--
«-' x j 7
; J
COŠ;
PJ ! A!
* 24. IX, 1931,
M .!\fi — •"i i
PoStnln® plačana T potovlnl.
Leto m, štev. 220
priieg.
Ljubljana, četrtek 24* septembra 19)1
Cena 2 Din
L» pravu Litvo; Ljubljana Knatljeva
ulica 5 - Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inserarm oddelek: Ljubljana. Selen« burgova ul 3. — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Mar:'-®r: Aleksandrova cesta St 13 — Teletom St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 1 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praha čislo 78IR0	št 105 241
Naročnina sodša mesečno 23 — Dia. za inozemstvo 40 — Dtn.
Uredništvo: Ljubljena: Kuafljeva ulica 5- Telefon št 3122 3123 3124 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 T©«
Uoo St 2440 (ponoči 2582). Colie- Kocenova al 8 Telet St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu
Angliji
Gospodarsko življenje se razvija zopet normalno — Ostri ukrepi vlade proti špekulaciji — Na londonske
dogodke reagira ves svet
London, 23. sept č. Po prvih dneh vznemirjenja zaradi ukinitve zlate valute, je negotovost v gospodarskem življenju popolnoma popustila in gospodarski posli se razvijajo normalno. Londonska borza je bna danes zopet odprta; bilo je zelo živahno in borzne kupčije so se razvijale docela normalno.
V ospredje stopa sedaj vnovič zanimanje za politične dogodke. Vsa javnost pričakuje skorajšnjega razpisa volitev. Današnji »Daily Herald« celo že poroča da bo zbornica razpuščena najbrže že 2. oktobra m da bodo razpisane volitve za konec oktobra ali prve dni novembra.
Vlada pripravlja stroge določbe za pre-prečenje podražitev živil. Bržkone bo že obstoječi odbor za živila, ki doslej ni imel nobene eksekutivne moči, pooblaščen za takojšnje postopanje proti navijalcem cen. V posebno drastičnih primerih bo vlada sama posredovala na podlagi zasilnega pooblastil-nesa zakona iz leta 1920.
Trgovinski minister je sprejel snoči de-putacijo organizacije angleških trgovcev s Tcolonijalnim blagom, ki mu je zagotovila, da bo podpirala vlado v prizadevanjih ohraniti cene živil na dosedanji višini.
London. 23. seDtembra AA Aneleški minister za zunanie zadeve lord Readine ie danes snreiel novinarie in iziavil. da ie aneleška vlada s hvaležnostjo soreiela izjavo vlad v Parizu in raznoloženie finančnih kroeov v Neyworku. da oomaeaio Veliki Britaniii. Pri tei nriliki ie omenil iord Peadinz. da vlada med francosko vlado m
Francosko narodno ba"Vn nnnnlnn ««f'asie
Odmevi angleške krize po svetu
Praga. 23. septembra AA. Angleška kriza ni imela na Češkoslovaškem nikakih posledic. Češkoslovaška narodna banka je objavila, da zaenkrat ne bo izdala nikakih izrednih ukrepov. Borzni odbor je imel izredno sejo in ugotovil, da so angleške razme-
re posledica položaja v Angliji in da ne morejo vplivati na češkoel. gosp. in finančne razmere. Češkoslovaške državne finance m notranji položaj je dober. Zato ostane praška borza odprta.
Berlin, 23 septembra, s. Po vesteh iz Londona se splošno pričakuje, da se bo izredno zasedanje parlamenta zaključilo 2-oktobra in da se bodo nove volitve vrš le 27. oktobra.	...
Pariz, 23. septembra. AA. Današnji oEcho de Pariš« doznava, da namerava britanska vlada razp'istiti 2. oktobra t. 1. parlament. Po pisanju istega lista bi se splošne volitve v Britaniji izvedle 27. ok*
tobra	. .
Varšava. 23. septembra. AA. Današnja borza je bila odprta brez posebnih reper-kusij zaradi krize angleške valute.
New York, 23 septembra, d. Brazilska državna banka objavlja, da je opustila funt šterling kot podlago svoje valute m namesto njega sprejela dolar kot podlago denarnemu prometu
Kodanj, 23. septembra, d. Danska vlada je v sporazumu z Narodno banko pre« povedala izvoz zlata iz države.
Amsterdam, 23. septembra, AA. Borzni bankirji so sklenili sindikat za podpiranje tržišča.
Pariz, 23 septembra. AA. Čeprav je an* edeški funt v krizi, je biia današnja pariška borza čvrsta. Finančni krogi zro splos-no z zaupanjem v prihodnost.
Naval na Uro
Milan, 23. septembra, e. Italijanska vlada je svojim diplomatskim zastopnikom v inozemstvu dala nai02, naj zagotovijo prijateljske vlade, da Italija jamči za ohranitev stabilizacijskega kurza lire iz leta 1927. Sedanje spremembe kurza lire so po zatrdilu vlade brezpomembne. Italijanski depop v Londonu za sedaj ne bodo umaknjeni. Vlada bo z vsemi močmi preprečila valutne špekulacije.
Zlato beži že tudi iz Zedinjenih držav
Neprijetne posledice angleške krize za Ameriko - Mednarodni kapital že tudi dolarju ne zaupa
Washington, 23. septembra, č. V ameriških iinančnih krogih z vznemirjenjem zasledujejo naraščajoči odtok zlata iz Amerike. Federal Reserve Bank je v zadnjih 48 urah oddala za 109 milijonov dolarjev zlata za inozemske račune. Največ tega zlata je šlo v Francijo in na Holandsko.
Spričo dogodkov v Londonu se boje, da bi znala doleteti enaka usoda, kakor angleški funt, tudi ameriški dolar, dasiravno merodajni krogi poudarjajo, da za to ni nobenega vzroka. Ameriška banka razpolaga z zadostnimi zalogami zlata, ki daleko presegajo po zakonu določeno rezervo za obtok bankovcev. Toda splošni gospodarski položaj v Ameriki se skoro prav nič ne razlikuje od položaja v Angliji. Tudi ameriška industrija se mora boriti z vedno večjimi težkočami. Inozemska konkurenca postaja vedno občutnejša, izvoz rapidno
nazaduje in brezposelnost zaradi omejevanja obratov neprestano narašča. Večina industrije je že morala poseči po znižanju delavskih mezd. kar se je še nedavno smatralo za docela nedopustno.
Washington, 23. septembra č. Vesti o zahtevi Anglije in predlogih nekaterih drugih držav, naj bi se sklicala posebna mednarodna konferenca, ki bi razpravljala o splošnem finančnem položaju na svetu in v zvezi s tem o novi razdelitvi zlata, so vzbudile v tukajšnjih krogih dokajšnjo nevoljo. Ameriški finančniki mislijo, da Amerika nima prav nikakega interesa na taki konferenci in da o novi razdelitvi zlata ne more biti govora vse tako dolgo, dokler se gospodarske prilike na svetu iz temeljev ne izpremene. Kakor se zatrjuje, je ameriška vlada dala tudi že oficielno sporočiti, da ne misli sodelovati na taki konferenci.
Atentat v sofijski jefnišnici
Obračunavanje zaprtitimakedonstvujuščita v ječi
Sofija, 23. sept. AA. Včeraj ob 11. sta bila v sofijskem centralnem zaporu ubita Trajko Libeadinov in Hija Kosturkov, morilca Jordana Gjurkova, znanega pristaša Vanče Mihajlova. Umor je izvršil Dančo Zafirov, ki je zaprt v istem zaporu.
Sofija, 23. septembra. AA. VčeTai dopoldne je bil izvršen v centralnem zaporu atentat na morilce Jordana Gjurkova. O tem se doznavajo naslednje podrobnosti:
Ob 11 dopoldne, ko so jetniki central srh zaporov šli na izprehod na kaznilniški vrt, sta se ubijalca Jordana Gjurkova, ki se sedaj nahajata v zaporu. Trajko L>ben-dinov in Ilija Kosturkov mirno razgovar* jala sedeč v trav aDnčo Zafirov. ki je ob-dolžen umora Kostard iijeva in Maksoma | St-ezov. se je tedaj približal morilcema i Gjurkova in kakih 10 metrov pred njima j potegnil popolnoma nov revolver sistema Mauser ter sedemkrat ustrelil proti njima. Nato se je spusti' v beg, toda ostali jet« niki so stekli za njim in ga prijeli.
Kosturkov je bil ranjen na desni nogi, desni rami in laktu desne roke. Libend:nov pa na levi rami in levi nogi. Prepeljali so ju takoj v bolnico, preiskovalni sodnik pa je uvedel proti Zafirovu preiskavo.
Sofija, 23. septembra AA. Dančo Zafirov. morilec Kostardjijeva in Maksima Strezova. ki je včeraj na dvorišču centralne sofijske jetnišnice s sedmimi streli ranil morilca Jordana Gjurkova. pristaša Vanče Mihijlova, je izjavil pred preiskovalnim sodnikom. da je dobil revolver skrit med grozdjem, ki so mu ga poslali prijatelji V revolverski cevi je bilo sprav-lieno povelje organizacije makedonstvuju-ščih. da mora ubiti Kosturkova in Libea-dinova. Zsfrov ni hotel izdati kdo mu je prinesel grrozdie povelie pa le uničil. Toda preiskovalni sodnik ni njegovim bese-lam verjel in je uvedel obširno preiska-
vo, ali nima Zafirov sokrivcev med osob-
jem ječe.
Snoči v poznih urah so aretirali enega izmed nadzornikov ječe. Vse celice, v katerih so zaprti aretirani makedonstvuju-šči, so pazljivo pregledali, da se prepreči krvavo obračunavanje med mihajlovci in protogerovci. Nadalje je uprava kaznilnice odredila, da morajo kaznenci odslej ločeno hoditi na sprehode.
Potovanje Lavala v Ameriko
Pariz, 23. sept. d. V petek bo seja ministrskega sveta, na kateri bo bržkone odločeno, kdaj naj ministrski predsednik Lava! odpotuje v Ameriko. V ameriških krogih računajo z gotovostjo, da pride Lava! v \Vashingtcm tekom meseca oktobra. Kakoi se čuje, bo Lavala spremljala njegova hči, ki govori dobro angleško, ki mu bo služila pri njegovem posetu v Ameriki kot tolma-činja. Laval bi ostal nekaj dni v New Yorku. nato na bi bil teden dni v Washing-tonu gfiSt predsednika Hoovra. Zunanji minister Briand. ki je bil L 1921. sam ob priliki razorožitvene konference v Wash ing tonu, bržkone Lavala na tem potu ne bo snremljal. Ni še gotovo, ali bo potoval v Ameriko z Lavalom morda tudi k*k francoski minister.
Splošna podražitev kredita ia Češkem
Prana. 23. sent. h. Jutrišnji »Narodnv Li-sty« obiavliajo vest. da so do zvišanju diskonta češkoslovaške Narodne banke tukai-šnie banke raznravliale o tem. da se ob-brestna mera nrilaeod? temu zvišaniu. Obrestna mera se bo zvišala nri vlosrah in nri kreditih današnia seia bančne« sindikata oa še ni ničesar definitivnesra sklenila.
VOLITVE SO RAZPISANE
Vršile se bodo v nedeljo 8, novembra - Nova Narodna skupščina se sestane v soboto, 7. decembra
Beograd, Z3* septembra. Nj. VeL kralj je podpisal danes, 23. septembra, ukaz o volitvah narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo in ukaz o sklicanju narodne skupščine. Po tem ukazu se v smislu člena 54 ustave vrše volitve narodnih poslancev po vsej kraljevini v nedeljo, 8. novembra, po predpisih zakona
o volitvi novih poslancev.	.
Narodna skupščina, izvoljena dne 8. novembra, se sklicuje z istim ukazom K
izrednemu zasedanju na da i 7« decembra leta 1931*
Nj. VeL kralj je podpisal ta ukaz na predlog predsednika ministrskega sveta, ministra notranjih poslov in po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz so sopod-pisali vsi člani kraljevske vlade.
Državna podpora za nabavo žitnega semenja
Dva milijona dinar jev podpore poljedelcem za nabavo
dobrega žitnega semenja
Beograd, 23. septembra. AA Kmetijski minister ie s soelasiem predsednika ministrskega sveta odredil z namenom da bodo naši noliedelci modi pridelovati kvalitetno pšenico s čim večjim odstotkom elutena. ki bi bila čim boli zmožna konkurence z ino-zmsko pšenico na tuiih treih. da se na račun državne kmetiiske zakladnice kmetijskega ministrstva da nodnora za nabavo semena nšenice. rži in iečmena poljedelcem kot oosoiilo za leto dni.
Podnore se razdele posameznim banskim unravam v tejle višini:
1) banski upravi vardarske banovine 400 tisoč dinarjev, 2) banski uoravi dunavske banovine 250.000 Din. 3) banski upravi drinske banovine 250.000 Din; 4) banski unravi savske banovine 350.000 Din; 5) banski unravi moravske banovine 200.000 Din: 6) banski unravi vrbaske banovine 150.000 Din; 7) banski upravi zetske banovine 200 tisoč Din: 8) banski upravi dravske banovine 100.000 Din: 9) banski unravi primorske banovine 100.000 Din. Skunno torej vsem banskim unravam 2 milijona Din,
Kr. banske uprave bodo po ooiasnilu. ki ra ie izdalo kmetiisko ministrstvo, porabile štiri šestine denaria za nabavo semena
nšenice. ki naibol.ie ustreza loklanitn razme ram in vsebuje zadosten odstotek elutena: eno Šestino za nabavo ozimne rži in eno šestino za nakup ozimnesra ječmena, ki se bo razdelil poljedelcem v eoratih krajih
Nabavljeno seme bodo razdelili kot posojilo za leto dni sreski kmetijski referenti naDrednim in sposobnim ooliedelcem za letošnjo iesensko setev: obvezati na se bodo morali da bodo isto količino semena vrniti orihodnie leto no žetvi iste setve. Banske unrave bodo tako doblieno seme nrihodnie leto razdelile med poljedelce, ki letos ne dobe semena.
Nabava semena se mora izvršiti nreko Privileeirane akcijske družbe za izvoz nolj-skih pridelkov v Beorradu v smislu zakona o trzovini s nšenico. Nabavljeno seme mora biti triierizirano in zanrašeno s tiianti-nom is noraolom.
Kmetiisko ministrstvo ooozaria v svoiem ooiasnilu kr. banske uorave. da pravočasno razdele seme med Doliedelce za setev. O izvršenih nabavah bodo kr. banske uorave nredložile kmetijskemu ministrstvu poročilo o izvršeni razdelitvi semena do sre-zih in .občinah.
Intervencija D N. na Daljnem vzhodu
Svet Društva narodov bo storil vse za mirno rešitev kitajsko-japonskega konflikta
ženeva, 23. sept. d. Kakor je bilo že jav-ljeno, je na včerajšnji seji sveta Društva narodov, ki je razpravljal o japonsko-kitaj-skem sporu, angleški delegat lord Robert Cecil poudarjal, da upravičujejo dogodki v Mandžuriji uporabo določb washingtonske pogodbe o vzdrževanju miru na Tihem oceanu in na Daljnem vzhodu kakor tudi določb Kelloggovega pakta, zaradi česar se morajo pritegniti Zedinjene države k spravnim pogajanjem. Obenem je predlagal, naj se obvesti washingtonska vlada o stanju spravnih pogajanj, da more ukreniti potrebne korake, ki se ji zde potrebni.
Ta predlog je pokazal, da stremi angleška politika v ženevi in na Daljnem vzhodu po čim ožji solidarnosti z Zedinjenimi državami. Razen tega ustvarja angleški predlog za bodočnost nevaren precedenčni primer, ker more imeti za posledico združevanje statuta Društva narodov z določbami Kelloggovega pakta in s tem ogražanje možnosti posredovanja Društva narodov. Dejstvo, da je lord Cecil sprožil tako kočljivo vprašanje, ne da bi se prej sporazumel z ostalimi člani sveta Društva narodov, je izzvalo gotovo nerazpoloženje ter je bil predsednik Lerroux zato prisiljen, da je sejo prekinil.
Na popoldanski seji je japonski delegat Jošisava izjavil, da se strinja z izjavami lorda Cecila, ter je obenem opozarjal na pogodbene pravice, ki jih ima Japonska v Mandžuriji in na obstoječe probleme med Japonsko in Kitajsko, ki doslej niso bili rešeni in so stalno poslabševali položaj.
Kitajski delegat dr. Sze je vztrajal na svojem predlogu, naj se takoj imenuje preiskovalna komisija, ker postaja japonska okupacija kitajskega ozemlja z vsakim dnem večja.
Predsednik Lerroux je končno predlagal, naj ga svet Društva narodov pooblasti, da nujno pozove kitajsko in japonsko vlado, naj se vzdržita vsakega dejanja, ki bi moglo poslabšati položaj, in da poskuša v posvetovanjih z zastopniki obeh vlad najti primerna sredstva, ki bi omogočila takojšen odpoklic njihovih čet. Končno je predlagal, naj se zapisniki vseh sej sveta Društva narodov in dokumenti o tej zadevi predlože vladi Zedinjenih držav v svrho informacije.	__
Nemški zunanji minister dr. Curtius in francoski delegat Massigli sta poudarjala, da ima svet Društva narodov največji interes na tem, da se zadeva preveč ne zavleče. Slično stališče so zavzeli tudi delegati drugih držav. Končno je bila sprejeta soglasno resolucija predsednika Lerrouxa.
Po seji «iveta Društva narodov je bilo tajno posvetovale delegatov Nemčije Francije in Italije z zastopnikoma Kitajske ta Japonske pod predsedstvom Ler-
rouxa. Posvetovanje je trajalo do poznih večernih ur. Na njem je bilo določeno besedilo brzojavk, ki naj bi jih odposlal Ler-roux po pooblastilu sveta Društva narodov. Japonska in kitajska vlada se pozivata v teh brzojavkah, naj se vzdržita vsakega dejanja, ki bi moglo otežkočiti položaj v Mandžuriji ali pa prejudicirati mirni ureditvi spora. Ta brzojavna poziva sta bila še v teku noči odposlana. Vsekakor bo svet Društva narodov storil vse, da se doseže pomirjenje in odpoklic čet iz Mandžurije.
Tokio, 23. septembra. AA. Uradno razglašajo, da je nankingška vlada odklonila predlog o imenovanju mešane komisije treh Japoncev in treh Kitajcev, ki naj prouče vsa sporna vprašanja med Kitajsko in Japonsko in sedanji spor v Mandžuriji.
Bitka pred Harbinom
London, 23. septembra č. Po zadnjih vesteh je prišlo pred Harbinom do krvave bitke, katere izid trenutno še ni znan.
Peking, 23. septembra. č.Fohod japonskih čet v Mandžurija se nadaljuje, čeprav japonska vlada oCicideJno zatrjuje, da ne misli na okupacijo Mandžurije. Po vsej Kitajski vlada zaradi japonskega vpada silno razburjenje in vse kaže, da se bodo v odporu proti staremu sovražniku Kitajske strnile vse doslej med seboj sprte stranke in skupine. Pred Harbinom, ki ga nameravajo Japonci zasesti, so se zbrali močni oddelki kitajskih prostovoljcev, ki so odločeni upreti se japonskim četam na življenje in smrt. V Harbinu samem je prišlo do velikih protijaponskih demonstracij. Pred japonskim konzulatom je eksplodiralo več bomb, demostranti pa so demolirali tudi mnoge japonske trgovine in uničili tiskarno japonskega Lista. Bojkotni pokret proti Japonski se z neverjetno naglico širi po vsej Kitajski. Obe doslej med seboj se pobijajoči kiitajskn vladi sta se zedinili za skupno akcijo. Maršal čangkajšek namerava zbrati vse razpoložljive čete ter se postaviti Japoncem po robu, da reši čast domovine.
Mraz v Nemči|i
Berlin, 23. septembra s. V velikem delu Nemčije je že danes nastopila zima. V Alpah je ponoči močno snežilo. zlasti na Zugspitze, kjer je temperatura padla na 10 stopinj pod ničlo. Tudi v Monakovem je danes prvič snežilo.
Sne« tudi na Štajerskem
Dunaj, 23. septembra s. Rax in Schnee-berg sta zasnežena daleč v doline. Snee i" na nekaterih krajih 30 cm visok. Na gornjem štajerskem je padlo 15 cm snega.
Samo tri dni
je časa za reklamacije volil* nih imenikov
Pri vseh županstvih so že razgrnjeni volilni imeniki, potrjeni od sodišč. Vsak volilni upravičenec nai pogleda, ali je res vpisan v imenik. Ako nt vpisan, nai takoj zahteva, da se to zgodi. Časa za to je samo tri dni, torej danes, jutri in v soboto. Poznejše reklamacije ne zale-žejo nič več.
Vplačila za žitni fond
Beograd, 23. septembra AA Po naredbi g. finančnega ministra glede izvrševanja zakona o prodaja pšenice v državi so občinski odbori in oddelki finančne kontrole poslali davčnemu oddelku finančnega ministrstva predpise seznamov o izvršenem popisu zalog pšenice in moke. Na podlagi dobljenih seznamov je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal oddelkom finančne kontrole in občinskim odborom potrebne čekovne nakaznice z nalogom, da takoj izpolnijo čekovne nakaznice po seznama o popisu pšenice in moke in jih ta-roče osebam, kd so obvezane plačati doplačilo za količine pšenice in moke, ki so jih pri njih dobili o priliki popisovanja. Tako izpolnjene čekovne nakaznice bodo lastniki odnosno komisijonarji pšenice odnosno moke plačali na najbližji pošti na račun žitnega fonda (Davčni oddelek finančne—i ministrstva.)
Sklicanje nemškega državnega zbora
Berlin, 23. septembra d. Državni kancelar dr. Briining je včeraj sprejel predsednika državnega zbora Lobeja, s katerim se je razgovarjal o parlamentarnem pok>žaju. Uspeh tega razgovora je, da se bo državni zbor sestal v določenem roku 13. oktobra. Na otvoritveni seji bo podal državni kancelar dr. Briining v imenu vlade izjavo, v kateri bo odgovarjal na vse predloge in interpelacije glede njene politike. Sledila bo nato obširna debata o nemški zunanji m notranji politiki, ki bo trajala približno štiri dni. Razen *ega bo moral državni zbor rešiti še nekaj nujnih predlogov, za kar bo potrebno približno šest dni, tako da bo državni zbor zasedal v celoti kakih 10 dni.
Štedenje v ČSR
Praga, 23. sept. d. »Lidove Noviny« poročajo, da se je posrečilo zmanjšati proračun za 620 milijonov Kč. Ker p? ni nobenega upanja za zboljšanje gospodarskega položaja, bo morala vlada doseči še nadaljnje prihranke, tako da bo proračun v celoti zmanjšan za približno milijardo Kč Državni računski zaključek za L 1930. Izkazuje primanjkljaj 830 milijonov Kč namesto pričakovanega majhnega presežka. Ta primanjkljaj je bil v teku leta v glavnem pokrit z notranjim investicijskim posojilom.
Proračun Društva narodov skrčen
Ženeva, 23. sept. d. Spričo neugodnega gospodarskega položaja in splošno izražene želje po štedenju v proračunu Društva narodov, je četrta komisija skupščine Društva narodov proračun za L 1932. znatno skrčila. Zaradi preložitve za L 1932. določene mednarodne konference o plovbi na l. 1933. je odpadla potreba, da se vrši vsakoletna konferenca o delu izven Ženeve, 8 čimer je bil dosežen nadalinji prihranek 350.000 švicarskih frankov. Podpredsednik komisije, avstrijski ooslanik v Bernu rlor-finger. ie izrazil obžalovanje Avstri;e. ker se zaradi tega konferenca o delu orihodn-je leto ne bo vršila na Dunaju, kakor so avstrijski krogi upali.
Novi uraški nadškof
Praga, 23. septembra, d- Sv. stolica se j® odločila za imenovanje novega praškega nadškofa. Imenovan bo dosedanji škof v Kraljevem gradcu. dr. Kaspar ter bo imenovanje objavljeno v prihodniih dneh.Skot dr. Kaspar je postal v zadnjem času znan širši javnosti s svojim zavzemanjem za_Te-rezijo Neumannovo v Kcmnersreuthu in s svojo knjigo o zgodovini katoliških mučeni-kov v času husitstva. Kakor znano, postane škof dr. Kaspar naslednik nadškofa dr. Kordača. ki je moral odstopiti zaradi svo-iega spor3 s papeškim nuncijem. Istočasno Ko imenovan' za kardinala olomuSki škof Precan.
Angleška kriza
Borba za drugo nagrado
Colle podlegel Vidmarju, Niemcovič porazil Astaloša, Pire remiziral s Tartakowerjem, Kostič v izgubliem poziciji proti Bogoljubovu
Sklep angleški vlade o ukinjenju zlate valute je povzročil v »vetu siino presenečenje, čeprav je bilo splošno znano, 6 kakimi ogromnim' težkočami se mora nepre. srano borit, ponosni denarni zavod, staro-cdavna Bank of Lngland. Zavod, ki je stoletja obvladoval angleški trg in <ci se ;e mogočno uveljavljal tuui na vseh drugdi mednarodnih tržiščih, ni mogel prenesti ogromnega odtoka zlatih funtov, ki mu ;e i^mal silo že nad pol leta in ki je zadr.je •edne kljub vsemu nasprotnemu uradnemu zatrjevanju zavzel tak obseg, da izgube nista mogli nadomestiti niti znatni posojili Morganove skupine in Francoske narod.ic banke.
Anglija se je prva izmed vseh držav po •vcTO\-ni vojni lotila ureditve svojega de» narstva. v katerem je vojna povzročila popolno zmedo. Vse angleške vlade Iz dobe 1920 do 1925 so si. ne glede na razne po--litične pravee, trudile, da vzpostavilo popolno revalutaeijo ter onemogoči b i;-Tlačijo. Še več. Anglija se je celo odločila, da stabilizira funt na predvojni stopo :i ;r. ie ro ta'd i izvršila. V času, ko -o vse druge evropske države z razvrednotenjem v tiare in njeno stabilizacijo na nizki sfopn;: znatno .skrčile svoje notranje dolg >ve, z'a= sti vjjne, jih je Anglija še povečala, ker ie posojila, k; jih je med vojno prejela v manj vrednem denarju, spremenila v ta posojila v nezmanjšanem nominamem iznosu. Naravno is. da je to pomenilo silno obremnitev angleškega državnega u'G-spodarstva.
to ni bila edina kvarna posledica eta-bilvzacije funta ' na predvojnem zlatem f-tandardu. Pojavile so se še hujše. So osno žvljenje se je podražilo. Angleška industrija ni mogla vzdržati konkurence z dru* gimi industrijami, ki so lahko proiucirale mnogo ceneje. Morala je vedno b.iij reducirati svoje obratovanje in število brezposelnih je raslo od leta do leta. Podpore za nje so tvorile vedno večjo postavaj v iir; žavnih izdatkih. Državni dohodk; p>i so tudi v Angliji pričeli občutno padat. S-tuacija za angleški državni proračun se je slabšala od leta do leta. dokler ni letos prodrlo spozrvanie. da tako ne gre več dalje in da je treba začet: s temeljitmi 'e-cen jem. Prišlo je do padca soci il v-tične vlade, ki ni imela dovolj moči m poguma, da bi izvršila operacijo pri korenu, ro je prt energični redukciji državnih izdatkov. Nova vlada se je sfcer brezobzirno 1 r:'n nehvaležnega pos'a. a zdi se, da je pr sla že malo kasno-
Ta notranji razvoj seveda ni edini vzrok sedanje angleške krize. Prdru/iio se je še mnogo drugih, deloma spe-cicino angleških, deloma onih, ki jih vidimo po vseh državah kot pojave splošne gospodarske krize po vsem svetu. Sem spadajo zlasti tudi kratkoračm krediti, ki so igrali v angleškem gospodarstvu enako veliko vlogo kakor v nemškem. Kratkoročni krediti so lepa stvar v normalnih gospodar* h razmerah. Bankirjem donašajo lepe dobičke, imajo pa to slabo stran, da so vsak hip odpovedljivi in zato silno občutljivi za vse gospodarke. socialne m po'i« tične prctresljaje. Ko je Moovrov mo"3-torij zastrupil svetovno gospodarstvo z onim nevarnim bacilom, ki je povzročil
Beograd, 23. septembra. AA. Po poročilih oblastnih, odborov Rdečega križa in po podatkih kr. vlade je letošnja dolgotrajna suša popolnoma uničila letino v raznih kra-ji-h naše kraljevine. V goratih predelih je hila n. pr. ruša tako močna, da trava sploh ni mogla pognati. Najhujše »o prizadete vr-baska, zetski, primorska in del savske banovine. V vseh ieb krajih je veliko pomanjkanje živil in krme ter pričakuje prebivalstvo s strahom zime
Zato je glavni odbor društva Rdečega križa v s porazu mu s kr vlado imel 13. septembra konferenco z zastopniki državnih cblastev. humanitarnih in drugih društev zaradi dogovora o akciji, ki naj nudi ]>onioe in ublaži bedo v prizadetih krajih. Na sej i
Maribor, 23. septembra
Kakor smo obširneje poročali, je bil izvršen v noči na petek dne 28. avgusta v Gačniku nad Pesnico roparski umor, katerega žrtev je bila 68-letna posestnica Julijana H e r i č e v a. Takrat je bil kot osumljenec aretiran njen viničar Baeh-mann in z njim tudi žena. Toda že nekaj dni po njuni aretaciji je nastal preokret v preiskavi ker je bilo po claktiloskopu ugotovljeno. da s«3 odtisi prstov na omarah umorjene Heričeve ne strinjajo z odtisi Bachmannovih prstov. Natančno se je dognalo. aa gre za odtise prstov znanega zločinca Štefana Faieža, ki se je letos pomladi vrnil iz kaznilnice, kjer je odsedel osem let robi je zaradi umora sestre sedaj umorjene Jiilijane Heričeve.
Vse sledi so kazale, da je tudi to pot morilec zloglasni stefan Falež. Ljudje so ga videli dva dni pred umorom Klatiti se po št. Ilju in tamošnji okolici. Dan po umoru, 28. avgusta, pa so ga videli v špi-lju, kjer je prišel k neki ženski in jo prosil, če se sme obriti, ženska mu je to dovolila, med britjem pa je videla pri njem mnogo jugosiovenskega denarja in tudi kos svinjine, ki se je pc njenem opisu glede velikosti in oblike popolnoma strinjal s kosom svinjine, ki je izginil iz shrambe umorjene Heričeve. Ko se je Falež do polovice obril, je prišel mimo hiše avstrijski orožnik. Cim ga je zločinec zagledal, je samo napol obrit pobegnil in izginil brez sledu.
Državno pravdništvo v Mariboru je za njim izdalo tiralico, dočim sta bila Bach-mann in njegova žena zaradi pomanjkanja dokazov izpuščena. Faieža so potemtakem cele ln tedne zasledovali brez uspeha.
eno najbolj nevarnih bolezni današnje dobe: splošno gospodarsko nezaupanje, je na tej bolezni zbolela tudi Anglija. Med: narodni kapital se je zbal za svoje naložbe. Njegov paničen strah je spravd najprej Nemir jo na rob propada, nato pa je skoro enako .težko prizadel tudi Anglijo. Stisnicna med nemški moratorij in od p o« ved kreditov vseh vrst v času, ko so njena trgovina in industrja v velikem zasios ju, je Anglija zašla v nevarno finančno krizo, ki je ukrepi nacionalne vlade za uravnovesenje proračuna niso mogli več pravočasno prepreč ti.
Tako smo doživeli svetovno čudo, da se je zmajala finančna zgradba, ki je veljala za najjačjo :n najbolj trdno na svetu, in da potrebuje m išče zunanje pomoči ona država, v kateri so še pred dobrim mesc= ceni videle svoju rešiteljico vse države v finančnih težkočah Saj je bila Anglija prva, ki je z vel.kopotezno gesto pristala na nemški moratorij, čeprav je tudi njej naložil velike žrtve. In z enako velikopotezno gesto je Anglija z milijardrnm kre* ditopi ob polomu dunajske Kreditanstalt priskočila na pomoč Avstriji, čeprav so bilj pripravljeni da:, to posojilo tudi Francozi, samo da so bili ti bolj previdni in so zahtevali raznp garancije, ki so bile Avstriji neljube In ko je Nemčija prišla kljub moratoriju na prag katastrofe, je Anglija zopet prvolda. da se njeni kratko* ročni krediti v Nemčiji podaljšajo. Med tem pa sama ni imela več denarne moči, da bi izplačala svoje dolgove, katere so j: odpovedoval, iz Francije, Zodinjenih držav, Holandije in drugih dežel.
Glavni vzroki angleškega poloma so torej vidni. K!j^o temu pa je danes šc ne-mogoče presoditi, ali gre pri njem samo za nezdrav pojav prehodnega značaja, ali pa so morda načeti že temelji angleškega gospodarstva. Vcr'jetno je, da je kriza po* vzročena rco samo po kaotičnih razmerah v današnjem svetovnem gospodarstvu, no neuravnovešeni razdelitvi zlata in v nemirnem beganju velikega kapitala. Vendar pa tu Ji ni >zk'j učen o. da šp vzroki globlji in da smo sedaj priča prvega dejanja v drami angleškega svetovnega gospodar* stva.
Ravno tako momentano še niso vidni zadnji motivi, ki so vodili londonske državnike in finančnike do usodnega sklepa o ukinjenju zlate valute. V nasprotju z zatrdili, da gre le za začasen ukrep, se vedno češče m jačje pojavljajo vesti, da se funt sploh ne bo vrnil več na svojo dosedanjo zlato pariteto, temveč da bo stabiliziran na nižji stopnji. Zlasti se za to solucijo poteguje industrija, ki opozarja, da bi se s tem znatn > okrepila njena konkurenčna sposobnost na svetovnih težiščih in bi se potem tudi avtomatično zmanjšala brezposelno«*, ena najhujših ran .ingic« škega gospodarstva
Že pretekli reden, ko kriza še ni bih na višku, smo opozorili na občudovanja vredno državljansko zavest in narodno disciplino angleškega prebivalstva. Obe ti dragoceni in ponosni lastnosti sta se pokazali in izkazali tudi seda i. ko je preizkušnja še hujša. Obe sta tudi najboljši pos rok, da bo Velika Britanija obvladala tudi nevarnosti sedanje krize.
so izvolili osrednji narodni odbor Rdečegi križa, ki je izdal poziv na ves naš narod. Določeno je zbiranje prispevkov v denarju, v' pšenici, v koruzi, moki, ječmenu, senu, slami in v drugih predmetih Denarni prispevki naj se pošljejo po oblastnih odborih ali neposredno osrednjemu odboru (Simina ulica st. 19). Za prispevke v blagu bodo oblastni narodni odbori določili zbirališča. Oblastni odbori bodo izbralj taka mesta, ki so za zbiranje hrane in živil najprikladnej-ša. Manjše količine se bodo vnovčile, denar pa bo izročen osrednjemu odboru.
Centralni odbor bo seplavil v dveh izvodil) popis vseh družin, ki so v prizadetih krajih potrebne pomoči.
Včeraj pa je dobila orožniška postaja na Pragerskem poročilo, da se klati po Za-vrču in tamošnji okolici človek, ki je na las podoben zasledovanemu zločincu Fa-ležu. Narednik Velikonja in orožniški pripravnik Porok z orožniške stanice na Pragerskem sta takoj odšla v Zavrč, kjer sta že snoči prijela Faieža, ga aretirala in ponoči eskortirala na Pragersko.
Pri takojšnjem zaslišanju na orožniški postaji je mož priznal, da je res zasledovani Štefan Falež, umor v Gačniku pa seveda dosledno zanika. Priznal je nekaj svojih drugih deliktov, ki jih je izvršil v zadnjih mesecih. Orožniki na Pragerskem imajo Faieža še pri sebi ter nadaljujejo s poizvedbami.
Jutri bo Falež prepeljan na kraj umora v Gačniku ter bo konfrontiran z raznimi osebami, ki so ga videle, ko se je pred umorom tam klatil. Vest, da je Štefan Falež v roki pravice, je izzvala med ljudmi splošt.o zadovoljstvo.
Novi jugoslovenski poslanik v Pragi
Beograd. 23. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je imenoval za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v 1. skupini kraljevskega poslaništva v Pragi dr. Prvislavo Gri-sogona, ministra v pokoju.
Iz zdravstvene službe
Beograd. 23. septembra p. Za zdravstvenega inšpektorja pr? mariborskem sre-skem načelstvu je imenovan dr. Ivan J u-r e č k o. zdravstveni inšpektor pri oddelku se^ialne poliMke banske uprave v Ljubljani.
Novo določevanje krušnih cen
Beograd. 23. septembra. A A. Na podlagi olajšav po čl. 10. zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. septembra, je minister za trgovino in industrijo predpisal sledečo dopolnitev k uredbi o cenah kruhu v državi z dne 11. septembra 1931:
Čl. 1. Za čl. 1. uredbe o cenah kruhu v državi z dne 11. septembra pride nov člen 1 a. ki se glasi:
1.)	Cene iz čl. 1. omenjene uredbe bodo še nadalje služile za temelj za določevanje krušnim cenam.
2.)	Bani se pooblaščajo, da sinejo po potrebi spremeniti te temeljne cene po krajevnih razmerah, vendar tako. «la cene krnim v posameznih kraiih nikakor ne sinejo hiti večje oil vagonskih cen moke. iz katere se kruh peče. Na področju uprave mesta Beograda predpiše to spremenjeno ceno kruhu minister za trgovino in industrijo.
3.)	Tako določene cene kruhu bodo veljale za kruh iz čiste pšeničn? moke. Vsako mešanje posameznih vrst pšenične moke nižje cene in mešanje z drugo moko slabše kakovosti (ajdove, krompirjeve, koruzne, ržene itd.) je dovoljeno samo. če se cene takemu kruhu primerno znižajo. Te cene bodo nadzirali bani, odnosno minister za trgovino in industrijo.
Vsako prekoračenje cen. določenih v 2. odstavku tega člena se bo kaznovalo po ČL 1. zakona o dopolnitvah zakona o prodaji pšenice v državi z dne 11. septembra. Prav tako se bo po istem zakonu kaznovala vsaka prekršitev 3. odstavka tega člena. Ta dopolnitev uredbe o cenah kruhu v državi stopi v eljavo, ko se razglas; v »Službenih novinah«.
Odkunnina za kuluk uradniških pripravnikov
Beosrrad. 23. septembra. A A. Ministrstvo za srradnje je izdalo z aktom št. 30.309- z dne 20. avgusta 1931 pojasnilo za tolmačenje čl. 38 in 40 zakona o državnih cestah pri .odmeri in pobiranju odkupnine za osebno delo uradniških pripravnikov. Uradniški pripravniki v državni, banovinski in občinski službi, ki po novem uradniškem zakonu z dne 1. aprila t. 1. nimajo temeljnih in po-lo/ajnib plač in tudi ne položajnih ne osebnih draginjskih doklad. nego samo plačo po draginjskem razredu in rodbinske drn-giniske doklade, ne plačajo odkupnine za osebno delo ro zadnjem odstavku čl. 38 zakona o nedržavnih cestah, kakor ostali stalni, po skupinah razvrščeni uradniki. Njim se odmeri odkupnina na podlagi odmere davkov po tabeli čl. 40 zakona o nedržavnih cestah, vendar tako. da se pri njih ne izvaja člen 41. omenjenega zakona.
Italijani v Afriki
Tri leta že trajajo pojačeni napori fašistične vlade, da ukroti arabsko prebivalstvo v-svoji severnoafriški koloniji, iu da si popolnoma podvrže to deželo. Naloga je bila poverjena generalu Grazianiju, ki velja med fašističnimi voditelji za najboljšega kolonijalnega strokovnjaka. Graziaui se je .dela res lotil z vso brezobzirnostjo. Ponovno so v teh treh letih Italijanske službene ves.ti že poročale, da je Libija pacificirana i.n da so se podvrgla vsa arabska plemena. Vedno pa se je izkazalo, da so bile te vesti prenagljene in pretirane. Zlasti nomadska plemena iz notranjosti dežele so nadaljevala borbo p'-oti Italijanom in jim povzročala ne le velike preglavice; temveč tudi zelo občutne izgube. Največ opravka so dajali italijanskim oblastem Senusiti, znana bojevita arabska bratovščina, ki je zelo razširjena med muslimani severne Afrike. Senusiti so progiasiLi proti Italijanom versko vojno. Zatekli so se v puščave in vodili proti četam generala Grazianija zahrbtno in srdito guerila-vojno. Da bi jih ukrotil," je Graziani posegel po sredstvih, ki poprej niso bila znana v kolonijatni politiki evropskih držav, čeprav je umevno, da tudi drugi narodi z uporniki v svojih kolonijah niso postopali ravno z rokavicami. Graziani je polovil cela nomadska plemena, jih pregnal iz notranjosti pokrajine v morski obali ter jih tam interniral v taboriščih. Obenem je ustanovil nekak »leteči preki sod«, ki je potoval v letalih iz krajev v kraj, kjerkoli je padel kak arabski upornik v roke italijanskim vojakom. Sodbe te »zračne smrti«, kakor so izjemno sodišče krstili domači Arabci, so se glasile redno na smrt in so bile takoj izvršene. Vso mejo med Libijo in Egiptom je dal Graziani zastražiti, ponekod na celo zapreti z žičnimi ovirami, kakršne so med vojno ločile sovražne fronte. Na ta način je preprečil, da uporniki, ki so se bili umaknili v nedostopne puščave, niso mogli dobivati iz Egipta hrane in munieije.
Vodja upornikov je bil legendarni stari šejk Omar el Muktar, miren in preudaren vodja, osebno brezmejno hraber in zato med Arabci naravnost oboževan. Pojavil se je s svojo malo četo sedaj tu, sedaj tam, navadno pa v kraju, kjer so ga Italijani najmanj pričakovali. Ker pa je bil odrezan od vsega sveta, mu je začelo primanjkovati munieije in končno se je Italijanom reS posrečilo, da so ga ujeli. Izredno sodišče je priletelo z aeroplani iz Bengasija. V dveh urah je bila izrečena smrtna obsodba in par ur kasneje že tudi izvršena. Dne 16. t. m. so Italijani javno obesili tega zadnjega velikega borca za svobodo arabskega plemena. Kakor so poročali italijanski listi, je moralo justifikaciji prisostvovati okrog 30.000 Arabcev iz internaeijskih taborišč.
S tem bo najbrž vsaj za nekrat. konec arabskih uporov. Italijanska trikolora bo nemotena vihrala po vsej Libiji. Prvi del velikega italijanskega kolonizaeljskega načrta je zaključen.. Ttalija bo lahko začela uresničevati svoje kolonijalne sanje in aktivno prodirati proti sredin! črnega kontinenta. Znano je, da smatra fašizem koloni-jalno ekspanzijo za neizogibno, uprav psihološko potrebo svojega režima Fašistična vlada je že ponovno poudarila, da hoče iz svojih afriških posesti napraviti orodje za Dorast svoje moči. Skušala-bo naredit.! !z Libije deželo, kamor bo lahko usmerila pre-višplf itr-H-r^^-p". prebivalstva.
Ali se bodo italijanski načrti posrečili, je danes nemogoče prerokovati. Vsekakor pa je pričakovati, da bodo dali novo noto italijanski zunanji politiki "»n poostrili mnoga še nerešena kolonijalna vprašanja severne Afrike ter s tem postali nov veVIk problem svetovne politike.
Bled. 23. seot. Partiie današnjega 23. kola so dale nasiednie rezultate:
M a r o c z y in Spielmann sta remi-zirala zelo hitro, namreeč v 30 potezah.
Igrala sta škotsko Dartiio štirih skakačev. v kateri sta- kmalu zameniala dami in več fisrur. V končnici ie Maroczv sicer poskusil nekai napadov, da bi iero dobil, kar mu na ni uspeio. V prvem turnusu ie zmasal Marcczy.
V indijski partiji sta Flohr in Stoltz remizirala v IS. potezah. Začetkoma ie bila borba zelo ostra toda iarača sta hitro poenostavila poziciie in partiia ie. kakor v prvem turnusu končala remis.
Pire ie v 4S. potezah remiziral z dr. T a r t a k o w e r i e m. s katerim ie itrra! damski gambit. Pire ie že v otvoritvi dobi! kmeta, partiia na ie šla našlo v končnico, ker Pire dobljenega kmeta ni moče! uve-I ia viti in ie Dartiia končala remis. Tudi Drva Dartiia ie končala neodločeno.
Kashdan ie oroti Aljehinu otvoril s štirimi skakači in videti ie bilo. da isra odločno na remis. Ob opoldanskem odmoru ie iiriei svetovni prvak remis z večnim šahom, čeprav se ie trudil na vse načine, da bi zmagal. Tudi nartiia v prvem turnusu med obema moistroma ie končala remis.
Niemcovič in dr. Astaloš sta iera-!;t zelo komplicirano angleško .partijo.
Beograd. 23. septembra AA. Fprava državnih monopolov doznava. da se širijo vesti, da hoče uprava državnih monopolov zvišati cene soli vseh vrst. Ker so te vesti popolnoma neutemeljene, jih uprava državnih monopolov demantira.
Cene, no katerih morajo pooblaščeni maloprodaja l ci soli prodajati tudi v bodoče sol konzumentom. so:
1.	za človeško hrano: a) za kameno sol v kosih kg 2.50 Din. b) za vareno sol, drobno in v briketih 2.50 Din. c) morsko sol belo in sivo 2.50 Din. d) kameno in morsko mleto sol 2.75 Din.
2.	Za živinsko hrano: a) belo morsko sol kg 1.60 Din, b) sivo morsko sol kg 1.40 Din. cl kameno soi kg 1-40 Din, d) vareno drobno so! 1.40 Din, e) vareno sol v briketih 1.60 Din.
Gornje cens soli v nrodaji na drobno se računajo brez ovojnine. Maloprodajalci imajo pravico, da zahtevajo posebej pla-Mlo za ovoj ali vrečo, kupci pa imajo pravico kupiti sol v zavojih ali v vrečah od prodajalcev na drobno, lahko pa tudi prinesejo svoj lastni zavoj ali posodo za kupljeno sol.
Konzumenti se opozarjajo, da naj, če bi jim hotel kateri izmed maloprodajal-cev prodajati sol dražje od gori navedenih cen, da ga takoj naznanijo najbližji fin kontroli ali pa neposredno upravi državnih monopolov, ki bo zoper njega nastopila ter ga kaznovala z globo 150 do 900 Din in mu zaplenila vso sol ter vzela do-
Niemcovič ie popolnoma stisnil dr. Astalo-ševo noziciio ter popoldne zmacal. Tudi v prvem turnusu ie Niemcovič nadvladal našega moistra.
B o g o I i u b o v in Kostič sta igrala težki damski trambit. Beli si ie znal po otvoritvi pridobiti bolišo pozicijo, toda Kostič si ie zsrradil močno obrambo, šele v končnici ie Bogoljubov dobil kmeta in ca obdržal. Zvečer ie bila partiia orekiniena v skorai dobljeni poziciji za Bogoljubova. Y orvem turnusu ie Boaoliubov porazi! Kostiča.
Colle je proti dr. Vidmarju isrra! šlansko partiio. Br. Vidmar ie ieral na komplikacije in žrtvoval v otvoritvi f.auro. katere se pa Colle pi unal vzeti. V nadali-niem poteku i::re ie dr. Vidmar dobil kmeta. v končnici na še enesra. Ob 17. ie Colle kapituliral.
Stanje po 23. kolu Je: Dr. Aljehin IS in nol. Bogoljubov 12 in pol (1) Kashdan. dr. Vidmar 12 in pol, Niemcovič. Spielmann 12. Flohr. Maroczy. Stoltz 11 in pol. Kostič II (l). dr. Tartako\ver 10 dr. Astaloš 9. Colle 8. Pire 7 in pol.
V iutrišniem 24. kolu bodo isrrali: Spiel-man-Colle. dr. Vidmar-Niemcovič. dr. Asta-loš-P rc. dr, Tartakovver-Plohr. Stoltz-Bo-eoliubov. Kostič-Kashdan in dr. Aljehin -Maroczv.
vol jen je za prodajo soli na drobno. (Iz uprave državnih monopolov.)
Zge&m zhna v Bosn^
Banjaluka, 23. sept. n. Že dva dni skoro ncprcst.ino dežuje, v planinah pa sneži. V nekaterih predelih, zlasti v okolici Rekavl-ce, je zapadel že nad po' metra debe! sneg, ki resno ovira zlasti avtobusni promet. V dolinah so se pojavili številni volkovi, ki povzročajo mnogo škode. Samo v okolici Kckavice je bilo zadnje dni raztrganih nsd 20 ovac in več glav goveje živine. Ta zgodil ii pojav volkov v nižini tolmačijo kmet:e kot dokaz, da bo letošnja zima zelo zgodnja, dolgotrajna in huda.
Vrpni<»Bstj| nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Zelo spremenljiva oblačnost, vetrovno, zmerno hladno, še vedno nestalno. — Situacija včerajšnjega dne; V vremenskem položaju ni zabeležiti znatnejših sprememb. Visoki pritisk še vedno pokriva sevemo-zapadni del kont'nenta. dočim je v iužno-vzhodnem delu nižji nritisk. Ta razdelitev atmosfere povzroča večje padavine v vzhodnih krajih. Zračni tlak je v splošnem padel za 0.1 do 7 mm. največ na vzhodu in v Pri-morju. Temperature so v Sloveniji in za-nadni Hrvatski porasle za 1 do 3 stopinje, dočim so ostale drusod nespremenjene ali f>a za nekaj malega padle.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nobene bistvene spremembe.
Pomoč Rdečega križa pasivnim krajem
Organizacija prispevkov za pomoč prebivalstvu v pasivnih krajih,
prizadetih od suše
Morilec iz Gačnika aretiran -
V Zavrču so pragerski orožniki prijeli dolgo zasledovanega Štefana Faieža — Umoril je tudi sestro pokojne Heričeve — Danes bo konfrontiran na kraju
umora
Razmotrivanja pred finishem
V pričakovanju srdite borbe velemojstrov za čim častnejši placement
Z 22. kolom jc bita odigrana druga tretjina mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu, Aljehin je suvereni zmagovalec — z 18 točkami, t. j. :: S1.82 odst. možnih j točk gospoduje na čciu tabele, po komaj S neodločenih borbah in 14 zmagah.
Kes je sicer, da mu je 2 zmagi (proti Astalošu in Bcgoijubovu) donesia bojna sreča, kijub temu pa pomeni Aljehinov polet na Bledu uspeh, ki je v šahovski zgodovini brez primere. Aljehinova šahovska umetnost in šahovska sila sta danes nenadkriljivi. nedosegljivi.
Toda, čeprav jc blejski turnir vsled rane odločitve prvega zmagovalca za širšo javr nost izgubil na zanimivosti, vendar zanima številne nadpovprečne evropske ša= hovske zainteresiranee šc polno drugih nič manj važnih ugibanj in vprašanj.
In na nekaj takih hočemo odgovoriti pri tej priliki. Vprašanje drugega mesta. Bogoljubov, Spielmann, Vidmar, Niemcovič, ali pa celo eden izmed mladinov: Kashdan, Flohr ali pa Stoltz?
Že prva polovica turnirja ie pokaza'a, da je kvaliteta stare garde tolikšna, ca ji v snlošn-em mlada garda še ni dorasla. Mislim, da je trditev logična, sicer bi bil tudi smisel šolanja o vrženi Pomisliti mora; mo, da so v preteklih desetletjih tudi blejski »starejši«; predstavliali polnovreden ekvivalent današnj:h »mladih« po vseh številnih svetovnih turnirjih: v Lipskem, Norimberku. Stuttgartu, Karlovih varih, San Rcmu, Monte Carlu, New torku in na Semmcringu V teh šolah so se kresali mladi duho»'i današnjih starejših in jasno je, da teh izkustev mladina preko noči s šc taKo odlično prirojeno nadarjenostjo, « se tako vehementnim naravnim impulzom ne more ovreči. Samo življepska šo'a, pa makar avtodidaktična, zair.ore .azvit: nadarjeno mladino v polnovrednega tek« mcca.
Po vseh naravnih načelih je torej za dr. Aljehinom zagotovljeno naslednje mesto -- i/kušcn-cu. ' Ako bi pa druga nagrad i vendarle pripadla brez dvoma najbolj nadarjenim mladim, Američanu Kashrlanu, bi se po pravici moglo govoriti o sreči, o naključju. In gotovo je, da bi hil tak uspeh ne le prehodnega značaja, temveč bi zmogel imeti tudi /.a ves bodoči Kash-danov razvoj k\arne posledice.
Ako bo torej bojna zmaga hotela ostati pravična, 6e bo kot drugemu morala nasmehniti le Bogoljubovu. Spielmannu, Niemcoviču ali pa našemu Vidmarju, Kashdpn pa h, bi' kot reprezentant ml a-, de generacije na tretjo nagrado še vedno lahko ponosen
Toda poskusimo s številnimi ugibanji, čeprav niso nikdar zanesljiva. Do konca turnirja nas loč; namreč le šc četvero kol In bistvene pomote na številčni bazi torej
ne morejo biti bogve kako pogrešne.
Trenutno je na drugem mestu Bogoljubov z 12 in "pol točkami (56.82 odst.). Primerjajoč rezultate prve polovice turnirja bi utegnil Bogoljubov iz preostalih štirih kol izbiti še 2 in poi točki (proti Stoltzu in Tartakoverju zmago in proti Astalošu remis). S tem bi Bogoljubova ob koncu turnirja srečali z dokončnim stanjem i-"> "točk.
Skoro na prav toliko točk reflektira v primeri z rezultatom prvega kro»a tudi mladi Američan Kashdan. Oh sklepu tur. nirjf bi potemtakem beležil 14 in pol točk.
Dr. Vidmar more pri dosledni igri prvega kroga računati še z 2 točkama (4^ rc» m i ji), kar bi mu do konca prineslo 13_ in pol točk. dočim bi Spielmann z 1 točko (2 remija) dosegel 12 in pol točk
Od sledečega Niemcoviča, ki je po dosedanjem poteku turniria in sposobnosti edini resno s petega mesta v poštev prihaja !jči konkurent za vodilna mesta, pa lah, ko pričakujemo še 3 točke (2 zmagi. 2 rc-mi ia, kar bi doneslo mojstru stan je 14 točk Vrstni red zmagovalcev bi bil po taki primerjavi ob sklepu turnSTa naslednji: Prvi: Aljehin 21 točk: Drugi: Bogoljubov: 15 točk: Tretji: Kashdan 14 in pol točk: Četrti: Niemcovič 14 točk: Peti in šesti: Dr. Vidmar in Fiohr s po
13 in pol točke, in
nato Spielmann.
Stoltz in ostali z manjšim številom.
A baš ta malenkostna razlika od Bogoljubova kot drugega s 15 točkami tja do dr. Vidmarja s 13 in pol točke, upravičeno potrjuje domnevo, da fce bo
borba za naarade od drugega pa do Št6te* . ......
<2a mesta vrsi
a s tako ljutostjo kot se v 22 dosedanjih krogih tega turnirja šc ni prinetilo.
Gotovo ie, da bodo vsi nasprotniki na* peli vse sile, tako da bo odločila za končni placement vodilnih mojstrov v turirr-~>ki tabeli v prvi vrsti njih žilava vztraj--nost ter več ali manj jekleni živci. In jasno je, da bo i/kušnja '"n rutina, pridobijo na in' utrjena v praksi prestanih veletur-nirskih bornih metežev, igrala tu svojo ve-levažno vlogo.
In ako pomislimo, da je tako v primeri s silo preostalih nasprotnikov kakor tud; v primeri z mirnostjo igralnega načina m pa s tipično fleg » atičnostjo napram tur-
šahovski ekipi —
naš favorit dr.
Vidmar v razmeroma najugodnejši kondi-c;ji, se unravičeno nadejamo, da bo naš na ^odličnejši šahovski prvak v svojih preostalih 4 partijah poslal na bojišče celega junaka ter v siia.incm finishu iztrgal >-sa = kemu nasprotniku topot mesto polovične — celo točko ter se s tem povzpel na ono mesto, ki mu pripada.
M. K.
Izmišljene vesti o povišanju cene soli
Cene ostafiejo popolnoma ncizpremenjene in je vsako povišanje
kaznivo
\
Naši kraji in ljudje
Dr. Prvislav Grisogono poslanik v Pragi
Beograd, 23. septembra. Za našega poslanika v Pragi je imeno« ▼an dr. Prvislav Grisogono, bivši minister in znani dalmatinski narodni borec.
V	našem poslaništvu med brati Čehi je dobil minister g. dr. Kramer vrednega na* 6lednika, kajti tudi nacionalno delovanje novega poslanika ni dobro znano šaro o v domovini, temveč tudi sirom slovanskega sveta.
Poslanik g. dr. Grisogono se je rodil 31. marca 1879 v Splitu, kjer je dovršil tudi gimnazijske študije. Pravo je dovršil v Gradcu in na Dunaju ter 6e potem v svoji domovini posvetil odvetniškemu poklicu. V predvojni dobi je stal vedno v prvih vrstah našega nacionalnega pokreta v Dalmaciji. Posebno uspešno je organ:-ziral in vodil omladino, imel pa je tudi vedno dobre stike s kmečkim ljudstvom.
V	Jugoslaviji je bil dolga leta narodni poslanec bivše Samostojne demokriEske stranke, dvakrat pa tudi miniiter in sicer enkrat za pravosodje, drugič pa za trgovino in industrijo. V Narodni skupščini so vsakokrat vzbujali veliko pozornost njegovi temeljiti govori. Tuji v Ljubljani je dvakrat predaval v začetku novembra 1928. in mu je posebno po pr« vem predavanju akademska omladina priredila burne ovacije. Pričujoča slika je bila posneta ob njegovem zadn.em bivanju s hčerko v Ljubljani. Pomembno in važno je tudi njegovo publicistična in novinar« sko delovanje.
Zeljarska pravda in drugo s trga
Okoliški kmetje dovažajo mnogo novega zelja — Seme-narise vadljafo za prostor — Stroga kontrola mesarjev
Ljubljana, 23. septembra.
Prav kinematografsko naglo so se danes dopoldne menjavali prizori na mestnem tržnem nadzorstvu, ki ima svoje uradne prostore na dvorišču nekdanje Mahrove hiše. Ravnatelj tržnega urada je bil od 10. ure dalje naravnost oblegan od Taznih t* io. nk.
Zeljarska pravda je prišla na dan v po. vsem novi obliki. Trnovski zeljarji prodajajo svoje slovito kislo zelje daleč v tuje kraje. Pošiljajo ga celo čez morje v deželo faraonov. Zdaj se je zopet pričela velika sezona. Zeljarji so okoličanskim kmetom sprva nudili za zelinafe glave po 1.25 Din za kg, pozneje 1 Din in zadnji čas samo še po 0.50 Din. Ni čuda, da okoličanski kmet. je nočejo tako po ceni prodajati glav in začeli so sami s kisanjem zelja. Prepričani so, da bodo tako več skupili, kakor če bi prodali same glave. In kmečkega zelja je že sedaj vedno več na trgu. Danes ga je bilo kar 20 polnih Škafov. Je dobro in po kakovosti nikakor ne zaostaja^ mnogo za trnovskim. Dočim pa je slednje po 4 Din, je »kmečko« po 2.50 do 3 Din. Prihodnje dni pride na trg do 5000 kg kislega zelja.
Mestno tržno nadzorstvo je dopoldne povabilo trnovske zeljarje v urad. Jasno in odločno jim je bilo dano v vednost da morajo ceno zelju znižati. Stavljen jim je bil ultimat 24 ur. »Časi so resni. Oblasti ne poznajo sedaj nobene šale.« je pripomnil ravnatelj. Trnovčani so skušali ugovarjati. Nekdo izmed nj-ih je pripomnil, da je bilo letos iz Ljubljane izvoženega že 30 vagonov kislega zelja. Kakorkoli: Do jutri mo rajo trnovski zeljarji odgovoriti, če so pripravljeni znižati cene.
Komaj so zeljarji odšli, so že potrkale na urad brhke semenarice. Imajo križe in težave s prostorom. Ko so začeli graditi trimostje, so jih prestavili s Cankarjevega nabrežja na novo urejeni prostor tik ob stolni cerkvi Pa se je pritožil kapitelj. In semenarice se morajo zopet seliti. Nekaj prostora so zanje našli pod veliko lopo na Pogačarjevem trgu. Sedem semenaric je danes vprašalo na tržnem uradu, kateri izmed njih bo tam dovoljena prodaja semen, kei se na tem prostoru lahko stisneta jedva dve obilnejši semenarici. Pač težavna odločitev! Zamera neizogibna! Tržni urad pa je napisal imena semenaric na 7 listkov, jih zvil in vrgel v klobuk. Namreč listke. »Katera povleče listek s svojim imenom, dobi prostor. Vadlanje se prične!« je dirigiral g. ravnatelj. In semenarice so vlekle. Samo Micka je bila pri prvem vadlanju tako srečna, da je povlekla svoj listek. Vleči so morale še dvakrat in naposled je Rezika zadela temo. Nakar so semenarice zapustile urad j ako vljudno: »Klanjamo se!«
Mestni veterinar vrši že od ponedeljka naprej strogo kontrolo mesa na trgu, nadzoruje cene in pregleduje pravilno klasifikacijo mesa. Že več mesarjem, danes kai trem, je predpisal nižjo ceno mesu. Tržno nadzorstvo je sedaj prejelo poročila o tržnih cenah mesa iz raznih krajev. Mariborsko poročilo z dne 15. t. m. navaja, da je tam meso od 14 do 16 Din kg, zagrebško z dne 19. t m. pa, da je od 10 do 18 Din kg, dočim je v Ljubljani dobro meso po 12 do 14 Din. Svinjski kare je v Zagrebu 18 do 24 Din, v Mariboru 18 do 24, a v Ljubljani 20 do 22 Din. Teletina v Zagrebu 8 do 16, v Mariboru 8 do 24, a v Ljubljani 12 do 24 Din. Pričakovati je, da se bodo v najkrajšem času znižale cene svinjskemu mesu.
Strašna smrt razuzdane hčerke
Ob smrtni postelji matere je z nožem napadla očeta, ki
jo je ubil s sekiro
Ruma, 23. septembra.
V vasi Donji Tovamik blizu Rume se je Odigrala v hiši uglednega kmeta Vojislava Kovačeviča strašna tragedija. Kmet Kova-čevič je star 63 let in daleč naokrog znan kot poštenjak in dober gospodar. Pred tedni je težko zbolela njegova žena in napravila oporoko, s katero pripisuje svojemu ■možu ves svoj delež kmetije, svojo odraslo hčer Leposavo pa razdeduje zaradi razuzdanosti.
Hči Leposava je že več let povzročala največje skrbi pošteni rodbini. Bila je omo-žena, a se je ločila ter začela skrajno nemoralno življenje. Po vsej vasi in širši okolici je bila na glasu kot pijanka in raz-Uzdanka. Vse, kar je imela od doma in od svojega moža, je zapravila z raznimi lahko-'živci in vse vaške krčme so se je bolj bale,
kakor najhujšega pretepača. Večkrat se ja v krčmah sprla in tudi stepla z vaškimi fanti. Mlada, močna ženska je nosila s se. boj vedno nož ter je bila zaradi pretepov že večkrat pred sodnijo. Če so jo iz kake krčme postavili pod kap, je navadno raz-bila okna, grozila pa je raznim svojim nasprotnikom tudi s požigom. Divje Leposa ve se je vse balo, najbolj pa njena stara roditelja. Oče, zelo pobožen mož, ki je že 20 let cerkveni ključar, je poskušal vse mo goče, da bi jo spravil na pravo pot in ker slednjič vse njegove prošnje niso zalegle, Tii je prepovedal vstop v svojo hišo. Ko je Leposava zvedela, da jo je na smrt bolna mati v svoji oporoki razdedila, je po krčmah govorila, da bo stara dva ubila, hišo pa zažgala.
Stari Kovačevič je bil včeraj po nujnih
ULTURNI PREGLED
Levstikova številka
„življenja in svetai(
Naša edina tedenska revija »Življenje in svet t je pravkar presenetila svoje čitatelje s prav zanimivo in pestro Levstikovo številko. 15. številka je namreč v celoti posvečena spominu našega velikega pisatelja in znanstvenika Frana Levstika, čigar stoletnica rojstva bo v ponedeljek, dne 28. t. m.
Za naslovno stran ovitka je Peen narisal Martina Krpana, junaka popularne _ Levstikove povesti. Na prvi strani je Justinov iz-borno karakterizirani portret Frana Levstika (v lesorezu). Dr. Rudolf Kolarič podaja v daljšem članku prav pregledno in jasno začrtano sliko Levstikovega življenja in literarnega razvoja. Urednik Levstikovega zbranega dela dr. Anton Slodnjak je prispeval članek, »Ali je Tugomer res Jurčičev«, v katerem je posvetil v vprašanje avtorstva tragedije »Tugomer«, ki je po njegovi, dovolj argumentirani sodbi »sku pen plod Jurčičevega in Levstikovega duha, vendar v končni, natisnjeni redakciji kraljuje Levstik v vsebini, obliki in jeziku tako, da jo moramo uvrstiti v Levstikovo zbrano delo, redakcijo v prozi pa v Jurčičevo«. Pisatelj Vladimir Levstik je v kratkem odgovoru jedrnata označil svoje razmerje do Frana Levstika. B. Borko premotriva Levstikove odnose do Srbov in Hrvatov, zlasti v zvezi z vprašanjem slovenskega jezika v jugoslovenski skupnosti. Sledi članek »Fran Levstik in Franja Koširjeva«, ki osvetljuje prvo Levstikovo srečanje J njegovim mladostnim idealom in za vse življe-
opravkih izven doma ter se je zelo ustra-šil, ko je, vrnivši se domov, našel svojo hčer v sobi pri bolni materi. Leposava je bila precej pijana in silno togotna. Takoj, ko je zagledala očeta, je začela vpiti: »Prišla sem, da napravimo novo oporoko! Če ne, bo zlo!« — Oče je mimo odvrnil, da je že vse urejeno in da naj gre, da ne bo materi grenila zadnjih ut življenja. Tedaj je začela Leposava besneti, izvlekla je nož in planila proti očetu. Starec se je umikal v kot sobe, ona pa z dvignjenim nožem za njim. V kotu je slonela sekira, katero je starec, ker ni imel drugega pri roki, pograbil, da bi izbil hčeri nož iz rok. V skrajni razburjenosti je s sekiro zamahnil in hčeri razbil glavo. Bila je takoj mrtva. Po svojem strašnem činu se je stari kmet sesedel na pol onesveščen, ko pa si je malo opomogel, je odšel sam na orožniško postajo.
Zanimivi sklepi ljubljanskih pekov
Ljubljana, 23. septembra.
Zadruga pekov za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani je na včerajšnjem zadružnem sestanku soglasno sklenila:
1. Ukine se vsako dajanje procentov pn dobavi kruha kakršnekoli vrste preprodajalcem. Pri dobavi finega peciva in žemelj je dopusten popust do največ 10 odst. — ž. Star kruh se pod nobenim pogojem ne zamenja ali pa vzame nazaj. 3. Nihče ne sme prevzemati odjemalcev svojim tovarišem. 4. Vsako ponujanje kruha in peciva od hiše do hiše, po stavbah, seimiščih, šolah itd. je po zakonu prepovedano in bo vsakdo, ki bo pri tem zasačen, ovaden pristojnemu oblastvu. 5. Pečenje kruha privatnim strankam se računa od 2 do 3 Din od kosa po njegovi velikosti. 6. Ob nedeljah počiva v pekarnah vsako delo. 7. Pečenje za prodajo kruha čez ulico je po zakonu prepovedano vsakomur, ki nima za to potrebnega oblastnega dovoljenja — obrtnega lista.
Stranke se naprošajo, naj prineso panii za zaviianje kruha in peciva s seboj. Cenjeno občinstvo se nanroša, da uvažuie navedene sklepe pekovskih mojstrov.
Sodelovanje PRK pri pomoči pasivnim krajem
Ljubljana, 23. septembra.
Kr. vlada je poverila glavni odbor Rdečega križa, da pokrene vse potrebno za pomoč krajem, ki so bili letos prizadeti po suši. Poleg vseh odborov RK v Jugoslaviii bodo pri tej človekoljubni akciji sodelova. la razna humanitarna društva in pa Podmladek RK, ki bo s svojimi 333.988 člani v državi nedvomno mnogo lahko pripomogel k omiljenju ljudskega trpljenja.
Da bo delo za prehrano gladnfh in občo pomoč povsem neovirano, je glavni odbor PRK v Beogradu sklenil, da se kongres Podmladka, ki bi se imel vršiti 27. in 28. t. m. v Beogradu, za nedoločen čas preloži. Glavni odbor PRK smatra, da se deci v gladnih krajih pomaga predvsem z osnovanjem šolskih kuhinj, ki so se že doslej izkazale kot ustanove izredno velike koristi v vsakem pogledu in vsakem času, posebno pa v dobi pomanjkanja. S pomočjo uč> teljstva in Podmladkarjev je bilo že doslej osnovanih v raznih krajih naše države 742 šolskih kuhinj, ki so poskrbele deci za toplo jed.
Svojo akcijo za pomoč gladnkn krajem bo izvedel zato PRK z ustanavljanjem novih šolskih kuhinj, ki naj se_ razširijo na na sleherno šolo v naši domovini. Podmlad-karji na 3220 osnovnih, strokovnih in srednjih šolah so pozvani, da v smislu viteških načel PRK zbirajo denarne prispevke in darove v naravi, ki se bodo preko osrednje uprave v Beogradu pošiljali najsiromaš» nejsim kraiem, istočasno pa se bo storilo vse, da pride deca ogroženih pokraiin do prekoristnih šolskih kuhinj.
Letošnja statistika našega največjega zdravilišča
Rogaška Slaiina, 23. septembra.
Zdravilišče Rogaška Slatina je izkazala letos ob koncu avgusta skupni obisk 6214 gostov. Od tega je bilo 4734 gostov iz tu-zemstva, 1480 gostov pa iz inozemstva. Število prenočnin od začetka sezone do 31. av-gusta znaša 99.547. Tuzemskih gostov je dal največ Zagreb s savsko in primorsko banovino, takoj nato pa pride Beograd z okoliškimi banovinami dočim odpade na
Že. nad'50 let se daje za negovanje zob prednost Sar-govemu Kalodontu. Poleg ostalih odlik je dobil sedaj še novo svojstvo, ki ga nima sicer niti eno drugo zobno čistilno sredstvo in to je učinkoviti dodatek (Sulforicinoleat po Dr. Braunlichu), kateri odstrani in prepreči zobni kamen, tega povzročitelja mnogih težkih zobobolov.
V^lDDOjVr
Proti zobnemu kamnu
Slovenijo samo 655 gostov. Značilno je, da ie dravska banovina v glavni sezoni le slabo zastopana; domači gosti obiskujejo zdravilišče — enako avstrijskim —- največ v posezoni. Od inozemstva je najjačja Madžarska; njen kontingent znaša 808 gostov. Na drugem mestu so Avstrijci (304), na tretjem Grki (120), na četrtem Italijani (92), na petem Čehoslovaki (52) in na šestem Američani (43). Druge države ali narodnosti iz inozemstva so minimalno zastopane.
Dasi sezona še ni zaključena, je vendarle mogoče oceniti letošnjo sezono v glav-nem takole:
Obisk je bil v splošnem slabši od lanskega leta. Oslabitev frekvence se je čutila zlasti v predsezoni, meseca avgusta in pa v posezonl Meseca julija pa je bil dotok gostov večji in povpraševanje po stanovanjih živahnejše ko lani. Slabši obisk v predsezoni in deloma v avgustu gre na rovaš splošne gospodarske depresije, od-nosno točneje na račun pomanjkanja denarne gotovine, na kateri trpi zlasti nižji in srednji stan; koncem avgusta in v teku posezone pa ga je povzročilo nestalno, deževno in deloma tudi prav hladno vreme. Če bi bilo vreme v posezoni normalnejše — navadno je september v Rogaški Slatini najlepši mesec — bi imeli gotovo izredno močan poset. Kljub padcu frekvence pa utegne biti število prenočnin na lanski višini, pojav, ki <»a je pripisati dejstvu, da se je izboljšala kakovost publike, ki bivanja v zdravilišču na skrajševala, marveč če-sto proti prvotni nameri podaljšala.
Pri na<Jcu 7. oreha si je zlomil tilnik
Vače. 23. septembra.
Včerai na vse zgodaj se je odpravil posestnik Lovrač iz Kolovrata nad orehe. Po dolgi lestvi se je povzpel na najvišje drevo. Pridno je klatil sadeže, že se je spe-njal v visoki vrh. Ves zatopljen v delo nI opazil, da se je povzpel na trhlo vejo, ki se je nalomila in je Lovrač zgrmel na zemljo.
Vsa družina se je že zbrala za mi2o k zaitrku, le očeta še ni bilo.
Tedaj se je hči odpravila na vrt. a Je zaman iskila z očmi po drevesih. Zaskrbelo jo je. ko se ji ni na glasne klice nihče odzval Od groze ie zavpila, ko ie opazila očeta nenremiono ležati v travi. Skočila ie
nje odločilnim ljubezenskim doživetjem, Franjo Koširjevo. Dr. Anton Debeljak je prispeval zanimive beležke k novi izdaji Levstikovega zbranega dela, I. Koštial pa je priobčil književno-primerjalno drobtinico »Srbski Martin Krpan«. Krepka in izvirna je tudi izjava prelata Toma Zupana o Levstiku. Tomo Zupan je pač edini sotrud-nik te številke, ki je Levstika poznal osebno in z njim dalje časa občeval, tako da ima dragocene osebne spomine na tega velikega preporoditeJja naše nove književno-sti.
Vsi zgoraj navedeni članki so opremljeni s slikami njihovih piscev.
Vmes med izvirnimi prispevki se vrste dobro izbrani, značilni odlomki iz Levstikovega dela. Takoj na ovitku je njegovo hu-domušno-šaljivo »Pismo o Špeli«. Nato eo priobčene naslednje pesmi: »Popotnik«, »Sovražnikom«, »Knjižna modrost«, »Glu-mači«, »Naša nesreča«, »Naša vas«, »Diguž«, »Cerkev na gori« in vrsta sestavkov v prozi: »Lisica-žalmica«, »Pavliha in voznik«, »Zveženj«, »Lisica zdravnica«, »Kmet in sodnik«, »Blaznik v cerkvi«, »Lisica in petelin«.
Med besedilom so Številne ilustracije, med njimi tudi cela stran posnetkov z Levstikove proslave v Velikih Laščah, slike njegovega rojstnega kraja, hiše, spomenika itd.
Tako je 13. številka »življenja in sveta« v vsakem pogledu prikupen donesek k jubileju velikega Levstika in dostojna počastitev njegovega spomina. Številka je vredna, da se kar najbolj razširi med narodom;
opozarjamo, da se posamezne številke dobivajo v trafikah po 2 Din, kar je za toliko čtiva in slik brezkonkurenčna cena. Posebno jo priporočamo srednješolski mladini kot lep spomin na Levstikovo jubilejno leto.
Ljubljanski „Zbori"
v zagrebški luči
Zagreb, v septembru.
Že sedmo leto izhaja v Ljubljani vestnik nove zborovske glasbe z naslovom »Zbori«. Revijo urejuje znani slovenski skladatelj in dirigent Zorko Prelovec. Pojav tega vestni-ka v našem kulturnem življenju je toliko značilen, da velja o njem pisati podrobnejše.
Naša glasbena umetnost ne obikije v strokovnih časopisih. V naših kulturnih središčih Beogradu in Zagrebu so začeli že ponovno izhajati glasbeni vestniki, ki pa so po kratkem življenju prenehali. Kljub temu je ostalo v Zagrebu in Beogradu par dobrih glasbenih listov, ki so se mogli vzdržati nad vodo in ki še danes izhajajo. Med te spadajo: »Muzičar«, ki izhaja že devet let, »Svela Cecilija«, ki šteje že 25 let »Muzički glasnik« in drugi. Vsi ti listi prinašajo redkokdaj ali skoro nikoli glasbene priloge, iz-vzemši »Sveto Cecilijo«, ki redno izhaja z glasbenim dodatkom. Vendar pa posveča ta vestnik svoje priloge cerkveni glasbi in v tem pogledu popolnoma vstreza svojemu namenu.
Bolj mnogostranski so ljubljanski »Zbori«, ki že z naslovom kažejo, da propagirajo zborovsko glasbo. Te glasbe pa ne pospešujejo samo v besedah, ampak tudi z notami. V tem pogledu velja pohvaliti »Zbore«. Če upoštevamo, da je danes posameznikom zelo težko priti do tega, da izdajo svoje duševne
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože. motnih očeh. slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišlieni bolezni je pametno, da izniiete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
produkte v tisku in če vidimo, da so »Zbori« v sedmih letih svojega rednega izhajanja natisnili ogromno število zborovskih skladb, deloma tudi drugih kompozicij, razumemo, da so slovenski skladatelji našli v »Zborih« sigurno zatočišče, podporo in pobudo za delo. Nič ni poraznejšega za skladatelja, kakor da mu delo leži in se ne izvaja ter nima prilike, da ga objavi. Tukaj vrše »Zbori« svojo nalogo z najboljšim namenom in objavljajo vse dobro in plemenito. »Zbori« odpirajo pot mladim skladateljem in jih uvajajo v javnost. Skladatelje, ki že imajo sloves, pa podpirajo, da se glas o njih še bolj razširi. »Zbori« zasledujejo z budnim očesom tudi vse važnejše in značilnejše glasbene dogodke ter jih registrirajo v svojih predalih. »Zbori« bdijo nad tradicijo slovenske pesmi ter ji prepuščajo vedno pravo in odločno besedo. Posvečajo pa pozornost tudi skladateljem in prinašajo mnogo slik, s katerimi seznanjajo ljudstvo s tvorci duševnih zakladov. »Zbori« se torej v vsakem pogledu trudijo, da se zborovska glasba popularizira in da se vzporedno z njo širi tudi spoznanje tistih, ki jo ustvarjajo.
Poleg vseh teh vrlin pa je poglavitna zasluga »Zborov«, da so v sedmih letih izhajanja stvorili veliko zborovsko literaturo. Naši pevski zbori niso nikoli v zadregi za gradivo, če se jim zahoče novih kompozicij. Partiture v »Zborih« so poceni, tako poceni, da se niti ne izplača prepisovati jih. In to pomeni mnogo. Poleg tega ne sledijo »Zbori« samo gotove glasbene struje, marveč odpirajo svoja vrata vsem, ki so vneti za dobro, zanimivo in lepo muziko. Poleg naj-radikalnejših skladateljev kot je n. pr. Slavko Ostere, najdeš v njih najprimernejšo obdelavo ljudske popevke. Tako je prav. Glasba od včeraj se še ne da zatajiti, glas-
k njemu in ga skušala dvigniti Vse prizadevanje pa je bilo zaman. V obupnem plaču je planila v hišo in je družina, ki j« prav tedaj zajemala zajtrk obvestila o žalostnem dogodku. Očeta so prenesli v hišo in ga skušali obuditi k življenju. Toda zanj ni bilo več pomoči. Pri padcu na tla si je biil zlomil tilnik. Nesrečno preminulega posestnika, ki je bil star 50 let, bodo pokopali jutri na pokopališču v Kolo« vratu.
Samomor nad Savinjo
Celje, 23. septembra Davi so našli delavci, prihajajoči v mesto, nad žkarpo ob Savinji, obešenega na ograjo ob banovinski cesti nižje znane gostilne g. Krajnca na Polulah v smeri proti Tremerju neznanega moškega srednjih let O strašni najdbi je bilo takoj obveščeno oblastvo. Mrtveca so sneli in prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. V žepih obupanca, ki je visel tik nad strugo Savinje, so našli zaprto pismo in pa listek, iz katerega je bilo razvidno, da je mrtvec 49-letni zasebnik Ivan M a n c e, doma nekje iz delniškega sreza v savski banovini.
Pokojnik je bil tudi rezervni kapetan ln je pripadal inteligenčnemu poklicu. Vsebina pisma ni znana, ker je bilo izročeno sodišču.
Pridite danes, zabavali se boste izvrstno in smejali od srca!
Najboljša igra iz vojaškega življenja
Don Juani
garnizije
Felix Bressart Georg Aleksander Ernst Verebes || Marta Eggert
Bomba smeha!	Krohot!
Nov zvočni tednik!
Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
ba od jutri pa že trka na vrata in zahteva, da ji odpro vhod v življenje. To je povsem normalen proces, ki se mu ne more izogniti niti umetnost
In tako imajo Slovenci, z njimi pa vsi mi, odlično glasbeno revijo, ki smo nanjo ponosni, saj služi obči svrhi in simpatično propagira umetnost ter v prvi vrsti daje pobudo za domače glasbene cilje.	—zh—
5000. zvezek Tauchnltzove zbirke. Vsi, ki čitajo angleški, so doživeli pred kratkim radostno presenečenje. Tauchnitzova zbirka, ki izhaja že 90 let in je izdala v priročnem formatu vse važnejše cvetove britskega slovstva, je prišla do svojega 5000. zvezka. Zbirko je započel leta 1841. Christsan Bernhard Tauchnitz. V njenem programu so bik angleški pisatelji Evrope in Amerike Prvo delo, ki je izšlo v tei sloviti zbirki, katera nima enakovrednega para na knjižnih trgih vsega sveta (med Nemci bi se dala z njo na daljavo primerjati edmole Reclamova knjižnica) le bil Bulwerjev roman »Pelham«. Sledilaso dela angleških pisateljev Viktorijanske dobe, Dickens in Thackeray, potem oa Disraeli. Macaulv. Carlyle in drugi. Kako je zbirka cvetela, kažejo naslednje številke: l 1860. je dosegla kolekcija 500 zvezkov, 1. 1869. pa 1000 zvezkov, leta 1881. že 2000 zvezkov. leta 1894. 3000 zvezkov, leta 1909. oa 4000 zvezkov. 5000. zvezek prinaša izbor angleške sodobne lirike._•
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
Domače vesti
*	Spomenik kralja Aleksandru. Na izredno slovesen način ie bil preteklo nedeljo na Orjenu Dri Dubrovniku odkrit soomenik Njez. Vel. kralju Aleksandru. Spomenik ;e izdelal znani narodni umetnik Peoetič iz Mokrine v obliki piramide, visoke tri metre. s kraljevim reliefom. Odkritju ie prisostvovalo veliko število domačinov ter izletnikov iz Dubrovnika in druzih krajev.
*	Notarska vest. Skupščina notarske zbornice v Ljubljani je v svoji seji dne 20. t. tn. izvolila za predsednika notarske zbornice dr Andreja Kuharja, notarja v Ljubljani; za podpredsednika dr. Josipa Krevla, notarja v Ljubljani. Ostali odborniki so: Ivan Ašie notar v Mariboru; Rado Jereb, notar v Konjicah; Matija Marinček, notar v Novem j-Ksetu- dr. Ivo šorli, notar v Mariboru; 3van Ušlakar, notar v Sevnici. Namestniki: dr Ivan G rasi č, notar v Kranjski gori; dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru in Stevo gink, notar v Škof j i Loki.
*	Službeni list dravske banovine objavlja v 57. številki: ustavo nemške evanzeli-sko - krščanske cerkve avzsburškeza ve-roiznovedovania v Juzoslaviii; zakon o oo-dališavi proračunskeza leta banskih uprav: zakon o Drodaii pšenice v tuzemstvu: zakon o dopolnitvi zakona o izvozu in uvozu nšenice. rži in pšenične moke: nared-ho za izvrševanje zakona o tirodali pšeni-ce v tuzemstvu; uredbo o cenah kruha v državi: oravilnik o prodajnih cenah oš^ce v tuzemstvu: odločbo o oostooku za izbris odsvoiilnih in obremeenilnih odpovedi uri izvaianiu azrarne reforme ter raznis o oca-rinieniu mrtvaških prtov.
Cuv&jfesf>irvjlu<?r\cij
Okolica bolnika
se izogiba nevarnosti infekcije, uporabljajoča okusne Anacot-pastile dra. VVandera. Dobivajo se v vseb lekarnah za ceno 8 Din manjši in 15 Din večji zavojček.
*	Otvoritev planinske koče na Mosoru,
ki ie bila prvotno določena na 4. oktobra, ker cesta Zrnovnica - Gornje Sitno Še ni nepolnoma urejena. Dne 11. oktobra na se bo otvoritev izvršila pri vsakem vremenu.
*	Nov parobrod Jadranske plovitbe. Ze »red svetovno vojno ie Jadranska plovitba začela zraditi ladjo tipa »Karaziorzie«. zaradi voine pa ie zradba zastala. Sedal je Jadranska plovitba poslala v Anzliio posebno komisijo, ki bo nabavila stroje za to novo ladjo, ki bo krščena na ime »Jugoslavija«. Prometu bo izročena prihodnjo po-tn-ad.
*	Avtoizlet Kranj - Jezersko sedlo in na-
fcaj priredi v nedelio 27. t. m. družba Avto-»romet Jezersko v Kranju za polovično ceno Din 40. če se nrielasi zadostno število tidiležencev. Odhod iz Kranja od »Stare pošte« bo ob 8. zjutraj, povratek iz Jezerskega sedla pa ob 18. Gostilna na Jezerskem vrhu ie dobro oskrbljena z jedio in Diiačo. Informacije zlede izleta se dobijo
iv	Kranju, telefonska štev. 70 in na Jezerskem. telefonska štev. 2.
*	Dogovor pekovskih obrtnikov novomeškega sreza. Pekovski obrtniki, včlanjeni
v	Zadrugi rokodelskih in sorodnih obrtov za srez Novo mesto, zbrani na sestanku, iki ga je sklicala zadruga 20. t. m. ob pol 11. v Novem mestu, so sklenili naslednje, obvezno za vse pekovske obrtnike v sre-zu: 1. Vsi pekovski obrtniki se zavežejo prodajati kruh v okviru vsakočasnih ministrskih uredb, ali odredb upravnih oblasti po naslednjih sporazumnih določbah.
2.	Beli, polbeli in črni kruh se prodaja v Icosih, ki ne smejo biti manjši od 2 Din komad, pa navzgor. 3. Luksuzno pecivo se snora prodajati v kosih, ki ne smejo biti vačji ko 0.50 Din. 4. Za kruh (pod točko 2>, ki ne sme biti manjši ko 2 Din, se nikomur in nikdar ne sme dati dosedaj običajnega in sploh nikakega namečka. 5. Samo za luksuzno pecivo po 0.50 Din se določi nameček, največ dva komada na deset komadov, ter se ta nameček ne sme y nobenem primeru prekoračiti. Vsak nameček v denarju, katerekoli oblike, pa je nedovoljen. 6. Star kruh se lahko proda svobodno po oceni pekovskega mojstra, vendar brez vsakega namečka. 7. Samo luksuzno, masleno pecivo se lahko prodaja v kosih, večjih ko po 50 para, vendar eamo po naročilu. Kdor bi prekoračil katerokoli točko tega dogovora, ga na prijavo kogarkoli zadruga kaznuje po predhodnem dokazilnem postopanjeu s kaznijo 1000 Din za vsak primer. Izrečene kazni imajo eksekucijsko moč, gredo pa v prid revnemu obrtništvu po razdelitvi načelstva zadruge. Ta dogovor stopi v veljavo s 1. oktobrom.
*	Novi erobovi. V Količevem ori Domžalah ie umrl z. Ivan Antolinc. dolzoletni vestni delovodia Bonačeve kartonažne tovarne. Pozreb bo iutri dopoldne na noko-cališče v Dobu. — Na Savi-Jesenicah ie ttmrla edč. Božena Š e z o v a. uradnica sekciie drž. železnic. Pozreb bo iutri ob 16. — Pokoinima blaz soomin. žalujočim naše iskreno sožalie!	______
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ Ljubila o?
23. septembra 1931
številke za označbo kraja Domenilo: 4. čas ooazovania. 2. stanje barometra.
3.	tsmneratura. 4. relativna vlasra ▼ %. 5 smer fn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Tsmoeratura: orve števil-ke ooraenlro nai-v *io druee nainižio
Ljubljana: 7. 758.0. 5.8, 90. tiho, 10, — —: Maribor: 7. 759.9. 6.6. 88. NW4 10, dež. 3.1; Zazreb: 7. 757.8. 6.9. 94, tiho. 10. dež. 2.3; Beozrad: 7. 753.9. 6.2. 96. NW4. 10. dež. 24.3; Skoplie: 7 751.0. 15.6. 84. NWl. 8. dež, 4.2; Kumbor: 7, 750.3. 14.8. 76. NW8. 6. dež. 6.3; Split: 7. 753.9. 10.2. 87, MNE18. 4. dež, 5.5; Rab: 7 756.5. 7.6. 78. \VSW10. 10. —. —
Temperatura v Liubliani — 4.8. v Maribora 10.6 S.7. v ZajtreUu 20.6 6.6. v Beogradu 9.5 5.6. v Skoplju 9.5 5.6, v Kumboru 36.6 9.8. v Splitu 13.0 8.3. na Rabu 12.8 5.9.
Solnce vzhaja ob 5.47. zahaja ob 17.59; luna vzhaja ob 17.6, zahaja ob 1.48.
*	Neimenovani dobrotnik je podaril Ciril Metodovi družbi 1000 Din za Ivana Vr-hovnika sklad. Iskrena hvala!
*	Učiteljsko društvo za marenberški okra] ima svoj občni zbor v soboto 26. t. m. ob 8. na Prevaljah v osnovni šoli. Med družim ie na sporedu tudi likvidacija ma-renberškeza učiteljskeza društva in osnovanje noveza skupno z mežiškim.
*	Zaradi malega dolga v smrt. V Tovari-ševu pri Novem Sadu se ie Stana Milova-novičeva zastrupila, ker je imela nekoliko dolza in se ie bala da za ne bo mozia poravnati, čeravno ie imela leno nremože-nie. s katerim pa še ni mozla svobodno razpolazati. Izpila ie večjo količino raztopljene sode in ie do težkem trpljenju preminila. Zapustila ie net sinov.
*	Zopet zastrupljenje družine z gobami.
Posestnik Martin Knez v Magovniku ima šestčlansko družino. V soboto so večerjali gobe. Kmalu so nastale hude posledice. Vso družino so morali naložiti na voz in odpeljati v bolnico.
*	Tragedija slovenske rodbine v Ameriki. Menda naiboii nesrečna mati sloven ske naselbine Braddock v Zedinjenih državah ie rojakinja Marija Zaic. ki ie nedavno izgubila osemnaistletneza nadebud-neza sina aviiatika, Dred sedmimi leti moža in očeta skorai istočasno pa še najstarejšo devetletno hčerko, ki ie zzorela. Ostala sta ii dva sinova in dve hčerki. Posebno skrb ie posvetila vzzoii naistarei-šeza sina Jakoba, ki se je nedavno smrtnr ponesrečil, ko ie nieeovo letalo treščilo na tla. Pokojnik ie letos z odličnim uspehom napravil izpit za oilota. Niezovi sošolci pripovedujejo. da je bil Jakob najboljši učenec in letalec. Dne 23. avzusta ie vzel s seboj v svoi aviion prijatelja Petrovca. s katerim sta odletela na obisk strica Josipa Zaica. Nenadoma i'e motor odpovedal in letalo ie treščilo na zemljo. Mladi pilot Zaje je ostal na mestu mrtev, niezov tovariš pa ie malo pozneje umrl v bolnici.
*	Požar v okolici Karlovca. V selu Tu-šilovcu pri Karlovcu .ie, v hiši posestnika Miloša Martinoviča izbruhnil požar, ki ie upeoelil hišo in zospodarska poslopja. Domneva se. da ie nekdo vrzel v seno še zo-rečo vžizalico.
*	Dva vloma v Trbovljah. Pred šolo v Trbovljah 2 stoji lesena baraka, v kateri prodaja stara ženica razne jestvine in sadje. V to barako je bilo vlomljeno v noči od ponedeljka na torek. Vlomilec je odnesel neke stvari, ki pa pomenijo za do-tično branjevko, ki se živi od skromnega zaslužka, vendar občutno škodo. Pred nedavnim je bilo vlomljeno v sosedno barako, kjer je trafika. Tu pa je imel vlomilec smolo, ker spravlja lastnik vso zalogo čez noč domov. Orožništvo pridno vrši poizvedbe.
»ITO« zobna pasta najboljša.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3
Iz Ljubljane
n— Sadni sejem. Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi s sodelovanjem velesejmske uprave v dneh 25., 26. in 27. oktobra v prostorih velesejma v Ljubljani velik sadni sejem. Prodajalo se bo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške. Sadje bo naprodaj v ameriških normalnih zabojih, strogo izbrano in skrbno vloženo. V enem takem zaboju bo povprečno 20 kg ene sorte skozi in skozi enake kakovosti. Opozarjamo na ta ugodni nakup prvovrstnega namiznega sadja naše gospodinje in vse ljubitelje sadja sploh.
u— Jubilejni koncert pevskega zbora Glasbene Matice bo 14. decembra v union-ski dvorani. S tem koncertom proslavi pevski zbor Matičarjev 40-letnico svojega obstoja ln dela. Ravnatelj Polič je sestavil dvodelni program, in sicer bo izvajal v prvem delu najboljše vokalne skladbe, kar jih je izšlo v teku zadnjih 40 let, drugi del koncertnega programa pa bo posvečen sodobni zborovski literaturi. Naj se 'ta datum upošteva!
u— »Dreyhts< — prihodnji filmski spored ZKD. Od iutri naprej bo predvajala ZKD velik zvočni film. ki predočuje senzacijo-nalno vohunsko afCro in proces proti francoskemu kapetanu Dreyfusu. Glavno vlozo predstavlja Fritz Kortner, sloviti umetnik ki za naša oublika dobro nožna in visoko ceni. Tudi ostale vloze so v rokah naiodlič-nejših umetnikov. Nstopajo: Albert Bas-sermann. Oskar Komolke. Heinrich Georz itd. Prva oredstava bo iutri in nadalje ob delavnikih vedno ob pol 15.. v nedeljo pa ob 11. dop. v prostorih Elitneza kina Matice.
u— Povrnitev uvoznine poljskih pridelkov—za neprodano Maso. Ljubljansko mestno tržno nadzorstvo objavlja: Glasom tarifne postavke št. 26-a) v občinski vvoznini mesta Ljubljane se plača na mitnici za poljske pridelke 0.05 Din za kz. Uvoznik prejme potrdilo o vplačilu v obliki bolete mestneza dohodarstveneza urada. Ako kmetovalec ni prodal vseza blaza na trzu. dobi pri odhodu iz mesta na mitnici proti predložitvi bolete povrnjeno razliko vplačila za tisto množino blaza. ki jo zooet oe-lje iz mesta domov. Na to ie mestno tržno niadzorstvo velikokrat opozorilo kmetovalce. zlasti na trzu, kier prodajajo na debelo krompir, repo zelje in čebulo. Velika večina kmetov ie o tem dobro pončena. Prosimo. da tozadevno tudi draza županstva obvestijo svoie občane.
u— Akademikom. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani javlja vsem akademikom in novincem, da bo 73 časa vpisovanja vodila pisarno v avli in pred kvesturo v druzem nadstropju, kjer bo da-iala informacije zlede vnisa na univerzo in pobirala članarino za ZSAU. Opozarjamo, da mo» vsak akademik 00 skleou zadnie skupščine ZSAU plačati članarino v znesku 4 Din. Prinominjamo. da le oni akademiki, ki so plačali članarino, uživajo vse uzod-nosti. ki iih nudi ZSAU v svojih odsekih. Vse te uzodnosti so razvidne z razzlasnih d$sk.
| n— Druza premijera letošnje dramske sezone bo Nestroyeva veseloigra »Pritličje in Drvo nadstropje«, ki ie polna šaljivih prizorov, živahnost oa ii povečaio številni kuDleti. Predstava bo drevi izven abonma-na. Režija prof. Šestova. Jutri ostane zle-dališče zaprto. V soboto se vorizori_ v popolnoma novi zasedbi in režiji z. Cirila De-bevca Cankarjeva drama »Krali na Betaj-
novi«.	, , . ,
u— Pni koncert v sezoni bo jutri zvečer. Nastopi svetovno znani ruski kvartet Kedrov, ki je prav te dni ab30lviral 7 svojih koncertov v Sofiji z naravnost velikanskim uspehom. Kritikinja Lidija šiš-manova piše o enem njihovih koncertov: Glasbeni odmevi zunanjih listov so nam že več let sem donašali izraze največjega navdušenja, ki so ga ti umetniki izzvali, kjerkoli so koncertirali. Toda naše pričakovanje je bilo nadkriljeno. To je darilo izredne finese po različnosti vtisov, dovršenosti in res čudovite umetnosti. Cesto je navada primerjati gotove instrumente človeškim glasovom. Pri ansamblu Kedrov vzklikneš: Pojo kakor perfektni instrumenti!« Ravno take ali pa še bolj laskave so kritike svetovnih listov. Koncert bo v Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Mestna ljudska kopel preurejena. Pred kakimi 25- leti ie bila na vozalu Kolodvorske in Prečne ulice zzraiena in otvoriena mestna ljudska kopel, ki ie bila za takratne čase nu.ino potrebna. Naval v konel ie bil velikanski. Med vo.ino ie ta kopel mnozo trpela in so se naprave ore-cei pokvarile. Zadnji čas ie mestna občina kopel popolnoma prenovila in preuredila in zdai je obisk zooet prav znaten. Kooel ie že hotel nekdo kupiti od občine z namenom. da bi tam napravil kemično pralnico. Občina oa je ponudbo iz načelnih razlozov odklonila.
u— Kanalizacijska dela v Rožni dolini so
že močno napredovala. V zlavnem so položene cevi tudi že v stranskih ulicah. Zdai se dela že pred Končanovo hišo in višje pod Rožnikom. Tudi z napeljavo plina na Tržaški cesti so že orecei daleč. Od tobačen tovarne do Marinčičeve hiše so že zasuli 'arek. kei ie do tam plinovod že oo-l0£en
U_1 Splošna obrtno-nadaljevalna šola za
peke, slaščičarje, medičarje, mesarje in vrtnarje v Ljubljani na Vrtači, Erjavčeva cesta št. 19., ima vpisovanje v nedeljo 27. t. m. od 8. do 12. dopoldne v pritličju. Novinci naj prinesejo k vpisu zadnje šolsko izpričevalo, ostali pa izkaz o napredku minulega šolskega leta. Mesečna ukovina je 20 Din. Vsa ostala pojasnila prejmejo učenci pri vpisovanju.
u— pfa ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 1., se bo vršilo vpisovanje v nedeljo 27. t. m. od 9. do 12. dopoldne. Vajenke krojačice, modistke, pletilje itd naj prinesejo s seboj zadnji izkaz, novo vstopivše pa odpustnico, oziroma zadnje izpričevalo in učno pogodbo, šolnino za oktober 20 Din in 2 Din za kontrolno knjižico je vplačati pri vpisovanju, kjer prejmejo učenke nadaljnja pojasnila glede pričetka rednega pouka.
u— Delavsko glasbeno društvo »Zarja« otvori tudi letos v začetku oktobra zlasbe-eno šolo z mladinskim odsekom. Starši vpišite svoie otroke, ki imajo veselje do zlasbe. do 28. t. m. v prostorih »Zarie«. Delavska zbornica. I. nadstropje. I. vhod. Miklošičeva cesta.
u— Francoske tečaje zopet otvarja za
odrasle s 1. oktobrom Francoski institut. Pouk bo v Ljubljani na moškem učiteljišču na Resljevi cesti, in sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od
18.	do pol 20., predava prof. g. Južnič. n.a tečaj ob torkih in četrtkih od pol 19. do pol 20., predava prof. g. dr. Novak, n.b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20., predavatelj isti. m.a tečaj ob petkih od pol
19.	do pol 20., predavatelj isti. m.b tečaju pa predava francosko slovnico v francoskem jeziku, odnosno vodi konverzacijo ga. J. Bele ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. Obiskovalci tečajev plačujejo mesečno po 20 Din v naprej, lahko pa obiskujejo za to ukovino več tečajev. Prijave sprejema od 23. septembra dalje vsak dan od 19. do 20. g. A. Dolenc, slu-žitelj zgoraj omenjenega učiteljišča. Prijavi se lahko tudi po dopisnici.
u— večer Atene. Ker je v petek 25. t. m. v dvorani Delavske zbornice železni-čarski kongres, se bo vršil večer Atene »Estetska ritmična kultura telesa« v soboto 26. t. m. ob 20. Predprodaja vstopnic v pisarni Atene, Dunajska cesta l.a/TI.
u— Esperanto. Esperantski tečaj se bo pričel v torek 29. t. m. ob 20. v šentjakobski šoli. Tega dne se bo vršila brezplačna poskušna lekcija po »čE« metodi in se bodo interesenti vpisovali v tečaj. Z rednim poukom se bo pričelo v petek 2. oktobra v istem prostoru. Poučevalo se bo po posebni metodi ki jamči siguren uspeh. Po »čE« metodi se jezika najlažje in najhitreje nauči, šolnina znaša za ves tečaj, ki bo trajal približno 4 mesece, 60 Din, za dijake 40 Din. plačljivo v 2 obrokih.
u— Ptice se selijo. V Mestnem ložu ie postalo te dni izredno živahno. Kosci so že zanustili travnike in za nekai dni ie loz onemel. Zdaj oa so priletele tja iate ptic-selivk in se v drevesih oa tudi soodai na-travnikih se ozlaša naravnost ozlušu-joč živ-žav. Lastovice, ki tudi ooletavaio nad drevesi, se zaenkrat še ne zmeniio preveč za vse to. pač pa se zbirajo v jatah škorci in drozzi. ki se že nridno pripravljalo za polet v daljne dežele.
n— Ka! izgubljajo in najdejo Ljubljančani. V prvi polovici septembra ie bilo izeub-lienih v Ljubljani več denarnic in listnic z raznimi vsotami do 800 Din. Polez denarja so bili izzublieni tudi razni druži oredmeti. in sicer: nalivna oeresa. ženske obleke dokumenti. zlate ure. srečke dežniki in draži oredmeti. Najdenih in policiji izročenih ie bilo več listnfc z različnimi vsotami, dalje zavoj moškeza manufakturneza blaza. nekai kosov obleke: črno oleskano kolo in nekai zlatnine. V Železniških vozovih so bili naideni dežniki, klobuki, palice, razna obleka, aktovke, ročne torbice, več kniiz in fotoaparat.
u— Huda nezgoda na ulicL Eletromonter France Vončina iz Prešrnove ulice 7 v Vodmatu se ie oelial v torek opoldne s ko-lesom 00 Komenskeza ulici. Baš tedaj pa
SANOFORM
za dame, v vseh lekarnah in irogerijah!


—► ČISTIN
je zoper vsak madež na suknu, svili ali usnju. Dobi se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor	H
je privozil iz Kolodvorske ulice v brzem tempu majhen avtomobil, ki se je na vozalu zale,tel naravnost v Vnnčino in za oodrl. Zalet je bil tako silen, da je odlctel Vončina tudi v dijakinjo Ivano Srečnikovo z Vidov-danske ceste in še nio novalial v blatu in prahu. Avtomobilist oa se za nezzodo snloh ni zmenil in ip iadrno odkuril naprej. Pri padcu ie dobil Vončina več poškodb na obrazu in na nozah. poškodoval na si ie tudi kolo. Srečenikova oa ie dobila praske na kolenih in rokah ter si ie raztrzala obleko.
u— Med spanjem okraden. Na Trnovskem pristanu je predsinočniim zaspal na neki klopi Rudolf Maudriera in mu ie neki tat izmaknil listnico z 200 Din zotovine. delavsko knjižico, domovinski list in še nekatere dokumente. Isti večer oa ie -bila okradena tudi Ivana Urenkova iz Trnoveza. ki ie spravila svoie kolo k zidu hiš« v Švabičevi ulici. Tat sicer za čudo ni ukradel kolesa, pač pa dežni plašč, ki je bil navezan na kolesu. — Natakarica Ivana Kvarova. usluž-bena na Glincah v zostilni »Amerika« .ie oredsmočniim okroz 22. pozrešila svoi 400 dinarjev vreden dežni plašč, ki za ie imela obešeneza na kljuki v zostilni. Kakor se ie izkazalo pozneje, ie odnesel plašč nekdo, ki je moral vstopiti neopaženo v zostilniški lokal in ie tako tudi-Izzinil. Plašč je bi! svetloriave barve.
Iz Celja
e— Ob desetletnici Ljudskega vseučilišča.
Ob lepi udeležbi se je vršil 21. t. m. redni letni občni zbor celjskega Ljudskega vseučilišča, ki ga je vodil predsednik vladni svetnik gosp. Emilijan Lilek, znani zgodovinar in v svetu priznani etnolog. Podpredsednik strokovni učitelj gosp. Cilenšek je obširneje orisal delo vseučilišča, ustanovljenega jeseni 1. 1921. na pobudo celjske akademske mladine. Priredilo je odtlej nad 200 predavanj, izdalo 4 znanstvene knjige, ustanovilo lepo znanstveno knjižnico. Omenili je podpore denarnih zavodov, oblastev in posameznikov. Nato je označil veliko delo in uspehe, ki jih je vseučilišče moglo doseči le pod idejnim vodstvom i<n z vsestransko požrtvovalnostjo svetnika gosp. Lileka, ki mu predseduje izza ustanovitve. Obvestil ga je o sklepu odborove seje, ki daje gosp. predsedniku kot izraz najgloblje hvaležnosti častno članstvo, k čemer mu v imenu članstva kot prvemu čestita s prošnjo za nadaljnjo naklonjenost. Gosp. predsednik je presenečen sprejel to odlikovanje pod pogojem, da ea sme deliti s sodelavci, predvsem akademiki kot inicijatorji ustanovitve ter gg. šoL uprav. Bizjakom, ravnateljem Marinčkom, gdč. Debelakovo ter z vsemi moralnimi in gmotnimi podporniki ter članstvom. Tajnica gdč. Debelakova je v letnem poročilu izkazala 20 predavanj, katerih večino so podali predavatelji iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. Omenila je nabavo izbornega epidiaskopa, čigar stroški so znašali nad 16.000 Din in so bili v velikem delu kriti s posebno nabiralno akcijo. Povprečno se je udeležilo predavanja po 95 oseb. Blagajnik gosp. Srabotnik je izkazal 23.708 Din dohodkov in 23.075 Din izdatkov. Knjižničar gosp. Mlačnik je navedel število 192 knjig, ki so največ dar gosp. predsednika. Iskreno naprošen je obdržal predsedstvo vi. svetnik gosp. Lilek. V odboru so g.: Cilenšek, Debelakova, prof. Adlešič, ravnatelj Cernej, Srabotnik, Mlačnik, Javšovec m Ros, namestnika gg.: dr. Reberoik in Prekoršek; pregledoval«* računov gg.: ravnatelj Marinček in Turnšek. Določil se je program dela v novem poslovnem letu, ki ga naj omogoči moralna in gmotna podpora javnosti v korist naši prosveti in nesebičnim smotrom Ljudskega vseučilišča v Celju.
e— Skupščina koroških Slovencev bo v nedeljo 11. oktobra ob 10. v Celju v prostorih Jwtelaj^Evrooe«:______
Halo!	Halo!
Ljubljanski akrobatski trio
nastopi v Celju 24., 25. in 26. t. m. ob 20. pred mestnim magistratom.
V nedeljo 27. t. m. ob 11. in ob 20.
Vsak petek morske ribe
Gostilna »SKALNATA KLET« — Celje
11759 ________
e— Vodstvo falske elektrarne obvešča vse prebivalstvo Celja in okolice, da bo zaradi raznih popravil dobava električneza toka v nedeljo 27. t. m. med 7. in 15. za Celje in okolico ukiniena.
e— Ljubljanski akrobatski trio ▼ Celju. Včerai so orisoeli v Celie na noti iz Maribora znani trije akrobati na žični vrvi zz. Stanko Snoj. Ivan Dobovšek in Franc Pre-setneik z Jezice ori Ljubljani. V Celju bodo oredvidoma nastopali 4 dni. in sicer danes. jutri in v soboto ob 20.. v nedeljo na ob 11. in ob 20. Predstave bodo med starim okrožnim sodiščem in mestnim mazistra-tom. kjer je nastopil z velikim usoehom Dred meseci tudi popularni prof. Stroh-sehneider.
e— Žrebanje se le pričelo že danes in vsfi lastnike srečk nujno opozarjamo, da svoje srečke V. razreda takoj obnove, ker bodo sicer nrodane družim interesentom.
e— Prevejano tatico v osebi 29-letne de-iavke Tereziie Ponovičeve. doma nekje iz Zazorskih sel. iščeio žalski orožniki. Nedavno ie prišla namreč v družbi nekpra 30 let stareza moškeza v Savinjsko dolino in je 16. t. m. ukradla posestnici Mariji Rozlovi v Bezovniku nri Grižah ri^vo žensko obleko, vredno 500 Din in posestnici Neži Kokovi v Dobriši vasi nri Žalcu tudi nekaj oblačilnih predmetov, vrednih 60 dinarjev.
e— Priiet zasledovanec. Policiia !e ored-včeraišniim aretirala v mestu 23-letneza delavca Karla Godleria b Trbovelj, ki za zasleduie orožništvo zaradi vloma, izvršenega 6. avzusta v barako nekeza no^estni-ka v Mariia Reki pri Sv. Pavlu pri Preboldu. kier ie bilo ukradenih raznih živ-lienskfh notrebščin in obleke za 1950 Din. Godler tatvino taiL vendar pa so za izrodili celiskemu on-roznemu sodišču.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasni nemi film »Brezdno zreha« z Josioom Rovenskym v zlavni vloži.
Iz Maribora
a_ Osebna vest; Pomočnik obrnejnegi
komisarja v Mariboru g. Karel Suša, ki js služboval od junija 1921., torej polnih 10 let, je bil imenovan za vodjo obmejnega komisarjata v Veliki Kikindi.
a_ Mariborski mestni proračun za L
1932 je, kakor smo že poročali, razgrnjen in na vpogled davkoplačevalcem. Redni proračun znaša 18,744.398 Din, za 264.81S dinarjev več kakor lani. Izredni proračun znaša 1,245.000 Din, od tega je pol milijona določeno za povečanje vodovodn. Elektrarna, vodovod, klavnica in pogrebni zavod so aktivni. Tudi avtobusni pru* met, ki ga vzdržuje mesto, je zadovoljiv. Plinarna je pasivna.
a_ Plačilo odkupnine za kuluk. Mestno
načelstvo razglaša: 1. oktobra 1931 zapade vplačilo odkupnine za osebno delo na nedržavnih cestah za sezono 1930»31. Mestno načelstvo opozarja občinstvo, naj pravočasno poravna potom plačilnih nalogov izrečeno odmero, ker bodo v primeru prekoračenja roka zaračunile mestne občino dovoljenih 10 odst. zamudnih obresti in se bo odkupnina iz+irjala prisilnim potom. Pritožbe zoper predpis odkupnine glede plačila nimajo odložilne moči. Zato se pozivajo vsi, ki 60 morebiti pritožbo vložili, da pravočasno poravnajo svoje obveznosti.
a— 10 letnica pevskega društva »Zarja« na Pobrežju. V soboto 26. t. m. ob 19. se bo v novi dvorani g. Renčlja na 6veean način vršila prireditev »Zarje«. Vabimo občinstvo, zlasti agilne Pobrežane, nai s svojim obiskom počaste prireditev.
a— Izredni občni zbor »Pohorske železnice« bo v torek. 29. t. m. v mariborski mestni posvetovalnici. Dnevni red: poročilo predsedstva in sorempmb^
a— Sokolsko društvo v Št. Ilju v Slovenskih goricah bo v nedeljo popoldne na svojem lastnem odru v dvorani brata Dimnika igralo štiridejanko Manice Komano« ve »Prisega o polnoči«.
a— Kejžarjev večer. Udruženje Jugoslovanskih narodnih železničarjev, podružni« ca Maribor, poziva vse svoje članstvo, da 6e udeleže družabnega večera ob priliki proslave 60 letnice njenega častnega predsednika g. Kejžarja, ki bo 24. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma.
a— Dr. Pfrimer ostal sam v Mariboru. V torek popoldne se je odpeljal iz Maribora v Gradec tušem pobegli heimwehrski ,pučist Irlmbert Pruger, njegova tovariša Siegfried Pruger in dr. Pfrimerjev 19-letia sin Walter pa sta se šla solnčit na italijanski otok Mala Lošinj. V Mariboru je do nadaljnjega ostal samo še dr. Walter Ptrimer.
a_ Film o raku, produkcija Društva
proučavanje in pobijanje raka v Beogradu, bo predvajala v četrtek 24. t. m. ob 19. ter dne 25., 26. in 27. t. m., vsakokrat ob pol 15., pol 17. in ob 19. v Apolo kinu mariborska ZKD. Pri otvoritveni predsta-ni nocoj 24. t. m. ob 19. bo predaval o predmetu g. primarij dr. černič. Dne 25. in 26. t. m. ob pol 15. in pol 17. bodo izključno šolske predstave.
Danes ob 9. zvečer slavnostna premiera čarobnega velefilma
ZBOGOM LJUBEZEN
V glavnih vlogah slavni Poljak, svetovno znani tenorist
JAN KIEPURA BRIGITA HELM

| Ob 4. in % 8 zvečer zadnjikrat »Dva svetova« | Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure
Zvočni kino Ideal
&— Izbirčni vlomilci so vlomili preteklo nedeljo v Tončičevo gostilno na Po-brežju in pobrali vse »Zeta« ter okrog 700 Din gotovine. Vse druge cigare in cigarete so pustili pri miru.
a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes dalje 100-odst. nemška govoreča in zvočna veseloigra "Ljubica, sladko poi mL lahko noč«. Union kino od danes dalje 100-odst. nemška govoreča in zvočna opereta »Dijak prosiak«.
a— Planinci! Mariborska podružnica S. P. D. objavlja: Člane, ki članarine za 1931 (nekateri tudi za 1930) še do danes niso noravnali. vljudno prosimo, da io poravnajo takoj. Vabimo na tudi nove člane za vstop v naše društvo. Članarina letno 25 dinarjev. Ako ie članarina do 31. marca poravnana. uživajo člani na podlagi legitima-c:ie naslednje ugodnosti: znižano vstopnino in prenočnino (za 30 do 50 odst.) v kočah vseh tuzemskih in inozemskih slovanskih planinskih društev, ter nemškega društva Oesterreihischs Bergsteiger Vereini-.gung. Wien; vožnjo po železnicah (neome-ienn število voženi) po polovični ceni.^ v skupinah 6 oseb. 7 osebnimi potniškimi vlaki na vsako razdalio. z brzimi vlaki za najmanj 50 km: oreston avstrijske meje. glasom sporazuma v turistovskem obmejnem prometu z Avstrijo. Dosedanji člani ki iz društva izstoDiio. se prosiio. da to podružnici javijo in zaradi evidence vrneio legitimacijo.	__
KINO
LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730
Danes ob 4., pol 8. in 9. zadnjikrat NORMA SHEARER
Iz Kranja
t__Vodnikova družba ponovno opozarja, da rok za poravnavo članarine za leto 19.31-32. kmalu poteče. Zamudniki naj 6e zgiase v tiskarni »Sava«, kjer 6e sprejema« jo tudi novi naročniki.
r— Gostovanje ljubljanske opere. V nedeljo ob 16. bo gostovala v gleda1 iški dvorani Narodnega doma kr ljubljanska opera z znano Smetanovo komično opero: »Prodana nevesta«. Glavno vlogo Ma« rinke poje domačinka ga. Majdičeva. Predprodaja vstopnic je v trgovini g.,Hleb-,ša. Predstava 6e bo vršila le, če bo do če« trtka dvorana razprodana.
r— Komisijonelni ogled novega skladišča v tovarni Jugočeške bo v soboto ob 11.
r— Opozarjamo, da se dobe posnetki sokolskega nastopa pri btr, Kramaršiču.
Z Jesenic
Vrli Šentjakobčani so v soboto zvečer uprizorili na sokolskem odru sijajno veseloigro: »Revna kot cerkvena miš«, ki je uspela izredno dobro. Pred pričetkom igre ie obrazložil lOletno delovanje Šentjakobskega odra stari jeseniški znanec g. Danilo Bučar. Igralci so podali svoje nelahke vloge tako dovršeno, da po sodbi publike ne Zaostajajo za dobrimi poklicnimi umetniki. Vse to velja tudi za drugo predstavo »Bun-burv«, ki se je odigrala v nedeljo popoldne. Drage goste želirrjo ponovno videti in ne dvomimo, da bo obisk znatno večji.
s— Odhod mladega kulturnega delavca. Te dni je odšel z Jesenic v Ljubljano gospod Tone Čufer .doslej mizar pri KID na Jesenicah. Mladi Čufar, ki je absolviral strojno delovodsko tehniško srednjo šolo c Ljubljani, je zelo dober pisateljski talent. Spisal je krasno igro »Jutranja molitev« tn dramo »Tragedija v kleti«, ki se je z velikim uspehom ob zasedenih dvoranah uprizarjala'pred mesecem na Jesenicah. Poleg drugih pripravljenih oderskih del je spisa! nebroi člankov, povesti in esejev v raznih amerišk:h slovenskih knjigah in revijah.
s— Šport. V nedeljo se je vršila na igrišču SK Bratstva na Jesenicah, nogometna tekma med prvo garnituro Bratstva in jgra-či Villacher Šport-Vereina iz Beljaka in se ie po trdovratnem boju končala z zmago gostov v razmerju 1 : 0. Ker si je VSV priboril letos ponosni naslov koroškega no-gometnega prvaka, moramo domačemu moštvu na doseženem rezultatu le čestitati.
s— Nesreče pri delu. V ponedeljek ob 4. zjutraj se je pripetila v železarni KID na .Tavorniku zopet nesreča. Delavec Štefan Ažman je bil z drugimi zaposlen pri prekladanju težkih železnih plošč. Pri tem pa ie po nesrečnem naključju pad!a zelo težka železna plošča Ažmanu na stopalo desne noge in mu ga strahovito razmesarila Ponesrečenca so prepeljali v bolnico bra-fovske skladnice.
Iz Novega mesta
n— V ohrtnonadaljevalno šolo se bo vršilo vpisovanje vajencev in vajenk v nedeljo 27. t. m. od 9. do 12. na deški osnovni šoii. Pouk na tej šoli morajo posečati vsi vajenci in vajenke iz Novega mesta, Kandije, Žabje vasi, šmihela, Broda. Irče vasi. Drske, Ciotne vasi, Kegrče vasi, Bršljina, Cegeim-ce in Ločne.
n— Hud karambol je doživel v nedeljo zvečer tovorni avto nekega posestnika iz Kranja, ki je vozil po državni cesti sortirano grozdje. Na ostrem ovinku, med Št. Jernejem in Gradiščem, se je hotel izogniti nekemu vozilu, pri tem pa treščil v brzojavni drog tako močno, da ga je prelomil. Avto se je parkrat preobrnil in je vse grozdje popadalo na tla. Kar ga je obležalo, so ga še naslednje jutro pobirali otroci.
n_ Nogometna tekma med SK Slovanom iz Ljubljane in domačim klubom SK Ela-nom, se je v nedelio končala z rezultatom 2:1. Igra je bila to pot še precej privlačna, obisk razmeroma dober.
Iz Kočevja
ako se jim ob pravem času ne napove boj. Baje je več sto arevts okuženih od te nevarne žuželke, ki povzroča, da se najlepša drevesa sušijo. Pristojni faktorji pazijo na širjenje lubadarjev. Treba bo temeljite akcije, da se ne bodo še bolj razširili.
kč— Na kočevski gimnaziji je leto* 273 dijakov, približno toliko, kolikor lani. Največ učencev ima 1. razred (57), od višjih razredov pa osma, ki po številu daleko prekaša ostale višje razrede.
kč— Divje svinje. Iz Trnovca, Gotenice in Verdrenga prihajajo zopet poročila o divjih svinjah, ki povzročajo škodo na poljih. Kmetje pazijo na njivah in kurijo ognje, da jih odvračajo.
kč— Pomotoma so včerajšnje kočevske vesti prišle pod zaglavje »Iz Kamnika«, kar so čitatelii gotovo takoj opazili.
Iz Konjic
nj— Lepa kmečka prireditev. Naš Sokol je priredil v nedeljo popoldne na graščinskem travniku pod pokopališčem tekmo koscev. Kosci in članstvo Sokolskega društva so s harmonikarjem g. Metelkom na čelu odkorakali ob 15. na travnik, kjer se je kmalu zbralo veliko število občinstva, za katero je bila tekma koscev novost. Prisostvoval je tudi gosp. sreski načelnik Trste-njak. Starešina br. dr. Mejak je pozdravil kosce in občinstvo, nakar je sreski kmetijski referent br. Nemec v presrčnem nagovoru velieal kmečko delo in poudarjal nalogo sokolskih organizacij v tem pogledu. Z velikim zanimanjem so gledalci sledili krepkim zamahom 11 mladih kmečkih fantov. Po tekmi se je razvil vesel sprevod med vriskanjem in petjem skozi trg nazaj pred Narodni dom. Prvo nagrado je prejel Javornik Anton iz Konjiške vasi (100 Din in kompletno koso). Nadalje je vsak tekmovalec dobil kak predmet praktične vredno-sti. Nagrade so podarile domače tvrdke, več jih je dal gosp. Koželj, kose pa tvrdka Vi-demšek iz Maribora. Vsem darovalcem Fe Sokolsko društvo najlepše zahvaljuje, koscem pa kliče: Na svidenje prihodnje leto, ko se bodo postavile tudi domače žaniice!
nj— Prosvetni odbor Sokola je sestavil za žimo delovni program. V soboto 3. oktobra bo predaval s spremljevanjem filma g. Božidar Jakac o Ameriki. Dramski odsek pripravlja Nučičevo igro »Narodni /poslanec«. V kratkem bo tudi otvoritvena lutkovna predstava, delo domačega avtorja br.
prof. Rudolfa in koucert godalnega kvarteta' Glasbene Matice iz Ptujal
nj— Zanimiva kazenska razprava. V soboto je razpravljalo celjsko okrožno sodišče v Konjicah. Bile so to kazenske razprave zaradi prestopkov zoper čast. M6d drugimi se je vršila tudi razprava o tožbi tukajšnje delavke K. M. zoper arhidijakona Tovornika Franceta. Po zaslišanju prič je sodišče obsodilo arhidijakona zaradi prestopka zoper čast pogojno za 1 leto na denarno kazen 600 Din in plačilo stroškov. Postopanje je dognalo, da je obtoženec na grd način ozmerjal zasebno tožilko. Zagovarjal pa se je obtoženec, da sicer ne izključuje, da bi mu bila kaka beseda ušla, toda ne v žaljivem namenu, temveč je nastopal zoper njo samo kot dušni pastir.
Iz Prekmurja
t
pm— Zaradi deževne jeseni ima ljua«
stvo velike skrbi in težave glede pospravljanja jesenskih pridelkov, zlasti krompir« ja, ki je že zrel. Zadnji čas 6e opaža precej živo trgovanje s krompirjem, ki ga vozijo cele vrste vozov na soboški kolo« dvor. Prodaja se po 60 Din za 100 kg.
pm— Redukcija delavcev. Največje industrijsko podjetje v soboškem 6rezu, eks» portni parni mlin in žaga, last industrijca g. Hartnerja, je za 1 oktober odpovedalo vsem delavcem. Siromašni delavci ostanejo sedaj pred zimo brez dela, katero je pri nas težko dobiti. Vzrok, da bo podjetje odpustilo delavce, so baje nove odredbe glede mlinarjev.
pm— Dramski odsek Sokola je v 6oboto uprizoril komedijo »Maks v škripcih«. Vsi igralci so podali svoje vloge prav zadovoljivo, zabave in smeha je bilo dovolj. Občinstvo je pridobljeno, zdaj pa bo naloga tistih, ki izbirajo igre, da za vso sezono poiščejo tudi resne stvari.
pm— Nesreče. V nedeljo ponoči se je vračal v Mursko Soboto iz kavarne trgovec Nemec Janez. Na trotoarju pred trgo« vino Bergcr mu je spodrsnilo in si je pri padcu zlomil nogo. V bolnico 60 prinesli fanta Zaunigerja Joška, ki je v nedeljo padel s konstanja. Fant je zelo siromašen in je nabiral divje kostanje, da bi jih prodal in si s tem zaslužil par dinarčkov. Po nesrečnem naključju 6e mu je odlomila veja. Dobil je občutne notranje poškodbe in pretres možganov.
GOSPODARSTVO
Priprave za sadno razstavo v Ptuju
Na mnoga vprašanja daje razstavni odbor prve banovinske sadne razstave s sadnim sejmom v Ptuju naslednje pojasnilo: _ _
Raz-stava bo obsegala vse sorte sadja iz sadnega izbora dravske banovine. Sadje se bo v Ftuju pakovaio v ameriške zaboje in se bo vršil s tem tuli tečaj za pakovanje sadja od 5. do 9. oktobra v Društvenem domu. Prijave za tečaj je poslati na razstavni odbor. Tečaj bo brezplačen in bo skrbel odbor tudi za cenejšo prehrano in stanovanje, tečajnikov.
Kdor hoče sadje razstaviti, ga mora vsaj do 8. oktobra poslati razstavnemu odboru v Ptuju. Sadje mora biti dobro zapakovano in v enem zaboju vsaj 30 kg enake debelosti in ene vrste. Zahteva se, da se od ene sorte sadja vpošlje 100 kg sadja, da se lahko iz teh napolnijo trije ameriški zaboji. Kdor nima ali ne more poslati 100 kg, naj pošlje vsaj 30 kg odbranega sadja. Po železnici je znižana tarifa za pošiljatev sadja na razstavo. Sadje se bo skušalo prodati in bodo dobili razstavljalci plačano sadje po tržni ceni, poleg tega pa najboljši sadjarji in razstavljalci večje nagrade.
Tisti, ki sadje razstavijo, in oni, ki ga_ ne razstavijo, pa imajo doma večjo množino sadja, namenjeno za prodajo, naj to javijo razstavnemu odboru v Ptuju, ker bo ta posredoval pri prodaji. Poleg razstave bo obenem tudi sadni sejem od 11. do 13. oktobra, zato je potrebno, da razstavni odbor ve, koliko in pri kom se dobi sadje, katere sorte in vrste in v kakšni množini.
Sadje, namenjeno za razstavo, so bo sprejemalo v Društvenem domu, kjer bo tudi razstava, od 5. do 8. oktobra vsak dan od S. do 17. ure. Prepozno doposlano sadje ne pride na razstavo in se ne bo moglo oceniti.
Na razstavi bodo razstavljeni vsi sadjarski pripomočki. Tvrdke, ki hočejo kaj razstaviti, is*otako morajo napraviti pr'jav&, da se jim prostor zasigura, in poslati svoje razstavne predmete razstavnemu odboru do 6. o>tobra v Ptuj.
Ministrstvo za promet je dovolilo polovično vožnjo. Posetnik razstave si kupi _ pri odliodm postaji cel vozni listeu do Ptuja z mokrim žigom. Tega listka ne odda pri izstopu, ampak ga porabi za brezplačno vož-
kč— Osebna vest. Kočevje zapušča nad vse priljubljeni sreski podnačelnik g. dr. Tina čuš, ki je imenovan za sreskega načelnika v Krškem. Na novem službenem mestu mu želimo toliko ugleda med prebivalstvom, kakor ga je imel pri nas.
kč— Lubadar v kočevskih gozdovih. Lepi kočevski gozdovi so znani po svojem neprecenljivem bogastvu. V zadnjem času pa so se pričele oglašati vesti, da naše smrekovo drevje vedno bolj napadajo lu-badarji, ki lahko uničijo cele komplekse,
Šport In kava
— en pojem, kajti kava je najboljša, telo in duha osvežujoča pijača pri vseh športnih prireditvah. Kava in Meinl — tudi en pojem, kajti Meinlove kavine mešanice uživajo svetovni sloves.
Julio Meinl
kavni import
ustanovljeno 1862
njo nazaj, in sicer s potrdilom razstavnega odbora, da je razstavo posetiL
Ocenitev letošnje letine
žlahtnega hmelja
Kakor vsako leto je tudi letos 'zdal Srednjeevropski hmeljski urad cenitev hmelj-skega pridelka v državah, ki so včlanjene v tem uradu m ki pridelujejo žlahtni hmelj.
Pridelek v Nemčiji se ceni na 62.500 do 70.650 metrskih stotov in zaostaja za lanskim za okroglo 45.000 metrskih stotov. Potrebe nemške pivovarske industrije pa so za 30.000 dO 37.500 metrskih stotov večje, kakor znaša nemška produkcija. Češkoslovaško letino ocenjujejo na 100.000 do 106.100 metrskih stotov, kar pomeni v primeri z lanskim pridelkom poslabšanje za 42.000 do 48.500 metrskih stotov. Pridelek v Alzaciji znaša po tej cenitvi 1500 do 2500, v ostali Franciji pa 1000 do 1500 metrskih stotov. Poljska je pridelala 15.000 metrskih stotov. Pridelek v Savinjski dolini je ocenjen na 8000 do 10.000 metrskih stotov (vsekakor previsoko, ker bo znašal le pičlih 8000 metrskih stotov), v Vojvodini pa na 4000 do 5000 metrskih stotov. Madžarska je pridelala po tem računu 600 do 800 metrskih stotov. Skupno znaša v teh državah pridelek hmelja 192.550 do 211.560 metrskih stotov.
V	primeri * lanskim letom je padla letošnja letina za 107.000 do 126.000 metrskih 6totov. Pridelek nežlahtnega hmelja v Angliji in Ameriki §e ni znan, zato ni mogoče primerjati celotne letošnje svetovne bmelj-ske letine z lansko. Ker pa pravijo tudi poročila iz teh držav, da so tam pridelali malo hmelja, se je nadejati, da je letos svetovni pridelek znatno manjši od svetovne potrebe pivom in da bomo tako prišli v kampanjo prihodnjega leta brez znatnih zalog, ki so že leta' ovirale razvoj hmeljskih cen.
Državna trošarina, splošne in vozarinske takse v avgustu
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdelal primerjalni pregled pobrane državne trošarine za letošnji avgust
Plačalo se je v tem mesecu državne trošarine 72,440.724.77 Din (v proračunu predvideno 66,917.666.66 Din). Torej je bilo trošarine za 5,524.058.11 Din več plačane, kakor je biilo predvideno. V lamskenn avgustu je bilo plačane državne trošarine 66.702.270.64 Din, torej v letošnjem avgustu za 5,738.454.18 Din več kakor v lanskem.
V	prvih petih mesecih proračunskega leta 1931/32. je bilo plačane državne trošarine 318,156.074.81 Din, v proračunu pa je je bilo predvideno 334.583.333.30 Din. Torej ]e je bilo plačane 16,527.258.49 Din manj. V prvih petih mesecih proračunskega leta 1930./31. je bilo plačano državne trošarine 340,482.743.55 Din. Razlika v primeri s plačano trošarino v proračunskem letu 1931./32. znaša 22.326.668.74 Din.
V	letošnjem avgustu je bilo plačanih splošnih taks 70,088.255.84 Din, proračun pa jih je predvidel 78,458.333.33 Din. Lani v istem času so dosegle splošne takse 75,819.789.94 Din. Za vozarinske takse se je letos plačalo 25,717.006.08 Din, lani pa 25,566.388.99 Din. Skupno je bilo plačanih meseca avgusta letos splošnih in vozarin-skih taks 95,804.261.92 Din, proračun pa jih je predvidel 103,766.666.66 Din. Vozarin-skih in splošnih taks je bilo meseca avgusta lani plačanih 101,386.166.93 Din. Razlika med plačanimi splošnimi in vozarinskimi taksami v primeri 7. istim časom lanskega leta je za 5.581.917.01 Din manj.
Splošnih taks se je v prvih petih mesecih proračunskega leta 1931./32. plačalo 361.458.019.83 Din. proračun pa jih je predvidel 392.291.666.65 Din. V prvih petih mesecih proračunskega leta 1930. '31. je bilo plačanih spinih teks 383,806.229.92 Din. Vozarinskih taks je bilo v prvih petih mesecih proračunskega leta 1931.'32. plačanih 126.019.449 Din, a proračun jih je predvidel 125 441.666.65 Din. Skupno je bilo v prvih petih mesecih proračunskega leta 1931 ./32. plačanih splošnih in vozarinskih taks 489.477.468.95 Din, dočim jih ie proračun predvidel 518,833.833.78 Din. Torej jih je
Za nego finega perila ne obstoja boljše sredstvo kot je
lux
KI PERE TEMELJITO IN VARUJE PERILO
bilo plačanih za 29 milijonov manj. V prvih petih mesecih proračunskega leta 1930./31. se je plačalo splošnih in vozarinskih taks 511,713.192.36 Din, torej za 22 milijonov več kakor letošnjega pročunskega leta. AA.
= Poštna hranilnica od 1. oktobra ne bo vež obrestovala denarja, vloženega na čekovnih računih. A A. poroča: Po čekovnih računih je dajala Poštna hranilnica doslej 2°/o obresti. Ker pa je ta denar čisto posloven in služi za vsakodnevna plačanja, ima izključno prehoden značaj in nima za svrho obre-fctovnja. Obračunavanje obresti po čekovnih lačuuih je povzročalo doslej Poštni hranilnici ogromno dela, to je velike osebne in ma-terijalne izdatke, ki presegajo korist, katero more Poštna hranilnica imeti od prehodnih depojev po čekovnih računih. Zavolio tega je prometni minister izdal odlok, da se od 1. oktobra letos dalje več ne obrestuje denar, vložen na čekovnih računih.
= V zadružni register so se vpisale: Kmetijska eksportna zadruga, r. z. z o. z. v Mariboru; Kašniške in gozdne zadruge, r. z. z o. z~, v Lancovem, v Pijavi gorici, v Preddvoru, v Dolenjem Logatcu, v Gorenjem Logatcu, na Golem, na Jezerskem, v Cerknici in v Kamni gorici; Gospodarska zadruga v Hočah, r. z. z o. z.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 8. oktobra ponudbe glede dobave 50 m5 hrastovega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Zenici sprejema do 8. oktobra ponudbe glede dobave odej in slamnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 8. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave pločevine, kositra in žebljev, 9. oktobra glede dobave 800 m* mehkega stavbnega lesa; 10. oktobra pa glede dobave 65 vagonov portlandskega cementa, 9. oktobra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave konopnenih in gumijastih cevi, 6. oktobra pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu glede dobave 2000 metrov obvezilnesa materijala, 8. oktobra glede dobave 50.000 komadov obvez, 10. oktobra pa glede dobave posode itd. Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.
— Oddaja popravila dimnika in peči ▼ pekarni se" bo vršila po ofertni licitaciji 6. oktobra pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pn oddelku.
Borze
23. septembra
Na zagrebški efektni borzi se je Vojna škoda zopet zelo učvrstila in je zabeležila zaključke za aranžima po 260 in 295, za kašo po 280 in za december po 300. 7 odst Blair se je zaključil po 50 in 8 odst. Blair po 60. Begluške so se trgovale po 44 in 45. Od zasebnih vrednot imajo zakljnčike: Po-ljo po 52 in 52.5, Unionbanka po 147, Jugo po 67, Snpska po 188, Zemaljska po 114, Slaveks po 25, Šečerana po 180 in Trbovlje po 170.	^ „
Na ljubljanski devizni borzi so Curih, Bruselj, Dunaj, Praga, in Trst malo padli, dočim so se drugi tečaji nekoliko okrepili.
Derize.
Ljubljana. Amsterdam 2283.72-2290.5«, Bruselj 783.29-785.65, Curih 1103.25 d.-> 1106.55, Dunaj 794.32—796.72, Newyork 5665.21-5682.21, Pariz 223.41-224.07, Praga 167.25-167.75, Trst 281.29-282.19.
Zagreb. Amsterdam 2283.72-2290.56, Dunaj 794.32—796.72, Bruselj 783.29 — 785.65, Milain 284.29 — 282.19, New York kabel r>6 7621—56.9321, New-York ček 56.6521 do 5618221,* Pariz 223.41-224.07, Praga 167.25 do 167.75, Curih 1103.25-1106.55.
Curih. Zagreb 9.04, Pariz 20.27, London 21.25, New York 514.50, Bruselj 71.25, Milan 25.50, Madrid 45, Amsterdam 207.50, Berlin 120, Dunaj 72.15, Sofija 3.71, Prasa 15.20, Varšava 57.30, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05.
Efektu
Ljubljana. 8®/o Blair 65 blago, 7®/» Blair 55 blago, Celjska posojilnica 150 denar, Ljubljanska kreditna 120 denar, Praštediona 950 denar, Kreditni 195 denar, Vevče 110 denar, Stavbna 40 denar, Ruše 125 denar.	. ....
Zagreb. Državne vrednote: investicijsko 66 blago, agrarne 40 blago, begluške 43 do 46 Vojma škoda aranžma in kasa 280 do 285, za december 285 do 305, 8 odst. Blair 58 do 61, 7 odst. Blair 49.5 do 503, 7 odst. posojilo Državne hipoteka-rne 62 blago; bančne vrednote Pol.io 51 do 52, Kreditna 121 do 126, Union 147 do 150, Jugo 67 do 68, Ljubljanska kreditna 120 denar Obrtna 36 denar, Praštediona 957.5 do 965. Srpska 188 do 189, Zemaljska 111 do 114: industrijske vrednote: Naši6k<? 680 blago. Gutmann 105 do 110 Slaveks 20 do 75. Drava 192J do 200 šečerana Osijek 175 do 180 Brod vagon V> denar. Vevče 110 do 118. Tsis 35 blago. T>tbrovačkfl 300 b'a<»o Jadranska 460 do 480. Trbovlje 170 do 195.
Beograd. Investicijsko 66 denar, 6°/« begluške 43.5, 43 zaključka, Vojna Skoda
promphsa 280, 275 mkijuSka, Tl» Blair 57 zaključek, 7*/» posojilo Državne hipotekar-ne banke 60 zaključek, Narodna 4000 do
4500.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (23. t m.). Tendenca za les slaba. Povpraševanja: 25 m3 orehovih tavodonov. I. in II., lepo* in suho, navesti debeline; 1 vagon naravne bukovine. I. in II., z 30% III., od 2 do 4 m, eventualno tudi 4.50 m, 27/30/38/40 milimetrov (cena za oreh in bukovino fco prihod Reka). Bukovi plohi 50 mm (rezano 51), od 2 m naprej, I., brez grč, dolžina tudi 1 do 2 m, od 13 cm širine naprej: 18 m*; blago subo ali sveže. Lipovi plohi, I. in II. kvalitete, lepe širine, z malimi grčami iz prvega ali drugega hloda, 50/60/70/80 mm, od 25 cm naprej (fco meja Postojna transitno). Bukovi testoni, I. in II., s toleranco 15«/» III., suhi, 20 mm, 2.25 m dolžine, od 10 cm naprej, media 22/23 cm (cena fco meja Postojna transitno).
2ITO
-fNovosadska blagovna borza (23. t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet 62 vagonov. Pšenica: gornjebaška, 1%, 80 kg, 235 zaključek, sremska, 78 kg, 2% 215 zaključek. T u r š č i c a: sremska, okolica In-djija 104—105.
-r Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.). Tendenca komaj stalna. Promet sre-den. Pšenica: za december 10.50—10^2, za marec 11.69—11.70. R ž: za marec 1L60 do 11.62. Turščica: za maj 13.60—13.62.
Hmelj
Žalec, 23. septembra. Dočim poročajo iz Žatca o živahni kupčiji pri izboljšanih cenah, pa kupčija v Savinjski dolini zaenkrat popolnoma miruje. Prisotni so še vsi inozemski kupci in pričakujejo nalogov za kupovanje. Trenutno oslabl;enje cen je imelo tudi za posledico, da je neka tvrdka zvrgla po prejšnji ceni nakupljeno blago pri prevzemu, želeti bi bilo, da se tvrdka mirno sporazume z oškodovanimi hme. Ijarji, da ne bo nepotrebnih procesov.
Petrovac (Bačka). 22. septembra. Zaradi židovskih praznikov je povpraševanje nekoliko oslabelo in so cene malo popustile. Plača se 4 do 6 Din za kg. Dobra tretjina letine je že prodana.
Nesrečno naključje v šolski lekarni
Skoplje. 23. septembra.
Na tukajšnjem učiteljišču se je dogodilo nesrečno naključje, ki je življenjsko nevarno za dijaka Boška Bojiča in Miloia Kovačeviča, gojenca IV. in V. letnika. Ta šola. ki je moderno urejena, ima tudi svo-jp domačo apoteko, v kateri upravljajo .dijaki sami dežurno službo. Dijaka Bojic in Kovačevic sta se prehladila in ker sta imela mrzlico, sta prišla v apoteko ter prosila tam svojega tovariša, ki je imel službo, naj jima da kinina. Službujoči dijak je vzel iz omarice škatlico, na kateri je bil napis ki-nin ter dal tovarišema po en prašek Oba sta zdravilo takoj popila ter prav kmalu začutila strašne bolečine v želodcu. Zdravnik, ki je bil takoj poklican, je ugotovi! zastrupljenje.	^
Usodne zamenjave je bilo krivo nesrečno naključje. Na škatlici je bil prilepljen listek s tiskanim napisom kinin. Ta napis pa je bil na rahlo prečrtan s svinčnikom in zraven je bilo s svinčnikom napisano: sublimat. Tiskani napis pa je bil tako močno tiskan, da je dijaku, ki je hotel hitro postreči tovarišema, takoj padel v oči. Vrhu tega je bil ta sublimat še francoski preparat in bele barve, dočim so drugi preparati sublimata rdeči. Zdravniki so dijakoma takoj izprali želodca, njuno stanje pa je še vedno zelo nevarno.
Milijoni
In milijoni ljudi uporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodilu za uporabo
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK
Pri revmi, prottnu, ishia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri Izpadanja las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenja nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI.
Zahtevajte izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno-vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—.
Varajte se pred potvorbami!
Centralni biro:
LAVJA MENTOL - D ROŽ D JENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52.
Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"?
Iz življenja in sveta
t
K ukinjenju zlate valute na Angleškem
Na levi: poslopje Angleške banke, ki je ustavila izplačevanje v zlatu. — Na desni: pogled na londonsko borzo: Zgoraj: guverner Angleške banke Montague Norman
Zgoraj desno: Filip Snowden, angleški za-kladni minister
Pravkar je Izšla
Levstikova številka
ilustrovane tedenske revije
»Življenje in svet"
z zanimivimi članki naših kulturnih delavcev in s številnimi slikami
(Glej »Kulturni pregled« na 3. str.)
Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah
Zračne prometne proge
Amerika na prvem mestu med vsemi državami
Dolžina vseh obstoječih zračnih prometnih prog je tolikšna, da bi šestkrat ob-»egla zemljo. V preteklem letu so opravila. potniška in trgovinska letala skupaj 172.000 milj poti (milja enaka 1609 m), letos pa se je dolžina prog izdatno povečala. še v letošnjem oktobru bo Amerika uvedla na Aljaski 14 novih zvez s poštnimi letali.
Amerika ima več nego četrtino vseh zračnih prog na svetu in stoji z njihovo skupno dolžino 49.000 milj na prvem mestu.. New York je najprometnejše zračno pristanišče na zemlji. Vsak dan ga redno obišče 80 letal in isto toliko ga zapusti. Vsakih 18 minut prileti in odleti po eno letalo.
Francija ima 18.000 milj zračnih prog in zavzema drugo inesto. če bi pa 8100 miljam angleških zračnih prog prišteli še
20.000 milj britskih dominionov (Kanade itd.), bi zavzemala Velika Britanija drugo mesto.
Nemčija ima 12.000 milj zračnih prog. ki so omejene večinoma na nemško ozemlje.
Najdaljšo zračno progo s Holandske na Javo je pred nedavnim otvorila Kraljeva holandska družba za zračni promet.
Med najbolje organizirano zračno službo spada južno-ameriška. Buenos Aires je z Natalom zvezan kar s tremi zračnimi progami. Na evropski celini ima že vsaka država redno zračno službo, posebno velike so zračne proge v Rusiji, ki potekajo v vzhodno smer do Bajkalskega jezera in v južno do Teherana. Japonska ima že dobro urejen« zračne zveze, Kitajska pa si jih šele ustvarja.
Vijugasti trotoarji
V Bruslju preizkušajo nov sistem gradnje obcestnih hodnikov z vijugastimi robniki, ki imajo namen preskrbeti skromne prostorčke za ustavljanje avtomobilov, ki ne smejo stati na cesti
Če se sodni pisar zmoti
V stanovanje svoje bivše žene je stopil te dni nekoliko dni po ločitvi neki Ber-linčan in ji velel, naj se da od njega pre-tepsti, ker mu tako ukazuje sodni odlok, dokazal ji je ta odlok, v katerem je v resnici stalo: 1. da ji mora plačevati alimen-te, 2. da jo mora obiskati v njenem stanovanju, 3. da jo mora pretepsti. Ko je izdatno izvršil vse tri točke, je mož odšel.
Pozneje pa se je izkazalo, da gre za usodno pomoto. Sodni pisar je pri prepisovanju razsodbe namreč v naglici napravil napako in izpustil pri točki 2. in 3. nekoliko besed, ki so možu prepovedovale obiskovati ženo v njenem stanovanju in jo pretepati. Zaradi te napake je dobila razsodba čiste nasproten smiseL
Čudežna rešitev nemških prekooceanskih letalcev
Ko je že ves svet izgubil upanje, da bi bilo mogoče rešiti po dolgih dnevih brezuspešnega iskanja Johannsena, Rodyja in Veigo, ki so startali za polet preko Atlantskega oceana, je prispela z visokega morja brzojavka, s katero je norveški parnik »Belmoira« sporočil, da je njihovo letalo odkril na 45° 26' severne širine in 54° 31' zapadne dolžine, Na letalu so opazili tri ljudi, ki so delali obupna znamenja za pomoč. Bili so pogrešani nemški letalci, ki so 158 ur prebili na valovih Oceana. Takoj so z ladje spustili čoln, ki je ponesrečence pripeljal na krov. S solzami v očeh so objemali svoje rešitelje. Bili so popolnoma izčrpani, ker so že davno porabili svojo zalogo živil.
Pozneje je »Belmoira« sporočil brezžično v Halifax da se rešenci počutijo že dobro. Samo Veiga ima malo poškodovano nogo. Ponesrečeno letalo so odkrili 50 milj od mesta, kjer so ga zadnjič videli. Sklepajo, da so rudniki železa na Bellis-landu povzročili motnje v njihovem kompasu, tako da so izgubili smer in so leteli v krogu, dokler jim ni zmanjkalo kuriva in je letalo pristalo na morju.
»Belmoira« plove s tovorom lokomotiv za sovjetsko Rusijo. Ker je na njem le malo prostora za potnike, se bodo letalci na visokem morju preselili na kakšen potniški parnik, ki jih popelje v domo-
vino.
Cela družina znorela
V Parizu se je pripetil redek primer, da je cela družina znorela istočasno. Laboratorijski uradnik Brun, ki je bil pred nekoliko dnevi prispel z ženo in 3 otroki v Pariz ter se ustalil v nekem hotelu, je prišel s svojo ženo na policijo in je začel tam precej zmedeno pripovedovati, da ga vsako noč zbudi v hotelu iz spanja strahovito tuljenje, poleg tega pa ga škropi nekdo kakor njegovo družino s parfemom. Po njegovem mnenju gre za hudobne duhove. žena je moževe navedbe potrdila, istotako otroci, ki so po vsej priliki okuženi od psihoze staršev. Nihče v hotelu nl drugače slišal in doživel kakor ta družina. Bruna in njegovo ženo so oddali v opazovalnico, otroke pa začasno v neko zavetišče.
Nesreča angleškega rekordnega letala
400 dni v polarnem ledu
V Kodanj se vrneta te dni nemška učenjaka dr. Georgi in dr. Sorge, ki sta prebila 400 dni na groenlandskem celinskem ledu z malo provianta in skoraj brez ognja.
živela sta v ledeni jami in izvrševala v najtežjih okoliščinah svoje znanstveno delo. Tako sta daljši čas zabeležila temperaturo 65 stopinj pod ničlo, kar predstavlja svetovni rekord. Vračata pa se zdrava in z bogatim znanstvenim materialom.
Novi francoski poslanik v Berlinu
Francois Poncet, novi francoski poslanik na berlinskem kolodvoru
Nov tip plinske maske
Na bodočo vojno, v kateri bodo igrali glavno morilno vlogo strupeni plini, se vse države pripravljajo z izdelovanjem čim bolj učinkovitih mask. Slika kaže novo ameriško plinsko masko, ki prav nič ne ovira di-hajanja in govorjenja
Angleško vodno letalo Vickers Rolls Royce, s katerim je letalski poročnik Stainforth pri tekmah za Schneiderjev pokal "«nagal z brzino 610 km na uro, se je pri pristanku na vodi potopilo. Stainforth se je komaj rešil. Na sliki vidimo, kako vlečejo letalo
lz morja na ladjo
Američani aretirani kot francoski vojni ubežniki
Pariško vojaško sodišče ima ta čas v obravnavi 16 primerov vojnih dezerterjev in sicer so ti dezerterji v Ameriki natu-ralizirani Francozi, ki so prišli na obisk v staro domovino, ne da bi pomislili na to, da zasleduje Francija vse rojene Francoze kot dezerterje, čc se med vojno niso odzvali svoji vojaški dolžnosti Ker so aretiranci sedaj ameriški državljani, je ameriško poslaništvo v Parizu že interveniralo zanje, ne more pa ničesar doseči. Ameriške oblasti opozarjajo vse naturalizirane Francoze, ki hočejo pose-titi staro domovino, na nevarnost, ki jim preti tam, navzlic temu se mesečno dogodi šest do deset takšnih aretacij.
Trenchcoate
dežne plašče, Bajazzo obleke za moto-cikliste v veliki izberi in najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
Mačke v službi civilizacije
Zanimiv predlog francoskega učenjaka za ustanovitev mačjih farm
Med številnimi svetovnimi kongresi in konferencami gotovo ni najmanjšega pomena kongres za zatiranje podgan, ki se je vršil v Le Havru.
Podgane so, kakor znano, ene najinte-ligentnejših. hkrati pa tudi najbolj umazanih in požrešnih živali; nadloga, ki že od najstarejših časov teži na človeštvu. Podgane se grejejo v solncu naše civilizacije, obenem pa nam povzročajo neprecenljivo škodo. Kako pereče je vprašanje zatiranja tega nagnusnega zaroda, je najjasneje pokazal v svojih študijah francoski učenjak dr. Adrien Loir, stari sotrudnik Pasteurjev in današnji predsednik Lige za zatiranje podgan.
Sive podgane, ki so v Evropi mlajše od črnih, so slednje že docela zatrle, kar ni čuda, če pomislimo, da vrže siva podgana do 860 mladičev na leto. Kako naglo se razmnožuje ta požrešna armada, si človek ne more predstavljati. Na milijone jih živi po vseh velikih mestih in če bi hotel človek preceniti škodo, bi dobil milijardne številke.
Vsi dosedanji sistemi zatiranja podgan se niso posrečili. Toda glede na bolezni, Iti jih prenaša ta nagnusna žival, da omenimo samo kugo. trihnozo in morda celo raka, je treba borbo za vsako ceno nadaljevati. Dr. Loir je preizkusil že raznovrstne strupe, strupene pline, pasti in drugo, a je prišel slednjič do zaključka, da so res nekaj vredne samo mačke, ki nam jih je narava sama dala na razpolago v večni skrbi, da se ohrani v favni ravnotežje.
Toda kakor se podgane razlikujejo med seboj, tako tudi vse mačke niso enake. Z nesmotrenim križanjem so te živalice že čisto degenerirane. tako da pravih »lovcev« skoraj ni več med njimi. Francoski učenjak se je vrgel na smotreno restavracijo zatrtih živalskih instinktov in je vzgojil že cel rod mačk, ki v prirod-nem nagonu prav nič ne zaostajajo za svojimi starimi prednicami. Posebno se odlikuje njegov maček Liko, ki je podga-
Remarque se poroči
Kakor javljajo iz Berlina, se misli znameniti pisatelj »Na zapadu nič novega« Erich Maria Remarque poročiti s plesalko in igralko Ruth Albu, snaho dramatika Schnitzlerja in ženo njegovega sina, režiserja Hemricha Schnitzlerja. Odkar se je seznanila s pisateljem, so se v njenem zakonu pojavila nesoglasja, ki so se končala sedaj s tem, da se z možem sporazumno ločita. Takoj nato se plesalka poroči z Remarqueom.
Weingartner se poroči v petič
Znani dirigent Felix Weingartner, ki šteje danes samo 68 let, se misli v kratkem poročiti v petič. Njegova prva žena je bila sestra skladatelja Reznička, druga baronica Dreyfus iz Frankfurta ob Meni, tretja dunajska operna pevka Lucille Marcel, četrta od 1. 1922. ameriška igralka Betty Calisch. Peta bo njegova učenka z bazelskega konservatorija, 21 letna Carmen Studer, ki bo te dni dirigirala na Dunaju.
„črna zvezda" spet na ev ropskem obzorju
nji lovec brez primere. Pa tudi njegov rod je ves divji na nadležne glodalce, ki jih je v bližnji okolici že popolnoma pregnal ali zatrL
Dr. Loir predlaga, naj bi si tudi drn» god po mestih omislili posebne mačje far-
Dr. Adrien Loir in njegov maček Liko
me, kjer bi se vzgojilo zdravo lovsko pleme, ker je to edini način, s katerim bo uspelo zatreti vedno bolj se razmnožujo. čo podganjo zalega
Jožefina Baker bo v nekaj dneh »startala« k osemmesečni evropski turneji v spremstvu dveh nordijskih milijonarjev
Haskova vdova
V Pragi je umrla, kakor smo že zabeležili, v starosti 43 let Jarmila Haškova, vdova po slavnem pisatelju »švejka«. Bila je pravo nasprotje svojega moža, trezna, štedijiva, malomeščanska, polna starih moraličnih predsodkov, le po dobrot« ljivosti mu je enačila. Hašek, ki se je vsemu rogal, se je z njo dobro razumel. Sina, ki ga je imela z njim, je vzgojila po svoji podobi, ne po njegovi.
Za Haškom sta žalovali prav za prav dve vdovi in ena žaluje še vedno. Ne da bi se dal ločiti od Jarmile, se je namreč poročil po sovjetskem zakoniku s šurra-ko Lvovo, ki je bila baje bivša ruska kne-ginja.
Iz uredniškega koša
Suhi brod. V občinskem svetu nekega kraja v naši okolici je bilo glasovanje zavoljo graditve novega šolskega poslopja. Vsi so bili za novo šolo, le eden se je upiral. Ko so ga vprašali, zakaj je glasoval proti, je odvrnil: »Nova zgradba nas bo vrgla vendar le v dolgove. Pa postavimo, da pride kuga nad nas in jaz sam ostanem živ. Tedaj bi imel sicer novo šolsko poslopje, a od samih dolgov bi mi bilo znoreti.
Vršičje. Neki naš kamnosek bi moral izdelati nagrobni kamen za someščana, ki je pred kratkim umrl. 2 njegovo vdovo pa se nista mogla zediniti glede napisa na kamnu, žena ni hotela kakšnega običajnega napisa, temveč kaj posebnega. Po dolgem premišljanju se je končno odločila za naslednje besedilo: »Počivaj v miru, dokler se spet ne vidiva.«
Vsak dan ena
jCivv"

»In tistih 500 Din, ki W mi jih morali vrniti to poletje?« »Saj letos vendar nismo imeti poletja!«
O. Manstein:
Ali je kriva?
Roman
»Imena ni.«
»Hvala Bogu. Oh, mati, da bi vsai mogla umreti!«
Paznica je stopila v celico.
»Iti morale, gospa Pieseckova.«
»2'e?«
Starka ie stisnila otroka k sebi.
»Pogum, det2, kmalu pridem spet.c
»Oh, mati!«
Poljubila je starfco, ki je nato s trudnimi, počasnimi koraki odšla. Ciudula je ostala sama — a čudno, zdaj je bila mirnejša. Tako lepa ii bila misel, da ima mater! In koliko je morala uboga stara žena pretrpeti zaradi nje v svoji samoti in zapuščenosti! Ali ni bila nehvaležna, da ji zadnja leta popolnoma pozabila nanjo? Na svojo mater...
*
Deželni sodni svetnik Schellmeier se je spet nejevoljen vrnil v svojo pisarno. Tudi to mu je bilo izpodletelo. Zaman js sta! pri linici in poslušal razgovor. Niti nepričakovano svidenje z materjo, ki ga drugače ne bi bil tako hitro dovolil, ni prineslo priznanja. In vendar je upal, da je gospa Pieseckova Gudulina sokrivka in se hoče z njo samo posvetovati, kako bosta izpovedali.
Zmajal je z glavo.
Ali je bila ta Gudula morda res nedolžna? Da, ali potem — kdo je bil potem kriv?
Tretje poglavje.
Pristav pl. Soden je sedel, ko je bil po uradnih urah poobedoval v nekem bližam restoranu, v svojem elegantnem samskem stanovanju in kadil smotko, ko so mu prinesli posetnico: »Eberhard grof Hohenheim.«
»Prosim.«
To je bil trenutek, katerega se je bal že ves čas od snoči.
Eberhard je vstop'1. Njegov obraz je bi! bled, a zbran.
»Dober dan, dragi Soden.«
Pristav mu je toplo stisnil roko.
»Saj veš, kaj je vzrok, da prihajam k tebi.«
Silil se je, da bi ravnodušno govoril, a glas mu je drhtel, kakor da se misli zdaj-zdaj razjokati. Soden mu je položil roko okoli ramen.
»-Prijatelj, nu, prijatelj.«
»Prav, prav. — Ali imaš smotko zam;? Hvala. Vroče je danes. Gotovo si se pošteno potil v pisarji?«
Soden je čutil, da govori Eberhard vse te postranske reči samo zato, da bi premagal svojo razburjenost. Nato je prišle c globoko zasopel.
»Nu, tedaj in medias res. Ali veš, kako je vsa reč?*
»Seveda.«	;
»Mislim namreč...«
»Po naključju sem bil včeraj celo z zapuščinskim sodnikom v Wellhornovem stanovanju, ko je komisar...«
»To je bila sreča. Povej.«
Njegov glas j2 bil hripav in njegove besede so zapovedajoče zvenele.
»Bilo je v resnici prav čudno...«
J Poročal je v stvarnem tonu in skušal izbeči prijateljevim očem. Prijatelj je mirno sedel na svojem prostoru i« le na tresočih rokah ia bilo videti nervoznost. Hlastno je potegnil dim iz cigarete. Zdaj je vstal in položil Bodu roke na rame in mu strogo pogledali v oči. »In kaj misliš ti?« Bodo je trdno odgovoril:
Jaz sem prepričan, da gospodična Wellhornova nima z vsemi temi stvarmi nikakega posla!«
»Hvala Bogu, nu, tedaj bo še vse dobro!«
Sel je nekajkrat po sobi gor in dol.
»Ali imaš kako razlago?«	V
»To je bila gotovo dobro premišljena stvar.« »Od koga?«
»Od koga drugega kot od dedičev, ki so se čutili zaradi pastorke okrajšani.« »Ti so?«
»Neki finančni svetnik in neki študijski svetnik.« »in ti naj bi bili v zvezi s to stvarjo?«
Soden je skomignil z rameni in spet sta nekaj časa molčala, dokler ni rekel Eberhard:
»To je neverjetna podlost odrivati sum na ubogo Gudu'lo. Saj vendar zadostuje dejstvo, da se je glasila oporoka v njen prid.« Sode" je zmajal z glavo.
Ne čisto. V prvi vrsti je bilo treba najti krivca. In čeprav bi bila oporeka obstojala, bi bila Gudula vseeno postala dedinja. Če jo bodo zdaj spoznali za krivo, tedaj obstoji možnost, da bodo ostali dediči zahtevali, naj izreče sodišče neveljavnost oporoke. Šele tedaj bi mogli ostali dediči dobiti premoženje v svoje roke.« '»Vraga, kako podlo je vse to.«
Šport
Domžalski šport
V nedeljo je gostovala v Domžalah re-Bcrva ASK Primorja ter premagala tukajšnjega Diska v razmerju 4 : 3 (3 : 2). Mo« Sivo gostov, ki je bilo sicer večinoma sestavljeno iz juniorjev, -nas je v tehničnem oziru zadovoljilo, ostalo pa nam je mnogo dolžno v pogledu skupne igre, osobito 6e je pa pogrešalo precizno 6treljanje na gol. Najboljši sta še bila v napadu Svetic II. in Peterim, v krilski vrsti pa srednji krilec Piiefc II. Vratar nosi deloma krivdo na drugem golu, tretji gol gre pa popolnoma" na njegov rovaš.
Tudi domačni so nas zadovoljili popoU roma samo prve četrt ure, ko eo zabili dva vodilna gola. nato so pa popustili. Naj* boljše ljudi so imeli v krilski vrsti, odlikoval se jc 6 smiselno igro posebno desni krilec Hu-t, ter v vratarju, ki je 6icer kriv tretjega gola, je pa zato ubranil tudi kopico ostrih strelov Pnporočali bi jim pa, da se odvadijo nepotrebnega prerekanja med igro, ker dela to na občinstvo prav c!ab vtis. Z discipliniranim nastopom bodo gotovo več dosegli kot pa s preprira« njem. Publike je bilo precejšnje število, ki je bila zelo glasna.
Prihodnjo nedeljo odigra Disk svojo prvo prvenstvene tekmo s SK Svobodo —-Vič, za katero vlada že 6edaj veliko zanimanje. Z ozirom na precej dobro formo domačinov se skoro s sigurnostjo pričakuje zmaga domačega moštva.
Nogometno prvenstvo LNP. V nedeljo so bodo nadaljevale tekme za slovensko Irgino prvenstvo. Svobda_ gre v Maribor, da poskusi svojo srečo z Železničarji, Ilirija priredi izlet v Celje, a Primorie bo moralo na svojem terenu zastaviti vse svoje sile v borbi proti predstavniku Maribora. Po velikem in zasluženem porazu ljub-1 anske Ilirije v Mariboru predzadnjo nedeljo pridobiva to srečanje mnogo na važnosti. Zmagovalec tega mateha bo sigurno nos,vl __ vSaj za jesensko sezijo — naslov ncoficijelnCa slovenskega prvaka. Mariborčani se tega tudi zavedajo in bodo napeli vse sile. da jim ne uide iz rok nad vse Ugodna prilika.
Ljubljanski plavalni podsavez (službeno). Seja upravnega odbora LPP bo danes v četrtek ob 18.30 v kavarni Evropi
Amater : Dobrna 4 : 0 (2 : 0). Prvenstvena tekma, odigrana 20. t. m. v Trbovljah, je pokazala precejšnjo premoč Amaterja kliub temu. da so Trboveličani igrali brez volje in požrtvovalnosti. Dobrna pa je igrala zelo žilavo ter bi zaslužila boljši rezultat. Sodil je dobro g. Dolinar.
Naši nogometaši na Balkanijadi v So j i ji. V nedeljo 27. t. m. se pričnejo v Sofiji balkanske igre, katerih se bo udeležila tudi naša država. Predvsem bo sodelovala naša nogometna reprezentanca, zaradi česar se bodo morale nekatere državno prvenstvene tekme odgoditi. Naša reprezentanca bo najbrže sestavljena nastopno (v oklepajih rezerve): Mihelčič (Spasič), dr. Jvkovič, Tosič (Rajkovič), Marušič, Premeri (Deškovič), Lj. Gjorgjevič, Tirnanič, B-Marjanovič, Sotirovič (Hitrec), Vujadino-vič (Živkovič), Tokotovič. Z reprezentanco bodo potovali v Sofijo predsednik JNS g. Zarije Markovič, savezni kapetan g. Bo-sko lig. prvenstvo. Svoboda gre v Maribor, ozirom na tekmovanje v Sofiji je JNS vse državnoprvenstvene tekme od 4. oktobra naprej odgodil za en teden.
ASK Primorje. Danes ob 20.30 seja eksekutivnega odbora v hotelu Miklič.
SK Ilirija flahkoatletska sekcija). Drevi ob pol 21. se bo vršila v kavarni Evro-
pi važna seja sekcijskega načelstva. Vsi!
SK Svoboda (Ljubljana). Danes od 17 dalje redni trening za vse verificirane igralce na igrišču ASK Primorja. Strogo obvezna udeležba. Jutri ob 19. -lanski sestanek < prostorih Delavske zbornice zaradi nedeljskih tekem. Po sestanku ob 20. pa sc vrši istotam redna odborova seja.
/1SK Primorje (nogometna sekcija) Danes obvezen trening vseh nogometašev od 17. dalje.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana razpisuje za nedeljo kolesarsko gorsko prvenstvo klubov, včlanjenih v svojem podsavezu. Proga je določena na podutiškem klancu (2 km). Start ob 15. pri Vodnikovi gostilni v Podutiku cilj na vrhu pri odcepu ceste na Sv. Katarino. Dirka se vrši ob vsakem vremenu Nastopajoči dirkači so naprošeni, da bodo eno uro pred začetkom na startu. — Ker se to gorsko prvenstvo vrši v bližnji ljubljanski okolici, bo marsikateremu ljubitelju kolesarskega športa dana prilika, opazovati, s kakšno brzino lahko dirkači vozijo na strmih gorskih klancih.
Iz živlfenja na dežel?
ŠKOFJA LOKA. Okrajnemu sodišču v Škofji Loki so bili v določenem roku predloženi stalni volilni imeniki 11 občin škofjeloškega okraja. S sestavo volilnih imenikov so imele občine mnogo dela. V škofj'i Loki se je vršilo popisovanje volilnih upravičencev po hišah. Popisovali so člani občinske uprave. Po sedanjih izgledih je vseh volilcev v škofjeloškem okraju 5645, ki so porazdeljeni po občinah takole: Selca 1123, Stara Loka 1008, Trata 608, Ose-lica 501, Javorje 253, Poljane 445, Zminec 457, Sorica 424, Železniki 211, Sora 132 in škofja Loka 483 (63 več od volilnih upravičencev l. 1927.). Večino volilnih imenikov jo sodišče že potrdilo. Imenik škofje Loke je razgrnjen na vpogled v občinskem uradu danes in jutri. Kdor ni vpisan, se lahko vreklamara.
TRŽIČ. Ponovitev igre »Svet: plamen« ni napolnila sokolnice tako, kakor je bilo po uspehu prve uprizoritve pričakovat1., vendar je bila dvorana kar dobro zasede* na. Začetek je bil točen in priporočamo igralcem, da se te lepe navade dosledno drže. Sčasoma se bo tudi občinstvo navadilo točnosti in potem bo za vse dobro. Igrab ci so tudi tokrat izvršili svoje naloge prav dostojno, v maskah so bili boljši kakor zadnjič. Slabši obisk so povzročile številne drugi prireditve. Popoldne je bila tekma med SK Tržičem in Svobodo z Jesenic. Tr-ščani 6o bili tepeni, številno navzoče občinstvo je igro pohvalilo. V Zadružnem domu je bila običajna vinska trgatev, kino Nadi-šar pa je odnesel s svojo lepo dramo »Ma* la Veronika« rekorden obisk. — Filmsko predavanje tržiškega Sokola, napovedano za 23. t. m., 6e zaradi oddane dvorane ne more vršiti.
SOKOL
Sokolsko društvo Gorje pri Bledu priredi 27. t. m. javni telovadni nastop v Sp. Gorjah ob 15. in je bilo zadnje tozadevno poročilo napačno.
Sokolski nastop v Dražgošah. V nedeljo je priredil Sokol v Dražgošah svoj javni nastop. Kljub precejšni oddaljenosti, so vendar k prireditvi prihiteli Sokoli iz Skolje Loke s podstarosto br. Zahrastnikom, nadalje Selčani in železnikarji. Planinska vasica je številne goste prijazno sprejela. Ob krasnem solnčnem vremenu se je nudil navzočim diven razgled. Točno ob 15.30 se je pričel na vrtu pri Narodnem domu naseop, ki je obsegal 8 točk. Dražgošani so nasto-
pili z moško deco in Selca z žensko deco. Telovadbi članov je sledil nastop na bradlji in na orodju. Po raznoterostih je prikazala šestnajstorica domačinov učinkovit skupinski nastop, članice pod vodstvom s. Lin-kejeve iz škofje Loke in raznoterosti so zaključile nad enourni spored. Vsi telovadeči oddelki so pokazali toliko vaje, pripravljenosti in reda, da zasluži duša vsega dela, načelnik brat Josip Zupančič, učitelj v Dražgošah vsestransko pohvalo. S pridom so se izkazali tudi Selčani. DražgoSani Imajo dober materijal, ki je tembolj cenjen, ker deluje Sokol med našim kmetskim ljudstvom, ki je vrvenju zunanjega sveta malone docela odtegnjeno. Dražgoše kažejo izrazito voljo do napredka in zato tudi nedeljski uspeh ni izostal.
IzvledeSc iz programov
Četrtek. 24. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 18.30: Plošče. — 19.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20: Prenos mednarodnega koncerta iz Be</grada. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Petek, 25. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Vegetarijanska prehrana. — 20: Porociilo o šahovskem turnirju na Ble-du. — 20.30: Prenos violinskega koncerta iz Beograda. — 21.30: Pevski koncert ge. Zlate Gjunsrjenac-Onvella. — 22.15: Koncert na c*gie. — 22.45: Našo ved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Radio-orkester. — 17: Jugoslovenske pesmi. — 20: Petje. — 20.30: Violinski koncert. — 21.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma, _ 20.30: Prenos iz Beograda. — 21.30: Prenos iz Ljubljane. _ 22.40: Plesna glasba.— PRAGA 17.10: Plošče. — 19.30: Prenos iz Brna. — 21: Pevski koncert Domkih kozakov. — 22.15: Lahka glasba. — BRNO 17.45: Plošče. — 19.30: Dramski večer. — 21: Koncert iz Prage — VARŠAVA 18: Koncert orkestra. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 16: Lahka glasba. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 22.20: Godba za ples. — BERLIN 20: Simfoničen koncert. — 22.30: Zabaven program. KoNIGS-BERG 16.30: Lahka glasba. — 18.55: Cho-pinove skladbe. — 20: Brahmsov ^Nemški Requiem«. - 21.15: Igra. - MOHLACKER 17: Orkester. — 19.45: Lahka glasba. — 21: Veseloigra. — 22.35: ples. — 0.80: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 19.30: Orkester. — 20.30: Veseloigra. — Godba za ples _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Operetni večer.
Pozor, gasilci,
avtofaksi!
PRODAM »Alfa Romeo«, 6 cilinder-skega, zaradi takojšnjega odpotovanja v inozemstvo.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11750
Danes je zatisnila za vedno svoje trudne oči naša ljubljena
{Žšos&enu
uradnica sekc. drž. žel.
Pogreb bo v petek, dne 25. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Sava — Jesenice štev. 7.
<%ava — Jesenice, dne 23. septembra 1931.
Ivan, Ivana šega, starši — Nada, Boris, sestra in brat
11761
Samo kdor v mira izbira, kupi dobro!
Ako hitite od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo ponneje žal.
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA!
Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzore« komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu.
ZAHTEVAJTE ZATO NASO KOLEKCIJO
sifona in ostalega za žensko perilo
in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem s6dite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši
postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarn« in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas
boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e Več «ot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost.
Največja trgovska in izvozna tvrdka
Zogceb.
Ako Se nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imata brezplačno v rokah.	6750
Ve^fo stanovanjsko
v
^ kupim.
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3006«.	11756
vecfc
množino
(Prodamo
tnafiulaturnega
papirfa
(Dec se fzoe v upravi
O
N O
a
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da se bo PRODAJALO	H743
goveje meso prednji del 8 Din goveje meso zadnji del 10 Din
za kg. — Drobovina 6 Din za kg.
Teletina . . . 12 do 16 Din kg Svinjina . • . 14 do 18 Din kg
Prodaja se v četrtek, dne 24. septembra 1931 in naprej.
MATEVŽ KRUŠIČ, mesar
ZELENA JAMA	PREŠERNOVA 8
Ljubljana 7, Knezova ul. št. 37.
Dne 24. t. m. prične poslovati v prostorih palače „Dunav" Aleksandrova cesta 6
BANČNO DRUŠTVO D. D.
SPLOSNO JUG0S10V
PODRUŽNICA LJUBLJANA (SOCI^TE GENERALE DE BAN^UE lOUGOSLAl E S. A.)
(S(j€€UBSALG DE UUBLJASTA)
11749
Lastna sredstva: Din 127,500.000.
Lastna sredstva: Din 127,500.000.—
PATRONANČNI ZAVODI:
BAKQCE BEL«E POIJ« L?ETRA»«ER, BBIIXELLES
Wiener Bank-Verein, Wien.	Basler Handelsbank, Basel.
češka Union Banka, Praha.
iBHn
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
156 __Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno j
^ette malim oglasom t
Ženitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L- Din Pristojbina za lifro S— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3— Din Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati ie pristojbino 2.— Din^ PrU stoibine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Postni hranilnici ^Liubliani 11MZ - Telefon itevilka 2492. 3492
Za od|ooor
2 Din 9 snam/eah
SSCaslove tnalih oglasov
dobite takoi po izidu usta o podružnicah .Jutra* v tMonfccru> v "Celju, v koreni mestu, r ISrbovljoh m na Jesenicah, tu spre/ema/c tudi naročila na male ogiase in inserate
Razpis stavbnih del
Stanovanjska in kreditna sadruga v Ljubljani prične t grajenjem stanovanjskih hiš zadružnim članom. Povodom tega razpisuje oddajo gradbenih del prve stavbe.
1.	Težaška ln zidarska dela.
2.	Tesarska dela.
3.	Krovska dela.
4.	Kleparska dela.
5.	Mizarska dela.
6.	Pečarska dela.
7.	Steklarska dela.
8.	Pleskarska dela.
9.	Slikarska dela.
10.	Instalacijo vodovoda.
11.	Instalacijo elektrike. Pismene ponudbe je poslati na omenjeni naslov do prihodnje nedelje dopoldne. — Načrti in proračuni »o interesentom na vpogled v petek, dne 25. septembra od 9. do 17. ure v Zg. šiški 148 (pri . Logarju).	41591-1
Sodarskl pomočnik
dobi mesto pri Francu Zoreč, sodarskem mojstru, Bab5nci pri Ljutomeru.
41571-1
Kuharico
samostojno, ki govori nemško, sprejme boljša obitelj brez otrok. Nastop takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutrac.	41570-1
Perfektno kuharico
iščem k družini 5 oseb poleg sobarice. Oferte poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfektaa kuharica«.	415834
Mlajša moška moč
d-obi mesto kot inkasant in skladiščnik. Pismene ponudbe z navedbo rojstnega leta in dosedanjega elužoovanja. Kavcije zmožni imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inkasant«.
41333-1
Dečka
tole prostega, močnega, za lažja dela sprejme takoj Športna del. B. Kolb, Viž-jr.arje.	41597-1
Velik stalen
zaslužek!
Sprejmemo samo zelo zanesljive in marljive gospode in gospe za prodajo breakonkurenčnih svetovnih patentov za vsako hišo. Državni uradniki (uradnice) v pokoju imajo pred nost. Povsem nov način prodaje, ki zagotavlja velik nsoeh. Obširne ponudbe na Publicitas, Beograd, pošt. pret. pod »Sigurna "ksistencija 10.000«.
41374-3
Zastopnike
(zastopnice), tudi začetnike. za obisk privatnih strank za prvovrsten pri-krojevalni učni pripomoček proti visoki proviziji iščemo. V poštev pridejo ie pošteni in agilni zastopniki z brezprikornim nastopom. Za vzorec je treba položiti Din 120.—. Predstaviti se je v petek 25. septembra od 1.—i. ure pri H. Haring, hotel Miklič. Ljubljana, vis-a-vis glavnega kolodvora.
41547-3
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk orivatnib strank za Ljubljano in okolico ter vso iravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »F;ksum in provizija«.	39877-5
Potnika
za prodajo moške konfekcije iščemo. Reflektira se na dobro vpeljano moč. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Konfek cija«.	41637-5
Potnik
agilen s Ia referencami, ki obiskuje specerijske trgovine, želi zastopstvo solidnih tovarn. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Celju pod značko »Provizija«.
41052-5
Uradnika (uradnico)
začetnika, z nekaj bančne prakse, posebno v knjigovodstvu, išče velebanka za takoj. Prošnje s prepisi dokumentov je vposlati na oslasni oddelek »Jutra« pod »S23«.	41620-1
Dekle
pridno, pošteno dobi stalno službo čez dan. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	41619-1
Mizarja
rpro.ime tovarna »Pelikan«, Ljubljana VII, Lepodvor-eka c. 3.	416-27-1
Šofer
z desetletno prakso, Tešč vseh popravil, govori tri jezike, ki je vo^il že v inozemstvu, želi službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	41565-2
Čevljar, pomočnik
želi premeniti službo. Delo nastopim za. gojzerje in belo šivane. Naslov: Ivan Jošt, Travnik, Trebnje.
41568-2
Več perfektnih pletilj
hi dobrih šivilj za pletenine sprejmem. Predstaviti e* je osebno pri tvrdki F. Kos, Ljubljana, Židovska ul. 5.	41626-1
Dve lepe natakarice
potrebujem. Ponudbe s sliko poslati na Hotel Srpski Kralj, Zamun.	41631-1
Vzgojiteljico
perfektno v slov. in nem. jeziku, po možnosti klavir, iščem k 2 otrokoma za popoldanske nre. Ponudbe na o?!a«ni odd. »Jutra« pod »Pf rfektna«.	41634-1
1—2 kuharice
učenke sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.*	41644-1
Hotelskega slugo
fevžbanega. z dobrimi \i-nričevali sprejme začasno Hotel Štrukelj. 41645-1
Deklico
sprejmem takoj k 1 leto staremu otroku. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41646-1
» " i +'4 •
Potnik
kera. stroke, ki redno vsakih 6 tednov obišče bivšo ljubljansko oblast in dni Hrvaške, vzame še zastopstvo dobrega predmeta. Ponudb« pod »Agilen« na ogl. od. »Jutra«. 41605-3
Šivilja
dobro izurjena, za obleke in perilo, gr« šivat na dom po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41594-3
Provizijske
zastopnike
večja mesta in okolico v Sloveniji išče že uvede na industrija. Ponudbe pod »Zaslužek za mlade. *2ilne zastopnike« na ogl. odd. »Jutra«.	41473-3
Lahek zaslužek
»e Vam nudi. če imate mnogo poznanstva. Z ob jskovanjem Vaših mnogo-šuivilnih znancev ln prijatelje* zaslužite lep denar. Mesečno tudi več kot Din 13D0-—. Ponudbe pod »Agilen« na oglasni oddelek »Jutra«.	4,1390-3
Nemščino
podučujem s posebnim »žirom na Vaš poklic. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41604-4
Instrukcije
v nemščini po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	41603-4
Instrukcije
dajem nižješolcem iz nemščine in grščine. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41613-4
Koocesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Oojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije.
38574-4
Angleščino in
francoščino
p o u 5 n ] e gospodična iz Amerike. Naslon ▼ oglas, oddelku »Jutra«. 40936-4
Nemško konverza-cijo in pouk
nudi izobražena gospa po Din 12 od ure. Poljanska cesta 13/H, levo. 41133-4
Posojilo 15—20.000 Diri
iščem pTOti dobrim obre-stim in sigurni varnosti. Dopis« pod »Sigurno vrnjeno« na oglasni oddelek Jutra«.	41595-16

Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorlja. Studentovska ulica št. 9/1-291 4
Kupim
Voz
za «®ega konja, trpežen, in gramozno trago V» m*, dobro ohranjeno, kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, pod »Močno« 41590-7
Otroško posteljo
dobro ohranjeno kupim. Pismene ponudbe pod šifro ►Posteljica« na ogl. odd. »Jutra«.	41460-7
Brezovih metel
večjo množino kupimo za takojšnjo in polnejšo dobavo. Resne ponudbe z navedbo cene in kakovosti je poslati na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Metla«.	41521-7
Ročni voziček .
(c-izo) kupi takoj Športna del. B. Kolb, Vižmarje.
41598-7
Mlad šofer
išče službo ter bi opravljal tudi druga dela. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	41579-2
Brivski pomočnik
prvovrsten v moški stroki, bubi striženju in ondulira-nju, star 26 let, išče primerno nameščenje. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Marljiv 26«.
41606-2
Divji kostanj, želod
p.» najvišji ceni kupuje na debelo m na drobno V. H. Rohrmann v Ljubljani.
41636-7

Moderna jedilnica
lepa, zelo poceni naprodaj, ravnotam se proda
ravnalni stroj
(Abrichtmaschine) in preša za furniran je. Petem el. Ulica na Grad 2. 41574-6
Fant
star 15 let, zdrav, močan, absolvent 4. gimnazije, želi mesto učenca, najraje na Štajerskem v kakšni boljši špecerijski in delikatesni trgovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Štajersko«.
4f255-2
Trg. pomočnik
z večletno prakso v trgovini mešanega blaga, zmožen knjigovodstva, želi spremeniti službo. Položi nekaj kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41446-2
Mlado dekle
h dobre rodbine, veš&e nemščine in francoščine, išče mesta k manjšim otro kom kot varuhinja. Ponud be na Dvck. St. Martin 80. Celovec (Klagenfurt).
41464-2
Slaščičar
Zagrebčan, prvovrstna mo£, išct) odgovarjajoče nameščenje. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	41483-2
Trg. pomočnik
mlad, dobro izvežban v mešani stroki, želi preme niti službo. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	41522-2
Kroj. pomočnik
za velike in male kose išče delo. Naslov v oglas odd. »Jutra«.	41617-2
Natakarica
išče takoj mesta v boljši zostilni ali kavarni. Govori nemško. Zmožna kavči je. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 41633-2
Camernikova šoferska šola
Ljubljana. Dunajska e. H (Jugo Auto) telet os 2236 Prva obla*u koaeMijooirtna Prospek« 14 zastonj — pt lit* panji	851
Posestvo
obsegajoče 13 oralov, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Vsa pojasnila daje Franc Koren, sodarski mojster, Morje, p. Fram.
41492-20
Kmečko posestvo
z cca. 20 orali plodovi-tih njiv. travnikov, vinograda, sadovnjaka in gozda, s primernimi stanovanjskimi ln gospodarskimi poslopji, z gostilniško koncesijo, ležeče blizu kolodvora na glavni cesti zelo dobro obiskanega kraja, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nur Barzahler«.
41064-20
Otroški voziček
na peresih, skoro nov, prodam. Rožna dolina c. IX. št. 21.	41586-6
Ia premog, drva
kupite najugodneje pri tvrdki Fran Slovša, Kole zijska 19.	306-6
Vinske sode
od 200 do 500 litrov, kakor tudi hramne sode od .15 hI do 50 hI prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	38445-6
Puhasto perje
čisto, ftohano. kg po 48 Din, druga »rsta kg po 38 Din. čieto belo gosje kg po 130 Din in čist' pub kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC. ZAGREB. Dlo» 82.	22 6
Damski
kostum
nov, izredno poceni naprodaj. Eržen, Poljanski na-sip 24.	41625-13
Opoldansko hrano
okusno, nudim boljšim osebam blizu pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41581-14
Abonente
sprejmem na dobro hrano. Naslov v oglas, oddelku
Dvoje stanovanj
s 3 sobami, kuhinjo in vsemi pritiklinami oddam takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 41575-21
Lepo stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41580-21
2 sobi
9 kuhinjo in vsemi pritiklinami oddam. Tovarniška ulica 27.	41593-21
»Jutra«.
41454-14
Na dobro domačo hrano
sprejmem 1—2 gospoda. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41643-14
Stanovanje
3 manjših »ob, kuhinje i balkonom, elektrika, plin. v krasni legi v mestu za 920 Din mesečno odstopim čisti družini, proti povr nitvi trožkov za izvršeno moderno preslikanje in pl* skanje — 8 1. novembrom Vprašanja pod »Preslikano« oa oglasni oddelek »Jutra« 40086-21
Stanovanjska hiša
prikladna za gostilno ali slično, pol ure od kolodvora ln cerkve oddaljena. z 2 oraloma zemljišča, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Gelegen-heitskauf« na agenturo Pichler, Ptuj.
41066-20
Hišo
v e-5sta.no van j s k o, v mestu ali periferiji kupim. Ponudbe Da ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša 1931«. 41382-20
Parcelo
okoli 700 ms blizu postaje ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41475-20
Hišo ali parcelo
v centru Ljubljane kupim. Po vojni zidane imajo prednost. Ponudbe pod »1.500.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 41499-20
Hišo novo zidano
visokopritl., dvostanovanj-sko. klet, 500 m* vrta, ograjeno, na solnčni legi. prodam za 92.000 Din pri Liubljani. Naslov v oglas, odd. »Jutra«.	41503-20
Opremljeno sobico
oddam gdč. event. s hrano. Bleiweiaova c. 5/III., desno.	41576-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v bližini učiteljišča oddam s 1. oktobrom sajno boljšemu in solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41578-23
Novo hišo
tristanovanjsko do dvosta-novanjsko v Ljubljani prodam. Elektrika, vodovod, pritikline. Potreben kapital 100.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41519-20
Družinsko hišo
prodam. Temo pri Mariboru, Krekova ul. 4.
41556-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna«. Ljubljana, Mestni trg 25.1 214-20
Bufet
prodam na prometnem mestu periferije v Zagreba z vsem inventarjem in s pokritim dolgim kegljiščem. Stanarina 650 Din mesečno. Kegljišče donaša mesečno 4—5 tisoč dinarjev čistega. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 41567-19
Lokal
za specerijo in kratko blago oddam 15. oktobra. Dunajska c. 37. 41584-19
Poslovni lokali
na Dunajski cesti ,št. 29 L nadstr. so a 1. oktobrom na razpolago. Poizve se isto ta m.	35905-19
Plinski kamin 1
skoraj nov, in Junker au tomatska kopalna peč z vsemi baterijami_ za kopalnico, naprodaj. Ogleda še: Knafljeva ul. 13/11.
41618-6
Otroško posteljo
medeno, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem odd »Jutra«.	41642-6
Welta!l und
Menschheit«
i »Der Mensch nmd die Erde« prodam. Naslov v ogl odd. »Jutra«. '41449-8
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova uL 6.
Trgovski lokal
v centru Jesenic odda A. Mule j, Jesenice, Krekov trg 2.	41019-19
Lep trgovski lokal
z vsem inventarjem na prometnem kraju oddam proti primerni mesečni na-iemnini. Zfflasiti se je pri Senčar, Dečkova 3. Gaber-je-Celje.	41487-19
Hotele, cnstilne
Kavarne, restavracije lo notoče prodaja io daje ' najem poslovnica za gostil ni&arstvo M S Pavlekwvič. Zagreb. Biča 146/1 Infor mae.ijp proti poslan' 5 Din znamki r>0&ljeiD0 franko.
213-19
2 trgovska lokala
v novi hiši oddam poceni takoj. Lokali z elektriko in vodovodom, ugodni. Zraven na razpolago prostor sa avto in, konja. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41621-19
Trgovski lokal
išče večja tovarna čevljev v Sloveniji takoj za prodajalno v Ljubliani. Po nudbe pod »Strogi cen trum« na oglasni oddelek »Jutra«.	41628-19
oddajo
Sobo
veltko, prazno se v centru mesta takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41601-23
Sobo
opremljeno, lepo, z elektriko in posebnim vhodom oddam. Mirje, Lepi pot 10.
41599-23
V lepo solnčno sobo
sprejmem dva gospoda z vso oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41388-23
Sobo
oddam s 1. oktobrom. Me blovana, solnčna. Dr. Kodre, Staničeva ul. 3.
41433-23
2 prazni sobi
oddam v centru za pisar no ali solidni stranki. Naslov v oglasnem oddelku ■Jutra«.	41462-23
Sobo
za pisarno ali slično. blizu pošte takoj oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.	41609-23
Sostanovalca
takoj sprejmem. Idrijska ul. 6.	41615-23
Sobo lepo
oddam samo boljšemu solidnemu gospodu s 1. oktobrom. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 40503-23
Sobo
v	novi hiši na Miklošiče
vi	cesti št. 30 oddam s 1. oktobrom. Za najemnino in drugo podrobno se izve v drogeriji Hermes.
41622-23
OnremHeno sobo
v bližini sodišča v I. nad stropiu oddam gospodu. Ogled med 12.—15. uro. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«.	41641-23
Opremljeno sobo
oddam zakonskemu paru ali 2 gospodoma. Parket, električna luč. Jenkova ul. 13. I. nadstr., desno.
41629-23
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41630-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom na
fUmevtm}a
oddajo
Pianino
dobro ohrajijen, kupim. Ponudbe z navedbo cent in znamke na ogl. odd. Jutra« pod »Res prvovrsten«.	41600-26
Klavirji in planini
najboljših svetovnih tvidk po znižanih cenah v zalo gi. Izbira preigranib kla virjev. Na ugodna meseč na odplačila! Posojilo! — Vsa popravila in aglaševa nje strokovnjaško! — M. Ropaš. Celje. 38852-26
Klavir
kratek, kupim. Ponudbe na oglasni ood. »Jutra« pod »Prvovrsten klavir«.
41384-26
Enosob. stanovanje
solnčno, s predsobo, pritiklinami in teraso, v Bežigradu, oddam dvema boljšima osebama za oktober. Franja Snoj, Prešernova 30.	41607-21
Stanovanje
3 'sobi, kuhinja io pritikline oddam takoj v Hotimi-rovi ulici .12, Ljubljana 7.
41616-21
Štirisob. stanovanje
z vsem komfortom, v novi vili pri Tivoliju oddam s 1. novembrom. Informacije v trgovini Zupane. Wol fova ulica 6.	41624-21
2-sobno stanovanje
lepo, visokopritličao oddam z novembrom za 700 Din. Podmilščakova 23.
41632-21
2 stanovanji
iz »obe in kuhinje oddam v Zeleni jami. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41648-21
iščejo
Enosob. stanovanje
s kuhinjo išče za 1. november boljša stranka. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno za 2 osebe«.	41569-21a
Stanovanje
1 »obe, kuhinje in pritiklin iščem za 1. oktober. Pla čam od 550—650 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zračno«. 41610-21a
Dijakinjo
sostanovalko
sprejmem s 1. oktobrom s hrano ali brez. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41582-22
Sobo
oddam blizu učiteljišča 3 ali 4 dijakinjam. Naslov pri oglasnem oddelkn »Ju tra«.	41406-22
Opremljeno sobo
blizu univerze oddam dijaku' ali boljšemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	41592-22
Sostanovalca
h dijaku sprejmem v vso oskrbo. Gradišče 17. nritl.. levo.	41455-22
1k>pi*i
Triglav 5.
Oprosti bil zaposlen. Četrtek potujem v Log. Soboto popoldne ob 5. uri čakam Tivoli klop. Poljubljam M—o.	41.566-24
da
Naznanjam
natančno izvršujem
, posebnim vhonom na	kodr9 (Dauerwellen)
Mirju .oddam Naslov v J	aD.r^toma rMal>r
ogl. odd. »Jutra«. 41639-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam takoj ali s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41647-23
Sobico
solidno in svetlo, no drago oddam » t. oktobrom mirni gospodični. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41649-23
Opremljeno sobo
v vili >lizn banske uprave oddam solidnemu stalnemu gospodu. Naslov v ogla«, odd »Jutra«.	41051-23
Dve prazni sobi
in 1 opremljeno, komfort. oddam v Kapiteljski ul. 3.
41050-23
iščejo
Dvokolo, novo
najboljše, marka Styria-Paris, prodam. Ponudbe pod »Priložnost« na oglas, odd. »Jutra«. 41606-11
Dijak
išče sobo s klavirjem. Ponudbe pod »Učiteljiščnlk« na oglasni oddelek »Jutra« 41614-33a
z dvema aparatoma (Majet sistem) od 20. septembra do 10. decembra po nizkih reklamnih cenah za vpeljavo najnovejšega sistema. Pe priporoča August Ta-č*k. Gosposka ul. št. 13.. 16. Celje.	41486-24
i * 5 ^ U
Razpisujem
nabavo 30 kom. jamskih vozičkov. Pogoji in podatki za neposredno po godbo na dan 15. oktobra 1931 se dobijo pri Dir. drž. rudnika Za>iukovca. pošta Griže, pod štev.
4207/31.	41587-37
Preselitev Pisarna franc. Unije
;French Line) zastopnik Ivan Kraker, se bo prese lila s 1- oktobrom na Ma iarykovo cesto štev. 14 - palača Grafike, naspro ti izhoda glavnega kolo dvora.	40507-37
Vabilo na
OBČNI ZBOR
Kmečke hranilnice ' št. Vidu
ki se bo vršil na dan 30. septembra v pisarni iste.
1931
DNEVNI RED:
1.	Citanje zapisnika zadnjega obč. zbora,
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1930.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	11751
Klavir
za vaj« prodam za. 2000 Din. Poljanska cesta 54, prvo nadstropje, levo. vrata 19.	41623-26
i
Morske ribe
danes in jutri, divji zajec. Tstotam nova Portugalka po 10 Din v gostilni Ra-žem.	41640-18
VrUUUd
Krompir in zelje
v glavah, samo gorenjski, jabolka zimska, fižol (Ci-pro, prepeličar, koks), čebulo, med ajdov, kupuje Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic v Ljubljani VII. V ponudbi naj se navede cena in količina blaga frco nakladalna postaja.	41398-33
Gobe
svei« ln suhe kupujem stalno ▼ vsaki množini. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji ceni pa razpošiljam prvovrstna
namizna jabolka
p « t e r S e 11 n a. Radeče Zidani most	231-33
Bencin-motor
stoječ, 3 HP proda Fran Kristan, mehanična delavnica, Dunajska cesta št. 54 41329-29
Čevljarski stroj
»Howe« po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41478-29
Čudo tehnike!
Patentirana novost! Pisalni stroj, težak 1.50 kg. Pisati se vsak nauči v pol are! Cena 550 Din. Generalnega zastopnika s kapitalom iščemo. Zastopniki dobe visoko proviziio! Ponudbe na naslov; »Novita«, Zagreb. Ilica 52.	292-29
Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah pri Foto Joško Smuč, Wolfova ul. 13 (Oražmov dom).
304-30

Oseba
k' j« dne 22. IX. t kavarni »Emona« zamenjala ali pomotoma vzela moški površnik, naj ga prinese r.azaj in odda v garderobi. Izrecno se opozarja na to. ker v tem slučaju smo bili obveščeni. Plačilni kav. »Emona«.	41612-28
Novoftl	nOTOrtl
Najnorei* tltiZinska pa-tetna železna zelo praktična »ložljiva postelja 9 tapeciranim madracom — pralčti£oa za vsaku hižu, hotele, za putujuče oso be in nočne službe. Sta ne Dia 390.—. Razpoii lj&m poitom in železni-com po povzetju.
Majhen psiček
črn (spredaj bela lisaV znamka 123. »e je izgubil v okolici Celja; ime »Lu-ksi«. Javi naj se na podr. »Jutra« v Celju proti nagradi.	41596-28
Psa čuvaja
zanesljivega, čuječega ln ostrega kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pe« čuvaj«.	41506-27
Vsakovrstno zlato
kupuje oo oajviijlb i»n»f
Černe — luvelir
Ljubljana. Wolfova ulic« S 77
Lesena •lulinska patent na zelo praktična dol-IjHra postela • tapeciranim madr&com. — Stane
Dia 2M—.
Potiska patentna postela tložljiva praktična za tourisle, vojake in za ierijalne kolonije. Stane
Dia 3M.-.
Liegestuhl praktičaa ta leiani« in (edenie. Stane Dia !»._
Po tem imam {isto čo Hano perje kg po Di: 18.— čisto belo gosi-
<f po Dia !M__in tist
pob kg po Dia 251—
U BROZOV1Č, ZAGREI Ilica 8J. UL
s skladiščem in stanovanjem, ob glavni cesti, na zelo prometnem kraju, ODDAM.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11748
nn
Bele in barvaste
PLOŠČICE
za
ŠTEDILNIKE
in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 562
TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL
Tovarna J. BONAČ sin, Ljubljana, naznanja tužno vest, da je njen pridni in vestni dolgoletni delovodja, gospod
Ivan Anto
po dolgi in mufini bolezni včeraj preminul.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek dopoldne izpred hiše žalosti v Količevem pri Domžalah na pokopališče v Dobu.
Ohranimo blagopokojniku trajen spomin!
Ljubljana — Domžale, 24. septembra 193L
FRAN BONAČ, industrijalec 11752
4,1390-3 »tw tKmji	»i ocicuuur&uva ui. u. oaa. »jutra«.	__-_________.	^
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, m s Ljubljani.