Slovenski tednik
sa koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBOD
V slogi je moči
GLASILO SVO-BOVOMISELJVIH SLOV E JVC E V V AMETUK.1
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 40
Entered as Seoond-Clas» Matter July 8th, 1903, at the Post-Offloe at Chicago, 111., under Act ol March 3rd, 1879
Chicago, 111., 7. oktobra 1910
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo 1
Leto IX
ZAPISNIK
tAAAAAaaaaaAAA,
II. glavnega zborovanja S. S. P. Z. v Chicago, 111.
> UAAi ÉtàlAÜ
I SEJÂ
dne 3. oktabra 1910.
Predsednik gl. odbora, Anton Mladič, o-tvori sejo ob 8. uri zjutraj, z primernim pozdravom na delegate, opominjajoč jih obenem, da naj delujejo resno za korist naše slav. organizacije. —
Brat M. V. Konda stavi predlog, da se volita zapisnikarja, predno se nadaljuje z poslovanjem. — Predlog sprejet.
Zapisnikarjem sta bila soglasno izvoljena brata William Rus in John Batich. — Temu sledi debata radi plače. Stavljeni so bili razni predlogi in nasveti, da se jim dovoli plača: po $3.00 na dan, — $25.00 za celo zborovanje, 25e. na uro itd. Končno sta se na vprašanje, koliko zahtevata za trud, izrazila, da se zadovoljita ker je organizacija še mla-tfa, z plačo $2.00 na dan. Sprejeto z živio klici.
Po splošnem nasvetu in končnem 'predlogu br. Cvetkovič-a je brat predsednik imenoval brate:	Kužnika, Pečnika in Košmrl-a
pregledovalcem pooblastil, katera so tudi po vestnem pregledu našli v popolnem redu.
Postavno pooblaščeni se udeležavati sej konvencije so sledeči bratje :
Za glav. urad : A. Mladič, J. Ivanšek, M. V. Konda, J. Kalan, J. Benko, J. Verščaj in L. Skubic. Kot delegatje in zastopniki društev : za štev. 20. August Kužnik, štev. 15. Anton Kladnik, štev. 19. William Rus, štev. 27. Frank Leben, štev. 1. Anton Duller, štev. 26. John Potočar, štev. 2. John Batich, štev. 44. Anton Fisher, štev. 55. Joseph Kirk, štev. 14. Joseph Cvetkovič, štev. 10. Frank čuk, štev. 31. John Kubin, štev. 4. Matija Petch-niek, štev. 16 Frank Mrak, štev. 25. Frank Košmrl, štev. 37. Ivan Košir, štev. 9. Anton Križman, štev. 13. Anton Ausee, štev. 52. Josip Ivanšek, štev. 64. Josip Ivanšek, štev. 62. Josip Ivanšek, štev. 39. Josip Ivanšek, štev. 31. Josip v, onšeb, čl o o. 65. Josip Ivanšek, štev. 48. Josip’Cvetkovič, štev. 30. M. V. Konda, štev. 6. Josip Ivanšek, štev. 40. Josip Ivanšek. štev. 54. Josip Ivanšek, štev. 56. Josip Ivanšek, štev. 7. John Košir, štev. 38. Anton Duller, štev. 21. Anton Duller, štev. 29. Math Petchnick, štev. 5. John Košir, štev. 41. Josip ivanšek, štev. 8. Anton Križman, štev. 34. Ferdinand Glojek, štev. 50. Ferd. Glojek, štev. 59. John Batich, štev. 61. Josip Ivanšek, štev. 46. M. iV. Konda, štev. 11. Anton Ausee, štev. . 33. Anton Ausee, štev. 36. Alozij Pekol, štev. 63. Ferd. Glojek.	„
Na zborovanje so prišli vsi prej naznanjeni delegati razen od štev. 22, Indianapolis, Indiana.
Na predlog br. Konda mora brat tajnik pri vsaki seji prečitati imen a delegatov, ter nenavzoče vknižiti. Se čitajo imena. Odsoten je brat Jos. Verščaj, katerega se pa radi zadostnega opravičenja oprosti.
Sledila je točka volitve nadzornikov, kateri imajo pregledati Zvezine knjige, poroštva gl. uradnikov in hranilne knjižice. O tej zadevi se je vnela manjša debata in sicer, iz koliko delegatov naj obstoji odbor. Sprejeto je bilo, da zadostujejo 3; nakar so bili soglasno izvoljeni v dotični odbor bratje:	Glojek,
Fisher in Kirk. Brat Skubic predlaga, da se naj odboru pripozna primerna plača, za katero se pa brat Glojek odločno zahvali, češ, da hoče ta posel v splošno korist ,?Zveze” opraviti zastonj. Ravno tako se izrazita tudi o-stala dva odbornika. Se sprejme s splošnim odobravanjem.
Brat predsednik A. Mladič zahteva, da sé'mu n a i iz sredine delerratov v pomoč izvoli podpredsednika. Sprejeto. Nakar še br. Glojek predlaga, da naj se voli z listki. Tudi sprejeto. Za podpredsednika so bili predlagani bratje : Kužnik, Potočar in Ausee. Izvoljen je bil z večino glasov brat Kužnik, nakar je zavzel svoj prostor.
Temu so sledile debate in nasveti radi določitve časa sej. Sprejet je bil predlog brata Pečnika, in sicer, da se zboruje 8 ur na dan, to je od: 8—12 ure zjutraj in od 2—6 ure popoldan z odmorom po 10 minut med vsako sejo.
Brat Konda svetuje, da bi se izvolil poseben odbor, kateri naj bi reševal pritožbe. Sledila je debata med brati Konda, Cvetkovič. Mladič, Glojek; nakar se je po končni debati sprejel predlog brata Fisherja, da se pritožbe rešujejo javno druga za drugo.
Brat Glojek stavi predlog, da se naj izvoli vratarja. Sprejeto. Brat predsednik predlaga, da naj podpredsednik imenuje vratarja in sicer za vsaki dan drugega. Predlog se ■sprejme. Po br. podpredsedniku imenovan “brat Kubin zavzame svoj prostor kot vratar.
Ob pol 10. uri sta se brata predsednik A. Mladič in Cvetkovič radi važnega posla odstranila od sej. Nakar je brat podpredsednik Kužnik zasedel predsedniški stol ec.
Sledilo je vsestransko debatiranje, kako se naj tiska zapisnik, ali samo v glasilu ali tudi v posebnih brošurah. Debato zakluči br. Kalan, ter obenem stavi predlog, da se naj zapisnik tiska samo v Zvezinem glasilu. Predlog podpiran. Brat Košmrl stavi protipred-log, da se naj tiska tudi v brošure. Predlog podpiran. Pri glasovanju je bil sprejet z večino protipredlog br. Košmrla.
Dalje stavi br. Duller predlog, da se naj zapisnik tiska v 3000 iztisih, brat Pekol pa protipredlog za 2000 istisov. Oba predloga podpirana. Sprejet je bil proti predlog br. Pekola za 2000.
Po daljši debati, ali se naj zapisnik razdeli med člane zastonj, ali se naj določi primerna cena, za katero ga naj vsaki kupi, stavi br. Konda predlog, da se naj ta zadeva opusti za sedaj, ker bode tako morala'kasneje priti v pretres. Predlog se sprejme.
Brat Glojek stavi predlog, da se naj da tiskati zapisnik “Glas Svobode Co.’’; obenem pa zahteva, da se naj ga tiska kakor hitro mogoče. Predlog sprejet. Brat Konda se pa izrazi, da se hoče informirati v tiskarni ter pri popoldanšnji seji poročati, do kedaj bode približno zapisnik stiskan in koliko bode stal. Se čaka poročila.
Sledila so poročila glav. odborov o njih poslovanju in sicer: tajnika, blagajnika, gospodarskega in porotnega odbora. Poročila se vzamejo na znanje, ter se čaka, da svoj posel izvrši še nadzorni odbor, nakar se bode stavilo v zapisnik natančno poročilo o dohodkih in izdatkih “Zveze” od časa prve konvencije.
Odmor 10 minut.
Po odmoru pride na dnevni red čitanje zapisnika, ker je pa že blizu poldan stavi brat F predlog, da se istega prične citati popoldan. Sprejeto.
Sledi čitanje dopisov in brzojavov.
Predno se je prišlo k stvari, so stopili v debato bratje Pečnik, Košmrl, Kalan, Konda, v zadevi, ali se naj vsi dopisi in brzojavi priobčijo v zapisniku ali ne. Sprejel se je predlog br. Kalana, da se dopisi priobčijo okrajšano in brzojavi dobesedno.
Ob pol 12. uri se vrneta k seji brata A. Mladič iu Cvetkovič. Nakar zopet prevzame predsedništvo brat Mladič. '
Čitanje dopisov:
Dopis štev. 24. Milwaukee, Wise, v katerem pozdravljajo delegate ter jih spodbujajo na delo se vzame na znanje z živijo klici.
Brat Potočar opozarja brata predsednika na red, ker ga je že opetovano prezrl, proseč ga besede — brat predsednik se opraviči.
Sledi čitanje daljših dopisov. In sicer se vzamejo na znanje dopisi od številk 56. Rock Springs, Wyo.; 40. Salida, Colo.; 55. Broughton. Pa.; 34. Oregon City, Oregon; 62. Lorain, O.; in 52. Somerset, Colo. v katerih so izležene zahteve družtev.
Seja zaključena točno ob 12 uri opoldan, n. SEJA.
Brat predsednik A. Mladič otvori sejo točno ob 2. uri popoldan, dne 3. oktobra 1910.
Čitajo se imena odbornikov in delegatov. Vsi, navzoči. Ker ni še sestavljen zapis I. seje sc nadaljuje z eitanjem dopisov. Čita se dopis br. John Mladiča v katerem zahteva, da se ga po sklepu pravil, kot pomožnega odbor-i nika, pripozna kot glav. uradnika “Zveze” kateri ima obenem pravico prisostvovati kon-venčnim sejam. Radi te zadeve na predlog brata Glojek dovoli vstop k seji tudi pomožnemu odborniku bratu Geshel-u, obenem se mu dovoli tudi govoriti v svojo obrambo. V zadevi pomožnih odbornikov se je vnela živahna debata med brati Skubic, Fisher, Konda, Cvetkovič, Kužnik, Mladič in Košmrl. — Po debati je stavil brat Košmrl predlog, da se držimo sklepa zadnje konvencije in ne pravil; ker pravila niso bila sestavljena po sklepu zapisnika in da se z ozirom na to pomožnemu odboru ne dovoli prisostvovati sejam kot glavni odbor. Predlog podpiran in sprejet.
Nakar se še brat Geshel elan št. 1. izrazi, da se strinja z predlogom in sklepom konvencije, ter da sploh ni njegova namera delovati proti “Zvezi” ali “konvenciji”.
Sledi nadaljno čitanje dopisov, in sicer od društev: štev. 45. Baltic. Mich., štev. 41. Ambridge, Pa., štev. 58. Greenland. Mich., 7 štev. 39. Aguiar, Colo., štev. 35. Franklin, Kan., štev. 47. Chicago, 111. — Dopisi se vza-Nadaljevarije na strani 3.
Iz delavskih krozov
Položaj v Westmoreland štraj-karskem okraju
je še vedno neizpremenjen. Premoga primanjkuje, vendar pre-mogarski baroni še vedno upajo, ali se vsaj tako delajo, da bodo potisnili zavedne delavce v sužnost in jih vkovali v verige. Pa ne bo šlo, ker se zavedni delavci ne mislijo nikakor podati, dokler ne dosežejo tega, kar zahtevajo. Boj, katerega bijejo pre-mogarski delavci v AVestmoreland okraju, je posebne važnosti. V slučaju, da bi propadli, bi bilo v premogarskih okrajih v Penna. delavsko gibanje za mogoče več desetletij onemogočeno. In kako bi potem postopali kapitalisti z delavskimi trpini, menda ni treba še posebej povedati. Radi tega, štrajkarji v Westmoreland okraju, ne odnehajte, dokler ne izvo-jujete častne zmage. Zmaga ne ho koristila samo vam, ampak še zavamcem, in sploh delavstvu v Ameriki, ker ravno v tem boju dokazujete, kaj premorejo zeedi-njeni delavci. Skabov se ne plašite, ker vas nikakor ne morejo nadomestiti. Tem bomo še posebej posvetili našo pozornost; slovenske skabske delavce priobčimo v prihodnji številki Glas Svobode brez pardona! Če jim je toliko za par dolarjev, katere zaslužijo sedaj, pa škodujejo svojim sodelavcem in celi stvari, naj nosijo tudi pečat izdajice na čelu! Zavednim štrajkarjem želimo kar najhitrejše zmage.	,
Radi štrajka so zaprli rove.
Somišljenik nam poroča iz Bridgeport, O., da je Youghiog-ben in Ohio Coal družba iz Cleve landa, največja premogarska družba vzhodne države Ohio v pe uii velikih„royili v Barton, Martins Ferry in Bellaire skoraj popolnoma prenehala z delom radi štrajka.
V	Barton je ostavilo 800 delav cev delo, ker je družba metala ves premog čez rešeto kot pest velikimi luknjami ter jih tako go ljufala za njih trd prislužek. Nad 300 delavcev pri Florenc rovu v obližju Martins Ferry zahtevajo $2.70 na dan, medtem, ko jim družba ponuja $2.49. V Deiora rovu blizu Bellaire je ostavTo 250 premogarjev delo.
Odmev iz Cherry, Ul.
25. sept., ko je delal dnevni oddelek v tretjemu predoru zloglasnega rova St. Paul Coal pre mogarske družbe v Cherry, kjer je pred letom dni našio nad 300 premogarjev žalostno smrt, so dobili dva trupla, ki se ju pa ni moglo identificirati. Zatrjuje se pač da sta trupla bratov Louisa in Franka Bauman, ki sta skupaj delala, a ju takrat niso mogli najti. —
Katoličani zahtevajo unijsko znamko.
Katoliško žensko društvo “The Ladies’ Catholic Benevolent As sociation”, je na svojem tretjem glavnem zborovanju v Cleveland volilo, da se ima na vsih tiskovinah njihovega društva rabiti u-nijska znamka, to je, da se tiska jo v unijski tiskarni. Istotako se sprejemajo ponudbe za glasilo le od nnijskih tiskarn.
Pogodba med premogarji in operatorji v Wyoming je sklenjena.
V	južnem delu države so skl nili pogodbo že pred par tedni, sedaj se je ista ponovila tudi zapadnem delu, in se dela sedaj do vsi državi na unijski podlagi, bi velja za dve leti.
Razstrelba v premogovem rovu.
Pred nekaj dnevi se je pripetila v premogovih rovih v Palan. Mexico, razstrelba. 150 premogar-iev je našlo smrt v službi kapita-'istov! 8 zasutih Japoncev je rešilno moštvo otelo gotove smrti.
Razgled po svetu. Razne novice.
Avstrija proti trustu za petrolej.
Avstrijska vlada je začela boj proti “Standard Oil Co.” Prebrisani avstrijski diplomati so jo pa v tem boju tako zavozili, da so nastale diplomatične težkoče! Via da se namreč ni zadovoljila z bojem proti amerikanskemu trustu, ampak ga raztegnila tudi na ‘Limanowa Oil Co.” ki je po i-menu francoska družba, a so delnice skoraj izključno v ameri-kanskih rokah, gotovo v onih, Rockefellerjevega monopola.
No, francoska vlada se je zavzela za v Parizu organizirano družbo, dasiravno ne šteje več niti pol ducata delničarjev Francozov. Avstrijski vladi grozi s carinsko vojno katero je dejanski že začela.
Razmere med obema državama so tako napete, cia bodeta mogoče pretrgali diplomatične zveze.
Zadnji nemiri v Nemčiji in inozemski žumalisti.
Pri zadnjih nemirih v barolin-skem predmestju Moabit, je policija navalila z golimi sabljami na avtomobil, v katerem so sedeli i-nozemski časnikarji. Vsi so bili ranjeni. Sedaj je poslal nemški državni kancelar zvezi inozemskih žurnalistov pismo, v katerem obžaluje nastop policije. — Istotako se je opravičil tudi policijski predsednik Jagow.
Morilec dr. Crippen in njegova ljubica Leneve pred sodiščem.
Umora svoje soproge obdolženi dr. Crippen mora priti v kratkim pred sodišče. Nekateri časopisi pravijo, da bode obravnava skoraj gotovo preložena. Etliel Leneve, ljubica in sokrivka dra. Crippena je namreč v blagoslovljenem stanu in jetniški zdravnik je izjavil, da bi razburjenje pri obravnavi lahko usodno vpljiva-lo na Leneve.
Kolera v Italiji.
V	Napolju kolera strahovito gospodari, dasiravno hočejo oblasti to dejstvo prikriti. Sedaj po roča jo brzojavi, da se je pojavila že tudi na Sardiniji in je nevarnost, da se razširi še na druge kraje. — Torej ni molitev pred krvjo sv. Jannarija, ki se je baje spremenila v tekočo, v dokaz, da je molitev uslišana, nič pomagala.
Vspešni poleti z letalnimi stroji na Francoskem.
Biarritz, 6. oktobra. Zrakoplo vec Tabouteau je poletel iz Špa nije skozi Pireneje na Francosko. V zrak se je dvignil v San Seba-stianu ter se spustil na tla v tem mestu, kjer mu je priredilo občinstvo navdušene ovacije.
Delavsko gibanje na Ruskem.
V	Varšavi so zaštrajkali sprevodniki pouličnih železnic. Družba se je takoj podala in sedaj je promet zopet normalen. Policija, Ivi je pri izbruhu štrajka areto vala in zaprla 1000 štrajkarjev, je te zopet izpustila na prosto.
Predsednik v Mexici zopet Diaz
Glasom uradnih naznanil, pri občenih v torek, je izvoljen za predsednika zopet Diaz, kateremu je sedaj dano, da o-Bra ng-daljnih 6 let mehikansko ljudstvo. Ramon Coral bode med tem časom podpredsednik.
Političen vohun usmrten.
Nowoje Wremja v Petrogradu poroča, da je bil Evno Azew, zna ni vohun politične policije, ki se je najraje vtihotapljal v sociali stične organizacije, umorjen \Yiesbadnu na Nemškem.
Delegati drugega gl. zborovanja S. S. P. Z. v Chicagu.
V soboto in nedeljo so prihajali delegati za drugo glavno zborovanje S. S. P. Z. v naše mesto ob michiganskem jezeru. Povso-di so bili od rojakov prijazno sprejeti, tako; da so se kmalu med chicaškimi Slovenci počutili domače. V ponedeljek so začeli zborovati in od tega dne vestno delujejo v prospeh in napredek vrle S. S. P. Z. Za konvencijo vlada med chicaškimi Čehi, ki so večinoma svobodomisleci, veliko zanimanje. Kakor smo culi, bodo češka društva konvencijo o'iei-jelno pozdravila. — Čast in slava vrlim delegatom S. S. P. Zveze!
Izid obravnave Frank Sakser proti “Hrvatski Zastavi.”
Kakor smo v zadnji številki ‘Gl. Sv,” že obširnejše poročali, je tožil Mr. Frank Sakser iz New Yorka tukaj izhajajočo Hr-vatsko Zastavo. 30. sept. se je vršila pred Harrison policijskim sodiščem obravnava proti uredniku ‘II. Z.” Kovačeviču in predsedniku Strmiču. Izid je bil tak, kakor smo ga pričakovali: Obtoženca sta prosila za poravnavo, in Mr. Sakser je v njo dovolil pod pogojem, da prekličeta dvakrat ‘II. Z.” neresnično pisanje, in plačata vse stroške. Obtoženca sta bila s tako poravnavo zadovoljna in tako se je spor mirnim potom končal.
37 mrtvih '	|
Springfield, 111. 5. oktobra. — Včera pozno popoludne sta trčila skupaj dva električna pred- . mestna vlaka Illinois Traction System, dva milji severno od Stauntona. Nesreča je umevno zahtevala mnogo človeških življenj. Kolikor se je dalo ugotoviti do sedaj, je smrtno ponesrečilo 37 oseb, med katerimi je 13 žensk. Število ranjencev ni mogoče ugotoviti.
Koliko je ljubezen vredna.
Sodnijska porota v Detroit, Mich., je priznala tožiteljici, gospodični Margareti McPhee šest centov za izgubljeno ljubezen. — McPhee je tožila magnata Aleksandra Mclsaae za — bread of promisse — zahtevajoč $20,000 odškodnine. Koliko je ljubezen vredna, pa so določili pretkani porotniki.
Veselica društva št. 1 S. S. P. Z.
v soboto dne 8. oktobra obeta biti ena. najlepših. Udeležili se je bodo tudi delegati S. S. P. Z. Da bode zabava izborna, je gotovo, ker je za vse najboljše preskrbljeno. Veselica se vrši ob 8. uri v Narodni dvorani, vogal 18. ulica in Centre ave. Vsi Slovenci dobrodošli !
Važno za Slovence v So. Chicago.
Radi tehtnih vzrokov je moralo pevsko društvo “Slovan” v So. Chicago prestaviti svojo zabavo, ki se vrši sedaj mesto 13. novembra v soboto dne 5. novembra. Slovenci, udeležiti se v obilem številu te zabave.
Bomba na Španskem.
Pod oknom uradne sobe župana v Baza je eksplodirala bomba. Mestna hiša je hudo poškodovana, ranjen pa ni nihče.
Hitre obsodbe.
Sodnik Kavanaugh je obsodil včeraj Silvestra Sadowski, 1018 Wood Str. na 20 let ječe, ker se ie pregrešil proti nravnosti z mladoletnimi deklicami. Obravnava ie trajala 40 minut. Tekom dveh ur je potem obsodil še 12 mož in 2 ženski
denarje v staro domovino
poSIlj&mo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron-
za	$ 20.50 ............... 100	kron-
za	$ 41.00 ............... 200	kron,
za	$ 102.50 ............... 500	kron.
za * 204.50 .............. kron
za	$1020.00 .............. 5000	kro“.
Poštarina je všteta pri teh «'otah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja, odbitka. Naše denarne po^iljatve izplačuje c.kr.post-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft;
FRANK SAKSER OO.
82 Cortland St. Few York 61« St. Clair Ave., N. E.	Ceveland. Okie
f
VOHUN.’1'*’*"*"*'
i	(Nadaljevale.)
Enaintrideseto poglavje.
Krošnjar in stotnik sta bila prišla kmalu v dolino in, ker nista zapazila nič sumljivega, sta krenila na veliko cesto. Kadar pa so se pokazale amerikanske -straže in patrulje, je naredil Breza— z vsemi stezami in poti do-broznan — majhen ovinek preko navidezno nedostopnih skalnatih hribov.
Čez več ur sta se ustavila vrhu večjega hriba, da se pokrepčata — bila sta že oba pri kraju svojih anočij. Stotnika so zelo skrbeli dragonci, glede katerih je bil gotov, da ju že zasledujejo; Breza pa je mirno jedel svoj kos mesa in ni rekel na koncu drugega nego to:
“Major Dunwood ima malo časa za najudva; kajti tam ob reki čaka nanj na stotine sovražnikov.”
Henrik se je dal naposled od velike prijateljeve sigurnosti pomiriti, in kmalu sta zopet potovala s trudom in težavo skoz soteske in preko strmega skalovja, dokler nista dospela čez» dve uri na kraj, kjer se je hribovje zni-žavalo in je pusti skalnati svet prehajal v prijaznejše lice nevtralnih tal.
Zdaj je postajal Breza previdnejši in se še bolj boječe ogibal bližine amerikanskih vojakov.
Že se je danilo na daljnem vzhodu, ko je vprašal stotnik, da-li ne prideta že kmalu v kraj, kjer bi smela stopiti pod streho kake kmečke hiše.
“Ali vidite tam tisto postavo?” je dejal krošnjar. “Kraljeva straža je; na onem-le hribu leži dvesto regularnih.”
“Tedaj hočeva k njim in vsa nevarnost je pri kraju!”
“Počasi, počasi!” je rekel Breza. “Bili ste še le pred kratkim med tristo njih — in vendar so Vas vjeli. Ali ne vidite črne mase tamo — to so oni . . . puntarji, ker tako jih moramo mi lojalni ljudje imenovati. Čakajo samo dnevnega svita, da vidijo, kdo ostane gospodar na mestu.”
“Potem se hočem pridružiti svojim bratom,” je vzkliknil Henrik ognjevito, “in deliti njih u-sodo, bodi dobra bodi slaba.”
“Ne. ne — obljubil sem nekomu, kateremu nikdar ne prelomim besede, da Vas spravim na varno. In ako niste pozabili, kar sem storil in tvegal za Vas, tedaj mi sledite k Harlemu.”
Tako sta potovala torej naprej proti mestu, in sta kmalu dospela na bregoye Hudsona. Breza je našel na skritem, njemu očitno dobroznanem kraju čoln, s katerim sta se prepeljala na drugi breg,
“Zdaj sva na varnem,” je rekel Breza in stotnik je videl, kako se je oddahnil, obenem pa je čutil, kako so mu lastne prsi polne neizrečenega veselja.
Dan je bil že docela napočil; solnčni žarki so razsvetlili pokrajino in reko, na kateri sta zagledala zdaj naša popotnika s svoje skalnate višave vojno ladjo, ležečo nedaleč doli sredi vode. Ostro krošnjarjevo oko jo je bilo prvo zapazilo, pokazal jo je stotniku in dejal:
“Tam je varen prostorček za Vas, stotnik Hvarton; roka Amerika ni tako dolga, da bi mogla seči na krov te ladje. Poslana je semkaj, da krije angleške fura-žerje.”
Domenila sta se na to, da poizkusi stotnik, kadar se odpoči-jeta in pozajutrkujeta. priti na ladijo. Med tem ko sta použivala poslednje prigrizke, ki sta jih i-mela seboj, ju je prestrašilo grmenje topov. Izpočetka so padali streli le posamič in v daljših presledkih^ potem pa so si sledili hitro in tudi pokanje mušket ja bilo slišati.
“Vaše prorokovanje se izpolnjuje!” je vzkliknil Henrik, sko-čivši na noge. “Naše čete so trčile skupaj s puntarji. Šest mesecev svoje plače bi dal, da bi mogel videti spopad!”
“Hm,” je menil njegov tovariš in s slastjo obiral kost. “Od daleč je prav prijetno gledati tako stvar; a priznati moram, da je družba te-le krače ravno zdajle bolj po mojem okusu nego stre-
SPISAL J. F. COOPER.
ljanje Amerikancev. ”
“Za tako majhno silo je streljanje jako krepko, a nepravilno.”
“To so konektikutski brambovci. Ne streljajo slabo,” je menil krošnjar.
“To niso posamezni streli, ampak salve!” je vzkliknil stotnik, ne ibrez skrbi. “Ali slišite? Kakor bi bobni ropotali ...”
“Da, vsak je pridno pri delu, z dušo in telesom zraven,” je dejal Breza. “Fantje se ne bojujejo na slepo in tudi krogel, ki naj ubijajo ljudi, ne pošiljajo v o-blake.; ’
“Govorite1, gospod, kakor bi jim želeli uspeha!” je vzkliknil stotnik, nekoliko jezen.
“Želim samo dobri stvari u-speha, stotnik Hvarton, in mislil bi, da me predobro poznate, da ne bi vedeli, kateri stranki pripadam.”
“O, znani ste kakor lojalni, gospod Breza! — Salve so prenehale.”
Oba sta prisluškala nekaj časa pazljivo nerednemu streljanju, dokler se ni oglasil zopet zamolkli grom topov. Naenkrat pa se je priplazil med visokimi cedrami človek, oborožen s puško. Henrik je bil prvi, ki je zagledal sumljivega tujca in ga pokazal tovarišu.
iV prvi hip se je Breza ustrašil in skoro je hotel pobegniti — potem pa je molče počakal, da se je neznanec približal za nekaj korakov.	• ' t‘
“Dober prijatelj!” je zaklical, očitno se boječ priti bliže.
“Bo boljše, če se zopet umaknete,” mu je dejal Breza. “Tukaj so kraljevi pri roki, Dun-woodovih jezdecov ni v bližini, in danes nisem lahek plen.”
“Proklet naj bo major Dun-wood in njegova drhal!” je odvrnil glavar hajdukov, kajti on je bil. “Bog živi kralja Jurija! In da bi bila revolucija čim preje zadušena! To pravim jaz! Gospod Breza, ako mi veste pokazati varno pot h kravarjem, Vas hočem dobro plačati in še dobra prijatelja si ostaneva povrhu.” “Pot Vam je prosta kakdr meni,” je dejal Breza in se s studom obrnil strani. “Ako hočete najti kravarje, saj veste, kje jih imate iskati.”
v
“No da, ali nič prav me ne mika hoditi samemu tod čez ... Vi pa, Vi ste z vsemi dobroznani in saj Vain ne more nič škodovati, če me pustite kos pota seboj.”
Tri je posegel vmes stotnik, ki je izprašal hajduka o tem in o-nem in mu dovolil naposled, da se sme pridružiti, ako izroči preje puško.
Mož je bil takoj zadovoljen s tem predlogom in Breza je hlastno pobral njegovo mušketo; a ni je djal na ramo, predno je ni bil skrbno preiskal, če je nabita.
Trojica je zdaj skupno nadaljevala pot. Breza je sledil bregu do kraja, ki je ležal angleški fregati nasproti. Začela sta zdaj s stotnikom dajati znamenja.
Trajalo je precej časa, predno je od ladje odrinil čoln s častnikom in šestimi mornarji. Na srečo je bil častnik Henrikov znanec, in sprejel je stotnika z veliko ljubeznivostjo, potem ko mu je le-ta nakratko pojasnil stvar.
Predno pa se je Henrik poslovil od krošnjarja, mu je stisnil v roko mošnjo, ki je bila v oči tried časom precej težka . . . Krošnjar jo je vzel in jo v trenutku, ko j? hajduk drugam obračal svoje poglede, spravil v skrit žep, ki je bil videti posebno pripraven za hranjenje takih zakladov.
Čoln je odrinil od brega, Breza pa «e je okrenil in se globoko oddahnil, kakor osvobojen težkega bremena, in stopal z velikimi koraki v strmi breg. Hajduk mu ie sledil in tako sta hodila nekaj časa vštric v trdovratnem molčanju in se le od časa do časa pogledovala .skrivaj, nezaupno, s sumom v srcu.
Težki tovorni vozovi so se pomikali po cesti ob reki, spremlje-vani 0d močnih krdel jezdecev — čuvajev živil.
Krošnjar, ki je imel svoje misli. je gledal, da se ni srečal s kako patruljo. Potem pa ko je bil premeril precejšen kos pota tik ob reki, pri čemer ni odprl ust
in, držeč mušketo trdno v roki, ni pozabil skrbno paziti na tovariša, je krenil naenkrat na cesto, ki je vodila h Harlemu.
Ravno ko je stopil na cesto, pa je pridirjal trop jezdecev in sicer tako hitro, da se ni utegnil umakniti več. No, pa ko jih je natančneje pogledal, je bil celo zadovoljen s tem srečanjem: morda mu ravno dajo priliko, da se iznebi svojega neprijetnega druga.
Bilo jih je kakih osemnajst do dvajset jezdecev, enako opravljenih kakor, dragonci, dasi ni kazal ne njih nastop ne njih zunanjost veliko discipline.
Na čelu krdela je jahal debel možak srednjih let, v čigar potezah je ležalo mnogo surovega poguma, ali manj e razuma, kakor bi je bilo želeti od njegove šarže. Nosil je oficirsko suknjo, a pogrešal je človek na njem tisto čednost obleke in elegantnost vedenja, katero so navadno kazali gospodje kraljeve armade. Bil je krepke rasti, a okoren; sedel je pač s sigurnostjo na konju, a naj-slabši jahač Virgincev. bi ga bil v tem oziru zasmehoval.
‘Ta vodja je zaklical zdaj popotnikoma :
“Halo gospoda, kam tako hitro? Ali vaju je pdslal Washington semkaj špijonirat?”
“Jaz sem nedolžen krošnjar,” je odgovoril Harvey pohlevno, ‘in grem dol, da nakupim svežega blaga.”
“In kako hočete priti dol, moj nedolžni krošnjar? Ali mislite, da so kraljeve utrdbe zato tukaj, da bi varovale take-le kramarske lumpe zaradi njih kupčij voljo?”
“Mislim, da imam potni list pri sebi, ki me povede skoz predaj» straže,” je dejal krošnjar in mu ravnodušno izročil listino.
Častnik je čital papir, pogledal Harveya z radovednostjo in presenečenjem, se obrnil k s-vojim ljudem in zarežal nanje:
“Kaj ustavljate moža? Pustite ga v miru mimo. A kdo je to? Vašega imena ni v tem potnem li stu.”
“Ne, gospod!” je rekel hajduk in ponižno vzel klobuk z glave. “Jaz sem vbog preslepljenec, ki sem služil preje pri puntarjih; a hvala bogu! izprevidel sem pra vočasno svojo zmoto m zdaj sem prišel, da vse zopet popravim, voljan služiti maziljencu Gospodovemu.”
“Prisegel bi, da ste kakšen hajduk ali pa kakšen dezerter, ki bi zdaj rad postal kravar!” je vzkliknil častnik. “Pri zadnji praski, ki sem jo imel s temi ptiči, sem bil komaj v stanu razločevati svoje lastne ljudi od sovražnikov. Nismo bogve kako preskrbljeni s suknjami, in kar se tiče visaže, izpreminjajo ti vragi tolikokrat barvo, da človek po njih obrazu kar ne more soditi ... Pa hodita naprej, to se pravi, v naši družbi.”
Kakor je bil ta sprejem tudi neprijazen, vendar je bil hajduk videti zadovoljen — stopal je hitro poleg vojakov v smeri proti mestu in je bil tako srečen, Ja mu je prizanašal častnik z na-daljnimi 'vprašanji in grobimi o-pazkami, da se je za malo več brigal.
Zdaj pa je pojezdil stražmojster na poveljnikovo stran in j)ri-čel z njim resen, očitno važen pogovor, pri čemer sta oba večkrat fiksirala hajduka, tako da je ta slednjič postal pozoren in nekoliko nemiren. Ko pa je zapazil zdaj smehljaj na častnikovem obrazu, se je čutil zopet čisto varnega.
Čez kratek čas je dospela četa na visoko dobravo. Stotnik je u-kazal stoj in je stopil s konja ; isto je storil stražmojster. Vsak je vzel iz torbe pri sedlu pištolo — kar je komaj moglo vzbuditi sum, saj je bila vojna in sovražnik blizu; nato sta pomignila krošnjarju in hajduku, naj gresta z njima.
Kakih sto korakov jih je pripeljalo na kraj, kjer je molel hrib v reko in skoro navpično padal k bregu. Tri je stala samotna pol-podrta šupa. Streha je bila polomljena, široka vrata so bila odprta na stežaj in ravno tako druga manjša, v prepad gledajoča vrata, skoz katera je pihal veter.
Ko je bil stotnik vstopil v šupo, je hladnokrvno vzel iz žepa kratko pipo, jo nabasal in ukresal. Če-le ko je bil puhnil par oblakov dima v zrak, je iztegnil roko nroti stražmojstru, ki mu je dal kratko vrv.
Debeli stotnik je mirno kadil dalje, da je skoro izginjal v oblakih, in se pri tem skrbno ogleda-val po šupi. Slednjič je vzel pipo iz ust, zasopel glasno in globoko in šel na delo. Eden tramov nad manjšimi vratmi je molel daleč ven čez strešni žleb, in čez ta tram je vrgel zdaj stotnik konec vrvi, iz katere je bil ročno naredil zanjko. Stražmojster pa je podstavil tja majhen sod, ki je ležal v kotu šupe. Stotnik je pokimal zadovoljno in se okrenil.
“Pojdite sem,” j© rekel ravnodušno hajduku, ki je z neumnimi očmi gledal te priprave. Ubogal je, in še-le ko mu je stražmojster vzel ruto z vratu, ga ja postalo strah. A bil je tolikokrat že v enaki nevarnosti, da je smatral tudi to samo za prazen stirnh in si je mirno pustil dopasti na-daljne operacije. Vojaka sta ga prisilila, da je stopil na sod, in sta mu djala zanjko okoli vratu.
“Ah, moj bog, sod je tako star . . . lahko se udre ali prevrne .. . Hočem povedati vse, celo, kako lahko presenetite naše ljudi ob Pordu*), in jih vendar poveljuje moj lastni brat.”
“Ne potrebujemo od Vas nobenih novostij,” sta mu odvrnila rabeljna.	j
“Naj bo zadosti šale, gospoda,” je prosil hajduk.
“Kaj( si naredil s konjem, ki si mi ga ukradel, lump?” je vprašal stotnik, ki je bil zopet začel kaditi.
“Zlomil si je nogo, ko ste dr-•vu-li za menoj,” je brž odgovoril hajduk. “A vem Vam povedati, kje dobite konja, ki je desetkrat več vreden.”
“Lažnivec! Priporoči se rajši bogu — kajti tvoji trenutki so šteti.”
Pri tem tolažilnem izreku je brcnil sod z nogo, in hajduk je zacepetal v zraku.
“In Vi, gospod krošnjar,” je dejal zdaj častnik z glasom, ki vedno ni trpel ugovora. “Jaz Vaše družbe ne potrebujem. Vaša pot gre skoz ta vrata. Marš! Ne predrznite se, da bi se doteknili tega psa, ali pa bodete bingljali na njegovem mestu, in če potrebuje dvajset Soer Henrikov Vaših uslug.”
To rekši se je vrnil s stražmoj--StKJtfi-k svoji četi in krošnjar je krenil v nasprotno smer. A ni šel dalje ko do bližnjega grmovja, kjer se je lahko skril — kajti ni se mogel premagati, da ne bi se prepričal, kako konča stvar tam v šupi.
Hajduk se je trudil, da bi spravil roko med vrvjo in vratom skozi, in kmalu bi se mu bilo tudi posrečilo; a moči so ga zapustile, roke so mu omahnile — krčevito se je streslo celo telo — bil je mrtev.
Breza, ki je bil gledal kakor okamenel to'strašno sliko, je dvignil zdaj roke k nebu in bežal dol na cesto.	! ;^jjWI
Kravarji so nadaljevali svojo pot, kakor da se nič ni zgodilo; truplo hajdukovo pa je ostalo vetru v igračo — morda divjim zverem v kosilo.
*) Reka. —
Dalje prihodnjič.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Boftemio”
kjer se toči izborno imper-tiranoplzensko, Aihetiser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neptsrsdnl Miži-ni Blue Island Av.inzap. 18-11.
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL“
naša Specialiteta.
4010 Greenfield A ve.
Milwaukee, Wis.
Phone: 1547 J.
LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
VSTANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERME3C, Ravensdale,,Wasb. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK	JOHN MAHKOVEC
FRANK PUSTOSLEMŠEK,
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
^Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svtrie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. D. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.

M. A. WEISSKOPF, M. D.
m
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Avo., Chicago, 111. TEL. CANAL 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
m
El
}*************************** ********** *********
OTTO HORACEK
vit
iti
*
S
8
Uf
iti
Or
*
S
i
*
*
*1
*
Diamanti, ure, stenske ure ii zlatnina
*
1843 Blue Islatid A venite, Chicago, 111. *
Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine.
Izdelujoči zlatninar.
Oči pregledamo zastonj.
**************************************** ***»-»
«V
<J>
i
g
¥
EDINA
VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došll!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842.
GOSTILNA
kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul.
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najlolšo zalogo
mU ii spilaOne oM.
Celoletna naročnina na Svobode” je dva dolarja.
‘Glas

Najboljša gostilna
na Blue Isl«nd Ave. v Chicngi le J. F. Bolek-ova, kjer se toži izborno Schlitz pivo in fina 1 vina. Domnča in cenena kuhinja.
Kosilo 8 kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večena 8 pijačo samo l5o.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bloe Island Avenue
vogal 19. ul.
Gostilna “Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste l i to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampa ta.
Slovenska Svobod misel Podj). Zveza
USTANOV.
1908
INKORPOgfNA
1909
Chicago,
Illinois.
GLAVNI ODBOR:
AJMTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. Ml A TIT GAISHEK, podpredsednik, Box 227 Nokomis, 111.
JOSIP IVAN^EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, Ul. JOS. AVERŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Chicago, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
POROTNIKI ;
JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St.. Chicago, Ul.
IVAN GESIIELL, 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, Ul. Denarne •posiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu
BREZIMNI.
O priliki zadnje katastrofe pri starem Erie predoru v New Jersey je končalo tudi mnogo onih, katerih imena niso znana, od katerih se ne ve drugega, kakor da so toliko in toliko časa opravljali svoje delo, in da so imeli kot -delavci številko. “Štev. 120 je bil prvi, katerega je usmrtila nanj z valeča se skala.” Ali “številki 91 je zdrobilo glavo, živel je še pol dneva, ne da bi prišel Ozavesti. Pri ujem niso našli ničesar, da bi ga bilo mogoče prepoznati.”
Tako in slično se glasijo poročila o eksplozijah v tovarnah in majnah, sploh o katastrofah, pri katerih umre mnogo delavcev na en mah.
Številka tako in tako, in štev.
tako in tako, nepoznani. Izbrisani iz vrste živečih. Toda, ne kot ljudje, ampak kot številke. In vendar so bili rojeni od matere, imajo brate, sestre, prijatelje. Mnogo so morali pretrpeti v boju za življenje za borno plačo. Kakor hitro so prišli v vrtinec kapitalističnega življenja, so popolnoma izgubili svojo individuali-teto. Postali so “roke”, pa še te zaznamovane po številkah.
Ironija usode je, da mora iti toliko oseh, ki bi lahko veliko dobrega storile za kako stvar, kakor številke s tega sveta.
“Delavski riziko,” kar mnogi topoglavci ne pripoznavajo za posebni riziko, se pojavlja od nekdaj pri vseh velikanskih tehnič-
nih podjetjih. Tehnični čudeži sveta, železnice, velikanski mostovi, podzemske delavnice, majne in podzemske železnice, električne operacije itd. so stale na tisoče in tisoče človeških življenj. Samo to je razlika, ali so bile nesreče neizogibne ali posledice kaznjive malomarnosti.
Mogoče bode kdo zatrjeval, da bi se moglo enake katastrofe vedno preprečiti, če se ne bi pripetila na eni točki, najsibode pri o-skrbništvu, nadzorništvu ali delavcih, kaka malomarnost. V zadnjem slučaju tudi, če se je vse u-krenilo, kar Je potrebno v večjo •varnost. Ho ni res. Vsak posel, katerega označujemo za nevarnega iz kateregakoli vzroka, mora zaznamovati .tekom časa slučaje nezgode. “Mora,” se mora razumevati tako, da čutila delavca, njegove mišica in možnost, svoje delo pravilno opravljati, od časa do časa naravnim potom odpovedo službo. Toda učinek je seveda zelo različen. Ce stopim na stopnicah napačno, je mogoče, da se zvrnem in se lahko poškodujem na kolenu. Če pa stopim napačno na odru, ki visi sto čevljev visoko v zraku, padem na ulico in si zlomim vrat.
Takšen “delavski riziko” je pri vsakem “nevarnem” poslu, tudi tam, kjer predpisuje postava vse varnostne naprave.
Toda, kaj naj rečemo c posameznih slučajih “delavskega ri-zika” v primeri z velikanskim ri-zikom stotine delavcev, ki opravljajo osebno svoj posel popolnoma pravilno,- a vendar ponesrečijo, ker kapitalistično podjetništvo ne da napraviti zadostnih varnostnih naprav, samo da se ne zmanjša profit ?!
Celo kapitalistično časopisje o-pisuje te razmere za sramotne, kar so gotovo. -
Tajiti se ne more, da je v nekaterih slučajih nesreča res skoraj neizogibna. Toda preiskati je potem treba, ali so opustili podjetniki napraviti kako varnostno napravo, in da je vsled take kaznjive malomarnosti nastala katastrofa.
Tekom treh let je bilo pri delu “Milliard Construction Co.” ubitih okoli 200 delavcev. Kate-
rega zadene krivda? Družba se je izgovarjala na nekega umirajočega preddelavca, ki se seveda ne more več zagovarjati. Toda, kako je bilo v prejšnjih slučajih?
In zakaj naj ne bi družba tako malomarno postopala, ko hrani pri tem denar? Mogoče se naj hi ozirale na brezimne številke med svojimi delavci? In slavna “Jersey Justice”! Kdo se ne smeje! Družba je bila že enkrat obtožena, toda od tedaj ni bilo nič o tožbi čuti. V vseh slučajih, kadar se je šlo za varstvo kapitalistov, se je izkazalo, da zavzema “Jersey Justice”, kar se tiče podkupljivosti, prvo mesto. In tako je lahko Milliard družba mirna. Končno se ji le ne bode nič zgodilo.
Nadaljevanja Zapisnika II. Gl. Zborovanja S.
S P. Z. s strani 1.
mejo na znanje z dodatkom: ker so v dopisih večinoma želje društev radi izboljšanja pravil, se ista še' enkrat poročajo, kadar se bode >o istem razpravljalo. Končno stavi brat Kužnik predlog, da se naj opusti za sedaj čitanje takih dopisov, v katerih so samo želje in zahteve družtev; ter da se naj isti čitajo kadar pride dotična zadeva na dnevni red. Sprejeto.
Čita se brzojav štev. 24. Milwaukee, Wis. -glaseč se:
Milwaukee, Wis., oktobra, 3. 1910.
Konvencija S. S. P. Z.
Hz. Stastny, 2005 Blue Island ave.
Lep pozdrav želim delegatom. Od št. 24. Milwaukee, Wis.	Odbornik.
Se vzame na znanje z živio klici.
Brat konvenčni' zapisnikar naznani, da je :gotov z zapisnikom I. seje, nakar se isti čita in .«¡prejme.
Odmor 10 minut.
Po odmoru se nadaljuje z čitanjem istega. Zapisniki sprejeti, kot so bili eitani.
Seja zaključena ob 6:20 zvečer.
III SEJA.
Otvorjena po predsedniku br. Antpn Mladiču ob 8. uri zjutraj dne 4. oktobra 1910.
Brat podpredsednik imenuje vratarjem br. Anton Kladnika nakar zavzame svoj prostor.
Čita se zapisnik II. seja zborovanja, kateri se odobri in sprejme.
Dalje je sprejet predlog br. Potočar, da naj od sedaj vnaprej čita vse brzojave, dopise in imena navzočih uradnikov in delegatov, brat zapisnikar glav. odbora.
Čitajo se imena delegatov in odbornikov. Vsi navzoči. Sledi čitanje dopisov in brzojavk : Po prečitanju pooblastila društ. štev. 22. v Indianapolis, Ind. se istega pripozna ve-Ijaniin; pooblaščen je zastopat imenovano družtvo br. J. Ivanšek.
Prečita se tudi dopis imenovanega druživa in se vzame naznanje, katerega zahteve pa poidejo na vrsto pozneje.
Dopis brata Zajca predsednik porot, odbora v katerem pozdravlja glav. odbor in delegate, spodbujač jih k neustrašenemu delovanju za korist Zveze na It. glav. zborovanju, se sprejme z živio klici in ravno tako sledeči brzojav:	/
Reading, Pa., October, 3rd 1910.
Josip Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago.
“Cenjeni delegatje: Družtvo št. 25 Vam želi dober uspeh, da bi složno delovali za pro-•cvit in napredek S. S. P. Z. Složno! V slogi je moč!	P. Kočevar, predsed.
Preide se k točki i poslovnega reda.
Sledijo nasveti v kolikih slovanskih jezikih naj se tiskajo pravila. Brat Fisher sve-
tuje, da bi se.izdala pravila poleg slovenskega tudi v slovaškem jeziku. Tozadevne debate se vdeležijo bratje Glojek. Konda, Kalan, Mladič, Kužnik in Benko. Po končani debati stavi brat Benko predlog, da se tiskajo samo slovenska pravila. Predlog podpiran in sprejet.
Brat Jos. Ivanšek svetuje, naj bi se sklepalo “ali se naj ustanovi posebni otročji oddelek ali ne.” Sledila je daljša debata, v kateri govorijo bratje Kalan, Duller in Konda “proti” in bratje Čuk, Košmrl, Leben, Mrak, Kirk in za štev. 22 pooblaščenec J. Ivanšek “za” ustanovitev omenjenega oddelka. Po zaključku debate je bil sprejet nasvet brata Konda: da se izvoli poseben odbor, kateri naj se posvetuje z zdravniki, kako veliko je u-mrtje v otroški in mladeniški dobi ter, da naj konečno preračuna, koliko se bi moralo plačevati na mesec prispevkov za kako določeno svoto smrtnine.
V to zadevni odbor so bili izvoljeni bratje: Konda, Kirk in Benko. Čaka se njih poročila; potem se nadaljno razpravlja o stvari.
Brat Ivanšek poroča, da se mora po in-korporaeijskih postavali vstanoviti poseben sklad za slučaje večjih nesreč.
Po vsestranskih nasvetih, kako se naj hi dotični sklad ustanovil in kako se naj plačuje v istega, sta bila sprejeta sledeča dva podpirana predloga: I. brata Kondata. da mora plačati vsaki stari kot novo pristopivši član svoto $1.00. In ta sklep je veljaven do prihodnje, to je III. konvencije. — II. brata Fi-sherja glaseč se:	da mora vsaki član Zveze
plačati dotično svoto z assesmentom meseca januvarja 1. 1911. kasneje pristopivši člani pa morajo7 prispevati dotično svoto takoj pri sprejemu v Zvezo.'
Dalje pride na vrsto razprava o tudi po državni postavi zahtevanem “tiskovnem fondu”. Sledila je debata, kako in koliko se naj prispeva v ta fond, katere so se vdeležili sko-ro vsi bratje. Na predlog br. Glojek se je debata zaključila nakar je stavil brat Konda predlog, da naj bi vsaki član v ta fond prispeval 10 centov na mesec. Brat Kužnik stavi proti predlog, da vsaki član prispeva vsake 3 mesec 25c. Oba predloga podpirana. Pri glasovanju je bil sprejet protipredlog brata Kužnika z 18. proti 4 glasovi.
Sledi čitanje sledečega brzojava:
Agular, Colo., 4. oktobra, 1910.
Živela konvencija in zbrani delegati na II. glav. zborovanju S. S. S. P.! Delujte složno za korist Zveze! Članom še enkrat kličem : živela naša dična Zveza!
Franc Požrl, predsed. štev. 39.
Brzojavu se zakliče trikratni: Živijo!
Seja zaklučena točno ob 12. uri opoludne. ¡L	Dalje prihodnjič.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. lu Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
J. F. HALLER
a-osTiHiisr-A.
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in iraportirani likerji.	Tel. Canal 3096.
2103 Blae IsDid Av. cor. 18. Place
SCHLiTZ pivo na čepu. Biljard na razpolago
V GOSTILNI
— PRI —
LOUIS BERGANT 257- 1st- Ave. Milwaukee. Wis
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Ca,nal 1386.
fJOSIP KOMAR
j 164 Reed St.
{MILWAUKEE, WIS.
GOSTILNA
Snažno o-eno&išče se vedno dobi.
Rojakom tukaj živečim in onim, ki potujejo skozi naše mesto se priporočam.
Telephone South 3457.
VARITE ČISTO
VLEZANO PIVO
DOMA
s Johann Hofineistrovim pravim pivnim ekstrakton.
Za posknšnjo vam pošljemo dovolj ekstrakta za 2)4 galona piva brezplačno. Mož, žena ali otrok lahko napravi pivo.
Pišite še po konvico ekstrakta in vam pošljemo Hofmeistrovega ekstrakta za 2 in pol galona pive s navodili Vsakdo lahko napravi pivo iste kakovosti, kot se vari v starem in na Nemškem s pomočjo Hofmeistrovega ekstrakta. Fino tečno pivo se lahko vari doma v par minutah brez kake sitnosti. To je tečno pivo, ki vsakemu ugaja. Ker se ga lahko doma napravi, ga povsod delajo. Napravite ga za 6c. galon in dopadal se vam bolj, kot pa pivov krčmah. Pošljite 20c. v znamkah ali srebu za stroške, zavoj in poštnino in mi vam pošljemo konvico ekstrakta za 2 in pol galona pive ZASTONJ Vse drugo mi plačamo in* vi si napravite tako pivo kot g t še niste pili. Rabite ta zrezek: Pošljite ga danes.
FREE SAMPLE COUPON
JOHANN HOFMEISTER,
1175 Hofmeister Building. Chicago, III. Send me FREE One Sample Can of Hofmeister Beer Extract, enough to make 2 & half gallons Fine Quality Real Lager Beer. I en-o'.gusp20c to help pay for packing and shiping SIGN FREE.
Name...................*......
Town.... .......................
Street No.......................
ZE VEC KOT 10 LETNO OBEDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj
NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU
Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani
..... J. E. THOMPSON
ZDRAVNIK, In ima popolnu izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-Že dosti vel.ka nesreča za svakeja je ako ga napadne bolezen, a Se večji siromak je onl kater zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku:	1	Kateri
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
‘ P- Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam ,amčl za hitro In popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:	’	““
Posledice onanije, triper čanklr sifilis, impotenco, polncijo ali eubltek moškejra životneea soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. slave. grla. i šes, ledic. pljuč pis mehurja; ki lo alt bruh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli tok. padanje matermce, neplodtvost; Vse kožne bolesti; srbečlno, lišaje uši na spolnih delih. i. t, d,	J '	*
ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
ZATO RAJ ROJ A KI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko In brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku
^	‘°'"W!
SLOVENSKO ZDRAV1ŠČE
DR. J. E. THOMPSON

342 W. 27th ST..
NEW YORK, N. Y.
m
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Islanti Ave., Chicago
TELEFON CANAL953.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. '
Pustite si napraviti svojo obleka po meri, kar je končno še najejneje, sosebna ako vam ga naredi po meri
CHAS. TYL
ptnnUrnl krojač
1945 So. Halsted Street, Chicao, Illinois
Ravno nasproti 20. ceste.
ČESKO-SLOVANSKA BANKA
966 68-70 West 18. Street
■■	CHICAGO, ILL."«
Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta in obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na -mestno hranilnico ljubljansko. Izdelujemo vse v notarsko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge in shrambo za kar se plača letno samo $3.00.
F. J. SKALA & CO.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine........22.000 HP
La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik......9500 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano ih razna mesna jedila
Pristanišče 57 Fürth Rber vznožje 15th St, New York City
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
HAllUICE Vf. KOZMTNSKI, glavni zastopnikza zapad.
na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, IU.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
I Pijte najboljše pivo
N*
I Peter Sclioenhoffen Brewing Co, g
«5--------------------———----------NH
30	PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.	j^|
Vsak slovenski delavec naj Čita “GLAS SVOBODE”
m;AR «nrowvm?
««
lilas Svobode
(The Voies os Libebtt)
WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co., ISIS W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. <70 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.____________________
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek —----------C—- in velja —------------------
«A AMERIKO:	M „
Za oelo leta................®2-0b
ta pol leta.................81.00
IA EVROpb:	__
Za oelo leto................*2.9
ca pol leta................$1.2ii
Kablov ba Dopisa in PoSiliatvb JB
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST iOTH ST..
Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo narednike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi •tari naslov.
Sl
Politični preroki veljajo danes manj, kakor kedaj prej.
Mr. Bryan se brani, da bi ga prištevali političnim mrtvecem. Ali ni sam sebi izrekel obsodbe?
Da se draži kava “v simpatiji” z mlekom, je mogoče naravno, toda preveč občutljivo za že pe-	_________
Uradniki novčnega urada se čudijo, da primanjkuje vedno centov; nam pa delajo večje skr bi dolarji, katerih ni od nikoder
Na Ruskem se pritožujejo, da se samomori vedno množijo. Dovolj je ljudi, ki pri sedanjih razmerah še mrtvi ne bi hoteli biti tam.
/ POMOČ STRAJKUJOCIM ROJAKOM V WESTMORELAND
OKRAJU*
lovori na dobrodelni gledališki predstavi dne 9. oktobra v nedeljo zvečer Magica Buric.
Čemu res britka ti usoda Preganjaš nas zdaj sem, zdaj tja?? —
Nam blagostanje, mir naroda Kališ —, in vodiš do gorja —
Kje žrtve so, ki v mestu Cherry In Primero je plin sežgal?? —
Tam sinu, materi in hčeri,
Rednika dragega je vkral.
Pa polniš spet nam grenke kupe! —	'i
Naš vbogi pennsylvanski brat Je zgubil kruh —, in zgublja upe. —
Usoda! — zbeži proč od vrat!
Baronom ondi vse družine,	i
Sobratov naših kaj s0 mar? —
Če gladu tudi kdo pogine,
Njih bog je premog in denar! —
In v bedi tej slovenska roka,
Hiti sobratom na pomoč;
Da reši matere, otroka, —
Pod streho siromašnih koč. —
' Za delo torej* blago sveto,
Podajmo skupaj si roke! —
Za brata le srce ogreto Vtešilo bratske bo solze.
Naj deklice slovenske mlade,
Pozdrav iskren se Vam glasi:
Pomagajmo rojakomrade, —
Pomagajte pa tudi — Vi! —
Mrs. Emily Armstrong naznanja “W. C. T. U.”, da mož, ki kadi, ni kristjan. Ali bodo sedaj postavili častitljivi fajmoštri svoje jfajfe v kot?
Konsekvenca je čednost, katere se ne sme goniti predaleč, ker se inače lahko pripeti, da' ostane človek vsled konsekvence osel vse svoje življenje, ako je napravil enkrat kako neumnost.
V ravni črti je letel zrakoplo-vec Brookins iz Cliicage v Springfield. Gotovi patrijotje so tudi prišli tja, če tudi ne tako hitro, mogoče po krivih potih in ravno-takimi nameni . . .
V Houghton, Mich., so nomira-li v predvolitvah republikanci, socialisti in vrhu tega še tempe-renčnjki demokrata za šerifsko mestoj. In ta demokrat je bil svoje čase “salunkiper!”
Nek newyorškj policaj je rešil neki ženi življenje in dobil za to od nje — poljub. Sedaj je vprašanje, ali življenje ni mnogo vredno, ali je poljub zelo dragocen.
Napolj, obmorsko mesto v Italiji ima tako krasno lego in milo podnebje, da je nek pesnik, ko je prišel tja, vzkliknil: “Napolj videti in potem umreti.” Na kako strašen način se sedaj dejansko uresničuje ta vzklik, ko divja v Napolju kolera!
Žalosten sledi melanholik orumenelim listom, katere nosi veter, dokler ne izginejo izpred njegovih oči. Kakor oni, bi tudi sam rad poletel v kraljestvo pozabljivosti. Sangvinik pg gleda ples listov, in bi najraje tudi sam plesal.
“Delavci na Ruskem bi bili radi svobodni, a se ne morejo osvoboditi; delavci v Ameriki bi bili pa lahko svobodni, a se nočejo o-svoboditi.” Bolje ni še nikdo o-značil obojestranskega položaja, kakor, nek chieaški list, ki je napisal navedene uvodne besede svojemu članku. Z amerikanslrim delavcem useda še vedno ni dovolj poigr/rla, da bi vedel, kje, ga žuli čevelj.
V nekemu listu smo brali sledeče: “Ko je nakupila hišna gospodinja potrebščin v vrednosti .$4.83, je dala grocerju bankovec za pet dolarjev. Kako natančno je preštela 17 centov, katere je dobila nazaj! Toda, ni se domislila, da bi pustila nakupljeno blago še enkrat tehtati, ker se popolnoma zanese na grocerja.” — Da, in to zaupanje je še bolj gin-ljivo, če se raztegne na baje pravo težo črnega diamanta.
*) Družtvu Lunder-Adamič, štev. 20, S. S. P. Z. v Cleveland, Ohio poklonil Ivan Zupan, New York, N. Y.
DELAVSKO ZAVAROVANJE TUKAJ IN DRUGOD.
Samo v Združenih državah je'na podjetnike, delavce in državo.
še vprašanje, komaj nastalo vprašanje, ali ne veže družbe dolžnost, ponesrečenim ali ostarelim delavcem in njihovim svojcem zagotoviti ljudem vredno bivanje, mesto, da se jih neusmiljeno prepusti njihovi usodi. V vseh drugih deželah, ki niso nič bolj civilizirane, je to vprašanje že davno rešeno.
N e m č i j a ima prisilno zavarovanje pri okrajnih bolniških blagajnah za vse delavce, ki zaslužijo na leto manj, kakor 2000 mark; delavci plačajo dve tretjini prispevkov. Potem zavarovanje proti nezgodam za vse delavce, ki zaslužijo na leto izpod 3000 mark. Tukaj plačajo prispevke de lodajalci. In tretjič starostno zavarovanje, kjer plačajo delavci polovico prispevkov'.
Avstrija ima bolniško zavarovanje za vse delavce; prispevkov plačajo delavci dve tretjini.
Ogrska ima tudi bolniško zavarovanje in delavci plačajo samo polovico prispevkov. Proti nezgodam se morajo dati zavarovati vsi poljedelski in strojni delavci, stroške pa trpijo podjetniki. Starostno zavarovanje je za rudarje prisilno, drugače pa je pristop prostovoljen.
Starostno zavarovanje je za vse državljane. Prispevke plačuje dr žava, podjetniki in delavci.
B e 1 g i j a ima prosto voljno zavarovanje za vse poklice pri boleznih. Država podpira zavarovalne zavode. Zavarovanje proti nezgodam je istotako prostovoljno. Ravno tako tudi starostno zavarovanje. Stroške trpijo podjetniki, država in delavci.
A n g 1 i j ar ima prisilno bolniško zavarovanje za stare delavce izpod 1575 mark (mesta) in 1375 mark (na deželi) letnih dohodkov, Delavci plačajo 6 desetni prispevkov, drugo država, občine in podjetniki.
Finska ima prostovoljno bolniško zavarovanje in stroške nosijo podjetniki in država. Zavarovanje proti nezgodam je prisilno za vse delavce, ki imajo izpod 600 mark dohodkov. Podjetniki plačajo stroške. Starostno zavarovanje je za vse, ki potrebujejo pomoči, stroški pa trpijo država in občine.
Španska ima prostovoljno bolniško zavarovanje in stroške trpijo podjetniki.
Na Nizozemskem imajo prostovoljno bolniško zavarovanje, in zavode podpira država. Zavarovanje proti nezgodam in
Italija ima prostovoljno bol- starostna podpora je prisilna na niško zavarovanje vseh delavcev stroške podjetnikov.
v pomožnih družtvih, katera dobivajo državno podporo. V drur gem je zavarovanje proti nezgodam za vse obrtne delavce, ki služijo manj, kakor 2000 lir na leto. Prispevke plača podjetnik. Poleg teh organizacij, starostne rente
V Združenih državah se bode z ozirom na zavarovanje delavcev in odgovornost podjetnikov v doglednem času sigurno nekaj u-krenilo. Za to je pa že tudi skrajni čas, ker amerikanski delavci stavljajo svoje življenje v službi
in odpravnine vdovam, je v Itali- kapitalizma v nevarnost, ne da bi
ji tudi državna starostna zavarovalnica, katero vzdržuje država.
Francoska ima prostovoljno bolniško zavarovanje za vse, prisilno zavarovanje za rudarje in država podpira zavode. Za vse
vsaj to zahtevali, kar so dosegli evropejski delavci. Kdor ni zavarovan pri kakemu zasebnemu družtvu ali zavrovalnem zavodu, je na starost prepuščen samemu sebi, in oni, za katere se je
brodošla pomoč; vse, kar je moglo kapitala revni deželi pripomoči do denarja, bilo v njihovem interesu. Kmet na severu se ni upiral varnostni carini na industn-jelne proizvode. Zemljo je dobil zastonj in ni mogel, pri toliki množini še neoddane zemlje, računati na velike davke. Ležeče mu je bilo na tem, da je dobil odjemalce saj za svoje proizvode, da bi se mu delo izplačalo. Radi tega je odobraval naseljevanje in napredovanje industrije.
Amerikanski farmer torej že od početka ni bil Sovražnik kapitalu. Velekapitalista se ni bal kot konkurenta v produkciji in kot kupca ga je naravnost potreboval.
Na ta način je bila politična alianca poljedelskih držav na za-padu in industrijelnih na severu dolgo časa mogoča. Delale so sporazumno proti aristokraciji na jugu, ki ni imela v deželi industrije, ki je prodajala bombaž v Anglijo in je hotelh od tam vva-žati industrijelne izdelke carine prosto. Radi tega jo je zeedinjeni sever vpropastil. Kmet na zapadu je pri tem branil svojo svobodno deželo in politično avtonomijo.
Sovražno je začel nastopati a merikanski kmet proti kapitalu šele, ko ga. je isti začel odirati z visoko voznino, visokimi denarnimi obrestmi in visokimi cenami za blago.
Proti temu se je najpreje branil po svoji lokalni moči, posebno v ugotovitvi železniških pristojbin in tudi s pomožjo oblasti Unije. Postava o meddržavni trgov, komisiji je njegovo delo. Drugače je vodil boj proti kapitalistom z zahtevo, da napravi denar za “producerja” “ceneji,” ne da bi še le’ čakal, da potlači vedno na-raščujoče bogastvo obrestno mero. Samo ob sebi se razume, da je bilo vse prizadevanje v tem o-ziru nevspešno.
Kar se tiče meščanskega srednjega stanu, ni imel nobene tradicije, da bi postal reakcijonar-nejši, kakor farmerski stan. Meščani so upali, da postanejo sami velekapitalisti. Da se to ni posrečilo, je pripisovati lastni krivdi ali nasprotujočim okolnostim. —-Vendar niso takoj padli v prole-tarijat, ker za inteligentne ame-rikánce je bilo vedno kako dobro mesto v javni službi, ali pri kapitalistih za superintendente, ali druga taka, primeroma dobro plačana mesta. ljudi se jih je mnogo podalo na zapad, kjer so “zrasli z deželo.” Šele, ko je postala trgovina velekapitalistična, se je pojavilo v meščanskem srednjem stanu protikapilalistični razpoloženje. Toda privesti ga ni moglo do jasno razdeljenega programa in pri raznovrstnosti svoje narave tudi ni ničesar doseglo. In kljub temu je bil meščanski srednji stan s farmerji merodajni faktor v amerikanskem elementu. In ko je nastopil Roosevelt, ki je svoj mnogo obetajoči bojni klic prikrojil tedanjemu razpoloženi*, je vse drlo za njim.
TOLSTOJ IN CARNEGIE.

Delo se mora plačevati v sadovih (pridelkih), ne v denarju. Danes se vse prodaje: čast, vest, delo, ljubezen, talent, šolnji, hiša, drva. Naj mu pravi kdo karkoli: današnja mesta so mu t resnici velike trgovine. Ves svet se samo o tem bavi, da dan in noč samo kupuje in prodaja; je li to
moralno? Ni, in tako se ne sme ^totako Ameriki. Kaj bosta stori-živeti: povsod blodnja, prevara,/ la v tem slu5aju veiiki glovan ijx
delavce je zavarovanje proti ne-; trudil, se zanj več ne zmenijo, ka-zgodam prostovoljno, za mornarje kor hitro so izčrpali njegovi mo-prisilno; prispevki se razdelijo ’ či. T|emu se mora odpomoei.
SREDNJI STAN
Pred enim stoletjem je bil v Združenih državah skoraj s^mo “srednji stan”. Milijonarjev ni bilo in George Washington je bil j s svojim pol milijonom dolarjev najbogatejši mož v deželi. Bilo je nehajo trgovskih kapitalistov, na jugu tudi lastnikov rovov, toda bili so več fevdali, kakor kapitalisti. Tildi ni bilo nikakega permanentnega delavskega razreda, izimši črnih sužnjev na jugu. Tovarniške industrije ni bilo. Pomočniki so bili samostojni rokodelci, in kdor se ni učil kakega rokodelstva, je mogel dobiti zemljo skoraj zastonj in je postal samostojen kmet.
V deželnem zakonodajstvh Združenih držav je slavila demokracija veliko zmago. Če tudi ni mogla preprečiti, da so bile na lugu latifundije, jih ni dovolila na severu. Ttakaj je veljalo načelo, da mora biti zemlja lastnina svojega obdelovalca. S tem se je uostavil temelj za amerikanski sredpji stan. Homestead postava je dala vsakemu 160 akrov, pa
V AMERIKI.
tudi več. Posest je čuvala Exemp-| tions postava držav, ki je izključevala posest do gotovega zneska i pred presilno prodajo. Vsi posku-| si kapitalistov, polastiti se zemlje 1 na severu, so se izjalovili. Kjer so se za to poganjali, so izgubili mnogo denarja in več velikanskih | farm, katere so vstanovili, je pro-| padlo vsled slabega gospodare-j nja. Samo v Texasu in drugem ju-gozapadu so prišli v posest veli-I kega zemljišča, ki se pa izplača samo pri reji živine.
Ta srednji stan po svoji naravi ni mogel biti reakcijoriaren, kakor je bil ali postal srednji stan v Evropi. Nič mu ni bilo znanega o organizacijah in poseb-i nih pravicah in ni hotel ničesar o | tem vedeti. Velikemu kapitalu ni bil sovražen, ampak hvaležen, ker mu je bil v pomoč. Amerikanski farmer je moral delati večjidel za izvoz. Da je bilo pa to mogoče, so bile potrebne železnice. — Farmerji so stqrili vse mogoče, da bi pospešili gradnjo železnic. Vstanovitev bank jim je bila do-
Ruski pisatelj M. Klimovski je izvedel sledečo paralelo nad tema dvema znamenitima osebnosti-ma: Med Levom Tolstim in Car-negijem gotovo ni ničesar skupnega, če se pa globlje zamislimo v končne ideje obeh, najdemo vendarle mnogo dotikajočih se točk. Tudi njihov delokrog je popolnoma različen:	eden je
praktičen Amerikanec miljardar Andrew Carnegie, drugi pa ge-nijalni ruski pisatelj Lev Tolstoj. Američan je genij v denarnem svetu, Rus genij v svetovni literaturi. Tolstoj je mnogo let svojega življenja žrtvoval zato, da propoveduje, kako se človeku treba etično spopolniti, vedno je govoril, da je denar, to kristalizirano delo, naj večje zlo, l:er v rokah enega človeka vodi v sužen-stvo kapitala delavske sloje, u-st var ja denarno oligarhijo: de-I nar je ustvaril kapitalistični družabni ustroj. V teoriji je vse ljudi, v praksi pa je vse kapitalistov. Tak položaj je ^nemoralen: ko bi ljudje postali moralni, bi tega, ne bilo. in dosledno temu morajo ljudje vse svoje življenje delati na to, da moralno ozdravijo, in vse drusro bo prišlo, če ne zdaj, pa čez 500 let, dotlej pa: obdelujte zemljo, hodite v prostih sandalih, pišite priDOvedke in filozofske dosetke. Denar je naj-večj’o zlo in naj bo proklet.
m napiše nanj: “Miljon za prosveto”. Ne delaj tako, kakor jaz govorim, ampak kakor sem delal in delam:	nabiral sem zlato in
dajem ga za oživotvorjenje misli, in zato mi bodo Američani posta vili spomehik.
(Vzamimo hipotetaki primer. Rusiji je napovedana vojska, i
podkupljivost, grabež in tatvina, a tega je kriv denar. Od mene lahko dobite vse, samo ne denarja, ker sem osebno ubog, in denarja nimam, in če bi ga slučajno imel, bi ga ne dal onemu, ki bi zanj prosil: kajti uporabil bi ga morda slabo za sebe in druge. Jaz sem logičen do skrajnosti in v tem je moja moč. — Tako geni-jalni ruski teoretik Tolstoj.
Teorija in praksa genijalnega Američana Carnegia je mogočen polet filozofske misli. Pridobil si je miljarde, ljubil je zlato, ni ga preziral. V svojem stališču na-pram zlatu je Proudhon, a brez vsake primesti socijalistične utopije v sočasnem številu. Zlato, ki si ga je pridobil s svojo genijalno glavo, postopno razdeljuje med delavsko maso, ki ga je ustvarila potom zamenljive vrednosti: Car-negie žrtvuje vsako leto milijone za ljudska vseučilišča, pravi, da je sreča delavskih mas v tem, da si pridobe znanja, da se človek, oborožen z znanjem, lažje bori za svoj obstanek nego nevednež na sočasnem trgu dela; zato Carne-gie daje milijone na knjižice, muzeje, tehnične šole in javne observatorije.
On ponosno govori: “Delavci, pridobite si nazaj zlato, a v obliki bogastva na umu, bodite moji sodelavci in če se že vi ne približate, naj se vsaj vaša deca približa carstvu razuma, ker s pomočjo razuma sem jaz ustvaril bogastvo bajeslovnih indiskih kraljev, a jaz sem človek, obdarjen z razumom, visoko izobražen in moralen, zato vam vračam ono, kar vam pripada. Umrl bom siromašen, kakor sem prišel na svet, vem pa, da se nikdar ne izbriše ime Carnegie iz zgodovine Amerike.”
Zares samo velika osebnost more priti na to višino, da izdaje miljone za narodno prosveto, brez vsakih prošenj in časniških pozivov, in da smatra tako delo za popolnoma navadno in naravno.
Treba biti filozof kapitalizma, da more videti v grudah zlata jasni odsev splošne ljudske misli, in da melodični zvok zlatega denarja pretvarja v glazbo Wag-nerja, Gonnoda in Meyerbeera, v operne motive, v raziskovanje Marsa, Venere, solnčnih peg in mesečnih gor, v opazovanje rimske ceste, plastičnih umotvorov, v velikanske palače za eua stanovanja, polna svetlobe, veselja in kulturnega življenja: vse to ni za Carnegia, ampak za druge, za njegove sodelavce, za delavce, njihove žene in deco.
Teoretična filozofija je bila vedno igra genijalnih umov, a na kulturnem polju in v obče v prilog ljudski sreči, v korist človeštva, so praktični umi rezali v zgodovini globlje brazde, rodo-vitnejše brazde, rodovitnejše njive nego propovedniki moralnih načel, ter so zadnji subjektivni in ne incijativni rezultati praktične filozofije pa so inicijativni in po tem napredni, napredni pa zato, ker so objektivni.
Končno točka dela Leva Tolstega in Adrewa Carnegie je ena in ista: ljudska sreča, a poti so jima različni in sicer zato, ker je podlaga Tolstovega dela teoretske filozofija, pot Carnegieve filozofije pa je popolnoma praktična, Veliki Slovan uči in pripoveduje, kako treba delati, da človek doseže minimum sreče; modri Američan se ne bavi z nika-kimi propovedmi, ampak kaže v praksi, ,da je poleg našega kapitalističnega ustroja mogoč tudi minimum sreče in da se s pomočjo tega zla, s katerim je otrovana večina gladnega ljudstva, namreč zlata, lahko prav dobro zdravilo mnoge, če ne vse, sočasne bo^ lezni: glad, beda, neukost, alkoholizem, kolera, pomanjkanje šol itd.
Čegav pot je pravilnejši, oni Leva Tolstega ali Carnegia? Vsekakor Carnegiev. V Tolstovih rokah so besede, v rokah Carnegia denar. Tolstoj govori:	“Delaj,
kakor jaz govorim”. Carnegie ne govori nič, ampak vzame eek
znameniti Američan? Prvi menda nič, ker uči, da treba sovražni ka premagati z moralno dobroto Američan pa bo dal “ček” za milijarde in bo papisal nanj “Za mornarico”.
Slovan in Američan imata cilj: srečo, a pota so jima različna, in sicer vsled tega, ker je Slovan ve lik subjektivist in teoretik, Ame ričan pa nasprotno objektivist in praktik.	“N. D.”
ROOSEVELT AGENT PENN SYLVANIA ŽELEZNICE.
Roosevelt, sovražnik korpora cij, sjirejema prav rad od istih darila. Kakor znano, dolguje Pennsylvania železnici $100,000 na potnih stroških, katerih seveda ne bode nikdar plačal. Nekemu delničarju, ki je o tem pismeno zahteval pojasnila, so odgovorni uradniki družbe odgovorili, da Roosevelt železnici ničesar ne dolguje, ker so se stroški Rooseveltovega potovanja vpisali, kakor oglaševalni stroški. Torej ima Pennsylvania železnica gospoda Roosevelta za svojega a genta!
“Kerlc” je res Roosevelt, to se mora priznati. “Kdor zabavlja, kupi,” se glasi nek pregovor; v Rooseveltovem slučaju se pa mora reči: “Kdor zabavlja, ta se pusti kupiti! ” In ta možakar se vozi okoli in napoveduje boj korupciji! In boljši hoče biti, ka kor Lorimer!
Nedavno tega je v nekem svojem govoru pa Long Islandu ci tiral Mark TRvainove besede, da omenja so: pismo le en način laganja, pa je 870 načinov. Kmalu zatem je bil priobčen v nekem newyorškem listu dopis nekega bralca, ki je zatrjeval, da je govoril pred nekaj leti z Mark Twainom, ko se je vrnil z Wash ingtona, in je, v jezi nad Roose veltom, rekel: “Roosevelt si je gotovo osvojil ostalih 869 načinov.” In tako bo najbrže tudi.
Pivovarniški delavci
ki so zadnji teden zborovali v Chicagu, so socialistični stranki volili $1000 za štrajkarje V:West moreland okraju $500 in za štrajkarje uslužbencem pouličnih železnic v Columbus, O. $1500.
Avstro-ogrski konzul v Philadel phiji, Hrvat Todorovič umrl
V noči od 23. sept. je umrl v Philadelphiji avstro-ogrski kon zul dr. Tih. vitez Todorovič. Zade la ga je srčna kap v njegovem stanovanju na 1423 Locust Ave. Bolehal je že dlje časa za srčno hibo.	<
Dr. Todorovič je bil 60 let star Rojen je v Karlovcu na Hrvat skem, tjer je bil njegov oče višji častnik. — Služil * je najpoprej pri vojakih in se je hotel posvetiti vojaški službi, a pozneje št je premislil in študiral pravo. Po dovršeuih študijah je vstopil v državno službo. Pred 16 leti je prišel v Philadelphijo, kjer je slu žil pri konzulatu in slednjič po stal tudi vodja istega.
Ko je izbruhnila špansko-ame riška vojska in je avstr.-ogr. poslaništvo v Washingtonu prevzelo posle španskega poslaništva, je bil dr. vitez Todorovič poklican kot ataše v poslaništvo in je o stal v poslaništvu do konca vriske in sklepa miru, na kar je bil imenovan konzulom v Pliiladel-
phiji.	,
Umrli konzul je bil splošno pri ljubljen.
“Ženske so se v mnogem ozi ru tako vsilile v delovanje mož, da čutimo zadoščenje, ko more-mb naznaniti sledeče: Nek mož je namreč svojega nasprotnika, ki ga je razžalil, zbodel z dolgo i glo, s kakoršnjimi pritrdijo ženske klobuk na glavo. Kje je dobil iglo in kako je prišel ravno na to orožje, vedo mogoče bogovi, toda izkazalo se je v njegovi roki rav no tako nevarno, kakor v žen ski.” Tako piše nek ženski list v New Jersey, N. J.
-t-
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^v?> Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
Incorp.
15. marca 1910.
DARRAOH, PJEXNSYLVANIA
GDAYINI ODBOR:
PitEiD6(ElDP®K: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.	i
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGtAJINiK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:	.
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BDAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
S CLEVELAND, OHIO.
Dobrodelno gledališko predstavo priredi slov. podp. in dram. društvo Lunder-Adamič v korist štraj kuj očim slovenskim premo-garjem v Pennsylvaniji.
Gospod urednik: —
Slovenski časopisi nam dan na daDj prinašajo tužno vesti od naših rojakov, kako že pet mesecev štrajkajo, kako jih hočejo premo-garski baroni uničiti, da bi si jih zopet sužensko podjarmili, da bi tem bogatinom še dalje delali za borno plačo, med tem pa lastniki premogokopov vlekli ogromne dobičke. Delavec pa se hoče stresti teh neznosnih verig in zato lahko verjamem*), da je boj pre-mogarjev težak. Vemo v kakem žalostnem položaju se vsled tega nahajajo osobito slovenske družine štrajkujočih.
Od povsodi prihajajo podpore junaškim in trpečim rojakom. Posamezniki so posegli v žep, da pomorejo potrebnim rojakom, da lahko vstrajajo v boju do končne zmage. Tudi podporna družtva so darovala iz svojih blagajn, a potreba nas kliče še k večji požrtvovalnosti, še k večjim darovom v sili se nahajajočim rojakom — bratom po krvi
TJudi društvo Lunder-Adamič je ukrenilo nekaj, da pomore našim rojakom, ki se junaško bore proti premoči svojih izsesalcev. Ni sicer poseglo v društveno blagajno in darovalo nekaj drobiža za rojake, ker društvo je še mlado in je moralo veliko žrtvovati za gledališke priprave, obleke, kulise, ker namreč goji dramatiko, ki pa je objednem to jako težavno ker gledališče zahteva vedno novih, dragih priprav. Vsled tega je društvo soglasno in z odobravanjem sklenilo pri zadnji iz-v&nredni seji dne 27. sept. 1910, da društvo priredi na dan 9. oktobra tega leta gledališko predstavo v korist stavkujočih rojakov. Društvo torej upa tem potom ubogim rojakom več in iz-
datneje pomagati, kot če bi darovalo par dolarjev iz lastne blagajne, kar se pa, če potreba pokaže še lahko stori.
Torej opozoriti hočemo clevelandsko slovensko naselbino na nedeljo dne 9. oktobra, da se vrši na korist štrajkujočim Slovencem gled. predstava z plesno veselico po končanem vsporedu. Noben zaveden Slovenec, nobena zavedna — vsem ki jim razmere dopuščajo, naj v znak sočutja s ciljem — pomagati bratom da častno zmagajo v trdem boju za pravico. Naj sleherni rojak v Clevelandu in okolici s svojo navzočnostjo dokumentira, da zna ceniti resen položaj, da zna o pravem času priskočiti bratu na pomoč. V tem znamenju‘se zbiramo v nedeljo v Knausovi dvorani ob 8. uri zvečer. Poleg narodne naše dolžnosti, ki nas kliče na branik z vso požrtvovalnostjo je tudi jako zanimiv vspored, ki ima zanimati vsacega zavednega Slovenca.
Najprvo bode nastopila na o-dru ljubka deklica Magiea Bulič, ki je še vsem rojakom v spominu iz lepega nastopa kot šestletna deklica v Krvavi noči. Tu nadarjena Magiea, bode deklamirala v pozdrav došlim rojakom pretre-sujočo deklamacijo o štrajku naših rojakov. Pesnitev je blagovolil pokloniti dobrodelni stvari na ljubo znano slovenski pesnik Ivan Zupan v New Yorku. Druga točka vsporeda se bode spopolnila z solo spevom gosp. Ciril Rant kot sedanji igrovodja in sicer poje prisrčni solospev “Ciganska sirota”. H tretji točki bode govor “Zakaj se vstraja toliko časa v štrajku in naša dolžnost napram bratom”. Četrta pa se bede dopolnila z velezanimivo veseloigro najnovejšega kroja “Brat Sokol”. O tej igri bi se dalo mnogo pisati, vredna da bi se veliko o njej povedalo, a prekratek je čas ki nas loči od dneva ko bodemo z narodno navdušenostjo pohiteli v Knausovo dvorano, zato naj se o-
meni le nekaj o tej doslej še ne vprizorjeni izvirni veseloigri.
Ko se je na ljubljanskem deželnem gledališču pred kratkim časom vprizorila ta igra, je bilo ljubljansko občinstvo kar vse iz sebe nad tako narodno lepo igro, da je zahtevalo od ravnateljstva, da se naj igra kmalu ponovi. Pa zanalašč za naše razmere je pisana ta igra. Zato pa Slovenci! pomnite, da ta sama igra je vredna, da «e v polnem številu udeležite dobrodelne predstave, ne bode vam žal. To delo je polno zdravega humorja zamorano tako dramatično in zapletajoče in končujoče z najlepšim efektom.
Slovenci! Pokažimo Cleveland-čani, da je naša naselbina v vseh ozirih prva nad drugimi naselbina, da nadkriljujemo druge kraje, dajemo manjšim naselbinam živ zgled bratovske ljubezni, narodne požrtvovalnosti in vsestranske delavnosti. Torej čast naselbine, čast zavednosti in ljubezen d0 bližnjega naj nas pripelje v Knausovo dvorano, kjer bodemo skupno pomogli trpečim bratom.
K obilni udeležbi vabi odbor.
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM.
Razna brzojavna poročila iz Madrida, Pariza in Londona zagotavljajo vest o započeti revoluciji na Portugalskem. Večji del armade in mornarice se je pridružil revolucijonarjem, ki so že začeli bombardirati glavno mesto Lisbono. Londonski Daily Mail javlja, da je kralj Manuel že v rokah republikancev in da je zmaga na strani revolucije. Zadnje poročilo, došlo iz Lisbone potrjuje vest o drznem nastopu republikancev v državnem zboru in razpustu istega, kakor tudi o u-moru dra. Bomborda, vodje republikancev.
Portugalsko ljudstv0 je že dalj časa zahtevalo odstranitev monarhije in tej ljudski nevolji je tudi pripisati smrt oziroma u-mor prejšnjega kralja Carola.
Znano je, da, se je Portugalska do sedaj v verskih, kakor tudi političnih zadevah kosala z Avstrijo in posestrimo Španijo. — Verski fanatizem in kapucinska žganjarska, kakor tudi druga o-brt, je cvetela na portugalskih tleh. Ljudstvo je ječalo pod jar-mon rimske dinastije, kakor tudi kraljeve. Zato pa se ni čuditi, da se je ljudstvo uprlo vsestranskemu pritisku od strani vlade in Vatikana.
V reakcijonarnih, varsko-fana-tičnih pokrajinah pa cvete anar- j hizem, ki je nalezljiv in nevaren vsaki vladi.
Ko je katoliška Španija umorila svobodomisleca Ferrerja, je sta la na robu propada in ko ne bi vladni krogi o pravem času pre- j prečili krize revolucije, bi se' prav gotovo zgodilo nekaj sličnega na Španskem.
Vse tako izgleda, da bo republikanska stranka zmagala, da bo kraljeva rodbina izgnana iz deže-
le ter da bo na kraljevem prestolu sedel republikanski predsednik. Seveda ljudstvo bo s tem veliko pridobilo. Namesto kralja bo imelo predsednika, ki ne bo polovico toliko stal kot pa kraljeva rodbina, v drugem oziru'pa bo najbrž ostalo pri starem, s pripombo, da bo z odstranitvijo kraljeve rodbine na Portugalskem odklenkalo Vatikanu in razni ne-priviligirani redovi bodo morali zapustiti portugalska tla.
Prvega februarja bo dve leti, od kar je oborožena tolpa mož javno napadla kraljevo rodbino, pri katerem napadu je bil ubit kralj Karlos in njegov sin princ Luiz Filip. Manuel, drugi sin Karola in sedajni kralj portugalski je bil pri tej priliki ranjen in le junaški čin njegove matere je zastavil pot smrtonosni krogli. Od tega časa naprej so vladni krogi strogo postopali z vsakim republikancem, kajti sem je pal na republikanske vodje, da so oni izdelali načrt za umor cele kraljeve rodbine, hoteč s tem doseči svoj cilj.
Sedajni kralj Manuel II. je še le devetnajst let star — najmlajši kralj —; bil je kronan dne 6. maja 1909. Daši je kot oseba priljubljen, vendar je imel težkoee pri iskanju boljše polovice na raznih evropskih dvorih. Nobena princezinja si ni uprla postati kraljica vrele Portugalske. —
Pozor Slovenci v Clevelsndu, O.!
Družtvo Lunder-Adamič štev. 20, S. S. P. Z. priredi t • nedeljo, dne 9. oktobra v Knaus vi dvorani deklamacijo, združe no z igro, in po igri ples s prosto zabavo. Ves čisti dobiček te veselice je namenjen v podporo štrajkarjem v Westmoreland okraju. Ker je namen veselice tako blag, upamo od clevelandskih Slovencev, da se bodo udeležili veselice v kar najčastnejšem številu. Pomagajte rojakom trpinom!
NA PRODAJ!
Lepa priložnost za onega, ki govori raz ven slovenščine tudi poljski jezik. Trgovina z novim in starim vsakovrstnim pohištvom. Prodajalna v dva nadstropja, k nji spada zraven stoječa hiša z desetimi izbami. Najemninska pogodba za pet let.
Tozadevno se je 0brniti na n F. W. Beyer,
(dol0-21-10)	Kenosha, Wis.
Phone 3:24 L.
GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK
300 Reel, St. Milwi ikee» Wls.
Biljard na razpolago!!!
Irgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena^leta 18B3
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Blue Island A ve., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Največji čudež današnjega dne.
Tel grafično pošiljanje denarja v stari kraj za SO centov.
4
*
*
*
4
4
4
*
*
*
4
4
*
*
*
*
4
4
4
4
4
4
4
4
kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denaHa teli grafično v stari kraj.	!	J
JD.e"'Y.ri ^e,druff.i dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do ¿L 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. T Prijemnik denarja v starem kraju ne . lača niti vinarja* kadar prei- 4 me denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem- J mka ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite In prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
4
4
4
4
4
| IVAN NEMETH. |
J*	BANKIR	4
Blv cesarski in kraljevski konsul. agent. 4
%	457 Washington Street, New York, N. Y
B 4444444444444444444*444*44 B
2 V času dela in jela, spomni se | | na ne-delo in ne-jelo. ®
| Zemlja za kmetije, in kmetije
§ MISSOURI!	MISSOURI! fj
1/r Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake Sr X vode, gozd ali deloma posekano, aker od' ¡8—22 x I/f dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol.
S? aker/ Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker.
J/f Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz fl ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko-reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
I F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. |
AVSTRO-AMERIKANSKA-LIKIJA.
W
NOVI *AROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
m?
PARNIKI PLUJE IO IZ NEW YORK A:
Alice...........12. Oct. 1910
M. Washington 19. Oct. 1910
Argentina...... 2. Nov. 1910
Laura.........16. Nov. 1910
P trniki odplujejo vedno ob sredah ob X. uri pjpoldne iz pristanišča Bash’s Stores, Pier No. 1 na koncu Site ceste v S juth Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra io priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Go.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Najmodernejši
, fotografski
zdvotl v Ameriki
Izdelujemo -like v vseh velikostih.
Pridite k nam!


RESNICA JE TO, KAR DOKAŽE IN PRIPOROČAŠ!
m
1439 W. 18. cesta
nasproti Č. 8. A. dvorane.
ifi?Eeeou,m&i
Ustanovitelj.
Zdravnika se najbolje spozna po njegovem, delovanju.
Od Dr. E.O. Collins-a spisana knjiga.
ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE. |
je bila pripoznata od vseli ostalih zdravnikov kcd najboljša in najrazširnc-ja do sedaj izdanih in spisanih zdravniških knjig. Razloži vam tako si zdravje ohraniti in kako se v slučaju bolezni ozdraviti.
Vsaki Slovenec naj bi imel jedno tako knjigo v svoji hiši katero dobi povsem zastonj. Pošlje se samo 10 centov v zma-| kali za poštnino in knjigo dobi bresplačno.
Samohvala na j nas ne oglašuje, ker priznanja mnogobrojnih uspehov, zahvalnih in priporočilnih pisem naših rojakov vam jasno kaže pot po katere j imate iti in kam se v bolezni obrniti, kjer Vam bode poštena, gotova in hitra pomoč dana.
Berite nekoliko vrstic, javnega pripoznanja in priporočila.
Dragi mi zdravnik 1 Naznanjam Vam z največjim vrseijem, da sem po Vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Radi tega se Vam srčno zahvaljujem za tako hitro pomoč. V slučaju da me še kedaj kaka bolezen obišče, se bodem zopet z zaupanjem na Vas obrnil, ker sem prepričan, da, Vi za bolnike najbolj skrbite in se potrudite vsakega hotro ozdraviti. Vsled tega Vas vsem rojakom najtopleje priporočam. Sprejmite moj hvaležni pozdrav.
ANTON FINK, Bos 195, St. Marys, Pa.
Takih zahvalnih in priporočilnih pisem dobe zdravniki the Collins N. T. Medical Institute na siotine vsaki dan. In zakaj? Ker slavni in svetovni zdravniki The Collins N. Y. Medical Institute ne uporabljajo samo najvišjo znanost in skušnje ampak
Nekaj dobresra znati ja zr.anje. Izvežba ni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute spozna jo vsako bolezen dobro, jo
r vedno svoj iskušenp, Od takih
kovati nič dobrega ter se pazite prodno se na take zaujke ujamete.
Ako trpita na star’j ah novci, bolezni, kronični, možkej ali ženskej, naravni ali tajni, slabi krvi, nepravilnej prebavi, žo-lodenej bolezni, glavobolu, prelile jenju, hripavosti; reumatizmu, naduhi ali jetiki. Ali bolezni pljuč, jeter, srci, glavi, nosu, vratu, prsih, trebulju, križcih, hrbtu, ledicah, mehurju, napihnjenosti trebuha, ušesih očeh, v ustih, belem tolpu, nerednem čiščenju, notranji ali vnanji kožni bolezni i t.d. vprašajte za svet zdravnike od The Collins N. Y. Medical Institute kateri Vam bodejo drage volje in bresplačno najbolje svetovali.	'
Ako stanujete v b! jižini pridite osebno, ako ste oddaljeni, opišite bolezen prav natanko ter naslovite pisma na vrhovnega ravnatelja, Dr. E. E. Hyndman M. D. of
The Collins New York Medical Institute
TV ;
$S¡ "Ä H
' kV-*■
Uradne nre za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 popoldan,
vsaki torej in petek zvečer od 7 do 8 ure zvečer.
DOPISI.
IZ ZAFADA.
Saj to menda že veste, da smo bili v Clevelandu na konvenciji. Reševali nismo očetnjave, tudi ne svete Barbare, ker ta je že itak v nebesih, pač pa katoliško stvar. Vi se morda smejete, pa se ni treba. Seveda nismo šli vsi v ogenj za katoliško stvar, ampak bilo nas je dobro tretjino, ki smo bili odločni opozicijonalci, ne proti ka-totičanstvu, ampak proti temu, da se tudi v družtvo, kojega edini namen je podpirati bolne in Osirotele rojake, rine v ospredje tisto katoličanstvo, ktere fraze se celo na klerikalnem Kranjskem že sramujejo in so jo vrgli med staro železo. (Slov. Ljudska Stranka!) Seveda smo propadli po ljutem boju, v kterem smo vstrajali do konca. Mesto koraka naprej, smo storili korak nazaj. Družtvo sv. Barbare je bilo ze do-zdaj precej popularno. S tem, da smo smrtnino razdelili na dva razreda in prvega zvišali za še enkrat toliko, je družtvo mnogo pridobilo. A še lepša bodočnost bi bila družtvu zagotovljena, da smo pometli z starokrajsko ozkosrčnostjo in srednjeveškimi nazori. Upam pa z vso gotovostjo, da se prihodnji t. j. glavni konvenciji družtva sv. Barbare to posreči. “Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale”, pel je Prešeren in ja<z mu verjamem. Ko pa že enkrat toča pobije, ne pomaga nič, če vsi mežnarji zvonijo, dostikrat pa tudi prej ne!
Ali bi radi znali, kako smo se imeli v Clevelandu? Odkritosrčno rečeno : veleimenitno ! Od clevelandskih Slovencev smo mnogo pričakovali, a našli smo mnogo več in vse lepše, kot smo si predstavljali. Sprejem in pozdrav iskren in prisrčen, gostoljubnost pristno slovanska na vseh krajih; slovensko pevsko družtvo “Triglav”, si je koj osvojilo srca nas vseh, istotako slovenska godba. Z eno besedo:	vse, kar slovensko
misli in čuti v Clevelandu, je sklenilo napraviti nam dneve tamkajšnega našega bivanja kar najprijetnejšim, kar se je tudi popolnoma posrečilo. Clevelandski Slovenci in Slovenke naj bodo zagotovljeni, da smo odnesli najlepše spomine iz obrežja erij-skega jezera.
Pa, še nekaj, skoro bi bil pozabil. Ali ste že videli slovenske de-vojke clevelandske? Ako ne, pojdite jih gledat, ne bo Vam žal! Opisoval Vam jih ne bom, ker bi si s tem zbujal preveč sladke spomine in preveč kisle skomine; srčne in zobne bolečine pa so najhujše, vsaj po mojih nazorih.
Na poti proti domu, ustavil sem se za en dan v Chicagi. IV sem se po srečnem naključju sešel s par izobraženimi in nad vste prijaznimi rojaki, ki so mi drage voljo razkazali celo vrsto mestnih znamenitosti. “Slovan povsod brate ima” pravi neka pesem in o resničnosti teh besed sem se zopet prepričal v Chicagi. Tu dobiš, poleg Slovencev, skoro vsak slovanski narod. Zlasti so me zanimali bratje Čehi, kojih štejejo baje na 125 tisoč. Čutil sem se med njimi p ra v tako domač, kakor med Slovenci.
Potujoč dalje proti zapadu, i-mel sem smolo; da sem si izbral slabo progo, (Rock Island.) Vozili smo se s tako brzino, kakoršno razvija kamniški brzovlak, ali pa oni iz Ljubljane na Vrhniko, kadar vozi same agente za “žajfo”! Vročina je bila neznosna in žejo smo si gasili z brandyjem, ker vode ni bilo. Od prahu, saj in dima, bil sem črn tako, da me je tovariš in sopotnik, Slovenec nekoč angleško nagovoril, ker je mislil, da sem zamorec, ki kare pometa. (Vsaka zamorka, ki me je videla na kaki postaji, se je na prvi hip zaljubila v mene in o-gledovala me z brezmejnim občudovanjem, češ, to je pa že en pro-kleto lep niger, ker je marogast, kot švicarska krava. V Denverju prelevil sem se zopet v belega človeka, kot tak potoval naprej in kot tak Vam pošiljam pozdrave.
F. Posavsky delegat dr. sv. Barbare, iz zapada.
«■ DELAVCI! Bodite povsod širitelji, edinega slovenskega delavskega lista “Glas Svobode”, ki se za vas bori pri vsaki priliki. Borite se zanj tudi vi!
Superior, Wyo. Cenjeni urednik: —
Obljubil sem v svojem zadnjem dopisu, da bodem naznanil, kadar se bode delavski položaj spremenil, Danes vam morem naznaniti, da se je podpisala nova delavska pogodba. Odslej bodemo dobivali nekoliko boljšo plačo in sicer premogokopači 3 cente pri toni, nakladači pa 2 centa več. Dasiravno niso izpolnjene vse naše delavske zahteve, smo vendar lahko zadovoljni. Dobili nismo veliko, toda mirnim potom, kar je vsekakor boljše, kakor da bi dolgo štrajkali. Čez dve leti se bomo pa zopet postavili pred pre-mogarske barone.
Prilagam dva dolarja za naročnino Glas Svobode, ker to je res pravi delavski list, ki se zanima za delavske stvari.
Pozdrav vsem čitateljem Glas Svobode.	John Kos.
Chisholm, Minn. Cenjeni g. rednik: —
Pretekli teden je hodil po cliis-holmski okolici zastopnik “Glasnika” in prišel tudi v naše stanovanje. Povedali smo mu, da smo naročeni že na štiri liste in sicer na Glas Svobode, Proletarca, Glas Naroda in Narodni List. Nato nam odgovori “Glasnikov” zastopnik: “Glas Svobode in Proletarec hočeta, da bi delavcem ne bilo treba delati!” Morebiti bi se kdo izmed nas naročil na “Glasnik” ker je pa to povedal, je moral pobrati svoja šila in kopita. (Kedor je zastopnik kakega lista, naj agituji zanj kolikor hoče. toda druge liste naj pusti v miru! “Glasnikovemu” zastopniku svetujemu, naj se ravna po tem, drugače mu kako zagodemo, ki mu ne bo po volji. Op. ured.)
Končno še omenim, da imajo “bunkeži’ naših kompanijskih redarjev že čuden duh, ker služijo samo za pobiranje pivovih in \vhiskeyevih steklenic.
Pozdravljam bralce vseh socialističnih listov, Tebi Glas Svobode pa želim obilo novih naročnikov.	Zorč Brinšek.
Moon Run, Pa. Cenjeno uredništvo:
Marsikomu bode znano, da i-mamo tukaj unijske rove, ven-da> nekateri, dasi so pri uniji, ne delajo po unijskih predpisih. S temi se hočem baviti v svojem dopisu,' da pokažem značaje nekaterih oseb v pravi luči.
Odkar so zaštrajkali naši tovariši v Westmoreland okraju, je prišlo od tam v Moon Run več Slovencev povprašat za delo. Skoraj večina so ga dobili, in da so takoj pristopili k organizaciji, jim je le častitati. Toda, med njimi so tudi taki, ki se ne ravnajo po unijskih predpisih. Omeniti moram westmorelandskega pre-mogarja P. A., ki je sam, in ima v Westmoreland svojo lastno kočo in tudi, kakor sem čul od njegovih znancev, dobro naloženo hranilnično knjižico. In ta mož se je podal dne 21. sept. v rov ob 2. uri rano /in si pustil pripeljati dva voza, v katere se nalaga premog. Napolnil jih je, še predno smo se mi doma zdramili, in nato je delal še ves dan z nami. Na ta način se seveda lahko zasluži od $50.00 naprej na 12 dni. Vprašal bi sedaj P. A. samo, ali se ne nagleda podnevi v osmih urah dovolj svojih žuljev in ali v tem času ne zavžije dovolj prahu, da dela še ponoči? Po unijskih pravilih gotovo ni, delati 13 do 14 ur v unijskih rovih.
Naj še pripomnim, da je bilo sklenjeno pri unijski seji v Moon Run, da plača vsak premogar po $2.00 na mesec v podporo štraj-kujočim premogar jem v Westmoreland okraju. Žalostno je, da skoraj polovica mož ni bila s tem zadovoljna. Ko se je kasneje sklenilo, naj se vsakemu odtegne vsakih 14 dni po $1.00 v družbeni pisarni, se je 11 premogarjev izrazilo, da ničesar ne plačajo. Čul sem, da je njed temi tudi nekaj takih, ki so še pred kratkim štrajkali v Westmorelandu! Ne maram nikogar navesti s polnim i-menom, toda žalostno je, da delavci nočejo pomagati svojim sodelavcem štrajkarjem! ,rjoda o tem dovolj.
Naj končam, ker mi je roka že pretrudna, štrajkarjem v Westmoreland okraju pa želim, da bi kmalu po vsej črti zmagali.
J. S.
Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: —
Ker sem zadnjič naše čitatelj^ spodbujal, da naj redno poročajo iz vseh krajev razne novice, je samo ob sebi umevno, da jaz ne smem zaostati. Danes hočem nekoliko omeniti o saloonih in njihovih posledicah. Naprej pa rečem in zahtevam, da me nikdo napačno ne razumi. Jaz sam rad pokusim kako dobro kapljico iu gotovo ga tudi vsakemu privoščim. A kar je preveč, je le preveč, bodi si tu in tam. Ako premislimo, da imamo v naši mali naselbini 14, reci štirinajst saloonov, ki imajo povprečno $60.00 čistega dobička na teden (vzlasti na soboto), znese to na mesec $840, na leto okroglo $12,000. Kaj bi mi delavci lahko s tem denarjem počeli! Marsikdo bi izmed nas že imel svoje hišice, tako pa smo in ostanemo vedno le tujčevi hlapci. Ako je treba podpirati naše liste, plačevati redno meseenino, ako nas sodelavec trpin prosi v svoji stiski pomoči, takrat držimo pa figo v žepu in vzdihujemo, kako smo sami ubogi. In kaj so posledice vednega posejanja po saloonih, posebno pa takih, ki niso na prav dobrem glasu in katerih glavni namen je, da izsesajo iz tebe, čitatelj, zadnji cent? To se kaže pri nas skoro vsako soboto, ki se znani katoliški vitezi koljejo z noži, da je vedno mestna bolnišnična ambulanca na\ Haughville in da bomo že to pičico poštenega imena zgubili, kar smo ga imeli. V soboto teden doživeli smo tak prizor v Gačniko-vem saloonu, kjer ponujajo vedno neveste na prodaj; ni čuda, da so petelini skočili vkup in si puščali prehudo kri. Zato Vam pa rečem: Proč od takih hiš; naročajte in razširjajte svoje liste, naročajte si knjige, ki Vas bode vedrile, pa tudi Vaš žep varovale pred prezgodnjo sušico.
V Vašem listu sem bral, da so neki gospod v Illinois začeli pri-digovati o “socijalizmu”, ker se jim je začela cerkev prazniti. Jaz pa mislim, da tega ne in ne bo nikdar potrebno, ako bo duhoven v vsem svojem delovanju sam “so-cijalen,” da bo delal in čutil z dc-lavcem-trpinom, da mu poslednji ne bo samo molzna krava, ampak da duhoven ne bo ^krbel samo za njegov “dušni,” ampak tudi za njegov telesne blagor.
Klubaš.
■ n	------ )
Chicago, 111.
Uredništvu Glas Svobode: —
Cenjenim čitateljem Glas Svobode in bratom družtva Lunder-Adamič št. 20 v Cleveland, Ohio, naznanjam, da se t.u v Chicago prav dobro počutim.
Mesto mi zelo ugaja le to se mi čudno zdi, ko ne vidim toliko božjih hramov, kakor doma v Clevelandu. — Tukajšnji rojaki somišljeniki so zelo gostoljubni.
Delo druge konvencije je vse hvale vredno; kakor vse kaže, bode storjen zopet velikanski korak za napredek in korist slovenskih delavcev v Ameriki.
Pozdravljam čitatelje Glas Svobode in brate družtva štev. 20 S. S. P. Z. v Cleveland, O.
Avg. Kužnik, delegat.
Velik vspeh.
Mi bi lahko iz zgodovine dokazali stotine slučajev velikih vspehov, ki jih pa tudi lahko medseboj vidimo vsak dan, so-sebno v slučajih bolezni. Nevarne bolezni bi se ozdravile, vjeda-nje bi se olajšalo skoraj popolnoma z par požirki dobrih zdravil. Človek, ki trpi na tem ko nima slasti do jedi, telesni slabosti, je brez energije ali samozavesti lahko zadobi prejšnje zdravje če vzame Trinerjevo ameriško zdravilno grenk0 vino. Tek do jedi se mu bo povrnil, prebavni organi postali bodo ojačeni ter zopet delovali redno in pravilno. To zdravilo, katerega vsebina se je pred kratkim predrugačila vsled več želišč, ima vzvišene vspehe v boleznih želodca, prebavnih organih, krvi in živcih. Njega sestoj je odobrila tudi vlada.
Na prodaj v lekarnah, dobrih arostilnah in pri izdelovalcu Jos. THner, 1333 - 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Slovenski socialni klub v Collin-wood, Ohio,
nriredi 15. oktobra v Staničick -i dvorani na 5820 Elsinor Str. zabavo, h kateri vabi vsa družtva in slovensko občinstvo.
MUDI MOŽU;
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zaptrupljenje krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravile, telesno moč in poživijenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ke trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, b katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
ZMAGA.
Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje naših priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med pripoznana zdravila. Ta zmaga je zopet dokazala da je
Trinerjevo zdravilno Grenko vino
prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne na denar, ne na čas, samo da smo privedli to zdravilo na vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo.
V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko združenje z ono v želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo. Priprava je največje vrednosti proti
Izgubi slasti, oslabelosti,
živčni bolezni,
’ \
izgubi energije, izgubi moči, pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže.
Je narejeno iz zelišč in rudečega vi-
JOSEPH TBINKE’8
REGISTERED
ter v vseh želodečnib boleznih in neprebavnosti. na. —	'
Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra' vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč.
Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. Se dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem	,
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, III.
Triner’s Angelica Bitter Tonie, je najboljša želodčna grenčica na svetu.
The Konrad Schreier Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
SAJEMNIK & VANA, Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fiak St, Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So, Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
GLAS SVOBODE
■ ■ ■ - ____________________________________________?
******* A**W***W****<**rf*»*W»*»*»*^
RAZNO IN DRUGO {
-------—t
Umrli ruski poslanik. V Parizu je umrl ruski poslanik Nelidov. t Trojčke je povila dne 12. p. m. l)kčeva mati v vasi pod Studorom v Bohinju. Mati in trojčki so zdravi.
Prijet vohun. V Črnovieah so aretovali inženirja Zagranskega, ki je osumljen, da je vohunil za rusko vojno upravo.
Umrl je v Krškem bivši župan, gostilničar in mesar, poveljnik meščanske garde gosp. Karl Sche-ner, star 65 let.
Okraden samostan. V samostanu v Vjatki na Ruskem so tatovi ukradli 245.000 kron in sicer večinoma v vrednostnih papirjih. Tatovi so izginili brez sledu. Policija je uvedla najstrožjo preiskavo.
Slovenec v Pulju obolel na koleri? Obolel je v Pulju policijski inšpektor Vezjak, rodom iz Spodnje Štajerske, na koleri podobnih znakih. Prepeljali so bolnika v izolirani oddelek mornarične bolnišnice.
Cesar je pomilostil bivšega o-gerskega poslanca Ilencza, ki je svoj čas v dvoboju usmrti grofa Keglevicha in je bil zato obsojen na 1 leto zapora. Hencz je odsedel šele tri tedne.
“Ptlšten” katoliški župan. Pri skontraciji deželnega odbora nižje avstrijega se je dognalo, da je župan v Pottensteinu, Rainer, poneveril okrog 100.000 kron. Žu-^ pana so suspendirali od službe in dali aretirati.
Zopet učitelj in učenke. V Be-rolinu so zaprli učitelja godbe E-manuela Golla, ker se je pečal s svojimi učenci in učenkami. Goli priznava, da je kriv.
Velikega sulca je ujel v Ljub-1 ljanici blizu šentjakobskega mostu gostilničar g. Maček. Tehtal je 14 kg ter meril 1 m 15 cm. Pač redek slučaj.
Črno morje nevtralno? Ruski listi javljajo, da se je turška vlada, podpirana od Angleške, obrnila na velesile, da bi bilo črno morje proglašeno kot nevtralno. Listi protestujejo z vso odločnostjo proti takemu načrtu.
Zoper “Hribarjevo ulico”, oziroma zoper sklep ljubljanskega obe. sveta, da bi se imenovala Gosposka ulica odslej Hribarjeva u-lica, sta vložila pri dež. odboru protest Kregar in Štefe.
Zarota v Moskvi? V Moskvi je policija aretovala 40 dijakov in delavcev. Našla je pri njih mnogo obtežilnega materijala, ki kaže na to, da s'o bili aretovanci člani obsežne zarotniške družbe.
Napad na turške orožnike. Iz Soluna poročajo:	Nek turški o-
rožniški častnik je bil v bližini Kasandre iz zasede napaden. Napadla ga je grška razbojniška tolpa. Dva orožnika sta bila ustreljena. Razbojniško tolpo zasledujejo.
“Prodana nevesta” v Londonu.
Praški listi poročajo da je uprava londonske “Velike Opere” naprosila praško “Narodno gledališče” naj ji inscenira Smetanovo opero “Prodana nevesta”.
Pasja moda. Londonski pasji prijatelji so sklenili, da bodo dali psom čeveljčke na noge. Tako se bodo lahko videli po zimi v Londonu bosi otroci pa obuti psi.
Duhovnik prestopil k protestantizmu. V bližini Vinkovec na Hrvatskem je prestopil k protestantizmu bivši katoliški duhovnik Rudolf Sabljič.. Šel je v Po-žun, kjer se bo v tamošnjem e-vangelskem zavodu izobrazil za e-vangeljskega duhovnika.
Vas^izginila. Nad vasjo Abanil-la v pokrajini Murcia na Španskem se je utrgala velikanska plast zemlje, ki je popolnoma pokrila pod seboj ležečo vas. Po ROurnem napornem delu so le nekatere vaščane žive rešili izpod ruševin. Domneva se, da je najmanj 30 mrtvih.
Ponarejeni petkronski novci krožijo po Dolenjskem. Ponarejeni so tako izvrstno, da se komaj ločijo od pravih novcev. Napis in podoba. na obeh straneh in celo napis na robu je brez hibe. Razločijo pa se od pravih petač po nekoliko svinčeni barvi, po manjši teži in slabejšem in bolj votlem cvenku.
Papiga prepodila tatove. V stanovanje nekega tesarja v Hrd-lovki pri Duhcovu so se prikradli tatovi. Prepodila pa jih je papiga, ki je začela na ves glas kri-
čati: “Greš ven, lump!” Tatovi so jo res urnih krač pobrisali iz stanovanja, ne da bi bili kaj u-kradli.
Za kratek čas. V nekem kraju na Gorenjskem so se lepega popoldne igrali otroci sredi ceste z blatom. Mimo pride domači kaplan in jih vpraša: “Kaj boste pa naredili otročiči?” Otroci: “Cerkvico z oltarčkom,” se odrežejo vsi hkratu. Kaplan: “Tako je prav, ljubi moji otročiči! Ali boste narediti tudi gospoda?” Otroci: “Tudi, če bo kaj dr . . . ostalo.”
Politični umor. V Sučnu na Novem Vitkovu v Galiciji je “ukrajinski” bogoslovec Ševkuv z revolverjem ustrelil 21-ictnega mladeniča Pavla Salahuba. Vzrok u-boja je politične narava. Bogoslovec je zagrizen “Ukrajinec”, ustreljeni pa je bil pristaš staro-rusinske stranke, ki zagovarja narodno edinstvo z Velikorusi. Moža sta se sprla in bogoslovec je v svoji strankarski strasti na mestu ustrelil svojega političnega nasprotnika.
Ostro streljanje na vojaških vajah pri Trstu. Pri vojaških vajah v tržaški okolici je streljal nek vojak 97. pehotnega polka z ostrimi patroni. Zadel je dva prostaka bosansko-hercego vinskega polka, enega v nogo, drugega v roko. Vaje so takoj ustavili in u-vedli preiskavo. Posrečilo se je izslediti dotičnega vojaka, ki je imel še tri ostro nabasane patro-ne. Dotičnika so takoj odvedli v zapor.
Ruski mornarji-junaki.Ko je 14
p. m. izbruhnil požar na Sušaku, so bili med prvimi, ki so prihiteli na pomoč ruski mornarji s križarske “Rjurik”. Pripeljali so sabo vse potrebne ognjegasne priprave, vodil pa jih je podpoveljnik križarke sam. Čim so se pojavili, jih je prisotno občinstvo pozdravilo z navdušenimi klici: “Živeli Rusi.”
Radi oskrumbe in spolske po-silnosti so zaprli v Krškem šest-najst-letnega hlapca iz Drenovca Antonna Janca. Pozabavati se je hotel z deklicama Jožefo B. in Terezijo Š., ki pa še niste izpolnili štirinajstega leta. Pravijo, da je bil fant nemarno vzgojen, ker je bil od rane mladosti prepuščen samemu sebi in je moral služiti si kruh kot pastir in hlapec že od desetega leta naprej, ko mu je bil umrl oče, mati pa ni mogla imeti ga doma, ker je presiromašna.
Državni tajnik in njegova kuharica. Na sodnijskem poslopju v Charottenburgu je nabit oglas, v katerem se naznanja, da toži nemški državni tajnik Dernburg svojo bivšo kuharico Ano Dietrieh na povračilo zneska 284 mark 7 pf. Kuharica je baje osleparila za to svoto svojega visokega gospodarja s^tem, da je zapisovala v nakupovalno knjigo višje zneske, kakor jih je v resnici izdala. To mora biti tudi pravi skopuh, ta nemški državni tajnik Dernburg, da s tako malenkostjo nadleguje sodišče in svojo bivšo kuharico.
Klerikalni panama na Koroškem. Sanačna akcija glede klerikalnega poloma na Koroškem je že vpeljana, toda ne udeležuje se je vlada, marveč, kakor se zatrjuje, razni premožnejši člani kr-ščansko-socijalne stranke in visoka duhovščina, ki baje hoče za sanacijo porabiti — cerkveno premoženje. Vsled sanačne akcije ne bodo, kakor zatrjujejo klerikalci, koroške posojilnice in zadruge ničesar izgubile. Samo, če bo res in ako ni to samo manever, da bi se razburjenje med prebivalstvom poleglo!
Od mrtvih vstal Na Reki se je splazil neki potepuh brez strehe na dvorišče pogrebnega zavoda, kjer se je vlegel v krsto. Da ga ne bi dramil nočni mraz, se je pokril s smrekovim obličjem in zaspal. V jutro ob zori je pa šel preko dvorišča pekovski učenec in ko je cul smrčanje v krsti, je začel vpiti in klicati ljudi. Speči ponočnjak je slišal hrup in se je prebudil. Vstal je, a ko je zapazil mladi pek, da vstaja nekdo iz krste, se ga je polotil tako grozoten strah, da je pobegnil, tresoč se kakor trepetlika.
Aneksija Sandžaka po Črni gori. Iz Cetinja poročajo “Politiki” v Belemgradu. da se v dvornih krogih v Cetinju govori čistp odkrito, da Črna gora anektira v kratkem ves “novopazarski san-džak” in prizrensko nahijo”. — Turčija baje po intervenciji Rusije nima nič proti tej aneksiji, še toliko manj, ker jej je Rusija
neki obljubila za to dobre kompenzacije; dalje, da je privolila tudi že Avstro-Ogrska, ki da je s Črno goro dogovorila vojno pogodbo; tudi Bolgarija se temu nič ne protivi, ali zase zahteva svobodne roke v Macedoniji.
Šampanjec proti koleri. Ko je pred leti v neki mali občini na Nemškem divjala kolera, je on-dotni vladni svetnik — ves prestrašen zaradi nevarnosti — dejal zdravniku: “Predpišite najdražja zdravila, urad bo vse plačal.” In zdravnik je predpisal šampanjca. Pomagalo je imenitno, kmetje so bili kmalu zdravi. Ampak račun za šampanjca je bil tudi masten: 1800 mark. — Vlada računa ni hotela plačati; poseči je moral vladni svetnik v svoj žep in poravnati drago “ceho”.
Lepe razmere v Parizu. Pariška policija se peča obširno z nasled-no pikantno afero. Neka jako u-gledna pariška rodbina je ovadila policiji, da je bila njih dekla Ema Linzer iz Stuttgarta od neke sovodnice zaprta skozi štiri dni v neki zloglasni hiši, kjer je bila izročena nesramnostim raznih pustolovcev. Dotična rodbina .nikakor ne dvomi nad pripovedkami njih dekle, ki je baje jako resnicoljubna, akoravno ta pripovedovanja zvene večkrat kakor bajka. Med drugim zatrjuje Ema Linzer, da je bila prisiljena udati se moškim le radi tega, ker so ji dali uspavalna sredstva. Tozadevno še sedaj jako obširno poizveduje.
Pod vladnim komisarjem v Ljubljani so nastale čedne razmere. Ponekod vlada v noči egiptovska tema, javna varnost je pri vragu, policije nikjer. Policija mora v prvi vrsti stražiti palačo na Bleiweisovi cesti — pred bombami, kali. Nemški burši so pod Lasehanom postali nad vse predrzni in kar javno izzivajo po ulicah z vsenemškimi čepicami, znaki in trakovi. Za 20. sept. pa je Božidar Schwarz zopet dal poklicati vse polno orožništva v Ljubljano, da je tam zapravlja-ljalo svoj čas in denar. Torej niti pod vladnim komisarjem se Božidar ne čuti zadostno varnega?: Res škandal!
Oproščena detomorilka. Pred porotnim sodiščem v Brnu je sta-, la soproga šolskega sluge Emilija Simandl radi detomora. Svojo eno leto staro hčerko je zaprla v neko šolsko sobo, v kateri je odprla vse peteline pri plinovi napravi. Mati je nato skozi ključavnico opazovala, kako umira o-trok. Ko se je otrok zadušil, je poklicala sosede ter se je sama javila policiji. Pri obravnavi je obtoženka izjavila, da je to storila samo iz prevelike ljubezni do otroka. Otrok je bil dlje časa bolan; bil je jetičen in zdravnik je izjavil, da ni rešitve zanj. Izvršila je dejanje samo zato, da okrajša svojemu ljubljenemu otroku trpljenje. Zaslišane priče so povedale, da je mati silno ljubila svojega otroka. Cele noči je prebde-la pri njegovi postelji. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede umora, nakar je bila Si-mandlova popolnoma oproščena.
Padanje prebivalstva na Španskem. Relativno nazadovanje z o-zirom na naraščanje prebival, o-paža se pri vseh romanskih narodih razón Italijé: največ trpita v tem pogledu Španska in Portugalska. Padanje prebivalstva na Španskem ni, kakor je to slučaj na Francoskem, da je v zvezi z neznatnimi porodi, marveč z vedno večjim izseljevanjem radi slabega gospodarskega stanja v državi. Kakor priobčuje časopis za socijalno znanost, se je leta 1904 izselilo 40.000 oseb, leta 1906 sko-ro 122Í.000. Vsa ta masa se je podala v južno-ameriške republike, kjer se govori španski, izlasti v Argentinijo. V tej državi se je leta 1906 od 122.000 izseljencev naselilo 73.000. Od leta 1887 do 1900 je naraslo prebivalstvo na Španskem le od 17 na 18 milijonov, a za bodoče ljudsko štetje ne pričakuje sploh nikakega narastka, pač pa zmanjšanje prebivalstva.
Zanimiva iznajdba. Nadučitelj g. Špende in njegova žena v Ščavnici pri Radgoni sta iznašla zanimiv mehanizem, ki omogoeuje tek šivalnega stroja, ne da bi ga trebalo gnati z roko ali nogo. Mehanizem omogočuje tudi ustav-Ijenje stroja in regulacijo hitrosti. Dal se bode pričvrstiti tudi na starih strojih. Iznajditelja sta si zasigurala že avstrijski patent za svojo iznajdbo.
Resnica je!
? ? •? •?
??
H
è
e
ê
?
é
&
f
a
a
ê
è
è
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
M denarje v staro domovino
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh.
1
New York, N. Y., |
Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
jg 82 Cortlandt St.,
ali na njeno podružnico
6104 St. Ciair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
3»
Oi
îjî
*
*
*
&
&
Vsako Severovo Zdravilo je namenjeno za gotovo vr to bolezni.
KADAR
imate bolest v hrbtu,
so vaša jetra v neredu,
izgubljate na mesu,
se vam tek izpreminja,
je vaša koža bleda, suha in otekla,
čutite bolečino pri odpuščanju vode,
zapazite usedlino v svoji vodi,
•potem je čas rabiti*
SEVEROVO
ZDRAVILO ZA 0BIS11 IN JETRA
Tem važnim organom povrne zdravje, uteši vnetje, uravna od-puščenje vode, ustava osušavanje životnih sil in vas ozdravi.
Cena 50c. in $1.00.
Knjižica dragocenih poučil o zdravljenju obistnih in jetrnih boleznih, tiskana v vašem jeziku, priložena vsaki steklenici.
Večina lekarnikov proda ja Severova Zdravila in večina ljudi jih rabi. Ko kupujete zdravil, recite, da hočete “Severovih” in ne vzemite nobenih drugih.
Težka prebava
se oglaša sama po mnogih nezmotnih znakih; težava po jedi, medle bolečine napenjanje, gorečica, slabost, pičel tek, neredno izprazenjevanje črevesja, so nekateri izmed njih. Ampak če začnete uživati
Severov Življenski balzam
izginejo vsi ti znaki, ker to zdravilo poživlja in krepi prebavni ustroj, uravnava črevesje in izpodbuja jetra. Cena 75c.
Preženi jih!
Če te muči ledvena bol, bolest v kolku, ne-vralgija, revmatizem, otekline, otrdelost, ali mišične bolečine, preženi jih s tem, da rabiš za večkratno nadrgnenje
Severovo Olje sv. Gotharda
Teši vnetje, zmanjšuje otekline, prežene bolečino, omehča otrdelost, o ajša revmatizem. To je dragoceno domače zdravilo Cena 50c
Zdravniški svet zastonj.
?
f F Cei/E	n m aa cedar rapids
y " ■ OEVfc	KAVO. Iowa • . • “b- : ¿fr ; i -v .'V,./- • , ' • •/, V • -■
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sobe štev IC09)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL.
Tel. 3989 MAIN
Dobra Linijska Goslilna, “S Jos S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
delikt Dvoraua za druStvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoeuhofen pivo priporoča
aNTON MLADIČ,
937 B?ue Island Ave. Chicago Ul
1 Kedar |
potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klo-bukov in spodnega perila na zapadni strani.
43	Cene zmerne. Unijsko blago.
43	Izdelujemo obleke po naročilu.
1 J. J. DVORAK & Co.£
4R	1853-55 Blue Island Ave-
^ Telefon Canal 1198.	jjfc
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
tv! .'jo-v.v'
l. Od začetka revolucije do Nai>oleona.
Narodni konvent.
Kako so Jakobinci izgubili vso nekdanjo moč, pokazalo se je meseca januarja 1795, ko je “mlada .bratovščina” brez ovir očitno zasramovala in sežgala malika Marata, potem pa se v krdelcih po sto mož razkropila po vsem Parizu ter razbijala Maratove podobe, kjerkoli je katero našla. Namesto “marseillaise’’ prepevali so ti mladi ljudje novo pesem “o vzbujenem narodu”. Njim na čelo postavil se je zdaj celo nekdanji Maratov prijatelj Feron, ki je sprevidel, da se “z malo bratovščino” vjema malo da ne ves narod francoski. To isto sprevidel je tudi narodni konvent, ki je razglasil splošno pomiloščenje Ven-dejcem ter pozval nazaj v konvent vse girondističke poslance, ki so pred krvavim gospodstvom zbežali iz Pariza, pa tudi tiste, nad katerimi so prej oklicali državno pregnanstvo.
Vse bi se bilo zdaj na bolje o-brnilo, k0 ne bi dragina in lakota stiskali siromašnega ljudstva. Zaslužka ni bilo, kovanega denarja ni bilo, papirnati asignati pa so bili skoraj brez vse vrednosti. Za seženj drv moral si plačati po 24.000 liver v asignatih. Ni čuda torej, da se je od Jakobincev naščuvano ljudstvo z nova vzdignilo in jelo kričati. “Kruha nam dajte in ustavo od leta 1793.” Dvakrat pridrli so pred konvent, ali meščanski brambovci in “mlada bratovščina” so jih užugali in razgnali. Narodni konvent je na to dne 2. aprila 1795 izgnal v A-meriko Billauda, Collota in Bar-réra, kaznoval druge podpihovalce, a vojaškega generala Piehe-gru-a imenoval poveljnika me-ščanskej brambi v Parizu. Jakobinci so čutili, da jim je odzvonilo, pa so še enkrat poskusili srečo svojo z vstajo. Dne 20. maja bilo je zadnjikrat, da se je ljudstvo vzdignilo. Ob petih zjutraj so u-porniki jeli plat zvona biti in po ulicah bobnati ; a ko se je zbrala velika množica, drli so, žene naprej, moški za njimi, proti tuile-rijskemu gradu. Tu so vlomili v zbornico komventa ter strašno razsajali pozno v noč. Drugo jutro vpel se je1 hud boj po ulicah in še le 23. maja so meščanski brambovci in vojščaki do dobrega užugali upornike. Ljudstvo je zdaj moralo izročiti vse topove in drugo orožje, a podpihovalci njegovi poginili so na morišči.
Dogodbe v Parizu so tudi po drugih francoskih mestih obudile živahno gibanje in preganjanje Jakobincev. V Lyonu so se privrženci kraljeve vlade z nova ohrabrili ter se vzdignili za Ljudevika
XVII.	, ki je bil v odgoji pri čevljarju Šiimenu. Malo je otrok, ki bi toliko trpeli, kakor ta nesrečni francoski kraljevič. Surovi Simon ga je vedno pretepal ter ga ni druzega učil, nego nesramne jakobinske pesmi; pustil ga je, da je lakote in mraza trpel, kakor največji siromak ; če je bil žejen, zalival ga je z žganjem; a ni mu privoščil niti spanja, ampak kakor hitro je zatisnil oči, šel ga je zopet budit. Ko ga je s takimi mukami popolnoma končal, da ni mogel več dolgo živeti, povrnil ga je prevratnikom, ki so ga vrgli v Temple v ječo, kjer je dne 8, junija 1795 izdihnil nedolžno dušo svojo. Bilo mu je deset let. Po njegovi smrti se je njegov stric, grof Provenc-ski v Veroni oklical francoskega kralja Ljude-tvika XVIII. Res da so plemenitni begunci bili vsi za njega, ali ko so se z angleško pomočjo vrnili na Francosko, niso našli tistega navdušenja, ki so se ga nadejali; le iz Vendeje pridružilo se jim je nekoliko privržencev. Pa to ni nič izdalo. Zvedeni republikanski general Hoche užugal jih je popolnoma, ko jim je po noči od 19. do 20. julija jl795 z naskokom vzel trdnjavo Penthievre. Poveljnika Vende j cev Charette in Stof-flet sta se še bojevala do začetka leta 1796.; tedaj pa so jih vjeli in ustrelili. To je odločilo, da so kraljevi privrženci tudi po drugih krajih potihnili, zlasti ker Francozi nikakor niso bili zadovoljni z oklicem Ljudevika
XVIII.	, ki jim je obetal, da bo pobeglim plemenitnikom povrnil vsa posestva in pravice njihove,
ter da bo sploh zopet vse tako naredil, kakor je bilo v prejšnjih časih. Narodni konvent je torej prav modro ravnal, da je z novo zmerno ustavo položil temelj boljšemu državnemu redu, pa vendar tudi zagotovil, kar je pre-kucija dobrega rodila.
Po novej ustavi je na čelu republike francoske stal direktorij od peterih ravnateljev, ki so bili vrhovna izvrševalna oblast. Postave dajal je narodni zbor, ki se je ločil v “svetovalstvo starih” in v “svetovalstvo petstoterih”. Vsak francoski državljan, ki je spolnil eno in dvajset let in je plačeval kaj davka ali pa bil iz-služen vojščak, smel je voliti volilno može, a ti so potem izvolili 750 poslancev. Od teh so na srečko izbrali 250 starešin, ki so morali biti oženjeni ter najmanj štirideset let stari. “Svetovalstvo petstoterih” je postave predlagalo, “svetovalstvo starih” jih je pa ali potrjevalo ali zavračalo.
ma poravnati, bile so vzrok, da se je tolikanj branil vojske, o ka-terej ni bil prepričan, da bi se za-nj srečno končala, Razum tega on nikakor ni bil nasprotnik prvim državnim spremembam na Francoskem leta 1789. in nadejal se je, da se bo z lepa poravnal razpor med narodno skupščino in Ljudevikom XVI. Še le ko je sprevidel, da kralj in ^kraljica v Parizu nista več varna življenja svojega, jima je skrivaj obljubil pomoč, toda ne prej, dokler ne bosta srečno ušla iz Pariza. Poročilo, da so uporniki pob'eglo kraljevo rodovino prignali nazaj v Pariz ter jo dejali pod stražo, zbegalo je francoske izseljence, da so še bolj priganjali na vojsko, in že sta se pruski kralj in nemški cesar zastran tega sešla na dogovor v Pilnici meseca avgusta 1791. Pa tudi zdaj je bil Leopold II. zoper vojsko, zlasti ko je-Ljudevik XVI. podpisal novo ustavo ter vsaj na videz bil zopet svoboden.
V tem je dne 1. marca 1792 u-mrl Leopold II., a njegov sin Franjo II. bil je drugih mislij. Njegov minister Kounic je na Francosko pisal zadnjo besedo, ki je odločno zahtevala, da se mora ponoviti nekdanja kraljeva o-blast, in da morajo tudi duhovniki in plemenitni'ki dobili nazaj vsa posestva in pravice svoje. Na to je narodna skupščina v Parizu dne 20. aprila 1792 sklenila vojsko zoper cesarja Franja II. in še tisti mesec so francoski vojščaki morali iti na belgijsko mejo. Minister Duinouriez se je namreč nadejal, da se bodo Belgijanci z nova ¡vzdignili, kakor hitro bodo Francozi stopili na belgijska tla, a vojščaki avstrijski da bodo nred njimi kar bežali iz dežele. Toda bilo je drugače. Francoski vojščaki, opojeni prevratnega duha, niso zaupali starim svojim častnikom, ki so po večjem bili plemenitniki, in zagnali so na nje sum. da jih nameravajo izdati sovražnikom. Krdelo za krdelom bežalo je nazaj proti francoskej meji, tu pa so vojščaki planili nad poveljnike svoje ter jih mnogo ob glavo dejali.
Še predno je Ljudevik XVI. cesarju napovedal vojsko, ste se Avstrija in Ruska sporazumeli ter sklenili zavezo zoper vsacega, ki bi eno od njiju napadel. Zdaj pa sta se Franjo II. in Friderik Viljem II. dogovorila, da bosta pod vrhovnim poveljništvom zvedenega vojvode Ferdinanda Braunsclnveigskega poslala na Francosko skupno vojsko, ki bi imela braniti kralja in rodovino njegovo ter pomiriti razburjeni narod. Nikakor pa se zaveznika nista mislila vtikati v domače državne razmere francoske, niti se poganjati za pravice izseljenih plemenitnikov. Istega mnenja bil je tudi vojvoda Braunschweigski, ter je v Kobleneu razglasil oklic, v katerem je.poudarjal, da pelje vojsko zoper prevratnike, a ne zoper celi narod francoski; ob e-nem pa se je zagrozil, da bo pariško mesto razdejal, ko bi se uporniki dotaknili tuilerijskega grada in kraljeve rodovine. Toda ravno poslednje besede so pospešile veliko ustajo dne 10. avgusta. Dne 19. avgusta je Ferdinand Braunselnveigski prestopil francosko mejo ter počasi in varno stopal proti Champagni ob levem bregu reke Mosele. Francoski izseljenci so sicer trdili, da bo vojskovanje igrača, kajti narod da bo Nemce veselo pozdravljal kot odrešenike svoje in se jim pridružil proti jakobinskim rovarjem. Zavezni poveljnik jim tega nikakor ni verjel, ampak bil je do dobrega preverjen, da bodo zoper njega in njegovo vojsko vsi Francozi složni. Udal se je sicer pruskemu kralju, ki je drugače sodil, ali rekel je takoj na začetku, da ne pojde dalje, nego do reke Može, kajti do tje se bo Dokazala, da je sto tisoč vojščakov premalo, da bi mogli iti v Pariz. In prav tako je bilo. Francozi nikakor niso bili veseli sovražnega vpada; moški so skoraj vsi cbcžali z doma ter oboroženi prežali v zasedah na nemške vojščake. Ko se je Ferdinand Braun-sehvveigski malo pred Lomgwy-iem zjedinil z avstrijskimi krdeli, udaril je na to trdnjavico in jo po hudem boju vzel dne 23. avgusta. Še hujši bil je boj pri Verdunu, ki so ga zavezniki vzeli dne 2. septembra. Francozi so se povsod hrabro branili in sovražniki $o čim dalje tem težje stopali. Pri
Po istej poti so “petstoteri’’ za direktorij nasvetovali petdeset mož, od katerih so starešine izbrali pet ravnateljev. Vsako leto je od ravnateljev po eden moral izstopiti iz dirktorija ter se z nova voliti. Ker se je pri tedanjih razmerah bilo bati, da ne bi kraljevi privrženci pri novih volitvah dobili večine, je narodni konvent sklenil, da se za prvikrat mora najmanj pet sto starih poslancev z nova voliti. Če tudi ta ustava ni bila uzo-ma, Francosko je le obvarovala nove nasprotne prekucije. Ljudje so ž njo po večjem bili zadovoljni, le dodatek, da se pet sto zastopnikov narodnega konventa mora z nova voliti, preplašil je premožne meščane v Parizu, kajti baii so se, da se ne bi kedaj povrnilo krvavo gospod-stvo. Ta strah utrdil jim je drug sklep narodnega konventa, po katerem so novo ustavo morali potrditi ne le volilci, ampak tudi vojščaki. Razburjenost je bila tolika, da so se pariški meščani o-borožili ter pripravili na boj zoper konvent. Le-ta je od nekdanjih sansculottov nabral tako zvani “sveti bataljon”, pozval v ifkriz nekoliko krdel rednih vojščakov, ter poveljništvo nad vse-jjjj skupaj poveril Barrasu, ki je Sa- namestnika svojega izvolil mladega ali bistroumnega generala Napoleona Bonaparta. Dne 5. oktobra so se nasprotniki spoprijeli pred tuilerijskim gradom. Meščanske brambe bilo je 20.000 mož, konvent pa jih ni imel več, nego 8000. Vkljub temu se mladi Napoleon ni ustrašil boja, ampak ob štirih popoldne začel je s topovi streljati, a ob šestih bila je zmaga njegova. Mrtvih in ranjenih skupaj bilo je na vsakej strani po dve sto. Narodni konvent se zdaj nikakor ni maščeval, ampak po dovršenih volitvah je 0klical veliko pomiloščenje ter se drugi dan po tem razšel dne 26. oktobra 1795.
Prva vojska zaveznikov zoper francoske upornike.
Predno nadaljujemo pripovedovanje domače zgodbe francoske republike, moramo nekoliko spregovoriti tudi o vojskah s tujimi sovražniki, ki so si jih Francozi s prekucijo svojo nakopali na glavo. Že prvi g’la's o francoskej revoluciji je jako prestrašil vladarje evropejske, kajti sprevideli so, da nevarnostne preti le francoskemu kralju, ampak njim vsem. Verjetno je, da bi bila velika za-vezna vojska takoj o začetku mogla zadušiti upor. To so posebno poudarjali francoski begunci in silili so v nemškega cesarja, da bi vzdignil vojsko. To isto želela sta tudi Ljudevik XVI. in njegova žena Marija Antoinetta, ki je skrivaj dopisovala s cesarjem Leopoldom II., bratom svojim, in ga prosila pomoči. Najbolj navdušen za vojsko zoper francoske upornike pa je bil švedski kralj Gustav III., ki bi jo bil najrajši sam začel, da ga niso zadrževale druge homatije in da mu ni morilčeva roka nenadoma prestrigla življenje ter mu podrla maščevalne osnove. Za vojsko bil jo tudi pruski kralj Friderik Viljem II., med tem ko ga je cesar Leopold II. odgovarjal od nje. Velike zmešnjave in nemiri, katere je Leopold II. po smrti brata svojega, cesarja Josipa II., moral do-
Valmy-u zadeli so zavezniki na francoskega generala Kellermanna, ki se je vtaboril na malem holmcu. Dne 20. septembra so na vse zgodaj jelj grmeti pruski topovi, a nasprotniki so jih s holmca zavračali, dokler niso pred-poldnem jeli pešati. Že so se Prusi napravljali, da bi francoski tabor z naskokom vzeli, ali v tem jame Kellermann z nova zažigati topove in tako hitro in neprenehoma je streljal, da je naposled zmaga bila njegova. V pruskem taboru imeli so posvetovanje in sklenili so,Oda se bodo vrnili, kajti ne le hrabri nasprotniki, ampak tudi bolezni, pomanjkanje^ži-veža in slaba pota ob deževnem vremenu, ovirali so napredovanje zaveznikov. Ko so nemški častniki zvečer pri ognju sedeli, rekel je slavni pesnik Gothe, ki je bil med njimi, pomenljive besede: “Tu se danes začenja nova zgodovinska doba. a Vi boste smeli reči, da ste bili poleg.” Drugi dan notem so v Parizu oklicali republiko.
(Dalje prihodnjič.)
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
POZIV NAROČNIKOM IN SOMIŠLJENIKOM!
Podpisano uredništvo prosi rojake somišljenike in naročnike, da nam pošiljajo razne zanimive novice iz slovenskih naselbin. Poročila morajo biti kratka, stvarna in nova. Kakor hitro izveste za kako zanimivo novico, jo TAKOJ sporočite, četudi le kratko. Dopisnica zadostuje in tej seveda lahko sledi daljši dopis v pismu. Na ta način se bodo naši bralci bolje spoznavali med seboj, mi pa bomo mogli naznaniti rojakom v kratkih poročilih zanimive notice iz vseh slovenskih naselbih. Na delo torej, kdor nima pretežke roke, in ima časnikarske zmožnosti!
Na poročila brez navedbe imena in naslova se ne moremo ozirati.	Uredništvo
“GLAS SVOBODE”.
DR. RICHTER'S
"PAIN- „H
5XPEUSRÍT
S steklenico
PAIN EXP1LLEPJA
odpodite bolečine.
To sre'stvo nin a para. Nič ne ola 5a tako hitto in trrino revmatizem, revia gijo.zvin-jenj - itd.
Dobi se v vseh lek: rnah po 25 in 50c.
P, AS, RICHTER & CO.
215 Pearl St., New Yorkj
3 Pazite na var*t *eno amko s sidrom.
¡TALIJU
i
ADRIATIC
po staroj i najsigurnijoj
CUNARD LINIJI
POSTAVLJENA 1840 GOD
M-tiirimiki esto
□d New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste
Novo Moderni utvrd]eni Šifovi CARPATHIA, -	13,600 TONS
PANNONIA, -	10,000 TONS
‘ULTONIA, -	-	10,400 TONS
» Jedne Cióse Cabina $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) do Triesta 1 Fiume
CUNARD STEAMSH1P CO., Ltd.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts.
CHICAGO
IH kod svakog obliíujeg agente.
PT* NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards—Pool Tabla—Prenočišča za potnike. Domače pripravljene,j< di. Odprto podnevi in ponoč F. Perič, 1412 W. 18. St.,
CHICAGO, ILL.
Angleščina
^Pridite k nam po jesensko H || ===== obleko ali sukno =====
fPri nas bodete dobili boljše blago za isto ceno kot kjerkoli drugje.
NAŠE rOJESENSKE OBLEKE PO
I	$14.85
fso najboljše, kar se jih je še kedaj prodajalo po tej ceni. So istega maP-riiala in kroja, kot obleka, ki sj jih p-odaja povsod drugod v Chicntgi. Ako bt želeli pa stabejše ali boljše kvalitete obleko jih it*) imamo na stotine na izbiro vredne od
I	$10.90 do $25.00
Vogal Blue Island Av.
Cor. 18. Plače.
«	/V/TTJTuv^-^. Jeiaek i0
briz učitelja! S o vensko-Angleška Slovnica. Tolmač in Anfcl. Slo-. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St . New York. N. Y
Naj>eč a. zalega slov. knjig. Pilite po ceniki
Iv A RII A NA VECE! ITfl *
4
4
4*
4*
4
4
4
4
4*
4
4
4
4
VABILO NA VESELICO!
-- katero priredri-
Družtvo štev. I. S. S. P. Z.
Chicago, ¡11.
V SOBOTO, DNE 8. OKTOBRA 1910 ob zaključku 2. glavne konvencije v Narodni Dvorani, vogal Centre Ave- in 18- nllca
Navzoči bodo delegati S. S P. Z.
Slovansko občinstvo Sf vabi, da se veselice udeleži v obilem števi"u Godba na lok (osem, mvž ) - Izvrstna postrežba v vsakem oziru.
Začetek ob 8. uri zvečer.
VSTOPNINA 25c.	VSI DOBROŠLI.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4* 4 4 4 4* 4 4 4* 4 4 4 4 4 4* 4 4-* 4* 4 4 4 4 4 4* 4 $?

Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19 ul.-
VLOGE 83,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
j
Prva In edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje po 3% od j
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele j
Lsveta; prodajamo šif karte in posojil jemo denar na posestva in zavarovalne polioe.	4
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toči FEPiTT PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
j	*
Podpirajte krajevno obrt!
pr
ne
1
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAQNET | QRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
I Največji slovenska lekarna*v Chicagu I
4 4 4 4 4 4
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Po-slujemo vsak dan do 9 ure zvečer. Pri nas v?* obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
4
4
4
4
4
4
4
Pridite in prepričajte se
C. G. FOUČEK
že 25 let v tej trgovini na Itlem prostoru
1801 Center Ave. vogal 18'. St. nasproti Narodni Dvorani v Chicagu 111.
X*|*44444444444444444444444$?