulicah, a vse zaman, ker pa kje drugje naletijo na policijski kordon. »Osebno izkaznico!* žepne svetilke so se prižigale in osvetljevale sumljive obraze, zamaščene potne liste in stare raztrgane izkaznice. Z oken so stanovalci gledali ta pogon kot športno tekmo, saj so tako vedeli, da ne bodo mogli več tako naglo zopet zaspati. Mnogo ljudi so že prej navozili na policijo. To so bili taki, ki niso marali čakati raoitje, ln so jo zavohali že tedaj, ko je bil v tej mestni četrti ubit človek. Ko se je znočilo, so tik ob zidovih smukale bežne sence moških, ki so nosili stare oguljene kovčke ali na hitro zvezane zavoje. Tudi ti so se ujeli v mrežo Maigretovih inšpektorjev. To je bila kaj pisana sodrga: izgnanci, zvodniki, ljudje s ponarejenimi listinami in neizogibni tujci, ki niso imeli papirjev v redu. Vsak se je delal zelo neprizadetega. Vprašanja so bila za vse ista: «Kam greš?* »Selim se.» «Zakaj?» Pred inšpektorji so se bliskali pogledi polni zaskrbljenosti in sovraštva. »Našel sem zaposlitev.* »Kje?* Eni so trdili, da gredo k sorodnikom, ki prebivajo nekije v Severni Franciji, eni da gredo na Jug proti Toulousi. «V avto! Brž!* Tako so jih nabirali v »marico*. Potem bodo prebili noč v zaporih, da policija ugotovi, kdo in kaj so. Same uboge pare od prvega do zadnjega, a redko kdo je imel prav čisto vest. »Do sedaj ni bilo nobenega Romuna, gospod šef,* so inšpektorji javili Maigretu. Maigret je bil na svojem mestu in je zdolgočaseno kadil pipo. Gledal je sence, ki so se vrtele okoli »marice* in poslušal prerekanje med stražniki in sumljivimi osebami. Po hotelih je bila racija zelo živahna. Lastniki so sl v naglici nataknili hlače in čemerno čakali v pisarnah, kjer so imeli navadno tudi ležišče na zložljivi postelji. Tu in tam so ponujali pijače stražnikom, ki so pazili na hodnikih ta čas, ko so inšpektorji pregledovali zgornja nadstropja. V umazanih hotelskih sobah je vladalo mrzlično razpoloženje. Inšpektorji so trkali po vratih: »Policija!* Moški in ženske v srajcah, še vsi zaspani, bledih obrazov, so kukali skozi vrata. »Osebne izkaznice!* Kar bosi so potem tekali iskat Ustnice pod vzglavnik, v predalček posteljne omarice, v stare vegaste kovčke, ki so bili prišli z vseh mogočih koncev Evrope. V gostilni «Pri zlatem levu* je na postelji ležal moški in molel noge izpod odeje, zenska je kazala osebno izkaznico. »Kaj pa ti?» Mož je pogledal inšpektorja in se je videlo, da nič n* razume. »Potni list!* Oni je molčal. Telo je imel pokrito z dolgimi črnimi dlakami, a koža mu je bila obupno bleda. Sosedje iz drugih sob so se nabrali pred vrati in se nasmihali. »Kdo je?» je vprašal inšpektor žensko. »Ne vem.» »Ti ni povedal?* »Ne zna niti besede francosko.* »Kje si ga srečala?* »Na cesti.* »Na policijo!* Potisnili so mu obleko v roke in mu z znaki dopovedali, naj se obleče. Ko je naposled razumel, se je začel jeziti na žensko in vse je kazalo, da od nje nekaj zahteva. Najbrž, naj mu vrne denar. Morda je prišel v Francijo prav tisti večer in zdaj bo moral prvo noč prebiti na hladnem. »Osebne listine!* Vrata so se na pol odpirala in skoznje se je videlo v bedne sobe. Razen značilnega duha, ki ga ima vsaka hiša, J» puhal iz teh sob zadah po gostih, ki so bili tu že morda ves teden ali pa šele to noč. Petnajst, dvajset ljudi se je nagnetlo pred »marico* ih drugega za drugim so stražniki rinili noter. Dekleta s ceste so bila ze vajena teh poslovnih neprilik in so se šalila * stražniki druga dekleta pa so jokala. Moški so stiskali pesti ln pretili, najbolj pa neki plevolasi mladenič, ki so ga zalotili brez listin in še s samokresom v žepu. P° hišah in po ulicah je bilo ugotavljanje naglo in n* debelo pravo, podrobno delo se bo začelo na policiji še to noč in se bo zavleklo vse tja v neslednji dopoldan. »Osebne listine!* (Nadaljevanje sledit